Zapri Zapriedit profil
Evidenca Zadev
Fetiš d.o.o.
Fetiš d.o.o.: 75366/01



Razvrstitev po kršitvah
KONVENCIJA - 6/1

Podatki zadeve
Zaporedna številka : 34
Vlagatelj: Fetiš d.o.o.
Oznaka vloge : 75366/01
Odločbe/Sodbe:
Sodba		Vrsta odločitev:
Kršitev		Ključne besede:
Konvencija-13...Pravica do učinkovitega pravnega sredstva, Konvencija-6...Pravica do poštenega sojenja

Nahajališče: Strasbourg

Vrste odločitve
Datum odločitve: 03/30/2006
Rezervna klasifikacija:Sodba



Zgodovina sprememb zadeve

Opombe - vsebina
75366.01 - FETIŠ D.O.O. v. SLOVENIA.pdf

SODBA FETIŠ D.O.O. ZOPER REPUBLIKO SLOVENIJO

SVET EVROPE

EVROPSKO SODIŠČE ZA ČLOVEKOVE PRAVICE

TRETJA SEKCIJA

(Pritožba št. 75366/01)

SODBA

STRASBOURG

30. marec 2006

Ta sodba bo postala dokončna pod pogoji iz drugega odstavka 44. člena Konvencije. Mogoče je, da bo na njej opravljena uredniška redakcija.

V zadevi Fetiš d.o.o. proti Republiki Sloveniji
je Evropsko sodišče za človekove pravice (tretja sekcija) v senatu, ki so ga sestavljali:
gospod J. Hedigan, Predsednik senata
gospod B.M. Zupančič,
gospod L. Caflisch,
gospa M. Tsatsa-Nikolovska,
gospod E. Myjer,
gospod David Thór Björgvinsson,
gospa I. Ziemele, sodniki,
in gospod V. Berger, sodni tajnik,
po posvetovanju za zaprtimi vrati 9. marca 2006
izreklo naslednjo sodbo, ki je bila sprejeta istega dne:

POSTOPEK

1. Zadeva je bila sprožena s pritožbo (št. 75366/01) proti Republiki Sloveniji, ki jo je pri Sodišču na podlagi 34. člena Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboÜčin (v nadaljevanju: Konvencija) 27. avgusta 2000 vlo×ilo slovensko podjetje FetiÜ d.o.o. (v nadaljevanju: prito×nik).
2. Prito×nika je zastopal gospod J. Nastran, ki je bil direktor podjetja. Slovensko vlado (v nadaljevanju: Vlada) je zastopal njen zastopnik gospod L. Bembič, generalni dr×avni pravobranilec.
3. Prito×nik je na podlagi prvega odstavka 6. člena Konvencije zatrjeval, da je bilo trajanje postopka pred domačimi sodiÜči, v katerih je bil udele×en kot stranka, predolgo.
4. Dne 23. septembra 2003 je SodiÜče odločilo, da o prito×bi glede dolgega trajanja postopka obvesti Vlado. V skladu s tretjim odstavkom 29. člena Konvencije je odločilo, da hkrati odloči o dopustnosti prito×be in o utemeljenosti zadeve.

DEJSTVA

5. Dne 24. junija 1994 je pritožnik pri Temeljnem sodišču v Murski Soboti vlo×il to×bo proti S.H. in zahteval 20,000 DEM za poplačilo dolga. Zahteval je tudi, da se plačilo terjatev zavaruje z sodno odredbo.
Dne 28. junija 1994 je svoj zahtevek povišal na 30.000 DEM.
Dne 6. julija 1994 je sodišče izdalo sodno odredbo.
Dne 5. oktobra 1993 je S.H. pristal na poplačilo 20.000 DEM in posledično je sodiÜče izdalo delno sodbo, ki je postala dokončna 28. oktobra 1994.
Dne 17. maja 1995 je S.H. izplačal dogovorjeni znesek.
Dne 16. januarja 1996 je prito×nik vlo×il pripravljalne spise, v katerih je Üe naprej zahteval 30.000 DEM.
Dne 2. julija 1998, po reorganizaciji slovenskega sodstva je Okrajno sodiÜče v Murski Soboti od prito×nika zahtevalo, da spremeni svoj zahtevek, tako da upoÜteva delno sodbo. Ker je prito×nik to zavrnil, je sodiÜče, ob upoÜtevanju viÜine zahtevka, 9. julija 1998 odločilo, da je zadeva izven njegove pristojnosti. Nato je bila zadeva dodeljena Okro×nemu sodiÜču v Murski Soboti.
Slednje je naslovilo vpraÜanje o pristojnosti na ViÜje sodiÜče v Mariboru, le-to pa je odločilo, da mora o zadevi razsoditi okrajno sodiÜče, saj je viÜina spornega zahtevka samo 10,000 DEM.
Dne 3. aprila 2000 je prito×nik na Dr×avno pravobranilstvo naslovil zahtevek za odÜkodnino zaradi dolgotrajnosti in zamud v sodnih postopkih. Dne 11. avgusta je dr×avno pravobranilstvo zahtevek zavrnilo.
Dne 22. avgusta 2000, potem ko je prito×nik svoj zahtevek zviÜal na 26.161 DEM, je okrajno sodiÜče v Murski Soboti znova odločilo, da zadeva ni v njegovi pristojnosti in je zadevo dodelilo Okro×nemu sodiÜču.
Izgleda da je bilo med 5. oktobrom 1994 in 15. decembrom 2003 vsaj 5 narokov za obravnavo, od katerih je bila druga opravljena 10. julija 2000. Vsaj dva naroka za obravnavo sta bila prelo×ena na ×eljo prito×nika: narok za obravnavo na dan 10. julija 2000 je bil prelo×en zato, da je lahko prito×nik spremenil viÜino svojega zahtevka, narok za obravnavo na dan 4. septembra 2002 pa je bil prelo×en, ker je prito×nik svoj zahtevek poviÜal na 30.000 DEM.
Med 28. junijem 1994 in 3. decembrom 2002 je prito×nik vlo×il Üest pripravljalnih spisov.
Med postopkom je prito×nik pri oblasteh večkrat urgiral za pospeÜitev postopka. Med 7. junijem 1998 in 11. aprilom 2005 je prito×nik vlo×il pet proÜenj za nadzor postopka pri Ministrstvu za pravosodje. V svojih odgovorih so oblasti prito×nika obvestile o stanju in napredovanju postopka.
Dne 23. decembra 2003 je sodiÜče sprejelo sodbo, ki je zavrnila zahtevek prito×nika in izničilo preteklo sodno odredbo.
Sodba in sklep sodiÜča sta bila prito×niku vročena 30. decembra 2003
6. Dne 14. januarja se je pritožnik pritožil na Višje sodišče v Mariboru.
Dne 16. junija 2004 je sodišče deloma ugodilo prito×nikovi prito×bi in je zadevo vrnilo v ponovno presojo sodiÜču prve stopnje.
Prito×nik SodiÜču ni sporočil datuma, ko mu je bila vročena odločba sodiÜča.
7. Izgleda, da je okrajno sodišče med ponovnim presojanjem o zadevi opravilo dve obravnavi in sicer 9. maja 2005 ter 15. junija 2005.
Dne 14. julija 2005 je sodišče sprejelo sodbo, ki je zavrnila zahtevek prito×nika, in sklep s katerim je zavrnilo izdajo sodne odredbe.
Sodba in sklep sta bila prito×niku vročena 16. avgusta 2005.
8. Dne 31. avgusta 2005 se je pritožnik pritožil na Višje sodišče v Mariboru.
Postopek še ni zaključen.

PRAVO

I. ZATRJEVANA KRŠITEV PRVEGA ODSTAVKA 6. in 13. ČLENA KONVENCIJE

9. Pritožnik se je pritožil zaradi nerazumno dolgega trajanja postopka. Skliceval se je na prvi odstavek 6. člena Konvencije, ki določa:
»Vsakdo ima pravico, da o njegovih civilnih pravicah in obveznostih ... v razumnem roku odloča ... sodiÜče.½

A. Dopustnost

10. Vlada se je sklicevala na to, da niso bila izčrpana domača pravna sredstva.
11. Prito×nik je izpodbijal to navedbo in trdil, da pravna sredstva, ki so bila na voljo, niso bila učinkovita.
12. SodiÜče ugotavlja, da je obravnavana pritožba podobna zadevam Belinger in Lukenda (Belinger v. Slovenija (odl.), št. 42320/98, 2. oktober 2001, in Lukenda v. Slovenija, št. 23032/02, 6. oktober 2005). V omenjenih zadevah je Sodišče zavrnilo ugovor Vlade o neizčrpanju domačih pravnih sredstev, saj je ugotovilo, da pravna sredstva, ki jih je prito×nik imel na voljo, niso bila učinkovita. Sodišče opozarja na ugotovitve v zadevi Lukenda, da predstavlja krÜitev pravice do sojenja v razumnem roku sistemski problem, ki izhaja iz neustrezne zakonodaje in neučinkovitega delovanja sodnega sistema.
13. Kar se tiče obravnavane zadeve, SodiÜče ugotavlja, da Vlada ni predlo×ila nobenih prepričljivih dokazov, zaradi katerih bi moralo SodiÜče to zadevo obravnavati drugače od uveljavljene sodne prakse.
14. SodiÜče nadalje ugotavlja, da prito×ba ni očitno neutemeljena v smislu tretjega odstavka 35. člena Konvencije. Prav tako ni nedopustna iz katerih koli drugih razlogov. Zato je prito×bo razglasilo za dopustno.

B. Utemeljenost

15. Obdobje, ki ga je potrebno pri tem upoštevati se je začelo 28. junija 1994, na dan, ko je v Sloveniji pričela veljati Konvencija in Üe vedno traja. UpoÜtevano obdobje je torej trajalo več kot enajst let in osem mesecev na Ütirih stopnjah sojenja.
16. SodiÜče ponovno poudarja, da je treba razumnost trajanja postopka ocenjevati glede na okoliÜčine zadeve in ob upoÜtevanju naslednjih meril: zapletenosti zadeve, ravnanja prito×nika in vpletenih oblasti ter presoje, kolikÜen je bil pomen sporne zadeve za prito×nika (gl. med drugim Frydlender v. Francija [GC], št. 30979/96, odstavek 43, ESČP 2000-VII).
17. Ne glede na to, da je do določenih zamud v postopku priÜlo zaradi prito×nikovega pogostega spreminjanja zahtevka, SodiÜče meni, da obnaÜanje prito×nika samo po sebi ne opravičuje trajanje postopka na prvi stopnji sojenja, ki je trajal več kot devet let in Üest mesecev. SodiÜče Üe posebej opa×a, da so bila sodiÜča popolnoma pasivna in da je zadeva prito×nika mirovala med 28. oktobrom 1994 in 2. julijem 1998. Kot posledica tega in spora o pristojnosti je med prvim in drugim narokom za obravnavo v zadevi minilo več kot pet let in devet mesecev.
18. Po proučitvi vsega predlo×enega gradiva in ob upoÜtevanju veljavne sodne prakse je SodiÜče priÜlo do zaključka, da je bilo trajanje postopka v obravnavani zadevi predolgo in ni izpolnilo zahteve po pravici do sojenja v razumnem roku.
Prišlo je torej do kršitve prvega odstavka 6. člena.

II. UPORABA 41. ČLENA KONVENCIJE
19. 41. člen Konvencije določa, da:
»Če SodiÜče ugotovi, da je priÜlo do krÜitve Konvencije ali njenih protokolov, in če notranje pravo visoke pogodbenice dovoljuje le delno zadoÜčenje, SodiÜče oÜkodovani stranki, če je potrebno, nakloni pravično zadoÜčenje.½

A. Škoda

20. Pritožnik je zahteval 59.200 EUR (eurov) za premoženjsko škodo. Trdil je, da je izgubil 54.200 EUR (eurov) zaradi neuspešnega pravnega spora v obravnavani zadevi in 5.000 EUR (eurov) zaradi likvidacije podjetja, ki naj bi bila posledica dolgotrajnosti upoštevanih domačih postopkov
21. Vlada se o zahtevku ni opredelila, vendar je zahtevku oporekala prvotnemu zahtevku prito×nika za premo×enjsko Ükodo v viÜini 35.000 DEM (pribli×no 17.860 EUR (eurov)).
22. Ker SodiÜče ne vidi nobene očitne povezave med ugotovljeno krÜitvijo in zatrjevano premo×enjsko Ükodo, se omenjeni zahtevek zavrne.

B. Stroški

23. Pritožnik je zahteval tudi približno 100 EUR (eurov) za stroške, ki jih je imel z vložitvijo zahteve za sodni nadzor postopkov pred domačimi oblastmi in 380 EUR (eurov) za stroÜke postopka pred SodiÜčem.
24. Vlada je zahtevku oporekala.
25. V skladu s sodno prakso SodiÜča je prito×nik upravičen do povrnitve stroÜkov le, če doka×e, da so dejansko nastali, da so bili potrebni in da so razumno visoki. Zato SodiÜče v obravnavani zadevi ob upoÜtevanju podatkov, s katerimi razpolaga, in na podlagi prej navedenih meril zavrača zahtevek za povrnitev stroÜkov v postopkih pred domačimi sodiÜči in ocenjuje, da je prito×niku razumno prisoditi znesek 380 EUR (eurov) za stroÜke postopka pred
Sodiščem.

C. Zamudne obresti

26. Sodišče ocenjuje, da je primerno, da se zamudne obresti obračunajo po mejni posojilni obrestni meri Evropske centralne banke, kateri se dodajo tri odstotne točke.

IZ TEH RAZLOGOV SODIŠČE SOGLASNO

1. razglaša, da je pritožba dopustna;
2. razsoja, da je prišlo do kršitve prvega odstavka 6. člena Konvencije;
3. razsoja,
(a) da mora tožena država v treh mesecih od dne, ko postane sodba pravnomočna v skladu z drugim odstavkom 44. člena Konvencije, plačati prito×niku 380 EUR (tristo osemdeset eurov) za stroÜke postopka, zviÜano za morebitni davek;
(b) da se po izteku omenjenih treh mesecev in do plačila, na navedene zneske obračunajo linearne obresti po stopnji, ki je enaka mejni posojilni obrestni meri Evropske centralne banke, kateri se priÜtejejo tri odstotne točke;
4. zavrne v preostalem delu pritožnikov zahtevek po pravičnem zadoÜčenju.

Spisano v angleščini in notificirano v pisni obliki 30. marca 2006 v skladu z drugim in tretjim odstavkom 77. člena Poslovnika SodiÜča.

Vincent Berger

John Hedigan
Sodni tajnik

Predsednik senata


Show details for Podatki o posegih v dokumentPodatki o posegih v dokument