Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.41 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 53. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: Zmago Jelinčič, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, od 17.00 dalje Franc Potočnik, od 16.30 ure dalje dr. Ciril Ribičič, od 16.30 ure Aurelio Juri, Zoran Lešnik, Jožef Špindler, Jožef Jagodnik in za pričetek seje Anton Anderlič.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 56 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Zbor bo današnje nadaljevanje 53. izredne seje pričel z obravnavo predlogov zakonov o ratifikacijah, to so točke od 3 do 6. Zatem preidemo na obravnavo 7. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, nato pa na 7., 9., 10., 12. ter dalje po dnevnem redu, pri čemer so točke pripravljene vse do vključno številke 18.
Rad bi vas tudi obvestil, da smo se pred nadaljevanjem seje sestali vodje poslanskih skupin in se dogovorili za naslednji način dela v tem tednu: danes državni zbor dela do 19.00 ure; jutri prične sejo ob 11.00 uri, ker je dopoldne sklicanih zelo malo delovnih teles, in seja poteka do 18.00 ure; v petek bodo najprej na sporedu vprašanja in pobude poslank in poslancev, državni zbor bo sejo zaključil ob 14.00 uri, nedokončane točke pa bodo prenesene na naslednjo izredno sejo, ki se bo pričela v drugi polovici avgusta. Tak dogovor smo sprejeli, bi rekel, soglasno na tem delovnem posvetu.
Preden preidem na 3. točko, pa mi je eden od poslanskih kolegov zaupal skrivnost, da danes goduje naša poslanka Ana Marija, to je gospa Zbačnikova, ki ji ob tem iskreno čestitam! /Aplavz./ Ana Marija - že, že, ampak sem namerno uporabil to ime, ker gre za god.
Proceduralno - kdo je bil prvi? Kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Imam samo en predlog, da bi se takoj po ratifikacijah pričela obravnava 7. točke dnevnega reda, predloga zakona o spremembah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma, zelo na kratko, predlog, da se veljavnost azbestnega zakona pravzaprav ponovno potrdi. Gre za zelo kratek zakon, ki ima en sam člen in eno prehodno določbo, zato bi res predlagal, da bi to danes obravnavali, ker gre za urgenten primer. S tem se je strinjal tudi odbor za zdravstvo, ki je danes o tem zakonu razpravljal in imamo tudi že poročilo na klopeh. Zato bi vas prosil torej, da bi uvrstili 7. točko dnevnega reda takoj po ratifikacijah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Vaš predlog je sprejet, ker sem prav takega tudi sam predlagal.
Proceduralni predlog, kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsednik, napovedali ste današnjo obravnavo 9. točke dnevnega reda po obravnavi 7. točke.
V imenu poslanske skupine SLS + SKD predlagam, da se ta točka preloži na enega izmed naslednjih dni, ker se moramo glede amandmajev, ki jih nameravamo vložiti, in glede sprejemanja tega zakona še dogovoriti. Za jutri imamo sklican strokovni posvet na to temo, zato bi predlagal, da ne obravnavamo 9. točke na današnji seji, pač pa jo predvidoma - bom kar direktno povedal - obravnavamo v nadaljevanju, ki bo po počitnicah oziroma okrog 20. avgusta.
Gre tudi za to, da je prišlo potem, ko smo zadnjič predlagali preložitev te točke, do nekaterih strokovnih mnenj, ki v bistvu potrjujejo naše predloge, da se, čeprav je točka v tretji obravnavi, vsebinsko do določene mere še vedno po uradnih predlagateljih, se pravi po poslanskih skupinah, lahko ta tematika nekoliko spremeni. Ne želimo pa, da zakon ne bi bil sprejet, pač pa da sprejmemo takšnega, kot bi bil smiseln in potreben za delo računskega sodišča. Bilo je tudi govora, da bi naj ta točka šla na eno izmed rednih sej. Do tega trenutka se zaradi znanih razmer v državi ni bilo možno posvetiti tej tematiki. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gre torej za proceduralni predlog. Kolega Feri Horvat, sedaj vam ne morem dati besede, ker se je treba opredeliti do tega predloga. To točko smo že s prejšnje seje prestavili na naslednjo sejo. Ampak danes je vaš predlog, da se točka 9 obravnava na prvi naslednji izredni seji. Državni zbor ne bo imel več rednih sej v tem mandatu, spoštovani kolegi, ker jih ne more imeti. Na zaključek te seje?
Torej, proceduralni predlog kolega Henigmana dajem na glasovanje - to je predlog, da se točka 9, predlog zakona o računskem sodišču, tretja obravnava, obravnava na zaključku 53. izredne seje državnega zbora. (67 prisotnih.)
Kdo je za njegov predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O PRIDOBIVANJU DOKAZOV V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH V TUJINI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik odbora za mednarodne odnose? Želi. Prosim, kolega Kacin.
JELKO KACIN: Odbor za mednarodne odnose je na današnji seji obravnaval štiri ratifikacije: tri s področja pravosodja in eno s področja prometa. Vse štiri ratifikacije je podprl, zato prosim, da ob glasovanju te ratifikacije podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kacin. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem najprej v skladu z drugim odstavkom 213. člena poslovnika predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! ( 62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VROČITVI SODNIH IN IZVENSODNIH LISTIN V CIVILNIH ALI GOSPODARSKIH ZADEVAH V TUJINI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik odbora je že posredoval stališče. Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem najprej predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O MEDNARODNI VELJAVI KAZENSKIH SODB. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Odbor je poročal. Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI MEMORANDUMA O SOGLASJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE ZA IZVEDBO AVTOCESTNIH OBJEKTOV, POTREBNIH ZA POVEZAVO S SLOVENSKIM AVTOCESTNIM OMREŽJEM. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POKOJNINSKEM IN INVALIDSKEM ZAVAROVANJU, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona sta v obravnavo zboru predložila poslanca Ivo Hvalica in Ivan Božič. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Želi.) Besedo dajem poslanskemu kolegu Ivu Hvalici.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki vlade, ki jih ni! Zelo sem zadovoljen, da je ta predlog zelo kratkega zakona prišel na dnevni red. Namen je samo eden: popraviti krivico, ki se je, recimo temu nehote, zgodila tistim, ki so zboleli za azbestom in ki imajo pravico do upokojevanja po azbestnem zakonu. Sam ne vem, kako se je lahko to zgodilo, ampak, vidite, to je tudi dokaz, kaj prinese hitrost. Kako se je lahko zgodilo in kaj je bilo tisti trenutek prisotno, da se je med zakoni v 404. členu, ki v bistvu privilegirajo nek segment upokojevanja, znašel tudi ta zakon. Kot sem že rekel, biti bolan za azbestozo je grozljiva stvar in to ne more biti privilegij, mi smo pa to tako zapisali. Bog ne daj, da bi kdo ocenil to kot cinizem, ampak zgrozil sem se, ko sem to videl. Sicer sem bil s svojim skromnim pravnim znanjem trdno prepričan, da je zakon o azbestu "lex specialis", poseben zakon, in da je ta zaradi tega nad tem zakonom. Ampak državni uradniki so to tolmačili drugače, in lahko si predstavljate, kakšne strahotne travme so povzročili nizu ljudem. Sam imam 17 ali 18 odločb, ki so mi jih poslali, ko so ljudem, ki ne morejo delati, ki so bolni in ki ne morejo dobiti druge službe, zavrnili možnost upokojevanja, ki so jo imeli po azbestnem zakonu.
Torej pred vami je ta predlog zakona. Zadeva je kratka, spreminja se zgolj alinea, šesta alinea v 404. členu, ki ima ta naslov: "Postopno spreminjanje pogojev za pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih." Nato je prvi odstavek: "Z dnem, ko začne veljati ta zakon", misli na pokojninski zakon, na ZPIZ zakon, "je minimalna starost in minimalna pokojninska doba za pridobitev pravice da starostne pokojnine v posameznem koledarskem letu, ne glede na določbe" in potem pa našteje notranje zadeve, v policiji, obrambi itd. Danes je predstavnik vlade rekel, da bi bilo primerno tudi nekaj teh zakonov vreči ven, ker da niso več aktualni, da ne obstajajo, ampak so se takoj pokazale neke dileme, da stvari zopet ne smemo na brzino narediti, naj to naredi vlada, ali pa naj to naredi, torej kdo drug.
Jaz bi prosil zaradi tega, da na ta zakon, razen vladnega amandmaja, ki zgolj dopolnjuje ta moj člen in ki ga je odbor potrdil za svojega, da ne obešamo nič na ta zakon, da popravimo to krivico, da damo tem ljudem tisto, kar komaj čakajo. V Soški dolini vre, to vam moram povedati. In ljudje pričakujejo, da ta zakon sprejmemo. Zakon se glasi, bom prebral še cilj in načela zakona: "Cilj, ki ga predlagatelji zakona želimo doseči, je zgolj veljavnost zakona ZPPPAI, to je azbestni zakon, na kratko poimenovan, Uradni list Republike Slovenije št. 56/96 in spremembe, Uradni list št. 35-1502/98."
1. člen se glasi, da se v zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju v prvem odstavku 404. člena črta šesta alinea. In ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu. O amandmaju, upam, bo povedala predsednica odbora. Vnajprej se zahvaljujem za podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Prosim predsednico odbora gospo Zbačnikovo, da poda poročilo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Najprej hvala za voščilo vsem skupaj in zlasti predsedniku. Naš odbor je danes na 20. izredni seji obravnaval ta predlog. In sicer odboru je bilo posredovano pisno mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki uvodoma ugotavlja, da predlog zakona formalno vsebuje vse po 175. členu poslovnika zahtevane sestavine in da sta predlagatelja zakona, to sta gospod Ivo Hvalica in gospod Božič, prvotni predlagani skrajšani postopek spremenila v hitri, in tudi s primerno obrazložitvijo.
Glede na to, da obravnavani predlog zakona vsebuje enak predlog rešitev, kot v drugem delu že vsebovani predlog zakona, ki ga je potem predložil prvopodpisani gospod Rokavec, in potem je bil umaknjen, je tudi v tem delu mnenje enako.
V zvezi s predlagano spremembo prvega odstavka 404. člena navedenega zakona pa sekretariat meni, da bi predlagana rešitev lahko bila ena od možnih sprememb zakona za razrešitev upokojevanja po zakonu o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje proizvodnje iz azbestne v neazbestno. Sekretariat je tudi opozoril, da bi bilo za primere uveljavljanja dodatnih ugodnosti za delavce in za prebivalce, ki so bili izpostavljeni škodljivemu vplivu azbestnega prahu, potrebno še preučiti dodatne zakonske možnosti, potrebne zaradi sprejema novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ker je v teh pomembnih prvinah spremenil do sedaj veljavni sistem in na tem področju, na katerem temelji tudi zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje, ki sicer ureja posebne pravice do socialne varnosti zaradi škodljivih vplivov azbestnega prahu.
Vlada je v svojem mnenju že 5.7.2000 povedala, da to pač podpira in da ne nasprotuje. Predstavnik vlade, državni sekretar pa je danes v razpravi tudi opozoril na nekatere alinee 404. člena, ki so prav tako neusklajene s posameznimi zakoni, ki omogočajo pridobitev pravice do starostne pokojnine po posebnih predpisih. Glede na ugotovljeno neskladnost je tudi predlagal črtanje določenih alinej ter uvedbo nove alinee, ki se nanaša na zakon o izvrševanju kazenskih sankcij. V zvezi z doslednim izvajanjem šeste alinee 404. člena pa je predlagal drugi stavek.
Vendar smo člani odbora potem v široki razpravi podprli predlagane spremembe in dopolnitve predloga zakona predlagateljev po hitrem postopku in se nismo strinjali s predlaganimi rešitvami, ki jih je predlagal predstavnik vlade, razen predloga, da se v 404. členu zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju doda nov drugi odstavek. Člani odbora smo tudi opozorili na nujnost sprejema predlaganih sprememb in dopolnitev in menili, da je potrebno skupaj s predlagatelji predlaganih sprememb in dopolnitev, ki jih je že vložila skupina poslancev, s prvodpisano gospo Skukovo in pa poslanec mag. Kopač, glede na zahtevnost in zapletenost materije pripraviti nova izhodišča, na osnovi katerih bosta potekala razprava in sprejetje predlaganih sprememb in dopolnitev. Potem smo člani odbora, glede na razpravo, na mnenje sekretariata in pa predloge vlade sprejeli tudi svoj amandma, ki ga imate v pregledu, in potem sprejeli sklep, da predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju obravnava in sprejme, skupaj z amandmajem odbora, po hitrem postopku.
In potem še dodaten sklep, da predlaga vladi, da čimprej pripravi nov predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, skupaj s predlagatelji predlogov sprememb, ter ga predloži državnemu zboru v sprejem po hitrem postopku. Ta predlog naj zaključi tudi ugotovljene neskladnosti 404. člena zakona, ki ureja pogoje za pridobitev pravic do starostne pokojnine po osebnih predpisih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Zbačnikova. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Med nami je predstavnik vlade, državni sekretar Marko Štrovs. Želite besedo? Prosim.
MARKO ŠTROVS: Spoštovane gospe in gospodje poslanci! Dovolite mi nekaj besed. Najprej to, da vlada podpira amandma poslanca gospoda Hvalice z dopolnilom, ki smo ga predložili in ki ga je že odbor sprejel kot svoj lasten amandma. Pri tem pa ostaja še nekaj stvari nedorečenih. In sicer gre za tole čisto pragmatično vprašanje.
Če gremo gledat 404. člen zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, vidimo, da se nanaša, da pravi, da se ne glede na določbe, na siceršnje določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju lahko tisti zavarovanci, za katere veljajo določbe zakonov, ki so naštete v več alineah, upokojijo v letošnjem letu že: moški pri 48 letih in pol, če imajo vsaj 28 let in pol pokojninske dobe, ženske tri leta prej. In potem se bodo ti pogoji postopoma večali, dokler ne bodo prišli na 55 let starosti za moške in 53 let starosti za ženske. Med temi alineami je pa nekaj takšnih, ki so mogoče pretirano odprte. In sicer gre za to, da se ta določba nanaša tudi na tiste, za katere se uporabljajo določbe zakona o sodniški službi, kar pomeni, da naj bi se omogočilo tistim sodnikom, ki so stari 48 let in pol v letošnjem letu, da se že kar starostno upokojijo po tej določbi.
Zato je vlada predlagala, da se ta pomanjkljivost odpravi ravno to pot, v tem postopku, na tak način, da se črtajo iz 404. člena določbe: prve, tretje, šeste, to je že urejeno, sedme in devete alinee. S tem bi ta dvom odpadel in bi bilo jasno, da ti zavarovanci nimajo pogojev, ki bi ne glede na dejstvo, da v njihovih matičnih zakonih, ki so tu navedeni, sploh ni nobene določbe o upokojevanju, in bi se omogočalo, da se upokojijo že prej, kot sicer velja po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju.
Samo zaradi tega smo to predlagali in verjetno bo ta nedorečenost ostala, če bo ostal danes ta predlog samo v takšni obliki, kot ste ga že na odboru oblikovali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa predstavniku vlade. Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Gospa Zbačnikov, stališče poslanske skupine socialdemokratov.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: V imenu poslanske skupine socialdemokratov pozdravljamo in smo veseli, da je tudi bil že ob sprejemanju in tudi na odboru sprejet ta konsenz, da se vsi strinjamo, da je treba čimprej popraviti to krivico in to napako, ki je bila pač v zakonodaji. Glede na to, ker je pa to zelo pomembno, ker ti ljudje sedaj imajo pač krateno svojo pravico, ki jim jo zakon daje, je treba to napako popraviti. Ravno zato smo tudi v tej smeri danes na odboru razpravljali in smo bili vsi praktično enotnega mnenja, da naj se to takoj uredi, ostale pomanjkljivosti, ki se pa ugotavljajo, pa je možno skupaj popraviti še v dodatni spremembi tega zakona po hitrem postopku, kajti nekaj teh je že predlagano tako od strani poslancev, kot sem že povedala, od prvopodpisane gospe Skukove, gospoda Kopača, in vlada lahko potem v naslednji spremembi tudi še to popravi in bo stvar urejena. Danes pa mislim, da je potrebno za to kategorijo, za te bolnike to čimprej popraviti, in če bi odpirali potem še ostala vprašanja, bi se verjetno zapletalo in nam ne bi bilo mogoče urediti tega danes. Zato naša poslanska skupina podpira, prav tako pa tudi bo podprla vse ostale popravke, ki bodo potrebni, da bo zakon lahko tudi v življenju funkcioniral. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov predstavlja Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa. Predlagatelji in pristojni odbor je ravnal pametno, ko se je odločil, da želi s to spremembo odpraviti krivico, ki zadeva samo azbestne delavce - to lahko storimo takoj, in da začne ta sklep za njih tudi takoj veljati. Rad bi ob tem izrazil zadovoljstvo, da je ta zakon sprejet. Večina primorskih poslancev se je v zadnjih letih sestajala z ljudmi, ki so težko razumeli, da se je zakonodajalec odločil tako, kot se je. Verjetno smo vsi po vrsti, iz različnih političnih skupin pojasnjevali, da tukaj ni šlo za neko namerno odločitev. Mislim, da z današnjim dnem to tudi ustrezno popravljamo. Rad bi povedal, da je bilo v tem času nekaj poskusov iz različnih skupin, tudi iz združene liste, da bi vlado povabili k drugačnemu tolmačenju zakona in na ta način rešili problem. No, to se ni izšlo. Ker sem gospod, predsednik, podobno poslansko vprašanje v zvezi s tolmačenjem vladi postavil pred nekaj dnevi, štejem, da je sedaj odgovor vlade irelevanten in ga v tem smislu, to poslansko vprašanje umikam in sem zadovoljen, da na ta način rešujemo zadeve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa, predsednik. Kolegi! Liberalna demokracija bo podprla ta zakon in mislim, da o njem smo vse povedali. Podprli bomo tudi amandma, ki ga je dal odbor. No, pri tem moram reči, da je gospod državni sekretar se tukaj malo igral z nami zato, ker je danes zjutraj povedal, da vlada sploh ni obravnavala tistih predlogov, ki jih je on dal tukaj, pa tudi na odboru.
Torej, mislim, da je to prišlo z ministrstva, pa to ne pomeni, da bo vlada to tudi potrdila, ampak naj vgradi v drug zakon. Saj čas ima, in mislim, da je nujno, da sedaj to podpremo in da te ljudi, ki čakajo na svojo upokojitev, prizadete bolnike pravzaprav, čim prej rešimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gasparini. Stališče poslanske skupine SLS + SKD Slovenske ljudske stranke bo predstavila kolegica Skukova.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavnik vlade! Naša poslanska skupina podpira mnenje, da je ta zakon nujno potrebno čimprej sprejeti, zato smo tudi s svojim glasovanjem podprli hitri postopek. Vendar pa smo, kot ste že slišali, vložili zakon, ki prinaša spremembe, ki so ravno tako nujne, ki prizadevajo male podjetnike, tako imenovane oziroma samozaposlene v samostojnih podjetjih. Pri sprejemanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju niso bili narejeni predhodni izračuni, zato je prišlo do nedopustne napake, da se je nekatere razvrstilo v previsok razred za plačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in ostalih prispevkov. Poleg tega se je v usklajevanju s predstavniki obrtne zbornice in z davčno upravo ugotovilo, da je tudi nekaj manjših napak oziroma pri spremembah izgledajo manjše, pri posledicah pa so zelo velike. Zato bomo poslanci vložili k temu zakonu amandmaje, s katerimi bi dodali nova člena, kjer bi to nujno spremembo tudi vnesli. In sicer gre, kot smo že v predlogu zakona navedli, za spremembo 209. člena zakona, s čimer bi uvedli postopnejše razvrščanje v dohodkovne razrede, in sicer tako, da bi s tem dosegli delno znižanje plačevanja prispevkov. V času, ko smo to usklajevali, smo prejeli tudi podatke zavoda za zdravstvo, ki je ugotovil, da se je v času od uveljavitve zakona do danes preregistriralo že 1.633 malih podjetnikov v gospodarske družbe in se raje zaposlilo kot delavci v gospodarskih družbah, kar pomeni približno že 2 milijardi izgube prispevka za to blagajno.
Zato mislim, da je to dovolj nujen razlog, da se te spremembe, poleg sprememb za prizadete od azbesta, sprejmejo na tej seji.
In še eno napako oziroma neenakost v zakonu želimo odpraviti z novo prehodno določbo, in sicer z uvedbo 396.a člena, kjer bi postopno dviganje starosti za izvzem upokojencev iz obveznega zavarovanja pomenilo samo izenačitev z ostalimi osebami iz tega zakona, za katere se ostrejši pogoji uvajajo postopno. Postopno ostrejši pogoji ne veljajo sedaj samo za male podjetnike in pa za kmete. Menimo, da je to napaka, ki je dejansko nastala, strokovna ali pa sistemska, pri sprejemanju zakona, zato je nujno, da se v čim hitrejšem možnem času popravi in da se odpravi s tem nadaljnje zniževanje prispevkov iz tega naslova.
Kdor ne pozna natančneje, lahko še dodatno obrazložim, zakaj znižanje prispevkov v blagajno, ker pač je drugačen način obračunavanja plačevanja prispevkov pri samostojnih podjetnikih, seveda imajo za to nekoliko višjo tarifo, tako imenovano za plačevanje prispevkov, kot zaposleni v gospodarstvu. Seveda pa ne zdrži, da imajo tako veliko razliko, da pomeni pri nekaterih celo skupen dohodek z dobičkom vred, ne samo bruto plača, taka osnova. Torej, to je razvidno, da to seveda ni prava osnova.
S tem, ko bi sprejeli naše predloge znižanja, bi še vedno ostala razlika v plačevanju prispevkov, še vedno bi ti samostojni podjetniki plačevali višje prispevke kot ostali zaposleni, vendar to je nujna razlika, ki v tem sistemu mora obstati. Kot sem pa rekla, če primerjamo in iz obrazložitev boste lahko videli, če primerjamo prispevke, ki pridejo v blagajno po starem zakonu, pred spremembo, pred sprejemom novega zakona, in pa naš predlog sprememb, kako naj se določi osnova, lahko izračunamo, da je kljub temu večji prispevek v blagajno oziroma kar je še bolj pomembno, ni izgube v tej blagajni s tega naslova.
Še enkrat ponavljam, v tem času, ko zakon velja, pa je že veliko podjetnikov raje prestopilo med tako imenovane družbenike in s tem plačujejo manjše prispevke, kar pa verjetno ni bil namen zakonodajalca pri sprejemanju zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolegica Skukova. Spoštovane poslanke in poslanci, rad bi vas opozoril na poročilo odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, kjer v zadnjem odstavku piše, da se člani odbora niso strinjali, da bi danes k tej vsebini zakona vlagali amandmaje in reševali nekatera druga odprta vprašanja. Na dveh delovnih pogovorih z vodji poslanskih skupin sem apeliral na vodje poslanskih skupin, da danes k temu zakonu ne vlagamo drugih amandmajev. In če se bo to zgodilo, je prva stvar, ki je potrebna, da se s takimi vsebinskimi amandmaji takoj ponovno vrnemo na odbor. Mi ne moremo tukaj o teh stvareh razpravljati.
Predlagal bi, da se dogovorimo, da oba predlagatelja, ali umakneta amandma ali pa da se ponovno sestane delovno telo in da se dogovorimo, da na avgustovski seji rešimo zadeve, ki so bile tukaj predlagane, oziroma da sprejmemo predlog sklepa, ki je zapisan s strani odbora, da to naredi vlada, da ugotovi vse, kaj je potrebno še dopolniti, da se to zgodi na avgustovski seji. Sicer bomo danes težko nadaljevali razpravo o tej točki dnevnega reda.
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? Kolega Kebrič, stališče poslanske skupine DeSUS.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Mi podpiramo osnovni predlog spremembe, ki ga je podal lepo gospod Hvalica. Podpiramo amandma odbora, ki je bil tam sprejet. Nasprotujemo pa temu, da bomo za celoten pokojninski zakon, k vsem členom odpirali možnost za vlaganje amandmajev in ne bomo v letu tega dokončali. Dajmo rešiti tiste res najnujnejše stvari po vrsti in bomo res pokazali konstruktivnost našega dela in da spoznamo napako, ki je bila ob sprejetju tega zakona storjena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Vaša poslanska skupina se je že oglasila. Vse poslanske skupine, ki so želele, so se oglasile. Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Preden pričnemo, sejo prekinjam za pet minut in prosim, da se tukaj zberete predstavniki poslanskih skupin, da se dogovorimo o nadaljevanju te točke dnevnega reda. Za pet minut prekinjam sejo.
(Seja je bila prekinjena ob 15.21 uri in se je nadaljevala ob 15.25 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! Ali ni bilo? Aha, pardon. Ugotavljamo prisotnost, prvič! (61 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Kratek posvet ni bil uspešen v tem smislu, da bi se dogovorili o tem, da danes nadaljujemo samo proceduro, kot je bila trasirana na delovnem telesu. Šlo je za različno razumevanje dogovorov med različnimi predstavniki poslancev o vsebini tega zakona. Kot predsedujoči moram pač predlagati nek sklep, da se iz te situacije čim bolje izvelečemo. Imam naslednji proceduralni sklep - prosim kolega Hvalica in ostali, da me razumete pozitivno: Predlagam, da to točko nadaljujemo jutri ob enajsti uri in predlagam, ker ne morem prepričati ali pa reči, naj poslanci umaknejo svoje amandmaje - to je vaša suverena odločitev - predlagam, da predsednica odbora za delo, družino in socialno politiko oceni, ali je potrebno, da se jutri zjutraj še enkrat sestanete. Torej imam dva predloga: "Ta točka se nadaljuje jutri ob enajsti uri. Po presoji predsednice pa se jutri zjutraj skliče odbor in se opredeli do tega vprašanja." Svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira predlog, kot sem ga podal? (29 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Predlog ni bil sprejet.
Odpiram razpravo poslancev in poslank. Prva se je k besedi priglasila gospa Virantova in ji dajem besedo. Kolega Hvalica, prosim, za mir. Kolegica Virantova, prosim, imate besedo. Gospod Kontič, gospod Božič, vsi ste dvignili roke. Danes smo se, sedaj, ujeli, veste, sedaj ne bomo več pametno mogli delati, če ni možna uskladitev. Tudi dogovor z vodji poslanskih skupin očitno ni bil uspešen. Gospa Virantova!
IRENA VIRANT: Povem samo repliko. Sram me je za vse tukaj in tudi mene je sram. Tako smo sprejemali vse potrditve o ratifikaciji pogodb, ki imajo lahko velike obveznosti - res nismo imeli časa preštudirati, res ne. Potrebno je potrditi ratifikacije, ker se daje popravek, ker to so individualne. Tu gre pa za neko skupino in to z azbestozo v območju Anhovega, ki ga jaz dodobra poznam, kot pravna svetovalka. Gre sicer za majhno skupino in je tukaj napaka, proceduralna, da takrat - jaz nisem bila v tem zboru - ker se ni primerjal prejšnji zakon o upokojitvi azbestoznikov - preprosto povem - in v tem, ko so se sprejemale pokojninske določbe.
Gre za tako majhen segment, da je mene sram, da se tukaj za tako majhno skupino obiramo pa delamo poslovniške zadržke pa prikazujemo, kako je zakon slab, pokojninski. Verjamem, da je slab, kar doživljam 50 let. Ima večina zakonov pet, šest novel, pa sedem novel. Kar je povedala gospa Skukova, ko je rekla, moji podjetniki. Verjamem, da ima tudi ona upravičene predloge glede njenih podjetnikov. Ampak tukaj je gospod Hvalica dal pravočasen predlog. Povedal je, da je napaka in je napaka in ne pomislim glasovati za, ne zaradi površnosti, ker kolikor je v naši zakonodaji površnosti, jaz jih pišem, pa jih imam že naštetih 95, ko so zakonske kolizije. Kadar je zakonska kolizija, je potem samo možnost ustavnega spora, ali pa da se oba zakona razveljavita ali pa popravita. Ampak zakaj bi šli v tako proceduro sedaj? Kdor dvakrat da, hitro da. Ti ljudje so bolniki. Jaz sem se tukaj tudi strokovno podučevala, ker sem laik v zdravniški stroki. Peljala sem se v Zagreb in sem videla, kaj je država naredila na tem območju. To je bilo kriminalno dejanje zoper tiste, ki so imeli vso dobo opraviti z azbestom. Tisti, ki so pravzaprav na najnižji stopnji pri nas, hirearhični, pa še tukaj precejamo dlako.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Vsi so do sedaj podrli predlog vsebine zakona in v tem smislu ni potrebna ta razprava, ker je podprta ta vsebina.
Replika, kolega Henigman, nato razpravlja kolega Kontič, za njim je nato Božič.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Menim, da sploh ni sporno, da se ta novela zakona, kot je bila osnovno predlagana, podpre. Radi bi pa povedal, da smo glasovali o hitrem postopku in tudi sam sem hitri postopek podprl zaradi razloga, ker naj bi se na ta zakon priključilo še nekaj dodatnih sprememb. In če želimo še kakšen drug člen odpreti, je bil smiseln hitri postopek.
Drugače pa bi bilo korektno od predlagateljev, da bi predlagali skrajšani postopek po našem predlogu poslovnika. Ker potem se spreminja samo 404. člen.
Gor sem pa prišel zato, da ne bo nobene nejasnosti, gospa Virantova. Podpiramo zakon vsi tisti, ki smo glasovali za hitri postopek. Pa ne samo za Salonit Anhovo, gospa. Podpiramo ga tudi za vse ostale delavce, ki so kadarkoli delali z azbestom 20, 25 let, pa po osnovnem zakonu niso upravičeni do te pomoči. Ker ni se azbest delal samo v Salonitu Anhovo in v Donitu v Medvodah. Delal se je še tudi po drugih podjetjih. Zato predlagam, oziroma pozivam vlado, tukaj je gospod Štrovs, on je že dlje časa na ministrstvu, da vlada nemudoma pripravi in prouči predlog, da se upošteva zakon predlagateljev Možgana, Henigmana in ostalih podpisnikov za vse delavce, ki so kadarkoli delali z azbestom, ker je "nefer", da se to uporablja samo za določen ozek krog ljudi. Trdim, ozek krog, žal, za Primorce, za Salonit Anhovo.
Sicer bom to predlagal s pismenim dodatnim sklepom, ki sem ga sedaj formuliral. Vendar če gremo stvari do dna, je treba iti res do dna. Ni res, da je tu govora samo o tistih, ki so zboleli - hvala bogu, vsi niso zboleli! - govora je o tistih, ki so uporabljali v proizvodnji azbest in bodo morda zboleli ali pa ne bodo, da ne bo utvare. Za vse delavce gre! Takrat, ko smo pa zakon razširjali, smo pa govorili tudi o prebivalcih tega območja. Tudi tega problema vlada še ni razrešila, prejšnja in sedanja vlada, če bo imela čas - kako upoštevati tudi pravice prebivalcev, ki so zboleli - tam gre pa res za tiste, ki so zboleli, če se ne motim, po popravljenem 1. členu in po 12. členu zakona o azbestu. Sramota pa je, da je prejšnja vlada predlagala zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju in se je tega problema zavedala, pa nas je hotela okrog prinesti. Že takrat smo nekateri opozarjali, da ne more za poseben zakon veljati generalni zakon o pokojninskem zavarovanju. Gospod minister Rop je takrat to dobro vedel in ni odreagiral.
Strinjam se, da to sedaj popravljamo, vendar odprimo še nekaj dodatnih problemov, toda tako, da bo tudi ministrstvo za finance in ostali povedali svoje strokovno mnenje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da pismeno oblikujete predlog sklepa. Razprava, kolega Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Zelo mi je žal, da enotnosti, ki je bila danes na seji matičnega odbora, ni tudi v tem državnem zboru. Na seji odbora smo se vsi strinjali s predlogom gospoda Hvalice, da se ta zakon že danes po hitrem postopku v državnem zboru sprejme. Tudi poročilo je odbor pripravil zelo hitro in tudi strokovne službe so to hitro posredovale. Se pravi, imeli smo vse pogoje, da to že danes storimo.
Na seji odbora sem opozoril, da bo prišlo do zapletov, če bomo spremembo zakona širili. In potem je bil po daljši razpravi sprejet sklep, da tega ne naredimo, in sprejet sklep odbora, kaj je naš predlog. Tudi ta predlog je bil - tega sem najprej predlagal in ga je potem gospod Kelemina tudi povzel in smo ga kasneje celo nekoliko spremenili in je v sestavnem delu poročila, na kar je gospod predsednik tu korektno opozoril že v fazi samega sprejemanja zakona.
Že na začetku sem obžaloval dejstvo, da ta zakon še ni bil sprejet, vendar je bil vložen skupaj z zakonom gospoda Rokavca. Mi smo se pa takrat strinjali oziroma smo ugotovili, da je ta materija v tem trenutku nesprejemljiva in zaradi tega je tudi ta zakon bil uvrščen po skrajšanem postopku, kot sestavni del tega zakona. In ko je bil ta zakon umaknjen, je bila odprta pot za hitri postopek.
Če bo poslanska skupina vložila amandmaje, ki jih še nisem videl, ker jih na klopeh še ni, bo to pomenilo, seveda, da se bo sestal odbor. Odbor se bo sestal, jutri bomo to potem naprej obravnavali, zato smo tudi temu sklepu v poslanski skupini nasprotovali. Že jutri, skoraj zanesljivo, trdim, bomo dobili nove amandmaje, ki jih bo predlagala vlada. Po jutrišnji seji in tudi jutri tega zakona ne bomo končali, ampak bo zakon v petek, v petek delamo do dveh in zakon v tem delu, ko parlament še dela pred počitnicami, ne bo sprejet.
Zato bi predlagal, da resnično razmislimo o tem še enkrat, da je potrebno ta zakon sprejeti, da ga sprejmemo danes, vse ostale pripombe, ki so, oziroma oba zakona, ki sta vložena po skrajšanem postopku in obravnavata isto materijo, pa poskušamo združiti oziroma upoštevamo sklep odbora, da pri tem sodeluje tudi vlada in že v avgustu na naslednji seji lahko o tem zakonu ponovno spregovorimo.
Zato predlagam še enkrat trezen razmislek in sprejem tega zakona danes tu, vse ostale spremembe pa v avgustu. Se pravi še v tem mandatu in vse ostale spremembe so vezane tudi na 1.1.2001 in do takrat jih je mogoče tudi sprejeti. Za ta zakon, ki ga pa predlaga kolega Hvalica, je pa pomemben vsak dan v fazi sprejemanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kontič. Kolegica Skukova in Franci Rokavec sta vložila dva amandmaja. Sedaj mislim, da jih že dobivate na klop. Ali je tako? To je, da se pred 1. členom doda nov A1 člen in pa da se pred 1. členom doda nov 1.b člen. To je potem 336.a člen. Ampak te amandmaje dobivate sedaj na klop. Replika na razpravo gospoda Kontiča, Nada Skuk. Nato razprava, kolega Kopač. Replika? Razprava.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Stvari v parlamentu se dogajajo zelo hitro, zato seveda sprejmem na znanje, da me kot prvopodpisano k vloženemu zakonu, o katerem je odbor sklepal, niso povabili. Zato mi je prav žal, da sem morala zadnji moment poseči v razpravo zakona. Jaz sama sem tudi za to, da bi podprli hitri postopek, da se te stvari, ki so bile s sprejemom zakona, popravijo, kar je bilo napačno narejeno. In dejstvo je, da kot sem že v uvodu, v predstavitvi skupine povedala, je pri izračunu osnove za samostojne podjetnike prišlo do napake. In 60 tisoč podjetnikov mislim, da ni tako majhna številka, da jo lahko spregledamo in rečemo, bomo odložili na neko drugo sejo.
Poleg tega sem že v uvodu povedala, da s tem, ko so prispevki previsoko določeni in seveda zaradi napačnega izračuna, ne zato, ker si tako podjetniki mislijo, seveda država kljub temu zgublja v blagajni, ker pač prispevki, ki jih plačujejo zaposleni v gospodarski družbi, so nižji, to je tudi dejstvo in zato se preregistrirajo podjetniki v gospodarske družbe in se raje tam zaposlijo.
Še enkrat poudarjam, da gotovo ni bil to namen zakonodajalca, in še enkrat povem, da tudi s spremembami, kot so navedene, da se v osnovi popravi iz "plačani" v "obračunani" prispevki in da se upošteva znižanje ter povečanje osnove zaradi neuveljavljanja olajšav, da na kratko povem, to je priznano in usklajeno tudi z davčno upravo. Prva sprememba, ki jo vnašamo, celo pomeni, da rešujemo zakonitost dela davčne uprave, ker trenutno dela proti zakonu, ker tako, kot je zapisano, ga ni mogoče izvajati, ker te osebe ne dobivajo plače, zato se ne more določati, da se govori o plačanih prispevkih, ampak se lahko govori samo o obračunanih.
Poleg tega sem povedala, da pri prehodni določbi ne gre za nič drugega kot za izenačevanje vseh oseb, ki jih prizadene ta zakon, se pravi, zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. S tem dodatnim členom postopno uvajamo starostni pogoj, ki je potreben, da lahko upokojenca izvzamemo iz obveznega zavarovanja, tako da postopno ženske dosežejo starost z letom 2015, moški pa z letom 2009. Mislim, da tu nekaj vmes manjka pri amandmaju - ne vem, če je pravilno fotokopiran, zato bo treba preveriti.
Zato še enkrat poudarjam, da se meni zdi ta predlog sprememb ravno tako pomemben kot nek drug popravek, ki je tudi predlog prvotnega zakona, da se popravijo krivice, ki so se storile delavcem, vendar je enako naš predlog, da se popravijo krivice, ki so se zgodile samostojnim podjetnikom in kmetom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj ste vsi prejeli na klopi amandmaje. Prepričan sem, da delite z menoj mnenje, da danes ne bo pogojev, da bi državni zbor o njih odločal. Pri tem moramo imeti mnenje vlade, resorja za finance tudi, ne samo za delo, družino in socialno politiko. In se mi zdi edino korekten predlog sklepa, ki ga lahko oprem na 204. člen, ki govori o hitrem postopku - da državni zbor lahko zahteva, da se o predloženem amandmaju takoj izreče matično delovno telo.
Sedaj imam prijavljene še tri kolegice in kolege za replike ter nato vrsto kolegov za razpravo. Vendar, ali je smiselno, da to naredimo, ko bomo morali tako ali tako potem sprejeti sklep, da se sestane delovno telo?
Torej, dajem drugačen proceduralni predlog, kot sem ga dal prej. Dajem predlog, da se na podlagi vloženih amandmajev sestane matično delovno telo in da se nadaljevanje te točke opravi, ko se bo matično delovno telo sestalo in se bo na tej seji do amandmajev opredelila tudi vlada. To je drugačen predlog kot prej.
Ta svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje in prosim, da me podprete. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo podpira predlog proceduralnega sklepa, kot sem ga podal? (37 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Predlagam predsednici, da to sejo skliče jutri dopoldne. Prekinjam to točko dnevnega reda. Vlada pa vsekakor mora biti pripravljena na razpravo v delovnem telesu. Med nami je predstavnik vlade, več predstavnikov vlade, še posebej pa državni sekretar gospod Štrovs, ki upam, da bo pripravil stališče vlade do vloženih amandmajev.
Še vedno pa obstaja možnost dogovora in zaupanja med poslanskimi kolegi, da se odločimo za pot, da pri tej točki naredimo samo minimalne spremembe zakona, večje posege pa na avgustovski seji. To je pa druga pot.
Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA. Prosim, da si pripravite gradivo. To je PREDLOG ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU - DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima predsednik odbora, kolega Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Odbor je predlog zakona o varnosti v železniškem prometu za drugo obravnavo pripravil na svoji seji dne 13. julija. Ne bom bral tega poročila, ker je izredno obširno. Odbor je pripravil vrsto amandmajev. Na koncu pa je sprejel tudi sklep, da odbor predlaga državnemu zboru, da se tretja obravnava predloga zakona o varnosti v železniškem prometu opravi na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije.
Sprejel je tudi predlog dodatnega sklepa: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da do tretje obravnave predloga zakona o varnosti v železniškem prometu prouči formalne in dejanske pogoje za uresničljivost določbe o opremljanju nivojskih prehodov cest čez železnico z opozorilnimi radijskimi oddajniki, kot je to predlagano v amandmaju vlade k 23. členu in v amandmaju vlade k 106. členu predloga tega zakona." Torej odbor predlaga, da amandmaje, ki jih je odbor podprl, oziroma sprejel, tudi sprejme. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 14. julija 2000. Vsi amandmaji so v tem pregledu.
V razpravo dajem 1. člen in amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! Se opravičujem, preden bomo glasovali o amandmaju k 1. členu, dajem na glasovanje predlog, da bomo razpravljali in glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso vloženi amandmaji. Torej, ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Sedaj pa dajem na glasovanje amandma k 1. členu. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (39 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotavljamo prisotnost! (38 prisotnih.) Ne bo šlo. Ugotavljamo prisotnost, drugič! (43 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo ob 16.01.
(Seja je bila prekinjena ob 15.50 uri in se je nadaljevala ob 16.07 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen v celoti? Prosim kolega podpredsednika Lucija, če se pripravi za vodenje seje. (64 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
1. člen je sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandmaje k 2. členu - šest jih je. Vseh šest predlaga odbor za infrastrukturo in okolje. Kdo želi besedo? (Nihče.) Razpravo zaključujemo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 2. členu? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k istemu členu. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Sprejeto.
Na glasovanje dajem četrti amandma k temu členu. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Četrti amandma je sprejet.
Nadaljevanje seje in vodenje seje prevzema kolega Gerenčer. Prosim!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej smo pri 2. členu in petem amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Imamo amandma pod številko 6. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnost.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
2. člen smo sprejeli.
Smo pri 5. členu in amandmaju, dveh amandmajih, vlaga ju odbor. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost!
Kdo je za amandma pod številko 1? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen 5? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
5. člen smo sprejeli.
Smo pri 6. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
6. člen smo sprejeli.
Smo pri 7. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 7. člen sprejeli.
Smo pri amandmaju za novi 8.a člen, ki ga vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za novi 8.a člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Smo pri 10. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 10. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 10. člen sprejet.
Smo pri 14. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 14. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 18. členu in dveh amandmajih; prvega vlaga vlada, ki ga matično delovno telo ne podpira, drugi pa je amandma odbora. Želi kdo razpravljati? Gospod Presečnik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Rad bi poudaril, da odbor amandmaja vlade ne podpira. Zaradi tega, da se detajlneje opredelita rekonstrukcija in vzdrževanje na železniških objektih, je odbor sprejel svoj amandma k 18. členu in tudi predlagal amandma za novi 18.a člen. Zato predlagam državnemu zboru, da prvega amandmaja, to je amandma vlade, ne podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (13 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 18. člen sprejet.
Imamo amandma za novi 18.a člen, ki ga vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novi člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma za novi člen smo sprejeli.
Smo pri 19. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 19. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 19 smo sprejeli.
Smo pri členu 23 in amandmaju, ki ga vlaga vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. No, jaz tega amandmaja ne bom podprl, ker se mi zdi nesmiseln. Ta zakon mora biti usklajen z evropskimi predpisi. Pa vendar piše tukaj, "nivojski prehodi, ki niso zavarovani z zapornicami ali polzapornicami, morajo biti opremljeni z opozorilnim radijskim oddajnikom". Če je ta prehod zavarovan tudi z opozorilnim radijskim oddajnikom, potem bi moralo pisati, da morajo biti tudi vsa vozila, ki prečkajo ta železniški oziroma nivojski prehod, opremljena z radijskim oddajnikom, sicer je zadeva brezpredmetna.
Jaz seveda razumem predlagatelja, v katerem primeru bi bilo to želeno. To je predvsem tam, kjer so šolski prevozi otrok in bi morala biti vozila, ki prevažajo otroke v osnovno šolo, tudi opremljena s temi radijskimi sprejemniki. Pa vendar, saj so vsi prehodi zavarovani z Andrejevimi križem in mislim, da tudi vsi šoferji, ki prevažajo otroke, da morajo vsako leto iti na psihološki zdravniški pregled. Kajti če ne, bomo morali dati tudi, žal, v cestnoprometne predpise, da bi tudi vsi "stop" znaki morali biti opremljeni z radijskimi oddajniki. Če je z znakom odrejeno, da moraš ustaviti, potem moraš ustaviti in šele kasneje preiti prek tega mesta.
No, ta amandma se navezuje tudi na 106. člen, kjer pa piše, in s tem zakonom bi nalagali tudi lokalnim skupnostim določeno breme: "Stroške za namestitev opozorilnih radijskih oddajnikov na nivojskih prehodih, ki niso zavarovani z zapornicami ali polzapornicami, poravnava upravljavec ceste." V določenih delih je upravljavec ceste država, pa tudi lokalna skupnost - to se pravi občina pa celo krajevne skupnosti, kjer so krajevne skupnosti pravne osebe, kjer so te nekategorizirane ceste in so ti tako imenovani prevozi, ali otrok ali pa tudi drugih. No, jaz tega amandmaja ne bom podprl, če pa bo kljub temu sprejet, pa že sedaj napovedujem za tretje branje svoj amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Presečnik!
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Torej, jaz se sicer strinjam s tem, kar je govoril gospod Malovrh. O tej problematiki smo na odboru precej razpravljali in zaradi tega tudi podprli oziroma sprejeli amandmaja k 23. in mislim, da k 106. členu. Ampak ravno zaradi te problematike, ki jo je nakazal korektno, gospod Malovrh, smo sprejeli tudi predlog dodatnega sklepa, ki sem ga že prej v poročilu prebral, in mislim, da ga ni treba ponavljati. Ampak kljub temu, mi smo rekli tam, da do tretje obravnave predloga zakona o varnosti v železniškem prometu predlagatelj prouči formalne in dejanske pogoje za uresničljivost določbe o opremljanju nivojskih prehodov cest čez železnico z opozorilnimi radijskimi oddajniki. Torej gre za vezavo na 23. in 106. člen.
Jaz predlagam, glede na to, da smo dali neke naloge ministrstvu, železnicam oziroma vladi, da državni zbor te amandmaje v zvezi s 23. in 106. členom sprejme, da pa seveda po ustreznih študijah in možnostih tudi ustrezno ta dva člena eventualno spremenimo pri tretji obravnavi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Ciril Pungartnik!
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Jaz tudi ne bom podprl tega amandmaja, iz enostavnega razloga. Ker če pogledate naprej amandma k 29. členu, pravi, da bo lokalna skupnost z železnico pogodbeno urejala odnose vzdrževanja prehodov čez progo.
V Trebnjem imamo okrog 60 prehodov in vam povem, da smo po težkih mukah letos en prehod, ki je precej frekventna lokalna cesta, opremili z zapornicami, ki stanejo samo 40 milijonov. Oprostite, to je neverjetno, in pri tem naj bi bili podprti z 10 milijoni od države, kar še ni realizirano. In danes proga za ljudi ob njej ni več blagodat, kot je bila pred mnogimi leti. Ne vem, zakaj bi železniško gospodarstvo imelo pravico nalagati občinam, krajanom ne vem kakšne skrbi in ne vem kakšne stroške s temi prehodi - me razumete? Torej menim, da če poteka ta državna infrastruktura prek nekih krajev, potem mora za zavarovanje te infrastrukture in tega prometa, ki se pač prek te infrastrukture in cestnih povezav odvija, tudi država oziroma železnica prevzeti stroške tega vzdrževanja. Ne morejo imeti tiste občine, kjer je več prog, razcepi in podobno, toliko prehodov in jim s tem tudi povzročati stroške. Občina je vedno bila v podrejenem položaju. Mi imamo nekaj tožb, za katere ne vem, kako se bodo iztekle. Ker če smo neki sopartnerji, potem bi morala železnica nas vprašati, kaj bo na tem prehodu, dobiti popis, dobiti dovoljenje in tako naprej.
Teh dveh amandmajev ne bom podprl. Mislim, da pri tem zakonu ne sme ostati odprto vprašanje, na kakšen način bo železniško gospodarstvo Slovenije urejalo odnos z občinami, skozi katere potekajo proge. To mora prevzeti železniško gospodarstvo nase. In pri tem členu se že začne s temi radijskimi signali, ker mi ne vemo, kdo naj bo sedaj dolžan te radijske postajice, če tako rečem, namestiti, ker v naslednjem členu pravi, da bo pri teh prehodih pogodba med občino in železnico. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 24. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 24. člen sprejeli.
Smo pri 25. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Kolegi, malo več pozornosti, prosim! Drugič ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri amandmaju k 29. členu in samem členu. Imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Najprej gospod Jazbec, potem gospod Malovrh.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ko smo imeli ta zakon v prvi obravnavi, je tudi na podlagi moje razprave vlada oziroma predlagatelj 29. člen v bistvu spremenil tako, da v Poročevalcu št. 22 ni več objavljena dikcija, po kateri na lokalnih in nekategoriziranih cestah stroške za vzdrževanje železniških prehodov krije v sorazmernem deležu lokalna skupnost in pa Slovenske železnice. Jaz obžalujem, da danes ni državni sekretar gospod Hanžel tukaj, ki se je takrat zavzemal in tudi izrazito priznal, da je pri slovenskem pravosodju že izgubljenih kar nekaj tožb, ki so jih Slovenske železnice izgubile proti lokalnim skupnostim, ker ni bilo za tako plačevanje oziroma tako delitev sorazmernega deleža stroškov pravne podlage. Gospod Hanžel je taktično v 29. členu zakona, predloga zakona to spustil, poizkuša pa stvar speljati prek amandmaja k 29. členu.
Jaz bi, kolegice in kolegi, apeliral na vse vas, da poskušate pod točko 2, amandma k 29. členu temeljito prebrati in ugotoviti, da gre za stvari, ki so lepo zavite v celofan in ki ne bodo zdržale kasneje tudi ne ustavne presoje. Zakon o lokalni samoupravi oziroma zakon o financiranju občin namreč ima v izračunu primerne porabe štiri osnovne kriterije, kjer kriterija vzdrževanja železniških prehodov ni. Za primer pa povem, da občina, iz katere prihajam, pri 270 milijonih izračuna primerne porabe letno prejema pogodbe od Slovenskih železnic v višini 48 milijonov ali slabo petino. To ne zdrži, ne bo zdržalo tudi za naprej, smo pa danes pred odločitvijo, da to stvar lahko korektno in primerno rešimo v samem zakonu.
Državni sekretar Hanžel je to sicer vse zagotavljal, zavil pa lepo v amandma, tako da je to bolj slabo razvidno. Jaz upam, da amandmaja k 29. členu ne boste podprli. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. No s tem členom prihaja do neke diskriminacije med občinami, kjer ni železniške proge, in med občinami, kjer železniška proga teče. Ko sem jaz prišel do župana v občini Šentjur, je bilo 29 prehodov takšnega ali drugačnega ranga. No, do sedaj smo jih 10 že ukinili, seveda skupaj z železnico, s krajevnimi skupnostmi in pa s krajani. Marsikomu od vas bi privoščil ta napor, predvsem kako se je treba pogajati s krajani, kajti s tem se jim pot zdaljša do njihovih površin, na drugi strani tudi s krajevnimi skupnostmi. In seveda kot je že kolega Jazbec pa prej tudi kolega Pungartnik povedal, je to izredno ali pa precej velik strošek za občine, za katerega pa one niso same krive, da to je.
No, jaz bom sicer ta amandma podprl. Podprl ga bom zaradi tega, da bom lahko v tretjem branju vložil svoj amandma, sicer ga ne moremo amandmirati. In sicer v 2. točko bom napisal takole, da določbe prejšnjega odstavka tega člena ne veljajo, če je cesta, ki prečka progo, občinska ali nekategorizirana cesta. Ostalo pa naj bi ostalo.
Moram reči, da za vzdrževanje različnih prehodov so tudi različne cene in modernizacija nekaterih železniških prehodov z novimi podlogami, potem tudi z novo opremo, je lahko izredno veliko breme za lokalno skupnost. Prav zaradi tega že danes napovedujem amandma za tretje branje. Je pa prav, da ga podpremo zaradi amandmiranja v samem tretjem branju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Avšič!
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. No, o tem amandmaju oziroma o tem členu je bilo tudi veliko govora v odboru za infrastrukturo, tako v prvi obravnavi kot v drugi obravnavi. Gospod Jazbec je pravilno povedal, da je bilo na temelju njegovih pripomb sprejeto stališče, ki je delno upoštevano v amandmaju k 29. členu, ne pa v celoti. Vendar pa, seveda, se tudi jaz pridružujem tistim, ki menijo, da moramo ta amandma sprejeti zaradi tega, da si ne zapremo možnosti amandmiranja 29. člena v tretji obravnavi. Namreč člen zakona iz prve obravnave je ravno tako ali pa še bolj nesprejemljiv, kot je amandma, ki je sedaj za drugo branje. Če ne podpremo amandmaja vlade k 29. členu, nam ostane nespremenjen člen iz prvega branja, ki ga ne moremo v tretjem niti spremeniti. Zato predlagam vsem, ki imate v svojih okoljih težave z železniškim prehodi na občinskih ali na nekategoriziranih cestah, da ta člen, da ta amandma podpremo in zato, da ga lahko v tretji obravnavi tudi ustrezno dopolnimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Presečnik!
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Torej, ne strinjam se s tem, da je ta amandma zavit v celofan ali pa cel člen zavit v celofan. Menim, da detajlneje amandma opredeljuje obveznosti upravljavca železniške infrastrukture in pa upravljavca ceste, ki prečka železnico. Sem seveda enakega mnenja kot kolega pred menoj, da v kolikor želimo še bolje urediti - za lokalne skupnosti govorim bolje - v tretji obravnavi ta drugi odstavek, potem moramo seveda ta amandma sprejeti, ker je bistveno boljši od osnovnega besedila. Še enkrat poudarjam - bistveno bolje amandma opredeljuje obveznosti posameznih upravljavcev. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Najprej rahla replika, gospod Presečnik. Za člen nisem rekel, da je zavit v celofan, člen je sprejemljiv tudi za lokalne skupnosti - amandma nikakor ni sprejemljiv.
Imam vprašanje, ali je predstavnik vlade pripravljen odgovoriti na izpostavljeno dilemo. V nasprotnem primeru imam proceduralni predlog - eno uro odmora za posvetovanje v poslanski skupini.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Sprašujem predstavnika vlade, ali bo odgovoril! Državni sekretar, Žarko Pregelj, prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej lepo pozdravim in opravičim ministra Bergauerja in dr. Hanžela, ki sta predstavnika tega zakona, ker sta na mednarodni aktivnosti, ravno na poti v sosednjo državo zaradi pogajanj glede določenih pogodb, povezanih s cestnim in železniškim prometom. Sedaj so me pooblastili, da bi nekako posredoval pri tem zakonu, kolikor lahko.
Glede 29. člena bi sedaj težko rekel, da je dr. Hanžel karkoli zavijal; tega, mislim, da ne moremo sprejeti. Vendar dejstvo je, da je verjetno tak amandma nastal na podlagi usklajevanj tudi znotraj vladnih resorjev. Opozoril bi na 35. člen zakona o javnih cestah, ki opredeljuje obveznosti, kadar se državne ceste in železniške proge križajo. V tem primeru zakon o javnih cestah navaja, da velja zakon o varnosti železniškega prometa, kar pomeni, da moramo v zakonu o varnosti železniškega prometa opredeliti ta razmerja. Pri cestah običajno velja, da stroške križanja nosi cesta višje kategorije. Pri križanju ceste in železnice težko govorimo o višji ali nižji kategoriji, ker gre za dve različni vrsti javne infrastrukture. Tako lahko ugotovimo, da je amandma na 29. člen v bistvu korekten, ker zahteva ureditev določenih razmerij. Seveda pa postane sporen v smislu, če upravljalec državne ceste kot tudi upravljalec lokalne ceste oziroma občinske poti nima ustreznih sredstev za izvajanje ustrezne varnosti prometa na tem križanju. Praviloma so v merilih za subvencije oziroma za transferje občinam opredeljena železniška križanja kot dodatna bremenitev vzdrževanja lokalne, občinske infrastrukture. Seveda, drugo vprašanje pa je, ali javne finance vsako leto zagotovijo ustrezna sredstva za korektno vzdrževanje prometne signalizacije oziroma za zagotavljanje varnosti na železniških križanjih. Tako da bi težko zdaj rekli, ali je tak člen sprejemljiv ali ne; verjetno bi ga kazalo nadgraditi z določeno obvezo tudi za oblikovanje letnih proračunov, kjer je treba lokalnim skupnostim za te potrebe zagotoviti določena sredstva.
Vsekakor pa predlagam oziroma moram zagovarjati stališče vlade, da se o tem amandmaju ugodno izrečete, predvsem zato, ker pač odpira reševanje izredno zapletenih odnosov na teh križanjih.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Gospod Jazbec še želi, prosim.
FRANC JAZBEC: Ena glavnih dilem pri tem odgovoru, ki ste ga dali je tudi v tem, da vidim, da nimate razčiščenih pojmov o tem, da je zadnje dve leti izračun primerne porabe, ne pa trensferjev za vzdrževanje lokalnih cest. Izračun primerne porabe ima pa štiri osnovne kriterije, ki tega na zajemajo in tak zakon, ki nalaga takšno dodatno obremenitev lokalnim skupnostim, ne bo nikoli vzdržal ustavne presoje. Pa vlada pri tem vztraja ali ne. Do sedaj sprejmemo vsak drugi, tretji zakon tak, ki potem na ustavnem sodišču pade. In vlada trmasto vztraja pri tem. Jaz mislim, gospod državni sekretar, da ste tudi na to vprašanje dolžni odgovoriti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Poglejte, ne gre za to sedaj, kako se pravilno reče, mislim, da smo se razumeli, za katera sredstva gre. Jasno, da ti kriteriji, ki se upoštevajo, morajo biti v vladi sprejeti. Verjetno bi bilo pravilneje, da bi jih navedli oziroma opredelili v določenem zakonu. Potem se tukaj vlada ne bi mogla izmišljati, kot vi pravite, in potem zagotavljati premalo sredstev.
Jaz imam še zelo jasno v spominu, ko smo za cestno področje ne štiri kriterije, ampak dvajset kriterijev imeli, ki so zelo korektno obravnavali zelo različne razmere pri vzdrževanju tako državnih kot tudi občinskih, javnih cest in poti, kjer je bilo zelo odvisno, na kateri višini, tudi železniška križanja, gostota prometa in tako naprej. Seveda za finance to pomeni breme in potem je pritisk iz javnih financ vedno v tej smeri, da se pač kriteriji oblikujejo na čim manj postavkah in na ta način se seveda omejijo sredstva v resnici. Zato še enkrat poudarjam, da se ne bi narobe razumeli. Prav je, da je ta člen tako oblikovan, kot je ta amandma k 29. členu, in da se mogoče v tretji obravnavi doda še določilo, da je pač potrebno sprejeti ustrezna merila za zagotavljanje teh sredstev in da tudi ta merila nekako se odobrijo, mogoče tudi v okviru sprejemanja državnega proračuna. Kajti sicer bo težko zgolj obtoževati vlado, da teh sredstev ne zagotovi, ob dejstvu, da seveda je normalna težnja pri pomanjkanju javnih financ, da se omejuje tam, kjer se more.
Jaz tukaj vam kaj bolj detajlno žal ne morem odgovoriti, tako da predlagam, da je ta amandma sprejet, kajti le odpira možnosti za naslednjo obravnavo, da se ga še izpopolni. PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Jaz pa ponovno poudarjam, da amandma ni potreben, ker je v zakonu primerno za lokalne skupnosti zapisano besedilo 29. člena. Amandma ni potreben. 29. člen se je pa med prvim in drugim branjem spremenil skladno z razpravo, ki je ob prvem branju se odvijala v tem državnem zboru. To se pravi, da je med prvim in drugim branjem bilo upoštevano, so bile upoštevane pripombe, ki smo jih poslanci tukaj izrekli, vlada je pa potem pred drugim branjem na svoj 29. člen, ki ga je po prvem branju v bistvu spremenila, dala tale amandma.
Drugo vprašanje, kako bo to na ustavnem sodišču, na to niste odgovoril. To se vas niti ne tiče toliko, ker ne bo to prvi zakon, ki bo padel.
Tretje pa, če se ta sredstva da zagotoviti pri zagotavljanju in sprejemanju državnega proračuna, potem ta amandma sploh ni potreben, potem se naj ta sredstva zagotovijo že kar slovenskim železnicam za vzdrževanje celotne infrastrukture, železniške infrastrukture, ne glede na križanja.
Razlaga, da pa imamo v primerni porabi, ne glede kako se ji reče, že ta sredstva zagotovljena, pa ne bo vzdržala. Nekdo, ki ima 65 kilometrov lokalnih in nekategoriziranih cest, pa ima 5 železniških prehodov, za to ne dobi nič več, kot 65 kilometrov priznanih vseh lokalnih in nekategoriziranih cest. To je tudi osnova, ki ne bo potem vzdržala, ko se bomo čez to žalili. Pa še nekaj je treba povedati, da je pred slovenskim sodstvom vsaj 60 nedokončanih tožb s strani lokalnih skupnosti do Slovenskih železnic. Nekaj tudi dobljenih. Dve taki sta konkretno iz občine Štore.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: še enkrat se oglašam. Pri tem 29. členu. Sicer malo čudno, da kot opozicijski poslanec podpiram ta amandma, vendar sem že obrazložil, da je nujen zaradi tretjega branja in popravkov v tretjem branju. Ne strinjam se namreč z gospodom Jazbecem, da je osnovni člen boljši, kot je ta. Osnovni člen je v tem sicer dober, da pokriva na nek način občinske ceste. Odprte pa pušča ravno tako nekategorizirane ceste, ki so večji problem kot občinske ceste, in jih postavlja v isti položaj kot amandma, o katerem govorimo.
Mi danes seveda ne moremo vplivati na to, če se je vlada dogovorila, da bo za državne ceste, se pravi magistralne in druge kategorizirane državne ceste prevzela vzdrževanje prehodov cestnega dela "cestarija", če lahko tako rečem, železniške infrastrukture pa železnice. To je zadeva, o kateri se je vlada medsebojno dogovorila. Vendar bomo mi v tretjem branju pripravili amandma tako, da bo križanje občinskih cest in nekategoriziranih cest zadeva upravljalca železniške infrastrukture. V tem je cela zadeva, in če hočemo to urediti, moramo ta amandma sprejeti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jazbec še želi besedo.
FRANC JAZBEC: Rahla replika, kolega Avšič. Nekategorizirane ceste - tisti, ki se z lokalno samoupravo že dlje ukvarjamo, smo imeli možnost pred petimi, desetimi ali več leti ukinjati in promet preusmerjati na večje prehode, kjer so ceste kategorizirane. Zdaj, če vas pravilno razumem, vi zagovarjate, da naj se vse skupaj vrže v isti žakelj in se s tem kaznujejo zopet tisti, ki so minulih pet, deset let delali za to, da so železniške prehode na nekategoriziranih cestah ukinjali, ljudi preusmerjali na daljše poti in podobno. To zopet ni nagrada lokalnim skupnostim, kvečjemu kazen za tiste, ki so na tem področju že nekaj naredili.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kot vidim, ni več želje po razpravi, zato prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 29. členu. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 29. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 29. člen. Se opravičujem, nadomestili smo ga z novim besedilom.
Smo pri 31. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (40 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri amandmaju k 33. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (38 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost. (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 33. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 34 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri amandmaju in členu 40. Želi kdo razpravljati? Prosim, Mario Gasparini! Prehajanje iz vagona v vagon.
MARIO GASPARINI: Hvala. No, nekaj o kurjenju bi imel. Seveda, pravi 40. člen pač, da če je temperatura nižja od +12, da se kuri. Kaj pa hlajenje? Ne pozabite, da proga pride do Kopra in tam po Črnem Kalu dol, je v vagonu, tukaj v tem členu 40 piše samo "naprave za ogrevanje". Jaz bi dodal še tukaj hlajenje.
Pa še nekaj me zanima. Zasilno zavoro ima vsak potniški vagon, celo kupe, pa ni notri. Torej v 40. členu ni tega. Ne vem, če lahko kdo odgovori na to.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vprašanje je postavljeno predstavnikom vlade. Prosim, gospod Presečnik, predsednik odbora!
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Seveda, nisem predstavnik vlade, ampak jaz se strinjam, da bi bilo to seveda "fino". Enkrat, kadar bo, cilj naj bi bil seveda tudi, da naj bi bili prostori, torej da bi imeli primerno klimo in primerno temperaturo. Vendar zahtevati v zakonu, da morajo biti vsi prostori oziroma vsi vagoni klimatizirani itd., je verjetno nerealno v tem trenutku - verjetno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 40. člen. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo člen 40 sprejeli.
Smo pri 42. členu in amandmaju odbora. Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 42. člen. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 42. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 43. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 43. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 46. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Mario Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala. Torej, ne vem za primer, da bi vozni red določil hitrost. Največja hitrost vlaka ne sme biti večja od hitrosti, predpisane v voznem redu. Vozni red določa, kdaj pride, kdaj bo odhajal, odhod, prihod in tako naprej. Ne določa pa hitrosti, čeprav se da izračunati to stvar, ampak jaz mislim, da to ni prav. Verjetno so druga merila, po katerih določimo hitrost vlaka, če ne drugo, so table in tako naprej.
No, ko sem že tu in da se ne vrnem. 47. člen ni amandmiran. Pa poglejte, kaj piše: "Potniški vlak mora biti ponoči in v predorih tudi podnevi osvetljen." Ni dobra ta dikcija. Zakaj ne bi pisalo: "Potniški vlak mora biti ponoči osvetljen, v predorih tudi podnevi." Pa pika pa bi bilo razumljivo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Ne želi. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 46. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 46. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 48. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 48. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 48 smo sprejeli.
Smo pri amandmaju in k členu 49. Amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 49. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri amandmaju in členu 50. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 50. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen 50 smo sprejeli.
Smo pri členu 52 in amandmaju. Vlaga ga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 52. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 53 in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 53. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen 53? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 55 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 55. člen. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 57. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 57. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 58. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 58. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 58. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 59. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 59. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 62. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 62. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Smo pri 64. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 64. člen. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 65. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 65. člen. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen 65 sprejet.
Smo pri členu 66 in pri dveh amandmajih, ki jih vlada odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotavljamo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 66. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 67. členu in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 67. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 72 in amandmaju odbora. Razprave ni. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 72. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 74. členu in dveh amandmajih, ki jih vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 74. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 75. členu in amandmaju odbora. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (42 prisotnih.) Juri, kolegi vas želijo videti v klopi kot glavnega železničarja. Ugotovimo sklepčnost! Juri se že razume na to temo, to mu je treba priznati. Ugotovimo sklepčnost! Počakajmo še gospoda Malovrha, ker je važno za... (51 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 75. člen. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 75. člen.
Imamo pred seboj 77. člen in amandma odbora. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 77. člen. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri 78. členu in amandmaju odbora. Ni razprave. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 78. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 80. Amandma odbora. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 80. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 82 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli in spremenili člen.
Smo pri amandmaju za novi 84.a člen. Vlaga ga odbor. Razprave ni. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 85 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 85. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 86 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 86. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Imamo amandma za novi 86.a člen, to je amandma odbora. Ni razprave. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Smo pri členu 87 in amandmaju odbora. Nihče ne bo razpravljal. Ugotavljamo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 87. člen. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 89 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 89. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri členu 90 in amandmaju odbora. Ni razprave. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem člen 90. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Imamo dva amandmaja k členu 91, vlaga ju odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 91. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 92 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 92. Ugotovimo sklepčnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen smo sprejeli.
Imamo amandma za novi 92.a člen, to je amandma odbora. Ni razprave. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Imamo amandma odbora k členu 93., 94. in 95. Prosim, Mario Gasparini!
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. No, to so pa denarne kazni. Ampak nikjer ne najdete, da bi bilo železniško podjetje kaznovano za zamudo vlakov. Torej tega ni. Mora se držati po voznem redu, ampak če zamudi - včasih so tudi posledice zaradi tega - nikjer ni nobene kazenske točke, da jo dobi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kakšen bi bil to vlak, če ne bi imel zamude? Še kdo, prosim? Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem - čeprav smo v fazi glasovanja bomo dali vseeno besedo državnemu sekretarju.
ŽARKO PREGELJ: Jaz se oproščam, ampak ta pripomba gospoda Gasparinija sodi v zakon o železniških storitvah, to je pa zakon o železniški varnosti in obravnava vse probleme povezane z varnostjo - zamuda vlada ne vpliva tako na varnost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Prosim, gospod Gasparini!
MARIO GASPARINI: Samo nekaj, da vam povem. V 12. točki pravi: "Upravljajo železniški promet brez v naprej določenega voznega reda in zato je tudi kaznovan." Če zamudi, nikomur nič. Potem, če greste naprej, še nekje se .../Ni vključen./... torej jaz mislim, da tukaj mora biti to, ker imate v 12. in 13. ter 14. členu "pri izdelavi voznega reda ne upošteva največje dovoljene progovne hitrosti..." - tu piše. Ampak, da zamudi, zamudi pa vemo, zakaj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Mogoče bi jaz tukaj gospodu Gaspariniju odgovoril. Delavci v izvršilni službi, ki sodelujejo pri varnosti v prometu in sodelujejo tudi pri prevozu potnikov in blaga, so glede na subjektivno krivdo takoj obravnavani in seveda po dokazani subjektivni krivdi tudi kaznovani. Same Slovenske železnice so pa kaznovane s tem, ker se zmanjša tovor in se zmanjša tudi število potnikov. Tako je kazen zadosti velika in tudi zadosti vzgojna.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 93., 94., 95. člen. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Členi so sprejeti.
Imamo amandma za nov 95.A člen in amandma odbora. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet in s tem nov člen.
Imamo amandma za novi 96.A člen, ki ga predlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na 102. člen in amandma odbora. Ni razprave. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 102. člen. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.) Člen smo sprejeli.
Amandma imamo k 104. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 104. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Popravite tehniko nekateri, ki vam je zatajila. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
Imamo amandma k 106. členu. Torej dva imamo. Enega vlaga odbor, drugega pa vlada. Želi kdo razpravljati? Prosim, gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. No, jaz bom podal prvi amandma, ki ga je predlagal odbor za infrastrukturo in okolje, ker nadomešča osnovni tekst v 106. členu, 4. in 5. točka. Amandma vlade, da se uvede nova 6. točka, to pa je zopet povezano s tistim amandmajem, ki smo jih prej obravnavali k 23. in pa 29. členu, in sicer nalaga zopet lokalni skupnosti, in sicer "...stroške za namestitev opozorilnih radijskih oddajnikov na nivojskih prehodih, ki niso zavarovani z zapornicami ali polzapornicami, poravnava upravljavec ceste. Popravljalec in upravljavec ceste sta dolžna v enem letu po začetku veljavnosti zakona izdelati program za namestitev navedene opreme. Program mora biti izveden v treh letih od začetka veljavnosti tega zakona."
Jaz drugega amandmaja ne bom podprl, ker je, kot sem že prej enkrat rekel, nesmiseln. Treba je opremiti tudi vsa cestna vozila. To je eno. Drugo je, da bi bil to unikom v Evropi nekaj takega nadomeščati. Če bi že nadomeščali, bi bilo potem bolj pametno, da so namesto radijskih oddajnikov, utripajoče luči. To bi bilo bolj smiselno, ker na takšen način bi opozarjali udeležence v cestnem prometu. Drugega amandmaja jaz ne bom podprl in tudi vam predlagam, da se ne podpre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1.
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Prosim, prijavljajte se kolegi, da bomo lahko normalno končali. Ugotovimo sklepčnost! (43 prisotnih.) Prehitro je bilo. Dobro, se opravičujem. Počasi bomo drugič ugotovili sklepčnost! 17.46 nadaljujemo s tretjim glasovanjem. Danes delamo do devetnajste ure.
(Seja je bila prekinjena ob 17.36 uri in se je nadaljevala ob 17.47 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost! Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (34 poslancev.) Proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Na glasovanje dajem 106. člen. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 106. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Člen smo sprejeli.
Smo pri členu 107 in amandmaju odbora. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 107. Ugotovimo sklepčnost! Je spremenjen - hvala.
Amandma k 113. členu vlaga odbor. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 113. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen 113 smo sprejeli.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? (Nihče.) Dajem preostale člene na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
V razpravo dajem predlog sklepa, predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije. Želi v tej zvezi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem navedeni predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Imamo še sklep odbora, ki je v poročilu: Odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da se tretja obravnava predloga zakona o varnosti v železniškem prometu opravi na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije. Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
Imamo še dodatni sklep odbora: Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da do tretje obravnave predloga zakona o varnosti v železniškem prometu prouči formalne in dejanske pogoje za uresničitev določbe o opremljanju nivojskih prehodov cest čez železnico z opozorilnimi radijskimi oddajniki, kot je to predlagano v amandmaju vlade k 23. členu in v amandmaju vlade k 106. členu predloga tega zakona. Dajem dodatni sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Proceduralno gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALORH: Spoštovane poslanke in poslanci, strokovni sodelavci, predstavniki vlade. Jaz bi se kot železničar, kot človek, ki je prebil 25 let na železnici, za to drugo branje iskreno zahvalil. Ta zakon se valja tukaj v parlamentu od leta 1993 naprej. Doživel je že kar nekajkrat, da bi prišel v drugo branje, pa je bil pomaknjen nazaj. Tako so železničarji delali po predpisih, bom rekel, Titove Jugoslavije.
Potem so bila tukaj navodila, okrožnice in seveda prilagajanje evropskemu železniškemu redu. Vseh pravilnikov in navodil na železnici je nekaj preko 700. Vsi ti pravilniki, vsa ta navodila, na novo so čakali na ta zakon, katerega upam, da bo še v letošnjem letu sprejet. No, na tem mestu bi se pa rad tudi zahvalil tudi gospe Alenki Ogrinčevi, ki je izredno tvorno sodelovala pri sestavi tega zakona in tudi tukaj bi povedal, da je tudi ona železničar z napako, kajti tudi ona je zapustila železnico. Še enkrat hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, glavnemu železničarju, našemu. Gospod Jurij Malovrh, moram vas opozoriti, da se zakon ni valjal v državnem zboru, najbrž ste imeli koga drugega v mislih, ne državni zbor, ker državni zbor je naredil vse, da do tega zakona čimprej pridemo. Tudi to, da je odbor dal za 22 strani amandmajev, nekaj pove. Vseeno hvala lepa za vašo pozornost do poslancev tega državnega zbora v tem sklicu in strokovnih služb našega državnega zbora. Hvala lepa.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O VODAH - PRVA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod minister, dr. Andrej Umek.
DR. ANDREJ UMEK: Hvala lepa za besedo, gospod predsedujoči. Gospe in gospodje poslanci! Pri pripravi zakona smo izhajali iz koncepta trajnostnega razvoja in omejenosti naravnih virov. Prvi korak v to smer je v naši zakonodaji predstavljal zakon o varstvu okolja. Zakon o vodah ta koncept dopolnjuje in nadgrajuje. Pri tem bi želel na kratko omeniti potek zakona, ki je nastajal vrsto let.
Zakon o vodah, ki je v parlamentarni proceduri, je pričel nastajati leta 1996, in sicer z zunanjimi sodelavci. Predvsem bi tukaj omenil dr. Senka Pličanica z inštituta za javno upravo pri pravni fakulteti. Znotraj ministrstva za okolje in prostor pa je bil za ta zakonski projekt odgovoren takratni državni sekretar mag. Radovan Tavzes. Po približno enem letu in pol posvetovanj, diskusij, sestankov in tako naprej, z najrazličnejšimi strokovnimi javnostmi izven ministrstva za okolje in prostor in v ministrstvu za okolje in prostor, je bil leta 1996 predan službi za pravnosistemska vprašanja, osebno je bil za njega zadolžen Dušan Pihler, strokovne podlage, na katerih naj bi nastala prva verzija zakona o vodah. Že takrat je bilo jasno iz debat med raznimi strokovnimi javnostmi, da so pogledi na ta zakon med določenimi strokovnimi javnostmi precej različni in da zakon ni toliko, bi rekel, politično vprašanje, kot je predvsem vprašanje usklajevanja določenih strokovnih pogledov na to problematiko. V tem smislu se je obravnava zakon nadaljevala. Po zaključni redakciji besedila je šel zakon v medresorsko obravnavo, pripombe iz obravnave pa so bile vključene v besedilo zakona. Sedaj se nadaljuje intenzivno usklajevanje besedila zakona znotraj ministrstva za okolje in prostor, po potrebi pa se za razčiščevanje nekaterih vprašanj vključujejo tudi zunanji strokovnjaki. Zakon je predstavljen različnim strokovnim javnostim, predvsem s področja vodnega gospodarstva, ker ravno s področja vodnega gospodarstva so prihajale določene pripombe, ki so narekovale ta posvetovanja. Po uskladitvi je šel zakon v vladno proceduro, Vlada Republike Slovenije ga je sprejela marca 2000 in poslala v Državni zbor Republike Slovenije.
Po mnenju pripravljavcev zakona je mogoče zakon strokovno pripraviti za drugo branje v enem mesecu in pol intenzivnega dela, odvisno od količine in narave pripomb v prvem branju. V tem kontekstu je mogoča postopkovna združitev drugega in tretjega branja, ki jo na tem mestu predlagamo. V zvezi z vsebino zakona je treba pripomniti, da predlagani zakon o vodah že vsebuje transfuzicijo zahtev okvirne direktive EU o vodah, ki bo v EU sprejeta predvidoma konec leta 2000 - to se pravi z zakonom posegamo nekoliko naprej, ga prilagajmo pravnemu redu Evropske unije, ki ga pričakujemo v letu 2001. To se pravi, da smo s tem popolnoma na tem. Pri tem je del zahtev Evropske unije že realiziran z veljavno zakonodajo na področju varstva okolja, del pa je, oziroma bo realiziran z zakonodajo na področju zdravstva, kar se tiče pitne vode, zaščite in reševanja, kar se tiče vode, ki se uporablja za kopanje znotraj bazenov in o varstvu pred utopitvami, prav pri slednjem je potreben dokončen dogovor o tem, v katerem zakonu bo izvedena popolna transpozicija zahtev direktive o kopalnih vodah. Predlagam, da se to uredi v okviru zakona o varstvu pred utopitvami, določene zahteve pa bodo predmet zakona o vodah. Na primer prikaz kopalnih območjih v načrtu upravljanja z vodami.
Zakon je sistematično razdeljen na šest delov. V prvem delu zakon ureja temeljne pravne kategorije, pravne ureditve; drugi del obravnava upravljanje z vodami; tretji organizacijo; v četrtem je nadzor; v petem delu so kazenske določbe in v šestem delu so končne in prehodne odločbe. Kot sem že rekel, bomo predlagali, da se združi drugo in tretje branje in zato predlagamo skrajšani postopek sprejemanja tega zakona.
Rad bi pripomnil še, da je iz obveznosti, ki jih je sprejela Republika Slovenija do Evropske unije, bi moral biti ta zakon sprejet do 30.6. tega leta. S predlagano proceduro bomo to zamudo nekoliko nadoknadili in bo zakon po naši oceni lahko sprejet s sodelovanjem parlamenta in seveda vlade do poročila Evropske skupnosti, ki ga pričakujemo novembra. S tem bi se, kar se tiče zakonodaje na področju, ki ga pokriva ministrstvo za okolje in prostor, bi zaostanke za predvidenim dnevnim redom popolnoma nadoknadili. Hvala lepa in prosim za plodno diskusijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim predsednika gospoda Presečnika, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa gospod podpredsednik, kolegice in kolegi. Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona obravnaval na dveh sejah v juliju letošnjega leta, sicer je pa pred tem že z namenom pridobitve čim več informacij strokovne in širše javnosti k predlogu zakona organiziral javno predstavitev mnenj 19. junija 2000.
Na osnovi vsega tega je seveda pripravil tudi ustrezna stališča, ki jih imamo na strani 4 pod drugim sklepom, in sicer 27 stališč. Treba je v tem trenutku povedati tudi to, da preden je vlada vložila zakon o vodah, skupina poslancev predložila v parlamentarno proceduro zakon o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi. Na podlagi razprave, ki se je nanašala na lastinjenje vodnih zemljišč in vodne infrastrukture, ki jo obravnava ta drugi zakon oziroma lahko bi rekli tudi prvi, ter predloga, da se to vprašanje reši s posebnim zakonom, odbor za infrastrukturo in okolje predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme naslednje stališče. Določbe, ki urejajo lastninjenje vodnih zemljišč v družbeni lastnini, njihov pravni status in varstvo ter gospodarjenje z vodnimi zemljišči in z infrastrukturo na področju vodnega gospodarstva v državni lasti, so sestavni del predloga zakona o vodah. Kar seveda pomeni to, da je materija, ki jo obravnava ta zakon, ki jo je vložila skupina poslancev, sestavni del sistemskega zakona o vodah.
Na koncu odbor predlaga sklep: Predlog zakona o vodah, ki ga je državnemu zboru Republike Slovenije poslala v drugo obravnavo Vlada Republike Slovenije, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo. Odbor predlaga tudi, kot sem že rekel, 27 stališč v okviru prve obravnave. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod predsednik. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine Združene liste Janko Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem! V imenu poslanske skupine združene liste socialnih demokratov bi vendarle rad opozoril na dejstvo, da je obravnava tega zakona v nasprotju s 174. členom poslovnika državnega zbora, ki določa, da dokler ni končan postopek predloga zakona z enako ali podobno vsebino, ni mogoče začeti obravnave drugega zakona. Dejstvo pa vendarle je bilo tako, da sta bila hkrati dana v obravnavo odboru za infrastrukturo in okolje oba zakona, s čimer seveda, menimo, da je bil kršen poslovnik državnega zbora.
Tako je potekala pozneje tudi razprava na samem odboru, vendar bi želel v uvodu opozoriti na dejstvo, da vendarle obstajajo zelo veliki argumenti, da se lastninjenje vodnih zemljišč in vodnogospodarske infrastrukture izpelje ločeno in ne bi bila vsebina zakona o vodah, kajti taka praksa je bila ne nazadnje tudi že pri zakonu o kmetijskih zemljiščih in o kmetijskem zakonu, tu sta ti dve materiji bili ločeni. Tudi pri stavbnih zemljiščih je bilo podobno vpeljano in rešeno. No, pri zakonu o vodah pa se poskuša izpeljati tudi postopek lastninjenja vodnih zemljišč in vodnogospodarske infrastrukture. Seveda, možen je tudi tak način, vendar zakon postaja s tem bistveno bolj nepregleden in ne nazadnje tudi, ker je to zakon z oznako EU, bi bilo verjetno tudi s strani Slovenije primerneje, da v tem zakonu rešujemo tisto, kar je nujno zaradi usklajevanja zakonodaje z Evropsko unijo, tisto, kar pa ni nujno, pa uredimo posebej. Gre pa za zahtevno materijo lastninjenja. Torej, lastninjenje vodnih zemljišč in vodnogospodarske infrastrukture je zahtevna materija, kar ne nazadnje potrjuje tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je podal mnenje k predlogu zakona o vodah in tudi k predlogu zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi. Ugotovitev sekretariata je, da oba predloga ne izpolnjujeta vseh kriterijev, ki so potrebni za to, da se tako pomembno področje ustrezno reši in s tem omogoči izvajanje prepotrebnih nalog na področju lastninjenja vodnih zemljišč.
Naj samo poudarim nekatera osnovna izhodišča pri lastninjenju vodnih zemljišč. Gre predvsem za to, da se uredi stanje vodnih zemljišč, glede na vode, glede na neplodna zemljišča in podobno. Dejstvo je, da seveda tečejo tudi procesi privatizacije; dejstvo je, da so neurejene razmere na vodnogospodarskih objektih, predvsem je neurejena večnamenska raba, nimamo gospodarja na vodnogospodarskih objektih in zato nam ti objekti propadajo. Torej zaradi tega nastaja že sedaj oziroma v zadnjih desetih letih je pravzaprav zaradi tega nastala velika gospodarska škoda in tudi ob dejstvu, da smo se ob letošnjem letu srečevali z velikimi problemi suše, ugotavljamo, da so tudi mnogi hidromelioracijski ukrepi bili izvršeni zastonj, oziroma da tudi mnoga omrežja, ki so sicer zgrajena za namakanje, ne funkcionirajo, ne opravljajo svoje naloge, zato bomo v letošnjem proračunu morali zagotoviti izdatna sredstva za odpravo gospodarske škode, ki je sicer ne bi bilo ali pa bi bila v bistveno manjšem obsegu, če bi imeli rešeno lastnino vodnih zemljišč in vodnogospodarskih objektov.
Ne nazadnje je pomembno področje, ki smo ga želeli urediti in pospešiti pravzaprav tudi ureditev zaostalih izplačil za zemljišča. Gre za zneske, približno 15 milijard tolarjev, ki jih država dolguje vsem tistim, ki so ta zemljišča odstopili, da so se lahko izvedli prenekateri vodnogospodarski ukrepi, ki so sicer nujni zaradi zavarovanja premoženja ljudi, in sicer tudi izgradnje infrastrukture.
Poleg tega, da so zaostajala področja, ki jih je bilo potrebno urediti z zakonom, pa ugotavljamo, da vendarle ni teklo tudi tisto področje, ki je sicer zakonsko urejeno, gre za vpis v zemljiško knjigo, kjer bi pravzaprav nekatere stvari morali že v skladu z obstoječo zakonodajo na ministrstvu za okolje in prostor pozorneje spremljati in seveda doseči, da bi geodetska uprava stanje v naravi vsakih pet let obvezno vnesla tudi v kataster - žal se to ni dogajalo.
Ker ni bilo to urejeno, je tekel tudi pravni promet z vodnimi zemljišči. Danes imamo primer, da so prodana ali je pa prodano dno slovenskih jezer - tudi take primere imamo - in vse to bo potrebno seveda pozneje reševati z veliko več truda in sredstvi ter napori, kar bi sicer bilo bistveno enostavneje, če bi že pred časom uredili lastništvo vodnih zemljišč.
Seveda vse te zadeve so lahko tekle tudi zaradi tega, ker se je poskušalo nekako zaobiti mnoge ovire, tudi na način, da se je uporabljal 22. člen zakona o varstvu okolja, v primerih, ko je bilo pač potrebno posegati v območje vodnih zemljišč. Namreč, ta 22. člen govori o tem, da lahko minister za okolje in prostor za posamezno naravno dobrino izda, torej za koriščenje naravne dobrine izda pač dovoljenje. Seveda se pa ta 22. člen, če preberemo zakon o varstvu okolja, nanaša na povsem drugo problematiko. Če bi striktno sledili zakonodaji, potem bi danes marsikateri avtocestni odsek obtičal pred prečkanjem reke, potoka, hudournika ali pač drugega območja, ki je namenjeno za reševanje vodnega gospodarstva.
Seveda v tistem trenutku, če bi zastala avtocesta ali tudi izgradnja neke državne ceste ali druge državne ceste ali tudi lokalne ceste, bi bistveno resneje pristopili k temu problemu. Žal se to v teh 10 letih ni spoštovalo in zato je pač na ta način prenekateri problem sicer reševal, vendar trdimo v nasprotju z zakonodajo. In tudi naš namen, ko smo vlagali zakon o pospešitvi sprejemanja zakona o lastninjenju vodnih zemljišč, je bil ravno ta, da poskušamo ta problem rešiti, da se legarizirajo posegi v ta prostor in da, seveda, pozneje ta stroka, ki je nekje odgovorna za reševanja problema na področju vodnega gospodarstva, resnično si vzame čas in pripravi kvaliteten zakon, ki bo usklajen z našimi potrebami v Sloveniji, in predvsem tudi z direktivo, ki - kot smo slišali - pravzaprav še ni dokončno sprejeta na nivoju Evrope. In seveda bil bi čas, da se tudi poskuša slediti dokončen sprejem te direktive in s tem tudi priti do izredno kvalitetnega zakona o vodah.
Voda pa kot taka, vemo je izredno pomembna dobrina in seveda bi tudi zaradi tega pričakovali, da bi bil ta proces sprejemanja zakonodaje še toliko bolj odgovoren in toliko bolj - pač, če je temu potrebno tudi daljši postopek, vendar končni efekt bi zagotovo bil dober zakon.
Poleg teh prizadevanj, ki sem jih naštel, seveda, bi pa se poskušal dotakniti v imenu poslanske skupine tudi nekaterih pomembnih pomanjkljivosti, ki so že evidentne v tem predlogu zakona o vodah. Predvsem bi izpostavil dejstvo, ki ga je seveda ugotovil tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da gre v tem zakonu za protiustavne rešitve. Pa ne enostavne protiustavne rešitve! Gre za zelo zahtevne protiustavne rešitve, kajti mnoge pravice in obveznosti, ki jih določa zakon, so prenesene kar na vlado ali ministrstvo. Gre pa za posege, ki pomenijo pravzaprav neke vrste omejitve in teh omejitev, seveda, ni mogoče prenašati - o tem, pač, ustava govori - na ministrstvo ali na vlado. To področje mora biti urejeno v zakonodaji. In to mora biti seveda tudi v zakonu o vodah urejeno kvalitetnejše, kot je do sedaj.
Tudi sicer izredno aktualna problematika, ki ni sicer edina, ki jo ni edino zaslediti v tem zakonu - tudi pri zakonu o kmetijstvu smo ugotavljali nekaj podobnega. Gre za neustavnost pri neupoštevanju načela integralnega proračuna. Dejstvo je, da so pač vsi prihodki, da morajo iti vsi prihodki v državni proračun in potem iz državnega proračuna za posamezne potrebe, pač v skladu s sprejetim proračunom, ki ga sprejemamo v državnem zboru. Tudi v tem zakonu se poskuša to načelo integralnega proračuna izogniti in namenjati nekatera sredstva, takoimenovana namenska sredstva, za konkretne posege na področju vodnega gospodarstva. Žal temu pač ni moč ugoditi in pričakujemo, da bo predlagatelj, seveda, tudi v nadaljevanju upošteval to ustavno določbi in tako tudi pripravil zakon za nadaljnjo obravnavo.
Tudi sicer je nekako površno opredeljeno in neusklajeno z ustavo, čeprav ustava resnični ni ne vem kako natančno uredila področje javnega dobra, pa vendarle: ugotovitev je, da je tudi v zakonu o vodah javno dobro izredno nedorečeno.
Je pa to, mislim, da ravno tako eno od izredno pomembnih poglavij, kajti javno dobro na vodnih zemljiščih, na vodnogospodarski infrastrukturi pomeni tudi obvladovanje voda. Obvladovanje voda pa, ponavljam, je izredno pomembno tako za vsakodnevno porabo in potrebo kot sicer tudi za zagotavljanje dolgoročnega razvoja in tudi obstoja, če hočete, človeštva.
Ne nazadnje je izredno aktualna, tudi protiustavna zadeva v tem zakonu, prenos nalog in zagotavljanje sredstev občinam. Gre za to, da zakon nalaga izredno velike pristojnosti občinam, seveda pa tem pristojnostim ne sledi s finančnimi viri. Tako da bo tudi to področje treba bistveno, bistveno natančnejše opredeliti, poiskati rešitve in se s tem tudi izogniti takim načinom, ki smo jim bili nazadnje priče tudi ob nedavni razveljavitvi 30. člena zakona o izvrševanju proračuna, ko smo oziroma je ustavno sodišče ugotovilo, da zaradi nepridobitve predhodnega soglasja lokalnih skupnosti, preden se je neka naloga prenesla na njih, je bil zakon sprejet; skratka, neusklajen z lokalno skupnostjo, in zato je ustavno sodišče razveljavilo 30. člen zakona o izvrševanju proračuna. Nekaj podobnega, mislim, da je nedopustno, da se zgodi tudi pri zakonu o vodah, kajti, ponavljam, gre tudi v tem primeru še enkrat za izredno pomemben zakon.
Poleg teh ustavnih nedorečenosti zasledimo v tem zakonu nejasnost tudi pri pristojnosti ministrstva. Gre za to, da niti ni jasno definirano, katero ministrstvo je pravzaprav sploh odgovorno za področje voda v tem zakonu. To je ena od izredno ključnih pomanjkljivosti, kajti ne moremo si privoščiti, da govorimo na splošno o tem, da je nekdo kot ministrstvo, pravzaprav kot neka institucija, odgovoren za vode, ne vemo pa potem niti sami, katero ministrstvo sploh to je. To je ravno tako nedopusten odnos do vode in do vsega, kar voda zagotavlja.
Tudi sicer smo se pri obravnavi nacionalnega programa varstva okolja že nekako opredeljevali in je bila politika usmerjena v smer, da nacionalni program za vode naj ne bi bil vsebina nacionalnega programa varstva okolja, čeprav bi po mnenju naše poslanske skupine bil lahko povsem enostavno sestavni del nacionalnega programa varstva okolja tudi nacionalni program za vode. Mislim, da bi bilo tudi tu pametneje pristopiti k spremembi nacionalnega programa varstva okolja in dodati v delu, ki se nanaša na vode, tudi detajlnejši program za gospodarjenje z vodami.
Kot vsakodnevna potreba in sicer tudi izvajanje posameznih nalog je izredno slabo dorečen v tem zakonu tudi način pridobitve vodne pravice. Gre za dva možna načina, ki jih sicer nekje zasledimo v zakonu - eden je na podlagi vodnega dovoljenja, drugi pa na podlagi koncesije. Oba načina sta v zakonu nedorečena, slabo obdelana, mislim pa, da v nekem kontekstu zakona, ko ga bereš, se poskuša pravzaprav večji poudarek dati koncesiji. Dejstvo pa je, da koncesij v Sloveniji vendarle nimamo ne vem kako natančno urejenih in da, seveda, tudi kar pospeševanje in dajanje nalog za obvladovanje področja vodnega gospodarstva prek koncesije je hkrati zopet lahko izredno neodgovorno dejanje, kajti - ponavljam - voda je dolgoročno izredno pomembna dobrina. Dokler koncesije niso natančno dorečene, seveda lahko naredimo z nekim koncesijskim aktom, ki je zelo pomemben akt in bistveno zahtevnejši od vodnega dovoljenja, tudi dolgoročno, pač, zaradi nedorečenosti napake, ki ima lahko dolgoročne posledice. Zato bi, seveda, bilo treba v tem zakonu bistveno bistveno jasneje opredeliti, za katere zadeve se resnično podeljujejo koncesije; verjetno, da verjetno neke najzahtevnejše, za vse ostale, sprotne, pa se je treba poskušati približati vodnemu dovoljenju in seveda načinu, izpeljati postopek potem na podlagi vodnega dovoljenja za podelitev vodne pravice.
Tudi sicer je predviden, tudi v tem zakonu, poleg družbe za vode - med drugim je ta družba predvidena tudi v predlogu zakona, ki smo ga podpisali poslanci iz poslanske skupine združene liste -, vendar ta zakon o vodah predvideva dodatno, ob družbi za vode, tudi sklad za vode. Gre za nek dodatni sklad, ki je ravno izredno slabo obdelan v tem predlogu zakona, in seveda pričakujemo od predlagatelja, da bodo nadaljnje obravnava te sklad bistveno natančnejše opredelil in seveda se s tem tudi pozneje državni zbor odločil, ali ta sklad - torej omogočil državnemu zboru, da se v nadaljevanju postopka opredeli do tega, ali je ta sklad sploh potreben ali pa je smotrneje, da ga ne vnašamo v ta zakon.
Poleg teh pomanjkljivosti pa mislim, da je treba izpostaviti še eno izredno pomembno zadevo, ki se mogoče, zaradi obsežnosti zakona, zamegli, je pa izredno izredno pomembna po mnenju naše poslanske skupine. Namreč, zasledimo, da se na eni strani izredno poudarja nedotakljivost voda v smeri naravovarstva, na drugi strani pa, seveda, se gre v drugo skrajnost, da se da pravzaprav večjo prednost posebni rabi namesto splošni rabi. Gre - na kratko - za to: če imamo, denimo, na nekem vodnem zajetju dve vrtini, ena vrtina službi za oskrbo s pitno vodo - torej javnega vodovodnega omrežja - druga vrtina pa službi - recimo, polnjenje plastenk - za vodo, ki jo lahko kupujete v trgovinah. Ta zakon daje prednost, bi rekel, vodi v plastenkah in daje manjši pomen javni oskrbi z vodo. Žal so take rešitve, torej v tem zakonu in po našem mnenju - opozarjam - so neustrezne. Voda zaradi - ponavljam - svoje pomembnosti mora reševati in biti zagotovljena predvsem zaradi javnih potreb, predvsem zaradi javne oskrbe prebivalstva s pitno vodo, šele pozneje pa seveda za tako imenovano posebno rabo, v katero spada tudi polnjenje vode v plastenke. To je samo eden od primerov, ki je zaznan v tem zakonu.
Zato smo tudi k temu zakonu pripravili dopolnilna stališča, s katerimi želimo, kljub temu da je zelo veliko dopolnilnih stališč sprejel že odbor za infrastrukturo in okolje, vendarle želeli izpostaviti še nekatera dejstva, ki so bila - po našem mnenju - premalo izpostavljena predvsem v razpravi na odboru za infrastrukturo. Nekoliko več jih je mogoče zaslediti v stališčih pri komisiji državnega sveta, pa tudi nekaj se jih da zaslediti pri razpravah, pri javni predstavitvi mnenj k temu zakonu, pa vendarle: zaradi pomembnosti tega zakona smo se odločili, da vložimo tri dopolnjevalna stališča.
In sicer prvo se glasi, da predlagatelj pri pripravi zakona za drugo obravnavo, prouči in upošteva, da mora zakon omogočiti prost dostop do vode. Dostop do vode v tem zakonu ni ustrezno rešen. Tudi tukaj je izredno pomembna zadeva, da vsem, ki pač bivamo na tej zemlji, omogočimo dostop do vode, do te dragocene dobrine in s tem seveda tudi omogočimo nekako izvajanje tistih osnovnih človekovih pravic. Voda je neka dobrina, ki si jo izredno težko nekdo lasti. Še bolj pomembno je pa seveda, da omogočimo dostop do te vode, da s tem seveda tudi neke poskuse, ki lahko potem nastajajo, da se ta uporaba onemogoči, v tem zakonu predvidimo in seveda s tem dosežemo tisti izredno pomemben javni interes, ki ga zakon o vodi mora odražati.
Tudi pri pripravi predloga - torej, drugo stališče se nanaša na direktivo Evropske unije. Namreč, v zakonu je zaslediti dejstvo, da se želi doseči skrajnost, o kateri sem že govoril prej; skrajnost v smislu naravo varstva, da se vzpostavi kar neko stanje, kot je bilo včeraj, ko - recimo - neke vasi, nekega mesta, nekega naselja še ni bilo. To je praktično nemogoče, ob nekem dejstvu, ko mi posežemo v prostor, ko obstaja neko naselje, ni mogoče vračati tega vodotoka več v neko naravno stanje, ki je veljalo pred tem. Je pa pomembno zagotoviti seveda dober ekološki potencial tega vodotoka. In Evropska direktiva govori o tem in seveda želimo, da se tudi v tem zakonu dosledneje uporablja - že do sedaj, pač - obravnavana evropska direktiva, čeprav še ni dokončno sprejeta, vendar v tem smislu, mislim, da je izredno življenjska. Kajti, nerealno je pričakovati, da bomo vzpostavljali vodotok v neko stanje, ki je veljalo pred nekim posegom v okolico tega vodotoka.
Seveda posebej želimo poudariti v tretjem stališču zagotavljanje finančnih virov lokalnim skupnostim zaradi prevzema dodatnih nalog. Tudi to sem že prej nekako obrazložil. To področje je izredno slabo dorečeno, je v nekih splošnih aktih, torej dopolnilnih stališčih možno zaslediti, da je potrebno urediti odnos do lokalnih skupnosti. Vendar ta problem je izredno pereč in seveda tudi izredno pomemben, ali bo zakon - torej ob dobri rešitvi teh nalog lokalne skupnosti in finančnih virov bo zakon, seveda, postal operativen ali pa tudi ne, če to ne bo rešeno.
No, ta tri stališča smo vložili s tem namenom, da še posebej poudarimo nekatere pomembne funkcije, ki jih zakon o vodah pravzaprav mora omogočiti izvajanje teh funkcij. No, seveda, ker je odbor izredno odločno zavzel stališče; in sicer moram reči, da je bilo to stališče o tem, da se predlog zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi vključi v zakon o vodah, izraženo pravzaprav pred samim odborom za infrastrukturo, da iz neke razprave na odboru za infrastrukturo niti ni bilo razbrati, da gre za izredno močno mnenje poslancev, ki so pa sodelovali pri tej razpravi, ampak je bil to že nekako oblikovan predlog pred tem, ki pa je očitno dobil izredno široko podporo pri ostalih poslancih. Naše mnenje je, kot sem v uvodu povedal, sicer, da bi bila ta materija bolje rešena in kvalitetneje rešena v posebnem zakonu, vendar ne želimo - bi rekel - poslabševati razmer pri obravnavi zakona o vodah, ki je izredno zahteven. Zato tudi bomo v primeru sprejetja dopolnjevalnega stališča, da se upošteva v vsebini predloga zakona o vodah tudi vsebina predloga zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi - torej, kolikor bi bil to dopolnjevalno stališče sprejeto - trije poslanci, ki smo podpisali zakon o lastninjenju zemljišč, vodnih zemljišč, bili pripravljeni ta zakon tudi umakniti. Zato tudi napovedujem umik, v kolikor bo to stališče sprejeto. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Veber. V imenu poslanske skupine liberalne demokracije dajem besedo Jožetu Avšiču.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Torej, v imenu naše poslanske skupine bi rad predstavil mnenje, vendar ne bom ponavljal tistih nekaterih stališč, ki jih je v svojem delu v imenu poslanske skupine združene liste povedal že gospod Veber, zlati pa ne bom ponavljal tega, kar je v svojem mnenju zapisal tudi sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, s katerimi se tudi strinjamo in podpiramo stališče, da se pripombe in stališča sekretariata tudi dejansko resno proučijo.
V poslanski skupini liberalne demokracije se zavedamo, da je zakon o vodah eden pomembnejših sistemskih zakonov za področje, ki predstavlja eno najpomembnejših naravnih dobrin. Zaradi tega smo se tega zakona tudi nekajkrat zelo resno lotili. Naša skupina podpira ta zakon tudi s tega vidika, da ta zakonska materija obravnava vodna zemljišča in vodno infrastrukturo v enotnem zakonu. Torej, ne podpiramo dveh ločenih zakonov, saj menimo, da je varstvo vodnih količin, varstvo kvalitete voda, varstvo pred škodljivim delovanjem voda, gospodarjenje in upravljanje tako ozko povezano tudi z gospodarjenjem z vodnimi zemljišči in vodno infrastrukturo, da je to nujno vsebina skupnega zakona.
Vendar pa lahko napovem, da bomo podprli tudi spreminjevalni predlog oziroma stališče predlagateljev zakona o vodnih zemljiščih in s tem omogočili tem poslancem, da zakon umaknejo in s tem sprostijo normalno proceduro za obravnavo tega zakona o vodah, ki ga imamo danes v prvi obravnavi.
V poslanski skupini smo dokaj pozorno proučili tudi vsa stališča, ki so bila oblikovana v javni predstavitvi mnenj oziroma mnenja sama po sebi, saj stališča niso bila sprejemana, kot tudi stališča, ki so jih posredovale različne skupine, organizirane v strokovnih združenjih ali pa v organizacijah civilne družbe, kot je Svet za varstvo okolja Republike Slovenije ali Društvo za namakanje in navodnjavanje, Društvo vodarjev Slovenije in nekaterih drugih. Menimo, da mora predlagatelj upoštevati ta mnenja v največji možni meri in jih tudi skušati uskladiti, takrat ko so ta mnenja tudi sama sebi v nasprotju.
Zaradi tega podpiramo tudi stališče oziroma podpiramo v bistvu vsa stališča, predvsem pa opozarjamo na tisto stališče, ki govori o uporabi pojmov in njihovem pomenu, saj se ravno na temi gospodarjenja in upravljanja z vodami lomijo kopja v strokovni javnosti. Predlagamo tudi, da ministrstvo uresniči svojo napoved in k razčiščevanju teh pojmov povabi k sodelovanju strokovnjake, ki delujejo bodisi v vodnogospodarskih podjetjih, inštitutih ali fakulteti.
Na eno od stališč, ki jih je odbor sprejel, in smo bili verjetno tudi sami premalo pozorni, bi opozoril - to je stališče 2.17, ki govori, da se naj preveri, da se v varstvo pred škodljivim delovanjem voda vključi tudi suša ter predvidi aktivnosti za zagotavljanje vodnih virov za namakanje. Torej, to stališče je malo čudno. Prav gotovo ni suša posledica škodljivega delovanja voda. Prav nasprotno. Suša nastane zaradi tega, ker ni vode. Ne moremo v sklopu škodljivega delovanja voda obravnavati problem suš. In drugič, seveda, suše niso problem vodarjev. Suša je problem kmetijstva, vodarstvo pa je tisto, ki mora ali pa naj bi zagotavljalo vodo za namakanje v okviru programov, ki jih pripravlja kmetijstvo. Ne more biti vodarstvu, ne s tem zakonom ne s katerim drugim, naloženo reševanje navodnjavanja. To sta dve malo med seboj skregani zadevi, vendar tako sta zapisani in verjamem, da bo v nadaljnji pripravi tega zakona to tudi razčiščeno.
Mislim, da niti do odbora za infrastrukturo ni prišlo pravočasno tudi mnenje Skupnosti naravnih zdravilišč Slovenije in predlagam, da tudi ta stališča naravnih zdravilišč, kot enega pomembnih porabnikov podtalnih voda, ki naj bi bile vsebovane tudi v tem zakonu, predlagajo, da se ponovno preveri tudi način koncesijskih dajatev in njihova potrebnost, vezano na, seveda, gospodarski položaj teh zdravilišč in pa sicer splošni doprinos k razvoju slovenskega gospodarstva.
V poročilu našega sekretariata je sicer omenjeno tudi vprašanje nacionalnega programa za področje vodarstva kot vprašanje smotrnosti ali samostojnega ali v sklopu nacionalnega programa varstva okolja. Sicer tu - bolj osebno mnenje, pa verjamem, da je to tudi usklajeno z našo poslansko skupino - menim, da je nacionalni program, predviden po tem zakonu, potreben. Kajti, varstvo okolja obravnava samo en vidik, ki ga obravnava ta zakon, to je varstvo kvalitete voda, morda še do neke mere varstvo vodnih količin. Kje pa je škodljivo delovanje voda, kje je odprava poplavnih območij v Sloveniji, kje je uporaba vode v gospodarske namene za gospodarsko izrabo in podobno? In mislim, da je potreben poseben nacionalni program za področje vodarstva.
Toliko na kratko. Naša poslanska skupina bo podprla zakon s stališči v prvi obravnavi. Predlagamo tudi, da te pripombe, ki so zabeležene v magnetogramu, pripravljalec zakona za drugo obravnavo upošteva. Hkrati s tem pa seveda opozarjam vlado oziroma ministrstvo za okolje in prostor, da je verjetno iluzorno pričakovati, da bi bilo možno združiti drugo in tretje branje v eno branje, saj bo že na podlagi teh stališč toliko amandmajev, da je praktično nemogoče, da bi bili ti dve branji združeni, čeprav seveda se zavedamo, da ta zakon nujno potrebujemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Avšič. Je še katera poslanska skupina. V imenu poslanske skupine SDS bo govoril gospod Mirko Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Pripombe, ki jih ima naša poslanska skupina, je mogoče uvrstiti v dve skupini: splošne pripombe in pa specifične pripombe, ki se nanašajo na določene rešitve v predlogu zakona. Pripombe so podane na način, da od splošnih prehajajo k vedno bolj specifičnim komentarjem na predlog zakona o vodah. Glede na naravo in težo pripomb menimo, da je treba poudariti, da predlog zakona predstavlja prvi in zelo grob osnutek, ki ga je treba dopolniti v smislu navedenih pripomb pred naslednjimi obravnavami.
Iz navedenih razlogov, ki so podani v naslednjih točkah, ki jih bom predstavil, predlagamo, naj predlagatelj še pred nadaljnjo obravnavo v državnem zboru Republike Slovenije zakon popravi in dopolni.
Upravljanje z vodami in ali gospodarjenje z vodami. Temeljno vsebinsko vprašanje o predlogu zakona o vodah je, ali naj ureja le upravljanje z vodami, kakor njegovo vsebino določa 1. člen, ali pa naj celovito obravnavajo gospodarjenje z vodami in vodno gospodarstvo, kar bi bilo logično glede na vsestranski pomen vode v okolju in družbi. Nujno je, da zakon celovito obravnava vse vidike gospodarjenja z vodami kot naravnimi viri in vrednotami.
Režim javnega dobra na zasebnih zemljiščih. Režim javnega dobra na zasebnih zemljiščih je, po našem mnenju, nesprejemljiv in zato je potrebno najti drugačno rešitev doseganja potrebnega režima na vodnih in obvodnih zemljiščih. Splošne določbe zakona so v veliki meri vprašljive, zato je potrebno na novo urediti predvsem: prvič, definicijo splošne rabe in postopek presoj upoštevanja javnih interesov, preden se podeli pravica posebne rabe. Drugič, razjasniti, kakšna je razlika med statusom vodnogospodarske infrastrukture in grajenim javnim dobrom. Odpraviti režim javnega dobra na zasebni lastnini in pa določiti splošne omejitve tako, da so postavljeni kriteriji: kdaj, zakaj in kako se vzpostavijo takšne omejitve in ne uveljaviti absolutnih prepovedi, na primer motor na notranje izgorevanje na notranjih vodah ni dovoljeno pogonsko sredstvo.
Zakon in podzakonski akti. Zakon je zelo obširen in hkrati zelo nepopoln. Potrebna je razmejitev, kaj je bistvena vsebina tega zakona, kaj je v zakonu, s katerim je povezano, kaj pa naj se prepusti urejanju s podzakonskimi predpisi. S tako pripravljenim zakonom bi v gospodarjenje z vodami, ki je zaradi bistveno preskromnih sredstev močno okrnjeno, še na pravnem področju vnesli bistveno slabše in neusklajene rešitve, kot so v veljavnem zakonu, ter tako še nadalje razvrednotili pomen voda in gospodarjenje z njimi v Sloveniji.
Lastništvo vodnih zemljišč in vodnogospodarske infrastrukture je v predlogu o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi predstavljalo ustrezno osnovno za zemljišča in vodnogospodarske objekte v državni lasti, ločena tako, da omogočata boljšo preglednost in pristojnost pri gospodarjenju z vodami. Zato se mora do drugega branja predlog zakona o vodah prilagoditi predlogu zakona o vodnih zemljiščih in vodnogospodarski infrastrukturi. Tako bo doseženo olastninjenje in določene obveznosti lastnikov nepremičnin ter upoštevana vsa zakonodaja, ki že ureja pravice in obveznosti lastnikov. Zakon o vodah naj po drugi strani natančno določi pravni režim, stopnje javnega interesa in kriterije za določanje višine morebitnih odškodnin ter vse pravice in obveznosti, ki izvirajo iz podeljene vodne pravice in pravice opravljanja dejavnosti, povezanih z vodami, ali pa tistih, ki vplivajo na vodni režim.
Bolje je treba povezati definicije, kakor so navedene v "Water frame work" direktivi (v nadaljevanju skrajšano v WFD), kjer je ključni element gospodarjenja z vodami, poleg povodja oziroma porečja, tudi vodno telo. Razen definicij, ki jih uvaja prej omenjeni WFD, je treba upoštevati že uveljavljene pojme, ki jih določajo drugi veljavni zakoni.
Preloženi zakon o vodah ne obravnava gospodarjenja z vodami, kot to zahteva prej omenjena direktiva in sodobna praksa stroke. V zakonu o vodah je potrebno kot cilj - namesto ohranjanja naravnega ravnotežja in ekvivalentih sopomenk - navesti kot cilj minimalne standardne kvalitete okolja, kakor jih navaja prej omenjena direktiva, in sicer doseganje ciljnega stanja okolja. Opredelitev, kaj je to ciljno stanje, mora biti doseženo po predpisanem postopku v sodelovanju strok, zainteresiranih in javnosti.
Poleg rednega splošnega državnega monitoringa, kakor ga predpisuje zakon o varstvu okolja, je treba z zakonom opredeliti tudi potrebno po dodatnem zbiranju podatkov. Kontinuirani specifični sektorski monitoring se izvaja že sedaj, vendar ga je treba zakonsko opredeliti in prilagoditi zahtevam, ki jih za monitoring postavlja tudi WFD. WFD določa tri obvezne monitoringe, ki imajo opredeljen namen. V sedanjem zakonu so ti poimenovani "za vodno gospodarstvo pomembni podatki." Zanje je treba urediti pooblastilo, vsebine in drugo, kakor tudi urediti sistem obveznega posredovanja vseh, z vodami povezanih podatkov, študij in podobno.
V skladu z zahtevami WFD varstvo kakovosti voda ne more biti prepuščeno le nadzoru nad emisijami onesnaževanj v vodna telesa. Navedeni zakon mora utemeljiti kombinirani pristop, kot ga utemeljuje WFD. Zato je potrebno podati kriterije, kdaj se na posameznem vodnem področju, povodju oziroma vodnem telesu uvedejo strožje emisijske omejitve.
Sistem gospodarske javne službe je treba natančneje opredeliti. Kontinuiteta izvajanja javne vodnogospodarske službe je izrednega pomena. Javne vodnogospodarske službe v smislu zakona o gospodarskih javnih službah in zagotavljanje ustreznih strokovnih storitev po vodnih območjih morata biti urejena na daljši rok in bolj konsistentno, kot samo na podlagi letnih načrtov.
Predlog zakona centralizira letno planiranje del v vodnem gospodarstvu, na katerega javnost praktično nima nobenega vpliva. Sodelovanje javnosti je predvideno samo ob izdelovanju načrta povodja, teoretično torej vsakih šest let, praktično pa še na daljše obdobje. Taka rešitev ne vodi k boljšemu gospodarjenju z vodami.
Z zakonom je treba opredeliti vse naloge, ki jih izvaja država in lokalne skupnosti, ostalo je obveznost lastnikov nepremičnin oziroma posameznih subjektov. Posebej je treba določiti naloge obvezne javne gospodarske službe, jih zbrati v skupnem poglavju in urediti pooblastila izvajalcev javne vodnogospodarske službe, finance in način izvajanja v razmerju do druge zakonodaje.
Sistem varstva pred škodljivim delovanjem voda v predlaganem zakonu ni ustrezno rešen, saj predstavlja delitev pristojnosti na vodotokih z občinami skorajda neizvedljivo nalogo, saj občine ne razpolagajo s praktično nobenim elementom, potrebnim za sodelovanje občine in države pri urejanju vodotokov - organizacijska struktura majhnih občin, kakršna je naša, pa še katera, kadri, finančna sredstva za zagotavljanje poplavne varnosti.
Prav tako je vloga posameznika pri zagotavljanju obrambe pred škodljivimi delovanji voda močno precenjena. Zatorej predlagamo, da se način zagotavljanja varnosti pred škodljivim delovanjem voda temeljito predela in postavi na realne temelje.
V smislu zgornjih navedb o varstvu pred škodljivim delovanjem voda in vzdrževanjem vodotokov je treba presoditi tudi o ustreznosti kategorizacije vodotokov na štiri različne kategorije. Če se bodo vodotoki razvrščali v štiri kategorije, je treba opredeliti, kakšen je namen tega - za določitev pristojnosti, za način financiranja, za različne standarde, vzdrževanje ali kaj drugega.
Popolnoma nesprejemljivi so predlagani kriteriji varstva pred poplavami in za njimi skrivajoča se filozofija ekološkega fundamentalizma. Varstvo pred poplavami mora temeljiti na poznavanju naravnih razmer, posledic preteklih poplav ter na temelju ocen stroškov in koristi, ki jih označuje varstvo ljudi, objektov in materialnih dobrin pred visokimi vodami.
Javna vodnogospodarska služba je obvezna državna gospodarska javna služba. V skladu z direkcijami WFD so lokalne gospodarske javne službe dejansko oblike rabe vode, vendar imajo kot skupna kolektivna raba prednost pred posebno rabo.
Zakon ne vsebuje določil, ki bi opredeljevala pravno varnost uporabnikov vode in imetnikov vodnih pravic. Treba je določiti kriterije za določitev stopnje javnega interesa, ki je pomembna za sistem izločanja uporabnikov voda v izrednih razmerah, za določanje višine primerne odškodnine, za določitev meja med obveznostmi države in drugih soinvestitorjev.
Poglavje o organiziranosti v zakonu o vodah ne podaja dovolj jasno prihodnje strukture gospodarjenja z vodami. Dosledno je treba ločiti upravni del od ostalih nalog države. Ker bo Republika Slovenija nastopala tudi kot investitor, ne sme investicije voditi upravni organ.
Razen vodnih pravic, ki izvirajo iz zakona o vodah, je možno pridobiti pravico do podrejene rabe vode tudi po drugih zakonih, na primer, sladkovodno ribištvo. Zato je treba urediti takšna razmerja in preprečiti poseganje v pravice lastnikov grajenih objektov in naprav.
Opredeliti je treba kriterije za vzpostavitev javnega sistema vseh območij po WFD, hkrati pa zagotoviti pravno varnost subjektov na takih območjih.
Predlagani zakon o vodah zelo pomanjkljivo obravnava vprašanje pomanjkanja voda, razvoja vodnih virov in gospodarjenja z vodami v primeru pomanjkanja voda. V tem smislu je treba razumeti tudi ne ravno posrečeno in strokovno vprašljivo rešitev z ekološko sprejemljivim pretokom.
Potrebno je urediti obveznosti pristojnosti in ravnanja v izrednih razmerah v obsegu, ki je poseben za področje voda in gospodarjenja z vodami, da se zagotovi izvajanje interventnih investicij. Hkrati je potrebno določiti, kako bo Republika Slovenija zagotavljala vodo za trajnostni razvoj. Zakon o vodah ni zakon, v katerem bi specifično varovali vodne organizme, saj so ti že varovani na podlagi zakona o ohranjanju narave. WFD določa tudi, da se morajo območja, zavarovana zaradi posebnih naravnih razmer, usklajevati z ostalimi rabami voda v okviru sistema vodnogopodarskega planiranja.
Predlagana razdelitev na pet vodnih območij je tvegana z vidika kontinuitete vzpostavljenih odnosov na terenu. Poleg tega pa kot taka ne pomeni prilagoditve zahtevam WFD. Ker gre za upravno določene meje, je potrebno določiti kriterije, po katerih se določijo meje vodnih območij. Bistveno pa je, da se s tem zakonom določijo pooblastila upravi, pristojni za vode in vodno gospodarstvo, da opravi obvezne naloge kot koordinacijsko telo med vsemi upravami na vodnem območju. Zakon je treba bolje umestiti v ostalo veljavno zakonodajo v Republiki Sloveniji. Zakon o vodah naj ureja le področje o vodah in vodnem gospodarstvu. Zato ga je treba razbremeniti vseh določil, ki ne sodijo vanj, npr. koncesije. Istočasno pa se je treba izogniti podvajanju ureditev, ki jih že določajo drugi zakoni, npr. prost dostop do voda je urejen že v prostorski zakonodaji. Sistem planiranja podaja sicer prenekatero tehnično zahtevo oziroma vsebino planov, kar bi bilo lahko morda vsebovano tudi v podzakonskem aktu. Iz besedila pa ni ravziden pravi pomen planiranja, saj običajno planiranje ustvarja določeno finančno in tudi druga bremena. Predvsem ni mogoče sprejemati programov in načrtov v breme na drugega. Zato je treba, da izvedbeni šestletni načrt dejansko sprejemajo tisti, ki bodo prevzeli tudi obveznosti.
To so pripombe, ki jih ima naša poslanska skupina. V primeru, da bodo v nadaljnji obravnavi upoštevane, bomo zakon podprli.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Zamernik. Želi še katera poslanska skupina besedo? (Ne želi.) Potem prehajamo na besede poslank in poslancev. Pisni prijavi sta dve - za neomejeno. Še šest minut imamo do 19. ure, jaz upam... Ne bo šlo? Gospod Veber - tudi ne. Potem predlagam, da danes zaključimo. Samo trenutek. Jutri bomo nadaljevali zasedanje z 2. točko. In ker še ni 14; za to nas prosi vlada zaradi tega, ker imajo obveznosti. Potem je 7. točka, ki je prekinjena, 12. in 13. in naprej. Kar bo pripravljeno, bomo dali. Torej jutri je 2. in 14., 7., 12., 13. in kar bo pripravljeno. Prekinjam 12. točko dnevnega reda in današnje zasedanje. Jutri ob 11 uri.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 26. JULIJA 2000 OB 18.53 URI.)