Zbirke Državnega zbora RS - predlogi aktov

Show details for EVIDENČNI PODATKIEVIDENČNI PODATKI

ZAKON

O RATIFIKACIJI STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENEGA SPORAZUMA
MED EVROPSKIMA SKUPNOSTMA IN NJUNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI TER REPUBLIKO ČRNO GORO NA DRUGI STRANI S SKLEPNO LISTINO (MSPSESCS)


1. člen

Ratificira se Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani s Sklepno listino, podpisan 15. oktobra 2007 v Luksemburgu.

2. člen

Besedilo sporazuma s sklepno listino se v izvirniku v slovenskem in angleškem jeziku glasi: Besedilo sporazuma v bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, irskem, italijanskem, latvijskem, litvanskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnem jeziku Črne gore je na vpogled v Sektorju za mednarodno pravo Ministrstva za zunanje zadeve Republike Slovenije.




STABILIZACIJSKO-PRIDRUŽITVENI SPORAZUM
MED EVROPSKIMA SKUPNOSTMA
IN NJUNIMI DRŽAVAMI ČLANICAMI NA ENI STRANI
TER REPUBLIKO ČRNO GORO NA DRUGI STRANI




KRALJEVINA BELGIJA,

REPUBLIKA BOLGARIJA,

ČEŠKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA DANSKA,

ZVEZNA REPUBLIKA NEMČIJA,

REPUBLIKA ESTONIJA,

HELENSKA REPUBLIKA,

KRALJEVINA ŠPANIJA,

FRANCOSKA REPUBLIKA,

IRSKA,

ITALIJANSKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA CIPER,

REPUBLIKA LATVIJA,

REPUBLIKA LITVA,

VELIKO VOJVODSTVO LUKSEMBURG,

REPUBLIKA MADŽARSKA,

REPUBLIKA MALTA,

KRALJEVINA NIZOZEMSKA,

REPUBLIKA AVSTRIJA,

REPUBLIKA POLJSKA,

PORTUGALSKA REPUBLIKA,

ROMUNIJA,

REPUBLIKA SLOVENIJA,

SLOVAŠKA REPUBLIKA,

REPUBLIKA FINSKA,

KRALJEVINA ŠVEDSKA,

ZDRUŽENO KRALJESTVO VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenice Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo ter Pogodbe o Evropski uniji, v nadaljnjem besedilu „države članice“, in

EVROPSKA SKUPNOST in EVROPSKA SKUPNOST ZA ATOMSKO ENERGIJO,

v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani ter

REPUBLIKA ČRNA GORA, v nadaljnjem besedilu „Črna gora“,

na drugi strani

skupaj v nadaljnjem besedilu "pogodbenici"

STA SE –

OB UPOŠTEVANJU tesnih vezi med pogodbenicama in skupnih vrednot, njune želje po krepitvi teh vezi ter vzpostavitvi tesnega in trajnega odnosa na podlagi vzajemnosti in obojestranskega interesa, s čimer bi se Črni gori omogočili nadaljnja krepitev ter razširitev odnosov s Skupnostjo in njenimi državami članicami;

OB UPOŠTEVANJU pomena tega sporazuma pri vzpostavljanju in utrjevanju stabilnega evropskega reda na podlagi sodelovanja, katerega glavna opora je Evropska unija, v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa za države jugovzhodne Evrope ter v okviru Pakta stabilnosti;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Evropske unije, da pod pogojem uspešnega izvajanja tega sporazuma, zlasti glede regionalnega sodelovanja, Črno goro čim bolj vključi v evropsko politično in gospodarsko dogajanje, ter ob upoštevanju statusa Črne gore kot potencialne kandidatke za članstvo v EU na podlagi Pogodbe o Evropski uniji (v nadaljevanju "Pogodba EU") in izpolnjevanja meril, ki jih je določil Evropski svet junija 1993 ter pogojev v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega procesa;

OB UPOŠTEVANJU evropskega partnerstva, ki določa prednostne naloge za ukrepanje, da se podprejo prizadevanja države pri približevanju k Evropski uniji;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da z vsemi sredstvi prispevata k politični, gospodarski in institucionalni stabilizaciji v Črni gori ter v regiji z razvojem civilne družbe in demokratizacijo, s krepitvijo institucij in reformo javne uprave, z vključevanjem regionalne trgovine in tesnejšim gospodarskim sodelovanjem, pa tudi s sodelovanjem na različnih področjih, zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti, ter s krepitvijo nacionalne in regionalne varnosti;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da krepita politične in gospodarske svoboščine, kot podlage tega sporazuma, ter njune zaveze, da spoštujeta človekove pravice in pravno državo, vključno s pravicami pripadnikov narodnih manjšin, ter demokratična načela s svobodnimi in pravičnimi volitvami ter večstrankarskim sistemom;

OB UPOŠTEVANJU zaveze pogodbenic, da v celoti uveljavita vsa načela in določbe Ustanovne listine ZN, OVSE, zlasti načela in določbe Sklepne listine konference o varnosti in sodelovanju v Evropi (v nadaljevanju "Helsinška sklepna listina"), sklepnih dokumentov Madridske in Dunajske konference, Pariške listine za novo Evropo ter Pakta stabilnosti za jugovzhodno Evropo, da bi tako prispevali k regionalni stabilnosti in sodelovanju med državami v regiji;

OB PONOVNI potrditvi pravice do vračanja vseh beguncev in notranje razseljenih oseb ter varstva njihove lastnine in drugih s tem povezanih človekovih pravic;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani načelom odprtega tržnega gospodarstva in trajnostnemu razvoju ter da je Skupnost pripravljena prispevati h gospodarskim reformam v Črni gori;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani prosti trgovini v skladu s pravicami in obveznostmi, ki izhajajo iz članstva v STO;

OB UPOŠTEVANJU želje pogodbenic po nadaljevanju rednega političnega dialoga o dvostranskih in mednarodnih zadevah medsebojnega interesa, vključno z regionalnimi vidiki, ter ob upoštevanju skupne zunanje in varnostne politike Evropske unije;

OB UPOŠTEVANJU, da sta pogodbenici zavezani boju proti organiziranemu kriminalu in tesnejšemu sodelovanju v boju proti terorizmu na podlagi deklaracije, ki je bila izdana 20. oktobra 2001 v okviru Evropske konference;

V PREPRIČANJU, da bo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum (v nadaljevanju "Sporazum") ustvaril novo ozračje za gospodarske odnose med pogodbenicama, zlasti za razvoj trgovine in naložb, ki sta odločilna dejavnika pri prestrukturiranju in posodobitvi gospodarstva;

OB UPOŠTEVANJU zaveze Črne gore, da bo na ustreznih področjih svojo zakonodajo približala zakonodaji Skupnosti ter zakonodajo tudi učinkovito izvajala;

OB UPOŠTEVANJU pripravljenosti Skupnosti, da odločno podpre izvajanje reform ter v ta namen uporabi vse razpoložljive instrumente sodelovanja ter tehnično, finančno in gospodarsko pomoč, ki temeljijo na celoviti okvirni večletni podlagi;

OB POTRDITVI, da določbe tega sporazuma, ki spadajo na področje uporabe naslova IV dela III Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti (v nadaljevanju "Pogodba ES"), zavezujejo Združeno kraljestvo in Irsko kot ločeni pogodbenici in ne kot del Skupnosti, dokler Združeno kraljestvo oziroma Irska uradno ne obvestita Črne gore, da je postala zavezana kot del Skupnosti v skladu s Protokolom o stališču Združenega kraljestva in Irske, ki je priložen Pogodbi EU in Pogodbi ES. Enako velja za Dansko v skladu s Protokolom o stališču Danske, ki je priložen tem pogodbam;

OB SKLICEVANJU na zagrebški vrh, na katerem se je pozvalo k nadaljnjemu utrjevanju odnosov med državami, vključenimi v stabilizacijsko-pridružitveni proces, in Evropsko unijo, pa tudi k tesnejšemu regionalnemu sodelovanju;

OB SKLICEVANJU na dejstvo, da se je v okviru solunskega vrha okrepil stabilizacijsko-pridružitveni proces kot politični okvir za odnose Evropske unije z državami zahodnega Balkana ter poudarila možnost njihove vključitve v Evropsko unijo na podlagi napredka pri reformah in dosežkov vsake posamezne zadevne države;

OB SKLICEVANJU na Srednjeevropski sporazum o prosti trgovini, podpisan 19. decembra 2006 v Bukarešti, kot sredstvo za okrepitev sposobnosti regije za pridobivanje vlagateljev ter možnosti njene vključitve v svetovno gospodarstvo;

V ŽELJI po vzpostavitvi tesnejšega kulturnega sodelovanja in razvijanju izmenjave informacij –

DOGOVORILI O NASLEDNJEM:

ČLEN 1

1. Vzpostavi se pridružitev med Skupnostjo in njenimi državami članicami na eni strani ter Republiko Črno goro na drugi strani.

2. Cilji te pridružitve so: (a) podpreti prizadevanja Črne gore za krepitev demokracije in pravne države;

(b) prispevati k politični, gospodarski in institucionalni stabilnosti Črne gore ter k stabilizaciji regije;

(c) zagotoviti primeren okvir za politični dialog, ki omogoča razvoj tesnih političnih odnosov med pogodbenicama;

(d) podpreti prizadevanja Črne gore za razvoj gospodarskega in mednarodnega sodelovanja, vključno s približevanjem njene zakonodaje k zakonodaji Skupnosti;

(e) podpreti prizadevanja Črne gore za dokončen prehod v tržno delujoče gospodarstvo;

(f) spodbujati skladne gospodarske odnose ter postopno vzpostaviti območje proste trgovine med Skupnostjo in Črno goro;

(g) spodbujati regionalno sodelovanje na vseh področjih, ki jih zajema ta sporazum.

NASLOV I

SPLOŠNA NAČELA

ČLEN 2

Spoštovanje demokratičnih načel in človekovih pravic, kakor so razglašeni v Splošni deklaraciji o človekovih pravicah ter opredeljeni v Konvenciji o zaščiti človekovih pravic in temeljnih svoboščin, Helsinški sklepni listini in Pariški listini za novo Evropo, spoštovanje načel mednarodnega prava, vključno s popolnim sodelovanjem z Mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo (MKSJ), in pravne države, pa tudi načel tržnega gospodarstva, kot so zapisana v dokumentu Bonske konference KVSE o gospodarskem sodelovanju, so podlaga notranje in zunanje politike pogodbenic ter bistveni element tega sporazuma.

ČLEN 3

Boj proti širjenju orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev je bistveni element tega sporazuma.

ČLEN 4

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta izvajanju mednarodnih obveznosti, zlasti popolnemu sodelovanju z MKSJ.

ČLEN 5

Svet Evropske unije je v svojih sklepih z dne 21. junija 1999 navedel, da so mednarodni in regionalni mir in stabilnost, razvoj dobrih sosedskih odnosov, človekove pravice ter spoštovanje in zaščita manjšin ključnega pomena za stabilizacijsko-pridružitveni proces. Sklenitev in izvajanje tega sporazuma sodita v okvir sklepov Sveta Evropske unije z dne 29. aprila 1997, pri čemer se upoštevajo lastni dosežki Črne gore.

ČLEN 6

Črna gora se zavezuje, da bo še naprej spodbujala sodelovanje in dobre sosedske odnose z drugimi državami v regiji, vključno z določitvijo ustrezne ravni medsebojnih koncesij, ki se nanašajo na pretok oseb, blaga, kapitala in storitev, ter razvojem projektov skupnega interesa, zlasti tistih, ki so povezani z upravljanjem meja, bojem proti organiziranemu kriminalu, korupciji, pranju denarja, nezakonitemu priseljevanju in trgovini, predvsem trgovini z ljudmi, osebnim in lahkim orožjem ter prepovedanimi drogami. Ta zaveza je glavni dejavnik v razvoju odnosov in sodelovanja med pogodbenicama ter tako prispeva k regionalni stabilnosti.

ČLEN 7

Pogodbenici ponovno potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta boju proti terorizmu in izvajanju mednarodnih obveznosti na tem območju.

ČLEN 8

Pridružitev bo postopno in v celoti izvedena v prehodnem obdobju največ petih let.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet (v nadaljevanju "SPS") ustanovljen s členom 119 redno, praviloma enkrat na leto, pregleduje izvajanje sporazuma ter pravne, upravne, institucionalne in gospodarske reforme, ki jih sprejema in izvaja Črna gora. Ta pregled se opravi glede na preambulo in v skladu s splošnimi načeli tega sporazuma. Pri tem se ustrezno upoštevajo prednostne naloge iz evropskega partnerstva v zvezi s tem sporazumom in uskladijo z mehanizmi iz stabilizacijsko-pridružitvenega procesa, zlasti s poročilom o napredku stabilizacijsko-pridružitvenega procesa.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet bo na podlagi tega pregleda izdal priporočila in lahko sprejema odločitve. Če se pri pregledu ugotovijo posebne težave, se lahko te težave predložijo mehanizmom reševanja sporov v skladu s tem sporazumom.

Polnopravna pridružitev se doseže postopno. Najpozneje tretje leto po začetku veljavnosti tega sporazuma SPS opravi temeljit pregled uporabe tega sporazuma. SPS na podlagi tega pregleda oceni napredek Črne gore in se lahko odloči o naslednjih fazah pridružitve.

Zgoraj navedeni pregled se ne bo uporabljal za prosti pretok blaga, v zvezi s katerim je predviden poseben razpored v naslovu IV.

ČLEN 9

Ta sporazum je v celoti združljiv z ustreznimi določbami STO, zlasti s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini 1994 (GATT 1994) in členom V Splošnega sporazuma o trgovini s storitvami (GATS), ter se bo izvajal v skladu s temi določbami.

NASLOV II

POLITIČNI DIALOG

ČLEN 10

1. Politični dialog med pogodbenicama se nadalje razvija v okviru tega sporazuma. Spremlja in utrjuje zbliževanje med Evropsko unijo in Črno goro ter prispeva k vzpostavitvi tesnih vezi solidarnosti in novih oblik sodelovanja med pogodbenicama.

2. Namen političnega dialoga je spodbujati zlasti: (a) polno vključitev Črne gore v skupnost demokratičnih narodov in njeno postopno približevanje Evropski uniji;

(b) zbliževanje stališč pogodbenic o mednarodnih vprašanjih, vključno z vprašanji skupne zunanje in varnostne politike, po potrebi tudi z izmenjavo informacij, in zlasti tistih vprašanjih, ki utegnejo bistveno vplivati na pogodbenici;

(c) regionalno sodelovanje in razvoj dobrih sosedskih odnosov;

(d) skupna stališča o varnosti in stabilnosti v Evropi, vključno s sodelovanjem na področjih, ki jih zadeva skupna zunanja in varnostna politika Evropske unije.

3. Pogodbenici menita, da je širjenje orožja za množično uničevanje (WMD) in njegovih nosilcev državnim in nedržavnim akterjem ena najresnejših nevarnosti za mednarodno stabilnost in varnost. Pogodbenici zato soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev s popolno skladnostjo z njunimi obstoječimi obveznostmi in z nacionalnim izvajanjem teh obveznosti v skladu s pogodbami in sporazumi o mednarodnem razoroževanju in neširjenju orožja ter drugimi ustreznimi mednarodnimi obveznostmi. Pogodbenici soglašata, da je ta določba bistveni element tega sporazuma in bo del političnega dialoga, ki bo spremljal in utrjeval te elemente. Nadalje pogodbenici soglašata, da bosta sodelovali in prispevali k preprečevanju širjenja orožja za množično uničevanje in njegovih nosilcev, pri čemer: (a) sprejmeta ukrepe za podpis, ratifikacijo vseh drugih ustreznih mednarodnih instrumentov ali pristop k tem instrumentom, če je to potrebno, in izvajanje teh instrumentov v celoti;

(b) vzpostavita učinkovit sistem za nadzor nacionalnega izvoza, s pomočjo katerega se nadzoruje izvoz in tranzit blaga, povezan z orožjem za množično uničevanje, vključno z nadzorom končne uporabe orožja za množično uničevanje v zvezi s tehnologijami z dvojno rabo, in del katerega so tudi učinkovite sankcije za kršitve nadzora izvoza;

(c) politični dialog o tej zadevi lahko poteka na regionalni ravni.

ČLEN 11

1. Politični dialog poteka v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ima splošno pristojnost za vse zadeve, ki mu jih pogodbenici morebiti želita predložiti v obravnavo.

2. Na zahtevo pogodbenic lahko politični dialog poteka tudi v naslednjih oblikah: (a) po potrebi na srečanjih višjih uradnikov, ki zastopajo Črno goro, na eni strani ter predsedstva Sveta Evropske unije, generalnega sekretarja/visokega predstavnika za skupno zunanjo in varnostno politiko in Evropske komisije na drugi strani;

(b) z uporabo vseh diplomatskih poti med pogodbenicama, vključno z ustreznimi stiki v tretjih državah ter v Združenih narodih, OVSE, Svetu Evrope in drugih mednarodnih forumih;

(c) na kateri koli drug način, ki bi koristno prispeval k utrjevanju, razvijanju in krepitvi tega dialoga, vključno z načini, opredeljenimi v Solunski agendi, sprejeti s Sklepi Evropskega sveta v Solunu, z dne 19. in 20. junija 2003.

ČLEN 12

Politični dialog na parlamentarni ravni poteka v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega parlamentarnega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 125.

ČLEN 13

Politični dialog lahko poteka v večstranskem okviru in kot regionalni dialog, v katerega so vključene druge države regije, tudi tiste v okviru foruma EU–Zahodni Balkan.

NASLOV III

REGIONALNO SODELOVANJE

ČLEN 14

Črna gora dejavno spodbuja regionalno sodelovanje v skladu s svojo zavezo mednarodnemu in regionalnemu miru in stabilnosti ter razvoju dobrih sosedskih odnosov. Skupnost lahko s programi pomoči, tj. programi tehnične pomoči, podpira projekte regionalne ali čezmejne razsežnosti.

Kadar koli namerava Črna gora okrepiti sodelovanje z eno od držav, navedenih v členih 15, 16 in 17, o tem obvesti Skupnost in njene države članice ter se z njimi posvetuje v skladu z določbami iz naslova X.

Črna gora v celoti izvaja obstoječe dvostranske sporazume, sklenjene na podlagi memoranduma o soglasju o olajšanju in liberalizaciji trgovine, ki sta ga Srbija in Črna gora podpisali v Bruslju 27. junija 2001, ter Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini, podpisanega 19. decembra 2006 v Bukarešti.

ČLEN 15
Sodelovanje z drugimi državami,
ki so podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum

Po podpisu tega sporazuma se začne Črna gora pogajati z državami, ki so že podpisale stabilizacijsko-pridružitveni sporazum, da bi sklenila dvostranske konvencije o regionalnem sodelovanju, katerih cilj je razširiti obseg sodelovanja med zadevnimi državami.

Glavni elementi teh konvencij so:

(a) politični dialog;

(b) vzpostavitev območij proste trgovine v skladu z ustreznimi določbami STO;

(c) medsebojne koncesije v zvezi s pretokom delavcev, pravico do ustanavljanja, opravljanjem storitev, tekočimi plačili in pretokom kapitala ter druge politike, ki se nanašajo na pretok oseb, na ravni tega sporazuma;

(d) določbe o sodelovanju na drugih področjih, ne glede na to, ali so zajeta v tem sporazumu, ter zlasti na področju pravosodja, svobode in varnosti.

Te konvencije po potrebi vsebujejo določbe o vzpostavitvi potrebnih institucionalnih mehanizmov.

Te konvencije se sklenejo v dveh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma. Pripravljenost Črne gore za sklenitev takih konvencij bo pogoj za nadaljnji razvoj odnosov med Črno goro in Evropsko unijo.

Črna gora začne podobna pogajanja z ostalimi državami regije, ko te države podpišejo stabilizacijsko-pridružitveni sporazum.

ČLEN 16
Sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

Črna gora si prizadeva za regionalno sodelovanje z drugimi državami, udeleženimi v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, na nekaterih ali vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum, zlasti na področjih skupnega interesa. Tako sodelovanje mora biti vedno združljivo z načeli in cilji tega sporazuma.

ČLEN 17
Sodelovanje z drugimi državami kandidatkami za pristop k EU, ki niso
udeležene v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu

1. Črna gora bi morala spodbujati sodelovanje in skleniti konvencijo o regionalnem sodelovanju z vsako državo kandidatko za pristop k EU na vseh področjih sodelovanja, ki jih zajema ta sporazum. Cilj take konvencije je, da se dvostranski odnosi med Črno goro in to državo postopno prilagodijo ustreznemu delu odnosov med Skupnostjo in njenimi državami članicami ter to državo.

2. Črna gora začne pogajanja s Turčijo, ki je vzpostavila carinsko unijo s Skupnostjo, da bi na podlagi obojestranske koristi sklenila sporazum o ustanovitvi območja proste trgovine v skladu s členom XXIV GATT 1994 ter liberalizirala ustanavljanje in opravljanje storitev med njima na ravni, ki je enakovredna ravni tega sporazuma v skladu s členom V GATS.


Ta pogajanja je treba začeti čim prej, da bi zgoraj omenjeni sporazum sklenili pred koncem prehodnega obdobja, omenjenega v členu 18(1).

NASLOV IV

PROSTI PRETOK BLAGA

ČLEN 18

1. Skupnost in Črna gora postopno vzpostavita dvostransko območje proste trgovine v največ petih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma v skladu z določbami tega sporazuma ter določbami GATT 1994 in STO. Pri tem upoštevata posebne zahteve, določene v nadaljnjem besedilu.

2. V trgovini med pogodbenicama se za uvrščanje blaga uporablja kombinirana nomenklatura.

3. V tem sporazumu carine in dajatve z enakim učinkom vključujejo vse carine ali vse vrste dajatev, ki se naložijo v zvezi z uvažanjem ali izvažanjem blaga, vključno z vsemi oblikami dodatnih davkov ali dodatnih dajatev v zvezi s takšnim uvozom ali izvozom, vendar ne vključujejo: (a) dajatev, enakovrednih notranjim davkom, naloženim v skladu z določbami iz odstavka 2 člena III GATT 1994,

(b) protidampinških ali izravnalnih ukrepov,

(c) pristojbin ali dajatev, sorazmernih s stroški opravljenih storitev.

4. Za vsak proizvod je osnovna dajatev, za katero se uporabljajo zaporedna tarifna znižanja, določena v tem sporazumu, naslednja: (a) skupna carinska tarifa Skupnosti, vzpostavljena z Uredbo Sveta (EGS) št. 2658/871, ki se dejansko uporablja erga omnes na dan podpisa tega sporazuma;

(b) tarifna stopnja Črne gore2.

5. Če se po podpisu tega sporazuma uporabi kakršno koli tarifno znižanje na podlagi erga omnes, zlasti znižanja, dogovorjena: (a) v okviru carinskih pogajanj v STO, ali

(b) v primeru pristopa Črne gore k STO ali

(c) v okviru zaporednih znižanj po pristopu Črne gore k STO,

tako znižane dajatve nadomestijo osnovne dajatve iz odstavka 4 od datuma, ko se takšna znižanja začnejo uporabljati. 6. Skupnost in Črna gora se medsebojno obvestita o svojih osnovnih dajatvah in vseh njihovih spremembah.
_______________________
1 Uredba Sveta (EGS) št. 2658/87 (UL L 256, 7.9.1987, str. 1).
2 Uradni list Črne gore št. 17/07.

POGLAVJE I

INDUSTRIJSKI IZDELKI

ČLEN 19
Opredelitev pojmov

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore, ki so našteti v poglavjih 25 do 97 kombinirane nomenklature, razen proizvodov, naštetih v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

2. Trgovina med pogodbenicama s proizvodi, zajetimi v Pogodbi o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, poteka v skladu z določbami navedene pogodbe.

ČLEN 20

Koncesije Skupnosti za industrijske izdelke

1. Carine pri uvozu v Skupnost in dajatve z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Črne gore se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Količinske omejitve pri uvozu v Skupnost in ukrepi z enakim učinkom za industrijske izdelke s poreklom iz Črne gore se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 21

Koncesije Črne gore za industrijske izdelke

1. Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, razen carin, naštetih v Prilogi I, se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Dajatve z enakim učinkom kot carine pri uvozu v Črno goro za industrijske izdelke s poreklom iz Skupnosti se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

3. Carine pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro, naštete v Prilogi I, se postopno znižujejo in odpravijo v skladu s časovnim razporedom, navedenim v Prilogi.

4. Količinske omejitve pri uvozu industrijskih izdelkov s poreklom iz Skupnosti v Črno goro in ukrepi z enakim učinkom se odpravijo z začetkom veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 22

Carine in omejitve pri izvozu

1. Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse carine pri izvozu in dajatve z enakim učinkom v medsebojni trgovini.

2. Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravita vse medsebojne količinske omejitve pri izvozu in ukrepe z enakim učinkom.

ČLEN 23

Hitrejša znižanja carin

Črna gora izjavlja, da je pripravljena znižati svoje carine v trgovini s Skupnostjo prej, kot je predvideno v členu 21, če to omogočajo splošne gospodarske razmere in stanje zadevnega gospodarskega sektorja.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet v zvezi s tem prouči stanje in oblikuje ustrezna priporočila.

POGLAVJE II

KMETIJSTVO IN RIBIŠTVO

ČLEN 24
Opredelitev pojmov

1. Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore.

2. Izraz „kmetijski in ribiški proizvodi“ pomeni proizvode, naštete v poglavjih 1 do 24 kombinirane nomenklature, in proizvode, naštete v točki (ii) odstavka I Priloge I k Sporazumu STO o kmetijstvu.

3. Ta opredelitev vključuje ribe in ribiške proizvode iz poglavja 3 pod tarifnima številkama 1604 in 1605 ter pod tarifnimi podštevilkami 0511 91, 2301 20 in ex 1902 20 („polnjene testenine, ki vsebujejo več kakor 20 masnih % rib, rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev“).

ČLEN 25

Predelani kmetijski proizvodi

Protokol 1 določa trgovinske režime za predelane kmetijske proizvode, ki so v njem našteti.

ČLEN 26

Koncesije Skupnosti za uvoz kmetijskih proizvodov s
poreklom iz Črne gore

1. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore.

2. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi carine in dajatve z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Črne gore, razen proizvodov pod tarifnimi številkami 0102, 0201, 0202, 1701, 1702 in 2204 kombinirane nomenklature.

V primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba dajatev ad valorem in posebne uvozne dajatve, odprava velja samo za dajatve ad valorem.

3. Skupnost z dnem začetka veljavnosti Sporazuma določi carine, ki se uporabljajo za uvoz proizvodov iz mlade govedine, ki so opredeljeni v Prilogi II, s poreklom iz Črne gore v Skupnost po 20-odstotni dajatvi ad valorem in 20-odstotni posebni uvozni dajatvi, kakor je določeno v Skupni carinski tarifi Skupnosti, do meje letne tarifne kvote 800 ton, izraženo v masi klavnih trupov.

ČLEN 27

Koncesije Črne gore za kmetijske proizvode

1. Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

2. Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma: (a) odpravi carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(a);

(b) postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(b), v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi;

(c) postopno zniža carine, ki se uporabljajo pri uvozu nekaterih kmetijskih proizvodov s poreklom iz Skupnosti, naštetih v Prilogi III(c), do 50 % v skladu s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v omenjeni prilogi.

ČLEN 28

Protokol o vinu in žganih pijačah

Ureditve za vina in žgane pijače iz Protokola 2, so določene v njem.

ČLEN 29

Koncesije Skupnosti za ribe in ribiške proizvode

1. Skupnost z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Črne gore.

2. Skupnost z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Črne gore, razen za proizvode, naštete v Prilogi IV. Za proizvode, naštete v Prilogi IV, veljajo določbe iz te priloge.
ČLEN 30

Koncesije Črne gore za ribe in ribiške proizvode
1. Črna gora z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma odpravi vse količinske omejitve in ukrepe z enakim učinkom pri uvozu rib in ribiških proizvodov s poreklom iz Skupnosti.

2. Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma odpravi vse carine in ukrepe z enakim učinkom za ribe in ribiške proizvode s poreklom iz Skupnosti, razen za proizvode, naštete v Prilogi V. Za proizvode, naštete v Prilogi V, veljajo določbe iz te priloge.

ČLEN 31

Klavzula o pregledu

Ob upoštevanju obsega trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi med pogodbenicama, posebne občutljivosti teh proizvodov, pravil skupne politike Skupnosti na področju kmetijstva in ribištva ter politike Črne gore na področju kmetijstva in ribištva, vloge kmetijstva in ribištva v gospodarstvu Črne gore, posledic večstranskih trgovinskih pogajanj v okviru STO ter morebitnega pristopa Črne gore k STO, Skupnost in Črna gora najpozneje v treh letih po začetku veljavnosti tega sporazuma v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta za vsak proizvod posebej na pravilni in ustrezni vzajemni osnovi proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij, da bi se izvedla večja liberalizacija trgovine s kmetijskimi in ribiškimi proizvodi.

ČLEN 32

Zaščitna klavzula glede kmetijstva in ribištva

Ne glede na druge določbe tega sporazuma in zlasti člena 41 se obe pogodbenici v primeru, da zaradi posebne občutljivosti kmetijskih in ribiških trgov uvoz proizvodov s poreklom iz ene pogodbenice, za katerega veljajo koncesije iz členov 25, 26, 27, 28, 29 in 30, povzroči resne motnje na trgih ali pri nacionalnih regulativnih mehanizmih druge pogodbenice, takoj posvetujeta, da bi poiskali ustrezno rešitev. Dokler se taka rešitev ne najde, lahko zadevna pogodbenica sprejme primerne ukrepe, ki so po njenem mnenju potrebni.

ČLEN 33

Zaščita geografskih označb za kmetijske in ribiške proizvode ter živila,
razen vina in žganih pijač

1. Črna gora zagotovi zaščito geografskih označb Skupnosti, registriranih v Skupnosti v okviru Uredbe Sveta (ES) št. 510/2006 z dne 20. marca 2006 o zaščiti geografskih označb in označb porekla za kmetijske proizvode in živila1, v skladu s pogoji tega člena. Geografske označbe Črne gore se lahko registrirajo v Skupnosti pod pogoji iz navedene Uredbe.
_________________________
1 UL L 93, 31.3.2006, str. 12. Uredba, kakor je bila spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št 952/2007 (UL L 210, 10.8.2007, str. 26).


2. Črna gora na svojem ozemlju prepove kakršno koli uporabo imen, zaščitenih v Skupnosti, za primerljive proizvode, ki ne izpolnjujejo specifikacije geografske označbe. To velja tudi, če je navedeno pravo geografsko poreklo blaga, če je zadevno geografsko poreklo uporabljeno v prevodu, če ime spremljajo oznake, kot so „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“ ali drugi podobni izrazi.

3. Črna gora zavrne registracijo blagovne znamke, katere uporaba ustreza primerom iz odstavka 2.

4. Blagovne znamke, katerih uporaba ustreza primerom, navedenim v odstavku 2, ki so bile registrirane v Črni gori ali pridobljene z uporabo, se po 1. januarju 2009 ne uporabljajo več. Vendar se to ne nanaša na blagovne znamke, registrirane v Črni gori ali pridobljene z uporabo, katerih lastniki so državljani tretjih držav, če njihova narava ni taka, da bi lahko na kakršen koli način zavajala javnost glede kakovosti, specifikacije in geografskega porekla blaga.

5. Kakršna koli uporaba geografskih oznak, zaščitenih v skladu z odstavkom 1, kot običajnih izrazov v uporabi v splošnem jeziku za to blago v Črni gori se preneha najpozneje 1. januarja 2009.

6. Črna gora zagotovi, da blago, ki se izvozi z njenega ozemlja po 1. januarju 2009, ne krši določb tega člena.

7. Črna gora zagotovi zaščito, navedeno v odstavkih 1 do 6, na lastno pobudo in tudi na zahtevo tretje stranke.

POGLAVJE III

SKUPNE DOLOČBE

ČLEN 34

Področje uporabe

Določbe tega poglavja se uporabljajo za trgovino med pogodbenicama z vsemi proizvodi, razen če je v tem sporazumu ali v Protokolu 1 predvideno drugače.

ČLEN 35

Boljše koncesije

Določbe tega poglavja ne vplivajo na enostransko uporabo ugodnejših ukrepov ene ali druge pogodbenice.

ČLEN 36

Mirovanje

1. Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Črno goro ne uvedejo nove carine pri uvozu ali izvozu ali dajatve z enakim učinkom, prav tako se ne povečajo dajatve, ki se že uporabljajo.

2. Z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma se v trgovini med Skupnostjo in Črno goro ne uvedejo nove količinske omejitve pri uvozu ali izvozu ali ukrepi z enakim učinkom, prav tako se ne smejo zaostriti obstoječe omejitve.

3. Določbe iz odstavkov 1 in 2 tega člena brez poseganja v koncesije iz členov 26, 27, 28, 29 in 30 v ničemer ne omejujejo izvajanja kmetijskih in ribiških politik Črne gore in Skupnosti ter sprejetja kakršnih koli ukrepov v okviru teh politik, če to ne vpliva na uvozni režim iz Prilog II do V in Protokola 1.

ČLEN 37

Prepoved fiskalne diskriminacije

1. Skupnost in Črna gora se vzdržita vseh ukrepov ali praks notranje fiskalne narave, ki neposredno ali posredno povzročajo razlikovanje med proizvodi ene pogodbenice in podobnimi proizvodi s poreklom z ozemlja druge pogodbenice, če ti obstajajo, pa jih odpravita.

2. Proizvodi, izvoženi na ozemlje ene od pogodbenic, ne smejo biti upravičeni do povračila notranjih posrednih davkov, ki presega višino zanje veljavnega posrednega obdavčenja.

ČLEN 38

Carine fiskalne narave

Določbe o odpravi carin pri uvozu se uporabljajo tudi za carine fiskalne narave.

ČLEN 39

Carinske unije, območja proste trgovine, čezmejne ureditve

1. Ta sporazum ne preprečuje ohranjanja ali uvajanja carinskih unij, območij proste trgovine ali ureditev obmejne trgovine, razen če spreminjajo trgovinski režim, predviden v tem sporazumu.

2. Ta sporazum v prehodnem obdobju, opredeljenem v členu 18, ne vpliva na izvajanje posebne preferencialne ureditve, s katero je urejen pretok blaga in ki je določena v mejnih sporazumih, predhodno sklenjenih med eno ali več državami članicami ter Srbijo in Črno goro, ali izhaja iz dvostranskih sporazumov, opredeljenih v naslovu III, ki jih je Črna gora sklenila za spodbujanje regionalne trgovine.

3. Pogodbenici se v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta med seboj posvetujeta o sporazumih, opisanih v odstavkih 1 in 2 tega člena, in, kadar se to zahteva, o drugih pomembnejših zadevah v zvezi z njuno trgovinsko politiko do tretjih držav. Posvetovanja se opravijo zlasti v primeru pristopa tretje države k Uniji, da se zagotovi upoštevanje obojestranskih interesov Skupnosti in Črne gore, navedenih v tem sporazumu.

ČLEN 40

Damping in subvencije

1. Določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo ukrepanja na področju trgovinske zaščite v skladu z odstavkom 2 tega člena in členom 41.

2. Če ena od pogodbenic v trgovini z drugo pogodbenico ugotovi damping in/ali subvencije, proti katerim se lahko izvede izravnalni ukrep, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe proti takšnemu ravnanju v skladu s Sporazumom STO o izvajanju člena VI Splošnega sporazuma o tarifah in trgovini iz leta 1994 ali Sporazuma STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih in z njima povezano notranjo zakonodajo.

ČLEN 41

Zaščitna klavzula

1. Določbe člena XIX GATT 1994 in Sporazum STO o zaščitnih ukrepih se uporabljajo za obe pogodbenici.

2. Ne glede na odstavek 1 tega člena, kadar se kateri koli proizvod ene pogodbenice uvozi na ozemlje druge pogodbenice v tako povečanih količinah in pod takimi pogoji, da to povzroči ali grozi, da bo povzročilo: (a) resno škodo domači industriji podobnih ali neposredno konkurenčnih proizvodov na ozemlju pogodbenice uvoznice ali

(b) resne motnje v katerem koli gospodarskem sektorju ali težave, zaradi katerih se lahko resno poslabša gospodarski položaj regije pogodbenice uvoznice,

lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne dvostranske zaščitne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

3. Dvostranski zaščitni ukrepi, usmerjeni na uvoz iz druge pogodbenice, ne presegajo okvira, ki je potreben za odpravo težav, opredeljenih v odstavku 2, ki so nastale kot rezultat uporabe tega sporazuma. Sprejeti zaščitni ukrep mora zajemati opustitev nadaljnjega zvišanja ali znižanja meja preferencialov, ki so v tem sporazumu predvidene za zadevni proizvod, do zgornje meje, ki ustreza osnovni dajatvi za isti proizvod, navedeni v odstavku 4(a) in (b) ter odstavku 5 člena 18. Taki ukrepi vsebujejo jasne določbe za postopno odpravo teh ukrepov najpozneje na koncu določenega obdobja in se ne izvajajo dlje od dveh let. V izrednih okoliščinah se lahko ukrepi podaljšajo za največ dve leti. Dvostranski zaščitni ukrepi se najmanj štiri leta po izteku ukrepa ne smejo uporabiti za uvoz proizvoda, za katerega so bili taki ukrepi predhodno sprejeti.

4. V primerih iz tega člena, in sicer pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v tem členu, ali v primerih, za katere se uporablja odstavek 5(b) tega člena, Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani čim prej predložita Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev primera, da lahko poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za zadevni pogodbenici.

5. Za izvajanje odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo naslednje določbe: (a) Težave, ki izhajajo iz primerov, na katere se nanaša ta člen, se nemudoma posredujejo v proučitev Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu, ki lahko sprejme kakršen koli sklep, potreben za njihovo odpravo.

Če Stabilizacijsko-pridružitveni svet ali pogodbenica izvoznica v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne sprejmeta sklepa, potrebnega za odpravo teh težav, ali druge zadovoljive rešitve, lahko pogodbenica uvoznica sprejme ustrezne ukrepe za odpravo težave v skladu s tem členom. Pri izbiri zaščitnih ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev, določenih v tem sporazumu. Z zaščitnimi ukrepi, uporabljenimi v skladu s členom XIX GATT 1994 in Sporazumom STO o zaščitnih ukrepih, se ohranja raven/meja preferencialov iz tega sporazuma.

(b) Če izjemne in kritične razmere, ki zahtevajo takojšnje ukrepanje, ne omogočijo predhodnih informacij ali proučitve, lahko zadevna pogodbenica v primerih, opredeljenih v tem členu, nemudoma uporabi začasne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

O zaščitnih ukrepih je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se oblikuje časovni razpored za njihovo odpravo, takoj ko to dopuščajo okoliščine.

6. Če Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani za uvoz proizvodov, ki bi lahko povzročil težave, navedene v tem členu, uvede upravni postopek, katerega namen je čim hitreje zagotoviti informacije o gibanju trgovinskih tokov, o tem obvestita drugo pogodbenico.

ČLEN 42

Klavzula o pomanjkanju

1. Če izpolnjevanje določb iz tega naslova povzroči:

(a) resno pomanjkanje ali nevarnost resnega pomanjkanja živil ali drugih proizvodov, ki jih pogodbenica izvoznica nujno potrebuje, ali

(b) ponovni izvoz proizvoda v tretjo državo, za katerega pogodbenica izvoznica ohranja količinske omejitve izvoza, izvozne dajatve ali ukrepe ali dajatve z enakim učinkom in ima ali lahko ima pogodbenica izvoznica zaradi zgornjih primerov večje težave,

lahko navedena pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe v skladu s pogoji in postopki, določenimi v tem členu.

2. Pri izbiri ukrepov imajo prednost ukrepi, ki najmanj motijo delovanje ureditev iz tega sporazuma. Takšni ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo samovoljne ali neupravičene diskriminacije pod enakimi pogoji ali prikritega omejevanja trgovine ter se odpravijo, ko pogoji za upravičenost ukrepov ne obstajajo več.

3. Pred sprejetjem ukrepov, predvidenih v odstavku 1, ali čim prej v primerih, za katere se uporablja odstavek 4, Skupnost ali Črna gora Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije z namenom, da se poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici. V okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta se pogodbenici lahko dogovorita o sredstvih, ki so potrebna za odpravo težav. Če pogodbenici v tridesetih dneh po posredovanju zadeve Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu ne skleneta dogovora, lahko pogodbenica izvoznica uporabi ukrepe iz tega člena v zvezi z izvozom zadevnega proizvoda.

4. Če v izjemnih in kritičnih razmerah, v katerih je potrebno takojšnje ukrepanje, ni mogoče pridobiti predhodnih informacij ali proučiti zadeve, lahko Skupnost ali Črna gora nemudoma uporabi previdnostne ukrepe, potrebne za odpravo teh razmer, in o tem takoj obvesti drugo pogodbenico.

5. O kakršnih koli ukrepih, ki se uporabijo v skladu s tem členom, je treba takoj obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, v okviru katerega se o njih redno posvetuje, zlasti z namenom, da se določi časovni razpored za njihovo odpravo, kakor hitro okoliščine to omogočajo.

ČLEN 43

Državni monopoli

Za vse državne monopole trgovinske narave Črna gora do začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovi, da med državljani držav članic Evropske unije in Črne gore ni nobene diskriminacije glede pogojev, pod katerimi se blago nabavlja in trži.

ČLEN 44

Pravila o poreklu

Protokol 3 določa pravila o poreklu blaga za uporabo določb tega sporazuma, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.

ČLEN 45

Dovoljene omejitve

Ta sporazum ne izključuje prepovedi ali omejitev uvoza, izvoza ali tranzita blaga, ki so utemeljene z javno moralo, javnim redom ali javno varnostjo; z varovanjem zdravja in življenja ljudi, živali ali rastlin; z varstvom nacionalnih bogastev z umetniško, zgodovinsko ali arheološko vrednostjo ali z varstvom intelektualne, industrijske in poslovne lastnine ali s predpisi v zvezi z zlatom in srebrom. Vendar pa take prepovedi ali omejitve ne smejo biti sredstvo samovoljne diskriminacije ali prikritega omejevanja trgovine med pogodbenicama.

ČLEN 46

Nezagotavljanje upravnega sodelovanja

1. Pogodbenici se strinjata, da je upravno sodelovanje bistvenega pomena za izvajanje in nadzor prednostne obravnave, odobrene na podlagi tega naslova, ter poudarjata svojo zavezo za boj proti nepravilnostim in goljufijam v carinskih in s tem povezanih zadevah.

2. Če pogodbenica na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije v okviru tega naslova, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov) v skladu s tem členom.

3. V tem členu nezagotavljanje upravnega sodelovanja med drugim pomeni:

(a) ponavljajoče se nespoštovanje obveznosti preverjanja porekla zadevnega(-ih) proizvoda(-ov);

(b) stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri izvajanju in/ali sporočanju rezultatov naknadnega preverjanja dokazila o poreklu;

(c) stalno zavračanje ali nepotrebno odlašanje pri pridobivanju pooblastil za izvajanje misij v zvezi z upravnim sodelovanjem, da bi se preverila verodostojnost dokumentov ali točnost informacij v zvezi z odobritvijo zadevne preferencialne obravnave.

Za namen tega člena je nepravilnosti ali goljufijo med drugim mogoče ugotoviti, kadar se uvoz blaga, ki presega običajno raven proizvodnje in izvoznih zmogljivosti druge pogodbenice, brez zadovoljive obrazložitve močno poveča in je to povezano z objektivnimi informacijami o nepravilnostih ali goljufiji.

4. Za uporabo začasne opustitve veljajo naslednji pogoji:

(a) Pogodbenica, ki na podlagi objektivnih informacij ugotovi, da se upravno sodelovanje ne zagotavlja in/ali se pojavljajo nepravilnosti ali goljufije, brez nepotrebnega odlašanja obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor o svojih ugotovitvah skupaj z objektivnimi informacijami ter na podlagi vseh ustreznih informacij in objektivnih ugotovitev začne posvetovanja v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, da bi se sprejela rešitev, ki bo sprejemljiva za obe pogodbenici.

(b) Kadar se pogodbenici posvetujeta v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, kot je navedeno zgoraj, in se v treh mesecih po obvestilu ne dogovorita o sprejemljivi rešitvi, lahko zadevna pogodbenica začasno opusti preferencialno obravnavo zadevnega(-ih) proizvoda(-ov). O začasnih opustitvah je treba brez nepotrebnega odlašanja obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor.

(c) Začasne opustitve na podlagi tega člena se omejijo le na tiste, ki so potrebne za zaščito finančnih interesov zadevne pogodbenice. Ne presegajo obdobja šestih mesecev, ki se lahko podaljša. O začasnih opustitvah je treba takoj po njihovem sprejetju obvestiti Stabilizacijsko-pridružitveni odbor. O opustitvah se redno posvetuje v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, zlasti z namenom, da se opustitve prenehajo uporabljati takoj, ko pogoji za njihovo uporabo ne veljajo več.

5. Hkrati z obvestilom Stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru iz odstavka 4(a) tega člena mora zadevna pogodbenica v svojem Uradnem listu objaviti obvestilo uvoznikom. V obvestilu uvoznikom je treba navesti, da je za zadevni proizvod na podlagi objektivnih informacij ugotovljeno neizvajanje upravnega sodelovanja in/ali nepravilnosti ali goljufija.

ČLEN 47

V primeru napake pristojnih organov pri ustreznem vodenju preferencialnega sistema uvoza in zlasti pri uporabi določb Protokola 3 k obstoječemu Sporazumu, pri čemer zaradi te napake nastanejo posledice na področju uvoznih dajatev, lahko pogodbenica, ki se sooča s takimi posledicami, zaprosi Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da prouči možnosti za sprejetje vseh ustreznih ukrepov za razrešitev položaja.

ČLEN 48

Uporaba tega sporazuma ne posega v uporabo določb zakonodaje Skupnosti za Kanarske otoke.

NASLOV V

PRETOK DELAVCEV, PRAVICA DO USTANAVLJANJA,
OPRAVLJANJE STORITEV, PRETOK KAPITALA


POGLAVJE I

PRETOK DELAVCEV

ČLEN 49

1. Ob upoštevanju pogojev in načinov, ki veljajo v vsaki državi članici:

(a) delavci, ki so državljani Črne gore in so zakonito zaposleni na ozemlju države članice, zaradi svojega državljanstva niso diskriminirani v primerjavi z državljani te države članice, kar zadeva delovne razmere, plačilo za opravljeno delo ali odpuščanje;

(b) zakonec in otroci delavca, zakonito zaposlenega na ozemlju države članice, ki tam zakonito prebivajo, z izjemo zakoncev in otrok sezonskih delavcev in delavcev, ki prihajajo na delo v državo na podlagi dvostranskih sporazumov v skladu s členom 50, razen če ni v takšnih sporazumih predvideno drugače, imajo dostop do trga dela te države članice v obdobju, ko ima ta delavec dovoljenje za delo in bivanje v tej državi.

2. Črna gora ob upoštevanju pogojev in načinov, ki se uporabljajo v tej državi, prizna enako obravnavanje, kakor je predvideno v odstavku 1, delavcem, ki so državljani ene od držav članic in so zakonito zaposleni na ozemlju Črne gore, ter njihovim zakoncem in otrokom, ki zakonito prebivajo v Črni gori.

ČLEN 50

1. Ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah ter v skladu z njihovo zakonodajo in veljavnimi predpisi na področju mobilnosti delavcev:

(a) bi se morale obstoječe možnosti za zaposlovanje črnogorskih delavcev, ki jih zagotavljajo države članice na podlagi dvostranskih sporazumov, ohraniti in po možnosti še izboljšati;

(b) druge države članice proučijo možnost sklenitve podobnih sporazumov.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet po treh letih prouči dodeljevanje drugih ugodnosti, vključno z možnostmi dostopa do strokovnega usposabljanja, v skladu z veljavnimi predpisi in postopki držav članic ter ob upoštevanju položaja na trgu dela v državah članicah in v Skupnosti.

ČLEN 51

1. Določijo se predpisi za usklajevanje sistemov socialne varnosti za delavce s črnogorskim državljanstvom, zakonito zaposlene na ozemlju države članice, in za člane njihovih družin, ki tam zakonito prebivajo. V ta namen sklep Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ki ne sme vplivati na pravice ali obveznosti, ki izhajajo iz dvostranskih sporazumov, če ti sporazumi predvidevajo ugodnejšo obravnavo, določa naslednje:

(a) vse dobe zavarovanja, zaposlitve ali bivanja, ki jih ti delavci dosežejo v različnih državah članicah, se seštevajo za pokojnine in rente za starost, invalidnost in smrt ter za zdravstveno oskrbo teh delavcev in njihovih družinskih članov;

(b) vse pokojnine in rente za starost, smrt, nesrečo pri delu ali poklicno bolezen ali invalidnost kot njihovo posledico, razen prejemkov, ki niso zagotovljeni s prispevki za socialno varnost, so prosto prenosljive v skladu z zakonodajo države ali držav članic dolžnic;

(c) ti delavci prejemajo družinske dodatke za svoje družinske člane, kot je opredeljeno zgoraj.

2. Črna gora prizna delavcem, ki so državljani države članice in so zakonito zaposleni na ozemlju Črne gore ter njihovim družinskim članom, ki na tem ozemlju zakonito prebivajo, podobno obravnavanje, kakor je opredeljeno v točkah (b) in (c) odstavka 1.

POGLAVJE II

PRAVICA DO USTANAVLJANJA


ČLEN 52

Opredelitev pojmov

V tem sporazumu:

(a) „družba Skupnosti“ oziroma „črnogorska družba“ pomeni družbo, ustanovljeno v skladu z zakonodajo države članice oziroma Črne gore z registriranim sedežem ali osrednjo upravo ali glavno poslovno enoto na ozemlju Skupnosti oziroma Črne gore. Toda če ima družba, ustanovljena v skladu z zakonodajo države članice ali Črne gore, samo svoj registrirani sedež na ozemlju Skupnosti oziroma Črne gore, se taka družba šteje za družbo Skupnosti oziroma Črne gore, če je njeno delovanje v dejanski in trajni povezavi z gospodarstvom ene od držav članic ali Črne gore;

(b) „hčerinska družba“ neke družbe pomeni družbo, ki je pod dejanskim nadzorom druge družbe;

(c) „podružnica“ družbe pomeni poslovno enoto, ki ni pravna oseba, je pa po obliki stalna enota, kot na primer izpostava matične družbe, ter ima svojo upravo in je materialno opremljena za poslovanje s tretjimi osebami, tako da tem osebam, čeprav vedo, da bo po potrebi vzpostavljena pravna povezanost z matično družbo, ki ima svojo upravo v tujini, ni treba poslovati neposredno z matično družbo, ampak lahko svoje posle opravijo v poslovni enoti, ki je izpostava matične družbe;

(d) „pravica do ustanavljanja“ pomeni:
(e) „delovanje“ pomeni izvajanje gospodarskih dejavnosti;

(f) „gospodarske dejavnosti“ načeloma vključujejo industrijske, trgovinske in poslovne dejavnosti ter obrtne dejavnosti;

(g) „državljan Skupnosti“ oziroma „državljan Črne gore“ pomeni fizično osebo, ki je državljan države članice oziroma Črne gore;

(h) „finančne storitve“ pomenijo tiste dejavnosti, ki so opisane v Prilogi VI. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko področje uporabe navedene priloge razširi ali spremeni.

ČLEN 53

1. Črna gora olajša vzpostavitev dejavnosti družb in državljanov Skupnosti na svojem ozemlju. V ta namen z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma Črna gora zagotovi:

(a) da se ustanavljanje družb Skupnosti na ozemlju Črne gore obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, zagotovljenega črnogorskim družbam ali družbam iz tretjih držav, kar je ugodnejše, ter

(b) da se delovanje hčerinskih družb in podružnic družb Skupnosti na ozemlju Črne gore po njihovi ustanovitvi obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja črnogorskih družb in podružnic ali vseh hčerinskih družb in podružnic katere koli družbe iz tretje države, kar je ugodnejše.

2. Skupnost in njene države članice z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovijo:

(a) da se ustanavljanje črnogorskih družb obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam ali kateri koli družbi iz katere koli tretje države, kar je ugodnejše;

(b) da se delovanje hčerinskih družb in podružnic črnogorskih družb, ustanovljenih na njihovem ozemlju, obravnava na način, ki ni manj ugoden od obravnavanja, ki ga države članice zagotovijo lastnim družbam in podružnicam ali vsem hčerinskim družbam in podružnicam katere koli družbe iz tretje države, ustanovljenim na njihovem ozemlju, kar je ugodnejše.

3. Pogodbenici ne sprejmeta novih predpisov ali ukrepov, ki so diskriminacijski na področju ustanavljanja družb Skupnosti ali Črne gore na njunem ozemlju ali pri delovanju teh družb po njihovi ustanovitvi v primerjavi z njunimi lastnimi družbami.

4. Štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za razširitev uporabe zgornjih določb, da se upošteva pravica državljanov Skupnosti in državljanov Črne gore, da začnejo opravljati gospodarske dejavnosti kot samozaposlene osebe.

5. Ne glede na določbe tega člena:

(a) imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti pravico do uporabe in najema nepremičnin v Črni gori;

(b) imajo z začetkom veljavnosti tega sporazuma hčerinske družbe in podružnice Skupnosti tudi pravico, da pridobijo in uživajo lastninske pravice na nepremičninah tako kot črnogorske družbe, glede javnih dobrin/dobrin v skupnem interesu pa enake pravice, kot jih uživajo črnogorske družbe, kadar so te pravice potrebne za opravljanje gospodarskih dejavnosti, za katere so ustanovljene.

ČLEN 54

1. Ob upoštevanju določb člena 56, z izjemo finančnih storitev, opisanih v Prilogi VI, lahko vsaka pogodbenica s predpisi ureja pravico družb in državljanov do ustanavljanja in delovanja na njenem ozemlju, če ti predpisi ne diskriminirajo družb in državljanov druge pogodbenice v primerjavi z lastnimi družbami in državljani.

2. V zvezi s finančnimi storitvami se pogodbenici ne glede na vse druge določbe tega sporazuma ne sme preprečiti sprejetja ukrepov v skladu z načelom varnega in skrbnega poslovanja, vključno z ukrepi za zaščito investitorjev, vlagateljev, imetnikov zavarovalnih polic ali oseb, ki so v fiduciarnem razmerju z izvajalcem finančnih storitev, ali za zagotovitev celovitosti in stabilnosti finančnega sistema. Ti ukrepi se ne uporabljajo kot sredstvo za izogibanje obveznostim pogodbenice iz tega sporazuma.

3. Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne nalaga obveznosti, da razkrije informacije, ki se nanašajo na posle in račune posameznih strank, ali katere koli zaupne ali zaščitene informacije, s katerimi razpolagajo osebe javnega prava.

ČLEN 55

1. Ne glede na kakršne koli nasprotne določbe v Večstranskem sporazumu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora1 (v nadaljevanju "ECAA"), se določbe tega poglavja ne uporabljajo za storitve v zračnem prometu, prevozne storitve po celinskih plovnih poteh in storitve kabotaže v pomorskem prometu.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko oblikuje priporočila za izboljšanje stanja, kar zadeva ustanavljanje in delovanje na področjih, ki jih zajema odstavek 1.
ČLEN 56

1. Pogodbenici določbe členov 53 in 54 ne preprečujejo, da v zvezi z ustanavljanjem in delovanjem podružnic na njenem ozemlju, ki pripadajo družbam druge pogodbenice, niso pa ustanovljene na ozemlju prve pogodbenice, uporablja posebna pravila, katerih uporaba je utemeljena zaradi pravnih ali tehničnih razlik med temi podružnicami v primerjavi s podružnicami družb, ki so registrirane na njenem ozemlju, ali da pri finančnih storitvah tako ravna iz previdnostnih razlogov.
_________________________
1 Večstranski sporazum med Evropsko skupnostjo in njenimi državami članicami, Republiko Albanijo, Republiko Bolgarijo, Bosno in Hercegovino, Republiko Črno goro, Republiko Hrvaško, Republiko Islandijo, Nekdanjo jugoslovansko republiko Makedonijo, Kraljevino Norveško, Romunijo, Republiko Srbijo in Začasno upravo misije Združenih narodov na Kosovu o vzpostavitvi skupnega evropskega zračnega prostora (UL L 285, 16.10.2006, str. 3).


2. Različna obravnava se uporablja samo, kolikor je nujno potrebno zaradi navedenih pravnih ali tehničnih razlik ali, v primeru finančnih storitev, zaradi previdnostnih razlogov.

ČLEN 57

Da bi državljanom Skupnosti in državljanom Črne gore olajšali začetek in opravljanje zakonsko urejenih poklicnih dejavnosti v Črni gori oziroma Skupnosti, Stabilizacijsko-pridružitveni svet prouči, kateri ukrepi so potrebni za medsebojno priznavanje kvalifikacij. V ta namen lahko sprejme vse potrebne ukrepe.

ČLEN 58

1. Družba Skupnosti, ustanovljena na ozemlju Republike Črne gore, ali črnogorska družba ustanovljena v Skupnosti, imata pravico v eni od svojih hčerinskih družb ali podružnic v skladu z veljavnimi predpisi zadevnega ozemlja gostiteljice ustanovljene družbe na ozemlju Črne gore oziroma Skupnosti zaposliti ali imeti zaposlene delavce, ki so državljani držav članic Skupnosti oziroma Črne gore, pod pogojem, da je to osebje ključno osebje, kot je opredeljeno v odstavku 2 tega člena, in da je zaposleno izključno v družbah, hčerinskih družbah ali podružnicah. Dovoljenja za bivanje in delo takih delavcev veljajo samo za čas take zaposlitve.

2. Ključno osebje zgoraj omenjenih družb, v nadaljnjem besedilu „organizacije“, je „znotraj podjetja premeščeno osebje“, kot je opredeljeno v točki (c) tega odstavka, po spodaj navedenih kategorijah, pod pogojem, da je organizacija pravna oseba in da so bile te osebe pri njej zaposlene ali so bile njeni partnerji (razen večinskih delničarjev) vsaj eno leto neposredno pred premestitvijo:

(a) osebe na vodilnih položajih v organizaciji, ki vodijo zlasti upravljanje podjetja, pri čemer jih na splošno nadzorujejo ali usmerjajo predvsem upravni odbor ali delničarji podjetja ali drug enakovreden organ, kar vključuje: (b) osebe, zaposlene v organizaciji, s posebnimi znanji, ki so bistvena za poslovanje, raziskovalno opremo, tehniko ali vodenje podjetja. Presoja takega znanja lahko poleg posebnega znanja, značilnega za podjetje, odraža tudi visoko stopnjo strokovne usposobljenosti glede na vrsto dela ali poslovanja, ki zahteva posebno tehnično znanje, vključno s pripadnostjo poklicu, za opravljanje katerega je potrebno posebno dovoljenje;

(c) „premeščenec znotraj podjetja“ je opredeljen kot fizična oseba, ki dela znotraj organizacije na ozemlju pogodbenice in je zaradi opravljanja gospodarske dejavnosti začasno premeščena na ozemlje druge pogodbenice; zadevna organizacija mora imeti svojo glavno poslovno enoto na ozemlju pogodbenice, oseba pa mora biti premeščena v podjetje (podružnico, hčerinsko družbo) navedene organizacije, ki dejansko opravlja podobno gospodarsko dejavnost na ozemlju druge pogodbenice.

3. Vstop državljanov Črne gore oziroma Skupnosti na ozemlje Skupnosti oziroma Črne gore in njihova začasna prisotnost na tem ozemlju se dovoli, če so ti predstavniki družb osebe na vodilnih položajih znotraj družbe, kot je opredeljeno v odstavku 2(a) zgoraj, in so pristojne za ustanovitev hčerinske družbe ali podružnice Skupnosti črnogorske družbe oziroma črnogorske hčerinske družbe ali podružnice družbe Skupnosti v državi članici oziroma Republiki Črni gori, če:

(a) se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo ali opravljanjem storitev ter ne prejemajo plačila od vira iz države gostiteljice družbe, ter

(b) ima družba svojo glavno poslovno enoto zunaj Skupnosti oziroma Črne gore ter v navedeni državi članici oziroma Črni gori nima drugih predstavnikov, uradov, podružnic ali hčerinskih družb.

POGLAVJE III

OPRAVLJANJE STORITEV


ČLEN 59

1. Skupnost in Črna gora se v skladu z naslednjimi določbami zavežeta k sprejetju potrebnih ukrepov, da se postopno omogoči opravljanje storitev družb ali državljanov Skupnosti ali Črne gore, ki imajo sedež na ozemlju druge pogodbenice, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene.

2. Hkrati s procesom liberalizacije, navedenim v odstavku 1, pogodbenici dovolita začasno gibanje fizičnih oseb, ki opravljajo storitve ali so pri izvajalcu storitev zaposlene kot ključno osebje v skladu z opredelitvijo iz člena 58, vključno s fizičnimi osebami, ki so predstavniki družbe ali državljanov Skupnosti ali Črne gore ter zaprosijo za začasni vstop v državo z namenom sklepanja poslov prodaje storitev ali sklepanja pogodb o prodaji storitev za tega izvajalca storitev, če se ti predstavniki ne ukvarjajo z neposredno prodajo javnosti ali sami ne opravljajo storitev.

3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet štiri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejme potrebne ukrepe za postopno izvajanje določb iz odstavka 1. Pri tem se upošteva napredek, ki sta ga pogodbenici dosegli pri približevanju zakonodaje.

ČLEN 60

1. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, na podlagi katerih bi se znatno poostrili pogoji za opravljanje storitev državljanov ali družb Skupnosti in Črne gore, ki imajo sedež v drugi pogodbenici, kot je pogodbenica, iz katere je oseba, ki so ji storitve namenjene, v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

2. Če ena pogodbenica meni, da imajo ukrepi, ki jih je po začetku veljavnosti tega sporazuma uvedla druga pogodbenica, za posledico občutno strožje razmere za opravljanje storitev v primerjavi s položajem, kakršen je bil na dan začetka veljavnosti tega sporazuma, lahko prva pogodbenica od druge zahteva, da se posvetujeta.

ČLEN 61

Glede opravljanja prevoznih storitev med Skupnostjo in Črno goro se uporabljajo naslednje določbe:

1) Glede notranjega prometa so v Protokolu 4 določena pravila, ki se uporabljajo v odnosih med pogodbenicama, da se zagotovi zlasti neomejen tranzitni cestni promet po Črni gori in Skupnosti kot celoti, učinkovita uporaba načela nediskriminacije in postopno usklajevanje črnogorske prometne zakonodaje z zakonodajo Skupnosti.

2) Glede mednarodnega pomorskega prometa se pogodbenici zavežeta, da bosta učinkovito uporabljali načelo neomejenega dostopa do mednarodnega pomorskega trga in trgovine na podlagi tržnih zakonitosti ter spoštovali mednarodne in evropske obveznosti na področju varnosti, zaščite in okoljskih standardov.
3) Pri uporabi načel iz odstavka 2 pogodbenici:
4) Za zagotovitev usklajenega razvoja in postopne liberalizacije prevoza med pogodbenicama v skladu z njunimi vzajemnimi tržnimi potrebami se pogoji vzajemnega dostopa do trga na področju zračnega prometa obravnavajo v okviru ECAA.

5) Pred sklenitvijo ECAA, pogodbenici ne sprejmeta nobenih ukrepov, ki bi bili bolj omejevalni ali diskriminacijski v primerjavi s položajem, kakršen je bil pred začetkom veljavnosti tega sporazuma.

6) Črna gora prilagodi svojo zakonodajo, vključno z upravnimi, tehničnimi in drugimi predpisi, zakonodaji Skupnosti, ki ob vsakem času velja za zračni in pomorski promet, promet po celinskih plovnih poteh in kopenski promet, kolikor to koristi liberalizaciji in medsebojnemu dostopu na trge pogodbenic ter olajša pretok potnikov in blaga.

7) Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu s splošnim napredkom pri doseganju ciljev tega poglavja prouči načine za ustvarjanje potrebnih pogojev za večjo svobodo pri zagotavljanju storitev v zračnem in kopenskem prometu ter prometu po celinskih plovnih poteh.

POGLAVJE IV

TEKOČA PLAČILA IN PRETOK KAPITALA


ČLEN 62

Pogodbenici se zavežeta, da bosta v prosto zamenljivi valuti dovoljevali vsa plačila in transferje na tekoči račun plačilne bilance med Skupnostjo in Črno goro v skladu z določbami člena VIII Statuta Mednarodnega denarnega sklada.

ČLEN 63

1. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi z neposrednimi naložbami v družbe, ustanovljene v skladu z zakonodajo države gostiteljice, in naložbami v skladu z določbami poglavja II naslova IV, kakor tudi likvidacijo ali repatriacijo teh naložb in vsakega dobička, ki iz njih izvira.

2. Glede transakcij na kapitalskem in finančnem računu plačilne bilance pogodbenici z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita prosti pretok kapitala v zvezi s posojili, povezanimi s trgovinskimi transakcijami ali zagotavljanjem storitev, pri čemer sodeluje prebivalec ene od pogodbenic, in s finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo več kot eno leto.

3. Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi nacionalno obravnavo državljanom EU, ki pridobijo nepremičnine na njenem ozemlju.

4. Skupnost in Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovita tudi prosti pretok kapitala v zvezi s portfeljskimi naložbami ter finančnimi posojili in krediti z zapadlostjo v manj kot enem letu.

5. Brez poseganja v odstavek 1 pogodbenici ne uvedeta novih omejitev pri pretoku kapitala in tekočih plačil med prebivalci Skupnosti in Črne gore ter ne poostrita obstoječih ureditev.

6. Če v izjemnih okoliščinah ter brez poseganja v določbe člena 62 in tega člena pretok kapitala med Skupnostjo in Črno goro povzroči ali obstaja nevarnost, da bo povzročil resne težave pri delovanju tečajne ali monetarne politike v Skupnosti ali Črni gori, lahko Skupnost oziroma Črna gora za največ šest mesecev sprejmeta zaščitne ukrepe v zvezi s pretokom kapitala med Skupnostjo in Črno goro, če so taki ukrepi nujno potrebni.

7. Z zgornjimi določbami se ne sme omejevati pravica gospodarskih subjektov pogodbenic, da izkoristijo katero koli ugodnejšo obravnavo, ki je lahko predvidena v katerem koli obstoječem dvostranskem ali večstranskem sporazumu, ki ga skleneta pogodbenici tega sporazuma.

8. Pogodbenici se med seboj posvetujeta z namenom, da omogočita lažji pretok kapitala med Skupnostjo in Črno goro za spodbujanje ciljev tega sporazuma.

ČLEN 64

1. Skupnost in Črna gora v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma sprejmeta ukrepe, ki omogočajo ustvarjanje potrebnih razmer za nadaljnjo postopno uporabo pravil Skupnosti o prostem pretoku kapitala.

2. Do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Stabilizacijsko-pridružitveni svet določi načine za popolno uporabo pravil Skupnosti o pretoku kapitala v Črni gori.

POGLAVJE V

SPLOŠNE DOLOČBE


ČLEN 65

1. Določbe tega naslova se uporabljajo ob upoštevanju omejitev, ki so upravičene na podlagi javnega reda, javne varnosti ali javnega zdravja.

2. Ne uporabljajo se za dejavnosti, ki so na ozemlju katere koli pogodbenice povezane z izvajanjem javne oblasti, četudi le občasno.

ČLEN 66

V tem naslovu določbe tega sporazuma pogodbenicama ne preprečujejo uporabe njunih zakonov in drugih predpisov v zvezi z vstopom fizičnih oseb v državo in njihovim bivanjem, zaposlitvijo, delovnimi razmerami, prijavo stalnega prebivališča ter opravljanjem storitev, predvsem kar zadeva odobritev, podaljšanje ali zavrnitev dovoljenja za prebivanje, pod pogojem, da jih pogodbenici ne uporabljata tako, da bi izničili ali omejili koristi, ki za vsako pogodbenico izhajajo iz posamezne določbe tega sporazuma. Ta določba ne posega v uporabo člena 65.

ČLEN 67

Določbe tega naslova zajemajo tudi družbe, ki so pod skupnim nadzorom in v izključni skupni lasti črnogorskih družb ali državljanov in družb ali državljanov Skupnosti.

ČLEN 68

1. Obravnavanje po načelu največjih ugodnosti, odobreno v skladu z določbami tega naslova, se ne uporablja za davčne ugodnosti, ki jih pogodbenici zagotavljata ali jih bosta zagotavljali v prihodnje na podlagi sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov.

2. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi pogodbenicama preprečevala sprejetje ali uveljavitev ukrepov, namenjenih preprečevanju izogibanja davkom ali davčnim utajam v skladu z davčnimi določbami sporazumov o izogibanju dvojnemu obdavčenju ali drugih davčnih dogovorov ali notranje davčne zakonodaje.

3. Nobena določba tega naslova se ne razlaga tako, da bi državam članicam ali Črni gori preprečevala uporabo ustreznih določb njihove davčne zakonodaje pri razlikovanju med davkoplačevalci z različnim položajem, zlasti glede na njihovo stalno prebivališče.

ČLEN 69

1. Kadar je mogoče, si pogodbenici prizadevata, da se za namene plačilne bilance izogneta uvedbi omejevalnih ukrepov, vključno z ukrepi, ki se nanašajo na uvoz. Pogodbenica, ki take ukrepe sprejme, drugi pogodbenici čim prej predloži časovni razpored za njihovo odpravo.

2. Kadar ima ena ali več držav članic ali Črna gora resne plačilnobilančne težave ali kadar za takšne težave obstaja neposredna nevarnost, lahko Skupnost in Črna gora v skladu s pogoji Sporazuma STO sprejmeta omejevalne ukrepe, vključno z ukrepi v zvezi z uvozom, ki pa so časovno omejeni in ne smejo presegati tistega, kar je nujno potrebno za izboljšanje stanja plačilne bilance. Skupnost in Črna gora o tem takoj obvestita drugo pogodbenico.

3. Noben omejevalni ukrep ne velja za prenose v zvezi z naložbami in zlasti ne za repatriacijo investiranih ali reinvestiranih zneskov ali katerih koli vrst prihodkov, ki iz njih izvirajo.

ČLEN 70

Določbe tega naslova se postopno prilagodijo, zlasti na podlagi zahtev, ki izhajajo iz člena V GATS.

ČLEN 71

Določbe tega sporazuma ne posegajo v uporabo kakršnih koli potrebnih ukrepov s strani ene ali druge pogodbenice, s katerimi se prepreči, da se z določbami tega sporazuma izogiba ukrepom, ki jih je pogodbenica sprejela glede dostopa tretje države na njen trg.
NASLOV VI

PRIBLIŽEVANJE IN UVELJAVLJANJE ZAKONODAJE
TER UVELJAVLJANJE PRAVIL O KONKURENCI


ČLEN 72

1. Pogodbenici priznavata pomen približevanja obstoječe črnogorske zakonodaje zakonodaji Skupnosti ter njenega učinkovitega izvajanja. Črna gora si prizadeva postopno uskladiti svojo obstoječo in prihodnjo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Črna gora zagotovi, da se njena obstoječa in prihodnja zakonodaja ustrezno izvaja in uveljavi.

2. Približevanje se začne izvajati na dan podpisa tega sporazuma in se do konca prehodnega obdobja, opredeljenega v členu 8 tega sporazuma, postopno razširi na vse elemente pravnega reda Skupnosti, navedenega v tem sporazumu.

3. Na zgodnji stopnji bo približevanje usmerjeno v ključne elemente pravnega reda Skupnosti na področju notranjega trga, vključno z zakonodajo finančnega sektorja, področjem svobode, varnosti in pravice ter področji, povezanimi s trgovino. Na nadaljnji stopnji se Črna gora osredotoči na ostale dele pravnega reda Skupnosti.

Približevanje se opravi na podlagi programa, o katerem se bosta dogovorili Evropska komisija in Črna gora.

4. Črna gora v dogovoru z Evropsko komisijo opredeli tudi načine za spremljanje izvajanja približevanja zakonodaje in ukrepe, ki jih je treba sprejeti za uveljavljanje zakonodaje.

ČLEN 73

Konkurenca in druge gospodarske določbe

1. S pravilnim delovanjem tega sporazuma je, kolikor to lahko vpliva na trgovino med Skupnostjo in Črno goro, nezdružljivo naslednje:

(i) vsi sporazumi med podjetji, odločitve podjetniških združenj in usklajena ravnanja med podjetji, katerih namen ali učinek je preprečevanje, omejevanje ali izkrivljanje konkurence;

(ii) zloraba prevladujočega položaja enega ali več podjetij na ozemlju Skupnosti ali Črne gore kot celote ali na znatnem delu tega ozemlja;

(iii) vsaka državna pomoč, s katero se izkrivlja ali bi se lahko izkrivljala konkurenca z dajanjem prednosti nekaterim podjetjem ali proizvodom.

2. Vsa ravnanja, ki so v nasprotju s tem členom, se ocenjujejo po merilih, ki izhajajo iz uporabe pravil o konkurenci, ki se uporabljajo v Skupnosti, zlasti iz členov 81, 82, 86 in 87 Pogodbe ES ter interpretativnih instrumentov, ki so jih sprejele institucije Skupnosti.

3. Pogodbenici zagotovita, da ima neodvisen javni organ potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(i) in (ii) tega člena v celoti v zvezi z zasebnimi in javnimi podjetji ter podjetji, ki so jim bile dodeljene posebne pravice.

4. Črna gora v enem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma ustanovi neodvisen organ, ki ima potrebna pooblastila za uporabo odstavka 1(iii) v celoti. Takšen organ ima med drugim pooblastila, da odobri sheme državnih pomoči in posamezne pomoči v skladu z odstavkom 2, ter pooblastila za odreditev vračila nezakonito dodeljene državne pomoči.

5. Skupnost na eni strani in Črna gora na drugi strani zagotovita preglednost na področju državnih pomoči med drugim tako, da za drugo pogodbenico pripravita redno letno poročilo ali ustrezne enakovredne dokumente v skladu z metodologijo in predstavljeno analizo Skupnosti o državnih pomočeh. Na zahtevo ene pogodbenice druga pogodbenica predloži informacije o posebnih posameznih primerih dodeljevanja državne pomoči.

6. Črna gora pripravi izčrpen inventar shem pomoči, ki so bile sprejete pred ustanovitvijo organa iz odstavka 4, in takšne sheme pomoči uskladi z merili iz odstavka 2 najpozneje v štirih letih od začetka veljavnosti tega sporazuma.

7. (a) Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) pogodbenici priznavata, da se v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma vsaka državna pomoč, ki jo dodeli Črna gora, oceni ob upoštevanju dejstva, da se Črna gora obravnava kot območje, ki je enako območjem Skupnosti, opisanim v členu 87(3)(a) Pogodbe ES.
8. Protokol 5 določa pravila o državni pomoči za jeklarsko industrijo, če je to primerno. Ta protokol določa pravila, ki se uporabljajo v primeru, ko se pomoč za prestrukturiranje dodeli jeklarski industriji. Poudaril bo izjemen značaj pomoči za namene prestrukturiranja in dejstvo, da bo taka pomoč časovno omejena in povezana z zmanjšanji zmogljivosti v okviru programov izvedljivosti.

9. V zvezi s proizvodi iz poglavja II naslova IV: (a) se odstavek 1(iii) ne uporablja;

(b) se vsa ravnanja, ki so v nasprotju z odstavkom 1(i), ocenijo v skladu z merili, ki jih je določila Skupnost na podlagi členov 36 in 37 Pogodbe ES in posebnih instrumentov Skupnosti, ki so bili sprejeti na tej podlagi.

10. Če ena od pogodbenic meni, da posamezno ravnanje ni združljivo s pogoji iz odstavka 1, lahko sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s Stabilizacijsko-pridružitvenim svetom ali v 30 delovnih dneh po zahtevi za takšno posvetovanje. Nobena določba tega člena ne posega v ali vpliva na sprejetje izravnalnih ukrepov s strani Skupnosti ali Črne gore v skladu z GATT 1994 in Sporazumom STO o subvencijah in izravnalnih ukrepih ter s tem povezano zadevno nacionalno zakonodajo.

ČLEN 74

Javna podjetja

Do konca tretjega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma Črna gora za javna podjetja in podjetja, katerim so bile odobrene posebne ali izključne pravice, uporabi načela, določena v Pogodbi ES, zlasti načela iz člena 86.

Posebne pravice javnih podjetij med prehodnim obdobjem ne vključujejo možnosti uvedbe količinskih omejitev ali ukrepov z enakim učinkom pri uvozu iz Skupnosti v Črno goro.

ČLEN 75

Intelektualna, industrijska in poslovna lastnina

1. V skladu z določbami tega člena in Priloge VII pogodbenici potrjujeta pomen, ki ga pripisujeta zagotavljanju ustreznega in učinkovitega varstva ter uveljavljanju pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

2. Pogodbenica z začetkom veljavnosti tega sporazuma ne obravnava družb in državljanov druge pogodbenice na področju priznavanja in varstva intelektualne, industrijske in poslovne lastnine manj ugodno kot družbe ali državljane katere koli tretje države v okviru dvostranskih sporazumov.

3. Črna gora sprejme potrebne ukrepe, da najpozneje v petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma zagotovi podobno raven varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, kot obstaja v Skupnosti, vključno z učinkovitimi sredstvi za uveljavljanje teh pravic.

4. Črna gora se zavezuje, da bo v zgoraj navedenem obdobju pristopila k večstranskim konvencijam o pravicah intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, navedenim v Prilogi VII. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko sklene, da mora Črna gora pristopiti k posebnim večstranskim konvencijam na tem področju.

5. Če se pojavijo težave na področju intelektualne, industrijske in poslovne lastnine, ki vplivajo na trgovinske pogoje, se na zahtevo ene ali druge pogodbenice o tem takoj obvesti Stabilizacijsko-pridružitveni svet, da se dosežejo obojestransko zadovoljive rešitve.

ČLEN 76

Javna naročila

1. Skupnost in Črna gora menita, da je odpiranje trga javnih naročil na podlagi načel nediskriminacije in vzajemnosti, še zlasti pravil STO, zaželeni cilj.

2. Črnogorskim družbam se, ne glede na to, ali imajo sedež v Skupnosti ali ne, z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Skupnosti v skladu s pravili Skupnosti za javna naročila, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim družbam Skupnosti.

Zgornje določbe se uporabljajo tudi za javna naročila v sektorju gospodarskih javnih služb, ko bo vlada Črne gore sprejela zakonodajo o uvedbi pravil Skupnosti na tem področju. Skupnost redno proučuje, ali je Črna gora dejansko uvedla tako zakonodajo.

3. Družbe Skupnosti s sedežem v Črni gori imajo v skladu z določbami poglavja II naslova V z začetkom veljavnosti tega sporazuma dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori, pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenih črnogorskim družbam.

4. Družbam Skupnosti, ki niso bile ustanovljene v Črni gori, se z začetkom veljavnosti tega sporazuma zagotovi dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori pod pogoji, ki niso manj ugodni od pogojev, zagotovljenim črnogorskim družbam.

5. Stabilizacijsko-pridružitveni svet redno proučuje možnost, da Črna gora uvede dostop do postopkov javnih naročil v Črni gori za vse družbe Skupnosti. Črna gora vsako leto poroča Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu o ukrepih, ki jih je sprejela za povečanje preglednosti in zagotovitev učinkovite sodne revizije odločitev, sprejetih na področju javnih naročil.

6. Glede ustanavljanja podjetij, poslovanja in opravljanja storitev med Skupnostjo in Črno goro ter glede zaposlovanja in gibanja delovne sile, povezanega z izpolnjevanjem javnih naročil, se uporabljajo določbe členov 49 do 64.

ČLEN 77

Standardizacija, meroslovje, akreditacija in ugotavljanje skladnosti

1. Črna gora sprejme potrebne ukrepe za postopno doseganje skladnosti s tehničnimi predpisi Skupnosti in evropskimi postopki standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti.

2. V ta namen si pogodbenici prizadevata:

(a) spodbujati uporabo tehničnih predpisov Skupnosti, evropskih standardov in postopkov ugotavljanja skladnosti;

(b) zagotavljati pomoč za razvoj kakovostne infrastrukture: standardizacije, meroslovja, akreditacije in ugotavljanja skladnosti;

(c) spodbujati sodelovanje Črne gore pri delu organizacij, ki se ukvarjajo s standardi, ugotavljanjem skladnosti, meroslovjem in podobnimi dejavnostmi (npr. CEN, CENELEC, ETSI, EA, WELMEC, EUROMET)1;

(d) kjer je to primerno, skleniti Sporazum o ugotavljanju skladnosti in prevzemanju industrijskih izdelkov, ko so zakonodajni okvir in postopki Črne gore dovolj usklajeni z zakonodajnim okvirom in postopki Skupnosti ter je na razpolago ustrezno strokovno znanje.

ČLEN 78

Varstvo potrošnikov

Pogodbenici sodelujeta pri prilagajanju črnogorskih standardov varstva potrošnikov standardom Skupnosti. Učinkovito varstvo potrošnikov je potrebno za zagotavljanje pravilnega delovanja tržnega gospodarstva, odvisno pa bo od razvoja upravne infrastrukture, s katero se zagotavlja tržni nadzor in uveljavljanje zakonodaje na tem področju.
__________________________
1 Evropski odbor za standardizacijo, Evropski odbor za standardizacijo v elektrotehniki, Evropski inštitut za telekomunikacijske standarde, Evropsko sodelovanje na področju akreditacij, Evropsko sodelovanje na področju zakonskega meroslovja, Evropska organizacija za meroslovje.


V ta namen in glede na skupne interese bosta pogodbenici zagotavljali: (a) politiko dejavnega varstva potrošnikov v skladu z zakonodajo Skupnosti, vključno z boljšim obveščanjem in razvojem neodvisnih organizacij;

(b) usklajevanje zakonodaje varstva potrošnikov v Črni gori s tovrstno zakonodajo, ki velja v Skupnosti;

(c) učinkovito zakonsko varstvo potrošnikov za izboljšanje kakovosti potrošniškega blaga in vzdrževanje ustreznih varnostnih standardov;

(d) spremljanje pravil, ki ga izvajajo pristojni organi, in zagotavljanje dostopa do pravnega varstva pri sporih;

(e) izmenjavo informacij o nevarnih izdelkih.

ČLEN 79

Delovne razmere in enake možnosti

Črna gora postopno uskladi svojo zakonodajo z zakonodajo Skupnosti na področju delovnih razmer, zlasti na področju varnosti in zdravja pri delu ter enakih možnosti.

NASLOV VII

PRAVOSODJE, SVOBODA IN VARNOST


ČLEN 80

Krepitev institucij in pravne države

Pogodbenici pri svojem sodelovanju na področju pravosodja, svobode in varnosti namenjata posebno pozornost utrditvi pravne države ter krepitvi institucij na vseh ravneh uprave na splošno, zlasti pa uveljavljanju zakonodaje in pravosodja. Namen sodelovanja je zlasti povečati neodvisnost sodstva in izboljšati njegovo učinkovitost, izboljšati delovanje policije in drugih organov pregona, zagotoviti ustrezno usposabljanje ter okrepiti boj proti korupciji in organiziranemu kriminalu.

ČLEN 81

Varstvo osebnih podatkov

Črna gora z začetkom veljavnosti tega sporazuma uskladi svojo zakonodajo na področju varstva osebnih podatkov z zakonodajo Skupnosti ter drugo evropsko in mednarodno zakonodajo o zasebnosti. Črna gora vzpostavi enega ali več neodvisnih nadzornih organov z zadostnimi finančnimi in človeškimi viri za učinkovito spremljanje in uveljavljanje nacionalne zakonodaje na področju varstva osebnih podatkov. Pogodbenici sodelujeta pri doseganju tega cilja.

ČLEN 82

Vizumi, upravljanje meja, azil in migracije

Pogodbenici sodelujeta na področju vizumov, nadzora meje, azila in migracij ter vzpostavita okvir za sodelovanje na teh področjih, tudi na regionalni ravni, pri čemer po potrebi upoštevata in v celoti uporabita druge obstoječe pobude na tem področju.

Sodelovanje na zgoraj navedenih področjih temelji na medsebojnih posvetovanjih in tesnem usklajevanju med pogodbenicama ter bo vključevalo tehnično in upravno pomoč za:

(a) izmenjavo informacij o zakonodaji in praksah;

(b) pripravo zakonodaje;

(c) izboljšanje učinkovitosti institucij;

(d) usposabljanje zaposlenih;

(e) varnost potnih listin in odkrivanje ponarejenih listin;

(f) upravljanje meja.

Sodelovanje je osredotočeno zlasti:

(a) na področju azila na izvajanje nacionalne zakonodaje za izpolnjevanje standardov Ženevske konvencije o statusu beguncev z dne 28. julija 1951 in Newyorškega protokola o statusu beguncev z dne 31. januarja 1967 in s tem zagotavljanje spoštovanja načela nevračanja ter drugih pravic prosilcev za azil in beguncev;

(b) na področju zakonitih migracij pa na pravila in pravice v zvezi z odobritvijo dovoljenja za vstop ter status sprejetih oseb. V zvezi z migracijami pogodbenici soglašata, da je treba pravično obravnavati državljane drugih držav, ki zakonito prebivajo na njunih ozemljih, ter spodbujati politiko vključevanja, katere cilj je zagotoviti tem državljanom pravice in obveznosti, ki bodo primerljive s pravicami in obveznostmi njunih državljanov.

ČLEN 83

Preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja; ponovni sprejem

1. Pogodbenici sodelujeta pri preprečevanju in nadzoru nezakonitega priseljevanja. Črna gora in države članice se zato strinjajo, da ponovno sprejmejo vse svoje državljane, ki se nezakonito zadržujejo na njunih ozemljih, pogodbenici pa se tudi strinjata , da bosta sklenili in v celoti izvajali Sporazum o ponovnem sprejemu, vključno z obveznostjo ponovnega sprejema državljanov drugih držav in oseb brez državljanstva.

Države članice in Črna gora svojim državljanom zagotavljajo ustrezne osebne dokumente in upravno pomoč, potrebne za te namene.

Posebni postopki za ponovni sprejem državljanov držav članic in Črne gore ter državljanov tretjih držav in oseb brez državljanstva se določijo v Sporazumu med Skupnostjo in Črno goro o ponovnem sprejemu oseb, ki bivajo brez dovoljenja.

2. Črna gora soglaša, da bo sklenila Sporazume o ponovnem sprejemu z državami, ki so vključene v stabilizacijsko-pridružitveni proces.

3. Črna gora se zavezuje, da bo sprejela vse potrebne ukrepe za zagotovitev fleksibilnega in hitrega izvajanja vseh Sporazumov o ponovnem sprejemu, omenjenih v tem členu.

4. Stabilizacijsko-pridružitveni svet opredeli druge načine skupnega prizadevanja za preprečevanje in nadzor nezakonitega priseljevanja, vključno z mrežami trgovine z ljudmi in nezakonitega priseljevanja.

ČLEN 84

Pranje denarja in financiranje terorizma

1. Pogodbenici tesno sodelujeta pri preprečevanju uporabe svojih finančnih sistemov za pranje prihodkov iz kriminalnih dejavnosti na splošno, zlasti pa za nedovoljen promet s prepovedanimi drogami, ter uporabe omenjenih finančnih sistemov za financiranje terorizma.

2. Sodelovanje na tem področju lahko vključuje upravno in tehnično pomoč za spodbujanje izvajanja predpisov ter učinkovitega delovanja ustreznih standardov in mehanizmov za boj proti pranju denarja in financiranju terorizma, enakovrednih standardom, ki so jih na tem področju sprejeli Skupnost in mednarodni forumi, zlasti Projektna skupina za finančno ukrepanje (FATF).

ČLEN 85

Sodelovanje na področju prepovedanih drog

1. Pogodbenici sodelujeta v mejah svojih pooblastil in pristojnosti, da bi zagotovili uravnotežen in enoten pristop k vprašanjem, ki so povezana z drogami. Cilj politik in ukrepov v zvezi z drogami je krepitev struktur za boj proti prepovedanim drogam, zmanjšanje preskrbe, prometa in povpraševanja po prepovedanih drogah, spopadanje z zdravstvenimi in družbenimi posledicami zlorabe drog ter učinkovitejši nadzor predhodnih sestavin.

2. Pogodbenici se dogovorita o potrebnih načinih sodelovanja za uresničitev teh ciljev. Ukrepi temeljijo na skupno dogovorjenih načelih v skladu s strategijo EU nadzora v zvezi z drogami.

ČLEN 86

Preprečevanje in boj proti organiziranem kriminalu in drugim nezakonitim dejanjem

Pogodbenici sodelujeta v boju proti kriminalu in nezakonitim dejanjem, ki so organizirani ali v drugih oblikah, ter pri njihovem preprečevanju, to pa so:

(a) tihotapstvo in trgovina z ljudmi;

(b) nezakonite gospodarske dejavnosti, zlasti ponarejanje denarnih in negotovinskih plačilnih sredstev, nezakoniti posli z izdelki, kot so industrijski odpadki in radioaktivni material, ter posli z nezakonitimi, ponarejenimi ali piratskimi izdelki;

(c) korupcija, v zasebnem in javnem sektorju, zlasti tista, ki je povezana z nepreglednimi upravnimi praksami;

(d) davčne goljufije;

(e) kraja identitete;

(f) nedovoljena trgovina s prepovedanimi drogami in psihotropnimi snovmi;

(g) nedovoljen promet z orožjem;

(h) ponarejanje dokumentov;

(i) tihotapstvo in nedovoljena trgovina z blagom, vključno z avtomobili;

(j) kibernetski kriminal.

Kar zadeva ponarejanje denarja, Črna gora tesno sodeluje z Evropsko skupnostjo, da se prepreči ponarejanje bankovcev in kovancev ter kaznuje vsako ponarejanje bankovcev in kovancev, ki se morda pojavi na ozemlju. Cilj Črne gore na ravni preprečevanja je izvajanje ukrepov, enakovrednih tistim, ki so določeni v ustrezni zakonodaji Skupnosti, ter pristop k vsem mednarodnim konvencijam, povezanim s tem pravnim področjem. Črna gora bi lahko izkoristila podporo Skupnosti pri izmenjavi, pomoči in usposabljanju za zaščito proti ponarejanju denarja. Spodbuja se regionalno sodelovanje in usklajenost s priznanimi mednarodnimi standardi v boju proti organiziranemu kriminalu.

ČLEN 87

Boj proti terorizmu

Pogodbenici v skladu z mednarodnimi konvencijami, katerih pogodbenici sta, ter svojimi zakoni in drugimi predpisi soglašata, da bosta sodelovali pri preprečevanju in onemogočanju terorističnih dejanj ter njihovega financiranja:

(a) v okviru polnega izvajanja Resolucije Varnostnega sveta Združenih narodov št. 1373 (2001) ter drugih ustreznih resolucij ZN, mednarodnih konvencij in instrumentov;

(b) z izmenjavo informacij o terorističnih skupinah in njihovih podpornih mrežah v skladu z mednarodno in nacionalno zakonodajo;

(c) z izmenjavo izkušenj glede sredstev in načinov boja proti terorizmu ter izkušenj na tehničnih področjih in pri usposabljanju ter z izmenjavo izkušenj v zvezi s preprečevanjem terorizma.

NASLOV VIII

POLITIKE SODELOVANJA


ČLEN 88

1. Skupnost in Črna gora vzpostavita tesno sodelovanje, da bosta prispevali k razvoju ter potencialu rasti Črne gore. S takšnim sodelovanjem se utrjujejo obstoječe gospodarske vezi v najširšem možnem obsegu v korist obeh pogodbenic.

2. Politike in drugi ukrepi se zasnujejo v smeri trajnostnega gospodarskega in socialnega razvoja Črne gore. S temi politikami je treba zagotoviti, da se že od samega začetka v celoti upoštevajo tudi okoljski vidiki, ki so povezani z zahtevami skladnega družbenega razvoja.

3. Politike sodelovanja se vključijo v regionalni okvir sodelovanja. Posebna pozornost bo namenjena ukrepom, s katerimi se lahko spodbudi sodelovanje med Črno goro in sosednjimi državami, med katerimi so nekatere tudi članice Evropske unije, s čimer se prispeva k regionalni stabilnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v skladu z evropskim partnerstvom določi prednostne naloge med politikami sodelovanja in v okviru teh politik, ki so opisani v nadaljevanju.

ČLEN 89

Gospodarska in trgovinska politika

Skupnost in Črna gora poenostavita izvajanje procesa gospodarske reforme tako, da sodelujeta pri izboljšanju razumevanja temeljev svojih gospodarstev ter oblikovanja in uresničevanja gospodarske politike v tržnem gospodarstvu.

Zato Skupnost in Črna gora sodelujeta, da:

(a) izmenjata informacije o makroekonomskih rezultatih in možnostih ter o strategijah za razvoj;

(b) skupaj analizirata gospodarska vprašanja skupnega interesa, vključno z oblikovanjem ekonomske politike in instrumentov izvajanja te politike; in

(c) spodbujata širše sodelovanje z namenom, da pospešita dotok strokovnega znanja in izkušenj ter dostop do novih tehnologij.

Črna gora si prizadeva vzpostaviti delujoče tržno gospodarstvo in postopno približati svoje politike k politikam evropske ekonomske in monetarne unije, ki so usmerjene k stabilnosti. V zvezi s tem lahko Skupnost na zahtevo črnogorskih organov zagotovi pomoč za podpiranje prizadevanj Črne gore.

Namen sodelovanja je tudi krepitev pravne države na poslovnem področju s pomočjo stabilnega in nediskriminacijskega pravnega sistema na področju trgovine.

Sodelovanje na tem področju vključuje izmenjavo informacij v zvezi z načeli in delovanjem evropske ekonomske in monetarne unije.

ČLEN 90

Sodelovanje na področju statistike

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju statistike, vključno z gospodarskim, trgovinskim, monetarnim in finančnim področjem. Namen sodelovanja je zlasti razviti učinkovit in trajnosten statistični sistem, s pomočjo katerega je možno zagotavljati zanesljive, objektivne in točne podatke, potrebne za načrtovanje in spremljanje procesa prehoda in reform v Črni gori. Na ta način bo lahko statistični urad v Črni gori tudi bolje zadovoljil potrebe svojih strank v državi (iz javne uprave ter iz zasebnih sektorjev). Pri statističnem sistemu bi bilo treba upoštevati temeljna statistična načela, ki so jih izdali Združeni narodi, evropski statistični kodeks ravnanja in določbe evropske statistične zakonodaje, statistični sistem pa se mora razvijati v smeri pravnega reda Skupnosti. Pogodbenici zlasti sodelujeta, da zagotovita zaupnost posameznih podatkov, postopno povečata zbiranje podatkov in prenos v Evropski statistični sistem ter izmenjujeta informacije o metodah, prenosu strokovnega znanja in izkušenj ter usposabljanju.

ČLEN 91

Bančništvo, zavarovalništvo in druge finančne storitve

Sodelovanje med Črno goro in Skupnostjo je usmerjeno v prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev. Pogodbenici sodelujeta z namenom, da vzpostavita in razvijeta ustrezen okvir za spodbujanje bančništva, zavarovalništva in finančnih storitev v Črni gori, ki temelji na lojalnih konkurenčnih ravnanjih in zagotavljanju potrebnih enakih pogojev.

ČLEN 92

Sodelovanje na področju notranjega nadzora in zunanje revizije

Pogodbenici se pri sodelovanju osredotočita na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju notranjega nadzora javnih financ (PIFC) in zunanje revizije. Pogodbenici sodelujeta predvsem z namenom, da v Črni gori s pomočjo oblikovanja in sprejetja ustrezne zakonodaje razvijeta pregledne, učinkovite in ekonomične sisteme notranjega nadzora javnih financ (vključno s finančnim poslovodenjem in nadzorom ter funkcionalno neodvisno zunanjo revizijo) in neodvisne sisteme zunanje revizije v Črni gori, v skladu z mednarodno sprejetimi standardi in metodologijami ter najboljšo prakso EU. Sodelovanje je osredotočeno tudi na krepitev zmogljivosti vrhovne revizijske institucije v Črni gori. Da se lahko prevzamejo odgovornosti za sodelovanje in usklajevanje, ki izhajajo iz zgoraj navedenih zahtev, je treba sodelovanje osredotočiti tudi na vzpostavitev in okrepitev centralnih enot za usklajevanje finančnega poslovodenja in nadzora ter notranjega nadzora.

ČLEN 93

Spodbujanje in zaščita naložb

Namen sodelovanja med pogodbenicama v okviru njunih pristojnosti na področju spodbujanja in zaščite naložb je ustvariti ugodno ozračje za domače in tuje zasebne naložbe, kar je pomembno za oživitev gospodarstva in industrije v Črni gori. Za Črno goro je poseben cilj sodelovanja izboljšati pravni okvir, ki podpira in ščiti naložbe.

ČLEN 94

Industrijsko sodelovanje

Namen sodelovanja je spodbujati posodobitev in prestrukturiranje industrije ter posameznih sektorjev v Črni gori. Zajeto je tudi industrijsko sodelovanje med gospodarskimi subjekti z namenom krepitve zasebnega sektorja pod pogoji, s katerimi je zagotovljeno, da se varuje okolje.

V pobudah za industrijsko sodelovanje se upoštevajo prednostne naloge, ki jih določita obe pogodbenici. Pri tem upoštevata regionalne vidike industrijskega razvoja in po potrebi spodbujata mednarodna partnerstva. Pobude naj bi bile zlasti namenjene oblikovanju primernega okvira za podjetja, pa tudi izboljšanju poslovodenja ter znanja in izkušenj ter spodbujanju trgov, preglednosti trga in poslovnega okolja. Posebna pozornost je posvečena vzpostavitvi učinkovitih dejavnosti spodbujanja izvoza v Črni gori.

Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti na področju industrijske politike.

ČLEN 95

Mala in srednje velika podjetja

Sodelovanje med pogodbenicama je namenjeno razvoju in krepitvi zasebnega sektorja malih in srednje velikih podjetij (MSP), ustanavljanju novih podjetij na področjih, ki imajo potencial za rast in sodelovanje med MSP v Skupnosti in Črni gori.
Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju MSP, ter deset smernic iz Evropske listine za mala podjetja.

ČLEN 96

Turizem

Sodelovanje med pogodbenicama na področju turizma je usmerjeno predvsem v povečanje pretoka informacij o turizmu (s pomočjo mednarodnih omrežij, baz podatkov itd.), spodbujanje razvoja infrastrukture, ki pospešuje naložbe v turistični sektor, udeležbo Črne gore v pomembnih evropskih turističnih organizacijah. Njegov namen je tudi proučiti možnosti za skupne dejavnosti in krepiti sodelovanje med turističnimi podjetji, strokovnjaki in vladami ter njihovimi ustanovami, pristojnimi za področje turizma, ter prenašati strokovno znanje in izkušnje (z usposabljanjem, izmenjavami, seminarji). Pri sodelovanju se ustrezno upošteva pravni red Skupnosti v zvezi s tem sektorjem.

Politike sodelovanja se lahko vključijo v regionalni okvir sodelovanja.

ČLEN 97

Kmetijski in živilsko-predelovalni sektor

Sodelovanje med pogodbenicama se razvija na vseh prednostnih področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti na področju kmetijstva ter na veterinarskem in fitosanitarnem področju. Namen sodelovanja je predvsem posodobiti ter prestrukturirati kmetijstvo in živilsko-predelovalni sektor, zlasti da se dosežejo sanitarne zahteve Skupnosti, izboljšata upravljanje voda in razvoj podeželja ter razvije sektor gozdarstva v Črni gori, pa tudi podpira postopno približevanje črnogorskih zakonodaje in praks pravilom in standardom Skupnosti.

ČLEN 98

Ribištvo

Pogodbenici proučita možnosti za opredelitev obojestransko koristnih področij skupnega interesa v ribiškem sektorju. Pri sodelovanju se upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju ribištva, vključno z mednarodnimi obveznostmi v zvezi s pravili mednarodne in regionalne ribiške organizacije za upravljanje in ohranjanje ribolovnih virov.

ČLEN 99

Carine

Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na tem področju, da se zagotovi skladnost z določbami, ki jih je treba sprejeti na področju trgovine, in da se črnogorski carinski sistemi prilagodijo carinskemu sistemu Skupnosti, kar prispeva k uveljavljanju liberalizacije, načrtovane v okviru tega sporazuma, in postopnemu približevanju črnogorske carinske zakonodaje k pravnemu redu Skupnosti.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju carin.

Pravila o medsebojni upravni pomoči med pogodbenicama na področju carin so določena v Protokolu 6.

ČLEN 100

Obdavčenje
Pogodbenici vzpostavita sodelovanje na področju obdavčenja, vključno z ukrepi za nadaljnjo reformo črnogorskega davčnega sistema in prestrukturiranje davčne uprave za zagotovitev učinkovitega pobiranja davkov in boja proti davčnim goljufijam.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju obdavčenja in boja proti škodljivi davčni konkurenci. Odpravo škodljive davčne konkurence je treba izvesti na podlagi načel kodeksa ravnanja za obdavčenje ustvarjenega dohodka, ki ga je odobril Svet 1. decembra 1997.

Poleg tega se sodelovanje prilagodi povečanju preglednosti in boju proti korupciji ter vključuje izmenjavo informacij z državami članicami, da se olajša izvajanje ukrepov, s katerimi se preprečujejo davčne goljufije, izogibanje davkom in davčna utaja. Črna gora prav tako dokončno vzpostavi mrežo dvostranskih sporazumov z državami članicami, kot je bilo začrtano v zadnji dopolnitvi vzorčne davčne konvencije Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) o dohodku in kapitalu ter na podlagi vzorčnega sporazuma OECD o izmenjavi podatkov v davčnih zadevah, kolikor se država članica prosilka s tem strinja.

ČLEN 101

Sodelovanje na socialnem področju

Glede zaposlovanja je sodelovanje med pogodbenicama usmerjeno predvsem na izboljšanje služb za pomoč pri iskanju zaposlitve in poklicnem svetovanju, zagotavljanje podpornih ukrepov ter spodbujanje lokalnega razvoja, s čimer se prispeva k prestrukturiranju industrijskega trga in trga dela. To obsega tudi ukrepe, kot so študije, začasno dodeljevanje strokovnjakov in informacije ter dejavnosti usposabljanja.

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da v okviru okrepljene gospodarske reforme in povezovanja olajšata reformo politike zaposlovanja v Črni gori. S sodelovanjem se podpre prilagoditev črnogorskega sistema socialne varnosti novim gospodarskim in družbenim zahtevam, kar vključuje prilagajanje črnogorske zakonodaje o delovnih razmerah in enakih možnostih za ženske in moške, za invalide in za ljudi, ki pripadajo manjšinam, pa tudi izboljšanje ravni varovanja zdravja in varnosti delavcev, pri čemer se pogodbenici sklicujeta na obstoječo raven varstva v Skupnosti. Črna gora zagotovi, da se dosledno upoštevajo načela temeljnih konvencij Mednarodne organizacije dela (ILO) in da se jih učinkovito izvaja.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

ČLEN 102

Izobraževanje in usposabljanje

Pogodbenici sodelujeta z namenom, da dvigneta raven splošne izobrazbe in poklicnega izobraževanja ter usposabljanja v Črni gori ter povečata obseg mladinske politike in mladinskega dela, vključno z neformalno izobrazbo. Prednostna naloga izobraževalnih sistemov je doseči cilje Bolonjske deklaracije v okviru medvladnega Bolonjskega procesa.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom, da zagotovita dostop do vseh ravni izobraževanja in usposabljanja v Črni gori brez diskriminacije na podlagi spola, barve, narodnosti ali vere.

Ustrezni programi in instrumenti Skupnosti prispevajo k izboljšanju struktur izobraževanja in usposabljanja v Črni gori.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju.

ČLEN 103

Sodelovanje na področju kulture

Pogodbenici za zavezujeta, da bosta spodbujali sodelovanje na področju kulture. To sodelovanje je med drugim namenjeno izboljšanju medsebojnega razumevanja in spoštovanja med posamezniki, skupnostmi in narodi. Pogodbenici se zavezujeta tudi, da bosta sodelovali pri spodbujanju kulturne raznolikosti, zlasti v okviru Konvencije UNESCO o zaščiti in spodbujanju raznolikosti kulturnega izražanja.

ČLEN 104

Sodelovanje na avdio-vizualnem področju

Pogodbenici sodelujeta pri spodbujanju avdiovizualne industrije v Evropi in koprodukcije na področju kinematografije in televizije.

Sodelovanje bi lahko med drugim zajemalo tudi programe in zmogljivosti za usposabljanje novinarjev in drugih medijskih strokovnjakov ter tehnično pomoč javnim in zasebnim sredstvom javnega obveščanja za krepitev njihove neodvisnosti, strokovnosti in povezav z evropskimi sredstvi javnega obveščanja.

Črna gora prilagodi svoje politike o urejanju vsebinskih vidikov čezmejnega oddajanja radijskih in televizijskih programov s politikami ES ter uskladi svojo zakonodajo s pravnim redom Skupnosti. Črna gora posebno pozornost nameni zadevam v zvezi s pridobivanjem pravic intelektualne lastnine za radijske in televizijske programe, ki se oddajajo po satelitu, po kablu in na prizemnih frekvencah.

ČLEN 105

Informacijska družba

Sodelovanje se razvije na vseh področjih, povezanih s pravnim redom Skupnosti v zvezi z informacijsko družbo. Podpira se predvsem postopno prilagajanje črnogorskih politik in zakonodaje v tem sektorju politikam in zakonodaji Skupnosti.

Pogodbenici sodelujeta tudi z namenom nadaljnjega razvoja informacijske družbe v Črni gori. Splošni cilji zajemajo pripravo družbe kot celote na digitalno dobo, pridobivanje naložb ter zagotavljanje medsebojnega delovanja omrežij in storitev.

ČLEN 106

Elektronska komunikacijska omrežja in storitve

Sodelovanje je osredotočeno predvsem na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na tem področju. Pogodbenici krepita zlasti sodelovanje na področju elektronskih komunikacijskih omrežij in elektronskih komunikacijskih storitev s končnim ciljem, da Črna gora sprejeme pravni red Skupnosti v tem sektorju tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma.

ČLEN 107

Informacije in obveščanje

Skupnost in Črna gora sprejmeta potrebne ukrepe za spodbujanje medsebojne izmenjave informacij. Prednost se da programom, katerih namen je javnosti zagotavljati osnovne informacije o Skupnosti, strokovnim krogom v Črni gori pa bolj specializirane informacije.

ČLEN 108

Promet

Sodelovanje med pogodbenicama je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju prometa.

Namen sodelovanja je lahko predvsem prestrukturirati in posodobiti vrste prevoza v Črni gori, izboljšati prosti pretok potnikov in blaga, omogočiti lažji dostop do prevoznega trga in prometne infrastrukture, vključno s pristanišči in letališči. Poleg tega lahko sodelovanje podpira razvoj multimodalne infrastrukture v povezavi z glavnimi vseevropskimi omrežji, zlasti da se okrepijo regionalne povezave v jugovzhodni Evropi v skladu z Memorandumom o soglasju o razvoju ključnega regionalnega prometnega omrežja. S sodelovanjem je treba doseči standarde izvajanja dejavnosti, ki so primerljivi s standardi v Skupnosti, ter razvijati prevozni sistem v Črni gori, ki je združljiv s sistemom Skupnosti in prilagojen temu sistemu, ter izboljšati varstvo okolja v prometu.

ČLEN 109

Energetika

Sodelovanje je osredotočeno na prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju okolja. Temelji na Pogodbi o energetski skupnosti ter se razvija z namenom postopnega vključevanja Črne gore na evropske energetske trge. Sodelovanje lahko zajema zlasti:

(a) oblikovanje in načrtovanje energetske politike, vključno s posodobitvijo infrastrukture, izboljšanje in povečanje raznovrstnosti oskrbe ter izboljšanje dostopa do energetskega trga, vključno s poenostavitvijo tranzita, prenos, distribucijo in obnavljanje medsebojno povezanih elektroenergetskih sistemov regionalnega pomena s sosednjimi državami;

(b) spodbujanje varčevanja z energijo, energetske učinkovitosti, energije iz obnovljivih virov energije ter proučevanje vpliva proizvodnje in porabe energije na okolje;

(c) oblikovanje okvirnih pogojev za prestrukturiranje energetskih družb in sodelovanje med podjetji v tem sektorju.

ČLEN 110

Jedrska varnost

Pogodbenici sodelujeta na področju jedrske varnosti in zaščitnih ukrepov. Sodelovanje bi lahko zajemalo naslednja področja:

(a) izboljšanje zakonov in prepisov pogodbenic o varstvu pred sevanjem, jedrski varnosti, knjigovodstvu jedrskih materialov in nadzoru nad temi materiali ter krepitvi nadzornih organov in njihovih virov;

(b) pomoč pri spodbujanju sporazumov med državami članicami ali Evropsko skupnostjo za atomsko energijo in Črno goro o zgodnjem obveščanju in izmenjavi informacij v primerih jedrskih nesreč ter pripravljenosti za ukrepe v primeru izrednega dogodka in po potrebi o splošnih vprašanjih jedrske varnosti;

(c) odgovornost tretjim na področju jedrske energije.

ČLEN 111

Okolje

Pogodbenici razvijeta in okrepita sodelovanje na področju okolja s ključno nalogo, da zaustavita nadaljnje uničevanje in začneta izboljševati razmere na področju okolja z namenom trajnostnega razvoja.

Sodelovanje, ki ga pogodbenici vzpostavita, je namenjeno zlasti krepitvi upravnih struktur in postopkov, s čimer se zagotovita strateško načrtovanje okoljskih vprašanj in usklajevanje med zadevnimi udeleženci, ter je osredotočeno na prilagajanje črnogorske zakonodaje pravemu redu Skupnosti. Sodelovanje bi se lahko osredotočilo tudi na razvoj strategij za znatno zmanjšanje lokalnega, regionalnega in čezmejnega onesnaževanja zraka in vode, vzpostavitev okvira za učinkovito, čisto, trajnostno in obnovljivo proizvodnjo in porabo energije ter za izvedbo presoje vplivov na okolje in strateške okoljske presoje. Posebna pozornost se nameni ratifikaciji in izvajanju Kjotskega protokola.

ČLEN 112

Sodelovanje na področju raziskav in tehnološkega razvoja

Pogodbenici spodbujata sodelovanje na področju civilnih znanstvenih raziskav in tehnološkega razvoja na podlagi medsebojne koristi in, ob upoštevanju razpoložljivih sredstev, ustreznega dostopa do svojih zadevnih programov, pod pogojem, da se zagotovi ustrezna raven učinkovitega varstva pravic intelektualne, industrijske in poslovne lastnine.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju raziskav in tehnološkega razvoja.

ČLEN 113

Regionalni in lokalni razvoj

Pogodbenici si prizadevata okrepiti sodelovanje na področju regionalnega in lokalnega razvoja, njun cilj pri tem pa bo prispevati h gospodarskemu razvoju in zmanjšati regionalna neravnovesja. Posebna pozornost se nameni čezmejnemu, mednacionalnemu in medregionalnemu sodelovanju.

Pri sodelovanju se ustrezno upoštevajo prednostna področja, povezana s pravnim redom Skupnosti na področju regionalnega razvoja.

ČLEN 114

Javna uprava

Namen sodelovanja je zagotoviti razvoj učinkovite in odgovorne javne uprave v Črni gori, da se zlasti podprejo izvajanje pravne države, pravilno delovanje državnih ustanov v korist vsega črnogorskega prebivalstva ter nemoten razvoj odnosov med EU in Črno goro.

Sodelovanje na tem področju se v glavnem osredotoči na krepitev institucij, vključno z razvojem in izvajanjem preglednih in nepristranskih zaposlitvenih postopkov, upravljanjem s človeškimi viri in poklicnim razvojem za javne službe, stalnim usposabljanjem ter spodbujanjem etike znotraj javne uprave. Sodelovanje zajema vsa področja javne uprave, vključno z lokalno upravo.

NASLOV IX

FINANČNO SODELOVANJE


ČLEN 115

Za doseganje ciljev tega sporazuma ter v skladu s členi 5, 116 in 118 lahko Črna gora prejme finančno pomoč Skupnosti v obliki subvencij in posojil, vključno s posojili Evropske investicijske banke. Pomoč Skupnosti je pogojena z nadaljnjim napredkom pri izpolnjevanju kopenhaških političnih meril, in zlasti z napredkom pri izpolnjevanju posameznih prednostnih nalog evropskega partnerstva. Upoštevajo se tudi rezultati letnih pregledov držav, udeleženih v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu, zlasti kar zadeva zavezanost prejemnika, da bo izvajal demokratične, gospodarske in institucionalne reforme, prav tako se bodo upoštevali drugi sklepi Sveta, ki se nanašajo zlasti na spoštovanje programov prilagoditve. Pomoč, odobrena Črni gori, se prilagodi njenim potrebam, dogovorjenim prednostnim nalogam, zmožnostim porabe in povrnitve pomoči ter sprejetim ukrepom za reformo in prestrukturiranje gospodarstva.

ČLEN 116

Finančna pomoč v obliki subvencij je dodeljena z operativnimi ukrepi, predvidenimi v ustrezni uredbi Sveta, v okviru večletnega finančnega okvira in na podlagi letnih delovnih programov, ki jih oblikuje Skupnost po posvetovanju s Črno goro.

Finančna pomoč Skupnosti lahko zajema vsa področja sodelovanja, pri čemer se posebna pozornost namenja pravosodju, svobodi in varnosti, približevanju zakonodaje, gospodarskemu razvoju ter varstvu okolja.

ČLEN 117

Na zahtevo Črne gore in če je to posebej potrebno, lahko Skupnost v sodelovanju z mednarodnimi finančnimi institucijami prouči možnost odobritve izjemne makro-finančne pomoči pod določenimi pogoji ter ob upoštevanju vseh razpoložljivih finančnih sredstev. Ta pomoč se lahko sprosti, če so izpolnjeni pogoji, ki jih je treba določiti v okviru programa, dogovorjenega med Črno goro in Mednarodnim denarnim skladom.

ČLEN 118

Da se omogoči čim boljša uporaba razpoložljivih sredstev, pogodbenici zagotovita, da so prispevki Skupnosti dobro usklajeni s prispevki iz drugih virov, in sicer iz držav članic, drugih držav in mednarodnih finančnih institucij.

V ta namen pogodbenici redno izmenjujeta informacije o vseh virih pomoči.

NASLOV X

INSTITUCIONALNE, SPLOŠNE IN KONČNE DOLOČBE


ČLEN 119

Vzpostavi se Stabilizacijsko-pridružitveni svet, ki nadzoruje uporabo in izvajanje tega sporazuma. Svet se sestaja redno na ustrezni ravni in kadar to zahtevajo okoliščine. Preverja vsa pomembnejša vprašanja v okviru tega sporazuma in vsa ostala dvostranska ali mednarodna vprašanja, ki so v obojestranskem interesu.

ČLEN 120

1. Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavljajo člani Sveta Evropske unije in člani Evropske komisije na eni strani ter člani vlade Črne gore na drugi strani.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet oblikuje svoj poslovnik.

3. Člani Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta lahko v skladu s pogoji, ki jih določijo v svojem poslovniku, imenujejo svoje predstavnike.

4. Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu izmenično predsedujeta predstavnik Skupnosti in predstavnik Črne gore v skladu z določbami, ki se določijo v poslovniku sveta.

5. Evropska investicijska banka kot opazovalka sodeluje pri delu Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta na področjih, ki jo zadevajo.

ČLEN 121

Za doseganje ciljev tega sporazuma ima Stabilizacijsko-pridružitveni svet pristojnost odločanja v okviru področja uporabe tega sporazuma v primerih, predvidenih s tem sporazumom. Sprejete odločitve so zavezujoče za pogodbenici, ki sprejmeta potrebne ukrepe za njihovo izvajanje. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko daje tudi ustrezna priporočila. Odločitve in priporočila oblikuje v dogovoru med pogodbenicama.
ČLEN 122

1. Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu pri opravljanju nalog pomaga Stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki ga sestavljajo predstavniki Sveta Evropske unije in predstavniki Evropske komisije na eni strani ter predstavniki vlade Črne gore na drugi strani.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi naloge Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ki zajemajo pripravo sestankov Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, ter način delovanja Odbora.

3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko na Stabilizacijsko-pridružitveni odbor prenese katero koli od svojih pooblastil. V tem primeru Stabilizacijsko-pridružitveni odbor sprejema svoje odločitve v skladu s pogoji, določenimi v členu 121.

ČLEN 123

Stabilizacijsko-pridružitveni odbor lahko ustanovi pododbore. Pred koncem prvega leta po datumu začetka veljavnosti tega sporazuma, Stabilizacijsko-pridružitveni odbor ustanovi potrebne pododbore za ustrezno izvajanje tega sporazuma.

Ustanovi se pododbor za obravnavanje vprašanj, povezanih z migracijami.

ČLEN 124

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da ustanovi katere koli druge posebne odbore ali organe, ki mu lahko pomagajo pri opravljanju njegovih nalog. Stabilizacijsko-pridružitveni svet v svojem poslovniku določi sestavo in naloge takšnih odborov ali organov ter način njihovega delovanja.

ČLEN 125

Ustanovi se stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor. Na tem forumu se sestajajo člani črnogorskega parlamenta in Evropskega parlamenta ter izmenjujejo svoja mnenja. Sestaja se v časovnih presledkih, ki jih določi sam.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor sestavljajo člani Evropskega parlamenta in člani črnogorskega parlamenta.

Stabilizacijsko-pridružitveni parlamentarni odbor določi svoj poslovnik.

Stabilizacijsko-pridružitvenemu parlamentarnemu odboru izmenično predsedujeta član Evropskega parlamenta in član črnogorskega parlamenta v skladu z določbami, ki jih predpiše v svojem poslovniku.

ČLEN 126

V okviru tega sporazuma se pogodbenici zavežeta, da bosta tako kot svojim državljanom tudi fizičnim in pravnim osebam druge pogodbenice zagotovili nediskriminacijski dostop do pristojnih sodišč in upravnih organov pogodbenice, da tam branijo svoje osebne in premoženjske pravice.

ČLEN 127

Nobena določba tega sporazuma pogodbenici ne preprečuje, da sprejme katere koli ukrepe:

(a) za katere meni, da so potrebni za preprečevanje razkrivanja informacij, ki so v nasprotju z njenimi bistvenimi varnostnimi interesi;

(b) ki se nanašajo na proizvodnjo ali trgovino z orožjem, strelivom ali vojaškim materialom ali na raziskave, razvoj ali proizvodnjo, ki so nujno potrebni za obrambne namene, pod pogojem, da takšni ukrepi ne poslabšajo konkurenčnih pogojev za izdelke, ki niso izrecno predvideni za vojaške namene;

(c) za katere meni, da so bistveni za njeno varnost v primeru resnih notranjih nemirov, ki bi vplivali na vzdrževanje javnega reda, v času vojne ali resnih mednarodnih napetosti, ki bi pomenile vojno nevarnost, ali zaradi izpolnjevanja obveznosti, ki jih je prevzela z namenom ohranjanja miru in mednarodne varnosti.

ČLEN 128

1. Na področjih, ki jih zajema ta sporazum, in brez poseganja v katere koli posebne določbe tega sporazuma:

(a) ureditve, ki jih Črna gora uporablja v razmerju do Skupnosti, ne smejo povzročati diskriminacije med državami članicami, njihovimi državljani, družbami ali podjetji;

(b) ureditve, ki jih Skupnost uporablja v razmerju do Črne gore, ne smejo povzročati diskriminacije med črnogorskimi državljani, družbami ali podjetji.

2. Določbe odstavka 1 ne posegajo v pravico pogodbenic, da uporabljata ustrezne določbe svoje davčne zakonodaje za davkoplačevalce, ki glede na svoje stalno prebivališče niso v enakih položajih.

ČLEN 129

1. Pogodbenici sprejmeta vse splošne ali posebne ukrepe za izpolnjevanje svojih obveznosti iz tega sporazuma. Poskrbita, da se dosežejo cilji, določeni s tem sporazumom.

2. Pogodbenici soglašata, da se na zahtevo ene izmed njiju na ustrezen način nemudoma posvetujeta o obravnavi vseh zadev v zvezi z razlago ali izvajanjem tega sporazuma in drugih pomembnih vidikih odnosov med pogodbenicama.

3. Pogodbenici na Stabilizacijsko-pridružitveni svet naslovita vse spore glede uporabe ali razlage tega sporazuma. V tem primeru se uporablja člen 130 oziroma Protokol 7.

Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko spor reši s sprejetjem zavezujočega sklepa.

4. Če katera od pogodbenic meni, da druga ni izpolnila kakšne obveznosti iz tega sporazuma, lahko ustrezno ukrepa. Preden to stori, razen v posebno nujnih primerih, Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predloži vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja z namenom, da se najde rešitev, ki je sprejemljiva za pogodbenici.

Pri izbiri ukrepov morajo imeti prednost tisti, ki najmanj ovirajo uresničevanje tega sporazuma. O teh ukrepih je takoj obveščen Stabilizacijsko-pridružitveni svet, posvetovanja o teh ukrepih pa potekajo, če tako zahteva druga pogodbenica v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali vsakega drugega organa, ustanovljenega na podlagi člena 123 ali 124.

5. Določbe iz odstavkov 2, 3 in 4 nikakor ne vplivajo in ne posegajo v določbe členov 32, 40, 41, 42, 46 in Protokola 3 (Opredelitev koncepta „izdelki s poreklom“ in načini upravnega sodelovanja).

ČLEN 130

1. Če med pogodbenicama pride do spora glede razlage ali izvajanja tega sporazuma, vsaka pogodbenica uradno obvesti drugo pogodbenico in Stabilizacijsko-pridružitveni svet o zahtevi za rešitev spora.

Kadar pogodbenica meni, da ukrep, ki ga je sprejela druga pogodbenica, ali opustitev ukrepanja s strani druge pogodbenice pomeni kršitev njenih obveznosti v skladu s tem sporazumom, uradno obvestilo o zahtevi za rešitev spora obrazloži razloge za tako mnenje in po potrebi navede, da lahko pogodbenica sprejme ukrepe, kakor so predvideni v odstavku 4 člena 129.

2. Pogodbenici si prizadevata za rešitev spora tako, da v okviru Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta ali drugih organov, kakor so predvideni v odstavku 3, začneta posvetovanje v dobri veri z namenom, da se čim prej poišče rešitev, ki bo sprejemljiva za pogodbenici.

3. Pogodbenici Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu predložita vse ustrezne informacije, potrebne za temeljito proučitev položaja.

Dokler spor ni rešen, se o vprašanju razpravlja na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta, razen če je bil sprožen arbitražni postopek, kakor je predviden v Protokolu 7. Šteje se, da je spor rešen, ko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sprejme zavezujoči sklep za rešitev zadeve, kakor je predvideno v odstavku 3 člena 129, ali če izjavi, da spora ni več.

Posvetovanja o sporu lahko potekajo na vsakem sestanku Stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali katerega koli ustreznega odbora ali organa, ustanovljenega na podlagi členov 123 ali 124, kakor se pogodbenici med seboj dogovorita oziroma na zahtevo katere koli pogodbenice. Posvetovanja lahko potekajo tudi pisno.

Vse informacije, razkrite med posvetovanji, ostanejo tajne.

4. Za zadeve v okviru področja uporabe Protokola 7 lahko katera koli pogodbenica sporno zadevo predloži v obravnavo z arbitražo v skladu z navedenim protokolom, če pogodbenici nista uspeli rešiti spora v dveh mesecih po sprožitvi postopka za rešitev spora v skladu z odstavkom 1.

ČLEN 131

Dokler se v okviru tega sporazuma ne dosežejo enake pravice za posameznike in gospodarske subjekte, ta sporazum ne vpliva na pravice, ki so jim zagotovljene z obstoječimi sporazumi, zavezujoči za eno ali več držav članic na eni strani in Črno goro na drugi strani.

ČLEN 132

V Protokolu 8 so določena splošna načela za sodelovanje Črne gore v programih Skupnosti.

Protokoli 1, 2, 3, 4, 5, 6, 7 in 8 ter Priloge I do VII so sestavni del tega sporazuma.

ČLEN 133

Ta sporazum se sklene za nedoločen čas.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove z uradnim obvestilom drugi pogodbenici. Ta sporazum preneha veljati šest mesecev od dneva prejetja takšnega uradnega obvestila.

Vsaka pogodbenica lahko ta sporazum odpove s takojšnjim učinkom, če druga pogodbenica ne izpolni enega od bistvenih elementov tega sporazuma.

ČLEN 134

V tem sporazumu izraz „pogodbenici“ pomeni Skupnost, ali njene države članice oziroma Skupnost in njene države članice v skladu z njihovimi pooblastili na eni strani ter Črno goro na drugi strani.

ČLEN 135

Ta sporazum se uporablja na ozemljih, na katerih se uporabljata Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti in Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo, v skladu s pogoji, določenimi v teh pogodbah, na eni strani ter na ozemlju Črne gore na drugi strani.

ČLEN 136

Depozitar tega sporazuma je Generalni sekretar Sveta Evropske unije.

ČLEN 137

Ta sporazum je sestavljen v dveh izvodih v angleškem, bolgarskem, češkem, danskem, estonskem, finskem, francoskem, grškem, italijanskem, latvijskem, litovskem, madžarskem, malteškem, nemškem, nizozemskem, poljskem, portugalskem, romunskem, slovaškem, slovenskem, španskem in švedskem jeziku ter v uradnem jeziku Črne gore, pri čemer je vsako od teh besedil enako verodostojno.

ČLEN 138

Pogodbenici ta sporazum odobrita v skladu s svojimi postopki.

Ta sporazum začne veljati prvi dan drugega meseca po dnevu, na katerega sta pogodbenici druga drugo obvestili, da je bil postopek iz prvega odstavka zaključen.

ČLEN 139

Začasni sporazum

Če začnejo pred zaključkom postopkov, potrebnih za začetek veljavnosti tega sporazuma, določbe nekaterih delov tega sporazuma, zlasti določbe v zvezi s prostim pretokom blaga ter ustrezne določbe v zvezi s prometom, veljati na podlagi začasnih sporazumov med Skupnostjo in Črno goro, pogodbenici soglašata, da v takih okoliščinah za namen določb členov 73, 74 in 75 naslova IV tega sporazuma, Protokolov 1, 2, 3, 5, 6 in 7 ter ustreznih določb Protokola 4 k temu sporazumu izraz „dan začetka veljavnosti tega sporazuma“ pomeni dan začetka veljavnosti ustreznega začasnega sporazuma v zvezi z obveznostmi iz zgoraj navedenih določb.



PRILOGA I
PRILOGA I.A

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE
ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI
(iz člena 21)


Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

(a) na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % osnovne dajatve;

(b) 1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 50 % osnovne dajatve;

(c) 1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 25 % osnovne dajatve;

(d) 1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN
Poimenovanje
2515Marmor, travertin, ekozin in drug apnenčev kamen za spomenike ali gradbeništvo, navidezne specifične mase 2,5 ali večje, in alabaster, tudi grobo klesani, razžagani ali kako drugače razrezani v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče:
- Marmor in travertin:
2515 11 00- - surova in grobo klesana
2515 12- - razžagana ali kako drugače razrezana v pravokotne (vključno kvadratne) bloke ali plošče:
2515 12 20- - - debeline do vključno 4 cm
2515 12 50- - - debeline nad 4 cm do vključno 25 cm
2515 12 90- - - drugo
2522Živo apno, gašeno apno in hidravlično apno, razen kalcijevega oksida in hidroksida iz tarifne številke 2825:
2522 20 00- Gašeno apno
2523Portlandski cement, aluminatni cement, žlindrani cement, supersulfatni cement in podobni hidravlični cementi, vštevši barvane in v obliki klinkerja:
- Portlandski cement:
2523 29 00- - drugo
3602 00 00Pripravljena razstreliva, razen smodnika
3603 00Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice; udarne in razstrelilne kapice; vžigalniki; električni detonatorji:
3603 00 10- Počasi goreče vžigalne vrvice; detonirne vrvice
3603 00 90- Drugo
3820 00 00Preparati zoper zmrzovanje in pripravljene tekočine za odtajanje
4406Leseni železniški ali tramvajski pragovi:
4406 90 00- Drugi
4410Iverne plošče, usmerjene pramenske plošče (OSB) in podobne plošče (na primer oblatne plošče) iz lesa in drugih lesnih materialov, neaglomerirane ali aglomerirane s smolami ali drugimi organskimi vezivi:
- Iz lesa:
4410 12- - usmerjene pramenske plošče (OSB):
4410 12 10- - - neobdelane ali zgolj brušene
4410 19 00- - druge
4412Vezane lesene plošče, furnirane plošče in podoben lameliran les:
4412 10 00- Iz bambusa
- Druge:
4412 94- - blok plošče, večplastne lesene ali laminirane plošče:
4412 94 10 - - - z najmanj enim zunanjim slojem iz lesa, ki ni les iglavcev
4412 94 90 - - - druge
4412 99- - druge:
4412 99 70- - - drugo
6403Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja:
- Druga obutev z usnjenimi podplati:
6403 51- - ki pokriva gležnje:
- - - druga:
- - - - ki pokriva gležnje, vendar ne meč, z notranjiki dolžine:
- - - - - 24 cm ali več:
6403 51 15- - - - - - moška
6403 51 19- - - - - - ženska
- - - - druga, z notranjikom dolžine:
- - - - - 24 cm ali več:
6403 51 95- - - - - - moška
6403 51 99- - - - - - ženska
6405Druga obutev:
6405 10 00- Z zgornjim delom iz usnja ali umetnega usnja
7604Aluminijaste palice in profili:
7604 10- Iz nelegiranega aluminija:
7604 10 90- - profili
- Iz aluminijevih zlitin:
7604 29- - drugo:
7604 29 90- - - profili
7616Drugi izdelki iz aluminija:
- Drugo:
7616 99- - drugo:
7616 99 90- - - drugo
8415Klimatske naprave z ventilatorjem na motorni pogon in elementi za spreminjanje temperature in vlažnosti, vključno s stroji, pri katerih vlažnosti ni mogoče posebej regulirati:
- Drugo:
8415 81 00- - z vgrajeno hladilno enoto in regulacijskim ventilom za hlajenje ali gretje (povratna toplotna črpalka)
8507Električni akumulatorji, vključno s separatorji zanje, pravokotni ali ne, vključno s kvadratnimi:
8507 20- Drugi svinčevi akumulatorji:
- - drugi:
8507 20 98- - - drugi
8517Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja; drugi aparati za prenos ali sprejem glasu, slike ali drugih podatkov, vključno aparati za komunikacijo v žičnem ali brezžičnem omrežju (kot npr. lokalno ali prostrano omrežje), razen sprejemnikov in oddajnikov iz tarifnih številk 8443, 8525, 8527 ali 8528:
- Telefonski aparati za žično telefonijo, vključno telefonski aparati za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja:
8517 12 00- - telefoni za mobilno telefonijo in druga brezžična omrežja
8703Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili:
- Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami:
8703 22- - s prostornino cilindrov nad 1 000 cm3 do vključno 1 500 cm3:
8703 22 10- - - nova:
ex 8703 22 10- - - - motorna vozila za prevoz oseb
8703 22 90- - - rabljena
8703 23- - s prostornino cilindrov nad 1 500 cm3 do vključno 3 000 cm3:
- - - nova:
8703 23 19- - - - druga:
ex 8703 23 19- - - - - motorna vozila za prevoz oseb
8703 23 90- - - rabljena
- Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim):
8703 32- - s prostornino cilindrov nad 1 500 cm3 do vključno 2 500 cm3:
- - - nova:
8703 32 19- - - - druga:
ex 8703 32 19- - - - - motorna vozila za prevoz oseb
8703 32 90 - - - rabljena
8703 33- - s prostornino cilindrov nad 2 500 cm3:
- - - nova:
8703 33 11- - - - avtodomi
8703 33 90- - - rabljena




PRILOGA I.B

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE
ZA INDUSTRIJSKE IZDELKE SKUPNOSTI
(iz člena 21)


Stopnje dajatve se bodo znižale, in sicer:

(a) na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 85 % osnovne dajatve;

(b) 1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % osnovne dajatve;

(c) 1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 55 % osnovne dajatve;

(d) 1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % osnovne dajatve;

(e) 1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % osnovne dajatve;

(f) 1. januarja v petem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se ostale uvozne dajatve odpravijo.

Oznaka KN
Poimenovanje
2501Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne; morska voda:
- Sol (vključno jedilna sol in denaturirana sol) in čisti natrijev klorid, v vodni raztopini ali ne, ali z dodatkom snovi proti skepljanju ali za sipkost ali ne:
- - drugo:
- - - drugo:
2501 00 91- - - - sol, primerna za človeško prehrano
3304Izdelki za lepotenje in ličenje ter izdelki za nego kože (razen zdravil), vključno preparati za zaščito pred soncem ali za pojačenje pigmentacije pri sončenju ali za porjavenje; preparati za manikiranje in pedikiranje:
- Drugo:
3304 99 00- - drugo
3305Preparati za lase:
3305 10 00- Šamponi
3305 90- Drugo:
3305 90 90 - - drugo
3306Preparati za higieno ust in zob, vključno s praški in pastami za pritrjevanje protez; nitke za čiščenje zob, v posameznih pakiranjih za prodajo na drobno:
3306 10 00- Zobne paste
3401Milo; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati, ki se uporabljajo kot milo, v obliki paličic, kolutov, litih ali oblikovanih kosov z dodatkom mila ali brez njega; organski površinsko aktivni proizvodi in preparati za umivanje kože, v obliki tekočine ali kreme pakirani v embalaži za prodajo na drobno, z dodatkom mila ali brez njega; papir, vata, polst in netkan tekstil, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:
- Milo in organski površinsko aktivni proizvodi in preparati v paličicah, kolutih, litih ali oblikovanih kosih ter papir, vata, polst in netkane tkanine, impregnirani ali premazani z milom ali detergentom:
3401 11 00- - za toaletno uporabo (vključno proizvode z zdravilnimi substancami)
3402Organska površinsko aktivna sredstva (razen mila); površinsko aktivni preparati, preparati za pranje (tudi pomožni preparati za pranje) in preparati za čiščenje z dodatkom mila ali brez njega, razen tistih iz tarifne številke 3401:
3402 20- Preparati, pripravljeni za prodajo na drobno:
3402 20 20- - površinsko aktivni preparati
3402 20 90- - pralni preparati in čistilni preparati
3402 90- Drugo:
3402 90 90- - pralni preparati in čistilni preparati
3923 Izdelki za prevoz ali pakiranje blaga (embalaža), iz plastičnih mas; zamaški, pokrovi, pokrovke in druga zapirala iz plastičnih mas:
- Vreče in vrečke (vključno trikotne):
3923 21 00- - iz polimerov etilena
3923 29- - iz drugih plastičnih mas:
3923 29 10- - - iz poli(vinilklorida)
3923 90- Drugo:
3923 90 10- - mreže, vlečene v cevno obliko
3923 90 90- - drugo
3926Drugi proizvodi iz plastičnih mas in proizvodi iz drugih materialov iz tarifnih številk 3901 do 3914:
3926 90- Drugo:
- - drugo:
3926 90 97- - - drugo
4011Nove pnevmatike iz gume:
4011 10 00- Za osebne avtomobile (vključno za avtodome in dirkalne avtomobile)
4202Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala, toki za daljnoglede, toki za fotoaparate, toki za glasbila, toki za puške, toki za samokrese in podobni izdelki; potne torbe, izolirane torbe za hrano ali pijačo, toaletne torbe, nahrbtniki, ženske torbice, nakupovalne torbe, listnice, denarnice za kovance, tulci in mape za zemljevide ali dokumente, tobačnice, mošnjički za tobak, torbe za orodje, športne torbe, škatle za steklenice, škatle za nakit, škatle za puder, škatle za jedilni pribor in podobne škatle iz usnja, umetnega usnja, izfolij iz plastičnih mas, iz tekstilnih materialov, vulkanfibra ali iz kartona, v celoti ali pretežno prevlečeni s temi materiali ali papirjem:
- Kovčki za obleko, neseserji, ataše kovčki, aktovke, šolske torbe, etuiji za očala in podobni izdelki:
4202 11- - z zunanjo površino iz usnja, umetnega usnja ali lakiranega usnja:
4202 11 10- - - ataše kovčki, aktovke, šolske torbice in podobne torbe
4202 11 90- - - drugo
4203Oblačila in oblačilni dodatki, iz usnja ali umetnega usnja:
4203 10 00- Oblačilni predmeti
- Rokavice, palčniki in rokavice brez prstov:
4203 29- - druge:
4203 29 10- - - zaščitne za vse poklice
4418Stavbno pohištvo in drugi leseni proizvodi za gradbeništvo, vključno celičaste lesene plošče, sestavljene plošče za oblaganje tal, žagane in klane skodle
4418 10- Okna, francoska okna in njihovi okviri:
4418 10 50- - iz lesa iglavcev
4418 10 90- - iz drugih vrst lesa
4418 20- Vrata, podboji in pragovi:
4418 20 50- - iz lesa iglavcev
4418 20 80- - drugo
4418 40 00- Opaži za betonska dela
4418 90- Drugo:
4418 90 10- - lepljena lamelirana bruna
4418 90 80- - drugo
4802Nepremazan papir in karton, ki se uporabljata za pisanje, tiskanje ali druge grafične namene, vključno neperforiran papir in karton za luknjane kartice in trakove v zvitkih ali pravokotnih (vključno kvadratnih) listih, katere koli velikosti, razen papirja iz tarifne številke 4801 ali 4803; ročno izdelana papir in karton:
- Drug papir in karton brez lesnih vlaken, dobljenih z mehaničnim ali kemičnomehaničnim postopkom, ali ki vsebuje po masi do vključno 10 % teh vlaken od skupne vsebine vlaken:
4802 55- - z maso od vključno 40 g/m2 do vključno 150 g/m2, v zvitkih:
4802 55 15- - - z maso 40 g/m2 ali več, vendar do 60 g/m2:
ex 4802 55 15- - - - razen nepremazanega ovojnega papirja
4802 55 25- - - z maso 60 g/m2 ali več, vendar do 75 g/m2:
ex 4802 55 25- - - - razen nepremazanega ovojnega papirja
4802 55 30- - - z maso 75 g/m2 ali več, vendar do 80 g/m2:
ex 4802 55 30- - - - razen nepremazanega ovojnega papirja
4802 55 90- - - z maso 80 g/m2 ali več:
ex 4802 55 90- - - - razen nepremazanega ovojnega papirja
4819Škatle, zaboji, vreče in drugi izdelki za pakiranje iz papirja, kartona, celulozne vate ali listov ali trakov iz celuloznih vlaken; kartonažni izdelki, iz papirja ali kartona, ki se uporabljajo v pisarnah, trgovinah ali podobno:
4819 10 00- Škatle, zaboji in kasete iz valovitega papirja ali valovitega kartona
4819 20 00- Zložljive škatle, zaboji in kasete iz nevalovitega papirja ali nevalovitega kartona
4819 30 00- Vreče in vrečke, ki so široke 40 cm ali več
4819 40 00- Druge vreče in vrečke, vključno tulci
4820Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za naročilnice in pobotnice, agende, rokovniki, dnevniki in podobni izdelki, zvezki, podstavki za pisanje, kombinirani s pivniki, povezi za knjige (po sistemu prostih listov ali druge), mape, ovitki in fascikli za spise, zložljivi poslovni obrazci, kompleti z vstavljenim karbon papirjem in podobni izdelki za pisanje iz papirja ali kartona; albumi za vzorce ali zbirke in knjižni ovitki iz papirja ali kartona:
4820 10- Registri, knjigovodske knjige, notesi, knjige za naročilnice in pobotnice, agende, rokovniki, dnevniki in podobni izdelki:
4820 10 10- - registri, knjigovodske knjige, bloki naročilnic in dobavnic
4820 20 00- Šolski zvezki
4820 90 00- Drugo
4821Papirne ali kartonske etikete, vseh vrst, tiskane ali netiskane:
4821 10- Tiskane:
4821 10 10 - - samolepilne
4821 90- Druge:
4821 90 10 - - samolepilne
4910 00 00Koledarji vseh vrst, tiskani, vključno s koledarskimi bloki
4911Druge tiskovine, vključno tiskane slike in fotografije:
4911 10- Trgovinski reklamni material, katalogi in podobno:
4911 10 10- - trgovski katalogi
4911 10 90- - drugo
- Druge:
4911 99 00- - drugo
5111Tkanine iz mikane volne ali mikane fine živalske dlake:
- ki vsebuje po masi 85 % ali več volne ali fine živalske dlake:
5111 19- - druge:
5111 19 10 - - - z maso več kot 300 g/m2 do vključno 450 g/m2
5111 19 90- - - z maso več kot 450 g/m2
5112Tkanine iz česane volne ali česane fine živalske dlake:
- Ki vsebuje po masi 85 % ali več volne in fine živalske dlake:
5112 11 00- - mase do vključno 200 g/m2
5112 19 - - druge:
5112 19 10 - - - z maso več kot 200 g/m2 do vključno 375 g/m2
5112 19 90 - - - z maso več kot 375 g/m2
5209Bombažne tkanine, ki vsebujejo po masi 85 % ali več bombaža, mase več kot 200 g/m2:
- Beljene:
5209 21 00 - - v platnovi vezavi
5209 22 00- - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
5209 29 00- - druge tkanine
- Barvane:
5209 31 00- - v platnovi vezavi
5209 32 00- - trinitni ali štirinitni keper, vključno križni keper
5209 39 00- - druge tkanine
- Iz prej različnih barv:
5209 41 00- - v platnovi vezavi
5209 43 00- - druge tkanine iz trinitnega ali štirinitnega kepra, vključno križnega kepra
5209 49 00- - druge tkanine
6101Plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine, vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki za moške ali dečke, pleteni ali kvačkani, razen izdelkov iz tarifne številke 6103:
6101 90- Iz drugih tekstilnih materialov:
6101 90 20- - plašči, površniki, šoferski jopiči, pelerine in podobni izdelki:
ex 6101 90 20- - - Iz volne ali fine živalske dlake
6101 90 80- - Vetrovke s kapuco tipa anorak (vključno smučarske bunde), vetrni jopiči, vetrovke in podobni izdelki:
ex 6101 90 80- - - Iz volne ali fine živalske dlake
6115Hlačne nogavice, nogavice, dokolenke, kratke nogavice in druge nogavice, vključno nogavice z označeno stopnjo kompresije (npr. nogavice za krčne žile) in nogavice brez podplatov, pletene ali kvačkane:
- Drugo:
6115 95 00- - iz bombaža
6115 96- - iz sintetičnih vlaken:
6115 96 10- - - dokolenke
- - - drugo:
6115 96 99- - - - drugo
6205Srajce za moške ali dečke:
6205 20 00- Iz bombaža
6205 30 00- Iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6205 90- Iz drugih tekstilnih materialov:
6205 90 10 - - iz lanu ali ramije
6205 90 80 - - druge
6206Bluze, srajce in srajčne bluze za ženske ali deklice:
6206 10 00- Iz svile ali svilenih odpadkov
6206 20 00- Iz volne ali fine živalske dlake
6206 30 00- Iz bombaža
6206 40 00- Iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6206 90- Iz drugih tekstilnih materialov:
6206 90 10- - iz lanu ali ramije
6206 90 90 - - druge
6207Spodnje majice brez rokavov in druge majice, spodnjice, spodnjice brez hlačnic, spalne srajce, pižame, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za moške ali dečke:
- Spodnjice in spodnjice brez hlačnic:
6207 11 00- - iz bombaža
6207 19 00- - iz drugih tekstilnih materialov
- Spalne srajce in pižame:
6207 21 00- - iz bombaža
6207 22 00- - iz umetnih in sintetičnih vlaken
6207 29 00- - iz drugih tekstilnih materialov
- Drugo:
6207 91 00- - iz bombaža
6207 99 - - iz drugih tekstilnih materialov
6207 99 10 - - - iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6207 99 90- - - drugo
6208Spodnje majice brez rokavov in druge majice, kombineže, spodnja krila, spodnjice brez hlačnic, spodnje hlačke, spalne srajce, pižame, negližeji, kopalni plašči, jutranje halje in podobni izdelki, za ženske ali deklice:
- Kombineže in spodnja krila:
6208 11 00- - iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6208 19 00- - iz drugih tekstilnih materialov
- Spalne srajce in pižame:
6208 21 00- - iz bombaža
6208 22 00- - iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6208 29 00- - iz drugih tekstilnih materialov
- Drugo:
6208 91 00- - iz bombaža
6208 92 00- - iz umetnih ali sintetičnih vlaken
6208 99 00- - iz drugih tekstilnih materialov
6211Trenirke, smučarske obleke in kopalke; druga oblačila:
- Druga oblačila za moške ali dečke:
6211 32- - iz bombaža:
6211 32 10- - - delovna in poklicna oblačila
- - - podložene trenirke:
6211 32 31- - - - z zunanjo plastjo iz samo ene vrste blaga
- - - - drugo:
6211 32 41- - - - - zgornji deli
6211 32 42- - - - - spodnji deli
- Druga oblačila za ženske ali deklice:
6211 42- - iz bombaža:
6211 42 10- - - predpasniki, delovni kombinezoni in druga delovna in poklicna oblačila (ustrezna ali neustrezna za domačo rabo)
- - - podložene trenirke:
6211 42 31- - - - z zunanjo plastjo iz enega identičnega blaga
- - - - drugo:
6211 42 41- - - - - zgornji deli
6211 42 42- - - - - spodnji deli
6211 42 90- - - drugo
6211 43- - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken:
6211 43 10- - - predpasniki, delovni kombinezoni in druga delovna in poklicna oblačila (ustrezna ali neustrezna za domačo rabo)
- - - podložene trenirke:
6211 43 31 - - - - z zunanjo plastjo iz enega identičnega blaga
- - - - drugo:
6211 43 41 - - - - - zgornji deli
6211 43 42 - - - - - spodnji deli
6211 43 90 - - - drugo
6301Odeje in potovalne odeje:
6301 20- Odeje (razen električnih odej) in potovalne odeje iz volne ali fine živalske dlake:
6301 20 10- - pleteni ali kvačkani
6301 20 90- - drugi
6301 90- Druge odeje in potovalne odeje:
6301 90 10- - pleteni ali kvačkani
6301 90 90- - drugi
6302Posteljno, namizno, toaletno in kuhinjsko perilo:
- Drugo posteljno perilo, tiskano:
6302 21 00- - iz bombaža
- Drugo posteljno perilo:
6302 31 00- - iz bombaža
- Drugo namizno perilo:
6302 51 00- - iz bombaža
6302 53- - Iz umetnih ali sintetičnih vlaken:
6302 53 90- - - drugo
6403Obutev s podplati iz gume, plastične mase, usnja ali umetnega usnja in z zgornjim delom iz usnja:
- Druga obutev z usnjenimi podplati:
6403 59- - druga:
- - - druga:
- - - - obutev s prednjikom iz paščkov ali z enim ali več izrezanimi kosi:
- - - - - druga, z notranjiki dolžine:
- - - - - - 24 cm ali več:
6403 59 35- - - - - - - moška
6403 59 39- - - - - - - ženska
- - - - druga, z notranjiki dolžine:
- - - - - 24 cm ali več:
6403 59 95- - - - - - moška
6403 59 99- - - - - - ženska
6802Obdelan kamen za spomenike in stavbe (razen iz skrilavcev) in izdelki iz njega, razen izdelkov iz tarifne številke 6801; kockice za mozaik in podobno iz naravnega kamna (vključno tudi iz skrilavcev) na podlogi ali brez podloge; umetno obarvana zrna, luskine in prah iz naravnega kamna (vključno iz skrilavcev):
- Drug kamen za spomenike in stavbe in izdelki iz njega, grobo rezan ali razžagan, z ravno izravnano površino:
6802 21 00- - marmor, travertin in alabaster
6802 23 00- - granit
6802 29 00- - drug kamen:
ex 6802 29 00- - - drug apnenčev kamen
- Drugo:
6802 91- - marmor, travertin in alabaster:
6802 91 10- - - poliran alabaster, okrašen ali drugače obdelan, vendar ne klesan
6802 91 90- - - drugo
6802 93- - granit:
6802 93 10 - - - poliran, dekoriran ali drugače obdelan, vendar ne klesan, neto mase 10 kg ali več
6802 93 90 - - - drug
6810Izdelki iz cementa, betona ali umetnega kamna, armirani ali nearmirani:
- Strešniki, plošče, zidaki in podobni izdelki:
6810 11- - bloki in zidaki, gradbeni:
6810 11 10- - - iz lahkega betona (z osnovo iz drobljenega plovca, zrnate žlindre)
6810 11 90- - - drugi
- Drugi izdelki:
6810 91- - montažni elementi, gradbeni:
6810 91 90- - - drugi
6810 99 00- - drugo
6904Keramične zidarske opeke, bloki za pode, nosilni bloki in podobno:
6904 10 00- Zidarske opeke
6904 90 00- Drugo
6905Strešniki, deli dimnikov, okrasni in drugi izdelki za gradbeništvo iz keramike:
6905 10 00- Strešniki
7207Polproizvodi iz železa ali nelegiranega jekla:
- Ki vsebujejo 0,25 mas. % ogljika ali več:
7207 11- - s pravokotnim (vključno s kvadratnim) prečnim prerezom, širine, ki je manjša od dvojne debeline:
7207 11 90- - - kovani
7207 12- - drugi s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim prerezom:
7207 12 90- - - kovani
7207 19- - drugi
- - - s krožnim ali mnogokotnim prečnim prerezom:
7207 19 12- - - valjani ali kontinuirno vliti
7207 19 19- - - - kovani
7207 19 80- - - drugi
7207 20- ki vsebujejo 0,25 mas. % ali več ogljika:
- - s pravokotnim (vključno s kvadratnim) prečnim prerezom širine, ki je manjša od dvojne debeline:
- - - valjani ali kontinuirno vliti:
- - - - drugi, ki vsebujejo:
7207 20 15- - - - - 0,25 mas. % ali več, vendar manj kot 0,6 mas. % ogljika
7207 20 17- - - - - 0,6 % ali več ogljika
7207 20 19- - - kovani
- - drugi, s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim prerezom:
7207 20 32- - - valjani ali kontinuirno vliti
7207 20 39- - - kovani
- - krožnega ali mnogokotnega prereza:
7207 20 52- - - valjani ali kontinuirno vliti
7207 20 59- - - kovani
7207 20 80- - drugi
7213Žica, vroče valjana, v ohlapnih kolobarjih, iz železa ali nelegiranega jekla:
7213 10 00- Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem
- Druge:
7213 91- - s krožnim prečnim prerezom premera manj kot 14 mm:
7213 91 10- - - iz tipov, ki se uporabljajo za armiranje betona
- - - druge:
7213 91 49- - - - ki vsebujejo več kot 0,06 mas. %, vendar ne več kot 0,25 mas. % ogljika:
ex 7213 91 49- - - - - razen tistih s premerom 8 mm ali manj
7213 99- - druge:
7213 99 10 - - - ki vsebujejo manj kot 0,25 mas. % ogljika
7213 99 90 - - - ki vsebujejo 0,25 mas.% ali več ogljika
7214Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla, kovane, vroče valjane, vroče vlečene ali vroče iztiskane, brez nadaljnje obdelave, vključno s tistimi, ki so spiralno zvite po valjanju:
7214 10 00- Kovane
7214 20 00- Z vtiski, rebri, žlebovi ali drugimi deformacijami, povzročenimi med valjanjem ali spiralno zvite po valjanju
- Druge:
7214 99- - druge:
- - - ki vsebujejo manj kot 0,25 mas % ogljika:
7214 99 10- - - - iz tipov, ki se uporabljajo za armiranje betona
- - - - druge, s krožnim prečnim prerezom in s premerom:
7214 99 31- - - - - 80 mm ali več
7214 99 39- - - - manj kot 80 mm
7214 99 50- - - - druge
- - - ki vsebujejo 0,25 mas. % in več ogljika:
- - - - s krožnim prečnim prerezom in s premerom:
7214 99 71- - - - - 80 mm ali več
7214 99 79- - - - manj kot 80 mm
7214 99 95- - - - druge
7215Druge palice iz železa ali nelegiranega jekla:
7215 10 00- Iz avtomatnega jekla, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave
7215 50- Druge, hladno oblikovane ali hladno dodelane, brez nadaljnje obdelave:
- - ki vsebujejo manj kot 0,25 mas. % ogljika:
7215 50 11- - - pravokotnega (razen kvadratnega) prečnega prereza
7215 50 19- - - druge
7215 50 80- - ki vsebujejo 0,25 mas. % ali več ogljika
7215 90 00- Druge
7224Druga legirana jekla v ingotih ali drugih primarnih oblikah; polizdelki iz drugih legiranih jekel:
7224 10 - Ingoti in druge primarne oblike:
7224 10 10- - iz orodnega jekla
7224 10 90- - drugo
7224 90- Drugo:
- - drugo:
- - - s pravokotnim (vključno kvadratnim) prečnim prerezom:
- - - - vroče valjani ali kontinuirno vliti:
- - - - - pri katerih je širina manjša od dvakratne debeline:
7224 90 05- - - - - - ki vsebujejo največ 0,7 mas. % ogljika, 0,5 mas. % ali več, vendar največ 1,2 mas. % mangana in 0,6 mas. % ali več, vendar največ 2,3 mas. % silicija; ki vsebujejo 0,0008 mas. % ali več bora z vsebnostjo katerih koli drugih elementov, ki je nižja od minimuma, navedenega v opombi 1(f) k temu poglavju
7224 90 07- - - - - - drugi
7224 90 14- - - - - drugi
7224 90 18- - - - kovani
- - - drugi:
- - - - vroče valjani ali kontinuirno vliti:
7224 90 31- - - - - ki vsebujejo ne manj kot 0,9 mas. %, vendar ne več kot 1,15 mas. % ogljika, ne manj kot 0,5 mas. %, vendar ne več kot 2 mas. % kroma in, če je prisoten, ne več kot 0,5 mas. % molibdena
7224 90 38- - - - - drugi
7224 90 90- - - - kovani
7228Palice, kotni profili in drugi profili iz drugih legiranih jekel; kotniki in profili iz drugih legiranih jekel; votle palice za svedre, iz legiranih ali nelegiranih jekel:
7228 20- Palice iz silicij-manganovega jekla:
7228 20 10- - s pravokotnim (razen kvadratnega) prečnim prerezom, valjane s štirih strani
- - druge:
7228 20 99- - - druge
7228 30- Druge palice, vroče valjane, vroče vlečene ali iztiskane, brez nadaljnje obdelave:
7228 30 20- - iz orodnega jekla
- - ki vsebujejo najmanj 0,9 mas. %, vendar največ 1,15 mas. % ogljika, najmanj 0,5 mas. %, vendar največ 2 mas. % kroma in največ 0,5 mas. % molibdena, če je prisoten:
7228 30 41- - - s krožnim prečnim prerezom in s premerom 80 mm ali več
7228 30 49- - - druge
- - druge:
- - - krožnega prereza, s premerom:
7228 30 61- - - - 80 mm ali več
7228 30 69- - - - manj kot 80 mm
7228 30 70- - - pravokotnega (razen kvadratnega) prečnega prereza, valjane s štirih strani
7228 30 89- - - druge
7228 40- Druge palice, kovane, brez nadaljnje obdelave:
7228 40 10- - iz orodnega jekla
7228 40 90- - druge
7228 60- Druge palice:
7228 60 20- - iz orodnega jekla
7228 60 80- - druge
7314Tkanine (vključno z brezkončnimi trakovi), rešetke, mreže in ograje iz železne ali jeklene žice; rešetke, dobljene z razrezovanjem ali raztegovanjem enega kosa pločevine ali traku, iz železa ali jekla:
7314 20- Rešetke, mreže in ograje, zvarjene na stičnih točkah, iz žice z največjo dimenzijo prečnega prereza 3 mm in več in z velikostjo odprtine 100 cm2 ali več:
7314 20 90- - druge
- Druge rešetke, mreže in ograje, zvarjene na stičnih točkah:
7314 39 00- - druge
7317 00Žičniki, žeblji, risalni žebljički, spiralno zaviti žeblji, prešivne spojke (razen tistih iz tarifne številke 8305) in podobni predmeti, iz železa in jekla, z glavo iz drugega materiala ali brez nje, razen takih izdelkov z bakreno glavo:
- Drugi:
- - hladno stisnjeni, iz žice:
7317 00 40- - - jekleni žeblji, ki vsebujejo 0,5 mas. % ali več ogljika, utrjeni
- - - drugi:
7317 00 69- - - - drugi
7317 00 90- - drugi
7605Aluminijasta žica:
- Iz nelegiranega aluminija:
7605 11 00- - z največjo dimenzijo prečnega prereza več kot 7 mm
7605 19 00- - druga
7606Plošče, pločevine in trakovi iz aluminija, debeline več kot 0,2 mm:
- Pravokotni (tudi kvadratni):
7606 11- - iz nelegiranega aluminija:
- - - drugi, debeline:
7606 11 91- - - - manj kot 3 mm
7606 11 93- - - - 3 mm ali več, vendar manj kot 6 mm
7606 11 99- - - - 6 mm in več
7606 12- - iz aluminijevih zlitin:
- - - drugi:
- - - - drugi, debeline:
7606 12 91- - - - manj kot 3 mm
7606 12 93- - - - - 3 mm ali več, vendar manj kot 6 mm
7606 12 99- - - - - 6 mm ali več
7607Aluminijaste folije (tudi tiskane ali s podlago iz papirja, kartona, plastične mase ali podobnih materialov), debeline do vključno 0,20 mm (merjeno brez podlage):
- Brez podlage:
7607 11- - samo valjane, vendar dalje ne obdelane:
7607 11 10- - - debeline manj kot 0,021 mm
7607 11 90- - - debeline najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm
7607 19- - druge:
7607 19 10- - - debeline manj kot 0,021 mm
- - - debeline najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm:
7607 19 99- - - - druge
7607 20- S podlago:
7607 20 10- - debeline (brez vsakršne podlage) manj kot 0,021 mm
- - - debeline (brez vsakršne podlage) najmanj 0,021 mm, vendar največ 0,2 mm:
7607 20 99- - - druge
7610Konstrukcije (razen montažnih zgradb iz tarifne številke 9406) in deli konstrukcij (npr.: mostovi in deli mostov, stolpi, predalčni stebri, strehe, strešna ogrodja, vrata in okna ter okvirji zanje, vratni pragi, ograje in stebri) iz aluminija; pločevine, palice, profili, cevi in podobno, iz aluminija, pripravljeni za uporabo v konstrukcijah:
7610 10 00- Vrata, okna in okvirji zanje ter pragi za vrata
7610 90- Drugo:
7610 90 90- - drugo
7614Vpredena žica, vrvi, pleteni trakovi ipd. iz aluminija, električno neizolirani:
7614 10 00- Z jeklenim jedrom
7614 90 00- Drugo
8311Žice, palice, cevi, plošče, elektrode in podobni izdelki, iz navadnih kovin ali kovinskih karbidov, obloženi ali izpolnjeni s talili, ki se uporabljajo za mehko spajkanje, trdo spajkanje, varjenje ali nanašanje kovine ali kovinskega karbida; žice in palice, aglomerirane iz prahu navadnih kovin, za metalizacijo z brizganjem:
8311 10- Oplaščene elektrode iz navadnih kovin za obločno varjenje:
8311 10 10- - varilne elektrode z železnim ali jeklenim jedrom, prevlečene s težko taljivim materialom
8311 10 90- - druge
8311 20 00- Žica iz navadne kovine z jedrom, za obločno elektro- varjenje
8418Hladilniki, zamrzovalniki in druge naprave za hlajenje ali zmrzovanje, električni in drugi; toplotne črpalke, drugačne od klimatskih naprav iz tarifne številke 8415:
8418 10- Kombinacija hladilnika in zamrzovalnika s posebnimi vrati:
8418 10 20- - prostornine nad 340 litrov:
ex 8418 10 20- - - razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 10 80- - drugi:
ex 8418 10 80- - - razen za uporabo v civilnem letalstvu
- Hladilniki za gospodinjstva:
8418 21- - kompresorski:
- - - drugi:
- - - - drugi, s prostornino:
8418 21 91- - - - - do vključno 250 litrov
8418 21 99- - - - - od 250 do vključno 340 litrov
8418 30- Zamrzovalniki – skrinje, z zmogljivostjo do vključno 800 litrov:
8418 30 20- - s prostornino do vključno 400 litrov:
ex 8418 30 20- - - razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 30 80- - s prostornino od 400 do vključno 800 litrov:
ex 8418 30 80- - - razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 40- Zamrzovalniki – vertikalni, z zmogljivostjo do vključno 900 litrov:
8418 40 20- - s prostornino do vključno 250 litrov:
ex 8418 40 20- - - razen za uporabo v civilnem letalstvu
8418 40 80- - s prostornino od 250 litrov do vključno 900 litrov:
ex 8418 40 80- - - razen za uporabo v civilnem letalstvu
8422Pomivalni stroji; stroji za pomivanje in sušenje steklenic in druge posode; stroji za polnjenje, zapiranje, hermetično zapiranje ali etiketiranje steklenic, pločevink, škatel, vreč in drugih posod; stroji za kapsuliranje steklenic, kozarcev za vlaganje, cevi in podobnih posod; drugi stroji za pakiranje ali zavijanje (vključno stroji za zavijanje na osnovi toplotnega krčenja); stroji za gaziranje pijač:
- Pomivalni stroji:
8422 11 00- - gospodinjski
8426Ladijski žerjavi; dvigala, vključno kabelska dvigala; portalna dvigala, luška dvigala in avto dvigala, opremljena z dvigalom:
- Drugi stroji:
8426 91- - predvidena za vgraditev v cestna vozila:
8426 91 10- - - hidravlični žerjavi za samonakladanje in razkladanje vozil
8426 91 90- - - druga
8450Pralni stroji, za gospodinjstva in pralnice, vključno s stroji, ki perejo in sušijo:
- Stroji z zmogljivostjo do vključno 10 kg suhega perila:
8450 11- - popolnoma avtomatski:
- - - vsak z zmogljivostjo suhega perila do vključno 6 kg:
8450 11 11- - - - ki se polnijo od spredaj
8483Transmisijske gredi (vključno odmične gredi in kolenaste gredi) in ročice; ohišja za ležaje in drsni ležaji; zobniki, zobniški in Frikcijski prenosniki; navojna vretena s kroglicami ali valji; menjalniki in drugi prenosi hitrosti, vključno s pretvorniki navora; vztrajniki, jermenice in vrvenice (vključno s tistimi za škripčevja); sklopke in gredne vezi (vključno križni in kardanski zglobi):
8483 30- Ohišja za ležaje brez vdelanih kotalnih ležajev; drsni ležaji:
8483 30 80- - drsni ležaji
8703Avtomobili in druga motorna vozila, konstruirana predvsem za prevoz ljudi (razen vozil iz tarifne številke 8702), vključno z motornimi vozili za kombinirani prevoz ljudi in blaga (tipa „karavan“, „kombi“ itd.) in dirkalnimi avtomobili:
- Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s svečkami, z izmeničnim gibanjem bata:
8703 24- - s prostornino cilindrov nad 3 000 cm3:
8703 24 10- - - nova:
ex 8703 24 10- - - - motorna vozila za prevoz oseb
8703 24 90 - - - rabljena
- Druga vozila z batnim motorjem z notranjim zgorevanjem na vžig s kompresijo (dieselskim ali poldieselskim):
8703 33- - s prostornino cilindrov nad 2 500 cm3:
- - - nova:
8703 33 19- - - - druga:
ex 8703 33 19- - - - - motorna vozila za prevoz oseb
9401Sedeži (razen tistih iz tarifne številke 9402), vključno s tistimi, ki se lahko spremenijo v ležišča, in njihovi deli:
9401 40 00- Sedeži, ki se lahko spremenijo v ležišča, razen vrtnih stolov ali taborniške opreme
- Drugi sedeži z lesenim ogrodjem:
9401 61 00- - tapecirani
9401 69 00- - drugi
- Drugi sedeži, s kovinskim ogrodjem:
9401 71 00- - tapecirani
9401 79 00- - drugi
9401 80 00- Drugi sedeži
9403Drugo pohištvo in njegovi deli:
9403 40- Leseno kuhinjsko pohištvo:
9403 40 90- - drugo
9403 50 00- Leseno pohištvo za spalnice
9403 60- Drugo leseno pohištvo:
9403 60 10- - leseno pohištvo, ki se uporablja v jedilnicah in dnevnih sobah
9403 60 90- - drugo leseno pohištvo
9404Nosilci za žimnice; posteljnina in podobno blago (npr. žimnice, prešite odeje, pernice, blazine, blazinice), ki imajo vzmeti ali so napolnjeni s kakršnim koli materialom ali iz penaste gume ali plastične mase, vključno prevlečene:
- Žimnice:
9404 29- - iz drugih materialov:
9404 29 10- - - vzmetne
9404 90- Drugo:
9404 90 90- - drugo
9406 00Montažne zgradbe:
- Druge:
9406 00 20- - lesene



PRILOGA II
Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“
(iz člena 26(3))

Ne glede na pravila za razlago kombinirane nomenklature je treba upoštevati, da je poimenovanje izdelkov le indikativno, preferencialna shema v okviru te priloge pa temelji na oznakah KN. Kjer so navedene oznake ex KN, se preferencialna shema ugotovi tako, da se oznaka KN in ustrezno poimenovanje uporabljata skupaj.

Oznaka KN
Pododdelek TARIC
Poimenovanje
0102
Živo govedo:
0102 90
– drugo:
– –Domačih pasem:
– – – mase nad 300 kg:
– – – – telice (samice goveda, ki še niso telile):
ex 0102 90 51
– – – – – za zakol:
10
–
Ki še nimajo stalnih zob, mase od 320 kg do vključno 470 kg 1
ex 0102 90 59
– – – – – – druge:
11
21
31
91
–
Ki še nimajo stalnih zob, mase od 320 kg do vključno 470 kg 1
– – – – druge:
ex 0102 90 71
– – – – – za zakol:
10
–
Biki in voli, ki še nimajo stalnih zob, mase od 350 kg do vključno 500 kg 1
ex 0102 90 79
– – – – – – drugo:
21
91
–
Biki in voli, ki še nimajo stalnih zob, mase od 350 kg do vključno 500 kg 1
0201
Meso, goveje, sveže ali ohlajeno:
ex 0201 10 00
– trupi in polovice
91
–
Trupi z maso od 180 kg do vključno 300 kg in polovice z maso od 90 kg do vključno 150 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti symphysis pubis – dimeljnice in vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve 1
0201 20
– drugi kosi s kostmi:
ex 0201 20 20
– – „kompenzirane“ četrti:
91
–
„Kompenzirane“ četrti z maso od 90 kg do vključno 150 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti symphysis pubis – dimeljnice in vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve 1
ex 0201 20 30
– – nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:
91
–
Razkosane sprednje četrti z maso od 45 kg do vključno 75 kg, z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve 1
ex 0201 20 50– – nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:
91
–
Razkosane zadnje četrti z maso od 45 kg do vključno 75 kg (v primeru „Pistola“ rezov od 38 kg do vključno 68 kg), z nizko stopnjo okostenelosti hrustanca (še posebej okostenelosti vretenc), katerih meso je svetlo rožnate barve in katerih maščoba je zelo fine strukture ter bele do svetlo rumene barve1
1 Vnos v ta podnaslov je predmet pogojev, ki so določeni v ustreznih predpisih Skupnosti.


PRILOGA III(a)

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE
S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(a)(

Dajatev prosto za neomejene količine po začetku veljavnosti tega sporazuma

Oznaka KN
Poimenovanje
0101Živi konji, osli, mezge in mule:
0101 90- Drugi:
- - konji:
0101 90 11- - - za zakol
0101 90 19- - - drugi
0101 90 30- - osli
0101 90 90- - mezge in mule
0105Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:
- Mase do vključno 185 g:
0105 12 00- - purani
0105 19- - druga:
0105 19 20- - - gosi
0105 19 90- - - race in pegatke
0106Druge žive živali:
- Sesalci:
0106 19- - drugi:
0106 19 10- - - domači kunci
0106 19 90- - - drugi
0106 20 00- Plazilci (vključno kače in želve)
- Ptice:
0106 39- - druge:
0106 39 10- - - golobi
0205 00Meso konj, oslov, mul ali mezgov, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0205 00 20- Sveže ali ohlajeno
0205 00 80- Zamrznjeno
0206Užitni klavnični odpadki goved, prašičev, ovc, koz, konj, oslov, mul ali mezgov, sveži, ohlajeni ali zamrznjeni:
0206 10- Od goved, sveži ali ohlajeni:
0206 10 10- - za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
- - drugi:
0206 10 91- - - jetra
0206 10 95- - - mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0206 10 99- - - drugi
Od goved, zamrznjeni:
0206 21 00- - jeziki
0206 22 00- - jetra
0206 29- - drugi:
0206 29 10- - - za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
- - - drugi:
0206 29 91- - - - mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0206 29 99- - - - drugi
0206 30 00- Od prašičev, sveži ali ohlajeni
- Od prašičev, zamrznjeni:
0206 41 00- - jetra
0206 49- - drugi:
0206 49 20- - - domačih prašičev
0206 49 80- - - drugi
0206 80- Drugi, sveži ali ohlajeni:
0206 80 10- - za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
- - drugi:
0206 80 91- - - konj, oslov, mul in mezgov
0206 80 99- - - ovc in koz
0206 90- Drugi, zamrznjeni:
0206 90 10- - za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov
- - drugi:
0206 90 91- - - konj, oslov, mul in mezgov
0206 90 99- - - ovc in koz
0208Drugo meso in užitni klavnični odpadki, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0208 10- Od kuncev ali zajcev:
- - domačih kuncev
0208 10 11- - - sveže ali ohlajeno
0208 10 19- - - zamrznjeno
0208 10 90- - - drugo
0208 30 00- Od primatov
0208 40- od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev rodu Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev rodu Sirenia)
0208 40 10- - meso kitov
0208 40 90- - drugo
0208 50 00- od plazilcev (vključno kače in želve)
0208 90- Drugo
0208 90 10- - domačih golobov
- - divjačine, razen zajcev ali kuncev:
0208 90 20- - - prepelic
0208 90 40- - - drugo
0208 90 55- - meso tjulenjev
0208 90 60- - severnih jelenov
0208 90 70- - žabji kraki
0208 90 95- - drugo
0210Meso in užitni mesni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
- Drugo, vključno užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
0210 91 00- - od primatov
0210 92 00- - od kitov, delfinov in pliskavk (sesalcev rodu Cetacea); od morskih krav in dugongov (sesalcev rodu Sirenia)
0210 93 00- - od plazilcev (vključno kače in želve)
0210 99- - drugo:
- - - meso:
0210 99 10- - - - konjsko, nasoljeno, v slanici ali sušeno
- - - - ovčje in kozje:
0210 99 21- - - - - s kostmi
0210 99 29- - - - - brez kosti
0210 99 31- - - - severnih jelenov
0210 99 39- - - - drugo
- - - odpadki:
- - - - domačih prašičev:
0210 99 41- - - - - jetra
0210 99 49- - - - - drugo
- - - - govedi:
0210 99 51- - - - - mišični del (stebriček) in rebrni del trebušne prepone
0210 99 59- - - - - drugo
0210 99 60- - - - ovac in koz
- - - - drugo:
- - - - - perutninska jetra:
0210 99 71- - - - - - mastna jetra gosi ali rac, nasoljena ali v slanici
0210 99 79- - - - - - drugo
0210 99 80- - - - - drugo
0210 99 90- - - užitna moka in zdrob iz mesa ali klavničnih odpadkov
0407 00Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
- Perutnine:
- - valilna:
0407 00 11- - - puranja ali gosja
0407 00 19- - - druga
0408Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:
- Rumenjaki:
0408 11- - sušeni:
0408 11 20- - - neprimerni za človeško prehrano
0408 19- - drugi:
0408 19 20- - - neprimerni za človeško prehrano
- Drugo:
0408 91- - sušeno:
0408 91 20- - - neprimerno za človeško prehrano
0408 99- - drugo:
0408 99 20- - - neprimerno za človeško prehrano
0410 00 00Užitni izdelki živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu
0601Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije, razen korenin iz tarifne številke 1212:
0601 10- Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, v mirujočem stanju:
0601 10 10- - hijacinte
0601 10 20- - narcise
0601 10 30- - tulipani
0601 10 40- - gladiole
0601 10 90- - drugo
0601 20- Čebulice, gomolji, koreninski gomolji, stebelni gomolji, živice in korenike, rastoče ali cvetoče; rastlina in korenine cikorije:
0601 20 10- - cikorija, rastline in korenine
0601 20 30- - orhideje, hijacinte, narcise in tulipani
0601 20 90- - drugo
0602Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji:
0602 90- Drugo:
0602 90 10- - gobji micelij
0602 90 20- - sadike ananasa
0604Listje, veje in drugi deli rastlin, brez cvetov ali cvetnih brstov, in trave, mahovi in lišaji, primerni za šopke ali za okras, sveži, posušeni, pobarvani, beljeni, impregnirani ali drugače pripravljeni:
- Drugo:
0604 91- - sveže:
0604 91 20- - - božična drevesca
0604 91 40- - - veje iglavcev
0604 91 90- - - drugo
0604 99- - drugo:
0604 99 10- - - preparirano zgolj s sušenjem
0604 99 90- - - drugo
0713Sušene stročnice, oluščene ali neoluščene ali zdrobljene:
0713 33- - navadni fižol, vključno beli (Phaseolus vulgaris):
0713 33 90- - - drug
0713 39 00- - drug
0713 40 00- Leča
0713 50 00- Bob (Vicia faba var. major) in konjski bob (Vicia faba var. equina, Vicia faba var. minor)
0713 90 00- Druge
0714Manioka, maranta, salep, topinambur, sladki krompir ter podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba ali inulina, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali posušeni, celi ali razrezani ali v peletih; sredica sagovega drevesa:
0714 10- Manioka (cassava):
0714 10 10- - peleti iz moke in zdroba
- - drugo:
0714 10 91- - - vrste, ki se uporablja za človeško prehrano, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 28 kg, bodisi sveža in cela ali olupljena in zamrznjena, narezana ali ne
0714 10 99- - - drugo
0714 20- Sladki krompir:
0714 20 10- - svež, cel, namenjen za človeško prehrano
0714 20 90- - drugo
0714 90- Drugo:
- - maranta, salep in podobne korenovke in gomolji z visokim deležem škroba:
0714 90 11- - - vrste, ki se uporabljajo za človeško prehrano, v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 28 kg, bodisi sveže in celo ali olupljeno in zamrznjeno, narezano ali ne
0714 90 19- - - drugo
0714 90 90- - drugo
0801Kokosovi orehi, brazilski orehi in indijski orehi, sveži ali suhi, oluščeni ali neoluščeni:
- Kokosov oreh:
0801 11 00- - suh kokosov oreh
0801 19 00- - drug
0802Drugi oreški, sveži ali suhi, neoluščeni ali oluščeni:
- Mandeljni:
0802 11- - neoluščeni:
0802 11 10- - - grenki
0802 11 90- - - drugi
0802 12- - oluščeni:
0802 12 10- - - grenki
0802 12 90- - - drugi
- Lešniki (Corylus spp.):
0802 21 00- - neoluščeni
0802 22 00- - oluščeni:
ex 0802 22 00- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino največ 2,5 kg
ex 0802 22 00- - - drugi
- Orehi:
0802 31 00- - neoluščeni
0802 32 00- - oluščeni
0802 40 00- Kostanji (Castanea spp.)
0802 50 00- Pistacije
0802 60 00- Makadamije
0802 90- Drugo:
0802 90 20- - areko (ali betel), kola in ameriški hikori oreh
0802 90 50- - pinjole
0802 90 85- - drugo
0804Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangostin, sveži ali suhi:
0804 10 00- Dateljni
0804 30 00- Ananas
0804 40 00- Avokado
0804 50 00- Guava, mango in mangostin
0806Grozdje, sveže ali suho:
0806 20- Suho:
0806 20 10- - korinte
0806 20 30- - sultanine
0806 20 90- - drugo
0810Drugo sadje, sveže:
0810 60 00- Durian
0810 90- Drugo:
0810 90 30- - tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile
0810 90 40- - pasijonka, karambola in pitahaya
- - črni, beli ali rdeči ribez in kosmulje:
0810 90 50- - - črni ribez
0810 90 60- - - rdeči ribez
0810 90 70 - - - drugo
0810 90 95- - drugo
0811Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne:
0811 90- Drugo:
- - ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
0811 90 11- - - - tropsko sadje in tropski orehi
0811 90 19- - - - drugo
- - - drugo:
0811 90 31- - - - tropsko sadje in tropski orehi
0811 90 39- - - - drugo
- - drugo:
0811 90 50- - - sadje vrste Vaccinium myrtillus
0811 90 70- - - sadeži vrste Vaccinium myrtilloides in Vaccinium angustifolium
0811 90 85- - - tropsko sadje in tropski orehi
0812Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano:
0812 90- Drugo:
0812 90 70- - guava, mango, mangostini, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec sapodile, pasijonke, karambola, pitahaya in tropski oreški
0813Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 40- Drugo sadje:
0813 40 50- - papaja
0813 40 60- - tamarinde
0813 40 70- - indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, pasijonke, karambola in pitahaya
0813 40 95- - drugo
0813 50- Mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
- - mešanice iz suhega sadja, razen tistih iz tarifne številke od 0801 do 0806:
- - - ki ne vsebujejo suhih sliv:
0813 50 12- - - - iz papaj, tamarind, indijskih jabolk, ličija, kruhovca, sapodil, pasijonk, karambol in pitahay
0813 50 15- - - - drugo
0813 50 19- - - ki vsebujejo suhe slive
- - mešanice izključno iz suhih oreškov iz tarifne številke 0801 in 0802:
0813 50 31- - - iz tropskih orehov
0813 50 39- - - druge
- - druge mešanice:
0813 50 91- - - ki ne vsebujejo suhih sliv ali fig
0813 50 99- - - druge
0814 00 00Lupine agrumov ali melon (vključno lubenic), sveže, zamrznjene, suhe ali začasno konzervirane v slanici, žveplani vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje
0901Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave:
- Kava, nepražena:
0901 11 00- - s kofeinom
0901 12 00- - brez kofeina
0902Čaj, pravi, aromatiziran ali ne:
0902 10 00- Zeleni čaj (nefermentirani) v zavitkih do vključno 3 kg
0902 20 00- Drug zeleni čaj (nefermentiran)
0902 30 00- Črni čaj (fermentiran) in delno fermentiran čaj, v zavitkih do vključno 3 kg
0902 40 00- Drug črni čaj (fermentiran) in drugi delno fermentirani čaji
0904Poper rodu Piper; suhi, zdrobljeni ali zmleti plodovi iz rodu Capsicum ali Pimenta:
- Poper:
0904 11 00- - nezdrobljen in nezmlet
0904 12 00- - zdrobljen ali zmlet
0904 20- Plodovi rodu Capsicum ali Pimenta, suhi ali zdrobljeni ali zmleti:
- - nezdrobljena in nezmleta:
0904 20 10- - - sladka paprika
0904 20 30- - - druga
0904 20 90- - zdrobljena ali zmleta
0905 00 00Vanilija
0906Cimet in cvetovi cimetovega drevesa:
- Nezdrobljeni in nezmleti:
0906 11 00- - Cimet (Cinnamomum zeylanicum Blume)
0906 19 00- - drugo
0906 20 00- Zdrobljen ali zmlet
0907 00 00Klinčki (celi plodovi, popki in peclji)
0908Muškatni orešček, macis in kardamom:
0908 10 00- Muškatni orešček
0908 20 00- Macis
0908 30 00- Kardamom
0909Seme janeža, zvezdastega janeža, komarčka, koriandra, orientalske ali navadne kumine; brinove jagode:
0909 10 00- Seme janeža in zvezdastega janeža
0909 20 00- Seme koriandra
0909 30 00- Seme orientalske kumine
0909 40 00- Seme navadne kumine
0909 50 00- Seme komarčka; brinove jagode
0910Ingver, žafran, kurkuma, timijan, lovorjev list, curry in druge začimbe:
0910 10 00- Ingver
0910 20- Žafran:
0910 20 10- - nezdrobljen in nezmlet
0910 20 90- - zdrobljen ali zmlet
0910 30 00- Kurkuma
- Druge začimbe:
0910 91- - mešanice, opredeljene v opombi 1(b) k temu poglavju:
0910 91 10- - - nezdrobljene in nezmlete
0910 91 90- - - zdrobljene ali zmlete
0910 99- - druge:
0910 99 10- - - seme triplata (božje rutice)
- - - timijan:
- - - - nezdrobljen in nezmlet:
0910 99 31- - - - - divji timijan – materina dušica (Thymus serpyllum)
0910 99 33- - - - - drug
0910 99 39- - - - zdrobljen ali zmlet
0910 99 50- - - lovorjev list
0910 99 60- - - Curry
- - - druge:
0910 99 91- - - - nezdrobljene in nezmlete
0910 99 99- - - - zdrobljene ali zmlete
1006Riž:
1006 10- Neoluščen riž (riž v luski ali surov):
1006 10 10- - za setev
- - drugi:
- - - predkuhan (parboiled):
1006 10 21- - - - okroglozrnat
1006 10 23- - - - srednjezrnat
- - - - dolgozrnat:
1006 10 25- - - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 10 27- - - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
- - - drug:
1006 10 92- - - - okroglozrnat
1006 10 94- - - - srednjezrnat
- - - - dolgozrnat:
1006 10 96- - - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 10 98- - - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
1006 20- Oluščen nebrušen (rjav) riž::
- - predkuhan (parboiled):
1006 20 11- - - okroglozrnat
1006 20 13- - - srednjezrnat
- - - dolgozrnat:
1006 20 15- - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 20 17- - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
- - drug:
1006 20 92- - - okroglozrnat
1006 20 94- - - srednjezrnat
- - - dolgozrnat:
1006 20 96- - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 20 98- - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
1006 30- Riž, manj brušen ali dobro brušen, tudi poliran ali glaziran:
- - manj brušen riž
- - - predkuhan (parboiled):
1006 30 21- - - - okroglozrnat
1006 30 23- - - - srednjezrnat
- - - - dolgozrnat:
1006 30 25- - - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 27- - - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
- - - drug:
1006 30 42- - - - okroglozrnat
1006 30 44- - - - srednjezrnat
- - - - dolgozrnat:
1006 30 46- - - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 48- - - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
- - dobro brušen riž:
- - - predkuhan (parboiled):
1006 30 61- - - - okroglozrnat
1006 30 63- - - - srednjezrnat
- - - - dolgozrnat:
1006 30 65- - - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 67- - - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
- - - drug:
1006 30 92- - - - okroglozrnat
1006 30 94- - - - srednjezrnat
- - - - dolgozrnat:
1006 30 96- - - - - z razmerjem med dolžino in širino več kot 2 in manj kot 3
1006 30 98- - - - - z razmerjem med dolžino in širino 3 ali več
1006 40 00- Lomljen riž
1007Sirek v zrnu:
1007 00 10- Hibridi za setev
1007 00 90- Drugo
1008Ajda, proso, kanarska čužka; druga žita:
1008 10 00- Ajda
1008 20 00- Proso
1008 30 00- Kanarska čužka
1008 90- Druga žita:
1008 90 10- - tritikala
1008 90 90- - druga
1102Žitna moka, razen pšenične ali moke iz soržice:
1102 10 00 - Ržena moka
1102 20- Koruzna moka:
1102 20 10 - - z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %
1102 20 90 - - druga
1102 90- Druga:
1102 90 10- - ječmenova moka
1102 90 30- - ovsena moka
1102 90 50- - riževa moka
1102 90 90- - druga
1103Žitni drobljenci, zdrob in peleti:
- Drobljenec in zdrob:
1103 11- - pšenična:
1103 11 10- - - iz trde pšenice
1103 11 90- - - iz navadne pšenice in pire
1103 13- - koruzna:
1103 13 10- - - z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %
1103 13 90- - - druga
1103 19- - iz drugih žit:
1103 19 10- - - ržena
1103 19 30- - - ječmenova
1103 19 40- - - ovsena
1103 19 50- - - riževa
1103 19 90- - - druga
1103 20- Peleti:
1103 20 10- - rženi
1103 20 20- - ječmenovi
1103 20 30- - ovseni
1103 20 40- - koruzni
1103 20 50- - riževi
1103 20 60- - pšenični
1103 20 90- - drugi
1104Žitna zrnja, drugače obdelana (npr.: z odstranjeno opno, valjana, v kosmičih, perlirana, rezana ali drobljena), razen riža iz tarifne številke 1006; žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
- Zrna, valjana ali v obliki kosmičev:
1104 12- - ovsena:
1104 12 10- - - valjana
1104 12 90- - - v obliki kosmičev
1104 19- - iz drugih žit:
1104 19 10- - - pšenična
1104 19 30- - - ržena
1104 19 50- - - koruzna
- - - ječmenova:
1104 19 61- - - - valjana
1104 19 69- - - - v obliki kosmičev
- - - druga:
1104 19 91- - - - riževi kosmiči
1104 19 99- - - - drugo
- Drugače obdelana zrna (npr.: oluščena, perlirana, rezana ali drobljena):
1104 22- - ovsena:
1104 22 20- - - oluščena
1104 22 30- - - oluščena in rezana ali drobljena („Grütze“ ali „grutten“)
1104 22 50- - - perlirana
1104 22 90- - - obdelana le z drobljenjem
1104 22 98- - - drugo
1104 23- - koruzna:
1104 23 10- - - oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne:
1104 23 30- - - perlirana
1104 23 90- - - samo drobljena
1104 23 99- - - drugo
1104 29- - iz drugih žit:
- - - ječmenova:
1104 29 01- - - - oluščena
1104 29 03- - - - oluščena in rezana ali drobljena („Grütze“ ali „grutten“)
1104 29 05- - - - perlirana
1104 29 07- - - - obdelana le z drobljenjem
1104 29 09- - - - drugo
- - - drugo:
- - - - oluščena, rezana ali nerezana, drobljena ali ne:
1104 29 11- - - - - pšenična
1104 29 18- - - - - druga
1104 29 30- - - - perlirana
- - - - obdelana le z drobljenjem:
1104 29 51- - - - - pšenična
1104 29 55- - - - - ržena
1104 29 59- - - - - druga
- - - - druga:
1104 29 81- - - - - pšenična
1104 29 85- - - - - ržena
1104 29 89- - - - - druga
1104 30- Žitni kalčki, celi, valjani, v kosmičih ali zmleti:
1104 30 10- - pšenični
1104 30 90- - iz drugih žit
1105Moka, zdrob, prah, granule, kosmiči in peleti iz krompirja:
1105 10 00- Moka, prah in zdrob
1105 20 00- Kosmiči, granule in peleti
1106Moka, prah in zdrob iz sušenih stročnic iz tarifne številke 0713, iz saga ali korenovk ali gomoljev iz tarifne številke 0714; ali iz proizvodov iz Poglavja 8:
1106 10 00- iz suhih stročnic iz tarifne številke 0713
1106 20- Iz saga, korenov ali gomoljev iz tarifne številke 0714:
1106 20 10- - neprimerni za človeško prehrano (denaturirani)
1106 20 90- - druga
1106 30- Iz proizvodov iz Poglavja 8:
1106 30 10- - iz banan
1106 30 90- - drugo
1107Slad, pražen ali nepražen:
1107 10- Nepražen:
- - pšenični:
1107 10 11 - - - v obliki moke
1107 10 19 - - - drug
- - drug:
1107 10 91 - - - v obliki moke
1107 10 99 - - - drug
1107 20 00- Pražen
1108Škrob; inulin:
- Škrob:
1108 11 00- - pšenični škrob
1108 12 00- - koruzni škrob
1108 13 00- - krompirjev škrob
1108 14 00- - škrob iz manioke
1108 19- - drug škrob:
1108 19 10- - - rižev škrob
1108 19 90- - - drug
1108 20 00- Inulin
1109 00 00Pšenični gluten, osušen ali neosušen
1502 00Maščobe goved, ovac ali koz, razen tistih iz tarifne številke 1503:
1502 00 10- Za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1502 00 90- Drugo
1503 00Stearin iz prašičje masti, olje iz prašičje masti, oleostearin, oleo-olje in olje iz loja, neemulgirani ali nemešani ali kako drugače obdelani:
- Stearin iz prašičje masti in oleostearin:
1503 00 11- - za industrijske namene
1503 00 19- - drugo
1503 00 30- Olje iz loja za industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1503 00 90- - drugo
1504Masti in olja rib ali morskih sesalcev ter njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1504 10- Olja in njihove frakcije iz ribjih jeter:
1504 10 10- - z vsebnostjo vitamina A do vključno 2 500 IU/g
- - druge:
1504 10 91- - - iz navadnega jezika
1504 10 99- - - druge
1504 20- Masti in olja rib ter njihove frakcije, razen iz ribjih jeter:
1504 20 90- - drugo
1504 30- Masti in olja morskih sesalcev in njihove frakcije:
1504 30 90- - drugo
1507Sojino olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1507 10- Surovo olje, vključno degumirano:
1507 10 10- - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1507 90- Drugo:
1507 90 10- - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508Olje iz arašidov in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1508 10- Surovo olje:
1508 10 10- - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508 10 90- - drugo
1508 90- Drugo:
1508 90 10- - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1508 90 90- - drugo
1510 00Druga olja, dobljena izključno iz oljk, in njihove frakcije, prečiščena ali neprečiščena, toda kemično nemodificirana, vključno mešanice teh olj ali frakcij z olji ali frakcijami iz tarifne številke 1509:
1510 00 10- Surova olja
1510 00 90- Drugo
1512Olje iz sončničnih semen, semen žafranike in bombaževega semena in njihove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
- Olje iz bombaževega semena in njegove frakcije:
1512 21- - surovo olje, z izločenim gosipolom ali ne:
1512 21 10- - - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1512 21 90- - - drugo
1512 29- - drugo:
1512 29 10- - - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1512 29 90- - - drugo
1514Olje iz oljne repice, ogrščice ali gorčice in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
- Olje iz oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline in njegove frakcije:
1514 11- - surovo olje:
1514 11 10- - - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 11 90- - - drugo
1514 19- - drugo:
1514 19 10- - - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 19 90- - - drugo
- Drugo:
1514 91- - surovo olje:
1514 91 10- - - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 91 90- - - drugo
1514 99- - drugo:
1514 99 10- - - za tehnične ali industrijske namene, razen za proizvodnjo hrane za človeško prehrano
1514 99 90- - - drugo
1516Masti in olja živalskega ali rastlinska izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20- Živalske masti in olja in njihove frakcije:
- - drugo:
- - - drugo:
- - - - druga:
1516 20 98- - - - - druga
1518 00Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
- Pripravljena rastlinska olja, tekoča, mešana, za tehnične ali industrijske namene, razen za pripravo hrane za človeško prehrano:
1518 00 31- - surova
1518 00 39- - drugo
1522 00Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
- Ostanki predelave maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
- - ki vsebujejo olja z značilnostmi oljčnega olja:
1522 00 31- - - milne usedline
1522 00 39- - - drugo
- - drugo:
1522 00 91- - - oljne gošče in usedline; milne usedline
1522 00 99- - - drugo
1702Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
- Laktoza in laktozni sirup:
1702 11 00- - ki vsebuje 99 mas. % ali več laktoze, izraženo kot brezvodna laktoza, računano na suho snov
1702 19 00- - drugo
1702 20- Javorjev sladkor in javorjev sirup:
1702 20 10- - javorjev sladkor v trdni obliki, ki vsebuje dodane snovi za aromatiziranje ali barvila
1702 20 90- - drugo
1702 30- Glukoza in glukozni sirup, ki ne vsebuje fruktoze, ali ki v suhem stanju vsebuje manj kot 20 mas. % fruktoze:
1702 30 10- - izoglukoza
- - drugo:
- - - ki v suhem stanju vsebuje 99 mas. % glukoze ali več:
1702 30 51- - - - v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega
1702 30 59- - - - drugo
- - - drugo:
1702 30 91- - - - v obliki belega kristaliničnega prahu, aglomeriranega ali neaglomeriranega
1702 30 99- - - - drugo
1702 40- Glukoza in glukozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje vsaj 20 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:
1702 40 10- - izoglukoza
1702 40 90- - drugo
1702 60- Druga fruktoza in fruktozni sirup, ki v suhem stanju vsebuje več kot 50 mas. % fruktoze, razen invertnega sladkorja:
1702 60 10- - izoglukoza
1702 60 80- - inulinski sirup
1702 60 95- - drugo
1702 90- Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 30- - izoglukoza
1702 90 50- - maltodekstrin in maltodekstrinski sirup
- - karamel:
1702 90 71- - - ki v suhi snovi vsebuje 50 mas. % ali več saharoze
- - - drugo:
1702 90 75- - - - v obliki prahu, aglomeriran ali neaglomeriran
1702 90 79- - - - drugo
1702 90 80- - inulinski sirup
1702 90 99- - drugo
1902Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, njoki, kaneloni; kuskus; pripravljen ali nepripravljen:
1902 20- Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
1902 20 30- - ki vsebujejo več kot 20 mas. % klobas in podobnih proizvodov, iz mesa in klavničnih odpadkov vseh vrst, vključno z maščobami kakršnih koli vrst ali izvora
2007Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
- Drugo:
2007 99- - drugo:
- - - drugo:
2007 99 98 - - - - drugo
2008Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
-Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 19- - drugo, vključno mešanice:
- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
- - - - drugo:
2008 19 19 - - - - - drugo
2009Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
- Pomarančni sok:
2009 11- - zamrznjen:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 11 11- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 11 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo do vključno 67:
2009 11 91- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 11 99- - - - drugo
2009 19- - drugo:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 19 11- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 19 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo več kot 20, do vključno 67:
2009 19 91- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 19 98- - - - drugo
- Sok grenivke (vključno sok pomela):
2009 29- - drug:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 29 11- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 29 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 29 91- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 29 99- - - - drugo
- Sok iz drugih posameznih vrst agrumov:
2009 39- - drugo:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 39 11- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 39 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
- - - - z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 39 31- - - - - ki vsebuje dodan sladkor
2009 39 39- - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
- - - - - limonin sok:
2009 39 51- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 39 55- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 39 59- - - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
- - - - - drugi sokovi iz agrumov:
2009 39 91- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 39 95- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 39 99- - - - - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
- Ananasov sok:
2009 49- - drugo:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 49 11- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 49 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 49 30- - - - z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
- - - - drugo:
2009 49 91- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 49 93- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 49 99- - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
- Grozdni sok (vključno grozdni mošt):
2009 69- - drugo:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 69 11- - - - z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 69 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo več kot 30 do vključno 67:
- - - - z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase:
2009 69 51- - - - - koncentriran
2009 69 59- - - - - drugo
- - - - z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase:
- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 69 71- - - - - - koncentriran
2009 69 79- - - - - - drugo
2009 69 90- - - - - drugo
- Jabolčni sok:
2009 79- - drugo:
- - - z Brix vrednostjo več kot 67:
2009 79 11- - - - z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 79 19- - - - drugo
- - - z Brix vrednostjo več kot 20 do vključno 67:
2009 79 30- - - - z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
- - - - drugo:
2009 79 91- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 79 93- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 79 99- - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 80- Sok iz drugih posameznih vrst sadja ali vrtnin:
- - z Brix vrednostjo več kot 67:
- - - hruškov sok:
2009 80 11- - - - z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 80 19- - - - drugo
- - - drugo:
- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 80 34- - - - - sokovi iz tropskega sadja
2009 80 35- - - - - drugo
- - - - drugo:
2009 80 36- - - - - sokovi iz tropskega sadja
2009 80 38- - - - - drugo
2009 90- Mešanice sokov:
- - z Brix vrednostjo več kot 67:
- - - mešanice jabolčnega in hruškovega soka:
2009 90 11- - - - z vrednostjo do vključno 22 EUR za 100 kg neto mase
2009 90 19- - - - drugo
- - - drugo:
2009 90 21- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase
2009 90 29- - - - drugo
2106Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 90- Drugo:
- - aromatizirani ali obarvani sladkorni sirupi:
2106 90 30- - - izoglukozni sirupi
- - - drugo:
2106 90 51- - - - laktozni sirupi
2106 90 55- - - - glukozni sirupi in maltodekstrinski sirupi
2106 90 59- - - - drugo
2302Otrobi in drugi ostanki pri presejevanju, mletju ali drugi obdelavi žit ali stročnic, nepeletizirani ali peletizirani:
2302 10- Koruzni:
2302 10 10- - z vsebnostjo škroba do vključno 35 mas. %
2302 10 90- - drugi
2302 30- Pšenični:
2302 30 10 - - pri katerih vsebnost škroba ne presega 28 mas. % in pri katerih del, ki preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ne presega 10 mas. % ali, alternativno, del, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. %
2302 30 90 - - drugi
2302 40- Iz drugih žit:
- - riževi:
2302 40 02- - - z vsebnostjo škroba do vključno 35 mas. %
2302 40 08- - - drugi
- - drugi:
2302 40 10 - - - pri katerih vsebnost škroba ne presega 28 mas. %, in pri katerih del, ki preide skozi sito z velikostjo odprtin 0,2 mm, ne presega 10 mas. % ali, alternativno, del, ki preide skozi sito, vsebuje pepel, preračunano na proizvod v suhem stanju, enako ali več kot 1,5 mas. %
2302 40 90- - - drugi
2302 50 00- Iz stročnic
2303Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki, rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja, ostanki in odpadki iz pivovarn ali destilarn, nepeletizirani in peletizirani:
2303 10- Ostanki pri proizvodnji škroba in podobni ostanki:
- - ostanki pri proizvodnji škroba iz koruze (razen zgoščenih tekočin za namakanje), z vsebnostjo beljakovin, računano na suh proizvod:
2303 10 11- - - več kot 40 mas. %
2303 10 19- - - do vključno 40 mas. %
2303 20- Rezanci sladkorne pese, odpadki sladkornega trsa in drugi odpadki pri proizvodnji sladkorja:
2303 20 90- - drugo
2303 30 00- Odpadki in ostanki iz pivovarn ali destilarn
2304 00 00Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz soje, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2305 00 00Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji olja iz arašidov, nezmleti ali zmleti ali peletizirani
2306Oljne pogače in drugi trdni ostanki, dobljeni pri ekstrakciji rastlinskih maščob ali olj, razen tistih iz tarifne številke 2304 ali 2305, nezmleti ali zmleti ali peletizirani:
2306 10 00- Iz bombaževega semena
2306 20 00- Iz lanenega semena
2306 30 00- Iz sončničnega semena
- Iz semena oljne repice ali ogrščice:
2306 41 00- - iz semena oljne repice ali ogrščice z nizko vsebnostjo eručne kisline
2306 49 00- - drugo
2306 90- Drugo:
2306 90 05- - iz koruznih kalčkov
- - drugi:
- - - oljne pogače in drugi ostanki, dobljeni pri ekstrakciji oljčnega olja:
2306 90 11- - - - ki vsebujejo 3 mas. % ali manj oljčnega olja
2306 90 19- - - - ki vsebujejo več kot 3 mas. % oljčnega olja
2306 90 90- - - drugo
2308 00Rastlinski materiali in rastlinski odpadki, stranski proizvodi in ostanki, peletizirani ali nepeletizirani, ki se uporabljajo kot krma za živali, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
- Grozdne tropine:
2308 00 11- - s skupno vsebnostjo alkohola do vključno 4,3 mas. % in z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 40 mas. %
2308 00 19- - drugo
2308 00 40- Želod in divji kostanj, drozge ali tropine iz drugega sadja razen iz grozdja
2308 00 90- Drugo

2309Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
2309 90- Drugo:
2309 90 10- - hrana za ribe ali morske sesalce, topljiva
2309 90 20- - proizvodi, na katere se nanaša dodatna opomba 5 k temu poglavju
- - drugo, vključno premiksi:
- - - ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup, iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55, ali mlečne proizvode:
- - - - ki vsebujejo škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
- - - - - ki ne vsebujejo škroba ali, ki vsebujejo 10 mas. % ali manj škroba:
2309 90 31- - - - - - ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali vsebujejo manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 90 33- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 35- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. %, vendar manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 39- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
- - - - - ki vsebujejo več kot 10 mas %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 90 41- - - - - - ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali vsebujejo manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 90 43- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 49- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
- - - - - ki vsebujejo več kot 30 mas % škroba:
2309 90 51- - - - - - ki ne vsebujejo mlečnih proizvodov ali vsebujejo manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 90 53- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 59- - - - - - ki vsebujejo ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 90 70- - - - ki ne vsebujejo škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa, vendar vsebujejo mlečne proizvode
- - - drugo:
2309 90 91- - - - rezanci iz sladkorne pese z dodano melaso
- - - - drugo:
2309 90 95- - - - - ki vsebujejo 49 mas. % ali več holinklorida, na organskem ali anorganskem nosilcu
2309 90 99- - - - - drugo
3301Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
- Eterična olja agrumov:
3301 12- - iz pomaranče:
3301 12 10- - - nedeterpenirana
3301 12 90- - - deterpenirana
3301 13- - iz limone:
3301 13 10- - - nedeterpenirana
3301 13 90- - - deterpenirana
3301 19- - drugo:
3301 19 20- - - nedeterpenirana
3301 19 80- - - deterpenirana
- Eterična olja, druga, razen iz agrumov:
3301 24- - Iz poprove mete (Mentha piperita):
3301 24 10- - - nedeterpenirana
3301 24 90- - - deterpenirana
3301 25- - iz drugih met:
3301 25 10- - - nedeterpenirana
3301 25 90- - - deterpenirana
3301 29- - druga:
- - - iz nageljnovih žbic, niaouli in ylang-ylang:
3301 29 11- - - - nedeterpenirana
3301 29 31- - - - deterpenirana
- - - druga:
3301 29 41- - - - nedeterpenirana
- - - - deterpenirana:
3301 29 71- - - - - iz geranije; iz jasmina; iz vetivera
3301 29 79- - - - - iz sivke ali lavandina
3301 29 91- - - - - drugo
3301 30 00- Rezinoidi
3302Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10- Za uporabo v industriji hrane ali pijač:
- - za uporabo v industriji pijač:
3302 10 40- - - drugo
3302 10 90- - za uporabo v industriji hrane
3501Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 90- Drugo:
3501 90 10- - kazeinska lepila
3502Albumini (vključno koncentrati dveh ali več proteinov iz sirotke z vsebnostjo 80 mas. % ali več proteinov iz sirotke, računano na suho snov), albuminati in drugi albuminski derivati:
- Jajčni albumin:
3502 11- - posušen:
3502 11 10- - - neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano
3502 11 90- - - drugo
3502 19- - drugo:
3502 19 10- - - neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano
3502 19 90- - - drugo
3502 20- Mlečni albumin, vključno koncentrati iz dveh ali več sirotkinih proteinov:
3502 20 10- - neustrezen ali ki bo s predelavo postal neustrezen za človeško prehrano
- - drugo:
3502 20 91- - - posušen (na primer v lističih, kosmičih, prahu)
3502 20 99- - - drugo
3502 90- Drugo:
- - albumini, razen jajčnih albuminov in mlečnih albuminov (laktoalbuminov):
3502 90 20- - - za človeško prehrano neprimeren ali ki bo s predelavo postal neprimeren
3502 90 70- - - drugo
3502 90 90- - albuminati in drugi derivati albumina
3503 00Želatina (vključno z želatino v kvadratnih in pravokotnih listih; po površini obdelano ali neobdelano ali barvano ali ne) in njeni derivati; želatina iz ribjih mehurjev; drugo lepilo živalskega izvora, razen kazeinskih lepil iz tarifne številke 3501:
3503 00 10- Želatina in njeni derivati
3503 00 80- Drugo
3504 00 00Peptoni in njihovi derivati; druge proteinske snovi in njihovi derivati, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu; prah iz kože ali usnja, vključno tudi prah iz kromovo strojenega usnja
3505Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10- Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
- - drugi modificirani škrobi:
3505 10 50- - - škrobi, esterificirani ali eterificirani
4101Surove kože govedi ali kopitarjev (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene niti pergamentno obdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene:
4101 20- Cele kože, govedi, ki tehtajo do vključno 8 kg, če so suhe, do vključno 10 kg, če so suho nasoljene, ali do vključno 16 kg, če so sveže, mokro soljene ali drugače konzervirane:
4101 20 10- - sveže
4101 20 30- - mokro nasoljene
4101 20 50- - posušene ali nasoljene na suho
4101 20 90- - druge
4101 50- Cele kože z dlako ali brez dlake, ki tehtajo več kot 16 kg:
4101 50 10- - sveže
4101 50 30- - mokro nasoljene
4101 50 50- - posušene ali nasoljene na suho
4101 50 90- - druge
4101 90 00- Druge, vključno kruponi, polkruponi in trebuhi
4102Surove kože ovc ali jagnjet (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene, pergamentno neobdelane in tudi ne kako drugače naprej obdelane), z volno ali brez nje, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1(c) k temu poglavju:
4102 10- Z volno:
4102 10 10- - jagnjet
4102 10 90- - druge
- Brez volne:
4102 21 00- - piklane
4102 29 00- - druge
4103Druge surove kože (sveže ali nasoljene, sušene, lužene, piklane ali drugače konservirane, toda nestrojene in pergamentno neobdelane niti nadalje obdelane), z dlako ali brez dlake, cepljene ali necepljene, razen tistih, ki so izključene z opombo 1 (b) ali (c) k temu poglavju:
4103 20 00- Plazilcev
4103 30 00- Svinjske
4103 90- Druge:
4103 90 10- - kozje ali kozličje
4103 90 90- - druge
4301Surovo neustrojeno krzno (vključno z glavami, repi, tacami in drugimi kosi ali odrezki, primernimi za krznarsko rabo), razen surovih kož, ki se uvrščajo v tarifno številko 4101, 4102 ali 4103:
4301 10 00- Nerca, celega, z glavo, repom ali tacami ali brez njih
4301 30 00- Naslednjih vrst jagnjet: astrahanskih, jagnjet s širokim repom, karakut, perzijskih in podobnih jagnjet, indijskih, kitajskih, mongolskih ali tibetskih jagnjet, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez
4301 60 00- Lisice, cele, z glavo, repom ali tacami ali brez njih
4301 80- Drugo krzno, celo, z glavo, repom ali tacami ali brez njih:
4301 80 30- - svizcev
4301 80 50- - divjih mačk (zveri)
4301 80 80- - drugo
4301 90 00- Glave, repi, tace in drugi kosi ali odrezki, primerni za krznarsko rabo
5001 00 00Zapredki sviloprejk, primerni za odvijanje
5002 00 00Surova svila (nepredena)
5003 00 00Svileni odpadki (vključno zapredki, neprimerni za odvijanje, odpadki preje in razvlaknjeni tekstilni materiali)
________________________
PRILOGA III (b)

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE
ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE
S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(b))

Carine za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo in odpravijo v skladu
s časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % carine;

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % carine;

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 40 % carine;

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 20 % carine;

1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 0 % carine.

Oznaka KN
Poimenovanje
0102Živo govedo:
0102 90- Drugo:
- - domačih pasem:
0102 90 05- - - mase do vključno 80 kg
- - - mase nad 80 kg, do vključno 160 kg:
0102 90 21- - - - za zakol
0102 90 29- - - - drugo
- - - mase nad 160 kg, do vključno 300 kg:
0102 90 41- - - - za zakol
0102 90 49- - - - drugo
- - - mase nad 300 kg:
- - - - telice (samice goveda, ki še niso telile):
0102 90 51- - - - - za zakol
0102 90 59- - - - - druge
- - - - krave:
0102 90 61- - - - - za zakol
0102 90 69- - - - - druge
- - - - drugo:
0102 90 71- - - - - za zakol
0102 90 79- - - - - drugo
0102 90 90- - drugo
0103Živi prašiči:
- Drugi:
0103 91- - mase pod 50 kg:
0103 91 10- - - domačih pasem
0103 91 90- - - drugi
0103 92- - mase 50 kg ali več:
- - - domačih pasem:
0103 92 11- - - - svinje, ki so vsaj enkrat prasile, mase ne manj kot 160 kg
0103 92 19- - - - drugi
0103 92 90- - - drugi
0105Živa perutnina, kokoši in petelini vrste Gallus domesticus, race, gosi, purani in pegatke:
- Mase do vključno 185 g:
0105 11- - kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:
- - - kokoši iz matične jate (plemenske):
0105 11 19- - - - druge
- - - druge:
0105 11 99- - - - druge
- Druga:
0105 94 00- - kokoši in petelini vrste Gallus domesticus:
0105 99- - druga:
0105 99 10- - - race
0105 99 20- - - gosi
0105 99 30- - - purani
0105 99 50- - - pegatke
0203Meso, prašičje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
- Sveže ali ohlajeno:
0203 11- - trupi in polovice:
0203 11 10- - - domačih prašičev
0203 11 90- - - drugo
0203 12- - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
- - - domačih prašičev:
0203 12 11- - - - šunke in njihovi kosi
0203 12 19- - - - plečeta in njihovi kosi
0203 12 90- - - drugo
0203 19- - drugo:
- - - domačih prašičev:
0203 19 11- - - - prednji deli in njihovi kosi
0203 19 13- - - - hrbet in njegovi kosi, s kostmi
0203 19 15- - - - prsi s potrebušino in njihovi kosi
- - - - drugo:
0203 19 55- - - - - brez kosti
0203 19 59- - - - - drugo
0203 19 90- - - drugo
- Zamrznjeno:
0203 21- - trupi in polovice:
0203 21 10- - - domačih prašičev
0203 21 90- - - drugo
0203 22- - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
- - - domačih prašičev:
0203 22 11- - - - šunke in njihovi kosi
0203 22 19- - - - plečeta in njihovi kosi
0203 22 90- - - drugo
0203 29- - drugo:
- - - domačih prašičev:
0203 29 11- - - - prednji deli in njihovi kosi
0203 29 13- - - - hrbet in njegovi kosi, s kostmi
0203 29 15- - - - prsi s potrebušino in njihovi kosi
- - - - drugo:
0203 29 55- - - - - brez kosti
0203 29 59- - - - - drugo
0203 29 90- - - drugo
0207Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
- Od puranov:
0207 24- - nerazrezani na kose, sveži ali ohlajeni:
0207 24 10- - - oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“
0207 24 90- - - oskubljeni in očiščeni, brez glav, nog ter vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znani kot „73 % purani“ ali pod drugim nazivom
0207 25- - nerazrezani na kose, zamrznjeni:
0207 25 10- - - oskubljeni in očiščeni, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znani kot „80 % purani“
0207 25 90- - - oskubljeni in očiščeni, brez glav, nog ter vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znani kot „73 % purani“ ali pod drugim nazivom
0207 26- - kosi in odpadki, sveži ali ohlajeni:
- - - kosi:
0207 26 10- - - - brez kosti
- - - - s kostmi:
0207 26 20- - - - - polovice ali četrtine
0207 26 30- - - - - cela krila, z ali brez vršičkov
0207 26 40- - - - - hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 26 50- - - - - prsa in kosi prs
- - - - - noge in kosi nog:
0207 26 60- - - - - - krače in kosi krač
0207 26 70- - - - - - drugo
0207 26 80- - - - - drugo
- - - odpadki:
0207 26 91- - - - jetra
0207 26 99- - - - drugo
0207 27- - kosi in odpadki, zamrznjeni:
- - - kosi:
0207 27 10- - - - brez kosti
- - - - s kostmi:
0207 27 20- - - - - polovice ali četrtine
0207 27 30- - - - - cela krila, z ali brez vršičkov
0207 27 40- - - - - hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 27 50- - - - - prsa in kosi prs
- - - - - noge in kosi nog:
0207 27 60- - - - - - krače in kosi krač
0207 27 70- - - - - - drugo
0207 27 80- - - - - drugo
- - - odpadki:
0207 27 91- - - - jetra
0207 27 99- - - - drugo
- Od rac, gosi ali pegatk:
0207 32- - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene:
- - - race:
0207 32 11- - - - oskubljene, izkrvavljene, očiščene drobovja, z glavami in nogami, znane pod nazivom „85 % race“
0207 32 15- - - - oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“
0207 32 19- - - - oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter brez vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom
- - - gosi:
0207 32 51- - - - oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“
0207 32 59- - - - oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom
0207 32 90- - - pegatke
0207 33- - nerazrezane na kose, zamrznjene:
- - - race:
0207 33 11- - - - oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % race“
0207 33 19- - - - oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter brez vratov, srčkov, jeter in želodčkov, znane kot „63 % race“ ali pod drugim nazivom
- - - gosi:
0207 33 51- - - - oskubljene, izkrvavljene, neočiščene, z glavami in nogami, znane kot „82 % gosi“
0207 33 59- - - - oskubljene in očiščene, brez glav in nog, s srčki in želodčki ali brez njih, znane kot „75 % gosi“ ali pod drugim nazivom
0207 33 90- - - pegatke
0207 34- - mastna jetra, sveža ali ohlajena:
0207 34 10- - - gosja
0207 34 90- - - račja
0207 35- - drugo, sveže ali ohlajeno:
- - - kosi:
- - - - brez kosti:
0207 35 11- - - - - gosi
0207 35 15- - - - - rac in pegatk
- - - - s kostmi:
- - - - - polovice ali četrti:
0207 35 21- - - - - - rac
0207 35 23- - - - - - gosi
0207 35 25- - - - - - pegatk
0207 35 31- - - - - cela krila, z ali brez vršičkov
0207 35 41- - - - - hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
- - - - - prsa in kosi prs:
0207 35 51- - - - - - gosi
0207 35 53- - - - - - rac in pegatk
- - - - - noge in kosi nog:
0207 35 61- - - - - - gosi
0207 35 63- - - - - - rac in pegatk
0207 35 71- - - - - gosji ali račji paletoji
0207 35 79- - - - - drugo
- - - odpadki:
0207 35 91- - - - jetra, razen mastnih jeter
0207 35 99- - - - drugo
0207 36- - drugo, zamrznjeno:
- - - kosi:
- - - - brez kosti:
0207 36 11- - - - - gosi
0207 36 15- - - - - rac in pegatk
- - - - s kostmi:
- - - - - polovice ali četrti:
0207 36 21- - - - - - rac
0207 36 23- - - - - - gosi
0207 36 25- - - - - - pegatk
0207 36 31- - - - - cela krila, z ali brez vršičkov
0207 36 41- - - - - hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
- - - - - prsa in kosi prs:
0207 36 51- - - - - - gosi
0207 36 53- - - - - - rac in pegatk
- - - - - noge in kosi nog:
0207 36 61- - - - - - gosi
0207 36 63- - - - - - rac in pegatk
0207 36 71- - - - - gosji ali račji paletoji
0207 36 79- - - - - drugo
- - - odpadki:
- - - - jetra:
0207 36 81- - - - - mastna jetra gosi
0207 36 85- - - - - mastna jetra rac
0207 36 89- - - - - drugo
0207 36 90- - - - drugo
0209 00Prašičja maščoba, očiščena pustega mesa in perutninska maščoba, netopljena ali kako drugače ekstrahirana, sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena, v slanici, sušena ali dimljena:
- Podkožna prašičja maščoba:
0209 00 11- - sveža, ohlajena, zamrznjena, nasoljena ali v slanici
0209 00 19- - sušena ali dimljena
0209 00 30- Prašičja maščoba, razen tiste iz tarifne podštevilke 0209 00 11 ali 0209 00 19
0209 00 90- Perutninska maščoba
0404- Sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkali ali druga sladila ali ne; izdelki iz naravnih mlečnih sestavin ki imajo dodan sladkor ali druga sladila ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
0404 10- Sirotka in modificirana sirotka, koncentrirana ali ne ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
- - v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
- - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika x 6,38):
- - - - do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 02- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 04- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 06- - - - - več kot 27 mas. %
- - - - več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 12- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 14- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 16- - - - - več kot 27 mas. %
- - - drugo, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika x 6,38):
- - - - do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 26- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 28- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 32- - - - - več kot 27 mas. %
- - - - več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 34- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 36- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 38- - - - - več kot 27 mas. %
- - drugo:
- - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika x 6,38):
- - - - do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 48- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 52- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 54- - - - - več kot 27 mas. %
- - - - več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 56- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 58- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 62- - - - - več kot 27 mas. %
- - - drugo, z vsebnostjo beljakovin (vsebnost dušika x 6,38):
- - - - do vključno 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 72- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 74- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 76- - - - - več kot 27 mas. %
- - - - več kot 15 mas. % in z vsebnostjo maščob:
0404 10 78- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0404 10 82- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0404 10 84- - - - - več kot 27 mas. %
0404 90- Drugo:
- - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0404 90 21- - - do vključno 1,5 mas. %
0404 90 23- - - več kot 1,5 mas. % pa do vključno 27 mas. %
0404 90 29- - - več kot 27 mas. %
- - drugo, z vsebnostjo maščob:
0404 90 81- - - do vključno 1,5 mas. %
0404 90 83- - - več kot 1,5 mas. % pa do vključno 27 mas. %
0404 90 89- - - več kot 27 mas. %
0407 00Ptičja jajca v lupini, sveža, konzervirana ali kuhana:
- Perutnine:
0407 00 30 - - druga
0407 00 90 - Druga
0408Ptičja jajca brez lupine ter jajčni rumenjaki, sveža, sušena, kuhana v vodi ali sopari, oblikovana, zamrznjena ali kako drugače konzervirana, z dodatkom sladkorja ali drugih sladil ali brez njih:
- Rumenjaki:
0408 11- - sušeni:
0408 11 80- - - drugi
0408 19- - drugi:
- - - drugi:
0408 19 81- - - - tekoči
0408 19 89- - - - drugi, tudi zamrznjeni
- Drugo:
0408 91- - sušeno:
0408 91 80- - - drugo
0408 99- - drugo:
0408 99 80- - - drugo
0602Druge žive rastline (vštevši njihove korenine), potaknjenci in cepiči; gobji miceliji:
0602 10- Neukoreninjeni potaknjenci in cepiči:
0602 10 90- - drugo
0602 20- Drevje, grmičevje in grmovje, cepljeno ali necepljeno, ki rodi užitno sadje ali oreške:
0602 20 10- - cepiči vinske trte, cepljeni ali ukoreninjeni
0602 30 00- Rrododendroni in azaleje, cepljeni ali necepljeni
0602 40- Vrtnice, cepljene ali necepljene:
0602 40 10- - neokulirane in necepljene
0602 40 90- - okulirane ali cepljene
0602 90- Drugo:
0602 90 30- - sadike zelenjave in jagod
- - drugo:
- - - Na prostem rastoče rastline:
- - - - drevje in grmičevje:
0602 90 41- - - - - gozdno drevje
- - - - - drugo:
0602 90 45- - - - - - ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline
0602 90 49- - - - - - drugo
- - - - druge na prostem rastoče rastline:
0602 90 51- - - - - trajnice
0602 90 59- - - - - drugo
- - - sobne rastline:
0602 90 70- - - - ukoreninjeni potaknjenci in mlade rastline, razen kaktej
- - - - drugo:
0602 90 91- - - - - cvetoče rastline, z brsti ali cvetovi, razen kaktej
0602 90 99- - - - - drugo
0603Rezano cvetje in cvetni brsti, primerni za šopke ali za okras, sveže, posušeno, pobarvano, beljeno, impregnirano ali drugače pripravljeno:
- Sveže:
0603 11 00- - vrtnice
0603 12 00- - nageljni
0603 13 00- - orhideje
0603 14 00- - krizanteme
0603 19- - drugo:
0603 19 10- - - gladiole
0603 19 90- - - drugo
0603 90 00- Drugo
0703Čebula, šalotka, česen, por in druge čebulnice, sveže ali ohlajene:
0703 10- Čebula in šalotka:
- - čebula:
0703 10 11- - - za saditev
0703 10 19- - - drugo
0703 10 90- - šalotka
0703 20 00- Česen
0703 90 00- Por in druge čebulnice
0704Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene:
0704 90- Druge:
0704 90 90 - - druge
0705Solata (Lactuca sativa) in radič (Cichorium spp.), sveža ali ohlajena:
- Solata:
0705 11 00- - v glavicah
0705 19 00- - druga
- Radič:
0705 21 00- - radič (Cichorium intybus var. foliosum)
0705 29 00- - drug
0706Korenje, repa, rdeča pesa, črni koren, gomoljna zelena, redkev in podobne užitne korenovke, sveže ali ohlajene:
0706 10 00- Korenje in repa
0706 90- Drugo:
0706 90 10- - gomoljna zelena
0706 90 30- - Hren (Cochlearia armoracia)
0706 90 90- - drugo
0708Stročnice oluščene ali ne, sveže ali ohlajene:
0708 10 00- Grah (Pisum sativum)
0708 20 00- Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)
0708 90 00- Druge stročnice
0709Druge vrtnine, sveže ali ohlajene:
0709 20 00- Beluši
0709 30 00- Jajčevci
0709 40 00- Zelena, razen gomoljne zelene
- Gobe in gomoljike:
0709 51 00- - Gobe iz rodu Agaricus:
0709 59- - druge:
0709 59 10- - - lisičke
0709 59 30- - - jurčki
0709 59 50- - - gomoljike
0709 59 90- - - druge
0709 90- Druge:
0709 90 10- - solatna zelenjava, razen solate (Lactuca sativa) in radiča (Cichorium spp.)
0709 90 20- - blitva in kardij
- - oljke:
0709 90 31- - - za razne namene, razen za proizvodnjo olja
0709 90 39- - - druge
0709 90 40- - kapre
0709 90 50- - komarček
0709 90 60- - sladka koruza
0709 90 70- - bučke
0709 90 80- - okrogle artičoke
0709 90 90- - druge
0710Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 10 00- Krompir:
- Stročnice oluščene ali ne:
0710 21 00- - grah (Pisum sativum)
0710 22 00- - Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.)
0710 29 00- - drugo
0710 30 00- Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda
0710 80- Druge vrtnine:
0710 80 10- - oljke
- - plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta:
0710 80 51- - - sladka paprika
0710 80 59- - - druge
- - gobe:
0710 80 61- - - iz rodu Agaricus
0710 80 69- - - druge
0710 80 70- - paradižnik
0710 80 80- - okrogle artičoke
0710 80 85- - beluši
0710 80 95- - druge
0710 90 00 - Mešanice vrtnin
0711Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 20- Oljke:
0711 20 10- - za razne namene, razen za proizvodnjo olja
0711 20 90- - druge
0711 40 00- Kumare in kumarice
- Gobe in gomoljike:
0711 51 00- - gobe iz rodu Agaricus:
0711 59 00- - druge
0711 90- Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
- - vrtnine:
0711 90 10- - - plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta, razen sladkih paprik
0711 90 50- - - čebula
0711 90 80- - - druge
0711 90 90- - mešanice vrtnin
0712Sušene vrtnine, cele, razrezane v koščke ali rezine, zdrobljene ali mlete, vendar ne nadalje pripravljene:
0712 20 00- Čebula
- Gobe, bezgove uhljevke (Auricularia spp.), drhtavka (Tremella spp.) in gomoljike:
0712 31 00 - - gobe iz rodu Agaricus:
0712 32 00- - bezgova uhljevka (Auricularia spp.)
0712 33 00- - drhtavka (Tremella spp.)
0712 39 00- - druge
0712 90- Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
0712 90 05- - krompir, cel ali narezan na koščke ali rezine, vendar ne nadalje obdelan
- - sladka koruza (Zea mays var. saccharata):
0712 90 19- - - drugo
0712 90 30- - paradižnik
0712 90 50- - korenje
0712 90 90- - druge
0713Sušene stročnice, oluščene ali ne ali zdrobljene:
0713 10- Grah (Pisum sativum):
0713 10 90- - drug
0713 20 00- Čičerika (garbanzos)
- Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
0713 31 00- - Fižol vrste Vigna mungo (L.) Hepper ali Vigna radiata (L.) Wilczek
0713 32 00- - drobni rdeči (Adzuki) fižol, (Phaseolus ali Vigna angularis)
0803 00Banane, vključno pisang (rajske smokve), sveže ali suhe:
- Sveže:
0803 00 11- - pisang (rajske smokve)
0803 00 19- - drugo
0803 00 90- Posušene
0804Dateljni, fige, ananas, avokado, guava, mango in mangusta, sveži ali suhi:
0804 20- Fige:
0804 20 10- - sveže
0804 20 90- - posušene
0805Agrumi, sveži ali suhi:
0805 10- Pomaranče:
0805 10 20- - sladke pomaranče, sveže:
0805 10 80- - druge
0805 40 00- Grenivke, vključno pomelo
0805 50- Limone (Citrus limon, Citrus limonum) in limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia):
0805 50 10- - limone (Citrus limon, Citrus limonum)
0805 50 90- - limete (Citrus aurantifolia, Citrus latifolia)
0805 90 00- Drugo
0807Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže:
- Melone (vključno lubenice):
0807 19 00- - druge
0807 20 00- Papaja
0810Drugo sadje, sveže:
0810 40- Brusnice, borovnice in drugo sadje rodu Vaccinium:
0810 40 10- - brusnice (sadeži vrste Vaccinium vitis idaea)
0810 40 30- - sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0810 40 50- - sadeži vrste Vaccinium macrocarpon in Vaccinium corymbosum
0810 40 90- - drugo
0811Sadje in oreški, nekuhani ali kuhani v vreli vodi ali sopari, zamrznjeni, ki vsebujejo dodani sladkor ali druga sladila ali ne:
0811 10- Jagode:
- - ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
0811 10 11- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
0811 10 19- - - druge
0811 10 90- - druge
0811 20- Maline, robide, murve, Loganove robide, črni, beli ali rdeči ribez ter kosmulje:
- - ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila:
0811 20 11- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
0811 20 19- - - drugo
- - drugo:
0811 20 31- - - maline
0811 20 39- - - črni ribez
0811 20 51- - - rdeči ribez
0811 20 59- - - robide in murve
0811 20 90- - - drugo
0811 90- Drugo:
- - drugo:
- - - češnje:
0811 90 75- - - - višnje (Prunus cerasus)
0811 90 80 - - - - drugo
0811 90 95- - - drugo:
ex 0811 90 95- - - - marelice
ex 0811 90 95- - - - breskve
ex 0811 90 95- - - - drugo
0812Sadje in oreški, začasno konzervirani (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, v žveplovi vodi ali v drugih raztopinah za konzerviranje), vendar v takšnem stanju neprimerni za takojšnjo prehrano:
0812 10 00- Češnje in višnje
0812 90- Druge:
0812 90 10- - marelice
0812 90 20- - pomaranče
0812 90 30- - papaje
0812 90 40- - sadeži vrste Vaccinium myrtillus
0812 90 98- - drugo:
ex 0812 90 98- - - robidnice
ex 0812 90 98- - - maline
ex 0812 90 98- - - drugo
0813Sadje, suho, razen tistega, ki se uvršča v tarifne številke od 0801 do 0806; mešanice oreškov ali suhega sadja iz tega poglavja:
0813 10 00- Marelice
0813 20 00- Slive
0813 30 00- Jabolka
0813 40- Drugo sadje:
0813 40 10- - breskve, vključno z nektarinami
0813 40 30- - hruške
0901Kava, pražena ali nepražena, z ali brez kofeina; lupine in kožice kave; kavni nadomestki, ki vsebujejo kakršen koli odstotek kave:
- Kava, pražena:
0901 21 00 - - s kofeinom
0901 22 00 - - brez kofeina
0901 90- Drugo:
0901 90 10- - lupinice in kožice kave
0901 90 90- - kavni nadomestki, ki vsebujejo kavo
1101 00Pšenična moka ali moka iz soržice:
- Pšenična moka:
1101 00 11- - iz trde pšenice
1101 00 15- - iz navadne pšenice in pire
1101 00 90- Moka iz soržice
1501 00Prašičja maščoba (vključno z mastjo) in piščančja maščoba, razen tistih iz tarifne številke 0209 ali 1503:
1501 00 90 - Perutninska maščoba
1603 00Ekstrakti in sokovi iz mesa, rib ali rakov, mehkužcev ali drugih vodnih nevretenčarjev:
1603 00 10- V izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1kg
1603 00 80- Drugo
1702Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 90- Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze:
1702 90 60- - umetni med, mešan ali nemešan z naravnim medom
2001Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 10 00- Kumare in kumarice
2001 90- Drugo:
2001 90 10- - mangov „chutney“
2001 90 20- - plodovi rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta
2001 90 50- - gobe
2001 90 65- - oljke
2001 90 70- - sladke paprike
2001 90 91- - tropsko sadje in tropski orehi
2001 90 93- - čebula
2001 90 99- - drugo
2002Paradižnik, pripravljen ali konzerviran kako drugače, kot s kisom ali ocetno kislino:
2002 10- Paradižnik, cel ali v kosih:
2002 10 10- - olupljen
2002 10 90- - drugo
2002 90- Drugo:
- - z vsebnostjo suhe snovi manj kot 12 mas. %:
2002 90 11- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg
2002 90 19- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
- - z vsebnostjo suhe snovi ne manj kot 12 mas. %, vendar ne več kot 30 mas. %:
2002 90 31- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg
2002 90 39- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
- - z vsebnostjo suhe snovi več kot 30 mas. %:
2002 90 91- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg
2002 90 99- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 1 kg
2003Gobe in gomoljike, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali v ocetni kislini:
2003 10- Gobe iz rodu Agaricus:
2003 10 20- - začasno konzervirane, popolnoma termično obdelane
2003 10 30- - drugo
2003 20 00- Gomoljike
2003 90 00- Druge
2004Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače, kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2004 10- Krompir:
2004 10 10- - termično obdelan, ne drugače pripravljen
- - drugo:
2004 10 99- - - drugo
2004 90-Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 30- - kislo zelje, kapre in oljke
2004 90 50- - grah (Pisum sativum) in stročji fižol vrste Phaseolus spp.
- - drugo, vključno mešanice:
2004 90 91- - - čebula, termično obdelana, ne drugače pripravljena
2004 90 98- - - drugo
2005Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006:
2005 10 00- Homogenizirane vrtnine
2005 20- Krompir:
- - drugo:
2005 20 20- - - tanke rezine, ocvrte ali pečene, osoljene ali ne ali začinjene ali ne, v nepredušni embalaži, primerne za takojšnjo uporabo
2005 20 80- - - drugo
2005 40 00- Grah (Pisum sativum)
- Fižol (Vigna spp., Phaseolus spp.):
2005 51 00- - fižol v zrnu
2005 59 00- - drug
2005 60 00- Beluši
2005 70- Oljke:
2005 70 10- - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 5 kg
2005 70 90- - drugo
- Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2005 91 00- - bambusovi vršički
2005 99- - drugo:
2005 99 10- - - plodovi rodu Capsicum, razen sladkih paprik ali pimenta
2005 99 20- - - kapre
2005 99 30- - - okrogle artičoke
2005 99 40- - - korenje
2005 99 50- - - mešanice vrtnin
2005 99 60- - - kislo zelje
2005 99 90- - - drugo
2006 00Vrtnine, sadje, oreški, sadne lupine in drugi deli rastlin, konzervirani v sladkorju (odcejeni, glazirani ali kristalizirani):
2006 00 10 - Ingver
- Drugo:
- - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2006 00 31 - - - češnje
2006 00 35 - - - tropsko sadje in tropski orehi
2006 00 38 - - - drugo
- - drugo:
2006 00 91 - - - tropsko sadje in tropski orehi
2006 00 99 - - - drugo
2007Džemi, sadni želeji, marmelade, sadni pireji ali pireji iz oreškov in sadne paste ali paste iz oreškov, dobljeni s toplotno obdelavo, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
2007 10- Homogenizirani izdelki:
2007 10 10- - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
- - drugo:
2007 10 91- - - iz tropskega sadja
2007 10 99- - - drugo
- Drugo:
2007 91- - iz agrumov:
2007 91 10- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 30 mas. %
2007 91 30- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. % do vključno 30 mas. %
2007 91 90- - - drugo
2007 99- - drugo:
- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 30 mas. %:
2007 99 10- - - - slivova pire in pasta ter pire in pasta iz suhih sliv, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 100 kg, za industrijsko predelavo
2007 99 20- - - - kostanjeva pire in pasta
- - - - drugo:
2007 99 31- - - - - češnjevi in višnjevi
2007 99 33- - - - - jagodovi
2007 99 35- - - - - malinovi
2007 99 39- - - - - drugo
- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %, vendar do vključno 30 mas. %:
2007 99 55- - - - jabolčni pire, vključno s kompoti
2007 99 57- - - - drugo
- - - drugo:
2007 99 91- - - - jabolčni pire, vključno s kompoti
2007 99 93- - - - tropsko sadje in tropski orehi
2008Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
- Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11- - arašidi:
- - - drugo, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
- - - - več kot 1 kg:
2008 11 92- - - - - praženo:
2008 11 94- - - - - drugo
- - - - do vključno 1 kg:
2008 11 96- - - - - praženo
2008 11 98- - - - - drugo
2008 19- - drugo, vključno mešanice:
- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 19 11- - - - tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja
- - - - drugo:
2008 19 13- - - - - praženi mandlji in pistacije
- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 19 91- - - - tropski orehi; mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih oreškov in tropskega sadja
- - - - drugo:
- - - - - praženi oreški:
2008 19 93- - - - - - mandlji in pistacije
2008 19 95- - - - - - drugo
2008 19 99- - - - - drugo
2008 20- Ananas:
- - ki vsebuje dodan alkohol:
- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 11- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. %
2008 20 19- - - - drugo
- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 31- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. %
2008 20 39- - - - drugo
- - ki ne vsebuje dodanega alkohola:
- - - ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 20 51- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 17 mas. %
2008 20 59- - - - drugo
- - - ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 20 71- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 19 mas. %
2008 20 79- - - - drugo
2008 20 90- - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2008 30- Agrumi:
- - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 30 11- - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 30 19- - - - drugo
- - - drugo:
2008 30 31- - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 30 39- - - - drugo
- - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 30 51- - - - krhlji grenivke
2008 30 55- - - - mandarine (vključno tangerine in satsuma mandarine), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov
2008 30 59- - - - drugo
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1kg:
2008 30 71- - - - krhlji grenivke
2008 30 75- - - - mandarine (vključno tangerine in satsuma mandarine), klementine, wilking mandarine in drugi podobni hibridi agrumov
2008 30 79- - - - drugo
2008 30 90- - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 40- Hruške:
- - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 40 11- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 40 19- - - - - drugo
- - - - drugo:
2008 40 21- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 40 29- - - - - drugo
- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 40 31- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 40 39- - - - drugo
- - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 40 51- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 40 59- - - - drugo
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 40 71- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 40 79- - - - drugo
- - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
2008 50- Marelice:
- - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 50 11- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 50 19- - - - - drugo
- - - - drugo:
2008 50 31- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 50 39- - - - - drugo
- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 50 51- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 50 59- - - - drugo
- - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 50 61- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 50 69- - - - drugo
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 50 71- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 50 79- - - - drugo
- - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 50 92- - - - 5 kg ali več
2008 50 94- - - - 4,5 kg ali več, vendar manj kot 5 kg
2008 50 99- - - - manj kot 4,5 kg
2008 60- Češnje in višnje:
- - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 60 11- - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 60 19- - - - drugo
- - - drugo:
2008 60 31- - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 60 39- - - - drugo
- - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- - - ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 60 50- - - - več kot 1 kg
2008 60 60- - - - manj kot 1 kg
- - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 60 70- - - - 4,5 kg ali več
2008 60 90- - - - manj kot 4,5 kg
2008 70- Breskve, vključno z nektarinami:
- - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %:
2008 70 11- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 70 19- - - - - drugo
- - - - drugo:
2008 70 31- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 70 39- - - - - drugo
- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1kg:
2008 70 51- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 70 59- - - - drugo
- - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1kg:
2008 70 61- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 70 69- - - - drugo
- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg:
2008 70 71- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 15 mas. %
2008 70 79- - - - drugo
- - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
2008 70 92- - - - 5 kg ali več
2008 70 98- - - - manj kot 5 kg
2008 80- Jagode:
- - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
2008 80 11- - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 80 19 - - - - drugo
- - - drugo:
2008 80 31- - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 80 39- - - - drugo
- - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
2008 80 50- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg
2008 80 70- - - ki vsebujejo dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
2008 80 90- - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
- Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19:
2008 92- - mešanice:
- - - ki vsebujejo dodan alkohol:
- - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 92 12- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 14- - - - - - drugo
- - - - - drugo:
2008 92 16- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 18- - - - - - drugo
- - - - drugo:
- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 92 32- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 34- - - - - - drugo
- - - - - drugo:
2008 92 36- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 38 - - - - - - drugo
- - - ki ne vsebujejo dodanega alkohola:
- - - - ki vsebujejo dodani sladkor:
- - - - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 92 51- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 59- - - - - - drugo
- - - - - drugo:
- - - - - - mešanice sadja, v katerih delež ene vrste sadja ne presega 50 mas. % skupne mase sadja:
2008 92 72- - - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 74- - - - - - - drugo
- - - - - - drugo:
2008 92 76- - - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 78- - - - - - - drugo
- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja, v izvirnem pakiranju z neto vsebino:
- - - - - 5 kg ali več:
2008 92 92- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 93- - - - - - drugo
- - - - - 4,5 kg ali več, vendar manj kot 5 kg:
2008 92 94- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 96- - - - - - drugo
- - - - - manj kot 4,5 kg:
2008 92 97- - - - - - iz tropskega sadja (vključno mešanice, ki vsebujejo 50 mas. % ali več tropskih orehov in tropskega sadja)
2008 92 98- - - - - - drugo
2008 99- - drugo:
- - - ki vsebujejo dodani alkohol:
- - - - ingver:
2008 99 11- - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %
2008 99 19- - - - - drugo
- - - - grozdje:
2008 99 21- - - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 13 mas. %
2008 99 23- - - - - drugo
- - - - drugo:
- - - - - z vsebnostjo sladkorja več kot 9 mas. %:
- - - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 99 24- - - - - - tropsko sadje
2008 99 28 - - - - - - - drugo
- - - - - - drugo:
2008 99 31- - - - - - - tropsko sadje
2008 99 34- - - - - - - drugo
- - - - - drugo:
- - - - - - z dejansko vsebnostjo alkohola do vključno 11,85 mas. %:
2008 99 36- - - - - - - tropsko sadje
2008 99 37- - - - - - - drugo
- - - - - - drugo:
2008 99 38- - - - - - - tropsko sadje
2008 99 40- - - - - - - drugo
- - - ki ne vsebuje dodanega alkohola:
- - - - ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino več kot 1 kg:
2008 99 41- - - - - ingver
2008 99 43- - - - - grozdje
2008 99 45- - - - - slive in suhe slive
2008 99 46- - - - - pasijonke, guave in tamarinde
2008 99 47- - - - - mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
2008 99 49- - - - - drugo
- - - - ki vsebuje dodan sladkor, v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
2008 99 51- - - - - ingver
2008 99 61- - - - - pasijonke in guave
2008 99 62- - - - - mangi, mangostine, papaje, tamarinde, indijska jabolka, liči, kruhovec, sapodile, karambole in pitahaya
2008 99 67- - - - - drugo
- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
- - - - - slive in suhe slive, v izvirnih pakiranjih, z neto vsebino:
2008 99 72- - - - - - 5 kg ali več
2008 99 78- - - - - - manj kot 5 kg
2008 99 99- - - - - drugo
2009Sadni sokovi (vključno grozdni mošt) in zelenjavni sokovi, nefermentirani in, ki ne vsebujejo dodanega alkohola, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali ne:
- Pomarančni sok:
2009 12 00- - nezamrznjen, z Brix vrednostjo do vključno 20
- Sok grenivke (vključno sok pomela):
2009 21 00- - z Brix vrednostjo do vključno 20
- Sok iz drugih posameznih vrst agrumov:
2009 31- - z Brix vrednostjo do vključno 20:
- - - z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
2009 31 11- - - - ki vsebuje dodan sladkor
2009 31 19- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
- - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
- - - - limonin sok:
2009 31 51- - - - - ki vsebuje dodan sladkor
2009 31 59 - - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
- - - - drugi sokovi iz agrumov:
2009 31 91- - - - - ki vsebujejo dodan sladkor
2009 31 99- - - - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
- Ananasov sok:
2009 41- - z Brix vrednostjo do vključno 20:
2009 41 10 - - - z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
- - - drugo:
2009 41 91 - - - - ki vsebuje dodan sladkor
2009 41 99 - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 50- Paradižnikov sok:
2009 50 10- - ki vsebuje dodan sladkor
2009 50 90- - drugo
- Grozdni sok (vključno grozdni mošt):
2009 61- - - z Brix vrednostjo do vključno 30:
2009 61 10- - - z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase
2009 61 90- - - z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase
- Jabolčni sok:
2009 71- - z Brix vrednostjo do vključno 20:
2009 71 10- - - z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
- - - drugo:
2009 71 91- - - - ki vsebuje dodan sladkor
2009 71 99- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
2009 80- Sok iz drugih posameznih vrst sadja ali vrtnin
- - z Brix vrednostjo do vključno 67:
- - - hruškov sok:
2009 80 50- - - - z vrednostjo več kot 18 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor
- - - - drugo:
2009 80 61- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 80 63- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 80 69- - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja
- - - drugo:
- - - - z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase, ki vsebuje dodan sladkor:
2009 80 71- - - - - češnjev in višnjev sok
2009 80 73- - - - - sok iz tropskega sadja
2009 80 79- - - - - drugo
- - - - drugo:
- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 80 85- - - - - - sokovi iz tropskega sadja
2009 80 86- - - - - - drugo
- - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %:
2009 80 88- - - - - - sokovi iz tropskega sadja
2009 80 89- - - - - - drugo
- - - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2009 80 95- - - - - - sok iz sadja vrste Vaccinium macrocarpon
2009 80 96- - - - - - češnjev in višnjev sok
2009 80 97- - - - - - sokovi iz tropskega sadja
2009 80 99- - - - - - drugo
2009 90- Mešanice sokov:
- - z Brix vrednostjo do vključno 67:
- - - mešanice jabolčnega in hruškovega soka:
2009 90 31- - - - z vrednostjo do vključno 18 EUR za 100 kg neto mase in z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 90 39- - - - drugo
- - - drugo:
- - - - z vrednostjo več kot 30 EUR za 100 kg neto mase:
- - - - - mešanice sokov iz agrumov in ananasovega soka:
2009 90 41- - - - - - ki vsebujejo dodan sladkor
2009 90 49- - - - - - drugo
- - - - - drugo:
2009 90 51- - - - - - ki vsebuje dodan sladkor
2009 90 59- - - - - - drugo
- - - - z vrednostjo do vključno 30 EUR za 100 kg neto mase:
- - - - - mešanice sokov iz agrumov in ananasovega soka:
2009 90 71- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %
2009 90 73- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %
2009 90 79- - - - - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja
- - - - - drugo:
- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja več kot 30 mas. %:
2009 90 92- - - - - - - mešanice sokov iz tropskega sadja
2009 90 94- - - - - - - drugo
- - - - - - z vsebnostjo dodanega sladkorja do vključno 30 mas. %:
2009 90 95- - - - - - - mešanice sokov iz tropskega sadja
2009 90 96- - - - - - - drugo
- - - - - - ki ne vsebujejo dodanega sladkorja:
2009 90 97- - - - - - - mešanice sokov iz tropskega sadja
2009 90 98- - - - - - - drugo
2206 00Druge fermentirane pijače (npr. jabolčnik, hruškovec, medica); mešanice fermentiranih pijač in mešanice fermentiranih pijač z brezalkoholnimi pijačami, ki niso navedene ali zajete na drugem mestu:
2206 00 10- Piquette
- Drugo:
- - peneče:
2206 00 31- - - jabolčnik in hruškovec
2206 00 39- - - drugo
- - mirne, v embalaži s prostornino:
- - - 2 litra ali manj:
2206 00 51- - - - jabolčnik in hruškovec
2206 00 59- - - - drugo
- - - več kot 2 litra:
2206 00 81- - - - jabolčnik in hruškovec
2206 00 89- - - - drugo
2209 00Kis in nadomestki kisa, dobljeni iz ocetne kisline:
- Vinski kis, v embalaži s prostornino:
2209 00 11- - 2 litra ali manj
2209 00 19- - več kot 2 litra
- Drugo, v embalaži s prostornino:
2209 00 91- - 2 litra ali manj
2209 00 99- - več kot 2 litra
2309Izdelki, ki se uporabljajo kot krma za živali:
2309 10- Hrana za pse ali mačke, pripravljena za prodajo na drobno:
- - ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup iz tarifnih podštevilk 1702 30 51 do 1702 30 99, 1702 40 90, 1702 90 50 in 2106 90 55 ali mlečne proizvode:
- - - ki vsebuje škrob, glukozo, glukozni sirup, maltodekstrin ali maltodekstrinski sirup:
- - - - ki ne vsebuje škroba ali ki vsebuje 10 mas. % ali manj škroba:
2309 10 11- - - - - ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali vsebuje manj kot 10 mas % takih proizvodov
2309 10 13- - - - - ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 15- - - - - ki vsebuje ne manj kot 50 mas. %, vendar manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 19- - - - - ki vsebuje ne manj kot 75 mas. % mlečnih proizvodov
- - - - ki vsebuje več kot 10 mas. %, vendar ne več kot 30 mas % škroba:
2309 10 31- - - - - ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 10 33- - - - - ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 39- - - - - ki vsebuje ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
- - - - ki vsebuje več kot 30 mas % škroba:
2309 10 51- - - - - ki ne vsebuje mlečnih proizvodov ali ki vsebuje manj kot 10 mas. % takih proizvodov
2309 10 53- - - - - ki vsebuje ne manj kot 10 mas. %, vendar manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 59- - - - - ki vsebuje ne manj kot 50 mas. % mlečnih proizvodov
2309 10 70- - - ki ne vsebuje škroba, glukoze, glukoznega sirupa, maltodekstrina ali maltodekstrinskega sirupa, vendar vsebuje mlečne proizvode
2309 10 90- - drugo
2401Nepredelan tobak; tobačni odpadki:
2401 10- Tobak, neotrebljen:
- - z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak:
2401 10 10- - - z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginija
2401 10 20- - - lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya)
2401 10 30- - - lahki zračno sušeni tobak tipa maryland
- - - na dimu sušeni tobak:
2401 10 41- - - - tipa kentucky
2401 10 49- - - - drug
- - drug:
2401 10 50- - - lahki zračno sušeni tobak
2401 10 60- - - na soncu sušeni tobak orientalskega tipa
2401 10 70- - - temni zračno sušeni tobak
2401 10 80 - - - z zračnim tokom sušeni tobak
2401 10 90- - - drug tobak
2401 20- Tobak, deloma ali popolnoma otrebljen:
- - z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginia in lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya); lahki zračno sušeni tobak maryland in na dimu sušeni tobak:
2401 20 10- - - z zračnim tokom sušeni tobak tipa virginija
2401 20 20- - - lahki zračno sušeni tobak tipa burley (vključno s hibridi burleya)
2401 20 30- - - lahki zračno sušeni tobak tipa maryland
- - - na dimu sušeni tobak:
2401 20 41- - - - tipa kentucky
2401 20 49- - - - drug
- - drug:
2401 20 50- - - lahki zračno sušeni tobak
2401 20 60- - - na soncu sušeni tobak orientalskega tipa
2401 20 70- - - temni zračno sušeni tobak
2401 20 80- - - z zračnim tokom sušeni tobak
2401 20 90- - - drug tobak
2401 30 00- Tobačni odpadki
___________________________



PRILOGA III(c)

ČRNOGORSKE TARIFNE KONCESIJE
ZA OSNOVNE KMETIJSKE PROIZVODE
S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

(iz člena 27(2)(c))

Carine za proizvode, navedene v tej prilogi, se znižajo na 50 % v skladu s
časovnim razporedom, ki je za vsak proizvod naveden v navedeni prilogi

na dan začetka veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 90 % carine;

1. januarja v prvem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 80 % carine;

1. januarja v drugem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 70 % carine;

1. januarja v tretjem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 60 % carine;

1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se uvozna dajatev zniža na 50 % carine.

Oznaka KN
Poimenovanje
0104Žive ovce in koze:
0104 10- Ovce:
- - druge:
0104 10 30- - - jagnjeta (do enega leta)
0104 10 80- - - druge
0104 20- Koze:
0104 20 90- - druge
0201Meso, goveje, sveže ali ohlajeno:
0201 10 00- Trupi in polovice:
ex 0201 10 00 - - telečji
ex 0201 10 00 - - mladih goved
ex 0201 10 00 - - drugi
0201 20- Drugi kosi s kostmi:
0201 20 20 - - „kompenzirane“ četrti
ex 0201 20 20 - - - telečje
ex 0201 20 20 - - - mladih goved
ex 0201 20 20 - - - druge
0201 20 30- - nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:
ex 0201 20 30 - - - telečje
ex 0201 20 30 - - - mladih goved
ex 0201 20 30 - - - druge
0201 20 50- - nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:
ex 0201 20 50 - - - telečje
ex 0201 20 50 - - - mladih goved
ex 0201 20 50 - - - druge
0201 20 90- - drugo:
ex 0201 20 90 - - - telečje
ex 0201 20 90 - - - mladih goved
ex 0201 20 90 - - - drugo
0201 30 00- Brez kosti:
ex 0201 30 00 - - - telečje
ex 0201 30 00 - - - mladih goved
ex 0201 30 00 - - - drugi
0202Meso, goveje, zamrznjeno:
0202 10 00- Trupi in polovice:
ex 0201 10 00 - - telečji
ex 0201 10 00 - - mladih goved
ex 0201 10 00 - - drugi
0202 20- Drugi kosi s kostmi:
0202 20 10- - „kompenzirane“ četrti:
ex 0202 20 10 - - - telečje
ex 0202 20 10 - - - mladih goved
ex 0202 20 10 - - - druge
0202 20 30- - nerazkosane ali razkosane sprednje četrti:
ex 0202 20 30 - - - telečje
ex 0202 20 30 - - - mladih goved
ex 0202 20 30 - - - druge
0202 20 50- - nerazkosane ali razkosane zadnje četrti:
ex 0202 20 50 - - - telečje
ex 0202 20 50 - - - mladih goved
ex 0202 20 50 - - - druge
0202 20 90- - drugo:
ex 0202 20 90 - - - telečje
ex 0202 20 90 - - - mladih goved
ex 0202 20 90 - - - drugo
0202 30- Brez kosti:
0202 30 10- - Sprednje četrti, cele ali razkosane v največ pet kosov, vsaka sprednja četrt predstavljena v enem zamrznjenem bloku; „kompenzirane“ četrti v dveh blokih, od katerih eden vsebuje sprednjo četrt, celo ali razkosano v največ pet kosov, drugi del pa zadnjo četrt, razen fileja v enem kosu:
ex 0202 30 10 - - - telečje
ex 0202 30 10 - - - mladih goved
ex 0202 30 10 - - - druge
0202 30 50- - vrat, pleče, plečna bržola in prsi s spodnjim delom plečeta:
ex 0202 30 50 - - - telečje
ex 0202 30 50 - - - mladih goved
ex 0202 30 50 - - - drugi
0202 30 90- - drugo
ex 0202 30 90- - - telečje
ex 0202 30 90- - - mladih goved
ex 0202 30 90- - - drugo
0204Meso, ovčje ali kozje, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
0204 10 00- Trupi in polovice, jagnječji, sveži ali ohlajeni
- Drugo meso, ovčje, sveže ali ohlajeno:
0204 21 00- - trupi in polovice
0204 22- - drugi kosi s kostmi:
0204 22 10- - - skrajšane sprednje četrti
0204 22 30- - - zarebrnice in/ali fileji
0204 22 50- - - noge
0204 22 90- - - drugo
0204 23 00- - brez kosti
0204 30 00- Trupi in polovice, jagnječji, zamrznjeni
- Drugo meso, ovčje, zamrznjeno:
0204 41 00- - trupi in polovice
0204 42- - drugi kosi s kostmi:
0204 42 10- - - skrajšane sprednje četrti
0204 42 30- - - zarebrnice in/ali fileji
0204 42 50- - - noge
0204 42 90- - - drugo
0204 43- - brez kosti:
0204 43 10- - - jagnječje
0204 43 90- - - drugo
0204 50- Meso, kozje:
- - sveže ali ohlajeno:
0204 50 11- - - trupi in polovice
0204 50 13- - - skrajšane sprednje četrti
0204 50 15- - - zarebrnice in/ali fileji
0204 50 19- - - noge
- - - drugo:
0204 50 31- - - - kosi s kostmi
0204 50 39- - - - kosi brez kosti
- - zamrznjeno:
0204 50 51- - - trupi in polovice
0204 50 53- - - skrajšane sprednje četrti
0204 50 55- - - zarebrnice in/ali fileji
0204 50 59- - - noge
- - - drugo:
0204 50 71- - - - kosi s kostmi
0204 50 79- - - - kosi brez kosti
0207Meso in užitni odpadki perutnine iz tarifne številke 0105, sveže, ohlajeno ali zamrznjeno:
- Od kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus:
0207 11- - nerazrezane na kose, sveže ali ohlajene:
0207 11 10- - - oskubljene in očiščene, z glavami in nogami, znane kot „83 % piščanci“
0207 11 30- - - oskubljene in očiščene, brez glav in nog vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % piščanci“
0207 11 90- - - oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „65 % piščanci“ ali pod drugim nazivom
0207 12- - nerazrezane na kose, zamrznjene:
0207 12 10- - - oskubljene in očiščene, brez glav in nog, vendar z vratovi, srčki, jetri in želodčki, znane kot „70 % piščanci“
0207 12 90- - - oskubljene in očiščene, brez glav, nog ter vratov, src, jeter in želodčkov, znane kot „65 % piščanci“ ali pod drugim nazivom
0207 13- - kosi in odpadki, sveži ali ohlajeni:
- - - kosi:
0207 13 10- - - - brez kosti
- - - - s kostmi:
0207 13 20- - - - - polovice ali četrtine
0207 13 30- - - - - cela krila z ali brez vršičkov
0207 13 40- - - - - hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 13 50- - - - - prsa in kosi prs
0207 13 60- - - - - noge in kosi nog
0207 13 70- - - - - drugo
- - - odpadki:
0207 13 91- - - - jetra
0207 13 99- - - - drugo
0207 14- - kosi in odpadki, zamrznjeni:
- - - kosi:
0207 14 10- - - - brez kosti
- - - - s kostmi:
0207 14 20- - - - - polovice ali četrtine
0207 14 30- - - - - cela krila z ali brez vršičkov
0207 14 40- - - - - hrbtišča, vratovi, hrbtišča z vratovi, škofije in vršički kril
0207 14 50- - - - - prsa in kosi prs
0207 14 60- - - - - noge in kosi nog
0207 14 70- - - - - drugo
- - - odpadki:
0207 14 91- - - - jetra
0207 14 99- - - - drugo
0210Meso in užitni mesni klavnični odpadki, nasoljeni, v slanici, sušeni ali dimljeni; užitna moka in zdrob iz mesa ali iz klavničnih odpadkov:
- Meso prašičje:
0210 11- - šunke, plečeta in njihovi kosi, s kostmi:
- - - domačih prašičev:
- - - - nasoljeno ali v slanici:
0210 11 11- - - - - šunka in njeni kosi
0210 11 19- - - - - plečeta in njihovi kosi
- - - - sušeno ali dimljeno:
0210 11 31- - - - - šunka in njeni kosi
0210 11 39- - - - - plečeta in njihovi kosi
0210 11 90- - - drugo
0210 12- - prsi s potrebušino in njihovi kosi:
- - - domačih prašičev:
0210 12 11- - - - nasoljene ali v slanici
0210 12 19- - - - sušena ali dimljena
0210 12 90- - - drugo
0210 19- - drugo:
- - - domačih prašičev:
- - - - nasoljeno ali v slanici:
0210 19 10- - - - - prašičje polovice („bacon sides“) ali njihovi kosi („spencers“)
0210 19 20- - - - - skrajšane polovice (tričetrtinske stranice) ali srednji deli („middles“)
0210 19 30- - - - - prednji deli in njihovi kosi
0210 19 40- - - - - hrbet in njegovi kosi
0210 19 50- - - - - drugo
- - - - sušeno ali dimljeno:
0210 19 60- - - - - prednji deli in njihovi kosi
0210 19 70- - - - - hrbet in njegovi kosi
- - - - - drugo:
0210 19 81- - - - - - brez kosti
0210 19 89- - - - - - drugo
0210 19 90- - - drugo
0210 20- Meso, goveje:
0210 20 10- - s kostmi
0210 20 90- - brez kosti
0401Mleko in smetana, nekoncentrirana, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
0401 10- Z vsebnostjo maščobe do vključno 1 mas. %:
0401 10 10- - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 10 90- - drugo
0401 20- Z vsebnostjo maščobe več kot 1 mas. % do vključno 6 mas. %:
- - do vključno 3 mas. %:
0401 20 11- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 20 19- - - drugo
- - več kot 3 mas. %:
0401 20 91- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 20 99- - - drugo
0401 30- Z vsebnostjo maščobe več kot 6 mas. %:
- - do vključno 21 mas. %:
0401 30 11- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 30 19- - - drugo
- - več kot 21 mas. % do vključno 45 mas. %:
0401 30 31- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 30 39- - - drugo
- - več kot 45 mas. %:
0401 30 91- - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno dveh litrov
0401 30 99- - - drugo
0402Mleko in smetana, koncentrirana ali, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
0402 10- V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe do vključno 1,5 mas. %:
- - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
0402 10 11- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 10 19- - - drugo
- - drugo:
0402 10 91- - - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 10 99- - - drugo
- V prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo maščobe več kot 1,5 mas. %:
0402 21- - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
- - - z vsebnostjo maščob do vključno 27 mas. %:
0402 21 11- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
- - - - drugo:
0402 21 17- - - - - z vsebnostjo maščob do vključno 11 mas. %:
0402 21 19- - - - - z vsebnostjo maščob več kot 11 mas. % do vključno 27 mas. %
- - - z vsebnostjo maščob več kot 27 mas. %:
0402 21 91- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 21 99- - - - drugo
0402 29- - drugo:
- - - z vsebnostjo maščob do vključno 27 mas. %:
- - - - drugo:
0402 29 15- - - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 29 19- - - - - drugo
- - - z vsebnostjo maščob več kot 27 mas. %:
0402 29 91- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 29 99- - - - drugo
- Drugo:
0402 91- - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil:
- - - z vsebnostjo maščob do vključno 8 mas. %:
0402 91 11- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 19- - - - drugo
- - - z vsebnostjo maščob več kot 8 mas. % do vključno 10 mas. %:
0402 91 31- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 39- - - - drugo
- - - z vsebnostjo maščob več kot 10 mas. % do vključno 45 mas. %:
0402 91 51- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 59- - - - drugo
- - - z vsebnostjo maščobe več kot 45 mas. %:
0402 91 91- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 91 99- - - - drugo
0402 99- - drugo:
- - - z vsebnostjo maščob do vključno 9,5 mas. %:
0402 99 11- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 99 19- - - - drugo
- - - z vsebnostjo maščob več kot 9,5 mas. % do vključno 45 mas. %:
0402 99 31- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 99 39- - - - drugo
- - - z vsebnostjo maščobe več kot 45 mas. %:
0402 99 91- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 2,5 kg
0402 99 99- - - - drugo
0403Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali, ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10- Jogurt:
- - nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:
- - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščobe:
0403 10 11- - - - do vključno 3 mas. %
0403 10 13- - - - več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 19- - - - več kot 6 mas. %
- - - drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 10 31- - - - do vključno 3 mas. %
0403 10 33- - - - več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 39- - - - več kot 6 mas. %
0403 90- Drugo:
- - nearomatiziran, niti ne vsebuje dodanega sadja, oreškov ali kakava:
- - - v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah:
- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0403 90 11- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0403 90 13- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 19- - - - - več kot 27 mas. %
- - - - drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 90 31- - - - - do vključno 1,5 mas. %
0403 90 33- - - - - več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 39- - - - - več kot 27 mas. %
- - - drugo:
- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil, z vsebnostjo maščob:
0403 90 51- - - - - do vključno 3 mas. %
0403 90 53- - - - - več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 59- - - - - več kot 6 mas. %
- - - - drugo, z vsebnostjo maščob:
0403 90 61- - - - - do vključno 3 mas. %
0403 90 63- - - - - več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 69- - - - - več kot 6 mas. %
0405Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 10- Maslo:
- - z vsebnostjo maščob do vključno 85 mas. %:
- - - naravno maslo:
0405 10 11- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
0405 10 19- - - - drugo
0405 10 30- - - rekombinirano maslo
0405 10 50- - - sirotkino maslo
0405 10 90- - drugo
0405 20- Mlečni namazi:
0405 20 90- - z vsebnostjo maščob več kot 75 mas. %, vendar manj kot 80 mas. % maščobe
0405 90- Drugo:
0405 90 10- - z vsebnostjo maščobe 99,3 mas. % ali več in z vsebnostjo vode do vključno 0,5 mas. %
0405 90 90- - drugo
0406Sir in skuta:
0406 10- Sveži (nezrel ali nenasoljen ) sir, vključno sir iz sirotke in skuta:
0406 10 20- - z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. %:
0406 10 80- - drugo
0406 20- Sir, nariban ali v prahu, vseh vrst:
0406 20 10- - zeliščni sir glarus (znan kot schabziger), narejen iz posnetega mleka in zmešan s fino zdrobljenimi zelišči
0406 20 90- - - drugo
0406 30- Sir, topljen, razen naribanega, ali v prahu:
0406 30 10- - za proizvodnjo katerih se uporabljajo le siri, kot so ementalski sir, gruyère in appenzell in ki lahko vsebujejo dodani zeliščni sir glarus (znan kot schabziger); pripravljen za prodajo na drobno, z vsebnostjo maščob v suhi snovi do vključno 56 mas.%
- - drugo:
- - - z vsebnostjo maščob do vključno 36 mas. % in z vsebnostjo maščob v suhi snovi:
0406 30 31- - - - do vključno 48 mas. %
0406 30 39- - - - več kot 48 mas. %
0406 30 90- - - z vsebnostjo maščob več kot 36 mas. %
0406 40- Sir z modrimi ali podobnimi žlahtnimi plesnimi, nastalimi v jedru sira, proizveden s Penicillium roqueforti:
0406 40 10- - roquefort
0406 40 50- - gorgonzola
0406 40 90- - drugo
0406 90- Sir, drug:
0406 90 01- - za predelavo
- - drugi:
0406 90 13- - - ementalec
0406 90 15- - - grojer, sbrinz
0406 90 17- - - bergkaese, appenzell
0406 90 18- - - Fromage fribourgeois, Vacherin mont d'Ali in Tete de Moine
0406 90 19- - - glarus zeliščni sir (znan kot schabziger), narejen iz posnetega mleka in zmešan s fino zdrobljenimi zelišči
0406 90 21- - - cheddar
0406 90 23- - - edamec
0406 90 25- - - tilsit
0406 90 27- - - butterkaese
0406 90 29- - - kačkaval
0406 90 32- - - feta:
0406 90 35- - - kefalo-tyri
0406 90 37- - - finlandia
0406 90 39- - - jarlsberg
- - - drugo:
0406 90 50- - - - siri iz ovčjega ali bivoljega mleka v embalaži s slanico ali v mehovih iz ovčje ali kozje kože
- - - - drugo:
- - - - - z vsebnostjo maščob do vključno 40 mas. % in vsebnostjo vode v nemaščobni snovi:
- - - - - - do vključno 47 mas. %:
0406 90 61- - - - - - - grana padano, parmigiano reggiano
0406 90 63- - - - - - - fiore sardo, pecorino
0406 90 69- - - - - - - drugi
- - - - - - več kot 47 mas. % do vključno 72 mas. %:
0406 90 73- - - - - - - provolone
0406 90 75- - - - - - - asiago, caciocavallo, montasio, ragusano
0406 90 76- - - - - - - danbo, fontal, fontina, fynbo, havarti, maribo, samsoe
0406 90 78- - - - - - - gavda
0406 90 79- - - - - - - esrom, italico, kernhem, saint-nectaire, saint-paulin, taleggio
0406 90 81- - - - - - - cantal, cheshire, wensleydale, lancashire, double gloucester, blarney, colby, monterey
0406 90 82- - - - - - - camembert,
0406 90 84- - - - - - - brie
0406 90 85- - - - - - - kefalograviera, kasseri
- - - - - - - drugi siri z vsebnostjo vode, izračunane nemaščobnih snovi:
0406 90 86- - - - - - - - več kot 47 mas. % do vključno 52 mas. %
0406 90 87- - - - - - - - več kot 52 mas. % do vključno 62 mas. %
0406 90 88- - - - - - - - več kot 62 mas. % do vključno 72 mas. %
0406 90 93- - - - - - več kot 72 mas. %
0406 90 99- - - - - drugo
0409 00 00Med, naravni
0701Krompir, svež ali ohlajen:
0701 90- Drug:
0701 90 10- - za proizvodnjo škroba
- - drug:
0701 90 50- - - nov, od 1. januarja do 30. junija
0701 90 90- - - drug
0702 00 00 Paradižnik, svež ali ohlajen:
ex 0702 00 00- od 1. aprila do 31. avgusta
0704Zelje, cvetača, kolerabice, ohrovt in podobne užitne kapusnice, sveže ali ohlajene:
0704 10 00- Cvetača in brokoli:
ex 0704 10 00- - cvetača
ex 0704 10 00- - glavnat brokoli
0704 20 00- Brstični ohrovt
0704 90- Druge:
0704 90 10- - belo in rdeče zelje
0707 00Kumare in kumarice, sveže ali ohlajene:
0707 00 05- Kumare:
ex 0707 00 05- - od 1. aprila do 30. junija
0707 00 90- Kumarice:
ex 0707 00 90- - od 1. septembra do 31. oktobra
0709Druge vrtnine, sveže ali hlajene:
0709 60- plodovi iz rodu Capsicum ali iz rodu Pimenta:
0709 60 10- - sladke paprike
- - drugi:
0709 60 91- - - iz rodu Capsicum, za proizvodnjo capsicina ali barvil na bazi capsicum oljnih smol
0709 60 95- - - za industrijsko proizvodnjo eteričnih olj ali smol
0709 60 99- - - drugi
0709 70 00- Špinača, novozelandska špinača in vrtna loboda
0805Agrumi, sveži ali suhi:
0805 20- Mandarine (vključno tangerine in mandarine satsuma); klementine, mandarine wilking in podobni hibridi agrumov):
0805 20 10- - klementine:
ex 0805 20 10- - - od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 30- - monrealke in mandarine satsuma:
ex 0805 20 30- - - od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 50- - mandarine in mandarine wilking:
ex 0805 20 50- - - od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 70- - tangerine:
ex 0805 20 70- - - od 1. oktobra do 31. decembra
0805 20 90- - druge:
ex 0805 20 90- - - od 1. oktobra do 31. decembra
0806Grozdje, sveže ali suho:
0806 10- Sveže:
0806 10 10- - namizno grozdje:
ex 0806 10 10- - - od 1. julija do 30. septembra
0806 10 90- - drugo:
ex 0806 10 90- - - od 1. julija do 30. septembra
0807Melone, (vključno lubenice) in papaja, sveže:
- Melone (vključno lubenice):
0807 11 00- - lubenice:
ex 0807 11 00- - - od 1. julija do 30. avgusta
0808Jabolka, hruške in kutine, sveže:
0808 10- Jabolka:
0808 10 10- - jabolka za predelavo v mošt, razsuta, od 16. septembra do 15. decembra
0808 10 80- - - drugo
0808 20- Hruške in kutine:
- - hruške:
0808 20 10- - - hruške za predelavo v mošt, razsute, od 1. avgusta do 31. decembra
0808 20 50- - - druge
0808 20 90- - kutine
0809Marelice, češnje in višnje, breskve (vključno z nektarinami), slive in trnulje, sveže:
0809 10 00- Marelice
0809 20- Češnje in višnje:
0809 20 05- - višnje (Prunus cerasus)
0809 20 95- - druge
0809 30- Breskve, vključno z nektarinami:
0809 30 10- - nektarine
0809 30 90- - druge:
ex 0809 30 90- - - od 1. junija do 30. avgusta
0809 40- Slive in trnulje:
0809 40 05- - slive
0809 40 90- - trnulje
0810Drugo sadje, sveže:
0810 10 00- Jagode
0810 20- Maline, robide, murve in Loganove robide:
0810 20 10- - maline
0810 20 90- - drugo
0810 50 00 - Kivi (Actinidia chinensis Planch.):
ex 0810 50 00- - od 1. novembra do 31. marca
1509Oljčno olje in njegove frakcije, prečiščeno ali neprečiščeno, toda kemično nemodificirano:
1509 10- Deviško:
1509 10 10- - lampantno oljčno olje
1509 10 90- - drugo
1509 90 00- Drugo:
ex 1509 90 00- - v pakiranju z vsebino več kot 25 litrov
ex 1509 90 00- - drugo
1601 00Klobase in podobni izdelki, iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi; sestavljena živila na osnovi teh proizvodov:
1601 00 10- Iz jeter
- Drugo:
1601 00 91- - klobase, suhe ali za mazanje, nekuhane
1601 00 99- - drugo
1602Drugi pripravljeni ali konzervirani izdelki iz mesa, klavničnih odpadkov ali krvi:
1602 10 00- Homogenizirani proizvodi
1602 20- Iz jeter katere koli živali:
- - gosja ali račja jetra:
1602 20 11- - - ki vsebujejo 75 mas. % ali več mastnih jeter
1602 20 19- - - drugo
1602 20 90- - drugo
- Iz perutnine iz tarifne številke 0105:
1602 31- - puranov:
- - - ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 31 11- - - - ki vsebujejo izključno nekuhano puranje meso
1602 31 19- - - - drugo
1602 31 30- - - ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 31 90- - - drugo
1602 32- - kokoši in petelinov vrste Gallus domesticus:
- - - ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 32 11- - - - nekuhano
1602 32 19- - - - drugo
1602 32 30- - - ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 32 90- - - drugo
1602 39- - drugo:
- - - ki vsebujejo 57 mas. % ali več perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 39 21- - - - nekuhano
1602 39 29- - - - drugo
1602 39 40- - - ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 57 mas. % perutninskega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 39 80- - - drugo
- Prašičev:
1602 41- - šunka in njeni kosi:
1602 41 10- - - domačih prašičev
1602 41 90- - - drugo
1602 42- - plečeta in njihovi kosi:
1602 42 10- - - domačih prašičev
1602 42 90- - - drugo
1602 49- - drugo, vključno mešanice:
- - - domačih prašičev:
- - - - ki vsebujejo 80 mas.% ali več mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora:
1602 49 11- - - - - hrbet (brez vratu) in njegovi kosi, vključno z mešanicami hrbta ali šunke (noge)
1602 49 13- - - - - vrat z zgornjim plečetom in njihovi kosi, vključno z mešanicami vratu in pleč
1602 49 15- - - - - druge mešanice, ki vsebujejo šunke (noge), pleča, hrbet ali vrat z zgornjim delom plečeta in njihove kose
1602 49 19- - - - - drugo
1602 49 30- - - - ki vsebujejo 40 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora
1602 49 50- - - - ki vsebujejo manj kot 40 mas. % mesa ali klavničnih odpadkov katere koli vrste, vključno z maščobami katere koli vrste ali kakršnega koli izvora
1602 49 90- - - drugo
1602 50- Goved:
1602 50 10- - nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
- - drugo:
- - - v nepredušni embalaži:
1602 50 31- - - - „Corned beef“
1602 50 39- - - - drugo
1602 50 80- - - drugo
1602 90- Drugo, vključno z izdelki iz krvi katerih koli živali:
1602 90 10- - pripravki iz krvi katerih koli živali
- - drugo:
1602 90 31- - - divjadi ali kuncev
1602 90 41- - - severnih jelenov
- - - drugo:
1602 90 51- - - - ki vsebujejo meso ali klavnične odpadke domačih prašičev
- - - - drugo:
- - - - - ki vsebujejo goveje meso ali klavnične odpadke:
1602 90 61- - - - - - nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov
1602 90 69- - - - - - drugo
- - - - - drugo:
- - - - - - ovčje ali kozje:
- - - - - - - nekuhano; mešanice kuhanega mesa ali klavničnih odpadkov in nekuhanega mesa ali klavničnih odpadkov:
1602 90 72- - - - - - - - ovčje
1602 90 74- - - - - - - - kozje
- - - - - - - drugo:
1602 90 76- - - - - - - - ovčje
1602 90 78- - - - - - - - kozje
1602 90 98- - - - - - drugo
_________________________
PRILOGA IV
KONCESIJE SKUPNOSTI ZA RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE ČRNE GORE
(PROIZVODI IZ ČLENA 29(2) TEGA SPORAZUMA)

Za uvoz naslednjih proizvodov s poreklom iz Črne gore v Evropsko skupnost se uporabljajo koncesije, navedene spodaj.

Oznaka KN
Pododdelek
TARIC
Poimenovanje
Od začetka veljavnosti tega sporazuma do 31. decembra istega leta (n)
Od 1. januarja do 31. decembra (n+1)
Za vsako naslednje leto, od 1. januarja do 31. decembra
0301 91 10
0301 91 90
0302 11 10
0302 11 20
0302 11 80
0303 21 10
0303 21 20
0303 21 80
0304 19 15
0304 19 17
ex 0304 19 19
ex 0304 19 91
0304 29 15
0304 29 17
ex 0304 29 19
ex0304 99 2 1
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
0305 49 45
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80










30
10


30
11, 12, 20
10
50
61
61
Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; sušena, soljena ali v slanici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
90 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
80 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
70 % dajatve MFN
0301 93 00
0302 69 11
0303 79 11
ex 0304 19 19
ex 0304 19 91
ex 0304 29 19
ex 030499 21
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
ex 0305 49 80
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80



20
20
20
16
20
60
30
63
63
Krap: živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 10 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 90 % dajatve MFN		TK: 10 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN		TK: 10 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 70 % dajatve MFN
ex 0301 99 80
0302 69 61
0303 79 71
ex 304 19 39
ex 304 19 99
ex 304 29 99
ex 304 99 99
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
ex 0305 49 80
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80
80


80
77
50
20
30
70
40
65
65
Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 55 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 30 % dajatve MFN
ex 0301 99 80
0302 69 94
ex 0303 77 00
ex 304 19 39
ex 304 19 99
ex 304 29 99
ex 304 99 99
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
ex 0305 49 80
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80
22

10
85
79
60
70
40
80
50
67
67
Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
80 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
55 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
30 % dajatve MFN
Oznaka KN
Pododdelek
TARIC
Poimenovanje
Obseg letnih tarifnih kvot (neto teža)
1604 13 11
1604 13 19
ex 1604 20 50



10,19
Pripravljene ali konzervirane sardele
TK: 200 t po 6 %
Preko tarifne kvote:
polna dajatev MFN (1)
1604 16 00
1604 20 40		Pripravljeni ali konzervirani sardoni
TK: 200 t po 12,5 %
Preko tarifne kvote:
polna dajatev MFN (1)
(1) Začetna kvota znaša 200 ton. Od 1. januarja v četrtem letu po začetku veljavnosti tega sporazuma se obseg kvote poveča na 250 ton, če je bilo do 31. decembra navedenega leta uporabljenih vsaj 80 % skupnega obsega kvote predhodnega leta. Povečan obseg kvote, če se izvaja, se uporablja dokler se pogodbenici tega sporazuma ne dogovorita drugače.

Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604, razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in sardonov, se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:

Leto
leto 1
(dajatev v %)
leto 3
(dajatev v %)
leto 5 in naslednja leta
(dajatev v %)
Dajatev
90 % dajatve MFN
80 % dajatve MFN
70 % dajatve MFN
PRILOGA V

KONCESIJE ČRNE GORE ZA RIBE IN RIBIŠKE PROIZVODE SKUPNOSTI
PROIZVODI IZ ČLENA 30(2) TEGA SPORAZUMA

Za uvoz naslednjih izdelkov s poreklom iz Evropske skupnosti v Črno goro se uporabljajo naslednje koncesije:

Oznaka KN
Poimenovanje
Od začetka veljavnosti Sporazuma do 31. decembra istega leta (n)
Od 1. januarja do 31. decembra (n+1)
Za vsako naslednje leto, od 1. januarja do 31. decembra
0301 91 10
0301 91 90
0302 11 10
0302 11 20
0302 11 80
0303 21 10
0303 21 20
0303 21 80
0304 19 15
0304 19 17
ex 0304 19 19
ex 0304 19 91
0304 29 15		Postrv (Salmo trutta, Oncorhynchus mykiss, Oncorhynchus clarki, Oncorhynchus aguabonita, Oncorhynchus gilae, Oncorhynchus apache, Oncorhynchus chrysogaster): živa; sveža ali ohlajena; zamrznjena; sušena, soljena ali v slanici, dimljena; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
90 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
80 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
70 % dajatve MFN
0304 29 17
ex 0304 29 19
ex0304 992 1
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
0305 49 45
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80
ex 0301 99 80
0302 69 61
0303 79 71
ex 304 19 39
ex 304 19 99
ex 304 29 99
ex 304 99 99
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
ex 0305 49 80
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80		Špar (Dentex dentex in Pagellus spp.): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanic, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 80 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 60 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote: 40 % dajatve MFN
ex 0301 99 80
0302 69 94
ex 0303 77 00
ex 304 19 39
ex 304 19 99
ex 304 29 99
ex 304 99 99
ex 0305 10 00
ex 0305 30 90
ex 0305 49 80
ex 0305 59 80
ex 0305 69 80		Brancin (Dicentrarchus labrax): živ; svež ali ohlajen; zamrznjen; sušen, soljen ali v slanici, dimljen; fileti in drugo ribje meso; moka, zdrob in peleti, primerni za človeško prehranoTK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
80 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
60 % dajatve MFN		TK: 20 t po 0 %
Preko tarifne kvote:
40 % dajatve MFN
Oznaka KN
Poimenovanje
Obseg letnih tarifnih kvot (neto teža)
1604 13 11
1604 13 19
ex 1604 20 50		Pripravljene ali konzervirane sardele
TK: 20 t po 50 % MFN
Preko tarifne kvote:
polna dajatev MFN
1604 16 00
1604 20 40		Pripravljeni ali konzervirani sardoni
TK: 10 t po 50 %
Preko tarifne kvote:
polna dajatev MFN

Veljavna stopnja dajatve za vse proizvode iz tarifne številke HS 1604, razen pripravljenih ali konzerviranih sardin in sardonov, se zniža v skladu z naslednjim časovnim razporedom:
Leto
leto 1
(dajatev v %)
leto 2
(dajatev v %)
leto 3
(dajatev v %)
leto 4 in naslednja leta
(dajatev v %)
Dajatev
80 % dajatve MFN
70 % dajatve MFN
60 % dajatve MFN
50 % dajatve MFN

PRILOGA VI

USTANAVLJANJE: FINANČNE STORITVE
(iz poglavja II naslova V tega sporazuma)

FINANČNE STORITVE: OPREDELITVE POJMOV

Finančna storitev je vsaka storitev finančne narave, ki jo opravi ponudnik finančnih storitev pogodbenice.

Finančne storitve zajemajo naslednje dejavnosti:

A. Vse zavarovalniške in z zavarovanjem povezane storitve:
B. Bančne in druge finančne storitve (razen zavarovanja):
V opredelitvi finančnih storitev niso zajete naslednje dejavnosti:

(a) dejavnosti, ki jih opravljajo centralne banke in druge javne ustanove pri izvajanju monetarne politike in politike menjalnega tečaja;

(b) dejavnosti, ki jih za račun ali s poroštvom vlade opravljajo centralne banke, vladne agencije ali službe ali javne ustanove, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci s takimi osebami javnega prava;

(c) dejavnosti v okviru zakonskega sistema socialnega varstva ali javnega pokojninskega načrta, razen kadar lahko te dejavnosti opravljajo ponudniki finančnih storitev v konkurenci z osebami javnega prava ali zasebnimi ustanovami.

______________________
PRILOGA VII
PRAVICE INTELEKTUALNE, INDUSTRIJSKE IN POSLOVNE LASTNINE
(IZ ČLENA 75 tega sporazuma)

Člen 75(4) Sporazuma se nanaša na naslednje večstranske konvencije, katerih pogodbenice so države članice ali ki jih države članice dejansko uporabljajo:

- Konvencija o ustanovitvi Svetovne organizacije za intelektualno lastnino (Konvencija WIPO, Stockholm, 1967, kakor je bila spremenjena leta 1979);

- Bernska konvencija za varstvo književnih in umetniških del (Pariški akt, 1971);

- Bruseljska konvencija o razdelitvi signalov za prenos programa po satelitu (Bruselj, 1974);

- Budimpeštanska pogodba o mednarodnem priznanju depozita mikroorganizmov za postopek patentiranja (Budimpešta, 1977, kakor je bila spremenjena leta 1980);

- Haaški sporazum o mednarodnem depozitu industrijskih vzorcev in modelov (Londonski akt, 1934, in Haaški akt, 1960);

- Locarnski aranžma o ustanovitvi mednarodne klasifikacije za industrijske vzorce in modele (Locarno, 1968, kakor je bil spremenjen leta 1979);

- Madridski sporazum o mednarodnem registriranju znamk (Stockholmska listina, 1967, spremenjena v letu 1979);

- Protokol v zvezi z Madridskim sporazumom o mednarodnem registriranju znamk (Madridski protokol, 1989);

- Nicejski aranžma o mednarodni klasifikaciji blaga in storitev zaradi registracije znamk (Ženeva 1977, spremenjen v letu 1979);

- Pariška konvencija za varstvo industrijske lastnine (Stockholmska listina, 1967, dopolnjena v letu 1979);

- Pogodba o sodelovanju na področju patentov (Washington 1970, spremenjena v letu 1979 in dopolnjena v letu 1984);

- Pogodba o patentnem pravu (Ženeva, 2000);

- Mednarodna konvencija o varstvu novih sort rastlin (Konvencija MKVNR Convention, Pariz, 1961, kakor je bila spremenjena leta 1972, 1978 in 1991);

- Mednarodna konvencija za varstvo proizvajalcev fonogramov pred nedovoljenim presnemavanjem njihovih fonogramov (Konvencija o fonogramih, Ženeva, 1971);

- Mednarodna konvencija za varstvo izvajalcev, proizvajalcev fonogramov in radiodifuznih organizacij (Rimska konvencija, 1961);

- Strasbourški sporazum o mednarodni klasifikaciji patentov (Strasbourg, 1971, kakor je bil spremenjen leta 1979);

- Pogodba o pravu znamk (Ženeva, 1994);

- Dunajski sporazum o mednarodni klasifikaciji figurativnih elementov znamk (Dunaj, 1973, kakor je bil spremenjen leta 1985);

- Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o avtorskih pravicah (Ženeva, 1996);

- Pogodba Svetovne organizacije za intelektualno lastnino o izvedbah in fonogramih (Ženeva, 1996);

- Evropska patentna konvencija;

- Sporazum WTO o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine.

________________________




PROTOKOL 1
O TRGOVINI S PREDELANIMI KMETIJSKIMI PROIZVODI
MED SKUPNOSTJO
IN ČRNO GORO




ČLEN 1

1. Skupnost in Črna gora za predelane kmetijske proizvode uporabljata dajatve, navedene v Prilogah I in II, v skladu s tam navedenimi pogoji, ne glede na to, ali so omejene s kvoto ali ne.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloča o:

(a) razširitvi seznama predelanih kmetijskih proizvodov v skladu s tem protokolom,

(b) spremembah glede dajatev iz prilog I in II,

(c) povečanju ali odpravi tarifnih kvot.

3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet lahko nadomesti dajatve, določene s tem protokolom, z režimom, vzpostavljenim na podlagi tržnih cen kmetijskih proizvodov v Skupnosti oziroma Črni gori, ki se dejansko uporabljajo za proizvodnjo predelanih kmetijskih proizvodov in so predmet tega protokola.
ČLEN 2

Dajatve, ki se uporabljajo v skladu s členom 1, se lahko znižajo s sklepom Stabilizacijsko-pridružitvenega sveta:

(a) kadar se pri trgovini med Skupnostjo in Črno goro znižajo dajatve, ki se uporabljajo za osnovne proizvode, ali

(b) kot odgovor na znižanja, ki izhajajo iz medsebojnih koncesij v zvezi s predelanimi kmetijskimi proizvodi.

Znižanja, predvidena v točki (a), se izračunajo na delu dajatve, ki je določen kot kmetijski element, ki ustreza dejansko uporabljenim kmetijskim proizvodom v proizvodnji zadevnega predelanega kmetijskega proizvoda, in se odštejejo od dajatev, ki se uporabljajo za te osnovne kmetijske proizvode.

ČLEN 3

Skupnost in Črna gora se medsebojno obveščata o upravnih predpisih, sprejetih za proizvode, ki so zajeti v tem protokolu. Na podlagi teh upravnih predpisov naj bi se vsem zainteresiranim strankam zagotovila enaka obravnava, predpisi pa naj bi bili čimbolj preprosti in prožni.


PRILOGA I

CARINE, KI VELJAJO ZA UVOZ BLAGA S POREKLOM IZ ČRNE GORE
V SKUPNOST

Naslednji predelani kmetijski proizvodi s poreklom iz Črne gore se v Skupnost uvozijo z dajatvijo nič.

Oznaka KN
Poimenovanje
(1)
(2)
0403Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10- Jogurt:
--aromatiziran ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
---v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51----do vključno 1,5 mas. %
0403 10 53----več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 10 59----več kot 27 mas. %
--- drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91----do vključno 3 mas. %
0403 10 93----več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 10 99----več kot 6 mas. %
0403 90- Drugo:
--aromatizirano ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
---v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71----do vključno 1,5 mas. %
0403 90 73----več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
0403 90 79----več kot 27 mas. %
---drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91----do vključno 3 mas. %
0403 90 93----več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
0403 90 99----več kot 6 mas. %
0405Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20- Mlečni namazi:
0405 20 10--z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe
0405 20 30-- z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe
0501 00 00Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0502Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak:
0505Kože in drugi deli ptic, s perjem ali puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja
0506Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno pripravljeni (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov:
0507Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov:
0508 00 00Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0510 00 00Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
0511Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za človeško prehrano:
- Drugo:
0511 99--drugo:
--- spužve, naravne, živalskega izvora:
0511 99 31---- surove
0511 99 39---- druge
0511 99 85--- drugo
ex 0511 99 85---- konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0710Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00-Sladka koruza
0711Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90- Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
-- vrtnine:
0711 90 30---sladka koruza
0903 00 00Maté čaj
1212Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa, sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1212 20 00-Morske alge in druge alge
1302Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
-Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00--iz sladkih koreninic
1302 13 00--hmelja
1302 19--drugi:
1302 19 80--- drugi
1302 20-Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10--suhe
1302 20 90-- druge
-Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljene iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00--agar-agar
1302 32--sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10---iz rožiča ali rožičevih semen
1401Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje):
1404Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1505Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom:
1506 00 00Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
1515Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515 90- Drugo:
1515 90 11-- tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
ex 1515 90 11--- jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
1516Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20- Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10--hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
1517Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516:
1517 10-Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10-- ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
1517 90- Drugo:
1517 90 10-- ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
--drugo:
1517 90 93--užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
1518 00Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10-Linoksin
- Drugo:
1518 00 91--živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516
--drugo:
1518 00 95---neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij
1518 00 99--- drugo
1520 00 00Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
1521Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani:
1522 00Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10-Degras
1702Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00-Kemično čista fruktoza
1702 90-Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
1702 90 10--kemično čista maltoza
1704Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1803Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena:
1804 00 00Kakavovo maslo, maščobe in olje
1805 00 00Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil
1806Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1901Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1902Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
-Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00--ki vsebujejo jajca
1902 19--druge:
1902 19 10---ki ne vsebuje navadne pšenične moke ali zdroba
1902 19 90--- drugo
1902 20-Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
--druge:
1902 20 91---kuhane
1902 20 99--- drugo
1902 30-Druge testenine:
1902 30 10- - posušene
1902 30 90-- drugo
1902 40-Kuskus:
1902 40 10--nepripravljen
1902 40 90-- drugo
1903 00 00Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno
1904Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1905Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
2001Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90- Drugo:
2001 90 30--sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2001 90 40--jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2001 90 60--palmovi srčki
2004Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2004 10- Krompir:
-- drugo
2004 10 91---v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2004 90- Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10--sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2005Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2005 20- Krompir:
2005 20 10--v obliki moke, zdroba ali kosmičev
2005 80 00-Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
2008Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
- Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11-- arašidi:
2008 11 10---arašidno maslo
- Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19:
2008 91 00--palmovi srčki
2008 99--drugo:
- - - ki ne vsebuje dodanega alkohola:
- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85-----koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
2008 99 91-----jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
2101Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
--pripravki:
2102Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002); pripravljeni pecilni praški:
2103Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimb; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2104Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:
2105 00Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2106Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10-Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:
2106 10 20--ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
2106 10 80-- drugo
2106 90- Drugo:
2106 90 20--sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač
--drugo:
2106 90 92---ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba:
2106 90 98--- drugo
2201Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg:
2202Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009:
2203 00Pivo, izdelano iz slada:
2205Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:
2207Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola:
2208Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
- - - - - - drugo:
2402Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:
2403Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2905Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati:
-Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00--manitol
2905 44--D-glucitol (sorbitol):
---v vodni raztopini:
2905 44 11----ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola
2905 44 19---- drugi
- - - drugi:
2905 44 91----ki vsebuje do vključno 2 mas. % D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola
2905 44 99---- drugi
2905 45 00--glicerol
3301Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90- Drugo:
3301 90 10--terpenski stranski produkti deterpenizacije eteričnih olj
--ekstrahirane oleo-smole
3301 90 21--- sladkih koreninic in hmelja
3301 90 30--- drugo
3301 90 90-- drugo
3302Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10-Za uporabo v industriji hrane ali pijač
--za uporabo v industriji pijač:
---preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
3302 10 10----z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %
- - - - drugo:
3302 10 21-----ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
3302 10 29- - - - - drugo
3501Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10-Kazein:
3501 10 10--za proizvodnjo regeneriranih tekstilnih vlaken
3501 10 50--za industrijsko rabo, razen za proizvodnjo hrane ali krme
3501 10 90-- drugo
3501 90 - Drugo:
3501 90 90-- drugo
3505Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10- Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10 10--dekstrini
- - drugi modificirani škrobi:
3505 10 90--- drugo
3505 20-Lepila:
3505 20 10--ki vsebujejo do 25 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3505 20 30--ki vsebujejo od vključno 25 mas. % do 55 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3505 20 50--ki vsebujejo od vključno 55 mas. % do 80 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3505 20 90--ki vsebujejo 80 mas. % ali več škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
3809Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10-Na osnovi škrobnih snovi:
3809 10 10--ki vsebujejo do 55 mas. % takih substanc
3809 10 30--ki vsebujejo 55 mas. % ali več, vendar do 70 mas. % takih substanc
3809 10 50--ki vsebujejo od vključno 70 mas. % do 83 mas. % takih substanc
3809 10 90--ki vsebujejo 83 mas. % ali več takih substanc
3823Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:
3824Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60-Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44:
--v vodni raztopini:
3824 60 11--ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola
3824 60 19--- drug
--drug:
3824 60 91--ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola
3824 60 99--- drug
PRILOGA II
DAJATVE PRI UVOZU BLAGA S POREKLOM
IZ SKUPNOSTI V ČRNO GORO
(takojšnje ali postopne)

Oznaka KN
Poimenovanje
Stopnja dajatve (% MFN)
2008
2009
2010
2011
2012 in pozneje
(1)
(2)
(3)
(4)
(5)
(6)
(7)
0403Pinjenec, kislo mleko in kisla smetana, jogurt, kefir in drugo fermentirano ali kislo mleko in smetana, koncentrirani ali ne ali, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila, ali aromatizirani ali ki vsebujejo dodano sadje, oreške ali kakav ali ne:
0403 10- Jogurt:
--aromatiziran ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
--- v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 51----do vključno 1,5 mas. %
80
60
40
20
0
0403 10 53----več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
80
60
40
20
0
0403 10 59----več kot 27 mas. %
80
60
40
20
0
--- drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 10 91----do vključno 3 mas. %
80
60
40
20
0
0403 10 93----več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
80
60
40
20
0
0403 10 99----več kot 6 mas. %
80
60
40
20
0
0403 90- Drugo:
--aromatizirano ali ki vsebuje dodano sadje, oreške ali kakav:
---v prahu, granulah ali drugih trdnih oblikah, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 71----do vključno 1,5 mas. %
80
60
40
20
0
0403 90 73----več kot 1,5 mas. % do vključno 27 mas. %
80
60
40
20
0
0403 90 79----več kot 27 mas. %
80
60
40
20
0
---drugo, z vsebnostjo mlečnih maščob:
0403 90 91----do vključno 3 mas. %
80
60
40
20
0
0403 90 93----več kot 3 mas. % do vključno 6 mas. %
80
60
40
20
0
0403 90 99----več kot 6 mas. %
80
60
40
20
0
0405Maslo ter druge maščobe in olja, dobljeni iz mleka; mlečni namazi:
0405 20- Mlečni namazi:
0405 20 10--z vsebnostjo maščob 39 mas. % ali več, vendar z manj kot 60 mas. % maščobe
90
80
70
60
50
0405 20 30-- z vsebnostjo maščob 60 mas. % ali več, do vključno 75 mas. % maščobe
90
80
70
60
50
0501 00 00Človeški lasje, surovi, umiti ali neumiti, razmaščeni ali nerazmaščeni; odpadki človeških las
0
0
0
0
0
0502Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev; jazbečeva dlaka in druge živalske dlake za izdelovanje ščetk; odpadki teh ščetin ali dlak:
0502 10 00-Ščetine in dlake domačih in divjih prašičev in odpadki teh ščetin
0
0
0
0
0
0502 90 00- Drugo
0
0
0
0
0
0505Kože in drugi deli ptic, s perjem in puhom, perje in deli perja (z odrezanimi ali neodrezanimi robovi) ter puh, ki niso naprej obdelani, razen s čiščenjem, dezinficiranjem ali pripravljanjem za konzerviranje; prah in odpadki perja ali delov perja:
0505 10-Vrsta perja, ki se uporablja za polnjenje; puh:
0505 10 10--surovo
0
0
0
0
0
0505 10 90-- drugo
0
0
0
0
0
0505 90 00- Drugo
0
0
0
0
0
0506Kosti in strženi rogov, surovi, razmaščeni, enostavno preparirani (toda nerazrezani v oblike), namočeni v kislino ali brez želatine; prah in odpadki teh izdelkov:
0506 10 00-Kostna tkiva in kosti, namočeni v kislino
0
0
0
0
0
0506 90 00- Drugo
0
0
0
0
0
0507Slonova kost, želvovina, kitova kost, dlake kitove kosti, rogovi, parožki, kopita, nohti, kremplji in kljuni, surovo ali enostavno pripravljeno, toda nerazrezano v oblike; prah in odpadki teh izdelkov:
0507 10 00-Slonova kost; prah in odpadki slonove kosti
0
0
0
0
0
0507 90 00- Drugo
0
0
0
0
0
0508 00 00Korale in podobni materiali, surovi ali enostavno pripravljeni, vendar drugače neobdelani; oklepi mehkužcev, rakov ali iglokožcev, sipine kosti, surovi, enostavno pripravljeni, toda nerazrezani v oblike; prah in odpadki teh izdelkov
0
0
0
0
0
0510 00 00Ambra, bobrovina, cibet in mošus; kantaride; žolči, posušeni ali neposušeni; žleze in druge živalske snovi, ki se uporabljajo za proizvodnjo farmacevtskih izdelkov, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali kako drugače začasno konzervirani
0
0
0
0
0
0511Proizvodi živalskega izvora, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu; mrtve živali iz 1. in 3. poglavja, neuporabne za človeško prehrano:
- Drugo:
0511 99--drugo:
--- spužve, naravne, živalskega izvora:
0511 99 31---- surove
0
0
0
0
0
0511 99 39---- druge
0
0
0
0
0
0511 99 85--- drugo
ex 0511 99 85---- konjska žima in odpadki konjske žime, zloženi v plasteh ali ne, s podlago ali brez podlage
0
0
0
0
0
0710Vrtnine (termično neobdelane ali termično obdelane s paro ali kuhanjem v vodi), zamrznjene:
0710 40 00-Sladka koruza
0
0
0
0
0
0711Vrtnine, začasno konzervirane (npr.: z žveplovim dioksidom, v slanici, žveplani vodi ali drugih raztopinah za začasno konzerviranje), vendar kot takšne neprimerne za takojšnjo porabo:
0711 90- Druge vrtnine; mešanice vrtnin:
-- vrtnine:
0711 90 30---sladka koruza
0
0
0
0
0
0903 00 00Maté čaj
0
0
0
0
0
1212Rožiči, morske in druge alge, sladkorna pesa in sladkorni trs, sveži, ohlajeni, zamrznjeni ali sušeni, zmleti ali ne; sadne koščice in jedrca iz sadnih koščic in drugi rastlinski proizvodi (vključno nepražene korenine cikorije, vrste Cichorium intybus sativum), ki se uporabljajo predvsem za človeško prehrano in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1212 20 00-Morske alge in druge alge
0
0
0
0
0
1302Rastlinski sokovi in ekstrakti; pektinske snovi, pektinati in pektati; agar-agar in druge sluzi ter sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
-Rastlinski sokovi in ekstrakti:
1302 12 00--iz sladkih koreninic
0
0
0
0
0
1302 13 00--hmelja
0
0
0
0
0
1302 19--drugi:
1302 19 80--- drugi
0
0
0
0
0
1302 20-Pektinske snovi, pektinati in pektati:
1302 20 10--suhe
0
0
0
0
0
1302 20 90-- druge
0
0
0
0
0
-Sluzi in sredstva za zgoščevanje, dobljeni iz rastlinskih proizvodov, modificirani ali nemodificirani:
1302 31 00--agar-agar
0
0
0
0
0
1302 32--sluzi in sredstva za zgoščevanje, ekstrahirani iz rožičev, rožičevih semen ali semena guara, modificirani ali nemodificirani:
1302 32 10---iz rožiča ali rožičevih semen
0
0
0
0
0
1401 Rastlinski materiali, ki se uporabljajo predvsem za pletarstvo (npr.: bambus, španski trs, trs, rogoz, vrbovo protje, rafija, očiščena žitna slama, beljena ali barvana, in lipovo lubje):
1401 10 00-Bambus
0
0
0
0
0
1401 20 00-Španski trs
0
0
0
0
0
1401 90 00- Drugo
0
0
0
0
0
1404Rastlinski proizvodi, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1404 20 00-Linters iz bombaža
0
0
0
0
0
1404 90 00- Drugi
0
0
0
0
0
1505Maščobe iz volne in mastne snovi, dobljene iz teh maščob, vključno z lanolinom:
1505 00 10-Maščoba iz volne, surova
0
0
0
0
0
1505 00 90- Drugo
0
0
0
0
0
1506 00 00Druge masti in olja živalskega izvora in njihove frakcije, prečiščene ali neprečiščene, toda kemično nemodificirane
0
0
0
0
0
1515Druge rastlinske masti in olja, nehlapna (vključno z jojoba oljem) in njihove frakcije, prečiščeni ali neprečiščeni, toda kemično nemodificirani:
1515 90- Drugo:
1515 90 11-- tungovo olje; jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
ex 1515 90 11-- jojoba in oiticica olje; mirtin vosek in japonski vosek; njihove frakcije
0
0
0
0
0
1516Masti in olja živalskega ali rastlinskega izvora in njihove frakcije, deloma ali v celoti hidrogenirani, interesterificirani, reesterificirani ali elaidinizirani, prečiščeni ali neprečiščeni, toda nadalje nepredelani:
1516 20- Rastlinske masti in olja in njihove frakcije:
1516 20 10--hidrogensko ricinusovo olje, tako imenovani „opalni vosek“
0
0
0
0
0
1517Margarina; užitne mešanice ali preparati iz masti ali olj živalskega ali rastlinskega izvora ali frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, razen užitnih masti ali olj in njihovih frakcij iz tarifne številke 1516:
1517 10-Margarina, razen tekoče margarine:
1517 10 10-- ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
0
0
0
0
0
1517 90- Drugo:
1517 90 10-- ki vsebuje več kot 10 mas. % do vključno 15 mas. % mlečnih maščob
0
0
0
0
0
--drugo:
1517 90 93--užitne mešanice ali preparati, ki se uporabljajo pri podmazovanju kalupov
0
0
0
0
0
1518 00Živalske ali rastlinske masti in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516; neužitne mešanice ali preparati iz živalskih ali rastlinskih masti ter olj ali iz frakcij različnih masti ali olj iz tega poglavja, ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
1518 00 10-Linoksin
0
0
0
0
0
- Drugo:
1518 00 91--živalske ali rastlinske maščobe in olja in njihove frakcije, kuhani, oksidirani, dehidrirani, žveplani, prepihani, polimerizirani s segrevanjem v vakuumu ali v inertnem plinu ali drugače kemično modificirani, razen tistih iz tarifne številke 1516
0
0
0
0
0
--drugo:
1518 00 95---neužitne mešanice ali pripravki iz živalskih ali iz živalskih in rastlinskih maščob in olj in njihovih frakcij
0
0
0
0
0
1518 00 99--- drugo
0
0
0
0
0
1520 00 00Glicerin, surov; glicerinske vode in glicerinski lugi
0
0
0
0
0
1521Rastlinski voski (razen trigliceridov), čebelji vosek, voski drugih insektov in spermaceti, prečiščeni ali neprečiščeni, barvani ali nebarvani:
1521 10 00- Rastlinski voski
0
0
0
0
0
1521 90- Drugo:
1521 90 10--spermaceti, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani
0
0
0
0
0
--čebelji vosek in voski drugih insektov, rafinirani ali nerafinirani, barvani ali nebarvani:
1521 90 91---surovi
0
0
0
0
0
1521 90 99--- drugi
0
0
0
0
0
1522 00Degras; ostanki, dobljeni pri predelavi maščobnih substanc ali živalskih ali rastlinskih voskov:
1522 00 10-Degras
0
0
0
0
0
1702Drugi sladkorji, vključno s kemično čisto laktozo, maltozo, glukozo in fruktozo, v trdnem stanju; sladkorni sirupi, ki ne vsebujejo dodanih snovi za aromatiziranje ali barvil; umetni med, mešan ali ne z naravnim medom; karamel:
1702 50 00-Kemično čista fruktoza
0
0
0
0
0
1702 90-Drugo, vključno invertni sladkor in drugi sladkorji in druge mešanice sladkornih sirupov, ki v suhem stanju vsebujejo 50 mas. % fruktoze
1702 90 10--kemično čista maltoza
0
0
0
0
0
1704Sladkorni proizvodi (vključno z belo čokolado), ki ne vsebujejo kakava:
1704 10- Žvečilni gumi, prevlečen s sladkorjem ali ne:
--ki vsebuje manj kot 60 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 11---gumi v lističih
80
60
40
20
0
1704 10 19--- drugo
80
60
40
20
0
--ki vsebuje 60 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
1704 10 91---gumi v lističih
80
60
40
20
0
1704 10 99--- drugo
80
60
40
20
0
1704 90- Drugo:
1704 90 10--ekstrakt sladke koreninice, ki vsebuje 10 mas. % saharoze ali več, vendar ne vsebuje drugih dodatkov
80
60
40
20
0
1704 90 30--bela čokolada
80
60
40
20
0
--drugo:
1704 90 51---paste, vključno z marcipanom, v izvirnem pakiranju z neto vsebino 1 kg ali več
80
60
40
20
0
1704 90 55---pastile za grlo in bomboni proti kašlju
80
60
40
20
0
1704 90 61---dražeji in drugi s sladkorjem prevlečeni proizvodi
80
60
40
20
0
- - - drugo:
1704 90 65---gumijevi proizvodi in proizvodi iz želeja, vključno s sadnimi pastami v obliki sladkornih izdelkov
80
60
40
20
0
1704 90 71----kuhani sladkorni izdelki, polnjeni ali nepolnjeni
80
60
40
20
0
1704 90 75----karamele (toffee) in podobni bonboni
80
60
40
20
0
- - - - drugo:
1704 90 81----stisnjene tablete
80
60
40
20
0
1704 90 99- - - - - drugo
80
60
40
20
0
1803Kakavova masa, razmaščena ali nerazmaščena:
1803 10 00-Nerazmaščena
0
0
0
0
0
1803 20 00-Popolnoma ali delno razmaščena
0
0
0
0
0
1804 00 00Kakavovo maslo, maščobe in olje
0
0
0
0
0
1805 00 00Kakav v prahu, ki ne vsebuje dodanega sladkorja ali drugih sladil
0
0
0
0
0
1806Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav:
1806 10-Kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:
1806 10 15--ki ne vsebuje saharoze ali ki vsebuje manj kot 5 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza
0
0
0
0
0
1806 10 20--ki vsebuje 5 mas. % ali več, vendar manj kot 65 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza
0
0
0
0
0
1806 10 30--ki vsebuje 65 mas.% ali več, vendar manj kot 80 mas.% saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza
0
0
0
0
0
1806 10 90--ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza
0
0
0
0
0
1806 20-Drugi izdelki v blokih ali palicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, v prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:
1806 20 10--ki vsebujejo 31 mas. % ali več kakavovega masla ali 31 mas. % ali več kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo
0
0
0
0
0
1806 20 30--ki vsebujejo 25 mas. % ali več, vendar manj kot 31 mas. % kakavovega masla v kombinaciji z mlečno maščobo
0
0
0
0
0
--drugi:
1806 20 50--- ki vsebujejo 18 mas. % ali več kakavovega masla
0
0
0
0
0
1806 20 70---čokoladno mleko v prahu
0
0
0
0
0
1806 20 80---prelivi z okusom čokolade
0
0
0
0
0
1806 20 95--- drugo
0
0
0
0
0
-Drugo, v blokih, palicah ali tablicah:
1806 31 00--polnjeni
80
60
40
20
0
1806 32--nepolnjeni
1806 32 10---z dodanimi žitaricami, sadjem ali oreški
80
60
40
20
0
1806 32 90--- drugo
80
60
40
20
0
1806 90- Drugo:
--čokolada in čokoladni izdelki:
---čokoladni bonboni (vključno s pralineji), polnjeni ali ne:
1806 90 11----ki vsebujejo alkohol
80
60
40
20
0
1806 90 19---- drugo
80
60
40
20
0
- - - drugi:
1806 90 31----polnjeni
80
60
40
20
0
1806 90 39----nepolnjeni
80
60
40
20
0
1806 90 50--sladkorni proizvodi in nadomestki, narejeni iz proizvodov iz sladkornih nadomestkov, ki vsebujejo kakav
80
60
40
20
0
1806 90 60--namazi, ki vsebujejo kakav
80
60
40
20
0
1806 90 70--preparati ki vsebujejo kakav, za pripravo pijač
80
60
40
20
0
1806 90 90-- drugo
80
60
40
20
0
1901Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:
1901 10 00-Proizvodi za otroško hrano, v pakiranjih za prodajo na drobno
0
0
0
0
0
1901 20 00-Mešanice in testo za izdelovanje pekovskih izdelkov iz tarifne številke 1905
0
0
0
0
0
1901 90- Drugo:
--ekstrakt slada:
1901 90 11---z vsebnostjo suhega ekstrakta 90 mas. % ali več
0
0
0
0
0
1901 90 19--- drugo
0
0
0
0
0
--drugo:
1901 90 91---ki ne vsebuje mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebuje manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze (vključno invertni sladkor) ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba, razen živil v obliki prahu, sestavljenih iz blaga iz tarifnih številk 0401 do 0404
0
0
0
0
0
1901 90 99--- drugo
0
0
0
0
0
1902Testenine, kuhane ali nekuhane ali polnjene (z mesom ali drugimi snovmi) ali drugače pripravljene, kot so: špageti, makaroni, rezanci, lazanje, cmoki, ravioli, kaneloni; kuskus, pripravljen ali nepripravljen:
-Nekuhane testenine, nepolnjene ali drugače pripravljene:
1902 11 00--ki vsebujejo jajca
0
0
0
0
0
1902 19--druge:
1902 19 10---ki ne vsebuje navadne pšenične moke ali zdroba
0
0
0
0
0
1902 19 90--- drugo
0
0
0
0
0
1902 20-Polnjene testenine, kuhane ali nekuhane ali drugače pripravljene:
--druge:
1902 20 91---kuhane
0
0
0
0
0
1902 20 99--- drugo
0
0
0
0
0
1902 30-Druge testenine:
1902 30 10- - posušene
0
0
0
0
0
1902 30 90-- drugo
0
0
0
0
0
1902 40-Kuskus:
1902 40 10--nepripravljen
0
0
0
0
0
1902 40 90-- drugo
0
0
0
0
0
1903 00 00Tapioka in njeni nadomestki, pripravljeni iz škroba, v obliki kosmičev, kaše, zrnc, perl in podobno
0
0
0
0
0
1904Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov (npr. koruzni kosmiči); žita (razen koruze), v obliki zrn ali v obliki kosmičev ali drugače obdelana zrna (razen moke, drobljencev in zdroba), predkuhana, ali drugače pripravljena, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
1904 10-Pripravljena živila, dobljena z nabrekanjem ali praženjem žit ali žitnih izdelkov:
1904 10 10--pridobljena iz koruze
0
0
0
0
0
1904 10 30--pridobljena iz riža
0
0
0
0
0
1904 10 90--druga:
0
0
0
0
0
1904 20-Pripravljena živila, dobljena iz nepraženih žitnih kosmičev ali mešanic nepraženih in praženih ali nabreknjenih žitnih kosmičev:
1904 20 10--pripravki tipa müsli na osnovi nepraženih žitnih kosmičev
0
0
0
0
0
--druga:
1904 20 91---pridobljena iz koruze
0
0
0
0
0
1904 20 95---pridobljena iz riža
0
0
0
0
0
1904 20 99--- druga
0
0
0
0
0
1904 30 00 Bulgur pšenica
0
0
0
0
0
1904 90- Drugo:
1904 90 10--riž
0
0
0
0
0
1904 90 80-- drugo
0
0
0
0
0
1905Kruh, peciva, sladice, piškoti in drugi pekovski izdelki z dodatkom kakava ali brez njega; hostije, prazne kapsule, primerne za farmacevtsko uporabo, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni izdelki:
1905 10 00-Hrustljavi kruh
0
0
0
0
0
1905 20-Medenjaki in podobni izdelki:
1905 20 10--ki vsebujejo manj kot 30 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza):
0
0
0
0
0
1905 20 30--ki vsebujejo 30 mas.% ali več, vendar manj kot 50 mas.% saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)
0
0
0
0
0
1905 20 90--ki vsebujejo 50 mas.% ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza)
0
0
0
0
0
-Sladki keksi; vaflji in oblati:
1905 31--sladki keksi;
---popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 31 11- - - - v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85g
0
0
0
0
0
1905 31 19---- drugi
0
0
0
0
0
- - - drugi:
1905 31 30----ki vsebujejo 8 mas. % ali več mlečnih maščob
0
0
0
0
0
- - - - drugi:
1905 31 91-----sendvič keksi
0
0
0
0
0
1905 31 99- - - - - drugi
0
0
0
0
0
1905 32--vaflji in oblati:
1905 32 05--- z vsebnostjo vode več kot 10 mas. %
0
0
0
0
0
--- drugi
---- popolnoma ali delno prevlečeni ali prekriti s čokolado ali drugimi pripravki, ki vsebujejo kakav:
1905 32 11----- v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 85g
0
0
0
0
0
1905 32 19- - - - - drugi
0
0
0
0
0
- - - - drugi:
1905 32 91----- soljeni, polnjeni ali nepolnjeni
0
0
0
0
0
1905 32 99- - - - - drugi
0
0
0
0
0
1905 40-Prepečenec, opečen kruh in podobni opečeni izdelki:
1905 40 10--prepečenec
0
0
0
0
0
1905 40 90-- drugo
0
0
0
0
0
1905 90- Drugo:
1905 90 10--matzos
0
0
0
0
0
1905 90 20--hostije, prazne kapsule za farmacevtske proizvode, oblati za pečatenje, rižev papir in podobni proizvodi
0
0
0
0
0
--drugo:
1905 90 30---kruh, ki ne vsebuje dodanega medu, jajc, sira ali sadja in ki v suhem stanju vsebuje ne več kot 5 mas. % sladkorjev niti več kot 5 mas. % maščob
0
0
0
0
0
1905 90 45---keksi
0
0
0
0
0
1905 90 55---ekstrudirani ali ekspandirani izdelki, aromatizirani ali soljeni
0
0
0
0
0
- - - drugo:
1905 90 60----z dodanimi sladili
0
0
0
0
0
1905 90 90---- drugo
0
0
0
0
0
2001Vrtnine, sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, pripravljeni ali konzervirani v kisu ali ocetni kislini:
2001 90- Drugo:
2001 90 30--sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
80
60
40
20
0
2001 90 40--jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
80
60
40
20
0
2001 90 60--palmovi srčki
80
60
40
20
0
2004Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, zamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2004 10- Krompir:
-- drugo
2004 10 91---v obliki moke, zdroba ali kosmičev
80
60
40
20
0
2004 90- Druge vrtnine in mešanice vrtnin:
2004 90 10--sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
80
60
40
20
0
2005Druge vrtnine, pripravljene ali konzervirane drugače kot v kisu ali ocetni kislini, nezamrznjene, razen proizvodov iz tarifne številke 2006
2005 20- Krompir:
2005 20 10--v obliki moke, zdroba ali kosmičev
80
60
40
20
0
2005 80 00-Sladka koruza (Zea mays var. saccharata)
80
60
40
20
0
2008Sadje, oreški in drugi užitni deli rastlin, drugače pripravljeni ali konzervirani, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali alkohol ali ne, ki niso navedeni ali zajeti na drugem mestu:
- Oreški, arašidi in druga semena, vključno medsebojne mešanice:
2008 11- - arašidi:
2008 11 10---arašidno maslo
80
60
40
20
0
- Drugo, vključno mešanice, razen tistih iz tarifne podštevilke 2008 19:
2008 91 00--palmovi srčki
80
60
40
20
0
2008 99--drugo:
- - - ki ne vsebuje dodanega alkohola:
- - - - ki ne vsebuje dodanega sladkorja:
2008 99 85-----koruza, razen sladke koruze (Zea mays var. saccharata)
0
0
0
0
0
2008 99 91-----jam, sladek krompir in podobni užitni deli rastlin, ki vsebujejo 5 mas. % ali več škroba
0
0
0
0
0
2101Ekstrakti, esence in koncentrati kave, pravega čaja ali maté čaja in pripravki na njihovi osnovi ali na osnovi kave, pravega čaja ali maté čaja; pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
-ekstrakti, esence in koncentrati kave ter pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi kave:
2101 11--ekstrakti, esence in koncentrati:
2101 11 11---z vsebnostjo suhe snovi na kavni osnovi 95 mas. % ali več
0
0
0
0
0
2101 11 19--- drugo
0
0
0
0
0
2101 12--pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentrata ali na osnovi kave:
2101 12 92---pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov kave
0
0
0
0
0
2101 12 98--- drugi
0
0
0
0
0
2101 20-Ekstrakti, esence in koncentrati pravega čaja ali maté čaja in pripravki na osnovi teh ekstraktov, esenc ali koncentratov ali na osnovi pravega čaja ali maté čaja:
2101 20 20--ekstrakti, esence ali koncentrati
0
0
0
0
0
--pripravki:
2101 20 92---na osnovi ekstraktov, esenc ali koncentratov pravega čaja ali maté čaja
0
0
0
0
0
2101 20 98--- drugi
0
0
0
0
0
2101 30-Pražena cikorija ter drugi praženi kavni nadomestki in njihovi ekstrakti, esence in koncentrati:
--pražena cikorija in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 11---pražena cikorija
0
0
0
0
0
2101 30 19--- drugo
0
0
0
0
0
--ekstrakti, esence in koncentrati pražene cikorije in drugi praženi kavni nadomestki:
2101 30 91---iz pražene cikorije
0
0
0
0
0
2101 30 99--- drugo
0
0
0
0
0
2102Kvas (aktiven ali neaktiven); drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi (razen cepiv iz tarifne številke 3002); pripravljeni pecilni praški:
2102 10-Aktivni kvas:
2102 10 10--kultura kvasa
80
60
40
20
0
--pekovski kvas:
2102 10 31---posušen
80
60
40
20
0
2102 10 39--- drugo
80
60
40
20
0
2102 10 90-- drugo
80
60
40
20
0
2102 20-Neaktivni kvas; drugi enocelični mikroorganizmi, mrtvi:
--neaktivni kvas:
2102 20 11---v tabletah, kockah ali podobnih oblikah ali v izvirnem pakiranju z neto vsebino do vključno 1 kg
0
0
0
0
0
2102 20 19--- drugo
0
0
0
0
0
2102 20 90-- drugo
0
0
0
0
0
2102 30 00-Pripravljeni pecilni praški
0
0
0
0
0
2103Pripravki za omake in pripravljene omake; kombinirane začimbe in kombinirane mešanice začimbnih sredstev; gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 10 00-Sojina omaka
0
0
0
0
0
2103 20 00-Paradižnikov ketchup in druge paradižnikove omake
0
0
0
0
0
2103 30-Gorčična moka in zdrob in pripravljena gorčica:
2103 30 10--gorčična moka in zdrob
0
0
0
0
0
2103 30 90--pripravljena gorčica
0
0
0
0
0
2103 90- Drugo:
2103 90 10--mangov „chutney“, tekoč
0
0
0
0
0
2103 90 30--aromatične grenčice z vsebnostjo alkohola 44,2 do 49,2 vol. %, ki vsebujejo od 1,5 do 6 mas. % encijana, začimb in raznih sestavin ter od 4 do 10 mas. % sladkorja, v embalaži s prostornino 0,5 l ali manj
0
0
0
0
0
2103 90 90-- drugo
0
0
0
0
0
2104Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe; homogenizirana sestavljena živila:
2104 10-Juhe in mesne juhe in pripravki za te juhe:
2104 10 10- - sušeni
80
60
40
20
0
2104 10 90-- drugo
80
60
40
20
0
2104 20 00-Homogenizirana sestavljena živila
80
60
40
20
0
2105 00Sladoled in druge ledene sladice, ki vsebujejo kakav ali ne:
2105 00 10-Ki ne vsebujejo mlečnih maščob oziroma vsebujejo manj kot 3 mas. % takšnih maščob
80
60
40
20
0
-Ki vsebujejo mlečne maščobe:
2105 00 91--3 mas. % ali več, vendar manj kakor 7 mas. %
80
60
40
20
0
2105 00 99--7 mas. % ali več
80
60
40
20
0
2106Živila, ki niso navedena ali zajeta na drugem mestu:
2106 10-Beljakovinski koncentrati in teksturirane beljakovinaste snovi:
2106 10 20--ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
80
60
40
20
0
2106 10 80-- drugo
80
60
40
20
0
2106 90- Drugo:
2106 90 20--sestavljeni alkoholni pripravki, razen tistih na osnovi aromatičnih snovi vrst, ki se uporabljajo pri proizvodnji pijač
80
60
40
20
0
--drugo:
2106 90 92---ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas.% mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas.% glukoze ali škroba:
80
60
40
20
0
2106 90 98--- drugo
80
60
40
20
0
2201Vode, vključno naravne ali umetne mineralne vode in sodavice, ki ne vsebujejo dodanega sladkorja ali drugih sladil ali arom; led in sneg:
2201 10-Mineralne vode in sodavice:
--naravne mineralne vode:
2201 10 11---negazirane
90
80
70
60
50
2201 10 19--- drugo
90
80
70
60
50
2201 10 90--drugo:
90
80
70
60
50
2201 90 00- Drugo
90
80
70
60
50
2202Vode, vključno mineralne vode in sodavice, ki vsebujejo dodan sladkor ali druga sladila ali arome, ter druge brezalkoholne pijače, razen sadnih in zelenjavnih sokov, iz tarifne številke 2009:
2202 10 00-Vode, vključno mineralne vode in sodavice, z dodanim sladkorjem ali drugimi sladili ali aromatizirane
90
80
70
60
50
2202 90- Drugo:
2202 90 10--ki ne vsebujejo proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404 ali maščob, pridobljenih iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404
90
80
70
60
50
--druge, ki vsebujejo maščobe, pridobljene iz proizvodov iz tarifnih številk 0401 do 0404:
2202 90 91---manj kot 0,2 mas. %
90
80
70
60
50
2202 90 95---0,2 mas. % ali več, vendar manj kot 2 mas. %
90
80
70
60
50
2202 90 99---2 mas. % ali več
90
80
70
60
50
2203 00Pivo, izdelano iz slada:
-V embalaži s prostornino 10 litrov ali manj:
2203 00 01--v steklenicah
80
60
40
20
0
2203 00 09-- drugo
80
60
40
20
0
2203 00 10-V embalaži s prostornino več kot 10 litrov
80
60
40
20
0
2205Vermut in druga vina iz svežega grozdja, aromatizirana z rastlinami ali sredstvi za aromatiziranje:
2205 10-V embalaži s prostornino 2 litra ali manj:
2205 10 10--z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj
80
60
40
20
0
2205 10 90--z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %
80
60
40
20
0
2205 90- Drugo:
2205 90 10--z dejansko vsebnostjo alkohola 18 vol. % ali manj
80
60
40
20
0
2205 90 90--z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 18 vol. %
80
60
40
20
0
2207Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več; denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola:
2207 10 00-Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola 80 vol. % ali več
80
60
40
20
0
2207 20 00-Denaturirani etilni alkohol in drugi destilati, s katero koli vsebnostjo alkohola
80
60
40
20
0
2208Nedenaturiran etilni alkohol, z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol. %; žganja, likerji in druge alkoholne pijače:
2208 20-Žganja, dobljena z destilacijo vina iz grozdja ali grozdnih tropin:
--v embalaži s prostornino 2 litra ali manj:
2208 20 12---Cognac
80
60
40
20
0
2208 20 14---Armagnac
80
60
40
20
0
2208 20 26---Grappa
80
60
40
20
0
2208 20 27---brandy de Jerez
80
60
40
20
0
2208 20 29--- druga
80
60
40
20
0
--v embalaži s prostornino več kot 2 litra:
2208 20 40---surovi destilat
80
60
40
20
0
- - - druga:
2208 20 62----Cognac:
80
60
40
20
0
2208 20 64----Armagnac
80
60
40
20
0
2208 20 86----Grappa
80
60
40
20
0
2208 20 87----brandy de Jerez
80
60
40
20
0
2208 20 89---- druga
80
60
40
20
0
2208 30-Whisky:
--whisky bourbon, v embalaži s prostornino:
2208 30 11- - -do vključno 2 litra
80
60
40
20
0
2208 30 19---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
--škotski whisky:
---malt whisky, v embalaži s prostornino:
2208 30 32----2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 30 38----več kot 2 litra
80
60
40
20
0
---blended whisky, v embalaži s prostornino:
2208 30 52----2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 30 58----več kot 2 litra
80
60
40
20
0
---drug, v embalaži s prostornino:
2208 30 72----2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 30 78----več kot 2 litra
80
60
40
20
0
--drug, v embalaži s prostornino:
2208 30 82- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 30 88---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
2208 40-Rum in druga žganja, dobljena z destilacijo po fermentaciji proizvodov iz sladkornega trsa:
--v embalaži s prostornino 2 litra ali manj
2208 40 11---rum, ki vsebuje 225 g ali več hlapljivih sestavin razen etilnega in metilnega alkohola, na hektoliter čistega alkohola (z 10-odstotnim odstopanjem)
80
60
40
20
0
- - - drugo:
2208 40 31----vrednosti več kot 7,9 EUR na liter čistega alkohola
80
60
40
20
0
2208 40 39---- drugo
80
60
40
20
0
--v embalaži s prostornino več kot 2 litra:
2208 40 51---rum, ki vsebuje 225 g ali več hlapljivih sestavin razen etilnega in metilnega alkohola, na hektoliter čistega alkohola (z 10-odstotnim odstopanjem)
80
60
40
20
0
--drugo:
2208 40 91----vrednosti več kot 2 EUR na liter čistega alkohola
80
60
40
20
0
2208 40 99---- drugo
80
60
40
20
0
2208 50-Gin in brinjevec:
--gin, v embalaži s prostornino:
2208 50 11- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 50 19---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
--brinjevec, v embalaži s prostornino:
2208 50 91- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 50 99---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
2208 60-Vodka:
--z dejansko vsebnostjo alkohola 45,4 vol. % ali manj, v embalaži s prostornino:
2208 60 11- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 60 19---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
--z dejansko vsebnostjo alkohola več kot 45,4 vol.%, v embalaži s prostornino:
2208 60 91- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 60 99---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
2208 70-Likerji in krepilne pijače:
2208 70 10--v embalaži s prostornino 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 70 90--v embalaži s prostornino več kot 2 litra
80
60
40
20
0
2208 90- Drugo:
--arak, v embalaži s prostornino:
2208 90 11- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 90 19---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
--žganja iz sliv, hrušk ali češenj (razen likerjev), v embalaži s prostornino:
2208 90 33---2 litra ali manj:
80
60
40
20
0
2208 90 38- - - več kot 2 litra:
80
60
40
20
0
--druge destilirane pijače in druge alkoholne pijače, v embalaži s prostornino:
---2 litra ali manj:
2208 90 41----ouzo
80
60
40
20
0
- - - - druge:
-----žganja (razen likerjev):
------destilirana iz sadja:
2208 90 45-------kalvados
80
60
40
20
0
2208 90 48- - - - - - - druga
80
60
40
20
0
- - - - - - druga:
2208 90 52-------žganje iz žita – korn
80
60
40
20
0
2208 90 54-------- tequila
80
60
40
20
0
2208 90 56-------- druga
80
60
40
20
0
2208 90 69-----druge alkoholne pijače
80
60
40
20
0
- - - več kot 2 litra:
----žganja (razen likerjev):
2208 90 71----destilirana iz sadja
80
60
40
20
0
2208 90 75-----tequila
80
60
40
20
0
2208 90 77- - - - - druge
80
60
40
20
0
2208 90 78----druge alkoholne pijače
80
60
40
20
0
--nedenaturirani etilni alkohol z vsebnostjo alkohola manj kot 80 vol.%, v embalaži s prostornino:
2208 90 91- - - 2 litra ali manj
80
60
40
20
0
2208 90 99---več kot 2 litra
80
60
40
20
0
2402Cigare, cigarilosi in cigarete iz tobaka ali tobačnih nadomestkov:
2402 10 00-Cigare in cigarilosi, ki vsebujejo tobak
80
60
40
20
0
2402 20-Cigarete, ki vsebujejo tobak:
2402 20 10--ki vsebujejo nageljnove žbice
80
60
40
20
0
2402 20 90-- druge
80
60
40
20
0
2402 90 00- Drugo
80
60
40
20
0
2403Drug predelan tobak in tobačni nadomestki; homogeniziran ali rekonstituiran tobak; tobakovi ekstrakti in esence:
2403 10-Tobak za kajenje z dodatkom tobakovega nadomestka v kakršnemkoli razmerju ali brez njega:
2403 10 10- - v izvirnem pakiranju, z neto vsebino do vključno 500 g
80
60
40
20
0
2403 10 90-- drug
80
60
40
20
0
- Drug:
2403 91 00-- homogeniziran ali rekonstituiran tobak
80
60
40
20
0
2403 99--drug:
2403 99 10---njuhanec in tobak za žvečenje
80
60
40
20
0
2403 99 90--- drugo
80
60
40
20
0
2905Aciklični alkoholi in njihovi halogenski, sulfo-, nitro- ali nitrozo-derivati:
-Drugi večhidroksilni alkoholi:
2905 43 00--manitol
0
0
0
0
0
2905 44--D-glucitol (sorbitol):
---v vodni raztopini:
2905 44 11----ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola
0
0
0
0
0
2905 44 19---- drugi
0
0
0
0
0
- - - drugi:
2905 44 91----ki vsebuje do vključno 2 mas. % D-manitola, računano na vsebnost D-glucitola
0
0
0
0
0
2905 44 99---- drugi
0
0
0
0
0
2905 45 00--glicerol
0
0
0
0
0
3301Eterična olja (brez terpenov ali s terpeni), vključno zgoščena (trda) olja (concretes) in čista olja; rezinoidi; izvlečki oleosmol; koncentrati eteričnih olj in maščob v masteh, neeteričnih oljih, voskih ali podobnem, dobljeni z ekstrakcijo eteričnih olj z mastjo ali maceracijo; stranski terpenski proizvodi, dobljeni z deterpenacijo eteričnih olj; vodni destilati in vodne raztopine eteričnih olj:
3301 90- Drugo:
3301 90 10--terpenski stranski produkti deterpenizacije eteričnih olj
0
0
0
0
0
--ekstrahirane oleo-smole
3301 90 21--- sladkih koreninic in hmelja
0
0
0
0
0
3301 90 30--- drugo
0
0
0
0
0
3301 90 90-- drugo
0
0
0
0
0
3302Mešanice dišav in mešanice (vključno alkoholne raztopine) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:
3302 10-Za uporabo v industriji hrane ali pijač
--za uporabo v industriji pijač:
---preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:
3302 10 10----z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %
0
0
0
0
0
- - - - drugo:
3302 10 21-----ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, 5 mas. % glukoze ali škroba
0
0
0
0
0
3302 10 29- - - - - drugo
0
0
0
0
0
3501Kazein, kazeinati in drugi kazeinski derivati; kazeinska lepila:
3501 10-Kazein:
3501 10 10--za proizvodnjo regeneriranih tekstilnih vlaken
0
0
0
0
0
3501 10 50--za industrijsko rabo, razen za proizvodnjo hrane ali krme
0
0
0
0
0
3501 10 90-- drugo
0
0
0
0
0
3501 90 - Drugo:
3501 90 90-- drugo
0
0
0
0
0
3505Dekstrini in drugi modificirani škrobi (npr. preželatinizirani in estrificirani škrobi); lepila na osnovi škrobov ali na osnovi dekstrina in drugih modificiranih škrobov:
3505 10- Dekstrini in drugi modificirani škrobi:
3505 10 10--dekstrini
0
0
0
0
0
- - drugi modificirani škrobi:
3505 10 90--- drugo
0
0
0
0
0
3505 20-Lepila:
3505 20 10--ki vsebujejo do 25 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
0
0
0
0
0
3505 20 30--ki vsebujejo od vključno 25 mas. % do 55 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
0
0
0
0
0
3505 20 50--ki vsebujejo od vključno 55 mas. % do 80 mas. % škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
0
0
0
0
0
3505 20 90--ki vsebujejo 80 mas. % ali več škrobov ali dekstrinov ali drugih modificiranih škrobov
0
0
0
0
0
3809Sredstva za dodelavo, nosilci barv, sredstva za pospeševanje barvanja in fiksiranje barvil ter drugi proizvodi (npr.: sredstva za apreturo in jedkanje), ki se uporabljajo v tekstilni, papirni, usnjarski in podobnih industrijah in niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3809 10-Na osnovi škrobnih snovi:
3809 10 10--ki vsebujejo do 55 mas. % takih substanc
0
0
0
0
0
3809 10 30--ki vsebujejo 55 mas. % ali več, vendar do 70 mas. % takih substanc
0
0
0
0
0
3809 10 50--ki vsebujejo od vključno 70 mas. % do 83 mas. % takih substanc
0
0
0
0
0
3809 10 90--ki vsebujejo 83 mas. % ali več takih substanc
0
0
0
0
0
3823Industrijske maščobne monokarboksilne kisline; kisla olja iz rafinacije; industrijski maščobni alkoholi:
-Industrijske maščobne monokarbonske kisline; kisla olja iz rafinacije:
3823 11 00--stearinska kislina
0
0
0
0
0
3823 12 00--oleinska kislina
0
0
0
0
0
3823 13 00--maščobne kisline talovega olja
0
0
0
0
0
3823 19--drugo:
3823 19 10---destilirane maščobne kisline
0
0
0
0
0
3823 19 30---destilati maščobnih kislin
0
0
0
0
0
3823 19 90--- drugo
0
0
0
0
0
3823 70 00-Industrijski maščobni alkoholi
0
0
0
0
0
3824Pripravljena vezivna sredstva za livarske modele in livarska jedra; kemični proizvodi in preparati kemijske industrije ali sorodnih industrij (vključno tudi tisti, ki so sestavljeni iz mešanic naravnih proizvodov), ki niso navedeni in ne zajeti na drugem mestu:
3824 60-Sorbitol, razen sorbitola iz tarifne podštevilke 2905 44:
--v vodni raztopini:
3824 60 11--ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola
0
0
0
0
0
3824 60 19--- drug
0
0
0
0
0
--drug:
3824 60 91--ki vsebuje 2 mas. % ali manj D-manitola, računano glede na vsebnost D-glucitola
0
0
0
0
0
3824 60 99--- drug
0
0
0
0
0



PROTOKOL 2
O VZAJEMNIH PREFERENCIALNIH KONCESIJAH
ZA DOLOČENA VINA, VZAJEMNEM PRIZNAVANJU,
ZAŠČITI IN NADZORU IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ
IN AROMATIZIRANIH VIN




ČLEN 1

Ta protokol vsebuje:

(1) Sporazum o vzajemnih preferencialnih trgovinskih koncesijah za določena vina (Priloga I k temu protokolu);

(2) Sporazum o vzajemnem priznavanju, zaščiti in nadzoru imen vin, žganih pijač in aromatiziranih vin (Priloga II k temu protokolu).


ČLEN 2

Sporazumi iz člena 1 se uporabljajo za:

(1) vina iz tarifne številke 22.04 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju, ki so bila proizvedena iz svežega grozdja,

(a) s poreklom iz Skupnosti, proizvedena v skladu s predpisi, ki urejajo enološke postopke in obdelave iz naslova V Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 z dne 17. maja 1999 o skupni ureditvi trga za vino1, in Uredbe Komisije (ES) št. 1622/2000 z dne 24. julija 2000 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe (ES) št. 1493/1999 o skupni ureditvi trga za vino in vzpostavitvi kodeksa Skupnosti na področju enoloških postopkov in obdelav,2 ; ___________________________

1 UL L 179, 14.7.1999, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).
2 UL L 194, 31.7.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 556/2007 (UL L 132, 24.5.2007, str. 3).

(2) žgane pijače iz tarifne številke 22.08 iz Konvencije, navedene v odstavku 1: ___________________________
1 UL L 160, 12.6.1989, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005
2 UL L 105, 25.4.1990, str. 9. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Komisije (ES) št. 2140/98 (UL L 270, 7.10.1998, str. 9).

(3) aromatizirana vina iz tarifne številke 22.05 iz Konvencije, navedene v odstavku 1: ______________________________
1 UL L 149, 14.6.1991, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Aktom o pristopu iz leta 2005.
PRILOGA I

SPORAZUM
MED SKUPNOSTJO IN ČRNO GORO
O VZAJEMNIH PREFERNCIALNIH TRGOVINSKIH KONCESIJAH
ZA DOLOČENA VINA

1. Za uvoz naslednjih vin iz člena 2 tega protokola v Skupnost veljajo spodaj navedene koncesije:

Oznaka KN
Poimenovanje
(v skladu s členom 2(1)(b)
Protokola 2)
Veljavna dajatev
Količina (hl)
ex 2204 10
ex 2204 21		Kakovostno peneče vino
Vino iz svežega grozdja
oproščeno
16 000
2. Skupnost odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je določeno v točki 1, pod pogojem, da Črna gora za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.

3. Za uvoz naslednjih vin iz člena 2 tega protokola v Črno goro veljajo spodaj navedene koncesije:

Črnogorska oznaka carinske tarife
Poimenovanje
(v skladu s členom 2(1)(a)
Protokola 2)
Veljavna dajatev
Veljavnost Količina (hl)
Letno povečanje (hl)
Posebne določbe
ex 2204 10
ex 2204 21		Kakovostno peneče vino
Vino iz svežega grozdja
oproščeno
1 500
1 000
(1)
(1) Letno povečanje se uporablja dokler kvota ne doseže najvišje vrednosti 3 500 hl.

4. Črna gora odobri preferencialno stopnjo dajatve nič v okviru tarifnih kvot, kot je določeno v točki 3, pod pogojem, da Skupnost za izvoz teh količin ne plačuje izvoznih subvencij.

5. Pravila o poreklu, ki se uporabljajo v okviru tega sporazuma, so določena v Protokolu 3.

6. Za uvoz vina na podlagi koncesij, predvidenih v tem sporazumu, se predloži dovoljenje in spremni dokument v skladu z Uredbo Komisije (ES) št. 883/2001 z dne 24. aprila 2001 o določitvi podrobnih pravil za izvajanje Uredbe Sveta (ES) št. 1493/1999 glede trgovine s tretjimi državami s proizvodi vinskega sektorja1, s čimer se potrdi, da je zadevno vino v skladu s členom 2(1) Protokola 2. Dovoljenje in spremni dokument izda vzajemno priznani uradni organ, naveden na skupno izdelanem seznamu.
________________________________
1 UL L 128, 10.5.2001, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 1791/2006 z dne 20. novembra 2006 o prilagoditvi nekaterih uredb ter odločb in sklepov na področjih prostega pretoka blaga, prostega gibanja oseb, prava družb, politike konkurence, kmetijstva (vključno z veterinarsko in fitosanitarno zakonodajo), prometne politike, obdavčitve, statistike, energetike, okolja, sodelovanja na področjih pravosodja in notranjih zadev, carinske unije, zunanjih odnosov, skupne zunanje in varnostne politike ter institucij zaradi pristopa Bolgarije in Romunije (UL L 363, 20.12.2006, str. 1).


7. Pogodbenici najpozneje tri leta po začetku veljavnosti tega sporazuma proučita možnosti za medsebojno odobritev nadaljnjih koncesij ob upoštevanju razvoja trgovine z vinom med pogodbenicama.

8. Pogodbenici zagotovita, da drugi ukrepi ne spodbijajo vzajemno dodeljenih koncesij.

9. Na zahtevo ene ali druge pogodbenice se skličejo posvetovanja o vseh težavah v zvezi z delovanjem tega sporazuma.

PRILOGA II

SPORAZUM
MED SKUPNOSTJO IN ČRNO GORO
O VZAJEMNEM PRIZNAVANJU, ZAŠČITI IN NADZORU
IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ IN
AROMATIZIRANIH VIN


ČLEN 1

Cilji

1. Pogodbenici na podlagi nediskriminacije in vzajemnosti priznata, zaščitita in nadzorujeta imena proizvodov, navedenih v členu 2 tega protokola, v skladu s pogoji, določenimi v tej prilogi.

2. Pogodbenici sprejmeta vse potrebne splošne in posebne ukrepe, da se zagotovi izpolnjevanje obveznosti, določenih v tej prilogi, in da se dosežejo cilji, določeni v tej prilogi.
ČLEN 2

Opredelitve pojmov

Za namene tega sporazuma in razen, kadar je v tem sporazumu izrecno opredeljeno drugače, velja naslednje:

(a) kadar se „s poreklom“ uporabi z imenom pogodbenice, to pomeni: (b) „geografska označba“, kakor je navedena v seznamu v Dodatku 1, je označba, kakor je opredeljena v členu 22(1) Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (v nadaljnjem besedilu „Sporazum TRIPS“);

(c) „tradicionalni izraz“ je ime, ki se tradicionalno uporablja, kot je določeno v Dodatku 2, in se nanaša predvsem na način proizvodnje oziroma na kakovost, barvo ali vrsto vina, kraj ali poseben dogodek, povezan z zgodovino zadevnega vina, ter se ta izraz priznava z zakoni in drugimi predpisi pogodbenice za namen opisovanja in predstavitve takšnega vina s poreklom z ozemlja navedene pogodbenice;

(d) „enakozvočna“ pomeni isto geografsko označbo ali isti tradicionalni izraz ali tako podoben pojem, da bi lahko to privedlo do zamenjave, in ki označuje različne kraje, postopke ali stvari;

(e) „opis“ so besede, s katerimi je opisano vino, žgana pijača ali aromatizirano vino na etiketi ali dokumentih, ki spremljajo prevoz vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, na trgovinskih dokumentih, zlasti na računih in dobavnicah, ter na reklamnem gradivu;

(f) „označevanje“ so vsi opisi in druge opombe, znaki, vzorci, geografske označbe ali blagovne znamke, ki so prepoznavni za vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, in se pojavljajo na isti posodi, tudi na sistemih zapiranja ali pritrjeni etiketi ter ovoju, ki prekriva grlo steklenic;

(g) „predstavitev“ so vsi izrazi, navedbe in podobno, ki se nanašajo na vino, žgano pijačo ali aromatizirano vino in se uporabljajo na etiketah, embalaži, posodah, sredstvih za zapiranje, pri kakršnem koli oglaševanju in/ali pospeševanju prodaje;

(h) „embalaža“ je zaščitni ovoj, kot so papir, slamnati ovoji vseh vrst, karton in škatle, ki se uporabljajo za prevoz ene ali več posod ali pri prodaji končnemu porabniku;

(i) „proizveden“ pomeni celoten postopek proizvodnje vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina;

(j) „vino“ je samo pijača, ki se pridobi s popolnim ali delnim alkoholnim vrenjem svežega grozdja sort vinskih trt, navedenih v tem sporazumu, stisnjenega ali ne, ali grozdnega mošta;

(k) „sorte vinske trte“ so sorte vinske trte (Vitis Vinifera) ne glede na kakršno koli zakonodajo, ki jo lahko ima pogodbenica za uporabo različnih sort vinskih trt za vino, proizvedeno v tej pogodbenici;

(l) „Sporazum STO“ je Marakeški sporazum o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije z dne 15. aprila 1994.

ČLEN 3

Splošni uvozni režim in tržna pravila

Uvoz in trženje proizvodov, navedenih v členu 2, se izvajata v skladu z zakonodajo in predpisi, ki veljajo na ozemlju pogodbenice, razen če je v tem sporazumu določeno drugače.
NASLOV I

VZAJEMNA ZAŠČITA IMEN VIN, ŽGANIH PIJAČ
IN AROMATIZIRANIH VIN

ČLEN 4

Zaščitena imena

Brez poseganja v člene 5, 6 in 7 se zaščiti naslednje:

(a) glede proizvodov, navedenih v členu 2: (b) kar zadeva vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore:


ČLEN 5

Zaščita imen, ki se nanašajo na države članice
skupnosti in na črno goro

1. V Črni gori se navedbe držav članic Skupnosti in druga imena, ki se uporabljajo za države članice pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

(a) uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz zadevne države članice in

(b) se v Skupnosti ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

2. V Skupnosti se navedbe Črne gore in druga imena, ki se uporabljajo za Črno goro (ki mu ali mu ne sledi ime sorte vinske trte) pri ugotavljanju porekla vina, žgane pijače in aromatiziranega vina:

(a) uporabljajo samo za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore in

(b) se v Črni gori ne uporabljajo drugače, kot pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Črne gore.


ČLEN 6

Zaščita geografskih označb

1. V Črni gori so geografske označbe za Skupnost, ki so naštete v delu A Dodatka 1: 2. v Skupnosti so geografske označbe za Črno goro, ki so naštete v delu B Dodatka 1:

(a) zaščitene za vina, žgane pijače in aromatizirana vina s poreklom iz Črne gore, in

(b) se ne uporabljajo drugače kot pod pogoji, ki so določeni v zakonih in drugih predpisih Črne gore.

3. Pogodbenici v skladu s tem sporazumom sprejmeta vse ukrepe, potrebne za vzajemno zaščito imen iz druge alinee člena 4(a) in druge alinee člena 4(b), ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom z ozemlja pogodbenic. V ta namen vsaka pogodbenica uporabi ustrezna pravna sredstva iz člena 23 Sporazuma TRIPS, da zagotovi učinkovito zaščito in prepreči, da bi se geografske označbe uporabljale za označevanje vin, žganih pijač in aromatiziranih vin, za katera zadevne označbe oziroma opisi ne veljajo.

4. Geografske označbe iz člena 4 se uporabljajo izključno samo za proizvode s poreklom iz pogodbenice, za katere veljajo, in se lahko uporabljajo samo pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi navedene pogodbenice.

5. Z zaščito, ki je predvidena s tem sporazumom, se prepoveduje predvsem vsakršna uporaba zaščitenih imen za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki nimajo porekla z navedenega geografskega območja, zaščita pa se uporablja celo v primerih: (a) ko je navedeno pravo poreklo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina,

(b) ko se zadevna geografska označba uporablja v prevodu,

(c) ko ime spremljajo izrazi, kakor so „vrsta“, „tip“, „slog“, „imitacija“, „metoda“ ali drugi tovrstni izrazi,

(d) ko je zaščiteno ime uporabljeno na kakršen koli način za proizvode iz tarifne številke 20.09 harmoniziranega sistema iz Mednarodne konvencije o harmoniziranem sistemu pojmovanj in šifrskih oznak blaga, sklenjene 14. junija 1983 v Bruslju.

6. Če so geografske označbe, naštete v Dodatku 1 enakozvočne, se zaščita odobri za vsako označbo, pod pogojem, da so se uporabile v dobri veri. Pogodbenici skupaj določita praktične pogoje uporabe, pod katerimi se bodo enakozvočne geografske označbe med seboj razlikovale, ob upoštevanju potrebe po zagotavljanju enakega obravnavanja zadevnih proizvajalcev in preprečevanju zavajanja potrošnikov.

7. Če je geografska označba, navedena v Dodatku 1, enakozvočna z geografsko označbo za tretjo državo, se uporablja člen 23(3) Sporazuma TRIPS.

8. Določbe tega sporazuma v nobenem primeru ne posegajo v pravico posameznikov, da pri trgovanju uporabljajo svoje ime ali ime svojih poslovnih predhodnikov, razen kadar se takšno ime uporablja tako, da se s tem zavajajo potrošniki.

9. Nobena določba tega sporazuma ne obvezuje pogodbenice, da zaščiti geografsko označbo druge pogodbenice, navedeno v Dodatku 1, ki ni ali ni več zaščitena v svoji državi porekla ali se v tej državi ne uporablja več.

10. Z začetkom veljavnosti tega sporazuma pogodbenici menita, da se zaščitena geografska imena, našteta v Dodatku 1, kot splošna imena za vina, žgane pijače in aromatizirana vina v skupnem jeziku pogodbenic ne uporabljajo več, kot je predvideno v členu 24(6) Sporazuma TRIPS.


ČLEN 7

Zaščita tradicionalnih izrazov

1. V Črni gori se tradicionalni izrazi za Skupnost, našteti v Dodatku 2:

(a) ne uporabljajo za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Črne gore in

(b) se za opis ali predstavitev vina s poreklom iz Skupnosti ne morejo uporabljati drugače kot v povezavi z vini s poreklom, kategorijami vina in v jezikih, kot so našteti v Dodatku 2, ter pod pogoji, ki so določeni z zakoni in drugimi predpisi Skupnosti.

2. Črna gora v skladu s tem sporazumom sprejme ukrepe, potrebne za zaščito tradicionalnih izrazov iz člena 4, ki se uporabljajo za opis in predstavitev vin s poreklom z ozemlja Skupnosti. V ta namen Črna gora zagotovi ustrezna pravna sredstva za učinkovito zaščito in preprečevanje uporabe tradicionalnih izrazov za opis vin, za katere navedeni tradicionalni izrazi niso upravičeni, tudi ko se pri tradicionalnih izrazih uporabijo izrazi kot „vrsta“, „tip“, „stil“, „imitacija“, „metoda“ ali podobno.

3. Zaščita tradicionalnega izraza se uporablja samo:

(a) za jezik ali jezike, navedene v Dodatku 2, in ne za prevode; in

(b) za kategorijo proizvoda, v zvezi s katerim je ta izraz zaščiten v Skupnosti, kakor je določeno v Dodatku 2.

4. Z zaščito, predvideno v členu 3, se ne posega v člen 4.
ČLEN 8

Blagovne znamke

1. Odgovorni uradi pogodbenic zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, ki je identična, podobna ali vsebuje navedbo geografske označbe, zaščitene na podlagi člena 4 naslova I tega sporazuma, če tako vino, žgana pijača ali aromatizirano vino nima tega porekla in ni v skladu z ustreznimi pravili, ki urejajo njegovo uporabo.

2. Odgovorni uradi pogodbenice zavrnejo registracijo blagovne znamke vina, ki vsebuje tradicionalni izraz, zaščiten v okviru tega sporazuma, če zadevno vino ni vino, za katerega je rezerviran tradicionalni izraz, kot je navedeno v Dodatku 2.

3. Črna gora sprejme potrebne ukrepe za spremembo imen blagovnih znamk, da se v celoti umaknejo vse navedbe geografskih označb Skupnosti, zaščitenih na podlagi člena 4 Naslova I tega sporazuma. Vse navedbe se umaknejo najpozneje do 31. decembra 2008.
ČLEN 9

Izvoz

Pogodbenici sprejmeta potrebne ukrepe za zagotovitev, da se pri izvozu in trženju vin, žganih pijač in aromatiziranih vin s poreklom iz pogodbenice zunaj ozemlja navedene pogodbenice zaščitene geografske označbe, navedene v členu 4(a)(ii) in (b)(ii), ter v primeru vin tradicionalni izrazi navedene pogodbenice, navedeni v členu 4(a)(iii), ne uporabljajo za opis in predstavitev takih proizvodov s poreklom v drugi pogodbenici.

NASLOV II

IZVAJANJE IN MEDSEBOJNA POMOČ
MED PRISTOJNIMI ORGANI TER
UPRAVLJANJE TEGA SPORAZUMA


ČLEN 10
Delovna skupina

1. Oblikuje se delovna skupina, ki bo delovala pod okriljem pododbora za kmetijstvo, ki bo ustanovljen v skladu s členom 123 tega sporazuma med Črno goro in Skupnostjo.

2. Delovna skupina poskrbi za ustrezno delovanje tega sporazuma in prouči vsa vprašanja, ki se lahko pojavijo pri njegovem izvajanju.

3. Delovna skupina lahko da priporočila, razpravlja in oblikuje predloge glede katerih koli vprašanj v obojestranskem interesu v sektorju vina, žganih pijač in aromatiziranega vina, kar bo prispevalo k izpolnitvi ciljev tega sporazuma. Na zahtevo ene od pogodbenic se izmenično sestaja v Skupnosti in v Črni gori na dan, v kraju in na način, ki jih skupaj določita pogodbenici.
ČLEN 11
Naloge pogodbenic

1. Pogodbenici neposredno ali v okviru delovne skupine, navedene v členu 10, vzdržujeta stike v zvezi z vsemi zadevami, ki so povezane z izvajanjem in delovanjem tega sporazuma.

2. Črna gora za svojega zastopnika določi ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in vodno gospodarstvo. Skupnost za svojega zastopnika določi Generalni direktorat Evropske komisije za kmetijstvo in razvoj podeželja. Če pogodbenica določi drugega zastopnika, o tem obvesti drugo pogodbenico.

3. Zastopnik zagotavlja usklajevanje dejavnosti vseh organov, odgovornih za izvajanje tega sporazuma.

4. Pogodbenici:

(a) s sklepom stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj spremenita sezname, omenjene v členu 4 tega sporazuma, da se upoštevajo vse spremembe zakonov in drugih predpisov pogodbenic;

(b) se na podlagi odločitve stabilizacijsko-pridružitvenega odbora skupaj odločita, da je treba spremeniti dodatke k temu sporazumu. Šteje se, da so dodatki spremenjeni na dan, ki je zabeležen pri izmenjavi pisem med pogodbenicama, ali na dan, ko delovna skupina sprejme odločitev, odvisno od primera;

(c) skupaj določita praktične pogoje, omenjene v členu 6(6);

(d) druga drugo obvestita, ali imata namen sprejeti nove uredbe ali spremembe obstoječih uredb, ki so v interesu javnega reda, kot sta varovanje zdravja in varstvo potrošnikov, ki lahko vplivajo na sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina;

(e) druga drugo obvestita o kakršnih koli zakonodajnih, upravnih in sodnih odločitvah v zvezi z izvajanjem tega sporazuma in o ukrepih, sprejetih na podlagi takšnih odločitev.


ČLEN 12

Uporaba in izvajanje tega sporazuma

1. Pogodbenici določita kontaktne osebe, navedene v Dodatku 3, ki bodo odgovorne za uporabo in izvajanje tega sporazuma.
ČLEN 13
Izvrševanje in medsebojna pomoč med pogodbenicama

1. Če se z opisom ali predstavitvijo vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina, predvsem pri označevanju na etiketah, na uradnih ali trgovinskih dokumentih ali pri oglaševanju, krši ta sporazum, pogodbenici uporabita potrebne upravne ukrepe in/ali sprožita pravni postopek za boj proti nelojalni konkurenci ali za preprečitev kakršne koli napačne uporabe zaščitenega imena.

2. Ukrepi in postopki, navedeni v odstavku 1, se sprejmejo zlasti:

(a) kadar se opisi ali prevod opisa, imena, napisi ali slike v zvezi z vinom, žgano pijačo ali aromatiziranim vinom, katerih imena so zaščitena v skladu s tem sporazumom, neposredno ali posredno uporabijo, s čimer se predložijo napačne ali zavajajoče informacije glede porekla, značaja ali kakovosti vina, žgane pijače ali aromatiziranega vina;

(b) kadar se za embalažo uporabljajo posode, ki so zavajajoče glede porekla vina.

3. Če ena od pogodbenic utemeljeno sumi, da:

(a) vino, žgana pijača ali aromatizirano vino, kot je opredeljeno v členu 2, ki se trži ali se je tržilo v Črni gori in v Skupnosti, ni v skladu s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač ali aromatiziranega vina v Skupnosti ali v Črni gori, ali pa ni v skladu s tem sporazumom; in

(b) da je to neskladje v posebnem interesu druge pogodbenice in bi lahko privedlo do sprejetja upravnih ukrepov in/ali pravnih postopkov, o tem nemudoma obvesti zastopnika druge pogodbenice.

4. Informacije, ki jih je treba predložiti v skladu z odstavkom 3, vsebujejo podrobne podatke o neskladju s predpisi, ki urejajo sektor vina, žganih pijač in aromatiziranega vina v pogodbenici in/ali nespoštovanju tega sporazuma, spremljajo pa jih uradni, trgovinski ali drugi ustrezni dokumenti s podatki o kakršnih koli upravnih ukrepih ali pravnih postopkih, ki se jih lahko po potrebi sprejme.


ČLEN 14

Posvetovanja

1. Pogodbenici se posvetujeta, če ena od njiju meni, da druga ni izpolnila obveznosti na podlagi tega sporazuma.

2. Pogodbenica, ki zahteva posvetovanja, drugi pogodbenici zagotovi vse potrebne informacije za podrobno proučitev zadevnega primera.

3. Kadar bi zamuda lahko ogrozila zdravje ljudi ali škodovala učinkovitosti ukrepov za nadzor nad goljufijami, se lahko brez predhodnega posvetovanja sprejmejo začasni zaščitni ukrepi, če posvetovanja potekajo takoj za sprejetjem teh ukrepov.

4. Če pogodbenici po posvetovanjih iz odstavkov 1 in 3 nista dosegli soglasja, lahko pogodbenica, ki je zahtevala posvetovanja ali ki je sprejela ukrepe iz odstavka 3, sprejme ustrezne ukrepe v skladu s členom 129 tega sporazuma, s katerimi se omogoči ustrezna uporaba tega sporazuma.
NASLOV III

SPLOŠNE DOLOČBE


ČLEN 15

Tranzit manjših količin

I. Ta sporazum se ne uporablja za vina, žgane pijače in aromatizirana vina, ki:
II. Za manjše količine se štejejo naslednji proizvodi v zvezi z vinom, žganimi pijačami ali aromatiziranimi vini:

Izjema iz točke 1 ni združljiva z eno ali več izjemami iz točke 2.
ČLEN 16

Trženje obstoječih zalog

1. Vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila v času začetka veljavnosti tega sporazuma proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu z nacionalnimi zakoni in drugimi predpisi pogodbenic, vendar jih ta sporazum prepoveduje, se lahko prodajajo do porabe zalog.

2. Razen v primeru, ko pogodbenici sprejmeta drugačne določbe, se do odprodaje zalog lahko še naprej tržijo tista vina, žgane pijače ali aromatizirana vina, ki so bila proizvedena, pripravljena, opisana in predstavljena v skladu s tem sporazumom, katerih proizvodnja, priprava, opis in predstavitev pa zaradi spremembe sporazuma ni več v skladu z njim.

DODATEK 1

SEZNAM ZAŠČITENIH IMEN
(iz členov 4 in 6 Priloge II k Protokolu 2)

DEL A: V SKUPNOSTI

(a) VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

AVSTRIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
Določena pridelovalna območja
Burgenland
Carnuntum
Donauland
Kamptal
Kärnten
Kremstal
Mittelburgenland
Neusiedlersee
Neusiedlersee-Hügelland
Niederösterreich
Oberösterreich
Salzburg
Steiermark
Südburgenland
Süd-Oststeiermark
Südsteiermark
Thermenregion
Tirol
Traisental
Vorarlberg
Wachau
Weinviertel
Weststeiermark
Wien

2. Namizna vina z geografsko označbo

Bergland
Steirerland
Weinland
Wien

BELGIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Imena določenih pridelovalnih območij
Côtes de Sambre et Meuse
Hagelandse Wijn
Haspengouwse Wijn
Heuvellandse wijn
Vlaamse mousserende kwaliteitswijn

2. Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays des jardins de Wallonie
Vlaamse landwijn
BOLGARIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
Асеновград (Asenovgrad)
Черноморски район (Black Sea Region)
Брестник (Brestnik)
Драгоево (Dragoevo)
Евксиноград (Evksinograd)
Хан Крум (Han Krum)
Хърсово (Harsovo)
Хасково (Haskovo)
Хисаря (Hisarya)
Ивайловград (Ivaylovgrad)
Карлово (Karlovo)
Карнобат (Karnobat)
Ловеч (Lovech)
Лозица (Lozitsa)
Лом (Lom)
Любимец (Lyubimets)		Плевен (Pleven)
Пловдив (Plovdiv)
Поморие (Pomorie)
Русе (Ruse)
Сакар (Sakar)
Сандански (Sandanski)
Септември (Septemvri)
Шивачево (Shivachevo)
Шумен (Shumen)
Славянци (Slavyantsi)
Сливен (Sliven)
Южно Черноморие (Southern Black Sea Coast)
Стамболово (Stambolovo)
Стара Загора (Stara Zagora)
Сухиндол (Suhindol)
Сунгурларе (Sungurlare)
Лясковец (Lyaskovets)
Мелник (Melnik)
Монтана (Montana)
Нова Загора (Nova Zagora)
Нови Пазар (Novi Pazar)
Ново село (Novo Selo)
Оряховица (Oryahovitsa)
Павликени (Pavlikeni)
Пазарджик (Pazardjik)
Перущица (Perushtitsa)		Свищов (Svishtov)
Долината на Струма (Struma valley)
Търговище (Targovishte)
Върбица (Varbitsa)
Варна (Varna)
Велики Преслав (Veliki Preslav)
Видин (Vidin)
Враца (Vratsa)

Ямбол (Yambol)


2. Namizna vina z geografsko označbo

Дунавска равнина (Danube Plain)
Тракийска низина (Thracian Lowlands)

CIPER

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih
V grščini
V angleščini
Določena pridelovalna območja
Podobmočja
(pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Določena pridelovalna območja
Podobmočja
(pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Κουμανδαρία
Λαόνα Ακάμα
Βουνί Παναγιάς – Αμπελίτης		Commandaria
Laona Akama
Vouni Panayia – Ambelitis
Πιτσιλιά
      Κρασοχώρια Λεμεσού……
Αφάμης ali ΛαόναPitsilia
        Krasohoria Lemesou………
Afames ali Laona

2. Namizna vina z geografsko označbo

V grščini
V angleščini
Λεμεσός
Πάφος
Λευκωσία
Λάρνακα		Lemesos
Pafos
Lefkosia
Larnaka
ČEŠKA
1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
(za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)
čechy……………………………………

Morava…………………………………		litoměřická
mělnická
mikulovská
slovácká
velkopavlovická
znojemská

2. Namizna vina z geografsko označbo

české zemské víno
moravské zemské víno

FRANCIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Alsace Grand Cru, za katerim je navedeno ime manjše geografske enote

Alsace, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Alsace ali Vin d'Alsace, za katerim je ali ni navedena beseda „Edelzwicker“ ali ime sorte vinske trte in/ali ime manjše geografske enote

Ajaccio

Aloxe-Corton

Anjou, za katerim so ali niso navedene besede Val de Loire ali Coteaux de la Loire ali Villages Brissac

Anjou, za katerim so ali niso navedene besede „Gamay“, „Mousseux“ ali „Villages“

Arbois

Arbois Pupillin

Auxey-Duresses ali Auxey-Duresses Côte de Beaune ali Auxey-Duresses Côte de Beaune-Villages

Bandol

Banyuls

Barsac

Bâtard-Montrachet

Béarn ali Béarn Bellocq

Beaujolais Supérieur

Beaujolais, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Beaujolais-Villages

Beaumes-de-Venise, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Beaune

Bellet ali Vin de Bellet

Bergerac

Bienvenues Bâtard-Montrachet

Blagny

Blanc Fumé de Pouilly

Blanquette de Limoux

Blaye

Bonnes Mares

Bonnezeaux

Bordeaux Côtes de Francs

Bordeaux Haut-Benauge

Bordeaux, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Supérieur“ ali „Rosé“ ali „mousseux“

Bourg

Bourgeais

Bourgogne, za katerim je ali ni navedena beseda „Clairet“ ali „Rosé“ ali ime manjše geografske enote

Bourgogne Aligoté

Bourgueil

Bouzeron

Brouilly

Buzet

Cabardès

Cabernet d’Anjou

Cabernet de Saumur

Cadillac

Cahors

Canon-Fronsac

Cap Corse, pred katerim sta navedeni besedi „Muscat de“

Cassis

Cérons

Chablis Grand Cru, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Chambertin

Chambertin Clos de Bèze

Chambolle-Musigny

Champagne

Chapelle-Chambertin

Charlemagne

Charmes-Chambertin

Chassagne-Montrachet ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune ali Chassagne-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Château Châlon

Château Grillet

Châteaumeillant

Châteauneuf-du-Pape

Châtillon-en-Diois

Chenas

Chevalier-Montrachet

Cheverny

Chinon

Chiroubles

Chorey-lès-Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune ali Chorey-lès-Beaune Côte de Beaune-Villages

Clairette de Bellegarde

Clairette de Die

Clairette du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Clos de la Roche

Clos de Tart

Clos des Lambrays

Clos Saint-Denis

Clos Vougeot

Collioure

Condrieu

Corbières, za katerim je ali ni navedena beseda Boutenac

Cornas

Corton

Corton-Charlemagne

Costières de Nîmes

Côte de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côte de Beaune-Villages

Côte de Brouilly

Côte de Nuits

Côte Roannaise

Côte Rôtie

Coteaux Champenois, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux d’Aix-en-Provence

Coteaux d’Ancenis, za katerim je ali ni navedeno ime sorte vinske trte

Coteaux de Die

Coteaux de l’Aubance

Coteaux de Pierrevert

Coteaux de Saumur

Coteaux du Giennois

Coteaux du Languedoc Picpoul de Pinet

Coteaux du Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux du Layon ali Coteaux du Layon Chaume

Coteaux du Layon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Coteaux du Loir

Coteaux du Lyonnais

Coteaux du Quercy

Coteaux du Tricastin

Coteaux du Vendômois

Coteaux Varois

Côte-de-Nuits-Villages

Côtes Canon-Fronsac

Côtes d'Auvergne, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes de Beaune, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes de Bergerac

Côtes de Blaye

Côtes de Bordeaux Saint-Macaire

Côtes de Bourg

Côtes de Brulhois

Côtes de Castillon

Côtes de Duras

Côtes de la Malepère

Côtes de Millau

Côtes de Montravel

Côtes de Provence, za katerim sta ali nista navedeni besedi Sainte Victoire

Côtes de Saint-Mont

Côtes de Toul

Côtes du Frontonnais, za katerim je ali ni navedena beseda Fronton ali Villaudric

Côtes du Jura

Côtes du Lubéron

Côtes du Marmandais

Côtes du Rhône

Côtes du Rhône Villages, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Côtes du Roussillon

Côtes du Roussillon Villages, za katerim je ali ni navedena vinogradniška občina Caramany ali Latour de France ali Les Aspres ali Lesquerde ali Tautavel

Côtes du Ventoux

Côtes du Vivarais

Cour-Cheverny

Crémant d’Alsace

Crémant de Bordeaux

Crémant de Bourgogne

Crémant de Die

Crémant de Limoux

Crémant de Loire

Crémant du Jura

Crépy

Criots Bâtard-Montrachet

Crozes Ermitage

Crozes-Hermitage

Echezeaux

Entre-Deux-Mers ali Entre-Deux-Mers Haut-Benauge

Ermitage

Faugères
Fiefs Vendéens, za katerim so ali niso navedene besede „lieu dits“ Mareuil ali Brem ali Vix ali Pissotte

Fitou

Fixin

Fleurie

Floc de Gascogne

Fronsac

Frontignan

Gaillac

Gaillac Premières Côtes

Gevrey-Chambertin

Gigondas

Givry

Grand Roussillon

Grands Echezeaux

Graves

Graves de Vayres

Griotte-Chambertin

Gros Plant du Pays Nantais

Haut Poitou

Haut-Médoc

Haut-Montravel

Hermitage

Irancy

Irouléguy

Jasnières

Juliénas

Jurançon

L’Etoile

La Grande Rue

Ladoix ali Ladoix Côte de Beaune ali Ladoix Côte de beaune-Villages

Lalande de Pomerol

Languedoc, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Latricières-Chambertin

Les-Baux-de-Provence

Limoux

Lirac

Listrac-Médoc

Loupiac

Lunel, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Lussac Saint-Émilion

Mâcon or Pinot-Chardonnay-Macôn

Mâcon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Mâcon-Villages

Macvin du Jura

Madiran

Maranges Côte de Beaune ali Maranges Côtes de Beaune-Villages

Maranges, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Marcillac

Margaux

Marsannay

Maury

Mazis-Chambertin

Mazoyères-Chambertin

Médoc

Menetou Salon, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Mercurey

Meursault ali Meursault Côte de Beaune ali Meursault Côte de Beaune-Villages

Minervois

Minervois-la-Livinière

Mireval

Monbazillac

Montagne Saint-Émilion

Montagny

Monthélie ali Monthélie Côte de Beaune ali Monthélie Côte de Beaune-Villages

Montlouis, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

Montrachet

Montravel

Morey-Saint-Denis

Morgon

Moselle

Moulin-à-Vent

Moulis

Moulis-en-Médoc

Muscadet

Muscadet Coteaux de la Loire

Muscadet Côtes de Grandlieu

Muscadet Sèvre-et-Maine

Musigny

Néac

Nuits

Nuits-Saint-Georges

Orléans

Orléans-Cléry

Pacherenc du Vic-Bilh

Palette

Patrimonio

Pauillac

Pécharmant

Pernand-Vergelesses ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune ali Pernand-Vergelesses Côte de Beaune-Villages

Pessac-Léognan

Petit Chablis, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Pineau des Charentes

Pinot-Chardonnay-Macôn

Pomerol

Pommard

Pouilly Fumé

Pouilly-Fuissé

Pouilly-Loché

Pouilly-sur-Loire

Pouilly-Vinzelles

Premières Côtes de Blaye

Premières Côtes de Bordeaux, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Puisseguin Saint-Émilion

Puligny-Montrachet ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune ali Puligny-Montrachet Côte de Beaune-Villages

Quarts-de-Chaume

Quincy

Rasteau

Rasteau Rancio

Régnié

Reuilly

Richebourg

Rivesaltes, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Rivesaltes Rancio

Romanée (La)

Romanée Conti

Romanée Saint-Vivant

Rosé des Riceys

Rosette

Roussette de Savoie, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Roussette du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Ruchottes-Chambertin

Rully

Saint Julien

Saint-Amour

Saint-Aubin ali Saint-Aubin Côte de Beaune ali Saint-Aubin Côte de Beaune-Villages

Saint-Bris

Saint-Chinian

Sainte-Croix-du-Mont

Sainte-Foy Bordeaux

Saint-Émilion

Saint-Emilion Grand Cru

Saint-Estèphe

Saint-Georges Saint-Émilion

Saint-Jean-de-Minervois, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Muscat de“

Saint-Joseph

Saint-Nicolas-de-Bourgueil

Saint-Péray

Saint-Pourçain

Saint-Romain ali Saint-Romain Côte de Beaune ali Saint-Romain Côte de Beaune-Villages

Saint-Véran

Sancerre

Santenay ali Santenay Côte de Beaune ali Santenay Côte de Beaune-Villages

Saumur Champigny

Saussignac

Sauternes

Savennières

Savennières-Coulée-de-Serrant

Savennières-Roche-aux-Moines

Savigny ali Savigny-lès-Beaune

Seyssel

Tâche (La)

Tavel

Thouarsais

Touraine Amboise

Touraine Azay-le-Rideau

Touraine Mesland

Touraine Noble Joue

Touraine, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“

Tursan

Vacqueyras

Valençay

Vin d’Entraygues et du Fel

Vin d’Estaing

Vin de Corse, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin de Lavilledieu

Vin de Savoie ali Vin de Savoie-Ayze, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin du Bugey, za katerim je ali ni navedeno ime manjše geografske enote

Vin Fin de la Côte de Nuits

Viré Clessé

Volnay

Volnay Santenots

Vosne-Romanée

Vougeot

Vouvray, za katerim je ali ni navedena beseda „mousseux“ ali „pétillant“


2. Namizna vina z geografsko označbo

Vin de pays de l’Agenais

Vin de pays d’Aigues

Vin de pays de l’Ain

Vin de pays de l’Allier

Vin de pays d’Allobrogie

Vin de pays des Alpes de Haute-Provence

Vin de pays des Alpes Maritimes

Vin de pays de l’Ardèche

Vin de pays d’Argens

Vin de pays de l’Ariège

Vin de pays de l’Aude

Vin de pays de l’Aveyron

Vin de pays des Balmes dauphinoises

Vin de pays de la Bénovie

Vin de pays du Bérange

Vin de pays de Bessan

Vin de pays de Bigorre

Vin de pays des Bouches du Rhône

Vin de pays du Bourbonnais

Vin de pays du Calvados

Vin de pays de Cassan

Vin de pays Cathare

Vin de pays de Caux

Vin de pays de Cessenon

Vin de pays des Cévennes, za katerim sta ali nista navedeni besedi Mont Bouquet
Vin de pays Charentais, za katerim so ali niso navedene besede Ile de Ré ali Ile d’Oléron ali Saint-Sornin

Vin de pays de la Charente

Vin de pays des Charentes-Maritimes

Vin de pays du Cher

Vin de pays de la Cité de Carcassonne

Vin de pays des Collines de la Moure

Vin de pays des Collines rhodaniennes

Vin de pays du Comté de Grignan

Vin de pays du Comté tolosan

Vin de pays des Comtés rhodaniens

Vin de pays de la Corrèze

Vin de pays de la Côte Vermeille

Vin de pays des coteaux charitois

Vin de pays des coteaux d’Enserune

Vin de pays des coteaux de Besilles

Vin de pays des coteaux de Cèze

Vin de pays des coteaux de Coiffy

Vin de pays des coteaux Flaviens

Vin de pays des coteaux de Fontcaude

Vin de pays des coteaux de Glanes

Vin de pays des coteaux de l’Ardèche

Vin de pays des coteaux de l’Auxois

Vin de pays des coteaux de la Cabrerisse

Vin de pays des coteaux de Laurens

Vin de pays des coteaux de Miramont

Vin de pays des coteaux de Montélimar

Vin de pays des coteaux de Murviel

Vin de pays des coteaux de Narbonne

Vin de pays des coteaux de Peyriac

Vin de pays des coteaux des Baronnies

Vin de pays des coteaux du Cher et de l’Arnon

Vin de pays des coteaux du Grésivaudan

Vin de pays des coteaux du Libron

Vin de pays des coteaux du Littoral Audois

Vin de pays des coteaux du Pont du Gard

Vin de pays des coteaux du Salagou

Vin de pays des coteaux de Tannay

Vin de pays des coteaux du Verdon

Vin de pays des coteaux et terrasses de Montauban

Vin de pays des côtes catalanes

Vin de pays des côtes de Gascogne

Vin de pays des côtes de Lastours

Vin de pays des côtes de Montestruc

Vin de pays des côtes de Pérignan

Vin de pays des côtes de Prouilhe

Vin de pays des côtes de Thau

Vin de pays des côtes de Thongue

Vin de pays des côtes du Brian

Vin de pays des côtes de Ceressou

Vin de pays des côtes du Condomois

Vin de pays des côtes du Tarn

Vin de pays des côtes du Vidourle

Vin de pays de la Creuse

Vin de pays de Cucugnan

Vin de pays des Deux-Sèvres

Vin de pays de la Dordogne

Vin de pays du Doubs

Vin de pays de la Drôme

Vin de pays Duché d’Uzès

Vin de pays de Franche-Comté, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Champlitte

Vin de pays du Gard

Vin de pays du Gers

Vin de pays des Hautes-Alpes

Vin de pays de la Haute-Garonne

Vin de pays de la Haute-Marne

Vin de pays des Hautes-Pyrénées

Vin de pays d’Hauterive, za katerim so ali niso navedene besede Val d’Orbieu ali Coteaux du Termenès ali Côtes de Lézignan

Vin de pays de la Haute-Saône

Vin de pays de la Haute-Vienne

Vin de pays de la Haute vallée de l’Aude

Vin de pays de la Haute vallée de l’Orb

Vin de pays des Hauts de Badens

Vin de pays de l’Hérault

Vin de pays de l’Ile de Beauté

Vin de pays de l’Indre et Loire

Vin de pays de l’Indre

Vin de pays de l’Isère
Vin de pays du Jardin de la France, za katerim so ali niso navedene besede Marches de Bretagne ali Pays de Retz

Vin de pays des Landes

Vin de pays de Loire-Atlantique

Vin de pays du Loir et Cher

Vin de pays du Loiret

Vin de pays du Lot

Vin de pays du Lot et Garonne

Vin de pays des Maures

Vin de pays de Maine et Loire

Vin de pays de la Mayenne

Vin de pays de Meurthe-et-Moselle

Vin de pays de la Meuse

Vin de pays du Mont Baudile

Vin de pays du Mont Caume

Vin de pays des Monts de la Grage

Vin de pays de la Nièvre

Vin de pays d’Oc

Vin de pays du Périgord, za katerim so ali niso navedene besede Vin de Domme

Vin de pays de la Petite Crau

Vin de pays des Portes de Méditerranée

Vin de pays de la Principauté d’Orange

Vin de pays du Puy de Dôme

Vin de pays des Pyrénées-Atlantiques

Vin de pays des Pyrénées-Orientales

Vin de pays des Sables du Golfe du Lion

Vin de pays de la Sainte Baume

Vin de pays de Saint Guilhem-le-Désert

Vin de pays de Saint-Sardos

Vin de pays de Sainte Marie la Blanche

Vin de pays de Saône et Loire

Vin de pays de la Sarthe

Vin de pays de Seine et Marne

Vin de pays du Tarn

Vin de pays du Tarn et Garonne

Vin de pays des Terroirs landais, za katerim so ali niso navedene besede Coteaux de Chalosse ali Côtes de L’Adour ali Sables Fauves ali Sables de l’Océan

Vin de pays de Thézac-Perricard

Vin de pays du Torgan

Vin de pays d’Urfé

Vin de pays du Val de Cesse

Vin de pays du Val de Dagne

Vin de pays du Val de Montferrand

Vin de pays de la Vallée du Paradis

Vin de pays du Var

Vin de pays du Vaucluse

Vin de pays de la Vaunage

Vin de pays de la Vendée

Vin de pays de la Vicomté d’Aumelas

Vin de pays de la Vienne

Vin de pays de la Vistrenque

Vin de pays de l’Yonne


NEMČIJA


1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Imena določenih pridelovalnih območij
(za katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
Ahr………………………………………………

Baden……………………………………………

Franken………………………………………….

Hessische Bergstraße……………………………

Mittelrhein……………………………………….

Mosel-Saar-Ruwer ali Mosel ali Saar ali Ruwer..

Nahe……………………………………………..

Pfalz……………………………………………...

Rheingau…………………………………………

Rheinhessen…………………………………..…

Saale-Unstrut…………………………………….

Sachsen…………………………………………..

Württemberg……………………………………..

Walporzheim /Ahrtal

Badische Bergstraße

Bodensee

Breisgau

Kaiserstuhl

Kraichgau

Markgräflerland

Ortenau

Tauberfranken

Tuniberg

Maindreieck

Mainviereck

Steigerwald

Starkenburg

Umstadt

Loreley

Siebengebirge

Bernkastel

Burg Cochem

Moseltor

Obermosel

Ruwertal

Saar

Nahetal

Mittelhaardt Deutsche Weinstraße

Südliche Weinstraße

Johannisberg

Bingen

Nierstein

Wonnegau

Mansfelder Seen

Schloß Neuenburg

Thüringen

Elstertal

Meißen

Bayerischer Bodensee

Kocher-Jagst-Tauber

Oberer Neckar

Remstal-Stuttgart

Württembergischer Bodensee

Württembergisch Unterland



2. Namizna vina z geografsko označbo

Landwein
Tafelwein
Ahrtaler Landwein

Badischer Landwein

Bayerischer Bodensee-Landwein

Landwein Main

Landwein der Mosel

Landwein der Ruwer

Landwein der Saar

Mecklenburger Landwein

Mitteldeutscher Landwein

Nahegauer Landwein

Pfälzer Landwein

Regensburger Landwein

Rheinburgen-Landwein

Rheingauer Landwein

Rheinischer Landwein

Saarländischer Landwein der Mosel

Sächsischer Landwein

Schwäbischer Landwein

Starkenburger Landwein

Taubertäler Landwein

Albrechtsburg

Bayern

Burgengau

Donau

Lindau

Main

Mosel

Neckar

Oberrhein

Rhein

Rhein-Mosel

Römertor

Stargarder Land


GRČIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
V grščini
V angleščini
Σάμος

Μοσχάτος Πατρών

Μοσχάτος Ρίου – Πατρών

Μοσχάτος Κεφαλληνίας

Μοσχάτος Λήμνου

Μοσχάτος Ρόδου

Μαυροδάφνη Πατρών

Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας

Σητεία

Νεμέα

Σαντορίνη

Δαφνές

Ρόδος

Νάουσα

Ρομπόλα Κεφαλληνίας

Ραψάνη

Μαντινεία

Μεσενικόλα

Πεζά

Αρχάνες

Πάτρα

Ζίτσα

Αμύνταιο

Γουμένισσα

Πάρος

Λήμνος

Αγχίαλος

Πλαγιές Μελίτωνα

Samos

Moschatos Patra

Moschatos Riou Patra

Moschatos Kephalinia

Moschatos Lemnos

Moschatos Rhodos

Mavrodafni Patra

Mavrodafni Kephalinia

Sitia

Nemea

Santorini

Dafnes

Rhodos

Naoussa

Robola Kephalinia

Rapsani

Mantinia

Mesenicola

Peza

Archanes

Patra

Zitsa

Amynteon

Goumenissa

Paros

Lemnos

Anchialos

Slopes of Melitona


2. Namizna vina z geografsko označbo

V grščini
V angleščini
Ρετσίνα Μεσογείων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Κρωπίας ali Ρετσίνα Κορωπίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Μαρκοπούλου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Μεγάρων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Παιανίας ali Ρετσίνα Λιοπεσίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Παλλήνης, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Πικερμίου, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Σπάτων, za katerim je ali ni navedena beseda Αττικής

Ρετσίνα Θηβών, za katerim je ali ni navedena beseda Βοιωτίας

Ρετσίνα Γιάλτρων, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας

Ρετσίνα Καρύστου, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας

Ρετσίνα Χαλκίδας, za katerim je ali ni navedena beseda Ευβοίας

Βερντεα Ζακύνθου

Αγιορείτικος Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Αναβύσσου

Αττικός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Βίλιτσας

Τοπικός Οίνος Γρεβενών

Τοπικός Οίνος Δράμας

Δωδεκανησιακός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Επανομής

Ηρακλειώτικος Τοπικός Οίνος

Θεσσαλικός Τοπικός Οίνος

Θηβαϊκός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Κισσάμου

Τοπικός Οίνος Κρανιάς

Κρητικός Τοπικός Οίνος

Λασιθιώτικος Τοπικός Οίνος

Μακεδονικός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Νέας Μεσήμβριας

Μεσσηνιακός Τοπικός Οίνος

Παιανίτικος Τοπικός Οίνος

Παλληνιώτικος Τοπικός Οίνος

Πελοποννησιακός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αμπέλου

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Βερτίσκου

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κιθαιρώνα

Κορινθιακός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πάρνηθας

Τοπικός Οίνος Πυλίας

Τοπικός Οίνος Τριφυλίας

Τοπικός Οίνος Τυρνάβου

ΤοπικόςΟίνος Σιάτιστας

Τοπικός Οίνος Ριτσώνας Αυλίδας

Τοπικός Οίνος Λετρίνων

Τοπικός Οίνος Σπάτων

Toπικός Οίνος Πλαγιών Πεντελικού

Αιγαιοπελαγίτικος Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Ληλάντιου πεδίου

Τοπικός Οίνος Μαρκόπουλου

Τοπικός Οίνος Τεγέας

Τοπικός Οίνος Αδριανής

Τοπικός Οίνος Χαλικούνας

Τοπικός Οίνος Χαλκιδικής

Καρυστινός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Πέλλας

Τοπικός Οίνος Σερρών

Συριανός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Πετρωτού

Τοπικός Οίνος Γερανείων

Τοπικός Οίνος Οπούντιας Λοκρίδος

Tοπικός Οίνος Στερεάς Ελλάδας

Τοπικός Οίνος Αγοράς

Τοπικός Οίνος Κοιλάδος Αταλάντης

Τοπικός Οίνος Αρκαδίας

Τοπικός Οίνος Παγγαίου

Τοπικός Οίνος Μεταξάτων

Τοπικός Οίνος Ημαθίας

Τοπικός Οίνος Κλημέντι

Τοπικός Οίνος Κέρκυρας

Τοπικός Οίνος Σιθωνίας

Τοπικός Οίνος Μαντζαβινάτων

Ισμαρικός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Αβδήρων

Τοπικός Οίνος Ιωαννίνων

Τοπικός Οίνος Πλαγιές Αιγιαλείας

Toπικός Οίνος Πλαγίες Αίνου

Θρακικός Τοπικός Οίνος ali Τοπικός Οίνος Θράκης

Τοπικός Οίνος Ιλίου

Μετσοβίτικος Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Κορωπίου

Τοπικός Οίνος Φλώρινας

Τοπικός Οίνος Θαψανών

Τοπικός Οίνος Πλαγιών Κνημίδος

Ηπειρωτικός Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Πισάτιδος

Τοπικός Οίνος Λευκάδας

Μονεμβάσιος Τοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Βελβεντού

Λακωνικός Τοπικός Οίνος

Tοπικός Οίνος Μαρτίνου

Aχαϊκός Tοπικός Οίνος

Τοπικός Οίνος Ηλιείας

Τοπικός Οίνος Θεσσαλονίκης

Τοπικός Οίνος Κραννώνος

Τοπικός Οίνος Παρνασσού

Τοπικός Οίνος Μετεώρων

Τοπικός Οίνος Ικαρίας

Τοπικός Οίνος Καστοριάς

Retsina of Mesogia, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Kropia ali Retsina Koropi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Markopoulou, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Megara, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Peania ali Retsina of Liopesi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Pallini, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Pikermi, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Spata, za katerim je ali ni navedena beseda Attika

Retsina of Thebes, za katerim je ali ni navedena beseda Viotias

Retsina of Gialtra, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia

Retsina of Karystos, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia

Retsina of Halkida, za katerim je ali ni navedena beseda Evvia

Verntea Zakynthou

Regional wine of Mount Athos Agioritikos

Regional wine of Anavyssos

Regional wine of Attiki-Attikos

Regional wine of Vilitsa

Regional wine of Grevena

Regional wine of Drama

Regional wine of Dodekanese - Dodekanissiakos

Regional wine of Epanomi

Regional wine of Heraklion - Herakliotikos

Regional wine of Thessalia - Thessalikos

Regional wine of Thebes - Thivaikos

Regional wine of Kissamos

Regional wine of Krania

Regional wine of Crete - Kritikos

Regional wine of Lasithi - Lasithiotikos

Regional wine of Macedonia - Macedonikos

Regional wine of Nea Messimvria

Regional wine of Messinia - Messiniakos

Regional wine of Peanea

Regional wine of Pallini - Palliniotikos

Regional wine of Peloponnese - Peloponnisiakos

Regional wine of Slopes of Ambelos

Regional wine of Slopes of Vertiskos

Regional wine of Slopes of Kitherona

Regional wine of Korinthos - Korinthiakos

Regional wine of Slopes of Parnitha

Regional wine of Pylia

Regional wine of Trifilia

Regional wine of Tyrnavos

Regional wine of Siatista

Regional wine of Ritsona Avlidas

Regional wine of Letrines

Regional wine of Spata

Regional wine of Slopes of Pendeliko

Regional wine of Aegean Sea

Regional wine of Lilantio Pedio

Regional wine of Markopoulo

Regional wine of Tegea

Regional wine of Adriani

Regional wine of Halikouna

Regional wine of Halkidiki

Regional wine of Karystos - Karystinos

Regional wine of Pella

Regional wine of Serres

Regional wine of Syros - Syrianos

Regional wine of Slopes of Petroto

Regional wine of Gerania

Regional wine of Opountia Lokridos

Regional wine of Sterea Ellada

Regional wine of Agora

Regional wine of Valley of Atalanti

Regional wine of Arkadia

Regional wine of Pangeon

Regional wine of Metaxata

Regional wine of Imathia

Regional wine of Klimenti

Regional wine of Corfu

Regional wine of Sithonia

Regional wine of Mantzavinata

Regional wine of Ismaros - Ismarikos

Regional wine of Avdira

Regional wine of Ioannina

Regional wine of Slopes of Egialia

Regional wine of Slopes of Enos

Regional wine of Thrace - Thrakikos ali Regional wine of Thrakis

Regional wine of Ilion

Regional wine of Metsovo - Metsovitikos

Regional wine of Koropi

Regional wine of Florina

Regional wine of Thapsana

Regional wine of Slopes of Knimida

Regional wine of Epirus - Epirotikos

Regional wine of Pisatis

Regional wine of Lefkada

Regional wine of Monemvasia - Monemvasios

Regional wine of Velvendos

Regional wine of Lakonia – Lakonikos

Regional wine of Martino

Regional wine of Achaia

Regional wine of Ilia

Regional wine of Thessaloniki

Regional wine of Krannona

Regional wine of Parnassos

Regional wine of Meteora

Regional wine of Ikaria

Regional wine of Kastoria


MADŽARSKA


1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
Podobmočja

(pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)
Ászár-Neszmély(-i)………………………………

Badacsony(-i)

Balatonboglár(-i)…………………………………

Balatonfelvidék(-i)……………………………….

Balatonfüred-Csopak(-i)…………………………

Balatonmelléke ali Balatonmelléki………………

Bükkalja(-i)

Csongrád(-i)……………………………………...

Eger ali Egri……………………………………


Etyek-Buda(-i)……………………………………

Hajós-Baja(-i)

Kőszegi

Kunság(-i)………………………………………..

Mátra(-i)

Mór(-i)

Pannonhalma (Pannonhalmi)

Pécs(-i)…………………………………………...

Szekszárd(-i)

Somló(-i)…………………………………………

Sopron(-i)………………………………………..

Tokaj(-i)………………………………………….


Tolna(-i)…………………………………………

Villány(-i)………………………………………..

Ászár(-i)

Neszmély(-i)

Balatonlelle(-i)

Marcali

Balatonederics-Lesence(-i)

Cserszeg(-i)

Kál(-i)

Zánka(-i)

Muravidéki

Kistelek(-i)

Mórahalom ali Mórahalmi

Pusztamérges(-i)

Debrő(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Andornaktálya(-i) ali Demjén(-i) ali Egerbakta(-i) ali Egerszalók(-i) ali Egerszólát(-i) ali Felsőtárkány(-i) ali Kerecsend(-i) ali Maklár(-i) ali Nagytálya(-i) ali Noszvaj(-i) ali Novaj(-i) ali Ostoros(-i) ali Szomolya(-i) ali Aldebrő(-i) ali Feldebrő(-i) ali Tófalu(-i) ali Verpelét(-i) ali Kompolt(-i) ali Tarnaszentmária(-i)

Buda(-i)

Etyek(-i)

Velence(-i)

Bácska(-i)

Cegléd(-i)

Duna mente ali Duna menti

Izsák(-i)

Jászság(-i)

Kecskemét-Kiskunfélegyháza ali Kecskemét-Kiskunfélegyházi

Kiskunhalas-Kiskunmajsa(-i)

Kiskőrös(-i)

Monor(-i)

Tisza mente ali Tisza menti

Versend(-i)

Szigetvár(-i)

Kapos(-i)

Kissomlyó-Sághegyi

Köszeg(-i)

Abaújszántó(-i) ali Bekecs(-i) ali Bodrogkeresztúr(-i) ali Bodrogkisfalud(-i) ali Bodrogolaszi ali Erdőbénye(-i) ali Erdőhorváti ali Golop(-i) ali Hercegkút(-i) ali Legyesbénye(-i) ali Makkoshotyka(-i) ali Mád(-i) ali Mezőzombor(-i) ali Monok(-i) ali Olaszliszka(-i) ali Rátka(-i) ali Sárazsadány(-i) i Sárospatak(-i) ali Sátoraljaújhely(-i) ali Szegi ali Szegilong(-i) ali Szerencs(-i) ali Tarcal(-i) ali Tállya(-i) ali Tolcsva(-i) ali Vámosújfalu(-i)

Tamási

Völgység(-i)

Siklós(-i), za katerim je ali ni navedena beseda Kisharsány(-i) ali Nagyharsány(-i) ali Palkonya(-i) ali Villánykövesd(-i) ali Bisse(-i) ali Csarnóta(-i) ali Diósviszló(-i) ali Harkány(-i) ali Hegyszentmárton(-i) ali Kistótfalu(-i) ali Márfa(-i) ali Nagytótfalu(-i) ali Szava(-i) ali Túrony(-i) ali Vokány(-i)


ITALIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

D.O.C.G. (Denominazioni di Origine Controllata e Garantita)
Albana di Romagna

Asti ali Moscato d’Asti ali Asti Spumante

Barbaresco

Bardolino superiore

Barolo

Brachetto d’Acqui ali Acqui

Brunello di Motalcino

Carmignano
Chianti, za katerim so ali niso navedene besede Colli Aretini ali Colli Fiorentini ali Colline Pisane ali Colli Senesi ali Montalbano ali Montespertoli ali Rufina

Chianti Classico

Fiano di Avellino

Forgiano

Franciacorta

Gattinara

Gavi ali Cortese di Gavi

Ghemme

Greco di Tufo

Montefalco Sagrantino

Montepulciano d’Abruzzo Colline Tramane

Ramandolo

Recioto di Soave

Sforzato di Valtellina ali Sfursat di Valtellina

Soave superiore

Taurasi

Valtellina Superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Stagafassli

ali Vagella

Vermentino di Gallura ali Sardegna Vermentino di Gallura

Vernaccia di San Gimignano

Vino Nobile di Montepulciano


D.O.C. (Denominazioni di Origine Controllata)
Aglianico del Taburno ali Taburno

Aglianico del Vulture

Albugnano

Alcamo ali Alcamo classico

Aleatico di Gradoli

Aleatico di Puglia

Alezio

Alghero ali Sardegna Alghero

Alta Langa

Alto Adige ali dell’Alto Adige (Südtirol ali Südtiroler), za katerim so ali niso navedene besede:

                            - Colli di Bolzano (Bozner Leiten),
                            Meranese di Collina ali Meranese (Meraner Hugel ali Meraner),
                            - Santa Maddalena (St.Magdalener),
                            - Terlano (Terlaner),
                            Valle Isarco (Eisacktal ali Eisacktaler),
                            - Valle Venosta (Vinschgau)
Ansonica Costa dell’Argentario

Aprilia

Arborea ali Sardegna Arborea

Arcole

Assisi

Atina

Aversa

Bagnoli di Sopra ali Bagnoli

Barbera d’Asti

Barbera del Monferrato

Barbera d’Alba

Barco Reale di Carmignano ali Rosato di Carmignano ali Vin Santo di Carmignano

                ali Vin Santo Carmignano Occhio di Pernice
Bardolino

Bianchello del Metauro

Bianco Capena

Bianco dell’Empolese

Bianco della Valdinievole

Bianco di Custoza

Bianco di Pitigliano

Bianco Pisano di S. Torpè

Biferno

Bivongi

Boca

Bolgheri e Bolgheri Sassicaia

Bosco Eliceo

Botticino

Bramaterra

Breganze

Brindisi

Cacc’e mmitte di Lucera

Cagnina di Romagna

Caldaro (Kalterer) ali Lago di Caldaro (Kalterersee), za katerim je ali ni navedena beseda „Classico“

Campi Flegrei

Campidano di Terralba ali Terralba ali Sardegna Campidano di Terralba ali Sardegna Terralba

Canavese

Candia dei Colli Apuani
Cannonau di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede Capo Ferrato ali Oliena ali Nepente di Oliena Jerzu

Capalbio

Capri

Capriano del Colle

Carema

Carignano del Sulcis ali Sardegna Carignano del Sulcis

Carso

Castel del Monte

Castel San Lorenzo

Casteller

Castelli Romani

Cellatica

Cerasuolo di Vittoria

Cerveteri

Cesanese del Piglio

Cesanese di Affile ali Affile

Cesanese di Olevano Romano ali Olevano Romano

Cilento
Cinque Terre ali Cinque Terre Sciacchetrà, za katerim so ali niso navedene besede Costa de sera ali Costa de Campu ali Costa da Posa

Circeo

Cirò

Cisterna d’Asti

Colli Albani

Colli Altotiberini

Colli Amerini

Colli Berici, za katerim je ali ni navedena beseda „Barbarano”
Colli Bolognesi, za katerim so ali niso navedene besede Colline di Riposto ali Colline Marconiane ali Zola Predona ali Monte San Pietro ali Colline di Oliveto ali Terre di Montebudello ali Serravalle

Colli Bolognesi Classico-Pignoletto

Colli del Trasimeno ali Trasimeno

Colli della Sabina

Colli dell'Etruria Centrale

Colli di Conegliano, za katerim so ali niso navedene besede Refrontolo ali Torchiato di Fregona

Colli di Faenza

Colli di Luni (Regija Liguria)

Colli di Luni (Regija Toscana)

Colli di Parma

Colli di Rimini

Colli di Scandiano e di Canossa

Colli d'Imola

Colli Etruschi Viterbesi

Colli Euganei

Colli Lanuvini

Colli Maceratesi

Colli Martani, za katerim je ali ni navedena beseda Todi

Colli Orientali del Friuli, za katerim je ali ni navedena beseda Cialla ali Rosazzo

Colli Perugini

Colli Pesaresi, za katerim je ali ni navedena beseda Focara ali Roncaglia

Colli Piacentini, za katerim so ali niso navedene besede Vigoleno ali Gutturnio ali Monterosso Val d’Arda ali Trebbianino Val Trebbia ali Val Nure

Colli Romagna Centrale

Colli Tortonesi

Collina Torinese

Colline di Levanto

Colline Lucchesi

Colline Novaresi

Colline Saluzzesi

Collio Goriziano ali Collio

Conegliano-Valdobbiadene, za katerim je ali ni navedena beseda Cartizze

Conero

Contea di Sclafani

Contessa Entellina

Controguerra

Copertino

Cori

Cortese dell’Alto Monferrato

Corti Benedettine del Padovano

Cortona

Costa d’Amalfi, za katerim je ali ni navedena beseda Furore ali Ravello ali Tramonti

Coste della Sesia

Delia Nivolelli

Dolcetto d’Acqui

Dolcetto d’Alba

Dolcetto d’Asti

Dolcetto delle Langhe Monregalesi

Dolcetto di Diano d’Alba ali Diano d’Alba

Dolcetto di Dogliani superior ali Dogliani

Dolcetto di Ovada

Donnici

Elba

Eloro, za katerim je ali ni navedena beseda Pachino

Erbaluce di Caluso ali Caluso

Erice

Esino

Est! Est!! Est!!! Di Montefiascone

Etna

Falerio dei Colli Ascolani ali Falerio

Falerno del Massico

Fara

Faro

Frascati

Freisa d’Asti

Freisa di Chieri

Friuli Annia

Friuli Aquileia

Friuli Grave

Friuli Isonzo ali Isonzo del Friuli

Friuli Latisana

Gabiano

Galatina

Galluccio

Gambellara

Garda (Regija Lombardia)

Garda (Regija Veneto)

Garda Colli Mantovani

Genazzano

Gioia del Colle

Girò di Cagliari ali Sardegna Girò di Cagliari

Golfo del Tigullio

Gravina

Greco di Bianco

Greco di Tufo

Grignolino d’Asti

Grignolino del Monferrato Casalese

Guardia Sanframondi o Guardiolo

Irpinia

I Terreni di Sanseverino

Ischia

Lacrima di Morro ali Lacrima di Morro d'Alba

Lago di Corbara

Lambrusco di Sorbara

Lambrusco Grasparossa di Castelvetro
Lambrusco Mantovano, za katerim sta ali nista navedeni besedi: Oltrepò Mantovano ali Viadanese-Sabbionetano

Lambrusco Salamino di Santa Croce

Lamezia

Langhe

Lessona

Leverano

Lison Pramaggiore

Lizzano

Loazzolo

Locorotondo

Lugana (Regija Veneto)

Lugana (Regija Lombardia)

Malvasia delle Lipari

Malvasia di Bosa ali Sardegna Malvasia di Bosa

Malvasia di Cagliari ali Sardegna Malvasia di Cagliari

Malvasia di Casorzo d'Asti

Malvasia di Castelnuovo Don Bosco

Mandrolisai ali Sardegna Mandrolisai

Marino

Marmetino di Milazzo ali Marmetino

Marsala

Martina or Martina Franca

Matino

Melissa

Menfi, za katerim je ali ni navedena beseda Feudo ali Fiori ali Bonera

Merlara

Molise

Monferrato, za katerim je ali ni navedena beseda Casalese

Monica di Cagliari ali Sardegna Monica di Cagliari

Monica di Sardegna

Monreale

Montecarlo

Montecompatri Colonna ali Montecompatri ali Colonna

Montecucco

Montefalco

Montello e Colli Asolani

Montepulciano d'Abruzzo

Monteregio di Massa Marittima

Montescudaio

Monti Lessini ali Lessini

Morellino di Scansano

Moscadello di Montalcino

Moscato di Cagliari ali Sardegna Moscato di Cagliari

Moscato di Noto

Moscato di Pantelleria ali Passito di Pantelleria ali Pantelleria

Moscato di Sardegna, za katerim so ali niso navedene besede: Gallura ali Tempio Pausania ali Tempio

Moscato di Siracusa

Moscato di Sorso-Sennori ali Moscato di Sorso ali Moscato di Sennori

ali Sardegna Moscato di Sorso-Sennori

ali Sardegna Moscato di Sorso

ali Sardegna Moscato di Sennori

Moscato di Trani

Nardò

Nasco di Cagliari ali Sardegna Nasco di Cagliari

Nebiolo d’Alba

Nettuno

Nuragus di Cagliari ali Sardegna Nuragus di Cagliari

Offida

Oltrepò Pavese

Orcia

Orta Nova

Orvieto (Regione Umbria)

Orvieto (Regione Lazio)

Ostuni

Pagadebit di Romagna, za katerim je ali ni navedena beseda Bertinoro

Parrina

Penisola Sorrentina, za katerim je ali ni navedena beseda Gragnano ali Lettere ali Sorrento

Pentro di Isernia ali Pentro

Pergola

Piemonte

Pietraviva

Pinerolese

Pollino

Pomino

Pornassio ali Ormeasco di Pornassio

Primitivo di Manduria

Reggiano

Reno

Riesi

Riviera del Brenta

Riviera del Garda Bresciano ali Garda Bresciano

Riviera Ligure di Ponente, za katerim so ali niso navedene besede: Riviera dei Fiori ali Albenga o Albenganese ali Finale ali Finalese ali Ormeasco

Roero

Romagna Albana spumante

Rossese di Dolceacqua ali Dolceacqua

Rosso Barletta

Rosso Canosa ali Rosso Canosa Canusium

Rosso Conero

Rosso di Cerignola

Rosso di Montalcino

Rosso di Montepulciano

Rosso Orvietano ali Orvietano Rosso

Rosso Piceno

Rubino di Cantavenna

Ruchè di Castagnole Monferrato

Salice Salentino

Sambuca di Sicilia

San Colombano al Lambro ali San Colombano

San Gimignano

San Martino della Battaglia (Regione Veneto)

San Martino della Battaglia (Regione Lombardia)

San Severo

San Vito di Luzzi

Sangiovese di Romagna

Sannio

Sant’Agata de Goti

Santa Margherita di Belice

Sant'Anna di Isola di Capo Rizzuto

Sant'Antimo

Sardegna Semidano, za katerim je ali ni navedena beseda Mogoro

Savuto

Scanzo ali Moscato di Scanzo

Scavigna

Sciacca, za katerim je ali ni navedena beseda Rayana

Serrapetrona

Sizzano

Soave

Solopaca

Sovana

Squinzano

Strevi

Tarquinia

Teroldego Rotaliano

Terracina, pred katerim sta ali nista navedeni besedi „Moscato di“

Terre dell’Alta Val Agri

Terre di Franciacorta

Torgiano

Trebbiano d'Abruzzo

Trebbiano di Romagna

Trentino, za katerim so ali niso navedene besede Sorni ali Isera ali d’Isera ali Ziresi ali dei Ziresi

Trento

Val d'Arbia

Val di Cornia, za katerim je ali ni navedena beseda Suvereto

Val Polcevera, za katerim je ali ni navedena beseda Coronata

Valcalepio

Valdadige (Etschaler) (Regione Trentino Alto Adige)

Valdadige (Etschtaler), za katerim so ali niso navedene besede Terra dei Forti (Regieno Veneto)

Valdichiana

Valle d’Aosta ali Vallée d’Aoste, za katerim so ali niso navedene besede: Arnad-Montjovet ali Donnas ali Enfer d’Arvier ali
Torrette ali Blanc de Morgex et de la Salle
ali Chambave ali Nus

Valpolicella, za katerim je ali ni navedena beseda Valpantena

Valsusa

Valtellina
Valtellina superiore, za katerim je ali ni navedena beseda Grumello ali Inferno ali Maroggia ali Sassella ali Vagella

Velletri

Verbicaro

Verdicchio dei Castelli di Jesi

Verdicchio di Matelica

Verduno Pelaverga ali Verduno

Vermentino di Sardegna

Vernaccia di Oristano ali Sardegna Vernaccia di Oristano

Vernaccia di San Gimignano

Vernacia di Serrapetrona

Vesuvio

Vicenza

Vignanello

Vin Santo del Chianti

Vin Santo del Chianti Classico

Vin Santo di Montepulciano

Vini del Piave ali Piave

Vittorio

Zagarolo


2. Namizna vina z geografsko označbo:
Allerona

Alta Valle della Greve

Alto Livenza (Regione veneto)

Alto Livenza (Regione Fruili Venezia Giula)

Alto Mincio

Alto Tirino

Arghillà

Barbagia

Basilicata

Benaco bresciano

Beneventano

Bergamasca

Bettona

Bianco di Castelfranco Emilia

Calabria

Camarro

Campania

Cannara

Civitella d'Agliano

Colli Aprutini

Colli Cimini

Colli del Limbara

Colli del Sangro

Colli della Toscana centrale

Colli di Salerno

Colli Ericini

Colli Trevigiani

Collina del Milanese

Colline del Genovesato

Colline Frentane

Colline Pescaresi

Colline Savonesi

Colline Teatine

Condoleo

Conselvano

Costa Viola

Daunia

Del Vastese or Histonium

Delle Venezie (Regione Veneto)

Delle Venezie (Regione Friuli Venezia Giulia)

Delle Venezie (Regione Trentino – Alto Adige)

Dugenta

Emilia ali dell’Emilia

Epomeo

Esaro

Fontanarossa di Cerda

Forlì

Fortana del Taro

Frusinate ali del Frusinate

Golfo dei Poeti La Spezia ali Golfo dei Poeti

Grottino di Roccanova

Isola dei Nuraghi

Lazio

Lipuda

Locride

Marca Trevigiana

Marche

Maremma toscana

Marmilla

Mitterberg ali Mitterberg tra Cauria e Tel ali Mitterberg zwischen Gfrill und Toll

Modena ali Provincia di Modena

Montenetto di Brescia

Murgia

Narni

Nurra

Ogliastra

Osco ali Terre degli Osci

Paestum

Palizzi

Parteolla

Pellaro

Planargia

Pompeiano

Provincia di Mantova

Provincia di Nuoro

Provincia di Pavia

Provincia di Verona ali Veronese

Puglia

Quistello

Ravenna

Roccamonfina

Romangia

Ronchi di Brescia

Ronchi Varesini

Rotae

Rubicone

Sabbioneta

Salemi

Salento

Salina

Scilla

Sebino

Sibiola

Sicilia

Sillaro ali Bianco del Sillaro

Spello

Tarantino

Terrazze Retiche di Sondrio

Terre del Volturno

Terre di Chieti

Terre di Veleja

Tharros

Toscana ali Toscano

Trexenta

Umbria

Valcamonica

Val di Magra

Val di Neto

Val Tidone

Valdamato

Vallagarina (Regione Trentino – Alto Adige)

Vallagarina (Regione Veneto)

Valle Belice

Valle del Crati

Valle del Tirso

Valle d'Itria

Valle Peligna

Valli di Porto Pino

Veneto

Veneto Orientale

Venezia Giulia

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Trentino – Alto Adige)

Vigneti delle Dolomiti ali Weinberg Dolomiten (Regione Veneto)


LUKSEMBURG

Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je ali ni navedeno ime občine ali delov občine)
Imena občin ali delov občin
Moselle Luxembourgeoise……………………….Ahn

Assel

Bech-Kleinmacher

Born

Bous

Burmerange

Canach

Ehnen

Ellingen

Elvange

Erpeldingen

Gostingen

Greiveldingen

Grevenmacher

Lenningen

Machtum

Mertert

Moersdorf

Mondorf

Niederdonven

Oberdonven

Oberwormeldingen

Remerschen

Remich

Rolling

Rosport

Schengen

Schwebsingen

Stadtbredimus

Trintingen

Wasserbillig

Wellenstein

Wintringen

Wormeldingen

MALTA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
Island of Malta…………………………………..






Gozo……………………………………………..		Rabat
Mdina ali Medina
Marsaxlokk
Marnisi
Mgarr
Ta‘ Qali
Siggiewi
Ramla
Marsalforn
Nadur
Victoria Heights

2. Namizna vina z geografsko označbo
V malteščini
V angleščini
Gzejjer MaltinMaltese Islands
PORTUGALSKA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
Alenquer
Alentejo…………………………………………..







Arruda
Bairrada
Beira Interior……………………………………...


Biscoitos
Bucelas
Carcavelos
Colares
Dão, za katerim je ali ni navedena beseda Nobre…









Douro, pred katerim sta ali nista navedeni besedi Vinho do ali Moscatel o………………..


Encostas d’Aire…………………………………...

Graciosa
Lafões
Lagoa
Lagos
Lourinhã
Madeira ali Madère ali Madera ali Vinho da Madeira ali Madeira Weine ali Madeira Wine ali Vin de Madère ali Vino di Madera ali Madera Wijn
Madeirense
Óbidos
Palmela
Pico
Portimão
Port ali Porto ali Oporto ali Portwein ali Portvin ali Portwijn ali Vin de Porto ali Port Wine ali Vinho do Porto
Ribatejo……………………………………………..





Setúbal, pred katerim je ali ni navedena beseda Moscatel ali za katerim je ali ni navedena beseda Roxo

Tavira
Távora-Varosa
Torres Vedras
Trás-os-Montes……………………………………


Vinho Verde………………………………………		Borba
Évora
Granja-Amareleja
Moura
Portalegre
Redondo
Reguengos
Vidigueira


Castelo Rodrigo
Cova da Beira
Pinhel




Alva



Besteiros
Castendo
Serra da Estrela
Silgueiros
Terras de Azurara
Terras de Senhorim

Baixo Corgo
Cima Corgo
Douro Superior
Alcobaça
Ourém
















Almeirim
Cartaxo
Chamusca
Coruche
Santarém
Tomar






Chaves
Planalto Mirandês
Valpaços
Amarante
Ave
Baião
Basto
Cávado
Lima
Monção
Paiva
Sousa

2. Namizna vina z geografsko označbo

Določena pridelovalna območja
(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
Açores

Alentejano

Algarve

Beiras…………………………………………….

Duriense

Estremadura………………………………………

Minho

Ribatejano

Terras Madeirenses

Terras do Sado

Transmontano

Beira Alta

Beira Litoral

Terras de Sicó

Alta Estremadura



ROMUNIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)

Podobmočja
Aiud

Alba Iulia

Babadag

Banat, za katerim je ali ni navedena beseda……

Banu Mărăcine

Bohotin

Cernăteşti - Podgoria

Coteşti

Cotnari

Crişana, za katerim je ali ni navedena beseda …

Dealu Bujorului
Dealu Mare, za katerim je ali ni navedena beseda…………

Drăgăşani

Huşi, za katerim je ali ni navedena beseda………

Iana

Iaşi, za katerim je ali ni navedena beseda………

Lechinţa
Mehedinţi, za katerim je ali ni navedena beseda……………

Miniş
Murfatlar, za katerim je ali ni navedena beseda………………..

Nicoreşti

Odobeşti

Oltina

Panciu

Pietroasa

Recaş

Sâmbureşti

Sarica Niculiţel, za katerim je ali ni navedena beseda………………..

Sebeş - Apold

Segarcea

Ştefăneşti, za katerim je ali ni navedena
beseda………………..

Târnave, za katerim je ali ni navedena beseda………………..

Dealurile Tirolului

Moldova Nouă

Silagiu

Biharia

Diosig

Şimleu Silvaniei

Boldeşti

Breaza

Ceptura

Merei

Tohani

Urlaţi

Valea Călugărească

Zoreşti

Vutcani

Bucium

Copou

Uricani

Corcova

Golul Drâncei

Oreviţa

Severin

Vânju Mare


Cernavodă

Medgidia


Tulcea


Costeşti


Blaj

Jidvei

Mediaş


2. Namizna vina z geografsko označbo
Določena pridelovalna območja
(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
Colinele Dobrogei

Dealurile Crişanei

Dealurile Moldovei, or……………………..

Dealurile Munteniei

Dealurile Olteniei

Dealurile Sătmarului

Dealurile Transilvaniei

Dealurile Vrancei

Dealurile Zarandului

Terasele Dunării

Viile Caraşului

Viile Timişului

Dealurile Covurluiului

Dealurile Hârlăului

Dealurile Huşilor

Dealurile laşilor

Dealurile Tutovei

Terasele Siretului


SLOVAŠKA

Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
(za katerimi je naveden izraz „vinohradnícka oblasť“)
Podobmočja

(pred katerimi je ali ni navedeno ime določenega pridelovalnega območja)

(za katerimi je naveden izraz „vinohradnícky rajón“)

Južnoslovenská…………………………………..

Malokarpatská…………………………………...

Nitrianska………………………………………..

Stredoslovenská………………………………….

Tokaj / -ská / -sky / -ské…………………………

Východoslovenská……………………………….

Dunajskostredský

Galantský

Hurbanovský

Komárňanský

Palárikovský

Šamorínsky

Strekovský

Štúrovský

Bratislavský

Doľanský

Hlohovecký

Modranský

Orešanský

Pezinský

Senecký

Skalický

Stupavský

Trnavský

Vrbovský

Záhorský

Nitriansky

Pukanecký

Radošinský

Šintavský

Tekovský

Vrábeľský

Želiezovský

Žitavský

Zlatomoravecký

Fiľakovský

Gemerský

Hontiansky

Ipeľský

Modrokamenecký

Tornaľský

Vinický

Čerhov

Černochov

Malá Tŕňa

Slovenské Nové Mesto

Veľká Bara

Veľká Tŕňa

Viničky

Kráľovskochlmecký

Michalovský

Moldavský

Sobranecký

SLOVENIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja

(za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)
Bela krajina ali Belokranjec

Bizeljsko-Sremič ali Sremič-Bizeljsko

Dolenjska

Dolenjska, cviček

Goriška Brda ali Brda

Haloze ali Haložan

Koper ali Koprčan

Kras

Kras, teran

Ljutomer-Ormož ali Ormož-Ljutomer

Maribor ali Mariborčan

Radgona-Kapela ali Kapela Radgona

Prekmurje ali Prekmurčan

Šmarje-Virštanj ali Virštanj-Šmarje

Srednje Slovenske gorice

Vipavska dolina ali Vipavec ali Vipavčan


2. Namizna vina z geografsko označbo

Podravje

Posavje

Primorska


ŠPANIJA

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja
(za katerimi je ali ni navedeno ime pridelovalnega podobmočja)
Podobmočja
Abona

Alella

Alicante……………………………………………………….

Almansa

Ampurdán-Costa Brava

Arabako Txakolina-Txakolí de Alava ali Chacolí de Álava

Arlanza

Arribes

Bierzo

Binissalem-Mallorca

Bullas

Calatayud

Campo de Borja

Cariñena

Cataluña

Cava

Chacolí de Bizkaia-Bizkaiko Txakolina

Chacolí de Getaria-Getariako Txakolina

Cigales

Conca de Barberá

Condado de Huelva

Costers del Segre……………………………………………...

Dehesa del Carrizal

Dominio de Valdepusa

El Hierro

Guijoso

Jerez-Xérès-Sherry ali Jerez ali Xérès ali Sherry

Jumilla

La Mancha

La Palma………………………………………………………

Lanzarote

Málaga

Manchuela

Manzanilla

Manzanilla-Sanlúcar de Barrameda

Méntrida

Mondéjar

Monterrei……………………………………………………...

Montilla-Moriles

Montsant

Navarra………………………………………………………..

Penedés

Pla de Bages

Pla i Llevant

Priorato

Rías Baixas……………………………………………………

Ribeira Sacra………………………………………………….

Ribeiro

Ribera del Duero

Ribera del Guardiana…………………………………………

Ribera del Júcar

Rioja………………………………………………………….

Rueda

Sierras de Málaga…………………………………………….

Somontano

Tacoronte-Acentejo…………………………………………..

Tarragona

Terra Alta

Tierra de León

Tierra del Vino de Zamora

Toro

Uclés

Utiel-Requena

Valdeorras

Valdepeñas

Valencia……………………………………………………….

Valle de Güímar

Valle de la Orotava

Valles de Benavente (Los)

Vinos de Madrid..……………………………………………..

Ycoden-Daute-Isora

Yecla

Marina Alta

    Raimat

    Artesa

    Valls de Riu Corb

    Les Garrigues


Hoyo de Mazo

Fuencaliente

Norte de la Palma

Ladera de Monterrei

Val de Monterrei

Baja Montaña

Ribera Alta

Ribera Baja

Tierra Estella

Valdizarbe

Condado do Tea

O Rosal

Ribera do Ulla

Soutomaior

Val do Salnés

Amandi

Chantada

Quiroga-Bibei

Ribeiras do Miño

Ribeiras do Sil

Cañamero

Matanegra

Montánchez

Ribera Alta

Ribera Baja

Tierra de Barros

Alavesa

Alta

Baja

Serranía de Ronda

Anaga

Alto Turia

Clariano

Moscatel de Valencia

Valentino

Arganda

Navalcarnero

San Martín de Valdeiglesias



2. Namizna vina z geografsko označbo

Vino de la Tierra de Abanilla

Vino de la Tierra de Bailén

Vino de la Tierra de Bajo Aragón

Vino de la Tierra Barbanza e Iria

Vino de la Tierra de Betanzos

Vino de la Tierra de Cádiz

Vino de la Tierra de Campo de Belchite

Vino de la Tierra de Campo de Cartagena

Vino de la Tierra de Cangas

Vino de la Terra de Castelló

Vino de la Tierra de Castilla

Vino de la Tierra de Castilla y León

Vino de la Tierra de Contraviesa-Alpujarra

Vino de la Tierra de Córdoba

Vino de la Tierra de Costa de Cantabria

Vino de la Tierra de Desierto de Almería

Vino de la Tierra de Extremadura

Vino de la Tierra Formentera

Vino de la Tierra de Gálvez

Vino de la Tierra de Granada Sur-Oeste

Vino de la Tierra de Ibiza

Vino de la Tierra de Illes Balears

Vino de la Tierra de Isla de Menorca

Vino de la Tierra de La Gomera

Vino de la Tierra de Laujar-Alapujarra

Vino de la Tierra de Liébana

Vino de la Tierra de Los Palacios

Vino de la Tierra de Norte de Granada

Vino de la Tierra Norte de Sevilla

Vino de la Tierra de Pozohondo

Vino de la Tierra de Ribera del Andarax

Vino de la Tierra de Ribera del Arlanza

Vino de la Tierra de Ribera del Gállego-Cinco Villas

Vino de la Tierra de Ribera del Queiles

Vino de la Tierra de Serra de Tramuntana-Costa Nord

Vino de la Tierra de Sierra de Alcaraz

Vino de la Tierra de Torreperojil

Vino de la Tierra de Valdejalón

Vino de la Tierra de Valle del Cinca

Vino de la Tierra de Valle del Jiloca

Vino de la Tierra del Valle del Miño-Ourense

Vino de la Tierra Valles de Sadacia

ZDRUŽENO KRALJESTVO

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

English Vineyards

Welsh Vineyards


2. Namizna vina z geografsko označbo

England ali Berkshire
        Buckinghamshire

        Cheshire

        Cornwall

        Derbyshire

        Devon

        Dorset

        East Anglia

        Gloucestershire

        Hampshire

        Herefordshire

        Isle of Wight

        Isles of Scilly

        Kent

        Lancashire

        Leicestershire

        Lincolnshire

        Northamptonshire

        Nottinghamshire

        Oxfordshire

        Rutland

        Shropshire

        Somerset

        Staffordshire

        Surrey

        Sussex

        Warwickshire

        West Midlands

        Wiltshire

        Worcestershire

        Yorkshire

Wales ali Cardiff
        Cardiganshire

        Carmarthenshire

        Denbighshire

        Gwynedd

        Monmouthshire

        Newport

        Pembrokeshire

        Rhondda Cynon Taf

        Swansea

        The Vale of Glamorgan

        Wrexham


(b) ŽGANE PIJAČE S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

1. Rum

Rhum de la Martinique / Rhum de la Martinique traditionnel
Rhum de la Guadeloupe / Rhum de la Guadeloupe traditionnel
Rhum de la Réunion / Rhum de la Réunion traditionnel
Rhum de la Guyane / Rhum de la Guyane traditionnel
Ron de Málaga
Ron de Granada
Rum da Madeira

2. (a) Whisky

Scotch Whisky
Irish Whisky
Whisky español
(Tem imenom se lahko dodata izraza „malt“ ali „grain“.)

2. (b) Whiskey

Irish Whiskey
Uisce Beatha Eireannach / Irish Whiskey
(Tem imenom se lahko doda izraz „Pot Still“.)

3. Žitno žganje

Eau-de-vie de seigle de marque nationale luxembourgeoise
Korn
Kornbrand

4. Vinska žganja

Eau-de-vie de Cognac
Eau-de-vie des Charentes
Cognac
(Imenu „Cognac“ se lahko dodajo naslednji izrazi:
- Fine
- Grande Fine Champagne
- Grande Champagne
- Petite Champagne
- Petite Fine Champagne
- Fine Champagne
- Borderies
- Fins Bois
- Bons Bois)
Fine Bordeaux
Armagnac
Bas-Armagnac
Haut-Armagnac
Ténarèse
Eau-de-vie de vin de la Marne
Eau-de-vie de vin originaire d'Aquitaine
Eau-de-vie de vin de Bourgogne
Eau-de-vie de vin originaire du Centre-Est
Eau-de-vie de vin originaire de Franche-Comté
Eau-de-vie de vin originaire du Bugey
Eau-de-vie de vin de Savoie
Eau-de-vie de vin originaire des Coteaux de la Loire
Eau-de-vie de vin des Côtes-du-Rhône
Eau-de-vie de vin originaire de Provence
Eau-de-vie de Faugères / Faugères
Eau-de-vie de vin originaire du Languedoc
Aguardente do Minho
Aguardente do Douro
Aguardente da Beira Interior
Aguardente da Bairrada
Aguardente do Oeste
Aguardente do Ribatejo
Aguardente do Alentejo
Aguardente do Algarve
Сунгурларска гроздова ракия / Sungurlarska grozdova rakiya
Гроздова ракия от Сунгурларе / Grozdova rakiya from Sungurlare
Сливенска перла (Сливенска гроздова ракия / Гроздова ракия от Сливен) /Slivenska perla (Slivenska grozdova rakiya / Grozdova rakiya from Sliven)
Стралджанска Мускатова ракия / Straldjanska Muscatova rakiya
Мускатова ракия от Стралджа / Muscatova rakiya from Straldja
Поморийска гроздова ракия / Pomoriyska grozdova rakiya
Гроздова ракия от Поморие / Grozdova rakiya from Pomorie
Русенска бисерна гроздова ракия / Russenska biserna grozdova rakiya
Бисерна гроздова ракия от Русе / Biserna grozdova rakiya from Russe
Бургаска Мускатова ракия / Bourgaska Muscatova rakiya
Мускатова ракия от Бургас / Muscatova rakiya from Bourgas
Добруджанска мускатова ракия / Dobrudjanska muscatova rakiya
Мускатова ракия от Добруджа / muscatova rakiya from Dobrudja
Сухиндолска гроздова ракия / Suhindolska grozdova rakiya
Гроздова ракия от Сухиндол / Grozdova rakiya from Suhindol
Карловска гроздова ракия / Karlovska grozdova rakiya
Гроздова Ракия от Карлово / Grozdova Rakiya from Karlovo
Vinars Târnave
Vinars Vaslui
Vinars Murfatlar
Vinars Vrancea
Vinars Segarcea

5. Brandy

Brandy de Jerez
Brandy del Penedés
Brandy italiano
Brandy Αττικής /Brandy of Attica
Brandy Πελλοπονήσου / Brandy of the Peloponnese
Brandy Κεντρικής Ελλάδας / Brandy of Central Greece
Deutscher Weinbrand
Wachauer Weinbrand
Weinbrand Dürnstein
Karpatské brandy špeciál

6. Grape marc spirit

Eau-de-vie de marc de Champagne or
Marc de Champagne
Eau-de-vie de marc originaire d'Aquitaine
Eau-de-vie de marc de Bourgogne
Eau-de-vie de marc originaire du Centre-Est
Eau-de-vie de marc originaire de Franche-Comté
Eau-de-vie de marc originaire de Bugey
Eau-de-vie de marc originaire de Savoie
Marc de Bourgogne
Marc de Savoie
Marc d'Auvergne
Eau-de-vie de marc originaire des Coteaux de la Loire
Eau-de-vie de marc des Côtes du Rhône
Eau-de-vie de marc originaire de Provence
Eau-de-vie de marc originaire du Languedoc
Marc d'Alsace Gewürztraminer
Marc de Lorraine
Bagaceira do Minho
Bagaceira do Douro
Bagaceira da Beira Interior
Bagaceira da Bairrada
Bagaceira do Oeste
Bagaceira do Ribatejo
Bagaceiro do Alentejo
Bagaceira do Algarve
Orujo gallego
Grappa
Grappa di Barolo
Grappa piemontese / Grappa del Piemonte
Grappa lombarda / Grappa di Lombardia
Grappa trentina / Grappa del Trentino
Grappa friulana / Grappa del Friuli
Grappa veneta / Grappa del Veneto
Südtiroler Grappa / Grappa dell'Alto Adige
Τσικουδιά Κρήτης / Tsikoudia of Crete
Τσίπουρο Μακεδονίας / Tsipouro of Macedonia
Τσίπουρο Θεσσαλίας / Tsipouro of Thessaly
Τσίπουρο Τυρνάβου / Tsipouro of Tyrnavos
Eau-de-vie de marc de marque nationale luxembourgeoise
Ζιβανία / Zivania
Pálinka

7. Žganje iz sadja

Schwarzwälder Kirschwasser
Schwarzwälder Himbeergeist
Schwarzwälder Mirabellenwasser
Schwarzwälder Williamsbirne
Schwarzwälder Zwetschgenwasser
Fränkisches Zwetschgenwasser
Fränkisches Kirschwasser
Fränkischer Obstler
Mirabelle de Lorraine
Kirsch d'Alsace
Quetsch d'Alsace
Framboise d'Alsace
Mirabelle d'Alsace
Kirsch de Fougerolles
Südtiroler Williams / Williams dell'Alto Adige
Südtiroler Aprikot / Südtiroler
Marille / Aprikot dell'Alto Adige / Marille dell'Alto Adige
Südtiroler Kirsch / Kirsch dell'Alto Adige
Südtiroler Zwetschgeler / Zwetschgeler dell'Alto Adige
Südtiroler Obstler / Obstler dell'Alto Adige
Südtiroler Gravensteiner / Gravensteiner dell'Alto Adige
Südtiroler Golden Delicious / Golden Delicious dell'Alto Adige
Williams friulano / Williams del Friuli
Sliwovitz del Veneto
Sliwovitz del Friuli-Venezia Giulia
Sliwovitz del Trentino-Alto Adige
Distillato di mele trentino / Distillato di mele del Trentino
Williams trentino / Williams del Trentino
Sliwovitz trentino / Sliwovitz del Trentino
Aprikot trentino / Aprikot del Trentino
Medronheira do Algarve
Medronheira do Buçaco
Kirsch Friulano / Kirschwasser Friulano
Kirsch Trentino / Kirschwasser Trentino
Kirsch Veneto / Kirschwasser Veneto
Aguardente de pêra da Lousã
Eau-de-vie de pommes de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de poires de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de kirsch de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de quetsch de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de mirabelle de marque nationale luxembourgeoise
Eau-de-vie de prunelles de marque nationale luxembourgeoise
Wachauer Marillenbrand
Bošácka Slivovica
Szatmári Szilvapálinka
Kecskeméti Barackpálinka
Békési Szilvapálinka
Szabolcsi Almapálinka
Slivovice
Pálinka
Троянска сливова ракия / Troyanska slivova rakiya
Сливова ракия от Троян / Slivova rakiya from Troyan
Силистренска кайсиева ракия / Silistrenska kayssieva rakiya
Кайсиева ракия от Силистра / Kayssieva rakiya from Silistra
Тервелска кайсиева ракия / Tervelska kayssieva rakiya
Кайсиева ракия от Тервел / Kayssieva rakiya from Tervel
Ловешка сливова ракия / Loveshka slivova rakiya
Сливова ракия от Ловеч / Slivova rakiya from Lovech
Pălincă
Ţuică Zetea de Medieşu Aurit
Ţuică de Valea Milcovului
Ţuică de Buzău
Ţuică de Argeş
Ţuică de Zalău
Ţuică Ardelenească de Bistriţa
Horincă de Maramureş
Horincă de Cămârzan
Horincă de Seini
Horincă de Chioar
Horincă de Lăpuş
Turţ de Oaş
Turţ de Maramureş

8. Žganje iz jabolčnika in hruškovca

Calvados
Calvados du Pays d'Auge
Eau-de-vie de cidre de Bretagne
Eau-de-vie de poiré de Bretagne
Eau-de-vie de cidre de Normandie
Eau-de-vie de poiré de Normandie
Eau-de-vie de cidre du Maine
Aguardiente de sidra de Asturias
Eau-de-vie de poiré du Maine

9. Encijan

Bayerischer Gebirgsenzian
Südtiroler Enzian / Genzians dell'Alto Adige
Genziana trentina / Genziana del Trentino

10. Sadne žgane pijače

Pacharán
Pacharán navarro

11. Brinovec

Ostfriesischer Korngenever
Genièvre Flandres Artois
Hasseltse jenever
Balegemse jenever
Péket de Wallonie
Steinhäger
Plymouth Gin
Gin de Mahón
Vilniaus Džinas
Spišská Borovička
Slovenská Borovička Juniperus
Slovenská Borovička
Inovecká Borovička
Liptovská Borovička

12. Kuminovec

Dansk Akvavit / Dansk Aquavit
Svensk Aquavit / Svensk Akvavit / Swedish Aquavit

13. Janeževec

Anis español
Évoca anisada
Cazalla
Chinchón
Ojén
Rute
Oύζο / Ouzo

14. Liker

Berliner Kümmel
Hamburger Kümmel
Münchener Kümmel
Chiemseer Klosterlikör
Bayerischer Kräuterlikör
Cassis de Dijon
Cassis de Beaufort
Irish Cream
Palo de Mallorca
Ginjinha portuguesa
Licor de Singeverga
Benediktbeurer Klosterlikör
Ettaler Klosterlikör
Ratafia de Champagne
Ratafia catalana
Anis português
Finnish berry / Finnish fruit liqueur
Grossglockner Alpenbitter
Mariazeller Magenlikör
Mariazeller Jagasaftl
Puchheimer Bitter
Puchheimer Schlossgeist
Steinfelder Magenbitter
Wachauer Marillenlikör
Jägertee / Jagertee / Jagatee
Allažu Kimelis
Čepkelių
Demänovka Bylinný Likér
Polish Cherry
Karlovarská Hořká

15. Žgane pijače

Pommeau de Bretagne
Pommeau du Maine
Pommeau de Normandie
Svensk Punsch / Swedish Punch
Slivovice

16. Vodka

Svensk Vodka / Swedish Vodka
Suomalainen Vodka / Finsk Vodka / Vodka of Finland
Polska Wódka/ Polish Vodka
Laugarício Vodka
Originali Lietuviška Degtinė
Wódka ziołowa z Niziny Północnopodlaskiej aromatyzowana ekstraktem z trawy żubrowej / Herbal vodka from the North Podlasie Lowland aromatised with an extract of bison grass
Latvijas Dzidrais
Rīgas Degvīns
LB Degvīns
LB Vodka

17. Žgane pijače grenkega okusa

Rīgas melnais Balzāms / Riga Black Balsam
Demänovka bylinná horká

(c) AROMATIZIRANA VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI

AROMATIZIRANA VINA S POREKLOM IZ SKUPNOSTI


Nürnberger Glühwein
Pelin
Thüringer Glühwein
Vermouth de Chambéry
Vermouth di Torino

DEL B: V ČRNI GORI:

(a) VINA S POREKLOM IZ ČRNE GORE

1. Kakovostna vina, pridelana na določenih pridelovalnih območjih

Določena pridelovalna območja Podobmočja (za katerimi je ali ni navedeno ime vinogradniške občine in/ali ime vinogradniškega posestva)
Crnogorsko primorje Boko-kotorski
Budvansko-barski
Ulcinjski
Grahovsko-nudoski
Crnogorski basen Skadarskog jezeraPodgorički
Crmnički
Riječki
Bjelopavlićki
Katunski

DODATEK 2

SEZNAM TRADICIONALNIH IZRAZOV IN IZRAZOV V ZVEZI S KAKOVOSTJO,
KI SE UPORABLJAJO ZA VINA V SKUPNOSTI

iz členov 4 in 7 Priloge II k Protokolu 2

Tradicionalni izrazi
Zadevna vina
Kategorija vina
Jezik
ČEŠKA
pozdní sběr
vsa
kakovostno vino pdpo
češčina
archivní víno
vsa
kakovostno vino pdpo
češčina
panenské víno
vsa
kakovostno vino pdpo
češčina
NEMČIJA
Qualitätswein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Qualitätswein garantierten Ursprungs / Q.g.U
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Qualitätswein mit Prädikät / at/ Q.b.A.m.Pr / Prädikatswein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Qualitätsschaumwein garantierten Ursprungs / Q.g.U
vsa
kakovostno peneče vino pdpo
nemščina
Auslese
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Beerenauslese
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Eiswein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Kabinett
vsa
kakovostno vino pdpo
German
Spätlese
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Trockenbeerenauslese
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Landwein
vsa
namizno vino z geografsko označbo
AffentalerAltschweier, Bühl, Eisental, Neusatz / Bühl, Bühlertal, Neuweier / Baden-Baden
kakovostno vino pdpo
nemščina
Badisch Rotgold
Baden
kakovostno vino pdpo
nemščina
Ehrentrudis
Baden
kakovostno vino pdpo
nemščina
HockRhein, Ahr, Hessische Bergstraße, Mittelrhein, Nahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau
namizno vino z geografsko označbo
kakovostno vino pdpo
nemščina
Klassik / Classic
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Liebfrau(en)milchNahe, Rheinhessen, Pfalz, Rheingau
kakovostno vino pdpo
nemščina
MoseltalerMosel-Saar-Ruwer
kakovostno vino pdpo
nemščina
Riesling-Hochgewächs
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
SchillerweinWürttemberg
kakovostno vino pdpo
nemščina
Weißherbst
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Winzersekt
vsa
kakovostno peneče vino pdpo
nemščina
GRČIJA
Ονομασια Προελεύσεως Ελεγχόμενη (ΟΠΕ) (Appellation d’origine controlée)
vsa
kakovostno vino pdpo
grščina
Ονομασια Προελεύσεως Ανωτέρας Ποιότητος (ΟΠΑΠ) (Appellation d’origine de qualité supérieure)
vsa
kakovostno vino pdpo
grščina
Οίνος γλυκός φυσικός (Vin doux naturel)Μoσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Μαυροδάφνη Πατρών (Mavrodaphne de Patras), Μαυροδάφνη Κεφαλληνίας (Mavrodaphne de Céphalonie), Σάμος (Samos), Σητεία (Sitia), Δαφνές (Dafnès), Σαντορίνη (Santorini)
kakovostno likersko vino pdpo
grščina
Οίνος φυσικώς γλυκός (Vin naturellement doux)Vins de paille : Κεφαλληνίας (de Céphalonie), Δαφνές (de Dafnès), Λήμνου (de Lemnos), Πατρών (de Patras), Ρίου-Πατρών (de Rion de Patras), Ρόδου (de Rhodos), Σάμος(de Samos), Σητεία (de Sitia), Σαντορίνη (Santorini)
kakovostno vino pdpo
grščina
Ονομασία κατά παράδοση (Onomasia kata paradosi)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
grščina
Τοπικός Οίνος (vins de pays)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
grščina
Αγρέπαυλη (Agrepavlis)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Αμπέλι (Ampeli)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Αμπελώνας (ες) (Ampelonas ès)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Aρχοντικό (Archontiko)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Κάβα1 (Cava)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
grščina
Από διαλεκτούς αμπελώνες (Grand Cru)Μoσχάτος Κεφαλληνίας (Muscat de Céphalonie), Μοσχάτος Πατρών (Muscat de Patras), Μοσχάτος Ρίου-Πατρών (Muscat Rion de Patras), Μοσχάτος Λήμνου (Muscat de Lemnos), Μοσχάτος Ρόδου (Muscat de Rhodos), Σάμος (Samos)
kakovostno likersko vino pdpo
grščina
Ειδικά Επιλεγμένος (Grand réserve)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
grščina
Κάστρο (Kastro)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Κτήμα (Ktima)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Λιαστός (Liastos)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Μετόχι (Metochi)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Μοναστήρι (Monastiri)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Νάμα (Nama)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Νυχτέρι (Nychteri)Σαντορίνη
kakovostno vino pdpo
grščina
Ορεινό κτήμα (Orino Ktima)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Ορεινός αμπελώνας (Orinos Ampelonas)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Πύργος (Pyrgos)
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
grščina
Επιλογή ή Επιλεγμένος (Réserve)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
grščina
Παλαιωθείς επιλεγμένος (Vieille réserve)
vsa
kakovostno likersko vino pdpo
grščina
Βερντέα (Verntea)Ζάκυνθος
namizno vino z geografsko označbo
grščina
VinsantoΣαντορίνη
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
grščina
__________________
1 Zaščita izraza "cava", predvidena v Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999, ne posega v zaščito geografske označbe, ki se uporablja za kakovostna peneča vina pdpo "Cava".

ŠPANIJA
Denominacion de origen (DO)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Denominacion de origen calificada (DOCa)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Vino dulce natural
vsa
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Vino generoso
1
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Vino generoso de licor
2
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Vino de la Tierra
vsa
namizno vino z geografsko označbo
Aloque
DO Valdepeñas
kakovostno vino pdpo
španščina
Amontillado
DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla Moriles
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Añejo
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
španščina
Añejo
DO Malaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Chacoli / Txakolina
DO Chacoli de Bizkaia
DO Chacoli de Getaria
DO Chacoli de Alava
kakovostno vino pdpo
španščina
ClásicoDO Abona
DO El Hierro
DO Lanzarote
DO La Palma
DO Tacoronte-Acentejo
DO Tarragona
DO Valle de Güimar
DO Valle de la Orotava
DO Ycoden-Daute-Isora		kakovostno vino pdpo
španščina
CreamDDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla Moriles
DO Málaga
DO Condado de Huelva
kakovostno likersko vino pdpo
angleščina
CriaderaDDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla Moriles
DO Málaga
DO Condado de Huelva
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Criaderas y SolerasDDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla Moriles
DO Málaga
DO Condado de Huelva
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Crianza
vsa
kakovostno vino pdpo
španščina
DoradoDO Rueda
DO Malaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
FinoDO Montilla Moriles
DDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
FondillonDO Alicante
kakovostno vino pdpo
španščina
Gran Reservavsa kakovostna vina pdpo
Cava
kakovostno vino pdpo
kakovostno peneče vino pdpo
španščina
LágrimaDO Málaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Noble
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
španščina
NobleDO Malaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
OlorosoDDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla- Moriles
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
PajareteDO Málaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
PálidoDO Condado de Huelva
DO Rueda
DO Málaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Palo CortadoDDOO Jerez-Xérès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla- Moriles
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Primero de cosechaDO Valencia
kakovostno vino pdpo
španščina
Rancio
vsa
kakovostno vino pdpo,
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Raya
DO Montilla-Moriles
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Reserva
vsa
kakovostno vino pdpo
španščina
Sobremadre
DO vinos de Madrid
kakovostno vino pdpo
španščina
SoleraDDOO Jérez-Xerès-Sherry y Manzanilla Sanlúcar de Barrameda
DO Montilla Moriles
DO Málaga
DO Condado de Huelva
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Superior
vsa
kakovostno vino pdpo
španščina
TrasañejoDO Málaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Vino MaestroDO Málaga
kakovostno likersko vino pdpo
španščina
Vendimia inicialDO Utiel-Requena
kakovostno vino pdpo
španščina
Viejo
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
španščina
Vino de teaDO La Palma
kakovostno vino pdpo
španščina
_____________________________
1 Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo, predvidena v odstavku 8 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.
2 Zadevna vina so kakovostna likerska vina pdpo, predvidena v odstavku 11 točke L Priloge VI k Uredbi Sveta (ES) št. 1493/1999.

FRANCIJA
Appellation d’origine contrôlée
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Appellation contrôlée
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
Appellation d’origine Vin Délimité de qualité supérieure
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Vin doux naturelAOC Banyuls, Banyuls Grand Cru, Muscat de Frontignan, Grand Roussillon, Maury, Muscat de Beaume de Venise, Muscat du Cap Corse, Muscat de Lunel, Muscat de Mireval, Muscat de Rivesaltes, Muscat de St Jean de Minervois, Rasteau, Rivesaltes
kakovostno vino pdpo
francoščina
Vin de pays
vsa
namizno vino z geografsko označbo
francoščina
Ambré
vsa
kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
francoščina
Château
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
Clairet AOC Bourgogne AOC Bordeaux
kakovostno vino pdpo
francoščina
ClaretAOC Bordeaux
kakovostno vino pdpo
francoščina
Clos
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Cru ArtisanAOCMédoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe
kakovostno vino pdpo
francoščina
Cru Bourgeois
AOC Médoc, Haut-Médoc, Margaux, Moulis, Listrac, St Julien, Pauillac, St Estèphe
kakovostno vino pdpo
francoščina
Cru Classé,
éventuellement précédé de :
Grand,
Premier Grand,
Deuxième,
Troisième,
Quatrième,
Cinquième.
AOC Côtes de Provence, Graves, St Emilion Grand Cru, Haut-Médoc, Margaux, St Julien, Pauillac, St Estèphe, Sauternes, Pessac Léognan, Barsac
kakovostno vino pdpo
francoščina
Edelzwicker
AOC Alsace
kakovostno vino pdpo
nemščina
Grand CruAOC Alsace, Banyuls, Bonnes Mares, Chablis, Chambertin, Chapelle Chambertin, Chambertin Clos-de-Bèze, Mazoyeres ou Charmes Chambertin, Latricières-Chambertin, Mazis Chambertin, Ruchottes Chambertin, Griottes-Chambertin, , Clos de la Roche, Clos Saint Denis, Clos de Tart, Clos de Vougeot, Clos des Lambray, Corton, Corton Charlemagne, Charlemagne, Echézeaux, Grand Echézeaux, La Grande Rue, Montrachet, Chevalier-Montrachet, Bâtard-Montrachet, Bienvenues-Bâtard-Montrachet, Criots-Bâtard-Montrachet, Musigny, Romanée St Vivant, Richebourg, Romanée-Conti, La Romanée, La Tâche, St Emilionkakovostno vino pdpo
francoščina
Grand CruChampagne
kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
Hors d’âgeAOC Rivesaltes
kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Passe-tout-grainsAOC Bourgogne
kakovostno vino pdpo
francoščina
Premier Cru AOC Aloxe Corton, Auxey Duresses, Beaune, Blagny, Chablis, Chambolle Musigny, Chassagne Montrachet, Champagne, , Côtes de Brouilly, , Fixin, Gevrey Chambertin, Givry, Ladoix, Maranges, Mercurey, Meursault, Monthélie, Montagny, Morey St Denis, Musigny, Nuits, Nuits-Saint-Georges, Pernand-Vergelesses, Pommard, Puligny-Montrachet, , Rully, Santenay, Savigny-les-Beaune,St Aubin, Volnay, Vougeot, Vosne-Romanée
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
Primeurvsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
francoščina
RancioAOC Grand Roussillon, Rivesaltes, Banyuls, Banyuls grand cru, Maury, Clairette du Languedoc, Rasteau
kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Sélection de grains noblesAOC Alsace, Alsace Grand cru, Monbazillac, Graves supérieures, Bonnezeaux, Jurançon, Cérons, Quarts de Chaume, Sauternes, Loupiac, Côteaux du Layon, Barsac, Ste Croix du Mont, Coteaux de l’Aubance, Cadillac
kakovostno vino pdpo
francoščina
Sur LieAOC Muscadet, Muscadet –Coteaux de la Loire, Muscadet-Côtes de Grandlieu, Muscadet- Sèvres et Maine, AOVDQS Gros Plant du Pays Nantais, VDT avec IG Vin de pays d’Oc et Vin de pays des Sables du Golfe du Lion
kakovostno vino pdpo,
namizno vino z geografsko označbo
francoščina
TuiléAOC Rivesaltes
kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Vendanges tardivesAOC Alsace, Jurançonkakovostno vino pdpo
francoščina
VillagesAOC Anjou, Beaujolais, Côte de Beaune, Côte de Nuits, Côtes du Rhône, Côtes du Roussillon, Mâconkakovostno vino pdpo
francoščina
Vin de pailleAOC Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Hermitage
kakovostno vino pdpo
francoščina
Vin jauneAOC du Jura (Côtes du Jura, Arbois, L’Etoile, Château-Châlon)
kakovostno vino pdpo
francoščina
ITALIJA
Denominazione di Origine Controllata / D.O.C.
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo
italijanščina
Denominazione di Origine Controllata e Garantita / D.O.C.G.
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo
italijanščina
Vino Dolce Naturale
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Inticazione geografica tipica (IGT)
vsa
namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo
italijanščina
Landwein
vino z geografsko označbo iz avtonomne pokrajine Bolzano
namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo
nemščina
Vin de pays
vino z geografsko označbo iz regije Aosta
namizno vino, „vin de pays“, vino iz prezrelega grozdja, delno prevreti grozdni mošt z geografsko označbo
francoščina
Alberata o vigneti ad alberataDOC Aversa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
italijanščina
AmaroneDOC Valpolicellakakovostno vino pdpo
italijanščina
AmbraDOC Marsalakakovostno vino pdpo
italijanščina
AmbratoDOC Malvasia delle Lipari
DOC Vernaccia di Oristano
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Annoso
DOC Controguerra
kakovostno vino pdpo
italijanščina
ApianumDOC Fiano di Avellinokakovostno vino pdpo
latinščina
AusleseDOC Caldaro e Caldaro classico- Alto Adigekakovostno vino pdpo
nemščina
Barco RealeDOC Barco Reale di Carmignanokakovostno vino pdpo
italijanščina
BrunelloDOC Brunello di Montalcinokakovostno vino pdpo
italijanščina
ButtafuocoDOC Oltrepò Pavese
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo
italijanščina
Cacc’e mitteDOC Cacc’e Mitte di Lucera
kakovostno vino pdpo
italijanščina
CagninaDOC Cagnina di Romagnakakovostno vino pdpo
italijanščina
CannellinoDOC Frascatikakovostno vino pdpo
italijanščina
CerasuoloDOC Cerasuolo di Vittoria
DOC Montepulciano d’Abruzzo		kakovostno vino pdpo
italijanščina
Chiaretto
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
CiaretDOC Monferrato
kakovostno vino pdpo
italijanščina
ChâteauDOC de la région Valle d’Aosta
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
francoščina
Classico
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
DunkelDOC Alto Adige
DOC Trentino
kakovostno vino pdpo
nemščina
Est !Est ! !Est ! ! !DOC Est !Est ! !Est ! ! ! di Montefiascone
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
latinščina
FalernoDOC Falerno del Massico
kakovostno vino pdpo
italijanščina
Fine DOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Fior d’Arancio
DOC Colli Euganei
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo,
namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
Falerio
DOC Falerio dei colli Ascolani
kakovostno vino pdpo
italijanščina
Flétri
DOC Valle d’Aosta o Vallée d’Aoste
kakovostno vino pdpo
italijanščina
Garibaldi Dolce (ou GD)DOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Governo all’uso toscanoDOCG Chianti / Chianti Classico
IGT Colli della Toscana Centrale
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
Gutturnio
DOC Colli Piacentini
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo
italijanščina
Italia Particolare (ou IP)DOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Klassisch / Klassisches UrsprungsgebietDOC Caldaro
DOC Alto Adige (avec la dénomination Santa Maddalena e Terlano)
kakovostno vino pdpo
nemščina
KretzerDOC Alto Adige
DOC Trentino
DOC Teroldego Rotaliano		kakovostno vino pdpo
nemščina
LacrimaDOC Lacrima di Morro d’Albakakovostno vino pdpo
italijanščina
Lacryma ChristiDOC Vesuvio
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Lambiccato DOC Castel San Lorenzo
kakovostno vino pdpo
italijanščina
London Particolar (ou LP ou Inghilterra)DOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
MorellinoDOC Morellino di Scansanokakovostno vino pdpo
italijanščina
Occhio di PerniceDOC Bolgheri, Vin Santo Di Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Cortona, Elba, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, San Gimignano, Sant’Antimo, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulcianokakovostno vino pdpo
italijanščina
OroDOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
PagadebitDOC pagadebit di Romagna
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Passito
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
RamieDOC Pinerolesekakovostno vino pdpo
italijanščina
RebolaDOC Colli di Riminikakovostno vino pdpo
italijanščina
ReciotoDOC Valpolicella
DOC Gambellara
DOCG Recioto di Soave
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
italijanščina
Riserva
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
RubinoDOC Garda Colli Mantovani
DOC Rubino di Cantavenna
DOC Teroldego Rotaliano
DOC Trentino
kakovostno vino pdpo
italijanščina
RubinoDOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Sangue di GiudaDOC Oltrepò Pavese
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo
italijanščina
Scelto
vsa
kakovostno vino pdpo
italijanščina
SciacchetràDOC Cinque Terrekakovostno vino pdpo
italijanščina
Sciac-tràDOC Pornassio o Ormeasco di Pornassiokakovostno vino pdpo
italijanščina
Sforzato, SfursàtDO Valtellinakakovostno vino pdpo
italijanščina
SpätleseDOC / IGT de Bolzano
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
nemščina
SolerasDOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
StravecchioDOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
StrohweinDOC / IGT de Bolzano
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Superiorevsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Superiore Old Marsala (ou SOM)DOC Marsala
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
TorchiatoDOC Colli di Conegliano
kakovostno vino pdpo
italijanščina
Torcolato DOC Breganze
kakovostno vino pdpo
italijanščina
VecchioDOC Rosso Barletta, Aglianico del Vuture, Marsala, Falerno del Massico
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Vendemmia Tardiva
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
Verdolino
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
VergineDOC Marsala
DOC Val di Chiana
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
VermiglioDOC Colli dell Etruria Centrale
kakovostno likersko vino pdpo
italijanščina
Vino Fiore
vsa
kakovostno vino pdpo
italijanščina
Vino NobileVino Nobile di Montepulcianokakovostno vino pdpo
italijanščina
Vino Novello o Novello
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
Vin santo / Vino Santo / Vinsanto DOC et DOCG Bianco dell’Empolese, Bianco della Valdinievole, Bianco Pisano di San Torpé, Bolgheri, Candia dei Colli Apuani, Capalbio, Carmignano, Colli dell’Etruria Centrale, Colline Lucchesi, Colli del Trasimeno, Colli Perugini, Colli Piacentini, Cortona, Elba, Gambellera, Montecarlo, Monteregio di Massa Maritima, Montescudaio, Offida, Orcia, Pomino, San Gimignano, San’Antimo, Val d’Arbia, Val di Chiana, Vin Santo del Chianti, Vin Santo del Chianti Classico, Vin Santo di Montepulciano, Trentino
kakovostno vino pdpo
italijanščina
Vivace
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
italijanščina
CIPER
Οίνος Ελεγχόμενης Ονομασίας Προέλευσης
(ΟΕΟΠ)
vsa
kakovostno vino pdpo
grščina
Τοπικός Οίνος
(deželno vino)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
grščina
Μοναστήρι (Monastiri)
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
grščina
Κτήμα (Ktima)
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
grščina
Αμπελώνας (-ες)
(Ampelonas (-es))
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
grščina
Μονή (Moni)
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
grščina
LUKSEMBURG
Marque nationale
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
Appellation contrôlée
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
Appellation d’origine controlée
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
Vin de pays
vsa
namizno vino z geografsko označbo
francoščina
Grand premier cru
vsa
kakovostno vino pdpo
francoščina
Premier cru
vsa
kakovostno vino pdpo
francoščina
Vin classé
vsa
kakovostno vino pdpo
francoščina
Château
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo
francoščina
MADŽARSKA
minőségi bor
vsa
kakovostno vino pdpo
madžarščina
különleges minőségű bor
vsa
kakovostno vino pdpo
madžarščina
fordítás Tokaj / -i
kakovostno vino pdpo
madžarščina
máslás Tokaj / -i
kakovostno vino pdpo
madžarščina
szamorodni Tokaj / -i
kakovostno vino pdpo
madžarščina
aszú … puttonyos, dopolnjen s številkami 3 do 6Tokaj / -i
kakovostno vino pdpo
madžarščina
aszúeszencia Tokaj / -i
kakovostno vino pdpo
madžarščina
eszencia Tokaj / -i
kakovostno vino pdpo
madžarščina
tájbor
vsa
namizno vino z geografsko označbo
madžarščina
bikavérEger, Szekszárd
kakovostno vino pdpo
madžarščina
késői szüretelésű bor
vsa
kakovostno vino pdpo
madžarščina
válogatott szüretelésű bor
vsa
kakovostno vino pdpo
madžarščina
muzeális bor
vsa
kakovostno vino pdpo
madžarščina
siller
vsa
namizno vino z geografsko označbo in kakovostno likersko vino pdpo
madžarščina
AVSTRIJA
Qualitätswein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Qualitätswein besonderer Reife und Leseart / Prädikatswein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Qualitätswein mit staatlicher Prüfnummer
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Ausbruch / Ausbruchwein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Auslese / Auslesewein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Beerenauslese (wein)
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Eiswein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Kabinett / Kabinettwein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Schilfwein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Spätlese / Spätlesewein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Strohwein
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Trockenbeerenauslese
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Landwein
vsa
namizno vino z geografsko označbo
Ausstich
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Auswahl
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Bergwein
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Klassik / Classic
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Erste Wahl
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Hausmarke
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Heuriger
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Jubiläumswein
vsa
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Reserve
vsa
kakovostno vino pdpo
nemščina
Schilcher
Steiermark
kakovostno vino pdpo in namizno vino z geografsko označbo
nemščina
Sturm
vsa
delno povreti grozdni mošt z geografsko označbo
nemščina
PORTUGALSKA
Denominação de origem (DO)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Denominação de origem controlada (DOC)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Indicação de proveniencia regulamentada (IPR)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Vinho doce natural
vsa
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Vinho generosoDO Porto, Madeira, Moscatel de Setúbal, Carcavelos kakovostno likersko vino pdpoportugalščina
Vinho regional
vsa
namizno vino z geografsko označbo
portugalščina
Canteiro
DO Madeira
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Colheita Seleccionada
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
portugalščina
Crusted / Crusting
DO Porto
kakovostno likersko vino pdpo
angleščina
Escolha
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
portugalščina
Escuro
DO Madeira
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
FinoDO Porto
DO Madeira
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
FrasqueiraDO Madeira
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Garrafeira
vsa
kakovostno vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
LágrimaDO Porto
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
LeveTable wine with GI Estremadura and Ribatejano
DO Madeira, DO Porto
namizno vino z geografsko označbo
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
NobreDO Dão
kakovostno vino pdpo
portugalščina
Reserva
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
portugalščina
Reserva velha (or grande reserva)DO Madeira
kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
RubyDO Porto
kakovostno likersko vino pdpo
angleščina
SoleraDO Madeira
kakovostno likersko vino pdpo
portugalščina
Super reserva
vsa
kakovostno peneče vino pdpo
portugalščina
Superior
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno likersko vino pdpo, namizno vino z geografsko označbo
portugalščina
TawnyDO Porto
kakovostno likersko vino pdpo
angleščina
Vintage supplemented by Late Bottle (LBV) ou CharacterDO Porto
kakovostno likersko vino pdpo
angleščina
VintageDO Porto
kakovostno likersko vino pdpo
angleščina
SLOVENIJA
Penina
vsa
kakovostno peneče vino pdpo
slovenščina
pozna trgatev
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
izbor
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
jagodni izbor
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
suhi jagodni izbor
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
ledeno vino
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
arhivsko vino
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
mlado vino
vsa
kakovostno vino pdpo
slovenščina
Cviček
Dolenjska
kakovostno vino pdpo
slovenščina
Teran
Kras
kakovostno vino pdpo
slovenščina
SLOVAŠKA
forditášTokaj / -ská / -ský / -ské
kakovostno vino pdpo
slovaščina
mášlášTokaj / -ská / -ský / -ské
kakovostno vino pdpo
slovaščina
samorodnéTokaj / -ská / -ský / -ské
kakovostno vino pdpo
slovaščina
výber … putňový, completed by the numbers 3-6Tokaj / -ská / -ský / -ské
kakovostno vino pdpo
slovaščina
výberová esenciaTokaj / -ská / -ský / -ské
kakovostno vino pdpo
slovaščina
esenciaTokaj / -ská / -ský / -ské
kakovostno vino pdpo
slovaščina
BOLGARIJA
Гарантирано наименование за произход
(ГНП)
(zajamčena označba porekla)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo in kakovostno likersko vino pdpo
bolgarščina
Гарантирано и контролирано наименование за произход (ГКНП)
(zajamčena in kontrolirana označba porekla)
vsa
kakovostno vino pdpo, kakovostno peneče vino pdpo, kakovostno biser vino pdpo in kakovostno likersko vino pdpo
bolgarščina
Благородно сладко вино (БСВ)
(plemenito sladko vino)
vsa
kakovostno likersko vino pdpo
bolgarščina
регионално вино
(deželno vino)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
bolgarščina
Ново
(mlado)
vsa
kakovostno vino pdpo
namizno vino z geografsko označbo
bolgarščina
Премиум
(premium)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
bolgarščina
Резерва
(reserva)
vsa
kakovostno vino pdpo
namizno vino z geografsko označbo
bolgarščina
Премиум резерва
(reserva premium)
vsa
namizno vino z geografsko označbo
bolgarščina
Специална резерва
(posebna reserva)
vsa
kakovostno vino pdpo
bolgarščina
Специална селекция (posebni izbor)
vsa
kakovostno vino pdpo
bolgarščina
Колекционно (zbirka)
vsa
kakovostno vino pdpo
bolgarščina
Премиум оук, или първо зареждане в бъчва
(hrastovo premium)
vsa
kakovostno vino pdpo
bolgarščina
Беритба на презряло грозде
(pozna trgatev)
vsa
kakovostno vino pdpo
bolgarščina
Розенталер
(Rozentaler)
vsa
kakovostno vino pdpo
bolgarščina
ROMUNIJA
Vin cu denumire de origine controlată
(D.O.C.)
vsa
kakovostno vino pdpo
romunščina
Cules la maturitate deplină (C.M.D.)
vsa
kakovostno vino pdpo
romunščina
Cules târziu (C.T.)
vsa
kakovostno vino pdpo
romunščina
Cules la înnobilarea boabelor (C.I.B.)
vsa
kakovostno vino pdpo
romunščina
Vin cu indicaţie geografică
vsa
namizno vino z geografsko označbo
romunščina
Rezervă
vsa
kakovostno vino pdpo
romunščina
Vin de vinotecă
vsa
kakovostno vino pdpo
romunščina


DODATEK 3

SEZNAM KONTAKTNIH TOČK

Iz člena 12 Priloge II k Protokolu 2

(a) Črna gora

(b) Skupnost

PROTOKOL 3
O OPREDELITVI POJMA
"IZDELKI S POREKLOM"
IN NAČINIH UPRAVNEGA SODELOVANJA
ZA UPORABO DOLOČB TEGA SPORAZUMA
MED SKUPNOSTJO
IN ČRNO GORO


VSEBINA


NASLOV I SPLOŠNE DOLOČBE

ČLEN 1 Opredelitev pojmov

NASLOV II OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“

ČLEN 2 Splošne zahteve

ČLEN 3 Kumulacija v Skupnosti

ČLEN 4 Kumulacija v Črni gori

ČLEN 5 V celoti pridobljeni proizvodi

ČLEN 6 Zadosti obdelani ali predelani izdelki

ČLEN 7 Nezadostni postopki obdelave ali predelave

ČLEN 8 Enota kvalifikacije

ČLEN 9 Dodatki, nadomestni deli in orodja

ČLEN 10 Garniture

ČLEN 11 Nevtralne sestavine

NASLOV III OZEMELJSKE ZAHTEVE

ČLEN 12 Načelo teritorialnosti

ČLEN 13 Neposredni prevoz

ČLEN 14 Razstave

NASLOV IV POVRAČILO ALI IZVZETJE

ČLEN 15 Prepoved povračila ali izvzetja od carin

NASLOV V DOKAZILO O POREKLU

ČLEN 16 Splošne zahteve

ČLEN 17 Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

ČLEN 18 Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

ČLEN 19 Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

ČLEN 20 Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1 na podlagi predhodno izdanega
ali sestavljenega dokazila o poreklu

ČLEN 21 Ločeno knjigovodsko izkazovanje

ČLEN 22 Pogoji za izjavo na računu

ČLEN 23 Pooblaščeni izvoznik

ČLEN 24 Veljavnost dokazila o poreklu

ČLEN 25 Predložitev dokazila o poreklu

ČLEN 26 Uvoz po delih

ČLEN 27 Izjeme pri dokazilu o poreklu

ČLEN 28 Dokazilne listine

ČLEN 29 Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

ČLEN 30 Razlike in oblikovne napake

ČLEN 31 Zneski, izraženi v eurih

NASLOV VI DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU

ČLEN 32 Medsebojna pomoč

ČLEN 33 Preverjanje dokazil o poreklu

ČLEN 34 Reševanje sporov

ČLEN 35 Kazni

ČLEN 36 Proste cone

NASLOV VII CEUTA IN MELILLA

ČLEN 37 Uporaba Protokola

ČLEN 38 Posebni pogoji

NASLOV VIII KONČNE DOLOČBE

ČLEN 39 Spremembe Protokola
Seznam prilog

Priloga I: Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Priloga II: Seznam obdelav ali predelav, ki jih je treba opraviti na materialih brez porekla, da bi lahko izdelani izdelek pridobil status blaga s poreklom

Priloga III: Vzorca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevka za potrdilo o gibanju blaga EUR.1

Priloga IV: Besedilo izjave na računu

Priloga V: Izdelki, ki so izključeni iz kumulacije, določene v členih 3 in 4


Skupni izjavi

Skupna izjava o Kneževini Andora

Skupna izjava o Republiki San Marino
NASLOV I

SPLOŠNE DOLOČBE


ČLEN 1

Opredelitev pojmov

Za namene tega protokola:

(a) „izdelava“ pomeni katero koli vrsto obdelave ali predelave, vključno s sestavljanjem ali posebnimi postopki;

(b) „material“ pomeni vsako sestavino, surovino, sestavni del ali del itd., ki se uporablja pri izdelavi izdelka;

(c) „izdelek“ pomeni izdelek, ki se izdeluje, tudi če je namenjen poznejši uporabi pri drugem postopku izdelave;

(d) „blago“ pomeni materiale in izdelke;

(e) „carinska vrednost“ pomeni vrednost, določeno v skladu s Sporazumom iz leta 1994 o izvajanju člena VII Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (Sporazum STO o carinski vrednosti);

(f) „cena franko tovarna“ pomeni ceno, ki se za izdelek franko tovarna v Skupnosti ali v Črni gori plača proizvajalcu, pri katerem se opravi zadnja obdelava ali predelava, če cena vključuje vrednost vseh uporabljenih materialov, zmanjšano za vse notranje dajatve, ki se ali se lahko povrnejo pri izvozu pridobljenega izdelka;

(g) „vrednost materialov“ pomeni carinsko vrednost pri uvozu uporabljenih materialov brez porekla ali če ta ni znana in se ne da ugotoviti, prvo preverljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Črni gori;

(h) „vrednost materialov s poreklom“ pomeni vrednost takih materialov, kot so opredeljeni v točki (g) in se smiselno uporabljajo;

(i) „dodana vrednost“ pomeni ceno izdelka franko tovarna, zmanjšano za carinsko vrednost vsakega vključenega materiala s poreklom iz drugih držav, navedenih v členih 3 in 4, ali če carinska vrednost ni znana ali se ne da ugotoviti, prvo dokazljivo ceno, plačano za materiale v Skupnosti ali v Črni gori;

(j) „poglavja“ in „tarifne številke“ pomenijo poglavja in številke (štirimestne oznake), uporabljene v nomenklaturi, ki sestavljajo harmonizirani sistem poimenovanj in šifrskih oznak blaga, ki je v tem protokolu naveden kot „harmonizirani sistem“ ali „HS“;

(k) „uvrščen“ se nanaša na uvrstitev izdelka ali materiala pod določeno tarifno številko;

(l) „pošiljka“ pomeni izdelke, ki jih izvoznik pošilja enemu prejemniku bodisi hkrati ali so zajeti v enem samem prevoznem dokumentu, s katerimi izvoznik dobavlja te izdelke prejemniku, ali če ni takega dokumenta, izdelke, ki so zajeti na enem računu;

(m) „ozemlje“ vključuje teritorialno morje.
NASLOV II

OPREDELITEV POJMA „IZDELKI S POREKLOM“


ČLEN 2

Splošne zahteve

1. Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Skupnosti štejejo:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Skupnosti v smislu člena 5;

(b) izdelki, pridobljeni v Skupnosti, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni , pod pogojem, da so bili takšni materiali zadosti obdelani ali predelani v Skupnosti v smislu člena 6.

2. Pri izvajanju tega sporazuma se za izdelke s poreklom iz Črne gore štejejo:

(a) izdelki, v celoti pridobljeni v Črni gori v smislu člena 5;

(b) izdelki, pridobljeni v Črni gori, ki vsebujejo materiale, ki v njej niso bili v celoti pridobljeni , pod pogojem, da so bili takšni materiali zadosti obdelani ali predelani v Črni gori v smislu člena 6.
ČLEN 3

Kumulacija v Skupnosti

1. Brez vpliva na določbe člena 2(1) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Črne gore, iz Skupnosti ali iz katere koli države ali teritorija, ki sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije1, ali če vsebujejo materiale s poreklom iz Turčije, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 19952, če obdelava ali predelava, ki je opravljena v Skupnosti, presega postopke iz člena 7. Ni potrebno, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.
_______________________
1 Kakor je opredeljeno v sklepih Sveta za splošne zadeve iz aprila 1997 in Sporočilu Komisije iz maja 1999 o vzpostavitvi stabilizacijsko-pridružitvenega procesa z državami zahodnega Balkana.
2 Sklep št. 1/95 pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 se uporablja za vse izdelke razen kmetijskih izdelkov, kakor so opredeljeni v Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo in izdelkov iz premoga in jekla, kakor so opredeljeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Republiko Turčijo o trgovini in trgovinskih izdelkih za katere velja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.


2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v Skupnosti, ne presega postopkov, omenjenih v členu 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Skupnosti samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katere koli druge države ali ozemlja, omenjenih v odstavku 1. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s porekom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Skupnosti.

3. Izdelki s poreklom iz ene od držav ali ozemelj, omenjenih v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v Skupnosti, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav ali ozemelj.

4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a) se med državami ali ozemlji, ki so vključeni v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994);

(b) so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola;

in

(c) so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Črni gori v skladu z njenimi postopki.

Kumulacija iz tega člena se uporablja od datuma, ki je naveden v obvestilu, objavljenem v Uradnem listu Evropske unije (serija C).

Skupnost priskrbi Črni gori preko Evropske komisije podrobnosti o sporazumih in njihova ustrezna pravila o poreklu, ki se uporabljajo z drugimi državami ali ozemlji iz odstavka 1.

Izdelki v Prilogi V so izključeni iz kumulacije, določene v tem členu.
ČLEN 4

Kumulacija v Črni gori

1. Brez vpliva na določbe člena 2(2) izdelki veljajo za izdelke s poreklom iz Črne gore, če so bili tam pridobljeni in vključujejo materiale s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali iz katere koli države ali teritorija, ki sodeluje v stabilizacijsko-pridružitvenem procesu Evropske unije1 ali če vsebujejo materiale s poreklom iz Turčije, za katere se uporablja Sklep št. 1/95 Pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 19952, če obdelava ali predelava, opravljena v Črni gori, presega postopke, omenjene v členu 7. Ni potrebno, da bi bili taki materiali zadosti obdelani ali predelani.

2. Kadar obdelava ali predelava, ki se opravlja v Črni gori, ne presega postopkov, omenjenih v členu 7, se šteje, da ima pridobljeni izdelek poreklo iz Črne gore samo, kadar je tam dodana vrednost višja od vrednosti uporabljenih materialov s poreklom iz katerih koli druge države ali ozemlja, omenjenih v odstavku 1. Če ni tako, se pridobljeni izdelek šteje za izdelek s poreklom iz države, ki je prispevala največjo vrednost uporabljenih materialov s poreklom pri izdelavi v Črni gori.

3. Izdelki s poreklom iz ene od držav ali ozemelj, omenjenih v odstavku 1, ki niso obdelani ali predelani v Črni gori, ohranijo svoje poreklo, če se izvozijo v eno od teh držav ali ozemelj.
__________________________
1 Kakor je opredeljeno v sklepih Sveta za splošne zadeve iz aprila 1997 in Sporočilu Komisije iz maja 1999 o vzpostavitvi stabilizacijsko-pridružitvenega procesa z državami zahodnega Balkana.
2 Sklep št. 1/95 pridružitvenega sveta ES-Turčija z dne 22. decembra 1995 se uporablja za vse izdelke razen kmetijskih izdelkov, kakor so opredeljeni v Sporazumu o pridružitvi med Evropsko gospodarsko skupnostjo in Turčijo in izdelkov iz premoga in jekla, kakor so opredeljeni v Sporazumu med Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Republiko Turčijo o trgovini in trgovinskih izdelkih za katere velja Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti za premog in jeklo.


4. Kumulacija, predvidena v tem členu, se lahko uporablja le pod pogojem, da:

(a) se med državami ali ozemlji, ki so vključene v pridobitev statusa izdelka s poreklom, in namembno državo uporablja preferencialni trgovinski sporazum v skladu s členom XXIV Splošnega sporazuma o carinah in trgovini (GATT 1994); (b) so materiali in izdelki pridobili status izdelkov s poreklom na podlagi pravil o poreklu, ki so enaka pravilom o poreklu iz tega protokola; in (c) so obvestila o izpolnitvi potrebnih zahtev za uporabo kumulacije objavljena v Uradnem listu Evropske unije (serija C) in v Črni gori v skladu z njenimi postopki. Izdelki v Prilogi V so izključeni iz kumulacije, določene v tem členu.
ČLEN 5

V celoti pridobljeni izdelki



1. Za v celoti pridobljene v Skupnosti ali v Črni gori se štejejo:

(a) mineralni izdelki, pridobljeni iz njene zemlje ali morskega dna;

(b) tam pridelani rastlinski izdelki;

(c) žive živali, tam skotene ali izvaljene in vzrejene;

(d) izdelki, pridobljeni iz živih, tam vzrejenih živali;

(e) izdelki, tam pridobljeni z lovom ali ribolovom;

(f) izdelki morskega ribolova in drugi izdelki iz morja, pridobljeni z njenimi plovili zunaj teritorialnega morja Skupnosti ali Črne gore;

(g) izdelki, izdelani na njenih predelovalnih ladjah izključno iz izdelkov, navedenih v (f);

(h) tam zbrani rabljeni predmeti, primerni le za obnavljanje surovin, vključno z rabljenimi gumami, primernimi samo za protektiranje ali uporabo kot odpadek ;

(i) odpadki in ostanki pri postopkih izdelave, ki tam potekajo;

(j) izdelki, pridobljeni iz morskega dna ali podzemlja zunaj njenega teritorialnega morja, pod pogojem, da ima izključno pravico do obdelave morskega dna ali podzemlja;

(k) blago, tam izdelano izključno iz izdelkov, navedenih v (a) do (j).

2. Izraza „njena plovila“ in „njene ladje za predelavo“ v odstavkih 1(f) in (g) se uporabljata samo za plovila in ladje za predelavo:

(a) ki so registrirani ali vpisani v seznam v državi članici Skupnosti ali v Črni gori;

(b) ki plujejo pod zastavo države članice Skupnosti ali Črne gore;

(c) ki so vsaj 50% v lasti državljanov države članice Skupnosti ali Črne gore, ali pa družbe s sedežem v eni od teh držav, in v kateri so direktor ali direktorji, predsednik upravnega odbora ali nadzornega sveta ter večina članov takih odborov državljani države članice Skupnosti ali Črne gore in še dodatno, če v osebnih ali kapitalskih družbah vsaj polovica kapitala pripada tem državam ali javnim organom ali državljanom omenjenih držav;

(d) katerih kapitan in častniki so državljani države članice Skupnosti ali Črne gore

in

(e) katerih vsaj 75 odstotkov članov posadke je državljanov države članice Skupnosti ali Črne gore.
ČLEN 6

Zadosti obdelani ali predelani izdelki

1. Za namene člena 2 se šteje, da so izdelki, ki niso v celoti pridobljeni, zadosti obdelani ali predelani, če so izpolnjeni pogoji iz seznama Priloge II.

Zgoraj navedeni pogoji navajajo za vse izdelke, za katere velja ta sporazum, postopke obdelave ali predelave, ki morajo biti opravljeni na materialih brez porekla, uporabljenih pri izdelavi teh izdelkov, in se nanašajo samo na take materiale. Če se izdelek, ki je pridobil poreklo z izpolnitvijo pogojev iz seznama, uporablja pri izdelavi drugega izdelka, se torej pogoji, ki se uporabljajo za izdelek, v katerega je ta vključen, ne uporabljajo zanj in se ne upoštevajo materiali brez porekla, ki so se morda uporabili pri njegovi izdelavi.

2. Ne glede na odstavek 1 se materiali brez porekla, ki se v skladu s pogoji iz seznama za ta izdelek ne bi smeli uporabljati pri izdelavi tega izdelka, vseeno lahko uporabljajo, če:

(a) njihova skupna vrednost ne presega 10 odstotkov cene izdelka franko tovarna;

(b) kateri koli odstotek, ki je naveden v seznamu kot zgornja vrednost materialov brez porekla, ni presežen na podlagi uporabe tega odstavka.

Ta odstavek se ne uporablja za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.

3. Odstavka 1 in 2 se uporabljata pod pogoji, ki jih določa člen 7.

ČLEN 7

Nezadostni postopki obdelave ali predelave

1. Brez vpliva na odstavek 2 naslednji postopki veljajo kot nezadostna obdelava ali predelava, da bi izdelki pridobili status izdelkov s poreklom ne glede na to, ali so zahteve člena 6 izpolnjene ali ne:

(a) postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju med prevozom in skladiščenjem;

(b) razstavljanje in sestavljanje tovorkov;

(c) pranje, čiščenje; odstranjevanje prahu, oksidov, olja, barve ali drugih snovi za prekrivanje ;

(d) likanje tekstila; (e) preprosti postopki barvanja in loščenja;

(f) luščenje, delno ali popolno beljenje, loščenje ter glaziranje žit in riža;

(g) postopki barvanja sladkorja ali oblikovanje sladkornih kock;

(h) lupljenje, razkoščičevanje in luščenje sadja, oreščkov in zelenjave;

(i) ostrenje, preprosto brušenje ali preprosto rezanje;

(j) sejanje, prebiranje, sortiranje, razvrščanje v skupine, razvrščanje po stopnjah, usklajevanje (vključno s sestavljanjem garnitur izdelkov);

(k) preprosto pakiranje v steklenice, pločevinke, čutare, vrečke, zaboje, škatle, pritrjevanje na lepenko ali plošče in vsi drugi preprosti postopki pakiranja;

(l) pritrjevanje ali tiskanje oznak, nalepk, logotipov in drugih podobnih znakov za razlikovanje na izdelke in njihovo embalažo;

(m) preprosto mešanje izdelkov, ne glede na to, ali so različnih vrst ali ne; mešanje sladkorja s katerim koli drugim materialom;

(n) enostavno sestavljanje delov izdelkov v popoln izdelek ali razstavljanje izdelkov na dele; (o) kombinacija dveh ali več postopkov, opisanih v točkah od (a) do (n);

(p) zakol živali. 2. Pri ugotavljanju, ali se obdelava ali predelava, opravljena na posameznem izdelku, šteje za nezadostno v smislu odstavka 1, se skupno upoštevajo vsi postopki, opravljeni na tem izdelku v Skupnosti ali v Črni gori.

ČLEN 8

Enota kvalifikacije

1. Enota kvalifikacije za uporabo določb tega protokola je posamezen izdelek, ki se šteje za osnovno enoto pri uvrščanju ob uporabi nomenklature harmoniziranega sistema.

Iz tega sledi:

(a) kadar se izdelek, ki ga sestavlja skupina predmetov ali je sestavljen iz izdelkov, uvršča po pogojih harmoniziranega sistema v eno tarifno številko, potem celota predstavlja enoto kvalifikacije;

(b) kadar je pošiljka sestavljena iz določenega števila enakih izdelkov, ki se uvrščajo pod enako tarifno številko harmoniziranega sistema, je treba pri uporabi določb tega protokola vsak izdelek obravnavati posebej.

2. Kadar je v skladu s splošnim pravilom 5 harmoniziranega sistema embalaža vključena v izdelek zaradi uvrščanja, mora biti vključena tudi pri določanju porekla.

ČLEN 9

Dodatki, nadomestni deli in orodja

Dodatki, nadomestni deli in orodja, poslani skupaj z delom opreme, stroja, naprave ali vozila, ki so del običajne opreme in so vključeni v njeno ceno ali pa niso posebej zaračunani, se štejejo za del te opreme, stroja, naprave ali vozila.
ČLEN 10

Garniture

Garniture se v skladu s splošnim pravilom 3 harmoniziranega sistema štejejo za garniture s poreklom, kadar imajo poreklo vsi njihovi sestavni deli . Kljub temu pa se takrat, kadar je garnitura sestavljena iz izdelkov s poreklom in brez njega, šteje, da ima garnitura kot celota poreklo, če vrednost izdelkov brez porekla ne presega 15 odstotkov cene garniture franko tovarna.

ČLEN 11

Nevtralne sestavine

Da bi določili, ali je izdelek s poreklom, ni treba ugotavljati porekla za naslednje, kar bi lahko bilo uporabljeno pri njegovi izdelavi:

(a) energije in goriva;

(b) naprave in opreme;

(c) stroje in orodja;

(d) blago, ki ni vključeno ali ni namenjeno za vključitev v končno sestavo izdelka.

NASLOV III

OZEMELJSKE ZAHTEVE


ČLEN 12

Načelo teritorialnosti

1. Razen v primerih iz členov 3 in 4 ter odstavka 3 tega člena morajo biti pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom, določeni v naslovu II, brez prekinitve izpolnjeni v Skupnosti ali v Črni gori.

2. Razen v primerih iz členov 3 in 4 se blago s poreklom, izvoženo iz Skupnosti ali Črne gore v drugo državo, ob vrnitvi šteje za blago brez porekla, razen če se carinskim organom lahko zadovoljivo dokaže:

(a) da je vrnjeno blago isto kot izvoženo blago;

in

(b) da na njem, medtem ko je bilo v tisti državi ali med izvozom, niso bili opravljeni nikakršni postopki, razen tistih, ki so potrebni, da se ohrani v dobrem stanju.

3. Na pridobitev statusa blaga s poreklom v skladu s pogoji iz naslova II, ne vpliva obdelava ali predelava, opravljena zunaj Skupnosti ali Črne gore na materialih, izvoženih iz Skupnosti ali Črne gore in tja ponovno uvoženih, pod pogojem da:

(a) so navedeni materiali v celoti pridobljeni v Skupnosti ali v Črni gori ali so bili pred njihovim izvozom obdelani ali predelani bolj, kot to zahtevajo postopki, omenjeni v členu 7;

in

(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

in
4. Za namene odstavka 3 se pogoji za pridobitev statusa blaga s poreklom iz naslova II, ne uporabljajo za obdelavo ali predelavo, opravljeno zunaj Skupnosti ali Črne gore. Kadar pa se v seznamu iz Priloge II za določitev statusa blaga s poreklom za končni izdelek uporablja pravilo, ki določa največjo vrednosti vseh vključenih materialov brez porekla, skupna vrednost materialov brez porekla, vključenih na ozemlju določene pogodbenice, upoštevana skupaj s skupno dodano vrednostjo, pridobljeno zunaj Skupnosti ali Črne gore z uporabo določb iz tega člena, ne sme presegati navedenega odstotka.

5. Za namene uporabe določb odstavkov 3 in 4 se šteje, da „skupna dodana vrednost“ pomeni vse stroške, nastale zunaj Skupnosti ali Črne gore, vključno z vrednostjo tam vključenih materialov.

6. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke, ki ne izpolnjujejo pogojev, določenih v seznamu iz Priloge II ali za izdelke, ki se lahko štejejo za zadosti obdelane ali predelane samo ob uporabi splošno dovoljenega odstopanja, določenega v členu 6(2).

7. Določbe odstavkov 3 in 4 se ne uporabljajo za izdelke iz poglavij 50 do 63 harmoniziranega sistema.

8. Vsaka obdelava ali predelava, ki je zajeta z določbami tega člena, opravljena zunaj Skupnosti ali Črne gore, se opravi v skladu s postopki pasivnega oplemenitenja ali podobnimi postopki.
ČLEN 13

Neposredni prevoz

1. Preferencialno obravnavanje, predvideno s tem sporazumom, se uporablja samo za izdelke, ki izpolnjujejo zahteve tega protokola ter se prevažajo neposredno med Skupnostjo in Črno goro ali prek ozemelj drugih držav ali ozemelj, omenjenih v členih 3 in 4. Vendar se izdelki, ki sestavljajo eno samo pošiljko, lahko prevažajo prek drugih ozemelj, če do tega pride, s pretovarjanjem ali začasnim skladiščenjem na teh ozemljih pod pogojem, da je blago v državi tranzita ali skladiščenja ostalo pod nadzorom carinskih organov in da na njem niso bili opravljeni drugi postopki razen raztovarjanja, ponovnega natovarjanja ali kakršni koli postopki za ohranitev blaga v dobrem stanju.

Izdelki s poreklom se lahko pošiljajo po cevovodih čez ozemlja, ki niso ozemlja Skupnosti ali Črne gore.

2. Kot dokazilo, da so izpolnjeni pogoji iz odstavka 1, je treba pristojnim carinskim organom države uvoznice predložiti:

(a) en sam prevozni dokument, ki pokriva prevoz iz države izvoznice preko države tranzita, ali

(b) potrdilo, ki ga izdajo carinski organi države tranzita in ki: in (c) če teh ni, katere koli listine, ki to dokazujejo.

ČLEN 14

Razstave

1. Za izdelke s poreklom, ki se pošiljajo na razstavo v drugo državo ali teritorij razen tistih, ki so omenjene v členih 3 in 4, in ki se po razstavi prodajo z namenom uvoza v Skupnost ali Črno goro, veljajo pri uvozu ugodnosti po določbah tega sporazuma, če se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da:

(a) je izvoznik te izdelke poslal iz Skupnosti ali Črne gore v državo, v kateri je razstava in jih je tam razstavljal,

(b) je ta izvoznik izdelke prodal ali jih kako drugače dal na razpolago osebi v Skupnosti ali Črni gori,

(c) so bili izdelki med razstavo ali takoj za tem poslani v enakem stanju, kot so bili poslani na razstavo;

in

(d) izdelki od tedaj, ko so bili poslani na razstavo, niso bili uporabljeni za noben drug namen, razen za predstavitev na razstavi.

2. Dokazilo o poreklu mora biti izdano ali sestavljeno v skladu z določbami iz naslova V in predloženo na običajen način carinskim organom države uvoznice. Na njem morata biti navedena naziv in naslov razstave. Po potrebi se lahko zahteva dodatno dokumentarno dokazilo o pogojih, pod katerimi so bili razstavljeni.

3. Odstavek 1 se uporablja za vse trgovinske, industrijske, kmetijske ali obrtne razstave, sejme ali podobne javne prireditve ali prikaze, ki niso organizirani za zasebne namene v trgovinah ali poslovnih prostorih zaradi prodaje tujih izdelkov in med katerimi izdelki ostanejo pod carinskim nadzorom.
NASLOV IV

POVRAČILO ALI IZVZETJE


ČLEN 15

Prepoved povračila carine ali izvzetja od carin

1. Za materiale brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi izdelkov s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali iz ene od drugih držav ali ozemelj, omenjenih v členih 3 in 4, za katere je izdano ali izdelano dokazilo o poreklu v skladu z določbami iz naslova V, se v Skupnosti ali v Črni gori ne more uveljavljati kakršno koli povračilo ali izvzetje od carin.

2. Prepoved iz odstavka 1 se nanaša na kakršno koli delno ali celotno povračilo , odpust ali neplačilo carin ali dajatev z enakim učinkom, ki se lahko uporablja v Skupnosti ali v Črni gori izrecno ali posledično, za materiale, uporabljene pri izdelavi, takrat, ko se izdelki, pridobljeni iz navedenih materialov, izvozijo, in ne, če tam ostanejo za domačo porabo.

3. Izvoznik izdelkov, na katere se nanaša dokazilo o poreklu, mora biti pripravljen, da na zahtevo zadevnih carinskih organov kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo, da ni bilo pridobljeno nobeno povračilo carine v zvezi z materiali brez porekla, ki se uporabljajo pri izdelavi zadevnih izdelkov, in da so bile dejansko plačane vse carine ali dajatve z enakim učinkom, ki se uporabljajo za takšne materiale.

4. Določbe iz odstavkov 1 do 3 se uporabljajo tudi za embalažo v smislu člena 8(2), dodatke, nadomestne dele in orodje v smislu člena 9 ter izdelke v garnituri v smislu člena 10, če so takšni izdelki brez porekla.

5. Določbe iz odstavkov 1, 2, 3 in 4 se uporabljajo samo za materiale, za katere velja ta sporazum. Nadalje ne preprečujejo uporabe sistema izvoznih nadomestil, ki se uporabljajo pri izvozu kmetijskih izdelkov v skladu z določbami tega sporazuma.
NASLOV V

DOKAZILO O POREKLU


ČLEN 16

Splošne zahteve

1. Za izdelke s poreklom iz Skupnosti ob uvozu v Črno goro in za izdelke s poreklom iz Črne gore pri uvozu v Skupnost veljajo ugodnosti tega sporazuma ob predložitvi:

(a) potrdila o gibanju blaga EUR.1, vzorec katerega je prikazan v Prilogi III; ali

(b) v primerih iz člena 22(1), izjave izvoznika, v nadaljevanju „izjava na računu“, na računu, dobavnici ali na drugem trgovinskem dokumentu, ki dovolj natančno opisuje te izdelke,, da jih je mogoče prepoznati; besedilo izjave na računu je v Prilogi IV.

2. Ne glede na odstavek 1 se za izdelke s poreklom v smislu tega protokola v primerih iz člena 27 uporabljajo ugodnosti iz tega sporazuma, ne da bi bilo treba predložiti kateri koli zgoraj navedeni dokument.
ČLEN 17

Postopek za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1

1. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države izvoznice na pisni zahtevek, ki ga predloži izvoznik ali na izvoznikovo odgovornost njegov pooblaščeni zastopnik.

2. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik v ta namen izpolni obrazca potrdila o gibanju blaga EUR.1 in zahtevek za potrdilo o gibanju blaga, katerih vzorca sta v Prilogi III. Obrazca se izpolnita v enem od jezikov, v katerih je sestavljen ta sporazum, in v skladu z določbami notranjega prava države izvoznice. Če so napisani z roko, morajo biti izpolnjeni s črnilom in s tiskanimi črkami. Izdelki morajo biti poimenovani v za to predvidenem polju brez praznih vmesnih vrstic. Če polje ni v celoti zapolnjeno, je treba pod zadnjo vrstico poimenovanja potegniti vodoravno črto in prečrtati prazen prostor pod njo.

3. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora biti pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice, v kateri se izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, kadar koli predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo poreklo zadevnih izdelkov in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola.

4. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi države članice Skupnosti ali Črne gore, če se zadevni izdelki lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti, iz Črne gore ali iz ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4, ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

5. Carinski organi, ki izdajo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 storijo vse potrebno, da preverijo poreklo blaga in izpolnjevanje drugih zahtev iz tega protokola. V ta namen imajo pravico zahtevati katero koli dokazilo in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben. Zagotoviti morajo tudi, da so obrazci, navedeni v odstavku 2, pravilno izpolnjeni. Zlasti morajo preveriti, ali je prostor, namenjen poimenovanju izdelkov, izpolnjen tako, da izključuje vse možnosti pripisov z namenom goljufije.

6. Datum izdaje potrdila o gibanju blaga EUR.1 mora biti na potrdilu naveden v polju 11.

7. Potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo carinski organi in ga dajo izvozniku na razpolago takoj, ko je dejanski izvoz opravljen ali zagotovljen.
ČLEN 18

Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Ne glede na člen 17(7) se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izjemoma lahko izda tudi po izvozu proizvodov, na katere se nanaša, če:

(a) ni bilo izdano v času izvoza zaradi napak ali nenamernih opustitev ali posebnih okoliščin

ali

(b) se carinskim organom zadovoljivo dokaže, da je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdano, vendar ob uvozu zaradi tehničnih razlogov ni bilo sprejeto.

2. Za izvajanje odstavka 1 mora izvoznik v zahtevi navesti kraj in datum izvoza izdelkov, na katere se potrdilo o gibanju blaga EUR.1 nanaša, in navesti razloge za svojo zahtevo.

3. Carinski organi lahko potrdilo o gibanju blaga EUR.1 izdajo naknadno samo po opravljenem preverjanju, če se podatki v izvoznikovi zahtevi ujemajo s podatki v ustreznem spisu.

4. Naknadno izdana potrdila o gibanju blaga EUR.1 morajo vsebovati naslednji zaznamek v angleškem jeziku:

„ISSUED RETROSPECTIVELY“.

5. Zaznamek iz četrtega odstavka mora biti vpisan v polje „Opombe“ potrdila o gibanju blaga EUR.1.

ČLEN 19

Izdaja dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1

1. Če je bilo potrdilo o gibanju blaga EUR.1 ukradeno, izgubljeno ali uničeno, lahko izvoznik carinske organe, ki so ga izdali, zaprosi za dvojnik, sestavljen na podlagi izvoznih dokumentov, ki jih imajo.

2. Na ta način izdani dvojnik mora imeti zaznamek v angleškem jeziku:

„DUPLICATE“.

3. Zaznamek iz odstavka 2 mora biti vpisan v polje „Opombe“ dvojnika potrdila o gibanju blaga EUR.1.

4. Dvojnik, na katerem mora biti datum izdaje izvirnega potrdila o gibanju blaga EUR.1, začne veljati s tem datumom.
ČLEN 20

Izdaja potrdil o gibanju blaga EUR.1
na podlagi predhodno izdanega ali sestavljenega
dokazila o poreklu

Kadar so izdelki s poreklom dani pod carinski nadzor carinskega urada v Skupnosti ali v Črni gori, je mogoče izvirno dokazilo o poreklu nadomestiti z enim ali več potrdili o gibanju blaga EUR.1, z namenom pošiljanja vseh ali nekaterih izdelkov drugamv Skupnosti ali v Črni gori. Nadomestno potrdilo ali nadomestna potrdila o gibanju blaga EUR.1 izda carinski urad, pod nadzor katerega so bili dani izdelki.
ČLEN 21

Ločeno knjigovodsko izkazovanje

1. Če pri ločenem skladiščenju zalog izdelkov s poreklom in izdelkov brez porekla, ki so enaki ali med seboj zamenljivi, nastanejo precejšnje materialne ali stroškovne težave, lahko carinski organi na pisno zahtevo prizadetih strank dovolijo tako imenovano metodo „ ločenega knjigovodskega izkazovanja“ za vodenje takšnih zalog.

2. Ta metoda mora zagotoviti, da je število pridobljenih izdelkov v določenem dogovorjenem obdobju, ki se lahko obravnavajo kot izdelki „s poreklom“, enako, kot bi ga dobili, če bi bile zaloge fizično ločene.

3. Carinski organi lahko tako dovoljenje izdajo pod katerimi koli pogoji, za katere menijo, da so ustrezni..

4. Ta metoda se vodi in uporablja na podlagi splošnih računovodskih načel, ki se uporabljajo v državi, kjer je bil izdelek narejen.

5. Uporabnik te poenostavitve lahko izda oziroma zaprosi za dokazila o porekluza tiste količine izdelkov, ki se lahko štejejo za izdelke s poreklom. Na zahtevo carinskega organa mora uporabnik dati izjavo o tem, kako so bile količine vodene.

6. Carinski organi nadzorujejo uporabo dovoljenja in ga lahko kadarkoli odvzamejo, če ga uporabnik na kakršen koli način nepravilno uporablja ali ne izpolnjuje drugih pogojev iz tega protokola.

ČLEN 22

Pogoji za izjavo na računu

1. Izjavo na računu iz člena 16(1)(b) lahko da:

(a) pooblaščeni izvoznik v smislu člena 23

ali

(b) kateri koli izvoznik za vsako pošiljko, ki jo sestavlja en ali več tovorkov, ki vsebujejo izdelke s poreklom, katerih skupna vrednost ne presega 6 000 EUR.

2. Izjavo na računu je mogoče dati, če se izdelki, na katere se nanaša, lahko štejejo kot izdelki s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali iz ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4 ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

3. Izvoznik, ki da izjavo na računu, mora biti kadar koli pripravljen, da na zahtevo carinskih organov države izvoznice predloži vse ustrezne dokumente, ki dokazujejo status porekla blaga in izpolnjevanje drugih zahtev tega protokola.

4. Izjavo na računu, katero besedilo je v Prilogi IV, mora izvoznik natipkati, odtisniti ali natisniti na račun, dobavnico ali na drug trgovinski dokument, z uporabo ene od jezikovnih različic, naštetih v navedeni prilogi, in v skladu z določbami notranjega prava države izvoznice. Če je izjava napisana z roko, mora biti napisana s črnilom in tiskanimi črkami.

5. Izjave na računu morajo vsebovati izvirni lastnoročni podpis izvoznika. Vendar se od pooblaščenega izvoznika v smislu člena 23 ne zahteva, da podpisuje take izjave pod pogojem, da se carinskim organom države izvoznice pisno zaveže, da sprejema polno odgovornost za vsako izjavo na računu, po kateri ga je možno prepoznati, kot da jo je lastnoročno podpisal.

6. Izjavo na računu lahko da izvoznik ob izvozu izdelkov, na katere se nanaša, ali po izvozu, če je predložena carinskim organom v državi uvoznici najpozneje v dveh letih po uvozu izdelkov, na katere se nanaša.
ČLEN 23

Pooblaščeni izvoznik

1. Carinski organi države izvoznice lahko pooblastijo katerega koli izvoznika, v nadaljevanju „pooblaščenega izvoznika“, ki pogosto pošilja izdelke na podlagi tega sporazuma, da daje izjave na računu ne glede na vrednost izdelkov, na katere se nanaša. Izvoznik, ki prosi za tako pooblastilo, mora carinskim organom ponuditi vsa zadovoljiva jamstva, potrebna za preverjanje statusa porekla teh izdelkov kot tudi za izpolnitev drugih zahtev tega protokola.

2. Carinski organi lahko odobrijo status pooblaščenega izvoznika pod pogoji, ki so po njihovi oceni primerni.

3. Carinski organi dodelijo pooblaščenemu izvozniku številko carinskega pooblastila, ki mora biti na izjavi na računu.

4. Carinski organi spremljajo in nadzorujejo, kako pooblaščeni izvoznik uporablja pooblastilo.

5. Carinski organi lahko pooblastilo kadarkoli umaknejo. To morajo storiti, če pooblaščeni izvoznik ne nudi več jamstev iz odstavka 1, če ne izpolnjuje več pogojev iz odstavka 2 ali če drugače nepravilno uporablja pooblastilo.
ČLEN 24

Veljavnost dokazila o poreklu

1. Dokazilo o poreklu je veljavno štiri mesece od datuma izdaje v državi izvoznici in ga je treba v tem obdobju predložiti carinskim organom države uvoznice.

2. Dokazila o poreklu, ki so carinskim organom države uvoznice predložena po poteku roka za predložitev, določenega v odstavku 1, se lahko sprejmejo zaradi uporabe preferencialne obravnave, če jih zaradi izjemnih okoliščin ni bilo mogoče predložiti do določenega končnega datuma.

3. V drugih primerih predložitve z zamudo lahko carinski organi države uvoznice sprejmejo dokazila o poreklu, če so jim bili izdelki predloženi pred tem končnim datumom.
ČLEN 25

Predložitev dokazila o poreklu

Dokazila o poreklu se predložijo carinskim organom države uvoznice po postopkih, ki se uporabljajo v tej državi. Omenjeni organi lahko zahtevajo prevod dokazila o poreklu ter lahko zahtevajo tudi, da uvozno deklaracijo spremlja izjava, s katero uvoznik potrjuje, da izdelki izpolnjujejo potrebne pogoje za izvajanje tega sporazuma.

ČLEN 26

Uvoz po delih

Če se na zahtevo uvoznika in pod pogoji, ki jih določijo carinski organi države uvoznice, razstavljeni ali nesestavljeni izdelki v smislu splošnega pravila 2(a) harmoniziranega sistema iz oddelkov XVI in XVII ali tarifnih številk 7308 in 9406 harmoniziranega sistema uvažajo po delih, se za take izdelke pri prvem delnemu uvozu carinskim organom predloži eno samo dokazilo o poreklu.
ČLEN 27

Izjeme pri dokazilu o poreklu

1. Izdelki, ki jih posamezniki kot majhne tovorke pošiljajo drugim posameznikom ali so del osebne prtljage potnikov, se priznavajo za izdelke s poreklom, ne da bi bilo treba predložiti dokazilo o poreklu, če se ti izdelki ne uvažajo v trgovinske namene in je bila dana izjava, da izpolnjujejo zahteve tega protokola, in če ni dvoma o resničnosti takšne izjave. Če se izdelki pošiljajo po pošti, se izjava lahko napiše na carinsko deklaracijo CN22/CN23 ali na list papirja, ki se priloži omenjenemu dokumentu.

2. Občasni uvoz, pri katerem gre le za izdelke za osebno uporabo prejemnikov ali potnikov ali njihovih družin, se ne šteje za uvoz v trgovinske namene, če je iz narave in količine proizvodov razvidno, da niso namenjeni za trgovanje.

3. Poleg tega skupna vrednost teh izdelkov v primeru manjših tovorkov ne sme presegati 500 EUR ali 1 200 EUR v primeru izdelkov, ki so del potnikove osebne prtljage.
ČLEN 28

Dokazilne listine

Listine iz členov 17(3) in 22(3), ki se uporabljajo za dokazovanje, da se izdelki iz potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave na računu lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4 ter izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola, so med drugim lahko tudi naslednje:

(a) neposredno dokazilo o postopkih, ki jih izvoznik ali dobavitelj izvaja za pridobitev zadevnega blaga, kot je vsebovano na primer v njegovih poslovnih knjigah ali v njegovem notranjem knjigovodstvu;

(b) dokumenti, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali v Črni gori, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z notranjim pravom;

(c) dokumenti, ki dokazujejo postopek obdelave ali predelave materialov v Skupnosti ali v Črni gori, izdani ali sestavljeni v Skupnosti ali Črni gori, če se takšni dokumenti uporabljajo v skladu z notranjim pravom;

(d) potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali izjave na računu, ki dokazujejo status porekla uporabljenih materialov, izdana ali sestavljena v Skupnosti ali Črni gori v skladu s tem protokolom, ali v eni izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4, v skladu s pravili o poreklu, ki so enaka kot pravila iz tega protokola;

(e) ustrezna dokazila o obdelavi ali predelavi, opravljeni zunaj Skupnosti ali Črne gore, v skladu s členom 12, ki dokazujejo, da so bile zahteve iz navedenega člena izpolnjene.

ČLEN 29

Shranjevanje dokazil o poreklu in dokazilnih listin

1. Izvoznik, ki vlaga zahtevek za izdajo potrdila o gibanju blaga EUR.1, mora vsaj tri leta hraniti dokumente iz člena 17(3).

2. Izvoznik, ki daje izjavo na računu, mora vsaj tri leta hraniti kopijo te izjave na računu in dokumente iz člena 22(3).

3. Carinski organ države izvoznice, ki izda potrdilo o gibanju blaga EUR.1, mora hraniti zahtevek iz člena 17(2) vsaj tri leta.

4. Carinski organi države uvoznice morajo vsaj tri leta hraniti potrdila o gibanju blaga EUR.1 in izjave na računih, ki so jim bile predložene.

ČLEN 30

Razlike in oblikovne napake

1. Če so med navedbami na dokazilu o poreklu in tistimi na dokumentih, ki so bili predloženi carinskemu uradu zaradi izpolnjevanja uvoznih formalnosti za proizvode, ugotovljene manjše razlike, to še ne pomeni ničnosti omenjenega dokazila, če se pravilno ugotovi, da ta dokument ustreza predloženim izdelkom.

2. Očitne oblikovne napake na dokazilu o poreklu, kakršne so npr. tipkarske, ne morejo biti razlog za zavrnitev, če te napake ne ustvarjajo dvomov o pravilnosti navedb v tem dokumentu.
ČLEN 31

Zneski, izraženi v eurih

1. Za uporabo določb člena 22(l)(b) in člena 27(3) v primerih, ko se izda račun v drugi valuti kot v eurih, vsako leto vsaka od teh držav določi zneske v nacionalnih valutah držav članic Skupnosti, Črne gore in drugih držav ali ozemelj, omenjenih v členih 3 in 4, ki ustrezajo zneskom, izraženim v eurih.

2. Za pošiljko se lahko uveljavljajo ugodnosti določb člena 22(l)(b) ali člena 27(3) s sklicevanjem na valuto, v kateri je izdan račun, glede na znesek, ki ga je določila zadevna država.

3. Zneski, ki se uporabljajo v kateri koli dani nacionalni valuti, so protivrednosti v tisti nacionalni valuti zneskov, izraženih v eurih, po tečaju na prvi delovni dan oktobra. Zneski se sporočijo Evropski komisiji do 15. oktobra in se uporabljajo od 1. januarja naslednjega leta. Evropska komisija o zadevnih zneskih uradno obvesti vse zadevne države.

4. Država lahko navzgor ali navzdol zaokroži znesek, ki ga dobi pri preračunavanju v eurih izraženega zneska v njeno nacionalno valuto. Zaokroženi znesek se od zneska, ki se dobi pri preračunu, ne sme razlikovati za več kot 5 %. Država lahko ohrani nespremenjeno protivrednost zneska, izraženega v eurih, v svoji nacionalni valuti , če je ob letni uskladitvi iz odstavka 3 preračun tega zneska pred kakršno koli zaokrožitvijo večji za manj kot 15 % protivrednosti v nacionalni valuti. Protivrednost v nacionalni valuti lahko ostane nespremenjena, če bi preračun povzročil zmanjšanje te protivrednosti.

5. Zneske, izražene v eurih, na zahtevo Skupnosti ali Črne gore ponovno pregleda stabilizacijsko-pridružitveni odbor. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor pri tem pregledu upošteva zaželeno ohranjanje realnih učinkov teh vrednostnih omejitev. V ta namen se lahko odloči za spremembo zneskov, izraženih v eurih.
NASLOV VI

DOGOVORI O UPRAVNEM SODELOVANJU


ČLEN 32

Medsebojna pomoč

1. Carinski organi držav članic Skupnosti in Črne gore si prek Evropske komisije medsebojno izmenjajo vzorčne odtise pečatov, ki jih uporabljajo v svojih carinskih uradih za izdajo potrdil o gibanju blaga EUR.1 in naslove carinskih organov, odgovornih za preverjanje potrdil in izjav na računu.

2. Da bi zagotovili pravilno izvajanje tega protokola, si Skupnost in Črna gora prek pristojnih carinskih uprav medsebojno pomagata pri preverjanju pristnosti potrdil o gibanju blaga EUR.1 ali izjav na računu ter točnosti informacij, navedenih v teh dokumentih.
ČLEN 33

Preverjanje dokazil o poreklu

1. Naknadno preverjanje dokazil o poreklu se opravi naključno ali kadar carinski organi države uvoznice upravičeno dvomijo o pristnosti teh dokumentov, o statusu porekla zadevnih izdelkov ali o izpolnitvi drugih zahtev tega protokola.

2. Zaradi izvajanja določb odstavka 1 morajo carinski organi države uvoznice carinskim organom države izvoznice vrniti potrdilo o gibanju blaga EUR.1 in račun, če je bil predložen, izjavo na računu ali kopijo teh listin in, kadar je to primerno, navesti razloge za poizvedbo. V podporo zahtevi za preverjanje se pošlje vsak pridobljeni dokument ali informacija, ki kaže, da so podatki na dokazilu o poreklu napačni.

3. Preverjanje opravijo carinski organi države izvoznice. V ta namen imajo pravico zahtevati vsa dokazila in opraviti kakršen koli pregled izvoznikovega knjigovodstva ali kateri koli drug pregled, ki se jim zdi potreben.

4. Če se carinski organi države uvoznice odločijo, da bodo a začasno prenehali priznavati preferencialno obravnavo za te izdelke, medtem ko čakajo na izide preverjanja, morajo uvozniku ponuditi sprostitev blaga, ob upoštevanju katerih koli previdnostnih ukrepov, ki se zdijo potrebni.

5. Carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, morajo biti o izidih tega preverjanja obveščeni čim prej. Ti izidi morajo jasno pokazati, ali so dokumenti pristni in ali se izdelki, na katere se nanašajo, lahko štejejo za izdelke s poreklom iz Skupnosti, Črne gore ali ene izmed drugih držav ali ozemelj iz členov 3 in 4 ter da izpolnjujejo druge zahteve iz tega protokola.

6. Če v primerih upravičenega dvoma ni odgovora v desetih mesecih od datuma zahteve za preverjanje ali če odgovor ne vsebuje zadostnih informacij za določitev pristnosti obravnavanega dokumenta ali pravega porekla proizvodov, carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, razen v izjemnih okoliščinah zavrnejo upravičenost za preferencialno obravnavo.
ČLEN 34

Reševanje sporov

Če nastopijo spori v zvezi s postopki preverjanja iz člena 33, ki jih carinski organi, ki so zahtevali preverjanje, in carinski organi, ki so odgovorni za njegovo izvajanje, ne morejo razrešiti sami, ali če se pojavijo vprašanja glede razlage tega protokola, jih je treba predložiti Stabilizacijskemu-pridružitvenemu odboru.

V vseh primerih se spori med uvoznikom in carinskimi organi države uvoznice rešujejo v skladu z zakonodajo navedene države.

ČLEN 35

Kazni

Kaznovan bo vsakdo, ki sestavi ali povzroči, da se sestavi dokument, ki vsebuje nepravilne podatke, z namenom, da bi pridobil preferencialno obravnavo izdelkov.
ČLEN 36

Proste cone

1. Skupnost in Črna gora sprejmeta vse potrebne ukrepe za zagotovitev, da se izdelki, s katerimi se trguje na podlagi dokazila o poreklu in za katere med prevozom uporabljata prosto cono na svojem ozemlju, ne nadomestijo z drugim blagom ter da na njih niso opravljeni drugi postopki, razen običajnih , potrebnih za preprečitev njihovega poslabšanja.

2. Če se kot izjema od določb iz odstavka 1 izdelki s poreklom iz Skupnosti ali Črne gore, ki imajo dokazilo o poreklu, uvozijo v prosto cono in se na njih opravijo obdelave ali predelave, pristojni organi na izvoznikovo zahtevo izdajo novo potrdilo o gibanju blaga EUR.1, če je opravljena obdelava ali predelava v skladu z določbami tega protokola.

NASLOV VII

CEUTA IN MELILLA


ČLEN 37

Uporaba tega protokola


1. Izraz „Skupnost“ iz člena 2 ne zajema Ceute ali Melille.

2. Za izdelke s poreklom iz Črne gore se ob uvozu v Ceuto ali Melillo uporablja v vseh pogledih enak carinski režim kot se uporablja za izdelke s poreklom iz carinskega območja Skupnosti na podlagi Protokola 2 k Aktu o pristopu Kraljevine Španije in Portugalske republike k Evropskim skupnostim. Za uvoz izdelkov, ki so zajeti v Sporazumu in imajo poreklo iz Ceute in Melille, Črna gora odobri enak carinski režim, kot velja za izdelke, ki se uvozijo in imajo poreklo iz Skupnosti.

3. Za uporabo odstavka 2 v zvezi z izdelki s poreklom iz Ceute in Melille se ta protokol uporablja smiselno ob upoštevanju posebnih pogojev iz člena 38.
ČLEN 38

Posebni pogoji

1. Če se prevažajo neposredno v skladu z določbami iz člena 13, se štejejo kot:

(1) izdelki s poreklom iz Ceute in Melille:
(2) izdelki s poreklom iz Črne gore:

2. Ceuta in Melilla se obravnavata kot enotno ozemlje.

3. Izvoznik ali njegov pooblaščeni zastopnik vpiše „Črna gora“ in „Ceuta in Melilla“ v okence 2 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali na izjave na računu. Poleg tega je treba, če gre za izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, to označiti v polju 4 potrdila o gibanju blaga EUR.1 ali v izjavah na računu.

4. Španski carinski organi so pristojni za uporabo tega protokola v Ceuti in Melilli.

NASLOV VIII

KONČNE DOLOČBE


ČLEN 39

Spremembe tega protokola

Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil določbe iz tega protokola.

PRILOGA I

Uvodne opombe k seznamu v Prilogi II

Opomba 1:

Ta seznam določa pogoje, ki se zahtevajo za vse izdelke, da bi se lahko šteli za zadosti obdelane ali predelane v smislu člena 6.

Opomba 2:

2.1. Prva dva stolpca v seznamu opisujeta izdelek, ki je pridobljen. Prvi stolpec seznama je tarifna številka ali številka poglavja, ki se uporablja v harmoniziranem sistemu, drugi stolpec pa vsebuje poimenovanje blaga, ki se v tem sistemu uporablja za to tarifno številko ali poglavje. Za vsak vpis v prvih dveh stolpcih je določeno pravilo v stolpcu 3 oziroma 4. Kjer je, v nekaterih primerih pred vpisom v prvem stolpcu „ex“, se pravila v stolpcu 3 oziroma 4 uporablja samo za del tarifne številke, opisane v stolpcu 2.

2.2. Če je v stolpcu 1 združenih več tarifnih številk ali če je navedena številka poglavja ter je zato poimenovanje izdelkov v stolpcu 2 splošno, se zraven navedena pravila v stolpcu 3 ali 4 nanašajo na vse izdelke, ki se po harmoniziranem sistemu uvrščajo v tarifne številke navedenega poglavja ali v katere koli tarifne številke, združene v stolpcu 1.

2.3. Kadar seznam vsebuje različna pravila, ki se uporabljajo za različne izdelke v okviru ene tarifne številke, je v vsakem novem odstavku poimenovanje tistega dela tarifne številke, za katerega se uporabljajo zraven navedena pravila v stolpcu 3 ali 4.

2.4. Kadar je za vpis v prvih dveh stolpcih pravilo določeno v stolpcu 3 in v stolpcu 4, ima izvoznik možnost izbire, da uporabi pravilo iz stolpca 3 ali tisto iz stolpca 4. Če v stolpcu 4 ni pravila o poreklu, je treba uporabiti pravilo, določeno v stolpcu 3.

Opomba 3:

3.1. Določbe člena 6 Protokola o izdelkih, ki so pridobili status blaga s poreklom in se uporabljajo pri izdelavi drugih izdelkov, se uporabljajo ne glede na to, ali je bil ta status pridobljen znotraj tovarne, v kateri se izdelki uporabljajo, ali v drugi tovarni v pogodbenici.

Primer:

Motor iz tarifne številke 8407, za katerega pravilo določa, da vrednost materialov brez porekla, ki se lahko vgradijo, ne sme presegati 40 % cene izdelka franko tovarna, je izdelan iz „drugih legiranih jekel, grobo oblikovanih s kovanjem“ iz tarifne številke ex 7224.

Če je bilo to kovanje opravljeno v Skupnosti iz ingota brez porekla, potem je jeklo že pridobilo poreklo na podlagi pravila za tarifno številko ex 7224 s seznama. Zato se pri izračunu vrednosti motorja šteje, da ima poreklo, ne glede na to, ali je bil izdelan v isti ali drugi tovarni v Skupnosti. Vrednost ingota brez porekla se tako ne upošteva, ko se sešteva vrednost uporabljenih materialov brez porekla.

3.2. Pravilo v seznamu pomeni najmanjši del potrebne obdelave ali predelave, zato izdelki z več predelave ali obdelave pridobijo status porekla; nasprotno pa tisti z manj predelave ali obdelave ne morejo pridobiti statusa porekla. Torej če pravilo določa, da je mogoče na določeni stopnji izdelave uporabiti material brez porekla, je uporaba takšnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave dovoljena, na poznejši stopnji pa uporaba takšnega materiala ni dovoljena.

3.3. Brez vpliva na opombo 3.2 se lahko, kadar pravilo uporablja izraz „izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke“, uporabijo materiali iz katere(-ih) koli tarifne(-ih) številke(-) (tudi materiali z enakim poimenovanjem in iz tarifne številke kakor izdelek), vendar ob upoštevanju kakršnih koli posebnih omejitev, ki jih pravilo tudi lahko vsebuje.

Vendar pa izraz „ izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz tarifne številke ...“ ali „ izdelava iz materialov iz katere koli tarifne številke, vključno z drugimi materiali iz iste tarifne številke kot izdelek“ pomeni, da se lahko uporabijo materiali iz katere koli tarifne številke, razen tistih z istim poimenovanjem kot izdelek, naveden v stolpcu 2 na seznamu.

3.4. Kadar pravilo v seznamu navaja, da se izdelek lahko izdela iz več kakor enega materiala, to pomeni, da se lahko uporabi en ali več materialov. Ne zahteva pa uporabe vseh.

Primer:

Pravilo za tkanine iz tarifnih številk 5208 do 5212 določa, da se lahko uporabijo naravna vlakna, prav tako pa se lahko med drugimi materiali uporabijo tudi kemični materiali. To ne pomeni, da je treba uporabiti oboje; uporabi se lahko ali eno ali drugo ali oboje.

3.5. Kadar pravilo v seznamu določa, da mora biti izdelek izdelan iz določenega materiala, ta pogoj očitno ne preprečuje uporabe drugih materialov, ki zaradi svoje narave ne morejo zadostiti pravilu. (Glej tudi opombo 6.2 v zvezi s tekstilom.)

Primer:

Pravilo za pripravljena živila iz tarifne številke 1904, ki posebej izključuje uporabo žit in njihovih izdelkov, ne preprečuje uporabe mineralnih soli, kemikalij in drugih dodatkov, ki niso izdelki iz žit.

Vendar to ne velja za izdelke, ki so, čeprav ne morejo biti izdelani iz posameznih materialov, določenih na seznamu, lahko izdelani iz enakovrstnega materiala na zgodnejši stopnji izdelave.

Primer:

V primeru oblačila iz ex poglavja 62, narejenega iz netkanih materialov, če je za to vrsto izdelkov dovoljena samo uporaba preje brez porekla, ni možno začeti pri netkanem blagu – čeprav netkano blago običajno ne more biti izdelano iz preje. V takih primerih je začetni material običajno na stopnji pred prejo – to je na stopnji vlaken.

3.6. Če pravilo na seznamu navaja dve odstotni točki kot največjo vrednost materialov brez porekla, ki se lahko uporabijo, potem se ti odstotni točki ne smeta seštevati. Z drugimi besedami, največja vrednost vseh uporabljenih materialov brez porekla ne sme nikoli preseči višje od navedenih odstotnih postavk. Poleg tega ne smejo biti presežene niti posamezne odstotne postavke, ki se nanašajo na določene materiale.

Opomba 4:

4.1. Izraz „naravna vlakna“ se v seznamu uporablja za vlakna, ki niso umetna ali sintetična. Omejen je na stopnje pred predenjem, vključno z odpadki, in če ni drugače določeno, vključuje vlakna, ki so mikana, česana ali drugače obdelana, vendar ne spredena.

4.2. Izraz „naravna vlakna“ vključuje konjsko žimo iz tarifne številke 0503, svilo iz tarifnih številk 5002 in 5003, pa tudi volnena vlakna, fino ali grobo živalsko dlako iz tarifnih številk 5101 do 5105, bombažna vlakna iz tarifnih številk 5201 do 5203 in druga rastlinska vlakna iz tarifnih številk 5301 do 5305.

4.3. Izrazi „tekstilna kaša“, „kemični materiali“ in „materiali za izdelavo papirja“ so v seznamu uporabljeni za poimenovanje materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja od 50 do 63 in se lahko uporabijo za izdelavo umetnih, sintetičnih ali papirnih vlaken ali prej.

4.4. Izraz „umetna ali sintetična rezana vlakna“ se v seznamu uporablja za sintetične ali umetne pramene iz filamentov, rezana vlakna ali odpadke iz tarifnih številk 5501 do 5507.

Opomba 5:

5.1. Kadar se za izdelek na seznamu navaja ta opomba, se pogoji, določeni v stolpcu 3, ne uporabljajo za katere koli osnovne tekstilne materiale, uporabljene pri njegovi izdelavi in ki, če se upoštevajo skupaj, predstavljajo 10 ali manj odstotkov skupne teže vseh uporabljenih osnovnih tekstilnih materialov. (Glej tudi opombi 5.3 in 5.4 spodaj.)

5.2. Vendar pa se dovoljeno odstopanje iz opombe 5.1 lahko uporabi le za mešane izdelke, ki so narejeni iz dveh ali več osnovnih tekstilnih materialov.

Primer:
5.3. V primeru izdelkov, ki vsebujejo „prejo iz poliuretana, laminirano s fleksibilnimi segmenti iz polietra, povezano ali ne“, je pri tej preji dovoljeno 20 % odstopanje.

5.4. Za izdelke, ki vsebujejo „trak z jedrom iz aluminijaste folije ali z jedrom iz plastičnega sloja, prevlečenega ali ne z aluminijastim prahom, širine, ki ne presega 5 mm, kjer so plasti zlepljene s prozornim ali barvnim lepilom med dvema plastičnima slojema“, je pri tem traku dovoljeno odstopanje 30 %.

Opomba 6:

6.1. Kadar je v seznamu navedena ta opomba, se tekstilni materiali (razen podlog in medvlog), ki ne ustrezajo pravilu za zadevni izdelan izdelek, določenem v seznamu v stolpcu 3, lahko uporabijo pod pogojem, da se uvrščajo v tarifno številko, ki je drugačna od tarifne številke izdelka, ter da njihova vrednost ne presega 8 % cene izdelka franko tovarna.

6.2. Brez vpliva na opombo 6.3 se materiali, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63, lahko prosto uporabljajo za izdelavo tekstilnih izdelkov, če vsebujejo tekstil ali ne.

Primer:

Če pravilo s seznama določa, da mora biti za določen tekstilni izdelek (na primer hlače), uporabljena preja, to ne preprečuje uporabe kovinskih predmetov, kakor so gumbi, ker gumbi niso uvrščeni v Poglavja 50 do 63. Iz istega razloga to ne preprečuje uporabe zadrg, četudi zadrge običajno vsebujejo tekstil.

6.3. Kadar se uporablja odstotno pravilo, je treba pri računanju vrednosti vdelanih materialov brez porekla upoštevati vrednost materialov, ki se ne uvrščajo v poglavja 50 do 63.

Opomba 7:

7.1. Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 so „specifični procesi“ naslednji:

7.2. Za namene tarifnih številk 2710, 2711 in 2712 so „specifični procesi“ naslednji:

7.3. Za namene tarifnih številk ex 2707, 2713 do 2715, ex 2901, ex 2902 in ex 3403 se porekla ne pridobi z enostavnimi operacijami, kakor so čiščenje, dekantiranje, razsoljevanje, vodna separacija, filtriranje, barvanje, označevanje, doseganje določene vsebnosti žvepla kot rezultat mešanja izdelkov z različno vsebnostjo žvepla, niti s katero koli kombinacijo teh ali podobnih operacij.


PRILOGA II

SEZNAM OBDELAV ALI PREDELAV, KI JIH JE TREBA OPRAVITI NA MATERIALIH BREZ POREKLA, DA BI LAHKO IZDELANI IZDELEK DOBIL STATUS BLAGA S POREKLOM


Izdelki omenjeni v seznamu niso vsi nujno zajeti v Sporazumu. Zato je treba upoštevati druge dele sporazuma.

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***



PRILOGA III

VZORCA POTRDILA O GIBANJU BLAGA EUR.1
IN ZAHTEVKA ZA POTRDILO
O GIBANJU BLAGA EUR.1

Navodila za tiskanje

1. Vsak obrazec meri 210 x 297 mm; dovoljeno odstopanje po dolžini je do minus 5 mm oziroma plus 8 mm. Uporabljati je treba bel papir, oblikovan za pisanje, brez mehanskih ostankov lesa, z najmanjšo dovoljeno težo 25 g/m2. Imeti mora ozadje s tiskanim zelenim vzorcem „guilloche“, tako da je vsako ponarejanje z mehanskimi ali kemičnimi sredstvi opazno že na prvi pogled.

2. Pristojni organi pogodbenic si lahko pridržijo pravico, da sami tiskajo obrazce ali pa jih dajo tiskati pooblaščenim tiskarjem. V slednjem primeru se mora vsak obrazec sklicevati na tako pooblastilo. Na vsakem obrazcu morata biti navedena ime in naslov tiskarja ali oznaka, ki omogoča njegovo identifikacijo. Opremljen mora biti tudi z zaporedno številko, natisnjeno ali ne, ki omogoča njegovo identifikacijo.

POTRDILO O GIBANJU BLAGA

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

OPOMBE

ZAHTEVEK ZA POTRDILO O GIBANJU BLAGA

***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***

IZJAVA IZVOZNIKA

Podpisani, izvoznik blaga, poimenovanega na prednji strani,
IZJAVLJAM, da to blago izpolnjuje zahtevane pogoje za izdajo priloženega potrdila;
NAVAJAM okoliščine, na podlagi katerih to blago izpolnjuje zahtevane pogoje:
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
PRILAGAM naslednje dokazilne listine (1):
……………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………………….
SE ZAVEZUJEM, da bom na zahtevo pristojnih organov predložil vsa dodatna dokazila, ki jih ti štejejo kot potrebna za izdajo priloženega potrdila, kot tudi pristajam, če je to potrebno, na kakršen koli pregled mojega knjigovodstva in okoliščin izdelave omenjenega blaga s strani pristojnih organov;
PROSIM za izdajo priloženega potrdila za to blago.
……………………………………………………..
(kraj in datum)
……………………………………….
(podpis)

___________________________
1 Na primer: uvozne listine, potrdila o gibanju , računi, izjave proizvajalca itd., ki se nanašajo na v izdelavi uporabljene izdelke ali na v enakem stanju ponovno izvoženo blago.

PRILOGA IV

BESEDILO IZJAVE NA RAČUNU

Izjava na računu, katere besedilo je navedeno spodaj, mora biti izdelana v skladu z opombami. Vendar opomb v izjavi ni treba navajati.

Bolgarska različica
Износителят на продуктите, обхванати от този документ (митническо разрешение № … (1)) декларира, че освен където ясно е отбелязано друго, тези продукти са с …. (2) преференциален произход

Španska različica
El exportador de los productos incluidos en el presente documento (autorización aduanera n° ... (1)) declara que, salvo indicación en sentido contrario, estos productos gozan de un origen preferencial ... (2).

Češka različica
Vývozce výrobků uvedených v tomto dokumentu (číslo povolení … (1)) prohlašuje, že kromě zřetelně označených mají tyto výrobky preferenční původ v … (2).

Danska različica
Eksportøren af varer, der er omfattet af nærværende dokument, (toldmyndighedernes tilladelse nr. ... (1)), erklærer, at varerne, medmindre andet tydeligt er angivet, har præferenceoprindelse i ... (2).

Nemška različica
Der Ausführer (Ermächtigter Ausführer; Bewilligungs-Nr. ... (1)) der Waren, auf die sich dieses Handelspapier bezieht, erklärt, dass diese Waren, soweit nicht anderes angegeben, präferenzbegünstigte ... (2) Ursprungswaren sind.

Estonska različica
Käesoleva dokumendiga hõlmatud toodete eksportija (tolli kinnitus nr ... (1)) deklareerib, et need tooted on ... (2) sooduspäritoluga, välja arvatud juhul, kui on selgelt näidetud teisiti.

Grška različica
Ο εξαγωγέας των προϊόντων που καλύπτονται από το παρόν έγγραφο (άδεια τελωνείου υπ΄αριθ. ... (1)) δηλώνει ότι, εκτός εάν δηλώνεται σαφώς άλλως, τα προϊόντα αυτά είναι προτιμησιακής καταγωγής ... (2).

Angleška različica
The exporter of the products covered by this document (customs authorization No ... (1)) declares that, except where otherwise clearly indicated, these products are of ... (2) preferential origin.
Francoska različica

L'exportateur des produits couverts par le présent document (autorisation douanière n° ... (1)) déclare que, sauf indication claire du contraire, ces produits ont l'origine préférentielle ... (2).

Italijanska različica

L'esportatore delle merci contemplate nel presente documento (autorizzazione doganale n. ... (1)) dichiara che, salvo indicazione contraria, le merci sono di origine preferenziale ... (2).

Latvijska različica

To produktu eksportētājs, kuri ietverti šajā dokumentā (muitas atļauja Nr. …(1)), deklarē, ka, izņemot tur, kur ir citādi skaidri noteikts, šiem produktiem ir preferenciāla izcelsme …(2).

Litovska različica

Šiame dokumente išvardytų prekių eksportuotojas (muitinės liudijimo Nr …(1)) deklaruoja, kad, jeigu kitaip nenurodyta, tai yra …(2) preferencinės kilmės prekės.

Madžarska različica

A jelen okmányban szereplő áruk exportőre (vámfelhatalmazási szám: ...(1)) kijelentem, hogy eltérő egyértelmű jelzés hiányában az áruk preferenciális ...(2) származásúak.
Malteška različica
L-esportatur tal-prodotti koperti b'dan id-dokument (awtorizzazzjoni tad-dwana nru. … (1)) jiddikjara li, ħlief fejn indikat b'mod ċar li mhux hekk, dawn il-prodotti huma ta' oriġini preferenzjali … (2).

Nizozemska različica
De exporteur van de goederen waarop dit document van toepassing is (douanevergunning nr. ... (1)), verklaart dat, behoudens uitdrukkelijke andersluidende vermelding, deze goederen van preferentiële ... oorsprong zijn (2).

Poljska različica
Eksporter produktów objętych tym dokumentem (upoważnienie władz celnych nr … (1)) deklaruje, że z wyjątkiem gdzie jest to wyraźnie określone, produkty te mają … (2) preferencyjne pochodzenie.

Portugalska različica
O abaixo­-assinado, exportador dos produtos abrangidos pelo presente documento (autorização aduaneira n°. ...(1)), declara que, salvo indicação expressa em contrário, estes produtos são de origem preferencial ...(2).

Romunska različica
Exportatorul produselor ce fac obiectul acestui document (autorizaţia vamală nr. …(1)) declară că, exceptând cazul în care în mod expres este indicat altfel, aceste produse sunt de origine preferenţială …(2).
Slovaška različica
Vývozca výrobkov uvedených v tomto dokumente (číslo povolenia … (1)) vyhlasuje, že okrem zreteľne označených, majú tieto výrobky preferenčný pôvod v … (2).

Slovenska različica
Izvoznik blaga, zajetega s tem dokumentom (pooblastilo carinskih organov št … (1)) izjavlja, da, razen če ni drugače jasno navedeno, ima to blago preferencialno … (2) poreklo.

Finska različica
Tässä asiakirjassa mainittujen tuotteiden viejä (tullin lupa n:o ... (1)) ilmoittaa, että nämä tuotteet ovat, ellei toisin ole selvästi merkitty, etuuskohteluun oikeutettuja ... alkuperätuotteita (2).

Švedska različica
Exportören av de varor som omfattas av detta dokument (tullmyndighetens tillstånd nr. ... (1)) försäkrar att dessa varor, om inte annat tydligt markerats, har förmånsberättigande ... ursprung (2).

Črnogorska različica
Izvoznik proizvoda obuhvaćenih ovim dokumentom (carinsko odoborenje br.. (1)) izjavljuje da, osim u slučaju kada je drugačije naznačeno, ovi proizvodi su ...(2) preferencijalnog porijekla.
__________________________________
(1) Kadar izjavo na računu izdela pooblaščeni izvoznik, mora biti v to polje vpisana številka pooblastila pooblaščenega izvoznika. Če izjave na računu ne izdela pooblaščeni izvoznik, se besede v oklepajih izpustijo ali pa se pusti prazen prostor.
(2) Navedba porekla izdelkov. Kadar se izjava na računu delno ali v celoti nanaša na izdelke s poreklom iz Ceute in Melille, jih mora izvoznik jasno označiti v dokumentu, na katerem se daje izjava, z oznako „CM“.
(3) Te navedbe se lahko izpustijo, če so informacije že v samem dokumentu.
(4) Kadar se ne zahteva podpis izvoznika, se izvzetje podpisa nanašat tudi na navedbo imena podpisnika.

PRILOGA V

IZDELKI, KI SO IZKLJUČENI IZ KUMULACIJE,
DOLOČENE V ČLENIH 3 IN 4

Oznaka KN
Poimenovanje
1704 90 99Drugi sladkorni izdelki, ki ne vsebujejo kakava.
1806 10 30

1806 10 90

Čokolada in druga živila, ki vsebujejo kakav

- kakav v prahu, ki vsebuje dodan sladkor ali druga sladila:

- - ki vsebuje 65 mas. % ali več, vendar manj kot 80 mas. % saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

- - ki vsebuje 80 mas. % ali več saharoze (vključno z invertnim sladkorjem, izraženim kot saharoza) ali izoglukoze, izražene kot saharoza

1806 20 95- Drugi izdelki v blokih ali palicah, mase nad 2 kg, ali v tekočem ali pastoznem stanju, v prahu, granulah ali v drugih oblikah v razsutem stanju, v embalaži ali izvirnih pakiranjih nad 2 kg:

- - drugo

- - - drugo

1901 90 99Sladni ekstrakt; živila iz moke, drobljencev, zdroba, škroba ali sladnega ekstrakta, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 40 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu; živila iz izdelkov iz tarifnih številk 0401 do 0404, ki ne vsebujejo kakava ali ga vsebujejo manj kot 5 mas. %, preračunano na popolnoma odmaščeno osnovo, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

- drugo

- - drugo (razen sladnega ekstrakta)

- - - drugo

2101 12 98Drugi pripravki na osnovi kave.
2101 20 98Drugi pripravki na osnovi pravega čaja ali maté čaja.
2106 90 59Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu

- drugo

- - drugo

2106 90 98Živila, ki niso navedena in ne zajeta na drugem mestu:

- drugo (razen beljakovinskih koncentratov in teksturiranih beljakovinastih snovi)

- - drugo

- - - drugo

3302 10 29Mešanice dišav in mešanice (vključno z alkoholnimi raztopinami) na osnovi ene ali več teh snovi, ki se uporabljajo kot surovine v industriji; drugi preparati na osnovi dišav vrst, ki se uporabljajo v proizvodnji pijač:

- Za uporabo v industriji hrane in pijač

- - za uporabo v industriji pijač:

- - - preparati, ki vsebujejo vse arome, značilne za določeno vrsto pijače:

- - - - z volumsko vsebnostjo alkohola, ki presega 0,5 vol. %

- - - - drugo:

- - - - - ki ne vsebujejo mlečnih maščob, saharoze, izoglukoze, glukoze ali škroba ali, ki vsebujejo manj kot 1,5 mas. % mlečnih maščob, manj kot 5 mas. % saharoze ali izoglukoze, manj kot 5 mas. % glukoze ali škroba

- - - - - drugo



SKUPNA IZJAVA

o Kneževini Andora

1. Črna gora sprejema izdelke s poreklom iz Kneževine Andora iz poglavij 25 do 97 harmoniziranega sistema kot izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu tega sporazuma.

2. Protokol 3 se smiselno uporablja s potrebnimi spremembami za opredelitev statusa izdelkov s poreklom zgoraj navedenih izdelkov.

SKUPNA IZJAVA

o Republiki San Marino

1. Črna gora sprejema izdelke s poreklom iz Republike San Marino kot izdelke s poreklom iz Skupnosti v smislu tega sporazuma.

2. Protokol 3 se smiselno uporablja s potrebnimi spremembami za opredelitev statusa izdelkov s poreklom zgoraj navedenih izdelkov.

PROTOKOL 4
O KOPENSKEM PROMETU




ČLEN 1

Namen


Namen tega protokola je spodbujati sodelovanje med pogodbenicama na področju kopenskega prometa, zlasti tranzitnega prometa, in v ta namen zagotoviti, da se promet med ozemlji pogodbenic in prek teh ozemelj razvija na usklajen način s popolno in povezano uporabo vseh določb tega protokola.

ČLEN 2

Področje uporabe

1. Sodelovanje zajema kopenski promet, zlasti cestni, železniški in kombinirani prevoz, vključuje pa tudi ustrezno infrastrukturo.

2. V zvezi s tem so v področju uporabe tega protokola zajeti zlasti:

- prometna infrastruktura na ozemlju ene ali druge pogodbenice v potrebnem obsegu, da se doseže cilj tega protokola;

- vzajemni dostop do trga na področju cestnega prometa;

- bistveni pravni in upravni podporni ukrepi, vključno s trgovinskimi, davčnimi, socialnimi in tehničnimi ukrepi;

- sodelovanje pri razvoju sistema prevoza, ki ustreza okoljskim potrebam;

- redna izmenjava informacij o razvoju prometnih politik pogodbenic, zlasti v zvezi s prometno infrastrukturo.
ČLEN 3

Opredelitve pojmov

Za namene tega protokola se uporabljajo naslednje opredelitve pojmov:

a) tranzitni promet Skupnosti: prevoz blaga v tranzitu prek črnogorskega ozemlja v državo članico Skupnosti ali iz nje, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Skupnosti;

b) tranzitni promet Črne gore: prevoz blaga v tranzitu iz Črne gore prek ozemlja Skupnosti in namenjenega v tretjo državo ali blaga iz tretje države, namenjenega v Črno goro, ki ga izvaja prevoznik s sedežem v Črni gori;

c) kombinirani prevoz: prevoz blaga, pri katerem tovornjak, priklopnik, polpriklopnik z vlečno enoto ali brez nje, zamenljivo tovorišče ali zabojnik dolžine 20 čevljev ali več za dovoz ali odvoz uporabljajo cestni prevoz, na drugem delu prevoza pa železniški prevoz, prevoz po celinskih plovnih poteh ali pomorski prevoz, če ta del prevoza presega 100 km zračne črte, pri čemer se dovoz ali odvoz opravi s cestnim prevozom;
INFRASTRUKTURA


ČLEN 4

Splošna določba

Pogodbenici soglašata, da bosta sprejeli obojestransko usklajene ukrepe za razvoj infrastrukturnega omrežja multimodalnega prevoza, kar je bistvenega pomena za odpravo težav pri prevozu blaga preko Črne gore, zlasti po cestnih poteh 1, 2b, 4 in 6, ki povezujejo mejo s Hrvaško in Bar, mejo z Bosno in Hercegovino in mejo z Albanijo, mejo s Srbijo in Mišiće ter Ribaravino in Bač na meji s Srbijo; železniških poteh 2 in 4, ki povezujeta Podgorico in mejo z Albanijo ter mejo s Srbijo in Bar; pristanišče Bar in letališče Podgorica, ki sta del ključnega regionalnega prometnega omrežja, kot je opredeljen v memorandumu o soglasju, na katerega se nanaša člen 5.
ČLEN 5

Načrtovanje

Skupnost in Črna gora posebno pozornost namenjata razvoju regionalnega omrežja multimodalnega prevoza na ozemlju Črne gore, ki ustreza potrebam Črne gore in jugovzhodne evropske regije ter zajema cestne in železniške poti, celinske plovne poti, celinska pristanišča, pristanišča, letališča in drugo, z omrežjem povezano infrastrukturo. To omrežje je bilo opredeljeno v memorandumu o soglasju glede razvoja ključnega omrežja regionalne prometne infrastrukture za jugovzhodno Evropo, ki so ga junija 2004 podpisali ministri iz te regije in Evropska komisija. Razvoj omrežja in izbiro prednostnih nalog bo izvedel usmerjevalni odbor, ki ga bodo sestavljali predstavniki obeh podpisnic.

ČLEN 6

Finančni vidiki

1. Skupnost lahko v skladu s členom 116 tega sporazuma finančno prispeva za potrebna dela v zvezi z infrastrukturo, kot je omenjeno v členu 5. Finančni prispevek je lahko v obliki posojila Evropske investicijske banke in kateri koli drugi obliki financiranja, s katero se lahko nadalje zagotovi dodatna sredstva.

2. Da bi se delo pospešilo, si bo Evropska komisija v največji možni meri prizadevala spodbuditi uporabo dodatnih sredstev, na primer naložb nekaterih držav članic na dvostranski ravni ali uporabo javnih ali zasebnih sredstev.

ŽELEZNIŠKI IN KOMBINIRANI PREVOZ


ČLEN 7

Splošna določba

Pogodbenici sprejmeta skupno usklajene ukrepe, potrebne za razvoj in spodbujanje železniškega in kombiniranega prevoza za zagotovitev, da se v prihodnosti večji delež njunega dvostranskega in tranzitnega prometa preko Črne gore opravlja po okolju prijaznejših pogojih.
ČLEN 8

Posebni vidiki v zvezi z infrastrukturo

Kot del posodobitve črnogorskih železnic se sprejmejo potrebni ukrepi za prilagoditev sistema za kombinirani prevoz, zlasti v zvezi z razvojem ali gradnjo terminalov, predorov in zmogljivosti, za kar so potrebne znatne naložbe.

ČLEN 9

Podporni ukrepi

Pogodbenici sprejmeta vse potrebne ukrepe za spodbujanje razvoja kombiniranega prevoza.

Namen takih ukrepov je:

- spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza pri uporabnikih in pošiljateljih;

- zagotoviti kombinirani prevoz, ki bo konkurenčen cestnemu prometu, zlasti s finančno podporo Skupnosti in Črne gore v okviru njune zakonodaje;

- spodbuditi uporabo kombiniranega prevoza na daljših razdaljah in zlasti uporabo zamenljivih tovorišč, zabojnikov in prevozov brez spremstva na splošno;

- povečati hitrost in zanesljivost kombiniranega prevoza ter zlasti:

- povečati pogostost konvojev v skladu s potrebami pošiljateljev in uporabnikov;

- zmanjšati čakalni čas na terminalih in povečati njihovo storilnost;

- na ustrezen način odstraniti vse ovire z dovoznih poti, da se izboljša dostop do kombiniranega prevoza;

- po potrebi uskladiti teže, dimenzije in tehnične lastnosti specializirane opreme, zlasti, da se zagotovi potrebna skladnost merilnikov in sprejme usklajen ukrep za naročanje in začetek uporabe te opreme glede na obseg prometa

- ter na splošno sprejeti kakršne koli druge ustrezne ukrepe.
ČLEN 10

Vloga železnic

V zvezi z zadevnimi pooblastili držav in železnic pogodbenici za prevoz potnikov in blaga železniškim upravam priporočita:

- da okrepijo sodelovanje na vseh področjih, in sicer dvostransko in večstransko sodelovanje ter sodelovanje v okviru mednarodnih železniških organizacij, zlasti v zvezi z izboljšanjem kakovosti in varnosti prevoznih storitev;

- da poskušajo vzpostaviti skupen sistem organiziranja železnic, da bi zlasti pri tranzitu spodbudili pošiljatelje k pošiljanju tovora po železnici in ne po cesti, na podlagi poštene konkurence, pri čemer ima uporabnik možnost proste izbire;

- da se Črna gora pripravi na sodelovanje pri izvajanju in prihodnjemu razvoju pravnega reda Skupnosti v zvezi z razvojem železnic.
CESTNI PROMET


ČLEN 11

Splošne določbe

1. Glede skupnega dostopa do prevoznih trgov se pogodbenici dogovorita, da v začetku in brez poseganja v odstavek 2 ohranita ureditev na podlagi dvostranskih sporazumov ali drugih obstoječih mednarodnih dvostranskih instrumentov, sklenjenih med vsako državo članico Skupnosti in Črno goro, kadar takšni sporazumi ali instrumenti ne obstajajo pa na podlagi dejanskega stanja leta 1991.

Vendar pa med čakanjem na sklenitev sporazumov med Skupnostjo in Črno goro o dostopu do cestnega prevoznega trga, kot je določeno v členu 12, ter obdavčenju cestnega prometa, kot je določeno v členu 13(2), Črna gora sodeluje z državami članicami Skupnosti pri spreminjanju omenjenih dvostranskih sporazumov, da se prilagodijo temu protokolu.

2. Pogodbenici soglašata, da bosta z dnem začetka veljavnosti tega sporazuma zagotovili neomejen dostop za tranzitni promet Skupnosti preko Črne gore in tranzitni promet Črne gore preko Skupnosti.

3. Če se zaradi pravic, dodeljenih na podlagi odstavka 2, tranzitni promet cestnih prevoznikov Skupnosti poveča do te mere, da povzroča škodo ali resno ogroža cestno infrastrukturo in/ali pretočnost prometa na oseh, omenjenih v členu 5, ter v enakih okoliščinah nastanejo težave na ozemlju Skupnosti v bližini meja Črne gore, se zadeva v skladu s členom 121 tega sporazuma predloži Stabilizacijsko-pridružitvenemu svetu. Pogodbenici lahko predlagata izjemne začasne nediskriminacijske ukrepe, ki so potrebni za omejitev ali ublažitev škode.

4. Če Skupnost določi predpise za zmanjšanje onesnaževanja, ki ga povzročajo težka tovorna vozila, registrirana v Evropski uniji, in za izboljšanje varnosti prometa, se podobna ureditev uporablja tudi za težka tovorna vozila, registrirana v Črni gori, ki želijo blago prevažati prek ozemlja Skupnosti. Stabilizacijsko-pridružitveni svet odloči glede potrebnih ureditev.

5. Pogodbenici ne sprejmeta nobenih enostranskih ukrepov, ki bi lahko povzročili diskriminacijo med prevozniki ali vozili Skupnosti in Črne gore. Vsaka pogodbenica sprejme potrebne ukrepe za olajšanje prevozov v cestnem prometu na ozemlje ali prek ozemlja druge pogodbenice.
ČLEN 12

Dostop do trga

Prednostna naloga pogodbenic je, da se zavežeta skupnemu delu in si ob upoštevanju svojih notranjih predpisov prizadevata za:

- ukrepanje, na podlagi katerega bi se prednost dala razvoju sistema prevoza, ki ustreza potrebam pogodbenic in je združljiv z vzpostavitvijo notranjega trga Skupnosti in izvajanjem skupne prometne politike na eni strani ter z gospodarskimi in prometnimi politikami Črne gore na drugi strani;

- dokončni sistem za urejanje prihodnjega dostopa do cestnega prevoznega trga med pogodbenicama na podlagi vzajemnosti.

ČLEN 13

Obdavčitev, cestnine in druge pristojbine

1. Pogodbenici soglašata, da obdavčevanje cestnih vozil, cestnine in druge pristojbine ne smejo biti diskriminacijske.

2. Pogodbenici čim prej začneta s pogajanji za sklenitev sporazuma o cestnem obdavčevanju, na podlagi pravil, ki jih je v zvezi s tem sprejela Skupnost. Namen sporazuma je zlasti zagotoviti prosti pretok čezmejnega prometa, postopno odpraviti razlike med sistemi cestnega obdavčevanja, ki jih uporabljata pogodbenici, in odpraviti izkrivljanje konkurence, do katerega pride zaradi omenjenih razlik.

3. Do zaključka pogajanj, omenjenih v odstavku 2, bosta pogodbenici odpravili diskriminacijo med cestnimi prevozniki Skupnosti, Črne gore pri obračunavanju davkov in pristojbin na promet in/ali posedovanje težkih tovornih vozil ter davkov ali dajatev, ki se obračunajo za prevoze na ozemlje pogodbenic. Črna gora se zaveže, da bo Evropsko komisijo obvestila o znesku davkov, cestnin in pristojbin, ki jih uporablja, ter o metodi za njihov izračun, če se to zahteva.

4. Do sklenitve sporazumov, omenjenih v odstavku 2 in v členu 12, se bo o vsaki spremembi, predlagani po začetku veljavnosti tega sporazuma, v zvezi z obdavčitvijo, pristojbinami ali drugimi dajatvami, vključno s sistemom za pobiranje teh dajatev, ki se lahko uporabijo za tranzitni promet Skupnosti preko Črne gore, odločalo v okviru predhodnega posvetovalnega postopka.
ČLEN 14

Masa in dimenzije

1. Črna gora soglaša, da lahko cestna vozila, ki ustrezajo standardom Skupnosti glede mase in dimenzij, vozijo prosto in neovirano po cestah, omenjenih v členu 5. V šestih mesecih po začetku veljavnosti tega sporazuma se lahko za vozila, ki ne ustrezajo obstoječim standardom Črne gore, uvede posebna nediskriminacijska dajatev glede na škodo, povzročeno zaradi dodatne osne obremenitve.

2. Črna gora si bo do konca petega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma prizadevala uskladiti svoje obstoječe predpise in standarde za gradnjo cest z zakonodajo, ki velja v Skupnosti, in si bo po najboljših močeh prizadevala izboljšati obstoječe cestno omrežje, predvideno v členu 5, tako, da ga bo v predlaganem času prilagodila novim predpisom in standardom v skladu s svojimi finančnimi možnostmi.
ČLEN 15

Okolje

1. Na področju varstva okolja si pogodbenici prizadevata uvesti standarde, s katerimi se zagotovi visoka stopnja zaščite pri emisijah plinov in delcev ter ravneh hrupa za težka tovorna vozila.

2. Da bi industriji zagotovili jasne informacije ter spodbudili usklajene raziskave, načrtovanje in proizvodnjo, se je treba na tem področju izogniti izrednim nacionalnim standardom.

Prevozna sredstva, ki ustrezajo standardom, določenim z mednarodnimi sporazumi, ki se nanašajo tudi na okolje, se lahko na ozemlju pogodbenic uporabljajo za opravljanje dejavnosti brez dodatnih omejitev.

3. Pogodbenici sodelujeta pri uvedbi novih standardov, da bi dosegli zgoraj omenjene cilje.

ČLEN 16

Družbeni vidiki

1. Črna gora svojo zakonodajo o usposabljanju osebja za cestni prevoz blaga, zlasti glede prevoza nevarnih snovi, uskladi s standardi ES.

2. Črna gora bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o delu posadk vozil, ki opravljajo mednarodne cestne prevoze (ERTA) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s časom vožnje, prekinitvami vožnje in časom počitka za voznike in sovoznike glede na prihodnji razvoj socialne zakonodaje na tem področju.

3. Pogodbenici sodelujeta pri izvajanju in uveljavitvi socialne zakonodaje na področju cestnega prometa.

4. Pogodbenici zagotovita enakovrednost svoje zakonodaje o dovoljenju za opravljanje dejavnosti cestnega prevoznika v tovornem prometu za medsebojno priznavanje zakonodaje.

ČLEN 17

Določbe v zvezi s prometom

1. Pogodbenici združujeta svoje izkušnje in si prizadevata za uskladitev svoje zakonodaje, da se izboljša pretok prometa med obdobji konic (konci tedna, prazniki, turistična sezona).

2. Na splošno pogodbenici spodbujata uvedbo, razvoj in koordinacijo informacijskega sistema za cestni promet.

3. Prizadevata si za uskladitev svoje zakonodaje o prevozu pokvarljivega blaga, živih živali in nevarnih snovi.

4. Pogodbenici si prizadevata tudi za uskladitev tehnične pomoči, ki jo je treba zagotoviti voznikom, razširjanju najpomembnejših informacij o prometu in drugih turističnih informacij ter o službah za ukrepanje ob nesrečah, vključno s podatki o rešilnih vozilih.
ČLEN 18

Varnost v cestnem prometu

1. Črna gora do konca drugega leta po začetku veljavnosti tega sporazuma svojo zakonodajo o varnosti v cestnem prometu, zlasti v zvezi s prevozom nevarnega blaga, uskladi z zakonodajo Skupnosti.

2. Črna gora bo kot pogodbenica Evropskega sporazuma o mednarodnem prevozu nevarnega blaga po cesti (ADR) s Skupnostjo v največji možni meri uskladila svoje politike v zvezi s prevozom nevarnega blaga.

3. Pogodbenici sodelujeta v zvezi z izvajanjem in uveljavljanjem zakonodaje o varnosti v cestnem prometu, zlasti glede vozniških dovoljenj in ukrepov za zmanjšanje števila prometnih nesreč.
POENOSTAVITEV FORMALNOSTI


ČLEN 19

Poenostavitev formalnosti

1. Pogodbenici soglašata, da bosta poenostavili tako tranzitni kot dvostranski pretok blaga po železnicah in cestah.

2. Pogodbenici soglašata, da bosta začeli pogajanja za sklenitev Sporazuma o poenostavitvi nadzora in formalnosti v zvezi s prevozom blaga.

3. Pogodbenici soglašata, da bosta v potrebnem obsegu skupaj ukrepali in spodbujali sprejetje nadaljnjih poenostavitvenih ukrepov.
KONČNE DOLOČBE


ČLEN 20

Širitev področja uporabe

Če ena od pogodbenic na podlagi izkušenj pri uporabi tega protokola ugotovi, da so drugi ukrepi, ki spadajo v področje uporabe tega protokola, v interesu usklajene evropske prometne politike ter se lahko s pomočjo teh ukrepov zlasti odpravijo težave pri tranzitnem prometu, ta pogodbenica v zvezi s tem posreduje predloge drugi pogodbenici.

ČLEN 21

Izvajanje

1. Sodelovanje med pogodbenicama se izvede v okviru posebnega pododbora, ki se ustanovi v skladu s členom 123 tega sporazuma.

2. Ta pododbor zlasti:

a) pripravi načrt sodelovanja pri železniškem in kombiniranem prevozu, raziskavah glede prometa in na področju okolja;

b) prouči uporabo sklepov iz obstoječega protokola in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru priporoči ustrezne rešitve možnih težav, ki lahko nastanejo;

c) dve leti po začetku veljavnosti tega sporazuma oceni položaj v zvezi z izboljšanjem infrastrukture in posledicami prostega tranzita;

d) usklajuje spremljanje, napovedi in drugo delo na področju statistike v zvezi z mednarodnim prometom in zlasti tranzitnim prometom.
SKUPNA IZJAVA

1. Skupnost in Črna gora sta seznanjeni, da so od 9.11. 20061 , ravni plinskih emisij in hrupa, ki so v Skupnosti sprejemljive pri homologaciji težkih tovornih vozil, naslednje2:

Mejne vrednosti, izmerjene v okviru Evropskega cikla ustaljenega stanja (ESC) in Evropskega preskusa odzivnosti na obremenitev (ELR):
Masa
ogljikovega
monoksida
Masa
ogljikovodikov
Masa
dušikovih oksidov
Masa
trdnih delcev
Dim
(CO)
g/kWh		(HC)
g/kWh		(NOx)
g/kWh		(PT)
g/kWh		m-1
Vrsta B1Euro IV1,50,463,50.020.5
___________________________
1 Direktiva 2005/55/ES Evropskega parlamenta in Sveta z dne 28. septembra 2005 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ukrepi, ki jih je treba sprejeti proti emisijam plinastih in trdnih onesnaževal iz motorjev na kompresijski vžig, ki se uporabljajo v vozilih, ter emisijam plinastih onesnaževal iz motorjev na prisilni vžig, ki za gorivo uporabljajo zemeljski plin ali utekočinjeni naftni plin in se uporabljajo v vozilih (UL L 275, 20.10.2005, str. 1).
2 Te mejne vrednosti se posodobijo kakor je predvideno z ustreznimi direktivami in v skladu z njihovimi prihodnjimi spremembami.


Mejne vrednosti, izmerjene pri Evropskem prehodnem ciklu (ETC):

Masa
ogljikovega
monoksida
Masa
ne-metanskih
ogljikovodikov
Masa
metana
Masa
dušikovih oksidov
Masa
trdnih delcev
(CO)
g/kWh		(NMHC)
g/kWh		(CH4) (a)
 g/kWh		(NOx)
g/kWh		(PT)
(b)
 g/kWh
Vrsta B1Euro
IV		4,0 0,551,13,50,03

(a) Samo za motorje na naravni plin.

(b) Se ne uporablja za motorje na plinasto gorivo.

2. Skupnost in Črna gora si v prihodnje prizadevata zmanjšati emisije motornih vozil z uporabo najnovejše tehnologije za nadzor emisij vozila in z boljšo kakovostjo motornega goriva.



PROTOKOL 5
O DRŽAVNI POMOČI
ZA JEKLARSKO INDUSTRIJO



1. Pogodbenici priznavata, da mora Črna gora nemudoma odpraviti strukturne slabosti v svojem jeklarskem sektorju ter s tem zagotoviti globalno konkurenčnost svoje industrije.

2. Poleg ureditev, predvidenih v odstavku 1(iii) člena 73 tega sporazuma, se presoja združljivosti državne pomoči za jeklarsko industrijo, kot je opredeljena v Prilogi I Smernic o državni regionalni pomoči za 2007–2013, izvede na podlagi meril za jeklarski sektor, ki izhajajo iz uporabe člena 87 Pogodbe ES, vključno s sekundarno zakonodajo.

3. Za namene uporabe določb odstavka 1(iii) člena 73 tega sporazuma v zvezi z jeklarsko industrijo Skupnost Črni gori priznava pravico, da v prvih petih letih po začetku veljavnosti tega sporazuma jeklarskim podjetjem v težavah izjemoma dodeli državno pomoč za prestrukturiranje, če
4. Črna gora predloži Evropski komisiji v presojo nacionalni program prestrukturiranja in posamezne poslovne načrte za vsako podjetje, deležno pomoči za prestrukturiranje, iz katerih je razvidno, da so navedeni pogoji izpolnjeni.

Organ za nadzor državnih pomoči Črne gore oceni in potrdi posamezne poslovne načrte glede na njihovo skladnost z odstavkom 3 tega protokola.

Evropska komisija potrdi, da je nacionalni program prestrukturiranja v skladu z zahtevami odstavka 3.

5. Evropska komisija spremlja izvajanje načrtov v tesnem sodelovanju s pristojnimi državnimi organi, zlasti z organom za nadzor državnih pomoči Črne gore.

Če spremljanje pokaže, da se je od dneva podpisa tega sporazuma dodelila pomoč upravičencem, ki ni odobrena v nacionalnem programu prestrukturiranja, ali katera koli pomoč za prestrukturiranje jeklarskim podjetjem, ki niso navedena v nacionalnem programu prestrukturiranja, organ za nadzor državnih pomoči Črne gore poskrbi, da se vsaka takšna pomoč povrne.

6. Na zahtevo Skupnost Črni gori zagotovi tehnično podporo za pripravo nacionalnega programa prestrukturiranja in posameznih poslovnih načrtov.

7. Pogodbenici zagotovita popolno preglednost v zvezi z državnimi pomočmi. Zlasti v zvezi z državnimi pomočmi, dodeljenimi jeklarskim podjetjem v Črni gori, ter izvajanjem programa prestrukturiranja in poslovnih načrtov, bo potekala nenehna izmenjava informacij.

8. Stabilizacijsko-pridružitveni svet spremlja izvajanje zahtev iz odstavkov 1 do 4 tega člena. V ta namen lahko Stabilizacijsko-pridružitveni svet sestavi pravila za izvajanje.

9. Če ena od pogodbenic meni, da posebno ravnanje druge pogodbenice ni v skladu s pogoji tega protokola in se s takim ravnanjem posega v interese prve pogodbenice ali znatno škoduje njeni domači industriji ali pa za to obstaja nevarnost, lahko ta pogodbenica sprejme ustrezne ukrepe po posvetovanju s pododborom za konkurenco ali v 30 delovnih dneh po prejemu zahteve za takšno posvetovanje.


PROTOKOL 6
PROTOKOL O MEDSEBOJNI
UPRAVNI POMOČI
V CARINSKIH ZADEVAH
ČRNA GORA


ČLEN 1

Opredelitve pojmov

Za ta protokol:

(a) „carinska zakonodaja“ pomeni vse zakonske ali druge določbe, ki se uporabljajo na ozemlju pogodbenic in urejajo uvoz, izvoz in tranzit blaga ter dajanje blaga v kateri koli carinski postopek , vključno z ukrepi o prepovedi, omejevanju in nadzoru;

(b) „organ prosilec“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in ki zaprosi za pomoč na podlagi tega protokola;

(c) „zaprošeni organ“ pomeni pristojni upravni organ, ki ga pogodbenica imenuje v ta namen in ki prejme zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola;

(d) „osebni podatki“ pomenijo vse informacije, ki se nanašajo na določenega ali določljivega posameznika;

(e) „dejanje, ki krši carinsko zakonodajo“ pomeni vsako kršitev ali vsak poskus kršitve carinske zakonodaje zakonodaje.
ČLEN 2

Področje uporabe

1. Pogodbenici si v okviru svojih pristojnosti medsebojno pomagata na način in pod pogoji, določenimi s tem protokolom, da zagotovita pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti s preprečevanjem, preiskavo in bojem proti dejanjem, ki kršijo to zakonodajo .

2. Pomoč v carinskih zadevah, predvidena s tem protokolom, se uporablja za kateri koli upravni organ pogodbenic, ki je pristojen za uporabo tega protokola. Ne posega v pravila o medsebojni pomoči v kazenskih zadevah. Prav tako ne zajema informacij, pridobljenih pri izvrševanju pooblastil na zahtevo sodnega organa, razen če ta organ privoli v sporočanje tašnih informacij.

3. Ta protokol ne ureja pomoči pri pobiranju carin, davkov ali denarnih kazni.
ČLEN 3
Pomoč po zaprosilu

1. Po zaprosilu organa prosilca mu zaprošeni organ priskrbi vse ustrezne informacije, ki mu lahko omogočijo, da zagotovi pravilno uporabo carinske zakonodaje, vključno z informacijami o opaženih ali načrtovanih dejanjih, s katerimi se krši ali bi se lahko kršila carinska zakonodaja.

2. Po zaprosilu organa prosilca ga zaprošeni organ obvesti:

(a) ali je bilo blago, izvoženo z ozemlja ene od pogodbenic, pravilno uvoženo na ozemlje druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago;

(b) ali je bilo blago, uvoženo na ozemlje ene od pogodbenic, pravilno izvoženo z ozemlja druge pogodbenice ter navede, če je to primerno, kateri carinski postopek je bil uporabljen za blago. 3. Po zaprosilu organa prosilca zaprošeni organ v okviru svojih zakonskih ali drugih določb sprejme vse potrebne ukrepe za zagotovitev posebnega nadzora nad:

(a) fizičnimi ali pravnimi osebami, za katere se utemeljeno domneva, da so ali so bile vpletene v dejanja, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(b) kraji, kjer se zaloge blaga zbirajo ali bi se lahko zbirale tako, da obstaja utemeljen sum, da je to blago namenjeno za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(c) blagom, ki se ali bi se lahko prevažalo na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da je namenjeno za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(d) prevoznimi sredstvi, ki se ali bi se lahko uporabljala na takšen način, da obstaja utemeljen sum, da so namenjena za uporabo v dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo.
ČLEN 4

Pomoč na lastno pobudo

Pogodbenici druga drugi na lastno pobudo in v skladu s svojimi zakonskimi ali drugimi določbami zagotavljata pomoč, če menita, da je to potrebno za pravilno uporabo carinske zakonodaje, zlasti z zagotavljanjem pridobljenih informacij, ki se nanašajo na :

(a) dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje in ki bi lahko zanimale drugo pogodbenico;

(b) nove načine ali metode, uporabljene pri izvajanju dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(c) blago, za katerega je znano, da v zvezi z njim prihaja do kršitev carinske zakonodaje;

(d) fizične ali pravne osebe, za katere obstaja utemeljen sum, da so ali so bile vpletene v dejanja, ki kršijo carinsko zakonodajo;

(e) prevozna sredstva, za katere obstaja razlog za utemeljen sum, da so bila, so ali bi lahko bila uporabljena pri dejanjih, ki kršijo carinsko zakonodajo.
ČLEN 5

Pošiljanje/uradno obveščanje

Na zahtevo organa prosilca sprejme zaprošeni organ v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami, ki se zanj uporabljajo, vse potrebne ukrepe za:

(a) dostavo katerih koli dokumentov, ali

(b) uradno obveščanje o katerih koli odločitvah,

ki jih izdaja organ prosilec in spadajo v obseg uporabe tega protokola, naslovniku, ki prebiva ali je ustanovljen na ozemlju zaprošenega organa.

Zaprosila za dostavo dokumentov ali uradno obveščanje o odločitvah se predložijo v pisni obliki v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za takšen organ sprejemljiv.

ČLEN 6

Oblika in vsebina zaprosil za pomoč

1. V skladu s tem protokolom morajo biti zaprosila v pisni obliki. Spremljati jih morajo dokumenti, potrebni za obravnavo teh zaprosil. Kadar je nujno hitro ukrepanje, se lahko sprejmejo ustna zaprosila, ki morajo biti takoj pisno potrjena.

2. V skladu z odstavkom 1 morajo zaprosila vsebovati naslednje informacije:

(a) navedbo organa prosilca;

(b) zaprošeni ukrep;

(c) predmet zaprosila in razlog zanj;

(d) zakonske ali druge določbe ter druge pravne elemente v zvezi s tem;

(e) kolikor je mogoče natančne in celovite navedbe o fizičnih ali pravnih osebah, ki so predmet preiskave;

(f) povzetek pomembnih dejstev ter že opravljenih poizvedb.

3. Zaprosila se morajo predložiti v uradnem jeziku zaprošenega organa ali v jeziku, ki je za ta organ sprejemljiv. Ta zahteva se ne uporablja za dokumente, priložene zaprosilu iz odstavka 1.

4. Če zaprosilo ne ustreza zgoraj navedenim uradnim zahtevam, se lahko zahteva njegov popravek ali dopolnitev; vendar pa se lahko medtem odredijo previdnostni ukrepi.
ČLEN 7

Obravnavanje zaprosil

1. Da bi ugodil zaprosilu za pomoč, ravna zaprošeni organ v okviru svojih pristojnosti in razpoložljivih virov, kakor bi deloval v svojem imenu ali po zaprosilu drugih organov iste pogodbenice, in sicer tako, da priskrbi informacije, ki jih že ima, opravi ustrezne poizvedbe ali poskrbi za njihovo izvedbo. Ta določba se uporablja tudi za vse druge organe, na katere je zaprošeni organ naslovil zaprosilo v primeru, če ta ne more sam ukrepati.

2. Zaprosila za pomoč se obravnavajo v skladu z zakonskimi ali drugimi določbami zaprošene pogodbenice.

3. Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter ob upoštevanju pogojev, ki jih slednja določi, v uradih zaprošenega organa ali drugega zadevnega organa v skladu z odstavkom 1 dobijo informacije glede dejavnosti, ki so ali bi lahko bile kršitve carinske zakonodaje, ki jih organ prosilec potrebuje za namene tega protokola.

4. Pravilno pooblaščeni uradniki pogodbenice so lahko ob soglasju druge udeležene pogodbenice ter v okviru pogojev, ki jih ta določi, prisotni pri poizvedbah, ki se opravljajo na ozemlju slednje pogodbenice.

ČLEN 8

Oblika sporočanja informacij

1. Zaprošeni organ pisno sporoči izide poizvedb organu prosilcu, skupaj z ustreznimi dokumenti, overjenimi kopijami dokumentov ali drugim.

2. Te informacije so lahko v računalniško pripravljeni obliki.

3. Izvirniki dokumentov se pošiljajo po zaprosilu le v primerih, kadar overjene kopije ne bi zadostovale. Takšni izvirniki se morajo čim prej vrniti.
ČLEN 9

Izjeme pri obveznosti zagotavljanja pomoči

1. Pomoč se lahko zavrne ali se jo pogojuje z izpolnjevanjem določenih pogojev ali zahtev v primerih, kadar pogodbenica meni, da bi pomoč iz tega protokola:

(a) lahko posegala v suverenost Črne gore oziroma države članice, kateri je bilo predloženo zaprosilo za pomoč na podlagi tega protokola; ali

(b) lahko posegala v javni red, varnost ali druge bistvene interese, zlasti v primerih iz člena 10(2); ali

(c) kršila industrijsko, poslovno ali poklicno tajnost.

2. Zaprošeni organ lahko zagotavljanje pomoči odloži z utemeljitvijo, da bi to posegalo v tekočo preiskavo, sodni pregon ali sodni postopek. V takšnem primeru se zaprošeni organ posvetuje z organom prosilcem, da ugotovita, ali je mogoče pomoč dodeliti pod takšnimi pogoji, kot jih lahko zahteva zaprošeni organ.

3. Če organ prosilec zaprosi za pomoč, ki je sam ne bi mogel zagotoviti, če bi ga zanjo zaprosili, mora na to v svojem zaprosilu opozoriti. Zaprošeni organ se mora potem odločiti, kako bo na tako zaprosilo odgovoril.

4. V primerih iz odstavkov 1 in 2 je odločitev zaprošenega organa in razloge zanjo treba nemudoma sporočiti organu prosilcu.
ČLEN 10

Izmenjava informacij in zaupnost

1. Vsaka informacija, sporočena v kakršni koli obliki v skladu s tem protokolom, je zaupne ali omejene narave, glede na pravila, ki se uporabljajo v vsaki od držav pogodbenic. Zanjo velja obveznost varovanja uradne skrivnosti in mora biti varovana tako kot podobna informacija v skladu z ustrezno zakonodajo pogodbenice, ki jo je prejela, in v skladu z ustreznimi določbami, ki se uporabljajo za organe Skupnosti.

2. Osebni podatki se lahko izmenjujejo le pod pogojem, da je raven varstva takšnih podatkov, ki ga zagotavlja pogodbenica, ki jih lahko prejme, vsaj enaka tisti, ki se uporablja za takšen primer v pogodbenici, ki jih lahko priskrbi. V ta namen si pogodbenici izmenjata podatke o uporabljivih pravilih, vključno, kadar je to primerno, o predpisih, ki veljajo v državah članicah Skupnosti.

3. Uporaba informacij, pridobljenih na podlagi tega protokola, v sodnih ali upravnih postopkih, sproženih zaradi dejanj, ki kršijo carinsko zakonodajo, se šteje za namen tega protokola. Zato lahko pogodbenici v svojih dokaznih spisih, poročilih in pričanjih ter v postopkih in tožbah pred sodišči kot dokaze uporabljata informacije in dokumente, ki sta jih pridobili v skladu z določbami tega protokola. O takšni uporabi se obvestijo pristojni organi, ki so priskrbeli takšne informacije ali omogočili dostop do takšnih dokumentov.

4. Pridobljene informacije se uporabljajo samo za namene tega protokola. Če ena od pogodbenic želi uporabo takšnih informacij za druge namene, mora predhodno pridobiti pisno soglasje organa, ki je informacije priskrbel. Za takšno uporabo se uporabljajo kakršne koli omejitve, ki jih določi navedeni organ.
ČLEN 11

Izvedenci in priče

Uradnika zaprošenega organa se lahko pooblasti, da v okviru podeljenega pooblastila nastopa kot izvedenec ali priča v sodnih ali upravnih postopkih v zvezi z zadevami, ki jih zajema ta protokol, ter predloži predmete, dokumente ali njihove overjene izvode, potrebne v postopkih. V zaprosilu za navzočnost je treba posebej navesti, pred katerim sodnim ali upravnim organom mora uradnik nastopiti in v katerih zadevah ter na podlagi katerega pravnega naslova ali kvalifikacije bo uradnik zaslišan.
ČLEN 12

Stroški pomoči

Pogodbenici se odpovesta vsem medsebojnim zahtevkom za povračilo stroškov, nastalih na podlagi tega protokola, razen, odvisno od primera, stroškov za izvedence in priče ter tolmače in prevajalce, ki niso zaposleni v javnih službah.

ČLEN 13

Izvajanje

1. Izvajanje tega protokola se zaupa carinskim organom Črne gore na eni strani ter pristojnim službam Evropske komisije in, po potrebi carinskim organom držav članic na drugi strani. Ti odločajo o vseh praktičnih ukrepih in dogovorih, potrebnih za njegovo uporabo, pri čemer upoštevajo pravila, ki veljajo zlasti na področju varstva podatkov. Pristojnim organom lahko priporočijo spremembe, za katere menijo, da so potrebne v tem protokolu.

2. Pogodbenici se med seboj posvetujeta in naknadno obveščata o podrobnih pravilih za izvajanje, ki jih sprejmeta v skladu z določbami tega protokola.
ČLEN 14

Drugi sporazumi

1. Ob upoštevanju pristojnosti Skupnosti in držav članic določbe tega protokola:

(a) ne vplivajo na obveznosti pogodbenic, ki jih imata na podlagi drugih mednarodnih sporazumov ali konvencij;

(b) dopolnjujejo sporazume o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Črno goro, ter

(c) ne vplivajo na določbe Skupnosti, ki urejajo sporočanje kakršnih koli informacij med pristojnimi službami Evropske komisije in carinskimi organi držav članic, pridobljenih na podlagi tega protokola, ki bi lahko bile v interesu Skupnosti.

2. Ne glede na določbe iz odstavka 1 imajo določbe tega protokola prednost pred določbami dvostranskih sporazumov o medsebojni pomoči, ki so bili ali bi lahko bili sklenjeni med posameznimi državami članicami in Črno goro, če določbe slednjega niso v skladu z določbami tega protokola.

3. V zvezi z vprašanji, ki se nanašajo na uporabo tega protokola, se pogodbenici medsebojno posvetujeta z namenom rešiti zadevo v okviru stabilizacijsko-pridružitvenega odbora, ustanovljenega na podlagi člena 119 tega sporazuma.

PROTOKOL 7
REŠEVANJE SPOROV


REŠEVANJE SPOROV

POGLAVJE I

CILJ IN PODROČJE UPORABE


ČLEN 1

Cilj


Cilj tega protokola je izogibanje sporom med pogodbenicama in njihovo reševanje tako, da se dosežejo obojestransko sprejemljive rešitve.
ČLEN 2

Področje uporabe

Določbe tega protokola se uporabljajo samo v zvezi s kakršnimi koli razlikami pri razlagi in uporabi naslednjih določb, tudi kadar ena od pogodbenic meni, da druga pogodbenica s sprejetjem ukrepa ali z opustitvijo ukrepanja krši svoje obveznosti v skladu s temi določbami:

a) Naslov IV (Prosti pretok blaga), razen členov 33, 40 ter člena 41(1), (4) in (5) (če se ti nanašajo na ukrepe, sprejete v skladu s členom 41(1)) in člena 47;

b) Naslov V (Pretok delovne sile, ustanavljanje, opravljanje storitev, kapital):
c) Naslov VI (Približevanje in uveljavljanje zakonodaje ter uveljavljanje pravil o konkurenci);
POGLAVJE II

POSTOPKI REŠEVANJA SPOROV


ODDELEK I – ARBITRAŽNI POSTOPEK


ČLEN 3

Sprožitev arbitražnega postopka

1. Če pogodbenici nista uspeli rešiti spora, lahko pogodbenica pritožnica v skladu s členom 130 tega sporazuma pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru predloži pisno zahtevo za ustanovitev arbitražnega sveta.

2. Pogodbenica pritožnica v svoji zahtevi navede predmet spora in, glede na okoliščine, sprejete ukrepe ali opustitev ukrepanja, s katerimi naj bi druga pogodbenica kršila določbe iz člena 2.
ČLEN 4

Sestava arbitražnega sveta

1. Arbitražni svet sestavljajo trije razsodniki.

2. V 10 dneh od dneva predložitve zahteve za ustanovitev arbitražnega sveta stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru se pogodbenici posvetujeta in sporazumeta o sestavi arbitražnega sveta.

3. Če pogodbenici ne moreta doseči soglasja o njegovi sestavi v roku, ki ga določa odstavek 2, lahko katera koli pogodbenica zaprosi predsednika stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegovega pooblaščenca, da z žrebom izbere vse tri člane s seznama, narejenega na podlagi člena 15, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica pritožnica, eno od oseb, ki jih predlaga pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ter eno od razsodnikov, ki ga pogodbenici izbereta za predsednika.

Če se pogodbenici sporazumeta o enem ali več članih arbitražnega sveta, se vsi preostali člani določijo po enakem postopku.

4. Izbor razsodnikov, ki ga opravi predsednik stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec, poteka v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic.

5. Dan ustanovitve arbitražnega sveta je dan, na katerega je predsednik sveta obveščen o imenovanju treh razsodnikov, s katerim soglašata pogodbenici, ali, glede na okoliščine, dan njihovega izbora v skladu z odstavkom 3.

6. Če pogodbenica meni, da razsodnik ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se pogodbenici posvetujeta in, če se o tem sporazumeta, zamenjata razsodnika ter izbereta njegovo zamenjavo v skladu z odstavkom 7. Če se pogodbenici ne strinjata o nujnosti zamenjave razsodnika, se zadeva prenese na predsednika arbitražnega sveta, ki sprejme končno odločitev.

Če pogodbenica meni, da predsednik arbitražnega sveta ne ustreza zahtevam kodeksa ravnanja iz člena 18, se zadeva prenese na enega od preostalih članov iz skupine razsodnikov, izbranih za predsednika, ki ga izžreba predsednik stabilizacijsko-pridružitvenega odbora ali njegov pooblaščenec v prisotnosti predstavnikov obeh pogodbenic, razen če se pogodbenici dogovorita drugače.

7. Če razsodnik ne more sodelovati v postopku, odstopi ali se ga zamenja v skladu odstavkom 6, se njegova zamenjava izbere v petih dneh po enakem postopku kot za izbor izvirnega razsodnika. Medtem ko poteka izbirni postopek, se postopki sveta začasno ustavijo.
ČLEN 5

Odločitev arbitražnega sveta

1. Arbitražni svet o svoji odločitvi uradno obvesti pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 90 dneh od dneva ustanovitve arbitražnega sveta. Če meni, da se tega ne da storiti v določenem roku, mora predsednik sveta pisno obvestiti pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor ter navesti razlog za odlog. V nobenem primeru se odločitev ne sme objaviti več kot 120 dni od dneva ustanovitve sveta.

2. V nujnih primerih, vključno s primeri, ko gre za pokvarljivo blago, si arbitražni svet prizadeva izdati svojo odločitev v 45 dneh od dneva ustanovitve sveta. V nobenem primeru to ne sme trajati več kot 100 dni od dneva ustanovitve sveta. Arbitražni svet lahko o tem, ali je primer nujen, predhodno odloči v 10 dneh po svoji ustanovitvi.

3. Odločitev razloži ugotovitve v zvezi z dejstvi, uporabo ustreznih določb tega sporazuma in osnovnimi načeli, ki so v ozadju ugotovitev in sklepov, ki jih sprejme. Odločitev lahko vsebuje priporočila o ukrepih, ki jih je treba sprejeti za zagotovitev skladnosti z njo.

4. Pogodbenica pritožnica lahko pritožbo umakne s pisnim obvestilom predsedniku arbitražnega sveta, pogodbenici, proti kateri je vložena pritožba, in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru, kadar koli preden sta pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor uradno obveščena o odločitvi. Takšen umik ne posega v pravico pogodbenice pritožnice, da kdaj pozneje vloži novo pritožbo v zvezi z isto zadevo.

5. Arbitražni svet kadar koli na zahtevo obeh pogodbenic začasno ustavi svoje delovanje za obdobje, ki ne presega 12 mesecev. Če se obdobje 12 mesecev preseže, pooblastilo za ustanovitev arbitražnega sveta zastara brez poseganja v pravico pogodbenice pritožnice, da pozneje zahteva ustanovitev arbitražnega sveta v zvezi z isto zadevo.

ODDELEK II – IZPOLNITEV ODLOČITVE


ČLEN 6

Izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

Vsaka pogodbenica sprejme vse potrebne ukrepe za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, pogodbenici pa si morata prizadevati za soglasje o času, potrebnem za izpolnitev odločitve.
ČLEN 7

Razumno časovno obdobje za izpolnitev odločitve

1. Najpozneje v 30 dneh po uradnem obvestilu pogodbenicama o odločitvi arbitražnega sveta mora pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, obvestiti pogodbenico pritožnico o časovnem obdobju, ki ga bo potrebovala za izpolnitev (v nadaljnjem besedilu „razumno časovno obdobje“). Obe pogodbenici si morata prizadevati za soglasje o razumnem časovnem obdobju.

2. Če pride med pogodbenicama do spora o razumnem časovnem obdobju za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da stabilizacijsko-pridružitveni odbor v 20 dneh od uradnega obvestila iz odstavka 1 ponovno skliče izvirni arbitražni svet, ki določi dolžino razumnega časovnega obdobja. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 20 dneh od predložitve zahteve.

3. Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4 tega protokola. Rok za sporočitev odločitve ostaja 20 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.
ČLEN 8

Ponovna proučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov
za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, pred koncem razumnega časovnega obdobja uradno obvesti drugo pogodbenico in stabilizacijsko-pridružitveni odbor o vseh morebitnih ukrepih, ki jih je sprejela za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta.

2. Če pride do spora med pogodbenicama zaradi neskladnosti priglašenega ukrepa iz odstavka 1 z določbami iz člena 2, lahko pogodbenica pritožnica zahteva, da izvirni arbitražni svet presodi o zadevi. V taki zahtevi se navede, zakaj ukrep ni skladen s Sporazumom. Ko je arbitražni svet ponovno sklican, mora svojo odločitev sporočiti v 45 dneh od dneva svoje ponovne ustanovitve.

3. Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.
ČLEN 9

Začasni ukrepi v primeru neizpolnitve odločitve

1. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, ne sporoči vseh sprejetih ukrepov za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta pred potekom razumnega časovnega obdobja ali če arbitražni svet odloči, da ukrep, priglašen v skladu s členom 8(1), ni skladen z obveznostmi navedene pogodbenice iz tega sporazuma, pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, na zahtevo pogodbenice pritožnice predloži ponudbo za začasno nadomestilo.

2. Če ne pride do sporazuma o nadomestilu v 30 dneh po preteku razumnega časovnega obdobja ali od odločitve arbitražnega sveta v skladu s členom 8, da ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s Sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica po obvestilu druge pogodbenice in stabilizacijsko-pridružitvenega odbora opusti uporabo ugodnosti, dodeljenih z določbami, navedenimi v členu 2 tega protokola, enakovrednih gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo. Pogodbenica pritožnica lahko opustitev izvede 10 dni po dnevu obvestila, razen če je pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, zahtevala arbitražo v skladu z odstavkom 3.

3. Če pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, meni, da opustitev uporabe ugodnosti ni enakovredna gospodarski škodi, povzročeni s kršitvijo, lahko pred potekom desetdnevnega roka iz odstavka 2 od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da se izvirni arbitražni svet ponovno sestane. Arbitražni svet svojo odločitev o ravni opustitve uporabe ugodnosti sporoči pogodbenicama in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru v 30 dneh od dneva predložitve zahteve. Uporaba ugodnosti se ne opusti, dokler arbitražni svet ne sporoči svoje odločitve, vsaka opustitev pa mora biti v skladu z odločitvijo arbitražnega sveta.

4. Opustitev uporabe ugodnosti je začasna in se uporablja samo, dokler se morebitni ukrepi, s katerimi se krši ta sporazum, ne prekličejo ali se spremenijo tako, da so v skladu s tem sporazumom, ali dokler se pogodbenici ne sporazumeta o rešitvi spora.

ČLEN 10

Ponovna proučitev kakršnih koli sprejetih ukrepov
za izpolnitev odločitve po opustitvi uporabe ugodnosti

1. Pogodbenica, proti kateri je vložena pritožba, drugo pogodbenico in stabilizacijsko-pridružitveni odbor obvesti o kakršnih koli sprejetih ukrepih za izpolnitev odločitve arbitražnega sveta in o svoji zahtevi, da pogodbenica pritožnica konča opustitev uporabe ugodnosti.

2. Če se pogodbenici v 30 dneh od dneva predložitve obvestila ne sporazumeta o skladnosti priglašenega ukrepa s tem sporazumom, lahko pogodbenica pritožnica od predsednika izvirnega arbitražnega sveta pisno zahteva, da odloči o zadevi. Taka zahteva se hkrati priglasi drugi pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitvenemu odboru. Arbitražni svet sporoči svojo odločitev v 45 dneh od predložitve zahteve. Če arbitražni svet odloči, da morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve ni v skladu s tem sporazumom, določi, ali pogodbenica pritožnica lahko nadaljuje z opustitvijo uporabe ugodnosti na začetni ali drugačni ravni. Če arbitražni svet odloči, da je morebitni sprejeti ukrep za izpolnitev odločitve v skladu s tem sporazumom, se opustitev uporabe ugodnosti preneha.

3. Če se izvirni arbitražni svet ali nekateri njegovi člani ne morejo ponovno sestati, se uporabijo postopki iz člena 4. Rok za sporočitev odločitve ostaja 45 dni od dneva ustanovitve arbitražnega sveta.
ODDELEK III – SKUPNE DOLOČBE


ČLEN 11

Javna zaslišanja

Zaslišanja arbitražnega sveta so javna v skladu s pogoji, določenimi v poslovniku iz člena 18, razen če se arbitražni svet na lastno pobudo ali na zahtevo pogodbenic odloči drugače.

ČLEN 12

Informacije in tehnični nasveti

Na zahtevo pogodbenice ali na lastno pobudo lahko arbitražni svet v svojih postopkih pridobi informacije iz katerega koli vira, za katerega meni, da je primeren. Arbitražni svet ima prav tako pravico pridobiti mnenja strokovnjakov, kadar meni, da je to primerno. Kakršne koli na ta način pridobljene informacije je treba predložiti obema pogodbenicama in jima dovoliti, da izrazita pripombe. Zainteresirane strani so pooblaščene, da arbitražnemu svetu v skladu s pogoji, ki jih določa poslovnik iz člena 18, oddajo poročila sodnih izvedencev (amici curiae).
ČLEN 13

Načela razlage

Arbitražni sveti uporabljajo in razlagajo določbe tega sporazuma v skladu z običajnimi pravili razlage mednarodnega javnega prava, vključno z Dunajsko konvencijo o pogodbenem pravu. Ne razlagajo pa pravnega reda Skupnosti. Dejstvo, da je neka določba po vsebini enaka določbi Pogodbe o ustanovitvi Evropskih skupnosti, ni odločilnega pomena pri razlagi te določbe.

ČLEN 14

Sklepi in odločitve arbitražnega sveta

1. Vsi sklepi arbitražnega sveta, vključno s sprejemom odločitve, se sprejemajo z večino glasov.

2. Vse odločitve arbitražnega sveta so za pogodbenici zavezujoči. O njih se obvestita pogodbenici in stabilizacijsko-pridružitveni odbor, ki jih tudi objavi, razen če soglasno sklene, da tega ne bo storil.
POGLAVJE III

SPLOŠNE DOLOČBE


ČLEN 15

Seznam razsodnikov

1. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola oblikuje seznam petnajstih oseb, ki so pripravljene opravljati vlogo razsodnikov in so zanjo primerne. Vsaka pogodbenica izbere pet oseb, ki bodo opravljale vlogo razsodnikov. Pogodbenici se sporazumeta tudi o petih osebah, ki bodo opravljale vlogo predsednikov arbitražnih svetov. Stabilizacijsko-pridružitveni odbor bo zagotavljal, da je seznam vedno na tej ravni.

2. Razsodniki morajo imeti strokovno znanje in izkušnje s področja prava, mednarodnega prava, prava Skupnosti in/ali mednarodne trgovine. So samostojni, delujejo v svoji individualni pristojnosti in niso povezani z nobeno organizacijo ali vlado ter od njih ne dobivajo navodil, in ravnajo v skladu s kodeksom ravnanja iz člena 18.
ČLEN 16

Razmerje do obveznosti STO

Ob morebitnem pristopu Črne gore k Svetovni trgovinski organizaciji (STO)
velja naslednje:

a) Arbitražni sveti, ustanovljeni na podlagi tega protokola, ne razsojajo v sporih glede pravic in obveznosti vsake pogodbenice iz Sporazuma o ustanovitvi Svetovne trgovinske organizacije.

b) Pravica vsake pogodbenice, da uporabi postopek reševanja sporov, določen s tem protokolom, ne vpliva na kakršna koli dejanja v okviru STO, vključno z dejanji reševanja sporov. Toda kadar je pogodbenica v zvezi z določenim ukrepom sprožila postopek reševanja spora, v skladu s členom 3(1) tega protokola ali v skladu s Sporazumom STO, ne more sprožiti postopka reševanja spora glede istega ukrepa pri drugem razsodišču, dokler se prvi postopek ne konča. Za namene tega odstavka velja, da se postopki reševanja sporov v skladu s Sporazumom STO sprožijo z zahtevo pogodbenice po ustanovitvi arbitražnega sveta iz člena 6 Sporazuma STO o pravilih in postopkih poravnavanja sporov.

c) Nobena določba tega protokola pogodbenici ne preprečuje izvajanja opustitev obveznosti, ki jih odobri organ STO za poravnavo sporov.
ČLEN 17

Roki

1. Vsi roki, določeni v tem protokolu, se štejejo v koledarskih dneh od dneva po dejanju ali dejstvu, na katerega se nanašajo.

2. Kakršen koli rok iz tega protokola se lahko podaljša z medsebojnim soglasjem pogodbenic.

3. Tudi predsednik arbitražnega sveta lahko podaljša kakršen koli rok iz tega protokola na utemeljeno zahtevo ene od pogodbenic ali na lastno pobudo.
ČLEN 18

Poslovnik, kodeks ravnanja in spremembe tega protokola

1. Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola pripravi poslovnik za vodenje postopkov arbitražnega sveta.

2. Stabilizacijsko-pridružitveni svet najpozneje šest mesecev po začetku veljavnosti tega protokola poslovniku doda kodeks ravnanja, s katerim zagotovi neodvisnost in nepristranskost razsodnikov.

3. Stabilizacijsko-pridružitveni svet se lahko odloči, da bo spremenil ta protokol.


PROTOKOL 8
O SPLOŠNIH NAČELIH
ZA SODELOVANJE ČRNE GORE
V PROGRAMIH SKUPNOSTI

ČLEN 1

Črna gora lahko sodeluje v naslednjih programih Skupnosti:

a) programih, ki so našteti v Prilogi k Okvirnem sporazumu med Evropsko skupnostjo in Srbijo in Črno goro o splošnih načelih za sodelovanje Srbije in Črne gore v programih Skupnosti1,

b) programih, oblikovanih ali obnovljenih po 27. juliju 2005 in ki vsebujejo otvoritveno klavzulo, ki predvideva sodelovanje Črne gore.

ČLEN 2

Črna gora finančno prispeva k splošnemu proračunu Evropske unije, skladno s posebnimi programi, v katerih sodeluje.

ČLEN 3

Predstavniki Črne gore lahko sodelujejo, kot opazovalci in pri točkah, ki zadevajo Črno goro, v upravnih odborih, odgovornih za spremljanje programov, h katerim Črna gora finančno prispeva.
________________________
1 UL L 192, 22.7.2005, str. 29.


ČLEN 4

Za projekte in pobude, ki jih predložijo sodelujoči iz Črne gore, bodo, kolikor je to mogoče, veljali enaki pogoji, pravila in postopki v zvezi s programi, kot se uporabljajo za države članice.

ČLEN 5

Posebni pogoji glede sodelovanja Črne gore v vsakem posameznem programu, zlasti višina finančnega prispevka, bodo določeni s sporazumom v obliki memoranduma o soglasju med Komisijo, ki deluje v imenu Skupnosti, in Črno goro.

Če Črna gora zaprosi za zunanjo pomoč Skupnosti na podlagi Uredbe Sveta (ES) št. 1085/2006 z dne 17. julija 2006 o vzpostavitvi instrumenta za predpristopno pomoč (IPA)2 ali v skladu s katero koli morebiti v prihodnosti sprejeto podobno uredbo, ki zagotavlja zunanjo pomoč Črni gori, se pogoji, ki urejajo, kako Črna gora uporablja pomoč Skupnosti, določijo v sporazumu o financiranju.
___________________________
2 UL L 210, 31.7.2006, str. 82.

ČLEN 6

Memorandum o soglasju v skladu s finančno uredbo Skupnosti določa, da se bodo finančni nadzor oziroma revizije izvajale pod vodstvom Evropske komisije, OLAF-a in Računskega sodišča Evropskih skupnosti.

Oblikovale se bodo podrobnejše določbe o finančnem nadzoru in reviziji, upravnih ukrepih, kaznih in izterjavah, ki bodo Evropski komisiji, OLAF-u in Računskemu sodišču dale pooblastila, enaka tistim, ki jih imajo v zvezi z upravičenci ali izvajalci, ki poslujejo v Skupnosti.

ČLEN 7

Najpozneje tri leta po dnevu začetka veljavnosti tega sporazuma in vsaka tri leta po tem lahko stabilizacijsko-pridružitveni svet pregleda izvajanje tega protokola na podlagi dejanskega sodelovanja Črne gore v enem ali več programih Skupnosti.
__________



SKLEPNA LISTINA


Pooblaščenci

KRALJEVINE BELGIJE,

REPUBLIKE BOLGARIJE,

ČEŠKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE DANSKE,

ZVEZNE REPUBLIKE NEMČIJE,

REPUBLIKE ESTONIJE,

HELENSKE REPUBLIKE,

KRALJEVINE ŠPANIJE,

FRANCOSKE REPUBLIKE,

IRSKE,

ITALIJANSKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE CIPER,

REPUBLIKE LATVIJE,

REPUBLIKE LITVE,

VELIKEGA VOJVODSTVA LUKSEMBURG,

REPUBLIKE MADŽARSKE,

REPUBLIKE MALTE,

KRALJEVINE NIZOZEMSKE,

REPUBLIKE AVSTRIJE,

REPUBLIKE POLJSKE,

PORTUGALSKE REPUBLIKE,

ROMUNIJE,

REPUBLIKE SLOVENIJE,

SLOVAŠKE REPUBLIKE,

REPUBLIKE FINSKE,

KRALJEVINE ŠVEDSKE,

ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE,

pogodbenic Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti, Pogodbe o ustanovitvi Evropske skupnosti za atomsko energijo in Pogodbe o Evropski uniji,
v nadaljnjem besedilu „države članice“, ter

EVROPSKE SKUPNOSTI in EVROPSKE SKUPNOSTI ZA ATOMSKO ENERGIJO,
v nadaljnjem besedilu „Skupnost“,

na eni strani ter
pooblaščenci REPUBLIKE ČRNE GORE, v nadaljnjem besedilu „Črna gora“,

na drugi strani,

ki so se srečali v Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta 2007, da podpišejo Stabilizacijsko-pridružitveni sporazum med Evropskima skupnostma in njunimi državami članicami na eni strani ter Črno goro na drugi strani, v nadaljnjem besedilu „ta sporazum“, so sprejeli naslednja besedila:

Ta sporazum in njegove Priloge I do VII, namreč:

Priloga I (Člen 21) – Črnogorske tarifne koncesije za industrijske izdelke Skupnosti

Priloga II (Člen 26) – Opredelitev pojma proizvodi iz „mlade govedine“

Priloga III (Člen 27) – Črnogorske tarifne koncesije za kmetijske proizvode Skupnosti

Priloga IV (Člen 29) – Koncesije Skupnosti za črnogorske ribiške proizvode

Priloga V (Člen 30) – Črnogorske koncesije za ribiške proizvode Skupnosti

Priloga VI (Člen 52) – Ustanavljanje: „finančne storitve“

Priloga VII (Člen 75) – Pravice intelektualne, industrijske in poslovne lastnine

ter naslednje protokole:

Protokol 1 (Člen 25) – Trgovina s predelanimi kmetijskimi proizvodi

Protokol 2 (Člen 28) – Vina in žgane pijače

Protokol 3 (Člen 44) – Opredelitev koncepta izdelkov s poreklom in načini upravnega sodelovanja

Protokol 4 (Člen 61) – Kopenski promet

Protokol 5 (Člen 73) – Državna pomoč za jeklarsko industrijo

Protokol 6 (Člen 99) – Medsebojna upravna pomoč v carinskih zadevah

Protokol 7 (Člen 129) –Reševanje sporov

Protokol 8 (Člen 132) – Splošna načela za sodelovanje Črne gore v programih Skupnosti

Pooblaščenci držav članic in pooblaščenci Skupnosti ter pooblaščenci Črne gore so sprejeli besedilo spodaj navedene skupne izjave, priložene k tej sklepni listini:

Skupna izjava o členu 75


Pooblaščenci Črne gore so se seznanili s spodaj navedeno izjavo, priloženo k tej sklepni listini:

Izjava Skupnosti in njenih držav članic

SKUPNE IZJAVE


Skupna izjava o členu 75

Pogodbenici se strinjata, da za namen tega sporazuma intelektualna in industrijska lastnina vključuje predvsem avtorske pravice, vključno z avtorstvom računalniških programov, in sorodne pravice, pravice, ki se nanašajo na zbirke podatkov, patente, vključno s certifikati o dopolnilni zaščiti, industrijske vzorce in modele, blagovne znamke in storitvene znamke, topografijo integriranih vezij, geografske označbe, vključno z oznakami porekla, in žlahtniteljske pravice.

Varstvo pravic poslovne lastnine vključuje predvsem varstvo pred nelojalno konkurenco v skladu s členom 10a Pariške konvencije o varstvu industrijske lastnine in varstvu nerazkritih podatkov, kakor je navedeno v členu 39 Sporazuma o trgovinskih vidikih pravic intelektualne lastnine (Sporazum TRIPS).

Pogodbenici se tudi strinjata, da raven varstva, navedena v členu 75(3) tega sporazuma, vključuje razpoložljive ukrepe, postopke in pravna sredstva, določena v Direktivi Evropskega parlamenta in Sveta 2004/48/ES z dne 29. aprila 2004 o uveljavljanju pravic intelektualne lastnine3.
_______________________
1 UL L 157, 30.4.2004, str. 45. Popravek v UL L 195, 2.6. 2004, str. 16.

Izjava Skupnosti in njenih držav članic

Ob upoštevanju dejstva, da Skupnost državam, ki sodelujejo ali so povezane s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom EU, vključno s Črno goro, na podlagi Uredbe (ES) št. 2007/2000 odobri izjemne trgovinske ukrepe, Skupnost in njene države članice izjavljajo:

da se pri uporabi člena 35 tega sporazuma poleg pogodbenih trgovinskih koncesij, ki jih v tem sporazumu zagotavlja Skupnost, uporabijo ugodnejši enostranski avtonomni trgovinski ukrepi, dokler se uporablja Uredba Sveta (ES) št. 2007/2000 z dne 18. septembra 2000 o uvedbi izjemnih trgovinskih ukrepov za države in ozemlja, ki sodelujejo ali so povezana s stabilizacijsko-pridružitvenim procesom Evropske unije4

da se zlasti v primeru proizvodov iz poglavij 7 in 8 kombinirane nomenklature, za katere je s skupno carinsko tarifo določena uporaba carinskih dajatev ad valorem in posebne carinske dajatve, zmanjšanje uporablja tudi za posebne carinske dajatve z odstopanjem od ustrezne določbe člena 26(2).
_________________________
1 UL L 240, 23.9.2000, str. 1. Uredba, kakor je bila nazadnje spremenjena z Uredbo Sveta (ES) št. 530/2007 (UL L 125, 15.5. 2007, str. 1).

Съставено в Люксембург, на петнайсти октомври две хиляди и седма година.

Hecho en Luxemburgo, el quince de octubre de dos mil siete.

V Lucemburku dne patnáctého října dva tisíce sedm.

Udfærdiget i Luxembourg den femtende oktober to tusind og syv.

Geschehen zu Luxemburg am fünfzehnten Oktober zweitausendsieben.

Kahe tuhande seitsmenda aasta oktoobrikuu viieteistkümnendal päeval Luxembourgis.

΄Εγινε στo Λουξεμβούργο, στις δέκα πέντε Οκτωβρίου δύο χιλιάδες επτά.

Done at Luxembourg on the fifteenth day of October in the year two thousand and seven.

Fait à Luxembourg, le quinze octobre deux mille sept.

Fatto a Lussemburgo, addì quindici ottobre duemilasette.

Luksemburgā, divtūkstoš septītā gada piecpadsmitajā oktobrī.

Priimta du tūkstančiai septintųjų metų spalio penkioliktą dieną Liuksemburge.

Kelt Luxembourgban, a kétezer-hetedik év október tizenötödik napján.

Magħmul fil-Lussemburgu, fil-ħmistax-il jum ta' Ottubru tas-sena elfejn u sebgħa.

Gedaan te Luxemburg, de vijftiende oktober tweeduizend zeven.

Sporządzono w Luksemburgu dnia piętnastego października roku dwa tysiące siódmego.

Feito em Luxemburgo, em quinze de Outubro de dois mil e sete.

Întocmit la Luxembourg, la cincisprezece octombrie două mii şapte.

V Luxemburgu dňa pätnásteho októbra dvetisícsedem.

V Luxembourgu, dne petnajstega oktobra leta dva tisoč sedem.

Tehty Luxemburgissa viidentenätoista päivänä lokakuuta vuonna kaksituhattaseitsemän.

Som skedde i Luxemburg den femtonde oktober tjugohundrasju.

Sačinjeno u Luksemburgu petnaestog oktobra dvije hiljade i sedme godine.


***Del besedila ni objavljen v podatkovni zbirki - celotno besedilo je v priponki***



3. člen

Za izvajanje sporazuma skrbi Vlada Republike Slovenije.

4. člen

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije – Mednarodne pogodbe.



Številka: 007-01/07-16/1
Ljubljana, dne 6. februarja 2008
EPA 1829-IV


Predsednik
Državnega zbora
Republike Slovenije
France Cukjati, dr.med.


Zadnja sprememba: 03/25/2008
Zbirke Državnega zbora RS - spredlogi aktov