Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV
NA OKOLJE (MPCVO)
1. člen
Ratificira se Konvencija o presoji čezmejnih vplivov na okolje, sprejeta 25. februarja 1991 v Espooju.
2. člen
Konvencija se v izvirniku v angleškem jeziku in prevodu v slovenskem jeziku glasi:
KONVENCIJA O PRESOJI ČEZMEJNIH VPLIVOV NA OKOLJE
Pogodbenice te konvencije, ki
se zavedajo medsebojne povezanosti gospodarskih dejavnosti in njihovih posledic na okolje,
potrjujejo potrebo po zagotovitvi okolju ustreznega in trajnostnega razvoja,
so odločene povečati mednarodno sodelovanje za presojo vplivov na okolje, posebej tistih, ki segajo čez državne meje,
se zavedajo potrebe in pomembnosti priprave vnaprejšnjih politik ter preprečevanja, lajšanja in spremljanja škodljivih vplivov na okolje na splošno ter še posebej, kadar segajo čez državne meje,
se sklicujejo na ustrezne določbe Ustanovne listine Združenih narodov, Deklaracije Stockholmske konference o človekovem okolju, Sklepne listine Konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (KVSE) ter Sklepnih dokumentov Madridskega in Dunajskega srečanja predstavnikov sodelujočih držav KVSE,
priporočajo neprestane dejavnosti držav za zagotovitev izvajanja presoje vplivov na okolje s pomočjo nacionalnih pravnih in upravnih določb in nacionalnih politik,
se zavedajo potrebe po namenjanju izrecne pozornosti okoljskim dejavnikom z uporabo presoje vplivov na okolje v zgodnji fazi procesa odločanja na vseh ustreznih upravnih ravneh kot nujno orodje za izboljšanje kakovosti informacij, predloženih tistim, ki sprejemajo odločitve, da bi lahko sprejeli okolju ustrezne odločitve ob posebni skrbi za zmanjšanje znatnih škodljivih vplivov, še posebej kadar segajo čez državne meje,
upoštevajo prizadevanja mednarodnih organizacij za spodbujanje uporabe presoje vplivov na okolje na državni in mednarodni ravni in ob upoštevanju prispevka Ekonomske komisije Združenih narodov za Evropo v zvezi s presojo vplivov na okolje ter zlasti izidov Seminarja o presoji vplivov na okolje (september 1987, Varšava, Poljska) kakor tudi Ciljev in načel presoje vplivov na okolje, ki jih je sprejel Upravni svet Programa Združenih narodov za okolje, ter Ministrske deklaracije o trajnostnem razvoju (maj 1990, Bergen, Norveška),
so se sporazumele o naslednjem:
1.člen
OPREDELITVE POJMOV
Za namene te konvencije
(i) "pogodbenice" pomenijo pogodbenice te konvencije, če ni v besedilu drugače določeno;
(ii) "pogodbenica izvora" pomeni pogodbenico ali pogodbenice te konvencije, pod jurisdikcijo katere ali katerih je izvajanje predlagane dejavnosti predvideno;
(iii) "prizadeta pogodbenica" pomeni pogodbenico ali pogodbenice te konvencije, ki jo ali jih lahko prizadenejo čezmejni vplivi predlagane dejavnosti;
(iv) "udeleženi pogodbenici" pomeni pogodbenico izvora in prizadeto pogodbenico pri presoji vplivov na okolje v skladu s to konvencijo;
(v) "predlagana dejavnost" pomeni vsako dejavnost ali vsako večjo spremembo dejavnosti, o kateri odloča pristojni organ v skladu z veljavnim notranjim postopkom;
(vi) "presoja vplivov na okolje" pomeni notranji postopek za vrednotenje možnih vplivov predlagane dejavnosti na okolje;
(vii) "vpliv" pomeni vsako posledico v okolju, ki jo povzroči predlagana dejavnost, vključno s človekovim zdravjem in varnostjo, rastlinstvom, živalstvom, zemljo, zrakom, vodo, podnebjem, krajino in zgodovinskimi spomeniki ali drugimi objekti ali medsebojnim delovanjem teh dejavnikov; vključuje tudi posledice na kulturno dediščino ali družbeno-gospodarske razmere, ki nastopijo zaradi sprememb teh dejavnikov;
(viii)"čezmejni vpliv" pomeni vsak vpliv ne izključno globalne narave na območju jurisdikcije pogodbenice, ki ga je povzročila predlagana dejavnost s fizičnim izvorom v celoti ali deloma na območju jurisdikcije druge pogodbenice;
(ix) "pristojni organ" pomeni državni organ ali organe, ki jih je pogodbenica določila kot odgovorne za opravljanje nalog, ki so zajete v tej konvenciji, in/ali organ ali organe, ki jih je pogodbenica pooblastila za odločanje v zvezi s predlagano dejavnostjo;
(x) "javnost" pomeni eno ali več fizičnih ali pravnih oseb.
2. člen
SPLOŠNE DOLOČBE
1. Pogodbenice posamezno ali skupno sprejmejo vse ustrezne in učinkovite ukrepe za preprečevanje, zmanjšanje in nadzorovanje znatnih škodljivih čezmejnih vplivov na okolje in jih povzročajo predlagane dejavnosti.
2. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne pravne, upravne ali druge ukrepe za uresničevanje določb te konvencije, vključno - glede na predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, ki lahko povzročijo znatne škodljive čezmejne vplive - z uvedbo postopka presoje vplivov na okolje, ki dopušča sodelovanje javnosti in pripravo dokumentacije za presojo vplivov na okolje, opisane v Dodatku II.
3. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije zagotovi izvedbo presoje vplivov na okolje pred odločitvijo o odobritvi ali začetku predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
4. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije zagotovi, da so prizadete pogodbenice obveščene o predlagani dejavnosti, navedeni v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje.
5. Udeležene pogodbenice na pobudo katere koli od teh pogodbenic začnejo razgovore o tem, ali bo ena ali več predlaganih dejavnosti, ki niso navedene v Dodatku I, povzročila znaten škodljiv vpliv na okolje in naj bi jih obravnavali tako, kot da je ali da so navedene. Če se te pogodbenice o tem sporazumejo, je treba dejavnost ali dejavnosti na tak način obravnavati. Splošni napotek za oblikovanje meril za določitev znatnih škodljivih vplivov je predstavljen v Dodatku III.
6. Pogodbenica izvora v skladu z določbami te konvencije na območjih, ki bi lahko bila prizadeta, da javnosti možnost sodelovanja v ustreznih postopkih presoje vplivov na okolje v zvezi s predlaganimi dejavnostmi in zagotovi, da so možnosti, ki so zagotovljene javnosti prizadete pogodbenice, enakovredne možnostim, ki so zagotovljene javnosti pogodbenice izvora.
7. Presoje vplivov na okolje se v skladu s to konvencijo začnejo - kot je minimalna zahteva - na stopnji načrtovanja predlagane dejavnosti. Pogodbenice si v ustreznem obsegu prizadevajo uporabljati načela presoje vplivov na okolje v svojih politikah, planih in programih.
8. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravico pogodbenic, da izvajajo svojo zakonodajo, predpise, upravne določbe ali sprejeto pravno prakso, da bi varovale podatke, zagotovitev katerih bi škodovala industrijski ali poslovni tajnosti ali državni varnosti.
9. Določbe te konvencije ne vplivajo na pravico posameznih pogodbenic, da z dvostranskim ali mnogostranskim sporazumom izvajajo strožje ukrepe, kot so ukrepi po tej konvenciji, če je to primerno.
10. Določbe te konvencije ne vplivajo na kakršne koli obveznosti pogodbenic po mednarodnem pravu v zvezi z dejavnostmi, ki imajo ali bi lahko imele čezmejne vplive.
3. člen
OBVEŠČANJE
1. Za zagotovitev primernih in učinkovitih posvetovanj v skladu s 5. členom pogodbenica izvora o predlagani dejavnosti, navedeni v Dodatku I, ki lahko povzroči znatne škodljive čezmejne vplive na okolje, obvesti vsako pogodbenico, za katero meni, da bi lahko bila prizadeta pogodbenica, kakor hitro je mogoče in najkasneje takrat, ko o tej dejavnosti obvesti svojo javnost.
2. To obvestilo med drugim vsebuje:
(a) podatke o predlagani dejavnosti, vključno z vsakim razpoložljivim podatkom o možnih čezmejnih vplivih;
(b) vrsto možne odločitve in
(c) navedbo razumnega roka, v katerem je zaželen odgovor v skladu s tretjim odstavkom tega člena, ob upoštevanju vrste predlagane dejavnosti
ter lahko vključuje podatke, določene v petem odstavku tega člena.
3. Prizadeta pogodbenica odgovori pogodbenici izvora v roku, določenem v obvestilu, in potrdi prejem obvestila ter navede, ali namerava sodelovati v postopku presoje vplivov na okolje.
4. Če prizadeta pogodbenica navede, da v postopku presoje vplivov na okolje ne namerava sodelovati, ali če ne odgovori v roku, navedenem v obvestilu, se določbe petega, šestega, sedmega in osmega odstavka tega člena in 4. do 7. člena ne bodo uporabljale. V takih okoliščinah se ne posega v pravico pogodbenice izvora, da določi, ali naj izvede presojo vplivov na okolje na podlagi svoje notranje zakonodaje in prakse.
5. Po prejemu odgovora prizadete pogodbenice, ki navaja svojo željo po sodelovanju v postopku presoje vplivov na okolje, pogodbenica izvora, če tega že ni naredila, prizadeti pogodbenici priskrbi:
(a) ustrezne podatke v zvezi s postopkom presoje vplivov na okolje, vključno z navedbo rokov za dajanje pripomb, in
(b) ustrezne podatke o predlagani dejavnosti in njenih možnih škodljivih čezmejnih vplivih.
6. Prizadeta pogodbenica na zahtevo pogodbenice izvora tej priskrbi razumno dosegljive podatke v zvezi z okoljem, ki bi lahko bilo prizadeto in je pod jurisdikcijo prizadete pogodbenice, če so taki podatki potrebni za pripravo dokumentacije o presoji vplivov na okolje. Podatke je treba priskrbeti takoj in po skupnem telesu, če to obstaja.
7. Kadar pogodbenica meni, da bi jo zaradi predlagane dejavnosti, navedene v Dodatku I, lahko prizadel škodljiv čezmejni vpliv in kadar o tem ni bila obveščena v skladu s prvim odstavkom tega člena, udeležene pogodbenice na zahtevo prizadete pogodbenice izmenjajo dovolj podatkov za razpravo o tem, ali lahko pride do znatnih škodljivih čezmejnih vplivov. Če se te pogodbenice strinjajo, da bo do znatnih škodljivih čezmejnih vplivov verjetno prišlo, se ustrezno uporabijo določbe te konvencije. Če se te pogodbenice ne morejo sporazumeti o tem, da bo verjetno prišlo do znatnih škodljivih čezmejnih vplivov, lahko v skladu z določbami Dodatka IV vsaka od pogodbenic zaprosi preiskovalno komisijo za mnenje o verjetnosti škodljivih čezmejnih vplivov, razen če se dogovorijo o drugačnem načinu reševanja tega vprašanja.
