»O odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol«

Tokrat se je z uglednimi gosti posvetoval »o odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol«. V vabilu gostom posveta jih je predsednik republike prosil, da se v razpravi osredotočijo na tiste izzive, ki so in bodo bistveni za zagotavljanje dostopnega in kakovostnega izobraževanja v sodobni spreminjajoči se družbi, s posebnim poudarkom na razmerju med javnim in zasebnim šolstvom.

Posvet je imel večjo ambicijo od te, da se osredotoči zgolj na vprašanje uveljavitve zavezujoče odločbe ustavnega sodišča (2014). Cilj posvet je bilo soočiti in zbližati različne poglede na umeščenost zasebnih šol v sistemu vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji.


Predsednik republike je udeležencem zastavil naslednja vprašanja:

• Ali zasebno osnovno šolstvo bogati ali siromaši vzgojno izobraževalni program v Republiki Sloveniji? Če ga bogati, ali naj ga zato tudi financira?

• Ali zasebno šolstvo pripomore k večji dostopnosti in kakovosti izobraževalnega sistema, ali je ovira pri tem? Če pripomore k večji kakovosti in dostopnosti, kako naj se financira?

• Če imamo ambicijo, da v naslednji letih in desetletjih zgradimo najboljši vzgojno izobraževalni sistem na svetu, je razvoj zasebnega šolstva v tem smislu dober ali slab?

• Kje so meje odgovornosti države za ustanavljanje, delovanje in spremljanje izvajanja programa zasebnih osnovnih šol?

• Na kakšen način naj država vrši nadzor nad delovanjem zasebnih šol v primeru zagotavljanja javnih sredstev za njihovo delovanje?

• Kakšni so sodobni trendi v primerljivih družbah in državah glede teh vprašanj?

• Kako naj Slovenija naslavlja te dileme, da se bomo približali najboljšim vzgojno izobraževalnim sistemom na svetu?

Ne glede na različna stališča glede omenjenih vprašanj, je državni zbor dolžan uveljaviti odločbo ustavnega sodišča (2014).

POSVETI PRI PREDSEDNIKU so organizirani redno in se vsebinsko dotikajo aktualnih dilem dolgoročnega značaja. Namen posvetov je izmenjava različnih mnenj, soočanje civilne družbe in politike in iskanje dolgoročno sprejemljivih oziroma najbolj primernih odločitev za Slovenijo.

Tudi tokrat so posvet v Predsedniški palači spremljali dijaki in študentje.

Foto: Daniel Novakovič/STA

Udeleženci posveta:

1. Jožica Frigelj, predstavnica Civilne iniciative Kakšno šolo hočemo
2. Dr. Slavko Gaber, izredni profesor za področje sociologije vzgoje, Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani in nekdanji minister za šolstvo in šport
3. Roman Globokar, nekdanji direktor Zavoda sv. Stanislava
4. Dr. Zdenko Kodelja; znanstveni svetnik, Pedagoški inštitut
5. Mag. Melita Kordeš Demšar, direktorica inštituta Montessori
6. Iztok Kordiš, direktor Waldorfske šole Ljubljana
7. Dr. Igor Lukšič, redni profesor, Katedra za teoretsko analitsko politologijo, Center za politično teorijo, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in nekdanji minister za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo
8. Dr. Maja Makovec Brenčič, redna profesorica, Katedra za mednarodno ekonomijo in poslovanje, Katedra za trženje, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani, nekdanja ministrica za izobraževanje, znanost in šport
9. Dr. Jernej Pikalo, minister za izobraževanje, znanost in šport
10. Mag. Branislav Rajić, predsednik Odbora Državnega zbora za izobraževanje, znanost, šport in mladino
11. Dr. Tadej Rifel, raziskovalec na Institutu za raziskovanje in evalvacijo šolstva IREŠ
12. Miha Skubic, predstavnik Civilne iniciative Bogatimo šolstvo
13. Dr. Ivan Janez Štuhec, teolog in filozof morale, Teološka fakulteta, Zavod Antona Martina Slomška
14. Lenart Zajc, pisatelj

Foto: Daniel Novakovič/STA

Foto: UPRS