Občinski predpis

ID:	ODLO1698
Občina:	Ajdovščina -
Naslov:	Odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina za območje Občine Ajdovščina

Na podlagi drugega odstavka 2. člena zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju (Uradni list RS, št. 48/90), na podlagi določil Zakona o urejanju prostora (Uradni list SRS, št. 18/84 in 15/89) ter 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86, Uradni list RS, št. 26/90), je občinski svet občine Ajdovščina na svoji seji, dne 10. aprila 1997 sprejel

ODLOK
o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in družbenega plana Občine Ajdovščina
za območje Občine Ajdovščina

1. člen

S tem odlokom se sprejemajo spremembe in dopolnitve prostorskih sestavin Dolgoročnega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 2000 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/87, 1/89, 1/90, 4/92 in 11/93, Uradno glasilo občin Ajdovščina, Bovec, Brda, Mestna občina Nova Gorica, Tolmin in Vipava, št. 11796 ter Uradni list RS, št. 62/94) in Družbenega plana občine Ajdovščina za obdobje od leta 1986 do leta 1990 (Uradno glasilo občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87, 1/90, 4/92, 8/92, 2/93 in 11/93 ter Uradno glasilo občin Ajdovščina, Bovec, Brda, Mestna občina Nova Gorica, Tolmin in Vipava, št. 11/96) z vsebinami, navedenimi v členih tega odloka.
Dopolnitve se sprejemajo v obliki prečiščenega besedila pod skupnim naslovom PROSTORSKE SESTAVINE DOLGOROČNEGA IN DRUŽBENEGA PLANA OBČINE AJDOVŠČINA (v nadaljnjem besedilu: Prostorski plan občine Ajdovščina), ki vsebuje tekstualni in kartografski del. Vsebina dopolnitev se nanaša na:
- sprememb mej ureditvenih območij naselij in mej obstoječih stavbnih zemljišč za potrebe poselitve na osnovi individualnih pobud za gradnjo na kmetijskih zemljiščih,
- lokacije vodnih zadrževalnikov na vodotokih Vrtovinšček, Vrnivec in Košivec,
- vris občinske meje (razdelitev nekdanje občine Ajdovščina na občini Ajdovščina in Vipava),
- spremembe mej gozdnih površin zaradi zaraščanja kmetijskih površin (kmetijske površine v zaraščanju).

2. člen

DOLGOROČNI PLAN OBČINE AJDOVŠČINA

DOLGOROČNE USMERITVE V PROSTORU IN VARSTVO OKOLJA

1. Zasnova in strategija urejanja prostora poselitve in organiziranja dejavnosti v prostoru

Pri urejanju prostora bomo upoštevali naslednji temeljni načeli:
- varovanje dobrin splošnega pomena, zlasti plodne zemlje, vodnih virov, varovalnih gozdov ter naravne in kulturne dediščine,
- nadaljnji razvoj zmerno policentričnega modela poselitve s poudarkom vloge posameznih središč. Tako bomo dosegli racionalno organizacijo dejavnosti v prostoru, izkoriščenost obstoječih gospodarskih objektov ter smotrni razvoj potrebne infrastrukture.
Osnovo urbanega omrežja tvori model poselitve sprejet že v srednjeročnem družbenem planu 1981-1985. Predvsem gre za kvalitativno dopolnjevanje in uresničevanje že obstoječega modela poselitve.
Nosilec razvoja je občinsko središče Ajdovščina, z ukrepi pa bomo razvijali še pomembnejša območna oskrbna središča: Budanje, Brje, Col, Črnivec-Ravne, Dobravlje, Otlica, Selo-Batuje in Šmarje ter zagotavljali enakomeren razvoj lokalnih oskrbnih središč.
Ajdovščina bo poleg vloge občinskega središča, z dopolnjevanjem funkcij predvsem v terciarnem in kvartarnem sektorju, postopno preraščala v pomembnejše središče regionalnega pomena. Postati mora pomembno gospodarsko-turistično središče, na katerega se bodo navezovala ostala turistično zanimiva naselja znotraj občine ali izven nje (Vipavski Križ, Vipava), vključiti pa se mora tudi kot člen pri zagotavljanju višjih oskrbnih funkcij v ponudbi regije.
Glede na opremo naselij s storitvenimi in oskrbnimi dejavnostmi so naselja v občini Ajdovščina razdeljena po tristopenjski lestvici na osnovi gravitacijskih zaledij in ekonomskih pogojev:
- središče občinskega pomena
Ajdovščina, ki nudi večino delovnih mest in funkcij
- območna oskrbna središča
Budanje, Brje, Col, Črniče-Ravne, Otlica, Dobravlje, Selo-Batuje in Šmarje, ki pokrivajo potrebe prebivalstva več krajevnih skupnosti do skupno največ 2000 prebivalcev. Značilna elementa sta trgovina osnovne preskrbe in popolna ali 4-letna osnovna šola.
- lokalna oskrbna središča
Dolga Poljana, Cesta, Lokavec, Planina, Vipavski Križ, Ustje, Vrtovin, Predmeja, Podkraj, ki oskrbujejo potrebe prebivalstva v naselju ter okoliških manjših naselij oziroma zaselkov do skupno največ 1000 prebivalcev. V okviru omrežja naselij bo zagotovljena ohranitev obstoječe vloge lokalnih oskrbnih središč, ki bodo kot osnovno funkcijo podeželja še naprej zagotavljale skladen razvoj podeželja in ohranjale (izboljševale) kvaliteto bivanja.

3. člen

2. Razvojne možnosti in usmeritve namenske rabe prostora za posamezne dejavnosti

Osnovna izhodišča pri oblikovanju odločitev o bodoči rabi prostora so:
- zaščita naravnih dobrin trajnega pomena, predvsem najboljših kmetijskih zemljišč, območij vodnih virov ter območij kulturne krajine,
- zagotavljanje kulturnih dobrin,
- nadaljnji policentrični razvoj s poudarjenim razvojem posameznih središč,
- racionalna raba površin znotraj obstoječih naselij za vse vrste dejavnosti,
- omogočanje nadaljnjega razvoja industrije na obstoječih lokacijah z intenzivno izrabo že obstoječih površin, zaradi racionalne organizacije in izrabe obstoječe infrastrukture,
- z boljšo prometno infrastrukturno zasnovo zagotavljati boljšo povezanost in enakomernejšo oskrbo naselij v občini, osnovo predstavljata regionalni cesti Ajdovščina - Col - Kalce ter Col - Predmeja,
- kompleksna večstanovanjska gradnja se bo realizirala v nadaljevanju že obstoječe, predvsem v Ajdovščini,
- v tipično vaških območjih bomo z nadomestnimi gradnjami znotraj urbanih struktur zagotavljali normalen razvoj v okviru njihove funkcije v modelu poselitve, z omejevanjem ostalih gradenj na teh območjih pa preprečili razpršeno urbanizacijo prostora.
S predlaganimi usmeritvami pričakujemo naslednji prostorski razvoj posameznih območij:
A. Območje dolinskega dela občine Ajdovščina - mesto Ajdovščina
B. Območje Srednje Vipavske doline
C. Območje gorskega dela občine Ajdovščina
D. Območje Vipavskih gričev.

4. člen

A. Območje dolinskega dela občine Ajdovščina - mesto Ajdovščina

URABNISTIČNA ZASNOVA AJDOVŠČINA

I./ CILJI DOLGOROČNEGA RAZVOJA IN USMERITVE ZA NADALJNJI RAZVOJ

Kot globalni strateški cilj se zastavljamo skladno, dinamično in ekspanzivno socialno-ekonomsko rast občine ter vseh večjih sestavnih delov. Skladnejši razvoj pa ni samo v usklajenosti ekonomsko - socialnega, temveč tudi prostorskega razvoja, saj spremembe v načinu produkcije in družbene organizacije vedno izzovejo tudi spremembe v prostoru. Prostorski razvoj mora zato z zagotavljanjem enakomernejšega razvoja vseh območij stremeti k postopni odpravi vseh oblik socialne in razvojne diferenciacije (na bazi policentričnega urbanega sistema v občini).
Eden najbolj učinkovitih in oprijemljivih ukrepov za izvedbo dolgoročnega koncepta pa je ustrezna razporeditev delovnih mest, pri čemer se moramo nujno zavedati dejstva, da je demografski razvoj mest Ajdovščina odvisen od demografskega potenciala občine kot celote. Ta demografski potencial pa zavisi predvsem od ekonomskih pogojev. Prav zato je nujno upoštevati naslednje cilje in usmeritve za nadaljnji razvoj mesta Ajdovščina:

1. Skrbeti, da ras mesta Ajdovščina, kot občinskega centra, ne bo pomenila demografskega siromašenja ostalega dela občine.
2. Prebivalstvena rast mesta mora napredovati vzporedno z nastajanjem višjih funkcij, ki bodo okrepile terciarne in kvartarne dejavnosti v naši občini. Nujno je torej odpirati taka delovna mesta, ki zahtevajo večji delež znanja, kar bistveno prispeva k povečanju družbenega proizvoda.

Tabela 1: PROJEKCIJA GIBANJA ŠTEVILA PREBIVALCEV MESTA AJDOVŠČINA

LETO skupaj delež(%) 0-14 let delež(%) 15-64let delež(%) nad65 let delež(%)
1986 5921 100 1559 26,33 3915 66,12 447 7,55
1990 6229 100 1669 26,79 4155 66,70 405 6,50
1995 6570 100 1692 25,75 4441 67,60 437 6,65
2001 7006 100 1665 23,77 4799 68,50 542 7,74

3. Izboljšanje življenjskih in delovnih pogojev delovnih ljudi in s tem vsestranskega razvoja človeka, pa vključuje tudi vprašanje izkoriščenosti komparativnih in drugih prednosti ter naravnih danosti, s katerimi razpolaga mesto Ajdovščina (večje možnosti v agroživilskem kompleksu, gostinstvu in turizmu, možnosti vključevanja v naravno okolje ...). Poudariti moramo ponovno vzpostavitev sistema vrednot, kot protiutež doslej povsem ekonomskemu načinu razmišljanja - ekološko - strukturno usmerjeno planiranje.

Tabela 2: ZAPOSLITVEJNA BILANCA PO MATIČNIH OKOLIŠIH OBČINE AJDOVŠČPINA ZA LETI 1981 IN 2001

leto 1981 leto 2001

OBMOČJE št. preb. št. del.mest št. preb. št.del mest
občina 22577 7469 23826 9631
MO* Ajdovščina 12434 6156 13281 7926
MO Col 1555 175 1650 279
MO Črniče 2360 316 2364 467
MO Vipava 6228 822 6531 960
*matični okoliš

2. ZASNOVA DOLOGORČNEGA RAZVOJA ZA UREDITVENO OBMOČJE MESTA

a) Zasnova organizacijske dejavnosti:

Iz kartografskega gradiva je razvidno, da se osnovne dejavnosti (oskrba, stanovanja, proiz

vodnja) navezujejo na mentalni center mesta, ki je zgodovinsko pogojen (Castrum, Šturje). Celotna organizacija mesta se koncentrično širi navzven. V prihodnjem obdobju bomo posamezne dejavnosti širili in dograjevali v pravilnem razmerju posameznega dela d

o celote.

Razvoj mesta je koncipiran predvsem na kvalitetni dopolnitvi že obstoječega ureditvenega območja.

b) Zasnova namenske rabe prostora:

Zasnova namenske rabe prostora je prikazana v kartografskem delu urbanistične zasnove v merilu 1:5000 (Zasnova namenske rabe in način urbanističnega urejanja). Le-ta temelji na Urbanističnem načrtu dopolnjenem z drugimi strokovnimi podlagami.

Zasnova namenske rabe določa dopolnitve in prenovo pretežno že pozidanih območij, nova stavbna zemljišča za stanovanja, centralne in proizvodne, rekreacijske dejavnosti ter območja, ki se jim ohranja primarna raba (kmetijske in gozdne površine).

c) Zasnova prometnega in komunalnega omrežja:
- Cestni promet:

Z ustreznim povezovalnim cestnim omrežjem in režimom so zagotovljene nemotene in racionalne povezave med posameznimi območji mest in bodočo obvezno servisno cesto oziroma hitro cesto Razdrto - Vrtojba. Predvidena je razširitev dostopne ceste mimo šolskega centra do Vilharjeve in povezava IV. Prekomorske z Vilharjevo (pod elektrarno)

Z dodatnimi parkirnimi površinami ob robovih starega mestnega jedra bo omogočeno postopno omejevanje prometa v mestnih jedrih in uvajanj peš con ter kolesarskih poti. Za povezavo stanovanjskih območij z območji šol in drugih centralnih dejavnosti, so pre

videni tudi mostički preko Hublja in sicer med C2 in Rizzatijevo vilo v parku in med Starim mlinom ter knjižnico.

- Zelenica:

Železniška proga Prvačina - Ajdovščina je po Odloku o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega plana RS in Nacionalnega programa razvoja slovenske železniške infrastrukture, opredeljena kot regionalna proga. Proga in postaje ostanejo nespremenjene in ni predvidenih večjih sprememb.

- Letališče:

Aerodrom za športno letalstvo in splošne potrebe sodi v

kategorijo V. Poleg rednega vzdrževanja so predvidene potrebne investicije v dopolnitev in razširitev spremljajoče infrastrukture.

- Vodooskrba:

Poleg zadostne vodooskrbe prebivalcev, je prioritetna naloga zaščita vodnih virov in določitev ter zaščita vodozbirnega območja, ki obsega celotno severno obrobje mesta z odloki, ki bodo določali in omejevali posega in dejavnosti v tem območju.

- Kanalizacija:

Posamezni deli mesta še niso priključeni na ločeni sistem odvodnjavanja, zato je to prioritetna naloga.

Čiščenje odpadnih voda - izgradnja povezovalnega sistema do centralne čistilne naprave, kjer je predvidena razširitev in izboljšava tehnologije.

- Elektrooskrba:

Končno stanje srednjenapetostne mreže Ajdovščina je predvideno s prehodom na 20 kV napetost.

- Plinifikacija:

Predviden je postopen prehod na plinifikacijo večine porabnikov, od industrije do gospodinjstev.

3. OPREDELITVE ZA URESNIČEVANJE URBANISTIČNE ZASNOVE

Za območje kompleksne graditve in prenove bodo izdelane programske zasnova za izdelavo prostorskih izvedbenih načrtov.
Iz kartografskega gradiva (Usmeritve glede načinov urejanja območij s prostorskimi izvedbenimi akti v M 1: 5000) je razvidno, s katerim prostorskim izvedbenim aktom se bodo urejala posamezna območja.
Način urbanističnega urejanja je opredeljen po planskih celotah, ki predstavljajo zaokrožene dele mesta s prevladujočo namensko rabo ter s podobnimi urejevalskimi in oblikovalskimi značilnostmi.

4. OBRAZLOŽITEV K NAMESKI RABI URABNISTIČNE ZASNOVE AJDOVŠČINA

S pojmom arhitekture mesta se opredeljujemo do mesta kot do spremenljive skupinske arhitekturne stvaritve, s katero vsakokratna družbena skupnost zapisuje in označuj svoje ideale v prostoru. Mesto nam potemtakem predstavlja neke vrste arhitekturo arhitektur in opredmeteno kulturno vrednoto najbolj splošnega pomena.

Stanovanjsko območje

S
Del območja obsega površine individualne pozidave pod Gradiščem. Zaradi ambientalne vrednosti območja Gradišča j potrebno zgornji rob zazidave ohraniti in zaščititi pobočja pred nadaljnjo pozidavo. Območje obsega tudi stanovanjske površine ob Hublju ter pretežni del stanovanjske zazidave Trnje in Slejkoti, se nadaljuje mimo zaselka Slejkoti pod pobočjem in gozdno mejo na severovzhodu, del območja pa obsega tudi zaselek Grivče. Pozidava ob Hublju je podrejena ohranitvi ozelenjenih površin ob rečnih bregovih. Ostale površine so namenjene intenzivnejši individualni pozidavi, saj del območja obsega tudi zaselka Žapuže in Kožmani. Za celotno območje velja, da zajema pozidane površine, ki se urejajo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Dovoljene so dopolnitve in rekonstrukcije, višina novih objektov ne sme presegati gabaritov P + 1 + M.

S1
Območje se navezuje na stanovanjsko območje, na severovzhodu pa je omejeno s kmetijskimi površinami. Organizirana individualna gradnja v pobočju Grivč se izvaja po zazidalnem načrtu Grivče II. Predvidena je višina objektov do P + 1 + M.

S2
Območje zajema sosesko Ribnik in Dom starejših občanov. Dovoljena je rekonstrukcija že obstoječe pozidave na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev.

S3
Območje obsega površine ob stanovanjskem območju (S2) na zahodni in južni strani. Možna je organizirana kompleksna stanovanjska gradnja s spremljajočimi objekti, višina objektov do P + 5. Gradnja se bo izvajala na podlagi zazidalnega načrta.

S4
Predvidena je kompleksna gradnja za stanovanja ter centralne dejavnosti. Območje pomeni nadaljevanje stanovanjskega območja (S2) proti jugovzhodu. Gradnja se bo izvajala na podlagi zazidalnega načrta.

S5
Organizirana stanovanjsko-obrtna gradnja med Lokavško cesto in Lokavškom (Lipa - zahod), posegi so dovoljeni na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev, na podlagi skupinske lokacijske dokumentacije.

S6
To so nezazidana območja s posebnimi pogoji urejanja, v I. Fazi je predvidena izdelava strokovnih podlag, na podlagi katerih bo možno določiti stavbna zemljišča in režim urejanja. Ker gre za širitev mesta na potencialno zazidljive površine, ki so hkrati zelo pomembne tudi iz eko krajinskega vidika, bodo strokovne podlage upoštevale pogoje, ki izhajajo iz naravnih značilnosti, iz dosedanje namenske rabe, obremenitve okolja in ogroženosti prostora ter normative in standarde dopustnih obremenitev okolja. Morebitne določitve stavbnega zemljišča in način urejanja bodo predmet naslednje spremembe in dopolnitve Urbanistične zasnove, do takrat pa območje ohranja sedanjo namembnost, to je nezazidljivo zeleno območje, posegi se dovoljujejo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojih.

Centralne mestne dejavnosti

C
Obsežno območje centralnih dejavnosti, kjer so dovoljene rekonstrukcije in dopolnitve z upravno poslovnimi, kulturnimi, trgovskimi, gostinskimi in prometnimi objekti. Stanovanja so v omejenem obsegu. Gabariti se morajo prilagajati obstoječi zazidavi. Posamezna funkcionalno zaključena območja se urejajo z različnimi prostorskimi izvedbenimi načrti. Programske zasnove se izdelajo po predhodno pridobljenih variantah, na podlagi internega ali javnega natečaja. Za območja, kjer niso sprejeti PIN, se posegi izvajajo na podlagi prostorsko ureditvenih pogojih.

C1
Območje obsega površine trgovskega kompleksa BIS Hubel, posegi se izvajajo na podlagi PUP-a.

C2
Obsega površine ob Goriški cesti na obeh straneh Hublja. Na jugu sega do objektov Fructala, na severni strani pa do starih mestnih jeder (J1 in J2). Dovoljeni so posegi na podlagi PUP-a.

C3
Območje pomeni nadaljevanje območja centralnih dejavnosti (C2) na južni strani Goriške ceste. Obsega območje med železnico in Tovarniško cesto. Ureja se na podlagi ZN Avtobusna postaja.

C4
Bivša vojašnica Srečko Kosovel je namenjena pretežno centralnim dejavnostim, na podlagi sprejete programske zasnove in usmeritev javnih natečajev. V območju je predvidena izgradnja osnovne šole in cerkvenega kompleksa Šturje. Ureja se na podlagi PIN-ov in PUP-a.

J1
Stari mestni jedri Castra in Šturje predstavljajo mentalni center mesta. Predvidena je revitalizacija na podlagi ureditvenega načrta ali posamezne rekonstrukcije pred sprejetjem PIN v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine, na podlagi PUP-a.

J2
Dovoljena je revitalizacija posameznih stavb na podlagi prostorsko-ureditvenih pogojev v soglasju z Zavodom za varstvo naravne in kulturne dediščine. Pri posegih je potrebno ščititi vse zelene cezure in poudariti prisotnost vodotokov ter omogočiti zaznavanje kvalitetnih mestnih vedut.

Š1
Šolsko območje je s Cesto 5. maja direktno povezano s športnim območje na severu in s centrom na jugu. Predvidene so dopolnitve z dodatnimi šolskimi in spremljajočimi objekti na podlagi prostorsko ureditvenih pogojev. Višina objektov do P +2.

Proizvodna območja

P
Večji del območja je pozidan s starejšimi tovarniškimi objekti in s sodobnimi halami različnih višin, izjema so visoki Mlinotestovi silosi, ki so vidni daleč po dolini in so skorajda postali "razpoznavni znak" mesta. Z barvno in scensko obdelavo bi se dalo smiselno popestriti in zmanjšati neugodno podobo.
V območju le-teh so predvidene dopolnilne gradnje za potrebe širitve sedanje industrije in komunalne opreme.
Posegi v proste površine za nove dejavnosti so možni na podlagi PUP-a, upoštevati je potrebno vse predhodno izdelane strokovne podlage.
Zasnova objektov naj bo členjena v manjših segmentih ter dopolnjena z intenzivno visoko zasaditvijo ob robu ter v notranjosti. Oblika gradnje, materiali in barve naj bodo takšni, da se bodo uvrščali v že obstoječo strukturo, vse nove zgradbe naj bodo višinsko usklajene s sosednjimi oziroma naj imajo največjo višino P+3.

P1
V območju med obstoječo industrijsko cono in novo obvezno-servisno cesto ter hitro cesto se spremeni namembnost kmetijskih zemljišč in omogoči nadaljevanje gradnje za potrebe proizvodne dejavnosti. Posegi v proste površine za nove dejavnosti so možni na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev za funkcionalno zaokrožena območja. Posamezna lokacijska ali skupinska lokacijska dokumentacija mora upoštevati predhodno izdelane strokovne podlage, ki celovito prikazujejo idejno rešitev infrastrukturnih objektov in naprav ter presoje vplivov na okolje (v kolikor je le-ta na podlagi Zakona o varstvu okolja, potrebna). Vsaka lokacijska dokumentacija mora vsebovati širšo infrastrukturno in arhitekturno situacijo ter prikaz odnosa med posameznim posegov in celotnim funkcionalni zaokroženim območjem.
Ob priključku na hitro cesto bo nastalo novo, pomembno vidno vozlišče in hkrati nov "vhod" v mesto. Nujno ga bo treba arhitekturno označiti in hkrati zakriti poglede na prevladujočo industrijsko "krajino". Južni rob zahteva korenite vidne olepšave z nasipi, ograjami in skrbno oblikovanimi stavbami.

O (proizvodno-poslovno območje)
V obrtni coni so dovoljene dopolnitve obstoječe zazidave ter infrastrukturne ureditve, pod istimi pogoji kot v območju P1 (prejšnji odstavek), ob upoštevanju izdelanih strokovnih podlag.

Športne in rekreacijske ter zelene površine
Hrbtenica zelenega sistema mesta sta potoka Lokavšček in Hubelj, s številnimi možnostmi za ureditev sprehajališč skozi zelenje. Police do Pal in dlje proti izviru Hublja morajo ostati nezazidana, enako kot zeleni predeli okoli Grivč, pod Gradiščem in med sosesko Ribnik ter Žapužami.

R
Glavna kvaliteta športnih in rekreacijskih območij je v povezavi mesta s prosto krajino, ki sega do izvira vodotoka Hubelj do iztoka v reko Vipavo.

Š
Športni center se ureja na podlagi posebnih prostorskih ureditvenih pogojev in potrjene dispozicije, ki prikazuje celovito dolgoročno ureditev športno rekreacijskih površin.

R1
Območje vodotoka Hubelj in Lokavšček se ureja s prostorskimi ureditvenimi pogoji, ki zajemajo celotno območje Hublja, od izvira do južnega roba ureditvenega območja mesta in območje Lokavščka. Do izdelave posebnih načrtov so dovoljene le rekonstrukcije in obnove obstoječega stavbnega sklada, novi posegi niso dovoljeni.
Neposredno ob Hublju se nahaja tudi ribogojnica, prostorske ureditve so možne na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
Ureditveni načrt Stari mlin vključuje proste zelene površine ob vodotoku Hublju in Lokavščku, kar se ureja kot obvodni ambient - javne parkovne površine ter morebitne povezave preko Hublja.

R2
Območje pod BIS-om (na Rusnah) se uredi za potrebe kmetijstva, kot nadomestna gradnja - omogoči se selitev kmetijskih dejavnosti iz jedra mesta na rob. Posegi se urejajo na podlagi PUP-ov.

Pokopališče:
Štursko pokopališče je opuščeno in se uredi kot park v sklopu lokacije za cerkveni kompleks Šturje.
Obstoječe pokopališče se razširi na podlagi lokacijskega načrta, upoštevajoč zahteve letališča. Na novem delu pokopališča se uredi kostnica.

Večji infrastrukturni objekti in naprave:
Predvidene so cestne povezave v mestu kot zbirne in povezovalne ceste, obvozno-servisna cesta in hitra cesta s priključkom južno od mesta. Posegi za hitro cesto in obvezno-servisno cesto so možni na podlagi lokacijskega načrta, ostali na podlagi prostorskih ureditvenih pogojev.
Med obsežnejše infrastrukturne objekte sodi tudi izgradnja primarnega kanalizacijskega omrežja z razširitvijo centralne čistilne naprave in izgradnja plinovodnega omrežja.

Kartografski del Urbanistične zasnove:
- primernost prostora za urbanizacijo na osnovi naravnih danosti
- zasnova namenske rabe
- način urbanističnega urejanja
- zasnova cestnega in mirujočega prometa.

Posebne strokovne podlage:
- Varstvo in usmerjanje oblikovne podobe slovenskih mest

manjka stran 123....

Za izboljšanje stanja tekočih voda in podtalnice bomo nadaljevali s širitvijo čistilne naprave, ter primernega omrežja. Z uporabo čistejših goriv in plinifikacijo ter skupnih kotlovnic v Ajdovščini bomo preprečevali nadaljnje onesnaževanje zraka.
V okviru celovitega pristopa k urejanju obstoječih naseljih bomo zagotavljali tudi pogoje za reševanje obsežne stavbne dediščine, ne le posamičnih kulturnih spomenikov, temveč celote. Z izpolnjevanjem doslej pomanjkljivega poznavanja kvalitet stavbne dediščine, njene problematike in dejanskega stanja bomo ustvarili izhodišče za bistveno kvalitetnejše posege v stavbno dediščino, pa naj bo to le zaradi njenega čuvanja, zaradi prezentacije ali zaradi povsem uporabnih meril prenove. Z upoštevanjem osnovnih izhodišč - značilnosti našega prostora - pri načrtovanju razvoja naselij in oblikovanja objektov bomo ohranili podobo kulturne krajine.
Mejo predvidenih agromelioracij višinskih predelov, ki so vrisane v kartografskem delu plana so okvirne zaradi nezadostnih strokovnih podlag in se bodo lahko še spremenile. Pomembno je, da pri pripravi gradiva sodelujejo strokovni delavci Soškega gozdnega gospodarstva in kmetijske lokalne službe. Glede na botanične lokalitete, ki se nahajajo v nekaterih območjih predvidenih za potrebe pašništva na Čavnu, je nujno upoštevati in uskladiti kmetijske interese z zahtevami strokovne službe za varstvo narave pri Zavodu za varstvo naravne in kulturne dediščine. Če interesov ne bo mogoče uskladiti, bomo predlagali izključitev iz predvidenih območij intenzivne paše nekatere dele: Vrtač, Struga, Dol, Jermenec, Orlak ter Mala Gora, Kucelj na Čavnu.

Izhodišče za pripravo kmetijskega dela prostorskega plana je dosedanji dolgoročni načrt agrarnih operacij 1986-2000 in predlog družbenega plana urejanja kmetijskih zemljišča za obdobje 1991-1995.

Šifra Območje kompleksa Hidromelioracije Namakanje Kamasacija Agromelio Trajni nasadi
obmo. (0) osuševanje (N) (K) -racije (A) T,P (TN) VS,V,S
1. Brje-Mihelj 16,41 16,41 16,41 16,41 V
2. Brje-Furlani 10,82 10,82 10,82 10,82 V
3. Kazali-Menavca 55,12 55,12 55,12 73,49 V
4. Češnjevca 5,33 5,33 5,33 6,71 V
5. Polhovca 18,56 18,56 18,56 18,56 V
6. Perovlek-povečanje 31,67 31,67 31,67 VS
7. Kokonel-zmanjšanje,
jezero Vogrščka 83,22 83,22 83,22 83,22 VS
8. Sela-Vovkovca 95,25 95,15 95,25 95,25 VS
9. Skrilje-Kukanje 20,49 20,49 20,49 20,49 SV
10. Skrilje 28,01 28,01 28,01 28,01 SV
11. Tokaj 20,18 20,18 20,18 20.18 V
12. Kocjanka 122,46 122,46 122,46 122,46 VS
13. Zavino-Šmarje 125,00 125,00 125,00 125,00 VS
14. Gabrje-Zajčevci 195,00 195,00 195,00 195,00 VS
15. Batuje-Črniče-povečanje
karta N.Gorica 49 27,33 27,33 27,33 27,33 SV
16. Selo-Batuje 28,16 28,16 S
17. Batuje-R.Vipava-povečanje,
karta Komen 8 26,96 26,96 26,96 26,96 S
18. Potoče-Vrtovin 55,44 55,44 SV
19. Brje-Žablje-severno od
žel.proge in pobočja Sela SV
in južno SP 489,48 270,00 SV
20. Vipavski križ-severna pobočja
Vip.Križa in Plač SV, vris na karti
Ajd. 1,2,12 286,94 70,00 SV
21. Male Žablje 52,94 52,94 SV
22. Lokavec, Ajd.2 203,70 30,00 PS
23. Dolenje-Ustje Ajd. 12,13 31,01 31,01 SP
24. Ajdovsko polje - južni del
ob reki Vipavi PS, 223,63 40,00 PS
25. Log-Zemono, del v Občini Ajdoviščina
južni del ob reki Vipavi PS, 504,26 40,00PS
26. Slap - del v Ob. Ajdovščina
vse SP 266,47 20,00 SP
27. Gojaške gmajne 160,36 AP
28. Avške gmajne 80,00 AP
29. Stomaž-Kamnje 189,00 AP
30. Lokavec-Platne 115,39
31. Lokavec-Gorenje 41,55 ATP
32. Planina -Lisjaki 46,18 ATP
33. Križna gora - Col 120,00 AP
34. Šmarje-Potok 10,67 AT
35. Gaberje-Krbinke 19,14 AT
36. Višnje 33,68 ATP
37. Bela 31,18 ATP
38. Planinski griči 30.00 30,00 30,00 30,00V

IZGRADNJA VODNIH ZADEŽEVALNIKOV:
KOŠIVEC (Karta Komen 10)

Vodni zadrževalnik za namen namakanja v kmetijstvu za polja v zahodnem delu doline, predvideno je prostopadno namakanje, lastni pritisk na vznožju 4,5 bar.

Lokacija: Kat. občine Kamnje, severno od vasi Potoče, proti vasi Kamnje.

Velikost: cca 18 ha. Pretežno poraščeno s slabšimi gozdnimi sestoji in grmovnicami, neobdelano, proti severu manjša obdelane površine, njive, travniki.

Kot območja naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov so razglašena:
1. Ajdovščina - stari mestni jedri Ajdovščine in Šturij
2. Hrušica - območje z arheološkimi ostalinami in domačijo Podkraj št. 101
3. Hubelj - območje izvorov in fužine
4. Šmarje - urbano jedro
5. Tabor nad Črničami - območje z arheološkimi ostalinami, Taborom in sotesko Konjščak
6. Vipavski Križ - naselje

Kot arheološki spomeniki območja so razglašeni:
1. Ajdovščina - Gradišče (prazgodovinsko gradišče)
2. Ajdovščina - Nemškarica (zgodnje srednjeveško grobišče)
3. Batuje - Sv. Jurij (zgodnje srednjeveško gradišče)
4. Col - Rižemberk - Šturmanik (antični utrdbi)
5. Col - območje vasi in šance (antična naselbina in utrdba)
6. Gojače - Kozmac z Morlekom (prazgodovinsko gradišče, zgodnje srednjeveško gradišče in cerkev)
7. Lokavec - Gradec in Kovačevšče (prazgodovinska naselbina)
8. Lokavec - Sv. Lorenc in Britof (antična naselbina in zgodnje srednjeveško gradišče)
9. Planina - Gradišča Sv. Pavel (prazgodovinska in antična utrjena naselbina)
10. Šmarje - Sv. Tibot in Zavrh (antična utrdba)
11. Vrtovin - Sv. Pavel (prazgodovinsko, antično in zgodnje srednjeveško gradišče)

Kot etnološki spomeniki so razglašeni:
1. Batuje - domačija št. 14
2. Brje - stavbni niz št. 42-44
3. Črniče - domačija z mlinom
4. Dobravlje - domačija št. 60 in 70
5. Dolenje - domačija št. 8 in 11
6. Gojače - domačija št. 66
7. Kovk - domačija št. 29
8. Lokavec - domačija št. 183
9. Planina - domačija št. 61
10. Predmeja - znamenje (svetilni steber)
11. Skrilje - domačija št. 28 s kapelico
12. Velike žablje - domačija št. 71
13. Vrtovin - domačija št. 84 in 85
14. Planina - vingoradniške hiške na pobočju hriba Sv. Pavel

Kot umetnosti in arhitekturni spomeniki ter območja so razglašeni:
1. Batuje - ž.c. Sv. Ane
2. Col - graščina Trilek
3. Črniče - ž.c. Sv. Vida
4. Dobravlje - p.c. Sv. Petra
5. Log pri Vipavi - p.c. Device Marije Tolažnice
6. Planina - ž.c. Sv. Kancijana
7. Podbrje - kompleks gradu Roženek, graščina Schiwtzhofen in p.c. Sv. Kozma in Damijana
8. Ravne - p.c. Sv. Janeza in Pavla
9. Velike Žablje - gradiščina
10. Vrtovin - p.c. Device Marije
11. Žapuže - p.c. Sv. Martina

Kot tehnični spomenik je razglašen
1. Gaberje - enoločni kamniti most

Kot zgodovinski spomeniki so razglašeni:
1. Ajdovščina - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne
2. Črniče - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne
3. Vipavski Križ - vojaško pokopališče iz I. svetovne vojne

Kot naravne znamenitosti in območja so razglašeni:
1. Golaki in Smrekova draga - botanična lokaliteta, mrazišče in gozdni rezervat
2. Kovk - okamenine trdoživnjakov
3. Otlica - naravno okno pod vasjo
4. Predmeja - ledenica na Dolu
5. Selovec v Trnovskem gozdu - okamenine trdoživnjakov
6. Sinji vrh - škraplje ob cesti
7. Smrečje v Trnovskem gozdu - mrazišče
8. Trnovski gozd - krajinski park
9. Reka Vipava - vodni in obvodni ekosistemi
10. Trta na Colu

9. člen

OBVEZNA IZHODIŠČA ZA PRIRPAVO PLANSKIH AKTOV

1. Obvezna izhodišča, ki jih za območje občine Ajdovščina določa dolgoročni plan R Slovenije so:
- 1. območje kmetijskih zemljišča
- varovalni gozd
- izvir Hubelj
- magistralni vodovod Nova Gorica - Ajdovščina - Vipava
- skupna čistilna naprava od 10 do 100 T Ajdovščina
- krajinski park Trnovski gozd
- pomembnejši kulturni spomeniki
- magistralna cesta Razdrto - Selo
- regionalna cesta Kalce - Col
- regionalna cesta Dornberk - Selo
- regionalna cesta Col - Ajdovščina
- regionalna cesta Col - Lokve
- stranska proga Prvačina - Šempeter
- daljnovod 100 kV Ajdovščina - Nova Gorica
- daljnovod 100 kV Divača - Ajdovščina
- daljnovod 100 kV Ajdovščina - Idrija
- RTP 110/20 kV Ajdovščina
- magistralni plinovod Koper - Mojstrana
- magistralni plinovod Vodice - Nova Gorica
- magistralni plinovod odcep Ajdovščina

2. Obvezna izhodišča, ki jih določamo s tem planom v občini
To so območja in omrežja, ki so pomembna za skladen dolgoročni razvoj občine in se jim namenska raba ne sme spreminjati:
- območja agrarnih operacij in večnamenskih zadrževalnikov
- gozdovi posebnega pomena
- opredeljene urbane in poselitvene površine
- varstvena območja (ožja in širša) vodnih virov in vodotokov
- območja naravne in kulturne dediščine
- območje cestnega omrežja in ostale gospodarske infrastrukture

10. člen

SKUPEN REGIONALNI RAZVOJ IN SODELOVANJE V REGIJI

Zaradi usklajenega demografskega in gospodarskega razvoja, infrastrukture, družbenih in oskrbnih dejavnosti, razvoja poselitve ter razreševanja skupnih ekoloških problemov bomo v regiji:
- usklajevali planske projekcije prebivalstva in delovnih mest
- povezovali posamezna podjetja, zlasti na področju razvojno-raziskovalnega dela, prenosa tehnologije in znanja
- skupno z občino Vipava uresničevali program vodnogospodarskega sistema Vipavske doline in urejanja kmetijskih zemljišč
- za zavarovanje naravnih vrednot in razvoj Trnovske planote bomo v sodelovanju z občino Nova Gorica izdelali krajinsko zasnovo tega območja
- uskladili razvoj vodovodnega sistema Hubelj in bodočega širjenja zajetja Vipava ter zgradili zajetje in vodovodne ter kanalizacijsko omrežje na Trnovski planoti, postopoma pa v vseh naseljih občine
- skupno s sosednjimi občinami načrtovali energetsko in prometno infrastrukturo
- razvijali tako omrežje naselij in oskrbnih dejavnosti, da bomo izboljšali dostopnost in izenačenost pogojev pri zadovoljevanju potreb prebivalstva.

11. člen

DRUŽBENI PLAN OBČINE AJDOVŠČINA

UREJANJE PROSTORA IN VARSTVO OKOLJA

1. Cilji v zvezi z urejanjem prostora in varstva okolja

Na področju urejanja prostora in varstva okolja bomo nadaljevali v preteklosti pričete aktivnosti za odpravo komunalnih, prometnih in ostalih problemov v prostoru. Na osnovi dolgoročnih usmeritev prostorskega plana in urbanistične zasnove bomo sprejeli potrebne prostorske izvedbene akte (v nadaljevanju: PIA) kot osnovo za operativno uresničevanje določil prostorske zakonodaje pri nadaljnjih posegih v prostor.
Za učinkovitejše uresničevanje usmeritev, ki bodo dogovorjene v PIA, bomo postopoma uveljavljali ukrepe na posameznih spremljajočih področjih, ki imajo svoj neposreden ali posreden odraz v urejenosti okolja. To so zlasti ukrepi na področju odprave motenj v okolju, substandardnih stanovanj in na področju stavbno-zemljiške politike. S slednjimi naj bi preprečili tiste razloge neskladnega prostorskega razvoja, ki izvirajo iz neusmerjenega prometa z zemljišči.
Varovali bomo okolje pred škodljivimi snovmi, spodbujali razvoj sodobnih, surovinsko in energetsko varčnih in čistih tehnologij ter načrtovali sanacijo tistih obstoječih tehnologij, ki povzročajo prekomerno onesnaževanje okolja. Zato bomo vse investicije, tako nove kot rekonstrukcije, preverjali že v fazi vključevanja v planske dokumente, podrobneje pa v fazi priprave investicijskega programa in PIA tudi s stališča vplivov na okolje. Za zmanjšanje onesnaženosti zraka bomo širili daljinsko ogrevanje v obstoječih naseljih.
Pri izdelavi PIA bo ustrezna pozornost posvečena uravnoteženi zastopanosti vseh interesov, skladno z njihovim družbenim pomenom, še zlasti pa uveljavljanju širših družbenih interesov glede smotrne rabe zemljišč pred ozkimi lokalnimi.
Pri izdelavi PIA bomo upoštevali naslednje usmeritve glede varovanja skupnih in splošnih interesov:
- opredelili in zavarovali lokacije za pomembne javne objekte in naprave
- načrtovali bomo odpravo komunalnih problemov in izgradnjo komunalnih naprav
- načrtovali bomo izboljšavo prometnih ureditev
- preverili bomo obremenitve okolja s strani možnih virov motenj ter načrtovali njihovo sanacijo.

12. člen

2. Prostorska organizacija dejavnosti in namenska raba na območjih, kjer so predvidene naloge v zvezi z urejanjem prostora

V skladu z dolgoročnimi usmeritvami prostorskega plana občine Ajdovščina so predvidene naslednje naloge v zvezi z urejanjem prostora:
- s PIA bodo podrobneje obdelane odločitve o graditvi, širini in prenovi naselij ter drugih posegov v prostor, ki so opredeljene v prostorskem planu
- PIA so prostorski izvedbeni načrti (zazidalni, ureditveni in lokacijski načrti) in prostorski ureditveni pogoji, ki urejajo posege na predelih izven območij prostorskih izvedbenih načrtov
- posegi v prostor na območjih zazidalnih načrtov, ki so bili sprejeti pred letom 1984 in so usklajeni s prostorskim planom občine, se bodo urejali s prostorskimi ureditvenimi pogoji.

V tabeli I so prikazani veljavni PIA in sprejete programske zasnove v obdobju od leta 1986 do 1995:

V tabeli II so prikazani PIA in prostorske strokovne podlage za območje občine Ajdovščina, planirane s prostorskim planom 1997

TABELA 1

I.PROSTORSKI IZVEDBENI AKTI, V OBDOBJU 1986-1995	POSEG V VRSTA POSEGA V PROSTOR	FAZNOST V POSTOPKU SPREJEMANJA PIA	DATUM OBJAVE	IZVEDOVALEC	SOGLASODAJALCI PPGOJDEAJALCI
ZAZIDALNI NAČRTI
1. VRH DRGA-COL	stan.gradnja	izvajanje	5/88	RPC Idrija Ajdovščina	Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami
2.LOG-BUDANJE	ind.stan.grad.		9/88	RPC Idrija Ajdovščina	Uprava za civilno obrambo, Ministrstvo za notranje zadeve, Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1/b,
3.OBRTNA CONA-PRI AJDOVŠČINA	grad.za proizv.	izvajanje	1/88	RPC Idrija	Uprava za varstvo narave, Zavod za gozdove Slovenije Območna enota Tolmin
4.GRIVČE II-AJDOVŠČINA	Nadomeščen z GRIVČE II	Uradno glasilo 17/96			Elektro Slovenije, p.o. javno podjetje za prenos, nakup,prodajo, uvoz in izvoz električne energije,
5.AVTOBUSNA POS. AJDOVŠČINA	posl.stan.objekt	v izvajanju	2/90	PA PROSTOR	Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo elek. energije, Telekom Slovenije
6.SERVISNA CONA IN ODLOK O SPREM. INDOPOL. ZN SER. CONA AJDOVŠČINA	Ur. gl.7/90 in 2/93 - nadomeščen bo s sprejetjem dopolnitev PUP-a na podlagi	programske zasnove za Obrtno cono IIIA			Cestno podjetje Nova Gorica, Komunalno stanovanjsko podjetje, Slovenske železnice,Geoplin
7. RIBNIK - SB II AJDOVŠČINA	večst.družb. grad.		3/91	RPC Idrija Ajdovščina	Zveza lovskih družin Gorica, Ribiška zveza Slovenije, Zavod za ribištvo
8.OBRTNA CONA III		delna izvedba	3/91	PROJEKT d.d.	KS Ajdovščina, KS Cesta, KS Dolga Poljana,
9.OBRTNA CONA BATUJE	proizv.Stan.grad	nadomeščen bo s sprejetijem dopolnitev Pup-a, na podlagi programske zasnove, ki je veljala za ZN Obrnta cona Batuje	10/87	RPC Idrija Ajdovščina	KS Lokavec, KS Otlica-Kovk, KS Planina, KS Predmestje, KS Ustje, KS Vipavski Križ, KS Žapuže, KS Šmarje,
10.MIŠJE BRDO- DOBRAVLJE	ind.stan.grad.	programska zasnova	10/87		KS Batuje,KS Col, KS Črniče, KS Gorjače, KS Malovše
11. ČRNIČE	ind.Stan.grad.	programska zasnova	10/87		KS Selo, KS Vrtovin,KS Brje, KS Dobravlje
UREDITVENI NAČRT					KS Kamnje-Potoče, KS Skrilje, KS Stomaž
1.KAMNOKOP AVŽLAK	odprti kop	razveljavljena programska zasnova bo nadomeščena s programsko zasnovo, ki bo vključevala vse z zakonom zahtevane strokovne podlage	10/88, 1/90		KS Velike Žablje, KS Gaberje, KS Budanje
2.STARI MLIN	centralne dejavnosti	delno spremenjena programska zasnova	1/90
LOKACIJSKI NAČRT
1.LIPA-POKOP.- OBVOZNICA	ureditve.obvoz.	izvajanje	6/90	Atelje za projektiranje Ajdovščina
2.LAVRIČEVA ULICA	širitev povez.ceste		2/90	Projekt Nova Gorica
3.HITRA CESTA ODSEK VIPAVA-SELO	izgradnja hitre ceste	predlog	Ur.l. RS št. 46/96	PA Prostor
PROSTORSKO UREDITVENI POGOJI
1.ODLOK O PUP-ih V OBČINI AJDOVŠČINA ODLOK O SPREMEMB. IN DOPOL.ODLKA O PUP-ih v OBČINI AJDOVŠČIAN	splošni pog. za posege v prostor		1/88,11/93	Občina Ajdovščina
2.POSLOVNI CENTER	poslovni cente Ajdovščina	Nadomeščen bo s sprejetjem dopolnitev PUP-a, na podlagi programske zasnove Poslovni center	11/93	Občina Ajdovščina
3.VOJAŠČNICA SREČKO KOSOVEL	poslovno stanovanjska zazidava	programska zasnova	2/93	Občina Ajdovščina
4.OBHODNA POT CASTRA	obhodna pot	programska zasnova	11/93	Občija Ajdovščina

TABELA 2

PROSTORSKI INVEDBENI AKTI IN STROKOVNE PODLAGE PREDVIDENE S PROSTORSKIM PLANOM V LETU 1997

NASELJE IN OBMOČJE	VRSTA POSEGA V PROSTOR	NAČRT,ETAPA POSEGA	SOGLASODAJALCI POGOJEDAJALCI
AJDOVŠČINA - OBRTNA CONA	proizvodno servisna zazidava	programska zasnova za PUP	Zdravstveni inšpektorat RS, Inšpektorat RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami,
AJDOVŠČINA- INDUSTRIJSKA CONA	proizvodno servisna zazidava	programska zasnova za PUP	Uprava RS za varstvo narave, Vojkova 1/b, Uprava za var. narave, Zavod za godzove Slovenije, Območna enota Tolmin,
AJDOVŠČINA- POD OBVOZNICO	parkirišča in spremljajoči servisni objekti	izdelava zazidalnega načrta in tehnične dokumentacije	Elektro Slovenije, p.o.javno podjetje za prenos, nakup, prodcajo, uvoz in izvoz električne energije
AJDOVŠČINA -VOJAŠNICA SREČKO KOSOVEL	izgradnja stanovanjsko servisne soseske	zazidalni načrt za zahodni del, na podlagi programske zasnova 2/93	Elektro Primorska, javno podjetje za distribucijo ele. energije,Telekom Slovenije, Cestno podjetje Nova Gorica
AJDOVŠČINA-VOJAŠNICA SREČKO KOSOVEL	prenova in dopolnitve obstoječe zazhidave	PUP - za osrednji del, na podlagi programske zasnove 2/93	Komunalno stanovanjsko podjetje, Slovenske železnice, Geoplin, Zveza lovski družin Gorica, Ribiška zveza Slovenije,
AJDOVŠČINA-STARI MLIN	prenova objekta z večnamensko kulturno dvorano in spremljajoče dejavnosti	ureditveni načrt, na podlagi spremenjene programske zasnove	Zavod za ribištvo, KS Ajdovščina, KS Cesta, KS Dolga Poljana, KS Lokavec, KS Otlica-Kovk, KS Planina
AJDOVŠČINA-CESTA 5. MAJA	komunalna oprema in parkirišča	programska zasnova za PUP	KS Predmeja,KS Ustje, KS Vipavski križ, KS Šmarje,
AJDOVŠČINA POSLOVNI CENTER	poslovno stanovanjska zazidava	programska zasnova za PUP, nadomešča ZN Servisna cona in dopolnitve ZN SC	KS Podkraj, KS Col, KS Batuuje, KS Črniče, KS Gojače, KS Malovše, KS Selo, KS Stomaž, KS Velike Žablje,KS Gaberje
AJDOVŠČINA NA RUSNAH	za kmetijsko in poslovno dejavnost	programska zasnova za PUP	KS Budanje, KS Vrtovin, KS Brje, KS Skrilje. Izdelava posebnih strokovnih podloa za bodočo spremembo namenske rabe zemljišč (za naslednjo spremembo plana) in posebnih strokovnih podlag znotraj območij stavbnih zemljišč, ki se urejajo na podlagi spremembe PUP-a

OBMOČJE CELOTNE OBČINE, RAZEN OBMOČIJ KI SO POKRITA S PIN-1	posamezni posegi ali funkcionalno zaokroženi sklopi	sprememba in dopolnitev Odloka o PUP-ih
AJDOVŠČINA NAD BIZJAKI IN OB GRIVČAH	strnjena stanovanjska gradnja	izdelava strokovnih podlag (ranljivost ...) ki bodo proučile možnost za realizacijo gradnje in izdaleve programske zasnove
BATUJE - OB CESTI	stanovanjska gradnja	izdelava strokovnih podlag (raziskav,idejnih rešitev..:) usklajevanje in uskladitev navzkrižnih interesov s prostorom, izdelave programske zasnove
BUDANJE - NAD GRIVO	strnjena stanovanjska gradnja	izdelava strokovnih podlag (raziskav, idejnih rešitev..) usklajevanje in uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru, izdelava programske zasnove
ČRNIČE - ZAHOD	izgradnja obrtno-servisne cone	izdelava strokovnih podlag in idejnih zasnov za izdelavo skupinske lokacijske dokumntacije
LOKAVEC- PRI BITOVI	strnjena stanovansjka gradnja s spremljajočimi servisnimi dejavnostmi	izdelava strokovnih podlag in idejnih zasnov za izdelavo skupinske lokacijske dokumentacije
GOJAČE - ČRNIČE- REDEŽI	določitev stavbnih zemljišč in dopustnih posegov	izdelava strokovnih podlag (raziskav, idejnih rešitev..) usklajevanje in uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru, izdelava programske zasnove
PREDMEJA - TIHA DOLINA	določitev stavbnih zemljišč in dopustnih posegov	izdelava strokovnih podlag (raziskav, idejnih rešitev...) usklajevanje in uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru, izdelava programske zasnove
PLAČE	sekundarno bivališče	programska zasnova za PUP
ŠMARJE POD VASJO	izgradnja obrtno-servisne cone, strnjena stanovanjska gradnja s kmetijskimi objekti	izdelava strokovnih podlag in idejnih zasnov za izdelavo skupinske lokacijske dokumentacije
AVŽLAK KAMNOKOP	sanacija kamnokopa	izdelava strokovnih podlag, uskladitev navzkrižnih interesov v prostoru, izdelava programske zasnove, ki bo osnova za sprejetje ureditvenega načrta

3. Varstvo naravne in kulturne dediščine

Pri varovanju naravne in kulturne dediščine uporabljamo elaborat, ki ga je izdelal Zavod za varstvo naravne in kulturne dediščine. V elaboratu je sistematično evidentirana in sistematizirana vsa kulturna dediščina, predlagani pa so tudi načini varovanja.
Vsebina elaborata bo služila kot strokovna osnova pri izdelavi prostorskih izvedbenih načrtov ter skupaj z Odlokom o razglasitvi kulturnih in zgodovinskih spomenikov, pravilno usmerjala razne posege.

4. Varstvo in izboljšanj okolja

Izdelati in voditi moramo kataster onesnaževalcev vodotokov ter popisati vse vrste posebnih odpadkov, ki nastajajo v občini.
Osnovno vodilo pri sanaciji virov onesnaževanja je sprememba tehnološkega postopka. Kjer zamenjava tehnologije ni možna, so nujni drugi načini reševanja, posebno montaže dodatnih naprav za čiščenje.
Da bi se izognili negativnim vplivom, ki bi jih lahko imela nova investicija oziroma sprememba tehnološkega postopka na okolje, bomo pred pridobitvijo potrebnih dovoljenj zagotovili strokovno ekološko presojo, kjer zakonodaja to zahteva.
Sprejeli bomo Odlok o zaščiti vodozbirnih območij vodnih virov ter vse predpisane ukrepe tudi dosledno izvajali. S tem je povezan poostren nadzor nad izvajanjem ukrepov ter ostrejša in doslednejša kaznovalna politika.
Vzporedno z izvajanjem pravilnega ravnanja z nevarnimi snovmi moramo še nadalje razvijati protipožarno zaščito ter organizacijo interventnih akcij za primere ekoloških nesreč.
Poleg predvidenih nalog se bomo vključili tudi v skupne naloge na območju regije in republike. Med take večje naloge spada predvsem organizacija primernega odstranjevanja nevarnih odpadkov na celotnem območju Slovenije, sanacija in varstvo vodotoka Vipave in njenih pritokov ter podzemnih voda na Krasu.

13. člen

5. Območja, na katerih je na podlagi splošnega interesa predvidena razlastitev nepremičnin

Ob upoštevanju nosilcev planiranja bo potrebno za določene posege v prostor ugotoviti splošen interes in nepremičnine razlastiti.
Ti posegi so na naslednjih območjih:
- preko zemljiške parcele 511/4, k.o. Batuje je predvidena ureditev dovozne poti k stanovanjskemu bloku - list PKN Komen 8
- parcele 307, 314/2 in 2668 v k.o. Lokavec so opredeljene za centralne dejavnosti krajevne skupnosti
- pri urejanju vodotokov bo Vodnogospodarsko podjetje posegalo v najožji obrežni pas, zaradi dostopov in samega urejanja struge. Izvršna bodo dela na potokih:

Repetinovec - po idejnem načrtu št. proj. 19/85

Grajšek - po idejnem načrtu

ureditev odvodnjavanja zahodnega predela Ajdovščine - po idejnem proj. št. proj. 952/84-C

za gradnjo vodovodnih objektov so planirani naslednji posegi:

Ajdovščina pri hidroelektrarni na parc. št. 1002/39, k.o. Ajdovščina

Slejkoti na parc. št. 1569/3 in 34/4, k.o. Šturje

Lokavec na parc. št. 211/8, k.o. Lokavec

Dobravlje na parc. št. 556/4, k.o. Skrilje

Velike Žablje na parc. št. 1329, k.o. Velike Žablje

Batuje na parc. št. 1510/4, k.o. Batuje

objekti IV. in V. etape vodovoda Planina - Šmarje

- nova dovozna cesta med platojema pekarne in skladiščem - po idejnem projektu št. 1227/85
- parc. št. 547 v k.o. Batuje za širitev ob pokopališču
- funkcionalno zemljišče za nemoten razvoj OŠ Dobravlje, ki vključuje parc. št. 554/2
- parcele, ki posegajo v predvideno ureditev Lavričeve ceste in cesto IX. korpusa v Ajdovščini po izdelanem načrtu
- zaradi širitve pokopališča v Ajdovščini bo potrebno podaljšati letališko stezo na parc. št. 1151, 1153, 1155/2, 1154/2 in 1157, vse v k.o. Lokavec. V komasacijski odločbi Lokavškega polja navedene parcele odgovarjajo parc. št. 2909, 2883, 2884, 2905, 2906, 2928, 2929, 2930, 2931, 2900 in 2901, vse v k.o. Lokavec, par. št. 4/4, 4/2 k.o. Col za razširitev šole.
- zaradi vzdrževalnih del na magistralni cesti M 10-5 na odseku 346 Ajdovščina - Selo od km 7 + 260 do km 9 + 595 in na odseku skozi Potoče: Odsek skozi Potoče
- del parcele št. 1191/1, k.o. Kamnje, stavbišče, po komasacijski odločbi parc. št. 2477, vinograd 3 v izmeri 101 m2 in parc. št. 2475, dvorišče v izmeri112 m2
- del parc. št. 1268/1, njiva, po komasacijski odločbi parc. št. 2474, sadovnjak 4, v izmeri 136 m2
- del parc. št. 2187/1, njiva 4, po komasacijski odločbi parc. št. 2383, njiva 4, v izmeri 44 m2
- del parc. št. 142, stanovanjska stavba, gospodarsko poslopje, dvorišče, po komasacijski odločbi parc. št. 2382, v izmeri 36 m
- del parc. št. 2187/9, po komasacijski odločbi parc. št. 2381, travnik, v izmeri 100 m2
- del parc. št. 2189/5, travnik 4, vl. št. 943, po planu občine stavbno zemljišče v izmeri 68 m2
- del parc. št. 146, stavba s hišo in dvoriščem, vl. št. 890, k.o. Kamnje v izmeri 3 m2
Odsek Potoče - Selo:
- parc. št. 2372, 2372, 2370, 2368, 2282, 2411, 2281, 2280, 2278/1, 2277, 2191/2, 2195, 2194/1, 641, 621, 2582, 2554, 2553, 2554 in 2552 vse v k.o. Kamnje - Vrtovin
- parc. št. 2276, 2271, 2270, 2269, 2268, 2267, 2266, 2251, 2250, 2249, 2247, 2248/2, 2248/1, 2246, 2225, 2226/1, 2227, 2224, 2223, 2222, 2221, 2220, 2219, 2218/2, 2218/1, 2217, 2216, 2215, 2205, 2193, 430/2, 437/2, 436/1, 449, 452, 450, 483, 503, 512, 515, 519, 514, 516/2, 723/128, 723/127, 723/125, 723/123, 576/2, 575/1, 574/2, 573/2, 573/1, 2535, 2551, 2550, 2548, 2547, 2546, 2544, 2543, 2542, 2541, 2540, 2539, 2526, 2525, 680/1, 341/3, 341/2, 340, 270/1, 249/1, 71/4, 152/2, 71/3, 71/2, 152/1, 428, 470/1, 473, 477, 506, 509/2, 509/3, 510, 521/2, 511, 520, 559, 564/1, 564/2, 565, 566, 567, 564/1, 565/2, vse v k.o. Vrtovin
Odsek Ajdovščina - Selo (M 10-5/346):
- parc. št. 71/2, 152/1, 253, 254, 256, vse k.o. Vrtovin
- parc. št. 428, 430/2, 436/1, 437/2, 449, 450, 452, 473, 474, 477, 483, 502, 506, 509/2, 509/3, vse k.l. Gojače
Zaradi komunalne izgradnje Obrtne cone v Ajdovščini (ceste in kanalizacije) na osnovi izdelane lokacijske dokumentacije pod št. 67-2/91 Projekt Nova Gorica:
- parc. št. 1070/526, 1070/531, 1070/532, 1070/533, 1070/530, 1070/527, 1070/152, 1070/529, 1070/528, 1070/538, 1070/539, 1070/542, 1070/537, 1070/162, 1070/570, 1070/569, 1070/541, 1070/568, 1070/559, 1070/557, 1070/538, 1070/561, 1070/260, 1070/581, 1070/257, 1070/524, 1070/519, 1070/256, 1070/255, 1070/505, 1070/332, 1070/525, 1070/331, 1070/334, 1070/368 , 1070/523 vse k.o. Vipavski Križ
- parc. št. 389/6, 389/2, 389/1, 388, 386, 387, 425 vse k.o. Ajdovščina
Istočasno se ugotovi družbeni interes za prenos že zgrajene asfaltirane ceste v javno dobro do obrtnih delavnic, ki poteka preko parc. št. 396, 399, 398, 397, 395, 393 in 391 v k.o. Ajdovščina
Za izgradnjo zadrževalnikov na potokih Vrnivec, Košivec, in Vrtovinšček so planirani posegi na naslednje parcele (v skladu s Predlogom za izgradnjo akumulacij na območju Zgornje Vipavske doline):
- zadrževalnik KOŠIVEC, parc. št. 555, 562, 564/1, 564/2, 913, 914, 915, 917, 918, 919, 921/1, 922, 923/1, 923/2, 924/1, 924/2, 925, 926, 928/1, 929, 930, 931, 933, 934, 935 936/1, 936/2, 937, 938, 942, 943, 944/, 944/2, 945, 959/1, 959/2, 946, 947, 949, 950, 951, 952, 954, 957/3, 957/4, 958, 960, 964/2, 964/3, 987, 988, 996, 998/1, 988/2, 1004, 10054, 1007, 1008, 1009/1, 1009/2, 1010, 1011/1, 1011/3, 1018, 1020, vse k.o. Kamnje
- zadrževalnik VRNIVEC, list PKN Ajdovščina 2, parc. št. 387, 393, 398/1, 398/2, 399/2, 399/3, 449, 450/1, 450/2, 450/3, 452/1, 454, 455, 461/3, 461/2, 463, 464, 472, 475, 476, 478, 479, 481/2, 3017, vse k.o. Lokavec in 969/1, 969/2, 1088, 1094, 1095, 1096, 1097, 1098/1, 1099/1, 1122, 1125, 1126/1, 1126/2, 1127, 1129, 1130, 1131, 1132/1, 1132/2, 1132/3, 1135/2, 1136/2, 1136/3, 1137, 1151, 1152/2, 1153, 1154, 1157, 1158, 1159, 1160, 1161, 1170, 1171, 1172, 1173, 1174, 1175, 1245, 1246, 1371, 1373, vse k.o. Stomaž.
Dopolnitev člena 13, poglavja 5. območja, na katerih je na podlagi splošnega interesa predvidena razlastitev nepremičnin:
V naselju Col se posebej navedejo parc. št. 311/1, 2, 310/1,2,3 in 312/1,2 k.o. Col, ki se nahajajo v območju ZN Vrh drag za potrebe dostopov in ureditve športno rekreacijskih površin za KS Col.
Parc. št. 132 k.o. Col, ki se nahaja ob pokopališču pa se nameni za razširitev pokopališča.
Zaradi rekonstrukcije regionalne ceste Kalce-Col, se na odseku od km 11,03 do km 11,28 predvidi nujne minimalne posege ob obstoječi cesti na naslednjih parcelah: 6450, 322/7, 353, 354 in 343/1 k.o. Podkraj. K rekonstrukciji obstoječe ceste je pridobljeno soglasje ZVNKD z dne 21.03.1997 in soglasje KS Podkraj.

PROGRAMSKE ZASNOVE

14. člen

1. ZAZIDALNI NAČRT - VRH DRAG - COL

(objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 5/88 - v fazi izvajanja

1.1. Ureditveno območje meri cca 3,6 ha in je omejeno na vzhodu z regionalno cesto Ajdovščina -Godovič, na jugu s športnim igriščem, na severu s stanovanjskimi objekti ter na zahodu s travnikom
1.2. Organizacija dejavnosti v območju
Na območju je predvidena gradnja individualnih stanovanjskih objektov ter pomožnih gospodarskih objektov za spravilo kmetijske mehanizacije in orodja ter delavnice za mirno obrt.
1.3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih
V območju je predvidena gradnja 27-ih visoko pritličnih ali enonadstropnih objektov, stanovanjskih hiš, zaradi zahtevnega reliefa je mogoče doseči nizko gostoto pozidave in sicer 40-50 preb/ha.
1.4. Zasnova prometnega omrežja
- območje povezujeta dve dostopni cesti za motorni promet, širine 4 m, za nemoten promet so predvidena obračališča, ter utrjene površine pred stanovanjskimi hišami
- peš promet: peš poti so predvidene ob cestah, predvidene so še dodatne peš povezave proti centru in avtobusni postaji
1.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: zbiranje odpadne vode je predvidena v individualnih nepropustnih greznicah na izpraznjevanje, ki se bodo kasneje ob izgradnji kanalskih zbiralnikov priključile na fekalno kanalizacijo in čistilno napravo
- vodovod: predvideno je napajanje iz rezervoarja 2 na Markovem hribu. Za višje ležeče objekte bo potrebno vgraditi naprave za povečevanje tlaka
1.6. Energetika
- ogrevanje: predvideno je individualno ogrevanje na trda goriva. Preko območja poteka DV 35 KV Hubelj - Idrija na lesenih portalih. Zaradi zaščite koridorja bo na petih parcelah gradnja začasno nemogoča.
- električna energija: dovajala se bo iz obstoječe TP 10/0,4 KV s kablom ob robu koridorja DV 35 KV. Dodatno priključevanje, poleg predvidene pozidave ne bo možno, saj bo napeljava polno izkoriščena.
- javna razsvetljava: predvideno je razsvetljevanje s svetilkami na fasadah ob glavni cesti ali s svetilkami na ustreznih drogovih
1.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Z družbenim planom je območje predvideno za stanovanjsko gradnjo, ki upošteva vse dane elemente reliefa, posebnosti klime in vegetacije ter ohranja kontinuiteto značilnosti širšega območja. Dopuščeno je postopno dograjevanje k stanovanjskim hišam s pomožnimi gospodarskimi poslopji in delavnicami za mirno obrt.
S tem bi dosegli strnjenost, kar je značilnost tradicionalnega tipa pozidave v starem delu Cola.
1.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Objekti so visokopritlični ali enonadstropni, tlorisni gabariti se prilagajajo reliefu. Možna je tudi gradnja terasaste hiše v treh etapah, po predhodnem soglasju k projektu, zaradi specifičnosti terena.
1.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
V območju najbolj izstopa večja skupina borovcev na severozahodnem delu, ki s svojo temno zeleno barvo predstavlja primerno oblikovano ozadje predvideni pozidavi in jo ohranja tudi kot zaščito pred vetrom
1.10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja
Predvidena je gradnja v dveh fazah in sicer v prvi fazi 16 stanovanjskih hiš v zgornjem delu, v drugi fazi pa 11 stanovanjskih hiš v spodnjem delu zazidalnega območja.

15. člen

2. ZAZIDALNI NAČRT LOG - BUDANJE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 9/88 - v fazi izvajanja)

2.1. Ureditveno območje Log - Budanje meri cca 1,5 ha in obsega zahodni del zaselka Log severno od magistralne ceste Vipava - Ajdovščina
2.2. Organizacija dejavnosti v območju
Pretežno pozidano območje z individualnimi enonadstropnimi objekti je namenjeno stanovanjski gradnji, po idejnih zasnovah hiše, ki je sestavni del akta.
2.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
V območju je predvidena gradnja 17 stanovanjskih enodružinskih hiš, delno v nizu, delno prostostoječih, možna je dozidava gospodarskih objektov za potrebe kmetijstva
2.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavno cestno omrežje predstavljajo obstoječe ceste, na katere se navezujejo predvideni dovozni odseki
- peš promet: predviden je enostranski pločnik ob glavni cesti
- PTT promet: glavni telefonski odvodi bodo priključeni na telefonski razdelilec KR Budanje, kabelska mreža bo v zemlji, posamezni priključki pa so lahko tudi samonosilni, Predvideti je treba dopolnitev primarnega kabla iz Vipave, da se omogočijo telefonski priključki
2.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: na območju je predviden ločen sistem kanalizacije in sicer, meteorna kanalizacija bo speljana v potok, primarni kanali fekalne kanalizacije bodo speljani v povezovalni kanal Vipava - A čistilna naprava. Do takrat je potrebno predvideti nepretočne greznice
- vodovod: območje se bo priključilo na obstoječi vodovod z ustreznim dodatnim omrežjem
2.6. Energetika
- elektrika: območje se napaja iz TP Log 1, dodatna obremenitev bo zahtevala zamenjavo sedanjega transformatorja z enoto 250 KVA ter zamenjavo obstoječih vodnikov
- javna razsvetljava: predvidena je s svetilkami na fasadah ob glavni cesti oziroma na kandelabrih v betonskih temeljih
2.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje
Budanje predstavljajo lokalno oskrbno središče za lastne zaselke in delno tudi za sosednja naselja med Vipavo in Ajdovščino. S predvideno gradnjo je potrebno doseči večjo gostoto obstoječe neracionalne gradnje, ki po obsegu tvori dolinski najobširnejši zaselek Log.
2.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje
Oblikovanje objektov naj se prilagaja obstoječim gabaritom, to pomeni največ P + 1 in je podrejeno krajevnim značilnostim - obliki sestavljive vipavske hiše
2.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Območje nima izrazitih krajinskih značilnosti, potok Šumljak z zajezitvijo postane glavna krajinska značilnost območja
2.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise ter pogoje pristojnih soglasodajalcev
2.11. Zasnova zaporednosti gradnje
Zaradi obsega gradnje je predvidena ena faza.

16. člen

3. ZAZIDALNI NAČRT - GRIVČE II.

3.1. Ureditveno območje meri cca 3 ha in j omejeno na severovzhodu z Grivčami, na jugovzhodu z zazidalnim načrtom Grivče 1, na zahodu z obstoječo zazidavo in na severu s kmetijskimi površinami. Ureditveno območje se spreminja tako, da se doslej določeno območje zmanjša, območje, ki ni zajeto v programski zasnovi za ZN Grivče II se ureja na podlagi PUP-a.
3.2. Organizacija dejavnosti v območju
Površina je namenjena stanovanjski individualni gradnji
3.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu
V območju je predvidena gradnja v razmerju cca 75% prostostoječe stanovanjske hiše in cca 25% vrstne - terasaste hiše, skladno z dispozicijo. S pozidavo je treba doseči gostoto vsaj 70 preb/ha.
3.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: vertikalna povezava na vzhodnem območju je predvidena kot navezava na cestno omrežje ZN Grivče 1. faza, zato se v tem delu delno spreminja obstoječi zazidalni načrt
- peš promet: potrebno je predvideti enostranski pločnik ob glavnih dostopnih cestah ter upoštevati obstoječe peš poti krajše povezave območja s centrom
- PTT promet: potrebno je predvideti ustrezno omrežje, priključitev pa bo možna šele po razširitvi centrale
3.5. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
- kanalizacija: predvideti je potrebno ločeno kanalizacijsko omrežje z navezavo na zbirni kanal proti čistilni napravi
- vodovod: območje se bo oskrbovalo iz vodovoda Hubelj, upoštevati je treba pogoje Goriških vodovodov.
- ogrevanje: potrebno je predvideti individualno ogrevanje ter navezavo na daljinsko ogrevanje iz industrijske cone oziroma skupne kotlovnice
- elektrika: območje se bo oskrbovalo iz obstoječega električnega omrežja
3.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Zaradi strmih naklonov je celotno območje vedutno izpostavljeno. Terenu je potrebno prilagoditi gabarite, samo oblikovanje objektov pa naj upošteva tradicionalne elemente. Maksimalni višinski gabarit je P + 1.
3.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Posebno pozornost je potrebno posvetiti odnosu zaselka Grivče in nove pozidave, ki bo v bodoče prevladala.
3.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja
Območje ni izpostavljeno motečim vplivom, največ pozornosti je potrebno posvetiti zaščiti pred burjo ter orientaciji - izkoristiti osončenost
3.9. Zasnova zaporednosti gradnje
Zaradi velikosti območja je potrebno predvideti večfazno poseganje v območje.

17. člen

4. OBRTNA CONA - BATUJE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)

4.1. Ureditveno območje meri cca 3 ha in je omejeno na severu z rezervatom predvidene hitre ceste Razdrto - Vrtojba, na jugu z obstoječo zazidavo Batuj, na zahodu s poljsko potjo Batuje - Črniče, na vzhodu z melioracijskim kompleksom Selo.
4.2. Organizacija dejavnosti v območju
V območju so predvidene naslednje dejavnosti: avtoličarstvo, globinska zaščita avtomobilov, izdelovanje drobnih kovinskih izdelkov, spravilo kmetijske mehanizacije, servisiranje, izdelovanje cementnih izdelkov, kamnoseštvo in šest stanovanj.
4.3. Kapaciteta območja po predvidenem programu
- stanovanjski objekti na zahodnem delu območja visokopritlični in do P + 1, obrtno proizvodni objekti skupaj s stanovanjskimi objekti in obrtno proizvodni objekti.
4.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: primarna napajalna cesta predstavlja nadaljevanje obstoječe ceste mimo obrata Lipa in poteka do stanovanjskih objektov. Vozišča morajo biti prilagojena predvidenim prometnim obremenitvam.
- peš promet: urejen je z enostranskim pločnikom ob glavni komunikaciji
- PTT promet: potrebno je predvideti zemeljski kabel od ATC do novega kompleksa, kakor tudi razvod v podzemni izvedbi
4.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: predviden je mešan sistem kanalizacije. Izpust fekalne kanalizacije je predviden v potok, vendar po predhodnem čiščenju. V prvi fazi je treba predvideti individualne greznice, celotno kanalizacijsko omrežje bo povezano na skupno čistilno napravo v širšem območju
- vodovod: predviden je priključek na obstoječi cevovod za stanovanjske hiše
Potrebno je predvideti kompleksno reševanje pomanjkanja vode, kar pomeni rekonstrukcijo hubeljskega vodovoda.
4.6. Energetika
- električna energija: predvidena je nova transformatorska postaja ob dovozni cesti, vsi izvodi so predvideni z zemeljskimi kabli
- javna razsvetljava: predvidene so svetilke ob glavnih komunikacijah
- ogrevanje: predvideno je individualno ogrevanje na trda goriva
4.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje
Degradirano območje bivše gramoznice bo s pozidavo predstavljajo urbano strukturo kot povezavo med vasjo in odprto krajino.
Objekti naj bodo maksimalno P + 1, pri oblikovanju je upoštevati tradicionalne elemente ter atrije. Več pozornosti je posvetiti vzhodnemu robu območja.
4.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje
Pri oblikovanju zunanjih površin je potrebno doseči čim večjo zazelenitev neželenih pogledov, kar hkrati pomeni zaščito pred hrupom in vetrom
4.9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja
Predvideno je enofazno urejanje.

18. člen

5. ZAZIDALNI NAČRT RIBNIK SB-2 (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 3/91)
5.1. Ureditveno območje meri cca 4,5 ha in je omejeno na severovzhodu z domom starejših občanov, na vzhodu z zelenimi površinami, na jugozahodu z magistralno cesto Ajdovščina - Vipava ter na severozahodu z dostopno cesto v stanovanjsko sosesko.
5.2. Organizacija dejavnosti

Površina je namenjena pretežno blokovni gradnji in spremljajočim centralnih dejavnostim. V bodočo ureditev naj bo vključena tudi zelena površina jugovzhodno od območja (zelene, vrtne površine).

5.3. Kapaciteta območja po novopredivdenem programu

Celovito območje naj bo razdeljeno na kareje. Prvi kare naj obsega štiri - pet objektov, ter 8 - 12 stanovanj v posameznem obje

ktu.

Javni program naj se nameni v pritličju objektov. Gostota prebivalcev mora dosegati 150 preb/ha.

5.4. Zasnova prometnega omrežja
- območje se navezuje na primarno cestno omrežje po obstoječi cesti, omogočiti je potrebno čimbližji dostop do vhodov
- mirujoči promet: zaželjena je čim manjša koncentracija parkirišč na enem mestu
- peš promet: glavne peš poti je potrebno predvideti ob dostopnih cestah z ustreznimi pločniki. Znotraj mirnih - javnih površin je potrebno zagotoviti javne in smiselne peš poti.
- urgentni dovoz: omogočiti je treba dovoze za urgenco do vseh objektov
- PTT promet: potrebno je predvideti podzemno telefonsko kabelsko omrežje za potrebe novih objektov
5.5. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
- kanalizacija: objekti bodo navezani na obstoječe kanalizacijske zbiralnike mešanega sistema
- vodovod: območje ob navezano na obstoječi vodovod
- ogrevanje: celotna stanovanjska soseska se bo v bodoče navezala na skupno kotlarno, ali pa na industrijsko cono, poleg tega morajo objekti imeti možnost klasičnega ogrevanja
- plin: upoštevati je treba tudi možnost priključitve na plinovod
- elektrika. območje bo navezano na obstoječe omrežje, predvidena je zgraditev TP na že obstoječi lokaciji
5.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Prostor, predviden za gradnjo

, naj pomeni vsebinsko kot oblikovno nadaljevanje oziroma zaokrožitev že obstoječe stanovanjske gradnje. Tvorbi atrijev in polatrijev naj se omogoči zavetje ter javen ali poljavne prostore, ki bodo bližje merilu tudi v izrazito mestnem okolju.

Z mešanjem j

avnega programa je potrebno preseči spalni značaj tovrstnih objektov.

Etažnost objektov je maksimalno P + 3 + M, izražati morajo mestnost. Večjo pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju stavb proti glavni dovozni cesti za Ribnik, oziroma vogala pri križišču.

5.7. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

S hortikulturno ureditvijo je potrebno doseči značaj mestne ulice (glavne dostopne ceste). Vzhodni rob je oblikovati kot stranico poljavnega mirnega zelenega območja (povezava s trajno nezazidano cezuro med Žapužami

in mestom)

5.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega in delovnega okolja

V območju ni izvorov prekomernih motenj, glavni vir hrupa je glavna magistralna cesta, glavni vir neugodnih klimatskih razmer pa je burja, zato j potrebno upoštevati izkušnje t

er pravilno orientirati objekte.

5.9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja

Dispozicijsko je treba urediti celotno območje, omogočiti pa fazno gradnjo za eno srednjeročno obdobje.

19. člen

6. ZAZIDALNI NAČRTI MIŠJE BRDO - DOBRAVLJE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)
6.1. Ureditveno območje meri cca 4,8 ha in je na vzhodu omejeno z opuščenim kamnolomom, na zahodu z vaško cesto proti Kukamnjam, na jugu s pozidavo ob magistralni cesti in na severu s poraščenim območjem Mišjega brda.
6.2. Organizacija dejavnosti v območju

Nepozidano območje je namenjeno individualni stanovanjski gradnji ter šolski dejavnosti.

6.3. Kapaciteta območja po novo predvidenem programu

V območju je predvidena gradnja visokopritličnih ali enonadstropnih stanovanjskih objektov. Predvidena gostota je 50 preb/ha. Za šolsko dejavnost je potrebno predvideti površine v izmeri cca 1 ha kot razširitev obstoječe lokacije.

6.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavna prometna povezava za območje bi potekala od avtobusne postaje po obstoječi cesti priti Kamnjam. Osnovna povezovalna komunikacija naj bi potekala v smeri vzhod - zahod v smeri plastnic.
- peš promet: potrebno je predvideti ustrezne pločnike ob glavnih komunikacijah, poleg teh predvideti tudi prečne peš povezave.
- PTT promet: predvideti je potrebno kabelsko omrežje za novograditelje, priključitev pa bo možna šele po predhodni razširitvi telefonske centrale v Dobravljah.
6.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: območje bi se lahko priključilo na del zgrajene kanalizacije ob magistralni cesti, upoštevati je treba, da se ta kanalizacija izlije brez vsakega čiščenja v potok Skrivšek
- vodovod: območje se bo priključilo na glavni odcep za Dobravlje in Male Žablje
6.6. Energetika
- elektrika: možno je napajanje z električno energijo iz trafopostaje, predvideti je potrebno dopolnitve obstoječega prostozračnega omrežja
- javna razsvetljava: potrebno je predvideti najprimernejši način razsvetljevanja ob glavnih komunikacijah
6.7. Usmeritve za urbanistično oblikovanje

Dobravlje predstavljajo območno oskrbno središče, na katerega gravitira cca 3200 prebivalcev. S strnjeno individualno pozidavo na pobočju Mišjega brda, bi ustvarili možnost za razvoj naselja, ter na ta način pogoje za dopolnjevanje centraln

ih dejavnosti.

6.8. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje

Kljub zavetni legi je nujno pri oblikovanju upoštevati značilnosti burje ter naklon terena, ki je v zgornjem delu večji od 10%. Zelo primerna bi bila tvorba nizov z jasno izraženim odnosom zasebno - javno, kar je zelo poudarjena želja individualnih graditeljev v podeželskem prostoru.

Usmeritev pri oblikovanju objektov je lahko izražena samo z nekaj zahtevanimi elementi, ostalo je možno prepustiti posameznikom, da si ustvarijo sebi primerno hišo za bivanj

6.9. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Potrebno je predvideti krajinsko dominanto ter določiti gostejšo zazelenitev kot bariero med zasebno gradnjo in šolskimi objekti. Zaželjen je ustrezen poudarek roba poraščenosti med Mišjim brdom in zazidavo.

6.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise in pogoje pristojnih soglasodajalcev

6.11. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja

Možno je eno ali dvofazno urejanje območja

20. člen

7. ZAZIDALNI NAČRT - ČRNIČE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 10/87 - v fazi programske zasnove)
7.1. Ureditveno območje meri cca 1 ha. Na severu je omejeno z gozdnim robom, na vzhodu s potokom Tabor, na jugu z obcestno obstoječo pozidavo in na zahodu s potjo.
7.2. Organizacija dejavnosti v območju

Predvidena je gradnja v manjših nizih za cca 20 stanovanjskih objektov, oziroma za 15 stanovanjskih objektov skupaj z manjšim gospodarskim poslopjem.

Velikost parcele cca 600 m2.

7.3. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dostop je potrebno urediti po že obstoječi dovozni poti
- peš promet: upoštevati je treba obstoječe peš poti, v kolikor jih je možno vključiti v predvideno pozidavo
- PTT promet: potrebno je predvideti navezavo na obstoječe kapacitete, priključi bodo možno šele po razširitvi centrale
7.4. Zasnova komunalnega omrežja in energetike
- kanalizacija: meteorna kanalizacija se spelje v potok, fekalije pa začasno v greznice, v prihodnosti bodo speljane v skupno kanalizacijsko omrežje s čistilno napravo
- vodovod: naselje je nezadostno oskrbovano z vodo, zato je nujno predhodno rešiti vodovodno omrežje, pri čemer je treba računati še z novo pozidavo
- energetika: nova pozidava ne predstavlja bistveno večje obremenitve, zato je napajanje možno iz obstoječega omrežja
7.5. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Črniče predstavljajo lokalno oskrbno središče. Pri urbanističnem in arhitekturnem oblikovanju je potrebno upoštevati zakonitosti obstoječe celote (gabariti, orientacija, volumenska razmerja, mate

riali)

7.6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Potrebno je upoštevati in vključiti v zazidavo glavne dominante iz kulturne krajine, kot so rob zazelenitve, voda in breg, posebnosti raščenega terena. Zaželjena je vidna cezura med starim zaselkom in novim.

7.7. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja

Glede na velikost območja predvidevamo urejanje v dveh fazah.

7.8. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Nova pozidava mora upoštevati vse veljavne predpise ter pogoje pristojnih soglasodajalcev.

21. člen

8. LOKACIJSKI NAČRT AJDOVŠČINA - ZAHOD - LIPA (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 6/90 - v fazi izvajanja)
8.1. Ureditveno območje meri cca 4 ha. Meja poteka na severu ob Lokavški cesto do ograje skladišča žaganega lesa podjetja LIPA, dalje poteka ob mostu čez Lokavšček proti vzhodu, nato poteka na jugu ob Gregorčičevi ulici in delno ob Goriški cesti, na zahodu pa poteka ob letališču.
8.2. Organizacija dejavnosti v območju

V območju je predvideno zemljišče za nemoteno delovanje lesnopredelovalne dejavnosti LIPA ter za pokopališko dejavnost. S tem v zvezi je predvidena tudi sprememba lokalne ceste Ajdovščina - Lokavec.

8.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

V območju je predvidena razširitev kompleksa LIPA za: skladišče žaganega lesa, žagalnica, razširitev pokopališča skupaj z nasipom in parkiriščem

8.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: ukine se del lokalne ceste Ajdovščina - Lokavec, le-ta postane tovarniška komunikacija ter glavni dostop za parkirišče, nova Lokavška cesta je hkrati skrajna meja med območjem in letališčem
- peš promet: glavni peš dostop za pokopališče je predviden iz sedanje Gregorčičeve ulice, na tem delu je promet ukinjen. Po vrhu zaščitnega zazeljenega nasipa je predvidena peš pot z vmesnimi razgledišči
- PTT promet: potrebno je zaščititi ali prestaviti obstoječi zemeljski telefonski kabel Ajdovščina - Lokavec
8.5. Zasnova komunalnega omrežja in energetike

Osnovno komunalno omrežje je rešeno že v obstoječem delu tovarniškega kompleksa, predvidene površine niti ne zahtevajo dodatnega omrežja.

Isto velja za pokopališče, vsaka razširitev se bo navezovala na obstoječe kapacitete.

8.6. Usmeritve za urbanistično oblikovanje

Osnova je podana s kontekstom, ki je v danem primeru mesto. Na dokaj omejenem prostoru se srečujeta dve specifični dejavnosti in sicer industrija in pokopališče. Z določeno bariero je potrebno ustvariti pogoje za nemoteno dejavnost pokopališča.

8.7. Usmeritve za arhitektonsko oblikovanje

Posebno pozornost je treba posvetiti oblikovanju pokopaliških objektov ter vhodu v tovarniški kompleks, ki ne sme prekriti mestnosti.

8.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Sestavni del ureditve mora vsebovati tudi hortikulturno ureditev nasipa, ki bo postal skupaj z vidnimi drevesi na pokopališču, glavna dominanta v prostoru.

8.9. Zasnova zaporednosti urejanja območja

V prvi fazi je potrebno urediti obvozno Lokavško cesto ter nasip in zazelenitev. Druga faza je izključno odvisna od potreb in možnosti investitorja.

8.10. Usmeritve za izboljšanje in varovanje okolja

Potrebno je upoštevati pre

dpise o obveznem odmiku pokopališča od motečih dejavnikov in pogojev za izgradnjo glavnih komunikacij.

22. člen

9. CESTA 5. MAJA
9.1. Ureditveno območje obsega Cesto 5. maja in območje, ki se nanjo neposredno navezuje: na severu je omejeno z zelenimi mestnimi površinami, na vzhodu z obzidjem Castre, na jugu z Goriško cesto in zahodno z ulico Quiliano.
9.2. Organizacija dejavnosti v območju: ob Cesti 5. maja se nahajajo objekti, v katerih se odvijajo dejavnosti širšega, javnega pomena (šole, cerkev, druge javne službe), med katerimi so tudi stanovanjski objekti. Z ureditvenim načrtom bo potrebno urediti zlasti promet (dostopi, parkirišča) in zelene površine (parki, zelenice, igrišča) za potrebe že obstoječih dejavnosti.
9.3. Kapaciteta območja: Največji uporabniki prometnih površin v območju so: pošta, lekarna, avtobusna postaja (do preselitve), državne in občinske službe, cerkev, šole in stanovalci.
9.4. Zasnova prometnega in komunalnega omrežja: prometna ureditev se mora podrediti varnemu peš dostopu učencev iz centra do šol
9.5. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje: Natančnejše usmeritve so prikazane v strokovnih podlagah ureditve Ceste 5. maja, avtorjev Vilijam Fabčič in Franc Hočevar - januar 1996, oba elaborata sta sestavni del programskih zasnov.

23. člen

10. VOJAŠNICA SREČKO KOSOVEL V AJDOVŠČINI (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/93 - v fazi izvajanja)
10.1. Ureditveno območje meri cca 6,5 ha in je omejeno na severu z obstoječo zazidavo - delno so to individualne hiše, delno blokovna gradnja, na vzhodu je omejeno s cesto Pot v Žapuže, na jugu z Bevkovo cesto in na zahodu z Vipavsko cesto
10.2. Organizacija dejavnosti v območju

Rezultat programsko-urbanističnega natečaja je dokazal, da je usmeritev v oblikovanje novega centra pravilna. Tako se nove dejavnosti pretežno nadomeščajo v obstoječe objekte in sicer:

- lokacija za novo cerkev vključuje obstoječe štursko pokopališče in pritličen objekt bivšega zdravstvenega doma
- vsi trije največji in hkrati najpomembnejši italijanski objekti so zelo primerni za družbene dejavnosti: šola, zdravstveni dom in druge centralno poslovne dejavnosti
- dvignjen plato tvorijo trije pritlični objekti, ki omogočajo lociranje lažjih proizvodnih dejavnosti in začasno samostojno urejanje
- skladiščni objekti izven obzidja začasno ostajajo zasedeni, prostor pa dolgoročno namenjamo kvalitetni stanovanjski zazidavi
- zelene rekreacijske površine ostajajo v funkciji mesta
10.3. Kapaciteta območja po posameznih novopredvidenih programih

Vse stavbe so potrebne temeljite prenove, zato

ni možno podati natančne kapacitete novih programov.

Za ilustracijo navajamo skupne površine posameznih sklopov:

- stavbe ob Kosovelovem trgu merijo cca 7000 m2
- dvignjen plato cca 2857 m2
- skladišča cca 3500 m2

V programski zasnovi ne navajamo podatkov o bivši komandi, ker jo bo še naprej uporabljala slovenska vojska.

10.4. Zasnova prometnega omrežja

Celotno območje se prometno napaja s treh strani: z Bevkove, Žapuške in Vipavske ceste. Parkirišča so locirana vzdolž gornjega dela Bevkove ceste in Ceste v Žapuže ter na robu glavne - prečne vstope ceste.

Odprtje vojaškega kompleksa omogoča tudi kvalitetne peš povezave v smeri stanovanjska soseska Ribnik - centralni del Ajdovščina. PTT promet je poseben problem, ki velja za celotno Ajdovščino. Območje se bo priključilo na ATC Ajdovščina z novim kablom po obstoječi kabelski kanalizaciji, ki poteka na nasprotni strani ceste Nova Gorica - Ljubljana od BIS-a do ATC Ajdovščina.

Za realizacijo telekomunikacijskih priključkov je potrebno izdelati projekt telefonskega kabelskega omrežja (PG in PZI), s katerim mora soglašati PTT.

10.5. Zasnova komunalnega omrežja

Sestavni del programske zasnove so idejni načrti komunalnih naprava (proj. št. 1992/92- sept. 1992)

Del vodovodnega omrežja je že rekonstruiran (za potrebe TO in begunskega centra). Predvidene dejavnosti ne bodo večji porabniki vode kot je bila prej vojska, zato ni potrebno spreminjati profilov na dotočnih cevovodih.

Odpadne vode je potrebno odvajati z ločenim sistemom v zbirni kolektor ob Hublju in na ČN. Površinske vode je potrebno voditi preko maščobolovilca v vodotok.

Ogrevanje je potrebno reševati skupaj s sosesko Ribnik, najustreznejše gorivo je zemeljski plin. V stanovanjskem delu je potrebno predvideti distribucijo gospodinjskega plina.

10.6. Zasnova energetskega omrežja

Vojašnica je bila napajanja po NN vodu iz TP Šturje. Napajalni kabel A1 x 120 mm2

dolžine 180 m zadostuje za konično moč 120 kW. Napajanje predvidenega programa je možno iz TP Šturje z NN vodom, če skupna konica ne bo presegala 400 kVA. Za večjo moč bo potrebn

o zgraditi ustrezno transformatorsko postajo.

10.7. Usmeritve za urbanistična in arhitektonsko oblikovanje

Prvi nagrajeni elaborat TOPOL pomeni izhodišče za nadaljnje urejanje. Avtorji tako predlagajo formiranje štirih avtonomnih enot, ki se povezujejo v enoto višjega reda oziroma v urejeno kompozicijsko enoto. Območje strukturno delijo na zgornjo - strnjeno in spodnjo - drobljeno polovico. Strogi red je mehčan s posameznimi potezami, izmed katerih prav gotovo izstopa cerkev. Elaborat TOPOL je ponudil morfološk

in tipološko skladno celoto dobro proporcioniranih in razmeščenih vsebin. Predlagane posege je mogoče postopno izvajati s sprotnim dviganjem stanovanjske in funkcionalne ravni območja.

Zato programska zasnova v celoti povzema natečajni elaborat kot osnovo za nadaljnje projektiranje oziroma urejanje s prostorskimi načrti.

10.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine

Prednost in hkrati kvaliteta območja je postavitev kasarniških objektov, ki sooblikujejo mogočen Kosovelov trg. Druga vrednota je štursko pokopališče, ki je bilo prav zaradi prisotnosti vojske od leta 1923 degradirano. S predvideno ureditvijo mu bo vrnjeno mesto, kot se za pokopališče spodobi.

Posebno pozornost je potrebno posvetiti obstoječi ozelenitvi, ki je pretežno topol in daje območ

ju posebno identiteto.

10.9. Zasnova zaporednosti urejanja območja

Zaporednost je nakazana že v zgornjih točkah. Predvidena je fazna izgradnja po funkcionalno zaključenih fazah, nujno pa je potrebno upoštevati dolgoročne cilje.

10.10. Enakovreden sestavni del programske zasnove je grafični prikaz v merilu 1 : 500 in maketa v istem merilu

Skladno s pravili natečaja, lahko pri nadaljnjem projektiranju uporabimo tudi delne rešitve drugih nagrajenih oziroma odkupljenih elaboratov.

24. člen

11. UREDITVENI NAČRT "STARI MLIN"
11.1. Ureditveno območje

Meja ureditvenega območja je prikazana na grafični prilogi. Možna je razširitev zaradi funkcionalne navezave.

11.2. Organizacija dejavnosti v območju

Pretežno pozidano območje je namenjeno za potrebe prebivalcev mesta in tudi širšega gravitacijskega območja.

11.3. Kapaciteta območja

V območju je del stavbnega sklada neizkoriščen ter v slabem stanju. Najpomembnejše objekte je potrebno nameniti najširši uporabi oziroma javnemu programu, vendar ne onemogočiti bivanje že tuživečih prebivalcev (javno in zasebno). Glavna stavba - Stari mlin je namenjena večnamenskemu kulturnemu središču s pripadajočim servisnim programom.

11.4. Zasnova prometnega omrežja
- PTT promet: predvideti je potrebno kabelsko povezavo z večjim številom možnih priključkov
- ceste in mirujoči promet: zagotoviti je potrebno ustrezen dostop ter zadostno število parkirišč, zaradi razbremenitve strogega mestnega jedra
- peš promet: peš povezave naj bodo racionalne ter naj v čimvečji meri ohranjajo že obstoječe
11.5. Zasnova komunalnega omrežja
- kanalizacija: vse meteorne vode iz asfaltnih površin in parkirišč je potrebno speljati preko lovilcev olj in maščob
- vodovod: vsi objekti vodovoda morajo biti zgrajeni tako, da bodo vedno dostopni za redno oskrbo
- energija: predvidena namenska raba ne zahteva bistveno večje energetske porabe, zato je potrebno preveriti le navezavo in primerno razsvetljavo
11.6. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje je podrejeno zakonitostim obstoječega kulturnega in etnološkega spomenika. Pri oblikovanju morajo biti upoštevani obstoječi tlorisni in višinski gabariti, volumenska razmerja, poenoteno oblikovanje z enotnimi strukturnimi, materialnimi in barvnimi prvinami, osnova za izdelavo ureditvenega načrta je prvonagrajeni natečajni elabor

t in izdelani idejni načrt avtorjev Dešman, Kranj, Planišček iz julija 1996.

11.7. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine

Posebnost območja predstavlja vodotok Hubelj skupaj z zeleno površino do roba pozidave

11.8. Zasnova zaporednosti urejanja območja

ačeloma naj bi znotraj območja teklo zaporedje glede na potrebnost in pomembnost urejanja

25. člen

12. AVTOBUSNA POSTAJA V AJDOVŠČINI (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/90 - v fazi izvajanja)
12.1. Ureditveno območje je na severu omejeno z Goriško, na vzhodu s Tovarniško cesto, na jugu z železniškim tirom ter na zahodu z Župančičevo ulico
12.2. Organizacija dejavnosti v območju

V prvi fazi bo glavna dejavnost organiziranje avtobusne postaje, povezava med avtobusno in železniško po

stajo. Ostali prostor bo namenjen intenzivni mestni pozidavi za poslovno-stanovanjsko dejavnost.

12.3. Kapaciteta območja po posameznih programih

Program avtobusne postaje določa ureditev štirinajstih peronov in spremljajočih prostorov

12.4. Zasnova prometnega omrežja
- glavni dovoz na avtobusno postajo je iz Župančičeve ulice, preveriti je potrebno interno povezovalno cesto s Tovarniško cesto za urgenten dovoz
- določiti je potrebno maksimalno možno število parkirišč za avtobusno in železniško postajo
- osnovni koncept podaljška Aleje 5. maja mora biti jasno definiran kot glavna peš povezava z mestom
12.5. Zasnova komunalnega omrežja

Osnova za oskrbovanje objektov so pridobljeni prehodni pogoji (smernice) od upravljalcev komunalnih objektov in naprav

12.6. Zasnova energetskega omrežja

a ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin

12.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Osnova za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje predstavlja najboljša natečajna rešitev, ki jo je izdelal Franc Hočevar iz Arhitekturnega biroja, usmeritve ocenjevalne komisije ter izhodišča iz javne razprave. To pomeni vzdolžno postajo z objektom ob Goriški cesti. Obravnavano območje predstavlja "vmesni prostor", katerega oblikovanje mora upoštevat

i kontinuiteto oblikovanja celote - mesta.

12.8. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine

V območju ni evidentiranih objektov naravne in kulturne dediščine. Pomembnejše je veliko drevo v križišču, ki ga je potrebno ohraniti ali celo poudariti z domina

nto.

12.9. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja

Predvideti je fazno izgradnjo

26. člen

13. LOKACIJSKI NAČRT LAVRIČEVA CESTA (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 2/90)
13.1. Opis nameravanega posega

Z nameravanim pose

gom bo dokončno urejena Lavričeva ulica in sicer od križišča s Cebejevo ulico do Goriške poti. Cesta bo imela na celotni trasi enotne elemente.

13.2. Opis predvidene trase

Od križišča s Cebejevo poteka trasa proti severozahodu med obstoječimi individualnimi hišami večinoma po že urejeni ulici. Zaradi neprimerne širine sedanje ceste, bodo izvedene delne korekcije v obeh smereh ter urejeni pločniki.

13.3. Opis tehnoloških pogojev in omejitev, ki so odraz že znanih razmer v prostoru, opis naravnih danosti

Predvidena razši

ritev ceste se bo približala nekaterim objektom, zato je potrebno urediti obcestne elemente (pločnik, zazelenitev, razsvetljava)

13.4. Infrastrukturni vodi in naprave

Pridobljeni bodo pogoji in smernice upravljalcev komunalnih vodov in jih bomo upoštevali pri iz

vedbenem načrtu.

27. člen

14. OBHODNA POT CASTRE (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 11793 - v fazi izvajanja)
14.1. Ureditveno območje

Obhodna pot Castre bo potekala ob poznoantični utrdbi Castre ad Frigidum. Obrambno obzidje je dobro vidno na vzhodni in zahodni strani, severna stran je v večji meri pozidana. Z novejšimi raziskavami je določljiva tudi južna stran.

Zahodni del poti bo potekal do Gregorčičeve ulice - pri kavarni, po parku mimo osnovne šole, po obstoječi poti. Severni del poti bo potekal prav tako po obstoječi poti ob Lokavščku, ki ga sledi vse do sotočja s Hubljem. Jugovzhodni in južni del poti bo potekal po obstoječih poteh in prometnih površinah. Idejna zasnova obhodne poti je prikazana v kartografski prilogi

v merilu 1:1000 in je sestavni del programske zasnove.

14.2. Organizacija dejavnosti v ureditvenem območju

Obhodna pot bo omogočila neprekinjen ogled rimskega obzidja. To pomeni, da bo uporabna v izobraževalne in sprehajalne namene. Hkrati bo ločnica in povezovalka med najstarejšimi mestnimi deli in novejšo zazidavo. Turistični namen bo izražen skozi usmerjevanje k pomembnim točkam oziroma delom mesta.

14.3. Zasnova komunalne opreme

Glede na to, da bo obhodna pot potekala največ po že obstoječih poteh, je potrebno upoštevati vse obstoječe priključke in križanja. Opremljena mora biti z razsvetljavo in primerno tlakovana.

14.4. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Obhodno pot je potrebno razumeti kot del celote - to je jedro Castre. Zato mora ohranjati stabi

lno strukturo obstoječega, v pravilnem razmerju rešiti način povezovanja, prepoznavanja in dooblikovanja k obstoječemu.

V celoti je potrebno upoštevati načelo, da prihodnje nastaja praviloma s preurejanjem, predelavo ali dograjevanjem obstoječega.

Obhodna

pot mora biti oblikovana celovito, to pomeni, da morajo biti znani vsi elementi, od luči, klopi, do smerokazov.

14.5. Usmeritve za varovanje naravne in kulturne dediščine

Staro mestno jedro Ajdovščine je z odlokom razglašeno kot območje naravnih znamenitosti ter kulturnih in zgodovinskih spomenikov. Odlok je bil objavljen v Uradnem glasilu občin Nova Gorica, Ajdovščina in Tolmin, št. 4/87.

14.6. Zasnova zaporednosti urejanja območja

Obhodna pot se bo izvajala fazno - po zaključenih celotah.

14.7. Zasnova za izboljšanje in varovanje okolja

Obhodna pot bo v mestno življenje vnesla novo kvaliteto za same prebivalce kot tudi za naključne obiskovalce, saj jim bo omogočeno koriščenj zelenih površin in spoznavanje doslej neznanih kvalitetnih ambientov in vedut.

28. člen

15. POSLOVNI CENTER V OBRTNI CONI AJDOVŠČINA
15.1 Ureditveno območje meri cca 3,2 ha in je na severu omejena z Goriško cesto, na vzhodu z bencinsko črpalko, na jugu z železniško progo in na zahodu z individualno obrtno-stanovanjsko zazidavo. Območje zajema območje Poslovnega centra, za katerega je bil sprejet Odlok o PUP-ih kot
- posebni PUP in območje, za katerega je doslej veljal ZN. Servisna cona - Odlok o spremembah in dopolnitvah ZN Servisna cona - Uradno glasilo 2/93. Za območje ukinjenega ZN veljajo določbe PUP-a, ki se uporabljajo za bivše ZN.
15.1. Organizacija dejavnosti v območju

Uvajanje čistih tehnologij omogoča prilagajanje vsakršnim prostorskim situacijam in socialnim okoljem, splošna dostopnost informacij ukinja ločenost sfere dela od sfere bivanja. Kvalitetna lokacija in že zgrajena obrtna cona omogoča urediti sodoben sprejemni prostor za obiskovalca.

15.2. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

Območje je lahko pozidano s strnjeno gradnjo, višina objektov ne sme presegati P + 2 + M, iz arhitektonske situacije mora

biti jasno razvidno razmerje med pozidanimi in nepozidanimi površinami.

15.3. Zasnova prometnega omrežja
- cestno omrežje je določeno z že izdelano lokacijsko dokumentacijo, območje se s povezovalno cesto navezuje na obrtno cono in s pravokotnim priključkom na Goriško cesto
- peš promet je urejen s pločniki
- območje se bo z zemeljsko kabelsko mrežo priključilo na glavno centralo
15.4. Zasnova komunalnega omrežja in energetike

Pri izgradnji komunalnega in energetskega omrežja je potrebno upoštevati že izdana soglasja upravl

jalcev komunalnih in energetskih naprav.

15.5. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Prazen prostor sredi obrtne cone zahteva kvalitetno oblikovanje, saj skupaj s pokopališčem na severni strani predstavlja vstop - vrata v mesto iz zahodne smeri.

15.6. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

V novejših zazidavah je premalo pozornosti posvečeno ozelenitvam, ki pa lahko poudarjajo določene kvalitetne vedute. Najbolj markantna je veduta na Vipavski Križ in Čaven.

15.7. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno j upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja in ljudi pred onesnaženjem zaradi proizvodnih dejavnosti in prometa.

15.8. Zasnova zaporednosti gradnje

Izgradnja bo potekala po fazah, v več funkcionalno zaključenih enotah, predhodno je potrebno zagotoviti kvalitetno in racionalno komunalno opremo stavbnih zemljišč.

29. člen

16. LOKACIJSKI NAČRT ZA HITRO CESTO NA ODSEKU VIPAVA - SELO (objavljen v Uradnem glasilu občin Ajdovščina, Nova Gorica in Tolmin, št. 11/96 - v fazi izvajanja)
16.1. Meja območja

Območje hitre ceste Vipava - Selo poteka po območju občine Ajdovščina, od meje z občino Vipava do vasi Selo, kjer se začenja odsek, ki je že v gradnji. Hitra cesta skupaj z deviacijami posega na cca 73 ha površin (izključna raba), dolžina odseka pa meri 11,520

km.

16.2. Opis nameravanega posega

Obravnavan odsek hitre ceste poteka po dnu Vipavske doline in je načrtovana tako, da se v največji možni meri prilagaja poteku obstoječe magistralne ceste, obenem pa obide vsa naselja. Večina površin, ki jih trasa prizadene, so

v kmetijski rabi, le manjši del je gozdnih površin.

16.3. Namenska raba prostora z zasnovo prometnega omrežja

Obravnavan odsek hitre ceste je vključen v daljinski sistem cest RS na relaciji Razdrto - Nova Gorica, ki ima funkcijo prečne povezave severne Italije z osrednjo Slovenijo, istočasno pa povezuje večja naselja v Vipavski dolini.

16.4. Zasnova vodenega, komunalnega in energetskega omrežja ter omrežja zvez

Za vse prestavitve in zaščite vodov komunalnega in energetskega omrežja ter omrežja zvez, ki jih povzroča predvidena gradnja hitre ceste, so bile izdelane posebne strokovne podlage, ki določajo mikrolokacijo predstavitev in tehnične rešitve upoštevaje predhodno postavljene pogoje upravljalcev.

16.5. Usmeritve za urbanistično, arhitektonsko in krajinsko oblikovanje

Ces

tni objekti morajo biti oblikovani v skladu s sodobnimi principi oblikovanja in usklajeni z urbano in krajinsko podobo. Posebno pozornost je potrebno posvetiti oblikovanju viaduktov. Na območju priključka mora biti vmesni prostor med priključnimi rampami

in hitro cesto ustrezno zazelenjen. Cestna oprema in razsvetljava morajo izkazovati enotne oblikovane elemente.

16.6. Usmeritve za varovanje naravnega in bivalnega okolja

Na območju posega ali v dosegu njegovega vpliva je potrebno vse evidentirane kulturne in naravne spomenike varovati v skladu s pogoji pristojnih služb. Z namenom varovanja življenjskega okolja je potrebno predvideti zaščito pred prekomernim hrupom ter onesnaževanjem zraka in tal.

16.7. Zasnova zaporednosti gradnje

Predvidena je izgradnja po posameznih

etapah, ki se lahko izvajajo posamezno ali skupaj, predstavljati pa morajo posamezne zaključene funkcionalne celote.

30. člen

17. OBRTNA CONA IIIA V AJDOVŠČINI
17.1. Ureditveno območje meri cca 5 ha in je omejeno na severu z magistralno cesto Nova Gorica - Ajdovščina, na zahodu z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina, na jugu z železniško progo (industrijski tir) ter na vzhodu z obstoječo obrtno cono.
17.2. Organizacija dejavnosti v območju

Površine so namenjene pretežno proizvodno-obrtni in servisni dejavnosti.

17.3. Kapaciteta območja po novopredvidenem programu

V območju so predvideni objekti za proizvodno obrt. Poleg objektov so predvidene ustrezne manipulativne površine za opravljanje dejavnosti.

17.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dostop je predviden z obvoznice, servisna cesta se navezuje na glavno cesto
- peš promet: peš promet je potrebno zagotovitvi z ustreznim enostranskim pločnikom
- telefonsko omrežje: predvidena je navezava na obstoječe omrežje
17.5. Zasnova komunalnega omrežja

Osnova za oskrbovanje objektov bodo pridoblje

ni predhodni pogoji (smernice) od upravljalcev komunalnih objektov in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.

17.6. Zasnova energetskega omrežja

Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezava na obstoječe električno omrežje.

17.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Glede na neposredno bližino mesta je potrebno pozornost posvetiti oblikovanju obcestnih fasad. Gabariti, volumenska razmerja, materiali in barve morajo izražati enotnost navzven in se navezovati na obstoječe oblikovanje tega prostora (obrtna cona).

17.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Območje nima posebnih krajinskih kvalitet, z zazelenitvijo je mogoče le-te ustvariti. Najbolj markantna je sicer oddaljena veduta Vipavskega Križa.

17.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred onesnaženjem zaradi proizvodnih procesov.

17.10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja

Možna bo gradnja ob upoštevanju izdelanih strokovnih podlag ter po funkcionalno zaokroženih območjih.

31. člen

18. INDUSTRIJSKA CONA V AJDOVŠČINI
18.1. Ureditveno območje meri cca 10,5 ha in je na severu omejeno z železnico (industrijski tir), na jugu in zahodu z bodočo obvoznico mesta Ajdovščina ter na vzhodu z obstoječo industrijsko cono
18.2. Organizacija dejavnosti v območju

Območje je namenjeno industrijsko-servisni dejavnosti.

18.3. Kapaciteta območja po predvidenem programu

Predvidena je širitev obstoječe industrijske cone (Tekstina, Gobi, Mlinotest), razdelitev območja je predvidena v karejih, ki jih povezuje notranja cestna povezava.

18.4. Zasnova prometnega omrežja
- ceste: glavni dostop je predviden z obvoznice, notranji promet poteka po dovoznih poteh, ki se pravokotno sekajo. Sekundarna cestna povezava poteka po sredini območja v smeri vzhod - zahod, nanjo se navezujejo dovozne poti.
- peš promet: peš promet je potrebno zagotoviti z ustreznimi enostranskim pločnikom
- telefonsko omrežje: predvidena je navezava na obstoječe omrežje
18.5. Zasnova komunalnega omrežja

Osnova za oskrbovanje objektov bodo pridobljeni predhodni pogoji (smernice) od upravljalcev komunalnih storitev in naprav. Predvidena je navezava na obstoječe omrežje.

18.6. Zasnova energetskega omrežja

Za ogrevanje bodočih objektov je potrebno predvideti ekološko najugodnejšo varianto, navezavo na plin. Predvidena je navezana na obstoječe električno omrežje.

18.7. Usmeritve za urbanistično in arhitektonsko oblikovanje

Urbanistično in arhitektonsko oblikovanje objektov mora slediti že obstoječi pozidavi in jo kvalitetno nadgraditi. Gabariti, volumenska razmerja, materiali in barve morajo izražati enotnost navzven in se navezovati na obstoječe oblikovanje tega prostora (obstoječa industrijska pozidava).

18.8. Usmeritve za krajinsko oblikovanje

Območje nima posebnih krajinskih kvalitet, z zazelenitvijo je mogoče le-te ustvariti. Najbolj markantna je sicer oddaljena veduta Vipavskega Križa.

18.9. Usmeritve za izboljšanje in varovanje bivalnega okolja

Potrebno je upoštevati vse predpise za zavarovanje okolja pred one

snaževanjem zaradi proizvodnih procesov.

18.10. Zasnova zaporednosti gradnje oziroma urejanja območja

....

manjkajo strani