Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
55. izredna seja
(13. september 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.26 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Prosim, da zasedete svoja poslanska mesta. Pričenjam 55. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Petan, za popoldanski del Anton Anderlič, Miran Jerič, za popoldanski del Rudolf Moge, Janko Veber, Franc Potočnik, za dopoldanski del Franci Rokavec, za pričetek seje Franc Kangler, za pričetek seje Alojz Vesenjak, za popoldanski del Peter Hrastelj, za pričetek popoldanskega dela Roman Jakič, Mirko Kaplja, od 16.30 ure dalje Stana Stopar, od 16.00 ure dalje Davorin Terčon, za popoldanski del seje Jožef Zimšek in Eda Okretič-Salmič od 11.30 ure do 13.00 ure.
Prehajamo na ugotavljanje prisotnosti v dvorani. Izgleda, da je 13. v mesecu imel svoj vpliv, kajti kar pet poslanskih kolegov in kolegic me je obvestilo, da ste nekam založili svojo identifikacijsko kartico: kolega Pucko, kolega Pahor (že drugič), kolegica Beblerjeva, kolega Kacin in kolega Partljič. Seveda bomo vašo prisotnost šteli s tem, da se boste pač z dvigom rok opredeljevali do glasovanj.
Ugotavljamo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 59 plus 5 - 64 prisotnih; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prosim, da se umirimo, sicer bomo težko določali dnevni red.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Pred določitvijo dnevnega reda bomo opravili še postopek sprejema zapisnika 51. izredne seje državnega zbora. Zapisnik je na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisniku? (Nima.)
Ker k zapisniku 51. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotovimo prisotnost! (57 plus 5 - 62 prisotnih.)
Kdo je za sprejem zapisnika?
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zapisnik 51. izredne seje državnega zbora sprejet.

Prehajamo na DOLOČITEV DNEVNEGA REDA 55. IZREDNE SEJE DRŽAVNEGA ZBORA. Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem z dne 12. septembra 2000. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami. To pomeni, da najprej odločamo o predlogih za umik. Pisnega predloga ni. Kolega Potrč predlaga umik oziroma želi besedo.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam, da z dnevnega reda umaknemo 26. točko dnevnega reda, to je poročilo preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Soglašam, da je gospod predsednik državnega zbora na dnevni red uvrstil predloge poročil preiskovalnih komisij, kar je prav, da jih državni zbor obravnava.
Enako pa menim, da mora ta državni zbor skrbeti za to, da se obravnavajo poročila komisij, ki so pripravljena v skladu z zakonom in poslovnikom o parlamentarni preiskavi. V nasprotnem primeru bo državni zbor namesto, da bi pomembno funkcijo parlamentarne preiskave, katere cilj je ugotavljanje politične odgovornosti oziroma odgovornosti nosilcev javnih funkcij, za kar mora biti postopek izveden skrajno korektno in zakonito, razvrednotil, saj bo do odločanja o tem prišlo po nezakoniti poti.
Jaz sem namreč prepričan, da pomembna funkcija parlamentarne preiskave, ki krepi odgovornost in ugled državnega zbora in nosilcev javnih funkcij, lahko opravi svojo vlogo samo, če je res skrajno korektno in v skladu s postopkom izvedena. Jaz bi vas rad opozoril, da je komisija, ki je sprejela odločitev o zaključnem poročilu, sestavljena v nasprotju s četrtim odstavkom 6. člena poslovnika o parlamentarni preiskavi. Do tega je prišlo po tem, ko je bila spremenjena sestava poslanskih skupin v državnem zboru in od začetka junija dalje je takšno stanje. Od takrat dalje je bilo tudi komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predlagano, da se sestava komisije uskladi s poslovnikom o parlamentarni preiskavi, kar bi bilo mogoče opraviti, če ne bi imela komisija in poslanske skupine, ki sestavljajo v njej večino, želje, da ostane komisija nespremenjena zato, da bi lahko sprejemala odločitve po svojih političnih odločitvah in željah, ne pa na podlagi dejanskega stanja, kakršno je v komisiji ugotovljeno.
Toliko zaenkrat. Trdim torej, da je sestavljena in da je sprejemala odločitve v sestavi, ki je nasprotna s četrtim odstavkom poslovnika o parlamentarni preiskavi, in da je to razlog, zaradi katerega ta točka ne more biti uvrščena na dnevni red. Če bo, bo pač to priložnost, da bomo takrat več povedali o delu te komisije, o političnih kriterijih, ki jih je imela, ne pa o skrbi za to, da bi se spoštoval zakon, poslovnik in ugled državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Poslanec Miran Potrč torej predlaga, da se z dnevnega reda 55. izredne seje umakne 26. točka dnevnega reda, to je poročilo preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Ta predlog dajem v razpravo, v okviru našega dogovorjenega postopka.
Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Želi.) Besedo dajem kolegu Pukšiču.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. To je, bom rekel, neresen predlog po dvoinpolletnem delu parlamentarne preiskovalne komisije, ki je prišla do zaključkov in v skladu z 22. členom poslovnika in zakona o parlamentarnih preiskovalnih komisijah sprejela zaključno poročilo. Čeprav so nekateri člani z vsemi proceduralnimi procesi želeli motiti delo parlamentarne preiskovalne komisije, tako da do sklepanja in do sprejetja poročila ne bi prišlo, pa vendar je parlamentarna preiskovalna komisija in člani te komisije zbrali dovolj moči, da smo zadevo pripeljali do konca.
V skladu z zakonom smo predsedniku državnega zbora predložili zaključno poročilo s sklepi in ločenim mnenjem. Ker pa so nekateri sklepi zelo konkretni - namreč, komisija se je ukvarjala z oškodovanjem družbenega premoženja in je nekatere zadeve zelo temeljito predelala z dokumentacijo, in vsi sklepi, ki so podani, so podani z dokumentacijo, argumentirano - seveda, nekaterim ne odgovarja, da bi bilo to poročilo sprejeto v državnem zboru. Nobenega razloga in nobene možnosti ni, da sklepi, takšni kot jih predlaga komisija in so bili sprejeti na komisiji, od sklepa do sklepa smo glasovali posamično, od štirinajstih je samo en sklep dobil samo dva glasa za in dva proti, ostali se niso opredelili, za vse ostale sklepe so bile opredelitve take, da so bili sklepi sprejeti.
Govoriti o sestavi komisije in očitati parlamentarni preiskovalni komisiji ali temu državnemu zboru, je pa neresno, saj je prav predsednik poslovniške komisije dr. Ribičič, ki izhaja iz poslanske skupine združene liste, torej tistih, ki to predlagajo, da se umakne, dal mnenje, svoje osebno mnenje kot predsednik poslovniške komisije, skupaj s sekretarjem. Celo več. Ni se jim zdelo vredno, da bi o tem razpravljali na komisiji, poslovniški komisiji, ko je Kviaz zahteval mnenje, kako je lahko v primeru sestave naše parlamentarne komisije. Spomnimo se primera, ko je DeSUS odstopil iz parlamentarne preiskovalne komisije z obrazložitvijo, da je preveč dela, in je takrat na njihovo mesto oziroma dodatno dobila še eno mesto nacionalna stranka.
Ugotovitve predsednika poslovniške komisije s sekretarjem, ki so zapisane, so naslednje. Da se poslanska skupina sama odloči, ali ima enega, dva ali več članov preiskovalne komisije. Z združitvijo dveh poslanskih skupin so pač bili v tej preiskovalni komisiji dva oziroma več članov preiskovalne komisije. Možnost seveda je bila predlagati državnemu zboru razširitev tudi iz ostalih poslanskih skupin. Vendar glede na čas, iztek državnega zbora, tudi dela parlamentarne preiskovalne komisije itd., ni to delo naše parlamentarne preiskovalne komisije.
Zato seveda, glede tudi, glede na očitke, da državni zbor neučinkovito dela, torej v zvezi s parlamentarnimi preiskovalnimi komisijami, se bi seveda to ponovilo in bilo celo upravičeno, če se bi točka z dnevnega reda umaknila. Vsaj v tem času dela parlamentarnih preiskovalnih komisij so menda štiri komisije zaključile svoje delo in eno od poročil je bilo sprejeto, za ostala tri bom celo predlagal, da se uvrstijo takoj za evropsko zakonodajo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pukšič. Ali želi besedo poročevalec, predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu LDS, poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije Maksimiljan Lavrinc.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Ne.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Videl sem vašo roko. Ker drugače vam ne morem dati besede.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Se opravičujem, gospod predsednik. Ja, sem razumel, drugače sem pa želel dati neko pojasnilo, ker je gospod Pukšič omenjal delo Kviaza.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To storite v nastopu poslanske skupine, če je mogoče.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Bom. Bom. Ne, bom kasneje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kasneje. Hvala lepa. Torej gremo, stališča poslanskih skupin - 5 minut maksimalno - če kdo želi besedo? Kdo se je prvi oglasil? Kolega Henigman. Kdo se je prvi oglasil? Kolega Henigman? Kolega Kopač je bil prvi, stališče poslanske skupine LDS, nato kolega Henigman, poslanska skupina SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Evidentno kršenje poslovnika o parlamentarni preiskovalni komisiji, na katerega smo tudi v poslanski skupini LDS ves čas trajanja tega kršenja opozarjali, se nam zdi presedan, presedan za način dela preiskovalnih komisij v prihodnje. Zato menimo, da je zaključno poročilo te preiskovalne komisije, ki je bilo sprejeto v sestavi, v kakršni sploh ne bi smelo funkcionirati, neverodostojno. Uvrstitev takega poročila na dnevni red pomeni neke vrste zaupnico nezakonitemu delu. Zato se nam zdi primerno, da z neuvrstitvijo na dnevni red izrečemo nezaupnico delu te komisije, ki se ni želela podvreči poslovniku o delu parlamentarne preiskovalne komisije in, seveda, zakonu.
Vsi, ki poznate pravdni postopek, veste, kako se zavračajo ugotovitve, sklepi, pričanja in podobno, ki so pridobljena na nezakonit način. V tem primeru smo soočeni z natančno enakim dejstvom, le da posledice niso razsodba, kakršno sprejema sodišče, pač pa sprejemanje političnih stališč, ki imajo za vpletene lahko še mnogo bolj dolgoročne učinke.
Menimo, skratka, da ne glede na to, kakšna bi bila razprava o vsebini tega zaključnega poročila, tisti, ki ste pa predlagali sklepe, pa mislim, da se uniformno strinjate, da gre za zelo zelo površen izdelek, ki po mojem osebnem mnenju nima nobene zveze s tem, kar bi preiskovalna komisija sploh morala početi. Vendar ne glede na kvaliteto tega poročila se nam zdi že uvrstitev takega poročila v obravnavo na državnem zboru presedan, ki bi se mu morali izogniti.
Zato podpiramo neuvrstitev tega poročila na dnevni red. S tem želimo izraziti eno samo stvar: nezaupnico takemu delu parlamentarne preiskovalne komisije. Če pa bo prišlo do obravnave, torej če ta predlog ne bo podprt, bomo svoje nestrinjanje s predlaganimi sklepi in z metodo, kako so bili oblikovani in kako je, skratka, delala ta komisija, seveda povedali še ob tej konkretni točki dnevnega reda. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Stališče poslanske skupine SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke, Benjamin Henigman.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. V skladu s poslovnikom preiskovalne komisije in delom državnega zbora je zaključno delo vsake preiskovalne komisije tudi obravnava in morebiten sprejem ali pa zavrnitev poročila preiskovalne komisije na plenarnem zasedanju državnega zbora. Sedaj smo pri sprejemanju dnevnega reda, zato je korektno, da se točka, tako kot je bilo tudi dogovorjeno za vse druge preiskovalne komisije na kolegiju in v soglasju z vsemi poslanskimi skupinami, uvrsti na sejo državnega zbora.
Vsebinsko razpravljanje o tem, ali je poročilo korektno ali ni korektno, je stvar razprave pri tej točki dnevnega reda. Poslanska skupina SKD + SLS Slovenske ljudske stranke je aktivno sodelovala pri tem delu, pri tej preiskovalni komisiji in smo poskušali s svojim prispevkom korektno, v skladu s poslovnikom te preiskovalne komisije, in delom slediti in oblikovati taka stališča in sklepe, ki so verodostojni odraz dela komisije. Menimo, da nam je v večini tega tudi uspelo. Med drugim bi pa rekel samo še to: kar ni uspelo državnemu zboru v zadnjih štirih leti in državi Sloveniji v desetih letih glede opredelitve do bivšega režima, smo vsaj nakazali pri prvem stališču oziroma sklepu te preiskovalne komisije. Res, da je bilo sprejeto s preglasovanjem, kar pa je normalno v demokratični proceduri. Zato ne vidimo, tudi zato ne vidimo nobenega razloga, da se točka umakne. Če pa bomo seveda do te prišli, pa bomo potem lahko odprli razpravo. Dejstvo pa je, da ima državni zbor veliko točk dnevnega reda pred seboj in da je škoda zgubljati ne vem koliko dragocenega časa s tem, ali se nekaj uvrsti ali se pa ne uvrsti. Mi bomo podprli predlog, da se uvrsti in s tem vsaj simbolično dali priznanje delu komisije in tistemu, kar je storila. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, kolega Peče.

SAŠO PEČE: Spoštovani, pozdravljeni! Tudi v Slovenski nacionalni stranki bomo podprli predlog gospoda Potrča za umik 26. točke z današnjega dnevnega reda. Zaradi tega, ker smo prepričani, da predlagani sklepi oziroma končno poročilo ni vsebinske narave, ampak teži k temu, da bi se že pred časom - oziroma je težilo k temu - da bi se že pred časom začela, recimo temu "medijska gonja", ki ima za posledico vsekakor vklopitev v volilno kampanjo. Prepričani smo, da če bomo, torej če bo ta državni zbor obravnaval tako nevsebinske predloge in predloge, ki so tako enosmerno obarvani, bomo s tem dali zeleno luč tudi ostalim komisijam, ki bi imele približno enako osebno težnjo, torej osebnega maščevanja do preteklega režima ali kakorkoli do posameznih ljudi. Vidimo, da tudi predlagani sklepi oziroma predlagani sklopi, ki so opredeljeni v poročilu, nimajo s samo tematiko obravnavanja del in nalog te komisije nič skupnega, ampak se spuščajo v globljo in v temu primeru nepotrebno razpravo, posebej v tem času. Ravno zaradi tega, da to ne bi bilo zelena luč za ostale komisije in da to ne bi postala praksa dela podobnih raziskovalnih komisij, smo se v Slovenski nacionalni stranki odločili, da ne podpiramo uvrstitve oziroma ne podpiramo obravnave te točke pod takimi zaključki, kot so predlagani. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Stališče poslanske skupine DeSUS, kolega Delak.

ANTON DELAK: Hvala lepa za besedo. Poslanska skupina DeSUS bo podprla predlog gospoda Potrča, da se ta točka ne uvrsti na dnevni red.
Res je, da predstavniki naše poslanske skupine nismo sodelovali pri delu te komisije, smo si pa seveda temeljito pogledali poročilo komisije. In lahko povem zaključek: s poročilom se ne strinjamo, zaradi tega ga ne bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče? Potem bom tudi vprašal, ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog, pa boste takrat.
Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. /Oglašanje poslanca Hvalice iz klopi./ Gospod predsednik, ali lahko gospoda Hvalico opozorite na nekorektnost?!

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, prosim, da z medklici ne žalite kolegov.

IVO HVALICA: /Govori iz klopi./ Medklici so dovoljeni v evropski parlamentarni demokraciji.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Žalitev pa ni dovoljena. /Poslanec Hvalica se oglaša iz klopi./ Dovolimo eden drugemu, da v skladu s poslovnikom govori, toliko tolerance pa ja imamo med seboj. Prosim, gospod Potrč. Gospod Potrč bo kot predlagatelj predloga za umik te točke dobil dodatno besedo, vendar prosim, da se v dvorani umirimo.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Iz dosedanje razprave, predvsem pa iz ugovorov, ki jih je dal tudi v imenu preiskovalne komisije njen predsednik, je mogoče ugotoviti naslednje:
Prvič, da priznava, da v tem času, ko je odločala, preiskovalna komisija ni sestavljena v skladu s četrtim odstavkom 6. člena - in to je moja trditev. Tu je namreč napisano: "Če je parlamentarna preiskava uvedena na zahtevo tretjine poslancev, imajo vse poslanske skupine v preiskovalni komisiji enako število članov," ne bom bral naprej. Dejstvo pa je, da, potem ko je prišlo do združitve SKD in Slovenske ljudske stranke, ima združena stranka tri poslanke in poslance v tej preiskovalni komisiji, ne pa dveh, kolikor bi jih po prejšnjih dogovorih največ lahko imela. In res je, da je v preiskovalni komisiji kot poslanka Slovenske nacionalne stranke tudi Polonca Dobrajc, ki ni več v poslanski skupini Slovenske nacionalne stranke.
To so stvari, ki stojijo, in to je razlog, zaradi katerega ni bila sprejeta odločitev glede sestave v skladu s poslovnikom.
Na koncu pa samo še dvoje. Popolnoma nekorektno je gospoda Bevka kot člana Združene liste socialnih demokratov kriviti za kakršnokoli zavlačevanje dela; bil je, poleg še nekaterih kolegov, tisti, ki je želel, da bi delo te komisije bilo zakonito in korektno. Omogočil je s svojo prisotnostjo, tudi ob formalno nekorektnem sestavu, odločanje, ker sicer bi korespondenčna seja bila opravljena v nasprotju s poslovnikom, res pa je ves čas opozarjal na samo voljo v delu te preiskovalne komisije.
O vsebini ne bom govoril, poudarjam pa še enkrat, če želimo zagotoviti ugled dela državnega zbora, zakonitost našega dela, tudi ustrezno vlogo preiskovalnih komisij, potem tega predloga ne moremo dati na dnevni red. Če imamo pa interes se iti predvolilno kampanjo in politizirati stvari, se bomo ob uvrstitvi na dnevni red tudi mi z veseljem v to obravnavo vključili. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog, da se z dnevnega reda 55. izredne seje umakne 26. točka dnevnega reda, to je poročilo preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Kolegi, ki nimate identifikacijske kartice, prosim, da se zelo jasno z dvigom rok opredelite pri glasovanju. Ugotavljamo prisotnost! (60 + 5 kolegov, 65 prisotnih.) Samo trenutek, ko bomo glasovali in ko bo zaključeno glasovanje prek naših naprav, bom seveda kolege vprašal, da se opredelijo. To je edini način, da bomo točno ugotovili rezultat.
Glasujmo o predlaganemu umiku.
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Spoštovani kolegi, kdo je za od prisotnih, ki nimate kartice! (4 so za umik.) Ugotavljam, da je bilo za umik 33 poslancev, proti pa 28 poslancev.
Predlog za umik točke z dnevnega reda je bil sprejet.
Ali je še kakšen predlog za umik? Kolega Hvalica ima predlog za umik točke z dnevnega reda, nato kolega Zimšek.

IVO HVALICA: Gospod predsednik, moj kolega Branko Kelemina je zahteval proceduralno, mislim, da ima proceduralno prednost.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Takoj dobi besedo kolega Kelemina. Proceduralni predlog, prosim.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Na tak način mislim, da ni korektno glasovati. Da bomo mi najprej zdajle ugotavljali rezultat glasovanja, potem pa se bodo tisti, ki nimajo kartice, opredeljevali, mislim, da ni korektno. In prosim, da tudi na tak način več ne delamo. Če že mislimo, naj, preden bomo mi, pritisnite končni rezultat, naj povedo, kako kateri glasuje, da se prej zapiše in se potem končni rezultat objavi. Drugače pa, protestiram in tudi ne bom glasoval več. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Kolega Kelemina predlaga torej pot, ki je najverjetneje, jaz mislim, korekten predlog. Da se kolegi, 5 ki vas nima identifikacijske kartice, pred glasovanjem izjasnite za ali proti, nato pa še celota poslank in poslancev. Prosim, nadaljujemo sejo. Predlog za umik ima kolega Hvalica. Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej izražam začudenje, da so poslanci, čeprav so verjetno utrujeni od štiriletnega dela, nekateri od osemletnega, nekateri od desetletnega, ampak človek, poslanec, ki pride brez svoje kartice na sejo državnega zbora, je neodgovoren. Se opravičujem! Eden od takšnih vodi celo odbor za mednarodne odnose - kako naj bo tak človek odgovoren!?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kakšen predlog imate za umik?

IVO HVALICA: Imam predlog... /Snemanje prekinjeno./... Nekdo mi je izklopil mikrofon; to je pač LDS-ovska tehnologija, vendar bom govoril naprej. Govorim dovolj glasno, tudi za magnetogram, pa bog pomagaj! Ne, ne, najprej imam - kot sem že začel s proceduro - poslanci, ki nimajo kartice, naj zapustijo dvorano oziroma lahko sedijo tu kot opazovalci.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Tega predloga ne bom dal na glasovanje, ker ni...

IVO HVALICA: Ne, saj vem, da ne, ampak povedal sem svoje mnenje.
Sedaj pa k dnevnemu redu. Gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Ta mandat karakterizira pravzaprav 55 izrednih sej. V redu, če se ni dalo drugačne tehnologije uporabljati, recimo, bo to pač karakteristika tega mandata. Vendar dati na dnevni red 55. izredne seje 37 točk dnevnega reda, od tega so poslanske pobude in vprašanja točka dnevnega reda, ki vzame obvezno eno popoldne, običajno, je neodgovorno. Glejte, ob vsem spoštovanju čisto vseh točk, ki so tu, pa ugotavljam, da nekaterih, nujno potrebnih za ugled te države, ni (o tem bom govoril pri širitvi dnevnega reda). Vendar kaj naj umaknemo s tega dnevnega reda? Torej, ratifikacij zagotovo ne, ker je to več ali manj rutinski posel, tako smo počeli do sedaj. Ne morem pa nikakor sprejeti dejstva, da je, na primer, na dnevnem redu tudi zajeten zakon, ki se imenuje predlog pomorskega zakonika. Ob vsem spoštovanju do morja, večjem spoštovanju do morja, kot ga imajo kontinentalni Slovenci, pa mislim, da je podcenjevanje morja dati takšen sistemski zakon na dnevni red seje, ki bo trajala dva dni in pol. Sprejemam tudi to dejstvo, da je možno ta zakon po hitrem postopku, ob tem, da bi se morda dogovorili za limitirane razprave, za limitirane replike, vse to je možno, tega še nismo uporabili, to je možno, ampak to je le sistemski zakon in takšen zakon se ne sprejema po hitrem postopku. Zaradi odnosa do materije, ne da sem proti zakonu, bog ne daj, da bi mi kdo to pripisal, ker vem, da je nemogoče to sprejeti - ne pozabimo, da imamo še tako imenovani starševski zakon na dnevnem redu, ki bo terjal še veliko truda. Zaradi tega predlagam, zaradi odnosa, torej da se predlog pomorskega zakonika umakne, o tem naj razpravlja naslednji mandat z vso odgovornostjo. Predlagam tudi to, da bi sedanji državni zbor ob zaključku dela, gospod predsednik, to govorim vam, napisal neke vrste memorandum tistih najbolj nujnih zadev, ki bi bile potrebne, da bi jih nov sklic državnega zbora obravnaval in sprejel. Ker kar nekaj takšnih stvari smo na žalost pustili. Nismo bili pač dovolj produktivni ali pa smo bili, ampak smo bili zasuti tudi z drugimi zadevami.
Kar se tiče preiskovalnih komisij, žal se je zgodilo to, kar se je zgodilo. Ampak obravnava poročila preiskovalnih komisij na plenarni seji - gospodična iz "suporta", ne motite seje državnega zbora! - kar se tiče poročil preiskovalnih komisij, zaključek dela ni samo to, da pač na plenarni seji se sprejme ali ne sprejme poročilo preiskovalne komisije. Mi moramo tudi kot parlament zaokrožiti to delo. Če smo delali na neki preiskovalni komisiji dve ali tri leta, je treba ustrezno temu dati tudi končen rezultat. In to je obravnava in sprejem ali nesprejem poročila.
Torej, moj konkretni predlog, zaradi odnosa do materije, ponavljam, je umik predloga pomorskega zakonika. Mislim, da je k temu zakonu vloženih ogromno amandmajev. Ta zakon, kot vidite tu, "poročilo odbora za infrastrukturo boste dobili kasneje". Mi smo pa danes dobili ta sklic, torej kdaj kasneje, za božjo voljo!? Torej moj predlog je slej ko prej isti, najraje bi umaknil 14 točk, ampak ker ne morem tega narediti, poskušajmo nekaj od tega le sprejeti, pomorski zakon pa pustimo v resno presojo, v resno obravnavo in v resen sprejem naslednjemu mandatu. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Torej poslanski kolega Hvalica predlaga, da se z dnevnega reda 55. izredne seje umakne 22. točka dnevnega reda, predlog pomorskega zakonika, hitri postopek. Proceduralno ste želeli besedo, kolega Pukšič, prosim.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Predlagam, da o umiku 26. točke - delo parlamentarne preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja - še enkrat odločamo v skladu s predlogom, ki ga je dal pred menoj kolega Kelemina.
Predlagam, da ponovno odločamo o umiku točke 26 z dnevnega reda, tako kot ste tudi sami rekli, da se vam zdi predlog korekten. Prosim.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolega Pukšič! Ko sem vprašal, ali je še kakšen predlog za umik z dnevnega reda, sta se oglasila k besedi kolega Hvalica in kolega Zimšek, proceduralni predlog pa je imel kolega Kelemina, ki je protestiral in predlagal, kako naj se glasuje ob dejstvu, da nekaj poslanskih kolegov in kolegic nima identifikacijske kartice. Predloga, da se glasovanje ponovi, pa ni bilo. In ugotavljam, da je žal ta proceduralni postopek izčrpan v tem primeru. Tako, da vaš predlog ne sodi v klasičen predlog, da se ponovi glasovanje, ker se je pač postopek nadaljeval in imamo predlog, da se z dnevnega reda umakne 22. točka dnevnega reda. Predlog za ponovitev glasovanja s strani Kelemine ni bil dan.
Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Gre za predlog, da se umakne z dnevnega reda predlog pomorskega zakonika. Besedo ima kolega Jakob Presečnik. Poslanske skupine. Ko to izčrpamo, pa pridete vi.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Te dileme sem jaz danes nakazal že na seji kolegija pri predsedniku državnega zbora. Vendar včerajšnji dogovor na seji odbora za infrastrukturo, potem na koncu seje je bil, da poskušamo danes zvečer ob 18.00, glede na to, da predvidevamo, da ne bo mnogo diskusije in da je možno na odboru zakonik pripraviti, seveda pa ostaja potem vprašanje, ali bo državni zbor zmogel tudi to točko obravnavati, glede na sorazmerno veliko število amandmajev. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov Aurelio Juri.

AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Predlogu umika te točke seveda v Združeni listi socialnih demokratov nasprotujemo. Bili smo pobudniki uvrstitve te točke. Glede na to, da pomorski zakonik že predolgo čaka na obravnavo, glede na to, da je politični konsenz skorajda zagotovljen, kajti v vseh dosedanjih razpravah ni bilo ne kresanja interesov in mnenj, ki bi kazali na problematičnost samega zakonika. Edini problem so tehnične in strokovne pripombe, ki so bile v amandmajih vlade upoštevane, in zaradi tega smo sodili, da je zrel trenutek, da ta zakonik obravnavamo in sprejmemo. Ob dejstvu tudi, da smo bili na zadnji seji komisije za evropske zadeve, zlasti z opozorili našega glavnega pogajalca dr. Potočnika, da je od vseh zakonov, ki sodijo v usklajevanje z evropsko zakonodajo, prav pomorski zakonik prednosten, bi ga morali že lani sprejeti, 31.12.1999 in je ob že nakazanih dejstvih edini dokument, ki bi lahko prestal parlamentarno obravnavo. Jaz samo obžalujem seveda, da je pa postavljen na 22. mestu in da bomo do tega, do te točke, žal, v treh dneh težko prišli. Torej, mi umiku te točke nasprotujemo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke bo predstavil kolega Kramberger.

JANEZ KRAMBERGER: Hvala lepa, gospod predsednik. Opozoril bi, da smo na zadnji seji komisije za evropske zadeve obravnavali tematiko glede pomembnih zakonov, ki bi jih moral državni zbor še sprejeti. Torej, obravnavali smo to zamudo in takrat smo v okviru petih predlogov predlagali tudi predlog pomorskega zakonika. Prosil bi, da v skladu s tem našim sklepom tudi državni zbor odloči in po možnosti sprejme ta zakon.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kramberger. Poslanske skupine ne želijo več besede. Ali želi predlagatelj umika dodatno obrazložiti svoj predlog? (Želi.) Kolega Hvalica ima besedo.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ne gre za predlog umika iz vsebinskih razlogov, za božjo voljo! Ne bom imel predvolilnega nastopa, kot ga je imel gospod Juri, čeprav ga razumem, vendar je to enostavno nemogoče sprejeti. Sam takoj umaknem svoj predlog, če mi vi, gospod predsednik, zagotovite, da delamo tudi vsaj dva dni prihodnji teden, kar je tudi moj predlog. Potem to takoj umaknem, potem je to eventualno možno narediti, vendar se moramo odločiti. Glejte, iz Ljubljane v Koper je nemogoče priti v 20 minutah, nemogoče, lahko želiš priti v 20 minutah, vendar ne boš prišel. In ravno tako ne bomo mi prišli do 22. točke dnevnega reda, za božjo voljo! Torej, svoj predlog takoj umaknem, če delamo tudi prihodnji teden oziroma bom zdaj drugače rekel: gospod predsednik, ker je nekaterim všeč zganjati predvolilno propagando, umikam svoj predlog, vem pa tako ali tako, da zakona ne bomo obravnavali in ne bomo sprejeli. Zato umikam svoj predlog. Namen je bil pa logističen, ampak demagogi tega nočejo sprejeti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Ugotavljam torej, da je kolega Hvalica umaknil predlog, da se s te izredne seje umakne točka 22. Glede vašega vprašanja o delu državnega zbora - na delovnem pogovoru danes zjutraj sem poslanske kolege, vodje poslanskih skupin obvestil, da bom predlagal oziroma da bom sejo zaključil v petek ob 14.00 uri; nihče temu predlogu ni nasprotoval.
Kolega Zimšek ima predlog za umik, prosim.

JOŽEF ZIMŠEK: Gospod predsednik! Preiskovalna komisija državnega zbora o poteku in ugotovitvah preiskave ter razlogih, zaradi katerih parlamentarna preiskava o sumu zlorabe javnih pooblastil za vzroke in okoliščine in posledice dogodkov na kapitalskem trgu v marcu 1996 in uresničevanju zakonskih nalog agencije za trg vrednostnih papirjev v obdobju 1995-1997, vključno z vsemi njenimi organi, kot je napisano, ni bila končana.
Po 23. členu poslovnika smo predali poročilo, vendar o poročilu na komisiji nismo razpravljali, ker smo na zadnjo sejo komisije dobili dodatna dejstva. Zato smo želeli, kot zahteva poslovnik, da to poročilo oddamo in da tudi opozorimo na to dejstvo in da predlagamo ugotovitveni sklep, da komisija zaradi novo nastalih dejstev, zaradi novo nastalih dokumentov, ki smo jih dobili, ni razpravljala o končnem predlogu in ugotavlja, da ne more zaključiti dela. Predlagam ali umik ali pa da ugotovimo pri točki to, kar sem povedal, ker smo želeli biti korektni in delo, kot je od nas zahtevano, končati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Zimšek. V celoti ste v skladu s poslovnikom pravilno ravnali. Želite plenarni zbor obvestiti o samem postopku in poročilo, ki ste ga pripravili, je uvrščeno na dnevni red v skladu s poslovnikom, tako da ostane.
Ali je še kakšen predlog za umik točk z dnevnega reda? (Ni.)
Prehajamo na predloge širitev. Dva sta mi že vnaprej napovedala, da bosta predlagala širitve, to sta kolega Potrč in kolega Kramberger. Tudi kolega Pukšič ima predlog in kolegica Beblerjeva. Prosim po vrsti. Kolega Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi! Naš državni zbor je spomladi letošnjega leta sprejel zakon o javnih skladih. To je pomemben zakon, katerega želja je bila, da se mnogo jasneje kot doslej uredi problematika tako državnih skladov, kot tudi občinskih skladov, ker jih je bilo veliko. Njihova pravna podlaga je bila različna, način njihovega dela in upravljanja različen in podoben. Skratka, zakon je pomemben in koristen. Ta zakon je med ostalim predvidel, da z 30. 9. letošnjega leta, se pravi čez štirinajst dni prenehajo poslovati tudi občinski javni skladi, v kolikor se v tem času ne preoblikujejo v proračunske sklade ali v kolikor se ne preoblikujejo v druge javne sklade po tem zakonu, seveda s potrebo, da jasno opredelijo, sprejmejo svoja pravila, da se registrirajo in podobno. Skupnost slovenskih občin je na svojem zadnjem sestanku opozorila, da mnogo občin ne bo uspelo v kratkem roku slabega pol leta, kolikor je bil dan za realizacijo tega zakona, opraviti vse potrebne aktivnosti za preregistracijo ali pa novo opredelitev javnih zavodov. Poseben problem nastaja pri skladih, ki upravljajo s stanovanji. Zelo realna možnost je, da bodo skladi, ki ne bodo preoblikovani, izgubili pravico do državnih posojil oziroma do posojil iz republiškega stanovanjskega sklada in s tem se bo še tista zelo omejena solidarnostna stanovanjska gradnja, ki jo zdaj v državi imamo, omejila in zmanjšala.
Vse to je razlog, zaradi katerega predlagamo, da se rok za realizacijo s 30.9. letošnjega leta za pol leta prestavi, na 30.3.2001. Menimo, da bi v tem času bilo možno realneje opraviti vse potrebne postopke in da ne bi nastopila neposredna škoda, ki bi z realizacijo zakona lahko nastopila.
In še to, za prvoten predlog je bilo napisano, da predlagava poslanec Bojan Kontič in jaz ta zakon po skrajšanem, popravila sva, vlagava ga po hitrem postopku. Razlogi za to so res potrebe, da se zagotovi normalno financiranje stanovanjske izgradnje, posebej izgradnje solidarnostnih stanovanj. Razlog za uvrstitev na dnevni red pa tudi, da smo bili s tem problemom opozorjeni od skupnosti slovenskih občin v zadnjih dneh.
Prosim, da predlog podprete. Prosil bi tudi, da ga kot nujnega potem čimprej uvrstimo v seznam točk dnevnega reda te seje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Kolega Potrč predlaga, da se ta izredna seja razširi s točko, ki se glasi: Predlog zakona o spremembi zakona o javnih skladih, hitri postopek. Danes na delovnem pogovoru zjutraj je kolega Potrč napovedal ta svoj predlog, jaz sem sam tudi povedal, da vedno vemo, da je bil ključni razlog za odločanje o širitvah ta, ali je nastal razlog za širitev po sklicu seje. Sklic seje je bil formalno oblikovan sinoči ob 17. uri. Sam ugotavljam, da gre za vsebinsko zadevo, za zavezanost roka in jaz predlagam, da se o teh predlogih odloči državni zbor z glasovanjem in po postopku, kot je določen.
Torej, ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi o tem vprašanju besedo predstavnik vlade? Predlog zakona o javnih skladih. Sprememb zakona o javnih skladih. (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi predlagatelj širitve dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda. Kdo želi besedo? (Nihče.) Samo trenutek, samo trenutek. Vedno je potrebno, glede naše procedure, preveriti, ali je eventualno že v postopku zakon, vložen s strani ali vlade ali kvalificiranih predlagateljev. To pa je potrebno vedno preveriti.
Za 5 minut prekinjam sejo.

(Seja je bila prekinjena ob 11.17 uri in se je nadaljevala ob 11.23 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotovili smo, ob pomoči sekretariata in drugih služb, da glede predloga zakona o spremembi zakona o javnih skladih, da je postopek oziroma procedura odprta, da lahko, ob predlogu, da se današnja seja razširi s to točko dnevnega reda, odločamo z glasovanjem.
Ugotovimo prisotnost! .../Glasovi iz ozadja./ Smo jo že zaključili. (51 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu kolega Potrča, da se izredna seja razširi s točko, ki se glasi: Predlog zakona o spremembi zakona o javnih skladih. Kar glasujmo o tem, zdaj smo začeli glasovati. Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (21 proti.)
Kolegi brez kartic. Kdo glasuje za uvrstitev? (27 poslancev) Je kdo proti? (Nihče.)
27 jih je bilo za uvrstitev, 21 pa proti.
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Prosim, da se umirimo, da bomo glasovali.
Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu, da se zakon sprejme po hitrem postopku.
Kdo je za predlog, da se zakon sprejme po hitrem postopku? (36 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.) Kdo je za hitri postopek od ostalih kolegov? (4 poslanci.) Je kdo proti? (Nihče).
Ugotavljam, da je 40 poslancev za hitri postopek, 18 poslancev proti; predlog za sprejem zakona po hitrem postopku je sprejet. Zakon bo obravnavan kot 19.a točka dnevnega reda.
Kolega Kramberger je napovedal razširitev. Prosim.

JANEZ KRAMBERGER: Hvala lepa, gospod predsednik. Prosil bi, če lahko to sejo razširimo s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o veterinarstvu (EPA-1092), ki sem ga vložil februarja tega leta, da uskladimo določene spremembe, ki so potrebne glede evropske zakonodaje, torej, da popravimo tisto, kar nam naroča evropska zakonodaja. Namreč inšpekcije, ki se vrstijo tako ciklično, vsakega toliko časa za določeno področje, narekujejo spremembe, in zakon o veterinarstvu je potreben temeljitejših sprememb. Vendar bi z ozirom na kratek čas prosil samo toliko, da vsaj to, kar je nujno potrebno, uredimo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kramberger. Kolega Kramberger predlaga, da se naša današnja izredna seja razširi s točko, ki se glasi: Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o veterinarstvu, hitri postopek. Dovolite mi kratko pojasnilo. Na kolegiju je bilo govora o vsebini zakonov, ki urejajo nekatera vprašanja na področju veterinarstva in so vezana tudi na evropsko zakonodajo oziroma na določene rešitve. Kolega Kramberger je sicer prvotno nameraval in tudi napovedal, da bo svoj osnovni zakon, ki je po hitrem postopku vložen, nadomestil s celovitim zakonom o veterinarstvu. Ker pa je postopek jasen in je potrebno, da se v vsebinskem smislu zakoni, ki so poimenovani kot sprememba in dopolnitev zakona, ne pa celoviti, da se ločijo, torej menim, da so vsi pogoji, da državni zbor sedaj odloči, ali bo to sejo razširil s točko dnevnega reda, ki se glasi: Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o veterinarstvu, hitri postopek.
Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar dr. Svetlin želi besedo.

DR. ANTON SVETLIN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Dovolite, da povem samo nekaj besed ob spremembi zakona o veterinarstvu.
Namreč, nujno je, da prilagajamo našo zakonodajo zakonodaji Evropske unije. V kolikor te zakonodaje ne bomo sproti in tekoče prilagajali, se nam lahko zgodi, da bo prišlo do embarga izvoza naših živil na trg Evropske unije. In celovito je potrebno prenoviti ta zakon in skladno s podzakonskimi akti to našo zakonodajo urediti tako, da bo primerljiva zakonodaji Evropske unije.
Na tem mestu pač predlagam, da se podpre sprememba zakona veterinarstvu, oziroma ne samo zakona, temu bodo sledili tudi popravki in pa spremembe tudi podzakonskih aktov. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi predlagatelj širitve še dodatno obrazložiti svoj predlog? Kolega Kramberger. Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda s predlogom zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o veterinarstvu. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu za razširitev dnevnega reda, kot sem ga pravkar podal.
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o veterinarstvu sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu za hitri postopek.
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Predlog je sprejet.
Torej ta točka se bo obravnavala po 20. točki dnevnega reda. Potem se bomo dogovorili o vrstnem redu, ker bo itak še nekaj predlogov v skladu z današnjim dogovorom na delovnem pogovoru, ki smo ga imeli pred začetkom seje. Predlog za širitev ima kolega Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Predlagam, glede na izvedbo prejšnjega glasovanja pri umiku točke in glede na to, da je poročilo preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine bilo vloženo v skladu z zakonom, bilo narejeno in pripravljeno na komisiji v skladu s sprejetim odlokom tega državnega zbora in seveda ostro nasprotujem tistim, ki govorijo, da je bila sestavljena nezakonito, zato predlagam, da poročilo preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine damo na dnevni red. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Preden nadaljujemo z razpravo, se moramo dogovoriti o načinu dela. Jaz sem prej resno razmislil o predlogu poslanca Kelemine. Ampak vendarle, dosedanja praksa je bila, res nikoli ni bilo pet tistih, ki ste pač slučajno založili identifikacijsko kartico. Dogovorimo se o načinu našega dela. Predlagam, da je delo tako, kot je bilo do sedaj. Glasujemo tisti, ki imamo pač vse pripomočke s kartico, in potem še vprašamo kolege, ki kartice nimajo. To je moj predlog. Če ne bo sprejet, bom dal na glasovanje predlog, ki ga je dal kolega Kelemina. Moramo se dogovoriti o načinu dela, sicer je težko delati.
Proceduralno dajem na glasovanje predlog, da državni zbor pri odločanju sprejme dosedanji način dela, kot je bil uveljavljen tudi v primeru kolegov, ki nimajo identifikacijske kartice. Ko preberemo, ko vidimo na displayu rezultat tistih, ki ste glasovali s kartico, nato še ločeno vprašam, kdo od kolegov, ki niste glasovali, je za in kdo je proti. To je moj proceduralni predlog. (Glasovi iz ozadja.) To je pa še boljši predlog. To bomo torej tehnično uredili. Samo trenutek. Poglejte, napaka je v tistih,... da ne bo izpadlo... To je tako, tisti, ki rešuje problem, je potem pa vsega kriv. (Glasovi iz ozadja.) Ja... Tisti, ki ste kartice pozabili, jaz bi najprej naredil tako, da bi poklical domov nekoga, naj vam čimprej prinese kartico v Ljubljano. To je prva zadeva, kar je možno, da se bo to lahko čimprej popravilo. Ampak do takrat se moramo dogovoriti za korekten način dela. Svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje.
Ugotovimo prisotnost? Končno enkrat tišina! (57 prisotnih.)
Kdo podpira predlog, kot sem ga podal? Glasujmo o predlogu, kot je bil podan. Kdo je za tak predlog od ostalih kolegov? (5 poslancev.) Koliko je vseh za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Da ne bo kakršnegakoli nesporazuma, vas prosim, da smo tolerantni. Kolega Pukšič je torej predlagal, da se današnji dnevni red ponovno razširi s točko, o kateri je državni zbor že odločal, da je ni na dnevnem redu. Edini razlog, ki ga je navedel, je ta, da je bil način glasovanja pri njegovem predlogu za umik, tak, da bi lahko odločilo glasovanje, ni bilo pa formalnega predloga za ponovitev glasovanja. Postopek se je nadaljeval z drugimi predlogi za umik z dnevnega reda. V tem oziru sem sam povsem korektno vodil sejo. Predlagam pa, kolegi, da ne bo tu nesporazuma, dajmo se odločiti z glasovanjem - ali smo za to, da ta točka je ali da je ni na dnevnem redu. Pred tem ima proceduralni predlog kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Ne, proceduralno vprašanje imam. Poglejte, umiki točk z dnevnega reda - o njih se pač glasuje, pa so sprejeti ali niso. Pri razširitvah pa imamo poslovniško določbo, ki posebej pravi, da se lahko razširi dnevni red samo s točkami dnevnega reda, za katere je nastal razlog po tem, ko je bila seja državnega zbora že sklicana. Pri tej konkretni točki ne vidim nobenega razloga za razširitev, ki bi nastal po sklicu te seje državnega zbora, in menim, predsednik, da tega niti ne morete dati na glasovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Pri prvem predlogu, kolega Potrča, je nastal razlog, da ste očitno kasneje, torej po napotilu tudi strokovnih združenj oziroma zveze slovenskih občin, ugotovili, da je zaradi časovnih rokov treba dopolniti oziroma spremeniti zakon o javnih skladih. Pri predlogu kolega Krambergerja, ki je danes umaknil svoj predlog in je vezan na proceduro in je resnično razlog nastal po sklicu seje, oba sta, zato sem ju dal v proceduro. Vemo tudi to, da je danes na nek način zadnja seja državnega zbora. Tu me morate razumeti, da ne bom v celoti sprejemal te odločitve, ampak če bo potrebno, jih bom preveril tudi pri vas, ki ste tukaj.
Pri predlogu kolega Pukšiča pa gre za odločitev državnega zbora pri umiku z dnevnega reda. Šlo je za politično odločitev. Če državni zbor oceni, da se želi politično še enkrat odločiti, ima sedaj to možnost. Če pa ocenjujete, da napačno vodim sejo, kolega Kopač, v nasprotju s poslovnikom, bom pa svojo razlago poslovnika dal na glasovanje.
Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gre za predlog kolega Pukšiča, da državni zbor uvrsti na današnjo sejo poročilo preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije takratne družbene lastnine. Stališče poslanske skupine slovenske nacionalne stranke bo predstavil kolega Peče.

SAŠO PEČE: Še enkrat hvala za besedo. V imenu slovenske nacionalne stranke nasprotujem temu, da se državni zbor še enkrat sreča z isto tematiko, o kateri je že odločal, o kateri je že zavzel svoje stališče. Predlagam, da v primeru osebnih teženj nekoga, posameznika ali manjše skupine in nepriznavanja drugačnega rezultata, kot je le-ta želela, niti predloga kolega Pukšiča ne daste na glasovanje. Mislim, da je državni zbor organ, ki mora imeti toliko kredibilnosti, da za svojimi dejanji, ki jih je naredil, kakorkoli, pa naj bodo ta všeč komu ali ne, tudi stoji.
Predlagam, da tega ne damo niti na glasovanje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Peče. Torej, kolega Peče je zdaj povzel predlog, ki bi ga lahko dal kolega Kopač. Kolega Kopač je ugovarjal moji obrazložitvi glede poslovniških določb. Prosim, da se z glasovanjem opredelimo. Jaz bom branil stališče, kot sem ga zavzel, da so bili poslovniški razlogi, da lahko državni zbor odloča o širitvi točke, kot jo je predlagal kolega Pukšič. Ta svoj proceduralni predlog bom dal na glasovanje. Prosim, da se umirimo in glasujemo. Kakršnakoli bo vaša odločitev, jo bomo sprejeli in gremo naprej.
Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Ugotovimo prisotnost drugič! Prosim, da se prijavite in da se odločimo z glasovanjem. (42 prisotnih.) Nekateri se ne prijavite. Državni zbor ni sklepčen. Sejo nadaljujemo čez 10 minut ob 11.54.

(Seja je bila prekinjena ob 11.44 uri in se je nadaljevala ob 11.59 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, ugotavljamo bomo prisotnost tretjič, prosim, da se posedemo. Ugotavljamo torej prisotnost! Kolegica Beblerjeva je že pridobila identifikacijsko kartico, tako je samo še štirje kolegi nimajo. (56 prisotnih.)
Glasujmo o proceduralni razlagi oziroma interpretaciji poslovnika, kot sem jo sam podal, da obstajajo poslovniški razlogi, da državni zbor odloča o predlogu kolega Pukšiča za širitev dnevnega reda te izredne seje. Glasujmo o predlogu.
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Razlaga torej ni bila sprejeta. Predlog kolega Pukšiča ne bo dan v nadaljnjo razpravo. Predlog za širitev ima tudi kolegica... Samo trenutek, kolega Hvalica, nato Nada Skuk. Kolega Hvalica ima besedo, da predlaga predlog za širitev.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. V poplavi zakonov, ki so na tem dnevnem redu, žal ne najdem predloga zakona, ki ga je sprejela vlada in ki je prepotreben in ki je prav evropski, ampak je še nekaj več. To je predlog zakona o sodelovanju s haaškim sodiščem. S tem, da mi nimamo tega na dnevnem redu, smo pravzaprav izenačeni, nič manj kot z ZRJ oziroma z Srbijo Miloševiča. Za mene je to absurd brez primere. Jaz se čudim, gospod predsednik, da to ni bilo dano na dnevni red, ker je to bilo enotno sprejeto na vladi. Torej gre za nujno zadevo, ki nas bo, bi rekel, evropsko ali pa nasprotno balkansko uvrstila. Hrvati so nas prehiteli, kot veste.
Lepo vas prosim, spoštovani kolegice in kolegi, to ni predvolilna zadeva, da to zaradi ugleda naše države damo na dnevni red in tudi prioritetno na takšen vrstni red, da bomo lahko ta zakon, ki je precej kratek in enostaven, obravnavali in sprejeli. Prosim, da predsednik državnega zbora da to na glasovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Ali lahko ponovite, kako se imenuje zakon?

IVO HVALICA: Žal nimam pred seboj točno... Ja, nimam pred seboj točno... Zdaj bom... Tu so mi napisali. Ne vem, ali je haaško sodišče. Oprostite! Ne vem, ali je pridevnik, ali je najprej. Zdaj bom prebral tako, kot bi bilo logično, da se imenuje. Predlog zakona o sodelovanju s sodiščem v Haagu. (Glasovi iz ozadja.) Draga Darja, takšnega sprenevedanja...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Samo trenutek, samo trenutek! Kolega Hvalica, prosim, da se dogovorimo. Jaz imam pred seboj predloge dodeljenih in vloženih predlogov zakonov in drugih aktov. Zakona s to vsebino ni. Če ste pa mislili tega, ki vam ga pa zdaj preberem, vas pa seveda nanj opozarjam. To pa je predlog zakona o predlaganju kandidatov za sodnike iz Republike Slovenije v mednarodna sodišča. Naslednji predlog za uvrstitev zakona na dnevni red oziroma dodatno točko ima kolegica Skukova. Kolegice Skukove ni. Ali je še kakšen predlog? Kolegica Beblerjeva, predlog za širitev. Prosim.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Samo v zvezi s tem. Jaz se nisem nič sprenevedala, ampak v Haagu, v kolikor vem, sta dve mednarodni sodišči. Jaz sem razumela, česar gospod Hvalica ni do konca povedal, da gre za kazensko sodišče v Haagu, ki je pristojno za sojenje zadev z območja bivše Jugoslavije. Če gre za to, naj tako formulira. Najbrž pa je treba točno vedeti, za kaj gre.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegica Beblerjeva, ali vi predlagate, da se ta točka uvrsti? (Glasovi iz ozadja.) Spoštovani kolegi! Osnovna norma je ta, da imaš predlog za širitev vsaj pred seboj. Kako naj mi odločamo, če ne vemo, za kaj gre. Lepo prosim. Imate svoj predlog? Prosim.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Če se spomnite, je državni zbor na zadnji seji pred parlamentarnimi počitnicami ob točki poslanska vprašanja in pobude sprejel konkretni sklep, da bo državni zbor na naslednji, takrat je bilo rečeno avgustovski, seji obravnaval problematiko diskriminatorne oziroma nediskriminatorne denacionalizacije. V zvezi s tem je pozneje, to je zdaj morda en teden nazaj, tudi komisija za privatizacijo in tako naprej, katere predsednik je gospod Rejc, sprejela tudi sklep o tem, da bo predlagala državnemu zboru, da se ta točka uvrsti na dnevni red in obravnava. Komisija je sprejela stališče v zvezi s tem, hkrati pa je tudi ponovno pozvala vlado, da zavzame stališča v zvezi s to problematiko. Se pravi, imamo sklep državnega zbora, da se to uvrsti na to sejo oziroma že na prejšnjo, pa ni bil realiziran, in imamo zdaj sklep komisije, matičnega delovnega telesa v državnem zboru. Zato jaz sprašuje, kako je mogoče, da ta točka ni prišla na dnevni red. Glede na to, da ni prišla, seveda predlagam, da pride. Kajti vemo, da gre za zelo aktualno problematiko, o kateri mora tudi državni zbor, kakor je bilo sklenjeno, zavzeti svoja stališča. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Beblerjeva. Res je, kar ste povedali. Tudi na seji kolegija smo se pogovarjali o obeh točkah, tako o odgovoru na vaše poslansko vprašanje kot tudi o odgovoru na vprašanje poslanca, kolega Jagodnika. Ko sem sam poskušal nekoliko krčiti točke dnevnega reda, ob dejstvu, da mislim, da za kolega Jagodnika vlada še ni pripravila odgovora, če se ne motim, medtem ko za vaš primer pa je gradivo pripravljeno, sem se potem sam odločil in nisem uvrstil nobene točke. Če vi predlagate širitev, so sedaj pogoji, da se državni zbor odloči o širitvi. Preprosto sem nekoliko krčil točke dnevnega reda, to je vse.
Torej, gremo v postopek. Kolegica Beblerjeva predlaga, da se dnevni red 55. izredne seje razširi s točko, ki se glasi: Razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanke Darje Lavtižar-Bebler v zvezi z nediskriminatorno denacionalizacijo. Podporo takemu stališču je pismeno podala tudi komisija, ki jo vodi kolega Rejc, ki smo ga tudi dobili.
Kolegica Beblerjeva je predlagala širitev točk in sedaj se odločamo o tej širitvi; besedo vam bom dal po tem. Predlagatelj širitve je kolegica Beblerjeva. Predstavnik sekretariata ne želi besede. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želite, predlagateljica, dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želite.)
Glasovali bomo torej o predlogu, da se današnja izredna seja razširi s točko, ki se glasi: Razprava o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje poslanke Darje Lavtižar-Bebler v zvezi z nediskriminatorno denacionalizacijo. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlog kolegice Beblerjeve? (3 od prisotnih kolegov so glasovali za, skupaj za 40 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet; državni zbor bo to točko dnevnega reda obravnaval, ko bo izčrpal obravnavo evropskih zakonov in tistih točk, ki so povezane do točke 19, torej po točki 19.
Kolega Hvalica ima dodaten predlog za širitev točk dnevnega reda.

IVO HVALICA: Gospod predsednik, predlog je isti, samo tokrat s točnim naslovom zakona: predlog zakona o sodelovanju z mednarodnim kazenskim sodiščem v Haagu. Obrazložitev sem podal pred tem. Vse polemike, ki so bile, jemljem za, bi rekel, neke vrste nizke udarce, ker ste vsi vedeli, za kaj gre, pred seboj pa nisem imel predloga zakona. Predlog zakona je bil poslan v državni zbor in bi moral jaz od vas dobiti točen naslov, ne pa da vam jaz to predlagam - meni ni bil dostavljen.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. Vsekakor bomo takoj preverili. Zakon, o katerem sem prej govoril, je bil poslan. Bomo preverili, ali je zakon poslan v državni zbor oziroma ali je bil tudi dodeljen, ali eventualno je bil postopek zaustavljen, če je bil vložen kakšen podoben zakon v proceduro. Preden bomo odločali o vašem predlogu, moramo dobiti te podatke. Širitev ima kolegica Skukova, nato kolega Pahor. Ko bomo o tem razpravljali, se oglasi kolega Pahor v imenu poslanske skupine. Če se bomo sploh odločali, da gremo v širitev. Predlog širitve predloga kolegica Skukova.

NADA SKUK: Hvala za besedo. Verjamem, da se boste strinjali z menoj, da je razlog po sklicu za moj predlog nastal, ker ko sem pregledovala dnevni red, sem ugotovila, da zakona o spremembi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ni na dnevnem redu. To, kot veste, je bil sklep državnega zbora, in sicer na seji pred počitnicami, da vlada pripravi na podlagi predlogov poslancev, ki smo jih uvrščali v zakon o tako imenovani azbestni zakon, o spremembah pokojninskega zakona. Takrat je bil sklenjen kompromis, da umaknemo predloge in da vlada pripravi nov predlog. Kot vidim, ga vlada ni vložila, jaz sem skušala tudi zdajle še preveriti, če je mogoče vlada vložila ta zakon. Predlagatelji smo na vprašanje vlade odgovorili, dali pripombe in ne vidim razloga, zakaj ministrstvo za delo tega zakona ni vložilo.
Zato predlagam, ker mi je res veliko do tega, da se napaka v zakonu popravi, da se odpravijo razlike, ki so bile povzročene z napačnim izračunom za osnovo za obračunavanje prispevkov, kot tudi napaka, ki je bila storjena, da se ni dalo prehodnega obdobja za kmete, za izvzem iz zavarovanja. Zato predlagam, da državni zbor uvrsti na dnevni red zakon gospoda Janeza Kopača, ki je pač na vrsti pred zakonom, katerega prvopodpisana sem sama in bi ga lahko z dopolnili, kot so v skladu s sklepom državnega zbora, dopolnili in bi rešili to zadevo pred koncem mandata.
Jaz sem pred počitnicami, če se spomnite, opozorila kolege, da se mi ne zdi verjetno, da to septembra rešimo. To je pa za mene velika neodgovornost državnega zbora do podjetnikov in do kmetov, da smo jim v bistvu obljubili, sprejeli sklep, zdaj pa tega ne bomo izvršili.
Kot vemo, po volitvah spet traja nekaj časa, da se oblikuje vlada in da se stvari normalizirajo, da začne normalno funkcionirati državni zbor. Do takrat pa bo preteklo že tudi proračunsko obdobje oziroma nastopilo novo leto in nepopravljiva škoda pri obračunavanju prispevkov bo storjena.
S tem so dvakrat prizadeti podjetniki in kmetje in pa tudi prizadeta je državna blagajna, ker kot sem takrat opozorila, se podjetniki preregistrirajo v družbe in s tem plačujejo manjše prispevke, kot jih je blagajna vkalkulirala, da jih bo sprejemala.
Zato predlagam, da uvrstimo zakon gospoda Kopača in da te stvari uredimo še na tej seji. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegica Skukova. Spomnili se boste kolegi, na naši zadnji seji, še v naši stari plenarni dvorani, smo sprejeli proceduralni sklep oziroma sklep, v katerem je bilo jasno rečeno, da naj vlada do prve avgustovske oziroma zadnje avgustovske seje pripravi spremembe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v te zakone vgradi rešitve kolega Kopača in kolegice Skukove in zakon pripravi po skrajšanem postopku. Ker vlada do prejšnje seje tega ni naredila, sem v pisni obliki ponovno pozval vlado oziroma predsednika vlade. Mislim, da ste ta moj dopis dobili vodje poslanskih skupin. Ugotavljam, da vlada do danes ni vložila predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju po skrajšanem postopku. Tudi če bi ga vložila po skrajšanem postopku, bi bilo potrebno, da se do postopka opredeli matično delovno telo. Glede na sklep na eni od zadnjih sej, pa sedaj so iz korektnosti do našega sklepa razlogi, da odločamo o predlogu, kot ga je podala kolegica Skukova, torej da današnjo izredno sejo razširimo s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - hitri postopek. Predlagatelj pa je kolega Kopač. Mislim, da bi bil ta postopek korekten, v skladu z našim sklepom, res pa je, da vlada ni izpolnila našega sklepa. Jaz več kot dopis in apel, naj vlada pripravi predlog zakona, več nisem mogel storiti. (Glasovi iz ozadja.) Še zadnji postopek...
Kolegica Skukova, predlog zakona, ki ga predlaga kolega Kopač, je po skrajšanem postopku. To pomeni, da pri sprejemanju dnevnega reda ni formalnih poslovniških pogojev, da odločamo o širitvi, ker se do skrajšanega postopka ni opredelilo matično delovno telo. Ampak to ni krivda matičnega delovnega telesa, da ne bo nesporazuma. Ali je še kakšen predlog za širitev? (Glasovi iz ozadja.) Proceduralni predlog. Prosim.

MAJDA-ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Namreč, sprašujem, na dnevnem redu je šele kot 24. točka predlog zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih - druga obravnava. Mi smo pri tem zakonu v drugi obravnavi praktično prišli do polovice. Sprašujem, kaj se bo zgodilo, če v tem mandatu ne bomo uspeli dokončati drugo obravnavo. Kaj se v takem primeru zgodi z zakonom v novem mandatu?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vprašanje je vsekakor na mestu. Kot smo se danes dogovarjali z vodji poslanskih skupin, smo se dogovorili tudi o tem, da bomo poskušali sprejeti tudi realni vrstni red obravnav točk dnevnega reda. Sam bom tudi predlagal, morda jutri ali pojutrišnjem, da bi storili vse, da ta točka ne bi ostala sprejeta na pol v okviru druge obravnave. Tukaj bomo skupaj sprejeli to odločitev. Mislim tudi, da v smislu predloga kolege Hvalice, da pustimo naši naslednji ekipi, našim kolegom, ki nas bodo nadomestili, točke vendarle pripravljene na tak način, da bodo lahko zelo hitro nadaljevali z delom. Če je obravnava med samim postopkom, je to silno nenavadna rešitev. Apeliram torej na razumevanje, da bi lahko to točko dokončali v okviru druge obravnave.

MAJDA-ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Imam še podvprašanje. Ali lahko sekretariat odgovori, kaj bi se zgodilo v tem primeru, če nam to ne bi uspelo?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na to vprašanje bomo dobili odgovor v nadaljevanju seje.

MAJDA-ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlog za širitev ima kolega Jagodnik.

JOŽEF JAGODNIK: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Na zadnji seji v prejšnji dvorani smo sprejeli tudi sklep o razpravi o problematiki prostocarinskih prodajaln. Vi ste danes že omenili in potem sem vas posebej vprašal, ali je prišel odgovor vlade ali ne. Nisem dobro razumel. Rekli ste, da tega odgovora vlade ni.
To je seveda nepopisna ignoranca in predlagam, da državni zbor sprejme naslednjo točko dnevnega reda, tudi v sklic te seje, 55. seje, razprava o stanju pred nameravanim zaprtjem prostocarinskih prodajaln. Sprašujem in vztrajam pri tem zaradi strokovne in zainteresirane javnosti, kajti neodpiranje problema pomeni pristajanje na "status quo", to pa seveda ne rešuje aktualnega položaja in povzroča gospodarsko škodo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jagodnik, prej sem bil v svoji razlagi nekoliko površen. Ta točka je take narave, da državni zbor razpravlja o odgovoru vlade, ki ga poda, ko se točka postavi na sami seji. Formalni pogoji so bili tu izpolnjeni. Matično delovno telo pa še ni obravnavalo, da bi pripravilo gradivo za obravnavo na naši seji. Vendar to niso razlogi in se lahko odločamo, da tudi to točko uvrstimo na dnevni red. Kot sem rekel, pa bodimo realni: vedno več, kot jih je, vemo, kakšna bo potem njihova realna možnost, da bodo obravnavane.
Ali vztrajate, kljub temu pojasnilu, ki sem ga dal, da se točka o odgovoru vlade na vaše poslansko vprašanje uvrsti na to sejo? Kolega Jagodnik predlaga, da se današnja izredna seja razširi z razpravo o odgovoru vlade Republike Slovenije na poslansko vprašanje Jožefa Jagodnika o problematiki prostocarinskih prodajaln.
Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog kolega Jagodnika. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlog kolega Jagodnika? (36 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je točka uvrščena na dnevni red v istem sklopu kot točka, ki jo je predlagala kolegica Beblerjeva.
Še enkrat smo pregledali seznam zakonov - gre za predlog kolega Hvalice. Zakon se glasi: predlog zakona o sodelovanju med Republiko Slovenijo in mednarodnim kazenskim sodiščem za nekdanjo Jugoslavijo ter mednarodnim kazenskim sodiščem za Ruando, hitri postopek. Zakon je bil vložen v proceduro 1.8.2000 (EPA-1272/II). V vseh gradivih, ki smo jih dobivali s strani vlade, v vseh stališčih poslanskih skupin in vodij poslanskih skupin in tudi prisotnih predstavnikov na seji kolegija nisem nikoli slišal s strani kvalificiranih predlagateljev, da bi kdorkoli omenjal ta zakon. Torej, ne vem, od kod vam ta predlog, da sedaj na tem mestu predlagate širitev. Ampak če je formalno predlagan, se lahko do njega izjasnimo, vendar resnično, če gremo v smeri dogovora, ta točka dnevnega reda ni bila dogovorjena na nobenem sestanku, ne s strani predstavnikov vlade in ne vodij poslanskih skupin. Tu se postavlja tudi vprašanje, kateri so razlogi, ki so nastali po sklicu izredne seje, da bi to točko uvrstili na to izredno sejo državnega zbora - sam jih ne vidim. Ali je še kakšen predlog za širitev? Imate dodaten predlog za širitev? Sem vam že dal odgovor, da ni razlogov, ki so po poslovniku, da bi širili izredno sejo s to točko dnevnega reda. Sam sem ocenil da jih ni. Imate proceduralni predlog? Ali kolegica Beblerjeva nasprotujete moji razlagi? Po poslovniku vam ne morem dati besede. Jaz sem se odločil, da ne bomo s to točko širili dnevnega reda.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: .../Ni vklopljena, se ne razume./ Če gospod Hvalica vztraja pri tem predlogu, jaz imam pa resne argumente iz več plati, tudi navsezadnje s plati predsednice odbora za notranjo politiko in pravosodje, zakaj temu nasprotujem.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sedaj vam ne morem dati besede, da bi to utemeljila.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Okej, potem pa ne. Potem pa ostanimo takole v nevednosti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali je še kakšen predlog za širitev? (Ne.) Prehajamo na odločanje po hitrih oziroma skrajšanih postopkih.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o industrijski lastnini. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Matično delovno telo? Sekretariat? Poslanske skupine? Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog, da se zakon o industrijski lastnini sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu za sprejem zakona po hitrem postopku.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvi zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Poslanske skupine? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvi zakona o planiranju in urejanju prostora v prehodnem obdobju po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu za hitri postopek.
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic, d.d., iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci-Hodoš-državna meja. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani hitri postopek? (50 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za hitri postopek sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo ne podpira sprejema predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Kolega Kopač, ne želite?

MAG. JANEZ KOPAČ: Ja, odbor se pač ni strinjal z vsebino zakona oziroma je nasprotoval zakonu v celoti, zato je konsistentno sam s seboj tudi predlagal, da se ga ne sprejme po hitrem postopku. Če pa bo obravnavan po hitrem postopku, potem še vedno ostane v veljavi odborov predlog, da se ga ne sprejme.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ni razprave.
Na glasovanje dajem predlog zakona, da se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za hitri postopek? (41 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za hitri postopek sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se ta zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujmo o predlogu za hitri postopek.
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za hitri postopek sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog pomorskega zakonika. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne.) Matično delovno telo? Sekretariat? Poslanske skupine? Ker ne želi nihče razpravljati, dajem na glasovanje predlog, da se pomorski zakonik sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujmo o predlogu za hitri postopek.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za hitri postopek sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o fitofarmacevtskih sredstvih. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? Matično delovno telo? Sekretariat? Poslanske skupine? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Glasujemo o predlogu za hitri postopek.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Jožefom Zimškom je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? Sekretariat? Predstavniki vlade? Poslanske skupine? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu za hitri postopek.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Zbor bo v zvezi z 37. točko dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, obravnaval zadeve, ki mu jih bo predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve med to sejo. Upam, da bomo dobili veliko gradiva. S sklicem seje dne 12.9. ste bili obveščeni, da lahko na podlagi 190. in 197. člena poslovnika državnega zbora k 29., 12., 13., 14., 20., 21. in 31. točki dnevnega reda kvalificirani predlagatelji vlagajo amandmaje do začetka obravnave posamezne točke na seji zbora.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti s sprejetimi dopolnitvami in spremembami. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem dnevnem redu v celoti.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 55. izredne seje državnega zbora sprejet.
Državni zbor bo 36. točko, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, opravil danes v popoldanskem delu zasedanja s pričetkom ob 14.30. Na prva tri vprašanja, na katera bo oziroma bi odgovarjal dr. Andrej Bajuk, danes ne bodo mogli dobiti odgovora, ker je danes predsednik vlade na službeni obveznosti v tujini. Ko bomo dobili odgovor, kdaj bo predsednik vlade prisoten, se bomo dogovorili, kdaj bodo v nadaljevanju te seje, ta prva tri poslanska vprašanja tudi postavljena. Med popoldanskim nadaljevanjem seje. Obvestil bi vas rad, spoštovane kolegice in kolegi, da bi ob zaključku mandata državnega zbora Republike Slovenije, mandatnega obdobja 1996-2000 želeli organizirati skupinsko fotografiranje poslank in poslancev. To se bo zgodilo jutri zjutraj, ob 9.45 uri, pred avlo male dvorane na Šubičevi 4, po vsej verjetnosti na stopnicah, kjer smo se fotografirali pred štirimi leti, če se spomnite, kolegi iz prejšnjega mandata. Če bo prišlo do kakršnekoli spremembe, vas bomo obvestili. Kolegice in kolegi, predlogi so bili tudi za petek, vendar so se nekateri kolegi za petek že opravičili. Razmišljali smo, da je najboljši termin jutri dopoldne. Prosim, da mi ne skačete v besedo.
Danes smo se na delovnem pogovoru z vodji poslanskih skupin tudi dogovorili, da bi od predlaganih točk dnevnega reda - rečeno mi je bilo, da sem kot sklicatelj dokaj dobro zadel vrstni red, kajti ni možno, da je istočasno več točk na prvem mestu - da bi pa dve točki prestavili nekoliko višje. Točko 30, to je predlog zakona o nacionalni stanovanjski varčevalni shemi, hitri postopek, in točko 29, predlog zakona o posebnih pravicah italijanske in madžarske narodne skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, druga obravnava, bi obravnavali za točko 19. Dogovorili smo se, da do točke 19 ne bi spreminjali vrstnega reda, kajti najprej so ratifikacije, nato so zakoni EU, tehnični zakoni, in nato sta dve ali tri točke dnevnega reda, ki so zelo pomembne za javne finance in za delovanje javnih financ v naslednjih mesecih. Nato sledi še zakon o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki, nato pa bi uvrstili ti dve točki dnevnega reda in tudi nekatere točke, s katerimi smo danes razširili dnevni red. Ko boste dobili čistopis, bi bil tak predlog obravnave po tem vrstnem redu tudi zapisan.
Sedaj bomo prešli na 1. točko dnevnega reda, to je na predlog zakona o ratifikaciji sporazuma o nedovoljenem prometu po morju. Pred tem pa vidim še dva proceduralna predloga. Prvega ima kolegica Zbačnikova, nato kolega Janc.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Preden daste čistopis, bi prosila, da dobimo pismeni odgovor sekretariata, kaj se zgodi v primeru, če zakon, ki je v drugem branju, ni končan in se ga prenese v naslednji mandat. Dobro veste, da mislim na zakon o starševstvu, ki smo ga obravnavali do polovice. In kaj se zgodi v primeru - prosim za pismeni odgovor sekretariata - če ta točka ne bo v tem mandatu končana v drugem branju? Če pripravljate čistopis, prosimo, da dobimo poslanci odgovor sekretariata.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Zbačnikova. Za proceduralna vprašanja ni pooblaščen sekretariat, pač pa drugo delovno telo državnega zbora. Na sami seji taka vprašanja tolmači predsednik oziroma predsedujoči. Vi ste že prej postavljali tako vprašanje. Po prvih posvetih, ki sem jih dobil, je seveda status povsem enak. Naslednji mandat pač nadaljujejo z obravnavo predloga zakona v postopku, kjer je pač zaključil. Ne glede na to bom sam pridobil še dodatna mnenja in vas bom tudi o tem vprašanju seznanil. Pričakujem pa razumevanje, da bi v naslednjih dveh dneh in pol našli nekaj ur dela. Obveščen sem, da so bolj občutljivi amandmaji že bili, o njih je že bilo odločeno, da bi poskušali tudi to točko zaključiti v okviru druge obravnave. Proceduralni predlog, kolega Janc.

BRANKO JANC: Gospod predsednik! Mislim, da ste predlagali, da bi za 19. točko, torej pred predlog zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, da bi uvrstili kar nekaj točk dnevnega reda. Jaz se seveda s takim predlogom ne strinjam, ker mislim, da je potrebno ta zakon prednostno obravnavati. Jaz mislim, da je le predolgo v proceduri in da je prav, da tudi na tej zadnji seji nekako ta zakon dokončno sprejmemo v tretji obravnavi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Janc. Vrsto telegramov, faksov in drugih dopisov smo v teh dnevih prejeli. Jaz sem prepričan mi vsi poslanski kolegi ter tudi sam, vodje poslanskih skupin, mi smo se o tem vprašanju na delovnem pogovoru pogovarjali, dogovarjali. Bil je tak predlog in to nikakor ne pomeni, da smo s tem zelo pomembno točko dnevnega reda, to je predlog zakona o skladu za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja umaknili na neko mesto, kar bi pomenilo, da ta točka ne bo obravnavana. Predlagam samo to, da se dogovorimo, da do 19. točke ne spreminjamo. Če imate predlog, da gre to takoj po 19. točki, se bomo o tem odločali z glasovanjem. Če imate tak predlog, se bomo o tem odločali z glasovanjem.
Proceduralni predlog, kolega Feri Horvat, nato kolega Mežan.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! V zvezi z dnevnim redom je podobna situacija, kot jo je omenila kolegica dr. Zbačnikova. Namreč, da smo začeli obravnavo enega zakona, pa je ne bomo končali, je tudi 32. točka - predlog zakona o računskem sodišču. Jaz sem realist in ne forsiram, da bi ga uvrščali naprej ali da bi ga premikali, ampak bi imel en mehkejši predlog, ki je sicer lahko bolj izraz dobre volje tega državnega zbora, ker je dejansko njegov dolg, ker ne bo končal obravnave te točke zaradi domačih potreb, seveda pa tudi, ker je to obveza do Evropske unije, zato bi predlagal, če je možno, da državni zbor ali pa predsednik državnega zbora predlaga naslednjem sestavu državnega zbora, da nekatere od teh točk prednostno obravnava v začetku mandata. Seveda bo on o tem odločali, tako da vem, da ga to ne more zavezovati, ampak vseeno mislim, da ni odveč, da morda na to opozorimo oziroma da to predlagamo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Feri Horvat. Vaš predlog je delno podoben predlogu kolega Hvalice. Jaz bom o njem zelo resno razmislil.
Proceduralni predlog kolega Mežana.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Imam proceduralni predlog, ki ga bom povedal na koncu. V ponedeljek, ko smo imeli kolegij predsednika državnega zbora, smo se pogovarjali tudi o morebitnih prioritetah na tej izredni seji državnega zbora. In naš pogovor, naš razgovor, mislim, da ste celo vi sami predlagali to, je tako, da bi takoj za EU zakoni, takoj za EU zakoni, obravnavali tudi poročila preiskovalnih komisij.
Najbrž ni potrebno posebej utemeljevati zakaj. Mislim, da vendarle bi morali tudi vi kot predsednik skrbeti, da nekatera poročila vendarle uspemo sprejeti še v tem mandatu. Zato konkretno, imam konkreten proceduralni predlog, da poročila komisij obravnavamo takoj za EU zakoni. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaš predlog je zelo blizu realizacije, če pogledate, samo dve točki sta vmes po vrstnem redu. Dve točki sta vezani na javne finance v državi, vse ostale točke so tudi v paketu EU zakonov. Ne vem, edino če bi, tudi starševsko varstvo in družinski prejemki so EU, fitofarmacevtski so EU, pomorski zakonik je EU, letalstvo je EU, sklad za poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja, ta ni EU, in azbestna proizvodnja, tudi ni EU. Prosim, da bi počasi poskušali preiti na nekatere ratifikacije, če imate predloge, da se potem delovno dogovorimo. Kolegica Zbačnikova.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Imam proceduralni predlog, da se nacionalna varčevalna shema uvrsti takoj za skladom za poplačilo odškodnine žrtvam, kajti ta sklad je nujen. Mi imamo že vsaj tri zakone sprejete, ki čakajo, da se ta sklad sprejme, da se lahko zakoni, ki so bili že sprejeti in so vezani na ta zakon, lahko realizirajo. Mislim, da je to naš dolg in je naša sramota in to moramo narediti. Potem pa še starševstvo, skupaj potem z nacionalno shemo, kar spada skupaj v družinsko politiko. Zato predlagam, da nacionalni program varčevalne sheme gre za sklad in za zakonom o starševstvu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz bom zdaj počasi te razprave zaključil, ker sicer boste drugi določali vrstni red sklica. Jaz mislim, da sem večinoma upošteval in da sem bil tukaj maksimalno, kako bi rekel, razumljiv, razumevajoč za različne interese. V celoti vseh nisem uspel uveljaviti. Povedal sem, da tudi vprašanje glede zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih je tako, da bi moral najti način v okviru naslednjih dveh dneh in pol, da ga obravnavamo. To razpravo zaključujem.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O NEDOVOLJENEM PROMETU PO MORJU ZA IZVAJANJE 17. ČLENA KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV ZOPER NEZAKONIT PROMET MAMIL IN PSIHOTOPNIH SNOVI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Prej sem ga videl med nami, zdaj ga ni. Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, če poda stališče do vseh vloženih predlogov zakonov glede ratifikacij. Kolega Kacin.

JELKO KACIN: Hvala za besedo gospod predsednik. Odbor za mednarodne odnose je obravnaval vse zakone in jih je podprl, zato tudi predlaga državnemu zboru, da jih sprejme. Ob tem pa bi želel izkoristiti to priložnost, gospod predsednik, da rečem nekaj besed o delu odbora za mednarodne odnose, ki je doslej končal že 142 rednih sej v tem mandatu. 143. korespondenčna seja ta hip še poteka, imeli pa smo tudi dve izredni seji. Od tega je bilo 39 sej korespondenčnih, 38 pa zaprtih za javnost.
Rad bi poudaril, da je to največje delovno telo državnega zbora, 28 poslank in poslancev, skoraj ena tretjina državnega zbora. Ob koncu bi se rad vsem članicam in članom odbora zahvalil za sodelovanje, posebej pa še tistim, ki so se prav nedavno vrnili in obogatili delo tega odbora. Hvala lepa, gospod predsednik.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kacin. Kolega Kacin, morda bodo tudi drugi predsedniki delovnih teles na ta način nastopili, ko bodo dobili besedo. Točki 8 in 9 sta točki, ki še potekata na korespondenčni seji. Je tako? Hvala.
Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želite.) Ni razprave, zato prehajamo na odločanje.
Ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Prosim, kolegi, imamo možnost, da sedaj ratificiramo nekaj mednarodnih pogodb. (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost. (41 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Sejo bomo nadaljevali ob 14.30 uri s točko poslanska vprašanja in pobude.

(Seja je bila prekinjena ob 12.50 uri in se je nadaljevala ob 14.41 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo s popoldanskim delom. Prosim, da se posedete po dvorani in da utihnete. Dodatno opravičeni za nadaljevanje 55. izredne seje: za ves dan dr. Ciril Ribičič, dr. Franc Zagožen, mag. Franc Žnidaršič in Jurij Malovrh; za začetek popoldanskega dela Andrej Gerenčer, za popoldanski del seje Miroslav Luci, Jožef Jerovšek, Andrej Fabjan, Franci Rokavec in do 17. ure Janez Kramberger.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Bomo ponovili, ker je prišlo do manjših tehničnih težav.
Prosim, kolega Potrč, pojdite še po svojo kartico v tem času, tudi kolega Jagodnik, in mislim, da naši... Prosim, kolegi in kolegice, preden bomo ugotovili prisotnost, bi rad pojasnil, da bo točka, ki jo sedaj pričenjamo, to so poslanska vprašanja in pobude, ob dejstvu, da so naši prostori nekoliko manjši, da pa je vendarle točka pripravljena, predstavniki vlade imajo seznam poslanskih vprašanj, imamo tudi seznam pobud, vprašanj, tako da okvirno lahko 5 ministrstev pričakuje, s katerega področja bo posamezno vprašanje, tako da bodo lahko ministri oziroma državni sekretarji tukaj prisotni in odgovorili na vprašanje. Če se bo pa zgodilo, da je minister ali državni sekretar v sosednjem prostoru, pa bomo zanesljivo omogočili, da bo na vprašanje tudi odgovoril. Danes bomo to točko nadaljevali do izteka, to se pravi, dokler ne bodo izčrpana vsa poslanska vprašanja in odgovori. Jutri začnemo sejo ob 10. uri dopoldne, potekala bo do 18. ure z običajnim odmorom, v petek pa bo državni zbor zasedal do 14. ure in nato bo seja tudi zaključena.
Še nismo sklepčni. Zaradi neodložljivih obveznosti se minister za malo gospodarstvo in turizem danes ne bo mogel udeležiti obravnavane točke dnevnega reda: pobude, vprašanja poslank in poslancev na 55. izredni seji. Ministra za finance, Zvonka Ivanušiča bosta danes pri tej točki zastopala dr. Rasto Hartman, državni sekretar in Romana Logar, državna sekretarka v resorju za finance.
Opravičuje se minister za zunanje zadeve, Alojz Peterle, njega bo danes zastopal pri tej točki dnevnega reda državni sekretar Zorko Pelikan.
Kot sem vam prej že sporočil, je predsednik vlade danes službeno zadržan. Jutri zjutraj, do nadaljevanja seje, pa vam bomo lahko povedali, kdaj se bodo opravila prva tri poslanska vprašanja, na katera bo tudi odgovoril predsednik vlade. Danes popoldne, žal, odgovora na to vprašanje ni bilo možno dobiti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Ugotavljam, da je državni zbor sklepčen in lahko odloča.

V skladu s poslovnikom bomo sedaj prešli na 36. TOČKO DNEVNEGA REDA. Na prva tri vprašanja, to so vprašanja Boruta Pahorja, poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov, vprašanje mag. Janeza Kopača, Liberalna demokracija Slovenije, in poslansko vprašanje Zorana Lešnika, poslanska skupina DeSUS, na ta tri vprašanja bo v nadaljevanju te seje odgovoril predsednik vlade. Tako bomo zdaj nadaljevali v skladu s prijavami. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da bo njegova vsebina jasno razvidna. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute, ministrov odgovor pa praviloma ne več kot 10 minut, pa morda res manj kot 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca pa ne sme trajati več kot 2 minuti. Proceduralno vprašanje? Predlog? Kolega Avšič, prosim.