8. Udeležene pogodbenice zagotovijo, da je javnost prizadete pogodbenice na območjih, ki bi lahko bila prizadeta, obveščena ter da dobi možnost dati pripombe ali nasprotovati predlagani dejavnosti in da pripombe ali pomisleke sporoči pristojnemu organu pogodbenice izvora neposredno, ali če to ustreza, po pogodbenici izvora.
4. člen
PRIPRAVA DOKUMENTACIJE O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE
1. Dokumentacija o presoji vplivov na okolje, ki jo je treba predložiti pristojnemu organu pogodbenice izvora, vsebuje najmanj podatke, opisane v Dodatku II.
2. Pogodbenica izvora prizadeti pogodbenici po skupnem telesu, če to obstaja, priskrbi dokumentacijo o presoji vplivov na okolje. Udeležene pogodbenice pripravijo dokumentacijo za razdeljevanje organom in javnosti prizadete pogodbenice na območjih, ki bodo verjetno prizadeta, ter dajo pripombe pristojnemu organu pogodbenice izvora neposredno, ali če je to primerno po pogodbenici izvora v razumnem roku pred sprejetjem končne odločitve o predlagani dejavnosti.
5. člen
POSVETOVANJA NA PODLAGI DOKUMENTACIJE O PRESOJI VPLIVOV NA OKOLJE
Pogodbenica izvora po končani pripravi dokumentacije o presoji vplivov na okolje brez nepotrebnega odlašanja začne posvetovanja s prizadeto pogodbenico - med drugim - v zvezi z možnimi čezmejnimi vplivi predlagane dejavnosti in ukrepi za zmanjšanje ali odpravo teh vplivov. Posvetovanja se lahko nanašajo na:
(a) možne spremembe predlagane dejavnosti, vključno z možnostjo opustitve dejavnosti in možnimi ukrepi za zmanjšanje znatnih škodljivih čezmejnih vplivov, ter spremljanjem posledic teh ukrepov na stroške pogodbenice izvora;
b) druge oblike možne medsebojne pomoči pri zmanjševanju vseh znatnih škodljivih čezmejnih vplivov predlagane dejavnosti in
c) vse druge ustrezne zadeve, ki se nanašajo na predlagano dejavnost.
Pogodbenice se na začetku teh posvetovanj dogovorijo o sprejemljivem časovnem okviru posvetovalnega obdobja. Vsako tako posvetovanje lahko poteka po ustreznem skupnem telesu, če to obstaja.
6. člen
KONČNA ODLOČITEV
1. Pogodbenice zagotovijo, da se v končni odločitvi o predlagani dejavnosti primerno upoštevajo izid presoje vplivov na okolje, vključno z dokumentacijo o presoji vplivov na okolje in pripombami, prejetimi v skladu z osmim odstavkom 3. člena in drugim odstavkom 4. člena, ter izidi posvetovanj v skladu s 5. členom.
2. Pogodbenica izvora prizadeti pogodbenici dostavi končno odločitev o predlagani dejavnosti skupaj z razlogi in ocenami, na katerih temelji.
3. Če katera od udeleženih pogodbenic pred začetkom obravnave določene dejavnosti dobi dodatne podatke o znatnih čezmejnih vplivih predlagane dejavnosti, ki ob sprejemanju odločitve v zvezi s to dejavnostjo niso bili na voljo in bi lahko na odločitev bistveno vplivali, ta pogodbenica o tem takoj obvesti drugo udeleženo pogodbenico ali pogodbenice. Če ena od udeleženih pogodbenic tako zahteva, se posvetujejo o tem, ali je treba odločitev ponovno proučiti.
7. člen
ANALIZA PO IZVEDENI DEJAVNOSTI
1. Udeležene pogodbenice na zahtevo katere koli teh pogodbenic določijo, ali in v kakšnem obsegu je treba po izvedeni dejavnosti opraviti analizo ob upoštevanju možnih znatnih škodljivih čezmejnih vplivov te dejavnosti, za katero je bila opravljena presoja vplivov na okolje v skladu s to konvencijo. Vsaka takšna analiza še posebej vsebuje nadzorovanje dejavnosti in določitev kakršnih koli škodljivih čezmejnih vplivov. Namen takega nadzorovanja in določitve je doseči cilje, navedene v Dodatku V.
2. Kadar ima pogodbenica izvora ali prizadeta pogodbenica glede na izide analize po izvedeni dejavnosti utemeljene razloge za ugotovitev, da gre za znatne škodljive čezmejne vplive ali pa so bili odkriti dejavniki, ki lahko povzročijo take vplive, o tem takoj obvesti drugo pogodbenico. Udeležene pogodbenice se po tem posvetujejo o potrebnih ukrepih za zmanjšanje ali odpravo vplivov.
8. člen
DVOSTRANSKO IN MNOGOSTRANSKO SODELOVANJE
Pogodbenice lahko nadaljujejo obstoječe ali vstopajo v nove dvostranske ali mnogostranske sporazume ali druge dogovore za uresničitev obveznosti po tej konvenciji. Taki sporazumi ali drugi dogovori lahko temeljijo na osnovah, navedenih v Dodatku VI.
