SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

"Slovenija 2030" – Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb

Ljubljana, 27. 11. 2014

Predsednik republike Borut Pahor je v četrtek, 27. novembra 2014, ob 10.30 uri, v Veliki dvorani Predsedniške palače v okviru projekta Slovenija 2030 gostil konferenco "Slovenija 2030" – Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb.




Cilj projekta »Slovenija 2030« je oblikovati dolgoročno vizijo Republike Slovenije. V ta namen so v razpravi sodelovali različno misleči ljudje, posamezniki, ki so pripravljeni z izkušnjo sedanjega časa sooblikovati načrt našega prihodnjega razvoja.

Na dosedanjih srečanjih je prevladovalo stališče, da je sedanja finančna, gospodarska in socialna kriza ciklične narave, ki ne bo paradigmatsko spremenila prevladujočega modela demokratične družbe in socialno tržne ekonomije, bo pa proizvedla mehanizme njunih transparentnosti in regulacij.

Za uspešno prihodnost Slovenije je bistvenega pomena njena vpetost v evropski in svetovni tehnološki, gospodarski, družbeni in duhovni razvoj. Prevladujoče strategije Sloveniji primerljivih držav se osredotočajo na trajnosti razvoj. Ta naj bi bil središčnega pomena tudi za našo državo in družbo.

Slovenija 2030 - "Slovenija 2030 – Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb"
Foto: STA/Daniel Novakovic

Konferenca "Slovenija 2030" – Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb je, med drugim, posvetila pozornost naslednjim vprašanjem:
  • kakšne so značilnosti sodobnih smeri tehnološkega napredka, ki so bistvene za prihodnost Slovenije;
  • ali smeri tehnološkega napredka omogočajo stremljenja k trajnostnemu razvoju;
  • kako bomo živeli in delali v prihodnosti – bomo starejši, bolj zdravi, bolj izobraženi; koliko in kaj bomo delali, bomo delali več ali manj;
  • kakšne znanstvene, tehnološke in druge razvojne politike naj razvije Slovenija, da bo v prihodnosti konkurenčna primerljivim državam.

Uvodni nagovori:
  • Borut Pahor, predsednik Republike Slovenije;
  • Dr. Tanja Dominko, profesorica, Worcester Polytechnic Institute v ZDA, vodja Centra za biomedicinske znanosti in inženiring na Univerzi v Novi Gorici;
  • Dr. Griša Močnik, fizik, direktor in vodja raziskav v podjetju Aerosol, ki je največji proizvajalec merilnikov črnega ogljika (Aethalometrov) na svetu;
  • Dr. Marko Topič, predstojnik Laboratorija za fotovoltaiko in optoelektroniko, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Dr Tanja Dominko_PP.pdfDr Griša Močnik_PP.pdfDr Marko Topič_PP.pdf


Na konferenci so sodelovali:
  • Andraž Tori, soustanovitelj in tehnični direktor podjetja Zemanta, enega prvih slovenskih start-upov, ki je uspel na globalnem trgu in sodeluje tudi z Googlom;
  • Dr. Božidar Voljč, dr. med.; zdravnik, nekdanji minister za zdravje;
  • Dr. Dragan Mihajlović, vodja Odseka za kompleksne snovi, Inštitut Jožef Stefan, vodja največjega projekta s podporo Evropskega raziskovalnega sveta (ERC) v Sloveniji;
  • Dr. Edvard Kovač, teolog in filozof, Teološka, Filozofska in Biotehniška fakulteta Univerze v Ljubljani, Filozofska fakulteta Katoliške univerze v Toulousu;
  • Dr. Igor Emri, Fakulteta za strojništvo Univerze v Ljubljani, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
  • Jakob Šušterič, soustanovitelj in direktor podjetja MESI, ki razvija medicinske naprave in se uveljavlja kot vodilni proizvajalec pripomočkov za diagnostiko srčno-žilnih bolezni;
  • Dr. Karin Cvetko Vah, doktorica matematičnih znanosti, profesorica na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, pisateljica in publicistka;
  • Kristina Stojmenova, mlada raziskovalka, Katedra za informacijske in komunikacijske tehnologije, Fakulteta za elektrotehniko Univerze v Ljubljani;
  • Dr. Luka Omladič, filozof in okoljski analitik, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani;
  • Matej Golob, soustanovitelj start-up podjetja 30Lean in organizator dogodkov TEDx Ljubljana, ki širi nove, izvirne in vredne ideje, zlasti med mladimi;
  • Miha Grčar, pravnik, direktor operative spletne menjalnice za trgovanje z virtualno valuto bitcoin, BITSTAMP Limited;
  • Mitja Čander, pisatelj, esejist, kolumnist, urednik zbirke Beletrina in programski direktor Evropske prestolnice kulture Maribor 2012;
  • Dr. Peter Venturini, kemik, direktor programa Umetne smole in kemije, Helios d.o.o.;
  • DDr. Rudi Rizman, sociolog in politolog, Oddelek za sociologijo, Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, Univerza v Bologni, gostujoči predavatelj na številnih tujih univerzah;
  • Saša Pavček, igralka in pesnica, prvakinja Drame SNG Ljubljana, predavateljica na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo;
  • Dr. Stane Pejovnik, predsednik Inženirske Akademije Slovenije, nekdanji rektor Univerze v Ljubljani;
  • Dr. Tadej Bajd, predsednik Slovenske akademije znanosti in umetnosti;
  • Mag. Vojmir Urlep, predsednik uprave, Lek d.d. in predavatelj farmacevtskega trženja na Fakulteti za farmacijo Univerze v Ljubljani;
  • Vuk Ćosić, spletni interaktivni umetnik, pionir internetne umetnosti, strokovnjak za komuniciranje, civilnodružbeni aktivist;
  • Dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., nevrolog, Nevrološka klinika Univerzitetnega kliničnega centra, profesor, Katedra za nevrologijo, Medicinska fakulteta Univerze v Ljubljani.

Slovenija 2030 - "Slovenija 2030 – Smeri tehnološkega napredka, smeri družbenih sprememb"
Foto: STA/Daniel Novakovic