JOŽE AVŠIČ: Moj proceduralni predlog se nanaša na neodgovorjena vprašanja s prejšnje tovrstne točke ali pa predzadnje. Med kolegi sem ugotovil, da tudi nekateri drugi niso dobili odgovorov na vprašanje. Sam ga nisem dobil na zastavljeno vprašanje v zvezi z dirigiranjem zgornjega zračnega prostora Avstriji, kot se je govorilo tudi v medijih, in so bile informacije iz strokovnih krogov. Tega vprašanja ni. Želel bi, gospod predsednik, da glasujemo, čeprav verjetno niti ne bi bilo treba, ker poslovnik natančno določa, da mora vlada odgovoriti na vprašanje med eno in drugo sejo. Če je pa treba, pa odločimo o tem, da na neodgovorjeno vprašanje s prejšnjih sej dobimo odgovore do petka, ko zadnjič zasedamo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Avšič. Najverjetneje na ta način ne moremo nekoga prisiliti, da da odgovor. V parlamentarni demokraciji vemo, kakšna je pot, če nekdo nečesa ne stori v razmerju med izvršilno in zakonodajno vejo oblasti. To je interpelacija o delu in odgovornosti tistega, ki tega ni storil. Predlagam, da če ste tukaj med nami prisotni in ste se prijavili, dajte tudi eventualno poslansko vprašanje ponoviti, da boste danes dobili tukaj odgovora. Nikogar ne moremo k ničemur prisiliti, kolegi. Nikogar. Na ta način ne morem nadaljevati in vam ne dajem več besede. Besedo ima Maria Pozsonec. Postavila bo poslansko vprašanje. Prosim.

MARIA POZSONEC: Lep pozdrav! Spoštovani! Sprašujem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: Zakaj mora upravičenec do kmečke pokojnine prodati ali prepisati svojo zemljo, preden dobi to pokojnino? Po mojem mnenju je to protiustavno. V naši državi ima namreč vsakdo pravico imeti zemljo in druge materialne dobrine. Po kakšni logiki je torej ne bi smeli imeti tudi kmetje?
Prav tako sprašujem Vlado Republike Slovenije: Zakaj tarife za plačevanje dimnikarskih storitev niso enotne? Dogaja se namreč, da se cene v le-teh na območju nekaj kilometrov pri različnih dimnikarskih mojstrih precej razlikujejo. Zato dajem pobudo, da se cene dimnikarskih storitev poenotijo.
Tretjič. Sprašujem Vlado Republike Slovenije: V kolikih primerih je bil odpisan dolg iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja na podlagi zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju oziroma akta skupščine Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje?
In zadnjič, vprašala bi tudi - in tu me zanima točna številka - kolikokrat imate pri ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano registrirano, da sem postavila poslansko vprašanje v zvezi z ostarelimi kmeti, ki ne morejo plačati prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje.../Snemanje prekinjeno./

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prijavite se.

MARIA POZSONEC: /Snemanje prekinjeno - govorila je brez mikrofona./... pa je bilo vse brez uspeha in ste tako ignorirali institut poslanskih vprašanj. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Maria Pozsonec. Preden dam besedo gospodu ministru Smrkolju, sem dolžan, ker izgleda, da nam tehnika ne bo omogočila, da veste, kakšen je vrstni red. Bom prebral: za Mario Pozsonec nastopi Sašo Peče, nato Ciril Pucko, Janez Mežan, Miran Potrč, Zmago Jelinčič, Branko Janc in Ivo Hvalica. Potem pa bom v naslednji rundi zopet prebral, tako da se boste lahko pripravili na svoja poslanska vprašanja. Besedo dajem ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospodu Cirilu Smrkolju.

CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav, gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci! Prav hitro bi šel skozi vprašanja.
Na vaše prvo vprašanje, zakaj morajo prejemniki kmečkih pokojnin prej prodati zemljo, preden dobijo pokojnine - to ni ravno točno. V skladu z zakonom, ki ga je sprejel ta parlament - zakonom o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - je bila dana naloga našemu ministrstvu, da pripravimo pravilnik v primeru pridobivanja pravic iz naslova pokojninskega in invalidskega zavarovanja. V tem pravilniku, ki je bil pripravljen na podlagi zakona, je zapisano tako, da predajo v najem dediču, lahko dajo v najem, lahko tudi odprodajo; več variant je, ampak takšne pogoje ste poslanci sprejeli v zakonu samem.
Drugo, koliko ljudi je bilo na podlagi - verjetno tu mislite - sprejetega zakona o suši... /Poslanka odgovarja iz klopi./ Glejte, potem je tu malo nesporazuma. Kar se tiče odpisa terjatev, ni pristojno naše ministrstvo, ampak je to ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, in seveda, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki je tudi dolžan pripraviti kriterije. Zakon to omogoča, seveda v primeru, če so za to vzroki.
In to vprašanje, po katerem me sprašujete, ste nam že večkrat zastavili, mi smo tudi nanj odgovorili. To vprašanje je bilo zastavljeno: petkrat leta 2000, štirikrat leta 1999, enkrat leta 1998, vendar tudi v pismenem odgovoru smo vam jasno povedali, da ni v pristojnosti našega ministrstva, da bi pripravilo predloge za odpis teh obveznosti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Na vprašanje bo odgovoril tudi državni sekretar mag. Strmšnik.

MAG. IGOR STRMČNIK: Lepo pozdravljeni. Tretje vprašanje gospe Pozsončeve. Torej dimnikarske storitve in vprašanje o enotnih cenah po občinah.
Dimnikarske storitve so gospodarska služba. In do leta 1997 so se oblikovale skladno z uredbo o načinu oblikovanja cen pogrebnih in dimnikarskih storitev. Takrat pa so bile pristojnosti prenesene na lokalno raven. Se pravi, da Vlada Republike Slovenije nima več instrumentarija, s katerim bi lahko zagotovila enake cene po različnih lokalnih skupnostih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Poslansko vprašanje postavlja kolega Peče.

SAŠO PEČE: Spoštovani prisotni. 20.3.2000, torej letos je bila podpisana pogodba o sodelovanju pri izgradnji novega doma za starostnike in starostnice v mestni občini Maribor in na drugi strani z ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve; s tem tudi postavljam vprašanje temu ministrstvu.
Kljub pogodbenim in dogovorjenim obveznostim med Mestno občino Maribor in Ministrstvom za delo, družino in socialne zadeve se je začetek gradnje kljub določbam, kljub fiksnim datumom zavlekel oziroma sploh še ni pričel. Skratka, prestavil v neko nedifinirano prihodnost. Iz pogodbene obveznosti, sklenjene med tema dvema partnerjema, izhajajo kot osnovne aktivnosti za pričetek izgradnje predvsem razpis za izbor investicijskega inženiringa, imenovanje vodje javnega naročila in strokovne komisije za izvedbo postopka javnega razpisa, kar že samo po sebi pomeni, da so to osnovne aktivnosti, ki morajo biti izvedene še pred samim fizičnim začetkom. To seveda ni bilo narejeno s strani ministrstva, zato se investicija za gradnjo novega doma za starostnike že znašla v situaciji, ko je navkljub določenim finančnim sredstvom v proračunu za leto 2000 v višini 490 tisoč prišla do tiste meje, da se bodo ta sredstva prerazporedila drugam in s tem zopet mestna občina Maribor in pa problematika starostnikov prišel v prihodnje obdobje.
Zato dajem pobudo Vladi Republike Slovenije in omenjenemu ministru, da začno izpolnjevati pogodbene obveznosti.
Postavljam pa še vprašanje: Zakaj Vlada Republike Slovenije na tem področju zanemarja vprašanje starostnikov?
Druga, krajša zadeva je pobuda, in sicer pobud, da se Mestno občino Maribor vključi v pripravo finančnega načrta za naslednja leta s področja kulture, in sicer konkretno za SNG Maribor, kar je že nekaj let osnovno vprašanje. Pri tem se lokalna skupnost, mestna občina Maribor, striktno izpušča iz dogovora oziroma v dogovorih lahko sodeluje samo kot pasivni partner, torej brez pravic.
In pa tretja zadeva: Vprašanje Vladi Republike Slovenije. Kateri so bili kriteriji pri postopkih vračanja grada Betnava oziroma kompleksa Betnava, prav tako na področju Maribora?
Tu me zanima poleg teh kriterijev še: Ali so bili oziroma kdo je v zahtevku opredeljen kot lastnik (kajti zgodovinska dejstva in pravno lastništvo se je menjavalo iz leta v leto) in katero je zdaj to lastništvo, ki so ga vzeli kot normativ za vračanje oziroma za izvedbo postopka denacionalizacije?
Dalje: Ali je bila v postopku upoštevana tudi listina, podpisana s strani Rimskokatoliške cerkve in takratne občine mesta Maribor, o prenosu oziroma odpovedi pravice nad lastništvom v zameno za financiranje nekaterih drugih sakralnih objektov, za opremo knjižnic na področju škofije v Mariboru oziroma z zamenjavo za lokacijsko dokumentacijo in druge zadeve?
Skratka, dokument je bil podpisan z obeh strani z namenom, da se potem končno zgodba o Betnavi konča.
Ali so bili ti kriteriji upoštevani? Hvala za odgovor.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Peče. Prosim za odgovore. Prvo vprašanje se je nanašalo na resor za delo, družino in socialno politiko. Kdo bo odgovoril? Državni sekretar. Prosim, če poveste...

MARKO ŠTROVS: Ali lahko prosim za dovoljenje, da odgovorimo pisno?

SAŠO PEČE: Sam bi vas pa vprašal, v kolikem času boste pa odgovorili?

MARKO ŠTROVS: Še med tem zasedanjem, na vsak način. Na vsak način med tem zasedanjem državnega zbora.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na drugo vprašanje prosim odgovor. Drugo vprašanje se je dotikalo teme...

SAŠO PEČE: SNG Maribor.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je resor za kulturo. Tretje vprašanje se je dotikalo vprašanja denacionalizacije. Doktor Jerovšek? /Govori brez vključenega mikrofona./ Tudi to je pokrivalo resor za kulturo. Prosil bi, da bi se nam pridružili tudi predstavniki resorja za kulturo. Je kdo med nami? Državni sekretar ali minister? Prihaja državni sekretar, Silvester Gabršček. Prosim... Ali ste slišali vprašanje? Ali zunaj ne dela zvočnik? /Glas iz ozadja./ No, to je pa ta tehnična težava. Če ne bo teh komunikacij, potem bomo morali ponavljati vprašanja. Vprašanje, ki je vezano na vrnitev Betnave, je bilo... - zdaj ga bom jaz povzel: kateri so bili kriteriji, ki so vodili vlado pri tej odločitvi? Priznam pa, da v celoti nisem razumel vašega drugega vprašanja, ki je pa vezano na SNG Maribor. Prosim, če ga na kratko povzamete.

SAŠO PEČE: Torej, ker niste pravilno povzeli niti tega drugega dela, bi tudi ta del dopolnil. In sicer, v osnovi denacionalizacijskega postopka na področju kompleksa Betnave v mestni občini Maribor.
Prvič: Kateri so bili kriteriji, ki ste jih ob tem upoštevali?
In pa drugič: Ali ste ob tem upoštevali pogodbo, sklenjeno med Rimskokatoliško cerkvijo in takratno občino Maribor? Mislim, da je bila podpisana 1986. leta in v kateri se Rimskokatoliška cerkev odpoveduje pravici nad Betnavo v zameno za nekatere druge stvari, ki jih je mestna občina Maribor že izvedla. In sicer je bilo to: sofinanciranje in pa financiranje nekaterih sakralnih objektov, izgradnja knjižnice in ostalih objektov za uporabo Rimskokatoliške cerkve, dobava, nabava in izdelava lokacijske dokumentacije za druge objekte Rimskokatoliške cerkve. Skratka, občina Maribor je svoje obveznosti izpolnila. Rimskokatoliška cerkev naj bi se temu odpovedala. Ste tudi to upoštevali, ker ta dokument je javen, bil je predstavljen in dodeljen tudi gospodu Podobniku ob končani akciji zbiranja podpisov "Betnave ne damo" in mislim oziroma vem, da ga prav tako imate na ministrstvu. Skratka, to je bilo prvo vprašanje.
Drugo vprašanje, za katerega menim, da je tudi z vašega področja, se pa nanaša na financiranje Slovenskega narodnega gledališča Maribor, kjer pa dajem pobudo, da se lokalna skupnost oziroma njena delovna telesa, ki se ukvarjajo s to zadevo, aktivno vključijo v pogajanja pri izdelavi finančnega načrta za prihodnja leta. Dosedanja praksa je pač pokazala, da je občina kot lokalna skupnost lahko sodelovala samo s pasivno vlogo, torej je samo spremljala oziroma sprejemala aktivnosti, ki ste jih vi narekovali. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Sedaj odgovarja državni sekretar Gaberšček.

SILVESTER GABERŠČEK: Zelo na kratko bom povzel zgodbo o Betnavi, sicer pa obljubljam, da vam bomo med naslednjim tednom pismeno obširneje razložili oziroma odgovorili na to vprašanje.
Veste, da po 19. členu lahko ministrstvo zavrne vračilo v naravi tistih objektov oziroma spomenikov, ki služijo določenemu namenu. Ugotovljeno je bilo, da v primeru Betnave tega zadržka ni.
Kar pa se tiče pogodbe, ki je bila med tedanjimi mariborskimi občinami in škofijo Maribor, kolikor se na pamet spominjam, tam niso bili navedeni posamezni objekti kot tudi ne posamezne parcele, ki so prišle v poštev. Vendar boste to dobili obširneje v pismenem odgovoru. Državo je zastopalo tudi državno pravobranilstvo in odločba je bila izdana zgolj in izključno po zakonu o denacionalizaciji in ni bilo nikakršnih drugih političnih ali drugih tako imenovanih prijateljskih kriterijev.
V zvezi z drugim vprašanjem pa menim, da je vaša pobuda zelo primerna in ustrezna; posredoval jo bom na ministrstvo, tudi na oddelek, ki sledi programu. Želeti je, da bi pri podobnih institucijah povsod našli primernega sogovornika na lokalni ravni. Torej, pri oblikovanju proračuna za leto 2001 bodo vsekakor povabljeni k sooblikovanju programa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite postaviti dopolnilno vprašanje? Prosim.

SAŠO PEČE: Ker ne bi rad, da bi prišlo do zavajanja z moje ali z vaše strani, bi vas tu le rad opozoril, da iz pogodbe o odpovedi gradu Betnava, ki je bila med tedanjimi mariborskimi občinami, je občina Maribor izpolnila vse svoje obveznosti.
In ob tem bi samo nadaljeval z vprašanjem: Ali obstoječa vlada torej ne priznava pogodb, sklenjenih, recimo temu, v prejšnjem režimu? Menim, da bi tako delovanje, kot ga zdaj s tem povzročate, za sabo povleklo kompleksno oziroma celovito vprašanje pravne države pri nas nasploh. Torej bi po takem mnenju, kot ga očitno zastopa obstoječa vlada Republike Slovenije, vsi pravni posli, sklenjeni, recimo, pred desetimi leti, bili neveljavni. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi predstavnik vlade na dopolnilno vprašanje podati kratek odgovor? Želi. Prosim.

SILVESTER GABERŠČEK: Samo to bi povedal, da je bila odločba izdana v skladu z zakonom o denacionalizaciji, ki ga je sprejel državni zbor Republike Slovenije, in se ne nanaša na kakšne druge zakone ali druge dogovore. Poudarjam pa, da v dokumentu, ki je bil podpisan in katerega kopijo sem videl objavljeno šele v reviji Mladina, se izrecno ne navaja gradu Betnave ali pa parcel, ki se nanašajo na to graščino.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
Poslansko vprašanje postavlja kolega Ciril Pucko, za njim Miran Potrč. Kolege Pucka trenutno ga ni med nami. Poslansko vprašanje postavlja kolega Potrč. Za njim Zmago Jelinčič.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik! Spoštovani člani vlade! Značilnost resne in odgovorne vlade naj bi bile dobro premišljene odločitve. Tudi od aktualne vlade bi pričakovali takšno ravnanje, saj je njen predsednik ob postavitvi pospremil z vsemi superlativi o strokovnosti, akademski karieri članov vlade in osebni neoporečnosti ministrov.
Dejansko je delovanje vlade bistveno drugačno. Usmerilo se je v razdelitev položajev po povsem političnih kriterijih, odkrivanje napak pri predhodnikih in v - tako trdim - neodgovorno pripravljanje zakonskih predlogov. Čeprav v njej sede poznavalci političnega sistema, ta vlada skorajda po tekočem traku, brez resnega razmisleka sprejema predloge sprememb ustave in temeljev državne ureditve ter predlaga, da se ti predlogi sprejemajo v predvolilnem času, vsi po hitrem postopku. Vlada, ki bi morala skrbeti za pravni red, krši načela zakonodajnega postopka in želi državni zbor degradirati v poslušno orodje svoje politike in svojih predlogov.
Pa ne samo to! Kadar ji odgovarja, se požvižga tudi na svoje obveznosti do socialnih partnerjev. Tako je javnost šele danes obvestila, recimo, da s sindikati neusklajen zakon o javnih uslužbencih le ne bo poslala v parlamentarno proceduro. Državni zbor pa naj bi, po njenem mnenju, kljub temu po hitrem postopku sprejel celoten zakon o vladi, ne samo spremembe, ki zadevajo način izvolitve vlade, in pri tem še spremembe celotnega poglavja ustave. Vse to, trdim, je neresno in neodgovorno, zato sprašujem vlado.
Prvič: Zakaj ne spoštuje 201. člena poslovnika in predpisani zakonodajni postopek, ki ima zelo omejene možnosti predlaganja zakonodaje po hitrem postopku? Vlada to stori pri praktično slehrnem zakonu.
Drugič, ker ne verjamem, da to dela iz nepoznavanja, jo sprašujem: Ali ji ni mar za materialne in politične posledice, ki bi lahko nastale, če bi tudi državni zbor sprejel takšen način obravnavanja zakonodaje in sprejemanja odločitev?
In tretjič, sprašujem vlado: Ali je njen cilj res le to, da prihodnja, normalno izvoljeno vlado in nov državni zbor zasipa z množico nedomišljenih predlogov, s katerimi se bosta oba potem morala otepati še dolgo časa svojega mandata, namesto da bi se lotila pravih nalog? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču. Prosim za odgovor. Minister dr. Tone Jerovšek odgovarja.

DR. TONE JEROVŠEK: Mislim, da je vprašanje gospoda Potrč bolj kot delegatsko vprašanje politična ocena delovanja vlade in tako rekoč že v določeni funkciji. Tako da mora na te trditve, ki ste jih vi tukaj postavili, vlada zavzeti resna stališča in vam dati pisne odgovore.
Nisem pa videl pravzaprav pravih delegatskih vprašanj v tem nastopu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Poslansko vprašanje postavlja Zmago Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Že leta 1992 oziroma 1993 se je zaključila veriga "Catch the Cash", pri kateri je bilo "ogoljufanih" približno 6,5% slovenskih državljank in državljanov in pri katerih so bili vpleteni tudi nekateri takratni visoki politiki in policijski funkcionarji. Cela vrsta prijav na tožilstvo je šla v letih od 1993 do leta 1997, ena od teh tudi gospe sedanji ministrici Barbari Brezigar.
Pri teh poslih je bil slovenski narod ogoljufan za kakšnih 146 milijonov nemških mark. Po izjavah oškodovancev, naj bi tudi denar, ki je bil najden na Ministrstvu za notranje zadeve, izviral iz teh poslov. Zato sprašujem: Kaj je po eni strani naredila policija oziroma Ministrstvo za notranje zadeve, da bi razčistilo zadevo?
Sprašujem pa tudi: Kaj je na tem področju storilo Ministrstvo za pravosodje?
Poleg tega pa sprašujem tudi ministra za notranje zadeve, gospoda Jambreka: Zakaj Ministrstvo za notranje zadeve ničesar ne ukrene zoper kršenja zakona o zaposlovanju tujcev, ko dovoljuje, da so tujci tudi po 60 dni in več v Republiki Sloveniji protipravno, brez osnove za bivanje?
Tako npr. gradbene firme najamejo tujce, jim plačujejo dajatve, vize, nato pa pride tujec v Slovenijo, po enem mesecu odpove delovno razmerje, nato pa biva v Sloveniji brez delovnega dovoljenja in razmerja, ki je pravzaprav osnova za bivanje. Ima pa še vedno vizo in delovno dovoljenje, vendar upravna enota, recimo v Celju, ne ukrepa. Zakaj ne ukrepa?
V tej zvezi še sprašujem: Zakaj Oddelek za upravne notranje zadeve Upravne enote v Celju ne obvešča policije o spremembah naslova tujcev? Tako je danes na Trojanah približno 20 tujcev, ki delajo "na črno", imajo pa v potnem listu delovno vizo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič, za postavljeno vprašanje, ki ste ga naslovili notranjemu ministrstvu oziroma ministru dr. Jambreku. Med nami je državni sekretar mag. Gorenak.

MAG. VINKO GORENAK: Hvala lepa za vprašanje. Odgovoril bom lahko samo na del tega vprašanja. Denar, o katerem ste govorili, gospod poslanec Jelinčič, ki je bil najden v blagajni kriminalistične službe, nima povezave z igrami "Catch the Cash". To je bilo ugotovljeno, denar je bil tudi izročen finančnemu ministrstvu.
Kar se tiče drugega dela vprašanja, ki se tiče upravnih enot, na ta del vprašanja vam bomo odgovorili pisno, ker nisem sam pristojen za to področje, ampak drug državni sekretar. Delno pa lahko rečem samo nekaj o postopkih v zvezi z igro "Catch the Cash".
Policija je zadeva obravnavala, kot veste, v tistem obdobju, podrobnosti se seveda za osem leta nazaj ne morem spominiti, je pa seveda odstopala vse spise in vse, kar je naredila, tožilstvu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje, kolega Jelinčič.

ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Potem bi prosil še pisno vprašanje tudi o tej verigi "Catch the Cash".
Hkrati bi pa prosil tudi ministrico za pravosodje, gospo Barbaro Brezigar: Kaj je naredila na tem področju oziroma zakaj se na tem področju nič ni naredilo? Ker zdaj pač ni več mogoče odgovarjati, bi prosil tudi za ta odgovor, da mi ga pisno pošljejo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Državni sekretar Marko Starman - kratek odgovor na drugi del vprašanja.

MARKO STARMAN: Glede tega vprašanja bi samo povedal, da bo ministrica zdaj v nekaj minutah tukaj in bo lahko odgovorila na to vprašanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja kolega Janc, za njim Ivo Hvalica.

BRANKO JANC: Rad bi postavil poslansko vprašanje ministrstvu za gospodarske dejavnosti oziroma vladi.
Državni zbor je v mesecu juniju sprejel zakon o pogojih koncesije za izkoriščanje energetskega potenciala spodnje Save. Ta zakon v 5. členu določa, da bo vlada v treh mesecih po sprejetju zakona podelila koncesijo lastniku HE Vrhovo. Zdaj se rok izteka.
Sprašujem ministrstvo, ali bo vlada podelila koncesijo in ali bo vlada omogočila, da se hidroelektrarna Boštanj /Se ne razume./... v tem letu, kot je zagotavljala ob sprejetju zakona?
In drugo vprašanje. V javnosti krožijo govorice, da bo vlada zamenjala nadzorne svete v podjetjih v elektrogospodarstvu, nato pa tudi vodilne delavce v teh podjetjih. Ker so kadrovske zamenjave planirane v času, ko bo parlament že razpuščen, me zanima: Ali gre pri teh kadrovskih zamenjavah oziroma kadrovskih čistkah za politične čistke ali za zamenjavo strokovno spornih in nesposobnih ljudi? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janc, za postavljeno poslansko vprašanje. Pisno se je opravičil minister za gospodarske dejavnosti dr. Jože Zagožen, namesto njega se bodo seje udeležili Bojan Starman, Severin Maffi, to sta državna sekretarja, in Marjana Mali, državna podsekretarka. Severin Maffi, državni sekretar bo odgovoril na prvo vprašanje.

SEVERIN MAFFI: Dober dan, lep pozdrav. Po zakonu sledijo roki, ko je potrebno podeliti koncesijo za spodnjo Savo, najprej za Boštanj, potem za preostali del verige, in skleniti koncesijsko pogodbo. Roke bomo spoštovali, to kolegi iz Posavja dobro vedo. Redno se srečujemo in na ministrstvu imamo skupino, imenovano za to področje; in še medresorsko, znotraj vlade. Tako da rokov - to pomeni: 21. oktober in 21. januar so tri meseci za sklenitev koncesijske pogodbe za hidroelektrarno Boštanj - se bomo zagotovo držali, ostalo je pa časa 12 mesecev. Za vse ostalo sem kasneje še na razpolago. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za prvi del vprašanja. Na drugi del vprašanja odgovarja državni sekretar Bojan Starman.

BOJAN STARMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mislim, da se je vprašanje nanašalo na predlagane zamenjave v podjetjih oziroma nadzornih svetih. Dejstvo je, da na ministrstvu za gospodarstvo ne pripravljamo in ne nameravamo v bližnji prihodnosti menjati nobenih nadzornih svetov, niti direktorjev podjetij in uprav, ki vodijo tako, kot je treba. Vsi predlogi izhajajo izključno iz analize stanj, predlogov in planov, ki se nanašajo na poslovanje, in bodo ustrezno predlagani tudi možni ukrepi, ki jih mora država izvajati, če hoče zaščititi in doseči kvalitetno upravljanje z njenim premoženjem. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje, kolega Janc.

BRANKO JANC: Rad bi dopolnil svoje vprašanje državnemu sekretarju, gospodu Starmanu.
Torej, iz njegovega odgovora sem razumel, da gre za zamenjavo strokovno spornih nadzornih svetov in strokovno spornih vodilnih ljudi v elektrogospodarstvu. Ali še vedno vztrajate, da bodo zamenjani ti ljudje?
To je prvič, in drugič: Ali se vam ne zdi sporna zadeva, da se greste v času, ko je parlament razpuščen, kadrovske zadeve, ki bi jih lahko izvedli tudi po imenovanju nove vlade? Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dopolnilno vprašanje. Želi predstavnik vlade dodatno odgovoriti? Prosim, državni sekretar.

BOJAN STARMAN: Hvala lepa. Govoril sem izključno o podjetjih s področja industrije in Slovenske razvojne družbe, izključno na to temo, ker predstavljam to področje v ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Na drugi del bo pa odgovorila gospa Malijeva. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospa državna podsekretarka.

MARJANA MALI: Hvala lepa. Kar se tiče vprašanja, vezanega na elektrogospodarstvo, bi pojasnila sledeče. Direktorjem s področja proizvodnje električne energije poteče mandat; se pravi, štiriletno imenovanje z 31.10. letošnjega leta oziroma v enem podjetju že s 24.10. Glede na obveznost, se pravi po statutih, je bilo treba razpisati te roke dva meseca prej. Se pravi, najmanj 60 oziroma 90 dni, in to so vse aktivnosti, ki so redne in se izvajajo na vsake štiri leta, in tu ni nikakršne dileme, to so pač postopki v skladu z zakonom. V ostalem delu ni bilo tu nobenih drugih razpisov in zamenjav v teh podjetjih.
To je, mislim, konkreten odgovor za podjetja s področja proizvodnje električne energije: gre za Termoelektrarno Brestanica, Šoštanj, Dravske elektrarne, Soške elektrarne in Savske elektrarne. Tu so bili razpisi objavljeni v začetku avgusta oziroma v začetku septembra, 31. avgusta in 8. septembra, postopki morajo biti zaključeni do 31. oktobra, drugače so ta podjetja brez organov. In tu so razpisne komisije oziroma nadzorni sveti svoje naloge opravili v skladu s statutom in na predlog vlade.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dodatni odgovor. Žal ne več, po poslovniku, kolega Janc. Preden dam besedo kolegu Hvalici, napovedujem naslednje poslance za poslanska vprašanja: Feri Horvat, Darja Lavtižar-Bebler, Jožef Jerovšek, Bojan Kontič, Jelko Kacin in Rudolf Petan. Besedo ima kolega Hvalica.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Se opravičujem, ker moje vprašanje ne bo naslovljeno na Ministrstvo za promet in zveze, kot sem videl tam zapisano, ni vaša krivda, pač pa sem se sam premislil. Zaradi tega bi rad postavil veliko tehtnejšo pobudo Vladi Republike Slovenije.
Vladi Republike Slovenije dajem pobudo za predlog zakona za postopno odstranitev, deponiranje oziroma uničenje vseh azbestno - cementnih izdelkov na zgradbah, najprej na fasadah in strehah, kasneje pa tudi ostalih izdelkov. Takšen zakon poznajo že v državah Evropske unije, takšen zakon je že zdavnaj sprejela Belgija, da o Švici ne govorimo, in takšen zakon ima celo že Italija. Zakon je izrazito evropska kategorija, mislim, da ni treba povedati, zakaj.
Azbest je karcenogen material in ne drži trditev, da je samo proizvodnja le-tega oziroma vgrajevanje le-tega zdravju škodljivo, ampak je dokazano, da tudi atmosferski vplivi, ki vplivajo predvsem na strehe in na fasade, lahko povzročajo azbestozo.
Torej, dajem to pobudo v imenu predvsem tistih, ki so že zaradi tega prizadeti, in v imenu vseh, ki jim je do zdravega okolja in do zdravja naših državljanov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi kdo od predstavnikov vlade, to je resor za gospodarske dejavnosti, komentirati pobudo kolega Hvalice? To ni bilo poslansko vprašanje, ampak pobuda.

IVO HVALICA: To je pobuda, gospod predsednik.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi kdo komentirati? (Ne želi.) Med nami je tudi ministrica za pravosodje, ki je pripravljena odgovoriti na drugi del vprašanja Zmaga Jelinčiča. Ali ste seznanjena z vprašanjem? (Glas iz ozadja.) Prosim.

BARBARA BREZIGAR: Hvala lepa. Dober dan gospe in gospodje poslanci! Če sem prav seznanjena, je bilo vprašanje poslanca Jelinčiča namenjeno kazenski zadevi "Catch the Cash", v kateri naj bi tudi jaz, kot tožilka, sodelovala.
Lahko vam podam odgovor, da kot tožilka te zadeve nisem delala, sem pa bila v tistem času na okrožnem državnem tožilstvu in tudi med tistimi, ki so poskušali zadevo pripeljati do konca. Intenzivno smo sodelovali takrat tudi z ministrstvom za notranje zadeve in zadeva je rezultirala v določenih kazenskih postopkih zaradi davčne zatajitve - ne vem več števila oseb. Kaj se je pa z zadevo kot goljufijo dogajalo, bi pa morali vprašati na Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani, ki je pristojno za obravnavanje te kazenske zadeve. In po mojem odhodu od tam z zadevo nisem več seznanjena.
Kar se pa tiče ministrstva za pravosodje, pa tu ni določene neke pristojnosti ministrstva saj so državni tožilci pri svojem delu samostojni in neodvisni. Upam, da sem na vaša vprašanja vsaj kolikor toliko zadovoljivo odgovorila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa ministrica, za vaš odgovor. Poslansko vprašanje postavlja kolega gospod Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovana gospa ministrica, ministri, predstavnice in predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Vladi postavljam dve vprašanji.
Prvič. Kdaj bo Vlada Republike Slovenije državnemu zboru predložila predlog državnega proračuna za leto 2001 skupaj s proračunskim memorandumom?
Zakon o javnih financah namreč v 28. členu določa, da minister za finance predloži predlog proračuna vladi do 15. septembra, vlada pa ga mora sprejeti in predložiti državnemu zboru skupaj z memorandumom do 1. oktobra tekočega leta, da ga lahko potem državni zbor sprejme do konca leta in uveljavi s 1.1. prihodnjega leta.
Glede na poslovniška določila za sprejemanje proračuna in glede na izkušnje v državnem zboru vemo, da je za obravnavo proračuna v državnem zboru in za sprejetje potrebno okoli 80 do 90 dni. Očitno je, da vlada ne bo uresničila enih temeljnih lastnih obveznosti in pa zakonske obveznosti, zato grozi, da bo proračun sprejet šele tam konec prvega kvartala prihodnjega leta, kar pomeni začasno financiranje in glede na zakon o javnih financah, ki ima zelo ostre določbe o začasnem financiranju, bo to gotovo prizadelo izvajanje programov in tudi obljub predstavnikov vlade.
In drugo vprašanje. Kakšen obseg in kakšno povečanje sredstev v primerjavi z letošnjim letom bo predlagala vlada v predlogu proračuna za prihodnje leto za spodbujanje skladnega regionalnega razvoja?
Znano je, da so po dolgem času bile sprejete formalne podlage za skladnejši regionalni razvoj, se pravi: zakon, podzakonski akti, ustanovljena je agencija in pripravljeni do nekateri razvojni programi. Seveda pa je temeljni pogoji - poleg teh formalnih pogojev - da so potrebna bistveno večja sredstva v proračunu. Ministri oziroma predstavniki vlade, ko obiskujejo podjetja in posamezne lokalne skupnosti in v svojih programih za volitve pridno obljubljajo sredstva za razne namene: za skladnejši regionalni razvoj - s tem se zelo strinjam. Vendar, sprašujem prav zaradi tega, ali predvideva vlada bistveno večja sredstva, kajti razlike med regijami v Sloveniji so prevelike, tako v ekonomskem, socialnem pogledu in tudi zaradi neugodnih demografskih posledic. To bo med drugim tudi ena od ovir za naše vključevanje v Evropsko unijo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Zelo točno. Vprašanje se nanaša na resor za finance in za ekonomske odnose in razvoj. Drži? Dr. Hartman, državni sekretar. Prosim.

DR. RASTKO HARTMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Vlada je na svoji zadnji seji sprejela globalna kvantitativna izhodišča za pripravo predloga proračuna Republike Slovenije v letih 2001 in 2002. Bojim se, da resnično prej kot do sredine naslednjega meseca ne bo moč pripraviti tega predloga. Sicer pa je stanje trenutno takšno, da bodo formalno postana še ta teden vsem uporabnikom navodila za pripravo oziroma katere podatke in kako naj jih dajo za pripravo proračuna. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Drugi del odgovora bo podal državni sekretar mag. Strmšnik.

MAG. IGOR STRMŠNIK: Spoštovani! Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj si prizadeva v okviru proračunske razprave uresničiti določila zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, na katera je bilo v vašem vprašanju, spoštovani gospod poslanec Horvat, opozorjeno. Mi smo dejansko pri politiki spodbujanja skladnega regionalnega razvoja prišli v neko situacijo, ko je treba spremeniti celoten koncept, ko ne gre zgolj in samo za indeks in za višji indeks, ampak so potrebni drugačni programi, na drugačen način in tudi drugačne procedure, kako ta sredstva pridejo do regij in do uporabnikov v regionalnem razvoju.
V proračunski proceduri si bo naše ministrstvo prizadevalo uresničiti zakonska določila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Pridružil se nam je kolega Pucko, ki je bil član delegacije, in predlagam, da mu sedaj damo besedo, ker je bil iz objektivnih razlogov zadržan. Prosim.

CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani predstavniki vlade, kolegice in kolegi! Imam naslednji dve vprašanji, in sicer, prvo vprašanje se nanaša na predsednika vlade in ministra za gospodarske dejavnosti dr. Jožeta Zagožna.
Zanima me, kako to, da nista uspela uskladiti svojih različnih pogledov na reševanje kompletne problematike Nafte Lendava, ob dejstvu, da sta med obema lastnikoma - med Petrolom in Vlado Republike Slovenije - podpisani dve pogodbi, ki določata pogoje razpisa za iskanje strateškega partnerja in druga pogodba določa pogoje tekočega poslovanja.
Vlada namreč zamuja z v pogodbi določenimi roki za izvedbo tega razpisa in prav tako z v pogodbi določeno in podpisano dokapitalizacijo tega podjetja. Čudi me popolno nepoznavanje predsednika vlade - takšna so vsaj današnja časopisna poročila - in njegove izjave v zvezi z reševanjem tega vprašanja, ki jih je dal na včerajšnjem obisku v Lendavi. Predlagam jima, predsedniku vlade in ministru za gospodarske dejavnosti, da poskušata uskladiti to mnenje vsaj v tem, da bi oba dajala enake obljube, ki so popolnoma nerealne, in da bi uskladila tisto, kar je v pogodbah zapisano.
Hkrati naslavljam na predsednika vlade tudi naslednje vprašanje, ki je povezano z včerajšnjim popotovanjem po severovzhodni Sloveniji. Včeraj, 12.9.2000 naj bi se namreč ob 10.00 uri srečal s strankarskimi kolega v Ormožu.
Zanima me, ali je to točno, ker je bil pač to službeni čas in službeni obisk in ne strankarski.
Hkrati me zanima, ali se mu ni zdelo vredno, da bi se srečal, tako kot se je v Murski Soboti in v Lendavi, tudi s predstavniki ormoškega in ljutomerskega gospodarstva. To je pač na tej poti proti Budimpešti.
Naslednje vprašanje se nanaša na Ministrstvo za šolstvo in šport. Zgodovina je precej dolga in sega v leto 1997, ko je Vlada oziroma Ministrstvo za šolstvo in šport izdalo sklep, po katerem je bilo zagotovljeno za izgradnjo telovadnice in adaptacije prostorov Osnovne šole Kobilje 60% sredstev celotne investicije. Investicija je bila zaključena pred dobrim letom dni. Do danes pa ministrstvo za šolstvo in šport /Znak za konec razprave./ - takoj bom končal - še vedno ni poravnalo teh z izdanim sklepom obljubljenih sredstev. Hkrati pa je po nekaterih, in po mojih podatkih, v primeru drugih šol poravnalo celo 70% celotne vrednosti investicije, pri tej investiciji, o kateri sem govoril, pa je bilo poravnano le 52% celotne investicije. In sicer: od 162 milijonov je ministrstvo za šolstvo in šport dalo 84 milijonov tolarjev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pucko. Vprašanje se nanaša tako na predsednika vlade kot tudi na resor za gospodarske dejavnosti. Dr. Jože Zagožen se je tu opravičil, so pa med nami državni sekretarji. Drugi del pa za šolstvo. Gospod Bojan Starman, državni sekretar.

BOJAN STARMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Odgovoril bi rad na dileme okoli posegov in vložkov države v INI, v Nafti Lendava.
Na našem ministrstvu je zadeva popolnoma jasna. Seznanjeni smo s temi programi in jih tudi izvršujemo. 800 milijonov tolarjev je bilo predvidenih, da država dokapitalizira v letošnjem letu. 400 milijonov je bilo dokapitaliziranih iz postavke kupnin za energetiko, ostali del naj bi se realiziral do 30.9. Prispela sredstva - saj veste, kako je z "debilanco" - se ne realizirajo in ne prihajajo točno tako, kot bi si jih želeli na strani porabe. Sedaj je 230 milijonov na teh sredstvih in je vprašanje zagotavljanja, vendar ta zadeva bo izpolnjena v celoti.
Poleg tega je v planu ministrstva za gospodarske dejavnosti tudi postavka odpravljanja posledic rudarske škode. 500 milijonov tolarjev je ta postavka v proračunu, 114 je bilo na ta namen nakazano, za 356 so sklenjene pogodbe, za 153 se bodo pa še sklenile pogodbe in bo postavka v celoti odrealizirana do konca tega leta.
Naslednje vprašanje pa je glede razpisa za izbiro strateškega partnerja. Razpis je drugi del neke pogodbe in sporazuma, ki je bil podpisan med Vlado Republike Slovenije in Petrolom. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti je izvedlo postopek razpisa in izbire. Res pa ni bila podpisana oziroma še sklenjena pogodba z izvajalcem za izvedbo iskanja strateškega partnerja. Izbrani izvajalec je bil, in pogodba je v pripravi in računa se, da se bo tudi ta del v skladu s tem sporazumom v letošnjem letu realiziral. Dobro pa je, da je zdaj na vidiku kar nekaj takih možnosti, ki so vsaj bile najavljene, da bi bilo to mogoče tudi uspešno. Poleg tega je pa bila tudi obravnavana, tako z Nafto Lendava kakor tudi s Petrolom in skupaj, problematika Nafte Lendava, problematika zaposlenih. 600 ljudi je zaposlenih v treh podjetjih, ne glede na to, ali bo nova rafinerija postavljena oziroma ne, in na vsak način bo pa poskrbljeno, da bojo na tak - veliko programov je v obravnavi. Na vsak način bomo čim hitreje poiskali tisto optimalno varianto, ki bo zagotavljala na tej lokaciji zaposlitev vseh teh delavcev, ki so tukaj, in ustrezno gospodarsko in za državo dobro rešitev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, gospodu Starmanu. Vam bom odgovoril, samo trenutek. Drugi del vašega vprašanja - na njega bo odgovorila državna sekretarka, gospa Likovičeva.

ANGELCA LIKOVIČ: Lepo pozdravljeni, gospod predsednik, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci. Gospod Pucko, primer mi je poznan, vendar: tudi na mene je prišlo pismo, ki sem ga posredovala državnemu sekretarju, gospodu Vrčku, za investicije. Ker je na bolniški, danes je odsoten, bom poskrbela, da boste čimprej dobili pisni odgovor.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, kolega Pucko.

CIRIL PUCKO: Najprej se zahvaljujem gospe državni sekretarki. Dopolnilno vprašanje pa je v tem: spraševal sem po tem, zakaj je nastala zamuda pri razpisu. To je bilo vprašanje in odgovor me pač ne zadovoljuje, ampak tudi ne pričakujem drugačnega. Apeliram na to, da se ta razpis v 8 dneh - v ponedeljek je bilo povedano, da bo v 10 dneh, se pravi od današnjega dne bi potem naj bilo to 8 dni, da bo razpis objavljen.
V zvezi s prvim delom vašega odgovora bi vam pa res svetoval, da o tem obvestite predsednika vlade, da bo on dan potem, ko je bil na obisku pri Nafti vaš minister, vedel, o čem se je minister pogovarjal. Vsaj tako piše v današnjem Delu, da je za stvari o dokapitalizaciji izvedel včeraj. Samo to sem vam hotel povedati, da bi bilo dobro, da bo seznanjen s tem, kar počne vaše ministrstvo. Če že hodi po istih poteh. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za dopolnilno vprašanje. Državni sekretar želi na kratko odgovoriti.

BOJAN STARMAN: Samo ta, mislim, da je prišlo - številke so enake - ali do nesporazuma v tisku ali kjerkoli, ker zadeve so zelo jasne. Verjetno je prišlo do nesporazuma. Ni bilo tu kakšnega namenoma dajanja nasprotnih informacij. In tudi reševanje tega problema je popolnoma gospodarska tema, ki se po navadi preveč spolitizira in mislim, da to ni dobro za reševanje podjetij. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja kolegica Darja Lavtižar-Bebler. Pripravi naj se - Jože Jerovšek je opravičen - Bojan Kontič.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospod predsednik. Žal pa ne vidim nikogar tukaj z Ministrstva za zunanje zadeve, ki bi lahko odgovoril...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni sekretar Pelikan je pooblaščen od ministra...

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: ... ga ne vidim. Kje pa je?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni sekretar Pelikan nas posluša in pričakujem, da se bo prikazal...

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Prosila bi, da pride noter, ker se nisem navajena pogovarjati z nekom, ki ga ni zraven. Hvala lepa.
Zanima me, gospod državni sekretar, če ste seznanjeni s poročilom z dne 8. septembra, se pravi, staro je 5 dni - s poročilom posebne trojice, ki jo je Svet Evrope pooblastil, da prouči vprašanje, ali morda niso prenehali razlogi za nadaljevanje sankcij Evropske unije do Avstrije. Zanima me, če ste seznanjeni s tem poročilom.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za kratko vprašanje. Prosim državnega sekretarja za odgovor.

ZORKO PELIKAN: Gospe poslanke in poslanci! Se opravičujem, sam se nisem seznanil s tem poročilom.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: No, potem dovolite, da vam jaz povem, kaj piše v 108. točki.
Tukaj je posebna točka, ki se nanaša na oceno te posebne trojice - nekateri ji celo pravijo trojica modrih - ki trdi, da je položaj narodnostnih manjšin v Avstriji na zavidanja vredni ravni. Se pravi, ta trojica ocenjuje, da na tem področju Avstrija spoštuje skupne evropske vrednote in da še posebej pravzaprav v nekaterih smislih zagotavlja višjo raven spoštovanja pravic narodnostnih manjšin kot pa druge evropske države, članice Evropske unije. To seveda, gledano z našega stališča, ni res. Še posebej to ne drži, gledano s stališča 7. člena avstrijske državne pogodbe, ki ga po našem mnenju Avstrija še ni docela realizirala, zlasti, kar zadeva položaj slovenske manjšine na avstrijskem Štajerskem. In me zanima... No, sicer težko odgovorite, ker ne veste, kaj to poročilo sploh vsebuje.
Kaj Ministrstvo za zunanje zadeve namerava ukreniti v tej zvezi?
Ali namerava, denimo sporočiti kakšno noto Svetu Evrope ali vsaj ugovarjati na to poročilo?
Mislim, da je zadeva zelo resna.
Ali pa nemara Slovenija želi pritrditi temu poročilu in se na ta način znajti na isti ravni z oceno gospoda Haiderja, kar zadeva položaj slovenske manjšine na Avstrijskem? Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim državnega sekretarja za odgovor.

ZORKO PELIKAN: Gospa poslanka Darja Lavtižar-Bebler, hvala lepa za to spodbudo. Torej mi, v Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu, se bomo o tem poročilu natančno informirali, posebej še glede te 108. točke, ki ste jo tukaj vi omenili. Se strinjam z vami, da je položaj slovenske manjšine v Avstriji, tako na Koroškem kot na Štajerskem, daleč od tega, da bi bil urejen. Mislim tudi, da bo ministrstvo za zunanje zadeve ustrezno reagiralo. Zdaj, v kateri obliki bo reagiralo, pa v tem trenutku ne morem napovedati. Vseeno pa hvala lepa za to opozorilo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dopolnilno vprašanje. Kolegica Beblerjeva.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Gospod državni sekretar! Niste razumeli. To ni bila spodbuda, to je bilo vprašanje, ki pa je vsebovalo tudi že kritiko, da niste seznanjeni s tem poročilom, ki je za Slovenijo in za položaj slovenske manjšine na Avstrijskem izredno pomembno. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja kolega Kontič.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Imam tri vprašanja.
Najprej vprašanje Ministrstvu za zdravstvo: Državni zbor Republike Slovenije je 30. maja sprejel nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije "Zdravje za vse do leta 2004". V njem je poleg ostalega zapisano tudi to, da bo enota zavoda za zdravstveno varstvo ustanovljena med drugim tudi v Velenju, pa me zanima, kdaj?
Drugo: Pred časom sem ministru za promet in zveze mag. Bergauerju poslal pismo, v katerem sem ga prosil za uvrstitev dela Kidričeve ceste v program prenove državnih cest; odsek v dolžini 500 metrov je dejansko v poraznem stanju. Kljub pripravljenosti lokalne skupnosti o ustreznem sofinanciranju nimajo zagotovil, kdaj je predvidena sanacija tega odseka ceste. Poleg tega, kar je zelo pomembno, je sanacija te ceste pogojena s soglasjem pri podaljšanju obratovanja odlagališča odpadkov, na katerega je usodno vezanih več občin, napovedujejo se namreč tudi protestne zapore ceste.
Tretje vprašanje: Gospodarske zadeve oziroma pomoči se rade spolitizirajo, je bilo rečeno pri vprašanju kolega Pucka. Ne želim politizacije, me pa vseeno kot poslanca zanima: Kako vlada razmišlja o pomoči Gorenju? Zgolj razmišljanje namreč kmalu ne bo več dovolj. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Minister za zdravstvo, dr. Bručan, odgovarja na prvi del vprašanja oziroma na prvo vprašanje.

ANDREJ BRUČAN: Odgovoril bom na prvo vprašanje, na drugi dve pa res ne vem odgovora. Hvala lepa za vprašanje in, gospod predsednik, hvala lepa za besedo.
Zavod za zdravstveno varstvo v Velenju je res v programu "Zdravje za vse do leta 2004". O njem smo razpravljali na eni zadnjih sej kolegija, namreč o vseh tistih zdravstvenih zavodih, ki pravzaprav dejansko še nimajo povsem zelene luči, in eden med njimi je tudi zavod za zdravstveno varstvo v Velenju. Moram reči, da točnega datuma, kdaj to bo, ne morem povedati, se pa dela za to. Datuma ni mogoče točno določiti predvsem zaradi tega, ker je tu potrebnih nekaj dodatnih finančnih sredstev in ta denar bo moral pač biti zagotovljen, preden se bomo dokončno odločili o zavodu za zdravstveno varstvo v Velenju.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Drugi del vprašanja, resor za ceste, promet in zveze. Med nami je bil minister, prej sem ga videl. Morda bi prej vskočili pri vprašanju glede resorja za gospodarske dejavnosti, pomoč Gorenju? Državni sekretar Bojan Starman.

BOJAN STARMAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Naš minister si je ogledal posledice hudega požara v Velenju in poročal vladi o teh posledicah in tudi o želji, da bi tudi država pomagala na nek način pri sanaciji posledic te škode. V ta namen je vlada Republike Slovenije prejšnji teden sprejela nekatere sklepe in je naložila nekaterim ministrstvom, da pregledajo in ugotovijo možnosti, da bi se tudi vlada in Republika Slovenija na nek način vključila v odpravljanje posledic tega katastrofalnega požara.
Vemo, da sta tu dve vrsti škode: ena škoda je, ki je neposredno škoda pogorišča in stavb in opreme, druga je pa tako imenovana posledična škoda, ki lahko nastane v zastojih v drugih delih proizvodnje, če ne bodo dobili teh rezervnih delov, če ne bo zagotovljena takojšnja rezervna oskrba. Vlada je naložila ministrstvu - naše ministrstvo je resorno - da se preverijo možnosti, da se pomaga podjetju. Nekje je bila določena številka približno 600 milijonov tolarjev. V ta namen smo se tudi sestali - še naknadno, tudi danes je bil sestanek - z vodstvom Gorenja na ministrstvu za gospodarske dejavnosti. Mi bomo na nek način poskušali zagotoviti približno ta znesek sredstev. Seveda pa se pri tem zavedamo, da je dajanje kakršnekoli pomoči, omenjene kakršnekoli pomoči v skladu z veljavno evropsko zakonodajo in prepovedmi, ki so pri tem, izredno težko izvesti in najti način, kako se ta stvar realizira. Tako, da še vedno iščemo variante, kako bi se ta zadeva uredila.
Na nek način se predvideva velik delež, pri katerem moramo mi nositi kot resorno ministrstvo največji delež, ministrstvo za gospodarske dejavnosti, seveda je pa tudi tukaj bilo povprašano ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve in ministrstvo za finance. Upajmo, da bomo našli v sodelovanju s pristojnimi ministrstvi tudi konkreten odgovor in ga bomo predložili vladi in seveda tudi poslancem državnega zbora, ko bo dokončno oblikovan način.
Poleg tega je bil tudi eden od sklepov vlade, da se preveri možnost, da kapitalska družba ponovno odkupi nekatere deleže, ki jih je pred tem Gorenje odkupilo od te kapitalske družbe. Tudi ta zadeva, ta možnost se preverja in seveda se bo poskušala uresničiti. Mi smo pozvali kapitalski sklad, v kolikor obstajajo te variante in tudi o tem je danes tekla beseda. Skupni predlog bo pripravljen in upam, da bo jutri na seji vlade, da bodo storjeni naslednji koraki. Na vsak način, bistvo je, da na nek način v tako velikem podjetju mora tudi država priskočiti na pomoč. Druga resnica pa je ta, da smo v sklopu nekih veljavnih evropskih predpisov, kjer bi lahko, če ne bi ravnali ustrezno, lahko s tem povzročili tako Gorenju kakor tudi državi še večjo škodo, kakor bi konkretno ta pomoč v določenem trenutku bila res potrebna pa koristna. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Odgovor na srednje vprašanje, to je vprašanje glede modernizacije cestnega odseka. Državni sekretar, dr. Hanžel bo odgovoril.

DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Če dovolite, bi na vprašanje odgovorili pisno, in to v kratkem roku, zato ker bi bilo treba zadevo proučiti podrobneje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Dopolnilno vprašanje, kolega Kontič.

BOJAN KONTIČ: Jaz bi samo prosil, da je vprašanje res pisno in da...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Odgovor.

BOJAN KONTIČ: mislim odgovor na moje vprašanje res v pisni obliki in da določimo rok, ker včasih to traja potem tudi po 3 mesece.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Do zaključka te seje, do petka.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, predsednik.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je edini realni rok v okviru tega mandata.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, predsednik, se strinjam.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Državni sekretar Pelikan bi želel dodatno odgovoriti na del vprašanja, ki mu ga je posredovala kolegica Beblerjeva. Prosim, gospod Pelikan.

ZORKO PELIKAN: Hvala lepa za možnost, da lahko kljub vsemu poskušam vsaj deloma pojasniti oziroma odgovoriti na vaše poslansko vprašanje, gospa poslanka.
Glejte, jaz sem v tem času pridobil ta tekst, torej 108. točko. Res je, tukaj se govori o položaju manjšin, pribežnikov in pa imigrantskega .../Nerazločno./. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.

ZORKO PELIKAN: Nanaša pa se v zadnjem delu na položaj manjšin v Avstriji, kjer govori o standardih, ki so v primerjavi z drugimi državami članicami EU višji, zato je tukaj zdaj težko reči, torej to je primerjava med članicami EU, med drugimi članicami EU in pa Avstrijo.
Torej, tukaj je zdaj težko reči, ali je to slabo ali dobro. Ampak, seveda, Slovenija, žal, še ni članica EU, zato ne moremo biti vključeni enakovredno. Glede na to, na to poročilo, pa zunanje ministrstvo že v bileteralnih odnosih z Avstrijo rešuje to vprašanje, glede položaja Slovencev na Koroškem in Štajerskem. Toliko. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za ta dodatni odgovor. Dodatno dopolnilno vprašanje? Tega ni po poslovniku. Državni sekretar si je pridobil tekst, o katerem ga je spraševala, gospa Beblerjeva. Mi ne moremo zdaj tukaj razpravljati o tem. Ali želite pojasnilo, kolegica Beblerjeva? Prosim.

DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Če bi me gospod državni sekretar dobro poslušal, bi tudi slišal, da sem hkrati omenjala tudi avstrijsko državno pogodbo.
Se pravi, da sem se dobro zavedala, da je eno raven spoštovanja pravic narodnostnih manjšin, ki je zagotovljena znotraj držav članic EU, drugo pa je še dodatno vprašanje, dodaten vidik, ki je pomemben za Slovenijo v odnosu do Avstrije in naše manjšine tam. To pa je nespoštovanje Avstrije 7. člena avstrijske državne pogodbe. In pri tem sem poudarila še posebej v odnosu do naše manjšine na avstrijskem Štajerskem. In to, kar je zdaj tukaj državni sekretar počel, je pravzaprav s tem samo pokazal, da ni pripravljen na odgovore. In jaz moram ugotoviti v imenu poslanske skupine LDS, da so danes odgovori, s strani vlade, vladnih predstavnikov popolnoma nekompetentni. In dajem predlog, proceduralni predlog, v imenu poslanske skupine LDS, da vzamemo 20 minut pavze in da pridejo sem ljudje, ki bodo sposobni odgovarjati na poslanska vprašanja. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolegica Beblerjeva. Vašega predloga ne bom dal na glasovanje. Poslansko vprašanje postavlja kolega Jože Avšič, za njim Rudolf Petan. Namesto njega kolegica Zbačnikova.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Torej ima dva sklopa vprašanj. Eno je vprašanje Vladi Republike Slovenije v zvezi z odprtimi vprašanji z Republiko Hrvaško in urejanjem le-teh.
Vlada Republike Slovenije je namreč že ob imenovanju in tudi, seveda, večkrat kasneje napovedovala hitro reševanje nekaterih odprtih vprašanj med obema državama, češ da so problemi tudi hitro rešljivi. Predsednik vlade in zunanji minister Peterle sta tudi napovedovala možnost ponovnega usklajevanja za slovensko vlado spornih določil sporazuma o maloobmejnem prometu in sodelovanju z Republiko Hrvaško. Sprašujem vlado naslednje:
Kaj je storila v zvezi s tem sporazumom?
Kako daleč je z določanjem meje in reševanjem spornih zadev v Piranskem zalivu, v Hotizi, pri Dobovi?
Kako daleč je napovedana razrešitev odprtih vprašanj v zvezi z Nuklearno elektrarno Krško?
Kako daleč v zvezi z Ljubljansko banko?
Še posebej pa sprašujem glede na aktualnost sedanjega trenutka:
Ali se bo slovenska vlada odzvala na carinske ukrepe Hrvaške, ki so v trenutku ogrozili nad tisoč delovnih mest v obmejnih krajih, zlasti v trgovini, še več pa jih je ogroženih posredno v vseh tistih proizvodnih organizacijah, ki s to trgovino sodelujejo?
Tega je bilo dovolj v medijih in mislim, da je dovolj jasno, zakaj sem vprašanje postavil.
In drugo vprašanje, ki ga postavljam Ministrstvu za šolstvo in šport: Kadrovske kombinatorike slovenske vlade so že dolgo znane in burijo slovensko javnost. Tudi vaše ministrstvo pri tem ni izjema. V mislih imam soglasja oziroma nesoglasja nekaterim ravnateljem osnovnih šol in vrtcem za njihovo imenovanje. Sprašujem vas:
Kaj se pri teh imenovanjih v resnici upošteva? Mnenja sveta zavoda, na katerega se nanaša? Mnenje kolektiva tega zavoda? Mnenje lokalne skupnosti? Ali pa morebiti, kot nekateri trdijo, mnenja lokalnih odborov strank, ki predstavljajo sedanjo vladno koalicijo?
Na to prosim, da dobim odgovor, kajti take trditve se pojavljajo v tistih sredinah. Govorim o primeru nesoglasja za imenovanja ravnatelja osnovne šole Cerklje ob Krki. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Prvi del vprašanja je vezan na resor za zunanje zadeve. Pričakujem, da se nam pridruži gospod Pelikan. Drugi del vprašanja pa je vezan na resor za šolstvo in šport. Državna sekretarka, gospa Likovičeva bo odgovorila.

ANGELCA LIKOVIČ: Še enkrat lepo pozdravljeni. Če ste spremljali polemike okoli imenovanja ravnateljev v zadnjem času, je bilo zelo veliko napisanega. Odgovorila bi takole: v Ministrstvu za šolstvo in šport se zelo odgovorno zavedamo, da je vloga ravnatelja izrednega pomena. Da je ravnatelj pedagoški vodja, da je ravnatelj gospodar, da je ravnatelj menedžer in da ravnatelj živi v nekem okolju, ki mora imeti izredno veliko podporo v učiteljskem zboru, starših, učencih in lokalni skupnosti. In tako je tudi napisana zakonodaja. Razpis o imenovanju ravnateljev poda svet šole. In celotni postopek imenovanja vodi svet šole kot najvišji organ. Svet šole pa mora pridobiti mnenje lokalne skupnosti in tudi mnenje učiteljskega zbora, ki tajno glasuje o posameznem kandidatu. Na osnovi teh dveh mnenj, ki so samo mnenja, tako piše v zakonu, se svet suvereno odloča. V svetu pa vemo, da imamo 3 predstavnike ustavnovitelja, 3 predstavnike staršev in 5 predstavnikov sveta zavoda, učiteljskega zbora. Menim, kot ravnateljica na Osnovni šoli Majde Vrhovnik 18 let, da je to izredno dobro postavljeno, lokalna skupnost - starši - učitelji. Oni suvereno odločijo.
In če mene vprašate, kdo je res dober ravnatelj, moram povedati, da je tisti, ki po 4 letih dobi zelo veliko večino na svetu, zelo veliko večino, ki dobi pozitivno mnenje lokalne skupnosti, ker šola je središče, in ki dobi pozitivno mnenje učiteljskega zbora. In večina ravnateljev je takih.
Moram povedati, da ste slišali, da smo dali več kot 60 soglasij. Za 2 primera nismo dali soglasja. V enem primeru je bila pomanjkljiva, resnično pomanjkljiva dokumentacija. V drugem primeru, smo vam že povedali, pa je bila zelo majhna meja, 6 glasov od 11 in lokalna skupnost ni dala pozitivnega mnenja.
Jaz moram povedati, minister se lahko... soglasje k imenovanju da minister. Minister je tudi povsem suveren in nima po zakonu nobenih dolžnosti, da obrazlaga, zakaj se je tako odločil. In vse te panike, kot so sedaj, moram povedati, da se mi zdijo zelo zelo neupravičene. Šli smo delat analizo nazaj in minister Gaber 21 ravnateljem ni izdal pozitivnega soglasja v 4 letih. Mi pa sedaj v teh mesecih dvema. Tako da moram povedati, da menim, da se zelo odgovorno obnašamo pri slehernem ravnatelju, ker se zavedamo, da je zelo pomembno, kakšne imamo direktorje šol. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki. Na prvi del vprašanja odgovarja državni sekretar gospod Pelikan.

ZORKO PELIKAN: Hvala lepa za besedo. Na prvi del vprašanja bomo odgovorili v pisni obliki v najkrajšem možnem času, to je še ta teden. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, kolega Avšič.

JOŽE AVŠIČ: Torej, gospod predsednik upam, da bo to tako storjeno, kot v primeru, kot je gospod Kontič ...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je, še v tem tednu...

JOŽE AVŠIČ: ... in tudi glede tistega, kot sem proceduralno rekel, ki sem ga postavil že pred dvema mesecema in odgovora še ni, in ga ne bi želel ponavljati, želim isto.
Bi pa rad postavil dopolnilno vprašanje oziroma ponovil še enkrat vprašanje gospe državni sekretarki. Namreč, ni odgovorila na moje vprašanje. Ves ta postopek zelo dobro poznam, sem tudi občinski svetnik in sem tudi glasoval za enega od teh ravnateljev, ki ni dobil soglasja. To je razburilo celotno javnost, zlasti pa krajevno sredino, kjer je ta šola, kjer ima kandidat za ravnatelja polno podporo krajanov, kar je celo več od verificiranih organov šole, sveta šole, kolektiva. Vsa mnenja so bila pozitivna. To moram poudariti, vsa mnenja so bila pozitivna, bilo pa je izdano nesoglasje. Postavil pa bom vprašanje, ker se govori, da na te odločitve vpliva tudi mnenje lokalnih odborov političnih strank, ki sestavljajo sedanjo vladno koalicijo, in govori se, da so na to odločitev močno vplivali, kajti tudi na seji občinskega sveta so nasprotovali izdaji pozitivnega mnenja - ali je to res ali ne? Vse ostalo me ta hip ne zanima, ker resnično poznam celoten postopek. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite podati dopolnilni odgovor? Državna sekretarka Angelca Likovič.

ANGELCA LIKOVIČ: Spoštovani! S tega mesta si upam trditi, da pri odločitvi imenovanja ravnateljev in soglasij nimajo stranke in politika nič skupnega - strogo stroka. /Smeh./

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, brez klicev in medklicev. Poslansko vprašanje postavlja kolegica Zbačnikova, nato preberem naprej: Janko Veber - ali je med nami Janko Veber? - Franc Pukšič, Jožef Jagodnik, ki je odstopil od vprašanja, Roman Jakič, prav tako tudi Miroslav Luci, ki se je opravičil. Sedaj je na vrsti kolegica Zbačnikova, nato kolega Veber ter nato kolega Pukšič in Jagodnik.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala za besedo. Imam poslansko pobudo.
Glede na dejstvo, da državni zbor v tem mandatu ni uspel obravnavati zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, ki sem ga sama, skupaj s skupino poslancev, vložila v ta državni zbor in s katerim smo želeli odpraviti neskladnost z ustavo v zvezi z ustanavljanjem zbornic, dajem sedaj ministrstvu za zdravstvo pobudo, da vsaj prekliče dopis ministra za zdravstvo z 10.4.1997, s katerim je bivši minister dr. Marjan Jereb dopustil, da lahko mnenje o strokovni usposobljenosti fizioterapevtov, ki želijo delati v zasebni dejavnosti, poleg zbornice fizioterapevtov Slovenije izdaja tudi društvo fizioterapevtov Slovenije, čeprav zakon o zdravstveni dejavnosti v zadnji alinei.../Snemanje prekinjeno./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prijavite se; nekoga srbijo prsti. Prosim.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Samo malo potrpljenja, kajti to je v korist vseh nas. Namreč, vsi vemo, da je treba ustavno odločbo upoštevati, da je treba neustavnosti odpraviti, zlasti pa, da je tudi v timskem delu zdravstvene dejavnosti zelo pomembno ne samo delo zdravnika in lekarn, ki imajo zbornice urejene, temveč tudi ostalih zbornic, tako s področja fizioterapevtov, zdravstvene nege, laboratorijskih in radioinženirjev in drugih, vseh, ki so šele v zdravstvenem timu tisti, ki dajejo kvaliteto in omogočajo, da je zdravstvo res lahko kvalitetno, v korist bolnikov. Namreč, ta odločba, ki jo je minister izdal, pa je naredila na področju fizioterapije velik nered in omogočala, da je soglasje lahko dajalo tako na priporočilo poleg zbornice fizioterapevtov tudi društvo. In v tej prehodni fazi, ko na žalost se izteka naš čas, da bi lahko te neustavnosti vsaj poslanci odpravili, pa lahko s tem, da to odpravi minister za zdravstvo, omogoča delno rešitev tega problema in omogoča vsaj delni nadzor nad strokovnostjo in kvaliteto dela in pa zaščiti bolnike, dokler v novem mandatu pač novi parlament ne bo uspel te neustavnosti odpraviti, urediti statusa vseh teh zbornic, ki nimajo urejenega statusa, in pa določiti kriterije za njihovo ustanavljanje. In to pobudo dajem našemu ministrstvu za zdravstvo, za delno rešitev tega prehodnega časa. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za to pobudo, kolegica Zbačnikova. Torej Janka Vebra ni. Besedo ima kolega Franc Pukšič, ki ga tudi ni. Jožef Jagodnik je odstopil. Poglejte, kako hitro nadaljujemo. Roman Jakič, poslansko vprašanje, za njim Aurelio Juri.

ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Meni je seveda žal, da danes ni med nami ministra gospoda Šturma ter državnega sekretarja na ministrstvu za šolstvo in šport, gospoda Vesta. Nisem sicer prepričan, da je njuna 14-dnevna prisotnost v Avstraliji nujna, ampak prepričan sem pa definitivno, da gre za neracionalno trošenje denarja davkoplačevalcev. Če sem prav informiran, bo ta izlet državljanke in državljane stal več kot 5 milijonov tolarjev. Ampak kljub vsemu bi rad postavil vprašanje in zato bi tudi pisno to oddal in sicer ministru za šolstvo in šport oziroma ministrstvu. In sicer naslednja vprašanja, po alineah:
Glede na to, da sem predsednik odbora parlamentarne skupščine Sveta Evrope za šport in mlade, moram reči, da me malo skrbi, kaj se dogaja v tej državi na področju športa, predvsem kaj dela v tej državi državni sekretar za šport, dr. Aleks Leo Vest. Sprašujem:
Ali je res, da je državni sekretar grobo posegal v avtonomijo univerze in za izplačilo sredstev za delovanje inštituta za šport pri Fakulteti za šport zahteval odstop dr. Bednarika?
Ali je res, da je državni sekretar zablokiral finančna izplačila Zavodu za šport Slovenije, Zavodu Planica in na kar sem bil jaz vedno občutljiv, Študentski zvezi?
Ali je res, da je državni sekretar najel zunanjo pravno pomoč, kljub kar številčni pravni pomoči Ministrstva za šolstvo in šport, ki jo seveda plačuje po uradni tarifi odvetniške zbornice, kar lahko seveda označim kot še eno grobo razmetavanje denarja davkoplačevalcev?
Ali je res, da je državni sekretar brez vednosti direktorice in članov sveta zavoda za šport odločal o delovanju in aktih zavoda?
Ali je res, da je državni sekretar pripravljal akt oziroma sklep o ukinitvi zavoda, čeprav je državni zbor 3. marca 2000 sprejel nacionalni program športa, v katerem so jasno opredeljene naloga zavoda?
Če se ne motim, je celo ta predlog o ukinitvi bil na dnevnem redu, pa je bil umaknjen, naj bi vlada že imela določene materiale.
Ali je res, da je državni sekretar razveljavil javni razpis ministrstva za šolstvo in šport za tisk brošur in plakatov za projekt "Mesec rekreacije" na podlagi neutemeljenega revizijskega postopka, kar je seveda ugotovila tudi posebna komisija MŠŠ in ga ni ponovil, kot veleva zakon?
Ali je res, da je državni sekretar zahteval sklic sveta Zavoda za šport Slovenije, na katerem direktorici ni dovolil sodelovati?
In ne nazadnje, zopet za mene zelo občutljiva tema:
Ali je res, da je državni sekretar za šport dr. Aleks Leo Vest zaustavil razpis štipendij za študente športnike.
Jaz seveda ne pričakujem od državne sekretarke, da mi bo na ta vprašanja odgovorila, ker sem prepričan, da na ta vprašanja ne ve odgovora. Pričakujem pa, upam do četrtka odgovor, da bi - "e-mail" funkcionira tudi do Avstralije in nazaj - seveda lahko v petek postavil še kakšno dodatno vprašanje, ali pa vsaj javnosti. Če ne jaz, javnost, predvsem športna javnost v Republiki Sloveniji terja in zahteva odgovor na navedena vprašanja. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Kolega Jakič, se opravičujem. Če sem vas pravilno razumel, kolega Jakič, ni potrebno, da sedaj odgovarja tukaj prisotni predstavnik vlade, ampak želite pisni odgovor na vaše vprašanje v okviru te seje državnega zbora. Hvala lepa. Besedo za poslansko vprašanje dajem kolegu Aureliu Juriju.

AURELIO JURI: Hvala,predsednik. To vprašanje je namenjeno ministrstvu oziroma ministru za šolstvo, ki pa ga ni. Pa bo verjetno državna sekretarka na to odgovorila.
Tako predsednik vlade dr. Bajuk kot sam gospod minister in njegovi podrejeni prisegajo v projekt primorske univerze. Enako kot počnemo že vrsto let, in to s konkretnimi pobudami temu v prid, njegovi iniciatorji. A besede kažejo eno, dejanja žal drugo. Predlogu zakona, ki bi zagotovil potrebna dodatna sredstva za razvoj visokega šolstva in za nastanek univerze na Primorskem in ki smo ga vložili nekateri primorski poslanci nedavno, je ministrstvo reklo, nedvoumno, ne.
Odklonilo je ministrstvo soglasje h gradnji Turistike, nove stavbe visoke šole za turizem in hotelirstvo v Portorožu, na zemljišču, ki je v večinski lasti države, potem ko je bilo za gradnjo že vse dogovorjeno /Prekinjeno./

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Juri, ponovno se prijavi.

AURELIO JURI: Imenovalo je ministrstvo posebno domnevno strokovno skupino, ki bi naj delala pri ustanovitvi tretje univerze, ne da bi zraven pritegnilo enega samega izmed strokovnjakov, ki na tem projektu delajo od samega začetka, in ne da bi o tem povprašali občine, ki so zamisel pred leti spodbudile in tudi materialno podprle.
No, sprašujem seveda predstavnike ministrstva, kako vse to komentirajo in ali mislijo, da so te poteze poteze, ki lahko prizadeto javnost prepričajo v dobre namere ministrstva in v dejanske sposobnosti poveljevanja temu zahtevnemu projektu. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Juri. Na vaše vprašanje odgovarja državna sekretarka dr. Krnel-Umekova.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci, pozdravljeni! V zvezi s primorsko univerzo bom odgovorila naslednje:
Ministrstvo in vlada sta naredila letošnje leto odločilni korak k ustanovitvi univerze, tako da sta ustanovila vladno delovno skupino. Kajti ves čas, vemo - in tisti, ki smo si od leta 1992 v Istri in na Primorskem prizadevali za ustanovitev univerze - da je samo država Slovenija tista, ki ustanavlja univerzo in tista, ki bo zagotovila sredstva za njeno delovanje. Vladna delovna skupina je sestavljena iz strokovnjakov, da pripravijo vse pravne in strokovne podlage, in se posvetujejo tudi s strokovnjaki na akademiji, ki nam je že dala podporo, in na obeh univerzah, tako da bo vse pripravljeno za ustanovitev univerze.
Ministrstvo je bilo proti temu, da se sprejme poseben zakon, ker v vsebini ni zagotavljal sredstev za ustanovitev univerze niti za delovanje univerze, ampak je podpiral stanje na Primorskem, da se ustanavljajo šole - to so, moram tu poudariti, dvo ali triletne strokovne šole, ki pa ne vodijo do univerze. Poleg tega ta zakon pomeni, da ni mogoče univerze vključiti v redni proračun. Cilj skupine in tudi interes države pa je, da je univerza na Primorskem enakopravno vključena, tako glede vseh pravnih podlag kot glede financiranja, kot ostali dve univerzi.
V tej skupini so tudi predstavniki s Primorske, vendar pa je skupina zaradi operativnosti manjša in niso bili z vseh šol v skupino imenovani, vendar so pa v izjavah, ki smo jih poslali, vsi, razen neke privatne šole, izjavili, da se vključujejo v univerzo, prav tako občine. Z občinami imamo namen opraviti še razgovore glede sodelovanja pri urejanju prostorov, tako da vse aktivnosti za ustanovitev tečejo tako, kot je bilo predvideno.
Tu pričakujemo, seveda, od poslancev drugačno podporo, kot je vlaganje zakonov, ko je bil čas osem let ustanoviti univerzo. Podporo v tem smislu, da se zdaj združijo te sile, ki so na Primorskem pripravljene ustanoviti univerzo, in da v tem času, ko je tudi država pripravljena ustanoviti univerzo, ne prihajajo s takimi pobudami, ki temu ne služijo. Tudi javna razprava, ki je bila zadnjič v Novi Gorici zelo odmevna, kaže na pripravljenost za ustanovitev različnih predstavnikov in v kratkem bo za vlado tudi pripravljen ustrezen akt za začetek delovanja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državni sekretarki. Dopolnilno vprašanje, kolega Juri.

AURELIO JURI: Jaz se državni sekretarki zahvaljujem za poduk, kaj naj počnemo primorski poslanci. Pa vendarle imam občutek iz odgovorov, ki sem jih prejel, da ministrstvo predlog zakona, ki smo ga vložili primorski poslanci, skupina primorskih poslancev, ni dobro prebralo, kajti zakon določa, da se v naslednjih štirih letih zagotovijo dodatna sredstva za to, da se materialno pač uredijo stvari. Na to vprašanje nisem prejel odgovora. Tudi ne na odklonitev ministrstva, da da soglasje za gradnjo Turistike. Tudi na to vprašanje ni bilo odgovora. In bi prosil, da je tudi tu odgovor. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Juri. Dodatni odgovor na vaše dodatno vprašanje.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Še enkrat poudarjam, da morajo biti sredstva zagotovljena v proračunu. In da z dodatnimi zakoni za šolstvo ne moremo reševati teh vprašanj. Potrebno je pač sprejeti proračun in v proračunu zagotoviti ustrezna sredstva.
Drugo, glede Turistike moram povedati, da ministrstvo zbira vse potrebne podatke, kako rešiti to pravno vprašanje, ki je nastalo potem, ko smo dobili od univerze v Ljubljani in od pomorske šole ustrezne dokumente, da je to lastnina univerze in države Slovenije.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Veber, imate poslansko vprašanje? Se odpovedujete? Prej sem vas preskočil, ker vas ni bilo.

JANKO VEBER: Vprašanje imam za Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. In sicer:
Vlada Republike Slovenije je s sklepom spremenila meje gojitvenega lovišča, ki ga upravlja delniška družba Snežnik iz Kočevske Reke. Del lovišča je dodelila lovski družini Dolenja vas. Ob tem je pa imela svojo vlogo in že dolgoletna prizadevanja tudi Lovska družina Kočevska Reka, ki ji je bilo odvzeto to lovišče v času, ko je bilo to območje zaprto. In sprašujem Vlado oziroma Ministrstvo za kmetijstvo:
Zakaj ni vloga Lovske družine Kočevska Reka bila ravno tako rešena oziroma kakšno je stališče ministrstva do rešitve tega problema?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predstavniki vlade, odgovor prosim. Prosim, če se nam pridruži minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je bil med nami. Prihaja. Prosim.

CIRIL SMRKOLJ: Ali smem prositi za povzetek vprašanja?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kratek povzetek, kolega Veber.

JANKO VEBER: Ja, kratek povzetek je naslednji. Vlada je s sklepom del lovišča delniške družbe Snežnik, Kočevska Reka dodelila Lovski družini Dolenja vas. Hkrati pa ni rešila problema Lovske družine Kočevska Reka, ki je ravno tako vložila vlogo za dodelitev dela zemljišča, ki ga ima v upravljanju Snežnik. Zakaj ne, oziroma kakšno je stališče ministrstva do tega vprašanja.

CIRIL SMRKOLJ: Glejte, jaz bi rad povedal, da vlada ni odvzela, ampak vlada je z ustreznim sklepom omogočila, da se postopek uveljavitve interesa Lovske družine Dolenja vas prične. Ali bo v postopku, seveda, ta lovska družina dobila nazaj del lovišča, ki je že bil v njenem upravljanju, pa ne vem, ker se postopek vodi na upravni enoti.
Tako, da Kočevska Reka v tem primeru bi morala, seveda, isto aktivnostjo sprožiti, in bi verjetno postopek bil enak. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Minister je pokazal, da zelo podrobno pozna svoje področje, ki ga pokriva. Dopolnilno vprašanje, kolega Veber.

JANKO VEBER: Ja, dopolnil bi ministra, v toliko, ker ni dopolnilo na vprašanje, ampak ne strinjam se s tem, da Lovska družina Kočevska Reka ni začela postopka. Ta postopek je seveda začet in seveda bi pričakovali tudi, da bo primerno obravnavan oziroma, da začne teči ravno tako kot v primeru Dolenje vasi. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber. Poslansko vprašanje postavlja Nikolaj Rožič, za njim Vladimir Čeligoj.

NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani predstavniki vlade, poslanke, poslanci! Vprašanje postavljam ministru za okolje ali predstavnikom Ministrstva za okolje in prostor. Gre za naslednjo zadevo: Potrebno je zagotoviti bolj racionalno porabo proračunskih in javnih sredstev za zaščito voda, na podlagi optimalnih in strokovnih rešitev.
Izgradnja avtocestnega križa ter zagotovitev zaščite in rabe voda skladno s prevzetimi predpisi in zahtevami evropske skupnosti sodijo med največje infrastrukturne investicije. Prosim.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne motite kolega Rožiča.

NIKOLAJ ROŽIČ: Sodijo investicije, ki se izvajajo in se bodo izvedle v Sloveniji. Izgradnja avtocestnega križa zadeva zaščito voda, ker pomeni občuten obseg obstoječe naravne odtočne in kakovostne lastnosti voda. Avtoceste lahko ogrožajo kakovost površinskih voda, v največji meri pa pitne podtalnice, ki je v Sloveniji najbolj pomemben vir zdrave pitne vode. Pri izgradnji avtocest smo glede zaščite voda dosegli v Sloveniji v ožjem gradbeno - tehničnem pogledu dostojno raven zaščite, ki nas v tem pogledu nedvomno uvršča med prve države v Evropi (to je manj znano prebivalcem). Pri bolj kompleksnih, tehnično - varnostnih in ekonomsko najbolj zahtevnih problemih zaščite voda pa nas konkretni primeri opozarjajo na strokovno neutemeljene in predrage rešitve, na primer zaščita pitne vode Ljubljane, Domžal, rižanskega vodovoda - primorskega vodovoda, ki so največji rezervoarji pitne vode v Sloveniji. Velika sredstva za zaščito in varnost pitne vode zahtevajo visoko stopnjo strokovnosti in ekspertize, ki je državni organi danes objektivno ne zagotavljajo. Kljub temu pa v takšnih napačnih rešitvah, ki se pojavljajo občasno, brez strokovno usposobljenih komisij meritorno odločajo in jih tudi potrjujejo.
Zato bi bilo treba strokovno bolj utemeljenim in bolj racionalnim rešitvam zaščite voda zagotoviti več pozornosti kot doslej. V ta namen bi bilo treba zagotoviti, da bi upravni organi MOP-a potrjevali načrtovane rešitve zaščite voda na podlagi obvezne recenzije.../Opozorilni znak za konec./... sprejetih rešitev, s sodelovanjem formalno in empirično preverjenih izvedencev s tega strokovnega področja. Podobne pomanjkljivosti, kot so omenjene pri gradnji avtocest, so danes prisotne pri gradnji čistilnih naprav za odpadne vode in na drugih področjih. Zaenkrat pa se sredstva uporabljajo iz proračuna povsem disperzno, brez optimatizacijskega načrta na posameznih področjih. Ker je država po zakonu lastnik in upravljalec...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tri minute so minile.

NIKOLAJ ROŽIČ: (Ja, takoj.) ... vodnega bogastva, je obvezno zagotoviti strokovno optimalno in ekonomsko racionalno porabo javnih sredstev. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rožič, za vaše vprašanje. Odgovarja državna sekretarka Srebotnjak-Borselino.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Hvala za besedo. Spoštovani poslanci in spoštovane poslanke! Zahvaljujem se za vprašanje.
Na to odgovarjam tako: ministrstvo se v okviru svojih pristojnosti močno zaveda omejenosti sredstev in odgovornosti pri izvajanju proračuna. Zato smo se in se bomo še naprej odgovorno obnašali in proračunska sredstva trošili v skladu s proračunskimi zahtevami.
Povedala bi, da vsi vemo, da zakona o vodah, ki ga je ta spoštovani zbor v prvem branju sprejel, še nimamo. Vlada ga pripravlja za drugo branje in ga bo pripravila do 20. oktobra. Mislim, da bo sprejetje zakona zagotavljalo - samo zakonsko besedilo bo vsebovalo te zaščitne elemente, na katere, spoštovani poslanec, opozarjate. Upam pa si reči, da si tudi sedaj prizadevamo v naše delo vključiti strokovnjake in upoštevati ekspertize. V sektorju za vode v okviru sektorja za okolje imamo zaposleno državno podsekretarko, ki ima samo ta resor in mislim, da je delo steklo dobro. Verjetno se je v ministrstvu tudi poznala praznina, ker nekaj časa ni bilo državnega sekretarja za vode. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za odgovor. Poslansko vprašanje postavlja kolega... Imate dopolnilno vprašanje? Kolega Rožič, prosim.

NIKOLAJ ROŽIČ: Na kratko. Namreč gre za to, ne da upravni delavci ne dajejo konkretnih rešitev, mnenj in tako dalje. Vendar prisotna mora biti stroka, strokovnost. Strokovnost je pa praviloma izven upravne sfere. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilni odgovor.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Ministrstvo bo spoštovalo tudi odločitev tega zbora, ki nam je naložil, da pri pripravi zakona o vodah za drugo branje vključimo že v to delo strokovnjake. In tako delamo. Bomo pa spoštovali to vaše stališče in tudi v bodoče se bolj potrudili, da bodo strokovnjaki pripomogli k boljšim upravnim odločitvam. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja kolega Čeligoj, za njim je Davorin Terčon. Ali je med nami? Ni. Za njim je Branko Kelemina. Ali je še med nami? Nato je Geza Džuban. Potem pa Franc Jazbec. Dobro, bomo videli, kako bo. Kolega Čeligoj, beseda je vaša.

VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslansko vprašanje naslavljam Vladi Republike Slovenije. Nekateri mejni prehodi v Republiki Sloveniji so postavljeni v notranjost Slovenije oziroma so odmaknjeni od meje. Takšen primer je tudi meddržavni mejni prehod Starod v občini Ilirska Bistrica. Za premik mejnega prehoda na mejo govorijo vsi strokovni argumenti. Sam pa sem na podlagi argumentov dal že predhodno poslansko pobudo za premik tega mejnega prehoda na mejo samo.
V proračunu Republike Slovenije za leto 2000 je zagotovljenih 120 milijonov SIT za izvedbo tega projekta. Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Ali so začeli pripravljati projektno dokumentacijo za prestavitev mejnega prehoda Starod na mejo?
Kdaj bodo projekti zaključeni in kdaj se bodo začela dela izvajati? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Čeligoj. Prosim za odgovor. Gospod minister za kmetijstvo.

CIRIL SMRKOLJ: Odgovor bi seveda moral dati servis skupnih služb vlade. Tako, da vam bo ta odgovor vlada posredovala pisno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V roku, kot je dogovorjeno, do petka. Dopolnilno vprašanje, kolega Čeligoj.

VLADIMIR ČELIGOJ: Gospod predsednik, dejansko res pričakujem odgovor do petka. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Saj smo rekli, da bo do petka. Sedaj pa gremo naprej po tem spisku. Davorin Terčon, Branko Kelemina, Geza Džuban, Franc Jazbec, Ciril-Metod Pungartnik, za njim Franc Čebulj, Rudolf Moge, Mirko Zamernik.

CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik! Jaz sem že na eni prejšnjih sej postavil vprašanje, ki se tiče mostov na regionalni cesti prvega reda Trebnje - Sevnica. In seveda, zdaj ne vem, komu bi vprašanje postavil. Verjetno Ministrstvu za notranje zadeve, ker tu je velika skrivnost, državna tajna, kaj se tam dela. Ali mogoče celo Ministrstvu za obrambo, ki ima neko vohunsko službo? Ker Trebanci nikakor ne moremo dobiti odgovora. Torej, ta aroganca in ignoranca Ministrstva za promet in zveze, mislim, da gre prek vseh meja. Ministrstvu za promet in zveze je Krajevna skupnost Trebnje poslala dopis, poslal sem dopis kot župan občine Trebnje. Tukaj sem sprožil vprašanje, je bilo obljubljeno, da bom dobil pismeni odgovor. Občinski svet občine Trebnje je posredoval pismena vprašanja Ministrstvu za promet in zveze in vsej tej žlahti tega ministrstva. Vendar, nihče ne odgovori! Nihče. Zvemo pa tako postrani, da je bil stari most proglašen kot zadeva elementarja, čeprav se ni podrl in je včeraj še zmeraj šel promet čez. Postavili so tamponski most, ki več kot mesec dni ni bil v obratovanju. Kakšen bo nov most, je pa popolna skrivnost, predsednik. Torej, ta ignoranca tega ministrstva presega vse meje. Torej, ta most je del infrastrukture Trebnjega. Je sredi kraja. In nihče se ne more izgovarjati, da glede na to, da je to proglašeno za elementar, ima pravico delati mimo vseh soglasij, vseh mnenj občine, kraja in tako naprej. Postavljam Ministrstvu za promet in zveze vprašanje, kot sem ga že:
Zakaj ni možno, da nam predstavi tehnične rešitve, h katerim ima Trebnje in občinski svet prav gotovo pravico dati tudi svoje poglede? Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar dr. Hanžel. Prosim.

DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Če je res tako, kot ste povedali, da ste naslovili večkrat, tudi če bi enkrat samo, na Ministrstvo za promet zahtevek za pojasnila v zvezi s tem, bi se rad opravičil. Vendar moram reči, da imamo redno na vseh sejah kolegija tudi poslanska vprašanja in da na poslanska vprašanja redno odgovarjamo. Jaz vam obljubim lahko samo to, osebno, da boste do petka imeli odgovor, če je takšno vprašanje na ministrstvu. Hvala lepa in oprostite, če je temu res tako.

CIRIL METOD PONGARTNIK: Do kdaj? Do kdaj? Dva meseca ga nisem dobil. A bo to do jutri ali bo do pojutrišnjem?

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Do petka je rekel gospod državni sekretar. Hvala. Gospa Virantova.

IRENA VIRANT: Dajem pobudo obema resornima ministrstvoma, to je ministrstvu za delo in za gospodarstvo. Žal ni gospoda Zagožna tukaj. V zvezi pa je z dvema požaroma, katastrofalnima, ki sta se dogodila v Sloveniji. Enako se je zgodilo tudi lansko leto. Povem, iz svojih izkušenj poznam, deset let delam kot pravna svetovalka pri sindikatu, da se zaradi nekakšnega varčevanja ukinjajo strokovne gasilske službe v podjetjih in tudi varnostne službe. Prej je bilo govora o strokovnosti. Bili so strokovnjaki, gasilci in tudi varnostniki, sedaj pa to opuščajo zaradi navideznega varčevanja, ali pa so te službe neposredno podrejene direktorjem oziroma upravam, ki nimajo posluha, da bi zavarovale premoženje in delavce, ker prvo je pa notranja kontrola. In dajem pobudo obema ministrstvoma, da uvedejo potrebni nadzor.
Povem tudi to, da mora tudi podjetje samo kaj narediti za primer izpada, zaradi višje sile, tako izpad dohodka se lahko zavaruje in tudi premoženje do prave vrednosti. Tudi to bo treba kontrolirati oziroma dati priporočilo podjetjem, da to nemudoma uredijo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji ima besedo gospod Rudi Moge.

RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Vrnil se bom v pretekli stožec dogodkov. Smo na 53. izredni seji državnega zbora, točka vprašanja - pravim, da se vračam v pretekli stožec dogodkov. (Prosim, ker me motijo, da mi to odbijete potem od časa.) Smo na 53. izredni seji državnega zbora, datum je 28.7. leta 2000, vprašanje in pobude, tukajle bom prečital s traka 294. (PT) ob 12.55:
Rudolf Moge: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Najprej v smislu dobrih običajev odgovarjam spoštovanemu ministru za šolstvo. Vemo, da je v pripravi sestava proračuna za naslednje leto. Za pripravo sestave tega proračuna pa je dobro, da ima minister jasno razčiščen pojem o tem, kakšni programi se bodo izvajali v prihodnjem letu. In drugič, kolikšna bo mreža šol v Sloveniji. Mrežo šol potrebujemo tudi za dobro definicijo investicij na tem področju. Vprašanja gospodu ministru so naslednja: Kako boste postavili mrežo šol v Mariboru? In kako boste rešili prostorske probleme škofijske klasične gimnazije v Mariboru? Podpredsednik Andrej Gerenčer: Hvala lepa. Prosim. Gospa Krnel Umek: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospodje poslanci! Na to vprašanje gospoda Mogeta bomo dali pisni odgovor. Podpredsednik Andrej Gerenčer: Hvala. Gospod Moge, dodatno vprašanje. Rudolf Moge: Hvala lepa, predsedujoči. Mislim, da je vprašanje toliko enostavno, da bi želel vsaj delni odgovor zaradi tega, ker sem že na prejšnji seji spraševal, pa še do sedaj nisem dobil nobenih pismenih odgovorov. Predlagal bi vsekakor, če vam ni odveč, da bi bilo to vsaj do 20. avgusta, takrat ko se vrnemo. Podpredsednik Andrej Gerenčer: Prosim, gospa državna sekretarka. Krnel-Umek: Do 20. avgusta vam bomo posredovali ta odgovor, tudi če ni bilo še na prejšnje vprašanje odgovora. Podpredsednik Andrej Gerenčer: Hvala lepa. Gospa Irena Virant. In je bila potem ona na vrsti, zdaj sva pa ravno zamenjana.
Torej, moje vprašanje:
Zakaj odgovorni na Ministrstvu za šolstvo govorijo neresnice, ko poslancem obljubljajo, in se podcenjujoče obnašajo do poslancev?
Kljub razsulu, ki vlada na ministrstvu za šolstvo in šport, danes pričakujem odgovor na obe vprašanji.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Spoštovani gospodje poslanci, spoštovani gospod Moge! Najprej bi rekla, da na ministrstvu za šolstvo in šport ni razsula, ampak da se dela trdo in močno, in stvari tudi držimo v rokah in dejansko delamo dobesedno od jutra do večera. Zato ni poštena takšna vaša izjava.
Imam pismeni odgovor, tako kot smo obljubili, ni mi pa znano, zakaj je prišlo do tega, da vam ni bil vročen. Torej, za to so seveda odgovorne določene službe; bomo preverili, zakaj se vam to ni izročilo. Sedaj, ko to preberem, bom prosila, da vam to tudi fotokopirajo. Na to temo smo tudi večkrat govorili z oddelkom za investicije in tudi pravzaprav z določenimi ravnatelji in institucijami. Pismeni odgovor pa se glasi takole:
"V zvezi s problematiko javnih srednjih šol v Mariboru je sicer res, da je na večini šol vpis dijakov vsako leto večji, razen na tehničnih šolah, kjer število vpisanih dijakov vztrajno upada. Gledano v celoti je prostora za izvajanje pouka v javnih srednjih šolah v Mariboru dovolj, res pa je, da so nekatere šole deloma prazne, nekatere pa delujejo v izmenah, tudi v več kot dveh izmenah. Ta problematika se rešuje v okviru projekta mreže šol v Mariboru, s katerim bomo poskušali srednje šole preseliti na lokacije, kjer prostorski pogoji zadostujejo številu oziroma oceni perspektivno vpisanih dijakov na posamezni šoli. Pri tem pa sta predvsem dve oviri: prva so denacionalizacijski postopki na šolskih objektih v Mariboru, tudi s strani rimokatoliške cerkve, druga pa visoka finančna sredstva, ki jih ta projekt zahteva (ocena izpred dveh let je 2,6 milijarde tolarjev, zdaj so ta sredstva še povečana). Kljub temu upamo, da bomo v doglednem času zagotovili pogoje, da bodo omogočili izvedbo projekta "Mreža šol v Mariboru".
Vprašanje škofijske gimnazije Antona Martina Slomška se bo reševalo v sklopu denacionalizacijskih postopkov. Rimokatoliška škofija Maribor je zainteresirana, da se ta šola preseli v stavbo na Vrbanjski 30, za katero je vložila zahtevek za denacionalizacijo. Ker se v omenjeni stavbi nahajata Srednja kmetijska šola in Fakulteta za kmetijstvo Maribor, je ta rešitev povezana z velikimi materialnimi stroški, približno 5 do 6 milijard tolarjev, ki bi jih morala zagotoviti Republika Slovenija.
V zvezi z denacionalizacijskimi postopki v Mariboru, ki so povezani z rimokatoliško škofijo Maribor, pripravlja Ministrstvo za šolstvo in šport celovito poročilo, v katerem bo zajeto trenutno stanje o posamični denacionalizacijski zadevi, stroške, ki bi nastali ob vračilu objekta v naravi, in predlagane rešitve. Na podlagi tega se bo Vlada Republike Slovenije lahko odločila o rešitvah denacionalizacijskih postopkov in o dolgoročni prostorskih rešitvi škofijske gimnazije v Mariboru.
K temu bi dodala še nekaj misli in sklepov, ki so nastali v pogovorih, pri katerih sem sodelovala tudi sama, na to temo. Gre pravzaprav za sklepe, ki se jih dosti kmalu pričakuje, kako bo z Vrbansko: ali bo vrnjena v naravi ali pa to ne bo možno. V ta namen je škofija zahtevala dodatno cenitev, ker sami poznate zakonske omejitve, pri katerih je rešitev odvisna od vrednosti objekta. Glede na to, bodo kasneje izdelane rešitve. Pričakuje se rešitev, pravzaprav ocenitev in pa dokončni denacionalizacijski sklep približno konec septembra.
Se pravi, tu smo in od tega je potem odvisna pravzaprav celotna rešitev cene rotacije mreže šol v Mariboru. Mislim, da vam je to dobro poznano. Hvala lepa.
Drugi odgovor je pa glede študentskih domov. Odgovor glede 4000 novih mest v študentskih domovih in prenova, pa se glasi tako: Ministrstvo za šolstvo in šport se zaveda pereče problematike v zvezi s pomanjkanjem študentskih postelj, zato namerava nadaljevati s projektom prenove študentskih bivalnih kapacitet v Republiki Sloveniji. Že prejšnja vlada je v informacijo prejela projekt prenove študentskih bivalnih zmogljivosti v Republiki Sloveniji in sprejela sklep o imenovanju projektnega sveta za prenovo študentskih zmogljivosti v Republiki Sloveniji. Na podlagi tega je Ministrstvo za šolstvo in šport pozvalo vse, ki naj bi sodelovali v tem projektnem svetu, naj sporočijo imena svojih predstavnikov, da bi lahko svet začel delovati čimprej. Projektni svet naj bi zagotovil predvsem pogoje in vire za reševanje omenjene problematike na dolgi rok. Tu gre predvsem za zagotavljanje zemljišč, pridobivanje soglasij, zagotavljanje finančnih virov ipd. Poleg tega smo se na ministrstvu za šolstvo in šport odločili tudi za nekatere kratkoročne rešitve, predvsem gre tu za nadzidave in adaptacije obstoječih študentskih domov v Ljubljani in Mariboru, kjer objekti to dopuščajo.
Se pravi, želimo še, torej pobude za projektni svet. To problematiko skušamo delno reševati tudi na sektorju za srednje šolstvo, kjer smo preučili vse kapacitete v ljubljanskih dijaških domovih in v mariborskih dijaških domovih. Trenutno smo tudi pregledali stanje v Kopru in ugotovili, da se v nekem doglednem času, specifično,v katerem mestu in kje, da v dveh do treh letih dogovorili o preureditvi določenega števila dijaških domov v študentske. Zdaj v tekočem letu in naprej nudijo dijaški domovi vse proste bivalne kapacitete, če jih imajo, študentom in teh po številu ni malo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Jaz sem gospe državni sekretarki zahvaljujem za ta odgovor. Jaz ga res nisem dobil, so pa odgovori stari že nekaj mesecev in obljube so bile tukajle prekršene. Na katerem nivoju je prišlo do prekinitve, boste pogledali, ali pa bom tudi jaz sam pogledal. Jaz vsekakor teh stvari nisem dobil.
Lahko pa iz odgovora zaključim, da je bil to, kar mi je gospa sekretarka sedaj povedala, opis stanja, ki ga več ali manj vsi, ki smo tam, že poznamo, da pa ni zdaj bilo nobenega konkretnega programa, da bi se tudi stanje, kjer so ene šole prazne, druge pa delajo v več izmenah, da bi se ta reč v tem novem šolskem letu nekje popravila. In če sem jaz prav razumel, kratkoročnih ukrepov ni, razen študentskih domov, vse ostale stvari, ki jih pa mislite rešiti, so pa dolgoročnega značaja, vključno z rečmi, ki se tičejo denacionalizacije.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Mogoče samo toliko v pojasnilo. Kot sem povedala, ključ za razrešitev - tudi relativno kratkoročno, bi rekli v naslednjem šolskem letu, zdaj sigurno ne, je rešitev denacionalizacijskega postopka za Vrbansko. Od tam naprej, ko bomo vedeli, kje smo, bomo lahko pripravili kratkoročne oziroma tudi dolgoročne rešitve. Da vemo, kdo, kam in kako. Je pa to povezano, kot je bilo povedano, z velikimi sredstvi. Vendar nekje se mora začeti odvijati in gordijski vozel bo presekal sklep, kakršenkoli že bo. Od tam naprej se bo definitivno dalo reči, kdo, kam. Če ne, so to neke selitve za eno leto, za dve leti, ki vzamejo ogromno sredstev, pa ne bodo dokončne. Hkrati vemo, da so to strokovne šole, ki za seboj potegnejo ustrezne učne in strokovne delavnice. Tako je dejansko treba počakati na ta sklep in potem narediti. Scenarijev je narejenih veliko, tudi zdaj smo jih dodatno napravili: glede na vpis, na želje, ki se konstantno spreminjajo v določeni smeri, kam se kdo vpisuje. Treba bo počakati na ta sklep. Smo pa na tem precej delali in rešitve so, vendar začetek potrebujemo.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji Mirko Zamernik. Ga ni. Aleksander Merlo.

ALEKSANDER MERLO: Hvala lepa za besedo, gospod podpredsednik. Problematika nedovoljenih migracij se v Republiki Sloveniji vse bolj zaostruje in postaja vse težje obvladljiva. Zato bom kljub včerajšnji novinarski konferenci Ministrstva za notranje zadeve na to temo predstavnikom vlade postavil nekatera konkretna vprašanja.
Prvo. Kakšna je po oceni Ministrstva za notranje zadeve uspešnost policije pri varovanju in nadzoru prehajanja državne meje Republike Slovenije?
Koliko tujcev je policija odkrila v prvih osmih mesecih letošnjega leta pri nezakonitem prehodu državne meje ter koliko je vseh tujcev po ocenah ministrstva, ki so v tem obdobju nezakonito prestopili državno mejo?
Koliko tujcev so v našo državo v prvih osmih mesecih letošnjega leta vrnili pristojni organi Republike Italije in Republike Avstrije zaradi nezakonitega prehoda slovensko-italijanske in slovensko-avstrijske meje?
Kakšna tehnična sredstva uporablja policija za nadzor nezakonitih prehodov državne meje in nakup katerih je nujno potreben? Kolikšna sredstva bo za varovanje državne meje policija potrebovala v letu 2001 in kako jih namerava ministrstvo zagotoviti?
Koliko osumljencev sta policija in kriminalistična služba v letu 1999 in v prvih osmih mesecih letošnjega leta ovadili pristojnim tožilstvom zaradi suma storitve kaznivega dejanja ukvarjanja s prepovedanim spravljanjem drugih čez mejo Republike Slovenije, drugi in tretji odstavek 311. člena Kazenskega zakonika?
Ali sta po mnenju ministrstva zagroženi kazni iz drugega in tretjega odstavka 311. člena Kazenskega zakonika dovolj visoki in kako ministrstvo ocenjuje izvajanje zakona o azilu ter množično zlorabljanje predvsem 8. in 9. člena tega zakona?
Kakšen pravni status ima objekt bivše pralnice v Velikem Otoku pri Postojni, v katerega je Ministrstvo za notranje zadeve v teh dneh ponovno pričelo baje nameščati tujce, ki so bili odkriti pri nezakonitih prehodih državne meje ali pa so bili vrnjeni iz Italije in Avstrije? Ali ima Ministrstvo za notranje zadeve za ta center na današnji dan vsa potrebna dovoljenja?
Se občina Postojna strinja s ponovnim aktiviranjem tega centra?
Ali je minister seznanjen, da je na območju Postojne že begunjski center in vojaškovadbeni center Poček, zaradi česar so prebivalci občine, zlasti pa Velikega Otoka, naselja, v katerem se nahaja sporni center, odločno proti temu, da bi objekt bivše vojašnice postal center za odstranjevanje tujcev.
Ali je minister storil kaj, da bi ustregel volji občanov oziroma ali v ministrstvu iščejo drugo lokacijo, saj je sedanja lokacija tudi zaradi neposredne bližine Postojnske jame, ki je oddaljena le 300 metrov, neprimerna?
Potem bi si pa še dovolil dve kratki vprašanji na isto temo Ministrstvu za pravosodje in pa Ministrstvu za zunanje zadeve.
Ministrstvu za pravosodje: Koliko pravnomočnih sodb je bilo v letu 1999 in v prvi polovici letošnjega leta izrečenih na osnovi drugega in tretjega odstavka 311. člena kazenskega zakonika?
Vprašanje Ministrstvu za zunanje zadeve, ali sodeluje pri razreševanju problematike nedovoljenih migracij, in sicer predvsem z obveščanjem ustreznih organov EU o zaostrovanju te problematike.
Zanima me tudi, ali je ministrstvo nedovoljene migracije problematiziralo v bilateralnih odnosih z Republiko Madžarsko, Hrvaško, federacijo Bosne in Hercegovine, od koder zadnje čase prihaja večina ilegalcev. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, gospod Gorenak.

MAG. VINKO GORENAK: Hvala lepa. Vprašanj je bilo zelo veliko. Gospod poslanec, govorili ste zelo hitro, tako da nisem prepričan, da sem vse zabeležil.
Skušal bom odgovoriti na večino vprašanj. Kar se tiče varovanja državne meje. Slovenska policija je zadolžena za varovanje državne meje in se zelo intenzivno pripravlja na schengenski način varovanja meje na bodočih zunanjih mejah EU. V ta namen potekajo številni projekti, v sodelovanju z državami članicami EU. Prvi izračuni, ki so bili končani prav v tem mesecu, kažejo na to, da bo po kriterijih EU potrebno na meji z Republiko Hrvaško, da Slovenija na to mejo namesti 3 500 policistov. Poudarjam, to je po kriterijih EU. Drugo. Slovenija ima v tem trenutku v namene varovanja meje z Republiko Hrvaško zaposlenih samo 1 500 policistov. To pomeni, da bo Slovenija morala v času do polnopravnega članstva v EU oziroma, do vzpostavitve schengenskega načina varovanja južne meje, zaposliti 2 000 policistov.
Podobne številke, zelo podobne številke, seveda, še večje glede na državno mejo, je bilo zaslediti v primeru Avstrije, ko je ta vstopala v EU.
Jaz ne morem trditi, da smo zadovoljni s kakovostjo varovanja južne meje. Tega ne morem trditi. Slovenska policija pa kljub vsemu izvaja vse ukrepe, da bi v okviru materialnih sredstev, s katerimi razpolaga, in kadrovskih resursov s katerimi razpolaga, kar najbolj učinkovito varovala mejo z Republiko Hrvaško.
V tem trenutku predstavlja za slovensko policijo oziroma kar Sloveniji - bomo rekli - največji problem, prihod ilegalcev iz Irana. Ugotavljamo, da ima Bosna in Hercegovina odprt vizni režim zlasti z Iranom, od koder prihajajo ilegalci, zlasti na letališče v Sarajevu, od tam pa bolj ali manj prosto do državnih meja Slovenije.
Tudi predstavniki Republike Hrvaške, s katerimi smo imeli pogovore v preteklem mesecu, zatrjujejo, da izjemno slabo, če sploh kaj, nadzorujejo mejo med Hrvaško in Bosno in Hercegovino. Zato je seveda na meji s Slovenijo in Hrvaško pritisk ilegalcev še toliko večji.
Natančne številke vam bom težko povedal. Lahko pa jih dobite pisno. Povem pa lahko nekatere okvirne ocene. Okvirne ocene kažejo na to, da po letu 1994 izjemno narašča število ilegalcev. Mi ocenjujemo, od nekaj tisoč v letu 1994, do letošnje ocene, ki znaša približno od 22 000 do 23 000 ilegalcev na območju države Slovenije.
Državni organi Italije in Avstrije nam vračajo ilegalce, ki naj bi domnevno prestopili meje, torej s strani Republike Slovenije, v te države. Enako počnemo mi v odnosu do Madžarske kot tudi do Republike Hrvaške, s katerimi imamo sklenjene sporazume o vračanju. Število vrnjenih oseb iz Avstrije je zanemarljivo, saj ne presega številke 300, število ilegalcev z Republiko Italijo - ta številka ni gotova, mislim pa, da gre za številko 7.000 v tem letu.
Nadaljnje vprašanje je bilo vprašanje sredstev za varovanje meje. Moram reči, da gre tu za dve stvari: prvič, za denarna sredstva, ki so potrebna za vzpostavitev tehnike mejnih prehodov, tehničnega načina varovanja meje, kot tudi za denarna sredstva, ki so potrebna za zaposlitve policistov. Mislim, da bo prav na naslednji seji vlade obravnavana tudi ta problematika in da bodo podvzeti ustrezni ukrepi. Seveda pa računamo na to, da bo tudi v proračunih naslednjih let - ker tu gre vendarle za daljše časovno obdobje - zagotovljenega dovolj denarja, da bi lahko zagotovili tako kadre kot materialna sredstva.
S številom kazenskih ovadb zoper organizatorje vam v tem trenutku ne morem postreči, bomo pa na ta del skušali odgovoriti pismeno.
Zavedamo se tudi zlorab tujcev pri institutu uporabe azila. V ta namen tečejo intenzivni postopki, da bi skušali te zlorabe omejiti.
Kar se tiče Velikega Otoka, je pa treba povedati to: nikjer v Sloveniji ni lokalne skupnosti - vsaj sam sem prepričan v to - ki bi z odprtimi rokami sprejela ilegalce. Seveda Postojna ni pri tem nobena izjema. Pred nekaj leti se lahko spomnimo don Pierina, ki se je ukvarjal s komunami za zdravljenje odvisnikov od mamil. Več ali manj je bilo masovno nasprotovanje kjerkoli v Sloveniji, danes tega ni več ali pa bistveno manj. Prepričan sem, da bomo tudi do tujcev morali zavzeti v slovenskem prostoru boljši odnos, korektnejši odnos. Ne nazadnje je treba povedati, da so tudi Slovenci po drugi svetovni vojni množično bežali ali pa veliko bežali in so bili deležni ustreznih - imeli so pa podoben status, kot ga imajo ti ljudje tukaj. Tako je treba reči, da bi bilo potrebnega bistveno več posluha do teh ljudi, ki na Celovški v Ljubljani, ki predstavlja edino institucijo v Sloveniji, kjer bi naj bili, so bili do nedavnega v nenormalnih, nečloveških razmerah. Prav zaradi tega je vlada sprejela sklep, da se selimo na območje Postojne, torej v Veliki Otok. Zavedam se nasprotovanja lokalnega prebivalstva, vendar razmere so bile nevzdržne, stanje je bilo tako, da nismo zagotavljali minimalnih pogojev tujcem, ki so tukaj. Tukaj jih imamo, treba jim je v skladu z zakonodajo in ostalimi mednarodnimi sporazumi in konvencijami zagotoviti normalno življenje.
Toliko na kratko. Nisem prepričan, da sem odgovoril čisto na vsa vaša vprašanja, ker ne vem, če sem si jih zabeležil, pa prosim, če me vprašate še tisto, kar sem spustil.

ALEKSANDER MERLO: Hvala. Jaz sem bil z vašim odgovorom kar zadovoljen, glede na to, da sem bil res hiter. Zavedal sem se, da mi bo predsedujoči vzel besedo. Zaradi tega sem pa računal, ker je to dosti pereč problem v današnjem času, da se bo javnost nekoliko zavedla tega problema, ker mislim, da je premalo poznan, se premalo poudarja in istočasno, da bo javnost naklonjena, da rečem, "ojačanju" tega denarja, ki naj bi ga policija naprej dobivala v te namene. Istočasno pa bi vas prosil, če bi mi morda prav zaradi tega tudi pisno odgovorili še z dodatnimi zadevami, ki manjkajo.
Hkrati bi videli kaj bo na to temo reklo še zunanje ministrstvo. Mislim, da so oni za preventivo bistveni na tem področju, da bi morda z nekaterimi državami kaj naredili na tem področju.
Pa pisni odgovor morda še na tisto vprašanje od ministrstva za pravosodje na te kazenske zadeve. Hvala lepa.

MAG. VINKO GORENAK: Torej pričakujete tudi od nas pisni odgovor?

ALEKSANDER MERLO: Prosim za pisni odgovor. Mislim zaradi tega, predvsem bo to važno in je prav, da mediji to povzamejo. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala državnemu sekretarju. Besedo ima gospod Pelikan, državni sekretar pri ministrstvu za zunanje zadeve.

ZORKO PELIKAN: Hvala lepa za besedo. Gospe poslanke in poslanci! Tudi zunanje ministrstvo se resno zaveda tega vprašanja. V bistvu je danes v Evropi zelo velik problem ta ilegalna migracija. Prav zaradi tega se diskusija o tem vključuje v vse bilateralne pogovore s temi državami, ki so v bistvu na poti teh ilegalnih priseljencev. V tej zvezi je tudi zunanje ministrstvo in tudi ministrstvo za notranje zadeve, mislim, da je to bilo 10. septembra letos sodelovalo na nekam multilateralnem srečanju v Rimu, kjer so obravnavali to tematiko in na katerega so bile v bistvu povabljene vse države, od Italije, pa vse tja do Turčije. To so te države, ki so tranzitne države ilegalnih priseljencev.
Ti bilateralni sporazumi, ki so doseženi, o vračanju, rešujejo do neke mere to vprašanje. Seveda je treba upoštevati tudi dejstvo, da bilateralni sporazumi se lahko dosežejo samo, če sta obe strani zainteresirani za podpis takšnega sporazuma. Torej tukaj nas čaka še zelo veliko dela in najbrž ta problem ne bo prav kmalu rešen. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gremo naprej. Majda Kregelj-Zbačnik je že opravila svoje. Mirko Kaplja, ga ni. Pavel Rupar, ga ni. Potem sem pa jaz na vrsti.

ANDREJ GERENČER: Sprašujem ministrstvo za promet in zveze, kako bo uresničen dogovor pri predsedniku takratne vlade, dr. Janezu Drnovšku, z dne 30. marca letos, glede križanja mednarodne železniške proge z Madžarsko in dvema križanjema z državno cesto v mestu Murska Sobota.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Zgleda, da ni nikogar iz prometnega ministrstva. Dr. Hanžel je bil prej tukaj. Že prihaja. Dr. Hanžel, ima besedo.

DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! V zvezi z dogovorom, ki je bil sklenjen za celotno, lahko rečemo, samo vozlišče Mursko Soboto, kot tudi širše, kar se tiče tako izgradnje avtocestne povezave, kot tudi obvozne ceste in obvozne železniške proge, tečejo aktivnosti, vendar ne povsem po dogovoru, kot je bil sprejet, mislim, v marcu, aprilu tega leta.
Konkretno se pripravlja dokumentacija, torej idejni projekt za eno od križanj ceste z železnico in se seveda tudi izvajajo določene projektne aktivnosti v zvezi z obvozno cesto. V sklopu obvozne ceste je dejansko predvidena tudi izgradnja dela avtocestnega odseka do jeseni prihodnjega leta. Proučiti bo pa treba seveda tudi možnosti, ali se bo potem za izgradnjo drugega podvoza lahko kako upoštevala ta obvozna cesta v Murski Soboti in ali bi ob obvozni cesti tudi bilo nujno potrebno zgraditi ta nujni podvoz. Eden je na lendavski, ki naj bi ga začeli praktično graditi drugo leto. Seveda je tukaj pogoj, da se v proračunu za leto 2001 predvidi vsaj približno 500 milijonov tolarjev za pričetek gradnje ob, da rečemo, otvoritvi proge oziroma s pričetkom prometa na novi železniški povezavi proti Madžarski, in da seveda občina za ta prehod, to križanje v obliki podvoza, pripravi lokacijsko dokumentacijo.
Podrobne odgovore po točkah, kot so bile takrat opredeljene, jaz mislim, da so bile štiri točke oziroma pet točk, bi vam pa podali v rokih, kot se pač sprejemajo danes, do petka. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Gremo naprej, Janez Cimperman. Ga ni. Mario Gasparini. Mislim, da je tu. Že prihaja.

MARIO GASPARINI: Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Slovenije Fides napoveduje stavko za jutri, pojutrišnjem ali pa ne vem, kdaj. To se bo zgodilo, če ne bo vlada oziroma ministrstvo nekaj ukrenilo.
Poslušali smo že komentarje za zahtevke s strani Fidesa, pa tudi odgovore, včeraj zvečer, gospoda Koširja in ministra in tako naprej.
Ker poznamo celo situacijo sprašujem, ali bo ta stavka ali ne bo. Ali boste kaj ukrenili v zvezi s tem?
Drugo vprašanje je Ministrstvu za šolstvo. Nekaj je bilo že govora o univerzi na Primorskem. Med temi visokimi šolami naj bi bila tudi visoka šola za zdravstvo. Zaenkrat govorimo samo o srednji šoli za zdravstvo. Ker sta ministrstvo za šolstvo in ministrstvo za zdravstvo sklenila nek dogovor za prostore, ki se nahajajo v bolnišnici v Izoli, sprašujem ministrstvo za šolstvo, zakaj se ne začne adaptacija teh prostorov in preselitev piranske šole, za katero vemo, da se mora odseliti.
Tretje vprašanje je namenjeno ministrstvu za okolje in prostor. Znano je, da slovenska Istra dobiva pitno vodo tudi iz sosednje Hrvaške. Govorim o Sečovljah. Znano mi je tudi to, da Hrvaška sploh ne uporablja te vode za svoje potrebe, ker ima buzetski vodovod dovolj vode. Pogodba med Slovenijo in Hrvaško govori, da naj bi naslednjo leto ta pogodba prenehala veljati, torej ta dobava vode za slovensko Istro. Vi pa veste, kakšna je pri nas v poletnih mesecih potreba za to dobrino.
Moram še to povedati, da kmetje, ki obdelujejo zemljo v sečoveljski dolini in v piranski dolini, ob reki Dragonji, nasprotujejo temu, zato ker dobro vem, da so bile vedno poplave in z izgradnjo vodovoda, ki pobere to vodo, ki črpa to vodo iz te doline, se je osušilo in so pogoji boljši za pridelavo zelenjave, sadja itn. Sprašujem, kaj je s tem? Kdo je tisti, ki noče vode s Hrvaške? Ali Republika Hrvaška, ali pa noče rižanski vodovod oziroma Republika Slovenija?
Rad bi se vrnil še k primariju Zajcu. Mislim, da ni dobro in mislim, da se bo on tudi strinjal z menoj, da je sindikat Fidesa izključil iz dogovora za zvišanje plač ostalo zdravstveno osebje. Tako se pogovarja ministrstvo samo s Fidesom, to se pravi s predstavniki, ki predstavljajo zobozdravnike in zdravnike. Jaz mislim, da bi se morali o tem problemu, torej o plačah, pogovarjati z zdravstvenimi delavci, ne pa s samo z zdravniki in zobozdravniki. Hvala lepa za odgovore.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar dr. Zajc.

JANEZ ZAJC: Spoštovana poslanka, spoštovani poslanci. Zelo na kratko, če stavka bo ali ne, jaz ne vem, ker nisem član Fidesa. Bo pa vlada vse napravila, da stavke ne bo.
Najprej bi odgovoril na to zadnje vprašanje. Nikoli nismo, vsaj zdaj v zadnjih mesecih, ko sam vodim to ekipo, imeli pogajanj ločeno s Fidesom in ostalimi sindikati. Mi smo vedno - do zdaj smo imeli eno pogajanje - vabili vse sindikate zdravstva. Žal se Fides tega ni udeleževal. Je pa prinesel predlog, ki smo ga na ministrstvu z ministrom, ne na pogajanjih, uskladili in mislim, da bo jutri razširitev seje vlade s to točko in bo verjetno vlada zavzela stališča, izhodišča za pogajalsko skupino. Tako upam, da se bomo uspeli dogovoriti. Želimo si pa, tako kot vi, da bi se dejansko vsi sindikati zdravstva skupaj pogajali. Vendar, žal, so zadeve tako prenapete, da kljub temu, da jih uradno vabimo, nikoli niso skupaj. To je žal tako.
Kar se tiče šole, pa ne bom odgovarjal na tisto, kar ste vprašali. Jaz sem že pred nekaj meseci v parlamentu vam obljubil, da bo ministrstvo za zdravstvo oddalo odvečne kapacitete izolske bolnišnice srednji zdravstveni šoli v Piranu. To se je zgodilo, pogodba je bila podpisana in prvi obrok v letošnjem letu je bil že nakazan. Tako z naše strani je stvar realizirana, s strani šolstva pa bodo povedali, kako daleč so adaptacije za preselitev te šole. Z naše strani je stvar urejena.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala državnemu sekretarju. Še odgovor na vprašanje glede vodovoda bo dala državna sekretarka.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Hvala lepa za besedo. Zahvaljujem se poslancu za vprašanje.
Povedala bi, da je danes minister Umek z državno podsekretarko na obisku v Kopru in v sosednjih občinah ravno zaradi problematike vodooskrbe občin celotnega Primorja.
Ministrstvo in minister se zavedata problema. Strinjam se z vami, bi pa dejansko prosila, da bi vas o celotnem problemu in zaključkih današnjih razgovorov obvestili do petka pismeno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še o šolstvu je bilo eno vprašanje. Prosim.

DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Glede na to, da se vprašanje nanaša na investicije, bomo ta odgovor posredovali pismeno do petka.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Richard Beuermann ima besedo.

RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovana kolegica in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Državni zbor je na 51. izredni seji 29. junija ob obravnavi vmesnega poročila preiskovalne komisije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica poleg dveh sklepov sprejel tudi dodatni sklep, s katerim je zavezal vlado Republike Slovenije, da državnemu zboru Republike Slovenije v roku 14 dni posreduje poročilo o prejetih gotovinskih sredstvih od prodaje orožja kupcem iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine ter o porabi teh sredstev. Vlada je sicer s precejšnjo zamudo to poročilo posredovala državnemu zboru. Moram reči, da sem zelo razočaran nad vsebino poročila. Ker poročilo nosi oznako strogo zaupno, seveda ne bom govoril o vsebini tega poročila, pač pa lahko mirno govorim o tem, česar v poročilu ni.
V poročilu ni ne duha ne sluha o poročilu v zvezi z gotovinskim trgovanjem z orožjem na teritoriju Republike Slovenije. Sicer vem, da je gospod Janez Janša šest let in pol zavajal tako javnost kot državne organe o tem, da ni bilo nikakršnega trgovanja z gotovino na ozemlju Republike Slovenije, ampak kasneje je to preklical, in tudi na osnovi te izjave je državni zbor sprejel tako stališče oziroma tak sklep, kakršnega je.
Sprašujem vlado oziroma ministrstvo za obrambo, zakaj se ne spoštuje sklepa državnega zbora in kdaj bomo pravzaprav v državni zbor dobili korektno poročilo o poslovanju z gotovino.
Naslednje vprašanje, ki ga postavljam ministrstvu za obrambo, je naslednje: Zakaj se dovoljuje prirejanje političnih shodov v vojaških objektih? To se je zgodilo ob priložnosti shoda socialdemokratske stranke v Ribnici.
Naslednja zadeva, ki me žuli, če lahko tako rečem, je izjava ministra Janše v zvezi z delovnim obiskom v Veliki Britaniji. On je namreč za Odmeve na nacionalki 1 1.9.2000 zvečer izjavil - češ, da na ministrstvu za obrambo proučujejo njihov, se pravi britanski kombinirani sistem, ki je blizu usmeritvam vlade Republike Slovenije, o ukinjanju splošne vojaške obveznosti.
Sprašujem vlado oziroma ministrstvo, kdaj je vlada sprejela tak sklep, kdaj je o zadevi odločal svet za nacionalno varnost in ali so o tem obvestili vrhovnega poveljnika. Na zadnja vprašanja bi želel pismeni odgovor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod državni sekretar Mikuš.

DUŠAN MIKUŠ: Spoštovani! Če grem po vrsti, bi na prvo vprašanje glede tega, ali ste gospodje poslanci oziroma konkreten gospod poslanec zadovoljni z vsebino odgovora, rekel, da je to zelo težko komentirati, ker je ocena pravzaprav lahko subjektivna. Menimo, da je vlada odgovorila na vprašanja, ki so bila podana v vaših predhodnih dopisih. Ministrstvo za obrambo je ta odgovor pripravilo, ga posredovalo vladi, vlada ga je posredovala parlamentu. Kot sem rekel, bi težko komentiral, ali ste s to zadevo zadovoljni ali ne. Menili smo, da smo odgovorili na vsa vprašanja.
Kar se tiče točke oziroma vprašanja, ki ste ga postavili kot drugo in tretje, bi si pa pridržali pravico, da bi vam odgovorili pismeno.
Glede vašega vprašanja glede shoda politične stranke v Ribnici, bi pa omenil samo to, da shod ni bil na območju vojašnice, temveč je bil samo omogočen prehod prek enega dela vojaškega ozemlja. Pri tem delo vojske ni bilo v ničemer moteno. Vendar, kot sem najavil, vam bomo tudi na to lahko odgovorili pismeno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno vprašanje, gospod Beuermann.

RICHARD BEUERMANN: Bolj komentar kot vprašanje.
Seveda ne gre za subjektivnost ali objektivnost. Gre preprosto za to, česa v poročilu ni. V poročilu ni ničesar o trgovanju z gotovino. Mi pa vsi vemo, da se je še kako na veliko trgovalo z gotovino v trgovini z orožjem na ozemlju Republike Slovenije, poudarjam.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gremo naprej. Jožef Zimšek je odstopil. Še zadnji postavlja vprašanje Jožef Špindler.

JOŽEF ŠPINDLER: Hvala lepa, predsedujoči. Postavil bi vprašanje v zvezi z zakonom o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše in neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000. Gre predvsem za naslednje.
Prvič, kakšni so razlogi za celoten opis škode in ponovno izpolnjevanje vseh obrazcev?
Drugič, zakaj stanje po katastru, če je ta v zaostanku za nekaj let?
Tretjič, kdaj bodo izdana merila za oceno škode po suši po 30.6.2000? Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odgovor bo gospa državna sekretarka. Prosim.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Dober dan. Spoštovani poslanci, spoštovane poslanke! Hvala za besedo. Komisija za sanacije, če sem dobro razumela vprašanje, je pripravila navodilo za končno oceno škode v kmetijstvu, povzročene s sušo v letu 2000. To navodilo je dopolnila z obrazci od 1a do 3a, dopolnjen cenik, in seveda zbirnik škode po kulturah, to je novi obrazec 3, ter določitev osnove na podlagi enotnih kriterijev po kulturah-računalniški izpis.
Te cenitve, ti obrazci so namenjeni, in občine jih bodo prejele še v tem tednu, da bomo dokončno lahko evidentirali škodo, ki je nastala. Kajti mi smo verificirali škodo iz naslova suše samo do 30. 6., ker tako se je predlog zakona v osnovi glasil. Za realizacijo zakona in da bo pomoč pravočasna, pravična in hitra, je potrebno, da v čim krajšem času občinske komisije izpolnijo te obrazce, jih vrnejo, ministrstvo za okolje in prostor ter komisija za sanacije pa bodo poskrbeli za to, da se bo to hitro ažuriralo in zbralo ter da bodo v najkrajšem možnem času znani vsi potrebni podatki. Za pripravo končnega poročila bodo občine do 30. 9. prejela tudi računalniško aplikacijo za evidentiranje in pripravo končnega poročila o oceni nastale škode.
Sestavni del končnega poročila o oceni škode, zaradi suše v letu 2000 je tudi zapisnik občinske komisije za oceno škode, v katerem se opredelijo stopnje poškodovanosti posamezne kulture, na katastersko občino, točno. Zaradi vsega tega in zaradi tega, kar sem že povedala, da bomo imeli podatke, ki bodo res pravi se pač moramo iti malo birokracije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Dodatno še? Prosim.

JOŽEF ŠPINDLER: Dodatno bi samo vprašal, zakaj se upoštevajo katastrski izpiski, ko pa večina teh katastrskih izpiskov ne velja. Veliko kmetov je namreč menjalo to kulturo, ki je prej bila, namesto travnikov so zdaj njive, in v končni fazi je ta škoda nastala na njivskih kulturah, ne pa na travniških. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Glejte, jaz mislim, da so to problemi, s katerimi je potrebno nemudoma obvestiti te komisije, ki bodo dejansko ocenjevale škodo po terenih.
Ampak za nas so podatki iz katastra tisti, ki so verodostojni. Verjetno pa bi bilo treba na to opozoriti. Jaz se zahvaljujem za opozorilo in ga bom prenesla tistim, ki jih bomo pošiljali na terene in bomo to dejstvo upoštevali. Hvala.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. S tem zaključujem 36. točko dnevnega reda. Proceduralno, gospod Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Glede na to, da sem bil član delegacije, ki se je sestala s predstavniki Sveta Evrope, določene komisije, nisem bil prisoten na začetku zasedanja. Jaz sem sicer med tistimi tremi srečneži...

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Vi postavljate vprašanje predsedniku vlade.

ZORAN LEŠNIK: Lepo prosim, če je kaj demokracije, potem prosim, gospod predsedujoči, gospod podpredsednik, lepo prosim, če lahko vsaj nekaj vprašam v tem parlamentu.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim lahko, lahko, lahko.

ZORAN LEŠNIK: Glede na to, da sem med tremi "srečneži", če tako rečem, ki bodo imeli priliko postaviti vprašanje ali pa tudi ne, predsedniku vlade, sprašujem naslednje.
Danes je gospod predsednik vlade v Budimpešti, jutri bo gospod predsednik, kolikor sem uspel prebrati, v Vatikanu, kaj če ga gospod papež Janez zadrži še v petek, potem nimam nobene možnosti, da bi zastavil vprašanje. Potem sem jaz zaradi te, če bom rekel, zdaj pa mi oprostite, grobo, birokracije, izpadel.
Imel sem namen, ko bom postavil vprašanje, da ne bi zapravljal časa, predsedniku vlade, sem imel še namen postaviti dve podvprašanji. Eno gospodu ministru za kmetijstvo in eno predstavnikom ministrstva za okolje in prostor. Zdaj pa, če mi kdo garantira, da bom jaz lahko zastavil vprašanje predsedniku vlade, potem dalje ne vztrajam. Če pa nimam možnosti, potem mi pa vsaj omogočite, ker sta oba dva predstavnika tukaj, da zastavim v pol minute dve vprašanji.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Izvolite gospod Lešnik, postavite vprašanje, ker vam ne morem garantirati, da bo predsednik...

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa gospod podpredsednik. Gospod minister za kmetijstvo, najprej vprašanje njemu.
Danes sem slišal, da ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo ter prehrano še zmeraj ni nakazalo denarja novo ustanovljeni, z zakonom ustanovljeni kmetijsko-gozdarski zbornici in da morajo zaposleni dobivati plače iz kredita.
Sprašujem, zakaj denar ni nakazan, če smo z zakonom zagotovili 100 milijonov in če si je ministrstvo za kmetijstvo uspelo zagotoviti v proračunu 400 milijonov za sofinanciranje kmetijsko-gozdarske zbornice v letošnjem letu. Bom kar nadaljeval, gospod minister, potem pa prosim za odgovor.
Predstavnico, državno sekretarko v ministrstvu za okolje in prostor pa sprašujem: Ali bo ministrstvo napravilo nekaj preizkusov realnosti ocen škode po suši? Ko sem gledal tabelo zbirnik, posledic, sem nesporno ugotovil, vendar laično brez kriterijev, da so nekatere občine pretiravale. Hudo mi je, če bodo nekateri dobili odškodnino na račun tistih, ki jih je suša v resnici prizadela. Namreč, če se bo upošteval ta znesek, ki je zdaj po občinah in delil tako, kot je dogovorjeno, potem bodo eni dobili več, kot bodo upravičeni, kajti danes je še čas, da se realna škoda oceni in da bi dobili v resnici tisti, ki so utrpeli res škodo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELLINO: Jaz bi odgovorila na vprašanje tako. Komisija in odgovorni na ministrstvu si prizadevamo delati in upoštevati podatke, ki so korektni. Dejansko pa delamo na osnovi takih, kot so nam javljeni. V vsaki komisiji, ki dela fizično na terenu, mora biti tudi predstavnik kmetijske službe. Tako jaz dejansko verjamem podatkom, ki smo jih prejeli. Pripravljeni in ovrednoteni so na podlagi stališč strokovnjakov in podatkov Hidrometeorološkega zavoda Republike Slovenije o prostorski analizi ocene jakosti kmetijske suše za letošnjo pomlad. Ta analiza je bila objavljena v časopisu Kmečki glas, z dne 30.8.2000.
Pri pripravi izhodišč za določitev osnove, je državna komisija za sanacije upoštevala stališča strokovnjakov, da je 30% izpad pridelka v delu pričakovani izpad, v delu pa izpad, ki ga je možno z ustreznimi agrotehničnimi ukrepi omiliti. Zato so bile kulture s prizadetostjo do 30% za pridobitev sredstev državne pomoči izločene. Še naprej, in k temu nas zavezuje tudi sprejeti zakon, bomo delali korektno in se trudili oziroma smo zavezani upoštevati stališča tako strokovnjakov, komisij, kakor seveda upoštevati tudi pritožbe.
Tako jaz verjamem, da komisije sestavljajo odgovorni ljudje in kontrola izplačila sredstev bo tudi, tako da sem prepričana, da bomo svojo zakonsko obveznost izpeljali korektno in pošteno.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister.

CIRIL SMRKOLJ: Lep pozdrav! Jaz bi še o tem delu vprašanja nekaj povedal. Državna komisija zelo resno vodi tudi posvete z odgovornimi svetovalci, ki so sodelovali v komisijah in bodo poenotili kriterije, tako da bodo tudi nekatere korekcije v oceni, kot je bilo zadnjič objavljeno v enemu od časopisov.
Kar se tiče denarja zbornici, bi rad povedal, da smo v skladu s proračunom zagotovili 100 za zagon in pa 300 milijonov za izpeljavo volitev. Za volitve smo mi denar zagotovili in poplačali stroške prvega dela volitev, drugi del bo po situacijah.
Kar pa se tiče teh 100 milijonov za zagon, bi pa rad povedal naslednje. Zbornica ni imela do 1. avgusta nobenega zaposlenega. Bil je sicer pripravljen, vendar ne pregledan program za zagotavljanje teh sredstev. Tako se te dni ta program usklajuje z nami in z ministrstvom za finance. Program mora iti v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna na vlado in čim ga vlada potrdi, bodo tudi ta sredstva nakazana zbornici. Je pa, kot sem rekel, zbornica od ustanovitve do 1. avgusta bila brez zaposlenega, in nismo imeli partnerja za obdelavo teh zadev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še dodatno, gospod Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Najprej bi se obema zahvalil za odgovore, čeprav sem s tem dodatkom, ki ga je minister povedal v zvezi s sušo, malo bolj zadovoljen, kot sem s tistim, kar je povedala gospa državna sekretarka.
Namreč, človeka kar malo prizadene. Sam tudi ne dvomim v stroko, ne dvomim v stroko, hudo pa je, kadar stroka in tudi ministrstvo dvomita v poslanca. Nekoga bi prijel za roko in ga peljal ter mu dokazal - to, kar govorim, bi vsakemu dokazal. Peljal bi ga v sadovnjak, ki še v desetih letih, odkar je ta sadovnjak, nikoli ni bil tako poln, kot je danes, pa je v tem sadovnjaku ocenjena več kot 30% škoda. Toliko. Hvala za to.
Gospodu ministru pa samo nekaj: lepo prosim, v takih primerih, če je to res, kar pravi gospod minister, mora ministrstvo potem reagirati, kajti to piše na koncu koncev v Gospodarskem vestniku - mislim, da se tako imenuje - in je to izjava direktorja kmetijsko-gozdarske zbornice. Potem se pač naj to demantira, tako kot se naj demantira, ker menda ni res, da je ministrstvo za kmetijstvo dobilo 50 do 80 milijard iz Bruslja letos za potrebe kmetijstva. To, kar je seveda izjavil gospod minister in je zapisano tudi črno na belem v Gospodarskem vestniku. Hvala lepa. Zdaj se pa ne bom več oglašal.

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mislim, da smo izčrpali vsa vprašanja in pobude. Zaključujem 36. točko dnevnega reda. Zahvaljujem se predstavnikom vlade za sodelovanje, to je zadnje sodelovanje v našem mandatu, pri tej točki, seveda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O NEDOVOLJENEM PROMETU PO MORJU ZA IZVAJANJE 17. ČLENA KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV ZOPER NEZAKONIT PROMET MAMIL IN PSIHOTROPNIH SNOVI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Ali smo že pri sklepu? (Da.)
Torej predlagam, da skladno z drugim odstavkom 231. člena poslovnika državnega zbora državni zbor sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem predlog sklepa na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Drugič ugotavljamo prisotnost! (25 prisotnih.) Tretjič bomo glasovali ob 17.42.

(Seja je bila prekinjena ob 17.32 uri in se je nadaljevala ob 17.43 uri.)

PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (Glasovi iz ozadja.) Ni pomoči. Teče. Dobro. Bomo še enkrat ponovili. Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (39 prisotnih.)
Ugotavljam, da zbor ni sklepčen.
Prekinjam sejo. Jutri nadaljujemo s 1. točko dnevnega reda. In še eno obvestilo mi dovolite. Obveščamo vas, da bo slikanje jutri, torej v četrtek 14. septembra ob 9.45 pred avlo male dvorane državnega zbora.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 13. SEPTEMBRA 2000 OB 17.45 URI.)

Zadnja sprememba: 09/21/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej