"Slovenija 2030" - Spremembe za učinkovito socialno državo
Ljubljana, 21. 4. 2015
Predsednik republike Borut Pahor je
v torek, 21. aprila 2015, ob 10.30 uri, v Veliki dvorani Predsedniške palače v okviru projekta Slovenija 2030 gostil konferenco
"Slovenija 2030" – Spremembe za učinkovito socialno državo.
Z razpravo so tematizirali strukturne spremembe na področjih, ki jih štejemo v socialno državo. V razpravo so se vključili strokovnjaki s področja socialne politike, makroekonomije in nevladnega sektorja, pa tudi praktiki iz centrov za socialno delo in humanitarnih organizacij.
Zdi se, da ni jasne predstave o tem, kaj naj bi pomenile strukturne reforme. Ker se jih postavlja ob bok s fiskalno konsolidacijo in povezuje s kratkoročnimi ukrepi za izhod iz krize, je videti, kot da so le druga beseda za krčenje javnofinančnih izdatkov. Med strukturnimi reformami se najpogosteje omenjajo pokojninski, zdravstveni, socialnovarstveni in izobraževalni sistemi ter trg dela, zato se ustvarja vtis, da se s strukturnimi reformami razgrajuje socialna država.
Na dosedanjih srečanjih v okviru projekta Slovenija 2030 je prevladovalo stališče, da je sedanja finančna, gospodarska in socialna kriza ciklične narave, in ne bo paradigmatsko spremenila prevladujočega modela demokratične družbe in socialne tržne ekonomije, bo pa proizvedla mehanizme nujnih večjih transparentnosti in regulacij. Namen današnje razprave je razjasniti potrebne prilagoditve na področjih, ki oblikujejo socialno državo, saj se razmere, v katerih živimo, spreminjajo.
Konferenca Slovenija 2030 »Spremembe za učinkovito socialno državo« je, med drugimi, posvetila pozornost naslednjim vprašanjem:
- Kolikšna naj bo vloga države pri prerazdelitvi tržnih dohodkov oziroma kakšna je primerna davčna obremenitev, da ne bomo ogrozili konkurenčnosti slovenskega gospodarstva na eni strani in socialne države na drugi strani?
- Kateri socialni riziki naj bodo v prihodnje predmet socialnih zavarovanj, katere pa naj prevzame država in jih financira iz splošnih davkov?
- Koliko in katere storitve bo zagotavljala država in jih ne bo prepuščala »nevidni roki trga«? Kakšna naj bo optimalna kombinacija javnih ali zasebnih izvajalcev javne službe, da se izognemo predragemu in neučinkovitemu javnemu sektorju in da hkrati zagotovimo nemoteno oskrbo prebivalcev?
- Kako naj država in njene institucije sobivajo s humanitarnimi organizacijami, da bi bilo blagostanje ljudi čim večje, socialne stiske čim manjše, omejeni resursi pa optimalno porazdeljeni?
Uvodni nagovor:
Na konferenci so sodelovali:
- Dr. Aleksandra Kanjuo-Mrčela, sociologinja, profesorica na Fakulteti za družbene vede;
- Dr. Andreja Črnak Meglič, sociologinja, strokovno raziskovalna sodelavka na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo, nekdanja poslanka;
- Dr. Anja Kopač Mrak, sociologinja, ministrica za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, docentka za področje sociologije in nosilka predmeta Evropska socialna politika in Sociologija socialne politike na Fakulteti za družbene vede;
- Breda Krašna, generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine;
- Imre Jerebic, generalni tajnik Slovenske karitas, socialni delavec, teolog;
- Dr. Liljana Rihter, sociologinja, raziskovalka, docentka, dekanja Fakultete za socialno delo;
- Mag. Martina Trbanc, sociologinja, strokovna raziskovalna sodelavka na Inštitutu Republike Slovenije za socialno varstvo;
- Mag. Miran Kerin, psiholog, predsednik Skupščine Skupnosti Centrov za socialno delo Slovenije, direktor Centra za socialno delo Ptuj;
- Mag. Rado Pezdir, ekonomist, predavatelj na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju, partner na Inštitutu za ekonomske raziskave v zdravstvu in predsednik Društva za pravno državo;
- Renata Brunskole, generalna sekretarka Rdečega križa Slovenije, nekdanja poslanka Državnega zbora Republike Slovenije, nekdanja županja Občine Metlika;
- Tereza Novak, izvršna direktorica Slovenske filantropije, Združenja za promocijo prostovoljstva in predsednica Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije;
- Uroš Prikl, poslanec, predsednik Odbora za delo, družino in socialne zadeve in invalide v Državnem zboru Republike Slovenije;
- Dr. Valerija Bužan, predsednica Skupščine Socialne zbornice Slovenije in direktorica Centra za usposabljanje, delo in varstvo Dolfke Boštjančič, Draga;
- Dr. Valerija Korošec, sociologinja, raziskovalka na Uradu za makroekonomske analize in razvoj, zagovornica univerzalnega temeljnega dohodka v Sloveniji;
- Vlasta Nussdorfer, varuhinja človekovih pravic Republike Slovenije.
Pisni prispevek je posredovala:
