"Slovenija 2030" - Priložnosti digitalne preobrazbe za Slovenijo

Predsednik republike Borut Pahor je v ponedeljek, 12. septembra 2016, ob 11. uri, v veliki dvorani Predsedniške palače, v okviru projekta Slovenija 2030 gostil konferenco "Slovenija 2030" – Priložnosti digitalne preobrazbe za Slovenijo.



Digitalizacija korenito spreminja svet. Spreminja se način produkcije blaga in storitev, način življenja, vsakdanje navade od bivanja do mobilnosti in uporabe novih tehnologij. Nove tehnologije ne spreminjajo le poslovnih modelov, procesov in organiziranosti, ampak tudi način dela zaposlenih. Vedno večje so potrebe po novem znanju, veščinah in prilagajanju. Avtomatizacija in digitalizacija izrivata iz proizvodnih procesov množice delavcev in oblikujeta nove poklice skupaj z novimi proizvodi in storitvami. Spreminjata se distribucija in poraba.

ʺPred nami je nov preplet zasebnega in javnega, tveganja in varnosti, drugačna podoba napredka za ljudi.ʺ Spremembe se nikoli niso dogajale tako hitro in v tako širokem okviru kot danes. Svet je vedno bolj digitalno povezan, podatki se kopičijo in ustvarjajo kontekst, znotraj katerega so vse te spremembe mogoče.

Konferenca je namenjena izmenjavi mnenj in pogledov o tem, kako se Slovenija odziva na prihajajoče spremembe oziroma, v kolikšni meri je že vpeta vanje.

V razpravi so se razpravljavci dotaknili čim več razsežnosti prihajajočih sprememb. Ali smo jih kot družba pripravljeni sprejeti, v njih sodelovati in jim dajati pospešek? Kaj je potrebno, da se jih ne bomo bali, ampak jih bomo znali sami oblikovati v svoj prid in v dobro družbe in da bomo v njih videli prave izzive in dobre priložnosti?


Foto: STA

Težišče razprave je bilo usmerjeno predvsem na vprašanja:

• Kakšne priložnosti in izzive prinaša nova industrijska revolucija?
• Kako razumeti digitalno preobrazbo? Je digitalna preobrazba bolj tehnološki, poslovni ali družbeni proces?
• Kakšno vlogo pri digitalni preobrazbi igra država?
• Kakšen je pravni vidik digitalne preobrazbe?
• Kako digitalizacija vpliva na trg dela, socialno varnost ljudi, medčloveške in družbene odnose?
• Ali je naše znanje zadostno in metode izobraževanja primerne, da bomo kos novim vlogam in nalogam?

Na konferenci so sodelovali strokovnjaki različnih področij, da bi se tako lahko dotaknili čim več dimenzij aktualnih sprememb. Med sodelujočimi je bilo veliko tistih, ki spremembe že ustvarjajo in si prizadevajo, da postanejo prvi in vodilni pri njihovem oblikovanju in obvladovanju. Iz prve roke smo lahko slišali, kaj jih omejuje in kako spodbuditi še druge, da bodo šli po njihovi poti.

K uvodnemu delu razprave je bil vabljen minister ministrstva za javno upravo, ki je letos pripravilo strategijo razvoja informacijske družbe z naslovom Digitalna Slovenija 2020 in državni sekretar ministrstva za delo, pristojnega za področje preoblikovanja trga dela in vsega, kar temu sledi.

Uvodni nagovor:

• Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije

Na konferenci so sodelovali:

• mag. Ajša Vodnik, izvršna direktorica AmCham Slovenija;
• mag. Aleš Cantarutti, državni sekretar na Ministrstvu za gospodarski razvoj in tehnologijo;
• Aleš Špetič, direktor start-up podjetja CBRS d. o. o., Ljubljana, nekdanji glasnik digitalnih tehnologij Republike Slovenije;
• prof. dr. Aleš Završnik, raziskovalec na Inštitutu za kriminologijo pri Pravni fakulteti, Ljubljana;
• Andraž Logar, ustanovitelj in direktor podjetja 3fs Računalniški studio d. o. o., Kranj, butičnega laboratorija za raziskave in razvoj (R&R) spletnih in mobilnih tehnologij;
• mag. Andrej Tomšič, namestnik informacijske pooblaščenke;
• Boris Koprivnikar, podpredsednik vlade in minister za javno upravo;
• Igor Zorko, direktor razvojnega podjetja na področju informatike, ZZI d. o. o., Ljubljana – Črnuče;
• akad. prof. dr. Ivan Bratko, predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko, Ljubljana;
• Marko Filej, soustanovitelj in direktor start-up podjetja Trainers4Me.com;
• Matej Potokar, generalni direktor Microsoftove skupine za storitve (Microsoft Services) v regiji Srednje in Vzhodne Evrope;
• Peter Pogačar, državni sekretar na Ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti;
• Peter Ribarič, soustanovitelj in direktor slovenskega angelskega sklada Silicon Gardens Fund/Silicijevi vrtički;
• mag. Tomaž Berločnik, predsednik uprave družbe Petrol d. d., Ljubljana;
• Tomi Ilijaš, ustanovitelj in direktor podjetja Arctur, d. o. o., Nova Gorica;
• Urška Jež, generalna direktorica ABC Accelerator, Ljubljana;
• Urška Sršen, soustanoviteljica podjetja Bellabeat, januarja 2016 jo je znamenita ameriška poslovna revija Forbes uvrstila na seznam mladih Evropejcev, ki s svojimi vizijami in perspektivnimi podjetji spreminjajo svet;
• dr. Zoran Stančič, vodja predstavništva Evropske komisije v Republiki Sloveniji.

Zaključki posveta "Slovenija 2030" – Priložnosti digitalne preobrazbe za Slovenijo

Digitalizacija bo prinesla višjo kakovost življenja ljudi, če bodo množici sprememb dovolj hitro sledile tudi ustrezne spremembe posameznih družbenih podsistemov.

1. Slovenija ima, kljub razvojnemu zaostanku na področju informacijsko komunikacijske tehnologije, vse možnosti, da postane aktivni del digitalnega sveta. Zaostanek je še mogoče nadoknaditi, če bodo vsi akterji dobro odigrali svojo vlogo. Pri tem so izjemnega pomena aktivnosti državnih institucij. Poleg primernih vlaganj za izboljšanje informacijsko komunikacijske infrastrukture so pomembne tudi vzpodbude za prenovo proizvodnih in delovnih procesov.

2. Povečati se mora odzivnost države za odpravo birokratskih in regulatornih ovir. Pri tem se je treba v zadostni meri zavedati, da digitalizacija ni le proces v industrijskem sektorju, ampak je enako ali celo bolj prisotna v storitvenem sektorju. Država mora poskrbeti, da se bo javni sektor bolj vidno in drzno, predvsem pa hitreje digitaliziral. Zato bo potrebno zadostno usposabljanje uporabnikov vseh javnih storitev.

3. Za digitalno preobrazbo so potrebni ustrezni kadri. Že danes se kaže pomanjkanje pri pridobivanju dobro in ustrezno izobraženih in usposobljenih ljudi. Tako država kot izobraževalne ustanove moraj storiti več, da bo ta problem čim manjši. Izobraževalne ustanove, zlasti univerze, morajo svoje programe v večji meri prilagajati novim potrebam in zahtevam. Zmanjšati je treba strukturna neskladja šolajoče populacije, če ne gre drugače, tudi s primerno državno migracijsko politiko, ki mora biti tudi sicer v celoti v podporo procesu digitalizacije.

4. Zaradi povečane vloge storitev v industrijski proizvodnji je digitalizacija velika priložnost za inovativna in razvojno naravnana mala in srednja podjetja. Še posebej za zagonska podjetja in pospeševalnike, ki bodo vedno bolj vstopali v nove oblike poslovnega sodelovanja tudi z velikimi. V podporo tem procesom mora biti ustrezna deregulacija in spremenjena regulacija posameznih področij.

5. Trg dela se postopoma spreminja. Vedno več je »netipičnih oblik delovnih razmerij«. Z enako intenziteto kot proces digitalizacije mora potekati tudi proces regulatornih sprememb trga dela in modelov socialne varnosti ljudi tako, da bo zagotovljena zadostna raven socialne kohezivnosti družbe. V tem procesu morajo pomembno vlogo odigrati tudi sindikati, ki se morajo zavedajo spremenjenih razmer.

6. Ob državni deregulaciji je treba dovolj pozornosti nameniti preprečevanju zlorab pri uporabi množice med seboj povezanih podsistemov in podatkov.