Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.07 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 40. izredno sejo, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, mag. Marijan Schiffrer, Ivo Hvalica, Jože Možgan, dr. Franc Zagožen, Roberto Battelli, Zmago Jelinčič, Mario Gasparini, Jelko Kacin, Franc Pukšič, Miroslav Luci, Peter Lešnik, Feri Horvat, Jurij Malovrh, Jože Avšič, Richard Beuermann, Branko Janc, Eda Okretič-Salmič, od 16. ure dalje Branko Kelemina, Polonca Dobrajc, Franc Čebulj, od 15. dalje Maria Pozsonec, od 15. ure dalje Josip Bajc, za pričetek seje Darinka Mravljak. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (33 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili povabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije. Trenutno ni še nobenega.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 40. izredne seje. Prejeli ste ga s sklicem 8. oktobra 1999. O tem predlogu bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika. Ali je kakšen predlog za umik? Je samo ena točka in je lahko samo en predlog. Ker je bila današnja izredna seja sklicana na predlog zahteve 24 poslancev, bi bil tak predlog za umik še bolj poslovniško nenavaden. Ali je kakšen predlog za razširitev? (Ni.)
Na glasovanje torej dajem predlagani dnevni red. Prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem po hitrem postopku. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenije je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Tonetom Anderličem. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi predstavnik predlagateljev zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? Predstavnik vlade? (Ga ni.) Predstavniki poslanskih skupin?
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Odbor za finance in monetarno politiko, ki ni matično delovno telo, ampak je zainteresirano, še vedno zaseda. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.)
O odločanju o dnevnem redu nadaljujemo čez 10 minut, ob 14.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.14 uri in se je nadaljevala ob 14.25 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo predlagani dnevni red 40. izredne sprejeli.
Od obvestil samo obvestilo, da bo danes državni zbor to izredno sejo zaključil. Če bi se danes zgodilo, da je ne bi dokončali do 18.00 ure, bomo pač delo podaljšali, da bi današnjo izredno sejo zaključili. Obveščen sem tudi, da zaključuje sejo zainteresirano delovno telo, v tem primeru je to odbor za proračun in javne finance, sam pa menim, da obstajajo vsi poslovniški pogoji, da preidemo na 1. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJE, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Ali želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? Želi. Besedo dajem gospodu Tonetu Anderliču.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Vprašanje sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija je tako rekoč tretjič na dnevnem redu v tem letu. Tokrat predvsem zaradi potrebe, ki jo narekuje situacija, v kateri se je znašel javni zavod RTV po sprejemu odločbe ustavnega sodišča, ki je odločilo, da sedanji način pobiranja naročnine ni v skladu z ustavo, in je razveljavil pravilnik, s katerim je RTV Slovenija pobirala tako imenovano naročnino. Vlada kot skrbnica javnih zavodov na nek način oziroma kot odgovorna za funkcioniranje javnih zavodov, katerih je ustanovitelj država, bi morala to vprašanje urediti in poslati državnemu zboru zakon, ki bi to vprašanje urejal.
Glede na procedure, ki so predhodno potekale, je bilo očitno in glede na to, da je vlada pripravljala in pripravila sistemski zakon o medijih in tudi sistemsko spremembo zakona o Radioteleviziji Slovenija, tega v tem segmentu in samo te spremembe ni predlagala v proceduro. Zato smo na zaprosilo vodstva RTV in na potrebo države v skupini poslancev odločili, da to spremembo vložimo. O teh pripravah in o teh potrebah so bili konzultirani poslanci v različnih, ali bolje rečeno, v vseh poslanskih skupinah, in to že januarja meseca. Nepotrebno bi bilo sedaj razlagati vse dogovore, pogovore in podobno v zvezi s tem vprašanjem. Bolje bo, da se osredotočimo na sam zakon in poskušamo urediti to vprašanje. V pripravi, v času, ko smo pripravljali zakon, se je pojavila vrsta vprašanj in dilem.
Glede na odločbo je bil predlog, da se zamenja termin "naročnina" s pristojbino. Nakar iz sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve in drugih služb, tudi s strani vlade so prišle pripombe, da pristojbina ne more odgovarjati zahtevi, za katero je namenjeno zbiranje sredstev oziroma ta vrsta javne dajatve. Zato smo že včeraj na odboru za kulturo, šolstvo in šport predlagatelji predlagali amandmaje, ki na nek način celotno besedilo spreminjajo na način, da se uvaja prispevek in ne pristojbina. Prav tako je bilo potrebno dodati nekatera vprašanja, ki so povezana s sankcijami, ki so povezana s prehodnimi in končnimi določbami glede uveljavitve tega zakona, in smo to na odboru včeraj tudi zagovarjali in je bilo podprto.
Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, predstavnica oziroma namestnica direktorja si je zadržala pravico, da do danes poda ustrezne pripombe k amandmajem oziroma tekstu, ki je ostal v veljavi, in da to pač posreduje naknadno. To se je tudi storilo, zato smo predlagatelji v skladu s 193. členom poslovnika državnega zbora umaknili vse amandmaje, ki smo jih vložili včeraj, in namesto njih vložili nove, ki ste jih dobili na klop. Pri tem posebej opozarjamo, da gre v novem besedilu amandmajev samo za uskladitev amandmajev s pripombami sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, vključno s pripombami iz dodatnega mnenja sekretariata z dne 14.10.1999, 13.10.1999. Tudi to je, očitno, kot vidite, napaka v novem tekstu, zato prosim, da upoštevate spremembe in da pri obravnavi ne zapletamo stvari iz tega naslova.
Sistem pobiranja te posebne javne dajatve je očitno problem, s katerim se nismo srečali samo v ustavnem redu slovenske države, ampak se s tem srečujejo tudi druge države, predvsem je znana polemika in zadrega tako v Nemčiji kot v Franciji in nekatere rešitve so tam znane. Vsepovsod po svetu pa je tako, da za javni zavod RTV državljani prispevajo določena sredstva, kajti vsaka država, tako tudi naša, v ustavi predvideva pravico do informiranosti in do dostopnosti tako kulturnih, izobraževalnih in nekaterih drugih vsebin, ki jih naj javni zavod RTV zagotavlja. Zato je država Slovenija sprejela tudi poseben zakon in so vse te stvari tam tudi urejene. Očitno pa je, da samo vprašanje naročnine, prej naročnine, je "štrlelo" ven in po tisti pritožbi na ustavno sodišče in odločbi smo morali stvari spremeniti tudi pri nas.
Če bo kdo vprašal, zakaj se sam ukvarjam s tem vprašanjem, ponovim to, da smo pričakovali, da bo vlada to vprašanje uredila, ker se je ukvarjala s sistemskim zakonom, kot sem že rekel, očitno ni zadosti prioritetno obravnavala samo tega vprašanja, smo po pogovorih, ki so bili, ta predlog tudi vložili. Mislim, da so razlogi za hitri postopek utemeljeni in tudi popravki, ki smo jih pač morali dati zaradi pripomb in sugestij tudi, in zato menim, da bi bilo prav, da zbor to obravnava po hitrem postopku in tudi sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Anderliču, ki je v imenu predlagateljev predstavil vsebino zakona. Proceduralni predlog ima gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Dogodilo se je nekaj, kar še nisem doživel v svoji 7-letni parlamentarni praksi. Bilo je sklicano zainteresirano telo, se pravi odbor za finance, da prouči vprašanja, povezana s finančnimi posledicami in pa sistemskostjo tega zakona, glede na nekatere druge zakone, o javnih financah itn. In kaj se nam je zgodilo. V teku, ko je seja tekla, ste pričeli z izredno sejo, očitno ste določili že dnevni red, na odboru za finance pa še nismo zaključili dela.
Pri tem moram povedati, da je predstavnica vlade jasno povedala, da mnenja vlade k tem predlogom še ni v pisni obliki in da se odbor niti do tega mnenja, ki se seveda tiče samo finančnega vprašanja glede odbora za finance, ni mogel opredeliti oziroma jih nismo mogli natančno pogledati. Med tem časom smo dobili tudi dodatne amandmaje predlagateljev, spremenjene amandmaje k temu, jih tudi nismo dobili v pisni obliki, ampak samo ustno.
Očitno odbor za finance svojega dela ni mogel opraviti. Mnenja vlade še ni. Tako da menim, tudi poleg mnenja sekretariata, ki je zelo skeptično oziroma da ne bom vrednostnih sodb dejal, ima velike pripombe na ta zakon, menim, da je potrebno pridobiti pisno mnenje vlade in pisno mnenje zainteresiranega delovnega telesa in nato nadaljujemo to točko dnevnega reda.
Kar pomeni, da predlagam, da prekinemo sejo za toliko časa, dokler ne dobimo vseh teh gradiv. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Matično delovno telo je odbor za kulturo, šolstvo in šport, ki je pripravil gradivo. Mislim, da je gradivo korektno pripravljeno. Tako da mislim, da obstajajo vsi poslovniški pogoji, da se seja nadaljuje. Do sedaj ni dal nobenih predlogov, da bi sejo prekinili. Med nami so bili predstavniki vlade. Če ocenjujete, da je potrebno, da se sedaj seja prekine, bom dal tak vaš predlog na glasovanje. Gre za zainteresirano delovno telo, ki naj se opredeli do nekaterih vprašanj. To potem seveda komunicira z matičnim delovnim telesom. Tako da sam menim, da vloženi amandmaji, če so, naj bi se do njih eventualno opredeljevalo matično delo telo, ne pa zainteresirano. Matično delovno telo je odbor za šolstvo, kulturo in šport. Besedo dajem, če želi besedo... Vašega predloga ne bom dal na glasovanje. Ne, ni razprave o proceduralnem predlogu. Imate nov proceduralni predlog. Prosim.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod predsednik, res je, da odbor za finance ni matično delovno telo. Vendar tematika je tako pomembna, da ne moremo iti prek tega kot celoten državni zbor. Gradivo ni pripravljeno za odločanje na plenumu. In podan je bil tudi predlog, da se do pripomb odbora za finance ponovno opredeli matično delovno telo, se pravi odbor za kulturo, šolstvo in šport.
In to, kar ste vi predlagali, v bistvu pomeni, da moramo prekiniti do takrat, dokler se ponovno ne sestane odbor za kulturo in šolstvo, ker so nastali novi momenti, novi amandmaji, do katerih se odbor sploh še ni opredelil. In v izogib temu, da bomo izgubljali čas na plenumu, bi bilo smiselno, da se matično delovno telo do tega opredeli. Vendar seveda mora upoštevati tudi stališče vlade, ki ga še nismo dobili v pisni obliki.
Čisto dobronamerno predlagamo, da se ta točka za toliko časa prekine. Ne vem...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če boste vztrajali, bom dal to na glasovanje.
BENJAMIN HENIGMAN: Ne vem, ali bo narejeno v eni uri ali je to možno narediti v enem dnevu. Očitno je, da smo prišli v fazo, ko se o tem zakonu ni možno izjasniti na točki, ko bomo vedeli, o čem glasujemo. Pa še nekaj. Mi smo celo razmišljali o tem - glede na to, da ni bila točka pripravljena za to izredno sejo - da se ta izredna seja prestavi na enega izmed naslednjih dni. Vendar, ker me ni bilo na plenumu, nisem mogel tega predlagati. To je zdaj ključni problem. Začeli ste sejo brez nekaterih poslancev državnega zbora. Zato predlagam, da prekinemo, da zaključi delo odbor za finance in da se odbor za šolstvo opredeli do tega stališča, vključno seveda s pisnim stališčem vlade.
Kaj pa se je na vladi dogajalo, nam je pa gospa sekretarka na včerajšnji razpravi na odboru za šolstvo in šport jasno povedala. Po domače povedano je nesoglasje med ministrstvi, pripombe na rešitve plačevanja naročnin, vendar brez konkretnih rešitev. To se pravi, vlada ima pripombe, nima pa še rešitev. Pričakujemo rešitve vlade. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman. To so teme, o katerih bi se lahko opredelili tudi v sami razpravi. In če bi v razpravi ugotovili, da če je potrebno, da se na podlagi na novo vloženih amandmajev ponovno sestane matično delovno telo, bi to zanesljivo storili. Pisno stališče vlade je vloženo v parlamentu in ga boste pravkar prejeli. S strani predsednika zainteresiranega delovnega telesa nisem dobil nobenega predloga, da naj se seja odloži ali prestavi.
Po mojem mnenju bi bilo bolj modro, da bi se ta seja pričela malo prej, ne ob 13. uri. Sam menim, da so vsi poslovniški pogoji, da nadaljujemo s predstavitvijo stališč poslanskih skupin, stališč vlade in nato odpremo razpravo. Če ugotovimo, da so nastali novi razlogi, da so novi amandmaji, imamo proceduralno možnost, da se dogovorimo, da se ponovno sestane delovno telo. Ker pa je to edina točka dnevnega reda danes, pa je treba premisliti, ali je taka rešitev modra, da se ponovno sestaja delovno telo. Če pa vztrajate na tem, da se seja sedaj prekine, ampak mi nimamo poročila zainteresiranega delovnega telesa. Predsednik ni dal nobenega stališča, se ni obrnil name. Ne vztrajate. In zato dajem besedo predsedniku odbora za šolstvo, kulturo in šport, gospodu Janezu Mežanu. Prosim.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Gospe poslanke, gospodje poslanci, gospod predsednik! Preden bom predstavil poročilo, mi dovolite čisto proceduralno. Na odboru za kulturo, šolstvo in šport smo včeraj sklenili, da poprosimo tudi zainteresirano delovno telo, to je odbor za finance, da se opredeli do zakonov. Toliko v pojasnilo glede na prejšnjo razpravo.
Odbor za kulturo, šolstvo in šport se je na 8. izredni seji, to je včeraj, tudi opredeljeval do predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Radioteleviziji Slovenija. Najprej so na odboru predlagatelji zakona obrazložili, zakaj so predlog zakona vložili, ker jim pač tako narekuje odločba ustavnega sodišča, ki pravi, da je v enem letu potrebno spremeniti nekatere določbe v zvezi s pobiranjem naročnine. Odbor je bil nato seznanjen tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, v katerem le-ta opozarja, da besedilo predloga zakona ni popolno, saj ne vsebuje zaključne določbe, ki bi določala objave in uveljavitev zakona. Predlagatelji niso navedli razlogov, kot jih opredeljuje 201. člen poslovnika državnega zbora za predlagan hitri postopek sprejemanja zakona.
Sekretariat tudi opozarja na spremembo pravne narave dajatve, možnost spremljanja oziroma uporabo programov Radiotelevizije Slovenija iz naročnine, obligacijska narava v pristojbino, narava javne obvezne dajatve. Koncept pristojbine, ki jo, kot javno obvezno dajatev določa, pobira in uporablja neposredno Radiotelevizija Slovenija, je pravnosistemsko sporen. Kolikor bi se ocenilo, da poseben položaj javnega zavoda radiotelevizije terja tudi izjemen položaj v okviru sistema javnih financ, pa je treba koncept javnega financiranja uskladiti s sistemom javnih financ, kot ga določa ustava in sistemski zakon.
Pri sprejemanju zakona v državnem zboru je treba tudi presoditi, ali je namen zbiranja podatkov za radiotelevizijo, dajatve bistveno ne odstopa od namena, za katerega so bili ti podatki zbrani iz zbirk, ki ju vodijo distributerji električne energije ter osebe, ki opravljajo dejavnost kabelske distribucije, ter ali je v zvezi z možnostjo sprejemanja programov Radiotelevizije Slovenija primerno določiti presumpcijo v korist uporabe električne energije.
Sekretariat tudi opozarja na kazensko določbo v višini večkratnikov neizterjanih terjatev, česar pa zakon o prekrških, kot je sicer opredeljeno kaznivo ravnanje, ne omogoča. To je način, ki ga omogoča zakon o gospodarskih prestopkih, ki pa v danem primeru ne pride v poštev.
Glede zbiranja podatkov iz evidenc davčne uprave Republike Slovenje je bilo tudi opozorjeno, da je v zakonu, ki ureja davčni postopek, izrecno predpisano, da so podatki iz davčnih evidenc, vključno z davčno številko, uradna oziroma davčna tajnost in je vstop v te zbirke podatkov možen le ob izrecnem zakonskem pooblastilu, po navedenem zakonu, ki pa ne vsebuje izjeme, ki bi se lahko prenašala na primer radiotelevizijske dajatve.
Sekretariat je nato podal tudi nekaj pripomb k posameznim členom. Predstavnik predlagatelja zakona je nato v uvodni obrazložitvi povedal, da naj bi zakon urejal predvsem vprašanje pobiranje RTV naročnine. Z amandmaji naj bi popravil določbe, ki so s pravnega vidika pomanjkljive in na katere opozarja sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Zaradi neprecenljive škode, ki bi lahko nastala s sprejemanjem tega zakona do konca oktobra, pa predlaga tudi hitri postopek.
Nato se je v razpravo vključila tudi predstavnica matičnega ministrstva, torej ministrstva za kulturo, gospa državna sekretarka Majda Širca in je člane odbora obvestila, da se vlada še ni opredelila do tega zakona.
Posamezna ministrstva v okviru vlade pa imajo pomisleke glede zamenjave termina "naročnina" s "pristojbino", uvedbe uvajanja, uveljavljanja davčnih olajšav, definicije uporabnika električne energije, potrebnosti pobiranja davkov od kabelskih distributerjev in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije, in načina določitve kazenskih sankcij. Kljub navedenim pomislekom je treba vprašanje pobiranja RTV naročnine čimprej na novo zakonsko opredeliti. Člani odbora smo nato največ razpravljali o ustreznosti zamenjave termina "naročnina" s "pristojbino". Predlagatelji zakona so ob tem povedali, da bo ta problem, na katerega opozarja tudi sekretariat za zakonodajo, rešen tako, da bodo vložili amandma, v katerem naj bi se pristojbina zamenjala s prispevkom. Nato, to sem že povedal na začetku, smo zaprosili še odbor za finance, da se opredeli do zakona, predloga zakona. Po približno 3-urni razpravi je matično delovno telo tudi glasovalo in podprlo hitri postopek ter amandmaje oziroma dopolnila, ki jih je vložila skupina poslancev s prvopodpisanim poslancem Anderličem, in nato tudi amandma poslanske skupine SNS.
Na koncu smo seveda še glasovali o tem, ali podpiramo predlog zakona in tudi to podprli in predlagamo, da se skupaj z amandmaji, ki jih odbor podpira, predlog tudi sprejme. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Mežanu, ki je predstavil stališče matičnega delovnega telesa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Ali želi besedo predstavnik vlade? Državna sekretarka, gospa Širca.
MAJDA ŠIRCA: Hvala lepa. Vlada je danes na svoji seji obravnavala tudi predlog sprememb in dopolnitev zakona o RTV Slovenija in sprejela nekaj amandmajev, seveda s poudarkom, da je predmet, s katerim se danes srečujemo, precej aktualen in nujno potreben razrešitve. Kljub temu, da predlog dopolnitev zakona in sprememb zakona o RTV Slovenija v obliki, ki je priložen, ni v optimalni obliki še predstavljen, se je seveda kljub temu odločila, da ga podpre. Mislim, da bi gradivo moralo biti že tukaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se razmnožuje.
MAJDA ŠIRCA: Rada bi predstavila samo nekaj stališč, ključnih stališč, ne pa redakcijskih, ostale boste videli v zapisu, s katerim se je nekoliko bolj intenzivno, čeprav v zelo zelo omejenem, tako rekoč 3-dnevnem roku srečevala vlada. V vladne resorje je omenjeni predlog zakona prišel 6. oktobra, vemo pa, da je bil prvi odbor, ki se je srečal s predlogom zakona, ta torek. Vlada je predlagala, da se prvi predlagani člen, ki govori o možnosti, da bi se predlagana zdajšnja dikcija naročnine zamenjala s pristojbino, ovrgla s tem, da se beseda "pristojbina" nadomesti z besedo "naročnina", in to ne samo v tem členu, ampak tudi v ostalih. To je obrazložila oziroma utemeljila z izhodiščem, da pristojbine kot take niso, ne gredo v javno dajatev, saj so predlagane kot prihodek Radiotelevizije Slovenija in ne kot prihodek proračuna države. Z uvedbo same dikcije pristojbine kot vira prihodkov osebe javnega prava in ne kot vira prihodkov državnega proračuna, bi se namreč grobo kršila veljavna ustavna ureditev, sploh pa sprejeti zakon o javnih financah.
K 2. členu je vlada pripravila amandma. Gre za člen, ki govori o tem, da bi se znesek plačane pristojbine lahko uveljavljal kot davčna olajšava v napovedi za odmero dohodnine za preteklo leto. Predlog, da bi se ta znesek lahko uveljavil kot davčna olajšava za odmero dohodnine, z vidika vlade ni sprejemljiv zaradi tega, ker posega v sistem obdavčevanja dohodkov fizičnih oseb, ki ga pa že celovito ureja zakon o dohodnini. V 2. členu je vlada predlagala tudi bolj jasno dikcijo zavezanca, ki bo v bodoče plačeval naročnino, in sicer je to zadnji odstavek 2. člena. Besede "vsak uporabnik električne energije" se nadomestijo z besedami "vsaka pravna ali fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije v javnem električnem omrežju". Namreč formulacija "vsak uporabnik električne energije", s katero se srečamo v predloženih spremembah, ne določa dovolj natančno, ali gre samo za fizične ali tudi za pravne osebe, ob tem pa tudi dopušča širšo interpretacijo, da je uporabnik električne energije vsak, ki to energijo uporablja, in ne samo tisti, ki je registriran kot njen odjemalec in plačnik. Poleg tega pa so razpoložljivi le podatki o tistih odjemalcih električne energije, ki so priključeni na javno električno omrežje.
K 3. členu je vlada pripravila amandma, in sicer naj bi se črtala 2. točka prvega odstavka predlaganega 15.d člena, ki govori, da se od kabelskih operaterjev in drugih oseb, ki opravljajo dejavnosti kabelske distribucije, tudi pridobiva evidenca zavezancev. Ta amandma je vlada predlagala zato, ker v skladu z načeli varstva osebnih podatkov in s področja zbiranja podatkov naj bi se omejila, zaradi tega, ker že distributer električne energije kot tudi kabelski operater, namreč tisti, ki je že porabnik in zavezanec oziroma distrubuter električne energije, je že v seznamu in s tem bi se pravzaprav seznami, pridobljeni s strani kabelskih operaterjev, zgolj podvojili.
Gre še za nekaj drugih redakcijskih popravkov. Omenila bi še predlog dodatnega amandmaja. K 15.h členu se doda še nov člen, 15.i člen, ki se glasi, da javni zavod RTV Slovenija vodi ločeno knjigovodsko evidenco za sredstva, ki so pridobljena iz naročnine, sredstva, pridobljena iz dejavnosti, ki so določene v tem 12. in 13. členu tega zakona, sredstva, ki so pridobljena z oglaševanjem in objavljanjem drugih plačanih obvestil, in sredstva, pridobljena iz državnega proračuna oziroma vsa ostala sredstva, pridobljena iz drugih virov. To vlada utemeljuje z večjo preglednostjo nad porabo prihodkov nacionalne radiotelevizije.
Vlada predlaga tudi korekcijo ali dopolnitev predlaganega drugega odstavka 5. člena, ki govori o kazenskih, recimo temu sankcijah. Gre zgolj samo za uskladitev z zakonom o prekrških, ki spremeni predlagano dikcijo o multipliciranju števila mesečne naročnine v končno okroglo ali definirano številko. Iz tega sledi še korektura k nadaljnjemu členu.
Opozorim naj še, da se vnesejo, nujno so potrebni vnosi tudi končnih določb. Če ne drugega, zavezujejo, kdaj se dejansko začne zakon aplicirati v praksi. Predlagamo 15-dnevni rok po objavi v Uradnem listu. V izogib velikim težavam in eventualni zmedi, s katero se bodo zavezanci, ki se bodo soočali z novim načinom plačila, lahko spravili v določene zadrege.
Mislim, da so v kratkem povzeti vsi amandmaji. In še enkrat ponavljam, vlada se zavzema za to, da se situacija, ki je nastala z lanskoletno odločbo ustavnega sodišča, reši, da se v bodoče mogoče bolj konsistentno lotimo reševanja pobiranja naročnine, pristojbine ali prispevkov, kakor pač boste že odločili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, državna sekretarka gospa Širca.
Prehajamo na razprave poslanskih skupin o zakonu, ki je vložen v proceduro. Gospod Josip Bajc v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Mislim, da se bo moralo še enkrat sestati delovno telo, najverjetneje. Ampak sedaj lahko mirno opravimo splošno razpravo. Imamo zakon, ki je vložen v proceduro. Samo o tem govorimo, drugega nimamo. Prosim, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Mogoče, da prebijemo led, stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira osnovni namen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenija, ki pomeni uresničitev zahteve odločbe ustavnega sodišča. Upamo, da bomo skupaj našli pravno korektne rešitve, ali bomo po novem imenovali pristojbino, takso ali kako drugače tisto, čemur smo do danes rekli naročnina, ter da bomo tudi našli način, kako bomo pridobili seznam zavezancev za plačilo, se pravi, da podrazumevamo, da pri tem ne bomo kršili zakona o osebnih podatkih.
Poslanci Slovenske ljudske stranke nasprotujemo vsem ostalim spremembam oziroma amandmajem, ki spreminjajo tudi druge določbe zakona o RTV Slovenija, zato predlagamo, da se vsi amandmaji, ki posegajo v drugo materijo zakona, zavrnejo, predvsem amandma kolega Jelinčiča. Prepričani smo, da bi bilo spreminjanje tega instituta soglasja predstavnikov zaposlenih v radioteleviziji pri imenovanju odgovornih urednikov, urednikov programa, velik korak nazaj pri utrjevanju odgovorne vloge medijev v slovenski družbi. Saj želimo razvijati povečanje odgovornosti, strokovnosti in samoiniciative, tudi odgovornih urednikov v RTV hiši. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim za mir v dvorani. Stališče poslanske skupine DeSUS. Gospod Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Gospod predsednik, poslanke in poslanci!
Poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev podpira predlog sprememb in dopolnitev zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki ga je v postopek vložila skupina poslancev Liberalne demokracije s prvopodpisanim Tonetom Anderličem. Zaradi ureditve stanja smo za to, da RTV pridobi tiste podatke, ki so ji nujno potrebni za pobiranje RTV naročnine, ali kot predlagatelji predlagajo že z amandmajem k 1. členu, zbiranje prispevka.
Smo pa seveda proti temu, da bi kdorkoli, torej tudi Radiotelevizija, to z zakonom pridobljeno možnost in pravico izkoristila za druge namene. Ker je resnično čas, da RTV omogočimo normalno zbiranje prispevka in s tem pridobivanje prihodka, bomo poslanci naše poslanske skupine podprli predlagane spremembe in dopolnitve zakona, kakor tudi vložene amandmaje predlagateljev.
Predlagamo pa, da naj predlagatelj pri dokončnem vsebinskem oblikovanju spremenjenega zakona upošteva pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Kar se tiče amandmaja gospoda Jelinčiča - odbor za kulturo, šolstvo in šport ga je podprl - pa menimo, da je potrebno upoštevati določila zakona o javnih glasilih.
Žal se je do amandmajev vlade, ki jih je predstavila gospa Majda Širca, državna sekretarka, nismo mogli opredeliti, ker jih pač enostavno še nismo dobili in jih še zmeraj nimamo. Hvala lepa. Tu so? Se opravičujem. Jaz jih še nisem videl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Socialdemokratov bo predstavil gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Še enkrat, lepo pozdravljeni! Dovolite, da na kratko predstavim stališče naše poslanske skupine.
Najprej. Naša poslanska skupina se seveda strinja s tem, da je potrebno problem naročnine Radiotelevizije urediti, in to seveda čim prej. Čeprav hkrati tudi ugotavljamo, da bi ta problem lahko uredili že veliko prej. Časa smo namreč imeli eno leto, ne pa seveda zadnji trenutek, kot je v tem državnem zboru že kar redna oziroma pogosta navada. Ponavadi se pri odločbah ustavnega sodišča odločamo o spremembah zadnji trenutek, pri nekaterih pa celo po roku, ki nam ga postavi ustavno sodišče. S tem smo seveda pod časovno omejitvijo in je verjetno tudi odločanje o tako pomembnih stvareh bistveno bistveno oteženo. In zaradi tega, ko vedno delamo na koncu oziroma pod to časovno omejitvijo, imamo po pravilu opravka s predlogi zakonov, ki so, predvsem mislim tukaj na tega, ki je sporen z različnih vidikov, predvsem pa z vidika, kar je najbistvenejše, skladnosti z ustavo.
Na predlog zakona, ki so ga vložil trije poslanci, s prvo podpisanim poslancem Anderličem, je bilo izrečenih kup utemeljenih pripomb, tako sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki med drugim tudi ugotavlja, da predlog zakona v nobenem primeru ne ustreza poslovniku oziroma hitremu postopku. Tukaj se seveda sprašujem, zakaj predlog zakona ni bil poslan v proceduro po skrajšanem postopku. Sekretariat - no, tukaj gre za evidentno kršenje poslovnika, čeprav ga očitno kršimo vse pogosteje - sekretariat tudi ugotavlja spornost, kot je bilo že rečeno, pojma "pristojbina", ugotavlja spornost načina zbiranja evidence podatkov iz evidenc uporabnikov električne energije, torej gre za problem varstva osebnih podatkov, ugotavlja problem namena podatkov iz zbirke podatkov za plačilo dobave električne energije oziroma opravljanja kabelskih distributivnih storitev in nenazadnje tudi ugotavlja problematičnost zbiranja podatkov iz evidenc davčne uprave Republike Slovenije.
Treba je tudi povedati, da se do predloga zakona do tega trenutka - dobili smo ga ravno sedaj na klop - še ni opredelila vlada, no sedaj to opredelitev imamo, verjetno bo pa potrebno še nekaj časa, da jo bomo bolj natančno pregledali. No, in ravno tudi vlada, kot je bilo včeraj na odboru povedano, oziroma posamezna ministrstva imajo kar precej pomislekov v zvezi s posameznimi rešitvami predloga zakona. Podobnih in tudi drugih pomislekov je bilo izrečenih tudi na odboru za kulturo, šolstvo in šport s strani poslancev. Na odboru je bilo vloženih s strani predlagateljev tudi nekaj dopolnil, za katere pa tudi še ni jasno, ali odpravljajo vse pomanjkljivosti osnovnega zakona. Če si preberete dodatno mnenje sekretariata za zakonodajo, ki smo ga tudi dobili, sekretariat zopet opozarja oziroma ima kar nekaj pomislekov v zvezi s temi dopolnili in očitno bo potrebno še dodatno vlagati dopolnila oziroma popravljati osnovni zakon.
Naša poslanska skupina bo predlog zakona podprla samo v primeru, če bo med razpravo ugotovljeno, da predlog resnično ni v nobenem primeru sporen oziroma da so odpravljene vse tiste pomanjkljivosti iz osnovnega predloga zakona, ki so pravno in tudi drugače sporne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Mežan. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov predstavlja gospod Henigman. Za njim gospod Pahor.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Zakon o RTV je nujno potreben uskladitve z zakoni, s katerimi je povezan, kot sta na primer zakon o javnih glasilih, zakon o zavodih, po našem mnenju pa bi morali obvezno upoštevati tudi mnenje sekretariata državnega zbora in zakon nujno uskladiti z zakonom o prekrških, z zakonom o davčnem postopku, o centralnem registru, pa mogoče še katerim drugim. Predlagana sprememba ureja samo vprašanje pobiranje naročnin, ali kot jih imenuje predlagatelj, pristojbin ali prispevkov za delovanje RTV, zaradi znane odločbe ustavnega sodišča, ki pa bi jih vendarle lahko pravočasno izpolnili, saj je minilo dovolj časa od objave odločbe. Možnost pravočasnega ukrepanja smo ponudili tudi ob obravnavi predloga zakona o javnem mediju RTV skupine poslancev SKD in SDS, kjer smo ponudili več rešitev in ga je žal vlada, tako pa tudi državni zbor zavrnil.
Nedorečenost in bistvo predlagane spremembe zakona, ki je na izredni seji danes, pa je glede odločitve, kako sploh opredeliti pobiranje plačil oziroma naročnin za uporabo RTV programov. Pred obravnavo sprememb zakona bi morali najprej razrešiti to opredelitev, ker so od tega odvisna ostala konkretna določila sprememb zakona. Tako spornega zakona ne bi smeli obravnavati na današnji izredni seji po hitrem postopku. Ocenjujemo, da zakon tudi nima osnov, da bi šel po hitrem postopku, tako kot je to ugotovil tudi že sekretariat. Očitno je razvidno iz predloga sprememb, da so predlagatelji vložili predlagane spremembe zakona o RTV že v mesecu maju 1998 oziroma takrat je te spremembe pripravil Svet RTV oziroma pravna služba RTV, predlagatelji pa so jih vložili v maju 1999. Prav te spremembe so bile poslane tudi vladi Republike Slovenije. Predlagatelji sami priznavajo, da so spremenili samo izraz "naročnina" v izraz "pristojbina" oziroma z amandmaji naknadno v "prispevek", kar pa je z drugimi besedami tudi beseda za davek, saj je v prejšnjem sistemu država pobirala davke in prispevke. Vse ostalo pa je po naši oceni bilo in je še v pristojnosti vlade Republike Slovenije kot strokovnega, usposobljenega organa, ki pa očitno do sedaj pri tem predlogu zakona ni storil ničesar v smeri pozitivnega oziroma pravilnega sprejemanja tega zakona z ustavnopravno določeno vsebino. Predlagatelji zakona niso povzeli tudi ostalih predlaganih sprememb sveta RTV, za katere menimo, da so tudi pomembne, zato jih v nadaljevanju te razprave oziroma s predlogi poslanske skupine SKD predlagamo sami v dopolnitev tega zakona.
Če se sedaj omejim na predloge v grobem, ki smo jih podali sami, bi v razpravi poslanskih skupin poudaril, da smo dali nekaj dodatnih sprememb, ki bi povečale nadzor države, ustanovitelja javnega zavoda, nad državnimi sredstvi, se pravi: "Plačila državljanov so sredstva, za katera mora kontrolo opravljati država in iz katerih se v največji meri financira javni zavod. Nekaj sprememb pa bi tudi pomenilo prihranek finančnih sredstev zavoda." Tu mislimo predvsem na možnost izkoristka nižje carine za nabavo investicijskih sredstev. "V tehtanju podpirati avtonomnost zavoda pa davkoplačevalcem," se pravi, plačevalcem pristojbine ali prispevkov, "in ustanovitelju zagotoviti kontrolo oziroma posredno upravljanje s sredstvi, se poslanska skupina SKD nagiba k podpori večje vloge kontrole ustanovitelja. Ustanovitelj po našem predlogu," eksplicitno predlagamo, da državo oziroma Republiko Slovenijo zastopa svet RTV Slovenija, "pa je tisti, ki zagotavlja pluralnost javnega medija, zato predlagamo tudi povečanje števila članov sveta."
K zakonu nismo vlagali dopolnil po intenci predlagatelja, se pravi, novega dopolnila zakona, ki bi razreševalo način pobiranja članarine, ker menimo, da bi moral predlagatelj upoštevati mnenje sekretariata in popraviti besedilo členov tako, da bo v skladu z ustavo in zakonskimi normami. Ne moremo pa podpirati takega predloga zakona, kot je predviden sedaj, ki krši človekove pravice in varstvo osebnih podatkov.
Vlada se do zakona do sedaj ni opredelila s potrebnimi rešitvami amandmajske oblike, zato menimo, da je neopravičeno stališče oziroma izgovor, da je vlada Republike Slovenije dobila ta zakon v proceduro v začetku oktobra. Ta zakon je bil vložen maja, en mesec po predlogu, ki smo ga predlagali krščanski demokrati, in je imela tudi glede tega vlada dovolj časa, da bi se opredelila do posameznih rešitev in predlagala boljše rešitve, ne pa da se trenutno sedaj ukvarjamo s konceptualnimi vprašanji. Vlada sicer, kot smo slišali, zakon podpira, vendar hkrati v isti sapi nasprotuje rešitvam, pristojbinam oziroma prispevkom in vztraja na naročnini, kar je v nasprotju z osnovnim stališčem, da zakon podpira, ker eno in drugo skupaj ne gre. Zato se v poslanski skupini sprašujemo, kako bomo sploh nadaljevali s sprejemom tega zakona, potem ko prihaja do v bistvu temeljnih razhajanj že v samem začetku.
Naj v tem sklopu podam še nekaj bistvenih poudarkov k amandmajem poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov, ki žal, niso prišli v razpravo na odboru za šolstvo in šport, kar pač ni najboljše, vendar bodo morali priti v razpravo v tem odboru v nadaljnjem sprejemanju tega zakona. Pa ne glede na to, bi poudaril nekaj temeljnih poudarkov.
Kot prvo. Slovenski krščanski demokrati vztrajamo na razširitvi pristojnosti oziroma širitvi obsega sveta RTV, in sicer naj bi se svet RTV po našem predlogu razširil s 25 na 29 članov, s tem, da bi zaposleni v zavodu pridobili enega člana iz kvote tako imenovanih administrativnih delavcev oziroma delavcev, ki opravljajo administrativno dejavnost. Za tem naj bi vsaka izmed univerz imela svojega člana, to se pravi univerza Maribor dodatno enega člana, rimskokatoliška cerkev dodatno enega poleg evangeličanske cerkve in pa svetovni slovenski kongres enega člana. To je eden izmed predlogov.
Drugi predlog je, da vztrajamo na tem, da se prouči in uvede tretji nacionalni program, kar je tudi v programskih ciljih zavoda RTV, in da se seveda v nadaljnji razpravi določi način in izvedba tega programa v skladu s finančnimi sredstvi, ki so na voljo.
Veliko prahu je dvignilo stališče tudi naše poslanske skupine glede uresničevanja pravic zaposlenih v okviru ustanovitelja oziroma sveta RTV. Menimo, da bi v 20. členu osnovnega zakona poprejšnje soglasje za imenovanje direktorjev oziroma posameznih vodij programov, spremenili v mnenje. Ker smo prepričani, da zaposleni lahko uresničujejo svoje pravice in obveznosti v skladu z širitvijo sveta RTV, saj imajo tam po našem predlogu zastopane 4 predstavnike in lahko vse te interese uresničujejo v okviru tega organa. Zdi se nam nesmiselno, da po katerikoli zakonodaji zavoda ali gospodarske družbe ali javnega podjetja ima ena interesna skupina možnost dvakrat odločati o eni in isti stvari. Seveda pa ohranjamo predstavništva zaposlenih v uredništvih v sklopu zakona o RTV Slovenija, kar pomeni, da nasprotujemo amandmaju, ki je bil sprejet, tako imenovanemu amandmaju SNS, da bi se delavcem, zaposlenim na RTV, ne omogočilo, da imajo svoje predstavništvo zaposlenih v uredništvih.
Naj za konec te predstavitve poslanske skupine podam še eno pismo združenja potrošnikov. Teh pisem je prišlo na poslansko skupino več. Tako iz Zasavja, Prekmurja in od drugod. Vendar bi prebral samo eno izmed njih, in sicer združenje potrošnikov Zasavja piše, če dovolite, bi vam kar citiral: "Spoštovani! V zadnjem hipu smo bili seznanjeni z vsebino predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o RTV Slovenije in se tako tudi v zadnjem hipu obračamo na vas, naslov z apelom," da prisluhnem našim pripombam. Skrb vzbujajoč je predlog spremembe zakona v zadnjem odstavku 2. člena, ki navaja: Šteje se, da ima radijski in TV sprejemnik vsak uporabnik električne energije, razen če poda izjavo, da nima svojega in da v svojem prostoru ne uporablja tujega radijskega ali TV sprejemnika ter da je bil seznanjen z zakonskimi posledicami neresnične izjave. To določilo je nesprejemljivo za potrošnika kot šibkejše stranke v postopku. Iz določbe tega člena namreč izhaja, da bi pristojbino plačevali vsi uporabniki električne energije, razen tisti, ki bi podali izjavo, da nimajo sprejemnikov oziroma jih ne uporabljajo v svojih prostorih. Predlagatelje sprašujemo, kaj bo s tistimi občani, ki take izjave ne znajo ali ne zmorejo podati. Moramo vas opozoriti, da teh ni malo.
V svojih svetovalnih pisarnah se nenehno srečujemo s tem problemom, ko so občani materialno oškodovani, ker nimajo potrebnega znanja in veščine pisno ugovarjati na neutemeljene bremenitve. Največkrat so prizadeti starejši, bolni in nemočni ter socialno ogroženi, katerih izobrazbena struktura je običajno nizka. Teh pa v revirjih ni malo in tudi po drugih regijah ne. Ne samo to, da je v predlagani spremembi zgoraj omenjenega določila breme dokazovanja prenešeno na potrošnika, tudi sam kriterij imetnika sprejemnika je zelo sporen.
Zato apeliramo na poslance, da določilo tega člena pozorno preučijo in poiščejo drugo možnost oziroma drug kriterij, s katerim bi RTV Slovenija kot močnejša stranka v postopku dokazovala uporabo radijskega in TV sprejemnika na ustrezen tehnični način.
Združenje potrošnikov Zasavja. Tanja Š. Drnovšek."
Seveda jaz oziroma poslanska skupina SKD ne pričakuje, da bomo poslanci našli ustrezno rešitev. Menimo, da mora ustrezno rešitev najti predlagatelj zakona oziroma namesto njega verjetno vlada Republike Slovenije. Tega do tega trenutka še ni storila. Zato je toliko bolj upravičeno naše stališče, ki smo ga prej podali v proceduralnem predlogu, da se preden se bo glasovalo o posameznih amandmajih in členih, do tega problema opredeli vlada Republike Slovenije in da se ponovno sestane matično delovno telo. O nadaljnjem postopku in odločitvah zakona se bo poslanska skupina opredeljevala in odločala potem, ko se bomo opredeljevali tudi do posameznih amandmajev. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Stališče poslanske skupine združene liste predstavlja Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Kolegice in kolegi! V nadaljevanju razprave bo kolega Potrč v imenu skupine predlagal državnemu zboru v sprejem nekaj dopolnil, ki po našem mnenju morda pravičneje kot zdajšnji predlog urejuje nekatera vprašanja povezana s predmetom zakona. Sam bi se v tem kratkem uvodu dotaknil samo 20. člena in nekaterih izzivom ter problemov, ki so z njim povezani.
Mi razumemo predloge amandmajev na 20. člen in samo vsebino 20. člena kot razpravo o uredniški suverenosti tega javnega zavoda. Jaz mislim, da je v dolgoročno korist in interes, tako nas kot svobodnih državljanov kot nenazadnje tudi politikov reprezentantov, da je javna televizija uredniško neodvisen medij. Ko se sprašujemo, ali zdajšnje zakonske regulative to najbolj posrečeno uveljavljajo ali ne, smo lahko v marsikateri analizi skeptični. Jaz nisem prepričan, da so zdajšnje rešitve najboljše. Če bo kdo od vas predlagal rešitve, ki bodo še bolj omejile vpliv in pritisk politike na uredniško politiko televizije, ga bom podprl. Mislim, da je v dolgoročno korist slehernega od nas kot posameznika, kot svobodnega državljana in nenazadnje tudi kot političnega reprezentanta te ali one stranke, dobro in koristno, da imamo javni medij - televizijo, nacionalno televizijo kot uredniško suveren medij.
Ker so v tej razpravi predloženi tudi amandmaji, ki po našem mnenju to uredniško suverenost omejujejo, jih ne bomo podprli. Mi bomo ostali pri stališču, ki smo ga imeli ob sprejemu zakona pred leti. Namreč, da soglasje zaposlenih k imenovanju urednikov vsaj do neke mere, vsaj do neke mere, ne v celoti, pomeni nek korektiv avtonomnega novinarstva pred posegom politike od zunaj.
Iz tega načelnega razloga bo poslanska skupina glasovala proti amandmajem in torej predlagala in se zavzela za to, da ostane ureditev taka, kot je doslej, se pravi, da imajo zaposleni v javnem zavodu pravico vplivati na imenovanje urednikov. Kot rečeno, če bi v naslednjih mesecih stekla razprava o tem, kako še dodatno omejiti apetite oblasti in tudi političnih strank, ne glede na politične barve, do tega nacionalnega medija, potem vsekakor to razpravo sprejemamo in bom z obema rokama podprl vse predloge, ki bodo, ta, kot rečeno, za svobodo besede v državi tako izjemno pomemben medij bom tudi podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pahor. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Preden preidemo na razpravo poslank in poslancev, mi dovolite, da predvsem v smislu kvalitetnega odločanja pri tej edini točki dnevnega reda ugotovim, da smo danes pripravili pregled vloženih amandmajev, ki nosi današnji datum, da smo prejeli dodatne amandmaje poslanskega kolega Jazbeca, da smo prejeli kar nekaj amandmajev s strani vlade Republike Slovenije in da smo prejeli amandmaje predlagateljev zakona.
Skladno s 193. členom so predstavniki predlagateljev zakona umaknili vse amandmaje in namesto njih vložili druge amandmaje, spremembo amandmajev. Namreč, za kaj gre? Mislim, da je zelo pomembno, da se dogovorimo, da bomo kvalitetno in normalno delali. Seveda bomo v naših službah takoj pripravili nov pregled vloženih amandmajev. Toda za kvalitetno delo in vodenje državnega zbora je pomembno, da se ugotovi vrstni red glasovanja, izključevanje itn., to je, gre za samo logistiko, drugo pa je vsebina.
Moj predlog je, da seveda se odločimo, ali sedaj odpremo splošno razpravo, da poslanske skupine in poslanci, slišal sem da tudi združena lista napoveduje nekaj dopolnil, da jih čim prej pripravite in da se potem dogovorimo, da se sestane matično delovno telo in preprosto pregleda vse vložene amandmaje. Slišal sem tudi, da je zainteresirano delovno telo že sprejelo dva amandmaja, da pa načrtuje oziroma da ima v proceduri, da bi predlagalo še en amandma.
Ne glede na vse to, menim, da je zelo pomembno, da ob tako občutljivem vprašanju odločamo kvalitetno in premišljeno in da nismo v neki nepotrebni časovni stiski.
Moj predlog je, da se sedaj odpre razprava, da bomo pa pred odločanjem o amandmajih se z glasovanjem odločili, ali je poslovniški razlog, da se v tem primeru ponovno sestane matično delovno telo in se opredeli do vseh predlaganih amandmajev. Imate drugačen predlog gospod Henigman? Prosim. Saj to je bil vaš predlog, da se pred odločanjem o posameznih amandmajih sestane matično delovno telo.
BENJAMIN HENIGMAN: No, to je moj predlog, čisto tako. Me zanima, koliko poslancev, glede na vse te vložene in umaknjene amandmaje in napovedane amandmaje in stališča, ki so in še niso vložena, je zmožno razpravljati o celotni materiji. Lahko razpravljamo samo o 20. členu, vendar ne vem, za kaj se bomo odločali: ali za naročnino ali za pristojbino ali za prispevek ali za davek kar tako.
Zato predlagam, da se naredi čistopis amandmajev, da se sestane matično delovno telo in da potem odpremo razpravo. Drugače bo razprava poslancev, saj ne vem, kako bo velika, izzvenela v prazno. Hvala. PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ker je predlog poslanskega kolega Henigmana drugačen, kot sem ga sam predlagal, ga dajem na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da sedaj prekinemo razpravo, da se sestane matično delovno telo in obravnava vse vložene amandmaje in se do njih opredeli. Je v redu tak predlog, gospod Henigman? Sem povzel vaš predlog. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (24 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni bil sprejet.
Predlagam, da torej nadaljujemo z razpravo. Še vedno pa imamo možnost, da se odločimo, ali bomo pred odločanjem o posameznih amandmajih, če bodo vsebinski ali poslovniški razlogi, se odločali, ali so razlogi, da se ponovno sestane matično delovno telo. Imamo pet pisno prijavljenih. Se želi še kdo pisno prijaviti k razpravi? (Ne želi.) Ostale razprave so omejene na 5 minut. Prvi ima besedo poslanski kolega Tomažič, za njim Benjamin Henigman.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Predlagatelji zakona niso sledili sklepom ustavnega sodišča in so na sami seji matičnega odbora in po razpravi gospoda Krivica, bivšega ustavnega sodnika, vložili amandmaje in tako popravili svoj zakon, ki tudi tokrat ne rešuje vseh odprtih vprašanj. Vlada, ministrstvo za kulturo je imelo zelo jasne pomisleke v določenih členih, kakor tudi sekretariat za zakonodajo. Lahko bi rekli, da zakon ni ustrezal za obravnavo, vendar ga je bilo potrebno podpreti, da ne bi prišlo do problemov okrog pobiranja naročnine, danes prispevka. Ponovno vlada vlaga v svojih amandmajih naročnino, ko vemo, da je ustavno sodišče, gospod Krivic, lepo strokovno razložil, kaj pomeni naročnina, kaj pomeni pristojbina in kaj pomeni prispevek. Zato sem tudi sam podpiral zakon in amandmaje, po več sejah odbora vidim, da je še nekaj odprtih vprašanj, zato je prav, da se ponovno sestane matično delovno telo in odloči o vloženih amandmajih in tudi o amandmajih, ki so bili naknadno vloženi. Naročnina za glavni nacionalni medij je nekaj neobhodnega, pri tem se vsi strinjamo. Vendar se pa pri uporabi teh sredstev odpira kar nekaj vprašanj in pomislekov.
Nacionalni mediji bi morali biti za to odgovorni vsej družbi, nikakor služiti samo enim političnim opcijam, ki kljub navidezni demokraciji in pluralnosti vedrijo in oblačijo v naše javno mnenje, naj si bo v ekonomiji ali tudi v politiki. Če ne bo državna televizija odsevala tistega stanja, kot ga predstavlja slovenska družba, bodo naročniki upravičeno nezadovoljni. Zato bi moral zakon urediti razmerja glede naravnanosti posameznih urednikov in programov. V sosednji Italiji že dolgo let velja, da je prvi kanal državne televizije v informativnem programu naravnan bolj k sredinsko desni ali ljudski opciji, drugi kanal pa bolj levosredinsko. V slovenski demokraciji se kaj takega še ne moremo zamišljati. Podobno velja tudi za radijske programe. Vsekakor bi lahko prišla večja mera demokracije in s tem tudi večja odgovornost naših državljanov s tem, da bi imeli možnost biti obveščeni o več vidikih določene resničnosti. V preteklosti so to spretno znali zakrivati in zavajati ljudstvo z enostranskimi informacijami ter razlagami. Ko sprejemamo zakon o financiranju državnih, radijskih in televizijskih medijev, sprejemamo posredno tudi več ali manj demokracije ter boljšo ali slabšo pripravljenost naših državljanov pri vstopanju v Evropsko zvezo. Pri delovanju državnih radijskih in televizijskih medijev pa je prav tako pomembna določena vzgoja v pripadnosti državi in njenim narodnim koreninam ter kulturi. Kakor v naši politiki, tako odseva tudi iz naše državne televizije in našega radia, da kot država z večinskim slovenskim narodom in izročilom določenih vrednot ne znamo poiskati tistega, kar nam je zares skupno in si za to zares prizadevati. Cinizma in anarhije ni mogoče opravičiti, če smo količkaj odgovorni pred svojo vestjo in pred ljudmi, ki jih zastopamo. Zato trdim, da določene vrednote in področja življenja ne morejo biti odvisna od razmerja političnih sil - to velja za šolo in vzgojo novih rodov in prav tako velja za medije, ki močno ustvarjajo naše javno mnenje in predstavljajo temelj narodnega preživetja.
Kolikor v sedanji sestavi parlamenta in v sedanjih tokovih javnega mnenja nismo v stanju, da bi bolj pravično in celovito približali državne medije naročnikom in davkoplačevalcem, predlagam, da vsaj poiščemo načine, ko bi iz teh virov podpirali tiste medije, ki vnašajo v našo družbo politično, svetovnonazorsko pluralnost, kar je osnova za gradnjo demokracije in za razvoj življenja v naši državi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima Benjamin Henigman, za njim Vincencij Demšar.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod predsednik, izpadel bi skrajno nekorektno, če bi sedaj razpravljal o vsebini, za katero sem prej želel, da se do nje opredeli vlada s svojimi predlogi in matično delovno telo. Zato v tem hipu ne mislim razpravljati o celotnem zakonu, ampak si to - če je seveda možno, če ne, se bom pa še enkrat prijavil - dovoljujem potem, ko se bo o tem sestalo matično delovno telo.
Drugače pa, če bi šel samo pogledat magnetogram včerajšnje seje in stališča vlade oziroma njene predstavnice, gospe državne sekretarke Majde Širca, potem bi lahko "crknili" od smeha; pa ne zaradi gospe Širca - ona je korektno povedala, da bi vlada o tem predlogu lahko razpravljala, vendar so včeraj oziroma predvčerajšnjim usklajevali proračun do enih ponoči in da niso imeli časa, da imajo pripombe na različna vprašanja v zvezi s konceptom zakona, v zvezi s kabelskimi distributerji, v zvezi s pobiranjem elektro števcev oziroma javnimi in fizičnimi osebami in tako dalje in tako dalje. Zato še enkrat poudarjam, skrajno neodgovorno in smešno bo, če bomo o tem zakonu brez temeljite nadaljnje razprave razpravljali v plenumu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Vaša ponovna razprava bo, žal, potem omejena na pet minut. Besedo ima kolega Demšar, za njim kolega Potrč.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem skupaj! Tudi tistim bi želel reči lep pozdrav, ki bi želeli sedaj spremljati naše delo v parlamentu o tako pomembnem mediju, kot je televizija, vendar žal tega ne moremo narediti, ker tega zaenkrat še nismo dosegli.
Sedaj pa k stvari. Star latinski pregovor pravi - to si dovolim zaradi tega, ker smo pri kulturi - "qui bene distinguit bene docet", kar pomeni, "kdor dobro razlikuje, lahko tudi dobro uči". To se mi zdi pomembno zaradi tega reči, ker je ravno terminološko ta zakon tako zmeden, da še sedaj ne vem, kaj pravzaprav je. Ali bomo v bodoče plačevali naročnino ali bomo plačevali pristojbino ali bo dajatev ali še kaj tretjega.
Včeraj smo slišali, da je ministrstvo za finance proti temu, da se to označuje kot pristojbina.
Gospa državna sekretarka je ob koncu svojega nastopa tu rekla, naštela je vse tri, da še enkrat ne ponavljam. Rekla je "za kar se boste odločili". Mislim, da se mi ne moremo odločati, ker termin mora biti tak, da sedi in da je adekvaten tistemu, kakršna je njegova vsebina tudi že do sedaj določena. Prva moja pripomba glede tega zakona je ta, da so stvari nedorečene, kaj kakšen pojem v teh primerih pomeni. Ali bo obveljalo v naprej, da bo to tako, kot je sedaj v tem mnenju, ki ga je vlada podala, da naj bo to sprememba in vsa mesta, kjer sedaj piše "pristojbina", se napiše "naročnina", tega ne vem. Verjamem, da bi te stvari lažje v ožjem telesu obravnavali na odboru, kot pa sedaj tu še ob tej dodatni vaši živahni razpravi. Ta vaša živahna vzporedna razprava z mojo o tej problematiki.
Nadalje bi želel opozoriti, da je bilo krščanskim demokratom oponeseno, da nismo kooperativni. To pomeni, da nismo bili pripravljeni sodelovati pri nastajanju tega zakona. Prvopodpisani gospod Anderlič je o tem govoril včeraj na samem odboru. To ne drži. Ne glede na to, da smo pred kratkim namenili skoraj cel dan obravnavi enega predloga zakona s podobno vsebino, smo tudi tokrat aktivno sodelovali. Tudi na odboru včeraj smo povedali svoja stališča. Zelo zanimiva je bila izjava gospoda Anderliča sinoči v Odmevih, za katero so mi povedali, da je povedal, da so bili na odboru soglasni. Seveda so bili soglasni po tem, ko smo nekateri zapustili ta odbor, ker je bil nivo razprave temu zakonu neprimeren.
Tisti, ki pravijo, da ni več časa, to ne drži. Časa je bilo zadosti. Ampak volje ni bilo in se je stvar odlašala in odlašala. Danes sem hotel predlagati dodatno točko k tej izredni seji, da bi sprejeli tudi pravilnik o financiranju športnih organizacij, kar bi bilo po moje bolj potrebno in se je bolj mudilo, kot se je to. Ampak kaj se je zgodilo? Ko sem dopoldne o teh stvareh spraševal, so rekli po tistem znanem pregovoru, ki je tudi malo hec: "Je že prepozno." Prepozno je, za letos je prepozno, da bi lahko to storili. Poglejte. Tako pomembne stvari nismo sprejeli, da bi lahko omogočili športnim organizacijam, da bi lahko uporabila sredstva, ki so na razpolago. Tu imamo še čas in rečejo: "Tako se mudi, da bomo imeli izredno sejo." Jaz sem upal, da bo ta izredna seja vsaj kakšen dan prej. Če bi bila včeraj, bi bilo še pravočasno.
Včeraj sem tudi opozoril na to, da se lahko tistim, ki pravijo, kako se mudi, odgovorimo: "Nič se ne mudi." V tej državi, žal, ustavnih odločb ne spoštujemo. Zakon o visokem šolstvu, sprememba bi bila nujna že več kot pred pol leta. Ko sem vprašal sredi marca predstavnike ministrstva za šolstvo - rok je bil osmi marec, tega se dobro spomnim - kaj pa sedaj, ko smo mimo ustavne določbe, so skomignili z rameni: Nič, saj gre naprej, nič posebnega. Zato mi je bilo včeraj, ko sem spomnil na te ustavne odločbe, rečeno, kot da sem jaz zagovornik tega, da ustavnih odločb ni treba spoštovati. To ni res! Skoraj vsakokrat, ko se tu pojavim, povem, da red je red in ga je treba spoštovati, tudi če je slab. Zato sedaj hiteti s tem, ko smo imeli zadosti časa, da bi ta zakon tudi boljše pripravili.
Poleg tega se mi zdi, da bi pri tem zakonu morali marsikaj popraviti. Tu bom sedaj uporabil lepo primerjavo, ki mi jo je dala kolegica dr. Vencljeva, ko sem rekel, da je ta zakon tak, kot bi dajali obliž na gnojno rano. Ona je nadaljevala stavek: "Vendar čez čas začne gnoj pri krajih ven teči." In to se bo tudi s tem zakonom zgodilo. To je neka začasna rešitev, tisto kar bi bilo pa potrebno, pa ne bomo storili.
Bil sem presenečen, da je danes predstavnik ene stranke tu rekel, mi bomo podprli samo tiste osnovne amandmaje, tistih dodatnih pa ne. Imel sem občutek, da smo krščanski demokrati dali neke dodatne amandmaje. Meni je žal, če se bo to zgodilo in da ne bo volje, da bi vsaj nekatere stvari popravili.
Posebej se sprašujem, kaj sedaj storiti, ko pa včeraj je pa res bil soglasno sprejet sklep, da pri tem zakonu poprosimo, mislim, da je bila formulacija, za mnenje ali stališče odbora za finance. To smo bili pa res soglasni. Ampak nas to nič ne moti, mi smo nekaj sprejeli, danes bomo verjetno o tem glasovali, tisto, kar je bilo pa včeraj sprejeto, da bo odbor za finance dal svoje mnenje oziroma stališče; dal ga bo mogoče po tem, ko bo že zakon objavljen. V teh pogledih se mi zdi, da smo res neresni. Tudi po tej strani ugotavljam, da ni čudno, če ste nekateri proti temu, da bi ljudje imeli priliko gledati naše obnašanje in naše delo v tem državnem zboru. Sprejeti sklep zato, da bo nekje v zraku. Ali bomo potem, ko bomo dobili na odboru za kulturo, šolstvo in šport mnenje odbora za finance, predlagali novo spremembo tega zakona? Ali pa si bomo tisto, da ne rečem kakšne slabše besede, bom rekel lepše, si bomo tisto zataknili za klobuk. Poglejte, kako smo pri takih stvareh neresni in če bomo na tak način delali, verjamem, da bo še naprej teklo tako, da našega dela v parlamentu ne bodo imeli možnost spremljati tudi naši volivci.
Jaz verjamem, ko bi naši volivci videli, kako se tu obnašamo in kako stvari tečejo, bi se zgrozili. In ravno tu je razlog, zakaj mi vztrajamo, da bi vsaj imeli možnost, ne samo preko interneta, za katerega pravijo nekateri, da je to bila sedaj že zelo dobra možnost.
Če tega zakona ne bi sprejeli do 1. novembra, pravijo, nastane pravna praznina, včeraj je bilo rečeno, da bil 1.100.000.000 mesečni primanjkljaj. Kakšne milijarde našega proračuna gredo; včeraj ste lahko sami slišali, kako je šel denar, ne vem, ali je pravi izraz, če rečem nekontrolirano, ali je boljše nedopustno, s strani ministrstva za šolstvo. Tam se je to lahko zgodilo. Pri tej stvari, če bi to tako uredili, bi prišlo do tega, da bi, recimo, en mesec morala država plačati to naročnino, recimo pogojno imenovano, RTV Sloveniji.
Naj zaključim z mislijo, da če bomo na tak način sprejemali zakone, bomo še kar naprej imeli neke izredne seje, bomo še kar naprej sejali in sejali, ker bomo znova in znova dobivali materijo, ki jo bo treba dopolnjevati. Jaz mislim, da to, tak način, ni rešitev.
Ali je res potrebno, da smo imeli že toliko izrednih sej? Jaz se spomnim, ko smo tudi imeli v času vojne izvršni svet, vendar mi smo imeli samo nekaj izrednih sej, mislim, da jih je bilo 11, v odnosu na vsa štiri leta in pol 195. To se mi zdi neka normalnost, ne pa da smo prišli do 16. seje, ki jo niti ta mesec ne bomo, bojim se, končali. Smo pa pri 40. izredni seji.
Zato bi vam priporočil gospod predsednik, vi ste rekli, da bomo lahko še enkrat rekli, ali odložimo to, tole današnje popoldne je čisto zapravljanje časa. Stvari niso dodelane, stvari niso dorečene in sedaj se bomo tu oglašali, eni se boste dolgočasili, drugi boste klepetali, tretji bodo zunaj in zvečer bomo nekaj sprejeli, kar ne bo, ne vile in ne lopata, kot rečejo Dolenjci, gorenjski izraz je pa toliko trši, da ga niti ne bom povedal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar za vašo razpravo. Sam napovedujem, da bom po zaključku splošne razprave dal na glasovanje proceduralni predlog, da se pred odločanjem o posameznih amandmajih ponovno sestane matično delovno telo. Prepričan sem, da bo večina v državnem zboru ta moj predlog podprla, da se danes še sestane matično delovno telo in kvalitetno pripravi gradivo za nadaljevanje seje. Besedo ima gospod Potrč, pripravi naj se gospod Rejc.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V naši poslanski skupini menimo, da bi bilo glede na situacijo, v kateri se nahaja javni zavod RTV Slovenija, prav in pošteno, da razpravljamo predvsem v tem, dnevu, ali pa dveh, o vprašanju naročnine, pristojbine, prispevka, kakor koli bomo že to imenovali, in načinu financiranja javnega zavoda RTV. Vsak od nas ima ob tem lahko glede zakona o RTV in marsičem drugem svoja mnenja. Vemo, da bomo slej ko prej morali tudi na podlagi vladnih predlogov, in sicer o konceptu zakona in o mnogih vprašanjih razpravljati. Za mene osebno in za moje kolege v poslanski skupini bi bilo preveč pričakovati, da lahko to naredimo zdaj ob tej tematiki. Za nas vsak tisti, ki bo hotel rešiti vse in naenkrat, bo sicer lahko govoril o tem, da ima dobre želje, v bistvu bo pomagal k temu, da se bodo stvari zapletale, ne pa reševale.
Drugo. Žal nam je, da smo prišli v situacijo, v kateri moramo ponovno 14 ali 15 dni pred nekim rokom, ki ima lahko za posledico nezmožnost pobiranja naročnine in pristojbine ali prispevka, kakorkoli bomo že imenovali, odločati o tako pomembnem vprašanju. Štejemo, da poslanci združene liste pri tem nimamo kakšne posebne krivde, ker smo prispevali s svojimi odločitvami samo k temu, da bi do tega reševanja vprašanja lahko čimprej prišli. Radi bi pa povedali, da menimo, da je zelo velika odgovornost, da smo do take situacije prišli, predvsem na vladi. Kakorkoli, vlada bi se morala do tudi javnega zavoda RTV čutiti odgovornejša, kot se je dejansko čutila ali pa bi morala ravnati tako, da bi lahko to odgovornost tudi priznali. Doslej je na vse stvari pozabljala in je pravzaprav dovoljevala, da so jih morali reševati drugi, tudi poslanci prek svojih boljše ali slabše pripravljenih zakonov. Škoda je, da je tako, in moram reči, da ravnanje vlade danes, ko ima lahko formalno tisoč razlogov, vsebinsko jih pa prav gotovo nima, da prihaja na isti dan, bi rekel, s toplimi amandmaji, in to dovolj obsežnimi in pomembnimi na ta zakon, ko je vedela leto dni, da bo ta problem treba reševati, je neodgovorno. Mislim, da je treba te stvari tudi z našega mesta povedati, ker mnogo zapletov in odprtih vprašanj bo tudi zaradi tega, ker vlada tako ravna, pa tudi, če ima vse prav. Če ima vse prav, bi pa lahko že zdavnaj s tem zakonom prišla, in bi bil že zdavnaj sprejet.
Mi menimo, da je poleg drugih vprašanj, ki so prav gotovo pomembna za ta zakon, pomembno tudi, na kakšen način bomo uredili vprašanje plačevanja prispevka, pristojbine ali naročnine na način, ki bo do zavezancev pravno korekten. Temu vprašanju, ne samo vprašanju, kakšen bo naziv in kakšen bo sistem, je treba največjo pozornost posvetiti. Tukaj računamo, da nam bo pomagal naš sekretariat za zakonodajo, pa tudi vlada, ker menimo, da ob želji, da se zagotovi obveznost plačila vseh, ki radijske in televizijske sprejemnike imajo, to seveda ne izpeljemo na način, ki bi lahko kakorkoli posegal v osebne ali pa na neustrezen način posegal v osebne podatke, predvsem pa, da to ne izpeljemo na način, ki ne bi varoval temeljnih pravic, ki jih potrošniki imajo. S tem v zvezi je tudi naše opozorilo - gospod Henigman ga je že povedal - potrošnikov, ki smo ga dobivali, več kot utemeljeno. Vemo, da smo o tem v delovnem telesu že razmišljali, vendar mi mislimo, da je zgolj razmišljati premalo.
Mi mislimo, da mora biti varovanje potrošnikov na ustrezen način urejeno že v samem zakonu in da ni mogoče reči, da bo že RTV preko svojega pravilnika same zase zagotovila, kako se bo ugotovilo, kdo pravzaprav je na podlagi, v narekovaju, "električnega števca" zavezanec ali ne. To mora biti dovolj jasno predpisano v zakonu. Mi bomo nek poskus amandmaja, ki naj bi reševal to vprašanje, vložili. Priznamo nek poskus, ker je o tem vprašanju potreben resen razmislek. Ampak naša temeljna opredelitev je, da to mora biti vsebina zakona. Ni mogoče prepustiti RTV, da sam ocenjuje, kdaj in pod kakšnimi pogoji bo vsak tisti, ki ta moment ni še plačnik, lahko ali ne lahko izpolnjeval izjavo, kakšna bo vsebina te izjave, v kakšnem roku jo bo moral izpolniti, kdo bo imel temeljno obveznost dokazovanja, da je nekdo zavezanec za plačilo in podobno. Mi mislimo, da moramo kot državni zbor se ob interesu, da se zagotovi redno plačevanje, postaviti na stran potrošnika in ga zavarovati v tej meri, da na tej točki ne morejo biti zlorabe.
Gospod predsednik! Prav je, da splošno razpravo, po mojem tudi povemo svoja mnenja, da jo končamo čim prej. Soglašam z vami, da je nujno potrebno, da se do mnogih vprašanj opredeli matično delovno telo. Osebno in moji kolegi smo zainteresirani, da ta zakon sprejmemo čim prej. Vendar lepo prosim, ne nas, poslanke in poslance, zaradi malomarnosti in nedelavnosti drugih siliti v to, da bomo morali pod pritiskom roka, da se bo moralo sedaj delovno telo v eni uri se odločiti in da se mora zbor čez pol ure sestati in podobno. Imeli bomo same odmore in neorganiziran način. Naj se to izpelje tako, da bodo stvari kvalitetno pripravljene in da bomo lahko, ko bodo kvalitetno pripravljene, res tudi odločali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Potrč. Ali bo ta vaš amandma oziroma poskus amandmaja pripravljen? Hvala. Besedo ima gospod Izidor Rejc. Ker poslovniška določba omogoča, da je v okviru hitrega postopka odprta razprava o vseh vloženih amandmajih, je moj predlog, da preprosto po nastopu gospoda Rejca splošno razpravo zaključimo in potem dam na glasovanje predlog, da se sestane matično delovno telo. Vsi razpravljavci boste lahko potem v nadaljevanju dobili besedo. Ta predlog bom dal na glasovanje, če ne bo izglasovan... Gospod Rejc, imate besedo.
IZIDOR REJC: Hvala lepa gospod predsednik. Gospe in gospodje! Moj prispevek bo predvsem v to oceno zakona, prvega in drugega.
Menim, da je že pot prvega zakona bila tisto, kar je kazalo, da je tu samo stvar prestiža. Če bi bil to drugi zakon, ki je sedaj prišel v obravnavo in bi bil tak, kot se spodobi in da bi bil pravilno pripravljen, da se ne bi ukvarjali s posameznimi pojmi, pravnimi različicami, kaj je davek, kaj je dar in podobno, potem bi bil tudi zadovoljen, da ta zakon tako "zleti".
Ker je bil prvi zakon dobronameren in je nosil s sabo tudi možnost, da se ga amandmira in po hitrem postopku dopolni, kar je bilo vsem nam na voljo, pa je bil vržen z dnevnega reda - bom dal primerjavo. To se mi ravno tako zdi, kot da bi zavpil na dvorišče edini kokoši in edinemu petelinu, da naj pač petelin počaka, ker prihaja sosedov petelin; samo, ker vidimo, kakšen je sosedov petelin, je bolje, da tudi sosedov petelin ni prišel, ker se, konec koncev, nič ni zgodilo.
Skratka, gre za to, da smo se danes in v teh dneh, in kdor je poslušal odbor, ki se je s tem ukvarjal, ki je matičen, pa danes tudi zainteresirani odbor za finance in monetarno politiko, smo šli v razponu od tega, kaj bi naj ta pojem bil, ali je to davek ali je skoraj carina DDV-ja, taksa, pristojbina, bom temu rekel, prispevek, volilo, vbogajme, pušica ali pa - vse skupaj na koncu je za mene dar, to je dar. Za mene je to dar, ki izstopa v tem primeru v neko drugo kategorijo. To sem redno plačeval, dajal sem kot v dobronamernem odnosu, sedaj sem pa v obveznem odnosu. Se pravi, da smo zopet tam, kjer se človek vpraša, ker imaš na voljo toliko možnosti informiranja, da gre v tem primeru za čisto uzakonjevanje monopolizma. V redu, smo se pač odločili, da bomo to imeli, vendar pa pri tem ne morem biti tisti, ki bom zagovarjal, da bodo pa zopet delali na televiziji, kar bodo hoteli, in da bodo v celofanu tiste silovite avtonomnosti lahko počeli, kar se jim bo zahotelo, pri tem bomo pa mi zadaj stali - v tem primeru pa, seveda ker vemo, da je tu ta obvezni prispevek, po drugi strani je zadaj proračun, proračun bo skrbel za to, da bi bil ta prispevek čim večji, da bi bil potem iz proračuna čim manjši. V tem primeru bomo nase navlekli kdo ve kakšno obveznost, veliko obveznost, ki bo, kot pravim, nepravična, glede na to, da niti nisem naročil tega programa, da ga niti ne konzumiram oziroma da ga kdaj pa kdaj morda pogledam, ali pa tisti, ki ima veliko televizorjev, najbrž vsi v vseh sobah ne gledajo enega programa, ker je že narava televizorjev v tem, da se lahko tudi kaj drugega pogleda. Skratka, menim, da je to res uzakonjeni dar televiziji, ki pa mora imeti svojo odgovornost. Ne morem pristati na to, da bodo pa sedaj delali, kar bodo hoteli, mi jim bomo monopolizirali input, pri tem pa, če bo kaj več denarja, bodo pa takoj leteli na snemanje, recimo, Klana 2. Seveda, ker je treba pač denar zapraviti.
Skratka, menim, da je nekaj stvari, ki jih je treba razčistiti oziroma povedati tudi našim televizijcem in naši nacionalni hiši, da je ta zadeva pač taka, kot je.
Še en problem je. Ko človek spremlja ta zakon in ko ve za, bom temu rekel, za odločbo ustavnega sodišča, je gotovo to stvar treba urediti. Vendar se ta stvar uredi tako, da bomo nekako hitro za to. Glejte, v tem primeru bomo izgubili - že sedaj smo izgubili ne vem koliko ur v odborih, predvsem v dveh odborih, danes izgubljamo tudi na ritmu. Včeraj smo dobili oceno iz Bruslja, v kateri so nam povedali, da moramo mnogo bolj pohiteti. Ker se nam pod nogami valja tako rekoč po nepotrebnem drugi zakon, ko bi lahko prvega že zdavnaj imeli pod streho, ki se nanaša na televizijo in tudi na urejanje problematike plačevanja in podobno, potem nam bodi jasno, da to delo gre v prazno ali pa skoraj v prazno, in da se ne zavedamo tega, kar so tudi naši predstavniki vlade govorili, kako smo skoraj veseli, da so nas tako ocenili. Bomo videli v prihodnje. Danes sem tudi rekel, ker so Nemci iz delegacije spraševali, saj tudi želijo, da bi čim prej prišli notri, pa sem tudi povedal, rekel sem: "Želim, da nas razumete v tem, da je pred nami kratka, trda zima in potem je hitra in topla pomlad." Kar pomeni, da nas sedaj stiskajte še eno ali dve leti, potem nam pa odprite in nam dajte možnost, da bomo stopili v Evropsko skupnost.
Sedaj pa tudi tam, ko je govora o teh - bi rekel - predlogu zakona, ko je govora o tem, kakšni podatki so na voljo. Seveda tu zadevamo na vprašanje seveda teh osebnih podatkov. Ko človek gleda zaporedje, recimo 15.F je neki člen, ki ustrezni člen iz osnovnega zakona razdeli na od A do N, se pravi, ga strašno razcefra na vse možne variante, vendar v 15.F stoji, recimo, da je treba dati podatek - priimek in ime, in seveda naslov, potem rojstni podatki, EMŠO. Ja, kaj pa EMŠO vsebuje? Saj vendar EMŠO vsebuje rojstne podatke. Saj vendar se točno ve, da je v EMŠO naveden dan, ko smo se - bom temu rekel - zajokali in pricvrli na svet. Sedaj ne vem, ali naj še to povem - ne vem kaj v teh podatkih, da sta se babca in mama skoraj skregali zaradi imena in s tem seveda, da jo je babca ožugala, pa sem jaz skozi slabe volje, ker je žugala. Skratka, ali naj še to povemo, ne vem? So stvari, ki so dejansko neumne in tisti, ki te podatke niza in ki jih zahteva, naj vsaj ve, da ni treba enega dvakrat posebej dati, ker se ve, da so v EMŠO so vsi ti podatki zraven in seveda ves koren, iz katerega potegneš vse to ven.
Potem moram tudi to povedati, da naša televizija kljub temu da bo dobila ta zakon in da bo seveda imela zagotovljen določen input in določeno pokrivanje stroškov, in kot so danes povedali predstavniki televizije, upajo, da je tega vsaj okoli 5 do 10 % še neulovljenega in seveda to je treba dobiti oziroma nekako zagotoviti, da bi ta uzakonjeni prispevek, uzakonjeni dar, da bo nekako prispeval in seveda da bo nekako bil del tistega inputa, na katerega bodo lahko računali in ki seveda pomeni nek red. Jasno je, da je ta uzakonjenost tega načina pobiranja enaka davku. Tu ni kaj, sedaj smo tu! Se pravi, isto kot so davčne obveznosti, je to isto. Se pravi, tu vstopamo v čisto neko drugo razmerje in bojim se, da s tem vstopamo v razmerja neke neugodnosti, nekega čudnega odnosa do nekega javnega medija, ki se morda ne bo potrudil. To pomeni, sedaj pozivam javni medij, da se bo res potrudil v radiu in televiziji, da bo postal tak, kot se spodobi oziroma da bo opravljal neko poslanstvo.
Ko gledate vi - dobili ste lahko nekega dne, recimo tega leta, v začetku, en pregled o najnaprednejših državah na svetu. Zanimivo, da so v teh najnaprednejših državah bile naštete: Švedska, Nemčija, Norveška, potem Švica, Danska in Nizozemska. Ampak, seveda, to je sedaj tako na debelo povedano. Iz česa pa sestoji ta naprednost, to, kar pomeni, da so izpred vseh ostalih v določenih elementih. Tu je govora o šolskem sistemu, o informatiki, o javnih občilih, o pripadnosti, o nacionalni zavesti. To so tisti osnovni elementi. Se pravi, tu je prostora za nacionalno televizijo in seveda tudi za radio in televizijo toliko, da ni kaj. Menim, da je ravno to tisto in da je istočasno, ko se tu nekako zavedamo ali ko se borimo za to, da se neka stvar zagotovi, da ima določene prihodke in da nekako le gredo s časom naprej, da se tudi zavedajo svojega poslanstva.
Kot pravim, ni mi vseeno, da bomo mi to svoje naredili, potem bomo pa rekli ha, ha in seveda podirali po svoje. Skratka, menim, da s tem, ko prihajamo iz prejšnjega časa v čas po tem zakonu, prihajamo v trdi odnos do javnega zavoda, v katerem bodo oni imeli pravico, da nam obrnejo žepe naokrog. Zame ni problem, jaz redno plačujem, ampak pri mnogih pa se bo zgodilo, da se bodo začeli postopki, ki bodo najbrž neugodni. Menim, da se morata radio in televizija zavedati tega, da ni imperativ, ampak da je prijatelj, ki pride in nekaj prinese, bom rekel, ko je prinesel nekaj "flaš" vina, pa mu tudi ti daš enega iz svoje zbirke. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rejc za vašo razpravo. Pet minutne razprave. Prvi je gospod Janša, za njim Franc Jazbec. Ne morem prekiniti razprave, jaz sem apeliral, da bi v okviru nadaljevanja razprave to opravili, ampak kolegice in kolegi bodo pač povedali stališča.
JANEZ JANŠA: Mi smo itak glasovali za to, da se razprava sploh ne opravi, dokler ni pregleda amandmajev, pa ste odločili drugače oziroma je bilo neodločeno, tako da je zdaj malo prepozno jokati.
Kar pa se tiče zakona, je pa tako. Zdaj je tudi tistim, ki so zakon vložili, jasno, da so vložili slab zakon, ker so nanj vložili več amandmajev, kot ima zakon členov. In zdaj poslanci iste poslanske skupine vlagajo amandmaje na vložene amandmaje svojih kolegov. Tudi vlada, ki jo sestavljajo poslanci koalicije iste stranke, ki je zakon vložila, zdaj predlaga svoje amandmaje in nasprotuje nekaterim. Tako je zmeda popolna. Izgleda celo tako, da imajo posamezni ministri vlade svoje kanale do posamičnih poslancev vladnih strank in preko njih vlagajo amandmaje. Tako da bo resno odločanje o amandmajih možno, ko bo narejen kompleten pregled in ko bo tudi vladni koaliciji približno jasno, za kaj gre. Pričakovali bi, da se vsaj uskladijo glede temeljnih pojmov, da bomo vedeli, ali tukaj govorimo o naročnini, pristojbini, ali prispevku. Še nam ni popolnoma jasno, kaj komu pomeni.
Je pa zakon, ki ga obravnavamo, seveda potreben. Pridružujem se tistim, ki so rekli, kaj je vlada sedaj počela, da zadevo obravnavamo tik pred zdajci. Ponovno izrekam kritiko tistim, ki ste glasovali proti zakonu, ki je bil vložen in ki bi se ga dalo z določenimi amandmaji dopolniti, tako da bi reševal tudi vprašanje naročnine. V tem primeru ta seja sploh ne bi bila potrebna.
Zadevo ste pripeljali tako daleč, da je zdaj pred nami v časovni stiski velika zmeda. Sprejemamo pa zakon, ki zadeva 20% prebivalstva oziroma ki naj bi prizadel tako ali drugače 20% prebivalstva. Premislek je tukaj potreben. Še posebej zato, ker kakšnih velikih vzorov v Evropi s podobnimi zakoni ni. Citiral bom to, kar je rekla državna sekretarka gospa Šircelj včeraj na odboru, ko je govorila o stališču vlade do tega zakona. To je zelo zanimiv citat: "Načelno pa v situaciji, kakršna je, velja predlog podpreti, ne glede na to, da se pravzaprav soočamo s predlogom, ki ga v praksi ni nikjer, razen v Turčiji." Potem pa piše v oklepaju - smeh. Skratka, podlaga je turška. O njej razpravljamo in treba je reči, da nekateri amandmaji, ki so vloženi, tudi s strani predlagateljev, to popravljajo. Malo je zadeva boljša, vendar pa še vseeno bistvenih dilem ne rešujejo. Ne rešujejo. Tako so nekateri kolegi iz naše poslanske skupine vložili določena dopolnila, ki recimo temu, če bodo sprejeta, iz zakona naredijo sprejemljivo zadevo.
Podpiramo tudi amandmaje, ki povzemajo predloge, ki so bili že prej vsebovani v zakonu glede tretjega televizijskega kanala, in pričakujemo, da bo tukaj dovolj podpore. Moram pa reči, da nasprotujemo amandmaju, ki je včeraj dobil podporo na matičnem delovnemu telesu in ki je predlagan s strani poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke oziroma gospoda Jelinčiča in tudi podobnemu amandmaju, malo milejšemu, ampak po vsebini podobnemu, s strani slovenskih krščanskih demokratov.
Soglasja kolektiva k imenovanju nekaterih urednikov v javnemu zavodu RTV namreč ni možno enačiti s soglasjem v nekem podjetju. Gre za bistveno različno dejavnost, najbrž se tega vsi zavedamo. In v razmerah, v kakršnih smo, predstavlja to soglasje določeno zaščito avtonomnosti dela novinarjev in tistih, ki so na nižjih uredniških mestih.
Dejstvo je, da je v tem trenutku organ upravljanja, to je svet RTV, pristransko sestavljen in nobene garancije ni, da lahko ne bo nekoč v prihodnje ravno tako pristransko sestavljen pa v drugo smer. V tem svetu je večina, ki je izvolila za predsednika sveta gospoda Kocjančiča, ki je komaj ohlajeni predsednik ene od parlamentarnih strank. Se pravi, je to politično pristranski organ. In tak politično pristranski organ seveda imenuje tudi mnoge funkcije. Če se ukine soglasje kolektiva, potem bo to enako, kot da bi to delala vlada. Enostavno ne potrebujemo nobenih drugih organov. Bo transmisija popolna in to bo res tako, kot je bilo v socializmu. Mi temu nasprotujemo in apeliram na tiste, ki so takšne amandmaje vložili, da jih umaknejo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janša. Razprava kolega Jazbec, za njim Jože Jagodnik.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Novela zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o radio televiziji Slovenija, ki je pred nami, je milo rečeno slaba in poskuša rešiti nastalo situacijo, ko je ustavno sodišče z odločbo U1 174-94, z dne 23. septembra 1998, razveljavilo določene člene pravilnika o načinu prijavljanja in odjavljenja televizijskih in radijskih sprejemnikov o evidenci naročnikov ter o načinu plačevanja RTV naročnine. Ustavno sodišče se v obrazložitvi svoje odločbe sklicuje na 35. člen ustave ter uskladitev z veljavnim zakonom o pobiranju RTV naročnine. Zakon o RTV pa ni predvideval zbiranja podatkov o zavezancih in vzpostavitvi evidence naročnikov RTV Slovenije. Novela zakona predvideva, da se dosedanja naročnina RTV Slovenije prekategorizira v pristojbino. Zakon o javnih financah pa narekuje, da država in lokalne skupnosti pobirajo sredstva za uresničevanje svojih nalog z davki in drugimi obveznimi dajatvami in prihodki od lastnega premoženja. Ustava Republike Slovenije v 147. členu določa, da davke in druge dajatve predpisuje država z zakoni. 148. člen ustave pa določa, da so vsi prihodki in izdatki države oziroma lokalne skupnosti zajeti v integralnem proračunu. Novela zakona torej bistveno spreminja financiranje RTV. Ob upoštevanju druge zakonodaje in eventualnem sprejetju te novele v predlagani obliki se ta sredstva, ki jih novela predvideva, zbirajo v proračunu, torej je predlagani zakon sistemsko sporen.
Zakon predvideva tudi, da bo RTV Slovenija vodila evidenco o rojstnem podatku, enotni matični številki občana, davčni številki, zaposlitvi, torej več podatkov o občanu - državljanu, kot jih ima na razpolago matična služba upravnih enot, še posebej, ker v predlogu piše, da so RTV dolžni dati podatke zraven upravne enote še distributerji električne energije in kabelskorazdelilnih sistemov. 15.d člen pa izrecno predvideva, da upravljalec ni dolžan o zbiranju podatkov obvestiti posameznika, za katerega se podatki nanašajo, kar pa je v nasprotju z 38. členom ustave Republike Slovenije, ki zagotavlja varstvo osebnih podatkov in prepoveduje njihovo uporabo za druge namene. Na vse omenjeno je temeljito opozoril že sekretariat za pravne zadeve pri državnem zboru, kljub temu pa je matično delovno telo s preglasovanjem sprejelo drugačen sklep, da je predlog zakona primerna podlaga za obravnavo in tudi za postopek. Za tistega, ki stvari hoče realno razumeti, pa je jasno, da je predlog zakona navadni zmazek, ki poskuša rešiti trenutno situacijo, pa čeravno v nasprotju z drugo zakonodajo, predvsem pa v nasprotju z ustavo, in to zavestno.
Spoštovane kolegice in kolegi! Vsem nam bi ta trenutek moralo biti jasno, da bo koalicija kot že tolikokrat zavestno tak zakon sprejela, kljub številnim opozorilom, ki govorijo o drugačnih dejstvih. Jasno pa je tudi, da to, kar boste danes sprejeli, ne bo vzdržalo ustavne presoje, tako je danes zopet zapravljen dan v tem državnem zboru, kot že tolikokrat. To ne po zaslugi opozicije.
Predlagatelj bi se nad svojim nekontroliranim početjem moral zamisliti in predlog zakona umakniti iz procedure. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jazbec. Besedo ima gospod Jagodnik. Po njegovem nastopu bom dal na glasovanje proceduralni predlog.
JOŽE JAGODNIK: Hvala gospod predsednik. Rojstvo tega zakona spremlja več biserov. Eden je bil omenjen, da je njegovo izvornost moč najti v Turčiji, kot smo prej slišali in kot sem tudi jaz prebral v magnetogramu.
Drugi biser je prav tako iz včerajšnjega magnetograma in se glasi nekako tako. Če tega zakona državni zbor ne sprejme, je konec s slovenskim jezikom. Ali tretji biser: Ta zakon je generalni direktor primerjal celo z usodnimi odločitvami v letu 1991, z osamosvojitvijo Slovenije in tako naprej.
Ne glede na vse te bisere seveda tudi jaz menim, da je zakon nujno potreben v tistem delu, ko popravlja naročniška razmerja, ko precizira oziroma udejanja sklep ustavnega sodišča. Ker vem, da se bo sestalo oziroma predvidevam, da se bo sestalo delovno telo, bi predlagal delovnemu telesu, odboru za kulturo, šolstvo in šport, da od vlade vendarle zahteva tisto, kar vlada sam ugotavlja v svojem poročilu. Kaj ugotavlja sama vlada v svojem poročilu? Pod točko 3. k oceni finančnih posledic piše, navajam: "Utemeljevanje nezavidljivega finančnega položaja, v katerem je RTV Slovenija" v oklepaju "(več milijardna izguba, visoki stroški delovanja, vpliv konkurence na poslovne rezultate v smislu zniževanja prihodkov zavoda, izboljševanje poslovnih rezultatov z zmanjševanjem aktivnosti) je pomanjkljivo in neprepričljivo, saj so zgoraj opisane pavšalne trditve podprte z analizami, ki niso priložene". Kakšne analize so to, ki niso priložene? Lepo prosim vlado oziroma ministrstvo, ki hote ali nehote pokriva RTV, da zahteva odgovore na vprašanja. Kakšna je pravzaprav izguba, ali je 2 ali je 3 milijarde te izgube? Kako pokrivati to izgubo? Kakšen je izpad zaradi dejstva, da RTV nima konsekventnega sistema za pobiranje naročnine, takse ali pristojbine, kakorkoli že to imenujete. Lepo prosim! Ko smo že prvič v tem sestavu govorili o zakonu o RTV, sem se obregnil ob formulacije same vlade. Če se poglobite v te stavke, tu je toliko kontradiktornosti, da gre človek - bi rekel - za sveto preproščino. Nekaj trdite in potem v isti sapi trdite, da je to res, kar trdite. Ne vem, kako bi to logiko imenoval.
"Na podlagi - zopet navajam vaše poročilo - takšnega izračuna bi bilo mogoče in potrebno izdelati projekcijo pričakovanega razmerja med deležem sredstev, zbranih iz tega naslova, in sredstev, ki se za delovanje zavoda zagotovijo neposredno iz proračuna," in tako naprej. "Brez tega podatka je predlog pomanjkljiv," torej, govorite o predlogu zakona - "državi pa je onemogočeno kvalitetno načrtovanje sofinanciranja dejavnosti tega zavoda v tistem smislu, kjer je njegovo delovanje vezano neposredno na državni proračun." Prosim, da zahtevate od ljudi iz RTV, ki so navsezadnje tudi napisali ta zakon, ki so ga podpisali poslanci, na čelu s Tonetom Anderličem, da bi državni zbor lahko kvalitetno odločal samo na podlagi teh podatkov.
Vem, da je ta zakon potreben, vendarle se bom odločal, ali bom glasoval za zakon ali bom glasoval proti zakonu, samo pod pogojem, da ti papirji, ti računi, ti izračuni enkrat končno pridejo tudi sem, v hišo državnega zbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jagodnik. Replika, gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Kolega Jagodnik je med drugim rekel, da v kolikor ta zakon danes ne bo sprejet, bo propadla slovenska beseda, propadlo bo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, ne, kolega Jagodnik je citiral razpravo na matičnem delovnem telesu.
FRANC JAZBEC: Propadla bo nekako RTV. Sprašujem pa vas, kaj sta RTV in vlada naredili ob sprejemanju zakona o varovanju osebnih podatkov? Mar takrat ni vedela, da pobira naročnino v nasprotju s tem zakonom? Ta zakon je bil tudi osnova za to, da je bila izdana ustavna odločba. Kaj je vlada in kaj so predlagatelji naredili ob že dvakrat v tem mandatu obravnavanem zakonu o RTV? Koalicija je ta zakon dobesedno povaljala v obeh primerih, nihče se pa ni potrudil, da bi ta zakon takrat z amandmaji spremenili in upoštevali tudi določbe ustavne odločbe. Ne nazadnje: veliko milijard je bilo v preteklih letih neracionalno porabljenih v Sloveniji - to dokazujejo poročila računskega sodišča za obrambno ministrstvo in v zadnjih dneh za šolsko ministrstvo - zato taka razprava nima primerjave.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Saj sem popravek povedal, gospod Jagodnik. Replika? Šlo je za nesporazum, gospod Jagodnik je citiral stenogram razprave na matičnem delovnem telesu. Ampak ker je to pomembna zadeva, lahko dobite besedo, gospod Jagodnik, da popravite navedbo.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala za besedo. V poslovniku smo opredeljevali natančno, kaj je ugovor oziroma replika - replika se nanaša na napačen podatek predhodnega govornika. Niste me poslušali, gospod Jazbec, rekel sem, pravzaprav prebral 16. trak, 12. stran magnetograma včerajšnje seje, in sem citiral generalnega direktorja Televizije Slovenija, gospoda Čadeža.
Kar pa zadeva vaše navedbe o osebnih podatkih in zakona o varstvu osebnih podatkov, bi vam pa rad zelo plastično odgovoril na naslednji način (pa mi ne zameriti). Pred tremi ali štirimi dnevi so me ustavili policisti zaradi prehitre vožnje in so me popisali, upravičeno, peljal sem - ne vem - 15 kilometrov hitreje od dovoljenih šestdesetih kilometrov na uro in potem sem preštel - plačal sem kazen oziroma jo bom plačal - sem preštel v rubriki oziroma v tistem formularju je moral policist izpolniti natančno 40 različnih rubrik; vse razen EMŠO, samo nikjer ne piše, kam se lahko pritožiš v primeru, da se ne strinjaš s tem. Tega pa ni. Takšno državo in takšne zakone imamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem proceduralni predlog, da se sestane matično delovno telo sedaj, v miru obravnava vse vložene amandmaje in se do njih opredeli, državni zbor pa jutri ob 10.00 dopoldne nadaljuje z izredno sejo državnega zbora. To tudi pomeni, da smo splošno razpravo zaključili, jutri pa lahko vsakdo pove, pač, svoje stališče ob posameznih vloženih amandmajih. Ta svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog, kot sem ga pravkar posredoval? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Brez glasu proti je sprejet proceduralni predlog.
S kolegom Mežanom sva bila v stiku, kolega Mežan pričakuje racionalno razpravo, čez pet minut v sobi 212, in tudi želi, da bi se seja končala v razumnem času. Jutri se vidimo ob 10.00 uri s pregledom amandmajev. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 14. OKTOBRA OB 16.31 URI.)