Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O SODELOVANJU PRI VARSTVU IN
TRAJNOSTNI UPORABI REKE DONAVE
(Konvencija o varstvu reke Donave) (MVTURD)
1. člen
Ratificira se Konvencija o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave (Konvencije o varstvu reke Donave), sprejeta 29. junija 1994 v Sofiji.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O SODELOVANJU
PRI VARSTVU IN TRAJNOSTNI UPORABI
REKE DONAVE
(Konvencija o varstvu reke Donave)
Uvod
Pogodbenice, ki
so odločene, da okrepijo svoje vodnogospodarsko sodelovanje na področju varstva in uporabe vodnih virov,
so zaskrbljene zaradi pojavov in nevarnosti kratkoročno in dolgoročno škodljivih vplivov sprememb razmer vodotokov v porečju reke Donave za okolje, gospodarstvo in blaginjo podonavskih držav,
poudarjajo, da je nujno treba zaostriti domače in mednarodne ukrepe za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje škodljivega čezmejnega vpliva izpusta nevarnih snovi in hranil v vodno okolje v porečju reke Donave ob hkratnem upoštevanju Črnega morja,
pozdravljajo ukrepe, ki so jih podonavske države že sprejele na domačo pobudo in na ravni dvostranskega in mnogostranskega sodelovanja, kot tudi dosedanja prizadevanja Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo in Evropske skupnosti v okviru dejavnosti Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE), za spodbujanje dvostranskega in mnogostranskega sodelovanja pri preprečevanju in nadzoru čezmejnega onesnaževanja, trajnostnega gospodarjenja z vodami, premišljeni uporabi in ohranjanju vodnih virov,
se sklicujejo predvsem na Konvencijo o varstvu in uporabi čezmejnih vodotokov in mednarodnih jezer z dne 17. marca 1992 ter na obstoječe dvostransko in mnogostransko sodelovanje med podonavskimi državami, ki se bo nadaljevalo tudi v prihodnje in bo primerno upoštevano v okviru sodelovanja vseh podonavskih držav, kot tudi na Konvencijo o varstvu Črnega morja pred onesnaževanjem z dne 21. aprila 1992,
si prizadevajo za trajno izboljšanje in varstvo reke Donave in voda v njenem porečju, predvsem v čezmejni povezavi in s trajnostnim gospodarjenjem z vodami ob upoštevanju interesov podonavskih držav na področju uporabe voda in ob hkratnem prispevanju k varstvu morskega okolja Črnega morja,
so se sporazumele o naslednjem:
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
OPREDELITEV POJMOV
Za namene te konvencije
(a) "podonavske države" pomeni suverene države, ki si delijo precejšnji del hidrološkega prispevnega področja reke Donave. Za precejšnji del se šteje delež, ki presega 2000 km2 skupnega hidrološkega prispevnega področja,
(b) "prispevno področje" reke Donave pomeni hidrološko prispevno področje reke, ki si ga delijo pogodbenice,
(c) "čezmejni vpliv" pomeni vsak znatno škodljiv vpliv na rečno okolje, ki je posledica spremembe življenjskih razmer v vodah zaradi človekove dejavnosti in seže čez meje ozemlja pod jurisdikcijo posamezne pogodbenice. Take spremembe lahko vplivajo na življenje in premoženje, varnost objektov in vodne ekosisteme,
(d) "nevarne snovi" pomeni snovi s strupenim, kancerogenim, mutagenim, teratogenim ali bioakumulativnim učinkom, predvsem snovi, ki so trdovratne in znatno škodljivo vplivajo na žive organizme,
(e) "snovi, nevarne za vodo" pomeni snovi, ki so za vodne vire izredno nevarne, tako da ravnanje z njimi zahteva posebne preventivne in varovalne ukrepe,
(f) "točkovni in razpršeni viri vodnega onesnaženja" pomeni vire onesnaževalcev in hranil, katerih vnos v vodo je posledica bodisi točkovnega odvajanja (točkovni vir) bodisi vpliv razpršenega vnosa po večjem delu porečja (razpršeni viri),
(g) "vodna bilanca" pomeni razmerje, značilno za naravni vodni režim celotnega porečja glede na njegove lastnosti (padavine, izhlapevanje, površinski in podzemni odtok). Izraz poleg tega vključuje tudi vplive človeškega dejavnika, ki izhajajo iz rabe vode in vpliva na njeno količino,
(h) "povezovalni podatki" pomeni povzetek podatkov, izpe-ljanih iz vodne bilance v zgornjem toku, če so primerni za obdelavo vodne bilance v spodnjem toku in splošne vodne bilance reke Donave. Povezovalni podatki v tem obsegu zajemajo sestavine vodne bilance za vse večje čezmejne vodotoke v porečju reke Donave. Povezovalni podatki se nanašajo na preseke čezmejnih vodotokov tam, kjer zaznamujejo, prečkajo ali ležijo na mejah med pogodbenicami,
(i) "Mednarodna komisija" je organizacija, ustanovljena z 18. členom te konvencije.
2. člen
CILJI IN NAČELA SODELOVANJA
(1) Pogodbenice si prizadevajo, da bi, kolikor je to mogoče, dosegle cilje trajnostnega in pravičnega gospodarjenja z vodami, vključno z ohranitvijo, izboljšanjem in smotrno rabo površinskih voda in podtalnice v porečju. Poleg tega si po svojih najboljših močeh prizadevajo nadzorovati nevarnosti nesreč s snovmi, nevarnimi za vodo, nevarnosti poplav in ledu na reki Donavi. Države pogodbenice si tudi prizadevajo prispevati k zmanjševanju bremen onesnaževanja Črnega morja iz virov v porečju.
(2) Pogodbenice v skladu z določbami te konvencije sodelujejo pri reševanju temeljnih vprašanj gospodarjenja z vodami in sprejemajo vse ustrezne zakonske, upravne in tehnične ukrepe, da vsaj vzdržujejo in izboljšujejo tekoče okoljske razmere in kakovost vode reke Donave in vodotokov v njenem porečju in da, kolikor je to mogoče, preprečujejo in zmanjšujejo škodljive vplive in spremembe, ki nastajajo ali lahko do njih pride.
(3) V ta namen pogodbenice ob upoštevanju nujnosti ukrepov za zmanjšanje onesnaževanja voda in za premišljeno, trajnostno uporabo vode določajo ustrezne prednostne naloge in zaostrujejo, prilagajajo in med seboj usklajujejo že sprejete ukrepe in take ki jih je trba sprejeti na domači in mednarodni ravni vzdolž celotnega Podonavja s ciljem trajnostnega razvoja varstva okolja reke Donave. Ta cilj je usmerjen predvsem k zagotavljanju trajnostne rabe vodnih virov v komunalne, industrijske in kmetijske namene kot tudi k ohranjanju in obnovi ekosistemov ter izpolnjevanju drugih obstoječih zahtev, npr. zdravje prebivalstva.
(4) Načelo onesnaževalec plača in načelo preventivnega pristopa sta podlaga za vse ukrepe, usmerjene k varstvu reke Donave in vodotokov v njenem porečju.
(5) Sodelovanje na področju gospodarjenja z vodami je usmerjeno k trajnostnemu gospodarjenju z vodami in sloni na merilih stabilnega, okolju prijaznega razvoja, ki so hkrati usmerjena k:
- ohranjanju celovite kakovosti življenja,
- ohranjanju trajnega dostopa do naravnih virov,
- izogibanju trajnim poškodbam okolja in varovanju ekosistemov, - izvajanju preventivnega pristopa.
(6) Uporaba te konvencije nikakor ne sme povzročiti neposrednega ali posrednega povečevanja vplivov na rečno okolje.
(7) Vsaka pogodbenica ima pravico sprejeti in izvajati ukrepe, ki so strožji od ukrepov, izhajajočih iz določb te konvencije.
3. člen
OBSEG
(1) Ta konvencija se uporablja za porečje reke Donave, kot je opredeljeno v (b) odstavku 1. člena.