9. člen
RAZISKOVALNI PROGRAMI
Pogodbenice še posebej proučijo vzpostavitev ali stopnjevanje posebnih raziskovalnih programov, namenjenih:
(a) izboljšanju obstoječih kakovostnih ali količinskih metod za presojo vplivov predlaganih dejavnosti;
(b) doseganju boljšega razumevanja vzročno-posledičnih odnosov in njihove vloge pri celovitem upravljanju okolja;
(c) analizi in spremljanju učinkovitega uresničevanja odločitev o predlaganih dejavnostih z namenom kar najbolj zmanjšati ali preprečiti vplive;
(d) razvoju metod za spodbujanje ustvarjalnih pristopov pri iskanju okolju ustreznih različic predlaganih dejavnosti, proizvodnih in potrošniških vzorcev;
(e) razvoju metodologij za uporabo načel presoje vplivov na okolje na makroekonomski ravni.
Pogodbenice izmenjajo izide zgoraj navedenih programov.
10. člen
STATUS DODATKOV
Dodatki, priloženi tej konvenciji, so njen sestavni del.
11. člen
SESTANKI POGODBENIC
1. Pogodbenice se sestanejo, če je mogoče, v povezavi z letnimi zasedanji višjih svetovalcev vlad Ekonomske komisije za Evropo o problemih okolja in voda. Prvi sestanek pogodbenic je sklican najkasneje eno leto po začetku veljavnosti te konvencije. Potem se pogodbenice sestajajo po potrebi, kot je določeno na sestanku pogodbenic, ali na pisno zahtevo katere koli pogodbenice pod pogojem, da to zahtevo v šestih mesecih potem, ko jim jo je sporočil sekretariat, podpre vsaj ena tretjina pogodbenic.
2. Pogodbenice nenehno spremljajo izvajanje te konvencije ter zavedajoč se tega:
(a) pregledujejo politike in metodološke pristope pogodbenic k presoji vplivov na okolje z namenom izboljševanja postopkov presoje čezmejnih vplivov na okolje;
(b) izmenjujejo podatke glede pridobljenih izkušenj pri sklepanju in izvajanju dvostranskih in mnogostranskih sporazumov ali drugih dogovorov glede uporabe presoje čezmejnih vplivov na okolje, pri katerih so stranke ena ali več pogodbenic;
(c) iščejo, če je to primerno, pomoč pristojnih mednarodnih teles in znanstvenih odborov pri metodoloških in tehničnih vidikih za doseganje namenov te konvencije;
(d) na svojem prvem sestanku proučijo in s konsenzom sprejmejo poslovnik za svoje sestanke;
(e) proučijo in po potrebi sprejmejo predloge za spremembe te konvencije;
(f) proučijo in sprejmejo kakršne koli ukrepe, ki bi lahko bili potrebni za doseganje namenov te konvencije.
12. člen
PRAVICA DO GLASOVANJA
1. Vsaka pogodbenica te konvencije ima en glas.
2. Regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v zadevah, ki so v njihovi pristojnosti, uresničujejo pravico do glasovanja s številom glasov, ki je enako številu njihovih držav članic, ki so pogodbenice te konvencije, razen kot je predvideno v prvem odstavku tega člena. Te organizacije svoje pravice do glasovanja ne uporabijo, če jo uporabijo njihove države članice, in obratno.
13. člen
SEKRETARIAT
Izvršilni sekretar Ekonomske komisije za Evropo opravlja te naloge sekretariata:
(a) sklicevanje in priprava sestankov pogodbenic;
(b) pošiljanje poročil in drugih prejetih podatkov v skladu z določbami te konvencije pogodbenicam in
(c) opravljanje drugih nalog, kot so lahko predvidene v tej konvenciji ali kot jih lahko določijo pogodbenice.
14. člen
SPREMEMBE KONVENCIJE
1. Vsaka pogodbenica lahko predlaga spremembe te konvencije.
2. Predlagane spremembe se pisno predložijo sekretariatu, ki jih pošlje vsem pogodbenicam. O predlaganih spremembah pogodbenice razpravljajo na naslednjem sestanku, če jih je sekretariat razposlal pogodbenicam vsaj devetdeset dni vnaprej.
3. Pogodbenice si na vse načine prizadevajo, da s konsenzom dosežejo dogovor o kateri koli predlagani spremembi te konvencije. Če so bila izčrpana vsa prizadevanja za konsenz, dogovor pa ni bil dosežen, spremembo v skrajni sili sprejmejo s tričetrtinsko večino glasov pogodbenic, ki so na sestanku prisotne in glasujejo.
4. Depozitar pošlje pogodbenicam spremembe te konvencije, sprejete v skladu s tretjim odstavkom tega člena v ratifikacijo, odobritev ali sprejetje. Za pogodbenice, ki so jih ratificirale, odobrile ali sprejele, začnejo spremembe veljati devetdeseti dan, potem ko je depozitar najmanj od treh četrtin pogodbenic prejel obvestilo o njihovi ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju. Zatem začnejo veljati za vsako drugo pogodbenico devetdeset dni, potem ko je ta pogodbenica deponirala svojo listino o ratifikaciji, odobritvi ali sprejetju.
5. Za namene tega člena pomeni "pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo" pogodbenice, ki so prisotne in glasujejo za ali proti.
6. Postopek glasovanja iz tretjega odstavka tega člena ni precedens za prihodnje sporazume, sklenjene v Ekonomski komisiji za Evropo.
15. člen
REŠEVANJE SPOROV
1. Če med dvema ali več pogodbenicami pride do spora glede razlage ali uporabe te konvencije, ga poskušajo rešiti s pogajanji ali s kakršnim koli drugim načinom reševanja sporov, sprejemljivim za stranke v sporu.
2. Ob podpisu, ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k tej konvenciji ali kadar koli potem lahko pogodbenica depozitarju pisno izjavi, da v sporu, ki ni razrešen v skladu s prvim odstavkom tega člena, sprejme enega naslednjih načinov reševanja sporov, ki jo obvezuje v odnosu do druge pogodbenice, ki sprejema isto obveznost:
(a) predložitev spora Meddržavnemu sodišču;
(b) arbitraža v skladu s postopkom, določenim v Dodatku VII.
3. Če so stranke v sporu sprejele oba načina reševanja sporov, omenjena v drugem odstavku tega člena, se spor lahko predloži le Meddržavnemu sodišču, razen če se stranke ne dogovorijo drugače.
16. člen
PODPIS
Ta konvencija je na voljo za podpis od 25. februarja do 1. marca 1991 v Espooju (Finska), potem pa do 2. septembra 1991 na sedežu Združenih narodov v New Yorku za države članice Ekonomske komisije za Evropo kot tudi države, ki imajo v Ekonomski komisiji za Evropo posvetovalni status v skladu z osmim odstavkom resolucije Ekonomsko-socialnega sveta št. 36 (IV) z dne 28. marca 1947 ter za regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile suverene države članice Ekonomske komisije za Evropo in na katere so njihove države članice prenesle pristojnosti v zvezi z zadevami, ki jih ureja ta konvencija, vključno s pristojnostjo, da sklepajo pogodbe v zvezi s temi zadevami.
17. člen
RATIFIKACIJA, SPREJETJE, ODOBRITEV IN PRISTOP
1. To konvencijo ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo države podpisnice ter regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje.
2. K tej konvenciji lahko pristopijo države in organizacije, omenjene v 16. členu, od 3. septembra 1991.
3. Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki opravlja naloge depozitarja.
4. Vsako organizacijo, omenjeno v 16. členu, ki postane pogodbenica te konvencije, ne da bi bila katera od njenih držav članic pogodbenica, obvezujejo vse obveznosti iz te konvencije. Ko je ena ali več držav članic organizacije pogodbenica te konvencije, organizacija in njene države članice odločajo o delitvi svojih odgovornostih za izpolnjevanje obveznosti iz te konvencije. V takih primerih organizacija in njene države članice ne morejo hkrati uresničevati pravic iz te konvencije.
5. V svojih listinah o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, omenjene v 16. členu, navedejo obseg svoje pristojnosti glede na zadeve, ki jih ta konvencija ureja. Te organizacije depozitarja tudi obvestijo o vsaki znatni spremembi obsega svoje pristojnosti.
18. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI
1. Ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
2. Za namene prvega odstavka tega člena se listina, ki jo deponirajo regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ne šteje kot dodatna listina k tistim, ki jih deponirajo države članice te organizacije.
3. Za vsako državo ali organizacijo, omenjeno v 16. členu, ki ratificira, sprejme ali odobri to konvencijo ali k njej pristopi po deponiranju šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, ta konvencija začne veljati devetdeseti dan po dnevu, ko ta država ali organizacija deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.
19. člen
ODPOVED
Pogodbenica lahko odpove to konvencijo kadar koli po štirih letih od dneva, ko je konvencija za to pogodbenico začela veljati s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Vsaka taka odpoved začne veljati devetdeseti dan, potem ko ga depozitar prejme. Nobena odpoved ne vpliva na uporabo 3. do 6. člena te konvencije za predlagano dejavnost, v zvezi s katero je bilo dano obvestilo v skladu s prvim odstavkom 3. člena ali zahteva v skladu s sedmim odstavkom 3. člena, preden je taka odpoved začela veljati.
20. člen
VERODOSTOJNA BESEDILA
Izvirnik te konvencije, katere besedila v angleškem, francoskem in ruskem besedilu so enako verodostojna, je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.
Da bi to potrdili, so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali to konvencijo.
SESTAVLJENO v Espooju (Finska) petindvajsetega februarja tisoč devetsto enaindevetdesetega leta.
DODATEK I
Seznam dejavnosti
1. Naftne rafinerije (brez obratov, ki proizvajajo le maziva iz surove nafte) ter obrati za plinifikacijo in utekočinjenje 500 ali več ton premoga ali bitumiziranega skrilavca dnevno.
2. Termoelektrarne in drugi obrati na izgorevanje s toplotno močjo 300 megavatov ali več ter jedrske elektrarne in drugi jedrski reaktorji (razen raziskovalnih naprav za proizvodnjo in pretvorbo fisijskega in obogatenega materiala, katerih največja moč ne presega 1 kilovata neprekinjene toplotne obremenitve).
3. Obrati, namenjeni izključno proizvodnji ali obogatitvi jedrskega goriva, ponovni obdelavi ožarčenega jedrskega goriva ali skladiščenju, odstranjevanju in predelavi radioaktivnih odpadkov.
4. Večji obrati za začetno taljenje litega železa in jekla ter za proizvodnjo neželeznih kovin.
5. Obrati za pridobivanje azbesta ter za predelavo in preoblikovanje azbesta in izdelkov, ki vsebujejo azbest; za azbestno-cementne izdelke z letno proizvodnjo več kot 20.000 ton končnih izdelkov, za torni material z letno proizvodnjo več kot 50 ton končnih izdelkov ter za več kot 200 ton letne uporabe azbesta.
6. Integrirani kemijski obrati.
7. Gradnja avtocest, hitrih cest ter prog za železniški promet na velikih razdaljah in letališč z osnovno dolžino vzletne steze 2.100 metrov ali več.
8. Naftovodi in plinovodi velikega premera.
9. Trgovska pristanišča ter notranje vodne poti in pristanišča za promet po notranjih vodnih poteh, ki dovoljujejo prehod ladij z več kot 1.350 tonami.
10. Obrati za odstranjevanje odpadkov s sežigom, kemično obdelavo ali zakopom strupenih in nevarnih odpadkov.
11. Veliki jezovi in zbiralniki.
12. Črpanje podtalnice v primerih, ko letna količina izčrpane vode doseže 10 milijonov kubičnih metrov ali več.
_________________
1 Za namene te konvencije:
"avtocesta" pomeni cesto, posebej namenjeno in zgrajeno za motorni promet, ki ne služi posesti, ki meji nanjo, in ki:
a) je opremljena, razen na posebnih točkah ali začasno, z ločenimi cestišči za dvosmerni promet, ločenimi z vmesnim pasom, ki ni namenjen prometu, ali izjemoma drugače,
b) se nivojsko ne križa z nobeno cesto, železniško ali tramvajsko progo ali pešpotjo in
c) je posebej opremljena z označbami kot avtocesta.
"hitra cesta" pomeni cesto, rezervirano za motorni promet, ki je dostopna le na priključkih ali nadzorovanih križiščih, ter na kateri je še posebej prepovedano ustavljanje in parkiranje na cestišču (-ih).
13. Proizvodnja več kot 200 ton na zraku sušene celuloze ali papirja dnevno.
14. Večji rudarski obrat, pridobivanje in predelovanje kovinskih rud ali premoga.
15. Pridobivanje ogljikovodikov na morju.
16. Večji objekti za skladiščenje nafte, petrokemičnih in kemičnih izdelkov.
17. Krčenje gozdov na velikih površinah.
DODATEK II
Vsebina dokumentacije o presoji vplivov na okolje
Podatki, ki naj bodo vključeni v dokumentacijo o presoji vplivov na okolje, morajo v skladu s 4. členom vsebovati najmanj:
(a) opis predlagane dejavnosti ter njen namen;
(b) opis, če to ustreza, sprejemljivih možnosti (npr. lokacijskih ali tehnoloških) predlagane dejavnosti ter tudi ničelne možnosti;
(c) opis okolja, ki bo verjetno znatno prizadeto s predlagano dejavnostjo ter z drugimi možnostmi;
(d) opis vplivov, ki bi jih predlagana dejavnost ter druge možnosti lahko imele na okolje, in ocena njihovega obsega;
(e) opis ukrepov za ublažitev, da bi škodljive vplive na okolje zadržali na najnižji točki;
f) jasna navedba metod napovedovanja in predpostavk, na katerih temeljijo, kakor tudi ustreznih uporabljenih podatkov o okolju;
g) ugotovitev vrzeli v znanju in negotovosti, do katerih je prišlo pri zbiranju zahtevanih podatkov;
h) če ustreza, osnutek programov za spremljanje in upravljanje ter kakršnih koli načrtov za analizo po izvedeni dejavnosti in
i) netehnični povzetek, vključno z ustreznim vizualnim prikazom (zemljevidi, grafikoni itd.).
DODATEK III
Splošna merila za pomoč pri določitvi okoljske pomembnosti dejavnosti, ki niso navedene v Dodatku I
1. Pri proučevanju predlaganih dejavnosti, za katere se uporablja peti odstavek 2. člena, lahko udeležene pogodbenice proučijo, ali bo imela dejavnost znatne škodljive čezmejne vplive, še zlasti na podlagi enega ali več naslednjih meril:
(a) Velikost: predlagane dejavnosti, ki so po vrsti dejavnosti obsežne;
(b) Lokacija: predlagane dejavnosti, ki so locirane na območju ali v njegovi bližini, ki je še posebej okoljsko občutljivo ali pomembno (kot močvirja, določena po Ramsarski konvenciji, narodni parki, naravni rezervati, kraji posebnega znanstvenega pomena ali arheološko, kulturno ali zgodovinsko pomembni kraji); tudi predlagane dejavnosti na lokacijah, kjer bi značilnosti predlaganega razvoja verjetno imele znatne škodljive vplive na populacijo;
(c) Učinki: predlagane dejavnosti s posebej kompleksnimi in možno škodljivimi učinki, vključno s takimi, ki povzročajo resne posledice na ljudeh ali na pomembnih vrstah ali organizmih, tiste, ki ogrožajo obstoječo ali možno uporabo prizadetega območja, in tiste, ki povzročajo dodatno obremenitev, ki je nosilna zmogljivost okolja ne more prenesti.
2. Udeležene pogodbenice v ta namen proučijo predlagane dejavnosti v bližini mednarodne meje kakor tudi bolj oddaljene predlagane dejavnosti, ki bi lahko povzročile znatne čezmejne učinke na velike razdalje.
DODATEK IV
Preiskovalni postopek
1. Pogodbenica ali pogodbenice prosilke preiskovalni komisiji, ustanovljeni v skladu z določbami tega dodatka, zastavijo vprašanje glede tega, ali bo predlagana dejavnost, navedena v Dodatku I, imela znatne škodljive čezmejne vplive in o tem obvestijo sekretariat. V tem obvestilu mora biti naveden predmet preiskave. Sekretariat o tem nemudoma obvesti vse pogodbenice te konvencije.
2. Preiskovalno komisijo sestavljajo trije člani. Prosilka in druga udeleženka v preiskovalnem postopku imenujeta znanstvenega ali tehničnega strokovnjaka, na ta način imenovana strokovnjaka pa morata sporazumno določiti tretjega strokovnjaka, ki bo predsednik preiskovalne komisije. Ta ne sme biti državljan ene od udeleženk v preiskovalnem postopku, niti ne sme imeti običajnega prebivališča na ozemlju katere od udeleženk, niti ne biti zaposlen pri njih, niti se ne sme z zadevo ukvarjati v kakšni drugi vlogi.
3. Če predsednik preiskovalne komisije ni imenovan v dveh mesecih od imenovanja drugega strokovnjaka, izvršilni sekretar Ekonomske komisije za Evropo na zahtevo katere koli udeleženke imenuje predsednika v naslednjih dveh mesecih.
4. Če katera udeleženka v preiskovalnem postopku ne imenuje strokovnjaka v enem mesecu od prejema obvestila sekretariata, lahko druga udeleženka obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki imenuje predsednika preiskovalne komisije v nadaljnjem dvomesečnem obdobju. Po imenovanju predsednik preiskovalne komisije zahteva od udeleženke, ki strokovnjaka ni imenovala, da to stori v enem mesecu. Po tem roku predsednik obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki to imenovanje opravi v naslednjih dveh mesecih.
5. Preiskovalna komisija sprejme svoj poslovnik.
6. Preiskovalna komisija lahko sprejme vse ustrezne ukrepe za opravljanje svojih nalog.
7. Udeleženke v preiskovalnem postopku olajšujejo delo preiskovalne komisije, še zlasti pa ji ob uporabi vseh sredstev, ki so jim na voljo:
(a) zagotovijo vse pomembne dokumente, zmogljivosti in podatke in
(b) omogočijo, če je to potrebno, sklic prič ali strokovnjakov in pridobitev njihovih pričevanj.
8. Udeleženke in strokovnjaki zavarujejo zaupnost vsakega podatka, ki ga prejmejo kot zaupnega med svojim delom v preiskovalni komisiji.
9. Če ena od udeleženk v preiskovalnem postopku ne nastopi pred preiskovalno komisijo ali svojega primera ne predstavi, lahko druga udeleženka od preiskovalne komisije zahteva, da s postopkom nadaljuje in svoje delo dokonča. Odsotnost udeleženke ali nepredstavljen primer ne ovira nadaljevanja ali dokončanja dela preiskovalne komisije.
10. Če preiskovalna komisija zaradi posebnih okoliščin zadeve ne odloči drugače, krijejo stroške preiskovalne komisije, vključno s honorarjem za njene člane, udeleženke v preiskovalnem postopku v enakih deležih. Preiskovalna komisija vodi evidenco vseh svojih izdatkov ter udeleženkam o tem pošlje zaključno poročilo.
11. Vsaka pogodbenica, ki ima dejanski interes za predmet preiskovalnega postopka in ki jo lahko prizadene mnenje o zadevi, lahko poseže v postopek s soglasjem preiskovalne komisije.
12. Preiskovalna komisija odloča o zadevah, ki se nanašajo na postopek, z večino glasov svojih članov. Končno mnenje preiskovalne komisije izraža stališče večine njenih članov in vključuje vsako drugačno mnenje.
13. Preiskovalna komisija da svoje končno mnenje v dveh mesecih od dneva, ko je bila ustanovljena, razen če ugotovi, da je treba ta rok podaljšati za obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od dveh mesecev.
14. Končno mnenje preiskovalne komisije temelji na priznanih znanstvenih načelih. Preiskovalna komisija sporoči končno mnenje udeleženkam v preiskovalnem postopku in sekretariatu.
DODATEK V
Analiza po izvedeni dejavnosti
Cilji vključujejo:
(a) monitoring usklajenosti s pogoji, kot so določeni v dovoljenju ali odobritvi dejavnosti, in učinkovitosti ukrepov za ublažitev;
(b) pregled vplivov za zagotovitev ustreznega vodenja in obvladovanje negotovosti;
(c) preverjanje preteklih napovedi, da bi izkušnje prenesli na prihodnje dejavnosti iste vrste.
DODATEK VI
Osnove za dvostransko in mnogostransko sodelovanje
1. Udeležene pogodbenice lahko vzpostavijo, če to ustreza, institucionalne dogovore ali razširijo pooblastila obstoječih institucionalnih dogovorov v okviru dvostranskih in mnogostranskih sporazumov, da bi dosegle popolno učinkovitost te konvencije.
2. Dvostranski in mnogostranski sporazumi ali drugi dogovori lahko vsebujejo:
(a) vsakršne dodatne zahteve za izvajanje te konvencije ob upoštevanju posebnih pogojev določene podregije;
(b) institucionalne, upravne ali druge dogovore, sklenjene na vzajemni in enakopravni podlagi;
(c) usklajevanje politik in ukrepov za varstvo okolja, da bi dosegli največjo možno podobnost standardov in metod, povezanih z uresničevanjem presoje vplivov na okolje;
(d) razvoj, izboljševanje in/ali usklajevanje metod za določitev, merjenje, napovedovanje in presojo vplivov ter za analizo po izvedeni dejavnosti;
(e) razvoj in/ali izboljšavo metod in programov za zbiranje, analizo, hranjenje in pravočasno širjenje primerljivih podatkov v zvezi s kakovostjo okolja za zagotovitev vhodnih podatkov za presojo vplivov na okolje;
(f) določitev mejnih ravni ter podrobnejših meril za določitev pomena čezmejnih vplivov, povezanih z lokacijo, vrsto in velikostjo predlaganih dejavnosti, za katere se bo uporabila presoja vplivov na okolje v skladu z določbami te konvencije, ter določitev kritičnih obremenitev čezmejnega onesnaževanja;
(g) izvajanje, če to ustreza, skupne presoje vplivov na okolje, razvoj skupnih programov monitoringa, medsebojno umerjanje naprav za izvajanje monitoringa in uskladitev metodologij z namenom, da bi dobljeni podatki in informacije postali združljivi.
DODATEK VII
Arbitraža
1. Pogodbenica ali pogodbenice, ki vlagajo zahtevek, obvestijo sekretariat, da so se dogovorile o predložitvi spora arbitraži v skladu z drugim odstavkom 15. člena te konvencije. Obvestilo vsebuje predmet arbitraže in še posebej tiste člene konvencije, katerih razlaga ali uporaba je sporna. Sekretariat prejete informacije razpošlje vsem pogodbenicam te konvencije.
2. Arbitražno sodišče sestavljajo trije člani. Tako pogodbenica ali pogodbenice, ki vlagajo zahtevek, kot tudi druge stranke ali stranka v sporu imenujejo arbitra; dva na ta način imenovana arbitra sporazumno imenujeta tretjega arbitra, ki bo predsednik arbitražnega sodišča. Ta ne sme biti državljan katere od strank v sporu, ne sme imeti običajnega bivališča na ozemlju katere od strank v sporu, niti ne sme biti zaposlen pri njih ali se z zadevo ukvarjati v kakršni koli drugi vlogi.
3. Če predsednik arbitražnega sodišča ni imenovan v dveh mesecih od imenovanja drugega arbitra, izvršilni sekretar Ekonomske komisije za Evropo na zahtevo ene od strank v sporu imenuje predsednika v nadaljnjem dvomesečnem obdobju.
4. Če ena od strank v sporu v dveh mesecih od prejema zahteve arbitra ne imenuje, lahko druga stranka obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki predsednika arbitražnega sodišča imenuje v naslednjih dveh mesecih. Po imenovanju predsednik arbitražnega sodišča od stranke v sporu, ki arbitra ni imenovala, zahteva, da to stori v dveh mesecih. Po tem roku predsednik obvesti izvršilnega sekretarja Ekonomske komisije za Evropo, ki to imenovanje opravi v nadaljnjem dvomesečnem obdodbju.
5. Arbitražno sodišče odloča v skladu z mednarodnim pravom in določbami te konvencije.
6. Arbitražno sodišče, sestavljeno po teh določbah, sprejme svoj poslovnik.
7. Arbitražno sodišče sprejema odločitve o postopku in o vsebini z večino glasov svojih članov.
8. Sodišče lahko sprejme vse ustrezne ukrepe za ugotovitev dejstev.
9. Stranke v sporu ob uporabi vseh sredstev, ki so jim na voljo, olajšajo delo arbitražnega sodišča, še posebej pa mu:
(a) zagotovijo vse pomembne dokumente, olajšave in podatke in
(b) omogočijo, če je to potrebno, sklic prič ali strokovnjakov in dobijo njihova pričevanja.
10. Stranke in arbitri varujejo zaupnost vseh podatkov, ki so jih prejele kot zaupne med arbitražnim postopkom.
11. Arbitražno sodišče lahko na zahtevo ene od strank priporoči začasne ukrepe zaščite.
12. Če ena stranka v sporu pred arbitražnim sodiščem ne nastopi ali ji svojega primera ne uspe obraniti, lahko druga stranka od arbitražnega sodišča zahteva, da nadaljuje s postopki in sprejme razsodbo. Odsotnost stranke ali njena neuspešna obramba ne ovira nadaljnjega postopka. Pred sprejemom razsodbe se mora arbitražno sodišče prepričati, da je zahtevek dejansko in pravno dovolj utemeljen.
13. Arbitražno sodišče lahko prouči in določi protizahtevke, ki izhajajo neposredno iz predmeta spora.
14. Če zaradi posebnih okoliščin v zadevi arbitražno sodišče ne odloči drugače, krijejo stroške senata, vključno s honorarjem za njegove člane, stranke v sporu v enakih deležih. Sodišče vodi evidenco vseh svojih izdatkov in strankam o tem pošlje zaključno poročilo.
15. Vsaka pogodbenica te konvencije, ki ima pravni interes za predmet spora in jo lahko prizadene odločitev v zadevi, lahko poseže v postopek s soglasjem sodišča.
16. Arbitražno sodišče izreče razsodbo v petih mesecih od dneva svoje ustanovitve, če ne ugotovi, da je treba rok podaljšati za obdobje, ki ne bi smelo biti daljše od petih mesecev.
17. Razsodbo arbitražnega sodišča spremlja utemeljitev. Razsodba je dokončna in obvezujoča za vse stranke v sporu. Arbitražno sodišče pošlje razsodbo strankam v sporu in sekretariatu. Sekretariat bo prejete informacije poslal vsem pogodbenicam te konvencije.
18. Kateri koli spor, ki se lahko pojavi med pogodbenicami glede razlage ali izvršitve razsodbe, lahko katera koli stranka preda arbitražnemu sodišču, ki je razsodbo sprejelo, ali če mu ga ni mogoče predložiti, drugemu sodišču, ustanovljenemu v ta namen na enak način, kot je bilo prvo.
3. člen
Za izvajanje konvencije skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 801-01/98-6/1
Ljubljana, dne 26. maja 1998
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 04/06/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |