SI  EN  |  Dostopnost
PISAVA
VELIKE ČRKE male črke
VELIKOST ČRK
CTRL+ za povečavo
CTRL- za pomanjšavo
SHEMA
Kontrastna shema Običajna shema Ponastavi vse

Izjava o dostopnosti spletišča UPRS v skladu z Zakonom o dostopnosti spletišč in mobilnih aplikacij

 
 
 

Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor četrto leto drugega mandata

23. 12. 2021

Objavljamo letošnje poročilo o delu predsednika republike kot dokument z naslovom "Predsednik Republike Slovenije Borut Pahor četrto leto drugega mandata", ki smo ga pripravili v Uradu predsednika Republike Slovenije ob četrti obletnici drugega mandata predsednika Republike Slovenije Boruta Pahorja. V poročilu so vse pomembnejše aktivnosti predsednika republike v zadnjem letu. S poročilom želi Urad predsednika Republike Slovenije doseči večjo preglednost in odprtost svojega dela.


Poročilo o delu:





Poročilo se začne s predsednikovo oceno letošnjega leta:

"Svetovna znanost je predstavila težko pričakovano cepivo proti covidu-19 na predvečer začetka novega, tega leta 2021. Za kratek čas se je zdelo, da to tako rekoč pomeni vsaj začetek konca zdravstvene krize. Toda pričujoče poročilo o svojem delu za leto 2021 končujem v razmerah, ki so glede omejevanja širitve virusa precej podobne izteku lanskega leta.

Ne gre samo za zdravstveno težavo. Zlasti po prejemu cepiv in zdravil je postalo jasno, da se vse od začetka epidemije ni ustvarjalo zaupanje v odločitve pristojnih zdravstvenih in političnih oblasti. To je bil škodljiv vzporedni učinek vse bolj izrazitega poglabljanja političnih razhajanj in delitev, ki so poleg drugih okoliščin zmanjševale vero v solidarnost in močno skrhale občutek, da se z virusom spopadamo kot povezana skupnost.

Državni politiki glede boja proti virusu ni uspelo stopiti skupaj. Slabe izkušnje, predsodki in zamere raznih vrst so ves čas ponujali potuho politiki izključevanja, namesto da bi v takih izrednih razmerah dobila pravi pomen politika sodelovanja. Za kaj takega potrebnega zaupanja ni bilo.

Tako smo se kot družba znašli v razmerah, ko se zdi, da so za naše težave krivi drugi, s katerimi nočemo imeti dialoga in sodelovanja. V vse manj spodobnem dialogu je namesto prepotrebnega ozračja spodbujanja in vzajemnosti polno ostrih, tudi izključevalnih besed in ravnanj.

V teh dneh mineva 31 let od podpisa sporazuma strank in političnih skupin slovenske skupščine o skupnem nastopu na plebiscitu za samostojno Slovenijo. To je bilo odločilnega pomena za politično in ljudsko enotnost, ki je naposled botrovala ustanovitvi samostojne države. Kljub takim in drugačnim poskusom, da bi se v tem letu morda približali taki rešitvi za skupno reševanje zdravstvene krize, se to ni zgodilo, ker je premagal občutek, da drug drugega ogrožamo, in ne občutek, da drug drugega potrebujemo, kot je bilo pred 31 leti.

V državi, ki je bila pred 30 leti ustanovljena s skupnim prizadevanjem različnih, tudi nasprotujočih si političnih sil, je v času epidemije umanjkalo modrosti in uvida, da moramo sodelovati in da potrebujemo drug drugega. Boj za ohranitev oblasti ali za njeno spremembo je bil žal vseskozi večji sprožilec ravnanj, kot bi bilo to koristno. Širše pri ljudeh je potihoma, a močno zamajal občutek skupnosti in vzajemnosti. Tudi ko bo zdravstvena kriza končana, se bomo morali še nekaj časa truditi spremeniti to splošno politično in družbeno ozračje, če bomo hoteli iz krize iziti kot zmagovalci z jasnimi načrti in podporo za zeleni prehod in druge strukturne prednostne cilje slovenske države.

Slovenija vstopa v super volilno leto 2022 kot politično razdvojena in celo razklana politična skupnost. Zelo zanimivo bo opazovati, ali se bodo volivci na treh zaporednih volitvah bolj ali manj sprijaznili z zdaj ponujeno, precej radikalno politično izbiro, ali pa se bo v predvolilnem času izkazalo, da se mnogi ozirajo k zmernejšim političnim praksam, za katere v zadnjih dveh letih ni bilo mogoče ugotavljati široke popularnosti.

Vse to ni pomembno samo za notranjepolitični razvoj Slovenije v prihodnjih letih, temveč tudi za njeno evropsko umestitev. Skoraj zagotovo bo v naslednjih letih prišlo do razlik in delitev med evropskimi državami glede na raven zadolžitve ter sposobnosti fiskalne discipline. V letu, ki bo kmalu za nami, so se širši javnosti bolj vsiljevale razlike med liberalnimi in iliberalnimi demokracijami, med vzhodom in zahodom EU ter domnevnim križiščem Slovenije med Višegrajsko skupino in jedrno Evropo. Vse to bo sicer po svoje pomembno tudi po koncu zdravstvene krize, vendar je že zdaj jasno, da bo o zmagovalcih v naslednjem desetletju odločalo premišljeno investiranje evropskih sredstev v zeleni prehod, obvladljiva zadolženost in sposobnost fiskalne discipline. Menim, da si mora Slovenija glede tega prizadevati, da je vsaj blizu tako imenovanih varčnih držav. Vse to bo precej zahtevno, vendar bo veliko lažje, če se bo v slovensko politiko vrnila konsenzualna politika kot alternativa nevarni politiki izključevanja."