(2) Konvencija obsega predvsem naslednje načrtovane dejavnosti in tekoče ukrepe, če povzročajo ali utegnejo povzročiti čezmejne vplive:
(a) odvajanje odpadnih voda, t.j. vnosa hranil in nevarnih snovi iz točkovnih in razpršenih virov, kot tudi odvajanje toplote,
(b) načrtovane dejavnosti in ukrepi na področju gradnje hidrotehničnih objektov, predvsem dejavnosti regulacije, nadzora pretoka in gladin akumulacij vodotokov, nadzora poplav in zmanjševanja nevarnosti zaradi ledu kot tudi gradnja objektov v vodotoku ali na njegovih brežinah,
(c) druge načrtovane dejavnosti in ukrepi za uporabo vode, npr. uporaba vodne energije, preusmeritev in regulacija vode,
(d) obratovanje obstoječih hidrotehničnih objektov, npr. vodnih zbiralnikov, hidroelektrarn, ukrepi za preprečevanje vplivov na okolje, kot so poslabšanje hidroloških razmer, erozija, abrazija, poplave in transport plavin, ukrepi za zaščito ekosistemov,
(e) ravnanje s snovmi, nevarnimi za vodo, in ukrepi za preprečevanje nesreč.
(3) Ta konvencija se uporablja tudi za vprašanja ribištva in rečne plovbe, povezana z varstvom voda pred onesnaževanjem, ki ga povzročata ti dve dejavnosti.
4. člen
OBLIKE SODELOVANJA
Oblike sodelovanja po tej konvenciji so praviloma naslednje:
(a) posvetovanja in skupne dejavnosti v okviru Mednarodne komi-sije v skladu z določbami te konvencije,
(b) izmenjava informacij o dvostranskih in mnogostranskih sporazumih, pravnih predpisih in ukrepih s področja vodnega gospodarstva, izmenjava pravnih dokumentov in direktiv ter drugih publikacij, druge oblike izmenjave informacij in izkušenj.
II. DEL
MNOGOSTRANSKO SODELOVANJE
5. člen
PREPREČEVANJE, NADZOR IN ZMANJŠANJE
ČEZMEJNEGA VPLIVA
(1) Pogodbenice razvijajo, sprejemajo in izvajajo ustrezne zakonske, upravne in tehnične ukrepe ter skrbijo za domače temeljne pogoje in podlage, potrebne za zagotavljanje učinkovite zaščite kakovosti voda in trajnostne rabe voda, s tem pa tudi za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnih vplivov.
(2) V ta namen pogodbenice vsaka zase in skupaj sprejemajo predvsem naslednje ukrepe:
(a) vodijo evidenco stanja naravnih vodnih virov v povodju reke Donave, pri čemer uporabljajo dogovorjene količinske in kakovostne parametre in metodologijo,
(b) sprejemajo zakonske določbe, ki vključujejo tudi zahteve glede rokov, ki jih je treba izpolnjevati pri odvajanju odpadnih voda,
(c) sprejemajo zakonske določbe o ravnanju s snovmi, nevarnimi za vodo,
(d) sprejemajo zakonske določbe o zmanjševanju vnosa hranil ali nevarnih snovi iz razpršenih virov, predvsem glede uporabe hranil kot tudi sredstev za zaščito rastlin in pesticidov v kmetijstvu,
(e) upoštevajo rezultate in predloge Mednarodne komisije s ciljem uskladitve teh predpisov na visoki varstveni ravni ter usklajenega izvajanja ustreznih ukrepov,
(f) pogodbenice sodelujejo in sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje čezmejnih vplivov odpadnih in nevarnih snovi, predvsem tistih, ki izvirajo iz prevoza.
6. člen
POSEBNI UKREPI ZA VARSTVO VODNIH VIROV
Pogodbenice sprejemajo ustrezne ukrepe za preprečevanje ali zmanjševanje čezmejnih vplivov in za trajnostno in pravično uporabo vodnih virov kot tudi za ohranitev ekoloških virov in predvsem:
(a) določajo trajno zaščitene vire podtalnice in varovana območja, dragocena za potrebe obstoječih in prihodnjih virov preskrbe s pitno vodo,
(b) preprečujejo onesnaževanje virov podtalnice, zlasti tistih, ki so dolgoročno predvideni za preskrbo s pitno vodo, predvsem onesnaževanje z nitrati, sredstvi za zaščito rastlin, pesticidi in drugimi nevarnimi snovmi,
(c) do najmanjše mere zmanjšujejo tveganja onesnaževanja zaradi nesreč s preventivnimi in nadzornimi ukrepi,
(d) upoštevajo možne vplive na kakovost vode, ki so posledica načrtovanih dejavnosti in tekočih ukrepov v skladu z drugim odstavkom 3. člena,
(e) vrednotijo pomen različnih elementov biotopov za rečno ekologijo in predlagajo ukrepe za izboljšanje vodnih in obrežnih ekoloških razmer.
7. člen
OMEJEVANJE IZPUSTOV,
CILJI IN MERILA ZA KAKOVOST VODE
(1) Pogodbenice ob upoštevanju predlogov Mednarodne komisije določajo omejitve izpustov za posamezne gospodarske sektorje ali industrije, izražene kot obremenitve in koncentracije onesnaženja in temelječe, kolikor je to mogoče, na tehnologijah z nizko stopnjo ali brez odpadnih snovi pri viru. Pri odvajanju nevarnih snovi morajo omejitve izpustov temeljiti na najboljših razpoložljivih tehnologijah za znižanje emisije pri viru oziroma za čiščenje odplak. Pri komunalnih odpadnih vodah morajo omejitve emisij temeljiti na uporabi vsaj biološke ali enakovredne ravni čiščenja.
(2) Pogodbenice ob upoštevanju najboljše okoljevarstvene prakse pripravijo dopolnilne določbe za preprečevanje ali zmanjševanje vnosa nevarnih snovi in hranil iz razpršenih virov, predvsem tam, kjer glavni viri onesnaževanja izvirajo iz kmetijstva.
(3) Za namene prvega in drugega odstavka Priloge II k tej konvenciji vsebuje seznam gospodarskih sektorjev in industrij kot tudi dodatni seznam nevarnih snovi in skupin snovi, katerih odvod iz točkovnih ali vnos iz razpršenih virov se mora preprečiti ali občutno zmanjšati. Za sprotno dopolnjevanje Priloge II je odgovorna Mednarodna komisija.
(4) Pogodbenice, kjer je to ustrezno, določajo cilje kakovosti vode in uporabljajo kakovostna merila za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnega vpliva. Splošne smernice za to so navedene v Prilogi III, ki jo pogodbenice uporabljajo in navajajo tako na domači ravni kot skupaj, če je to ustrezno.
(5) Pogodbenice zagotavljajo potrebne temeljne pogoje in izvajanje s ciljem učinkovitega omejevanja emisij na območjih pod svojo jurisdikcijo.
Zagotavljajo,
(a) da bodo domači predpisi za omejevanje emisij in njihovi standardi, ki jih morajo dosegati, postopno usklajeni z omejitvami emisij po tej konvenciji,
(b) da odvajanje odpadnih voda brez izjeme temelji na dovoljenju, ki ga pristojni organi zahtevajo vnaprej in z omejenim rokom veljavnosti,
(c) da so predpisi in dovoljenja za izvajanje preventivnih in nadzornih ukrepov pri novih ali posodobljenih industrijskih objektih, zlasti tam, kjer se pojavljajo nevarne snovi, usmerjeni k najboljšim razpoložljivim tehnologijam in se izvajajo prednostno,
(d) da se uvedejo strožji predpisi od standardnih, v nekaterih primerih celo prepoved, če samočistilna sposobnost vode prejemnice in njenega ekosistema to zahteva v skladu s četrtim odstavkom,
(e) da pristojni organi nadzorujejo, ali se dejavnosti, ki lahko povzročijo čezmejne vplive, izvajajo v skladu z zahtevanimi dovoljenji in določbami,
(f) da se izvaja presoja vplivov na okolje v skladu z nadnacionalnimi in mednarodnimi predpisi ter drugimi postopki za vrednotenje in presojo vplivov na okolje,
(g) da pristojni organi pri načrtovanju, izdajanju dovoljenj in izvajanju dejavnosti ter ukrepov, navedenih v drugem odstavku 3. člena in drugem odstavku 16. člena, upoštevajo možnost nesreč s snovmi, nevarnimi za vodo in predpisujejo preventivne ukrepe ter pravila ravnanja za ukrepe po nesreči.
