Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |
EVIDENČNI PODATKI
Z A K O N
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED
REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO (BHRSSZ)
1. člen
Ratificira se Sporazum o socialnem zavarovanju med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško, podpisan v Ljubljani 28. aprila 1997.
2. člen
Sporazum se v izvirniku v slovenskem in hrvaškem jeziku glasi:
S P O R A Z U M
O SOCIALNEM ZAVAROVANJU MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN REPUBLIKO HRVAŠKO
Republika Slovenija in
Republika Hrvaška
v želji, da bi uredili medsebojne odnose na področju socialnega zavarovanja,
skleneta naslednji sporazum
I. DEL
SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
Definicije pojmov
(1) V tem sporazumu pomenijo izrazi:
1. "Slovenija"
Republiko Slovenijo,
"Hrvaška"
Republiko Hrvaško;
2. "območje"
za Slovenijo slovensko državno območje,
za Hrvaško hrvaško državno območje;
3. "državljan",
ko se nanaša na Slovenijo,
slovenskega državljana,
ko se nanaša na Hrvaško,
hrvaškega državljana;
4. "pravni predpisi"
zakoni in drugi predpisi, ki se nanašajo na področja socialnega zavarovanja iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
5. "pristojni organ",
ko se nanaša na Slovenijo, Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve ter Ministrstvo za zdravstvo,
ko se nanaša na Hrvaško, Ministrstvo za delo in socialno varnost ter Ministrstvo za zdravstvo;
6. nosilec"
zavod ali organ, pristojen za uporabo pravnih predpisov iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
7. "pristojni nosilec"
nosilec, pri katerem je oseba zavarovana v trenutku vložitve zahteve za dajatev ali Storitev ali pri katerem ima ali bi lahko imela pravico do dajatve ali storitve;
8. "pomožni nosilec"
zavod ali organ države pogodbenice, ki nudi pomoč pristojnemu nosilcu pri uporabi tega sporazuma;
9. "organ za zvezo"
organi, ki jih pristojni organi pooblastijo za vzdrževanje neposrednih medsebojnih stikov za lažje izvajanje tega sporazuma;
10. "zavarovanec"
oseba, zavarovana po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
11. "družinski član"
oseba, ki je kot taka določena ali priznana po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
12. "stalno prebivališče"
kraj, v katerem se oseba naseli z namenom, da v njem stalno živi, in v katerem je prijavljena v skladu z ustreznimi pravnimi predpisi;
13. "začasno prebivališče"
kraj na ozemlju ene države pogodbenice, kjer se začasno zadržuje ali biva oseba, ki ima stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice;
14. "zavarovalna doba"
doba plačevanja prispevkov, zaposlitve ali poklicne dejavnosti, kot tudi vse druge dobe, ki so ugotovljene ali priznane kot zavarovalne dobe, ter vse posebne dobe, ki so priznane po pravnih predpisih držav pogodbenic;
15. "dajatev"
vsaka denarna dajatev po pravnih predpisih iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma;
16. "storitev"
storitve, ki se nudijo v okviru obveznega zdravstvenega zavarovanja po določbah tega sporazuma;
17. "nujne zdravstvene storitve"
storitve, ki jih ni mogoče odložiti, ne da bi bilo ogroženo življenje ali zdravje osebe.
(2) V tem sporazumu imajo drugi izrazi takšen pomen, kot ga določajo pravni predpisi držav pogodbenic.
2. člen
Pravni predpisi, na katere se sporazum nanaša
(1) Ta sporazum se nanaša na pravne predpise:
v Sloveniji o:
a) zdravstvenem zavarovanju,
b) pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
c) zavarovanju za primer brezposelnosti,
d) nadomestilu plače za čas porodniškega dopusta;
v Hrvaški o:
a) zdravstvenem zavarovanju in zdravstvenem varstvu,
b) pokojninskem in invalidskem zavarovanju,
c) zavarovanju za primer brezposelnosti.
(2) Ta sporazum se nanaša na vse pravne predpise, ki združujejo, spreminjajo ali dopolnjujejo pravne predpise iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ta sporazum se ne nanaša na pravne predpise o drugih sistemih ali o drugih novih področjih socialnega zavarovanja.
3. člen
Osebe, za katere se sporazum uporablja
Ta sporazum se uporablja za :
a) osebe, za katere veljajo ali so veljali pravni predpisi ene ali obeh držav pogodbenic;
b) druge osebe, če uveljavljajo pravice na osnovi zavarovanja oseb, navedenih pod a).
4. člen
Enakopravnost pri uporabi pravnih predpisov
Pri uporabi pravnih predpisov ene države pogodbenice so državljani druge države pogodbenice izenačeni z državljani prve države pogodbenice, če s tem sporazumom ni drugače določeno.
5. člen
Izplačila dajatev
(1) Če ta sporazum ne določa drugače, pokojnine in druge dajatve, do katerih je oseba upravičena po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne smejo biti zmanjšane, spremenjene, zamrznjene, odvzete ali zasežene, zato ker upravičenec prebiva na območju druge države pogodbenice.
(2) Državljanom druge države pogodbenice, ki prebivajo v tretji državi, izplačuje prva država pogodbenica pokojnine in druge dajatve pod enakimi pogoji kakor svojim državljanom, ki tam prebivajo.
(3) Varstveni dodatek, dodatek za pomoč in postrežbo, denarna nadomestila, ki jih osebe prejemajo v zvezi z invalidnostjo, nadomestilo za primer brezposelnosti in druge dajatve, ki so odvisne od dohodkovnega cenzusa, se ne izplačujejo v drugo državo pogodbenico.
6. člen
Izenačenost pravnih dejstev
Če ima opravljanje neke dejavnosti, na podlagi katere oseba pridobiva dohodek, ali določeno obvezno zavarovanje po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravni učinek na določene dajatve iz socialnega zavarovanja, ima takšna dejavnost ali tako obvezno zavarovanje v drugi državi pogodbenici enak pravni učinek.
II. DEL
DOLOČBE O UPORABI PRAVNIH PREDPISOV
7. člen
Splošno pravilo zavarovanja
Za obvezno zavarovanje zaposlene osebe in osebe, ki opravlja samostojno dejavnost, veljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere se delo oz. samostojna dejavnost opravlja, če ni v 8. in 9. členu tega sporazuma drugače določeno.
8. člen
Detaširani delavci
(1) Če delodajalec s sedežem na območju ene države pogodbenice pošlje svojega zaposlenega na območje druge države pogodbenice, se zanj uporabljajo do konca 24. koledarskega meseca po začetku dela na območju druge države pogodbenice pravni predpisi prve države pogodbenice, kot da je še vedno zaposlen na območju prve države pogodbenice.
(2) Oseba, ki opravlja samostojno dejavnost na območju ene države pogodbenice in odide na območje druge države pogodbenice, da bi za krajši čas opravljala takšno dejavnost, ostane zavarovana po pravnih predpisih prve države pogodbenice, če njeno bivanje v drugi državi pogodbenici ni daljše od 12 mesecev. Če se navedena dejavnost podaljša zaradi nepredvidljivih okoliščin nad 12 mesecev, se lahko uporaba pravnih predpisov prve države pogodbenice s pristankom pristojnega organa države, v kateri se dejavnost začasno opravlja, podaljša še za 12 mesecev.
(3) Za potujoče osebje delodajalca, ki se ukvarja z zračnim, cestnim ali železniškim prometom, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere se nahaja sedež delodajalca.
(4) Za delavca, zaposlenega v poslovalnici ali v stalnem predstavništvu podjetja, katerega sedež se nahaja na območju druge države pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, na območju katere je poslovalnica ali stalno predstavništvo.
(5) Za posadko ladje in za druge osebe, ki so na njej zaposlene, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, pod katere zastavo ladja plove. Za osebe, ki opravljajo delo natovarjanja in raztovarjanja ladje, popravila ali nadzor ladje v času, ko se nahaja v pristanišču druge države pogodbenice, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, v kateri je pristanišče.
(6) Za osebo, zaposleno v državni upravi ali javni službi, ki je poslana iz ene države pogodbenice v drugo, se uporabljajo pravni predpisi države pogodbenice, iz katere je poslana.
9. člen
Zaposleni v diplomatskih in/ali konzularnih predstavništvih
(1) Za člane diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva veljajo pravni predpisi države pošiljateljice, ki jih je poslala na delo v državo prejemnico.
(2) Prvi odstavek tega člena velja tudi za člane administrativnega in tehničnega ter hišnega osebja diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva, ki niso državljani države prejemnice in v njej tudi nimajo stalnega prebivališča.
(3) Ne glede na določbo drugega odstavka tega člena lahko člani administrativnega in tehničnega osebja diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva, ki so državljani države pošiljateljice in imajo v državi prejemnici stalno prebivališče, v roku treh mesecev od začetka zaposlitve izberejo uporabo pravnih predpisov države pošiljateljice.
(4) Prvi odstavek tega člena velja tudi za osebe, zaposlene v osebni službi pri diplomatskem ali konzularnem predstavniku, če so državljani države pošiljateljice in imajo v tej državi stalno prebivališče.
(5) Če zaposlene osebe niso državljani države pošiljateljice in v tej državi nimajo stalnega prebivališča, se uporabljajo pravni predpisi, ki veljajo v državi prejemnici. Diplomat ali član diplomatskega in/ali konzularnega predstavništva, ki zaposluje osebe iz prejšnjega stavka, je dolžan spoštovati pravne predpise, ki veljajo za delodajalca v državi prejemnici.
10. člen
Dogovor o izvzetju
(1) Na skupno zahtevo delavca in njegovega delodajalca oz. samozaposlenega lahko pristojni organi držav pogodbenic sporazumno podaljšajo roke iz prvega in drugega odstavka 8. člena tega sporazuma ter se dogovorijo o izjemah glede uporabe določb od 7. do 9. člena tega sporazuma.
(2) Če je po prvem odstavku tega člena za nekega delavca dogovorjena uporaba pravnih predpisov ene države pogodbenice, čeprav je zaposlen na območju druge države pogodbenice, se pravni predpisi uporabljajo tako, kot da je zaposlen na območju prve države pogodbenice.
III. DEL
POSEBNE DOLOČBE
1. poglavje
BOLEZEN IN MATERINSTVO
11. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Za pridobitev, ohranitev in ponovno vzpostavitev pravic iz zdravstvenega zavarovanja se seštevajo zavarovalne dobe, ki se upoštevajo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, če se ne nanašajo na isto obdobje.
12. člen
Uveljavljanje pravic
(1) Zavarovanec, ki je zdravstveno zavarovan pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, ima pravico do nujnih zdravstvenih storitev v času začasnega bivanja na območju druge države pogodbenice.
(2) V primeru, ko je že nastal zavarovalni primer, mora zavarovanec pred začasno spremembo prebivališča pridobiti soglasje pristojnega nosilca. Soglasje je lahko odklonjeno zaradi zdravstvenega stanja, lahko pa se da tudi naknadno, če zaradi utemeljenih razlogov predhodno ni bilo zahtevano.
(3) Storitve iz prvega in drugega odstavka tega člena nudi zavarovancu pomožni nosilec v breme pristojnega nosilca. Trajanje pravice se določa po pravnih predpisih pristojnega nosilca, obseg, vrsta in način nudenja storitev pa po pravnih predpisih pomožnega nosilca.
(4) Za nudenje storitev večje vrednosti (ortopedski in drugi pripomočki) je potrebno predhodno soglasje pristojnega nosilca, razen če na odobritev te storitve ni možno čakati zaradi nudenja nujne zdravstvene storitve.
(5) Določbe prvega do četrtega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane zavarovanca.
13. člen
Uveljavljanje pravic detaširanih delavcev
(1) Osebe iz prvega, drugega in šestega odstavka 8. člena in iz 9. člena tega sporazuma uveljavljajo storitve po pravnih predpisih države pogodbenice, v katero so poslane, v breme pristojnega nosilca.
(2) Določba prvega odstavka tega člena se s soglasjem pristojnega nosilca uporablja tudi za družinske člane, ki prebivajo z zavarovancem na območju druge države pogodbenice.
14. člen
Uveljavljanje pravic družinskih članov delavcev
Družinski člani, ki so zdravstveno zavarovani pri pristojnem nosilcu ene države pogodbenice, so v njegovo breme upravičeni do storitev na območju druge države pogodbenice, če imajo tam stalno prebivališče. Obseg, vrsta in način uveljavljanja storitev se določijo po pravnih predpisih pomožnega nosilca, trajanje pravic in krog družinskih članov pa po pravnih predpisih pristojnega nosilca.
15. člen
Uveljavljanje pravic upokojencev
(1) Upokojenec, ki prejema pokojnino po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, je upravičen do zdravstvenega zavarovanja po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri ima stalno prebivališče.
(2) Upokojenec, ki prejema pokojnino le po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ima pa stalno prebivališče na območju druge države pogodbenice, je upravičen do storitev po pravnih predpisih druge države pogodbenice, vendar v breme pristojnega nosilca prve države pogodbenice. V primeru začasnega bivanja na območju prve države pogodbenice je upokojenec upravičen do nujnih zdravstvenih storitev po pravnih predpisih in v breme te države pogodbenice.
(3) Določbe prvega in drugega odstavka tega člena se uporabljajo tudi za družinske člane upokojencev, pri čemer se krog družinskih članov in trajanje pravic določata po pravnih predpisih pristojnega nosilca.
16. člen
Pomožni nosilec
Storitve v zvezi s členi 12 do 15 tega sporazuma zagotavlja pomožni nosilec:
v Sloveniji - območna enota Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, pristojna po kraju bivanja,
v Hrvaški - krajevno pristojni območni urad Hrvaškega zavoda za zdravstveno zavarovanje.
17. člen
Obračun stroškov
(1) Stroške storitev po določbah tega sporazuma povrne pristojni nosilec v dejanskem znesku.
(2) Pristojna nosilca se lahko dogovorita tudi za drugačen način povračila stroškov.
(3) Dajatve izplačuje pristojni nosilec po svojih pravnih predpisih in v svoje breme, razen v primerih, ko se stroški povrnejo v pavšalnih zneskih.
18. člen
Nadomestilo plače za čas porodniškega dopusta
(1) Osebe, ki odidejo iz ene države pogodbenice v drugo državo pogodbenico, imajo pravico do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri so bile zaposlene v trenutku pridobitve te pravice, če izpolnjujejo pogoje, ki jih za pridobitev te pravice predpisuje ta država pogodbenica.
(2) Če je za pridobitev pravice do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta po pravnih predpisih države pogodbenice, ki zagotavlja to pravico, pogoj predhodna doba zaposlitve, se po potrebi seštevajo obdobja zaposlitve v obeh državah pogodbenicah.
(3) V primerih, ko je višina nadomestila plače za čas porodniškega dopusta odvisna od višine predhodne plače upravičenca in je upravičenec dosegel predpisano dobo zaposlitve po drugem odstavku tega člena, se kot predhodna plača upošteva samo plača, ki jo je upravičenec pridobil v državi pogodbenici, ki zagotavlja pravico do nadomestila plače za čas porodniškega dopusta, in sicer tako da se plača, zaslužena v tej državi, šteje kot plača, zaslužena v celotnem predpisanem obdobju.
19. člen
Preprečevanje dvojnih izplačil
Če oseba izpolnjuje pogoje za pridobitev dajatev v zvezi z varstvom materinstva po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se pravica do teh dajatev prizna samo po pravnih predpisih države pogodbenice, v kateri ima oseba stalno prebivališče.
2. poglavje
NESREČA PRI DELU IN POKLICNA BOLEZEN
20. člen
Nesreča na poti na delo
Če oseba s stalnim prebivališčem v eni državi pogodbenici potuje na podlagi veljavne pogodbe o zaposlitvi zaradi opravljanja dela v drugo državo pogodbenico brez prekinitev in po najkrajši poti ter doživi med potovanjem v kraj zaposlitve nesrečo, nosi stroške storitev in dajatev nosilec te druge države pogodbenice skladno s pravnimi predpisi o zavarovanju za primer nesreče pri delu. To velja tudi za nesrečo, ki jo doživi zaposleni pri vrnitvi v državo stalnega prebivališča neposredno po izteku pogodbe o zaposlitvi, na podlagi katere je bil zaposlen v drugi državi pogodbenici.
21. člen
Dajatev za poklicno bolezen
(1) Če je treba v primeru poklicne bolezni upoštevati pravne predpise obeh držav pogodbenic, se dajatev prizna le po pravnih predpisih tiste države pogodbenice, na katere območju je zavarovanec nazadnje opravljal delo, ki je povzročilo to poklicno bolezen, in če zavarovanec po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje.
(2) Če je zavarovanec v eni državi pogodbenici že pridobil pravico do dajatve zaradi poklicne bolezni, mora pristojni nosilec te države pogodbenice še naprej zagotavljati dajatev tudi v primeru poslabšanja bolezni. Če pa je zavarovanec po pridobitvi pravice do dajatve v prvi državi pogodbenici v drugi državi pogodbenici opravljal delo, pri katerem obstaja enako tveganje za poklicno bolezen, zaradi katere je že pridobil dajatev, mora nadaljnje istovrstne dajatve zagotavljati nosilec druge države pogodbenice.
3. poglavje
STAROST, INVALIDNOST IN SMRT
22. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
(1) Če je zavarovanec dopolnil zavarovalni dobi po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, se pri pridobitvi, ohranitvi in ponovni pridobitvi pravice do dajatev le ti seštejeta, če se ne nanašata na isto obdobje. V koliki meri in na kakšen način se upošteva zavarovalna doba, določajo pravni predpisi tiste države pogodbenice, v kateri je zavarovanec to zavarovalno dobo dopolnil.
(2) Če z uporabo prvega odstavka tega člena niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do dajatve, pristojni nosilec upošteva za državljane držav pogodbenic tudi zavarovalno dobo, dopolnjeno v tretjih državah, s katerimi imata obe državi pogodbenici sklenjene sporazume o socialnem zavarovanju ali socialni varnosti, v katerih je predvideno seštevanje zavarovalnih dob.
(3) Zavarovalna doba, dopolnjena v drugi državi pogodbenici, se upošteva le v dejanskem trajanju.
(4) Če obstaja po pravnih predpisih ene države pogodbenice pravica do dajatve brez seštevanja zavarovalnih dob, pristojni nosilec te države pogodbenice prizna ustrezno dajatev le na podlagi zavarovalne dobe, ki jo upošteva po svojih pravnih predpisih.
23. člen
Zavarovalna doba, krajša od 12 mesecev
Če zavarovalna doba, vštevna po pravnih predpisih ene države pogodbenice, ne znaša skupno 12 mesecev, se po teh pravnih predpisih ne prizna nobena dajatev. To ne velja, če po teh pravnih predpisih obstaja pravica do dajatev samo na osnovi te zavarovalne dobe. To zavarovalno dobo mora nosilec druge države pogodbenice pri pridobitvi, ohranitvi ali ponovnem priznanju pravice do dajatve in pri njenem izračunu upoštevati tako, kot če bi bila dopolnjena po njegovih pravnih predpisih.
24. člen
Upoštevanje dejstev
Če je za pravico do dajatev po pravnih predpisih ene države pogodbenice pogoj, da so dopolnjene določene zavarovalne dobe znotraj določenega časovnega obdobja, in če ti pravni predpisi predvidevajo, da se to časovno obdobje podaljša na podlagi določenih dejanskih stanj ali zavarovalnih dob, se za podaljšanje upoštevajo tudi zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ali primerljiva dejanska stanja v drugi državi pogodbenici. Primerljiva dejanska stanja so dobe prejemanja invalidske ali starostne pokojnine, dajatve zaradi bolezni, brezposelnosti ali nesreče pri delu po pravnih predpisih druge države pogodbenice.
25. člen
Določitev sorazmernega dela dajatve
(1) Če zavarovanec ali njegov družinski član izpolnjuje pogoje za dajatev le ob upoštevanju prvega ali drugega odstavka 22. člena tega sporazuma, se pravica do le-te ugotavlja na naslednji način:
a) nosilec vsake države pogodbenice mora po svojih pravnih predpisih ugotoviti, ali določena oseba s seštevanjem zavarovalnih dob, kot je določeno v 22. členu tega sporazuma, po teh pravnih predpisih izpolnjuje pogoje za priznanje pravice do dajatve;
b) če obstaja pravica do dajatve, mora vsak nosilec, ki pride v poštev, najprej izračunati teoretični znesek dajatve, ki bi ga moral izplačevati, če bi moral po svojih pravnih predpisih upoštevati vso zavarovalno dobo, dopolnjeno po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic.Če je znesek dajatve neodvisen od dolžine zavarovalne dobe, velja kot teoretični znesek;
c) na osnovi tega zneska mora nosilec določiti znesek, ki ga je dolžan izplačevati, v sorazmerju med dolžino zavarovalne dobe, dopolnjene po njegovih pravnih predpisih, in skupno zavarovalno dobo;
d) če pri izvajanju točke c) skupna zavarovalna doba, ki se upošteva po prvem in drugem odstavku 22. člena tega sporazuma, presega najdaljšo možno zavarovalno dobo, ki je po pravnih predpisih ene države pogodbenice določena za odmero višine dajatve, se delni znesek dajatve izračuna v sorazmerju med zavarovalno dobo, dopolnjeno po pravnih predpisih te države pogodbenice, in njeno najdaljšo možno zavarovalno dobo.
(2) Hrvaški nosilec ne bo uporabljal določb točk b) do d) prvega odstavka tega člena, če bi bila za zavarovanca ugodnejša določitev višine dajatev samo na podlagi hrvaških zavarovalnih dob.
(3) Pri izvajanju točke b) prvega odstavka tega člena upošteva pri določitvi osnove za pokojnino vsaka država pogodbenica samo zavarovalno dobo, dopolnjeno na lastnem območju.
4. poglavje
ZAVAROVANJE ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI
26. člen
Seštevanje zavarovalnih dob
Zavarovalna doba, dopolnjena z obveznim zavarovanjem po pravnih predpisih ene države pogodbenice, se upošteva pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila za primer brezposelnosti po pravnih predpisih druge države pogodbenice, če je bila brezposelna oseba v državi pogodbenici, v kateri uveljavlja nadomestilo, v zadnjih dvanajstih mesecih pred vložitvijo zahteve za nadomestilo v delovnem razmerju in obvezno zavarovana za primer brezposelnosti najmanj devet mesecev in če pri tem niso bili kršeni predpisi o zaposlovanju tujcev.
IV. DEL
RAZNE DOLOČBE
27. člen
Izvajanje sporazuma
(1) Pristojni organi bodo z administrativnim sporazumom uredili način izvajanja tega sporazuma.
(2) Z administrativnim sporazumom iz prvega odstavka tega člena bodo pristojni organi zaradi lažjega izvajanja tega sporazuma, predvsem za vzpostavljanje enostavne in hitre zveze med nosilci obeh držav pogodbenic, določili organe za zvezo.
(3) Pristojni organi držav pogodbenic se bodo obveščali:
a) o vseh sprejetih ukrepih za izvajanje tega sporazuma,
b) o vseh spremembah svojih pravnih predpisov, ki zadevajo uporabo tega sporazuma, v roku 60 dni po njihovi uveljavitvi.
(4) Pri uporabi tega sporazuma pristojni organi in nosilci držav pogodbenic drug drugemu pomagajo in ravnajo tako, kot da gre za uporabo njihovih lastnih pravnih predpisov. Ta uradna pomoč je brezplačna.
(5) Pristojni organi in nosilci držav pogodbenic lahko zaradi uporabe tega sporazuma vzpostavijo neposredni stik med seboj, lahko pa tudi z osebami, udeleženimi v postopku, ali njihovimi pooblaščenci.
(6) Pristojni organi in nosilci ene države pogodbenice ne smejo zavrniti vloženih zahtevkov in drugih vlog ali dopisov samo zato, ker so napisani v uradnem jeziku druge države pogodbenice.
(7) Zdravniške preglede, ki se opravljajo pri izvajanju pravnih predpisov ene države pogodbenice in zadevajo osebe, ki prebivajo na območju druge države pogodbenice, bo na prošnjo pristojnega nosilca in v njegovo breme opravil nosilec v kraju prebivanja osebe. Če se zdravniški pregledi opravljajo v interesu nosilcev obeh držav pogodbenic, se stroški ne povrnejo.
(8) Za sodno pravno pomoč se uporabljajo določbe sporazuma med državama pogodbenicama, ki velja za nudenje pravne pomoči v civilnopravnih zadevah.
28. člen
Oprostitev overovitve in plačila taks
(1) Če so po pravnih predpisih ene države pogodbenice pisne vloge ali listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi teh pravnih predpisov, delno ali v celoti oproščene taks, vključno s konzularnimi in upravnimi taksami, velja ta oprostitev tudi za ustrezne pisne vloge ali listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov druge države pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma.
(2) Za listine, ki jih je treba predložiti pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene države pogodbenice iz prvega odstavka 2. člena tega sporazuma nosilcem druge države pogodbenice, ni potrebna overovitev oziroma kakšna podobna formalnost.
29. člen
Vlaganje zahtevkov
(1) Zahtevki, izjave ali pravna sredstva, ki se pri uporabi tega sporazuma ali pravnih predpisov ene države pogodbenice vložijo pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi ene države pogodbenice, se štejejo kot zahtevki, izjave ali pravna sredstva, vložena pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge države pogodbenice.
(2) Zahtevek za dajatev, vložen po pravnih predpisih ene države pogodbenice,velja tudi kot zahtevek za ustrezno dajatev po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ki pride v poštev pri uporabi tega sporazuma. To ne velja, če vlagatelj zahtevka izrecno zahteva, da se uveljavljanje pravice do dajatve zaradi starosti po pravnih predpisih druge države pogodbenice odloži.
(3) Zahtevke, izjave ali pravna sredstva, ki morajo biti pri uporabi pravnih predpisov ene države pogodbenice v določenem roku vloženi pri pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi te države pogodbenice, lahko oseba vloži v enakem roku pri ustreznem pristojnem organu, nosilcu ali drugi pristojni službi druge države pogodbenice.
(4) V primerih iz prvega do tretjega odstavka tega člena navedene službe zahtevke, izjave ali pravna sredstva nemudoma neposredno ali s posredovanjem organov za zvezo držav pogodbenic odstopijo ustreznemu pristojnemu organu, nosilcu ali drugi pristojni službi.
30. člen
Valuta in obračunski tečaj
(1) Pristojni nosilec izplačuje dajatve z oprostilnim učinkom v valuti, ki velja v njegovi državi. Pri preračunavanju dajatev v valuto druge države pogodbenice je merodajen tečaj, ki je veljal na dan, ko je nosilec nakazal dajatev izplačilnemu organu svoje države zaradi izplačila upravičencu v drugo državo pogodbenico.
(2) Če mora posamezni nosilec kaj plačati nosilcu druge države pogodbenice, plača to v valuti druge države pogodbenice.
(3) Nakazila se na podlagi tega sporazuma opravljajo v skladu s sporazumom o plačilnem prometu, ki velja med državama pogodbenicama v času nakazila.
31. člen
Priznavanje izvršljivih odločb
(1) Izvršljive odločbe sodišč kot tudi odločbe drugih organov ali nosilcev ene države pogodbenice ter dokazila o neplačevanju prispevkov (listine) ali drugih terjatev iz socialnega zavarovanja ter zahteve za vračilo neupravičeno prejetih dajatev se priznajo tudi v drugi državi pogodbenici.
(2) Priznanje se sme zavrniti le, če je v nasprotju s pravnim redom tiste države pogodbenice, v kateri bi odločba ali listina morala biti priznana.
(3) Na podlagi izvršljivih odločb in listin, priznanih po prvem odstavku tega člena, se opravi izvršba v drugi državi pogodbenici. Izvršilni postopek poteka po pravnih predpisih, ki veljajo glede izvršitve izdanih ustreznih odločb in listin v državi pogodbenici, na katere območju se izvršitev opravlja. Na izvodu odločbe ali listine mora biti potrdilo o njeni izvršljivosti (klavzula o izvršljivosti).
32. člen
Poračun akontacij
(1) Če je nosilec ene države pogodbenice izplačeval akontacije dajatev za določeno obdobje, nosilec druge države pogodbenice na njegovo zahtevo zadrži izplačilo zaostalega zneska ustrezne dajatve za isto obdobje, do katerega obstaja pravica po pravnih predpisih druge države pogodbenice. Če je nosilec ene države pogodbenice upravičencu izplačeval višjo dajatev, kot bi mu pripadala za obdobje, za katero je nosilec druge države pogodbenice naknadno priznal ustrezno dajatev, se razlika med izplačano in pripadajočo dajatvijo obravnava kot akontacija v smislu prejšnjega stavka.
(2) Če je nosilec socialne pomoči ene države pogodbenice odobril socialno pomoč za obdobje, za katero je bila naknadno po pravnih predpisih druge države pogodbenice priznana pravica do dajatve, zadrži pristojni nosilec te države pogodbenice na zahtevo, vendar v korist nosilca socialne pomoči le zneske, ki se nanašajo na isto obdobje, do višine izplačane socialne pomoči, kot da gre za izplačano socialno pomoč nosilca druge države pogodbenice.
33. člen
Povrnitev škode
Če imata pravico do odškodnine glede istovrstnih dajatev za isti škodni primer tako nosilec ene države pogodbenice kot tudi nosilec druge države pogodbenice, uveljavlja nosilec ene države pogodbenice na predlog nosilca druge države pogodbenice tudi njegovo pravico do odškodnine. Tretja oseba lahko terjatve obeh nosilcev poravna tako, da jih plača enemu ali drugemu nosilcu z oprostilnim učinkom. Nosilca sta se dolžna poplačati v sorazmernih deležih glede na dajatve, ki jih izplačujeta.
34. člen
Reševanje sporov
(1) Spore med državama pogodbenicama o razlagi in uporabi tega sporazuma rešujejo pristojni organi sporazumno.
(2) Če spora ni mogoče rešiti na ta način, se na zahtevo ene države pogodbenice sporna zadeva predloži arbitražnemu sodišču.
(3) Arbitražno sodišče se sestavi za vsak primer posebej, pri čemer vsaka država pogodbenica imenuje enega člana, ta dva pa sporazumno predlagata državljana tretje države kot predsednika, ki ga imenujeta vladi obeh držav pogodbenic. Člana morata biti imenovana v dveh mesecih, predsednik pa v treh mesecih, potem ko ena država pogodbenica obvesti drugo, da želi spor predložiti arbitražnemu sodišču.
(4) Če se roki iz tretjega odstavka tega člena ne upoštevajo in ni drugega dogovora, lahko vsaka od držav pogodbenic zaprosi predsednika Evropskega sodišča za človekove pravice, naj opravi potrebna imenovanja. Če je predsednik Evropskega sodišča za človekove pravice državljan ene države pogodbenice ali je iz kakšnega drugega razloga zadržan, opravi imenovanje podpredsednik. Če je tudi podpredsednik državljan ene države pogodbenice ali je tudi on zadržan, opravi imenovanje po položaju naslednji član sodišča, ki ni državljan nobene od držav pogodbenic.
(5) Arbitražno sodišče odloča z večino glasov na podlagi sporazumov, ki obstajajo med državama pogodbenicama, in na podlagi mednarodnega splošnega prava. Njegove odločitve so obvezujoče. Vsaka država pogodbenica krije stroške za svojega člana kot tudi stroške0zastopanja v postopku pred arbitražnim sodiščem. Stroške za predsednika in druge stroške krijeta državi pogodbenici v enakih delih. Arbitražno sodišče lahko plačilo stroškov uredi tudi na drugačen način. V vsem drugem arbitražno sodišče samo določi svoj postopek.
V. DEL
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
35. člen
Pravice do dajatev
(1) Ta sporazum ne daje pravice do izplačila dajatev za čas pred njegovo uveljavitvijo.
(2) Za ugotavljanje pravic do dajatev po tem sporazumu se upoštevajo tudi zavarovalne dobe, ki so bile dopolnjene na podlagi pravnih predpisov držav pogodbenic pred uveljavitvijo tega sporazuma.
(3) Ne glede na določbo tretjega odstavka 22. člena tega sporazuma se zavarovalne dobe, dopolnjene po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ki so veljali v času, ko sta obe državi pogodbenici uporabljali pravne predpise nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije, upoštevajo v trajanju, kot so bile priznane po teh pravnih predpisih.
(4) Ne glede na prvi odstavek tega člena velja ta sporazum tudi za primere zavarovanja, ki so nastopili, preden je začel veljati.
(5) Dajatve, ki pripadajo šele na podlagi tega sporazuma, se ugotavljajo na zahtevo upravičenca. Če je zahteva vložena v roku dveh let po začetku veljavnosti tega sporazuma, se dajatev prizna od dne veljavnosti tega sporazuma, če se zahteva vloži po tem roku, pa se dajatve priznajo od dneva, ki je določen po pravnih predpisih vsake države pogodbenice.
36. člen
Dajatve po prejšnjih pravnih predpisih
Dajatve, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice do 8. oktobra 1991 priznal po pravnih predpisih nekdanje Socialistične federativne republike Jugoslavije z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, ostanejo obveznost pristojnega nosilca države pogodbenice, ki je te dajatve priznal.
37. člen
Ponovna odmera pokojnin
(1) Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se po uradni dolžnosti odmerijo po določbah tega sporazuma. V teh primerih velja za dan vložitve zahtevka po pravnih predpisih druge države pogodbenice dan, ko je pristojni nosilec prve države pogodbenice začel postopek. Pokojnine se odmerijo po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic od prvega dne naslednjega meseca po mesecu, v katerem je pristojni nosilec, ki je prvi priznal pravico do pokojnine, začel postopek za ponovno odmero pokojnine.
(2) Če bi bil z uporabo prvega odstavka tega člena seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, nižji od že priznane pokojnine, ki bi se na dan ponovne odmere izplačevala po pravnih predpisih ene države pogodbenice, bo pristojni nosilec te države pogodbenice izplačeval upravičencu tudi razliko med svojo že priznano pokojnino in seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, na naslednji način:
a) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil po pravnih predpisih ene države pogodbenice in ki ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v tej državi pogodbenici, bo pristojni nosilec pokojnino še naprej izplačeval v znesku, ki bi mu pripadal po pravnih predpisih te države pogodbenice. V tem primeru bo pristojni nosilec druge države pogodbenice izplačeval pokojnino neposredno pristojnemu nosilcu prve države pogodbenice;
b) upravičencu, ki je pokojnino že pridobil v eni državi pogodbenici in ki ima na dan ponovne odmere pokojnine stalno prebivališče v drugi državi pogodbenici ali v neki tretji državi, bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval pokojnino, na novo odmerjeno po njegovih pravnih predpisih, in razliko med zadnjim izplačanim zneskom prej priznane pokojnine ter seštevkom pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic. Razliko iz prejšnjega stavka bo pristojni nosilec prve države pogodbenice izplačeval, vse dokler seštevek pokojnin, odmerjenih po pravnih predpisih obeh držav pogodbenic, ne bo dosegel višine prej izplačevane pokojnine. V tem primeru bo pristojni nosilec druge države pogodbenice pokojnino izplačeval neposredno upravičencu ter bo o vsaki spremembi višine pokojnine obveščal pristojnega nosilca prve države pogodbenice.
(3) Pokojnine, ki jih je pristojni nosilec ene države pogodbenice priznal v obdobju od 8. oktobra 1991 do uveljavitve tega sporazuma na podlagi zavarovalne dobe, krajše od 12 mesecev, dopolnjene po pravnih predpisih te države pogodbenice, in z upoštevanjem zavarovalnih dob, dopolnjenih izključno po pravnih predpisih druge države pogodbenice, se bodo ponovno odmerile z uporabo 23. člena tega sporazuma in prvega odstavka tega člena v delu, ki se nanaša na začetek postopka in dan priznanja pravice.
38. člen
Vojaške pokojnine po prejšnjih pravnih predpisih
Določbe Sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško o vojaških pokojninah z dne 20. julija 1992 se uporabljajo tudi po uveljavitvi tega sporazuma, razen določb, ki se nanašajo na otroške dodatke.
39. člen
Uveljavitev in trajanje sporazuma
(1) Državi pogodbenici se bosta medsebojno v pisni obliki in po diplomatski poti obvestili o izvedbi ustreznih postopkov po notranjepravnih predpisih obeh držav pogodbenic, potrebnih za uveljavitev tega sporazuma.
(2) Ta sporazum začne veljati prvi dan meseca, ki sledi mesecu, v katerem je prejeto zadnje obvestilo iz prvega odstavka tega člena.
(3) Ta sporazum se sklene za nedoločen čas. Vsaka država pogodbenica ga lahko odpove v pisni obliki po diplomatski poti z odpovednim rokom šestih mesecev. Odpoved začne veljati z iztekom tekočega koledarskega leta.
(4) V primeru odpovedi tega sporazuma veljajo njegove določbe za pridobljene pravice še naprej, in sicer ne glede na omejujoče določbe, ki bi jih sistemi, ki pridejo v poštev, predvidevali za primer bivanja upravičenca v tujini.
(5) V primeru odpovedi tega sporazuma se začeti postopki za uveljavljanje pravic dokončajo po določbah tega sporazuma.
V potrditev tega sta pooblaščenca podpisala ta sporazum.
Sestavljeno v Ljubljani, dne28.4.1997 v dveh izvirnikih, vsak v slovenskem in hrvaškem jeziku, pri čemer sta obe besedili enako verodostojni.
Za Republiko Slovenijo:
Zoran Thaler l.r. Za Republiko Hrvaško:
Mate Granić l.r.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 540-01/97-11/1
Ljubljana, dne 28. oktobra 1997
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
Janez Podobnik, dr. med.
| Zadnja sprememba: 07/29/1998 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |