Vsebina

Preambula


I. del

Temeljne določbe

I. poglavje

Splošno

1. Področje delovanja in cilji zveze
1. bis Opredelitev pojmov
2. Članice zveze
3. Jurisdikcija zveze
4. Posebni odnosi
5. Sedež zveze
6. Uradni jezik zveze
7. Denarna enota
8. Ožje zveze. Posebni sporazumi
9. Odnosi z Organizacijo združenih narodov
10. člen Odnosi z mednarodnimi organizacijami

____________________________
¹ Za dodatni protokol Tokio 1969 glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 9. do 12. strani. Za drugi dodatni protokol ((Lozana 1974) glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 23. do 25. strani. Za tretji dodatni protokol (Hamburg 1984) glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 25. do 28. strani. Za četrti dodatni protokol (Washington 1989) glej dokumente tega kongresa, III/1. zvezek, od 27. do 32. strani. Za peti dodatni protokol (Seul 1994) glej dokumente tega kongresa, III. zvezek, od 25. do 29. strani. Za šesti dodatni protokol (Peking 1999) glej od 9. do 12. strani odločitev XXII. kongresa Peking 1999. Za sedmi dodatni protokol (Bukarešta 2004) glej od 27. do 31. strani tega zvezka.



II. poglavje

Pristop ali sprejem v zvezo. Izstop iz zveze

11. Pristop ali sprejem v zvezo. Postopek
12. člen Izstop iz zveze. Postopek


III. poglavje

Organizacija zveze

13. Organi zveze
14. Kongres
15. Izredni kongresi
16. Upravne konference (črtano)
17. Upravni svet
18. Poštnooperativni svet
19. Posebni odbori (črtano)
20. člen Mednarodni urad


IV. poglavje

Finance zveze

21. člen Izdatki zveze. Prispevki držav članic


II. del

Akti zveze

I. poglavje

Splošno

22. Akti zveze
23. Uporaba aktov zveze na ozemljih, za katerih mednarodne odnose je odgovorna država članica
24. člen Notranja zakonodaja


II. poglavje

Sprejetje in odpoved aktov zveze

25. Podpis, verodostojnost, ratifikacija in druge oblike potrjevanja aktov zveze
26. Uradno obvestilo o ratifikaciji in druge oblike potrjevanja aktov zveze
27. Pristop k sporazumom
28. člen Odpoved sporazuma


III. poglavje

Spreminjanje aktov zveze

29. Predlaganje predlogov
30. Spreminjanje ustave
31. člen Spreminjanje splošnega pravilnika, konvencije in sporazumov


IV. poglavje

Reševanje sporov

32. člen Arbitraža


III. del

Končne določbe

33. člen Začetek veljavnosti in trajanje ustave

Preambula¹

Da bi se razvijale komunikacije med narodi z učinkovitim opravljanjem poštnih storitev in da bi prispevali k uresničevanju plemenitih ciljev mednarodnega sodelovanja na kulturnem, socialnem in gospodarskem področju, so pooblaščeni predstavniki vlad držav pogodbenic s pridržkom ratifikacije sprejeli to ustavo.

Poslanstvo zveze je spodbujanje trajnega razvoja kakovostnih, učinkovitih in dostopnih univerzalnih poštnih storitev in s tem olajševanje stikov med ljudmi po svetu z:
– zagotavljanjem prostega kroženja poštnih pošiljk po enotnem poštnem ozemlju, ki ga sestavljajo medsebojno povezana omrežja;
– pospeševanjem sprejemanja pravičnih skupnih standardov in uporabe tehnologije;
– zagotavljanjem sodelovanja in medsebojnega vplivanja med zainteresiranimi;
– pospeševanjem učinkovitega strokovnega sodelovanja;
– zadovoljevanjem spreminjajočih se potreb strank.
_______________________________
¹ Spremenjeno na kongresu v Bukarešti 2004.

1.1 poštna storitev: vse poštne storitve v obsegu, ki ga določijo organi zveze. Glavna dolžnost te storitve je zadovoljevanje nekaterih družbenih in gospodarskih ciljev držav članic z zagotavljanjem prevzemanja, razvrščanja, prenosa in dostave poštnih pošiljk;
1.2 država članica: država, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena ustave;
1.3 enotno poštno ozemlje (isto poštno ozemlje): obveznost pogodbenic aktov Svetovne poštne zveze, da na podlagi načela vzajemnosti zagotavljajo izmenjavo pisemskih poštnih pošiljk ob upoštevanju prostega tranzita in da ravnajo s poštnimi pošiljkami, ki so iz drugih držav v tranzitu čez njihovo državo, nepristransko kot z lastnimi poštnimi pošiljkami;
1.4 prosti tranzit: načelo, po katerem mora posredujoča poštna uprava prepeljati poštne pošiljke, ki jih prevzame za tranzit od druge poštne uprave, in jih obravnavati enako kot lastne pošiljke v notranjem prometu;
1.5 pisemska poštna pošiljka: pošiljka, opredeljena v konvenciji;
1.6 mednarodna poštna storitev: poštne dejavnosti ali storitve, ki jih urejajo akti; skupek teh dejavnosti ali storitev.

a) letni izdatki zveze;
b) izdatki za organizacijo naslednjega kongresa.

Vsebina



I. (spremenjena preambula)
II. (dodan 1. bis člen) Opredelitev pojmov
III. (spremenjen 22. člen) Akti zveze
IV. (spremenjen 30. člen) Spremembe Ustave
V. (spremenjen 31. člen) Spremembe splošnega pravilnika, konvencije in sporazumov
VI. Pristop k Dodatnemu protokolu in drugim aktom zveze
VII. člen Začetek veljavnosti in trajanje dodatnega protokola k Ustavi Svetovne poštne zveze

1.1 poštna storitev: vse poštne storitve v obsegu, ki ga določijo organi zveze. Glavna dolžnost te storitve je zadovoljevanje nekaterih družbenih in gospodarskih ciljev držav članic z zagotavljanjem prevzemanja, razvrščanja, prenosa in dostave poštnih pošiljk;
1.2 država članica: država, ki izpolnjuje pogoje iz 2. člena ustave;
1.3 enotno poštno ozemlje (isto poštno ozemlje): obveznost pogodbenic aktov Svetovne poštne zveze, da na podlagi načela vzajemnosti zagotavljajo izmenjavo pisemskih poštnih pošiljk ob upoštevanju prostega tranzita in da ravnajo s poštnimi pošiljkami, ki so iz drugih držav v tranzitu čez njihovo državo, nepristransko kot z lastnimi poštnimi pošiljkami;
1.4 prosti tranzit: načelo, po katerem mora posredujoča poštna uprava prepeljati poštne pošiljke, ki jih prevzame za tranzit od druge poštne uprave, in jih obravnavati enako kot lastne pošiljke v notranjem prometu;
1.5 pisemska poštna pošiljka: pošiljka, opredeljena v konvenciji;
1.6 mednarodna poštna storitev: poštne dejavnosti ali storitve, ki jih urejajo akti; skupek teh dejavnosti ali storitev.

Prvi del

Splošna pravila, ki se uporabljajo pri mednarodnih poštnih storitvah


Uvodno poglavje

Splošne določbe



1. Opredelitev pojmov
2. Določitev organa ali organov, odgovornih za izpolnjevanje obveznosti zaradi pristopa h konvenciji
3. Univerzalna poštna storitev
4. Prosti tranzit
5. Lastništvo poštnih pošiljk. Umik. Sprememba ali popravek naslova. Prepošiljanje. Vračilo nevročljivih pošiljk pošiljatelju
6. Pristojbine
7. Oprostitev poštnin
8. Poštne znamke
9. Poštna varnost
10. Okolje
11. člen Kršitve




Drugi del

Pravila, ki veljajo za pisemske in paketne poštne pošiljke

1. poglavje

Zagotavljanje storitev


12. Osnovne storitve
13. Dopolnilne storitve
12. Posebne pristojbine
13. Priporočene pošiljke
14. Elektronska pošta, EMS, integrirana logistika in nove storitve
15. Nesprejemljive pošiljke. Prepovedi
16. Sprejemljive radioaktivne in biološke snovi
17. Poizvednice
18. Carinski pregled. Carinske in druge dajatve
19. Izmenjava zaprtih sklepov z vojaškimi enotami
20. člen Standardi za kakovost storitev in cilji


2. poglavje

Odgovornost

21. Odgovornost poštnih uprav. Odškodnine
22. Izključitev odgovornosti poštnih uprav
23. Odgovornost pošiljatelja
24. Plačilo odškodnine
25. Morebitna pošiljateljeva ali naslovnikova povrnitev odškodnine
26. člen Vzajemnost, ki se uporablja za pridržke glede odgovornosti


3. poglavje

Posebne določbe za pisemsko pošto

27. člen Prepošiljanje pisemskih poštnih pošiljk



Tretji del

Povračila

1. poglavje

28. Terminalni stroški. Splošne določbe
29. Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri izmenjavi med državami
ciljnega sistema
30. Terminalni stroški. Določbe, ki se uporabljajo pri pretokih poštnih pošiljk v države, iz držav in med državami prehodnega sistema
31. Sklad za izboljševanje kakovosti storitev
32. člen Tranzitni stroški


2. poglavje

33. Osnovne tarife in določbe v zvezi s stroški letalskega prevoza
34. Kopenske in pomorske tarife za poštne pakete
35. člen Pooblastila Poštnooperativnega sveta za določanje stroškov in tarif



Četrti del

Končne določbe

36. Pogoji za sprejemanje predlogov v zvezi s konvencijo in pravilniki
37. Pridržki, predloženi na kongresu
38. člen Začetek veljavnosti in trajanje konvencije

1.1 univerzalna poštna storitev: stalno zagotavljanje kakovostnih osnovnih poštnih storitev strankam na vseh točkah ozemlja države po dostopnih cenah;
1.2 zaprti sklep: plombirana ali zapečatena in označena vreča ali skupek takih vreč ali drugih vsebnikov s poštnimi pošiljkami;
1.3 odprti tranzit: tranzit pošiljk, katerih število ali teža ne opravičuje priprave zaprtega sklepa za naslovno državo čez posredujočo državo;
1.4 poštna pošiljka: splošni pojem, ki označuje vsako pošiljanje, ki ga opravi pošta (pisma, paketi, nakaznice itd.);
1.5 terminalni stroški: plačilo odpravne uprave naslovni upravi, s katerim poravna stroške, nastale s predelavo pisemske poštne pošiljke, prejete v naslovni državi;
1.6 tranzitni stroški: plačilo za storitve, ki jih v državi tranzita opravi prevoznik (poštna uprava, druga služba ali obe) v kopenskem, pomorskem oziroma letalskem tranzitu sklepov;
1.7 kopenska tarifa v prispetju: plačilo odpravne uprave naslovni upravi, s katerim poravna stroške, ki jih ima naslovna država s prispelimi poštnimi paketi;
1.8 kopenska tarifa za tranzit: plačilo za storitve, ki jih v državi tranzita opravi prevoznik (poštna uprava, druga služba ali obe) v kopenskem oziroma letalskem tranzitu paketov čez njegovo ozemlje;
1.9 pomorska tarifa: plačilo za storitve, ki jih opravi prevoznik (poštna uprava, druga služba ali obe), ki sodeluje pri pomorskem prevozu poštnega paketa.

2.1 izda jo izključno organ, ki je pristojen za izdajanje v skladu z akti Svetovne poštne zveze; izdajanje poštnih znamk vključuje tudi njihovo dajanje v obtok;

2.2 je simbol neodvisnosti in samostojnosti in pomeni:

2.2.1 dokaz plačila poštnine, ki ustreza njeni dejanski vrednosti, če je nalepljena na poštno pošiljko v skladu z akti zveze;

2.2.2 kot filatelistični predmet vir dodatnega prihodka poštnih uprav;

2.3 mora biti v obtoku na matičnem ozemlju poštne uprave izdajateljice, namenjena za frankiranje ali filatelijo.

3 Kot simbol neodvisnosti in samostojnosti vsebuje poštna znamka:

3.1 v latinici izpisano ime države članice ali ozemlja, ki ji oziroma mu pripada poštna uprava izdajateljica;

3.1.1 izbirno uradni znak države članice, ki ji pripada poštna uprava izdajateljica;

3.1.2 načeloma nazivno vrednost, izpisano v latinici ali z arabskimi številkami;

3.1.3 izbirno napis "Postes" v latinici ali z drugimi črkami.

4 Državni simboli, uradni kontrolni znaki in simboli medvladnih organizacij, ki so na znamkah, so zaščiteni s Pariško konvencijo za varstvo industrijske lastnine.

5 Vsebine in motivi poštnih znamk morajo:

5.1 biti skladni z duhom preambule ustave Svetovne poštne zveze in odločitvami, ki jih sprejmejo organi zveze;

5.2 biti v tesni povezavi s kulturno identiteto države, ki ji pripada poštna uprava izdajateljica, ali prispevati k razširjanju kulture ali ohranjanju miru;

5.3 pri spominjanju na osebnosti ali dogodke, ki niso iz države ali z ozemlja, od koder je poštna uprava izdajateljica, imeti tesne stike s to državo ali tem ozemljem;

5.4 biti brez politične ali žaljive vsebine za osebe ali države;

5.5 zaznamovati pomembno značilnost države, ki ji pripada poštna uprava izdajateljica ali nje same.

6 Glede pravic iz intelektualne lastnine je lahko na poštni znamki:

6.1 oznaka, da je poštna uprava izdajateljica nosilka pravice iz intelektualne lastnine, npr.:

6.1.1 avtorske pravice, tako da pripiše oznako za zaščito avtorskih pravic (ˆ), označi lastništvo avtorskih pravic in leto izdaje;

6.1.2 blagovne znamke, registrirane na ozemlju države članice, ki ji pripada poštna uprava izdajateljica, tako da pripiše znak za registracijo znamke (Ÿ) za imenom znamke;

6.2 ime oblikovalca;

6.3 ime tiskarne.

7 Poštni frankirni odtisi, odtisi frankirnih strojev in odtisi tiskarskih strojev ali drugih postopkov tiskanja ali žigosanja, ki so v skladu z akti Svetovne poštne zveze, se lahko uporabljajo samo s pooblastilom poštne uprave.

1.1 Države članice bodo sprejele potrebne ukrepe, s katerimi bodo preprečevale, preganjale in kaznovale vsakogar, ki bo spoznan za krivega, ker je:

1.1.1 v poštne pošiljke vstavljal mamila, psihotropne snovi ali eksplozivne, vnetljive ali drugače nevarne snovi, če njihovega vstavljanja ni konvencija izrecno dovolila;

1.1.2 v poštne pošiljke vstavljal predmete s pedofilsko ali pornografsko vsebino, na katerih so otroci.

2 Splošno o frankiranju in posebej sredstva zanj

2.1 Države članice bodo sprejele potrebne ukrepe, s katerimi bodo preprečevale, preganjale in kaznovale kršitve v zvezi s sredstvi za frankiranje, določenimi v tej konvenciji, kot so npr:

2.1.1 poštne znamke v obtoku ali vzete iz obtoka;

2.1.2 frankirni odtisi;

2.1.3 odtisi frankirnih strojev ali tiskarskih strojev;

2.1.4 mednarodni kuponi za odgovor.

2.2 V tej konvenciji pomeni kršitev, ki se nanaša na sredstva za poštno frankiranje, vsako spodaj navedeno dejanje, storjeno z namenom nezakonitih pridobitev za storilca ali tretjo osebo. Kaznujejo se ta dejanja:

2.2.1 ponarejanje, posnemanje ali ponatis sredstev za frankiranje ali vsako nezakonito ali protizakonito dejanje, povezano z nedovoljeno proizvodnjo teh sredstev;

2.2.2 uporaba, dajanje v obtok, trženje, razdeljevanje, razširjanje, prenos, razstavljanje, razkazovanje ali objavljanje kateregakoli ponarejenega, posnemanega ali ponatisnjenega sredstva za poštno frankiranje;

2.2.3 vsaka uporaba ali dajanje v obtok v poštne namene že uporabljenih frankirnih sredstev;

2.2.4 vsak poskus takega kršenja.

3 Vzajemnost

3.1 Pri kaznovanju ne sme biti nobene razlike med dejanji iz drugega odstavka, ne glede ali gre za domača ali tuja sredstva za poštno frankiranje; za to določbo ne sme veljati noben zakonski ali dogovorni pogoj vzajemnosti.

1.1 priporočena obravnava letalskih pošiljk in prednostnih pisemskih poštnih pošiljk v odpravi;

1.2 priporočena obravnava neprednostnih in površinskih pisemskih poštnih pošiljk v odpravi, namenjenih na naslove, kjer ni prednostnih ali letalskih storitev;

1.3 priporočena obravnava za vse pisemske poštne pošiljke v prispetju.

2 Zagotavljanje priporočene obravnave neprednostnih in površinskih pisemskih poštnih pošiljk v odpravi na naslove, za katere je zagotovljena storitev za prednostno ali letalsko pošto, je izbirno.

3 Države članice lahko pri sodelovanju z upravami, s katerimi so se sporazumele o izvajanju izbirnih dopolnilnih storitev, zagotavljajo storitve:

3.1 vrednostnih pošiljk za pisemske poštne pošiljke in pakete;

3.2 pošiljk s potrjeno vročitvijo za pisemske poštne pošiljke;

3.3 pošiljk s plačilom po povzetju za pisemske poštne pošiljke in pakete;

3.4 ekspresnih pošiljk za pisemske poštne pošiljke in pakete;

3.5 osebnega vročanja naslovniku za pisemske poštne pošiljke, ki so priporočene, s potrjeno vročitvijo ali z označeno vrednostjo;

3.6 oproščene poštnin za pisemske poštne pošiljke in pakete;

3.7 storitev za lomljive in zelo velike pakete;

3.8 zbirna storitev "Consignment" za skupinske pošiljke enega pošiljatelja, namenjene v tujino.

4 Naslednje tri dopolnilne storitve imajo obvezno in izbirno naravo:

4.1 storitev mednarodnih poslovnih odgovorov (CCRI ), ki je predvsem izbirna, vendar pa morajo vse uprave zagotavljati storitev vračanja pošiljk CCRI;

4.2 storitev mednarodnih kuponov za odgovor; ti kuponi se lahko izmenjavajo med državami članicami, vendar je njihova prodaja izbirna;

4.3 obvestilo o vročitvi pisemskih poštnih pošiljk, paketov in vrednostnih pošiljk, ki so priporočeni ali s potrjeno vročitvijo; vse poštne uprave sprejemajo obvestila o vročitvi za pošiljke v prispetju; obvestilo o vročitvi za pošiljke v odpravi pa je izbirno.

5 Te storitve in pripadajoče pristojbine so opisane v pravilnikih.

6 Če se za spodaj navedene lastnosti storitev plačujejo posebne pristojbine v notranjem prometu, so poštne uprave pooblaščene, da zaračunavajo enake pristojbine za mednarodne pošiljke po pogojih, opisanih v pravilnikih:

6.1 vročanje malih paketov z maso nad 500 g;

6.2 oddaja pisemskih poštnih pošiljk po skrajnem času za pošiljanje;

6.3 oddaja pošiljk zunaj rednega delovnega časa okenca;

6.4 prevzem na pošiljateljevem naslovu;

6.5 dvig pisemske poštne pošiljke zunaj rednega delovnega časa okenca;

6.6 poštno ležeče (poste restante);

6.7 ležarina za pisemske poštne pošiljke z maso nad 500 g in za poštne pakete;

6.8 dostava paketov na podlagi obvestila o prispetju;

6.9 pokrivanje tveganja ob višji sili.

1.1 elektronska pošta kot poštna storitev, ki vključuje elektronski prenos sporočil;

1.2 EMS kot ekspresna poštna storitev za dokumente in blago in ki je, kadar je mogoče, najhitrejša poštna storitev, ki se opravlja s fizičnimi sredstvi; poštne uprave lahko to storitev zagotavljajo v skladu s standardnim večstranskim sporazumom EMS ali z dvostranskimi sporazumi;

1.3 storitev integrirane logistike, ki v celoti ustreza logističnim potrebam strank in vključuje postopke pred fizičnim prenosom dokumentov in blaga ter po njihovem prenosu;

1.4 elektronski poštni žig, ki v določeni obliki in določenem času dokazljivo potrjuje elektronski dogodek, v katerem je bila udeležena ena stran ali je bilo udeleženih več strani.


2 Poštne uprave se lahko medsebojno sporazumejo o ponudbi nove storitve, ki ni izrecno predvidena v aktih zveze. Pristojbine za novo storitev določi vsaka zadevna uprava z upoštevanjem obratovalnih stroškov za to storitev.

1.1 Pošiljke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v konvenciji in pravilnikih, se ne sprejmejo. Tudi pošiljke, poslane z namenom prevare ali da se izogne ustreznemu plačilu za storitev, se ne sprejmejo.

1.2 Izjeme glede prepovedi v tem členu so navedene v pravilnikih.

1.3 Vsaka poštna uprava lahko razširi prepovedi iz tega člena in jih začne uporabljati takoj, ko jih vključi v ustrezen zbornik.

2 Prepovedi, ki veljajo za vse pošiljke

2.1 V vse vrste paketov je prepovedano vstavljati spodaj naštete predmete:

2.1.1 mamila in psihotropne snovi;

2.1.2 pohujšljive in nemoralne predmete;

2.1.3 predmete, katerih uvoz ali kroženje je prepovedano v naslovni državi;

2.1.4 predmete, ki bi lahko zaradi svoje narave ali pakiranja povzročili nevarnost za uslužbence ali širšo javnost ali pa umazali ali poškodovali druge pošiljke, poštno opremo ali lastnino tretjih;

2.1.5 dokumenti trenutne in osebne korespondence pri izmenjavi med osebama, ki nista ne pošiljatelj ne naslovnik ne osebe, ki živijo z njima.

3 Eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi

3.1 Eksplozivne, vnetljive, radioaktivne ali druge nevarne snovi in radioaktivne snovi so prepovedane v vseh vrstah pošiljk.

3.2 Izjemoma se sprejmejo te snovi:

3.2.1 radioaktivne snovi, ki se pošiljajo v pisemskih poštnih paketih in poštnih paketih, navedenih v prvem odstavku 16. člena;

3.2.2 biološke snovi, ki se pošiljajo v pisemskih poštnih paketih, navedenih v drugem odstavku 16. člena.

4 Žive živali

4.1 Prepovedano je pošiljanje živih živali v vseh vrstah pošiljk.

4.2 Izjemoma so v pisemskih poštnih pošiljkah, razen v vrednostnih pošiljkah, dovoljene:

4.2.1 čebele, pijavke in sviloprejke;

4.2.2 paraziti in uničevalci škodljivega mrčesa, namenjeni nadzoru tega mrčesa, ki si jih izmenjavajo uradno priznane ustanove;

4.2.3 muhe iz družine 'drosophilidae', namenjene za biomedicinske raziskave, ki si jih izmenjavajo uradno priznane ustanove.

4.3 Izjemoma so v paketih dovoljene:

4.3.1 žive živali, katerih prevoz s pošto dovoljujejo poštni predpisi v zadevnih državah.

5 Korespondenca v paketih

5.1 Poštni paketi ne smejo vsebovati:

5.1.1 dokumentov trenutne in osebne korespondence;

5.1.2 kakršnekoli korespondence med osebama, ki nista ne pošiljatelj ne naslovnik ne osebe, ki živijo z njima.

6 Kovanci, bankovci in drugi dragoceni predmeti

6.1 Kovance, bankovce, bone ali kakršnekoli vrednostne papirje, izplačljive prinosniku, potovalne čeke, platino, zlato ali srebro, obdelano ali ne, drage kamne, dragulje ali druge dragocene predmete je prepovedano vstavljati:

6.1.1 v pisemske poštne pošiljke, ki niso vrednostne;

6.1.1.1 če pa notranji predpisi odpravnih in naslovnih držav to dovoljujejo, se lahko taki predmeti pošiljajo v zaprtih ovojnicah kot priporočene pošiljke;

6.1.2 v pakete, ki niso vrednostni, razen če to ne dovoljujejo notranji predpisi odpravnih in naslovnih držav;

6.1.3 v pakete, ki niso vrednostni, pri izmenjavi med državama, ki dovoljujeta označevanje vrednosti;

6.1.3.1 poleg tega lahko vsaka uprava prepove vstavljanje zlatih palic v vrednostne pošiljke ali v pošiljke brez označene vrednosti, ki so odpravljene na njenem ozemlju ali so naslovljene nanj ali poslane v odprtem tranzitu čez njeno ozemlje; lahko omeji dejansko vrednost teh pošiljk.

7 Tiskovine in literatura za slepe in slabovidne

7.1 Tiskovine in literatura za slepe in slabovidne ne smejo vsebovati:

7.1.1 nobenega pisanja ali nobene prvine korespondence;

7.1.2 nobenih poštnih znamk ali oblik predplačil, žigosanih ali nežigosanih, ali drugih papirjev z denarno vrednostjo, razen če ni v pošiljki karta, ovojnica ali ovojni trak, frankiran za vračanje, z natisnjenim naslovom pošiljatelja pošiljke ali njegovega zastopnika v državi sprejemnici ali z izvirnim naslovom pošiljke,.

8 Obravnava napačno sprejetih pošiljk

8.1 Obravnava napačno sprejetih pošiljk je določena v pravilnikih. Vsekakor pa se pošiljke, ki vsebujejo predmete iz 1.1. in 1.2. točke drugega odstavka ter 1. točke tretjega odstavka v nobenem primeru ne smejo odpraviti na naslov ali izročiti naslovnikom ali vrniti odpravni pošti. Če so predmeti iz 1.1. točke drugega odstavka in 1. točke tretjega odstavka odkriti v pošiljkah v tranzitu, se obravnavajo skladno z notranjo zakonodajo države tranzita.

1.1 so radioaktivne snovi oblikovane in pakirane v skladu z ustreznimi določbami pravilnikov;

1.2 pri pošiljanju v pisemskih poštnih pošiljkah veljajo zanje tarife za prednostne pošiljke ali tarife za pismo in priporočeno ravnanje;

1.3 se radioaktivne snovi v pisemskih poštnih pošiljkah ali poštnih paketih odpravijo po najhitrejši poti, navadno letalsko, ob plačilu ustreznih dodatnih pristojbin;

1.4 radioaktivne snovi lahko pošiljajo samo pravilno pooblaščeni pošiljatelji.

2 Biološke snovi se sprejmejo v pisemskih poštnih pošiljkah pod temi pogoji:

2.1 Kvarljive biološke snovi, kužne snovi in trdni ogljikov dioksid (suhi led), ki se uporablja kot hladilo za kužne snovi, se smejo odpremiti po pošti samo pri izmenjavi med uradno priznanimi usposobljenimi laboratoriji. To nevarno blago se lahko sprejme v pošto za letalski prevoz ob upoštevanju notranjih predpisov in veljavnih tehničnih navodil Mednarodne organizacije civilnega letalstva (OACI/ICAO) ter predpisov IATA o nevarnem blagu.

2.2 Za kvarljive biološke in kužne snovi, oblikovane in pakirane v skladu z ustreznimi določbami pravilnika, velja tarifa za prednostne pošiljke ali tarifa za pisma in priporočeno ravnanje. Dovoljena je dodatna pristojbina za predelavo teh pošiljk.

2.3 Sprejem kvarljivih bioloških in kužnih snovi je omejen na tiste države članice, katerih poštne uprave so izrazile svojo pripravljenost za sprejem takih pošiljk na vzajemni podlagi ali samo enostransko.

2.4 Take snovi ali material se odpravijo po najhitrejši poti, običajno letalsko, ob plačilu ustreznih dodatnih letalskih pristojbin, in imajo prednost pri dostavi.

1.1 Sprejem poizvednic v zvezi z neprejeto neprednostno pisemsko poštno pošiljko ni obvezen. Zato lahko poštne uprave, ki jih prejmejo v zvezi z neprejeto neprednostno pisemsko poštno pošiljko, omejijo svoja poizvedovanja na storitve nevročljivih pošiljk.

2 Poizvednice se sprejmejo po pogojih, predvidenih v pravilnikih.

3 Obravnava poizvednic je brezplačna. Če pa se zahteva prenos poizvednice z EMS, krije dodatne stroške praviloma oseba, ki je dala zahtevo.

1.1 med poštami ene od držav članic in poveljniki vojaških enot, ki so na voljo Organizaciji združenih narodov;

1.2 med poveljniki teh vojaških enot;

1.3 med poštami ene od držav članic in poveljniki mornariških, letalskih ali kopenskih enot, vojaških ladij ali vojaških letal te države, nastanjenih v tujini;

1.4 med poveljniki mornariških, letalskih ali kopenskih enot, vojaških ladij ali vojaških letal te države.

2 V sklepih, navedenih v prvem odstavku, morajo biti izključno pisemske poštne pošiljke, ki so poslane članom vojaških enot, častnikom in posadkam ladij ali letal ali jih oni pošiljajo na naslove, na katere oziroma s katerih so odpravljeni. Tarife in pogoje odpošiljanja zanje odreja po svojih predpisih poštna uprava države, ki je dala na voljo vojaško enoto ali ji pripadajo vojaške ladje ali letala.

3 Če ni posebnega sporazuma, je poštna uprava države, ki je dala na voljo vojaško enoto ali ji pripadajo vojaške ladje ali letala, dolžna plačati zadevnim upravam tranzitne stroške za sklepe, terminalne stroške in dajatve za letalski prevoz.

1.1 Razen v primerih, ki jih predvideva 22. člen, so poštne uprave odgovorne za:

1.1.1 izgubo, oplenitev ali poškodovanje priporočenih pošiljk, navadnih paketov in pošiljk z označeno vrednostjo;

1.1.2 izgubo pošiljk s potrjeno vročitvijo;

1.1.3 vračilo paketa, za katerega ni bilo vzroka za nevročitev.

1.2 Poštne uprave niso odgovorne za pošiljke, ki niso navedene v 1.1. in 1.2. točki prvega odstavka.

1.3 Poštne uprave niso odgovorne v nobenem drugem primeru, ki ni predviden s to konvencijo.

1.4 Če pride do izgube, popolnega uničenja priporočene pošiljke, navadnega paketa ali pošiljke z označeno vrednostjo zaradi višje sile, za kar se ne plača odškodnina, je pošiljatelj upravičen do povrnitve plačanih pristojbin, razen zavarovalnine.

1.5 Zneski odškodnin ne smejo preseči zneskov, navedenih v Pravilniku o pisemski pošti in v Pravilniku o poštnih paketih.

1.6 Pri odgovornosti se posredne izgube ali izgubljen dobiček ne upošteva pri odškodnini, ki jo je treba plačati.

1.7 Vse določbe, ki se nanašajo na odgovornost poštnih uprav, morajo biti natančne, zavezujoče in celovite. Poštne uprave niso v nobenem primeru – tudi ne pri hudi napaki – odgovorne za zneske nad vrednostmi, določenimi v konvenciji in pravilnikih.

2 Priporočene pošiljke

2.1 Če je priporočena pošiljka izgubljena, popolnoma oplenjena ali popolnoma uničena, je pošiljatelj upravičen do odškodnine, določene v Pravilniku o pisemski pošti. Če pošiljatelj zahteva znesek, ki je nižji od zneska, določenega v Pravilniku o pisemski pošti, lahko uprave izplačajo nižji znesek in prejmejo na tej podlagi povračilo od drugih morebiti udeleženih uprav.

2.2 Če je priporočena pošiljka delno oplenjena ali delno poškodovana, je pošiljatelj upravičen do odškodnine, ki praviloma ustreza dejanski vrednosti oplembe ali poškodbe.

3 Pošiljke s potrjeno vročitvijo

3.1 Če je pošiljka s potrjeno vročitvijo izgubljena, popolnoma oplenjena ali popolnoma uničena, je pošiljatelj upravičen samo do povrnitve vplačanih poštnin.

4 Navadni paketi

4.1 Ob izgubi, popolni oplenitvi ali uničenju navadnega paketa ima pošiljatelj pravico do odškodnine, določene v Pravilniku o paketni pošti. Če pošiljatelj zahteva znesek, ki je nižji od zneska, določenega v Pravilniku o pisemski pošti, lahko uprave izplačajo nižji znesek in prejmejo na tej podlagi povračilo od drugih morebiti udeleženih uprav.

4.2 Če je navadni paket delno oplenjen ali delno poškodovan, ima pošiljatelj pravico do odškodnine, ki praviloma ustreza dejanski vrednosti kraje ali poškodbe.

4.3 Poštne uprave se lahko dogovorijo, da bodo pri medsebojnem poslovanju uporabljale znesek za paket, določen v Pravilniku o paketni pošti, ne glede na njegovo maso.

5 Pošiljke z označeno vrednostjo

5.1 Če je pošiljka z označeno vrednostjo izgubljena, popolnoma oplenjena ali popolnoma uničena, je pošiljatelj pošiljke upravičen do odškodnine v DTS, ki praviloma ustreza označeni vrednosti.

5.2 Če je pošiljka z označeno vrednostjo delno oplenjena ali delno poškodovana, je pošiljatelj upravičen do odškodnine, ki praviloma ustreza dejanski vrednosti oplenitve ali poškodovanja. Ta vrednost pa ne sme v nobenem primeru preseči označene vrednosti v DTS.

6 V primerih iz četrtega in petega odstavka se odškodnina računa po tekočih cenah, preračunanih v DTS, predmetov ali blaga iste vrste v kraju in času, ko so bili sprejeti v prenos. Če tekoča cena ni poznana, se odškodnina izračuna glede na običajno vrednost predmetov ali blaga, katerih vrednost se oceni na istih osnovah.

7 Če se odškodnina izplačuje zaradi izgube, popolne oplenitve ali popolnega uničenja priporočene pošiljke, navadnega paketa ali pošiljke z označeno vrednostjo, je pošiljatelj ali naslovnik, odvisno od primera, upravičen do povrnitve plačanih pristojbin in dajatev, razen pristojbin za priporočeno ravnanje ali zavarovanje. To velja tudi za priporočene pošiljke, navadne pakete ali pošiljke z označeno vrednostjo, ki jih naslovnik zavrne, ker so v slabem stanju, ki ga je mogoče pripisati poštni storitvi in vključuje njeno odgovornost

8 Ne glede na določbe v drugem, četrtem in petem odstavku ima naslovnik pravico do odškodnine tudi po tem, ko je že prejel oplenjeno ali poškodovano priporočeno pošiljko, navaden paket ali pošiljko z označeno vrednostjo, ki je bila oplenjena ali poškodovana.

9 Odpravna poštna uprava ima možnost, da v svoji državi pošiljateljem izplača odškodnine, predvidene v njenih notranjih predpisih za priporočene pošiljke in pakete brez označene vrednosti, če niso manjše od odškodnin iz prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 4. člena. To velja tudi za naslovno poštno upravo, če se odškodnina izplača naslovniku. Zneski iz prvega odstavka 2. člena in prvega odstavka 4. člena pa se uporabijo:

9.1 pri terjatvi do odgovorne uprave;

9.2 če se pošiljatelj odreče svojim pravicam v korist naslovnika ali obratno.

10 Pri tem členu ni mogoč pridržek glede plačevanja odškodnine poštnim upravam, razen če tega ne omogoča dvostranski dogovor.

1.1 če je oplenitev ali poškodba odkrita pred vročitvijo pošiljke ali ob sami vročitvi;

1.2 če notranji predpisi dovoljujejo, da naslovnik oziroma pošiljatelj, če je pošiljka vrnjena v odpravni kraj, izreče pridržek ob vročitvi oplenjene ali poškodovane pošiljke;

1.3 če notranji predpisi dovoljujejo, da se priporočena pošiljka dostavi v predalčnik in če naslovnik izjavi, da je ni prejel;

1.4 če naslovnik paketa ali pošiljke z označeno vrednostjo oziroma pošiljatelj, če se pošiljka vrne v odpravni kraj, kljub pravilni vročitvi pošiljke nemudoma obvesti vročilno upravo, da je odkril oplenitev ali poškodbo. Predložiti mora dokaz, da oplenitev ali poškodba ni nastala po vročitvi; pojem "nemudoma" se razlaga v skladu z notranjo zakonodajo.

2 Poštne uprave niso odgovorne:

2.1 ob višji sili, razen v primeru iz 9. točke šestega odstavka 13. člena;

2.2 kadar ne morejo o pošiljkah predložiti verodostojnih pojasnil, ker so zaradi višje sile uničeni uradni zapisi, če se njihova odgovornost ne more dokazati drugače;

2.3 če je škoda nastala zaradi napake ali malomarnosti pošiljatelja ali vrste vsebine pošiljke:

2.4 za pošiljke, ki so zajete v prepovedih iz 15. člena;

2.5 če so bile pošiljke, ki jih je prijavila uprava te države, zasežene v skladu z zakonodajo naslovne države;

2.6 za pošiljko z označeno vrednostjo, ki je bila lažno zavarovana na znesek, višji od dejanske vrednosti vsebine;

2.7 če pošiljatelj ni vložil nobene poizvednice v šestih mesecih od dneva po oddaji pošiljke;

2.8 za pakete vojnih ujetnikov ali civilnih zapornikov;

2.9 če se po dejanjih pošiljatelja sumi, da želi s prevaro pridobiti odškodnino.

3 Poštne uprave ne prevzemajo nobene odgovornosti za carinske deklaracije ne glede na obliko, v kateri so narejene, ali odločitve carinskih organov med pregledom pošiljk, predloženih v carinski pregled.

4.1 Vsaka uprava da drugim upravam na voljo vse tarife, določila in pogoje, ki jih zagotavlja v svojem notranjem prometu, pod enakimi pogoji, kot jih zagotavlja svojim domačim strankam.

4.2 Odpravna uprava lahko pod primerljivimi pogoji zahteva od naslovne uprave iz ciljnega sistema, da ji ponudi iste pogoje, kot jih slednja zagotavlja svojim domačim strankam za enakovredne pošiljke.

4.3 Uprave prehodnega sistema morajo sporočiti, ali dovoljujejo dostop po pogojih, navedenih v prvem odstavku 4. člena.

4.3.1 Če uprava države iz prehodnega sistema sporoči, da dovoljuje dostop po pogojih, ki jih zagotavlja v svojem notranjem prometu, velja to dovoljenje nepristransko za vse uprave zveze

4.4 Od naslovne uprave je odvisno, da odloči, ali odpravna uprava izpolnjuje pogoje za dostop do njenega notranjega prometa

5 Tarife za terminalne stroške za masovno pošto ne smejo biti višje od najugodnejših tarif, ki jih uporabljajo naslovne države na podlagi dvostranskih ali večstranskih dogovorov glede terminalnih stroškov. Naslovna uprava presodi, ali odpravna uprava izpolnjuje pogoje za dostop ali ne.

6 Plačilo terminalnih stroškov temelji na izkazani kakovosti storitve v naslovni državi. Poštnooperativni svet je zato pooblaščen za uskladitev dodatkov k plačilom iz 29. in 30. člena, s katerimi spodbuja udeležbo v nadzornem sistemu in nagrajuje uprave, ki dosegajo svoje cilje kakovosti. Poštnooperativni svet lahko tudi določi kazni za nezadostno kakovost, vendar pa plačila ne smejo biti nižja od najmanjših plačil iz 29. in 30. člena.

7 Vsaka uprava se lahko v celoti ali delno odreče plačilu iz prvega odstavka.

8 Zadevne uprave lahko na podlagi dvostranskega ali večstranskega dogovora uporabijo druge plačilne sisteme poravnavanja računov za terminalne stroške

2.1 za leto 2006: 62 %;

2.2 za leto 2007: 64 %;

2.3 za leto 2008: 66 %;

2.4 za leto 2009: 68 %.

3 Uporabljene tarife ne smejo presegati:

3.1 za leto 2006: 0,226 DTS za pošiljko in 1,768 DTS za kilogram;

3.2 za leto 2007: 0,231 DTS za pošiljko in 1,812 DTS za kilogram;

3.3 za leto 2008: 0,237 DTS za pošiljko in 1,858 DTS za kilogram;

3.4 za leto 2009: 0,243 DTS za pošiljko in 1,904 DTS za kilogram.

4 V obdobju od 2006 do 2009 uporabljene tarife ne smejo biti nižje od 0,147 DTS za pošiljko in 1,491 DTS za kilogram. Če povečanje tarif ne preseže 100-odstotne tarife za 20-gramsko prednostno pismo v notranjem prometu države, se najnižje tarife dvignejo na te vrednosti:

4.1 za leto 2006: 0,151 DTS za pošiljko in 1,536 DTS za kilogram;

4.2 za leto 2007: 0,154 DTS za pošiljko in 1,566 DTS za kilogram;

4.3 za leto 2008: 0,158 DTS za pošiljko in 1,598 DTS za kilogram;

4.4 za leto 2009: 0,161 DTS za pošiljko in 1,630 DTS za kilogram.

5 Za M-vreče se uporabi tarifa 0,793 DTS za kilogram.

5.1 Za M-vreče, ki tehtajo manj kot 5 kg, se za plačilo terminalnih stroškov upošteva masa 5 kg.

6 Za priporočene pošiljke je predvideno doplačilo 0,5 DTS za pošiljko, za vrednostne pošiljke pa doplačilo 1 DTS za pošiljko.

7 Določbe, ki se uporabljajo med državami ciljnega sistema, se uporabljajo tudi za vsako državo iz prehodnega sistema, ki izjavi, da se želi pridružiti ciljnemu sistemu. Poštnooperativni svet lahko določi prehodna merila v Pravilniku o pisemski pošti.

8 Pri tem členu ni mogoč pridržek, razen če tega ne omogoča dvostranski dogovor.

1.1 Plačilo za pisemske poštne pošiljke, razen M-vreč, je tarifa 0,147 DTS za pošiljko in 1,491 DTS za kilogram.

1.1.1 Pri pretokih pod 100 tonami letno se obe tarifi pretvorita v skupno tarifo 3,727 DTS za kilogram ob upoštevanju svetovnega povprečja 15,21 pošiljke na kilogram.

1.1.2 Pri pretokih nad 100 tonami letno se uporablja skupna tarifa 3,727 DTS za kilogram, če niti naslovna niti odpravna uprava ne zahteva revizije tarife glede na realno število pošiljk na kilogram za obravnavani pretok. Ta tarifa pa se uporabi, če je realno število pošiljk na kilogram med 13 in 17.

1.1.3 Če ena od uprav zahteva uporabo realnega števila pošiljk na kilogram, se plačilo za obravnavani pretok izračuna z revizijskim postopkom, predvidenim v Pravilniku o pisemski pošti.

1.1.4 Revizije skupne tarife iz 1.2. točke prvega odstavka navzdol ne more zahtevati država iz ciljnega sistema od države iz prehodnega sistema, razen če slednja ne zahteva revizije v obratni smeri.

1.2 Za M-vreče se uporabi tarifa 0,793 DTS za kilogram.

1.2.1 Za M-vreče, ki tehtajo manj kot 5 kg, se za plačilo terminalnih stroškov upošteva masa 5 kg

1.3 Za priporočene pošiljke je predvideno doplačilo 0,5 DTS za pošiljko, za vrednostne pošiljke pa doplačilo 1 DTS za pošiljko.

2 Usklajevanje sistemov

2.1 Če uprava iz ciljnega sistema, ki s pretokom poštnih pošiljk prejema več kot 50 ton pošiljk letno, ugotovi, da masa te pošte presega prag, izračunan v skladu s pogoji, podrobno določenimi v Pravilniku o pisemski pošti, lahko za presežno pošto uveljavi plačilni sistem, predviden v 29. členu, če ne uporablja revizijskega postopka.

2.2 Če uprava iz prehodnega sistema, ki s pretokom poštnih pošiljk prejema od druge države iz prehodnega sistema več kot 50 ton pošiljk letno, ugotovi, da letna masa tega pretoka presega prag, izračunan v skladu s pogoji, podrobno določenimi v Pravilniku o pisemski pošti, lahko za poštne pošiljke, ki presegajo ta prag, uveljavi doplačilo, predvideno v 31. členu, če ne uporablja revizijskega postopka.

3 Masovna pošta

3.1 Za plačevanje masovne pošte državam iz ciljnega sistema se uporabi tarifa za pošiljko in kilogram iz 29. člena

3.2 Uprave iz prehodnega sistema lahko zahtevajo za prejeto masovno pošto plačilo 0,147 DTS za pošiljko in 1,491 DTS za kilogram.

4 Pri tem členu ni mogoč pridržek, če tega ne omogoča dvostranski dogovor.

3.1 pri zaprtih sklepih upravo odpravne države sklepov, tudi če so ti sklepi v tranzitu čez eno ali več posredujočih poštnih uprav;

3.2 pri prednostnih pošiljkah in letalskih pošiljkah v odprtem tranzitu, vključno z napačno poslanimi pošiljkami, upravo, ki odpravlja pošiljke drugi upravi.

4 Ista pravila veljajo za pošiljke, oproščene plačila kopenskih in pomorskih tranzitnih stroškov, če jih prevažajo letala.

5 Vsaka naslovna uprava, ki zagotavlja letalski prevoz mednarodne pošte v svoji državi, je upravičena do nadomestila za dodatne stroške, nastale s tem prevozom, če ponderirana povprečna dolžina poleta presega 300 km. Poštnooperativni svet lahko zamenja ponderirano povprečno dolžino z drugim ustreznim merilom. Dokler ni dosežen sporazum, da se to ne zaračunava, morajo biti pristojbine enake za vse prednostne sklepe in letalske sklepe iz tujine, ne glede na to, ali se ta pošta pošilja naprej z letalom ali ne.

6 Če pa naslovna uprava odmeri terminalne stroške posebej na podlagi nastalih stroškov ali domačih tarif, ne sme zaračunati nobenega dodatnega plačila za notranji letalski prevoz.

7 Naslovna uprava mora za izračun ponderirane povprečne dolžine izključiti maso vseh sklepov, za katere se obračunavajo terminalni stroški posebej na podlagi nastalih stroškov ali domačih tarif naslovne uprave.

1.1 Ob upoštevanju zgornjih osnovnih tarif sta poštni upravi dodatno upravičeni zahtevati dodatno plačilo za paket in kilogram skladno z določbami iz pravilnika.

1.2 Tarife iz odstavkov 1 in 1.1 plačajo uprave odpravne države, razen če Pravilnik o paketni pošti ne določi izjem od tega načela.

1.3 Kopenske tarife v prispetju morajo biti enake na celotnem ozemlju vsake države.

2 Za pakete, ki se izmenjavajo med upravama ali poštama v isti državi z uporabo kopenskih storitev ene ali več drugih uprav, veljajo kopenske tarife za tranzit, ki se plačajo državam, katerih službe sodelujejo pri usmerjanju po kopnem, in so določene v pravilniku v skladu z ustrezno lestvico razdalj.

2.1 Za pakete v odprtem tranzitu so posredujoče uprave upravičene zaračunati pavšalno tarifo na pošiljko, kot je določeno v pravilniku.

2.2 Kopenske tarife za tranzit plača uprava odpravne države, razen če Pravilnik o paketni pošti ne določi izjem od tega načela.

3 Vsaka država, katere službe sodelujejo pri pomorskem prevozu paketov, je upravičena zaračunavati pomorske tarife. Te tarife plačajo uprave odpravne države, razen če Pravilnik o paketni pošti ne določi izjem od tega načela.

3.1 Za vsak uporabljeni pomorski prevoz mora biti pomorska tarifa določena v Pravilniku o paketni pošti skladno z ustrezno lestvico razdalj.

3.2 Poštne uprave lahko povišajo pomorsko tarifo za največ 50 %, računano skladno s prejšnjo točko. Lahko pa jo znižajo, če to želijo.

1.1 tranzitni stroški za predelavo in prevoz pisemskih sklepov prek tretjih držav;

1.2 osnovno tarifo in letalske prevozne stroške, ki se uporabljajo za letalsko pošto;

1.3 kopenske tarife v prispetju za predelavo paketov v prispetju;

1.4 kopenske tarife za tranzit za predelavo in prevoz paketov čez tretjo državo;

1.5 pomorske tarife za pomorski prevoz paketov.

2 Revizija mora v skladu z metodologijo, ki zagotavlja pravično nadomestilo upravam za njihovo opravljanje storitev, temeljiti na zanesljivih in reprezentativnih ekonomskih in finančnih podatkih. Vsaka morebitna posledična sprememba začne veljati na dan, ki ga določi Poštnooperativni svet.

3.1 dve tretjini glasov, če se je vsaj polovica držav članic zveze s pravico glasovanja udeležila glasovanja, kadar gre za spremembe,

3.2 večino glasov, če gre za razlago določb.

4 Ne glede na določbe 1. točke tretjega odstavka lahko vsaka država članica, katere notranja zakonodaja še ni usklajena s predlagano spremembo, v devetdesetih dneh po njeni uradni objavi pošlje generalnemu direktorju Mednarodnega urada pisno izjavo, da ne more sprejeti te spremembe.

9.17 sprejemati in obravnavati poročila in priporočila Posvetovalnega odbora in za vprašanja, ki zadevajo Poštnooperativni svet, preverjati in pripravljati pripombe k vsebini priporočil Posvetovalnega odbora, ki se predložijo kongresu;

9.18 imenovati svoje članice v Posvetovalni odbor.

10 Članice Poštnooperativnega sveta dejavno sodelujejo pri njegovem delu. Poštne uprave držav članic, ki ne pripadajo Poštnooperativnemu svetu, smejo na njihovo zahtevo sodelovati pri študijah, če upoštevajo pogoje, ki jih postavi Poštnooperativni svet zaradi zagotovitve uspešnosti in učinkovitosti svojega dela. Od takih poštnih uprav se tudi lahko zahteva, da predsedujejo delovnim skupinam, kadar je to upravičeno z njihovim strokovnim znanjem in izkušnjami.

11 Na podlagi strateškega načrta Svetovne poštne zveze, ki ga sprejme kongres, in zlasti tistega dela, ki se nanaša na strategije stalnih organov zveze, pripravi Poštnooperativni svet na svoji prvi seji po kongresu osnutek temeljnega delovnega programa, ki vsebuje več ukrepov za uresničevanje strategij. Ta temeljni delovni program, ki naj vsebuje omejeno število projektov za najpomembnejše zadeve skupnega interesa, je treba vsako leto pregledati glede na nova dejstva in prednostne naloge ter tudi spremembe v strateškem načrtu.

12. Na njihovo zahtevo se lahko navedene opazovalke brez pravice glasovanja udeležujejo plenarnih sej in zasedanj komisij Poštnooperativnega sveta:

12.1 članice Upravnega sveta;

12.2 članice Posvetovalnega odbora;

12.3 medvladne organizacije, ki jih zanima delo Poštnooperativnega sveta;

12.4 druge države članice zveze.

13 Zaradi logistike lahko Poštnooperativni svet omeji število udeleženk, ki jih ima lahko posamezna opazovalka. Prav tako lahko med razpravami omeji njihovo pravico do besede.

14 Članice Poštnooperativnega sveta dejavno sodelujejo pri njegovem delu. Opazovalke smejo na njihovo zahtevo sodelovati pri študijah ob upoštevanju pogojev, ki jih lahko Svet določi zaradi zagotavljanja uspešnosti in učinkovitosti svojega dela. Lahko zaprosijo za predsedovanje delovnim skupinam in projektnim skupinam, če to upravičuje njihovo poznavanje zadeve ali njihove izkušnje. Zveza ne krije dodatnih stroškov za sodelovanje opazovalk.

15 V izjemnih okoliščinah je opazovalke mogoče izključiti z zasedanja ali samo dela zasedanja. Prav tako je mogoče omejiti njihovo pravico do prejemanja dokumentov, če tako zahteva zaupnost vsebine zasedanja ali dokumenta. Tako odločitev sprejme vsak organ ali njegov predsedujoči za vsak primer posebej. O takih primerih se obvestita Upravni svet in Poštnooperativni svet, če gre za zadeve, ki so zanj posebnega pomena. Kadar Upravni svet presodi, da je potrebno, lahko preveri omejitve in se po potrebi posvetuje s Poštnooperativnim svetom.

16 Predsedujoči Posvetovalnega odbora je njegov zastopnik na zasedanjih Poštnooperativnega sveta, kadar so na dnevnem redu točke, ki se nanašajo na Posvetovalni odbor.

17 Poštnooperativni svet lahko povabi, da se udeležijo zasedanj brez pravice glasovanja:

17.1 vsako mednarodno telo ali usposobljeno osebo, ki jo želi vključiti v svoje delo;

17.2 poštne uprave držav članic, ki ne pripadajo Poštnooperativnemu svetu;

17.3 vsako združenje ali podjetje, s katerim se želi posvetovati o svojem delu.

8.1 pregledovanje dokumentov in poročil Upravnega sveta in Poštnooperativnega sveta; v izjemnih okoliščinah se odboru lahko omeji pravica do prejemanja posameznih besedil in dokumentov, če to zahteva zaupnost vsebine zasedanja ali dokumenta. Tako odločitev sprejme vsak organ ali njegov predsedujoči za vsak primer posebej. O takih primerih se obvestita Upravni svet in Poštnooperativni svet, če gre za njegov posebni interes. Če Upravni svet presodi, lahko preveri omejitve in se posvetuje s Poštnooperativnim svetom.

8.2 izvajanje študij in obravnavanje vprašanj, pomembnih za njegove člane;

8.3 obravnavanje vprašanj, povezanih s poštnimi storitvami, in izdajanje poročil o njih;

8.4 sodelovanje pri delu Upravnega sveta in Poštnooperativnega sveta zlasti s predlaganjem poročil in priporočil in dajanjem mnenj na zahtevo obeh svetov;

8.5 pripravljanje priporočil za kongres, potem ko jih odobri Upravni svet, in če so vključena vprašanja, zanimiva za Poštnooperativni svet, potem ko jih je slednji pregledal in dal pripombe.

9 Predsedujoči Upravnega sveta in predsedujoči Poštnooperativnega sveta zastopata svoja organa na zasedanjih Posvetovalnega odbora, kadar so na njegovem dnevnem redu vprašanja, zanimiva zanju.

10 Za zagotovitev učinkovite povezave z organi zveze lahko Posvetovalni odbor določi svoje predstavnike, ki sodelujejo na zasedanjih kongresa, Upravnega sveta in Poštnooperativnega sveta ter njihovih komisijah kot opazovalci brez pravice glasovanja.

11 Na njihovo zahtevo se lahko člani Posvetovalnega odbora udeležijo plenarnih zasedanj in sej odborov Upravnega sveta in Poštnooperativnega sveta v skladu s šestnajstim odstavkom 102. člena in dvanajstim odstavkom 104. člena. Prav tako lahko sodelujejo pri delu projektnih in delovnih skupin v skladu s pogoji iz osemnajstega odstavka 102. člena in štirinajstega odstavka 104. člena. Člani Posvetovalnega odbora lahko sodelujejo na kongresu kot opazovalci brez pravice glasovanja.

12 Na njihovo zahtevo lahko na sejah Posvetovalnega odbora sodelujejo brez pravice glasovanja kot opazovalci:

12.1 članice Upravnega sveta in Poštnooperativnega sveta;

12.2 medvladne organizacije, ki jih zanima delo Posvetovalnega odbora;

12.3 ožje zveze;

12.4 druge članice zveze.

13 Zaradi logistike lahko Posvetovalni odbor omeji število udeležencev, ki jih ima lahko posamezen opazovalec. Prav tako lahko med razpravami omeji njihovo pravico do besede.

14 V izjemnih okoliščinah je opazovalce mogoče izključiti z zasedanja ali dela zasedanja. Prav tako je mogoče omejiti njihovo pravico do prejemanja dokumentov, če tako zahteva zaupnost vsebine zasedanja ali dokumenta. Tako odločitev sprejme vsak organ ali njegov predsedujoči za vsak primer posebej. O takih primerih se obvesti Upravni svet in dodatno Poštnooperativni svet, če gre za njegov posebni interes. Če Upravni svet presodi, lahko preveri omejitve in se posvetuje s Poštnooperativnim svetom.

15. Mednarodni urad zagotavlja Posvetovalnemu odboru izvajanje tajniških opravil na podlagi pooblastila generalnega direktorja.