8. člen
EVIDENTIRANJE EMISIJSKIH VIROV, AKCIJSKI PROGRAMI
IN PREGLED OPRAVLJENIH NALOG
(1) Pogodbenice občasno evidentirajo ustrezne točkovne in razpršene vire onesnaževanja v porečju reke Donave, vključno z že sprejetimi preventivnimi ukrepi in ukrepi zmanjševanja emisij iz posameznih izpustov, in evidentirajo tudi dejansko učinkovitost teh ukrepov v skladu z določbami pododstavka a) drugega odstavka 5. člena.
(2) Pogodbenice na podlagi teh evidenc postopno izdelajo seznam nadaljnjih preventivnih ukrepov in ukrepov zmanjševanja emisij , ki jih je treba sprejeti postopno, če je to potrebno za doseganje ciljev te konvencije.
(3) Evidentiranje emisijskih virov onesnaževanja in seznam potrebnih ukrepov sta podlaga za izdelavo skupnih akcijskih programov, ki jih pogodbenice pripravljajo ob upoštevanju prednostnih nalog glede na nujnost in učinkovitost. Cilj teh akcijskih programov je predvsem zmanjšanje obremenitev in koncentracij onesnaževanja tako iz industrijskih in komunalnih točkovnih kot razpršenih virov. Akcijski programi med drugim vključujejo tudi preventivne ukrepe in ukrepe zmanjševanja emisij s terminskimi načrti in predračuni stroškov.
(4) Poleg tega pogodbenice spremljajo napredovanje pri izvajanju skupnih akcijskih programov in pripravljajo redna poročila o izvajanju akcijskega programa. Ta poročila vključujejo tako izvajanje zaščitnih ukrepov kot doseženi napredek okoljskih razmer v vodotoku na podlagi dejanske presoje.
9. člen
PROGRAMI MONITORINGA
Pogodbenice na podlagi svojih domačih dejavnosti sodelujejo pri monitoringu in vrednotenju podatkov:
(1) V ta namen
- usklajujejo ali druga drugi prilagajajo metodologije monitoringa in vrednotenje, kot jih uporabljajo na domačih ravneh, predvsem na področju kakovosti voda, nadzora emisij, napovedi poplav in vodne bilance, da bi dosegle primerljive rezultate, ki bi jih uvedle v skupne dejavnosti monitoringa in vrednotenja,
- razvijajo usklajene ali skupne sisteme monitoringa z uporabo stacionarnih ali prenosnih merilnih naprav, komunikacijskih naprav in naprav za obdelavo podatkov,
- razvijajo in izvajajo skupne programe za spremljanje vodnih razmer v porečju reke Donave tako glede kakovosti kot količine vode, plavin in obrežnih ekosistemov, kot podlago za presojo čezmejnih vplivov, kot so čezmejno onesnaževanje, spremembe rečnih režimov in vodne bilance, poplave in nevarnosti zaradi ledu,
- razvijajo skupne ali usklajene metodologije za monitoring in vrednotenje odtokov odpadnih voda vključno z obdelavo, ocenjevanjem in dokumentiranjem podatkov ob upoštevanju pristopa omejevanja emisij, specifičnega za gospodarski sektor (1. del Priloge II),
- evidentirajo ustrezne točkovne vire, vključno evidencami odvodnje snovi, ki onesnažujejo (evidence emisij), in ocenjujejo onesnaženost vode iz razpršenih virov ob upoštevanju 2. dela Priloge II, te dokumente usklajujejo glede na dejansko stanje.
(2) Predvsem se sporazumejo o točkah monitoringa, značilnostih kakovosti reke in parametrih onesnaževanja, ki naj se v porečju reke Donave redno in dovolj pogosto ocenjujejo ob upoštevanju ekološke in hidrološke narave vodnega toka, pa tudi značilnih emisij snovi, ki onesnažujejo na določenem delu porečja.
(3) Vsaka pogodbenica na podlagi usklajene metodologije pripravi nacionalno vodno bilanco kot tudi splošno vodno bilanco porečja reke Donave. V ta namen zagotovijo potrebne povezovalne podatke, ki so z uporabo usklajene metodologije dovolj primerljivi. Na isti podatkovni podlagi se lahko pripravijo tudi vodne bilance glavnih pritokov reke Donave.
(4) Pogodbenice občasno presojajo pogoje za kakovost reke Donave in napredovanje sprejetih ukrepov s ciljem preprečevati, nadzorovati in zmanjševati čezmejne vplive. Rezultati bodo predstavljeni javnosti v ustreznih publikacijah.
10. člen
OBVEZNOSTI POROČANJA
Pogodbenice Mednarodni komisiji poročajo o temeljnih vprašanjih, s katerimi mora biti seznanjena, da bi lahko izpolnjevala svoje naloge. Ta poročila vključujejo predvsem:
(a) poročila in dokumente, predvidene v tej konvenciji, ali ki jih zahteva Komisija,
(b) informacije o obstoju, sklenitvi, dopolnitvi ali preklicu dvostranskih in mnogostranskih sporazumov in pogodb, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z reko Donavo in vodami na območju njenega porečja, ali informacije, pomembne za tovrstna vprašanja,
(c) podatke o njihovih zakonih, uredbah in drugih splošnih predpisih, ki urejajo varstvo in gospodarjenje z reko Donavo in vodami na območju njenega porečja, ali podatke, ki so pomembni za tovrstna vprašanja,
(d) sporočila najkasneje v dogovorjenem času, potem ko je Mednarodna komisija sorejela svoj sklep o načinu, časovnem okviru in finančnih izdatkih za izvajanje akcijskih odločitev na nacionalni ravni, kot so priporočila, programi in ukrepi,
(e) imenovanje pristojnih ustanov, na katere se lahko obrne Mednarodna komisija ali druga pogodbenica zaradi sodelovanja v okviru te konvencije,
(f) sporočila o načrtovanih dejavnostih, ki zaradi svoje narave lahko povzročijo čezmejne vplive.
11. člen
POSVETOVANJA
(1) Po predhodni izmenjavi informacij se pogodbenice na katere se to nanaša na zahtevo ene ali več prizadetih pogodbenic začnejo posvetovati o načrtovanih dejavnostih iz drugega odstavka 3. člena, ki lahko povzročijo čezmejne vplive, če omenjena izmenjava informacij in posvetovanja niso že zajeta v dvostranskem ali drugem mednarodnem sodelovanju. Posvetovanja se morajo praviloma izvesti v okviru Mednarodne komisije in z namenom doseči rešitev.
(2) Pred sklepanjem o načrtovanih dejavnostih pristojni organi, če ne gre za pretečo nevarnost, počakajo na rezultate posvetovanj, razen če niso končana vsaj eno leto po začetku posvetovanj.
12. člen
IZMENJAVA INFORMACIJ
(1) V skladu z odločitvijo Mednarodne komisije pogodbenice izmenjujejo razpoložljive podatke, med drugim o:
(a) splošnih razmerah vodnega okolja na prispevnem področju reke Donave,
(b) doseženih izkušnjah pri uporabi in delovanju najboljših razpoložljivih tehnologij ter rezultatov raziskav in razvoja,
(c) podatkih glede emisij in monitoringa,
(d) sprejetih in načrtovanih ukrepih za preprečevanje, nadzor in zmanjšanje čezmejnih vplivov,
(e) predpisih o odvajanju odpadne vode,
(f) nesrečah z vodi nevarnimi snovmi.
(2) Da bi uskladile omejitve emisij izpustov, se pogodbenice zavežejo, da bodo izmenjavale informacije o svojih predpisih.
(3) Če pogodbenico druga pogodbenica zaprosi za podatke ali informacije, ki niso na voljo, si prva prizadeva ugoditi prošnji, pri čemer pogodbenici prosilki postavi pogoj, da plača razumne izdatke za zbiranje oziroma za morebitno obdelavo takih podatkov ali informacij.
(4) Za namene izvajanja te konvencije pogodbenice omogočajo izmenjavo najboljših razpoložljivih tehnologij, predvsem s spodbujanjem: komercialne izmenjave razpoložljivih tehnologij, neposrednih gospodarskih stikov in sodelovanja, vključno s skupnim vlaganjem, izmenjave informacij in izkušenj in zagotavljanje tehnične pomoči. Pogodbenice se prav tako zavezujejo, da bodo pripravljale skupne izobraževalne programe in organizirale ustrezne seminarje in srečanja.
(5) Določbe te konvencije ne vplivajo na pravice ali obveznosti pogodbenic po njihovi domači zakonodaji, predpisih, upravne določbe ali sprejeti pravni praksi ter veljavnih mednarodnih predpisih o varstvu podatkov, povezanih z osebnimi podatki, intelektualno lastnino, vključno s tajnostjo industrijskih ali poslovnih podatkov ali državno varnostjo.
(6) Če se pogodbenica vendarle odloči, da bo drugi pogodbenici priskrbela tako varovane podatke, mora pogodbenica, ki prejema take varovane podatke, spoštovati zaupnost prejetih podatkov kot tudi pogoje, pod katerimi se podatki dajejo, in jih uporabiti le za namene, za katere so ji bili dani.
13. člen
VARSTVO PREJETIH PODATKOV
Če se po tej konvenciji industrijski in poslovni ali drugi zaupni podatki sporočajo v skladu z domačimi zakoni, pogodbenice prejemnice teh podatkov upoštevajo njihovo tajnost in jih uporabljajo le za tiste namene, ki so določeni v tej konvenciji, in jih ne objavljajo ali dajejo na voljo tretjim. Če katera od pogodbenic meni, da ni sposobna izpolniti te obveznosti glede zaupnihi podatkov, ki jih je prejela, o tem nemudoma obvesti pogodbenico pošiljateljico in prejete podatke vrne. Osebni podatki se pošljejo pogodbenicam v skladu z domačo zakonodajo pogodbenice pošiljateljice. Prejemnica osebne podatke uporablja le za dogovorjen namen in pod pogoji, ki jih določi pošiljateljica.
14. člen
OBVEŠČANJE JAVNOSTI
(1) Pogodbenice zagotavljajo, da njihovi pristojni organi na razumno zahtevo dajejo fizičnim ali pravnim osebam, čim prej je to mogoče, na voljo informacije o stanju ali kakovosti vodnega okolja v porečju Donave za plačilo razumnih stroškov, in ne da bi te osebe morale dokazovati svoj interes.
(2) Informacije iz prvega odstavka tega člena, ki jih imajo javni organi, se lahko dajejo v pisni, vizualni, ustni ali podatkovni obliki.
(3) Določbe tega člena ne posegajo v pravico pogodbenic, da v skladu s svojo domačo zakonodajo in ustreznimi mednarodnimi predpisi odklonijo zahtevo po taki informaciji, če ta prizadene:
(a) zaupnost postopkov javnih organov, mednarodne odnose in narodno obrambo,
(b) javno varnost,
(c) zadeve, ki so ali so bile "sub judice" ali v preiskavi, vključno z disciplinskimi preiskavami, ali na katere se predhodni postopki nanašajo,
(d) zaupne poslovne in industrijske podatke kot tudi intelektualno lastnino,
(e) zaupnost osebnih podatkov oziroma kartotek,
(f) gradivo, ki ga priskrbi tretji, ne da bi bil pravno zavezan to storiti,
(g) gradivo, katerega razkritje bi prispevalo k večji verjetnosti, da bi bilo okolje, na katero se to gradivo nanaša, prizadeto.
(4) Javni organ mora osebi, ki zahteva informacijo, čim prej odgovoriti. Razlogi za zavrnitev informacije morajo biti dani v pisni obliki.
15. člen
RAZISKAVE IN RAZVOJ
(1) Da bi pospešile dosego ciljev te konvencije, pogodbenice pripravijo dopolnilne ali skupne programe znanstvenega ali tehničnega raziskovanja in v skladu s postopkom, ki ga bo določila Mednarodna komisija, komisiji pošiljajo:
(a) rezultate takih dopolnilnih, skupnih ali drugih pomembnih raziskav, do katerih imajo dostop javni organi,
(b) ustrezne dele drugih znanstvenih in tehničnih raziskav.
(2) Tako imajo pogodbenice vpogled v delo, ki ga na teh področjih opravljajo ali podpirajo ustrezne mednarodne organizacije in agencije.
16. člen
OBVEŠČANJE, SISTEMI ZA OPOZARJANJE IN ALARMIRANJE K PRIPRAVLJENOSTI, NAČRTI ZA RAVNANJE V IZREDNIH RAZMERAH
(1) Pogodbenice skrbijo za usklajeno ali skupno obveščanje ter za sisteme za opozarjanje in alarmiranje k pripravljenosti na področju celotnega porečja v tolikšni meri, kot je to potrebno za dopolnitev obstoječih sistemov, ki delujejo na dvostranski ravni. Posvetujejo se o načinih in sredstvih za usklajevanje domačega obveščanja, sistemov za opozarjanje in alarmiranje k pripravljenosti ter načrtov za ravnanje v izrednih razmerah.
(2) Pogodbenice v okviru Mednarodne komisije druga drugo obveščajo o pristojnih organih ali kontaktnih mestih, določenih ob izrednih dogodkih, kot so nesreče zaradi onesnaženja, druge kritične vodne razmere, poplave in nevarnosti zaradi ledenih plošč. V skladu s tem pristojni organi sodelujejo pri pripravi skupnih načrtov za ravnanje v izrednih razmerah in, kjer je to potrebno, na dvostranski ravni dopolnjujejo obstoječe načrte.
(3) Če pristojni organ ugotovi nenadno povečanje nevarnih snovi v reki Donavi ali v vodah na njenem prispevnem področju ali prejme obvestilo o katastrofi ali nesreči, ki lahko resno vpliva na kakovost vode reke Donave in prizadene nizvodni tok v podonavskih državah, mora o tem nemudoma obvestiti določena kontaktna mesta in Mednarodno komisijo v skladu s postopkom, ki ga uvede Komisija.
(4) Da bi pristojni organi lahko nadzorovali in zmanjšali tveganja poplav, vključno z nevarnostmi, ki jih povzroča led, morajo nizvodne podonavske države, ki bi bile lahko prizadete, in Mednarodno komisijo nemudoma obvestiti o nastalem pojavu in napredovanju poplav kot tudi o napovedih predvidenih nevarnosti zaradi ledu.
17. člen
MEDSEBOJNA POMOČ
(1) Pogodbenice si zaradi trdnejšega sodelovanja in lažjega izpolnjevanja obveznosti po tej konvenciji, predvsem ob kriznih razmerah v rečnem režimu in okolju, medsebojno pomagajo, ko ena od njih zaprosi za pomoč.
(2) Mednarodna komisija izdela postopke za vzajemno pomoč, ki se med drugim nanašajo na naslednja vprašanja:
(a) usmerjanje, nadzor, usklajevanje in spremljanje pomoči,
(b) lokalne ugodnosti in storitve, ki jih zagotovi pogodbenica, ki prosi za pomoč, vključno s poenostavitvijo formalnosti ob prehodu meje,
(c) ureditev nadomestila za pogodbenico oz. njeno osebje, ki daje pomoč, in nadomestila za morebitni tranzit čez ozemlja tretjih pogodbenic,
(d) načini vračanja stroškov za opravljene storitve pomoči.
III. DEL
MEDNARODNA KOMISIJA
18. člen
USTANOVITEV, NALOGE IN PRISTOJNOSTI
(1) Ustanovi se Mednarodna komisija za varstvo reke Donave, v tej konvenciji imenovana Mednarodna komisija, z namenom izvajanja ciljev in določb te konvencije. Pogodbenice sodelujejo v okviru Mednarodne komisije. Mednarodna komisija izdeluje predloge in priporočila, ki jih pošilja pogodbenicam, da bi te v skladu s 1. do 18. členom lahko izpolnjevale svoje obveznosti.
(2) Sestava in postopki Mednarodne komisije kot tudi njene pristojnosti so podrobno določeni v Prilogi IV k tej kovenciji, ki je statut Komisije.
(3) Poleg zadev, ki so ji izrecno zaupane, je Mednarodna komisija pristojna, da obravnava vse druge zadeve, ki so ji zaupane z mandatom pogodbenic v okviru 3. člena te konvencije.
(4) Izvajanje sklepov, ki jih sprejme Mednarodna komisija, je zagotovljeno z obveznostmi pogodbenic, da v skladu z 10. členom Komisiji poročajo kot tudi z določbami te konvencije glede notranjih podlag in izvajanja večstranskega sodelovanja.
(5) Mednarodna komisija presoja izkušnje, pridobljene z izvajanjem te konvencije, in po potrebi pogodbenicam daje predloge glede sprememb ali dodatkov k tej konvenciji oziroma pripravlja podlago za izdelavo nadaljnjih predpisov o varstvu in upravljanju reke Donave in voda v njenem porečju.
(6) Mednarodna komisija odloča o sodelovanju z mednarodnimi in nacionalnimi organizacijami ali drugimi organi, ki se ukvarjajo z varstvom in upravljanjem reke Donave in voda v njenem porečju, ali jih to zanima ali jih zanimajo splošna vprašanja varstva in upravljanja voda. Cilj tega sodelovanja je povečati usklajenost in preprečevati podvajanje.
19. člen
PREHOD GLEDE NA BUKAREŠKO DEKLARACIJO
Dela, ki so jih pogodbenice opravile v okviru Deklaracije o sodelovanju donavskih držav pri vprašanjih gospodarjenja z vodami reke Donave, predvsem pri varstvu reke Donave pred onesnaževanjem, ki so jih delovne skupine za kakovost vode, obveščanje o poplavah in njihovem napredovanju in vodno bilanco podpisale 13. decembra 1985 (Bukareška deklaracija), se prenesejo v to konvencijo.
IV. DEL
DOLOČBE O POSTOPKU IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
VELJAVNOST PRILOG
Priloge od I do V so pod pogoji določb 23. člena sestavni del te konvencije.
21. člen
OBSTOJEČI IN DOPOLNILNI SPORAZUMI
Pogodbenice po načelu enakopravnosti in vzajemnosti tam, kjer je potrebno odpraviti protislovja, prilagodijo obstoječe dvostranske in mnogostranske sporazume ali druge dogovore temeljnim načelom te konvencije in sklenejo dopolnilne sporazume ali druge dogovore.
22. člen
KONFERENCA POGODBENIC
(1) Pogodbenice se sestajajo na priporočilo Mednarodne komisije.
(2) Na teh sestankih na podlagi poročila Mednarodne komisije pogodbenice predvsem proučujejo politična vprašanja, ki se nanašajo na izvajanje te konvencije, in sprejemajo ustrezna priporočila ali odločitve.
(3) Pogodbenica, katere vodja delegacije deluje kot predsednik Mednarodne komisije, predseduje takim sestankom.
(4) Konferenca pogodbenic je pristojna za sprejemanje priporočil ali odločitev pod pogojem, da so po uradnem sklicu na sestanku navzoče vsaj tri četrtine vseh pogodbenic. Če v tej konvenciji ni drugače določeno, si konferenca pogodbenic prizadeva doseči sporazum s konsenzom. Če konsenza ni mogoče doseči, predsedujoči razglasi, da so vsa prizadevanja, da bi dosegli konsenz, izčrpana. Po tej razglasitvi se priporočilo ali odločitev sprejme s štiripetinsko večino pogodbenic, ki so navzoče in glasujejo.
(5) Odločitev postane zavezujoča prvi dan enajstega meseca po datumu sprejema, in sicer za vse pogodbenice, ki so zanjo glasovale in v tem času niso izvršilnega sekretarja pisno obvestile, da te odločitve ne morejo sprejeti. Vendar se to uradno obvestilo lahko kadar koli umakne, umik začne veljati, ko ga prejme izvršilni sekretar. Za vse druge pogodbenice, ki so izvršilnega sekretarja pisno obvestile, da odločitev lahko sprejmejo, postane odločitev zavezujoča od trenutka dalje, ko je bilo uradno obvestilo prejeto, oziroma prvi dan enajstega meseca po datumu sprejema odločitve, kar je pozneje.
(6) Če pa bi priporočilo ali odločitev imela finančne posledice, se lahko sprejme le s konsenzom.
23. člen
SPREMEMBE KONVENCIJE
Konvencija se dopolnjuje, kot sledi:
(1) Vsaka pogodbenica sme predlagati spremembo te konvencije. Besedilo predlagane spremembe skupaj s predlogom sklica konference pogodbenic pošlje depozitar pogodbenicam v pisni obliki.
(2) Če vsaj tri četrtine pogodbenic podpira predlog za sklic konference pogodbenic, depozitar skliče konferenco pogodbenic v šestih mesecih na sedežu Mednarodne komisije.
(3) Sprememba se na konferenci pogodbenic lahko sprejme le s konsenzom.
(4) Vlada, ki je depozitar predloži sprejeto spremembo pogodbenicam v ratifikacijo, sprejetje ali odobritev. Ratifikacija, sprejetje ali odobritev spremembe se vladi, ki je depozitar, sporočijo v pisni obliki.
(5) Za pogodbenice, ki so spremembo ratificirale, sprejele ali odobrile, ta začne veljati trideseti dan, potem ko je vlada, ki je depozitar, prejela uradno obvestiloo njeni ratificiji, sprejetju ali odobritvi vsaj v štirih petinah pogodbenic. Za vse druge pogodbenice sprememba začne veljati trideseti dan, potem ko so deponirale svojo listino o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi spremembe.
(6) Mednarodna komisija lahko spremeni Priloge I, II in III v skladu s 5. členom svojega statuta.
24. člen
REŠEVANJE SPOROV
(1) Če med dvema ali več pogodbenicami nastane spor zaradi razlage ali uporabe te konvencije, si ga prizadevajo rešiti s pogajanjem ali na drug, za stranki v sporu sprejemljiv način, in če je ustrezno, tudi s pomočjo Mednarodne komisije.
(2)
(a) Če stranki v sporu spora v skladu s prvim odstavkom tega člena ne moreta rešiti v razumnem času, ki pa ni daljši kot dvanajst mesecev, potem ko je stranka v sporu Mednarodno komisijo obvestila o sporu, se spor predloži v obvezno odločanje po enem od načinov za mirno reševanje:
- Meddržavnemu sodišču,
- arbitraži v skladu s Prilogo V k tej konvenciji.
(b) Pogodbenica ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli pozneje depozitarju pošlje pisno izjavo, da za spor, ki ni bil rešen v skladu s prvim odstavkom tega člena, sprejema enega ali oba načina za reševanje sporov, navedena v pododstavku (a) tega odstavka.
(c) Če stranki v sporu sprejmeta oba načina za reševanje sporov, navedena v pododstavku (a) tega odstavka, se spor pošlje v reševanje Meddržavnemu sodišču, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
(d) Če stranke v sporu ne sprejmejo istega načina za reševanje sporov, navedenega v pododstavku (a) tega odstavka, se spor pošlje v reševanje arbitraži.
(e) Pogodbenica, ki ni poslala izjave v skladu s pododstavkom (b) tega odstavka ali katere izjava ni več veljavna, se šteje, da je sprejela arbitražo.
25. člen
PODPIS
Ta konvencija je na voljo za podpis donavskim državam, ki so polno upravičene do pravic in privilegijev članstva v Združenih narodih v skladu z Ustanovno listino ZN, kot tudi Evropski skupnosti in kateri koli drugi regionalni organizaciji za gospodarsko povezovanje, na katero so države kot njene članice prenesle pristojnost za zadeve, ki jih ureja ta konvencija, v Sofiji 29. junija 1994.
26. člen
RATIFIKACIJA, SPREJETJE ALI ODOBRITEV
Ta konvencija se ratificira, sprejme ali odobri. Listine o ratifikaciji, sprejetju ali odobritvi se deponirajo pri vladi Romunije, ki deluje kot depozitar te konvencije.
27. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja devete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu. Za vsako državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, ki ratificira, sprejme, odobri to konvencijo ali pristopi k njej po deponiranju devete listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko je deponirala svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
28. člen
PRISTOP, SODELOVANJE
(1) Država ali regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje iz 25. člena te konvencije, ki ni podpisala te konvencije, lahko k njej pristopi. Listina o pristopu se deponira pri depozitarju.
(2) Države pogodbenice lahko soglasno povabijo katero koli drugo državo ali regionalno organizacijo za gospodarsko povezovanje, da pristopi k tej konvenciji ali pri njej sodeluje s posvetovalnim statusom.
29. člen
ODPOVED
Kadar koli po petih letih od dne, ko je ta konvencija za določeno pogodbenico začela veljati, jo lahko ta pogodbenica s pisnim uradnim obvestilom, poslanim depozitarju, odpove. Odpoved začne veljati eno leto po tem, ko je depozitar prejel uradno obvestilo.
30. člen
NALOGE DEPOZITARJA
Vlada, ki je depozitar, izvaja naloge depozitarja te konvencije, predvsem depozitar obvešča pogodbenice o:
(a) deponiranih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, o odpovedi ali o drugih informacijah, izjavah in listinah, predvidenih v tej konvenciji,
(b) datumu začetka veljavnosti te konvencije.
31. člen
VERODOSTOJNA BESEDILA, DEPOZITAR
Izvirnik te konvencije, katerega angleško in nemško besedilo sta verodostojni, se deponira pri vladi Romunije, ki pošlje overjene izvode besedil pogodbenicam.
V potrditev tega so podpisani, ki so jih pravilno pooblastile njihove vlade, podpisali Konvencijo o sodelovanju pri varstvu in trajnostni uporabi reke Donave (Konvencijo o varstvu reke Donave).
Sestavljeno v Sofiji 29. junija 1994.
PRILOGA I
1. DEL
NAJBOLJŠE RAZPOLOŽLJIVE TEHNOLOGIJE
1. Uporaba najboljših razpoložljivih tehnologij poudarja čiste tehnologije, če so na voljo.
2. Izraz "najboljše razpoložljive tehnologije" pomeni najnovejšo razvojno stopnjo najsodobnejših delovnih postopkov, naprav ali delovnih metod, ki kažejo praktično primernost posameznega ukrepa za omejevanje odtokov emisij iz izpustov in odlaganja odpadkov. Pri ugotavljanju, ali delovni postopki, naprave in delovne metode v splošnem ali v posameznih primerih pomenijo najboljše razpoložljive tehnologije, je treba posebno pozornost posvečati:
(a) primerljivim delovnim postopkom, napravam ali delovnim metodam, ki so bili v zadnjem času uspešno preizkušeni,
(b) tehnološkemu napredku in spremembam pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju,
(c) gospodarski izvedljivosti takih tehnologij,
(d) časovnim omejitvam za postavitev naprav tako v novih kot obstoječih obratih,
(e) vrsti in količini posameznih odtokov in emisij iz izpustov.
3. Iz tega izhaja, da se "najboljše razpoložljive tehnologije" za posamezni postopek spreminjajo s časom glede na tehnološki napredek, gospodarske in družbene dejavnike kot tudi glede na spremembe pri znanstvenih spoznanjih in razumevanju.
4. Če zmanjšanje količine odtokov in emisij iz izpustov zaradi uporabe najboljših razpoložljivih tehnologij ne daje okolju sprejemljivih rezultatov, se morajo izvajati dodatni ukrepi.
5. Izraz "tehnologije" vključuje tako uporabljeno tehnologijo kot način, po katerem so naprave zasnovane, zgrajene, vzdrževane, upravljane in odstranjene.
2. DEL
NAJBOLJŠA OKOLJSKA PRAKSA
1. Najboljša okoljska praksa pomeni uporabo najprimernejše kombinacije strategij in ukrepov nadzora varstva okolja po sektorjih.
2. Pri določanju, katera kombinacija ukrepov je najboljša okoljska praksa, je treba zlasti pozorno pretehtati:
- načelo preventive,
- tveganost proizvoda in njegove proizvodnje, uporabe in končnega odlaganja za okolje (načelo odgovornosti),
- nadomestitev s čistejšimi dejavnostmi ali snovmi, ki manj onesnažujejo in varčevanje z viri, vključno z energijo (načelo zmanjšanja na najmanjšo možno mero),
- obseg uporabe,
- možno korist ali škodo, ki jo nadomestni material ali dejavnosti pomenijo za okolje,
- napredek in spremembe v znanstvenih spoznanjih in razumevanju,
- časovne omejitve pri izvajanju,
- družbene in gospodarske posledice.
3. Iz tega izhaja, da se najboljša okoljska praksa za posamezne vire vplivov spreminja s časom glede na tehnološki napredek, gospodarske in družbene dejavnike kot tudi glede na spremembe v znanstvenih spoznanjih in razumevanju.
4. Če zmanjšanje vplivov kot posledica najboljše okoljske prakse ne vodi k rezulatom, ki so za okolje sprejemljivi, je treba izvajati dodatne ukrepe in na novo opredeliti najboljšo okoljsko prakso.
PRILOGA II
GOPODARSKI SEKTORJI IN
NEVARNE SNOVI
1. del: Seznam gospodarskih sektorjev in industrij:
1. V sektorju proizvodnje toplote, energetike in rudarstva:
(a) ravnanje z dimniškimi in izpušnimi plini, žlindrami, kondenzati iz obratov za sežiganje,
(b) hladilni sistemi,
(c) obdelava premoga in rud,
(d) oplemenitenje premoga in pridobivanje stranskih proizvodov premoga, briketiranje,
(e) proizvodnja lesnega lignita, aktivnega oglja
2. V industriji kamna in gline, gradbenega materiala, stekla in keramike:
(a) prozvodnja vlaknastega cementa in izdelkov iz vlaknastega cementa,
(b) proizvodnja in predelava stekla, steklenih vlaken, mineralnih vlaken,
(c) proizvodnja keramičnih proizvodov
3. V kovinski industriji:
(a) Obdelava in predelava kovin: elektrogalvanske delavnice, lužilnice, obrati za anodno oksidacijo, polirnice, obrati za vročo galvanizacijo, kalilnice jekla, obrati za proizvodnjo tiskanih vezij, izdelava baterij, emajliranje, mehanične delavnice, polirnice drsnih utorov,
(b) proizvodnja železa in jekla, vključno z livarstvom,
(c) proizvodnja barvnih kovin, vključno z livarstvom,
(d) proizvodnja železovih zlitin.
4. V sektorju anorganske kemije:
(a) proizvodnja osnovnih kemikalij,
(b) proizvodnja mineralnih kislin, baz, soli,
(c) proizvodnja alkalij, lugov in klora s pomočjo elektrolize alkalijevega klorida,
(d) proizvodnja mineralnih gnojil (razen kalijevih gnojil), soli fosforne kisline, fosfatov za krmo,
(e) proizvodnja natrijevega karbonata,
(f) proizvodnja korunda,
(g) proizvodnja anorganskih pigmentov, mineralnih pigmentov,
(h) proizvodnja polprevodnikov, usmernikov, fotoelektričnih celic,
(i) proizvodnja eksplozivov, vključno s pirotehniko,
(j) proizvodnja visoko disperznih oksidov,
(k) proizvodnja barijevih spojin.
5. V sektorju organske kemije:
(a) proizvodnja osnovnih kemikalij,
(b) proizvodnja barvil, pigmentov, barv,
(c) proizvodnja in predelava umetnih vlaken,
(d) proizvodnja in predelava plastike, gume, kavčuka,
(e) proizvodnja organskih halogenih spojin,
(f) proizvodnja organskih eksplozivov, trdnih goriv,
(g) proizvodnja dodatkov v industriji usnja, papirja in tekstila,
(h) proizvodnja farmacevtskih izdelkov,
(i) proizvodnja biocidov,
(j) proizvodnja surovin za pralne praške in čistila,
(k) proizvodnja kozmetike,
(l) proizvodnja želatin, kožnih in drugih lepil.
6. V sektorju mineralnih in sintetičnih olj:
(a) predelava mineralnih olj, proizvodnja in rafiniranje izdelkov iz mineralnih olj, proizvodnja ogljikovodikov,
(b) pridobivanje olja iz mešanic olja in vode, obrati za izločanje snovi iz emulzij, pridobivanje in obdelava odpadnega olja,
(c) proizvodnja sintetičnih olj.
7. V sektorjih tiskarn, kopirnic, obratov za površinsko obdelavo in izdelavo plastičnih oblog kot tudi drugih oblik predelave smol in plastičnega materiala:
(a) proizvodnja tiskanih in grafičnih izdelkov, kopirnice,
(b) fotografski in filmski laboratoriji,
(c) proizvodnja folij, nosilcev slike in zvoka,
(d) proizvodnja premazanega in impregniranega materia.
8. V lesnem in celuloznem sektorju:
(a) proizvodnja celuloze, papirja in lepenke,
(b) proizvodnja in površinska obdelava iveric.
9. V tekstilnem, usnjarskem in krznarskem sektorju:
(a) proizvodnja in apretura tkanin,
(b) proizvodnja in apretura usnja, proizvodnja umetnega usnja, apretura krzna,
(c) kemično čiščenje, pralnice, pranje loščenega blaga, pranje volnenenega materiala.
10. Drugi sektorji:
(a) recikliranje, obdelava, skladiščenje, natovarjanje, raztovarjanje in odlaganje odpadkov ter odpadnih snovi, skladiščenje, natovarjanje, raztovarjanje in prenos kemikalij,
(b) medicinske in znanstvene raziskave in razvoj, bolnišnice, ambulante, radiološki inštituti, laboratoriji, testirnice,
(c) industrijski čistilni obrati, čiščenje industrijskih zabojnikov,
(d) avtomehanične delavnice, avtopralnice,
(e) čiščenje vode,
(f) barvanje in lakiranje,
(g) proizvodnja in predelava rastlinskih in živalskih izvlečkov,
(h) proizvodnja in predelava mikroorganizmov in virusov z in vitro spojenimi nukleinskimi kislinami,
(i) industrijski sektorji, ki uporabljajo radioaktivne snovi (jedrska industrija)
2. del: Priročni seznam nevarnih snovi in skupin snovi:
A. Prednostne skupine snovi
(a) težke kovine in njihove spojine,
(b) spojine organskih halogenov,
(c) organske spojine fosforja in kositra,
(d) sredstva za zaščito rastlin, pesticidi (fungicidi, herbicidi, insekticidi, algicidi) in kemikalije, ki se uporabljajo za zaščito lesa, celuloze, papirja, kož in tekstila itd.,
(e) olja in ogljikovodiki naftnega izvora,
(f) druge organske spojine, ki so posebej nevarne za vodno okolje,
(g) anorganske dušikove in fosforne spojine,
(h) radioaktivne snovi, vključno z odpadki.
B. Posamezne nevarne snovi
Glede na precejšnje razlike v stopnji nevarnosti snovi, ki jih vsebujejo določene skupine snovi, je treba opozoriti na nekatere posamezne snovi, ki lahko imajo v praksi lahko odločilni pomen.
Snovi številka CAS
(oznaka kemične strukture)
1. Živo srebro 7439976
2. Kadmij 7440439
3. Baker 7440508
4. Cink n.r.*
5. Svinec 7439921
6. Arzen 7440382
7. Krom n.r.
8. Nikelj 7440020
9. Bor n.r
10. Kobalt n.r.
* n.r. - ne razpolagamo
11. Selen 7782492
12. Srebro n.r.
13. Drin --
14. HCH 608731
15. DDT 50293
16. Pentaklorofenol 87865
17. Heksaklorobenzen 118741
18. Heksaklorobutadien 87683
19. Ogljikov tetraklorid 56235
20. Kloroform 67663
21. Trifluralin 1582098
22. Endosulfan 115297
23. Simazin 122349
24. Atrazin 1912249
25. Tributilijeve spojine --
26. Trifenilijeve spojine --
27. Acinfos-etil 2642719
28. Acinfos-metil 86500
29. Fenitrotion 122145
30. Fention 55389
31. Malation 121755
32. Paration 56382
33. Paration-metil 298000
34. Diklorvos 62737
35. Trikloretilen 79016
36. Tetrakloretilen 127184
37. Triklorbenzen --
38. Dikloretan 1, 2 71556
40. Dioksini n.r
PRILOGA III
SPLOŠNE SMERNICE O KAKOVOSTI VODE,
CILJIH IN MERILIH1
Cilji in merila kakovosti vode, izdelani za specifične odseke reke Donave in za površinske vode v njenem prispevnem področju, so:
(a) upoštevati možnost vzdrževanja in, kjer je to potrebno, izboljšanja kakovosti vode,
(b) prizadevati si za zmanjšanje povprečne obremenitve in koncentracij onesnaženja (predvsem z nevarnimi snovmi) do določene stopnje v določenem obdobju,
(c) upoštevati posebne zahteve glede kakovosti vode (naravna voda za pitje, namakanje itd.),
(d) upoštevati posebne zahteve glede občutljivih in posebej zavarovanih voda in njihovega okolja, npr. jezer, območij za varstvo obrežnega filtriranja vode in močvirij,
(e) opirati se na uporabo metodologij biološkega razvrščanja in kemičnih kazalcev pri srednje- in dolgoročnih pregledih vzdrževanja in izboljševanja kakovosti vode,
(f) upoštevati doseženo raven približevanja ciljem, v posameznih primerih pa zahtevati dodatne zaščitne ukrepe.
______________________
1 Cilji in merila za kakovost vode se praviloma oblikujejo posamezno in se predvsem prilagajajo prevladujočim razmeram glede na ekosisteme, vodne vire in njihovo rabo. Zato se pogodbenicam po tej konvenciji dajejo le splošne smernice.)
PRILOGA IV
STATUT MEDNARODNE KOMISIJE
ZA VARSTVO REKE DONAVE
Organiziranost in postopki Mednarodne komisije, ki dopolnjujejo 18. člen, so:
1. člen: Sestava
(1) Mednarodno komisijo sestavljajo delegacije, ki jih imenujejo pogodbenice. Vsaka pogodbenica imenuje največ pet delegatov, vključno z vodjo delegacije in njegovim namestnikom.
(2) Poleg tega lahko vsaka delegacija najame določeno število izvedencev, ki jih potrebuje pri obravnavi posebnih vprašanj, njihova imena pa sporoči sekretariatu Mednarodne komisije.
2. člen: Predsedstvo
(1) Mednarodni komisiji predseduje vsaka pogodbenica izmenično eno leto po abecednem redu (v angleščini). Delegacija, ki prevzema predsedstvo, imenuje enega svojih članov za predsednika Mednarodne komisije.
(2) Na sestankih Mednarodne komisije predsednik praviloma ne zastopa svoje delegacije.
(3) Druge podrobnosti glede predsedstva določi Mednarodna komisija v svojem poslovniku.
3. člen: Sestanki
(1) Mednarodna komisija se na povabilo predsednika vsaj enkrat letno sestane na rednem sestanku. Kraj sestanka določi predsednik.
(2) Predsednik mora sklicati izredne sestanke na zahtevo vsaj treh delegacij.
(3) V obdobju med sestanki komisije se lahko vodje delegacij med seboj posvetujejo.
(4) Predsednik predlaga točke dnevnega reda. Med zadevami na dnevnem redu so poročila stalne delovne skupine in njenih izvedenskih skupin. Vsaka delegacija ima pravico predlagati, da se na dnevni red uvrstijo zadeve, katerih obravnavo želi. Vrstni red zadev na dnevnem redu Mednarodne komisije se določi z večinskim glasovanjem.
4. člen: Odločanje
(1) Vsaka delegacija ima en glas.
(2) Ne glede na določbe prvega odstavka tega člena je Evropska skupnost v okviru svojih pooblastil upravičena do števila glasov, ki je enako številu njenih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije. Ta organizacija pa ne uveljavlja svoje glasovalne pravice v primerih, ko jo uveljavljajo njene države članice in obratno.
(3) Mednarodna komisija je sklepčna, če sta navzoči vsaj dve tretjini pogodbenic.
(4) Pisni postopki so možni pod pogoji, določenimi s poslovnikom Mednarodne komisije.
5. člen: Sprejemanje sklepov
(1) Sklepi in priporočila se sprejemajo s konsenzom delegacij v Mednarodni komisiji. Če konsenza ni mogoče doseči, predsednik komisije izjavi, da so bila vsa prizadevanja za dosego konsenza izčrpana. Če v konvenciji ni drugače določeno, komisija v tem primeru sprejme sklepe ali priporočila s štiripetinsko večino glasov delegacij, ki so navzoče in glasujejo.
(2) Sklep postane zavezujoč prvi dan enajstega meseca po datumu, ko je bil sprejet, za vse pogodbenice, ki so zanj glasovale in izvršilnemu sekretarju v tem času niso pisno sporočile, da sklepa ne morejo sprejeti. Vendar se to uradno obvestilo lahko umakne kadar koli, umik začne veljati, ko ga prejme izvršilni sekretar. Sklep postane zavezujoč za vsako drugo pogodbenico, ki je izvršilnemu sekretarju pisno sporočila, da ga lahko sprejme, od trenutka prejema tega uradnega obvestila dalje ali prvi dan enajstega meseca po datumu, ko je bil sklep sprejet, kar je pozneje.
6. člen: Strokovni organi
(1) Mednarodna komisija ustanovi stalno delovno skupino. Za določena delovna področja in posebno problematiko se uvedejo stalne ali ad hoc strokovne skupine.
(2) Stalno delovno skupino in strokovne skupine sestavljajo delegati in izvedenci, ki jih imenujejo delegacije v komisiji.
(3) V stalni delovni skupini so delegati iz vseh pogodbenic. Mednarodna komisija imenuje svojega predsednika in določi največje število delegatov. Komisija tudi določi število izvedencev, ki sodelujejo v strokovnih skupinah.
7. člen: Sekretariat
(1) Ustanovi se stalni sekretariat.
(2) Stalni sekretariat ima svoj sedež na Dunaju.
(3) Mednarodna komisija imenuje izvršilnega sekretarja in pripravlja pravila o imenovanju drugega morda potrebnega osebja. Komisija določa naloge izvršilnega sekretarja in pogoje za opravljanje te funkcije.
(4) Izvršilni sekretar opravlja naloge, potrebne za izvajanje te konvencije in za delo Mednarodne komisije, kot tudi druge naloge, ki mu jih komisija zaupa v skladu s svojim poslovnikom in finančnimi predpisi.
8. člen: Poverjanje nalog posebnim izvedencem
Mednarodna komisija se lahko v okviru svojih presoj pridobljenih rezultatov in zaradi analize posebnih vprašanj obrne na posebne izvedence, znanstvene ali druge ustanove.
9. člen: Poročila
Mednarodna komisija pogodbenicam predloži letno poročilo o svojih dejavnostih kot tudi druga zahtevana poročila, v katerih so predvsem zajeti rezultati monitoringa in vrednotenja.
10. člen: Pravna sposobnost in zastopanje
(1) Mednarodna komisija ima tako pravno sposobnost, kot jo utegne potrebovati za opravljanje svojih nalog in izpolnjevanje svojih ciljev v skladu z zakonodajo, ki se uporablja na sedežu njenega sekretariata.
(2) Mednarodno komisijo zastopa njen predsednik. To zastopstvo je podrobneje opredeljeno v poslovniku.
11. člen: Stroški
(1) Mednarodna komisija sprejme svoj finančni pravilnik.
(2) Komisija sprejme letni ali dvoletni proračun predlaganih izdatkov in prouči proračun za naslednje proračunsko leto.
(3) Celotni znesek proračuna, vključno z vsakim dodatnim proračunom, ki ga sprejme komisija, v enakih delih prispevajo pogodbenice, ki niso članice Evropske skupnosti, razen če komisija soglasno ne odloči drugače.
(4) Evropska skupnost prispeva k proračunu le 2,5 odstotka upravnih stroškov.
(5) Vsaka pogodbenica plača izdatke, povezane s sodelovanjem svojih predstavnikov, izvedencev in svetovalcev v komisiji.
(6) Vsaka pogodbenica krije stroške tekočih dejavnosti monitoringa in vrednotenja, ki se opravljajo na njenem ozemlju.
12. člen: Poslovnik
Mednarodna komisija sestavi svoj poslovnik.
13. člen: Delovna jezika
Uradna jezika Mednarodne komisije sta angleški in nemški jezik.
PRILOGA V
ARBITRAŽA
(1) Postopek arbitraže iz 24. člena te konvencije mora biti v skladu z drugim do desetim odstavkom kot sledi:
(2) (a) Če nastane spor, ki je predložen arbitraži v skladu z drugim odstavkom 24. člena te konvencije, se na zahtevo ene stranke v sporu proti drugi ustanovi arbitražno sodišče. V zahtevku za arbitražo so navedeni predmet spora in predvsem členi te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna.
(b) Stranka vlagateljica zahtevka obvesti Mednarodno komisijo, da je zahtevala ustanovitev arbitražnega sodišča, pri čemer navede ime druge stranke v sporu in člene te konvencije, katerih razlaga ali uporaba je po njenem mnenju sporna. Tožnico kot tudi toženo stranko lahko sestavlja več pogodbenic. Mednarodna komisija pošlje tako prejeto uradno obvestilo vsem pogodbenicam te konvencije.
(3) Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani: tako stranka tožnica ali stranke tožnice kot druga stranka ali stranke v sporu v dveh mesecih imenuje(jo) arbitra, oba na ta način imenovana arbitra sporazumno v dveh mesecih imenujeta tretjega arbitra, ki je predsednik arbitražnega sodišča. Slednji ne sme biti državljan katere koli od strank v sporu, ne sme imeti stalnega bivališča na ozemlju katere od teh strank, ne sme biti zaposlen pri kateri od njih ali se v kakšni drugi funkciji ukvarjati s tem primerom.
(4) (a) Če ena od strank v sporu v dveh mesecih po prejemu zahtevka ne imenuje arbitra, lahko druga stranka obvesti predsednika Meddržavnega sodišča, ki v naslednjih dveh mesecih imenuje predsednika arbitražnega sodišča. Po imenovanju predsednik arbitražnega sodišča od stranke, ki ni imenovala arbitra, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Če arbiter tudi po izteku tega obdobja ni imenovan, predsednik arbitražnega sodišča obvesti predsednika Meddržavnega sodišča, ki v naslednjih dveh mesecih sam opravi to imenovanje.
(b) Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih po imenovanju drugega arbitra, ga predsednik Meddržavnega sodišča na zahtevo ene od obeh strank določi v nadaljnjih dveh mesecih.
(5) (a) Arbitražno sodišče odloča po pravilih mednarodnega prava in zlasti te konvencije.
(b) Vsako arbitražno sodišče, ustanovljeno po določbah te priloge, sestavi svoj poslovnik.
(c) Če nastane spor zaradi tega, ali je arbitražno sodišče pristojno, o zadevi razsodi arbitražno sodišče.
(6) (a) Sklepi arbitražnega sodišča tako o postopku kot o vsebini se sprejemajo z večino glasov njegovih članov.
(b) Za ugotavljanje dejstev lahko arbitražno sodišče lahko uporabi vsa ustrezna sredstva. Na zahtevo ene od strank lahko arbitražno sodišče odredi bistvene začasne zaščitne ukrepe.
(c) Če dve ali več arbitražnih sodišč, ustanovljenih po določbah te priloge, prejmejo zahtevke docela iste ali podobne vsebine, se lahko obvestijo o postopkih za ugotavljanje dejstev in jih, kolikor je mogoče, upoštevajo.
(d) Stranke v sporu zagotavljajo vse potrebno za učinkovito vodenje postopkov.
(e) Odsotnost stranke v sporu ni zadržek v postopku.
(7) Če arbitražno sodišče zaradi posebnih okoliščin primera ne določi drugače, stroške sodišča, vključno s honorarji njegovih članov, krijejo stranke v sporu v enakih deležih. Sodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam pošlje njihov končni obračun.
(8) Arbitražno sodišče izreče razsodbo v petih mesecih po datumu svoje ustanovitve, razen če meni, da je treba rok podaljšati, vendar ne za dlje kot pet mesecev.
(9) Pogodbenica, ki ima v sporni zadevi pravni interes, ki ga sklep utegne prizadeti, lahko s soglasjem sodišča poseže v postopke. Razsodba arbitražnega sodišča je za stranko, ki je posegla v postopek, enako zavezujoča kot za stranke v sporu.
(10)(a) Razsodba arbitražnega sodišča mora biti utemeljena z razlogi. Je dokončna in zavezujoča za stranke v sporu. Arbitražno sodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in Mednarodni komisiji. Komisija pošlje prejeto informacijo vsem pogodbenicam te konvencije.
(b) Spor, do katerega utegne priti med pogodbenicami zaradi razlage ali izvršbe razsodbe, lahko ena od strank pošlje v reševanje arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo izreklo, ali če ga slednje ne more sprejeti v reševanje, drugemu arbitražnemu sodišču, ustanovljenemu v ta namen na enak način kot prvo.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Št. 802-01/98-6/1
Ljubljana, dne 22. maja 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 08/06/1998 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |