Odlok o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje
Na podlagi 51. člena Zakona o urejanju naselij in drugih posegov v prostor (Uradni list SRS, št. 18/84, 37/85, 29/86 in Uradni list RS, št. 26/90, 18/93, 71/93 in 44/97), 29. in 50.a člena Zakona o lokalni samoupravi (Uradni list RS, št. 72793, 6/94 - odločba US, 45/94 - odločba US, 57/94, 14/95 in 20/95 - odločba US, 63/95, 73/95 - odločba US, 9/96 - odločba US, 39/96 - odločba US, 44/96 - odločba US, 26/97, 70/97, 10/98, 68/98 - odločba US in 74/98), 83. do 98. člena Zakona o upravi (Uradni list RS, št. 67/94, 20/95, 29/95) in 65. člena Statuta občine Izola (Uradne objave, št. 8/95) je Občinski svet občine Izola na seji dne 31. maja 1999 sprejel
ODLOK o določitvi pomožnih objektov, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje
I. SPLOŠNE DOLOČBE IN DEFINICIJE POJMOV
1. člen
Ta odlok določa vrsto, namen, velikost, pogoje in način gradnje pomožnih objektov, naprav in druge posege v prostor, za katere ni potrebno gradbeno dovoljenje.
2. člen
(1) Poleg objektov in posegov, navedenih v prvem odstavku 51. člena Zakona o urejanju naselij ta odlok določa še naslednje objekte, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje. To so:
- pomožni objekti znotraj naselij in funkcionalnih (stavbnih) zemljišč (II. poglavje),
- pomožni objekti, ki služijo kmetijski dejavnosti v območju znotraj in izven območij naselij in funkcionalnih zemljišč (III. poglavje)
- plinski rezervoarji (IV. poglavje),
- drugi pomožni objekti in posegi (V. poglavje).
3. člen
(1) Pri postavitvi objektov in drugih posegov v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, je potrebno upoštevati naslednje:
- da so v skladu z namensko rabo zemljišč v prostorskem delu planskih aktov
- da poseg ni v nasprotju z določili prostorskega izvedbenega akta,
- da so v skladu z zahtevami v zvezi z varstvom okolja, zdravstvenimi, požarno-varstvenimi, vodnogospodarskimi, obrambno-zaščitnimi in zahtevami varovanja naravne in kulturne dediščine,
- da ne poslabšujejo pogojev rabe zemljišč, sosednjih objektov in naprav,
- da ne zahtevajo novih trajnih ali bistvenega povečanja zmogljivosti obstoječih komunalnih in drugih priključkov na javen komunalne objekte, omrežja in naprave,
- da narava pomožnega objekta ne narekuje posebne statične presoje ali drugega gradbeno-tehničnega preverjanja,
- da ne smejo prizadeti pravic ter zakonitih interesov drugih oseb.
4. člen
(1) Za pridobitev odločbe o dovolitvi priglašenih del mora investitor v skladu z zakonom, za urejanje prostora pristojnemu upravnemu organu (Upravni enoti Izola) predložiti:
- zemljiškoknjižni izpisek ali drugo dokazilo o razpolaganju z zemljiščem,
- kopijo katastrskega načrta
- v kopijo katastrskega načrta vrisan predvideni objekt,
- opis nameravane graditve in zemljišča na katerem bo objekt stal,
- če gre za začasen objekt tudi datum, do katerega bo objekt stal in opis vzpostavitve v prejšnje ali izboljšano stanje.
(2) Iz opisa nameravane graditve in prilog navedenih v predhodnem odstavku mora biti razvidno, da so izpolnjene zahteve navedene v 3. členu tega odloka.
5. člen
(1) Ob postavitvi pomožnega objekta mora biti zagotovljena primerna ureditev neposredne okolice s funkcionalno ureditvijo dostopov za uporabnike, servis ter morebitno potrebno ustrezno rešeno dostavo.
(2) S postavitvijo pomožnega objekta ali drugim posegom se praviloma ne sme posegati na urejene vzdrževane javne zelenice in na tiste površine, zaradi katerih bi se okrnila oblikovna kontinuiteta (podporni zidovi, žive meje, drevoredi,...).
(3) V kolikor je v neposredni bližini več pomožnih objektov oziroma se te postavlja na skupni lokaciji, morajo biti objekti istega tipa oziroma usklajeni po zasnovi in detajlih oblikovanja. V tem primeru je obvezno izdelati tudi skupen prikaz zunanje ureditve z barvno študijo.
(4) Lokacije objektov in drugi posegi v prostor morajo ohraniti ali izboljšati situacijo peš poti in dostopnost pešcem, invalidnim osebam in otroškim vozičkom ter kvaliteto zunanje ureditve.
(5) Postavitev objektov in drug posegi morajo ohraniti ali izboljšati varnost in preglednost cest, dovozov in prehodov ter ne smejo posegati ali kakorkoli drugače zmanjševati obstoječe število parkirnih mest.
6. člen
(1) Objekti in drugi posegi v prostor, za katere ni potrebno lokacijsko dovoljenje, morajo biti primerno oblikovani, usklajeni z naravnim okoljem ter upoštevati proporce, izbiro materiala, detajle in zunanjo ureditev, ki so značilni za mediteransko arhitekturo in graditeljsko tradicijo Istre. Objekti ne smejo biti izdelani iz odpadnih materialov.
(2) Pri pomožnih objektih je strešna konstrukcija praviloma lesena, krita s korci ali strešniki rdeče barve.
(3) Nad prizidki k obstoječim objektom, kjer obstoječe stanje to dopušča, je možna ureditev podhodne terase, oziroma strehe z istim naklonom, isto smerjo slemena in kritine, kot j pri osnovnih obstoječih objektih.
(4) Vkopani objekti naj bodo izvedeni tako, da so pokriti praviloma z najmanj 0,5 m debelo plastjo zemlje, tako da se obstoječo konfiguracijo terena ohrani.
(5) Samostojni pomožni objekti naj imajo pravokotni tloris, ki je z daljšo stranico paralelen s plastnicami terena ali izjemoma s potjo, ob kateri leži. Višinski gabarit je največ pritličen z maksimalno koto venca 2,5 m nad okoliškim terenom.
(6) Montažni, lahko odstranljivi, praviloma tipski objekti naj bodo iz kvalitetnih materialov, primerno oblikovani v konstrukcijskem, funkcionalnem in estetskem pomenu kot celostni pojav v prostoru.
(7) Funkcionalne dopolnitve in posegi na večstanovanjskih nišah so pogojeni s predložitvijo poenostavljenega načrta, iz katerega je razvidno, da bo poseg skladen s celovito zasnovo zgradbe, predvsem fasade in zunanje ureditve, kar naj bo razvidno iz mnenja projektanta.
II. POMOŽNI OBJEKTI IN DRUGI POSEGI ZNOTRAJ NASELIJ IN FUNKCIONALNIH (STAVBNIH) ZEMLJIŠČ
7. člen
Pri funkcionalnih dopolnitvah stanovanjskih in drugih objektov se v skladu s tem odlokom, pod pogojem, da bistveno ne spreminjajo obremenitve komunalnih omrežij in naprav in ne pomnijo povečanja števila bivalnih ali poslovnih enot, upoštevajo naslednje dozidave, objekti in posegi znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov in naprav:
- letne kuhinje, drvarnice, zimski vrtovi, vrtne ute in drugi pritlični objekti, do maksimalne tlorisne površine 20 m2,
- garaža za osebni avto, ki ne presega 30 m2 tlorisne površine,
- nadstrešek za nadkritje parkirišč osebnih avtomobilov, avtomobilskih prikolic, motorjev in koles z motorjem s površino pokritega prostora največ do 35 m2,
- zasteklitev teras, balkonov, spremembe okenskih odprtin,
- zunanje stopnice pri individualnih stanovanjskih hišah,
- izdelava vetrolova pri vhodu v objekt in druge manjše, gradbeno tehnično nezahtevne razširitve osnovnega objekta do 12 m2,
- montaža tend, nadstreškov, napisov in izveskov za potrebe poslovnih prostorov,
- zamreženo skladišče za shranjevanje (jeklenk, embalaž in podobno) pri obstoječih trgovinah, v kolikor je to v skladu z urbanistično zasnovo območja,
- oznake na zgradbah in zunanjih površinah,
- tipske montažne greznice oziroma druge ustrezne naprave za čiščenj odpadnih voda z ustreznimi atesti (predvsem glede tehničnih in tehnoloških lastnosti ter glede okoljevarstvenih zahtev), če gre za izboljšavo sanitarnih pogojev obstoječega individualnega objekta v območjih, kjer ni možnosti priključitve na javno kanalizacijsko omrežje,
- izvedba hišnega priključka dolžine do 150 metrov za obstoječe individualne objekte, če je priključek predviden v dokumentaciji za novo zgrajeno javno komunalno omrežje,
- kapnice in vodni zbiralniki tipske in montažne izvedbe z ustreznimi atesti, če gre za izboljšavo pogojev obstoječega individualnega objekta.
V tem odloku, omenjeni individualni objekti so objekti, ki imajo največ do tri enote in od katerih je lahko le ena poslovna.
8. člen
(1) Skupna površina samostojnih pomožnih objektov, lociranih na funkcionalnem zemljišču osnovnega individualnega objekta, ne sme presegati 35 m2.
(2) Samostojnih pomožnih objektov, ki bi presegali 35 m2, ni možno dograjevati s priglasitvami.
(3) Odmiki pomožnih objektov od posestne meje morajo biti najmanj 4 m, ob pisnem soglasju soseda pa je lahko odmik tudi manjši.
9. člen
V skladu s tem odlokom je možna tudi zunanja ureditev znotraj funkcionalnih zemljišč obstoječih objektov in naprav:
- tlakovanje in ureditev funkcionalnih površin okrog stanovanjskih in drugih objektov,
- pergole ob obstoječih objektih ali na njihovem funkcionalnem zemljišču, do maksimalne tlorisne površine 50 m2,
- vrtne in dvoriščne ograje do višine največ 1,7 m s tem, da masivni del ne presega 70 cm. Pri postavitvi je potrebno upoštevati odmik od cest in koridorjev komunalnih naprav,
- oporni in podporni zidovi do višine 1,5 m. Pri postavitvi je potrebno upoštevati: odmik od cest, koridorjev komunalnih naprav, da temelji ne presegajo posestne meje in da gre za gradbeno nezahtevne posege.
III. POMOŽNI OBJEKTI IN POSEGI V PROSTOR, KI SLUŽIJO KMETIJSKI DEJAVNOSTI
Objekti znotraj funkcionalnih oziroma stavbnih zemljišč.
10. člen
V skladu s tem odlokom so pomožni kmetijski objekti na funkcionalnih zemljiščih stanovanjskih in gospodarskih objektov:
- objekti za rejo malih živali in drobnice do maksimalne tlorisne površine 10m2,
- strojne lope za garažiranje kmetijske mehanizacije in spravilo orodja do maksimalne tlorisne površine 50 m2,
- lope in shrambe, za shranjevanje sena, stelje, poljščin in podobno, do maksimalne tlorisne površine 25 m2,
- gnojne jame in gnojišča v nepropustni izvedbi, velikosti do 25 m3 v skladu s strokovnim navodilom o urejanju gnojišč in greznic,
- pritlične ali vkopane vinske kleti, tlorisne površine do 25 m2.
Objekti izven naselij in izven funkcionalnih (stavbnih) zemljišč
11. člen
(1) Postavitev pomožnih objektov za kmetijske namene na kmetijskih zemljiščih izven mest in naselij ter izven funkcionalnih zemljišč je možna le na osnovi pozitivnega strokovnega mnenja kmetijske svetovalne službe.
(2) Pri gradnji shramb za kmetijsko orodje in pridelke na kmetijskih zemljiščih je treba upoštevati načelo varovanja kvalitetnih kmetijskih zemljišč ter jih je dovoljeno graditi le, če je to potrebno za boljšo izrabo teh zemljišč in če ni možno potrebe po gradnji teh objektov zadovoljiti na drugi način.
(3) Pomožni objekti, postavljeni na kmetijskih zemljiščih izven mesta in naselij, so lahko samo pritlični ali vkopani in postavljeni praviloma ob robu parcele ali naravnih (reliefnih) meja, upoštevajoč dovoljeni odmik od posestne meje.
(4) Velikost pomožnega objekta izven funkcionalnih stavbnih zemljišč je odvisna od velikosti kmetijskega zemljišča, intenzivnosti in vrste obdelave. Maksimalna velikost objekta namenjenega za potrebe kmetijske proizvodnje je:
- do 10 m2 - hišica (kažeta) za obdelano kmetijsko zemljišče v kompleksu od 2000 do 5000 m2
- do 25 m2 za obdelana kmetijska zemljišča v kompleksu nad 5000 m2
- pritlične ali vkopane vinske kleti, tlorisne površine do 20 m2 pri urejenih vinogradnih površinah velikosti nad 200 m2. Pri tem je predhodno potrebno predložiti strokovno mnenje kmetijske svetovalne službe, da je vinograd redno obdelan in gradnja pomožnega objekta utemeljena.
12. člen
Kmetijski pomožni objekti in posegi izven funkcionalnih zemljišč in območij naselij v skladu s tem odlokom so tudi:
- rastlinjaki in druga zaščita pred vremenskimi vplivi brez omejitve velikosti, če je možna hitra vzpostavitev terena v prejšnje stanje,
- pletena žična ograja za ograditev trajnih nasadov do višine 2m,
- pritlični čebelnjaki montažne izvedbe do 40 panjev, če v skupni površini ne presegajo 15 m2. Pri gradnji čebelnjaka izven funkcionalnih zemljišč je potrebno potrdilo, da je investitor član čebelarske organizacije oziroma pozitivno mnenje kmetijske svetovalne službe,
- lope brez zidanih pasovnih temeljev za vrtno orodje na organiziranih površinah za ljubiteljsko dejavnost, če ne presegajo 4 m2 tlorisne površine in 2 m višine kapne lege,
- manjši agrarni posegi, ki ne spreminjajo parcelnega in lastniškega stanja (agromelioracije, osuševanje ...) do maksimalne površine 1000 m2.
13. člen
(1) Vsi objekti na kmetijskih zemljiščih so začasnega značaja in trajna sprememba namembnosti kmetijskih površin ni možna. Priglasitev objektov po tem odloku ne more biti osnova za vris v kataster in vpis v zemljiško knjigo.
(2) V kolikor se kmetijski proizvajalec ne ukvarja več s kmetijsko proizvodnjo eno leto ali več, je dolžan pomožni objekt odstraniti in vzpostaviti zemljišče v prejšnje stanje, brez pravice po odškodnini.
(3) Obveznost odstranitve iz drugega in tretjega odstavka tega člena, se vpiše v odločbo o priglasitvi del in zaznamuje kot breme v zemljiški knjigi. To je stranka dolžna izpeljati najkasneje v treh mesecih od izdaje odločbe. V kolikor stranka tega ne izpelje v odrejenem roku, preneha veljavnost odločbe.
(4) V primeru, da je za kmetijsko zemljišče sklenjena zakupna pogodba za dolgoletno rabo zemljišča, morata lastnik in uporabnik pred predstavitvijo pomožnega objekta o tem skleniti ustrezno pogodbo.
IV. PLINSKI REZERVOARJI
14. člen
(1) V skladu s tem odlokom je možno postaviti mali rezervoar za utekočinjeni naftni plin, katerega prostornina ne presega 2,5 m3, ki je izdelan po standardih in predpisih o tehničnih normativih za stabilne tlačne posode ter napeljave do trošila.
(2) Varnostni in tehnični pogoji za postavitev rezervoarjev (varnostne razdalje, priprava tal, konstrukcije, montaža, pretakanje,...) so podani v predpisu o utekočinjenem naftnem plinu.
(3) Po tem odloku je za en stanovanjski objekt možno postaviti samo en mali rezervoar.
Postavitev malega rezervoarja je možna le v območjih v katerih ni plinovodnega omrežja.
15. člen
(1) Pod in nad rezervoarjem ne sme biti bivalnih prostorov. Rezervoarji so lahko ograjeni z masivnim zidom z največ treh strani. Izjeme so dopustne le skladno s pravilnikom in drugimi predpisi o utekočinjenem naftnem plinu.
Varnostna razdalja priključkov od oken, vrat zgradb in drugih odprtin je 3m, od plašča pa 1,5m. S postavitvijo požarnih zidov se varnostne razdalje za pol zmanjšajo.
(2) Vse naprave in napeljave za plin morajo biti zasnovane in izvedene tako, da ustrezajo tudi končnemu stanju bo priključitvi na mestno plinovodno omrežje. To je obvezna zahteva za postavitev rezervoarjev in izvedbo priključkov na rezervoarju.
16. člen
(1) Izpolnitev zahtev iz 14. in 15. člena mora biti razvidna iz predloženih dokumentov za pridobitev dovoljenja in poenostavljenega projekta s prikazom plinskega rezervoarja, priključka in notranjega razvoda.
(2) Pred polnjenjem rezervoarja je dobavitelj plina dolžan preveriti, ali je ta vključno s spremljajočimi napeljavami načrtovan, izveden in vzdrževan v skladu s predpisi, kar mora biti razvidno iz zapisnika s podatki in žigom dobavitelja plina, ki ga dobavitelj plina izroči naročniku.
Nadzor izvajata Inšpektorata RS za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami in Republiški energetski inšpektorat.
17. člen
(1) V roku 6 mesecev od izvedbe javnega plinskega omrežja so uporabniki dolžni opustiti uporabo malih rezervoarjev in se priključiti na javno omrežje.
Obveznost odstranitve se vpiše v odločbo o priglasitvi.
(2) Dobavitelji plina po tem roku ne smejo več polniti malih rezervoarjev. Male rezervoarje pa je potrebno odstraniti in zemljišče vrniti v prejšnje ali izboljšano stanje.
V. DRUGI POMOŽNI OBJEKTI IN POSEGI
18. člen
(1) Tehnološki dodatki k objektom, ki jih je možno postaviti v skladu s tem odlokom so:
- notranji neenergetski kabelski hišni razvodi,
- sončni kolektorji,
- male individualne klima naprave z ustreznim odvodom kondenzne vode.
(2) Dodatne konstrukcij ne smejo biti postavljena na fasadah, ki so izpostavljene pogledom, razen v primeru, ko so te sestavin del celovite prenove in načrta objekta.
19. člen
V skladu s tem odlokom med druge pomožne objekte in posege sodijo:
1. Objekti ali posegi za urejanje prometnega sistema in površine za peš, kolesarski, motorni in mirujoči promet:
- postavitev hitrostnih ovir na cestiščih na podlagi prometne in urbanistično arhitekturne presoje,
- asfaltiranje krajevnih cest, ko se gabariti in drugi elementi obstoječe ceste ne spreminjajo,
- premične zapore pri vhodih na parkirišča, dvorišča,
- ureditev parkirišč za osebna vozila do 20 parkirnih mest,
- nadstrešnice na postajališčih in avtobusne čakalnice, ob soglasju upravljavca cest.
2. Montažni objekti:
- stojnice,
- gradbeni kontejnerji in montažni objekti do velikosti 30 m2
- kioski, kontejnerji in podobno za dejavnosti, ki niso vezane na izdajo uporabnega dovoljenja ali na posebne zdravstvene, varnostne, veterinarske in okoljske pogoje, do velikosti 15 m2 za posamezni objekt
- objekti in naprave namenjeni sezonski turistični ponudbi ali prireditvam, proslavam in podobno.
3. Drugi pomožni objekti so:
- posegi v zvezi z odpravljanjem arhitekturnih ovir za ljudi z omejenimi možnostmi gibanja,
- odstranitev obstoječih pomožnih objektov, za katere ni potrebna posebna statična presoja,
- telefonske govorilnice,
- ureditev prostorov za smetnjake,
- postavitev spominske plošče, umetniških del, objektov in drugih obeležij do 6 m2 na podlagi predhodno izdelane urbanistično arhitektonske rešitve,
- turistične in informativne oznake v skladu s celovito zasnovo fasade ali zunanje površine in ob smiselnem upoštevanju določil odloka o plakatiranju,
- mikrourbana oprema (dodatna oprema parkov, otroških igrišč, počivališč in podobno),
4. Ureditve in objekti za potrebe športa in rekreacije:
- ureditev trim stez,
- pomožni objekti za rekreacijo (shramba rekvizitov, WC in podobno) ob urejenih rekreacijskih površinah, v velikosti do 15 m2 na podlagi enotne urbanistične rešitve.
5. Objekti in posegi za potrebe geoloških, geomehanskih, seizmoloških, vodnogospodarskih, ekoloških in drugih raziskav.
VII. PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE
20. člen
(1) Z dnem uveljavitve tega odloka preneha veljati odlok o določitvi pomožnih objektov za potrebe občanov in njihovih družin (Uradne objave, št. 17/87, 21/87 in 3/98).
(2) Vloge za pridobitev dovoljenj, ki so vložene do dneva uveljavitve tega odloka, se obravnava po odloku, ki je bil do tega dne v veljavi.
21. člen
Ta odlok se objavi v Uradnih objavah občine Izola in prične veljati osmi dan po objavi.