Občinski predpis



ID:STAT149
Občina:Izola -
Naslov:Statut občine Izola


Občinski svet občine Izola je, izhajajoč iz dejstev:
- da so se občanke in občani izrekli na referendumu dne 29. maja 1994 za ustanovitev svoje Občine Izola;
- da ima občina kot lokalna skupnost dolgoletno tradicijo, kulturne, naravne, materialne in človeške zmogljivosti za gospodarski razvoj in družbeni napredek;
- da je zaščita in razvoj naravnih, zgodovinskih in kulturnih bogastev občine ena od predpostavk za boljše življenje vseh članov lokalne skupnosti;
- da je obmorska občina, vlita v istrski kulturni in gospodarski prostor, z možnostjo povezovanja s svetom in sodelovanja ter dobrega sosedstva z lokalnimi skupnostmi;
- da je občina na delu svojega ozemlja narodnostno mešana in je zato kultura sožitja in miru osnovna pravica in potreba ter nuja sobivanja ljudi v lokalni skupnosti;
- da občina kot lokalna samoupravna skupnost v skladu s splošno sprejetimi normami zagotavlja pogoje za človeku prijazno življenje, spoštovanje in zaščito osnovnih pravic in svoboščin, uveljavljanje pravil demokracije in kulture dialoga ter spodbujanje politike miru, sodelovanja in solidarnosti in na podlagi 138. člena Ustave Republike Slovenije (Uradni list RS, št. 33/91) in 19. člena, 2. odstavka 21. člena in 2. odstavka 29. člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72/93, 6/94 – odločba US, 45/94 – odločba US, 57/94 in 14/95), na seji dne 15. junija 1995 sprejel


STATUT OBČINE IZOLA


I.OBČINA IZOLA
1. člen

Občina Izola (v nadaljevanju občina) je temeljna lokalna samoupravna skupnost in je oseba javnega prava.

Občina varuje koristi svojih občanov. V okviru ustave in zakonov samostojno ureja in opravlja svoje zadeve, izvršuje naloge, ki so nanjo prenesene z zakoni ter naloge, ki jih po predhodnem soglasju občine država z zakonom prenese v občinsko pristojnost.
2. člen

Ime občine je: “Občina Izola”, v italijanskem jeziku: “Comune di Isola”.

Sedež občine je v Izoli, Sončno nabrežje 8.
3. člen

Območje občine obsega mesto Izola in naselja Baredi, Cetore, Dobrava, Jagodje, Korte, Malija, Šared ter pripadajoči morski pas med občinama Koper in Piran do državne meje z Republiko Italija, ki so med seboj povezani s skupnimi potrebami in interesi.

Meje občine so določene z zakonom in se lahko spreminjajo samo v skladu z zakonom.
4. člen

Občina se lahko samostojno odloči za povezovanje v širšo lokalno samoupravno skupnost.

O tem odloči svet z dvotretjinsko večino vseh članov, po postopku, ki ga določi zakon.

Pred odločitvijo svet lahko razpiše referendum o vprašanju povezovanja v širšo lokalno skupnost.

5. člen

Občina je razdeljena na naslednje krajevne skupnosti:
- Krajevna skupnost Staro mesto,
- Krajevna skupnost Izola II,
- Krajevna skupnost Livade,
- Krajevna skupnost Jagodje-Dobrava in
- Krajevna skupnost Korte.

Občina ima lahko tudi vaške in četrtne skupnosti.

6. člen

Krajevna skupnost je pravna oseba

Krajevna skupnost samostojno upravlja in gospodari s premoženjem, ki ga nanjo prenese občina.

7. člen

Delovanje krajevne skupnosti se financira iz lastnih dohodkov, prostovoljnih prispevkov, daril in volil.

Iz občinskega proračuna se financirajo tiste naloge krajevne skupnosti, ki jih z njenim soglasjem nanjo prenese občina.

Računovodstvo in knjigovodstvo za krajevne skupnosti opravlja občinska uprava.

Nadzor nad finančnim poslovanjem krajevne skupnosti izvajata občinski svet in občinski nadzorni odbor.

8. člen

Območja krajevnih skupnosti in postopek spreminjanja le-teh, naloge, ki jih opravljajo in naloge, ki jih nanje prenese občina ter načela organiziranja in delovanja organov krajevne skupnosti se podrobneje določijo z odlokom občinskega sveta. Odlok se sprejme z dvotretjinsko večino vseh članov sveta.

9. člen

Občani so vse osebe, ki imajo stalno prebivališče v občini.

10. člen

Občina lahko za posebne zasluge podeli naziv častnega občana. Pogoje za podelitev ter postopek in način podelitve se določijo z odlokom.

11. člen

Občani odločajo o zadevah lokalne skupnosti posredno preko občinskega sveta in neposredno, na zborih občanov, z referendumom ter preko ljudske iniciative.

12. člen

Občina v skladu z Ustavo, zakonom in s tem statutom varuje in zagotavlja pravice avtohtone italijanske narodne skupnosti.

Italijanski narodni skupnosti je na narodno mešanem območju zagotovljena enakopravnost pri vključevanju v javno in družbeno življenje.

Na narodno mešanem območju (dvojezično območje), ki obsega mesto Izola in naselji Dobrava in Jagodje, sta v javnem in družbenem življenju slovenski in italijanski jezik enakopravna.

Pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo izven dvojezičnega območja, imajo v odnosih z občinskimi in državnimi organi in drugimi javnimi organizacijami s sedežem na dvojezičnem območju občine iste pravice kot pripadniki italijanske narodnosti, ki živijo na dvojezičnem območju.

13. člen

Občinski praznik je 11. julij in se ga praznuje na dan druge sobote v juliju.

14. člen

Občina ima grb, ki je kot barvna grafična priloga del tega statuta.

Grb je v obliki ščita in predstavlja letečega goloba z oljčno vejico v kljunu z ozadjem modrega neba in polkrogom v rumeni barvi, ki simbolizira otok.

15. člen

Občina ima svoj pečat okrogle oblike, premera 3,5 cm, ki vsebuje označbo (grb) na sredini in na obodu napis z vsebino Občina Izola – Commune di Isola.

Pečat uporabljajo: občinski svet, župan in občinska uprava.

16. člen

Občina ima zastavo modre barve z občinskim grbom na sredini. Zastava je kot barvna grafična priloga sestavni del tega statuta.


II. NALOGE OBČINE

17. člen

Občina s tem statutom, odloki in drugimi občinskimi predpisi samostojno ureja in zagotavlja upravljanje ter razvoj vseh lokalnih zadev javnega pomena.

Občina s svojim premoženjem zagotavlja pogoje in skrbi za razvoj:
- družbenih dejavnosti
- delovanja Samoupravne italijanske narodne skupnosti
- komunalne infrastrukture
- urejanja prostora in varstva okolja
- občinskega stanovanjskega sklada
- turistične in kmetijske dejavnosti
- obrti
- političnega pluralizma v občinskem svetu in njegovih organih
- javnih gospodarskih služb – drugih zadev v sladu z zakonom in razvojnimi plani občine.

Občina zagotavlja pogoje in organizira:
- delovanje občinskih organov
- požarno varnost
- varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.

18. člen

Občina predpisuje pod pogoji, ki jih določa zakon, naslednje davke in druge občinske dajatve:
- davek od premoženja,
- davek na dediščine in darila,
- davek na dobitke od iger na srečo,
- davek na promet nepremičnin
- v okviru zakona določa turistično takso,
- predpisuje lokalne davke, komunalne prispevke in občinske takse v skladu z zakonom,
- določa najemnine in zakupnine za oddana zemljišča, morske akvatorije, stanovanja, lokale in druge občinske objekte,
- določa pogoje za oddajo in najem objektov in drugega premoženja.


III. ORGANI OBČINE
19. člen

Organi občine so občinski svet, župan in nadzorni odbor.

Organi se volijo iz. imenujejo za štiri leta.

Članom občinskega sveta, županu in nadzornemu odboru preneha mandat pod pogoji določenimi v zakonu.

S prenehanjem mandata organom iz drugega odstavka tega člena preneha mandat vsem delovnim telesom, ki sta jih imenovala občinski svet in župan, funkcionarjem in sekretarju občinskega sveta ter višjim upravnim delavcem, ki jih je imenoval župan.

Vsi voljeni in imenovani funkcionarji in delavci iz prejšnjega odstavka morajo opravljati svoje naloge do imenovanja novih.

20. člen

Delo organov je javno, razen kadar zakon ali odlok v skladu z zakonom določa drugače.

21. člen

Občinski funkcionarji so člani občinskega sveta, župan, podžupan in tajnik občinske uprave.

Postopek kandidiranja in izvolitev oz. imenovanje funkcionarjev ureja poslovnik občinskega sveta.


1. Občinski svet
22. člen

Občinski svet ima 23 članov in je najvišji organ odločanja v občini.

Občinski svet opravlja naslednje naloge:
- sprejema statut,
- sprejema odloke in druge občinske akte,
- sprejema poslovnik za svoje delo,
- sprejema občinski proračun, njegove spremembe ter zaključni račun,
- daje soglasje k poslovnim načrtom, sprejema poslovna poročila, obračune in zaključne račune javnih podjetij in skladov v lasti občine,
- sprejema prostorske in druge plane razvoja občine,
- na predlog župana imenuje in razrešuje enega ali več podžupanov,
- imenuje in razrešuje člane nadzornega odbora ter člane odborov in komisij občinskega sveta,
- na predlog župana imenuje in razrešuje tajnika občinske uprave,
- imenuje in razrešuje sekretarja občinskega sveta,
- nadzoruje delo župana, podžupana in občinske uprave glede izvrševanja odločitev občinskega sveta,
- daje mnenje k imenovanju načelnika upravne enote,
- imenuje in razrešuje predstavnike občine v sosvetu načelnika upravne enote,
- odloča o pridobitvi in odtujitvi občinskega premoženja,
- imenuje in razrešuje člane sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin,
- imenuje občinsko volilno komisijo in Posebno občinsko volilno komisijo,
- ustanavlja gospodarske in druge javne zavede ter javne gospodarske službe,
- daje soglasje k prevzemu opravljanja državnih nalog,
- odloča o imuniteti župana, podžupana in članov občinskega sveta,
- v skladu z zakonom daje soglasje k imenovanju vodstvenih delavcev javnih zavodov in imenuje direktorje javnih podjetij in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina,
- daje soglasje k statutom javnih podjetij, zavodov in skladov, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina,
- imenuje predstavnike v svete oz. organe upravljanja zavodov in javnih podjetij, katerih ustanoviteljica ali soustanoviteljica je občina,
- odloča o dodelitvi koncesije v skladu z občinskim odlokom,
- sprejema akte za izvedbo nalog iz 15. člena tega statuta,
- odloča o priznanjih in nagradah občine Izola,
- odloča o drugih zadevah, ki jih določa zakon, občinski odloki in ta statut.

23. člen

Občinski svet se voli v skladu z zakonom na podlagi splošne in enake volilne pravice z neposrednim in tajnim glasovanjem.

Pripadniki italijanske narodne skupnosti volijo na podlagi zakona in posebne volilne pravice svoje predstavnike v občinski svet.

Za volitve občinskega sveta se lahko občina razdeli na volilne enote, ki jih določi odlok občinskega sveta za vsake volitve posebej.



24. člen

Funkcija člana občinskega sveta ni združljiva s funkcijo župana, podžupana in člana nadzornega odbora kot tudi ne z delom v občinski upravi.

Funkcija člana občinskega sveta tudi ni združljiva s funkcijo načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijske enote v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.

25. člen

Mandatna doba članov občinskega sveta se začne s potekom mandatne dobe prejšnjih članov sveta, traja pa do prve seje novoizvoljenega sveta.

26. člen

Konstituiranje občinskega sveta in način dela se določi s poslovnikom.

27. člen
Občinski svet izvoli izmed svojih članov predsednika in podpredsednika sveta.

Predsednik in podpredsednik sveta sta izvoljena z večino glasov vseh članov sveta. Enega od njiju se imenuje s soglasjem Italijanske narodne skupnosti. Podrobneje se postopek kandidiranja in način volitev določi s poslovnikom.

28. člen

Naloge predsednika sveta so naslednje:
- predstavlja občinski svet in vodi njegovo delo,
- sklicuje in vodi seje sveta v skladu s poslovnikom občinskega sveta,
- skrbi za vzdrževanje reda na seji,
- podpisuje odloke in druge akte, ki jih sprejme svet,
- skrbi za sodelovanje med županom in občinskim svetom
- skrbi za sodelovanje z organi drugih lokalnih skupnosti,
- dodeljuje zadeve v obravnavo delovnim telesom občinskega sveta,
- opravlja druge naloge v skladu z zakonom in odloki.

29. člen

Podpredsednik sveta pomaga predsedniku pri njegovem delu, ga nadomešča v odsotnosti ali v primeru zadržanosti in po njegovem pooblastilu opravlja posamezne zadeve z njegovega delovnega področja.
30. člen

Strokovno in administrativno pomoč pri pripravi in vodenju sej občinskega sveta ter njegovih komisij in odborov zagotavlja župan z zaposlenimi v občinski upravi.

Občinski svet lahko s sklepom določi, da za ta dela imenuje sekretarja občinskega sveta.

31. člen

Člani občinskega sveta opravljajo svojo funkcijo nepoklicno.

32. člen

Delovna telesa občinskega sveta so odbori in komisije. Ti so lahko stalni ali začasni.

Stalni komisiji občinskega sveta sta komisija za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja in komisija za narodnostna vprašanja.

Način imenovanja, število članov in delovno področje komisij in odborov se določijo z odlokom.

Komisije in odbori občinskega sveta v okviru svojega delovnega področja v skladu s statutom in poslovnikom obravnavajo zadeve iz pristojnosti občinskega svet in dajejo občinskemu svetu mnenja in predloge.

2. Nadzorni odbor
33. člen

V nadzornem odboru so zastopani predstavniki vseh političnih strank, ki imajo mandat v občinskem svetu in italijanske narodne skupnosti.

Politične stranke se lahko dogovorijo, da imajo skupnega predstavnika v odboru.

Postopek imenovanja članov odbora se določi s poslovnikom občinskega sveta.

Člani nadzornega odbora ne morejo biti:
- člani občinskega sveta,
- župan, podžupan in občinski uradniki,
- člani poslovodstev organizacij, ki so uporabniki proračunskih sredstev občine Izola,
- načelnih upravne enote in vodja notranje organizacijske enote pri upravni enoti.

34. člen
Nadzorni odbor:
- opravlja nadzor nad razpolaganjem s premoženjem občine,
- nadzoruje namenskost in smotrnost porabe proračunskih sredstev,
- nadzoruje finančno poslovanje uporabnikov proračunskih sredstev.

35. člen

Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča občinskemu svetu o svojih ugotovitvah.


3. Župan
36. člen

Občina ima župana in dva podžupana.

župan je izvoljen v skladu z zakonom.

Podžupana imenuje in razrešuje na predlog župana občinski svet z večino glasov vseh članov.

Enega od podžupanov predlaga župan v soglasju s Samoupravno italijansko narodno skupnostjo.

37. člen

Župan opravlja svojo funkcijo poklicno, podžupan pa nepoklicno.

38. člen

Župan opravlja naslednje naloge:
- predstavlja in zastopa občino,
- skrbi in odgovarja za izvajanje odločitev občinskega sveta,
- odgovarja za izvrševanje proračuna,
- je odredbodajalec finančnih sredstev,
- vodi, nadzoruje in usmerja delo občinske uprave,
- odloča o pravicah in dolžnostih delavcev, ki izvirajo iz zaposlitve v občinski upravi,
- predlaga občinskemu svetu v obravnavo in sprejem odloke in druge akte,
- razglaša odloke in druge akte občinskega sveta,
- izdaja predpise za izvrševanje odlokov in drugih aktov,
- odloča o kompetenčnih sporih med občinskimi upravnimi organi,
- sprejema začasne nujne ukrepe v skladu z zakonom,
- sklicuje zbore občanov,
- razpiše predčasne volitve v občinski svet,
- sodeluje z drugimi lokalnimi skupnostmi in upravno enoto,
- predlaga občinskemu svetu odprodajo občinskega premoženja, razen stavbnih zemljišč in predlaga nakup, ki ni predviden z občinskim proračunom,
- v skladu s predpisi predlaga občinskemu svetu oddajo javnih površin, občinskih poslovnih prostorov in občinskih stanovanj,
- predlaga svetu oddajo koncesije v skladu z občinskim odlokom,
- za pomoč pri svojem delu lahko imenuje posvetovalne organe,
- imenuje poveljnika civilne zaščite občine ter sektorske in krajevne poveljnike in štabe civilne zaščite,
- opravlja naloge iz pristojnosti občinskega sveta, kadar se ta zaradi izrednih razmer ne more sestati,
- opravlja druge zadeve, za katere ga pooblasti občinski svet,
- opravlja druge zadeve v skladu z zakonom s tem statutom in z odloki.

39. člen


Župan zadrži objavo splošnega akta občinskega sveta, če meni, da je neustaven ali nezakonit, in predlaga občinskemu svetu, da o njem ponovno odloči na prvi naslednji seji, pri čemer mora navesti razloge za zadržanje. Če občinski svet vztraja pri svoji odločitvi, se splošni akt objavi.

40. člen

Župan se udeležuje sej občinskega sveta, na njih lahko razpravlja in predlaga obravnavanje določenih zadev.

Župan lahko predlaga sklic redna ali izredne seje. V primeru, da predsednik občinskega sveta v roku enega meseca na županovo zahtevo ne skliče seje, jo lahko skliče župan.

41. člen

Župan lahko pooblasti podžupana za opravljanje posameznih nalog iz svoje pristojnosti.

42. člen

Funkciji župana in podžupana nista združljivi s funkcijo članov občinskega sveta in članov nadzornega odbora ter z delom občinske uprave, načelnika upravne enote in vodje notranje organizacijskih enot v upravni enoti, kot tudi ne z delom v državni upravi na delovnih mestih, na katerih delavci izvršujejo pooblastila v zvezi z nadzorom nad zakonitostjo oziroma nad primernostjo in strokovnostjo dela organov občine.


IV. AVTOHTONA ITALIJANSKA NARODNA SKUPNOST



43. člen

Za uresničevanje posebnih pravic, ki jih zagotavljajo Ustava, zakoni in ta statut, pripadniki italijanske narodne skupnosti ustanovijo za uveljavljanje svojih potreb in interesov ter za organizirano sodelovanje pri javnih zadevah Samoupravno italijansko narodno skupnost.
44. člen
Samoupravna italijanska narodna skupnost daje občinskim in drugim organom lokalne samouprave predloge, pobude in mnenja o vseh zadevah iz svoje pristojnosti.

Občinski in drugi organi lokalne samouprave morajo pobude iz prejšnjega odstavka obravnavati in se do njih opredeliti.

45. člen

Samoupravna italijanska narodna skupnost daje preko predstavnikov italijanske narodne skupnosti v občinskem svetu soglasje k določbam statuta, ki neposredno vplivajo na položaj in pravice italijanske narodne skupnosti, ki jih določajo ustava in zakoni, in soglasje k posameznim aktom ter drugim aktom in vprašanjem, ki zadevajo uresničevanje posebnih pravic in financiranje italijanske narodne skupnosti.


V. NEPOSREDNE OBLIKE ODLOČANJA

1. Zbor občanov v občini
46. člen



Zbor občanov se lahko skliče za vso občino ali pa za njen posamezni del.

Skliče ga župan na lastno pobudo, na pobudo občinskega sveta ali na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma v njenem posameznem delu, za katerega se zbor sklicuje.

Zbor občanov v občini razpravlja o lokalni problematiki.



2. Referendum
47. člen

Občinski svet lahko o kakšnem svojem aktu ali drugi odločitvi razpiše referendum na lastno pobudo in na pobudo župana, mora pa ga razpisati, če to zahteva najmanj deset odstotkov volivcev v občini.

Pravico glasovati na referendumu imajo vsi občani, ki imajo pravico voliti člane občinskega sveta. Odločitev na referendumu je sprejeta, če zanjo glasuje večina volivcev, ki so glasovali.

48. člen

Postopek za izvedbo referenduma vodijo organi, ki vodijo lokalne volitve.

Glede glasovanja na referendumu in drugih vprašanj, ki niso urejena v tem statutu, veljajo določbe zakona.

49. člen
O občinski svet na lastno pobudo oziroma na pobudo župana razpiše v skladu z zakonom svetovalni referendum o posameznih vprašanjih posebnega pomena, da se ugotovi volja občanov.

Svetovalni referendum se mora razpisati na zahtevo najmanj petih odstotkov volivcev v občini oziroma njenem delu.

50. člen

Svetovalni referendum ne zavezuje občinskih organov.

51. člen

Glede glasovanja na svetovalnem referendumu se smiselno uporabljajo določbe tega statuta, ki se nanašajo na izvedbo referenduma.


3. Ljudska iniciativa
52. člen

Najmanj pet odstotkov volivcev v občini lahko zahteva izdajo ali razveljavitev splošnega akta ali druge odločitve iz pristojnosti občinskega sveta oziroma drugih občinskih organov.

Če se zahteva nanaša na razveljavitev splošnega akta občinskega sveta, mora ta obravnavo zahteve uvrstiti na prvo naslednjo sejo, o njej pa odločiti najkasneje v treh mesecih.

Če se zahteva nanaša na druge odločitve občinskih organov, mora pristojni organ o njej odločiti najkasneje v enem mesecu.

Glede postopka vložitve zahteve iz prvega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo določbe zakona, ki urejajo ljudsko iniciativo.


VI. OBČINSKA UPRAVA
53. člen

Organizacija občinske uprave s ena predlog župana določi z odlokom.

54. člen
Občinsko upravo vodi župan.

Za neposredno izvajanje nalog občinske uprave lahko župan prenese pooblastila na tajnika občinske uprave.


VII. PREMOŽENJE IN FINANCIRANJE OBČINE
55. člen

Premoženje občine sestavljajo nepremične in premične stvari v lasti občine, denarna sredstva in pravice.

Občina mora s svojim premoženjem gospodariti kot dober gospodar.

56. člen

Občina pridobiva prihodke iz lastnih virov, sredstev države, daril in zadolževanja v skladu z zakonom.

57. člen

Prihodki in izdatki za posamezne namene financiranja javne porabe so zajeti v proračunu občine, ki se ga oblikuje v skladu z zakonom.

sredstva proračuna se smejo uporabljati za namene, ki so določeni s proračunom.

Za izvrševanje proračuna je odgovoren župan, razen če odlok v posameznem primeru ne določi drugače.



58. člen

Občina oblikuje in uporablja svoje rezerve v skladu z zakonom.

O uporabi sredstev rezerv odloča župan. O svoji odločitvi obvesti občinski svet na njegovi prvi naslednji seji.

59. člen

Občina se sme zadolžiti samo na podlagi zakona. O zadolžitvi odloča občinski svet.

Javna podjetja in javni zavodi ter skladi, katerih ustanoviteljica je občina, se smejo zadolževati le s soglasjem občinskega sveta.

Občina sme v skladu z zakonom kot ustanoviteljica dati poroštvo za izpolnitev obveznosti javnih podjetij in javnih zavodov ter skladov. O tem odloča občinski svet.

60. člen

Področje finančnega in računovodskega poslovanja upravnih organov, javnih podjetij, javnih zavodov in skladov nadzorujejo župan, tajnik občinske uprave in nadzorni odbor.
61. člen

Za vsa ostala področja, ki v tem statutu niso urejena, se uporablja zakon, ki ureja financiranje občin.


VIII. OBČINSKE JAVNE SLUŽBE
62. člen

Občina zagotavlja opravljanje javnih služb, ki jih samo določi in javnih služb, za katere tako določa zakon.

Opravljanje lokalnih javnih služb zagotavlja občina:
- neposredno v okviru občinskih služb (občinske uprave),
- z ustanavljanjem gospodarskih javnih služb in drugih javnih zavodov,
- z dajanjem koncesij.

63. člen
Na podlagi zakona občinski svet z odlokom določi vrste javnih služb, pogojev opravljanja dejavnosti ter načine in oblike njihovega izvajanja.

Občinski svet lahko z odlokom ustanovi javno podjetje, javni zavod ali sklad.

Financiranje občinskih javnih služb poteka v sladu z zakonom in odlokom.


IX. SPLOŠNI IN POSAMIČNI AKTI OBČINE
64. člen

Splošni in posamični akti morajo temeljiti na ustavi, zakonih in podzakonskih predpisih.

Splošne in posamične akte lahko v okviru svojih pristojnosti sprejemata občinski svet in župan.

1. Splošni akti občine
65. člen

Občinski svet sprejme statut občine in poslovnik za delo občinskega sveta.

Občinski svet sprejema odloke, odredbe, pravilnike in navodila kot splošne pravne akte. Odredbe, pravilnike in navodila sprejema v okviru svojih pristojnosti tudi župan.

Občinski svet sprejema prostorske in druge plane razvoja občine, občinski proračun in zaključni račun.

66. člen

Statut je temeljni splošni akt občine, ki ga sprejme svet z dvotretjinsko večino vseh članov. Če statut ni sprejet, se najprej v tridesetih dneh, najkasneje pa v šestdesetih dneh ponovno odloča o njegovem sprejemu.

67. člen

Pobudo za spremembo statuta lahko poda:
- župan,
- najmanj 7 članov sveta,
- najmanj 5 % volilnih upravičencev v občini.

68. člen

S poslovnikom, ki ga občinski svet sprejme z dvotretjinsko večino navzočih članov, se uredi organizacija in način dela občinskega sveta, pravice in dolžnosti članov sveta ter postopek sprejemanja splošnih aktov.



69. člen

Občina ureja z odloki zadeve iz svoje pristojnosti in zadeve iz prenesene pristojnosti, kadar je tako določeno z zakonom.

70. člen

Z odredbo občina uredi določene razmere, ki imajo splošen pomen ali odreja način ravnanja v takih zadevah.
71. člen

S pravilnikom se razčlenijo posamezne določbe statuta ali odloka v procesu njunega izvrševanja.
72. člen

Z navodilom se lahko podrobneje predpiše način dela organov občinske uprave pri izvrševanju določb statuta ali odloka.

73. člen

S proračunom občine se razporedijo vsi prihodki in odhodki za posamezne namene financiranja javne porabe v občini.

občinski svet sprejme v skladu z zakonom tudi zaključni račun in premoženjsko bilanco.

74. člen

Predpisi občine morajo biti objavljeni, veljati pa začnejo petnajsti dan po objavi, če ni v njih določeno drugače.

Predpise iz prejšnjega odstavka razglaša župan.

Predpisi iz prvega odstavka se objavijo v uradnem glasilu, ki ga določi svet.


2. Posamični akti občine
75. člen

Posamični akti organov občine so odločbe in sklepi, s katerimi se odloča o upravnih stvareh iz lastne pristojnosti, iz prenesene pristojnosti ter na podlagi javnih pooblastil.


76. člen

Upravni organi odločajo o pravicah in dolžnostih posameznikov in pravnih oseb ter o njihovih pravnih koristih v upravnih stvareh v upravnem postopku.

O pritožbah zoper posamične akte, ki jih izdajo upravni organi v upravnem postopku odloča na drugi stopnji župan.

O pritožbah zoper posamične akte, izdane v upravnih stvareh iz prenesene pristojnosti, odloča pristojni državni organ.

O zakonitosti dokončnih posamičnih aktov občinskih organov odloča v upravnem sporu pristojno sodišče.

X. VARSTVO OBČINE V RAZMERJU DO DRŽAVE IN ŠIRŠIH LOKALNIH SAMOUPRAVNIH SKUPNOSTI
77. člen

Župan vloži zahtevo za presojo ustavnosti in zakonitosti predpisov države, s katerimi se posega v ustavni položaj in v pravice občine oziroma če se s predpisi širše lokalne samoupravne skupnosti brez pooblastila oziroma soglasja občine posega v njene pravice.

78. člen

Župan začne pred ustavnim sodiščem spor o pristojnosti, če Državni zbor ali Vlada RS s svojimi predpisi urejata razmerja, ki so po ustavi in zakonih v pristojnosti občine. Enako lahko postopa, če širša lokalna samoupravna skupnost posega v pristojnost občine.

79. člen

Župan v imenu občine kot stranke v upravnem sporu izpodbija konkretne upravne akte in ukrepe, s katerimi državni organi izvršujejo oblastni nadzor. Upravni spor sproži tudi, če osebe javnega ali zasebnega prava z dokončnimi upravnim akti uveljavljajo pravice na škodo javnih koristi občine.

80. člen

Župan vstopi v upravni ali sodni postopek kot stranka ali stranski intervenient, če bi lahko bile v teh postopkih oziroma, če so z izdanimi akti prizadete pravice in koristi občine, določene z ustavo in zakoni.


XI. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
81. člen

Občinski odloki in drugi akti se morajo uskladiti z določbami tega statuta in zakonodajo, ki ureja lokalno samoupravo, do 1. maja 1996.

82. člen

V veljavi ostanejo odloki in drugi akti, ki sta jih sprejela Skupščina občine Izola, Skupščina Skupnosti obalnih občin Koper, Izvršni svet SO Izola in Izvršni svet Skupnosti obalnih občin Koper, v kolikor niso v nasprotju z Zakonom o lokalni samoupravi, Zakonom o upravi in s tem statutom.

83. člen

V kolikor je v predpisih iz prejšnjega člena določena pristojnost Skupščine Občine Izola, pristojnost Izvršnega sveta preide na župana, pristojnost občinskih upravnih organov pa v pristojnost občinske uprave, razen v primeru, ko ta statut, odlok ali sklep občinskega sveta določi drugače.

84. člen

Obstoječe krajevne skupnosti in njihovi organi nadaljujejo z delom do konstituiranja novih organov krajevnih skupnosti v skladu s tem statutom.

Prve volitve v svete krajevnih skupnosti se opravijo najpozneje v roku enega leta od dneva uveljavitve tega statuta.

85. člen

Z dnem, ko začne veljati ta statut, preneha veljati Statut občine Izola (Uradne objave, št. 21/87, 26/87 in 13/93) in Statutarni sklep občine Izola (Uradne objave št. 23/94).
86. člen

Ta statut začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnih objavah.




Številka: 013-3/94
Datum: 15. junij 1995


Predsednik:
Marino Domio