Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI
DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
JANEZ RIBIČ poslanec




Ljubljana, 3. 8. 2009




Na podlagi 88. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91-I, 42/97, 66/00, 24/03 69/04, 68/06), 19. člena Zakona o poslancih (Uradni list RS, št. 48/92, 15/94, 19/94, 44/94, 123/04 in 90/05) in 114. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije (Uradni list RS, št 35/02, 60/04, 64/07 in 92/07-uradno prečišceno besedilo) vlagam





PREDLOG ZAKONA O
POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU S POKOPALIŠČI

ki vam ga pošiljam v obravnavo na podlagi 114. in 115. člena Poslovnika Državnega zbora Republike Slovenije.












Janez Ribič

PREDLOG ZAKONA
O POGREBNI DEJAVNOSTI IN UPRAVLJANJU S POKOPALIŠČI

I. UVOD


1. OCENA STANJA IN RAZLOGI ZA SPREJEM ZAKONA

Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč iz leta 1984 (Ur.l. SRS, št. 34/1984, SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17/1991-I-ZUDE, 13/1993, 66/1993, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004; v nadaljevanju ZPPDUP), kljub nekaterim spremembam oziroma nadomestitvam določb z zakoni iz drugih pravnih področij, do danes ni doživel bistvenih sprememb. ZPPDUP je opredelil pogrebno in pokopališko dejavnost kot komunalno dejavnost posebnega družbenega pomena. Z uveljavitvijo Zakona o gospodarskih javnih službah (Uradni list RS, št. 32/1993; v nadaljevanju: ZGJS) je bil vzpostavljen popolnoma nov sistem zadovoljevanja javnih dobrin, saj je dotedanji sistem dejavnosti posebnega družbenega pomena zamenjal sistem gospodarskih javnih služb. Ta zakon je v prvi alineji prvega odstavka 68. člena določil, da se dejavnosti, ki so bile v trenutku njegove uveljavitve z zakoni ali z občinskimi odloki določene kot dejavnosti posebnega družbenega pomena na področjih materialne infrastrukture, do določitve gospodarskih javnih služb s področnimi zakoni, štejejo za gospodarske javne službe. Tako je bila pokopališka in pogrebna dejavnost opredeljena kot gospodarska javna služba, saj nov zakon, ki bi opredelil sam obseg gospodarske javne službe v okviru pokopališke in pogrebne dejavnosti, še ni bil sprejet.

ZGJS v 3. členu določa, da so lahko gospodarske javne službe republiške ali lokalne in so lahko obvezne ali izbirne. Način opravljanja gospodarske javne službe predpiše Vlada Republike Slovenije z uredbo, lokalna skupnost pa z odlokom tako, da je zagotovljeno njihovo izvajanje v okviru funkcionalno in prostorsko zaokroženih oskrbovalnih sistemov.

Glede na to, da Zakon o Lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/07-UPB-2, 76/08 ZLV-O) v 21. členu določa, da je urejanje, upravljanje in skrb za lokalne javne službe ter še posebej organiziranje opravljanja pokopališke in pogrebne dejavnosti zadeva lokalnega pomena, ki jih samostojno opravlja občina na podlagi 140. člena Ustave RS, so morale občine z odloki urediti opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti kot gospodarske javne službe.

Zaradi pomanjkljive in zastarele zakonodaje, je prihajalo v praksi do različnih tolmačenj ZPPDUP, ki so privedle do popolnoma različnih ureditev pokopališke in pogrebne dejavnosti po občinah. Tako je večkrat prihajalo do tega, da občinski odloki s katerimi občine po Zakonu o lokalni samoupravi (Ur.l. RS, št. 94/2007) določajo načine in pogoje za opravljanje pokopaliških storitev, dodeljevanje koncesij in izvajanje del na pokopališčih z javnimi delavci, niso bile v skladu z navedenim zakonom. Nekatere občine so tako podeljevale koncesije za opravljanje pokopališke in pogrebne dejavnosti, drugod pa so opravljanje pogrebne dejavnosti celo prepustili delovanju prostega trga.

Dodaten problem se je pojavil, ko je začela Obrtna zbornica na podlagi Obrtnega zakona (Ur.l. RS 40/2004, uradno prečiščeno besedilo) izdajati obrtna dovoljenja, s katero so fizične ali pravne osebe pridobile pravice do opravljanja pogrebne dejavnosti. Tako je v praksi prihajalo do dvojnega sistema, in sicer so bili na eni strani izvajalci, ki so imeli za opravljanje dejavnosti samo obrtno dovoljenje in na drugi tisti, ki so izvajali dejavnost na podlagi koncesijskih pogodb. Med njimi je prihajalo do velikih sporov, saj so se osebe, ki so delovale na podlagi koncesije preprečevale opravljanje dejavnosti osebam, ki so imele le obrtno dovoljenje, kar je privedlo celo do sporov na sodiščih, fizičnih obračunov in celo gladovne stavke.

Nastale razmere so privedle, do potrebe po sprejetju novega zakona, ki bo odpravil zastarelo zakonodajo in nastale težave v praksi, pri tem pa poskušal upoštevati smernice EU. Po podatkih obrtne zbornice se s pogrebno dejavnostjo ukvarja 170 samostojnih podjetnikov in družb, od katerih jih ima le polovica tudi koncesijo. Novi zakon želi na novo urediti to področje tako da natančno definira obseg javne službe in jo razmejuje od tržne dejavnosti. Potrebno je poudariti, da sta tako pokopališka, kot tudi pogrebna dejavnost v javnem interesu, saj se zanje zahteva, da se zagotavljata trajno in nemoteno.


2. CILJI NAČELA IN POGLAVITNE REŠITVE PREDLOGA ZAKONA

Predlog novega Zakona o pogrebni dejavnosti in upravljanju s pokopališči (v nadaljevanju predlog zakona) bistveno spreminja sedanjo pravno ureditev tega področja. ZPPDUP namreč ne ločuje pogrebne in pokopališke dejavnosti, temveč jih ureja enovito. Hkrati določa, obseg dejavnosti javne službe in jo loči od tržne dejavnosti.
Predlog zakona tako loči med pogrebno dejavnostjo, ki se opravlja na prostem trgu in dejavnost ki je predmet javne službe v pristojnosti lokalne skupnosti.
Cilj zakona je odprava kaotične situacije na trgu, do katere je prišlo, zaradi neenotnosti pogojev za dodeljevanje koncesij in organiziranja dejavnosti
Ker pa gre za posebej delikatno področje, ki je v splošnem javnem interesu, saj se zahteva nemoteno zagotavljanje človekovih ustavnih pravic, predvsem dostojanstva in pietete do umrlih, zakon zato določa pogoje za opravljanje pogrebne dejavnosti.
Ker je pogrebna dejavnost kot že rečeno posebna dejavnost, kjer je prisoten javen interes, so zahteve in standardi, ki jih mora izpolnjevati izvajalec pogrebnih dejavnosti visoki.
Llokalna skupnost mora zagotavljati pogrebno in pokopališko dejavnost kot gospodarske javne službe, bodisi v obliki režijskega obrata, v obliki javnega gospodarskega zavoda, javnega podjetja, z dajanjem koncesij osebam zasebnega prava, kot to določa 7. člen ZGJS. Pri tem tako kot prej z odloki določa način upravljanja pokopališč. Predlog zakona i določa obseg nalog in pristojnosti lokalne skupnosti v okviru pogrebne dejavnosti upravljanja pokopališč.

Pogrebne storitve, ki so predmet javne službe tako obsegajo:
-pokop pokojnikov,
-prvi prevoz pokojnika in zagotavljanje stalne dežurne službe za prevoz pokojnikov znotraj lokalne skupnosti,
-priprava pokojnikov za pokop,
-storitev grobarjev,
-priprava in izvedba minimalnih pogrebnih slovesnosti

Prvi prevoz pokojnika je prevoz od kraja smrti do hladilnih prostorov.

Kot pogrebne storitve, ki niso predmet gospodarske javne službe se štejejo:
- upepelitev pokojnika,
- balzamiranje pokojnika,
- prevoz pokojnika, če ne gre za prvi prevoz in
- pogrebne slovesnosti, ki presegajo minimalni obseg


Zaradi ločenosti obeh dejavnosti, pri kateri ima ena naravo gospodarske dejavnosti na prostem trgu, druga pa se opravlja v okviru gospodarske javne službe, se zahteva jasna razmejitev njunega obsega dejavnosti.
Upravljanje s pokopališči, ki pa je v pristojnosti lokalne skupnosti , obsega predvsem urejanje pokopališč, skupnih pokopaliških objektov, naprav in druge infrastrukture, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in drugih evidenc, ter izdaja soglasij in mnenj v zvezi s posegi na področju pokopališča.
Predlog zakona daje pomembno pristojnost lokalnim skupnostim, da na svojem območju zagotovijo izvajanje gospodarske javne službe, ki obsega tako urejanje pokopališč kot tudi izvajanje določenih vrst pogrebnih storitev.
Zaradi pomanjkljivih določb sedanjega zakona se izvajalci pogrebnih storitev pri vsakdanjem delu spopadajo s težavami, ki so zaradi narave in pietete do pokojnikov in njihovih svojcev, pogosto nerazumljive. Gre predvsem za težave pri določanju protokola zadnje poti pokojnikov, določanju časa pokopa, vrstnega reda simbolov itd. Prav tako pa imajo probleme zlasti v majhnih občinah, ki s svojimi odloki pogrebno dejavnost nemalokrat urejajo v nasprotju s predpisi in pristojnostmi. Prav zaradi tega predlog zakona enotno ureja pravila, obveznosti ter pravice, tako za upravljavce pokopališč, kot tudi za izvajalce pogrebnih dejavnosti. Le tako bodo namreč pravila za vse enaka in težav v praksi bo posledično manj.


3. OCENA FINANČNIH POSLEDIC PREDLOGA ZAKONA ZA DRŽAVNI PRORAČUN IN DRUGA JAVNA FINANČNA SREDSTVA

Predlagani zakon nima finančnih posledic na proračun ali na druga javno finančna sredstva. Zagotovljenost sredstev v proračunu ni potrebna.


4. PRILAGOJENOST PREDLAGANE UREDITVE PRAVU EVROPSKE UNIJE IN PRIKAZ UREDITVE V DRUGIH PRAVNIH SISTEMIH

Predlog zakona ni predmet usklajevanja s pravnim redom Evropske Unije.


4. 1 Prikaz ureditve v drugih pravnih sistemih

Na ravni Evropske unije ni zavezujočih predpisov, ki bi državam članicam nalagali zahteve po določeni ureditvi na področju, ki jo obravnava predlog zakona. So pa z Direktivo 2006/123/ES o storitvah na notranjem trgu določene smernice v okviru katerih je potrebno usklajevati domačo zakonodajo, v kolikor je to mogoče.
Zaradi posebne narave tematike pogrebne dejavnosti, imajo države članice zelo težko primerljivo zakonodajo. Vsaka država članica to dejavnost ureja v skladu s svojo tradicijo in krajevnimi običaji.

1. ZR Nemčija
V nemškem pravnem sistemu se zakoni o pogrebnih dejavnostih razlikujejo med regijami. Tako ne obstaja zvezna zakonodaja s tega področja, vendar so deželni zakoni o pogrebnih dejavnostih precej podobni. Občine morajo poskrbeti za pokopališča (lokalna pokopališča), verske skupine in cerkve lahko tudi poskrbijo za pokopališča (verska pokopališča), vendar potrebujejo privolitev s strani lokalnih oblasti.

Pogrebne dejavnosti se urejajo v skladu z zakoni o pogrebnih dejavnostih. Urejanje pokopališč mora biti v skladu z zakoni o pogrebnih dejavnostih in s predpisi o pokopališčih. Ti lokalni predpisi morajo biti v skladu s pogrebnim zakonom posamezne zvezne dežele. Urejajo ravnanje s pokopališkimi grobovi, odpiralni čas, uporabo mrtvašnic itd..

Pokopališča so v pristojnosti lokalnih oblasti. Tudi če gre za cerkveno pokopališče, morajo lokalne oblasti odločati o spremembah in razširitvah.

Pokopališča se urejajo v skladu s pogrebnimi predpisi lokalnih oblasti, ki so v skladu z regionalnimi zakoni (pogrebni zakoni različnih zveznih dežel).
Lokalne oblasti morajo zagotoviti kraj pokopa za vsakega občana skupnosti oz. ljudem, ki so tam umrli. Lokalne oblasti tudi določijo datum pokopa. Stroške pogrebnih dejavnosti običajno ne krijejo občine, ampak družinski člani. V primeru, da ni družinskih članov ali če ti niso plačilno sposobni, je potrebno preveriti, če ima pokojnik lastne prihodke. Samo v primeru, da ni nobenih finančnih virov, mora lokalna skupnost zagotoviti minimalno storitev za pogrebno dejavnost. To vključuje:
- stroške prvega prevoza pokojnika,
- stroške mrtvašnice,
- stroške kremacije,
- stroške anonimnega pogreba.

Lokalne skupnosti morajo zagotoviti zemljišče, da bi zagotovile dovolj prostora za pokopališča.

2. Latvija
Zakon o lokalnih oblasteh definira ustanovitev in vzdrževanje pokopališč kot eno izmed nalog lokalne oblasti, tako da je to avtonomna naloga lokalne oblasti. V mnogih primerih to poteka s vključitvijo župnij oz. kongregacij. Pogosto si občina in župnija delita to odgovornost, ker so bila leta 1949 pokopališča v glavnem v pristojnosti župnij. Majhne občine zaposlujejo osebje (za nadzor, čiščenje, odpiranje in zapiranje kapele, dodeljevanje mest za pokop, vodenje registra itd.), medtem ko velike občine pogosto prenesejo to nalogo na agencije.


V ruralnih občinah so mesta pokopa večinoma zastonj, v velikih pokopališčih pa je pogosto treba plačati. Predpisi kabineta ministrov o zaščitenih conah določajo, kakšne vrste zaščitena cona je pokopališče in kakšna določila je treba upoštevati, vendar lokalne oblasti sprejemajo obvezujoča lokalna določila o urejanju pokopališč.
Pogrebne storitve so zasebna dejavnost. V Latviji obstajajo številna pogrebna podjetja.


3. Estonija
Pogrebne in pokopališke dejavnosti se urejajo v skladu s pravnimi akti lokalnih oblasti. Vsa pokopališča pripadajo javnim podjetjem z izjemo vojaških pokopališč, ki so v državni lasti. Minister za socialne zadeve pripravi zakonodajo za zaščito zdravja (Public Health Act) na naslednjih področjih: shranjevanje, prevoz, pokopi in ponovni pokopi.
Večina pogrebnih aktivnosti je predmet javnih služb (dodeljevanje mest za pokop, pokopi, vzdrževanje pokopališč in grobov itd.)
Pogrebne dejavnosti so opredeljene kot lokalna javna služba. Pogrebne dejavnosti, ki niso predmet gospodarske javne službe, vključujejo:
- sežig (kremacijo) pokojnika,
- balzamiranje? pokojnika,
- prevoz pokojnika, ki ni prvi prevoz,
- pogrebne svečanosti, ki jih vodi duhovnik ali služba za pokop in pogrebno pogostitev.


5. Druge posledice, ki jih bo imelo sprejetje zakona

Sprejetje zakona ne bo imelo drugih posledic.


II. BESEDILO ČLENOV




I. SPLOŠNE DOLOČBE
1. člen
(Vsebina zakona)

Ta zakon ureja pogrebno dejavnost in upravljanje s pokopališči ter določa pogoje za opravljanje te dejavnosti.
2. člen
(Pojmi)

Posamezni izrazi, uporabljeni v tem zakonu, imajo naslednji pomen:

1. »Pogrebna dejavnost« obsega: pokop in upepeljevanje pokojnic oziroma pokojnikov (v nadaljnjem besedilu: pokojnikov) in s tem povezane storitve; prevoz in pripravo pokojnikov za pokop ali upepelitev; balzamiranje pokojnikov; storitev grobarjev; pripravo in izvedbo pogrebnih in upepelitvenih slovesnosti;

2. »upravljanje s pokopališči« obsega predvsem urejanje in vzdrževanje pokopališč, skupnih pokopaliških objektov, naprav in druge infrastrukture, obratovanje mrliških vežic, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in drugih evidenc, ter izdajo soglasij in mnenj v zvezi s posegi na področju pokopališča;

3. »pogrebna slovesnost« je dejanje slovesa pred pokopom, opravi pa se lahko tudi pred upepelitvijo;

4. »pokop« so vsa dejanja, ki omogočajo položitev posmrtnih ostankov oziroma upepeljenih ostankov pokojnika v grobni prostor ali raztros pepela;

5. »prekop« je prenos posmrtnih ostankov z mesta pokopa na drugo mesto pokopa;

6. »izkop« zajema vsa dejanja v zvezi s pripravo, izkopom in zasutjem groba;

7. »pokopališče« je praviloma ograjen prostor za pokopavanje umrlih;

8. »mrliška vežica« je prostor, v katerem se sorodniki in druge osebe lahko dostojno poslovijo od pokojnika;

9. »poslovilni objekt« je poseben prostor, kjer se lahko izvaja poslovilna slovesnost;



II. NALOGE LOKALNIH SKUPNOSTI
3. člen
(Naloge in pristojnosti lokalnih skupnosti)

(1) Lokalna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja gospodarske javne službe zagotovi izvajanje gospodarske javne službe izvajanja pogrebne dejavnosti in upravljanja s pokopališči.

(2) Če lokalna skupnost ne zagotovi izvajanja obvezne gospodarske javne službe iz prvega odstavka tega člena jo zagotovi država na območju lokalne skupnosti in za njen račun. Način zagotovitve določi Vlada RS.

(3) Lokalna skupnost mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let. Pri tem mora upoštevati potrebe po večjem številu pokopov ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah.

(4) Lokalna skupnost mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, sredstva za izgradnjo mrliških vežic in poslovilnih dvoran na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom.

(5) Lokalna skupnost mora s svojimi akti predpisati merila za oblikovanje cen grobnin, osnovnih pogrebnih storitev in merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov;

(6) Lokalna skupnost z odlokom o pokopališkem redu (v nadaljevanju: pokopališki red) predpiše predvsem: način in čas pokopa, zvrsti grobov, način oddajanja grobov v najem, okvirne tehnične normative za grobove, vzdrževanje reda, čistoče in miru na pokopališču, postavljanje, spreminjanje ali odstranitev spomenikov ali obnovo grobnic in vsak drug poseg v prostor na pokopališču, določa pokopališča, ki morajo imeti mrliške veže, določa daljšo mirovalno dobo za grobove, način izvajanja pogrebnih svečanosti, način zagotavljanja nujnih storitev pogrebnih dejavnosti ob vsakem času, ter ostale pravice in obveznosti upravljavcev in uporabnikov. Z odlokom o pokopališkem redu se uredi tudi ravnanje z umrlo oziroma umrlim (v nadaljnjem besedilu: umrlim) do pokopa v krajih, kjer na pokopališčih ni predpisana mrliška veža.

(7) Lokalna skupnost z odlokom predpiše minimalni obseg pogrebne slovesnosti, ki je predmet dejavnosti gospodarske javne službe.

(8) Lokalna skupnost izvaja nadzor nad izvajalci gospodarske javne službe in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov s tega področja.


III. IZVAJALCI JAVNE SLUŽBE

4. člen
(Izvajalci)

(1) Pogrebna dejavnost in upravljanje s pokopališči je obvezna lokalna gospodarska javna služba.

(2) Lokalna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, za svoje območje določi enega ali več izvajalcev pogrebne dejavnosti in upravljavcev pokopališč (v nadaljevanju izvajalec gospodarske javne službe ).

(3) Dvoje ali več občin lahko ustanovi skupno gospodarsko javno službo za izvajanje pogrebne dejavnosti in upravljanje pokopališč.

(4) Najmanjša enota območja, za katerega se določi enega izvajalca gospodarske javne službe, je pokopališče.

(5) Izvajalec gospodarske javne službe opravlja dejavnost na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do pokojnikov, svojcev in obiskovalcev pokopališč ter pokopališkega prostora.

(6) Pri izvajanju dejavnosti mora izvajalec gospodarske javne službe upoštevati pokopališki red in druge predpise lokalne skupnosti.

5. člen
(Izvajalec pogrebne dejavnosti)

Izvajalec gospodarske javne službe je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje določene s tem zakonom in pogoje določene z odlokom občine, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost kot gospodarsko javno službo.



6. člen
(Pogoji za opravljanje dejavnosti)
7. člen
(Izvajalci pogrebnih storitev iz držav članic EU)

Za izvajalca gospodarske javne službe je lahko izbrana tudi fizična ali pravna oseba iz države članice Evropske unije, ki je v svoji državi registrirana za tovrstno dejavnost.
8. člen
(Tuji izvajalci pogrebnih storitev)

Tuji izvajalec te dejavnosti iz države, ki ni članica Evropske unije lahko opravlja pogrebno dejavnost in upravljanja s pokopališči v Republiki Sloveniji le ob pogoju vzajemnosti.

IV. POGREBNA DEJAVNOST

9. člen
(Pogrebne storitve ki so predmet javne službe)

(1) Pogrebne storitve, ki so predmet javne službe obsegajo:
(2) Kot pogrebne storitve, ki niso predmet gospodarske javne službe se štejejo:
10. člen
(Prevoz pokojnika)

(1) Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen po izdaji listine o ugotovljenem nastopu smrti v skladu s predpisi o mrliško pregledni službi.

(2) Izvajalec gospodarske javne službe mora imeti organizirani 24 urno stalno dežurstvo za prvi prevoz pokojnika.

(3) Izvajalec gospodarske javne službe si lahko s pogodbo z drugim izvajalcem gospodarske javne službe zagotovi stalno dežurno službo na območju lokalne skupnosti.

(4) Prevoz pokojnika je dovoljen samo s posebnimi pogrebnimi vozili, namenjenimi izključno za prevoz pokojnika, v skladu s pravilnikom, ki ureja prevoz, izkop in prekop posmrtnih ostankov. V težko dostopnih krajih in izrednih vremenskih razmerah se sme pokojnik prenesti tudi na drug krajevno običajen način.

(5) Lokalna skupnost lahko ob naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah ter drugih izrednih okoliščinah, ki jih razglasi pristojni organ, pooblasti za prevoz pokojnikov tudi drugega prevoznika, ki lahko zagotovi spoštljiv in higiensko ustrezen prevoz.

(6) Prevoz pokojnika preko meja Republike Slovenije se izvaja v skladu s pravilnikom, ki ureja prevoz, pokop, izkop in prekopu posmrtnih ostankov in Evropskim sporazumom o prevozu trupel. S tem aktom se določi tudi prevoz žare.


11. člen
(Čuvanje pokojnika)

(1) Pokojnik se od zdravnikove potrditve smrti do prevoza v mrliško vežico čuva v sanitarno ustreznih in ohlajenih prostorih bolnišnic ali izvajalca gospodarske javne službe ali drugih primernih prostorih. Kaj je drug primeren prostor določi pristojni minister s pravilnikom.

(2) Na dan pogreba ali največ dan prej se lahko pokojnik prepelje v mrliško vežico oziroma na kraj, kjer se bo opravljala pogrebna slovesnost.

(3) Če pokop in pogrebne slovesnosti organizira država, lokalna skupnost, društvo ali združenje, se pokojnika pred pokopom izjemoma lahko položi tudi na določen kraj zunaj pokopališča.

(4) Verske skupnosti lahko v skladu s pokopališkim redom položijo pokojnega stanovskega predstavnika , do pokopa v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.
12. člen
(Oskrba pokojnika)

(1) Oskrba pokojnika obsega vsa potrebna dela za pripravo pokojnika pred upepelitvijo ali pokopom.

(2) Oskrba pokojnika se lahko opravlja le v sanitarno primernih oziroma ustreznih prostorih izvajalca javne službe. Pri oskrbi in prevozu pokojnika morata sodelovati vsaj dva urejevalca. Urejevalec pokojnika je lahko le oseba, ki ima ustrezna sanitarno tehnična znanja v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

13. člen
(Pogreb)

(1) Pogreb obsega: (2) Če ni drugače dogovorjeno morajo stroške pogreba poravnati dediči umrlega, do določitve dedičev pa naročnik pogreba. V primeru, da dedičev ni ali ti niso sposobni poravnati stroškov pogreba, jih poravna lokalna skupnost, v kateri je imel umrli stalno prebivališče. Kadar ni mogoče ugotoviti kraja zadnjega stalnega prebivališča, poravna stroške pokopa lokalna skupnost, kjer je imel umrli zadnje začasno prebivališče oziroma lokalna skupnost v kateri je oseba umrla, oziroma lokalna skupnost v kateri je bila najdena. Lokalna skupnost ima pravico do povračila pogrebnih stroškov iz zapuščine umrlega.

(3) Pogrebne storitve, ki so opravljene na zahtevo državnih organov ali drugih nosilcev javnih pooblastil, plača naročnik teh storitev.

14. člen
(Prijava pokopa)

(1) Pokop prijavi izvajalcu gospodarske javne službe družinski član pokojnika ali oseba, ki je z njim stalno živela, oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti ali njihov pooblaščenec. Če takih oseb ni, prijavi pokop delodajalec, pri katerem je bil pokojnik v delovnem razmerju ali lokalna skupnost, kjer je imel umrli zadnje stalno ali začasno prebivališče oziroma lokalna skupnost v kateri je oseba umrla, oziroma lokalna skupnost v kateri je bila najdena.

(2) Prijavi pokopa je potrebno priložiti listino, ki jo izda pooblaščen zdravnik, oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. Prijava smrti se izvede v skladu s predpisi o matičnem registru in predpisi, ki urejajo opravljanje mrliško pregledne službe.

15. člen
(Čas pokopa ali upepelitve)

(1) Pokop ali upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki jo izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliški pregledni službi.

(2) Pokop ali upepelitev se opravi, ko je preteklo najmanj 36 ur od nastopa smrti. Ob večjih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko se opravi skupen pokop, lahko pristojni območni zavod za zdravstveno varstvo ta rok skrajša.

(3) Pred upepelitvijo se opravi kontrolni pregled, pri katerem sodeluje tudi zdravnik sodne medicine oziroma njihov pooblaščeni zdravnik.
16. člen
(Pogrebna slovesnost)

(1) Čas pogrebne slovesnosti in pokopa določi izvajalec gospodarske javne službe v dogovoru z naročnikom pogreba.

(2) Minimalna pogrebna slovesnost obsega, ureditev mrliške vežice, prevoz ali prenos pokojnika do mesta pokopa in druge dejavnost določene z odlokom lokalne skupnosti o minimalnem obsegu pogrebne slovesnosti, ki je predmet dejavnosti gospodarske javne službe.

(3) Pokop in pogrebne slovesnosti se opravijo skladno z voljo umrlega in na način, določen sz odlokom iz 2,odstavka tega člena.

(4) Če umrli ni izrazil svoje volje, o načinu pokopa in pogrebne slovesnosti odloča o tem naročnik pogreba.

(5) Če ni svojcev, odloča o načinu pokopa in pogrebne slovesnosti, lokalna skupnost, kjer je imel umrli zadnje stalno ali začasno prebivališče oziroma lokalna skupnost, v kateri je bil najden.

(6) V pogrebni slovesnosti lahko sodelujejo tudi predstavniki verskih skupnosti in društev.

(7) Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu z njihovimi predpisi, ki morajo biti usklajeni s tem zakonom.
17. člen
(Pokop)

(1) Pokop se praviloma opravi na pokopališču, zunaj pokopališča pa je pokop dovoljen le kot raztros pepela ali kot posebni pokop članov verskih skupnosti, državnikov ali predstavnikov posebnih organizacij in združenj.

(2) Pokop lahko opravi le izvajalec gospodarske javne službe.

(3) Obred v zvezi z raztrosom pepela se določi s pokopališkim redom

18. člen
(Vrste pokopov)

Vrste pokopov so:

- pokop s krsto, kjer se umrli položi v krsto in pokoplje v grob,
- pokop z žaro, kjer se upepeljeni ostanki umrlega shranijo v žaro in pokopljejo v grob in
- raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču ali zunaj pokopališča.

19. člen
(Pokopi zunaj pokopališč)

(1) Na podlagi dovoljenja občinskega upravnega organa se lahko pepel iz žare raztrosi na določenem kraju zunaj pokopališča ali v morju.

(2) Zunaj pokopališča pa se lahko z dovoljenjem občinskega upravnega organa opravi tudi pokop v grobnice članov verskih skupnosti, državnikov ali predstavnikov posebnih organizacij in združenj.

20. člen
(Anonimen pokop)

(1) Anonimen pokop se opravi po volji pokojnika ali naročnika pogreba.

(2) Anonimen pokop se opravi s pokopom krste ali žare oziroma z raztrositvijo pepela na posebej določenem prostoru brez označbe imena in priimka umrlega.

21. člen
(Upepelitev)

(1) Upepelitev je celoten postopek upepelitve pokojnika v upepeljevalnici.

(2) Žaro z upepeljenimi ostanki umrlega pokojnika sme izvajalec upepelitve izročiti le izvajalcu pogrebne dejavnosti, ki je predložil potrdilo upravljavca pokopališča o kraju pokopa žare ali predloži dovoljenje občinskega upravnega organa za pokop izven pokopališča.

22. člen
(Prekop)

(1) Na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oseb, ki imajo za to upravičen interes, se lahko umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču in sicer po predhodnem soglasju najemnika groba.

(2) Za prekop se uporablja pravilnik , ki ureja prevoz, pokop, izkop in prekopu posmrtnih ostankov.

(3) Za prekop pokojnika je potrebno pridobiti dovoljenje pristojnega občinskega upravnega organa

23. člen
(Mirovalna doba)

(1) Prekop groba in pokop umrlega na isto mesto v grobu, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku mirovalne dobe.

(2) Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu. Mirovalna doba za pokop s krsto ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče.

(3) Mirovalna doba za pokop z žaro ne sme biti krajša kot tri leta.

(4) Pred potekom mirovalne dobe se sme opraviti prekop le z dovoljenjem pristojnega organa.

(5) Raztros pepela, če ne gre za vrsto pokopa iz 17. člena tega zakona, je dovoljen le po poteku mirovalne dobe, do tega roka pa mora izvajalec gospodarske javne službe žaro hraniti v zato določenih prostorih.


V. UPRAVLJANJE S POKOPALIŠČI
24. člen
(Upravljanje s pokopališči)

(1) Upravljanje s pokopališči se ureja z odloki lokalnih skupnosti v skladu s tem zakonom.

(2) Lokalna skupnost lahko na podlagi svojega akta, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, za svoje območje upravljanja s pokopališči določi enega ali več upravljavcev.

(3) Najmanjša enota območja upravljanja iz prejšnjega odstavka, za katerega se določi enega upravljavca, je pokopališče.

25. člen
(Novo pokopališče)

(1) Za novo pokopališče ali za razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodno-rekreacijske površine in podobno.

(2) Novo pokopališče mora biti primerno ograjeno in odmaknjeno od drugih objektov.

26. člen
(Mrliške vežice)

(1) Pokopališča, ki se nahajajo v mestu, morajo imeti mrliške vežice.

(2) Lokalna skupnost mora s svojim aktom določiti kraje, kjer je na pokopališčih predpisana uporaba mrliške vežice.

(3) V primeru, da pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema ali premična mrliška vežica, pod pogojem, da smrt ni posledica nalezljive bolezni.

(4) V krajih, kjer je mrliška vežica predpisana, ni dovoljeno čuvanje doma.

27. člen
(Načrt razdelitve)

(1) Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov - kataster.

(2) Z načrtom razdelitve se določijo zvrsti grobov na posameznih oddelkih.

(3) Na pokopališču ali zunaj njega mora biti zagotovljen prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in v izrednih razmerah.

28. člen
(Zvrsti grobov)

Na pokopališčih so lahko naslednje zvrsti grobov in prostorov za pokope:

- enojni, dvojni, otroški, povečani grobni prostor, vrstni grobovi in grobnice;
- grobišča, kostnice in skupna grobišča;
- žarni grobovi, žarne niše, žarni zid,
- prostor za anonimne pokope;
- prostor za raztros pepela.

29. člen
(Enojni grobovi)

Enojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop odrasle osebe. V enojne grobove se pokopavajo krste in žare.

30. člen
(Dvojni grobovi)

Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na isto višino v grobu. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.

31. člen
(Otroški grobovi)

Otroški grobovi so tisti, ki omogočajo pokop otroka. V otroške grobove se pokopavajo otroške krste in žare.

32. člen
( Povečani grobni prostor)

Povečani grobni prostor je grobni prostor večjih dimenzij od standardnega grobnega prostora.


33. člen
(Vrstni grobovi)

Vrstni grobovi so tisti, ki so razporejeni drug ob drugem ter oblikovani in urejeni po enotnih kriterijih. V njih se umrli brez poglobitve pokopavajo po vrstnem redu. Oddajajo se samo za določeno dobo, ki ni krajša od 25 let. Po preteku te dobe pa se grobovi prekopljejo in ponovno oddajo, najdeni posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V vrstne grobove se pokopavajo krste in žare.

34. člen
(Grobnice)

Grobnice imajo v celoti obzidan podzemni del. V grobnice se krste pokopavajo na način, da se polagajo ena na drugo ali pa na police. V grobnice se pokopavajo krste s kovinskimi vložki in žare.
Nove grobnice je dovoljeno graditi le v primeru, če lokalna skupnost tako določi z odlokom o pokopališkem redu ali prostorskim aktom, ki ureja pokopališče.

35. člen
(Grobišča, kostnice in skupna grobišča)

(1) Grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah ter skupna grobišča.

(2) Kostnice so prostori v katere se lahko polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.

(3) V skupna grobišča se lahko prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema, iz drugih grobov ali iz drugih upravičenih razlogov. Na oddelku skupnih grobišč je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in sveč.

36. člen
(Žarni grobovi)

Žarni grobovi so talni ali zidni ali kot žarne niše. V žarne grobove se pokopavajo le žare.

37. člen
(Prostor za anonimen pokop)

(1) Prostor za anonimni pokop je prostor na oddelku pokopališča, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in je brez označbe in imena umrlega, namenjen pokopom krst ali žar.

(2) Podatke o pokojnikih, ki so bili anonimno pokopani vodi upravljavec pokopališča.

(3) Na oddelku za anonimne pokope mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.

38. člen
(Prostor za raztros pepela)

(1) Prostor za raztros pepela je prostor na posebnem oddelku pokopališča namenjen raztrosu pepela. Imena umrlih, razen v primeru anonimnega pokopa so, če naročniki pogrebov to želijo, napisana na skupnem nagrobniku.

(2) Na oddelku za raztros pepela je urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Izven tega prostora ni dovoljeno polagati cvetja, sveč in drugih predmetov ali hoditi po tem prostoru, razen za namene opravljanja dejavnosti.

39. člen
(Opustitev pokopališča)

(1) Pokopališče se opusti na podlagi odločitve lokalne skupnosti.

(2) Pred sprejetjem odločitve o opustitvi pokopališča morata dati svoje mnenje pristojna zdravstvena inšpekcija in pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine.

(3) V odločitvi mora biti določeno:

- kdo upravlja opuščeno pokopališče;
- pogoji in roki za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov;
- pogoji in roki za odstranitev pokopaliških objektov;
- plačnik in način plačila stroškov preureditve in prenosa.

(4) Na predlog pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine občinski svet določi kraj, kamor se prenesejo posamezna nagrobna obeležja z opuščenega pokopališča ter njihovega skrbnika.

40. člen
(Opuščeno pokopališče)

(1) Opuščeno pokopališče se sme za druge namene urediti po preteku 20 let od zadnjega pokopa.

(2) Preden se opuščeno pokopališče uporabi za namene iz prejšnjega odstavka, ga je potrebno prekopati, posmrtne ostanke pa prenesti v skupno grobišče na pokopališču, ki je v uporabi.

41. člen
(Obvestilo pristojni inšpekciji)

V primeru, da upravljavec pokopališča ugotovi, da se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem zakonom, mora o tem obvestiti pristojne inšpekcijske službe.

42. člen
(Najemnik groba)

(1) Izvajalec gospodarske javne službe daje grobove v najem. Najemnik groba je lahko samo ena fizična ali pravna oseba. Najemnik sklene z upravljavcem pokopališča pisno najemno pogodbo, v kateri se določijo pogoji najema, ki so usklajeni s predpisi lokalne skupnosti in pokopališkim redom.

(2) V primeru dedovanja ob smrti najemnika groba, se morajo dediči najemnika groba dogovoriti, kateri izmed njih bo prevzel pravico do najema groba.

(3) Prednostno pravico do najema groba ima tisti, ki je poravnal stroške pokopa umrlega najemnika.

(4) Če je imel najemnik groba, ki je umrl, več grobnih prostorov v najemu, imajo dediči oz. plačnik pogreba pravico do najema vseh grobnih prostorov, ki jih je imel umrli najemnik v najemu.

(5) Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugega samo pisno pod pogoji, ki jih določi upravljavec pokopališča.

(6) Če je najemnik groba umrl, morajo upravičenci do najema grobnega prostora pravico skleniti najemno razmerje v 60 dneh po smrti najemnika.

43. člen
(Vzdrževanje groba)

Najemniki grobov so dolžni vzdrževati grobove in vmesne prostore med grobovi ter spoštovati pokopališki red in določbe najemne pogodbe.

44. člen
(Trajanje najema)

(1) Grob se odda v najem najemniku za nedoločen čas. Izjema je vrstni grob, ki se odda v najem za določen čas, po preteku dobe pa najema ni mogoče obnoviti ali podaljšati.

(2) Najem se lahko prekine v naslednjih primerih:
(3) Po prekinitvi najema se šteje grob kot opuščen do konca mirovalne dobe in se po poteku te dobe lahko prekoplje in odda drugemu v najem. Najemnik groba je v primeru prekinitve najema dolžan na lastne stroške odstraniti vso nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča. Nagrobna obeležja, ki so kulturni spomenik se ne smejo odstraniti in se oddajo v najem skupaj z grobnim prostorom.

(4) V primeru žarnega groba se po poteku mirovalne doba, če najemnina ni plačana, žara hrani še v posebnih prostorih izvajalca javne službe še tri leta, po poteku tega obdobja pa se pepel raztrosi na za to določenem mestu na pokopališču

45. člen
(Oddaja novih grobov)

Pri oddaji novih grobov, ki se prvič oddajo, lahko najemnik dobi v najem samo en grob.

46. člen
(Grobnina)

(1) Za najem groba plačuje najemnik groba grobnino.

(2) Grobnina je plačilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja in urejanja skupnih objektov in naprav na pokopališču oz. na pokopališčih enega upravljavca pokopališča .

(3) Na izrecno željo najemnika lahko le ta plača grobnino za obdobje daljše od enega leta, (vendar največ za obdobje deset let).

(4) Ob prvem najemu groba se grobnina plača v sorazmernem delu do kanca letnega obdobja.

(5) V primeru, da želi najemnik groba odstopiti od najemne pogodbe pred potekom mirovalne dobe mora plačati najemnino do konca poteka mirovalne dobe.

47. člen
(Evidence in izdaja soglasij)

(1) Upravljavec pokopališča mora voditi trajno evidenco o umrlih, ki so ali so bili pokopani na pokopališču, evidenco najemnikov grobov in evidenco grobov (kataster).

(2) V evidenci se vodijo naslednji podatki Ime in priimek umrlega, datum rojstva, datum smrti in datum pokopa.

(3) Upravljavec določa mesto, datum in uro pokopa v dogovoru z naročnikom.

(4) Upravljavec daje soglasja za ureditev grobov, postavitev spomenikov, prekope in druge posege na področju pokopališča v skladu s pokopališkim redom.

(5) Vodenje katastra in izdaja soglasij se opravlja na podlagi javnega pooblastila, opredeljenega z odlokom lokalne skupnosti.

VI. NADZOR

48. člen
(Nadzor nad izvajanjem tega zakona)

Zdravstveni Inšpektorat je pristojen za nadzor nad izvajanjem določb 10., prvega in drugega odstavka 11. člena in določbami drugega odstavka 14 člena tega zakona.

VII. KAZENSKE DOLOČBE

49. člen

(1) Z denarno kaznijo 4.000,00 eurov se za storjeni prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, če opravlja dejavnost ki je predmet gospodarske javne službe v nasprotju s tem zakonom.

(2) Z denarno kaznijo 800,00 eurov se za storjeni prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, če opravlja dejavnost ki je predmet gospodarske javne službe v nasprotju s tem zakonom.

50. člen

(1) Z denarno kaznijo 10.000,00 eurov se za storjeni prekršek kaznuje pravna oseba ali samostojni podjetnik posameznik, ki je opravil dejavnosti, ki so predmet dejavnosti javne službe, pa nima statusa gospodarske javne službe.

(2) Z denarno kaznijo 2.000,00 eurov se za storjeni prekršek kaznuje odgovorna oseba pravne osebe ali samostojnega podjetnika posameznika, ki je opravila dejavnosti, ki je predmet dejavnosti javne službe, pa nima statusa gospodarske javne službe.

51. člen

Z denarno kaznijo 5.000,00 eurov se za storjeni prekršek kaznuje upravljavec pokopališča, kadar ne izpolnjuje obveznosti iz tega zakona, drugih podzakonskih predpisov in predpisov lokalne skupnosti.

52. člen

Z denarno kaznijo 500 eurov se za storjeni prekršek kaznuje občan, če pokoplje umrlega ali raztrosi pepel na mestu, kjer to ni dovoljeno oziroma nima ustreznega dovoljenja.

Z denarno kaznijo 200 eurov se kaznuje občan, ki čuva umrlega v nasprotju s 25. členom tega zakona.

53. člen

Z denarno kaznijo 2000 eurov se kaznuje pravna oseba, ki čuva umrlega v nasprotju s 25. členom tega zakona.


VIII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
54. člen
(Prenehanje veljavnosti določb zakonov)

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, preneha veljati zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč (Ur.l. SRS, št. 34/1984, SFRJ, št. 83/1989, SRS, št. 5/1990, RS, št. 26/1990, 10/1991, 17/1991-I-ZUDE, 13/1993, 66/1993, 66/2000 Odl.US: U-I-48/97-12, 61/2002 Odl.US: U-I-54/99-14, 110/2002-ZGO-1, 2/2004).

55. člen
(Prenehanje veljavnosti in uporabe podzakonskih aktov)

(1) Podzakonski predpisi, izdani na podlagi zakona iz prvega odstavka prejšnjega člena, ostanejo v veljavi do sprejema novih predpisov po tem zakonu.

(2) Odloki lokalnih skupnosti izdani na podlagi zakona iz prvega odstavka prejšnjega člena ostanejo v veljavi do sprejema novih odlokov po tem zakonu vendar največ eno leto po uveljavitvi tega zakona.


56. člen
(Rok za izdajo podzakonskih predpisov)

Ministrica oziroma minister pristojen za zdravstvo izda pravilnik, ki ureja prevoz, pokop, izkop in prekopu posmrtnih ostankov in druge podzakonske predpise po tem zakonu v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona.


57. člen

(Obveznosti lokalne skupnosti )


(1) Lokalne skupnosti morajo zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe v skladu s tem zakonom v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.

(2) Koncesijske pogodb za izvajanje pogreben in pokopališke dejavnosti sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona je potrebno uskladiti s tem zakonom v roku enega leta po uveljavitvi zakona.

(3) Lokalne skupnosti morajo sprejeti odloke o pokopališkem redu v roke enega leta po uveljavitvi tega zakona.


58. člen
(Veljavnost zakona)


Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.


III. OBRAZLOŽITEV ČLENOV



K 1. in 2. ČLENU:

Zakon razlikuje pogrebno dejavnost in upravljanje s pokopališči.

Pogrebna dejavnost« obsega:
pokop in upepeljevanje pokojnikov in s tem povezane storitve, prevoz in priprava pokojnikov za pokop ali upepelitev, balzamiranje pokojnikov, storitev grobarjev, priprava in izvedba pogrebnih in upepelitvenih slovesnosti

Upravljanje s pokopališči« obsega predvsem urejanje in vzdrževanje pokopališč, skupnih pokopaliških objektov, naprav in druge infrastrukture, obratovanje mrliških vežic, oddajanje grobov v najem, vodenje katastra in drugih evidenc, ter izdaja soglasij in mnenj v zvezi s posegi na področju pokopališča;

Zaradi pomena obeh dejavnosti, ter zahteve po njunem nemotenem in nujnem izvrševanju se tako pogrebna dejavnost, kakor tudi upravljanje s pokopališči opravljata v javnem interesu.

V nadaljevanju drugega člena zakon definira nekatere splošne pojme v zakonu. Definicije posameznih pojmov so povzete iz Evropskega standarda za pogrebne storitve (SIST EN 15017).


K 3. ČLENU

Zakon določa da lokalna skupnost v skladu z zakon, ki ureja gospodarske javne službe zagotovi izvajanje obvezne gospodarske javne službe izvajanja pogrebne dejavnosti in upravljanje s pokopališči.
Če lokalna skupnost ne zagotovi izvajanja obvezne gospodarske javne službe jo zagotovi država na stroške občine
Lokalna skupnost mora v svojih prostorskih aktih določiti zadostne površine za pokopavanje umrlih za najmanj 30 let.
Lokalna skupnost mora zagotoviti sredstva za zgraditev ali razširitev pokopališča, sredstva za izgradnjo mrliških vežic in poslovilnih dvoran na območju, ki je določeno z občinskim prostorskim aktom.
Lokalna skupnost mora s svojimi akti predpisati merila za oblikovanje cen grobnin, osnovnih pogrebnih storitev in merila za oblikovanje cen za uporabo pokopaliških objektov;
Lokalna skupnost sprejme odlok o pokopališkem redu
Lokalna skupnost z odlokom predpiše minimalni obseg pogrebne slovesnosti, ki je predmet dejavnosti gospodarske javne službe.
Lokalna skupnost izvaja nadzor nad izvajalci gospodarske javne službe in nadzor nad izvajanjem občinskih predpisov s tega področja..


K 4. do 8. ČLENU
V teh členih zakon opredeljuje izvajalce javne službe, ki jih občina določi v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah. Zakon izhaja iz tega, da je to dejavnost, ki se opravlja v javnem interesu, zato mora občina v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah na svojem območju obvezno organizirati izvajanje te javne službe v obsegu ki jo določa ta zakon
Zakon določa tudi pogoje, ki jih mora izpolnjevati izvajalec javne službe.
Lokalna skupnost v skladu z zakonom, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, za svoje območje določi enega ali več izvajalcev pogrebne dejavnosti in upravljavcev pokopališč
Dvoje ali več občin lahko ustanovi skupno gospodarsko javno službo za izvajanje pogrebne dejavnosti in upravljanje pokopališč.
Najmanjša enota območja, za katerega se določi enega izvajalca gospodarske javne službe , je pokopališče.
Izvajalec gospodarske javne službe opravljajo dejavnost na krajevno običajen način z dostojanstvom in spoštovanjem do pokojnikov, svojcev in obiskovalcev pokopališč ter pokopališkega prostora.
Izvajalec gospodarske javne službe je lahko pravna ali fizična oseba, ki izpolnjuje pogoje določene s tem zakonom,in pogoje določene z odlokom občine, ki ureja pogrebno in pokopališko dejavnost kot gospodarsko javno službo.
Izvajalec gospodarske javne službe mora izpolnjevati naslednje minimalne pogoje:
Za izvajalca gospodarske javne službe je lahko izbrana tudi fizična ali pravna oseba iz države članice Evropske unije, ki je v svoji državi registrirana za tovrstno dejavnost.

Tuji izvajalec te dejavnosti iz države, ki ni članica Evropske unije lahko opravlja pogrebno dejavnost in upravljanja s pokopališči v Republiki Sloveniji le ob pogoju vzajemnosti.

Izvajalci pogrebne dejavnosti in upravljavci pokopališč morajo dejavnost v svojem obsegu zagotavljati nemoteno, saj gre za zagotavljanje človekovih ustavnih pravic, prav tako se mora spoštovati dostojanstvo in pieteta do umrlih.


K 9. ČLENU

Zakon natančno določa pogrebne dejavnosti, ki so predmet javne službe in tiste ki se opravljajo prosto na trgu-tržne dejavnosti
Pogrebne storitve, ki so predmet javne službe obsegajo:
Kot pogrebne storitve, ki niso predmet gospodarske javne službe se štejejo:
Na ta način je razrešena stalna dilema o tem katere vrste dejavnosti s tega področja se lahko opravljajo kot tržne dejavnosti.


K 10. ČLENU

Prevoz ali prenos pokojnika je dovoljen samo na podlagi izdaje listine o ugotovljenem nastopu smrti, ki jo izda pristojen zdravnik v skladu s Pravilnikom o pogojih in načinu opravljanja mrliško pregledne službe.
Izvajalec javne službe mora zagotavljati stalno dežurno službo za prevoz pokojnika znotraj lokalne skupnosti. Izvajalec pa si lahko zagotovi izvajanje stalne dežurne službe skupno z drugimi izvajalci javne službe, kar je tudi racionalno.
Prevoz pokojnika je prav tako dovoljen samo s posebnimi pogrebnimi vozili, ki so izključno namenjena za prevoz pokojnikov. Pravila o načinu prevoza so urejena v pravilniku o prevozu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov. Zakon pa omogoča, da se pokojnika prepelje tudi na drug krajevno običajen način in sicer v primeru izrednih vremenskih razmer in v težko dostopnih krajih.
Prav tako v primeru naravnih in drugih nesreč, v vojni in v izrednih razmerah ter v drugih izrednih okoliščinah, ki jih razglasi pristojen organ, lahko lokalna skupnost pooblasti za prevoz pokojnika drugega prevoznika ob pogoju, da je tak prevoz spoštljiv in higiensko ustrezen.
Kadar gre za prevoz pokojnika preko meje RS se uporablja pravilnik, ki ureja prevoz, pokop, izkop in prekop posmrtnih ostankov in Evropski sporazum o prevozu trupel.


K 11. ČLENU

Pokojnika se do dneva pokopa lahko čuva v samo za to prirejenih prostorih. Za primerne prostore se štejejo taki prostori, ki so sanitarno ustrezni in ohlajeni, bodisi da so taki prostori zagotovljeni v bolnišnicah, bodisi pri izvajalcu pogrebne dejavnosti ali pa se pokojnika zadržuje v drugih sanitarno ustreznih prostorih. Pogoje, za sanitarno ustreznost določa pravilnik ministra.
Pokojnik se lahko prenese v mrliško vežico oziroma na kraj od koder se bo opravljala pogrebna slovesnost, šele na dan pogreba oziroma največ en dan prej, saj mrliške vežice niso ustrezne za daljše čuvanje pokojnika.
V primeru kadar pogreb organizira država. lokalna skupnost, društvo ali združenje, se lahko pokojnika položi tudi na kraj izven pokopališča. Verske skupnosti ponavadi pokojnega do pokopa položijo v objekt, ki je namenjen za opravljanje verskih obredov.

K 12. ČLENU

Oskrba pokojnika zajema vrsto dejanj oskrbovalca za pripravo pokojnika na pokop oziroma na upepelitev. Tako kot za čuvanje, se tudi za oskrbo pokojnika zahteva, da se ta opravi v sanitarno ustreznih prostorih izvajalca javne službe. Glede na naravo dela, morata pri sami oskrbi sodelovati vsaj dva oskrbovalca. Prav tako zakon zahteva, da ima oskrbovalec ustrezna tehnična znanja, v skladu s predpisi, ki urejajo varnost in zdravje pri delu.

K 13. ČLENU

Pogreb sestavljajo vsa dejanja v povezavi s pogrebno slovesnostjo.
Če ni drugače dogovorjeno, stroške pogreba do določitve dedičev umrlega, praviloma poravna naročnik pogreba. V primeru da dedičev ni, oziroma ti niso sposobni poravnati stroškov pogreba, jih poravna lokalna skupnost v kateri je imel umrli stalno prebivališče. Kadar pa stalnega prebivališča ni mogoče ugotoviti, poravna stroške pokopa lokalna skupnost v kateri je imel umrli zadnje začasno prebivališče oziroma lokalna skupnost v kateri je oseba umrla, oziroma lokalna skupnost v kateri je oseba najdena. Pri tem ima lokalna skupnost pravico povračila stroškov iz zapuščine,v kolikor ta obstaja..

V praksi se pojavljajo tudi primeri, ko se pogrebne storitve opravijo po naročilu državnih organov in drugih nosilcev javnih pooblastil. V tem primeru stroške pogrebnih storitev poravna naročnik teh storitev.

K 14. ČLENU

Pokop prijavi pooblaščenemu izvajalcu pogrebne dejavnosti družinski član pokojnika ali oseba, ki je z njim stalno živela, oziroma ga je morala po predpisih vzdrževati in zanj skrbeti ali njihov pooblaščenec. V kolikor takih oseb ni prijavi pokop delodajalec, pri katerem je bil pokojni nazadnje v delovnem razmerju oziroma lokalna skupnost, kjer je umrli imel stalno začasno prebivališče oziroma lokalna skupnost, v kateri je oseba umrla oziroma je bila najdena.

Kadar se prijavi pokop je potrebno predložiti listino, ki jo izda pooblaščen zdravnik oziroma zdravstvena organizacija, ali matičar matičnega registra, kjer je bila smrt prijavljena. Listina na podlagi katere se prijavi pokop je potrdilo o smrti ter poročilo o vzroku smrti.

Prijava smrti se izvede v skladu z Zakonom o matičnem registru. Smrt vpiše matičar pristojnega organa na območju katerega je kraj, kjer je oseba umrla.


K 15. ČLENU

Pokop in upepelitev se opravi na podlagi zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti, ki jo izda pooblaščena oseba po predpisih o mrliško pregledni službi. V skladu s tem zakonom in Pravilnikom o mrliško pregledni službi, se pokop in upepelitev opravi po preteku 36. ur od nastopa smrti. V primeru naravnih in drugih nesreč, v vojni in izrednih razmerah, kadar se opravi skupen pokop, lahko lokalna skupnost tak rok skrajša. Pred upepelitvijo se zahteva še kontrolni pregled, pri katerem sodeluje zdravnik sodne medicine oziroma njihov pooblaščeni zdravnik.

K 16. ČLENU

Čas pogrebne slovesnosti in pokopa mora izvajalec pogrebne dejavnosti določiti v dogovoru z naročnikom pogreba.
Zakon določa minimalni obseg pogrebne slovesnosti. Minimalna pogrebna slovesnost obsega, ureditev mrliške vežice, prevoz ali prenos pokojnika do mesta pokopa in druge dejavnost določene z odlokom lokalne skupnosti o minimalnem obsegu pogrebne slovesnosti, ki je predmet dejavnosti gospodarske javne službe.
Prav tako se mora o času pokopa dogovoriti s upravljavcem pokopališča, ki mora ustrezno organizirati čas pogrebnih slovesnosti, predvsem v primeru kadar je na isti dan predvidenih več pogrebnih slovesnosti na območju pokopališča, ki ga ureja.

Pokop in pogrebne slovesnosti se izvedejo v skladu z voljo umrlega. Način pogrebne slovesnosti mora biti v skladu z aktom lokalne skupnosti oziroma s pokopališkim redom. V kolikor umrli ni izrazil volje oziroma ta ni znana, odloča o tem naročnik pogreba. Če je naročnik lokalna skupnost, ker umrli ni imel svojcev oziroma so le ti nesposobni poravnati stroške pogreba, o načinu pokopa in pogrebne slovesnosti odloča lokalna skupnost. Pogrebno slovesnost lahko organizirajo v skladu s tem zakonom in podzakonskimi predpisi predstavniki verskih skupnosti in društev. Izjemoma lahko pogrebno slovesnost organizirajo tudi državni organi v skladu z njihovimi predpisi, ki morajo biti usklajeni s tem zakonom.

K 17. ČLENU

Pokop se praviloma opravi na pokopališču. Zunaj pokopališča je dovoljen samo raztros pepela. Klasičen pokop zunaj pokopališča ni dopusten. Prav tako ni dopustno zadrževanje žare na domu.
Pokop lahko opravi samo izvajalec gospodarske javne službe.

K 18. IN 19. ČLENU

Zakon razlikuje tri načine pokopov. Prvi izmed možnih načinov pokopa, je pokop s krsto oziroma klasičen pokop, kjer se umrli položi v krsto in se pokoplje v grob. V zadnjem času je v porastu pokop z žaro, v katero se shranijo upepeljeni ostanki umrlega, ter se pokopljejo v grob. Zmeraj bolj pogost način pokopa pa je tudi raztros pepela, ki se opravi na posebej določenem prostoru na pokopališču, pa tudi na določene kraju izven njega.
Zunaj pokopališča se lahko opravi pokop izjemoma in se zato zahteva dovoljenje občinskega upravnega organa..


K 20. ČLENU

Zakon dopušča tudi možnost anonimnega pokopa bodisi s pokopom krste ali žare, bodisi s raztrositvijo pepela. Takšen pokop se opravi na podlagi volje pokojnega oz naročnika pogreba. Anonimen pokop se opravi na določenem prostoru brez označbe imena in priimka umrlega.


K 21. ČLENU

Upepelitev predstavlja ves postopek povezan z upepeljevanjem pokojnika. Opravi se v posebnem prirejenem prostoru- upepeljevalnici. Žaro z upepeljenimi ostanki sme izvajalec upepelitve izročiti le izvajalcu pogrebne dejavnosti, za pokop izven pokopališča pa dovoljenje občinskega upravnega organa.


K 22. ČLENU

Kadar najemnik groba soglaša se lahko umrli izkoplje in prenese na drugo pokopališče ali v drug grob na istem pokopališču. Prekop se opravi na zahtevo svojcev ali drugih fizičnih oseb, ki imajo za to interes. Za prekop se uporablja Pravilnik o prekopu, prevozu, izkopu in prekopu posmrtnih ostankov. Za prekop je potrebno pridobiti dovoljenje občinskega upravnega organa.


K 23. ČLENU

Pokop in prekop umrlega na isto mesto, kjer je bil kdo pokopan, se sme opraviti po preteku tako imenovane mirovalne dobe.

Mirovalna doba je čas, ki mora preteči od zadnjega pokopa na istem mestu v istem grobu in sicer na isti višini. Mirovalna doba ne sme biti krajša od 10 let, pri čemer je potrebno upoštevati značilnosti zemljišča, na katerem je pokopališče. Mirovalna doba za pokop z žaro znaša tri leta.
Pred potekom mirovalne dobe se sme opraviti prekop le z dovoljenjem pristojnega organa. Takšna ureditev pa ne velja za žarne grobove.


K 24., 25. in 26. ČLENU

Upravljanje s pokopališči spada v okvir gospodarskih javnih služb, saj je ta dejavnost zaradi javnega interesa in različnih običajev urejena z odloki lokalnih skupnosti.
Lokalna skupnost lahko na podlagi svojega akta, ki ureja področje gospodarskih javnih služb, za svoje območje upravljanja s pokopališči določi enega ali več upravljavcev.
Najmanjša enota območja upravljanj, za katerega se določi enega upravljavca, je pokopališče.
Lokalna skupnost mora s svojimi prostorskimi akti določiti nova pokopališča
Za novo pokopališče ali za razširitev obstoječega je lahko določeno le zemljišče, ki ni močvirnato in kjer meteorne oziroma podtalne vode ne vplivajo na aktivne studence, vodnjake, ribnike, vodno-rekreacijske površine in podobno.
Novo pokopališče mora biti primerno ograjeno in odmaknjeno od drugih objektov.
Pokopališča, ki se nahajajo v mestu, morajo imeti mrliške vežice.
Lokalna skupnost mora s svojim aktom določiti kraje, kjer je na pokopališčih predpisana uporaba mrliške vežice.
V primeru, da pokopališče nima mrliške vežice, se lahko namesto vežice uporabi hiša z največ dvema stanovanjema ali premična mrliška vežica, pod pogojem, da smrt ni posledica nalezljive bolezni.
V krajih, kjer je mrliška vežica predpisana, ni dovoljeno čuvanje pokojnika doma.


K 27. ČLENU

Za vsako pokopališče mora biti narejen načrt razdelitve na pokopališke oddelke in vzpostavljena evidenca grobov-kataster.
Pokopališki oddelek je prostor na pokopališču, na katerem se nahajajo istovrstni grobovi.

Poleg tega mora biti na pokopališču ali zunaj njega zagotovljen tudi prostor za pokope ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, ko je zaradi povečanega števila umrlih ali iz zdravstvenih razlogov potrebno zagotoviti mesto za pokope.


K 28. do 38. ČLENU

Zakon določa več zvrsti grobov in prostorov za pokope, ki jih loči predvsem glede na velikost in vrsto pokopa.

Enojni grobovi so namenjeni pokopu odrasle osebe in omogočajo pokopavanje krst in žar.

Dvojni grobovi so tisti, ki omogočajo pokop ene krste poleg druge na isto višino v grobu. Gre v bistvu za razširjene enojne grobove. V dvojne grobove se lahko poleg krst pokopavajo tudi žare.

Otroški grobovi so namenjeni pokopu otroka in omogočajo pokopavanje krst in žar.

Vrstni grobovi so razporejeni drug ob drugem in oblikovani po enotnih kriterijih. V njih se umrli brez poglobitve pokopavajo po vrstnem redu. Z razliko od ostalih zvrsti grobov se oddajajo le za določeno dobo (ki ni krajša od 25 let), po tem času pa se prekopljejo in ponovno oddajo, posmrtni ostanki pa položijo v skupno grobišče. V njih se omogoča pokopavanje krst in žar.

Grobnica je posebna zvrst grobov, ki imajo v celoti obzidan podzemni del. V njih se krste pokopavajo tako, da se polagajo ena na drugo ali na police, omogočajo pa tudi pokopavanje žar. Nove grobnice je dovoljeno graditi le v primeru, če občina tako določi s pokopališkim redom ali prostorskim aktom za pokopališče

Grobišča so prostori za skupen pokop ob morebitnih naravnih in drugih nesrečah, v vojni in izrednih razmerah, ko je zaradi povečanega števila umrlih in zdravstvenih razmer potrebno zagotoviti prostor za pokop.

Kostnice so prostori, v katere se polagajo posmrtni ostanki prekopanih grobov.

V skupna grobišča se prenesejo posmrtni ostanki iz vrstnih grobov po preteku dobe najema ali iz drugih upravičenih razlogov. Na tem oddelku mora biti urejen tudi skupen prostor za polaganje sveč in cvetja.

Žarni grobovi so namenjeni le pokopavanju žar in so lahko talni ali zidni ali kot žarne niše.

Na pokopališču je lahko organiziran tudi prostor za anonimen pokop krst ali žar, ki je enotno urejen po načrtu razdelitve in mora vsebovati skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč. Ta prostorje ne sme vsebovati označb in imen umrlih.

Na posebnem oddelku pokopališča, je lahko organiziran prostor za raztros pepela. Imena umrlih se lahko napišejo na skupen nagrobnik, razen v primeru anonimnih pokopov. Na tem oddelku mora biti urejen skupen prostor za polaganje cvetja in prižiganje sveč.


K 39. in 40. ČLENU

Pokopališče se opusti na podlagi odločitve lokalne skupnosti.. Pred sprejetjem te odločitve mora lokalna skupnost pridobiti mnenje pristojne zdravstvene inšpekcije in pristojnega zavoda za varstvo kulturne dediščine.

V odločitvi o opustitvi pokopališča, se mora določiti, kdo upravlja opuščeno pokopališče, pogoje in roke za prenos posmrtnih ostankov in spomenikov, pogoje in roke za odstranitev pokopaliških objektov ter plačnika in način plačila stroškov preureditve in prenosa.

Pristojni zavod za varstvo kulturne dediščine lahko določi kraj, kamor se prenesejo posamezna nagrobna obeležja z opuščenega pokopališča ter njihovega skrbnika.

Opuščeno pokopališče se sme zaradi pietete do umrlih šele po 20 letih od zadnjega pokopa urediti za druge namene. Preden se opuščeno pokopališče uporabi v druge namene, ga je potrebno prekopati, posmrtne ostanke pa odnesti v skupno grobišče na pokopališče, ki je še v uporabi.


K 41. ČLENU

Upravljavec pokopališča je v skladu s tem členom dolžan obvestiti pristojno inšpekcijsko službo, če se na pokopališču izvajajo dela ali opravljajo storitve v nasprotju s tem zakonom.


K 42. do 46. ČLENU

Upravljavec pokopališča daje grobove v najem, saj posamezni grob ne more postati lastnina posameznika in se tudi ne deduje. Najemnik groba je lahko le ena fizična ali pravna oseba. Razlog za tako ureditev je preprečitev morebitnih sporov o tem kdo je lahko pokopan v posameznem grobu in kdo ne. V primeru, da bi zakon dopuščal več najemnikov grobov, bi za posamezen pokop osebe potrebovali soglasje vseh najemnikov groba.

Najemno razmerje se uredi s pisno pogodbo, v kateri se določijo pogoji najema, ki so usklajeni s predpisi lokalne skupnosti in pokopališkim redom. V primeru smrti najemnika groba, se morajo dediči umrlega dogovoriti, katerih izmed njih bo prevzel pravico do najema groba. Pri tem ima prednostno pravico tisti, ki je poravnal stroške pokopa. Najemno razmerje je mogoče prenesti na drugega samo pisno in pod pogoji, ki jih določi upravljavec pokopališča.

Najemniki so dolžni grobove in vmesne prostore med grobi vzdrževati ter spoštovati vse določbe iz najemne pogodbe, sicer se lahko najem prekine.

Praviloma se najemna pogodba za najem groba sklene za nedoločen čas, razen v primeru vrstnih grobov, ko po preteku časa, najema ni mogoče obnoviti ali podaljšati. Najem se lahko prekine v primeru, da najemnik groba ne poravna najemnine za preteklo leto po predhodnem opozorilu, če najemnik ne vzdržuje groba, v primeru opustitve pokopališča ali kadar to zahteva načrt preureditve pokopališča. Po prekinitvi najema se šteje grob za opuščen do konca mirovalne dobe, na kar se prekoplje in odda drugemu v najem. Najemnik groba je v primeru prekinitve najema dolžan na lastne stroške odstraniti celotno nagrobno obeležje, v nasprotnem primeru to na njegove stroške stori upravljavec pokopališča.

Pri oddaji novih grobov, ki se prvič oddajo, lahko dobi najemnik v najem samo en grob, da se preprečijo morebitne zlorabe oziroma zakup večjega števila grobnih prostorov. S tem želi zakonodajalec v praksi preprečiti, da bi bili ti grobovi neizkoriščeni in opuščeni, pokopališče pa bi se zaradi novih potreb moralo širiti.

Najemnik groba, je dolžan plačevati grobnino, ki obsega povračilo sorazmernega dela letnih stroškov vzdrževanja objektov in naprav na pokopališču oz pokopališčih enega upravljavca.. Grobnina se praviloma plačuje enkrat letno, na izrecno željo najemnika, pa se lahko obračunava za daljše obdobje.


K 47. ČLENU

Upravljavec pokopališča je dolžan voditi evidenco umrlih, ki so bili pokopani na pokopališču, ki ga upravlja, evidenco grobov najemnikov in evidenco grobov (kataster).

Vodenje katastra in izdaja soglasij s strani upravljavca pokopališča je mogoča samo na podlagi javnega pooblastila opredeljenega z aktom lokalne skupnosti.


K 48. ČLENU

V tem členu so določeni organi za nadzor nad izvajanjem tega zakona.


K 49. do 52. ČLENU

V teh členih so določene kazenske določbe. Pri višini so upoštevane zgornje in spodnje meje kazni po Zakonu o prekrških.


K 54. ČLENU

Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter urejanju pokopališč z dnem veljave tega zakona preneha veljati.


K 55. ČLENU

Zaradi javnega interesa pogrebne dejavnosti in upravljanja s pokopališči, ostajajo podzakonski predpisi, ki so vezani na Zakon o pokopališki in pogrebni dejavnosti ter o urejanju pokopališč, v veljavi do sprejema novih predpisov po tem zakonu.
Enaka določba velja tudi za odloke lokalnih skupnosti.


K 56. ČLENU

Zaradi družbenega pomena te dejavnosti zakon določa 6 mesečni rok za sprejem pravilnika, ki ureja prevoz, pokop, izkop in prekop posmrtnih ostankov.


K 57. ČLENU

Lokalne skupnosti morajo zagotoviti izvajanje gospodarske javne službe v skladu s tem zakonom v roku enega leta po uveljavitvi tega zakona.

Koncesijske pogodb za izvajanje pogreben in pokopališke dejavnosti sklenjene pred uveljavitvijo tega zakona je potrebno uskladiti s tem zakonom v roku enega leta po uveljavitvi zakona

Lokalne skupnosti morajo sprejeti odloke o pokopališkem redu v roke enega leta po uveljavitvi tega zakona
Lokalne skupnosti morajo na podlagi novega zakona sprejeti akte, ki urejajo področje gospodarskih javnih služb za svoje območje upravljanja s pokopališči določiti enega ali več upravljavcev najkasneje v roku šestih mesecev od sprejetja novega zakona.


K 58. ČLENU

Zakon začne veljati v 15. dneh po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

Zadnja sprememba: 09/04/2009
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov