Zbirke Državnega zbora RS - Uradna prečiščena besedila zakonov |
Zakon o prijavi prebivališča-Evidenčni del
Zakonodajno-pravna služba je na podlagi prvega odstavka 153. člena Poslovnika državnega zbora pripravila neuradno prečiščeno besedilo Zakona o prijavi prebivališča, ki obsega:
־ Zakon o prijavi prebivališča - ZPPreb (Uradni list RS, št. 9/01 z dne 9.2.2001),
־ Zakon o spremembah Zakona o prijavi prebivališča - ZPPreb-A (Uradni list RS, št. 39/06 z dne 13.4.2006) in
־ Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča - ZPPreb-B (Uradni list RS, št. 111/07 z dne 5.12.2007).
Številka: 213-07/00-3/10
Ljubljana, dne 21. decembra 2007
EPA 1781-IV
Božo Strle
Namestnik vodje
Zakonodajno-pravne službe
ZAKON O PRIJAVI PREBIVALIŠČA
NEURADNO PREČIŠČENO BESEDILO
(ZPPreb-NPB2)
I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(vsebina zakona)
Ta zakon ureja način in postopek prijave in odjave stalnega in začasnega prebivališča, prijavo in odjavo gosta, vodenje registra stalnega prebivalstva ter posredovanje podatkov uporabnikom.
2. člen
(prijavno-odjavna obveznost)
Posameznik mora prijaviti stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja, odjaviti stalno prebivališče, če se za stalno odseli z območja Republike Slovenije, prijaviti začasni odhod z območja Republike Slovenije, ki traja več kot tri mesece ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče. Stanodajalec mora prijaviti in odjaviti gosta ter prijaviti in odjaviti začasno prebivališče posameznika, kot določa ta zakon.
3. člen
(opredelitev izrazov)
V tem zakonu uporabljeni izrazi imajo naslednji pomen:
1. posameznik je državljan Republike Slovenije ali tujec, ki mora po določbah tega zakona na območju Republike Slovenije izpolniti prijavno-odjavno obveznost;
2. prebivališče je naselje, kjer se posameznik naseli z namenom, da v njem prebiva. Za Republiko Slovenijo je to občina, naselje, ulica, hišna številka z dodatkom k hišni številki ter oznaka stanovanja, za tujino pa država, kraj, ulica in hišna številka;
3. stalno prebivališče je naselje, kjer posameznik dejansko stalno prebiva in je to naselje središče njegovih življenjskih interesov, to pa se presoja na podlagi njegovih poklicnih, ekonomskih, socialnih in drugih vezi, ki kažejo, da med posameznikom in naseljem, kjer živi, dejansko obstajajo tesne in trajne povezave;
4. začasno prebivališče je vsako drugo prebivališče, kjer se posameznik zadržuje ali začasno prebiva zaradi dela, šolanja ali drugih razlogov, vendar v njem stalno ne prebiva;
5. gospodinjstvo je skupnost posameznikov, ki izjavijo, da stalno prebivajo skupaj in skupaj porabljajo dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb (kot na primer za stanovanje, hrano, šolanje otrok ipd.). Za gospodinjstvo se šteje tudi posameznik, ki izjavi, da prebiva sam v ločeni stanovanjski enoti, ali kot podnajemnik v delu te enote in sam porablja dohodke za zagotavljanje osnovnih življenjskih potreb;
6. nastanitveni objekti so prostori, namenjeni nastanitvi posameznikov (samski domovi, dijaški in študentski domovi, domovi za ostarele, socialnovarstveni zavodi in drugi objekti, namenjeni skupinski nastanitvi ali izvajanju dejavnosti, ki vključuje 24 - urno bivanje);
7. turistični in gostinski objekti so prostori, namenjeni sprejemu posameznikov na prenočišče ali počitek (hoteli, moteli, zdravilišča, penzioni, prenočišča, gostišča, turistične kmetije, hotelska in apartmajska naselja, kampi, marine, planinski in drugi domovi ter drugi objekti, če se uporabljajo za prenočišča ali počitek);
8. visokogorske koče oziroma postojanke so težje dostopne koče oziroma postojanke v slovenskem visokogorju, določene na podlagi kategorizacije Planinske zveze Slovenije;
9. stanodajalec je pravna oseba, samostojni podjetnik posameznik ali fizična oseba, ki proti plačilu sprejema goste na prenočišče oziroma počitek in se po predpisih o gostinstvu šteje za sobodajalca ali v okviru svoje dejavnosti posameznikom nudi začasno nastanitev. Za stanodajalca se po tem zakonu šteje tudi pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki opravlja recepcijske storitve v imenu in za račun drugih stanodajalcev;
10. register stalnega prebivalstva je računalniško vodena zbirka podatkov o posameznikih, ki imajo stalno ali začasno prebivališče na območju Republike Slovenije oziroma so se stalno ali začasno, to je za več kot tri mesece, odselili iz Republike Slovenije;
11. evidenca gostov je na podlagi enotne metodologije računalniško ali ročno vodena evidenca posameznikov, sprejetih na prenočišče oziroma počitek ali začasno nastanitev;
12. kraj rojstva za rojene v Republiki Sloveniji sta občina in naselje, kjer je posameznik rojen, za rojene v tujini pa država in kraj.
4. člen
(uporaba zakona)
Določbe tega zakona veljajo za posameznika, kolikor ni s posebnim zakonom ali mednarodno pogodbo drugače določeno.
5. člen
(pristojnost)
Za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja ter prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča je pristojna upravna enota, ne glede na to, kje ima posameznik prijavljeno stalno ali začasno prebivališče ali ga prijavlja (v nadaljnjem besedilu: pristojni organ). Za vodenje postopka iz sedmega odstavka 7. člena in 8. člena tega zakona je pristojna upravna enota, na območju katere ima posameznik stalno prebivališče ali ga prijavlja.
Za prijavo oziroma odjavo iz četrtega odstavka 9.a člena, 10. in 10.a člena tega zakona je pristojna policijska postaja, na območju katere se posameznik nastani.
Za prijavo stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja državljanov Republike Slovenije, ki nimajo stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, v tujini, v skladu z zakonom, ki ureja evidenco volilne pravice, je poleg pristojnega organa iz prvega odstavka tega člena pristojno tudi ministrstvo, pristojno za zunanje zadeve.
II. PRIJAVA IN ODJAVA STALNEGA PREBIVALIŠČA TER
PRIJAVA SPREMEMBE NASLOVA STANOVANJA
6. člen
(obveznost prijave oziroma odjave stalnega prebivališča
ter prijave spremembe naslova stanovanja)
Stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja mora posameznik prijaviti pristojnemu organu, kadar se v nekem naselju stalno naseli ali spremeni naslov stanovanja, odjaviti pa v primeru, kadar se stalno odseli z območja Republike Slovenije. Stalno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja je treba prijaviti v osmih dneh od naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za stalno prebivanje tujca, odjaviti pa pred odselitvijo.
Posameznika, mlajšega od 18 let, ter posameznika, ki ni poslovno sposoben, morajo prijaviti oziroma odjaviti starši ali skrbniki, oziroma tisti, pri katerih stalno prebiva.
Posameznik, starejši od 15 let, ki je po drugih predpisih pridobil popolno poslovno sposobnost, se mora prijaviti oziroma odjaviti sam.
V primeru, ko živijo starši ločeno, otroka prijavi oziroma odjavi tisti izmed roditeljev, ki izvršuje roditeljsko pravico in pri katerem otrok stalno prebiva.
Stalno prebivališče novorojenčka se prijavi v osmih dneh po določitvi osebnega imena v skladu z zakonom, ki ureja osebno ime. Prijava stalnega prebivališča velja od datuma rojstva.
Pristojni organ izda posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.
7. člen
(postopek prijave oziroma odjave stalnega prebivališča
ter prijave spremembe naslova stanovanja)
Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja dati pristojnemu organu naslednje podatke:
1. priimek in ime;
2. EMŠO oziroma datum rojstva in spol, če ta ni določena;
3. kraj rojstva;
4. staro stalno prebivališče;
5. novo stalno prebivališče;
6. državljanstvo;
7. narodnost;
8. zakonski stan;
9. priimek in ime ter EMŠO posameznika, ki vodi gospodinjstvo, ter sorodstveno razmerje do njega;
10. dovoljenje oziroma prepoved za posredovanje podatkov iz 1. in 5. točke porabnikom, ki nimajo zakonske podlage za zbiranje teh podatkov;
11. datum prijave, odjave oziroma spremembe.
Podatek iz 7. točke prejšnjega odstavka da posameznik pristojnemu organu le v primeru, če se o narodni pripadnosti želi izreči, na kar ga mora uradna oseba, ki vodi postopek, opozoriti.
Stalno prebivališče in sprememba naslova stanovanja se prijavi oziroma odjavi na obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča.
Posameznik ob prijavi stalnega prebivališča in prijavi spremembe naslova stanovanja predloži dokazilo, da ima pravico do prebivanja na naslovu, ki ga prijavlja. Kot dokazilo, da ima posameznik pravico do prebivanja na naslovu, se šteje dokazilo o lastništvu, najemna in podnajemna pogodba ali pisno soglasje lastnika oziroma solastnikov stanovanja oziroma upravljavca nastanitvenega objekta.
Tujec lahko prijavi stalno prebivališče in spremembo naslova stanovanja v Republiki Sloveniji, če ima veljavno dovoljenje za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji in predloži dokazilo iz prejšnjega odstavka.
Pristojni organ preveri pravilnost naslova, na katerega se posameznik prijavlja, v registru prostorskih enot, v primeru prijave stalnega prebivališča in spremembe naslova tujca pa tudi veljavnost dovoljenja za stalno prebivanje v Republiki Sloveniji.
Če pristojni organ ob prijavi stalnega prebivališča in spremembe naslova stanovanja podvomi o resničnosti v prijavi navedenih podatkov, oziroma posameznik ob prijavi stalnega prebivališča ne predloži dokazila iz četrtega odstavka tega člena, lahko odkloni prijavo stalnega prebivališča in posameznika na tem naslovu prijavi začasno, in sicer za čas, dokler ne preveri resničnosti podatkov prijave, vendar največ za 60 dni, oziroma dokler ne ugotovi ali posameznik dejansko stalno prebiva na tem naslovu.
7.a člen
(prijava na naslov, ki ni evidentiran v registru prostorskih enot)
Če v registru prostorskih enot ni naslova stavbe, na katerega se posameznik prijavlja, mora ta ob prijavi poleg naslova stavbe navesti tudi številko stavbe iz katastra stavb. Pristojni organ ravna v skladu s sedmim odstavkom prejšnjega člena in posameznika prijavi začasno na naslov naselja, ki ga v prijavi navede posameznik.
Če pristojni organ ugotovi, da posameznik dejansko stalno prebiva v stavbi na naslovu iz prejšnjega odstavka, obvesti Geodetsko upravo Republike Slovenije (v nadaljnjem besedilu: geodetska uprava) o naslovu in številki stavbe iz prejšnjega odstavka.
Geodetska uprava na podlagi obvestila iz prejšnjega odstavka določi stavbi naslov (hišno številko), če so izpolnjeni pogoji za določitev hišne številke v skladu s predpisi, ki urejajo določanje hišnih številk, in ga evidentira v registru prostorskih enot.
Če se ugotovi, da stavba ne obstaja več, geodetska uprava ne določi hišne številke.
Geodetska uprava o določitvi naslova oziroma o tem, da stavba ne obstaja, obvesti pristojni organ.
Pristojni organ sprejme prijavo stalnega prebivališča po prejemu obvestila iz prejšnjega odstavka, da je stavbi določena hišna številka.
Določbe tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prijavo začasnega prebivališča.
7.b člen
(elektronska prijava in odjava stalnega prebivališča
in spremembe naslova stanovanja)
Posameznik lahko prijavi oziroma odjavi stalno prebivališče in prijavi spremembo naslova stanovanja tudi preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom. Pristojni organ sprejme elektronsko podpisan obrazec skupaj z dokazilom iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona ter na podlagi uradnih evidenc preveri identiteto posameznika, veljavnost varnega elektronskega podpisa v skladu z zakonom, ki ureja elektronski podpis, in ustreznost dokazil iz četrtega odstavka 7. člena tega zakona, če gre za tujca, pa tudi veljavnost dovoljenja za stalno prebivanje.
Če so izpolnjeni pogoji za prijavo stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja, pristojni organ posamezniku izda potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča ali prijavi spremembe naslova stanovanja.
Če elektronski podpis ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev, pristojni organ ali centralni informacijski sistem za sprejem vlog, vročanje in obveščanje zavrne prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča oziroma prijavo spremembe naslova stanovanja in o tem obvesti posameznika.
Če posameznik ne izpolnjuje z zakonom določenih pogojev za prijavo stalnega prebivališča oziroma spremembe naslova stanovanja, pristojni organ ravna v skladu s sedmim odstavkom 7. člena tega zakona in o tem obvesti posameznika.
8. člen
(postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča)
Če pristojni organ podvomi, da posameznik stalno prebiva v naselju oziroma na naslovu, kjer je prijavil stalno prebivališče, oziroma je obveščen, da tam ne prebiva stalno, uvede postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča. Ta postopek uvede tudi v primeru, da se je posameznik za stalno odselil z območja Republike Slovenije, ali da nima prijavljenega stalnega prebivališča, čeprav v Republiki Sloveniji dejansko živi.
Pristojni organ je dolžan uvesti postopek za ugotavljanje dejanskega stalnega prebivališča na zahtevo samoupravne lokalne skupnosti na območju katere je posameznik prijavil stalno prebivališče, ali na območju katere dejansko živi.
V primeru, ko se v postopku ugotovi, da posameznik dejansko stalno prebiva na območju drugega pristojnega organa, se ugotavljanje stalnega prebivališča odstopi pristojnemu organu, na območju katerega posameznik stalno prebiva.
Če posameznik nima prijavljenega stalnega prebivališča, po določbah tega zakona pa ga tudi ni mogoče prijaviti, se za njegovo stalno prebivališče šteje naslov organa ali organizacije, kjer dobiva pomoč v materialni obliki, če na območju pristojnega organa tudi dejansko živi. Pristojni organ mora pred prijavo stalnega prebivališča pridobiti pisno soglasje organa ali organizacije, ki posamezniku daje pomoč. Če organ ali organizacija ne da pisnega soglasja, pristojni organ posameznika stalno prijavi na naslovu tistega organa ali organizacije, ki je posamezniku dal zadnji pomoč. Organi in organizacije, ki posamezniku nudijo pomoč, morajo pri prijavi stalnega prebivališča sodelovati s pristojnim organom.
Pristojni organ mora obvestiti organ oziroma organizacijo o prijavi stalnega prebivališča posameznika iz prejšnjega odstavka na njegovem naslovu.
Na podlagi dokončne odločbe, s katero pristojni organ ugotovi dejansko stalno prebivališče posameznika, vpiše v register stalnega prebivalstva novo stalno prebivališče, oziroma odjavi stalno prebivališče v primeru stalne odselitve z območja Republike Slovenije. Dokončna odločba velja kot potrdilo o prijavi oziroma odjavi stalnega prebivališča.
Če pristojni organ v postopku ne more ugotoviti, kje posameznik dejansko prebiva in po določbi četrtega odstavka tega člena ne more prijaviti njegovega stalnega prebivališča, na podlagi dokončne odločbe posameznika iz registra stalnega prebivalstva izbriše.
Če posameznik med postopkom ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča na prvi ali drugi stopnji prijavi oziroma odjavi stalno prebivališče ali prijavi spremembo naslova stanovanja, pristojni organ oziroma ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, postopek ugotavljanja dejanskega stalnega prebivališča ustavi.
III. PRIJAVA IN ODJAVA ZAČASNEGA PREBIVALIŠČA
9. člen
(prijavna obveznost stanodajalca)
Posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti, ne glede na trajanje nastanitve.
Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi dati stanodajalcu podatke iz 1., 2., 3., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona ter številko javne listine, opremljene s fotografijo, ki jo je izdal državni organ (v nadaljnjem besedilu: javna listina).
Če se posameznik, mlajši od 15 let, nastani skupaj s starši, skrbniki ali ožjimi družinskimi člani, so ti ob prijavi oziroma odjavi dolžni dati stanodajalcu o njem podatke iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Ne glede na določbo drugega odstavka lahko vodja skupine ob prijavi oziroma odjavi organiziranih skupin, ki štejejo najmanj osem ljudi, njihova nastanitev pa ne traja več kot sedem dni, predloži stanodajalcu seznam članov skupine, ki za vsakega člana vsebuje podatke iz 1., 2., 3. in 6. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Stanodajalec mora preveriti resničnost danih podatkov, pri čemer ima pravico preveriti istovetnost posameznika z vpogledom v javno listino.
9.a člen
(prijava in odjava v zavodu za prestajanje kazni
in prevzgojnem domu)
Zavod za prestajanje kazni, dislocirani oddelek zavoda oziroma prevzgojni dom prijavi začasno prebivališče posameznika v treh dneh po sprejemu, odjavi pa pred odpustom iz zavoda oziroma prevzgojnega doma.
Za prijavo oziroma odjavo iz prejšnjega odstavka se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in petega odstavka prejšnjega člena ter tretjega in četrtega odstavka 11. člena tega zakona. Za trajanje prijave in obnovo začasnega prebivališča v zavodu za prestajanje kazni oziroma prevzgojnem domu se uporabljajo določbe 17. člena tega zakona.
Določbi prejšnjih odstavkov se uporabljata za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in pri pristojnem organu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. Tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, zavod za prestajanje kazni, dislocirani oddelek zavoda oziroma prevzgojni dom prijavi pri pristojni policijski postaji v roku treh dni po sprejemu, odjavi pa pred odpustom iz zavoda oziroma prevzgojnega doma.
Za prijavo oziroma odjavo tujca, ki nima veljavnega dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji iz prejšnjega odstavka, se smiselno uporabljajo določbe drugega, tretjega in petega odstavka prejšnjega člena ter petega, sedmega in devetega odstavka 10. člena tega zakona.
10. člen
(policijska prijava)
Posameznika, ki se nastani v turističnem ali gostinskem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 12 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu.
Tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v treh dneh po njegovem sprejemu oziroma odhodu.
Bolnišnice in drugi zdravstveni zavodi, ki sprejmejo na zdravljenja tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, morajo tujca prijaviti oziroma odjaviti pristojni policijski postaji v 24 urah po njegovem sprejemu oziroma odhodu.
Tujec, ki nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in se ne nastani v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka 9. in 9.a člena tega zakona, se mora prijaviti pristojni policijski postaji v roku treh dni po prehodu državne meje oziroma po spremembi nastanitve, odjaviti pa pred odhodom.
Prijava oziroma odjava iz prejšnjih odstavkov se poda na obrazcu za prijavo oziroma odjavo gosta.
Pristojni organ lahko določi daljši rok za prijavo oziroma odjavo iz prvega odstavka tega člena, če stanodajalec zaradi velike oddaljenosti od naselja, kjer je sedež policijske postaje, ne more izpolniti prijavne obveznosti v predpisanem roku, ki pa ne sme biti daljši od treh dni.
Stanodajalec iz prvega in drugega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji posredovati naslednje podatke:
- priimek in ime ter naslov oziroma ime (firme) in sedež stanodajalca ter stanodajalčevo EMŠO oziroma
- matično številko pravne osebe;
- naslov, na katerega posameznika prijavlja oziroma iz katerega ga odjavlja;
- podatke iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka 9. člena tega zakona.
Tujec iz četrtega odstavka tega člena mora pristojni policijski postaji dati naslov, na katerega se prijavlja in podatke iz drugega odstavka 9. člena tega zakona.
Podatke iz sedmega in osmega odstavka tega člena sme pristojna policijska postaja hraniti največ šest mesecev od dneva prijave oziroma odjave posameznika, nato pa jih mora arhivirati.
Določbe tega člena se ne uporabljajo za prijavo oziroma odjavo posameznikov, sprejetih na prenočišče ali počitek v visokogorskih kočah ali postojankah.
10.a člen
(policijska prijava tujca s prijavljenim stalnim oziroma
začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji)
Ne glede na določbe 12. člena tega zakona mora tujca z veljavnim dovoljenjem za prebivanje ali potrdilom o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se nastani ali začasno prebiva zunaj naselja stalnega oziroma začasnega prebivališča, pri pristojni policijski postaji prijaviti oziroma odjaviti lastnik oziroma najemnik objekta, v katerem prebiva tujec, če namerava tujec v tem naselju prebivati več kot tri in ne več kot 60 dni.
Tujca mora prijaviti v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Za prijavo oziroma odjavo tujca iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe prejšnjega člena.
11. člen
(prijava pristojnemu organu)
Posameznika, ki se nastani v nastanitvenem objektu, mora stanodajalec prijaviti oziroma odjaviti pristojnemu organu v roku treh dni po njegovem sprejemu oziroma odhodu, na obrazcu za prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča.
Določba prejšnjega odstavka se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji.
Stanodajalec iz prvega odstavka tega člena mora ob prijavi začasnega prebivališča dati pristojnemu organu podatke iz sedmega odstavka 10. člena tega zakona in sporočiti naslov za vročanje v skladu s 17.a členom tega zakona.
Pristojni organ izda posamezniku potrdilo o prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča.
12. člen
(prijavna obveznost posameznika)
Posameznik, ki se nastani ali začasno prebiva izven naselja stalnega oziroma začasnega prebivališče v objektih, kot so počitniške hiše, stanovanja in drugi objekti, vendar ne v objektih oziroma pri stanodajalcih iz prvega odstavka 9. in 9.a člena tega zakona, mora pristojnemu organu prijaviti oziroma odjaviti začasno prebivališče, če namerava v tem naselju prebivati več kot 60 dni.
Začasno prebivališče iz prejšnjega odstavka mora posameznik prijaviti v treh dneh od dneva naselitve, odjaviti pa pred odselitvijo.
Določba prvega odstavka tega člena se uporablja za tujca le v primeru, če ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in pri pristojnem organu prijavljeno stalno oziroma začasno prebivališče. Tujec, ki ima veljavno dovoljenje za prebivanje ali potrdilo o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, vendar v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega oziroma začasnega prebivališča pri pristojnem organu, mora pristojnemu organu začasno prebivališče prijaviti v treh dneh od dneva naselitve oziroma od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje tujca ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, odjaviti pa pred odselitvijo.
Začasno prebivališča se prijavi oziroma odjavi na obrazcu za prijavo oziroma odjavo začasnega prebivališča.
Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča dati pristojnemu organu naslov začasnega prebivališča, na katerega se prijavlja, podatke iz 1., 2., 3., 5., 6. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona in sporočiti naslov za vročanje v skladu s 17.a členom tega zakona.
Za prijavo začasnega prebivališča se smiselno uporabljajo določbe 6., 7., 7.a in 7.b člena tega zakona.
Za odjavo začasnega prebivališča se smiselno uporabljajo določbe 7.b člena tega zakona.
12.a člen
(ugotavljanje dejanskega začasnega prebivališča)
Za postopek ugotavljanja dejanskega začasnega prebivališča tujca, ki v Republiki Sloveniji nima prijavljenega stalnega prebivališča, se smiselno uporabljajo določbe 8. člena tega zakona.
13. člen
(prijava začasnega odhoda z območja Republike Slovenije
in vrnitve v Republiko Slovenijo)
Posameznik, ki namerava odpotovati z območja Republike Slovenije za več kot tri mesece, mora svoj odhod prijaviti pristojnemu organu, preden odpotuje.
Posameznik iz prejšnjega odstavka, ki se vrne v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo tukaj stalno prebival, mora pristojnemu organu prijaviti svojo vrnitev v osmih dneh po prihodu.
Ob prijavi začasnega odhoda oziroma vrnitve mora posameznik dati pristojnemu organu podatke iz petega odstavka 12. člena tega zakona.
Začasen odhod oziroma vrnitev se prijavi na obrazcu za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo.
Za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo, se smiselno uporabljajo določbe 6., 7., 7.a in 7.b člena tega zakona.
14. člen
(neobveznost prijave začasnega prebivališča)
Prijava začasnega prebivališča ni potrebna za posameznike:
- ki se nastanijo v objektih ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, policije, ministrstva, pristojnega za obrambo in Slovenske vojske, ki so namenjeni za potrebe opravljanja službe;
- ki se nastanijo v bolnišnici ali v drugem zdravstvenem zavodu zaradi zdravljenja;
- ki se nastanijo v zatočiščih za žrtve nasilja v družini;
- ki so pripadniki sil za zaščito, reševanje in pomoč, če na povabilo Republike Slovenije sodelujejo pri odpravljanju posledic naravnih nesreč;
- ki se kot državljani, ki jim je bil priznan ugovor vesti vojaški dolžnosti, zaradi opravljanja nadomestne civilne službe ali drugega predpisanega usposabljanja za zaščito in reševanje, nastanijo v objektih organizacij, ki to službo ali usposabljanje izvajajo.
15. člen
(vodenje evidence gostov)
Stanodajalec mora voditi evidenco gostov, ki poleg zaporedne številke prijave vsebuje podatke iz drugega, tretjega oziroma četrtega odstavka 9. člena tega zakona.
V evidenco gostov se vpiše posameznik, ki se pri stanodajalcu nastani ali začasno prebiva.
Za točnost podatkov, ki se vpisujejo v evidenco gostov, je odgovoren stanodajalec oziroma oseba, zaposlena pri stanodajalcu, ki je pooblaščena za evidentiranje podatkov v evidenco gostov.
Pristojni organ, v skladu z metodologijo iz prvega odstavka 16. člena tega zakona, določi način vodenja evidence gostov in posredovanja podatkov iz nje.
Stanodajalec mora podatke iz evidence gostov hraniti eno leto od dneva vpisa posameznika v evidenco, nato pa jih uničiti na način, ki ga predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
16. člen
(metodologija vodenja podatkov v evidenci gostov)
Metodologijo vodenja podatkov v evidenci gostov in način posredovanja podatkov iz te evidence predpiše minister, pristojen za notranje zadeve.
Stanodajalci morajo delavcem pristojnega organa in policistom omogočiti vpogled v evidenco gostov, oziroma jim posredovati podatke iz nje.
17. člen
(trajanje in obnova prijave začasnega prebivališča)
Prijava začasnega prebivališča lahko traja največ eno leto.
V primeru daljšega začasnega prebivanja mora stanodajalec oziroma posameznik obnoviti prijavo začasnega prebivališča v roku osmih dni od preteka roka iz prejšnjega odstavka.
Šteje se, da posameznik ni prijavljen, če po preteku roka iz prvega odstavka tega člena v roku osmih dni ne obnovi začasnega prebivališča.
Pristojni organ tujcu, ki je v skladu z določbami zakona, ki ureja vstop, zapustitev in bivanje tujcev v Republiki Sloveniji, pravočasno vložil prošnjo za podaljšanje dovoljenja za začasno prebivanje ali za izdajo nadaljnjega dovoljenja za začasno prebivanje oziroma potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, obnovi prijavo začasnega prebivališča za čas reševanja prošnje.
Obnova začasnega prebivališča iz prejšnjega odstavka traja do vročitve dovoljenja za začasno prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja oziroma do dokončnosti odločbe ali sklepa, s katerim je bila prošnja iz prejšnjega odstavka zavrnjena, zavržena ali postopek ustavljen.
Tujec iz četrtega odstavka tega člena oziroma stanodajalec, pri katerem je tujec nastanjen, mora obnoviti prijavo začasnega prebivališča v osmih dneh od vročitve dovoljenja za začasno prebivanje oziroma potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji.
III.A NASLOV ZA VROČANJE
17.a člen
(naslov za vročanje)
Posameznik mora ob prijavi oziroma odjavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma ob prijavi spremembe naslova stanovanja določiti tudi naslov za vročanje:
- če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le stalno prebivališče, se naslov stalnega prebivališča šteje za naslov za vročanje;
- če ima posameznik v Republiki Sloveniji poleg stalnega prebivališča prijavljeno tudi eno ali več začasnih prebivališč, mora ob prijavi stalnega oziroma začasnega prebivališča oziroma prijavi spremembe naslova stanovanja določiti, kateri od teh naslovov se šteje za naslov za vročanje. Če prijava začasnega prebivališča poteče, posameznik pa v roku iz prejšnjega člena ni obnovil prijave začasnega prebivališča, se za naslov za vročanje šteje naslov stalnega prebivališča;
- če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljeno le začasno prebivališče, se naslov začasnega prebivališča šteje za naslov za vročanje. Če ima posameznik v Republiki Sloveniji prijavljenih več začasnih prebivališč, mora ob prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča določiti naslov za vročanje. Če prijava začasnega prebivališča na naslovu, ki je bil določen kot naslov za vročanje, poteče, posameznik pa v roku iz prejšnjega člena ni obnovil prijave začasnega prebivališča na tem naslovu, se za naslov za vročanje šteje naslov veljavnega začasnega prebivališča, ki ga je posameznik prijavil nazadnje.
V primerih iz druge ali tretje alineje prejšnjega odstavka lahko posameznik kadarkoli pristojnemu organu sporoči novi naslov za vročanje.
Določbe prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prijavo začasnega prebivališča iz 11. člena in obnovo prijave začasnega prebivališča iz 17. člena tega zakona. Ne glede na določbe tega člena se za naslov za vročanje šteje naslov začasnega prebivališča iz 9.a člena tega zakona.
IV. REGISTER STALNEGA PREBIVALSTVA
18. člen
(splošna določba)
Zaradi zagotovitve pregleda nad stanjem in gibanjem prebivalstva vodita ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, in pristojni organ register stalnega prebivalstva.
Za zbiranje, obdelovanje, shranjevanje, posredovanje in uporabo podatkov iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu, se uporabljajo določbe zakona, ki ureja varstvo osebnih podatkov, če ni s tem zakonom drugače določeno.
Pristojni organ zbira osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo in od stanodajalcev, ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojnega organa in evidenc, ki jih na podlagi zakonov vodijo in upravljajo drugi upravljavci.
Zaradi zagotavljanja točnosti podatkov v registru stalnega prebivalstva, so upravni in drugi državni organi, organi samoupravnih lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil ter pravne ali fizične osebe, ki opravljajo vročanje spisov kot svojo dejavnost, ki ugotovijo, da posameznik stalno ali začasno ne prebiva na naslovu, ki ga je prijavil, dolžni o tem obvestiti pristojni organ.
O zbiranju osebnih podatkov od stanodajalcev ali iz že obstoječih zbirk podatkov pristojni organ ni dolžan obvestiti posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
Stanodajalci zbirajo osebne podatke neposredno od posameznika, na katerega se ti podatki nanašajo.
Osebne podatke iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu lahko uporabljajo delavci ministrstva, pristojnega za notranje zadeve, in pristojnega organa za opravljanje nalog iz svojega delovnega področja, uporabljajo pa jih lahko tudi policisti, če gre za izvrševanje z zakonom določenih nalog ter drugi uporabniki, ki so za njihovo pridobivanje pooblaščeni z zakonom, pisno privolitvijo posameznika, na katerega se osebni podatki nanašajo, ali če gre za posredovanje podatkov v skladu z zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, ali mednarodno pogodbo.
Za namen izvajanja tretjega odstavka 5. člena tega zakona lahko osebne podatke iz registra stalnega prebivalstva in evidenc po tem zakonu uporabljajo tudi delavci ministrstva, pristojnega za zunanje zadeve, ki so pooblaščeni za opravljanje konzularnih zadev, ki podatek o prijavi stalnega prebivališča oziroma spremembi naslova stanovanja v tujini evidentirajo v registru stalnega prebivalstva.
19. člen
(vodenje in vzdrževanje registra stalnega prebivalstva)
Pristojni organ vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva za svoje območje in ga posreduje ministrstvu, pristojnemu za notranje zadeve, ki vodi in vzdržuje register stalnega prebivalstva Republike Slovenije.
Register iz prejšnjega odstavka vsebuje podatke:
- iz prvega odstavka 7. člena tega zakona;
- iz tretjega odstavka 11. člena tega zakona;
- iz petega odstavka 12. člena tega zakona;
- iz tretjega odstavka 13. člena tega zakona;
- iz 9.a in 17.a člena tega zakona;
- volilni pravici.
V registru stalnega prebivalstva se vodi tudi evidenca gospodinjstev in vsebuje podatke iz 1., 2., 5., 6., 8., 9. in 11. točke prvega odstavka 7. člena tega zakona.
Pristojni organ vodi register stalnega prebivalstva na centralnem računalniku, ki je neposredno povezan s centralnim registrom prebivalstva.
Podatki o posameznikih, ki so umrli, bili izbrisani iz registra stalnega prebivalstva, ali so se za stalno odselili z območja Republike Slovenije, se hranijo v registru stalnega prebivalstva še sto let po dogodku, nato pa se odstopijo v hrambo Arhivu Republike Slovenije.
Podatki iz prvega in drugega odstavka 9.a člena tega zakona se hranijo v registru stalnega prebivalstva še eno leto po prenehanju prijave začasnega prebivališča, nato se uničijo.
20. člen
(posredovanje podatkov uporabnikom)
Pristojni organ, pri katerem je posameznik prijavil oziroma odjavil stalno ali začasno prebivališče, posreduje podatke iz drugega odstavka prejšnjega člena uporabnikom, ki jih potrebujejo za vzdrževanje registrov in evidenc iz svojega delovnega področja ali za odločanje v postopkih za izvajanje javnih pooblastil, če so za te podatke pooblaščeni z zakonom.
Podatke iz prejšnjega odstavka lahko uporabnikom, namesto pristojnega organa, posreduje ministrstvo, pristojno za notranje zadeve.
Podatki iz prvega odstavka tega člena se lahko posredujejo na obrazcih, magnetnih medijih, po elektronski pošti ali z neposredno računalniško povezavo, in sicer na način, ki ga določi minister, pristojen za notranje zadeve.
Za posredovanje podatkov uporabnikom iz prvega odstavka tega člena z neposredno računalniško povezavo, je potrebno predhodno soglasje ministra, pristojnega za notranje zadeve.
20.a člen
(posredovanje podatkov lastniku stavbe)
Pristojni organ ali ministrstvo, pristojno za notranje zadeve, lahko lastniku stavbe na določenem naslovu, če navede, da osebne podatke potrebuje za izpolnjevanje določene obveznosti v skladu z zakonom, na njegovo vlogo posreduje podatke o imenu in priimku, datumu rojstva ter vrsti prebivališča vseh posameznikov, ki imajo prijavljeno stalno ali začasno prebivališče na tem naslovu.
Lastnik stavbe lahko podatke iz prejšnjega odstavka uporabi samo za izpolnjevanje obveznosti v skladu z zakonom.
21. člen
(uporaba podatkov za povezovanje evidenc pristojnega organa)
Podatki iz registra stalnega prebivalstva se lahko uporabljajo tudi za povezovanje s podatki iz evidenc o vozilu, vozniškem dovoljenju, orožju, osebni izkaznici, potni listini in iz drugih evidenc, ki jih vodi pristojni organ, če je za te podatke pooblaščen z zakonom.
V. NADZORSTVO
22. člen
(prekrškovni organi)
Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega, drugega, tretjega, četrtega in petega odstavka 6. člena, prvega odstavka 9. člena, prvega odstavka 11. člena, prvega in drugega odstavka 12. člena, prvega in drugega odstavka 13. člena, prvega, tretjega in petega odstavka 15. člena, drugega odstavka 16. člena in drugega odstavka 17. člena tega zakona opravlja Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve.
Naloge prekrškovnega organa za kršitve iz prvega odstavka 9. člena, prvega, tretjega in petega odstavka 15. člena ter drugega odstavka 16. člena tega zakona, ki se nanašajo na policijsko prijavo, in za kršitve iz prvega, drugega, tretjega in četrtega odstavka 10. člena, 10.a člena, drugega odstavka 11. člena, tretjega odstavka 12. člena in šestega odstavka 17. člena tega zakona, opravlja policija.
VI. KAZENSKE DOLOČBE
23. člen
Z globo od 3.000 do 25.000 eurov se kaznuje za prekršek pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki:
1. ne prijavi oziroma odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena);
2. v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi posameznika pristojni policijski postaji ali pristojnemu organu (prvi odstavek 10. člena ter prvi in drugi odstavek 11. člena);
3. v predpisanem roku pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 10. člena);
4. v predpisanem roku pri pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca, ki nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji, pa ga je sprejela na zdravljenje (tretji odstavek 10. člena);
5. v predpisanem roku pri pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca z veljavnim dovoljenjem za prebivanje ali potrdilom o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se nastani ali začasno prebiva zunaj naselja stalnega oziroma začasnega prebivališča za več kot tri in ne več kot 60 dni (10.a člen);
6. ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov (prvi odstavek 15. člena);
7. v evidenco gostov ne vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena);
8. ne hrani podatkov iz evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih ne uniči na predpisan način (peti odstavek 15. člena);
9. ne omogoči delavcem pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov, oziroma jim ne posreduje podatkov iz nje (drugi odstavek 16. člena);
10. v predpisanem roku ne obnovi prijave začasnega prebivališča (drugi in šesti odstavek 17. člena).
Z globo od 1.000 do 4.100 eurov se za prekršek kaznuje tudi odgovorna oseba pravne osebe, ki stori dejanje iz prejšnjega odstavka.
24. člen
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba iz 9. točke 3. člena tega zakona, ki:
1. ne prijavi oziroma odjavi posameznika, ki se nastani ali začasno prebiva v turističnem, gostinskem ali nastanitvenem objektu (prvi odstavek 9. člena);
2. v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi posameznika pristojni policijski postaji ali pristojnemu organu (prvi odstavek 10. člena ter prvi in drugi odstavek 11. člena);
3. v predpisanem roku pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca, ki se nastani v nastanitvenem objektu in nima dovoljenja za prebivanje ali potrdila o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji (drugi odstavek 10. člena);
4. v predpisanem roku pri pristojni policijski postaji ne prijavi oziroma odjavi tujca z veljavnim dovoljenjem za prebivanje ali potrdilom o prijavi prebivanja v Republiki Sloveniji in prijavljenim stalnim oziroma začasnim prebivališčem v Republiki Sloveniji, ki se nastani ali začasno prebiva zunaj naselja stalnega oziroma začasnega prebivališča za več kot tri in ne več kot 60 dni (10.a člen);
5. ne vodi oziroma pomanjkljivo vodi evidenco gostov (prvi odstavek 15. člena);
6. v evidenco gostov ne vpiše točnih podatkov (tretji odstavek 15. člena);
7. ne hrani podatkov iz evidence gostov najmanj eno leto, od dneva vpisa posameznika v evidenco ali jih ne uniči na predpisan način (peti odstavek 15. člena);
8. ne omogoči delavcem pristojnega organa in policistom vpogleda v evidenco gostov oziroma jim ne posreduje podatkov iz nje (drugi odstavek 16. člena).
25. člen
Z globo od 400 do 1.200 eurov se kaznuje za prekršek fizična oseba, ki:
1. v predpisanem roku ne prijavi stalnega prebivališča ali spremembe naslova stanovanja ali ne odjavi stalnega prebivališča (prvi, tretji in peti odstavek 6. člena);
2. ne prijavi oziroma odjavi posameznika, mlajšega od 18 let, ter posameznika, ki ni poslovno sposoben (drugi odstavek 6. člena);
3. ne prijavi oziroma odjavi otroka v primeru izvrševanja roditeljske pravice (četrti odstavek 6. člena);
4. se ne prijavi oziroma odjavi ali se v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi pristojni policijski postaji (četrti odstavek 10. člena);
5. ne prijavi oziroma odjavi oziroma obnovi ali v predpisanem roku ne prijavi oziroma odjavi začasnega prebivališča (prvi, drugi in tretji odstavek 12. člena ter drugi in šesti odstavek 17. člena);
6. ne prijavi ali v predpisanem roku ne prijavi začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo za več kot 60 dni ali z namenom, da bo v tukaj stalno prebival (prvi in drugi odstavek 13. člena).
Zakon o prijavi prebivališča - ZPPreb (Uradni list RS, št. 9/01) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
26. člen - upoštevan ZPPreb-A
(izvršilni predpisi)
Minister, pristojen za notranje zadeve, v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona predpiše:
- obrazce za prijavo oziroma odjavo stalnega in začasnega prebivališča, za prijavo oziroma odjavo gosta ter za prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije oziroma vrnitve v Republiko Slovenijo;
- metodologijo vodenja podatkov v evidenci gostov, način posredovanja podatkov iz nje in način uničenja evidence gostov;
- način vodenja registra stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev ter
- način posredovanja podatkov iz 20. člena tega zakona.
27. člen
(uskladitvena določba)
Pristojni organ mora vodenje registra stalnega prebivalstva in evidence gospodinjstev uskladiti in dopolniti z manjkajočimi podatki iz drugega in tretjega odstavka 19. člena tega zakona v roku treh let po njegovi uveljavitvi.
Stanodajalci morajo način vodenja podatkov v evidenci gostov in posredovanja podatkov iz nje uskladiti z določbami tega zakona v roku enega leta po njegovi uveljavitvi.
Do vzpostavitve evidence, ki bo vsebovala podatke o stavbah in stanovanjih, se podatki o prebivališču v Republiki Sloveniji spremljajo do ravni hišne številke z dodatkom k hišni številki oziroma do ravni drugačne prostorske identifikacije.
28. člen
(prenehanje veljavnosti zakonov in uporaba podzakonskih predpisov)
Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo veljati:
- Zakon o evidenci nastanitve občanov in o registru prebivalstva (Uradni list SRS, št. 6/83 in Uradni list RS, št. 26/90 in 11/91);
- določba tretje alinee prvega odstavka 76.c člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 47/93, 71/93 in 44/97);
- določbe drugega in tretjega odstavka 83. člena, prvega odstavka 84. člena, 87. člena, 2. in 3. točke prvega odstavka 94. člena in 95. člena Zakona o tujcih (Uradni list RS, št. 61/99) in besedilo 1. točke 94. člena istega zakona, ki se glasi: "ki ga sprejme na prenočevanje ali tujca".
Pravilnik o obrazcu za prijavo in odjavo začasnega prebivališča, način posredovanja in vodenja razvida začasno prijavljenih oseb, ter o obrazcu in načinu vodenja knjige gostov (Uradni list RS, št. 18/92), Pravilnik o obrazcu za prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča, o obrazcu osebnega kartona in kartona gospodinjstev ter o načinu vodenja in vzdrževanja registra stalnega prebivalstva (Uradni list RS, št. 27/92) in Odredba o enotni metodologiji računalniškega vodenja knjige gostov s kopijo ali brez nje (Uradni list RS, št. 52/94) ostanejo v veljavi in se uporabljajo še naprej, kolikor niso v nasprotju s tem zakonom, dokler ne bodo izdani predpisi na podlagi tega zakona.
29. člen
(veljavnost)
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah Zakona o prijavi prebivališča - ZPPreb-A (Uradni list RS, št. 39/06) vsebuje naslednjo prehodno in končno določbo:
4. člen
Inšpektorat Republike Slovenije, pristojen za notranje zadeve, prevzame z dnem uveljavitve tega zakona že začete postopke o prekrških, ki so bili uvedeni na podlagi Zakona o prijavi prebivališča (Uradni list RS, št. 9/01), o katerih do uveljavitve tega zakona odločba o prekršku še ni bila izdana ali še ni pravnomočna.
5. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o prijavi prebivališča - ZPPreb-B (Uradni list RS, št. 111/07) vsebuje naslednje prehodne in končne določbe:
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
25. člen
Pri posamezniku, ki je prijavil stalno oziroma začasno prebivališče oziroma spremembo naslova stanovanja pred uveljavitvijo tega zakona, se za naslov za vročanje šteje naslov njegovega stalnega prebivališča v Republiki Sloveniji, če tega nima, pa naslov veljavnega začasnega prebivališča, ki ga je prijavil nazadnje.
26. člen
Določbe 7.b člena, šestega in sedmega odstavka 12. člena ter petega odstavka 13. člena zakona, ki se nanašajo na prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča oziroma spremembo naslova stanovanja, prijavo oziroma odjavo oziroma obnovo začasnega prebivališča ter prijavo začasnega odhoda z območja Republike Slovenije in vrnitve v Republiko Slovenijo preko enotnega državnega portala e-uprava z varnim elektronskim podpisom, overjenim s kvalificiranim potrdilom, ter tretjega odstavka 11. člena, petega odstavka 12. člena, 17.a člena in pete alineje drugega odstavka 19. člena zakona, ki se nanašajo na vodenje podatka o naslovu za vročanje v registru stalnega prebivalstva, se začnejo uporabljati devet mesecev po uveljavitvi tega zakona.
27. člen
Določba prvega odstavka 5. člena zakona, kolikor se nanaša na prijavo oziroma odjavo stalnega prebivališča in prijavo spremembe naslova stanovanja, se začne uporabljati 1. julija 2008.
28. člen
V Zakonu o tujcih (Uradni list Republike Slovenije, št. 107/06 – uradno prečiščeno besedilo) prenehajo veljati:
- 84. člen,
- šestnajsta alineja prvega odstavka in beseda "šestnajste" v drugem odstavku 85. člena ter
- 94. člen.
29. člen
Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.
Zakon o prijavi prebivališča-Evidenčni del
| Zadnja sprememba: 12/21/2007 | Zbirke Državnega zbora RS - Uradna prečiščena besedila zakonov |