Odlok o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici (R7 – S11)
136. Na podlagi 39. člena zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84 in29/86), 165. člena statuta občine Ribnica (SDL, št. 11/78 in 2/82) je skupščina občine Ribnica na seji zbora krajevnih skupnosti dne 13. 9. 1990 sprejela
ODLOK o zazidalnem načrtu Hrastje v Ribnici (R7 – S11)
I. UVODNE ODLOČBE
1. člen
S tem odlokom se sprejme zazidalni načrt Hrastje v Ribnici, ki ga je izdelal Zavod za urejanje prostora Cerknica, pod št. 89/V-94, v juliju 1989.
2. člen
Zazidalni načrt temelji na usmeritvah družbenega plana občine Ribnica za obdobje 1986 – 1990 ter dolgoročnega plana občine Ribnica za obdobje 1986 – 2000.
Zazidalni načrt vsebuje sestavine, ki prikazujejo pogoje za urbanistično oblikovanje, funkcionalne in oblikovalske rešitve objektov in naprav ter rešitve prometnega, energetskega, vodovodnega in kanalizacijskega omrežja, omrežja zvez in drugih posegov v prostor.
II. MEJE OBMOČJA
3. člen
Meja zazidalnega območja Hrastje v Ribnici poteka od začetne točke (1) na presečišču mej parc. št. 1588, 1594/1 in 1551 ter se nadaljujejo po severozahodni meji parc. št. 1551 (točke 2, 3, 5 in 6), 1545 (točki 7 in 8), ter seka parc. št. 1542/1 v ravni liniji do presečišča mej parc. št. 1542/1, 682/6 in 682/5 v točki 9, se nadaljuje do presečišča mej parc. št. 2471-2, 681/44 in 681/7, nato poteka meja po severovzhodni meji parc. št. 681/44 in 681/9 do točke 13, se ponovno nadaljuje po severovzhodni meji parc. št. 2226/19, 2226/27, 2226/28, 2226/29 do točke 25 tu pa seka v ravni liniji parc. št. 2226/29, 2226/30, 2226/33 in 2127/50 do točke 26na presečišču mej 2127/50, 431 in 2235, nato gre meja po vzhodni meji parc. št. 2235 (točke 27, 28 in 29), nato v ravni liniji seka parcelo 1440/1 iz točke 29 do točke 30, ki je vogalna točka parc. št. 2242/9 (točke 30, 31, 32, 33 in 34) v točki 34 na presečišču mej 2242/9, 2254 in 2253 se obrne meja proti zahodu in poteka po jugozahodnih robovih parc. št. 2242/9, 2242/10, 2242/6, 2242 in 2240/6, seka parc. št. 2479/5 do točke 41, kjer se krivi po južni meji parc št. 2226/3 do točke44, nato seka parc. št. 2226/5 in 2226/55 v ravni liniji do točke 45, ta se lomi in ponovno v ravni liniji seka parcele št. 2226/52, 2226/51, 2226/50, 2228 in 2229 do točke 49, nato ravno seka parcele št. 2226/49, 2226/48 in 2225 do točke 47 ter ponovno seka parc. št. 2225 in 2226/1 do točke58, od tu gre meja po južnih robovih parc. št. 2226/1, 2226/90, 2226/89, 2226/29, 2226/28, 462/1 in 480/1 do točke 65, ki je presečišču mej parc. št. 480/3, 480/29 in 2490/1, kjer zadnje parcele seka. Tu se meja obrne proti severu in poteka po zahodnem robu parc. št. 2490/1, 475/1, 419/2, 469/1, 469/4, 636/8, 536/10, 636/7, 636/6, 636/2, 2226/36, 2226/37, 646/1, 2226/25, 656/1, 658/1, 671/25, 671/1, 671/24, 681/33, 681/30, 671/2, 681/16, 692/2, 691/2 in 686/1 do točke 77, kjer se meja obrne proti vzhodu in poteka po južnem in vzhodnem robu parc. št. 682/12 in 682/8, nato se meja zaje v parc. št. 682/14 iz točke 82 do točke 83 in 84, do točke 85 se zaje severovzhodni del parc. št. 682/8, od tu seka v ravni liniji parc. št. 682/8, 682/9, 682/11, 1537/1, 1535 in1534 do točke 86, ki je na presečišču parc. št. 1534, 1532/1 in 1533, od tu se nadaljuje po zahodnem robu parc. št. 1533 do točke87, seka zadnjo parcelo in se zaje na zahodnem delu v parc. št. 1555 do točke 88 in v ravni liniji seka parc. št. 1560/1 do točke 89, od tu gre meja po južnem robu parc. št. 1563/1 do točke 91, od tu se meja obrne skrajno na vzhod in ravno seka parc. št. 1560/1 do točke 92 in se nadaljuje po severnem robu parc. št. 1555 (do točke 93, 94) in po severovzhodnem robu parc. št. 1551 do začetka točke 1, vse k. o. Gorenja vas.
III. FUNKCIJA OBMOČJA S POGOJI ZA IZRABO
4. člen
Površine območja urejanja so namenjene stanovanjski in poslovni gradnji in spremljajočemu programu. Na vsem območju je predvidena gradnja prometnih objektov, spremljajočih centralnih, rekreativnih in zunanjih površin.
Površine obsegajo:
- obstoječe površine individualne izgradnje,
- nove stanovanjske in poslovne površine za organizirano individualno gradnjo,
- površine javnega programa za VVE, trgovino osnovne _________, ________, enote pošte, gostinski lokal, servisni lokali, dom družbenih organizacij, avtobusno postajališče,
- nezazidane zelene površine,
- rekreacijski center.
5. člen
V območju zazidalnega načrta ohranjamo vse zgrajene stanovanjske objekte, in sicer individualne hiše na parcelah: 2242/1, 2242/2, 2224/3, 2242/?? , 682/4, 681/13, 681/42, 681/43, 681/41 in 681/44 k. o. Gorenja vas. Del obstoječih komunalnih vodov je potrebno prestaviti oziroma pokabliti. Prav tako je potrebno prestaviti nivojski železniški prehod. Realizacija zazidalnega načrta ne ruši obstoječih vodov.
6. člen
Prosto stoječi individualni stanovanjski objekti obsegajo:
- tlorisni gabarit maksimalno 10 × 16 m + 15% __ 25%,
- klet, pritličje in izkoriščeno podstrešje s koleničnim zidom 20 m višine
Objekti javnega programa so:
trgovina 12 × 25 m + 33 m ÷ _ 10% __ p+p
banka 12 × 20 m ÷ _ 10% __ p+p
pošta 12 × 18 m ÷ _ 10% __ p
gostinski lokal 12 × 20 m ÷ _ 10% __ p+p
lokali (vsi) 12 × 20 m ÷ _ 10% __ p+p
DOM 12 × 25 m ÷ _ 10% __ p+p
VVE 12 × 20 m + 10 × 25 m ÷ _ 10% __ p+p
avtobusno postajal. 10 × 25 m ÷ _ 10% __ nads.
garderobe 10 × 20 m ÷ _ 10% __ p
IV. POGOJI URBANISTIČNEGA OBLIKOVANJA IN ARHITEKTONSKEGA OBLIKOVANJA OBJEKTOV
7. člen
Povezave med posameznimi območji urejanja omogoča načrtovan sistem cest in pešpoti, ki je funkcionalno prirejen urbanistični zasnovi, le – pa se prilagaja oblikovnosti prostora.
Urbanistična zasnova omogoča doseganje optimalnih kvalitet bivanja tako v pogledu prometne varnosti, osončenja, stika z naravo, zasebnosti, varovanje okolja ipd.
8. člen
Območje urejanja je določeno z obodno parcelacijo. Notranja parcelacija je prikazana v parcelacijskem načrtu, je obvezna. Lega in velikost objektov je definirana v grafičnem delu zazidalnega načrta. Funkcionalno zemljišče je celotna površina, ki po načrtu gradbenih parcel pripada objektu.
9. člen
Objekti morajo biti oblikovani kvalitetno in v skladu z razgibanim terenom, ki narekuje večje tolerance pri izbiri tipa objekta.
Grade se lahko samo objekti za namene, ki so predvideni v tem zazidalnem načrtu. Skupno je predvidena gradnja 266 novih stanovanjskih in poslovno – stanovanjskih objektov.
Situacije objektov in zunanjih ureditev z dimenzijami so podane v grafičnih prilogah. Oddaljenost objektov od dovoznih cest mora biti izvršena po zazidalnem načrtu.
10. člen
Objekti,ki so predvideni po tem zazidalnem načrtu, se lahko grade pod naslednjimi pogoji:
- izrazito podolgovatega tlorisa,
- krajša stranica je praviloma tangenta na cesto,
- so lahko podkleteni ali delno podkleteni,
- streha je simetrična dvokapnica za naklonom med 30 ali 40 stopinjami,
- smer slemena je vzporedna z daljšo stranico,
- možno osvetljevanje podstrešnega dela s frčadami ali strešnimi okni,
- strešna kritina je v rdeči, temno sivi ali rjavi barvi,
- okenske odprtine so pokončne, kjer širina oken praviloma ne presega višine,
- garaže so praviloma v stanovanjskem objektu, izjemoma kot prizidek,
- v okviru stanovanjskih objektov je možno urediti prostore za potrebe lužnostne dejavnosti.
11. člen
Dopustna je gradnja prizidkov in pomožnih objektov, kolikor to dopušča velikost zemljišča in je zagotovljeno razmerje med celotnim zemljiščem in ______ to etažno površino vseh objektov na pripadajočem zemljišču 40:60, v oddaljenosti najmanj 2 m od posestne meje, s soglasjem mejaša pa tudi bližje.
12. člen
Pomožni objekti, ki niso vrisani v zazidalnem načrtu, se lahko izvajajo v skladu z odlokom o pomožnih objektih.
Nadomestni objekti so mogoči sami na istem funkcionalnem zemljišču in se izvajajo pod pogoji, ki veljajo za predvidene objekte po določilih tega odloka.
13. člen
Dovoljeno je postavljanje ograj in opornih zidov do parcelnih meja, ob cesti pa je možno ograje postaviti do meje funkcionalnega zemljišča.
Ograje parcel so izvedene iz:
- papapetnih kamnitih ali betonskih zidov do višine 50 cm,
- žive meje, same ali v kombinaciji v živo mejo ali parapetnim zidom,
- kovinske ograje enostavnih oblik v kombinaciji v živo mejo ali parapetnim zidom,
- lesene ograje do višine 1, 20 m
Ograje iz bodeče žice ali pločevino 1, 20 m, v nasprotnem se gradnja izvaja stopničasto. Vmesne grede, širine minimalno 1, 00 m se hortikulturno urede.
14. člen
Zunanja ureditev mora biti obdelana s projekti zunanje ureditve. Gradbeno dovoljenje za zunanjo ureditev in objekt je eno. V sklopu projekta zunanje ureditve je tudi načrt holtikulture in načrt cestne opreme in peš površin (klopi, koši za smeti, drogovi za zastave, oglasne deske, cestna razsvetljava).
V. ETAPNOST IZVAJANJA IN ZAČASNA NAMEMBNOST
15. člen
Območje zazidalnega načrta je funkcionalno razdeljeno na posamezna območja. Etape zazidalnega načrta so identične posameznim območjem, s tem da ni opredeljen vrstni red, vendar je smiselno navezati začetne faze na razdelilni načrt Zgornje Lepovče, ki je v fazi izgradnje.
Zemljišča ostanejo v obstoječi rabi do pričetka izgradnje posamezne etape.
1. etapa OGRADE 4.0384 ha 18 objektov
2. etapa LEPOVŠKI DOL 6.0800 ha 35 objektov
3. etapa OB LEPOVČAH 4.1568 ha 17 objektov
4. etapa SP. HRASTJE 3.7584 ha 26 objektov
5. etapa HRASTJE 12.0848 ha 58 objektov
6. etapa OB ŽELEZNICI 2.8192 ha 16 objektov
7. etapa GMAJNE 3.4272 ha 25 objektov
8. etapa ZG. HRASTJE 6.1344 ha 21 objektov
9. etapa GMAJNE V LAZIH 4.2336 ha 25 objektov
10. etapa ZADNJI LAZI 5.9744 ha 25 objektov
VI. PROMETNA UREDITEV
16. člen
Komunikacije sledijo osnovnemu konceptu pozidave s ciljem, da ustvarijo čim varnejše razmere za gibanje pešcev in motornih vozil. Z načrtovanim prometnim omrežjem prometno omogočamo kratko povezavo iz osrednjega mesta Ribnice na planirano obvoznico za smer Ljubljana in Kočevje.
Poleg tega je potrebno izboljšati prometne povezave iz Dolenjih Lazov do oskrbovanih dejavnosti v zazidalnem načrtu, kakor tudi v center Ribnice.
17. člen
Urediti je potrebno promet na območju zazidalnega načrta, kakor je razvidno iz grafičnih prilog, in sicer:
- tranzitni promet,
- motorni promet,
- servisni promet,
- intervencijski promet,
- mirujoči promet,
- peš promet,
- prečkanje prometnih povezav z železniško progo Ljubljana – Kočevje.
VII. POGOJI KOMUNALNEGA UREJANJA
18. člen
Vsi objekti v območju zazidalnega načrta Hrastje v Ribnici morajo biti priključeni na vodovodno, kanalizacijsko in elektro omrežje.
Pogoji izvedbe sekundarnih vodov in priključkov za objekte bodo podani s soglasji pristojnih služb in upravljalcev posameznih naprav k projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja. Vse postavitve komunalnih vodov morajo biti izvedene skladno s soglasji pristojnih komunalnih organizacij. Stroški postavitve bremenijo investitorje.
19. člen
v območju zazidalnega načrta je obvezen odvoz smeti. Zbirna mesta tipskih smetnjakov je locirati ob stanovanjskih cestah. Lokacije zabojnikov pri javnih zgradbah so vrisane v podlogah.
20. člen
Cestne površine se odvodnjavajo prek lovilcev olj in maščob v kanalizacijo, enako vse utrjene površine dovozov in dvorišč, kakor tudi javne ploščadi.
VIII. OBVEZNOSTI IZVAJALCEV IN INVESTITORJEV
21. člen
Investitorji in izvajalci so pri projektiranju in pri sami gradnji objektov dolžni upoštevati veljavne gradbeno – tehnične, prometne, sanitarno – higijenske, požarno – varnostne, varnostne in ostale predpise.
Pred pričetkom gradnje so investitorji dolžni poravnati vse zakonske obveznosti.
Investitorji objektov so dolžni skrbeti za ureditev in vzdrževanje zelenic, nasadov, stopnišč, dovozov, ploščadi ter za druge ureditve ob objektih. Javne zelenice je dolžna vzdrževati krajevna skupnost, enako javno urejene površine.
IX. KONČNE DOLOČBE
22. člen
Zazidalni načrt Hrastje v Ribnici je ljudem in občanom, organizacijam združenega dela ter samoupravnim organizacijam in skupnostim stalno na vpogled pri komiteju za varstvo okolja in urejanje prostora občine Ribnica, pri urbanistični inšpekciji občin Kočevje in Ribnica ter pri krajevni skupnosti v Ribnici.
23. člen
Nadzor nad izvajanjem tega odloka opravlja urbanistična inšpekcija občin Kočevje in Ribnica.
24. člen
Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v Skupščinskem Dolenjskem listu.
Številka: 01-FM-352-3-89 Predsednik
Datum: 20. 9. 1990 skupščine občine Ribnica:
FRANC MIHELIČ, dipl. oec.