SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse
 
 
 

"Slovenija 2030" - Prihodnost miru in varnosti

Ljubljana, 3. 3. 2015

Predsednik republike Borut Pahor je v torek, 3. marca 2015, ob 10.30 uri, v Veliki dvorani Predsedniške palače v okviru projekta Slovenija 2030 gostil konferenco "Slovenija 2030" – Prihodnost miru in varnosti.



V razpravi je bila tematizirana prihodnost zlasti z vidika zagotavljanja regionalnega, evropskega in svetovnega miru in varnosti. V razpravo so se vključili ugledni strokovnjaki in misleci s področja različnih znanstvenih ved.

Cilj projekta »Slovenije 2030« je oblikovati dolgoročno vizijo Republike Slovenije. V ta namen k razpravam povabimo najširši krog različno mislečih ljudi, posameznikov, ki so pripravljeni z izkušnjo sedanjega časa sooblikovati načrt našega prihodnjega razvoja.

Na dosedanjih srečanjih je prevladovalo stališče, da je sedanja finančna, gospodarska in socialna kriza ciklične narave, ki ne bo paradigmatsko spremenila prevladujočega modela demokratična družbe in socialno tržne ekonomije, bo pa proizvedla mehanizme nujnih večjih transparentnosti in regulacij.

Konferenca Slovenija 2030 »Prihodnost miru in varnosti« je, med drugimi, posvetila pozornost tudi naslednjim vprašanjem:
    • Ali je vojna izogibna?
    • Ali obstoječa mednarodna politična in varnostna arhitektura omogoča mirno reševanje konfliktov in učinkovito soočanje s starimi in novimi globalnimi varnostnimi izzivi?
    • Kakšna je možnost, dolžnost in odgovornost Slovenije za ohranjanje in krepitev regionalnega, evropskega in svetovnega miru in varnosti?
    • Kakšen nacionalno-varnostni sistem mora vzpostaviti Slovenija, da bi bila pripravljena na soočanje z varnostnimi tveganji in izzivi mednarodnega okolja v naslednjih 15 letih?
Uvodni nagovor: Na konferenci so sodelovali:
  • Dr. Andrej Osterman, generalmajor, načelnik Generalštaba Slovenske vojske;
  • Andrej Stopar, novinar, zgodovinar, dolgoletni dopisnik RTV Slovenija iz Ruske federacije in Skupnosti neodvisnih držav;
  • Dr. Anton Bebler, politolog, diplomat, politik in profesor, Fakulteta za družbene vede;
  • Dr. Anton Grizold, obramboslovec, bivši minister za obrambo, profesor, Fakulteta za družbene vede;
  • Dr. Ernest Petrič, ustavni sodnik, diplomat, strokovnjak za mednarodno pravo;
  • Dr. Ivan Bratko, predavatelj na Fakulteti za računalništvo in informatiko;
  • Dr. Iztok Prezelj, strokovnjak za nacionalno varnost, profesor, Fakulteta za družbene vede;
  • Janko Veber, politik, minister za obrambo Republike Slovenije in bivši predsednik Državnega zbora Republike Slovenije;
  • Jožef Horvat, politik, poslanec, predsednik Odbora Državnega zbora za zunanjo politiko Republike Slovenije;
  • Karl V. Erjavec, politik, minister za zunanje zadeve Republike Slovenije;
  • Dr. Klemen Grošelj, obramboslovec, Fakulteta za družbene vede;
  • Dr. Ljubica Jelušič, obramboslovka, političarka, bivša ministrica za obrambo Republike Slovenije, profesorica, Fakulteta za družbene vede;
  • Mag. Matej Tonin, politik, poslanec, član odbora za obrambo Državnega zbora Republike Slovenije;
  • Mag. Mirko Cigler, upokojeni diplomat, bivši veleposlanik;
  • Nataša Posel, direktorica Društva Amnesty International Slovenije za zaščito človekovih pravic;
  • Mag. Nežka Figelj, avtorica knjige o iranskem jedrskem programu, ukvarja se z mednarodno politiko in Bližnjim vzhodom.
Pisni prispevek je posredoval:
  • Dr. Tomaž Mastnak
DR. TOMAŽ MASTNAK.pdf