SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

Pripravljalna konferenca "Slovenija 2030"

Brdo pri Kranju, 23. 4. 2013

Predsednik republike Borut Pahor je v torek, 23. aprila 2013, ob 10.00 uri, v Kongresnem centru Brdo pri Kranju, gostil prvo, pripravljalno konferenco "Slovenija 2030".

Pripravljalna konferenca "Slovenija 2030" - 1. del posnetka

Pripravljalna konferenca "Slovenija 2030" - 2. del posnetka


Predsednik Pahor ugotavlja, da obstajata želja in interes po razpravi o dolgoročni prihodnosti Slovenije, zato je k sodelovanju povabil širši krog ljudi, ki so z izkušnjo sedanjega časa pripravljeni sooblikovati načrt našega prihodnjega vsestranskega razvoja.

Predsednik republike Borut Pahor je različnim interesnim skupinam predstavil projekt "Slovenija 2030". S tem projektom želi k razmišljanju o prihodnosti naše države povabiti vsa intelektualna vrenja v razmišljanja o obrisih naše države in družbe, kot bi jo želeli zapustiti našim otrokom, ki bodo v tistem času postali nosilci nove generacije. Bistveni razlog za sklic konference je vtis, da Slovenija potrebuje dolgoročnejšo vizijo, ki bo usmerjala kratkoročne aktivnosti. Prvi dve desetletji smo preživeli brez takšne vizije, ki so jo nekaj časa nadomeščali pomembni kratkoročni cilji.

Predsednik republike je vabljenim posameznikom postavil naslednji vprašanji, kot osnova za razpravo:

Prvič:
    • ali je poskus dolgoročnega oblikovanja vizije sploh smiseln in mogoč?
    • ali je zlasti sedanja nepredvidljivost družbenih sprememb doma in po svetu prevelika neznanka in ovira za vizije, ali – prav obratno – odsotnost poskusa oblikovanja vizij to nepredvidljivost še poglablja?
    • na kakšen način naj se organizira in vodi čim bolj vključujoča razprava različno mislečih o prihodnosti, da bi pričakovana velik trud in delo ne bila zaman?
Drugič:
    • ali je sedanja globalna in globoka kriza zgolj ciklična ali najavlja nekatere paradigmatične spremembe evropskega in svetovnega razvoja v prvi polovici 21. stoletja?
Uvodni nagovor: Na konferenci so sodelovali:
    • Alen Kobilica – profesor športne vzgoje, svetovno priznani maneken, ki je čez noč ostal brez vida, je idejni vodja in ambasador Centra slepih športnikov Vidim cilj, namenjeno slepim, ki se ukvarjajo s športom ali si to šele želijo, potrebujejo pa spodbudo in pomoč;
    • Prof. dr. Alojz Ihan – pesnik in pisatelj ter esejist, redni profesor mikrobiologije in imunologije na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani;
    • Ana Lukner - ustanoviteljica dobrodelne organizacije Anina zvezdica za pomoč socialno ogroženim. Z akcijami zbiranja hrane je do sedaj pomagala že več kot 4.500 družinam v Sloveniji;
    • Nadškof msgr. dr. Anton Stres – Ljubljanski nadškof in metropolit, predsednik Slovenske škofovske konference, teolog in filozof;
    • Prof. dr. Boštjan M. Zupančič – pravnik, filozof in publicist, sodnik na Evropskem sodišču za človekove pravice v Strasbourgu;
    • Cvetka Selšek – gospodarstvenica, predsednica upravnega odbora SKB d.d., letošnja dobitnica priznanja Združenja Manager za življenjsko delo na področju menedžmenta;
    • Prof. dr. Danica Purg – ustanoviteljica in direktorica IEDC, Poslovne šole Bled. Letos predseduje odboru Združenih narodov za odgovorno poslovno izobraževanje, ki združuje skoraj 500 poslovnih šol in univerz iz 80 držav;
    • Prof. dr. Danijel Rebolj - rektor Univerze v Mariboru, redni profesor gradbene in prometne informatike, predsednik Rektorske konference RS;
    • Prof. dr. Danilo Zavrtanik – fizik in univerzitetni profesor, rektor Univerze v Novi Gorici. Raziskuje na področju astrofizike osnovnih delcev v okviru mednarodnega Observatorija Pierre Auger, kjer se ukvarja s študijem kozmičnih žarkov ekstremnih energij;
    • Prof. dr. Dušan Plut – geograf in ekolog, civilnodružbeni aktivist, prepoznaven in dosleden borec za varstvo okolja in uveljavitve modela trajnostnega razvoja, član predsedstva RS 1990 -1992;
    • Dr. Dževo Alibegić - kemik, doktor kemijskega inženirstva, ki že desetletje in pol živi in dela na Japonskem. Ukvarja se s finančnimi vidiki raziskovanja okolja ter obnovljivih virov energije;
    • Prof. dr. Ernest Petrič – predsednik Ustavnega sodišča Republike Slovenije, strokovnjak za mednarodno pravo in diplomat;
    • Prof. dr. Igor Emri – redni profesor za mehaniko na Fakulteti za strojništvo v Ljubljani, član predsedstva Mednarodne inženirske akademije v Rusiji in dopisni član Ameriške akademije za mehaniko, član SAZU;
    • Prof. ddr. Igor Grdina - zgodovinar in literarni zgodovinar, raziskovalec na Inštitutu za kulturno zgodovino ZRC SAZU in na Inštitutu za civilizacijo in kulturo;
    • Mag. Iztok Seljak – predsednik poslovodnega odbora Hidria d.d., leta 2012 ga je mednarodna žirija v Sarajevu izbrala za najboljšega menedžerja JV in Srednje Evrope;
    • Prof. dr. Jadran Lenarčič – direktor Inštituta Jožef Stefan, njegovo raziskovalno delo je usmerjeno v področje robotike, avtomatike, biorobotike in sodobnih proizvodnih tehnologij;
    • Akad. prof.dr. Jože Trontelj - predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti, zdravnik, nevrolog, univerzitetni profesor in raziskovalec in mislec na področju medicinske etike;
    • Jure Aleksejev – študent strojništva na Univerzi v Mariboru, ki je leta 2012, še kot gimnazijec, nase opozoril z odmevnim predlogom nove slovenske ustave;
    • Prof. ddr. Klemen Jaklič – pravnik, predavatelj prava in etike na Harvard University, doktoriral na Univerzi Oxford v Veliki Britaniji in na Univerzi Harvard, ZDA;
    • Prof. dr. Lučka Kajfež Bogataj - klimatologinja, predstojnica katedre za agrometeorologijo na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, članica Medvladnega foruma za spremembe podnebja v Ženevi;
    • Matej Potokar - generalni direktor Microsoftove skupine za storitve (Microsoft Services) v regiji Srednje in Vzhodne Evrope, predsednik sveta Ameriške gospodarske zbornice v Sloveniji;
    • Dr. Miha Mazzini - pisatelj, kolumnist, scenarist, režiser, računalnikar, študiral na University of Sheffield, Univerzi v Ljubljani, Institutuum Studiurum Humanitatis. Je redni član Evropske filmske akademije;
    • Dr. Mitja Štular – Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, strokovnjak za telekomunikacije, Programski svet RTV Slovenija, Zavod za oživitev civilne družbe;
    • Mag. Nataša Briški - novinarka, svetovalka za komuniciranje na družbenih omrežjih in novih medijskih platformah, civilnodružbena aktivistka, soustanoviteljica in izvršna urednica portala Metina lista in so-ustanoviteljica državljanske tribune Za prostore svobode;
    • Prof. dr. Rasto Ovin – ekonomist, redni profesor za področje ekonomske teorije in ekonomske politike na Univerzi v Mariboru, aktiven tudi na področju razvoja univerze;
    • Saša Pavček - igralka in pesnica, prvakinja Drame SNG Ljubljana, predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo;
    • Mag. Samo Hribar Milič – predsednik Gospodarske zbornice Slovenije;
    • Prof. dr. Tamara Lah Turnšek – biokemičarka, direktorica nacionalnega inštituta za biologijo, univerzitetna profesorica in raziskovalka;
    • Prof. dr. Uroš Seljak - kozmolog, redni profesor na Berkeleyu in Zurichu, direktor Centra za kozmologijo v Berkeleyu;
    • Vuk Čosić - spletni interaktivni umetnik, pionir internetne umetnosti, strokovnjak za komuniciranje, civilnodružbeni aktivist;
    • Žiga Vavpotič – predsednik sveta in strokovni direktor Zavoda Ypsilon, ki se ukvarja z vprašanji družbene odgovornosti in socialnim podjetništvom. Je pobudnik projekta Simbioz@ – vseslovenski prostovoljski projekt medgeneracijskega sodelovanja.