Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |
EVIDENČNI PODATKI
| Naslov zakona: | Zakon o ratifikaciji Sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito |
| Klasifikacijska številka: | 213-04 / 92 - 0004 / 0064 |
| EPA: | 172 - IV |
| Kratica: | BHRIPO |
| Seja DZ: | 14. Redna, 03/07/2006 |
| Objava v Ur. listu: | MP 8/06, 03/30/2006 (stran 610) |
| SOP: | 2006-02-0040 |
ZAKON
O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN
VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O IZROČITVI IN PREVZEMU OSEB,
KATERIH VSTOP ALI PREBIVANJE JE NEZAKONITO (BHRIPO)
1. člen
Ratificira se Sporazum med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o izročitvi in prevzemu oseb, katerih vstop ali prebivanje je nezakonito, podpisan na Brionih, 10. junija 2005.
2. člen
Besedilo sporazuma se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi:*
S P O R A Z U M
MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE
IN
VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE
O IZROČITVI IN SPREJEMU OSEB, KATERIH VSTOP ALI PREBIVANJE JE NEZAKONITO
Vlada Republike Slovenije in Vlada Republike Hrvaške (v nadaljevanju pogodbenici) sta se
v želji po nadaljnjem sodelovanju z namenom zagotavljanja boljšega izvajanja določb o pretoku oseb,
v želji, da se omogočita ponovni sprejem in tranzit oseb, katerih vstop in prebivanje sta nezakonita,
v duhu sodelovanja in na podlagi vzajemnosti,
ob upoštevanju Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sestavljene v Rimu 4. novembra 1950, in Konvencije o statusu beguncev, sestavljenim v Ženevi 28. julija 1951, spremenjene s Protokolom o statusu beguncev, sestavljenim v New Yorku 31. januarja 1967,
odločeni, da se bosta borili proti nezakonitim migracijam,
sporazumeli:
I. IZROČITEV IN SPREJEM DRŽAVLJANOV POGODBENIC
1. člen
(1) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice brez formalnosti sprejme na svoje državno območje vsako osebo, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop ali prebivanje na državnem območju pogodbenice prosilke, če se dokaže ali domneva, da ima državljanstvo zaprošene pogodbenice.
(2) Državljanstvo osebe se dokazuje ali domneva na podlagi dokumentov, navedenih v protokolu o izvedbi tega sporazuma (v nadaljevanju protokol).
(3) Če državljanstva osebe iz prvega odstavka ni mogoče dokazati ali domnevati na podlagi predloženih dokumentov, konzularni organi zaprošene pogodbenice v treh delovnih dneh od dneva prejema vloge za sprejem opravijo razgovor z njo. Ta razgovor organizira pogodbenica prosilka po posvetovanju s konzularnim organom zaprošene pogodbenice v najkrajšem možnem času.
(4) Če se med razgovorom iz prejšnjega odstavka dokaže ali domneva državljanstvo, diplomatsko ali konzularno predstavništvo nemudoma izda ustrezen potovalni dokument za vrnitev, v nobenem primeru pa ne pozneje kot v petih delovnih dneh od dneva prejema vloge za sprejem.
(5) Pogodbenica prosilka pod enakimi pogoji ponovno sprejme osebo, če se pozneje ugotovi, da ta oseba ob izročitvi ni bila državljan zaprošene pogodbenice. Ta obveznost ne velja, če je zaprošena pogodbenica osebo, ki prebiva na državnem območju pogodbenice prosilke, odpustila iz svojega državljanstva, ne da bi pridobila državljanstvo tretje države ali si zagotovila sprejem v državljanstvo pogodbenice prosilke.
II. IZROČITEV IN SPREJEM DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV IN OSEB BREZ DRŽAVLJANSTVA
2. člen
(1) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice sprejme na svoje državno območje državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki ne izpolnjuje ali ne izpolnjuje več pogojev za vstop na državno območje pogodbenico prosilko ali prebivanje na njem, če se dokaže ali domneva, da je ta oseba vstopila na državno območje te pogodbenice neposredno po prebivanju na državnem območju zaprošene pogodbenice ali prehodu čezenj.
(2) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice sprejme državljana tretje države ali osebo brez državljanstva, ki nezakonito prebiva na državnem območju pogodbenice prosilke, če ima veljavno dovoljenje za prebivanje, veljaven vizum ali kateri koli drug veljaven dokument zaprošene pogodbenice za vstop ali prebivanje.
(3) Pristojni organi pogodbenic sprejmejo državljana tretje države ali osebo brez državljanstva brez formalnosti (v nadaljevanju skrajšani postopek), če to zahteva pogodbenica prosilka najpozneje v 72 urah po nezakonitem prestopu državne meje. Skrajšani postopek se uporablja samo, če pristojni organ pogodbenice prosilke navede podatke, ki omogočajo ugotovitev, da je taka oseba nezakonito prestopila skupno državno mejo. Če se sprejem osebe po skrajšanem postopku zavrne, se za sprejem lahko zaprosi v skladu s prvim ali drugim odstavkom tega člena.
(4) Če so izpolnjeni pogoji za vračanje oseb po skrajšanem postopku, pristojni organ pogodbenice prosilke ustno ali po telefonu najavi izročitev osebe pristojnemu organu zaprošene pogodbenice. O izročitvi in prevzemu se sestavi zapisnik, katerega vsebina je določena v protokolu.
3. člen
Obveznosti sprejema po 2. členu ni v primeru:
a) državljanov tretjih držav, ki imajo skupno državno mejo s pogodbenico prosilko;
b) državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so ob vstopu imele veljavni vizum za vstop ali dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala pogodbenica prosilka, ali pa so po vstopu pridobile dovoljenje za prebivanje v tej državi;
c) državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki na dan prejema zahteve za sprejem več kot 12 mesecev prebivajo na državnem območju pogodbenice prosilke, razen če imajo veljavno dovoljenje za prebivanje, ki ga je izdala zaprošena pogodbenica;
d) državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki jim je pogodbenica prosilka s pravnomočno odločbo priznala status begunca na podlagi določb Konvencije o statusu beguncev, sestavljene v Ženevi 28. julija 1951, spremenjene s Protokolom o statusu beguncev, sestavljenim v New Yorku 31. januarja 1967, ali status osebe brez državljanstva na podlagi Konvencije o pravnem položaju oseb brez državljanstva, sestavljene v New Yorku 28. septembra 1954;
e) državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, za katere je pogodbenica prosilka začela postopek za priznanje statusa begunca, do sprejetja dokončne odločitve;
f) državljanov tretjih držav ali oseb brez državljanstva, ki so zapustile državno območje zaprošene pogodbenice in so prišle na državno območje pogodbenice prosilke z državnega območja tretje države, v katero pogodbenica prosilka lahko vrne te osebe po mednarodnem sporazumu o izročitvi in sprejemu.
4. člen
Pogodbenica prosilka soglaša, da bo ponovno sprejela na svoje državno območje tiste državljane tretjih držav ali osebe brez državljanstva, za katere je zaprošena pogodbenica z ustreznim preverjanjem ugotovila, da ob odhodu z državnega območja pogodbenice prosilke niso izpolnjevale pogojev iz 2. in 3. člena tega sporazuma.
III. TRANZIT DRŽAVLJANOV TRETJIH DRŽAV
5. člen
(1) Vsaka pogodbenica na zahtevo druge pogodbenice dovoli tranzit državljanov tretjih držav, ki ne izpolnjujejo ali ne izpolnjujejo več pogojev za vstop na državno območje pogodbenice prosilke ali prebivanje na njem, pod pogojem, da je pogodbenica prosilka zagotovila sprejem v namembni državi ali drugi državi tranzita. V takih primerih zaprošena pogodbenica ne zahteva tranzitnega vizuma ali izpolnitve drugih pogojev za tranzit.
(2) Vsebina zahteve, podatki za tranzit in pristojni organi za pošiljanje ter obravnavo zahtev se določijo v protokolu.
(3) Pogodbenica prosilka je odgovorna za celotno potovanje osebe v namembno državo. To osebo tudi ponovno sprejme, če je sprejem v namembni državi ali drugi tranzitni državi zavrnjen ali potovanja iz katerega koli razloga ni mogoče opraviti.
(4) Pogodbenica prosilka obvesti drugo pogodbenico, ali oseba v tranzitu potrebuje spremstvo. Zaprošena pogodbenica se lahko odloči, da:
a) ob povračilu stroškov opravi tranzit te osebe čez svoje državno območje;
b) opravi tranzit v sodelovanju s pogodbenico prosilko;
c) pooblasti pogodbenico prosilko, da opravi tranzit čez njeno državno območje.
(5) V primerih iz točke b) ali c) prejšnjega odstavka tega člena je spremstvo pogodbenice prosilke v pristojnosti pooblaščenih organov zaprošene pogodbenice.
(6) Če se tranzit opravi s spremstvom, spremljajoče uradne osebe pogodbenice prosilke svojo nalogo opravijo neoborožene in praviloma v civilu, prisilna sredstva pa se določijo v dovoljenju za tranzit.
(7) Spremljajoče uradne osebe pogodbenice prosilke morajo imeti pri sebi dovoljenje za tranzit.
6. člen
(1) Spremstvo je odgovorno za nadzor nad osebo in njeno vkrcanje v letalo ob pomoči in pod pristojnostjo zaprošene pogodbenice.
(2) Po potrebi lahko zaprošena pogodbenica po posvetovanju s spremstvom prevzame odgovornost za nadzor nad osebo in njeno vkrcanje v letalo.
(3) Pogodbenica prosilka mora izpeljati vse potrebne ukrepe, da zagotovi čim hitrejši tranzit osebe na letališču zaprošene pogodbenice.
7. člen
Če se tranzit opravi brez spremstva, nadzor in vkrcanje osebe v letalo izvedejo uradne osebe zaprošene pogodbenice.
8. člen
Če oseba med tranzitom zavrne vkrcanje ali se ne more vkrcati, pogodbenica prosilka:
a) brez odlašanja ponovno sprejme to osebo, če ta oseba nima spremstva, ali
b) prosi zaprošeno pogodbenico, da osebo poskuša ponovno vkrcati v letalo in v tem času zagotovi nadzor nad to osebo. Zavrnitev vkrcanja v letalo v državi tranzita ima enake pravne posledice, kot jih določa zakonodaja pogodbenice prosilke, če bi do take zavrnitve prišlo na njenem državnem območju. Če zaprošeni pogodbenici osebe ne uspe vkrcati v letalo, jo bo pogodbenica prosilka brez odlašanja ponovno sprejela.
9. člen
Pristojni organi pogodbenic se medsebojno obveščajo o vseh dejstvih, pomembnih za tranzit.
10. člen
(1) Zaprošena pogodbenica zagotavlja spremljajočim uradnim osebam pogodbenice prosilke pri opravljanju njihove naloge v okviru tega sporazuma enako zaščito in pomoč, kot bi jo zagotovila svojim uradnim osebam.
(2) Med tranzitom se spremljajoče uradne osebe, ki delujejo na državnem območju druge pogodbenice, štejejo za uradne osebe te pogodbenice in morajo delovati v skladu z določbami notranjega prava pogodbenice, na državnem območju katere delujejo.
11. člen
(1) Če uradna oseba pogodbenice prosilke, ki opravlja tranzit na državnem ozemlju druge pogodbenice, utrpi škodo pri izvajanju ali v času izvajanja naloge, je pogodbenica prosilka odgovorna za škodo, ne da bi od zaprošene pogodbenice zahtevala nadomestilo.
(2) Kadar uradne osebe pogodbenice opravljajo tranzit po tem sporazumu na državnem območju druge pogodbenice, je pogodbenica prosilka odgovorna za vsako škodo, ki jo te osebe povzročijo med svojim delovanjem, v skladu z notranjim pravom pogodbenice, na katere državnem območju delujejo.
(3) Če oškodovanec zahteva nadomestilo od zaprošene pogodbenice v skladu z drugim odstavkom tega člena, je zaprošena pogodbenica odgovorna za takšno škodo pod pogoji, ki veljajo za škodo, kot če bi jo povzročile njene uradne osebe. Pogodbenica, katere uradne osebe so povzročile škodo kateri koli osebi na državnem območju druge pogodbenice, v celoti povrne znesek, ki ga je izplačala druga pogodbenica oškodovancu ali drugim osebam, ki so do tega upravičene v njegovem imenu.
(4) Brez vpliva na uveljavljanje svojih pravic do tretjih oseb in z izjemo tretjega odstavka tega člena se vsaka pogodbenica v primerih iz drugega odstavka tega člena odreče zahtevi za povrnitev škode, ki jo je utrpela zaradi druge pogodbenice.
12. člen
Tranzit se lahko zavrne:
a) če osebi v namembni državi ali drugi državi tranzita grozi mučenje, nečloveško ali ponižujoče ravnanje, kaznovanje, smrtna kazen ali preganjanje zaradi rase, veroizpovedi, narodnosti, pripadnosti določeni družbeni skupini ali zaradi političnega prepričanja;
b) če osebi v namembni državi ali drugi državi tranzita grozi uvedba kazenskega postopka ali izvršitev kazenskih sankcij, razen zaradi nezakonitega prestopa državne meje;
c) če je osebi izrečen ukrep izgona z državnega območja zaprošene pogodbenice.
IV. ROKI
13. člen
(1) Zaprošena pogodbenica je brez odlašanja dolžna pisno odgovoriti na zahtevo za sprejem, v vsakem primeru pa v največ petnajstih dneh od prejema zahteve. Vsako odklonitev prevzema mora pisno obrazložiti.
(2) Zaprošena pogodbenica sprejme osebo brez odlašanja ali najpozneje v enem mesecu od dneva prejema potrditve sprejema.
(3) Zaprošena pogodbenica mora sprejeti osebe, ki se vračajo po skrajšanem postopku, takoj, najpozneje pa v 24 urah od prejema najave.
(4) Rok iz drugega odstavka tega člena se lahko podaljša za toliko časa, kot je potrebno za odpravo pravnih ali praktičnih ovir.
(5) Zaprošena pogodbenica, od katere se zahteva tranzit po prvem odstavku 5. člena, na zahtevo za tranzit odgovori v najkrajšem možnem času, vendar najpozneje v treh delovnih dneh od dneva prejema zahteve.
14. člen
Pristojni organ zaprošene pogodbenice pristojnemu organu pogodbenice prosilke dostavi pisno soglasje o sprejemu osebe, ki vsebuje podatke o istovetnosti osebe ter o kraju in času sprejema.
V. STROŠKI
15. člen
Pogodbenica prosilka pri izročitvi in sprejemu oseb krije vse stroške do državne meje zaprošene pogodbenice, pri tranzitu pa do namembne države.
VI. VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
16. člen
(1) Če se za izvajanje tega sporazuma sporočajo osebni podatki, jih je treba zbirati, obdelovati in varovati v skladu z notranjim in mednarodnim pravom. Zlasti se morajo upoštevati ta merila:
a) pogodbenica, ki prejme podatke, jih lahko uporabi le za namen, določen s tem sporazumom, in pod pogoji, ki jih določi pogodbenica, ki podatke sporoča;
b) osebni podatki se smejo sporočati le pristojnim organom, ki so odgovorni za izvajanje tega sporazuma in edini, ki jih smejo uporabljati, in sicer na način, ki nepooblaščenim osebam onemogoča dostop do njih. Pogodbenica, ki podatke sporoča, mora dati pisno soglasje, preden se lahko podatki sporočijo drugim organom;
c) pogodbenica, ki podatke sporoča, zagotovi, da so ti točni, potrebni in ne presegajo zahtev namenov, za katere so sporočeni. Če podatki niso točni ali so bili sporočeni nezakonito, je treba pogodbenico, ki je podatke prejela, o tem nemudoma obvestiti, da jih popravi ali uniči;
d) vsako osebo je treba na njeno zahtevo obvestiti o sporočanju podatkov, ki se nanašajo nanjo, in o njihovem namenu;
e) sporočeni osebni podatki se hranijo le toliko časa, kolikor je potrebno za namene njihovega sporočanja. Vsaka pogodbenica zaupa nadzor nad obdelavo in uporabo shranjenih podatkov ustreznemu neodvisnemu organu;
f) vsaka pogodbenica mora varovati sporočene osebne podatke pred nepooblaščenim dostopom, spreminjanjem ali razkritjem.
(2) Osebni podatki, ki se sporočajo v zvezi z izročitvijo, sprejemom in tranzitom oseb, se smejo nanašati le na:
a) podatke o osebi, ki bo izročena, in če je potrebno, o njenih družinskih članih (priimek, dekliški priimek, ime, prejšnje ime, vzdevek ipd., datum in kraj rojstva, spol, sedanje in prejšnja državljanstva);
b) potni list, osebno izkaznico ali katere koli druge osebne ali potovalne dokumente;
c) druge podatke, potrebne za identifikacijo osebe, ki bo izročena (npr. prstni odtisi);
d) načrte potovanja in kraje postankov;
e) dovoljenja za prebivanje ali vizume.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
17. člen
(1) Določbe tega sporazuma ne vplivajo na obveznosti pogodbenic, ki se nanašajo na izročitev ali sprejem oseb in izhajajo iz drugih mednarodnih pogodb.
(2) Določbe tega sporazuma ne vplivajo na uporabo določb Konvencije o statusu beguncev, sestavljene v Ženevi 28. julija 1951, spremenjene s Protokolom o statusu beguncev, sestavljenim v New Yorku 31. januarja 1967, Konvencije o pravnem položaju oseb brez državljanstva, sestavljene v New Yorku 28. septembra 1954, in Konvencije o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin, sestavljene v Rimu 4. novembra 1950.
(3) Določbe tega sporazuma se ne uporabljajo pri pravni pomoči v zvezi z izročitvijo oseb v kazenskih zadevah.
18. člen
(1) Pristojna organa za izvajanje tega sporazuma sta:
v Republiki Sloveniji: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Slovenije, Policija, in
v Republiki Hrvaški: Ministrstvo za notranje zadeve Republike Hrvaške, Ravnateljstvo policije.
(2) Ministrstvi za notranje zadeve pogodbenic podpišeta protokol o izvajanju tega sporazuma.
(3) S protokolom iz drugega odstavka tega člena se določijo:
a) pristojni organi za pošiljanje in obravnavo prošenj za izročitev, sprejem ali tranzit ter način medsebojnega komuniciranja;
b) dokumenti, na podlagi katerih se dokazuje ali domneva državljanstvo;
c) dokumenti in informacije, s katerimi se dokazuje ali domneva prebivanje državljanov tretjih držav na državnem območju pogodbenice ali potovanje čezenj;
d) vsebina zahtev za izročitev, sprejem ali tranzit;
e) načini dokazovanja nezakonitega prestopa meje;
f) mejni prehodi za izročitev in sprejem oseb;
g) način poravnave stroškov izročitve, sprejema ali tranzita.
(4) Pristojna organa iz prvega odstavka tega člena se obveščata o vseh okoliščinah, ki vplivajo na izvajanje tega sporazuma.
19. člen
(1) Pogodbenici si vzajemno pomagata pri uporabi in razlagi tega sporazuma.
(2) Pristojna organa iz prvega odstavka prejšnjega člena lahko predlagata sestanke strokovnjakov pogodbenic zaradi reševanja morebitnih težav pri izvajanju tega sporazuma.
(3) Pristojna organa se sproti obveščata o pogojih vstopa in prebivanja tujcev.
(4) Pogodbenici se po diplomatski poti nemudoma obvestita o spremembah, ki se nanašajo na pristojne organe za izvajanje tega sporazuma, in njihovih naslovih. Morebitni spori se rešujejo po diplomatski poti.
20. člen
(1) Vsaka pogodbenica lahko takoj deloma ali v celoti, razen v primerih iz 1. člena, začasno preneha izvajati ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom drugi pogodbenici zaradi pomembnih razlogov, zlasti pa zaradi zaščite nacionalne varnosti, javnega reda ali javnega zdravja. Pogodbenici se nemudoma po diplomatski poti uradno obvestita o odpravi vsakega takega ukrepa.
(2) Ta sporazum je sklenjen za nedoločen čas.
(3) Sporazum začne veljati prvi dan naslednjega meseca po prejemu zadnjega uradnega obvestila, s katerim se pogodbenici po diplomatski poti obvestita, da so izpolnjeni vsi notranjepravni pogoji, potrebni za začetek veljavnosti sporazuma.
(4) Z začetkom veljavnosti tega sporazuma prenehata veljati Pogodba med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevzemu oseb na skupni državni meji in Protokol o uresničevanju pogodbe med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o prevzemu oseb na skupni državni meji, podpisana 4. junija 1993 v Zagrebu.
(5) Vsaka pogodbenica lahko odpove ta sporazum s pisnim uradnim obvestilom po diplomatski poti drugi pogodbenici. Odpoved začne veljati trideseti dan od dneva prejema takega obvestila.
Sestavljeno na Brionih dne 10. junija 2005 v dveh izvirnikih v slovenskem, hrvaškem in angleškem jeziku, pri čemer so vsa besedila enako verodostojna. Ob razlikah pri razlagi tega sporazuma prevlada angleško besedilo.
ZA VLADO ZA VLADO
REPUBLIKE SLOVENIJE REPUBLIKE HRVAŠKE
Dragutin Mate l.r. Marijan Mlinarić l.r.
_________________________
* Besedilo sporazuma v hrvaškem jeziku je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve.
3. člen
Za izvajanje sporazuma skrbi Ministrstvo za notranje zadeve.
4. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije - Mednarodne pogodbe.
Številka: 213-04/92-4/64
Ljubljana, dne 7. marca 2006
EPA 172-IV
Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.
| Zadnja sprememba: 02/14/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - sprejeti akti |