Sprejet zakon

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti

EVIDENČNI PODATKI

Z A K O N
O RATIFIKACIJI PROTOKOLA
O NADALJNJEM ZMANJŠEVANJU EMISIJ ŽVEPLA H KONVENCIJI O PREKOMEJNEM ONESNAŽEVANJU ZRAKA NA VELIKE RAZDALJE OD LETA 1979 (MZEZKPO)

1. člen

Ratificira se Protokol o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje iz leta 1979, sklenjen v Oslu 14. junija 1994.

2. člen

Protokol se v izvirniku v angleškem jeziku in v prevodu v slovenskem jeziku glasi:

PROTOKOL O NADALJNJEM ZMANJŠEVANJU EMISIJ ŽVEPLA H KONVENCIJI O PREKOMEJNEM ONESNAŽEVANJU ZRAKA NA VELIKE RAZDALJE IZ LETA 1979

Pogodbenice, ki:

so odločene izvajati določila Konvencije o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje,

so zaskrbljene, ker se emisije žvepla in druge snovi, ki onesnažujejo zrak še naprej prenašajo čez mednarodne meje in povzročajo v izpostavljenih krajih Evrope in Severne Amerike obsežno škodo na naravnih virih, kot so gozdovi, prst in voda, ki so življenjskega pomena za okolje in gospodarstvo, ter materialu, vključno z zgodovinskimi spomeniki, v določenih okoliščinah pa tudi škodljivo vplivajo na zdravje ljudi,

so odločene izvajati preventivne ukrepe napovedovanja, preprečevanja ali zmanjševanja emisij snovi, ki onesnažujejo zrak ter zmanjševanja njihovih škodljivih učinkov,

so prepričane, da v primerih, kjer lahko pride do resne ali nepopravljive škode, pomanjkanja popolne znanstvene gotovosti ne bi smeli uporabiti kot vzroka za odlašanje s preventivnimi ukrepi, ki pa morajo biti finančno učinkoviti,

se zavedajo, da bi ukrepi za nadzor nad emisijami žvepla in drugimi škodljivimi snovmi v ozračju prispevali tudi k varstvu občutljivega arktičnega okolja,

upoštevajo, da k povečevanju kislosti okolja največ prispevajo zgorevanje fosilnih goriv pri pridobivanju energije, glavni tehnološki postopki v različnih sektorjih industrije ter prometa, ki onesnažujejo zrak z emisijami žvepla, dušikovih oksidov in drugih snovi, ki onesnažujejo okolje,

se zavedajo potrebe po finančno učinkovitem regionalnem pristopu v boju proti onesnaževanju zraka, ki upošteva razlike med državami v uspešnosti in stroških zmanjševanja onesnaževanja,

želijo nadaljnje in učinkovitejše delovanje pri nadzoru in zmanjševanju emisij žvepla,

se zavedajo, da je kakršna koli politika za nadzor nad emisijami žvepla ne glede na svojo finančno učinkovitost na regionalni ravni sorazmerno težko gospodarsko breme za države, ki prehajajo na tržno gospodarstvo,

upoštevajo, da ukrepi za zmanjšanje emisij žvepla ne smejo biti izrabljeni za samovoljno ali nedopustno diskriminacijo ali prikrito omejevanje mednarodne konkurence in trgovine,

upoštevajo obstoječe znanstvene in tehnične podatke o emisijah, procesih v ozračju in vplivu žveplovih oksidov na okolje kakor tudi podatke o stroških zmanjševanja onesnaževanja,

se zavedajo, da poleg emisij žvepla tudi emisije dušikovih oksidov in amoniaka povečujejo kislost okolja,

upoštevajo, da Okvirna Konvencija Združenih narodov o spremembi podnebja, sprejeta v New Yorku 9. maja 1992, vsebuje sporazum o oblikovanju nacionalnih politik in sprejetju ustreznih ukrepov za preprečevanje spremembe podnebja, ki bo verjetno privedel do zmanjšanja emisij žvepla,

potrjujejo potrebo po zagotavljanju okolju prijaznega in trajnostnega razvoja,

se zavedajo potrebe po nadaljnjem znanstvenem in tehničnem sodelovanju, ki naj bi privedlo do izpopolnitve pristopa, ki temelji na kritičnih obremenitvah in ravneh, vključno s prizadevanji za proučitev nekaterih snovi, ki onesnažujejo zrak v ozračju in njihovih vplivov na okolje, material in zdravje ljudi,

poudarjajo, da se znanstveno in tehnično znanje razvija in da bo potrebno takšen razvoj upoštevati pri odločanju o prihodnjem delovanju ter pri ocenjevanju, ali so obveznosti, ki jih sprejemajo države pogodbenice tega protokola, ustrezne,

upoštevajo Protokol o zmanjšanju emisij žvepla ali njihovega prekomejnega prenosa za najmanj 30 %, sprejet v Helsinkih 8. julija 1985, ter ukrepe, ki jih že izvajajo mnoge države in se kažejo v zmanjšanih emisijah žvepla,

so se sporazumele o naslednjem:

1. člen
DEFINICIJE

Za namene tega protokola

1. "Konvencija" pomeni Konvencijo o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje, sprejeta v Ženevi 13. novembra 1979;

2. "EMEP" pomeni Program sodelovanja za monitoring in vrednotenje prenosa emisij snovi, ki onesnažujejo zrak na velike razdalje v Evropi;

3. "Izvršilni organ" pomeni izvršilni organ Konvencije, ustanovljeno v skladu s prvim odstavkom 10. člena konvencije;

4. "Komisija" pomeni Ekonomsko komisijo Združenih narodov za Evropo;

5. "Pogodbenice" pomeni pogodbenice tega protokola, če pomen v besedilu ne zahteva drugače;

6. "Geografsko območje EMEP" pomeni območje, določeno v četrtem odstavku 1. člena Protokola o dolgoročnem financiranju Programa sodelovanja za monitoring in vrednotenje prenosa emisij škodljivih snovi na velike razdalje v Evropi (EMEP) h Konvenciji o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje iz leta 1979. Ta protokol je bil sprejet v Ženevi 28. septembra 1984;

7. "SOMA" pomeni območje nadzora nad žveplovimi oksidi, določeno v Prilogi III, pod pogoji, določenimi v tretjem odstavku 2. člena;

8. "Kritična obremenitev" pomeni kvantitativno oceno izpostavljenosti eni ali več snovem, katere znatni škodljivi vplivi, kolikor je znano, ne učinkujejo na določene občutljive dele okolja;

9. "Kritična raven" pomeni koncentracijo škodljivih snovi v ozračju, ki lahko, kolikor je znano, neposredno škodljivo vpliva na sprejemnike, kot so ljudje, rastline, ekosistemi ali material;

10. "Kritično usedanje žvepla" pomeni kvantitativno oceno izpostavljenosti oksidiranim žveplovim spojinam ob upoštevanju učinkov vsrkavanja in usedanja bazičnih kationov, ko ni, kolikor je znano, znatnih škodljivih učinkov na določene občutljive elemente okolja;

11. "Emisija"pomeni oddajanje snovi v ozračje;

12. "Emisije žvepla" pomeni vse emisije žveplovih spojin, izražene v kilotonah žveplovega dioksida (kt SO2), v ozračje, ki izhajajo iz antropogenih virov, razen ladij v mednarodnem prometu zunaj teritorialnih voda;

13. "Gorivo" pomeni katero koli gorljivo snov v trdnem, tekočem ali plinastem stanju, razen gospodinjskih, strupenih ali nevarnih odpadkov;

14. "Nepremična zgorevalna naprava" pomeni vsako tehnično napravo ali skupino tehničnih naprav, ki so nameščene na skupni lokaciji in oddajajo ali pa bi lahko izpuščale odpadne pline skozi skupen dimnik, v katerem oksidacijo goriva izrabljajo za proizvodnjo toplote;

15. "Večja nova zgorevalna naprava" pomeni vsako nepremično zgorevalno napravo, katere izgradnja ali bistvena sprememba je bila odobrena po 31. decembru 1995 in katere toplotna moč je vsaj 50 MW pri obratovanju z nazivno močjo. Odločitev ustreznih državnih organov je, ali je sprememba bistvenega pomena ali ne, ob upoštevanju dejavnikov kot npr. koristnost takšne spremembe za okolje;

16. "Večja obstoječa zgorevalna naprava" pomeni vsako že obstoječo nepremično zgorevalno napravo, katere toplotna moč je vsaj 50 MW pri obratovanju z nazivno močjo;

17. "Plinsko olje" pomeni kateri koli naftni derivat v okviru HS 2710 ali kateri koli naftni derivat, ki zaradi destilacijskih omejitev sodi v razred srednjih destilatov, ki se uporablja kot gorivo, in od katerega se vsaj 85 volumskih %, vključno z izgubami pri destilaciji, destilira pri 350 C;

18. "Mejna emisijska vrednost" pomeni dopustno koncentracijo žveplovih spojin, izraženih v obliki žveplovega dioksida, v odpadnih plinih iz nepremične zgorevalne naprave. Mejna emisijska vrednost je izražena v masi na prostornino odpadnih plinov (mg SO2/Nm3) ob domnevi, da je volumska vsebnost kisika v odpadnih plinih 3 % pri tekočih in plinastih gorivih in 6 % pri trdnih gorivih;

19. "Omejevanje emisij" - pomeni dopustno skupno količino žveplovih spojin, izraženih v obliki žveplovega dioksida, ki prihajajo iz zgorevalne naprave ali skupine zgorevalnih naprav, nameščenih na skupni lokaciji ali na določenem geografskem območju. Ta količina je izražena v kilotonah na leto;

20. "Stopnja razžveplanja" - pomeni razmerje med količino žvepla, ki se v določenem časovnem obdobju izloči na lokaciji zgorevalne naprave, in količino žvepla, vsebovanega v gorivu, ki ga v enakem časovnem obdobju uporabijo v zgorevalni napravi;

21. "Bilanca žvepla" - pomeni matriko izračunanih novih količin oksidiranih žveplovih spojin, ki se odložijo na vplivnih območjih in so posledica emisij na določenih območjih.

2. člen
OSNOVNE OBVEZNOSTI

1. Pogodbenice v skladu s sedanjimi znanstvenimi dognanji nadzorujejo in zmanjšujejo emisije žvepla z namenom varovanja zdravja ljudi in okolja pred škodljivimi učinki, še zlasti učinki povečevanja kislosti, ter zagotavljajo, kolikor je mogoče, brez povzročanja čezmernih stroškov, da dolgoročno usedanje oksidiranih žveplovih spojin ne presega kritičnih obremenitev, ki veljajo za žveplo in so dane v Prilogi I kot kritično usedanje žvepla.

2. Najmanj kar pogodbenice v prvem koraku storijo, zmanjšajo in vzdržujejo svoje letne emisije žvepla v skladu s časovnim načrtom in stopnjami, določenimi v Prilogi II.

3. Poleg tega vsaka pogodbenica:

(a) ki ima površino večjo kot 2 milijona kvadratnih kilometrov;

(b) ki se je v skladu z drugim odstavkom zgoraj obvezala, da njene najvišje dovoljene emisije žvepla ne bodo presegle nižjih ravni njenih emisij iz leta 1990 ali se je obvezala s Helsinškim protokolom o zmanjšanju emisij žvepla ali njihovega prenosa preko državnih meja za najmanj 30 %, iz leta 1985, kot je navedeno v Prilogi II,

(c) katere letne emisije žvepla, ki prispevajo k povečani kislosti na območjih, ki spadajo pod jurisdikcijo ene ali več pogodbenic, prihajajo le z območij pod njeno jurisdikcijo, ki so navedena kot območja SOMA v Prilogi III in za katera je priložila dokumentacijo in

(d) ki je s podpisom ali pristopom k temu protokolu izrazila namen delovati v skladu s tem odstavkom,

vsaj zmanjša in vzdržuje svojo letno količino emisij žvepla na navedenih območjih v skladu s časovnim načrtom in ravnmi, določenimi v Prilogi II.

4. Pogodbenice poleg tega izvajajo ukrepe za zmanjševanje emisij žvepla, ki so v danih razmerah najučinkovitejši in veljajo za nove in že obstoječe zgorevalne naprave. Ti ukrepi med drugim vključujejo:

- ukrepe učinkovitejše rabe energije,
- ukrepe povečanja uporabe obnovljive energije,
- ukrepe zmanjševanja vsebnosti žvepla v določenih gorivih in pospeševanja uporabe goriv z nizko vsebnostjo žvepla, vključno s kombinirano uporabo goriv z visoko in nizko vsebnostjo žvepla ter goriv, ki ne vsebujejo žvepla.
- ukrepe za uporabo najboljše razpoložljive tehnologije za nadzor, ne da bi povzročili čezmerne stroške,

ob uporabi smernic iz Priloge IV.

5. Vsaka pogodbenica, razen pogodbenic, ki jih zavezuje Sporazum med Združenimi državami Amerike in Kanado o kakovosti zraka iz leta 1991, bo najmanj:

(a) uporabila mejne emisijske vrednosti, ki bodo vsaj tako stroge kot tiste, ki so določene v Prilogi V za vse večje nove stacionarne zgorevalne naprave;

(b) uporabila, če je le mogoče brez povzročanja čezmernih stroškov, najkasneje do 1. julija 2004 mejne emisijske vrednosti, ki bodo vsaj tako stroge kot tiste, določene v Prilogi V, ki bodo veljale za večje obstoječe stacionarne zgorevalne naprave, katerih toplotna moč je večja od 500 MW ob upoštevanju preostale življenjske dobe naprav, ki se izračuna od datuma začetka veljavnosti tega protokola; ali uvedla ustrezne omejitve emisij oziroma sprejela druge ustrezne ukrepe pod pogojem, da ne bodo presežene najvišje dovoljene vrednosti emisij žvepla, določene v Prilogi II, in se tako postopoma približala kritičnim obremenitvam, kot je določeno v Prilogi I; najkasneje do 1. julija 2004 uvedla mejne emisijske vrednosti ali omejevanje emisij za tiste večje obstoječe stacionarne zgorevalne naprave, katerih toplotna moč je med 50 in 500 MW, pri tem pa bo Prilogo V upoštevala kot smernice;

(c) najkasneje v dveh letih po datumu začetka veljavnosti tega protokola uvedla državne standarde za vsebnost žvepla v plinskih oljih, ki bodo vsaj tako strogi kot tisti, določeni v Prilogi V. V primerih, ko dobave plinskega olja ne more zagotoviti iz drugih virov, lahko država podaljša časovno obdobje, določeno v tej točki, na obdobje do deset let. V tem primeru obrazloži svojo namero o podaljšanju časovnega obdobja v deklaraciji, ki mora biti predložena skupaj z listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

6. Pogodbenice lahko poleg tega s pomočjo gospodarskih ukrepov spodbudijo uvajanje finančno učinkovitih načinov za zmanjševanje emisij žvepla.

7. Pogodbenice tega protokola lahko na zasedanju izvršilnega organa v skladu s pravili in pogoji, ki jih izdela in sprejme izvršilni organ, odločijo, ali lahko dve ali več pogodbenic skupaj izpolnjujejo obveznosti iz Priloge II. Ta pravila in pogoji bodo zagotovili izpolnjevanje obveznosti, določenih v drugem odstavku zgoraj, pa tudi spodbudili doseganje okoljskih ciljev, določenih v prvem odstavku zgoraj.

8. Pogodbenice v skladu z izidi prve revizije, predvidene v 8. členu, in ne pozneje kot leto dni po opravljeni reviziji začnejo s pogajanji o nadaljnjih obveznostih za zmanjševanje emisij.

3. člen
IZMENJAVA TEHNOLOGIJE

1. Pogodbenice v skladu s svojimi zakoni, predpisi in prakso olajšajo izmenjavo tehnologij in tehnik, vključno s tistimi, ki povečujejo energetsko učinkovitost, spodbujajo uporabo obnovljive energije in predelavo goriv z nizko vsebnostjo žvepla, z namenom zmanjšati emisije žvepla, predvsem s spodbujanjem:

(a) komercialne izmenjave razpoložljive tehnologije;
(b) neposrednih stikov in sodelovanja v industriji, vključno s skupnimi vlaganji;
(c) izmenjave informacij in izkušenj;
(d) zagotavljanja tehnične pomoči.

2. Pri spodbujanju dejavnosti, navedenih v prvem odstavku zgoraj, pogodbenice ustvarijo ugodne pogoje z omogočanjem lažjega navezovanja stikov in sodelovanja med ustreznimi organizacijami in posamezniki v zasebnem in javnem sektorju, ki so sposobni zagotavljati storitve, opremo ali finančna sredstva tehnologiji, projektiranju in inženiringu.

3. Pogodbenice najkasneje v šestih mesecih po datumu začetka veljavnosti tega protokola začnejo razmišljati o postopkih, ki bi ustvarili ugodnejše razmere za izmenjavo tehnologije za zmanjševanje emisij žvepla.

4. člen
NACIONALNE STRATEGIJE, POLITIKA, PROGRAMI, UKREPI IN INFORMACIJE

1. Da bi izpolnila svoje obveznosti iz 2. člena, vsaka pogodbenica:

(a) sprejme nacionalno strategijo, politiko in programe najkasneje v šestih mesecih od začetku veljavnosti tega protokola in

(b) sprejme in izvaja nacionalne ukrepe

za nadzor in zmanjšanje svojih emisij žvepla.

2. Vsaka pogodbenica zbira in dopolnjuje podatke o:

(a) dejanskih ravneh emisij žvepla ter o koncentracijah v okolju in usedlinah oksidiranega žvepla in drugih spojin, ki povzročajo kislost, ob upoštevanju delovnega načrta EMEP za tiste pogodbenice, ki so znotraj geografskega območja EMEP in

(b) učinkih usedanja oksidiranega žvepla in drugih spojin, ki povzročajo kislost.

5. člen
POROČANJE

1. Vsaka pogodbenica preko izvršilnega sekretarja Komisije poroča izvršilnemu organu občasno, kot to določi izvršilni organ o:

(a) izvajanju nacionalnih strategij, politike, programov in ukrepov, navedenih v prvem odstavku 4. člena;

(b) ravni letnih emisij žvepla v državi v skladu s smernicami, ki jih je sprejel izvršilni organ, s podatki o emisijah iz vseh pomembnejših kategorij virov in

(c) izvajanju drugih obveznosti, ki jih je prevzela v skladu s tem protokolom,

ob upoštevanju odločitve o obliki in vsebini, ki jo bodo sprejele pogodbenice na zasedanju izvršilnega organa. Pogoji te odločitve, bodo ponovno proučeni, če se bo pokazala potreba po dodatnih elementih v zvezi z obliko in/ali vsebino informacij, ki bi jih bilo še treba vključiti v poročila.

2. Vsaka pogodbenica znotraj geografskega območja EMEP, preko izvršilnega sekretarja Komisije v rednih časovnih presledkih poroča EMEP kot to določi vodilno telo EMEP in ob potrditvi pogodbenic na zasedanju izvršilnega organa, o ravneh emisij žvepla s časovno in prostorsko specifikacijo, kot to določi usmerjevalno telo EMEP.

3. V ustreznem času pred vsakoletnim zasedanjem izvršilnega organa EMEP pošlje podatke o:

(a) koncentracijah v okolju in usedanju oksidiranih žveplovih spojin in

(b) izračunih bilanc žvepla.

Pogodbenice, ki so zunaj geografskega območja EMEP, zagotovijo podobne podatke, če to zahteva izvršilni organ.

4. Izvršilni organ v skladu s pododstavkom (b) drugega odstavka 10. člena Konvencije poskrbi za pripravo informacij o učinkih usedanja oksidiranega žvepla in drugih spojin, ki povzročajo kislost.

5. Za namene prvega odstavka 2. člena, pogodbenice tega protokola poskrbijo, da se na zasedanjih izvršilnega organa v rednih časovnih presledkih pripravijo revidirane informacije o izračunanih in mednarodno doseženih optimalnih razporeditvah zmanjšanja emisij za države znotraj geografskega območja EMEP, s pomočjo modelov za vrednotenje posledic emisij, z namenom nadaljnjega zmanjševanja razlike med dejanskim usedanjem oksidiranih žveplovih spojin in vrednostmi kritičnih obremenitev.

6. člen
RAZISKOVANJE, RAZVOJ IN MONITORING

Pogodbenice spodbujajo raziskovanje, razvoj, monitoring in sodelovanje, ki se nanašajo na:

(a) mednarodno usklajevanje metod za določitev kritičnih obremenitev in kritičnih ravni ter za izdelavo postopkov za takšno usklajevanje;

(b) izboljševanje tehnik in sistemov monitoringa in modeliranja prenosa, koncentracij in usedanja žveplovih spojin;

(c) strategije za nadaljnje zmanjševanje emisij žvepla, ki temeljijo na kritičnih obremenitvah in kritičnih ravneh kakor tudi na tehničnem razvoju, in za izboljšanje modelov vrednotenja posledic emisij za izračunavanje mednarodno doseženih optimalnih razporeditev zmanjšanja emisij ob upoštevanju pravične razporeditve stroškov zmanjševanja onesnaževanja;

(d) razumevanje širših učinkov emisij žvepla na zdravje ljudi, okolje, zlasti povečana kislost, in material, vključno z zgodovinskimi in kulturnimi spomeniki, ob upoštevanju odnosa med žveplovimi oksidi, dušikovimi oksidi, amoniakom, hlapnimi organskimi spojinami in troposferskim ozonom;

(e) tehnologije za zmanjševanje emisij ter tehnologije in tehnike za učinkovitejšo rabo energije, varčevanje z energijo in uporabo obnovljive energije;

(f) gospodarsko oceno koristi zmanjšanja emisij žvepla za okolje in zdravje ljudi.

7. člen
IZPOLNJEVANJE OBVEZNOSTI

1. Ustanovljen je Odbor za izvajanje z namenom, da pregleda izvajanje tega protokola in izpolnjevanje obveznosti pogodbenic. Odbor pogodbenicam poroča na zasedanjih izvršilnega organa in jim lahko da ustrezna priporočila, če se mu to zdi primerno.

2. Ko pogodbenice proučijo poročilo in morebitna priporočila Odbora za izvajanje, se lahko ob upoštevanju okoliščin in v skladu z določili konvencije odločijo za poziv pogodbenicam, naj v celoti izpolnjujejo obveznosti iz tega protokola, vključno z ukrepi za pomoč pogodbenicam pri izpolnjevanju obveznosti iz protokola in za spodbujanje doseganja ciljev protokola.

3. Pogodbenice na prvem zasedanju izvršilnega organa po začetku veljavnosti tega protokola sprejmejo sklep, ki določa sestavo in naloge Odbora za izvajanje ter postopke za ugotavljanje izpolnjevanja obveznosti.

4. Izvajanje postopka za ugotavljanje izpolnjevanja ne vpliva na določbe 9. člena tega protokola.

8. člen
REVIZIJE POGODBENIC NA ZASEDANJIH IZVRŠILNEGA ORGANA

1. Pogodbenice na zasedanjih izvršilnega organa v skladu s pododstavkom (a) drugega odstavka 10. člena konvencije proučijo informacije, ki jih predložijo pogodbenice in EMEP, podatke o učinkih usedanja žvepla in drugih spojin, ki povečujejo kislost, ter poročila Odbora za izvajanje navedena v prvem odstavku 7. člena tega protokola.

2. (a) Pogodbenice na zasedanjih izvršilnega organa pregledujejo obveznosti, določene v tem protokolu, vključno:

(i) s svojimi obveznostmi do izračunanih in mednarodno doseženih optimalnih razporeditev zmanjšanja emisij, navedenih v petem odstavku 5. člena in

(ii) z ustreznostjo obveznosti in doseženim napredkom pri doseganju ciljev tega protokola.

(b) Revizije upoštevajo najnovejše znanstvene informacije o povečevanju kislosti, vključno z ocenami kritičnih obremenitev, tehnološkega razvoja, sprememb gospodarskih razmer in izpolnjevanja obveznosti glede ravni emisij.

(c) V skladu s temi revizijami vsaka pogodbenica, katere obveznosti glede najvišjih dovoljenih vrednosti emisij žvepla iz Priloge II niso v skladu z izračunanimi in mednarodno doseženih optimalnih razporeditvah emisij za to pogodbenico, ki zahtevajo zmanjšanje razlik med usedanjem žvepla v letu 1990 in kritičnim usedanjem žvepla na območju EMEP za vsaj 60 %, stori, kar je v njeni moči, da bi prevzela revidirane obveznosti.

(d) Postopke, metode in časovni potek teh revizij pogodbenice določijo na zasedanjih izvršilnega organa. Prva takšna revizija bo končana leta 1997.

9. člen
REŠEVANJE SPOROV

1. Ob sporu med dvema ali več pogodbenicami glede razlage ali uporabe tega protokola skušajo pogodbenice spor rešiti s pogajanji ali drugimi miroljubnimi sredstvi po lastni izbiri. Pogodbenice v sporu o svojem sporu obvestijo izvršilni organ.

2. Ob ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu k temu protokolu ali kadar koli pozneje lahko pogodbenica, ki ni regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, v pisnem dokumentu, ki ga predloži depozitarju, izjavi, da ob kakršnem koli sporu, glede razlage ali uporabe tega protokola, priznava enega ali oba od naslednjih načinov reševanja spora za obveznega ipso facto in brez sporazuma v odnosu do katere koli pogodbenice, ki je sprejela isto obveznost:

(a) predložitev spora Meddržavnemu sodišču;

(b) arbitraža v skladu s postopki, ki jih pogodbenice takoj, ko je to mogoče, sprejmejo na zasedanju izvršilnega organa in vključijo v Prilogo o arbitraži.

Pogodbenica, ki je regionalna organizacija za gospodarsko povezovanje, lahko predloži izjavo, ki ima enak učinek kot arbitraža v skladu s postopki iz pododstavka (b) zgoraj.

3. Izjava, omenjena v drugem odstavku zgoraj, ostane veljavna, dokler ne poteče v skladu s pogoji, navedenimi v izjavi, oziroma tri mesece po tem, ko je bilo njeno pisno obvestilo o preklicu deponirano pri depozitarju.

4. Nova izjava, obvestilo o preklicu ali prenehanje veljavnosti izjave na noben način ne vplivajo na potek postopka, ki teče pred Meddržavnim ali arbitražnim sodiščem, razen če se stranke v sporu ne sporazumejo drugače.

5. Če po dvanajstih mesecih po obvestilu ene pogodbenice drugi, da med njima obstaja spor, stranki v sporu ne uspeta poravnati spora na način, omenjen v prvem odstavku zgoraj, se spor, razen če nista stranki v sporu sprejeli načina poravnave iz drugega odstavka, na zahtevo katere koli stranke v sporu predloži v spravni postopek.

6. Za namen petega odstavka se ustanovi spravna komisija. Komisijo sestavlja enako število članov, ki jih imenuje vsaka udeležena pogodbenica, ali kadar imajo pogodbenice v spravi enak interes, jih imenuje skupina, ki ima tak interes. Predsednika komisije izberejo člani, ki so tako imenovani. Komisija da priporočilo, ki ga pogodbenice proučijo v dobri veri.

10. člen
PRILOGE

Priloge k temu protokolu so sestavni del protokola. Prilogi I in IV imata naravo priporočila.

11. člen
SPREMEMBE

1. Katera koli pogodbenica lahko predlaga spremembe k temu protokolu. Katera koli pogodbenica Konvencije lahko predlaga prilagoditve k Prilogi II tega protokola, tako da doda svoje ime skupaj z ravnmi emisij, najvišjimi dovoljenimi vrednostmi emisij žvepla in zmanjšanjem emisij, izraženim v odstotkih.

2. Takšne predlagane spremembe se v pisni obliki predložijo izvršilnemu sekretarju komisije, ki jih pošlje vsem pogodbenicam. Pogodbenice razpravljajo o predlaganih spremembah in prilagoditvah na naslednjem zasedanju izvršilnega organa pod pogojem, da je izvršilni sekretar poslal te predloge pogodbenicam najmanj devetdeset dni vnaprej.

3. Pogodbenice prisotne na zasedanju izvršilnega organa, sprejmejo spremembe tega protokola in njegovih Prilog II, III in V, s konsenzom in začnejo za te pogodbenice veljati devetdeseti dan po datumu, ko dve tretjini pogodbenic depozitarju deponira listine o njihovem sprejetju. Za vsako drugo pogodbenico začnejo spremembe veljati devetdeseti dan od datuma, ko ta pogodbenica deponira svojo listino o njihovem sprejetju.

4. Spremembe prilog tega protokola, razen prilog navedenih v tretjem odstavku zgoraj, pogodbenice, prisotne na zasedanju izvršilnega organa, sprejmejo s konsenzom. Po preteku devetdeset dni od datuma, ko izvršilni sekretar komisije pogodbenicam pošlje spremembo, začne sprememba katere koli priloge veljati za pogodbenice, ki depozitarju ne pošljejo uradnega obvestila v skladu z določbami petega odstavka spodaj, pod pogojem, da najmanj šestnajst pogodbenic ni poslalo takega uradnega obvestila.

5. Katera koli pogodbenica, ki ne more odobriti spremembe priloge razen priloge tretjega odstavka zgoraj, o tem pisno obvesti depozitarja v devetdesetih dneh po datumu, ko je prejela obvestilo o sprejetju spremembe. Depozitar nemudoma obvesti vse pogodbenice o prejemu takšnega uradnega obvestila. Pogodbenica lahko kadar koli nadomesti svoje prejšnje obvestilo s sprejetjem in po deponiranju listine o sprejetju pri depozitarju, začne tudi za to pogodbenico veljati sprememba ustrezne priloge.

6. Prilagoditve Priloge II pogodbenice, prisotne na zasedanju izvršilnega organa sprejmejo s konsenzom, za vse pogodbenice tega protokola pa začnejo veljati devetdeseti dan po datumu, ko izvršilni sekretar komisije pisno obvesti vse pogodbenice o sprejetju prilagoditve.

12. člen
PODPIS

1. Ta protokol je na voljo za podpis v Oslu 14. junija 1994, nato pa na sedežu Združenih narodov v New Yorku do 12. decembra 1994 za države članice komisije in za države, ki imajo posvetovalni status pri komisiji v skladu z osmim odstavkom resolucije št. 36 (IV) Ekonomsko socialnega sveta z dne 28. marca 1947. Protokol je na voljo za podpis tudi za regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje, ki so jih ustanovile neodvisne države članice komisije, pristojne za pogajanja mednarodnih sporazumov v njihovem sklepanju in uporabi v zadevah, ki jih obravnava ta protokol pod pogojem, da so te države in organizacije pogodbenice konvencije in so navedene v Prilogi II.

2. Take regionalne organizacije za gospodarsko povezovanje v okviru svojih pristojnosti v svojem imenu uresničujejo pravice in izpolnjujejo obveznosti, ki jih ta protokol nalaga njihovim državam članicam. V takšnih primerih države članice teh organizacij ne morejo posamično uresničevati teh pravic.

13. člen
RATIFIKACIJA, SPREJETJE, ODOBRITEV IN PRISTOP

1. Podpisnice ta protokol ratificirajo, sprejmejo ali odobrijo.

2. K temu protokolu lahko od 12. decembra 1994 pristopijo države in organizacije, ki izpolnjujejo zahteve iz prvega odstavka 12. člena.

14. člen
DEPOZITAR

Listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu se deponirajo pri generalnem sekretarju Združenih narodov, ki bo opravljal funkcijo depozitarja.

15. člen
ZAČETEK VELJAVNOSTI

1. Protokol začne veljati devetdeseti dan po datumu deponiranja šestnajste listine o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu pri depozitarju.

2. Za vsako državo in organizacijo, navedeno v prvem odstavku 12. člena, ki ratificira, sprejme ali odobri ta protokol ali k njemu pristopi potem, ko je bila deponirana šestnajsta listina o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu, začne protokol veljati devetdeseti dan po datumu, ko ta država ali organizacija deponira svojo listino o ratifikaciji, sprejetju, odobritvi ali pristopu.

16. člen
ODPOVED

Kadar koli po petih letih od datuma, ko ta protokol začne veljati za določeno pogodbenico, ga lahko ta pogodbenica odpove s pisnim uradnim obvestilom depozitarju. Odpoved začne veljati devetdeseti dan po datumu, ko depozitar prejme uradno obvestilo o odpovedi, ali pozneje, če je tako določeno v uradnem obvestilu o odpovedi.

17. člen
VERODOSTOJNOST BESEDIL

Izvirnik tega protokola z enako verodostojnimi besedili v angleškem, francoskem in ruskem jeziku je deponiran pri generalnem sekretarju Združenih narodov.

V POTRDITEV TEGA so podpisani, ki so bili za to pravilno pooblaščeni, podpisali ta protokol.

Sestavljeno v Oslu, 14. junija tisoč devetstoštiriindevetdest.

Priloga I

KRITIČNO USEDANJE ŽVEPLA

(vrednost 5. percentila v centigramih žvepla na kvadratni meter na leto)

Priloga II

NAJVIŠJE DOVOLJENE EMISIJE ŽVEPLA IN ZMANJŠANJE EMISIJ V ODSTOTKIH

Najvišje dovoljene emisije žvepla, ki so navedene v tabeli spodaj, izhajajo iz obveznosti iz drugega in tretjega odstavka 2. člena tega protokola. Ravni emisij in zmanjšanje emisij v odstotkih so za l. 1980 in 1990 dane zgolj informativno.

Ravni emisij kt SO2 na leto 1980 1990	Najvišje dovoljene emisije žvepla a/ kt SO2 na leto 2000 2005 2010	Zmanjšanje emisij v odstotkih (izhodiščno leto 1980) b/ 2000 2005 2010
Avstrija Belorusija Belgija Bolgarija Kanada - vsa država - SOMA Hrvaška Češka republika Danska Finska Francija Nemčija Grčija Madžarska Irska Italija Liechtenstein Luksemburg Nizozemska Norveška Poljska Portugalska Ruska federacija c/ Slovaška Slovenija Španija Švedska Švica Ukrajina Velika Britanija Evropska skupnost

Opombe

a/ Če v danem letu pred l. 2005 katera od pogodbenic ugotovi, da zaradi izjemno mrzle zime, izjemno suhega poletja in nepredvidene kratkoročne izgube zmogljivosti v sistemu za preskrbo z električno energijo doma ali v sosednji državi ne more izpolniti svojih obveznosti iz te Priloge, lahko izpolni te obveznosti tako, da upošteva povprečje svojih letnih emisij žvepla za tekoče, prejšnje in prihodnje leto, pod pogojem, da stopnja emisij v katerem koli od teh let ne presega najvišje dovoljene emisije žvepla za več kot 20 %.

Odboru za izvajanje je treba poročati o vzroku za prekoračitev v posameznem letu in načinu, kako bo doseženo triletno povprečje.

b/ Za Grčijo in Portugalsko odstotek zmanjšanja emisij temelji na najvišjih dovoljenih emisijah žvepla za leto 2000.

c/ Evropski del znotraj območja EMEP.

Priloga III

DOLOČITEV OBMOČIJ GOSPODARJENJA Z ŽVEPLOVIMI OKSIDI (SOMA)

Za namene tega protokola je navedeno naslednje območje nadzora nad žveplovimi oksidi:

SOMA jugovzhodna Kanada

To je območje, ki zajema milijon km2, ki v celoti vključuje province Prince Edward Island, Nova Scotia in New Brunswick, provinco Quebec južno od črte, ki povezuje Havre-St. Pierre na severni obali Zaliva Svetega Lovrenca in točko, kjer meja med Quebecom in Ontariom seka obalo Jamesovega zaliva, ter provinco Ontario južno od črte, ki povezuje točko, kjer meja med Ontariom in Quebecom seka obalo Jamesovega zaliva in reko Nipogon v bližini severne obale Gornjega jezera.

Priloga IV

TEHNOLOGIJE ZA NADZOROVANJE EMISIJ ŽVEPLA IZ NEPREMIČNIH ZGOREVALNIH NAPRAV

I. UVOD

1. Cilj te Priloge je oblikovati smernice za ugotavljanje možnosti za nadzor nad žveplom in tehnologij, ki bi omogočile izpolnjevanje obveznosti iz tega protokola.

2. Priloga temelji na informacijah o splošnih možnostih za zmanjšanje emisij žvepla, zlasti o uspešnosti tehnološkega nadzora nad emisijami, in stroških, navedenih v uradni dokumentaciji izvršilnega organa in njegovih pomožnih organov.

3. Razen če je drugače določeno, se navedeni ukrepi za zmanjševanje štejejo - v večini primerov na podlagi operativnih izkušenj iz prejšnjih let - za najbolj uveljavljene in gospodarsko izvedljive tehnologije, ki so na voljo. Vendar pa bodo zaradi vedno bogatejših izkušenj pri ukrepih za zmanjševanje emisij in tehnologijah v novih napravah, pa tudi prilagajanja že obstoječih naprav, potrebne redne revizije te Priloge.

4. Čeprav Priloga navaja številne ukrepe in tehnologije, ki se po stroških in učinkovitosti med seboj močno razlikujejo, to ne more biti dokončen seznam možnosti nadzora. Poleg tega bo izbor ukrepov za nadzorovanje in tehnologij, pri vsakem posameznem primeru odvisen od številnih dejavnikov, tudi od trenutne zakonodaje in določb, predvsem pa od zahtev tehnologije za nadzorovanje, primarne energetske strukture, industrijske infrastrukture, gospodarskih okoliščin in stanja posameznih naprav.

5. Priloga predvsem obravnava nadzor nad emisijami oksidiranega žvepla, ki ga obravnavamo kot vsoto žveplovega dioksida (SO2) in žveplovega trioksida (SO3), izražena kot SO2. Delež žvepla, ki pride v ozračje kot žveplov oksid ali druge žveplove spojine pri drugih procesih in iz drugih virov, je v primerjavi z emisijami žvepla pri zgorevanju majhen.

6. Pri načrtovanju ukrepov ali tehnologij za vire žvepla, ki oddajajo v ozračje tudi druge snovi, zlasti dušikove okside (NOx), trdne delce, težke kovine in hlapne organske spojine, bi jih bilo koristno proučiti skupaj z možnostmi za nadzor nad drugimi snovmi, ki onesnažujejo okolje, da bi jih kar najbolj zmanjšali in s tem tudi njihov učinek na okolje ter se še zlasti izognili prenosu problemov onesnaževanja zraka v druga okolja (kot so odpadne vode in trdni odpadki).

II. GLAVNI NEPREMIČNI VIRI EMISIJ ŽVEPLA

7. Procesi zgorevanja fosilnih goriv so glavni vir antropogenih emisij žvepla iz nepremičnih zgorevalnih naprav. Poleg tega lahko k emisijam znatno prispevajo tudi nekateri procesi, pri katerih ne prihaja do zgorevanja. Glavne kategorije nepremičnih zgorevalnih naprav, povzete po EMEP/CORINAIR 90, so:

(i) Javne termoelektrarne, toplarne - termoelektrarne in toplarne:

(a) kotli;

(b) nepremične plinske turbine in motorji z notranjim zgorevanjem.

(ii) Kurilne naprave v poslovnih stavbah, ustanovah in stanovanjskih objektih:

(a) kotlarne v poslovnih stavbah;

(b) ogrevalne naprave v gospodinjstvih.

(iii) Zgorevalne naprave in postopki z zgorevanjem v industriji:

(a) kotli in tehnološki grelniki;

(b) tehnološki postopki, npr. metalurški postopki, kot so žganje in sintranje, peči na koks, predelava titanovega dioksida (TiO2) itd.;

(c) proizvodnja papirja.

(iv) Postopki pri katerih ne pride do zgorevanja, npr. proizvodnja žveplove kisline, specifični postopki organske sinteze, obdelovanje kovinskih površin.

(v) Pridobivanje, predelovanje in distribucija fosilnih goriv.

(vi) Obdelava in odlaganje odpadkov, npr. toplotna obdelava komunalnih in industrijskih odpadkov.

8. Skupni podatki (1990) za območje Ekonomske komisije za Evropo kažejo, da približno 88 % vseh emisij žvepla izvira iz procesov zgorevanja (20 % iz zgorevanja v industriji), 5 % iz proizvodnih postopkov in 7 % iz rafinerij nafte. Elektrarne so v mnogih državah glavni vir emisij žvepla. V nekaterih državah je industrija (vključno z rafinerijami) prav tako pomemben vir emisij SO2. Čeprav so emisije iz rafinerij na območju Ekonomske komisije za Evropo sorazmerno majhne, je njihov učinek na emisije žvepla iz drugih virov velik zaradi žvepla v naftnih derivatih. Običajno 60 % žvepla, ki je prisotno v surovi nafti, ostane v derivatih, 30 % se ga izloči v elementarni obliki, 10 % pa ga pride v ozračje skozi dimnike rafinerij.

III. SPLOŠNE MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE EMISIJ ŽVEPLA, KI NASTAJAJO PRI ZGOREVANJU

9. Splošne možnosti za zmanjšanje emisij žvepla so:

(i) Ukrepi gospodarjenja z energijo:*

(a) varčevanje z energijo

Smotrna raba energije (izboljšanje energetske učinkovitosti / vodenje postopkov, sočasna proizvodnja elektrike in toplote in/ali gospodarjenje pri porabnikih) ima navadno za posledico zmanjšanje emisij žvepla.

(b) različni energetski viri

Na splošno lahko zmanjšamo emisije žvepla pri skupni proizvodnji, tako da pri različnih energetskih virih povečamo delež tistih pri katerih ne prihaja do zgorevanja (npr. vodna, jedrska, energija vetra itd.). Vendar je treba upoštevati učinke na okolje.

(ii) Tehnološke možnosti:

(a) Prehod na druge vrste goriva

Emisije SO2 pri zgorevanju so neposredno odvisne od vsebnosti žvepla v uporabljenem gorivu.

Prehod na uporabo drugih vrst goriva (npr. s premoga z visoko na premog z nizko vsebnostjo žvepla in/ali prehod s premoga na tekoča goriva ali plin) vodi k nižjim emisijam žvepla, lahko pa pride do določenih omejitev, kot sta razpoložljivost goriv z nizko vsebnostjo žvepla in prilagodljivost že obstoječih sistemov zgorevanja za druga goriva. V mnogih državah Ekonomske komisije za Evropo se naprave na premog ali olje zamenjujejo z napravami na plin. Naprave na dve vrsti goriva lahko olajšajo prehod na druge vrste goriva.

(b) Čiščenje goriva

Čiščenje zemeljskega plina je sodobna tehnologija, ki je v široki uporabi iz praktičnih razlogov.

Tudi čiščenje plinastih goriv (plin iz rafinerij kislin, koksni plin, bioplin, itd.) je sodobna tehnologija.

Razžveplanje tekočih goriv (lahkih in srednjih frakcij) je sodobna tehnologija.

_______________________
* Možnosti (i) in (a) ter (b) so vključene v energetsko strukturo in politiko pogodbenice. Uspešnost izvajanja, učinkovitost in stroški za posamezne sektorje niso upoštevani.

Razžveplanje težkih frakcij je tehnično izvedljivo, vendar je treba upoštevati lastnosti surovine. Razžveplanje ostankov destilacij (ostanki v napravah za atmosfersko destilacijo surovin) za pridobivanje kurilnega olja z nizko vsebnostjo žvepla se običajno ne izvaja; navadno je bolj zaželeno predelovanje surovin z nizko vsebnostjo žvepla. Hidriranje in tehnologija popolne pretvorbe sta že izpopolnjeni tehnologiji - združujeta visoke stopnje izločanja žvepla iz goriv in izboljšan donos lahkih pogonskih frakcij. Število rafinerij za popolno pretvorbo je za zdaj omejeno. Takšne rafinerije so običajno sposobne izločiti 80 % do 90 % vsebovanega žvepla, vse ostanke pa predelajo v lahke pogonske frakcije ali druge tržne izdelke. Pri takšni rafineriji se poraba energije in investicijski stroški povečajo. Običajna vsebnost žvepla v naftnih derivatih je prikazana v tabeli 1 spodaj.

Tabela 1

Vsebnost žvepla v naftnih derivatih
(vsebnost S (%))

	Običajna sedanja vrednost	Pričakovana vrednost v prihodnosti
Bencin Kerozin Dizelsko gorivo Kurilno olje (EL) Težja kurilna olja Dizelsko gorivo za ladje Pogonsko gorivo za velike ladje	0,1 0,1 0,05 - 0,3 0,1 - 0,2 0,2 - 3,5 0,5 - 1,0 3,0 - 5,0	0,05 0,01 <0,05 <0,1 <1 <0,5 <1 (obalna območja) <2 (odprto morje)

Sedanje tehnologije za čiščenje premoga lahko odstranijo približno 50 % anorganskega žvepla (odvisno od lastnosti premoga), vendar ne morejo odstraniti organskega žvepla. Razvijajo že tudi učinkovitejše tehnologije, ki pa so vezane na višja specifična vlaganja in stroške. Učinkovitost odstranjevanja žvepla pri čiščenju premoga je torej v primerjavi z razžveplanjem dimnih plinov omejena. Možnosti za doseganje najboljše kombinacije med čiščenjem goriv in čiščenjem dimnih plinov se med posameznimi državami močno razlikujejo.

(c) Sodobnejše tehnologije zgorevanja

Poznamo naslednje tehnologije zgorevanja z izboljšanim toplotnim izkoristkom in zmanjšanimi emisijami žvepla: zgorevanje v vrtinčnem sloju (FBC): “bubbling” (BFBC), krožeč (CFBC) in tlačen (PFBC); kombinirani postopek z uplinjanjem (IGCC); in turbine s kombiniranim plinsko - parnim postopkom(CCGT).

Nepremične plinske turbine lahko vgradimo v sisteme zgorevanja v že obstoječih klasičnih termoelektrarnah, kar lahko skupni izkoristek poveča za 5 - 7 % in pomembno zmanjša emisije SO2. Vendar pa so nujne večje spremembe na sistemu kurišč.

Zgorevanje v vrtinčnem sloju je tehnologija zgorevanja, pri katerem kot gorivo uporabljamo črni in rjavi premog ter lignit, lahko pa tudi druga trdna goriva, npr. petrolejski koks in nizkokalorična goriva, npr. odpadke, šoto in les. Emisije lahko dodatno zmanjšamo tudi s celovitim nadzorom zgorevanja v sistemu s pomočjo dodajanja apna/apnenca gorivu. Skupna instalirana toplotna moč FBC je dosegla približno 30.000 MW (250 - 350 elektrarn), od tega je bilo 8.000 MW energije proizvedene v elektrarnah z močjo več kot 50 MW. Stranski proizvodi teh procesov lahko povzročajo težave glede njihove nadaljnje uporabe in/ali odlaganja, zato je potreben nadaljnji razvoj na tem področju.

Pri postopku IGCC gre za uplinjanje premoga in proizvodnjo energije v kombiniranem postopku v plinskih in parnih turbinah. Uplinjeni premog uporabljajo kot energetski vir v zgorevalnih komorah v plinskih turbinah. Nadzor emisij žvepla dosežemo z uporabo sodobne tehnologije naprav za čiščenje neočiščenih dimnih plinov, ki so nameščene nad plinskimi turbinami. Obstaja tudi tehnologija za ostanke težkih olj in bitumenske emulzije. Skupna inštalirana električna moč je trenutno približno 1.000 MW (5 elektrarn).

Trenutno načrtujejo gradnjo elektrarn s kombiniranimi plinsko - parnimi postopki, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin z energetskim izkoristkom približno 48 - 52 %.

(d) Spremembe postopkov in izgorevanja

Spremembe izgorevanja, ki bi bile primerljive z ukrepi za nadzor emisij NOx, ne obstajajo, saj organsko oziroma anorgansko vezano žveplo pri zgorevanju popolnoma oksidira (določen odstotek žvepla - odvisno od lastnosti goriva in tehnologije zgorevanja - ostane v pepelu).

V tej Prilogi uvrščamo suhi aditivi postopek za klasične kotle med spremembe postopkov zaradi vpihavanja sredstva v zgorevalno komoro. Vendar so izkušnje pokazale, da se ob uporabi teh postopkov zmanjša toplotna moč, razmerje Ca/S dosega visoke vrednosti, količine odstranjenega žvepla pa so majhne. Upoštevati je treba tudi težave z nadaljnjo uporabo stranskih proizvodov, zato se ta rešitev po navadi uporablja kot začasni ukrep in pa pri manjših zgorevalnih napravah (Tabela 2).

Tabela 2

Emisije žveplovih oksidov dobljene z uporabo tehnoloških možnosti pri kotlih na fosilna goriva

	Nenadzorovane emisije	Aditivni postopek	Mokri kalcitni postopek a/	Suhi razpršilni postopek b/
Učinkovitost zmanjšanja(odstotki)		do 60	95	do 90
Energetska učinkovitost kW/103 m3/h)		0.1-1	6-10	3-6
Skupna instalirana moč (ECE Eur) (MW)			194.000	16.000
Vrsta stranskega proizvoda		Mešanica Ca soli in letečega pepela	Sadra (gošča odpadna voda)	Mešanica Ca SO3 * 1/2 H2O in letečega pepela
Specifično vlaganje (v ECU (1990)/kW el)		20-50	60-250	50-220

			mg/m3 c/	g/kWhel	mg/m3 c/	g/kWhel	mg/m3 c/	g/kWhel	mg/m3 c/	g/kWhel
Črni premog d/		1.000-10.000	3.5-35	400-4.000	1.4-14	<400	<1.4	<400	<1.4
					(<200, 1%S)	<0.7	(<200, 1%S)	<0.7
Rjavi premog d/	1.000-20.000	4.2-84	400-8.000	1.7-33.6	<400	<1.7	<400	<1.7
					(<200, 1%S)	<0.8	(<200, 1%S)	<0.8
Težka olja d/	1.000-10.000	2.8-28	400-4.000	1.1-11	<400	<1.1	<400	<1.1
					(<200, 1%S)	<0.6	(<200,1%S)	<0.6
	Mokri negene- rativni postopek z uporabo amoniaka b/	Wellman Lordov postopek a/	Aktivno oglje a/	Kombinirani katalitični postopek a/
Učinkovitost zmanjšanja (%)	do 90	95	95	95
Energetska učinkovitost(kWel/10 3 m3/h)	3-10	10-15	4-8	2
Skupna instalirana moč (ECE Eur) (MW)	200	2.000	700	1.300
Vrsta stranskega proizvoda	Amoniakovo gnojilo	Elementarno S Žveplova kislina (99 vol.%)	Elementarno S Žveplova kislina (99 vol.%)	Žveplova kislina (70.%)
Specifična vlaganja		230-270 e/200-300 e/	280-320 e/ f/	320-350 e/ f/

	mg/m3 c/	g/kWhel	mg/m3 c/	g/kWhel	mg/m3 c/	g/kWhel	mg/m3 c/	g/kWhel
Črni premog d/	<400	<1.4	<400	<1.4	<400	<1.4	<400	<1.4
	(<200, 1%S)	<0.7	(<200,1%S)	<0.7	(<200, 1%S)	<0.7	(<200, 1%S)	<0.7
Rjavi premog d/	<400	<1.7	<400	<1.7	<400	<1.7	<400	<1.7
	(<200, 1%S)	<0.8	(<200, 1%S)	<0.8	(<200, 1%S)	<0.8	(<200, 1%S)	<0.8
Težka olja d/	<400	<1.1	<400	<1.1	<400	<1.1	<400	<1.1
	(<200, 1%S)	<0.6	(<200, 1%S)	<0.6	(<200, 1%S)	<0.6	(<200, 1%S)	<0.6

a/ Pri visoki vsebnosti žvepla v gorivu moramo prilagoditi stopnjo izločanja. Vendar pa so načini, da to dosežemo, specifični za določene postopke. Razpoložljivost teh postopkov je navadno 95 odstotna.
b/ Omejena uporabnost pri gorivih z visoko vsebnostjo žvepla.
c/ Koncentracija škodljivih snovi v suhem dimnem plinu v mg/m3 pri 6 % kisika za trda goriva, 3 % kisika za tekoča goriva.
d/ Faktor pretvorbe je odvisen od lastnosti goriva, specifični volumen dimnih plinov in toplotnega izkoristka kotlov (faktorji pretvorbe (m3/kWh, toplotni izkoristek: 36 %) uporabljeno gorivo: črni premog: 3,50; rjavi premog: 4.20; težka olja: 2.80).
e/ Specifični stroški vlaganja veljajo za majhno število kurilnih naprav.
f/ Specifični stroški vlaganja vključujejo postopek denitrifikacije.

Tabela je bila sestavljena v glavnem za velike kurilne naprave v javnem sektorju. Vendar so ti načini nadzora uporabni tudi v drugih sektorjih s podobnimi odpadnimi plini.

(e) Postopki razžveplanja dimnih plinov (FGD)

Ti postopki so namenjeni odstranjevanju že nastalih žveplovih oksidov in jih imenujemo tudi sekundarni ukrepi. Vse sodobne tehnologije za postopke obdelave dimnih plinov temeljijo na odstranjevanju žvepla z mokrimi, suhimi ali polsuhimi in katalitičnimi kemičnimi procesi.

Oblikovanje čim učinkovitejšega programa zmanjševanja emisij žvepla, ki bo presegel ukrepe gospodarjenja z energijo, navedene v pododstavku (i) zgoraj, je mogoče doseči s kombinacijo tehnoloških možnosti, opisanih v pododstavku (ii) zgoraj.

V nekaterih primerih lahko z zmanjševanjem emisij žvepla dosežemo tudi zmanjševanje emisij CO2, NOx in drugih snovi, ki onesnažujejo okolje.

V javnih termoelektrarnah, termoelektrarnah - toplarnah in toplarnah postopki obdelave dimnih plinov vključujejo: mokri kalcitni postopek z apnom ali apnencem (LWS); suhi razpršilni postopek (SDA); Wellman - Lordov postopek (WL); mokri neregenerativni postopek z uporabo amoniaka (AS), in kombinirani postopek za izločanje NOx/SOx (postopek z aktivnim ogljem (AC) in kombinirani katalitični postopek za izločanje NOx/SOx).

V energetiki pokrivajo z LWS in SDA 85 odstotni oziroma 10 odstotni delež instalirane moči FGD.

Nekateri novi postopki razžveplanja dimnih plinov, kot sta suhi postopek z elektronskimi žarki (EBDS) in postopek “Mark 13A”, so še v fazi poskusnih projektov.

V tabeli 2 so prikazani podatki o učinkovitosti zgoraj omenjenih sekundarnih ukrepov, ki temeljijo na praktičnih izkušnjah, pridobljenih v številnih napravah, ki obratujejo. Omenjena sta tudi instalirana moč in razpon moči. Kljub temu da je več tehnologij za zmanjševanje emisij žvepla med seboj primerljivih, zaradi lokalnih razmer ali značilnosti posameznih zgorevalnih naprav nekatere tehnologije ne pridejo v poštev.

V tabeli 2 je prikazan tudi razpon običajnih stroškov vlaganja tehnologij za zmanjševanje emisij žvepla, navedenih v točkah (c), (d) in (e) pododstavka (ii). Vendar se moramo pri uporabi teh tehnologij v posameznih primerih zavedati, da bodo investicijski stroški ukrepov za zmanjševanje emisij med drugim odvisni od uporabljenih tehnologij, potrebnih nadzornih sistemov, velikosti elektrarne, obsega potrebnega zmanjšanja in časovnega poteka načrtovanih vzdrževalnih ciklusov. V tabeli so torej prikazane le grobe ocene stroškov vlaganja. Stroški vlaganj za zmanjšanje onesnaževanja na splošno presegajo stroške pri novih napravah.

IV. TEHNIKE NADZORA V DRUGIH SEKTORJIH

10. Tehnike nadzora, navedene v točkah od (a) do (e), pododstavka (ii) devetega odstavka ne veljajo le za energetiko, temveč tudi za različne druge sektorje v industriji. V nekaj letih je bilo pridobljenih precej operativnih izkušenj, večinoma na področju energetike.

11. Uporaba tehnologij za zmanjševanje emisij žvepla v industriji je v glavnem odvisna od specifičnih omejitev pri postopkih v ustreznih sektorjih. V tabeli 3 spodaj so prikazane dejavnosti, ki pomembno prispevajo k emisijam žvepla, in ustrezni ukrepi za zmanjšanje emisij.

Tabela 3

Vir	Ukrep za zmanjšanje
Žganje sulfidov, ki ne vsebujejo železa	Mokri katalitični postopek z žveplovo kislino (WSA)
Proizvodnja viskoze	Postopek dvojnega kontakta
Proizvodnja žveplove kisline	Postopek dvojnega kontakta, izboljšan donos
Proizvodnja sulfatne celuloze	Različni ukrepi, vključeni v postopek

12. V dejavnostih, ki so navedene v tabeli 3, lahko ukrepe, vključene v postopek, tudi z zamenjavo surovin (po potrebi v kombinaciji z ustrezno obdelavo dimnih plinov), uporabimo za najučinkovitejše zmanjšanje emisij žvepla.

13. Navajamo nekatere primere:

(a) v novih tovarnah sulfatne celuloze je možno doseči emisije, manjše od 1 kg žvepla na tono celuloze sušene z zrakom celuloze,**

(b) v tovarnah sulfitne celuloze je možno doseči 1 - 1.5 kg žvepla na tono celuloze sušene z zrakom;

(c) pri žganju sulfidov so poročali o 80 - 99 % učinkovitosti odstranjevanja za enote od 10.000 do 200.000 m3/h (odvisno od postopka);

(d) v neki tovarni, kjer sintrajo železovo rudo, enota FGD z zmogljivostjo 320.000 m3/h dosega koncentracije v očiščenih dimnih plinih pod 100 mg SOx/Nm3 pri 6 % O2;

(e) peči na koks dosegajo manj kot 400 mg SOx/Nm3 pri 6 % O2;

(f) naprave za proizvodnjo žveplove kisline dosegajo več kot 99 % stopnjo pretvorbe;

(g) izboljšana Clausova naprava dosega več kot 99 % stopnjo izločanja žvepla.

____________________
** Potreben je nadzor nad razmerjem žvepla in natrija, npr. odstranjevanje žvepla v obliki nevtralnih soli in uporaba natrijevih zmesi, ki ne vsebujejo žvepla*

V. STRANSKI PROIZVODI IN STRANSKI UČINKI

14. S povečanim prizadevanjem za zmanjšanje emisij žvepla iz nepremičnih zgorevalnih naprav v državah na območju Ekonomske komisije za Evropo se bo povečala tudi količina stranskih proizvodov.

15. Izbrati bi morali možnosti, s katerimi bi dobili uporabne stranske proizvode. Poleg tega bi morali tudi izbrati (kadar je to mogoče) možnosti za doseganje večjega toplotnega izkoristka in zmanjšanje problematike odlaganja odpadkov. Čeprav je večino stranskih proizvodov - npr. sadro, amoniakove soli, žveplovo kislino ali žveplo - možno ponovno uporabiti ali reciklirati, moramo upoštevati dejavnike, kot so tržne razmere in standardi za kakovost. Izboljšati in proučiti je treba nadaljnjo uporabo stranskih proizvodov, ki nastajajo pri postopkih FBC in SDA, ker odlagališča in merila za odlaganje omejujejo odlaganje v nekaterih državah.

16. Naslednji stranski učinki ne onemogočajo uporabe nobene tehnologije ali metode, upoštevati pa jih moramo, ko izbiramo med več možnostmi za zmanjševanje emisij žvepla:

(a) energetske potrebe pri postopkih obdelave plina;

(b) korozija, ki jo povzroča žveplova kislina, ki nastaja pri reakciji žveplovih oksidov z vodnimi hlapi;

(c) povečana uporaba vode in čiščenje odpadne vode;

(d) potrebe po reagentih;

(e) odlaganje trdnih odpadkov.

VI. MONITORING IN POROČANJE

17. Med ukrepe za izvajanje nacionalnih strategij in politike pri zmanjševanju onesnaževanja zraka spadajo: zakonodaja in predpisi, gospodarske spodbude in ovire ter tehnološke zahteve (najboljša razpoložljiva tehnologija).

18. Na splošno so standardi postavljeni glede na vir emisije, velikost zgorevalne naprave, načina delovanja, tehnologijo zgorevanja, vrste goriva in glede na to, ali gre za novo ali že obstoječo zgorevalno napravo. Drug pristop, ki se tudi uporablja, je določiti cilj za zmanjšanje skupnih emisij žvepla iz skupine virov, kar nam omogoči večjo izbiro pri ukrepanju za dosego cilja (bubble concept).

19. Prizadevanja za omejitev emisij žvepla na ravni, ki so določene v nacionalni okvirni zakonodaji, morajo nadzorovati stalni sistemi za monitoring in poročanje ter o tem poročati nadzornim organom.

20. Različni sistemi monitoringa uporabljajo kontinuirane in diskontinuirane metode meritev. Vendar pa so potrebe po kakovosti različne. Meritve morajo opravljati usposobljene ustanove, ki uporabljajo sisteme za merjenje in monitoring. V ta namen je sistem potrdil najboljše jamstvo.

21. Pri sodobnih avtomatiziranih sistemih monitoringa in opremi za nadzor postopkov poročanje ne povzroča težav. Zbiranje podatkov za nadaljnjo uporabo je sodobna tehnika, vendar pa se podatki, poslani ustreznim organom, razlikujejo od primera do primera. Zaradi lažje primerljivosti je treba uskladiti nize podatkov in predpise za njihovo zbiranje. Usklajenost je zaželena tudi pri zagotavljanju kakovosti sistemov merjenja in monitoringa. To bi morali upoštevati pri primerjanju podatkov.

22. Da bi se izognili neskladju in nedoslednostim, morajo biti dobro določena naslednja ključna vprašanja in parametri:

(a) definicijo standardov, izraženih v ppmv, mg/Nm3, g/GJ, kg/h ali kg/tono proizvoda. Večino teh enot je treba izračunati, za kar so potrebni podatki o temperaturi plina, vlažnosti, pritisku, vsebnosti kisika ali kurilni vrednosti;

(b) definicija obdobja, za katero mora biti izračunana srednja vrednost standardov, izražena v urah, mesecih ali letu;

(c) definicija obdobij okvar in ustrezni nujni ukrepi za premostitev sistemov monitoringa ali ustavitve obratovanja;

(d) definicija dopolnjevanja manjkajočih ali izgubljenih podatkov zaradi okvar na opremi;

(e) definicija niza parametrov, ki jih je treba izmeriti. Potrebne informacije se lahko razlikujejo glede na vrsto industrijskega postopka. To velja tudi za lokacijo točke merjenja v okviru sistema.

23. Zagotoviti je treba nadzor nad kakovostjo meritev.

Priloga V

MEJNE VREDNOSTI EMISIJ IN VSEBNOSTI ŽVEPLA

A. MEJNE EMISIJSKE VREDNOSTI ZA VEČJE NEPREMIČNE ZGOREVALNE NAPRAVE a/
	(i) (MW)	(ii) Mejna emisijska vred. (mg SO2/Nm3 b/)	(iii) Stopnja razžveplanja (%)
1. TRDNA GORIVA (na podlagi 6 % kisika v dimnih plinih)	50-100	2 000
	100-500	2 000-400 (linearno zmanjševanje)	40 (za 100-167 MWth) 40-90 (linear. naraščanje za 167-500 MWth)
	>500	400	90
2. TEKOČA GORIVA (na podlagi 3 % kisika v dimnih plinih)	50-300	1 700
	300-500	1700-400 (linearno zmanjševanje)	90
	>500	400	90
3. PLINASTA GORIVA (na podlagi 3 % kisika v dimnih plinih)
plinasta goriva na splošno		35
utekočinjeni plin		5
nizkokalorični plini iz uplinjanja ostankov v rafinerijah, koksni plin, plini iz plavžev		800

B. PLINSKO OLJE	vsebnost žvepla (%)
dizelsko gorivo za avtomobile druge vrste	0,05 0,2

a/ Kot smernica za naprave, ki uporabljajo različna goriva pri hkratnem obratovanju z dvema ali več gorivi, pristojni organi določijo mejne emisijske vrednosti, tako da upoštevajo mejne emisijske vrednosti iz stolpca ii), ki veljajo za vsako gorivo, stopnjo toplotne vrednosti vsakega goriva in za rafinerije ustrezno značilnostim naprave. Pri rafinerijah takšna kombinirana mejna vrednost v nobenem primeru ne sme preseči 1.700 mg SO2/Nm3.

Mejne vrednosti se še zlasti ne uporabljajo za naslednje naprave:

- naprave, v katerih se proizvodi zgorevanja uporabljajo za neposredno ogrevanje, sušenje ali kakršno koli drugo obdelavo predmetov ali materiala, npr. peči za dogrevanje, peči za toplotno obdelavo;

- naprave za naknadno zgorevanje, npr. kakršnekoli tehnične naprave za čiščenje odpadnih plinov z zgorevanjem, ki ne delujejo kot samostojne zgorevalne naprave;

- naprave za regeneracijo katalizatorjev za katalitično krekiranje;

- naprave za pretvarjanje vodikovega sulfida v žveplo;

- reaktorje, ki jih uporabljajo v kemični industriji;

- peči na koks;

- Kauperje;

- sežigalnice odpadkov;

- naprave, ki jih poganjajo dieselski, bencinski ali plinski motorji ali plinske turbine ne glede na gorivo, ki ga uporabljajo.

Če pogodbenica zaradi visoke vsebnosti žvepla v trdih ali tekočih gorivih, ki jih pridobiva na lastnem ozemlju, ne more izpolniti zahtev po mejnih emisijskih vrednostih, določenih v stolpcu ii), lahko uporabi stopnje razžveplanja, določene v stolpcu iii) ali najvišjo mejno vrednost 800 mg SO2/Nm3 (čeprav raje ne več kot 650 mg SO2/Nm3). Pogodbenica o takšni uporabi poroča Odboru za izvajanje v koledarskem letu, v katerem pride do takšne uporabe.

Če sta dve ali več novih naprav nameščeni tako, da se lahko ob upoštevanju tehničnih in gospodarskih dejavnikov njuni odpadni plini odvajajo - po presoji ustreznih organov - skozi skupen dimnik, takšno kombinacijo štejemo za posamezno enoto.

b/ mg SO2/Nm3 so določeni pri temperaturi 273o K in pod pritiskom 101.3 kPa po popravkih za vsebnost vodnih hlapov.

SKLEP, KI GA JE SPREJEL IZVRŠILNI ORGAN OB SPREJEMU PROTOKOLA

Izvršilni organ

je odobril in sprejel Protokol o nadaljnjem zmanjševanju emisij žvepla h Konvenciji o prekomejnem onesnaževanju zraka na velike razdalje iz leta 1979,

je odločen, da čim prej zagotovi učinkovit monitoring za uresničevanje novega protokola,

se je odločil, da v skladu s tretjim odstavkom 7. člena novega protokola odobri priloženo besedilo o "Sestavi in nalogah Odbora za izvajanje ter postopkih, po katerih se mora Odbor ravnati pri ugotavljanju izpolnjevanja obveznosti iz tega protokola" in

poziva pogodbenice novega protokola, da sprejmejo priloženo besedilo na prvem zasedanju, ki ga bo imel izvršilni organ po začetku veljavnosti tega protokola.

SESTAVA IN NALOGE ODBORA ZA IZVAJANJE IN POSTOPKI, PO KATERIH SE MORA ODBOR RAVNATI PRI PREGLEDU IZPOLNJEVANJA OBVEZNOSTI IZ TEGA PROTOKOLA

1. Odbor sestavlja osmem pogodbenic. Na prvem zasedanju izvršilnega organa po začetku veljavnosti tega protokola izvolijo v Odbor štiri pogodbenice za dve leti in štiri pogodbenice za eno leto. Na vsakem nadaljnjem zasedanju izvolijo štiri nove pogodbenice za dve leti. Pogodbenice, katerim članstvo v Odboru poteče, so lahko ponovno izvoljene za naslednje obdobje. Odbor izvoli svojega predsednika in podpredsednika.

2. Odbor zaseda dvakrat letn, razen če se odloči drugače. Zasedanja Odbora organizira sekretariat.

3. Če ena ali več pogodbenic meni, da druga pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega protokola, lahko svoje sporočilo, ki mora biti podprto z dodatnimi informacijami, pisno naslovi na sekretariat. Sekretariat v dveh tednih po prejemu sporočila pošlje njegovo kopijo pogodbenici, katere izpolnjevanje določene določbe protokola je sporno. Odgovor, podprt z ustreznimi informacijami, mora biti predložen sekretariatu in pogodbenicam, na katere se to nanaša, v treh mesecih od datuma odposlanega sporočila ali v daljšem roku, če tako zahtevajo okoliščine. Sekretariat predloži sporočilo, odgovor in informacije pogodbenic Odboru, ki prouči zadevo takoj, ko je to izvedljivo.

4. Če sekretariat, zlasti po pregledu poročil, predloženih v skladu s 5. členom, ugotovi, da obstaja možnost, da katera pogodbenica ne izpolnjuje obveznosti iz tega protokola, lahko od te pogodbenice zahteva, da o zadevi priskrbi potrebne informacije. Če pogodbenica v treh mesecih ali v daljšem obdobju, če tako zahtevajo okoliščine, ne odgovori, ali če zadeva ni rešena po upravni ali diplomatski poti, sekretariat o tem obvesti Odbor.

5. Če pogodbenica ugotovi, da kljub prizadevanjem v dobri veri ni ali ne bo mogla v celoti izpolniti svojih obveznosti iz tega protokola, lahko na sekretariat naslovi pisno sporočilo, v katerem predvsem razloži posebne okoliščine, ki so po njenem mnenju vzrok za neizpolnjevanje obveznosti. Sekretariat pojasnilo pošlje Odboru, ki ga prouči takoj, ko je mogoče.

6. Odbor mora:

(a) v skladu s političnimi smernicami, ki jih oblikujejo pogodbenice na zasedanjih izvršilnega organa, strniti in oceniti informacije, ki jih pošljejo pogodbenice v skladu s 5. členom tega protokola;

(b) v skladu s političnimi smernicami, ki jih oblikujejo pogodbenice na zasedanjih izvršilnega organa, redno razčlenjevati in ocenjevati napredek, ki je bil dosežen pri izvajanju protokola;

(c) v skladu s tretjim, četrtim in petim odstavkom zgoraj prouči vsa predložena vprašanja z namenom zagotoviti konstruktivno rešitev;

(d) zagotoviti, da bodo tehnični centri EMEP in/ali samostojen strokovnjak, ki ga imenuje Odbor za izvajanje, ocenili kakovost podatkov, ki jih pošljejo pogodbenice v skladu s 5. členom (Poročanje). Zunaj območja EMEP se uporabljajo postopki ocenjevanja, ki ustrezajo razmeram v državi pogodbenici.

7. Odbor lahko:

(a) preko sekretariata zahteva dodatne informacije o vprašanjih, ki jih preučuje;

(b) na poziv pogodbenica, ki jo to zadeva, organizira zbiranje informacij na njenem ozemlju;

(c) prouči kakršno koli informacijo, ki mu jo pošlje sekretariat v zvezi z izpolnjevanjem določb iz tega protokola.

8. Odbor enkrat letno na zasedanjih izvršilnega organa poroča pogodbenicam o svojem delu, še posebej pa daje priporočila v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz tega protokola. Vsako takšno poročilo bo Odbor dokončno izoblikoval najkasneje deset tednov pred zasedanjem izvršilnega organa, na katerem naj bi ga proučili.

9. Če je pogodbenica, ki ni članica Odbora, omenjena v sporočilu iz tretjega odstavka ali pošlje sporočilo iz petega odstavka, je upravičena do sodelovanja pri obravnavi sporočila v Odboru.

10. Nobena pogodbenica, na katero se nanaša zadeva, ki jo proučuje Odbor, ne glede na to, ali je članica Odbora ali ne, ne more sodelovati pri oblikovanju in sprejemanju priporočil v zvezi s to zadevo, ki bo vključena v poročilo Odbora.

3. člen

Za izvajanje protokola skrbi Ministrstvo za okolje in prostor.

4. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.

Številka: 801-08/97-5/1
Ljubljana, dne 25. februarja 1998

Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.

Zadnja sprememba: 03/29/2007

Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti