Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.14 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 37. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da je danes zadržanih kar nekaj poslank in poslancev, in sicer: Bojan Kontič, Josip Bajc, Andrej Fabjan, Andrej Gerenčer, Jožef Košir od 12.00 ure dalje, Miroslav Mozetič, Miroslav Luci za popoldanski del, Vincencij Demšar, Izidor Rejc, Jožef Špindler, Davorin Terčon za popoldanski del, Herman Tomažič, Bogomir Špiletič, Franc Pukšič, Mirko Zamernik, Anton Delak, Rafael Kužnik, Ciril Pucko, Alojz Peterle od 14.00 ure dalje, Roberto Battelli, Roman Jakič, Jožef Jagodnik, Branko Janc, Jožef Zimšek in do 13.00 ure Borut Pahor.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 56 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 37. izredne seje bomo pričeli s tistimi točkami, ki so povezane s harmonizacijo zakonodaje z Evropsko unijo. Najprej bomo obravnavali uskladitveni amandma k 14. točki, to je k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, nato bomo prešli na pripravljene točke, ki so povezane z EU; najprej je tu točka 7, predlog zakona o splošnem upravnem postopku, druga obravnava, nato točka 8, predlog zakona o prevozu nevarnega blaga, druga obravnava, nato sledi točka 16, predlog zakona o javnih naročilih, prva obravnava. Predlagam, da bi s prekinjeno točko 14.d nadaljevali ob 14.00 uri, ker bo danes med 13.00 in 14.00 uro odmor za kosilo. Če bo čas dopuščal, bi v dopoldanskem delu opravili tudi 20.a točko, ki je že pripravljena, to je predlog zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA. Državnemu zboru je vlada Republike Slovenije, na podlagi ugotovitev sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, da je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona, predložila uskladitvene amandmaje. Gradivo vlade Republike Slovenije ste prejeli na klopi. Ali želi besedo predstavnik vlade? Minister dr. Senjur, prosim.
DR. MARJAN SENJUR: Gospod predsednik, poslanke in poslanci! Dovolite mi, da pojasnim uskladitveni amandma k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Najprej moram reči, da ima zakon dva cilja, da uredimo politiko do skladnejšega regionalnega razvoja v Sloveniji - to je en del cilja tega zakona, drugi cilj je pa, da se s tem zakonom vključimo v strukturno politiko Evropske unije. Kar se tiče naših notranjih potreb, imamo veliko možnosti, da lahko kombiniramo, kako opredeliti regijo - kakor je tudi prav in tako je tudi v zakonu napisano - za potrebe Evropske unije, da se vključimo v strukturne sklade, tudi v njihovo politiko državnih pomoči, pa predlagamo, da četrto alineo vzpostavimo tako, kot je bila sprejeta po drugem branju; namreč, tam bi opredelili, da je regija funkcionalna ozemeljska enota za izvajanje regionalne strukturne politike; do ustanovitve pokrajin je enota za izvajanje regionalne strukturne politike statistična regija po veljavni statistični metodološki določitvi. S tem bi do Evropske unije nastopali kot država, ki ima regionalizacijo na ravni statističnih regij; to je zelo blaga regionalizacija. Na ravni statistične regije bomo enostavno zbirali podatke in tudi makroekonomske podatke in ni to neka pravna enota. Mislim, da bi to bilo možno in bi potem nam omogočilo, da bi se vključili v strukturno politiko Evropske unije. Zaradi tega bi bilo treba črtati v 4. členu prvo alineo in potem tudi v peti alinei črtati stavke 2, 3 in 4. Drugi amandmaji so pa pravzaprav v tem kontekstu mišljeni: treba bi bilo potem očistiti 18. člen in pa tudi 19. člen, medtem ko 21. člen je pa redakcijski, kjer smo predlagali, da bi namesto gorskovišinskih območij uporabljali povsod kategorijo območja z omejenimi dejavniki. Tukaj smo videli, da se v tekstu na enem mestu še ostala gorskovišinska območja. Predlagam, da bi to uskladitev opravili sedaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Vlada torej predlaga štiri uskladitvene amandmaje. O vsakem posebej bo državni zbor tudi glasoval. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Proceduralni predlog, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Zgodil se nam je precedens, da vlada predlaga uskladitvene amandmaje, ki so pa še kaj več kot uskladitveni in po proceduri imamo sedaj pravico samo, da obrazlagamo svoj glas. To pa je pri tako pomembnem zakonu in tako pomembni vsebinski spremembi razlike večinske volje parlamenta, ki jo je izrazil v tretji obravnavi s sprejemom vsebinskih amandmajev s 50 in več glasovi poslancev, tako pomembna tema, da preden o tem glasujemo, potrebujemo nekaj časa, da se uskladimo, ne samo v poslanski skupini, ampak tudi širše. Menimo, da bi morali v zvezi s temi uskladitvenimi amandmaji dobiti mnenje, čeprav je podpisana vlada, tudi ministra za lokalno samoupravo, ker ni nam razumljivo, kako lahko je v enem zakonu statistična regija močnejša od lokalne oziroma razdelitve države na lokalne skupnosti in širše skupnosti. Zato v imenu poslanske skupine prosim za eno uro odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Ste prezgodnji, nismo še prišli do odločanja. Predlagam pa drugačno rešitev, sicer se bo danes nadaljevala praksa, da ne bomo ničesar naredili. Torej, do vloženih uskladitvenih amandmajev se lahko opredeli matično delovno telo, predlagatelj predloga zakona ali pa vlada, kadar ni sama predlagateljica zakona. Zato bi predlagal, če ocenjujete, da je potrebno, se lahko državni zbor odloči, da bi se do vsebine uskladitvenih amandmajev opredelilo tudi delovno telo. To pa pomeni, da danes državni zbor o teh amandmajih ne bo mogel odločati. Mislim pa, da so pripravljeni v skladu s poslovnikom. Vlada je predlagala štiri uskladitvene amandmaje in do njih se lahko državni zbor opredeli tudi po tistem, ko dobi stališče matičnega delovnega telesa, če je pač tako stališče predlagano.
Ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa? Dr. Jože Zagožen kot predsednik, prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Če bi moralo priti do odmora, predlagam, naj se zadeva obravnava na odboru za gospodarstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegi! Apeliram na razumsko odločitev, da bo državni zbor danes lahko nadaljeval z delom, za kar imamo več poti. Ena od rešitev je ta, da bo pred prvim glasovanjem o uskladitvenem amandmaju k 4. členu poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov dobila zaprošeni enourni odmor. Druga možnost je pa ta, da sedaj na predlog predsednika odbora za gospodarstvo dam na glasovanje proceduralni predlog, da se do usklajevalnih amandmajev k predlogu zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja opredeli tudi matično delovno telo. Gospod dr. Zagožen, ali vztrajate na vašem predlogu?
Na glasovanje dajem torej proceduralni predlog, ki je v skladu z razlago komisije za poslovnik (ki je zabeležena na strani 225), da se do uskladitvenih amandmajev k temu predlogu zakona opredeli tudi matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo podpira ta proceduralni predlog? (46 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog dobil veliko podporo poslank in poslancev državnega zbora, kar pomeni, da prekinjamo to točko dnevnega reda in jo bomo obravnavali najverjetneje na naslednji izredni seji; do takrat pa bi se sestalo tudi matično delovno telo, ki ima že sklicano sejo za nek drug zakon in bo lahko obravnavalo tudi to točko dnevnega reda.
Prekinjam 14. točko dnevnega reda in
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPLOŠNEM UPRAVNEM POSTOPKU, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi poročevalka, predsednica odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na odločanje o posameznih členih in amandmajih k tem členom. Predloge amandmajev ste prejeli 14.7.
Prehajamo na razpravo o 4. členu in amandmaju, ki ga predlaga odbor za notranjo politiko in pravosodje. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 62. členu in dveh dopolnilih. Prvega predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Andrej Gerenčer. Delovno telo ga podpira. Drugega skupina poslancev, prvopodpisani Andrej Gerenčer, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje prvi amandma k 62. členu. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 62. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 151. členu, peti odstavek se črta, predlagatelj je odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o 222. členu in o amandmaju k temu členu. Predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 222. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 225. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 225. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o 229. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 229. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 280. členu in amandmaju odbora. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljam prisotnost! Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 280. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 280. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 280. člen sprejet.
Smo pri 306. členu, črta se ta člen, poslanska skupina socialdemokratov predlaga ta amandma. Delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Gospod Jazbec, prosim.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani! 306. člen omenjenega zakona govori o tem, da se upravna odločba ne sme izdati, preden tisti, ki zahteva odločbo, nima poravnanih vseh obveznosti do države. Jaz se tukaj sprašujem, zakaj imamo potem zakon o izvršilnem postopku, če ta člen lahko zavezuje, da se odločba ne izda. Zato predlagam, da kljub temu, da ima odbor negativno mnenje do amandmaja, da vseeno potrdimo ta amandma in s tem omogočimo, da se bodo te odločbe vseeno izdajale. Za primere, kjer pa ni izterljivo drugače, pa obstaja zakon o izvršilnem postopku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo državni sekretar, dr. Trpin? Prosim.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: 306. člen predlaganega zakona neposredno temelji na 2. členu ustave, ki pravi, da je Slovenija pravna in socialna država, kar seveda v prvem delu pomeni, da morajo pravo spoštovati tudi državljani, ne zgolj država. In njegov namen je uvesti nekoliko večjo disciplino, pri čemer pa seveda tudi varuje stranke. Namreč ne gre za to, da se odločba ne izda, ne vroči se naslovniku toliko časa, dokler ne poravna obveznosti do države ali izvrši izvršljive upravne odločbe. Njen namen je predvsem disciplinirati trdovratne kršitelje, ki jih imamo v praksi zelo veliko. Poleg tega seveda pa ščiti stranko tudi v tem, da mora upravni organ sam pridobiti vse podatke v zvezi s tem in ne sme zahtevati nobenega podatka od stranke. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 306. členu. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 306. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 306. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 322.a člen, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov; delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Jazbec.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Če amandma ne bo podprt, smo iz poslanske skupine že vložili dopolnilni predlog oziroma dopolnilni sklep, ki bi to tematiko hkrati tudi zajemal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma za novi 322.a člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni dobil podpore.
Glasovali smo o vseh členih in amandmajih. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo preostale člene sprejeli.
Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem naslednji predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Navedeni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Poslanska skupina socialdemokratov predlaga dodatni sklep, ki v celoti povzema vsebino amandmaja za novi 322.a člen, zato mi dovolite, da dodatnega sklepa ne berem. Sprašujem, ali želi kdo besedo? Gospod Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Kaj je bistvo tega predloga dodatnega sklepa? Bistvo je to, da hočemo pravzaprav ljudem poenostaviti, približati postopek tudi v tistih logističnih segmentih, ki jih vsi poznamo. Ko ljudje tekajo po upravni enoti ali občini od vrat do vrat in se sprašujejo in brišejo kljuke in jih pošiljajo. Tudi mene, tudi mene kot poslanca. Kje bo lahko to uredil? Kako je mogoče, saj so nekatere izjeme. Vem, da so nekatere izjeme pri določenih opravilih na upravni enoti Ajdovščina. Kar pa ne velja za upravno enoto Nova Gorica. Kako je mogoče, da občan ne dobi na enem listu ali v neki brošuri navedeno, kakšen je "iter" nekega postopka. Najprej greš sem, potem greš sem, potem greš tja, če je že nemogoče te postopke združiti v enem prostoru.
Vem, da je včasih nemogoče, ampak to, da občani letajo in da sprašujejo, da so daljše vrste pravzaprav pred informacijami kot pred uradi, to dokazuje, da nekaj na tem področju ni v redu. Mislim, da tudi vlada, predstavniki ministrstva za notranje zadeve benevolentno spremljajo ta predlog sklepa in prosim poslance za podporo.
Pomagali bomo s tem našim občanom, ki imajo vsak dan opravka z oblastjo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Gospod državni sekretar Trpin želi besedo.
PROF. DR. GORAZD TRPIN: Hvala lepa. Predlagatelj podpira to idejo in lahko na tem mestu obljubim, da bomo ta priročnik z veseljem pripravili. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Najverjetnje bo to tudi zmanjšalo potrebo po dodatni razpravi. Zato jo zaključujem in dajem na glasovanje dodatni sklep, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O PREVOZU NEVARNEGA BLAGA, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Ali želi poročevalka odbora besedo, predsednica? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Prehajamo na obravnavo o posameznih amandmajih. Pred tem dajem na glasovanje predlog, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Rad bi vas opozoril, da so amandmaji v poročilu matičnega delovnega telesa in tudi dodatno vloženi trije amandmaji vlade, tako da ni bil narejen poseben pregled vloženih amandmajev. Vladni amandmaji so bili sestavni del gradiva predloga zakona o prevozu nevarnega blaga, druga obravnava, ko ga je vlada poslala v državni zbor.
K 1. členu predlaga amandma odbor. V prvem odstavku se pojem "prometne panoge" nadomesti s pojmom "vrste prometa". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (25 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
K 3. členu predlaga vlada amandma, ki se glasi, da se doda nova alinea k tretjemu odstavku, ki se glasi: "Skupna konvencija o varnosti ravnanja z izrabljenim gorivom in varnosti ravnanja z radioaktivnimi odpadki" in nato je naveden uradni list." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma vlade k 3. členu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Delovno telo predlaga amandma k 5. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) K 4. členu, se opravičujem. Najprej odločamo o 4. členu in amandmaju k 4. členu. Predlagatelj je odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost drugič! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Delovno telo predlaga amandma k 5. členu: v prvi alinei se beseda "nevarnostim" nadomesti z besedo "lastnostim". Ni razprave. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Delovno telo predlaga amandma za novi 5.a člen. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in s tem smo sprejeli novi 5.a člen.
Prehajamo na odločanje o 6. členu in amandmaju k 6. členu, ki ga predlaga odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 7. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim za malo več pozornosti. Drugič ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Smo pri 11. členu in amandmaju k 11. členu, ki ga predlaga odbor. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 13. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 13. člen sprejeli.
Smo pri 14. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 14. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 14. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 16. členu, amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 16. člen sprejeli.
Pri 17. členu imamo prav tako amandma odbora. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 17. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o 18. členu in amandmaju odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 21. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 21. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 22. členu. Prosim vas, če želi kdo razpravljati, da se javi, da ne bom ponavljal razprave. Če želi kdo razpravljati, da nekoliko racionaliziramo to ponavljanje tega vprašanja. Ker očitno je delovno telo amandmiralo skoraj vse člene. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 22. člen sprejet.
Smo pri 23. členu. Na glasovanje dajem amandma odbora. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
Smo pri 24. členu in amandmaju odbora. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri dveh amandmajih k 25. členu. Prvega predlaga odbor, drugega pa vlada, ampak delovno telo ga ne podpira. Gospod Čeligoj želi besedo.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor! Spregovoril bi nekaj besed v zvezi z amandmajem vlade Republike Slovenije k 25. členu. Želel bi povedati namreč to, da prevozniki teh naftnih derivatov oziroma nevarnih snovi po cesti plačujejo že bistveno višjo zavarovalno vsoto oziroma zavarovalnino, tako vozil kot tudi tovora. Ne nazadnje plačujejo tudi višje parkirnine. Poleg tega, v skladu z zakonom o varstvu ekologije, morajo vsi ti prevozniki imeti tudi svoje interventne službe, ki jih morajo vzdrževati in plačevati. S tem želim povedati, da prevozniki teh naftnih derivatov plačujejo že do sedaj posebne dajatve in so dodatno obremenjeni. Če podpremo vladni amandma, ki pravi, da je potrebno oziroma da lahko predpiše še posebno takso za prevoze, bomo potem te prevoznike še dodatno obremenili. Razumem skrb vlade, da bi se čim več teh prevozov z nevarnimi snovmi preusmerilo na železnice. Vendar se moramo zavedati, da v tem trenutku, v tem času slovenske železnice še niso tako dobro organizirane, da bi lahko te nevarne snovi, ki jih v bistvu potrebujemo iz dneva v dan ali iz ure v uro, lahko ažurno prepeljale v svojih oprtnih vagonih te kamione iz enega konca Slovenije na drugi konec. Recimo iz Kopra na Jesenice ali iz Kopra v Maribor. Zaradi tega menim, da je ta vladni amandma dodatno breme in menim, da so do sedaj prevozniki dovolj obremenjeni, zaradi tega predlagam, da tega amandmaja vlade ne podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje prvi amandma k 25. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlagateljica je vlada, ki pa nima podpore odbora. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (17 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 25. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (37 poslancev.) Rekordno nizka udeležba prijavljena. Drugič ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 25. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 28. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 28. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 28. člen sprejet.
Smo pri 31. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 31. člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 33. členu, ki ga predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 33. člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 33. člen sprejet.
Smo pri 37. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 37. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 39. členu, ki ga predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 39. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 39. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 40. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 40. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 40. člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 42. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 42. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 43. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 43. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 43. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 43. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 45. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju k 46. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju k 49. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 49. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli nov 49. člen v celoti.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 50. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 50. člen. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 50. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 51. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V celoti smo spremenili 51. člen.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 52. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 prisotnih.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 52. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 52. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 55. členu. Predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 55. člen. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 55. člen sprejet.
Za novi 57.a člen je amandma predlagal odbor. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo novi 57.a člen.
Zadnji amandma predlaga vlada Republike Slovenije k 58. členu. Ta zakon začne veljati 1. januarja 2000. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet in v celoti spremenjen člen.
Prehajamo na razpravo o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Gospa Vencljeva, v začetku smo glasovali samo o tem, da bomo glasovali skupaj o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Sedaj pa je možno po poslovniku tudi razpravljati o tem. Ker pa razprave ni, jo zaključujem in dajem te člene na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? Gospod Jelinčič želi besedo.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Imam predlog dodatnega sklepa, kajti mislim, da je predlagatelj, to se pravi vlada, spustila eno zelo pomembno zadevo pri obravnavanju nevarnega blaga. Namreč, nikjer v zakonskem predlogu niso omenjene biohazardne snovi. Biohazardne snovi so izredno nevarna stvar. Gre za virološki material, bakteriološki material, ki se ravno tako prenaša in prevaža po svetu. V kolikor ta material ne bi bil omenjen v tem zakonskem predlogu, pomeni, da je zadeva prepuščena vsakomur, kakor se pač znajde. Zavedati se je treba, da marsikateri inštitut in tudi zdravstvene ustanove prevažajo biohazardni material, in ker je prevoz pod strogimi predpisi, predvsem finančno precej obremenjujoče za to ustanovo, potem se to prevaža po raznih torbah raznih znanstvenikov in lahko pride do kakšnih zelo neugodnih posledic za okolje.
Predlagam, ampak pojasnim. Gre predvsem za 4. člen, 6. člen, 21. člen, kjer govori, kaj so nevarne snovi in vendar tega bioaktivnega materiala ni opredeljenega. Zato bi predlagal, da ta dodatni sklep državni zbor sprejme.
Predlagatelj naj za tretjo obravnavo v zakonski predlog vgradi in uredi tudi prevoz biohazardnih snovi kot nevarnega blaga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za pisno. Ostaja še druga pot, gospod Jelinčič, da v tretji obravnavi vložite amandma.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik! Mislim, da bo to vlada storila najbolj kompetentno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sedaj razpravljamo o naslovu zakona. Ni več razprave. Dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Na glasovanje dajem in v razpravo dajem predlog sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Delovno telo predlaga tudi naslednji sklep: Državni zbor bo opravil tretjo obravnavo predloga zakona v skladu z drugim odstavkom 134. člena poslovnika državnega zbora. Ker je v dogovoru, da bo ta zakon tudi na seji, na sklicu naslednje izredne seje, menim, da ta sklep postaja brezpredmeten in ni potrebno, da se državni zbor do njega opredeli.
Kolega Jelinčič! Prosim za pozornost. Če bi dal na glasovanje vaš predlog sklepa, bi pomenil, da državni zbor zavezuje vlado, da v zakon za tretjo obravnavo pripravi nek amandma. To dosedanja praksa ni bila. Imate možnost, ker je bil v drugi obravnavi člen amandmiran, v 4. členu in še nekaterih, ki ste jih omenili in imate vso možnost, da v skladu s proceduro vložite amandmaje k tem členom.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prepričan sem, da bo vaša razprava, gospod Jelinčič, tudi izzvala vlado, da bo lahko tudi sama pripravila amandmaje.
Prehajamo na 16. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O JAVNIH NAROČILIH, PRVA OBRAVNAVA. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, državni sekretar, gospod Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Zelo na kratko bi rad predstavil glavne razloge, zakaj je vlada predložila zakon o javnih naročilih. Kot je poznano, je bil sedaj veljavni zakon o javnih naročilih sprejet v državnem zboru marca 1997 in se je pričel izvajati pretežno predvsem s proračunom za leto 1998. Na podlagi zakona so bili pripravljeni tudi ustrezni podzakonski akti, seveda pa ob vstopanju v Evropsko unijo, predvsem pa tudi zaradi koriščenja sredstev evropskih skladov, je treba zakon o javnih naročilih prilagoditi evropskim direktivam. V tem smislu je vlada v okviru programa prilagajanja zakonodaje evropski zakonodaji pripravila tudi predlog zakona o javnih naročilih, ki dodatno dodeluje predvsem procedure in postopke javnega naročanja.
Pridobili smo tudi mnenje sekretariata za zakonodajo in pravna zadeve. Ocenjujemo, kot samo mnenje navaja, da je možno v nadaljanjem delu, predvsem ob pripravi zakona za drugo branje, mnenje upoštevati, tako da želimo, da današnja razprava odpre tiste zadeve, ki jih bo treba dodelati. Zato zboru predlagamo, da predlog zakona obravnava in potem ustrezno napoti vlado za pripravo zakona za drugo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju, ki je predstavnil vsebino zakona. Ali želi predstavnik odbora za finance besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo razprave.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pismene prijave nismo prejeli, zato je razprava omejena na pet minut. Želi kdo besedo? Gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Ker smo pri prvi obravnavi, bi rad izrazil samo upanje, da bomo delali popravni izpit samo enkrat in da to pot veljajo zagotovila vlade, da so evropski standardi tu upoštevani. Če ne, bomo to delali še enkrat. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Peterletu. Gospod Hvalica želi besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Pravzaprav je nenavadno, da se ob tako pomembnem zakonu ne oglasi gospod Kopač - nenavadno! To je zakon - bom sedaj začel na koncu - ki lahko odpravi ali pa potrdi klientelizem, klientelizem, ki ga je uvedla stranka LDS v slovenski politični prostor. Kot sem rekel, sem začel na koncu. Seveda, vi se boste oglasili ponovno, ko bom predlagal brezplačne malice za osnovno šolo. Tu pa, ko gre za javna naročila, obseg teh javnih naročilih je desetine milijard tolarjev, tu vas pa, kot ponavadi, ne briga, s tem, da se še, rekel bi, značilno nasmejete, da ne rečem kaj drugega. Najprej čudi to, kar je že kolega Lojze Peterle povedal, da smo ta zakon sprejemali nič manj kot v tem mandatu, da smo ta zakon sprejemali marca 1997. leta, ob vseh zagotovitvah, ki v takih primerih...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, prosim za pozornost! Vsaj tisti, ki ste tukaj.
IVO HVALICA: Jaz vem, da vas ne zanima, ampak poglejte, javna naročila obrnjeno nekaj desetin milijard na leto, ko bo kakšnih 100 milijonov za kakšna kmetijska zemljišča, vem, da boste skočili vsi pokonci, ampak to je tudi važno. Zdaj, če hočete poslušati, če ne, vas prosim, kosilo bo čez 5 minut, pa lahko vzamete aperitiv ta čas, pa boste dočakali tudi kosilo. Ta zakon o javnih naročilih, to piše tu, zavezuje nič manj kot 3.000 naročnikov. Žal ni naveden obseg sredstev, ki jih ta zakon letno zajema. Jaz predpostavljam, da gre za nekaj 10 milijard dolarjev. Jaz bi sicer prosil veleumnega predsednika odbora za finance, da pojasni, za kakšen znesek gre, ker očitno on ta zakon jemlje z levo roko. Prav tako pa bi prosil predstavnika ministrstva za finance. Sam se sicer čudim, da tokrat pri tako eminentnem zakonu... Ja, se ne da, se ne da. To je non-stop debata. Ne morete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, prosim, da nimate dodatnih razprav med seboj in da poslušate razpravljavca.
IVO HVALICA: Poglejte, jaz se čudim, da pri tem zakonu ni ministra za finance. Ali bo tudi on prišel, kadar bomo predlagali kakšen zakon o brezplačni malici, pa bo takrat se zgražal nad lahkomiselnostjo pri trošenju proračunskega denarja? Jaz, ne glede na vse skupaj, se čudim. Čudim se tudi temu, da pravzaprav jaz kot nepoklican za to, ker se na te finance razumem, kolikor se razumem, se pa razumem nekaj na preganjanje lumparije, nekaj, ker sem ugotovil, da se ta rapidno veča v tej državi, čeprav je ugotovljeno, da velike svinjarije niso v tej državi kazniva dejanja, so pa te velike svinjarije lahko odločilne za finančno pogubo te države. Torej, tu pravi, da bo ta zakon pravzaprav izenačil slovensko državo z državami Evropske unije, omogočil naši državi enakovreden vzajemni nastop pri javnih naročilih Evropske unije. Ampak tu piše tudi, da neusklajenost sedaj veljavnega zakona o javnih naročilih lahko strnemo v 9 točk in na dolgo obrazlaga teh 9 točk, ki je pravzaprav 9 segmentov. Človek se sprašuje, ali je mogoče, da smo marca 1997, res, da je bil to nov sklic in da je bilo še veliko naivnosti pri tem, ali je to mogoče, da smo sprejemali takrat tak zakon. Polovico časa mi je vzelo opozarjanje, v ostali polovici nisem mogel več povedati. Bom poskušal z repliko nadoknaditi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Če boste imeli komu replicirati? Smo v splošni razpravi k predlogu zakona o javnih naročilih. Ali želi še kdo besedo? Gospod Petan, gospod Kelemina.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Nisem se priglasil zato, da bi se dalo komu replicirati. Če boste prelistali magnetograme tistega obdobja iz leta 1997, ko smo sprejemali ta zakon v tej naši sestavi, boste lahko opazili, da sem se sam tudi večkrat oglasil k razpravi k tistemu zakonu in tudi na delovnem telesu, na katerem smo razpravljali o tem zakonu.
Takrat smo opozarjali, da ta zakon ni v skladu z evropsko zakonodajo in predstavniki vlade so nam jasno povedali, da se tega zavedajo in da zavestno gredo v to, da zakon ni v skladu z evropsko zakonodajo. Na vprašanje, zakaj pa ni zakon v skladu, je bilo rečeno sledeče.
Zakon ni v skladu z evropsko zakonodajo zato, ker naše institucije, ki izvajajo, ki imajo denar, ki razpolagajo z javnimi financami in ki so naročniki določenih del investicij, niso še usposobljene za izvedbo evropskega razpisa in dela po evropski zakonodaji. Takrat se boste verjetno spomnili, da sem postavil zelo konkretno vprašanje. Državne institucije, ker večinoma one opravljajo s tem denarjem in so naročniki, niso usposobljene, naša podjetja s področja gospodarstva, ki se prijavljajo na mednarodne razpise, pa morajo biti toliko usposobljena, če hočejo dobiti razpise v mednarodni konkurenci. Se pravi, da gre za izvoz. Država torej ni usposobljena, naša podjetja s področja gospodarstva pa morajo biti. To je že eno veliko neskladje, ki po drugi strani jasno kaže sliko v naši državi, kako se obnašamo do javnih financ. Pripravimo nov zakon, istočasno pa trdimo, da ni v skladu z zakonodajo.
Ni šlo samo za to, da naše državne institucije niso usposobljene za tako "kvalitetno pripravo" razpisa. To dam v narekovaj kvalitetno razpravo, ker tako sem jo razumel. Gre za nekaj drugega. Tam je šlo tudi za čisto konkretno določbo, da niso potrebni javni razpisi ali vsaj omejitve pri javnih razpisih. To je tisto najhujše, kar je v neskladju z evropsko ali demokratično zakonodajo o porabi javnih financ. To je tisti največji greh in pod tem smo seveda lahko marsikaj skrili, in zato se ne smemo čuditi, da so se naročniki odločili za izvajalce, ki potem mirne duše podražijo svoje storitve za 50 in tudi 100, in če bo treba tudi za več procentov. Gospodje, zato se ne smemo čuditi, če tudi tu obravnavamo razne projekte, ki se podražujejo, bom rekel Dars, ampak do neke mere lahko rečemo, da tam so neke vrsti razpisi, ampak kljub temu, zakon o javnih razpisih je tak, ki lahko tudi do neke mere prekriva.
Edino, kar lahko rečem pozitivnega predstavnikom izvršne oblasti iz leta 1997, ko smo sprejemali ta neevropski zakon, je to, da so javno priznali. Res pa je, da bi takrat bil najrajši povedal tudi tisto pikro o tem, da za polovico tega, ko priznaš, se ti odpusti, za drugo polovico se ga pa obesi. Poznate vsebino tega. Ampak dobro, pri nas ne gre tako hudo. To je bilo iz obdobja nekaj stoletij nazaj, ko je smisel te vsebine nastal. Danes se lahko samo pogovarjamo v okviru takšnega zakona ali drugega. Vsekakor pa, takrat nisem bil navdušen nad tem zakonom in ga tudi nisem podpiral, ampak sem bil zelo kritičen. Zato sem se danes spomnil na to svojo razpravo in sem tudi na to opozoril.
Samo upam, da tudi sedaj ne bomo v tem zakonu ugotovili še kakšno stranpot ali eventualen možen bypass, da bomo preigrali tudi te stroge evropske kriterije - bom rekel - normalne evropske kriterije, da tudi tisti, ki razpolaga z javnimi finacami, mora to delati tako, da je transparenten, da je pregleden in seveda, da omogoči vsem, ki imajo pogoje, da se na to prijavijo, da nato tudi konkurirajo, ne pa, da se to dogaja - bom takoj zaključil - tako, da preko raznih drugih računov, jaz tebi to, ti pa meni to, se zapravljajo javne finance. Zato pričakujem tudi od drugih, da boste kritični do tega, da bomo sprejeli takšen zakon, ki bo uvedel red na področju javnih financ. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Petan. Gospod Kelemina ima besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj. Mislim, da gre za pomemben zakon, tako da bi bilo prav, da bi nekoliko o njem spregovorili tudi bolj podrobno, če je že tako, čeprav je danes državni zbor razmeroma okrnjen in mogoče tudi tistih glavnih, ki bi se oziroma tistih, ki se spoznajo na zadevo in bi o zadevi lahko razpravljali, ni danes tukaj. Pa kljub temu.
Poglejte. Seveda se vprašamo, zakaj je v bistvu ta zakon toliko pomemben. To je prvo vprašanje. Sigurno je odgovor na eni strani tudi to, kot je tudi opisano, da to zahteva evropska skupnost od nas.
Druga stvar, ki pa je bolj pomembna, seveda je, da bo šlo za neko transparentno poslovanje v sami državi, kajti vemo, da se na osnovi tega zakona posluje z ogromnimi sredstvi, seveda predvsem z ogromnimi sredstvi iz proračuna.
Zato seveda mora biti ta zakon zelo operativen, tako da se ga da dejansko v praksi izvajati, pregleden, mora pa biti seveda tudi učinkovit. Predvsem pa po naši oceni mora vsebovati tiste elemente učinkovite kontrole. Do sedaj, mislim, da te učinkovite kontrole ni bilo in da so se na osnovi javnih razpisov - kljub temu, da smo imeli sedaj zakon na tem področju in da so bile zadeve na nek način urejene - dogajale marsikakšne stvari. Samo poglejte poročilo računskega sodišča! Upam, da se bo tudi predsednik odbora za nadzor proračuna tu oglasil in povedal, kakšna so bila poročila računskega sodišča ob kontrolah javnih naročil, koliko je bilo pritožb celo na ustavno sodišče in tako naprej zaradi nepravilnosti izvajanja posameznih razpisov in delitve sredstev tako pod roko ali pod mizo ter pisanje razpisov na kožo posameznikov. Tudi sedaj obstaja možnost, kljub temu, da imamo ta zakon, če ni učinkovite kontrole nad izvajanjem tega zakona, res učinkovite, in če bomo vzeli ta zakon tako, kot smo ga vzeli do sedaj, da ga bomo poskušali izigrati - logično, vsak zakon je možno izigrati - vendar z učinkovito kontrolo to možnost preprečimo. Ravno to je tisto, kar je treba tu predvideti.
Sedaj se ne bom spuščal v posamezne zadeve, ker tudi nimam tu gradiva, vendar nekaj teh poročil sem prebral, nekoliko sem se seznanil s to problematiko. V glavnem, šlo je veliko proračunskega denarja mimo razpisov. Če omenim samo enega, mislim, da se je tudi pri graditvi avtocest pojavljalo marsikaj, o čemer smo tu že veliko govorili, zato o tem nima smisla več razpravljati. Morda bi omenil samo nekaj konkretnih zadev, kjer bi prosil tudi za obrazložitev s strani predstavnika vlade.
Pri 124. členu, ki govori o ažuriranju meril in pogojev, bi prosil za obrazložitev, ker ste tu že vnesli tako opcijo, tako obrazložitev, ki v bistvu omogoča, po moji oceni, neka mešetarjenja, če se tako izrazim. Obrazložite mi, kaj je dejansko tu s tem mišljeno. Mislim, da vsak naročnik, ki da razpis, mora vedeti v tistem trenutku, ko je razpis dal, kaj pravzaprav razpisuje, pogoje, ki bodo v tistem razpisu takoj jasni. Kako naj na podlagi tega, po mojem mnenju, ko že dobi neke "feedback" informacije, kdo se bo prijavil, če ni bilo že prej vse dogovorjeno, bo potem ažuriral ta merila in pogoje in bo dejansko naknadno nekomu celo na kožo napisal neke dodatne pogoje, da bo nekdo izbran, drug pa ne. Tu sicer se govori o diskriminaciji, ampak je treba poskrbeti za to, da ne bo prišlo do diskriminacije in da bo zakon na tem področju resnično pravičen in enakopraven in za vse razpisnike popolnoma enak. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat želi besedo, ki je sicer že napovedal, da bo razpravljal o stališčih, ampak sedaj je bil izzvan.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Ne bo replika, temveč kratka razprava.
Strinjam se s tistimi, ki pravijo, da je ta zakon izjemno pomemben. Če se navežem na tisto, kar je rekel oziroma vprašal kolega Hvalica, obseg javnih nabav je skoraj 200 milijard tolarjev ali približno 20% proračuna, tako da je pomemben za javne finance in zelo pomemben je tudi za podjetja, ko bodo na odprtem trgu izpostavljeni v odprti konkurenci s tujimi podjetji. S tem v zvezi bi rad spomnil na to, da ne pozabimo, da je pomembna sprememba pri tem zakonu, v primerjavi z dosedanjim zakonom, ki je vseboval tudi določbe oziroma poglavje o reviziji postopkov javnih naročil; sedaj je pripravljen poseben zakon, ki ga bomo obravnavali verjetno že prihodnji teden na naslednji izredni seji. Po eni strani je res, kar je rekel kolega Peterle, da je potrebno zakon uskladiti z evropskimi standardi, po drugi strani pa je seveda treba voditi tudi račune o zaščiti domačih podjetij, domačega gospodarstva, seveda ne v nasprotju z evropskimi standardi. Glavne pripombe gospodarske zbornice so se nanašale prav na to, da naj bi bila nekatera določila taka, da prehitevajo pravzaprav tudi evropske smernice oziroma da ponujajo tudi časovno več, kot je nujno potrebno. Jaz sem zato tudi še sam pripravil nekaj dopolnil stališč, ki deloma upoštevajo to pripombo in niso v nasprotju tudi z evropskimi smernicami. Prvo dopolnilno stališče, da se med izjeme uvrsti tudi javno naročanje oziroma nabave zaupne narave za področje, ki ga pokriva ministrstvo za obrambo in pa notranje zadeve. Drugo, da naj se v definiciji v 3. členu dopolni z okvirnim sporazumom, kjer se določi možnost sklepanja okvirnih sporazumov v poglavju o oddaji naročil na vodnem, energetskem, telekomunikacijskem in transportnem področju. Tretji predlog pa je, da se črta drugi odstavek 18. člena, ki dejansko nalaga večjo obveznost naročniku, kot to zahtevajo evropske smernice. In pa četrti predlog, da se črta zadnji stavek četrtega odstavka 43. člena, ker pomeni poseganje v poslovne odločitve ponudnika. In pa peti predlog, ki je identičen s predlogom, ki ga tudi predlaga odbor za finance, da se preveri oziroma da se črta 139. člen, ki predvideva ustanovitev posebnega urada za javna naročila. Iz vsebine tega člena je razvidno, da gre predvsem za razna strokovna opravila in mislim, da ni potrebno, da tudi tu dopustimo bohotenje institucij znotraj vlade ali pa poleg vlade, ampak da lahko te posle opravlja strokovna služba v okviru enega od ministrstev, verjetno najprimerneje v ministrstvu za finance. Hvala lepa. Sicer pa podpiram tudi stališča, ki jih predlaga odbor za finance.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zahvaljujem se ti, kolega Feri, da si povedal za obseg javnih naročil, jaz nisem vedel, drugače bi že prej govoril. To je nerazumljivo, da nam predstavniki vlade niso znali tega povedati, dimenzijo, o kateri se pogovarjamo. Torej, javna naročila kot izjemno pomemben zakon ni treba biti kvalificiran samo za prodajati v sodobnem svetu. Tudi kupovati je treba znati. Iz informacij, ki jih imam in zadnjo sem dobil na nekem sprejemu pred dvema dnevoma, kako nabavlja na primer državni zbor. Ker ni preverjeno, si ne upam povedati. Ampak sem se "fajn narežal". "Narežal" zaradi "štosov", ki so bili o tem. Ne zaradi finančnih posledic. Ne nabavlja se samo pisarniški material in toaletni papir. Javna naročila so tudi nabave stanovanj, nabava avtomobilov. Eno najbolj znanih razvpitih javnih naročil, ki je bil klasičen model, kako se ne sme postopati, je bila nabava policijskega čolna 511. Čisti "krimič". Od A do Ž. Še do danes nepojasnjen. Sicer razjasnjen na odboru za nadzor proračuna v prejšnjem mandatu, ampak nepojasnjen s strani vlade, da v nabavah avtomobilov za vlado ne govorim.
Ob vsem tem totalno nezanimanje. Dimenzija 200 milijard ni finančnega ministra. Poslancev za vzorec. V tem trenutku jasno niti kvoruma ni, ampak to ni moj problem. Potem se bomo čudili. Ampak, kot sem rekel, ko bo prišlo 5, 10 milijonov pri proračunu, boste videli tu zagnanost. Če bo šlo pa še za kakšno občino, pa kakšno občinsko cesto, se bodo tu nekateri ob tla metali. Tu pa, kot da ni nič. Pa vendar gre za zakon, ki pomeni pravila, kako naj potekajo javna naročila, ki naj naredi ta javna naročila transparentna, ki naj navsezadnje tudi poceni ta javna naročila. To je smisel zakona. Pocenitev le-tega. Potem tu preberem finančne posledice neko floskulo in tako dalje, ki je kar prepisana iz nekega drugega zakona, kako zakon ne bo imel finančnih posledic. Potem pa le omenja, da bo imel neke malenkostne koristi in tako dalje.
Absolutno brez občutka za proračunski denar, ki ga predvsem mali ljudje težko plačujejo v to proračunsko blagajno. Težko! Zelo težko. Poznam ljudi, ki se stresajo, ko morajo plačati 5.000 dohodnine. Mi pa tu o pravilih, ki naj zavežejo tiste, ki bodo opravili javna naročila. Tiste, ki bodo v imenu naše države porabili 200 milijard tolarjev letno, mi potem tako kot v nekem amandmaju za kakšen prizidek kakšnega vrtca. Oboje je važno, jasno. Odvisno od tega koliko je kdo sposoben pogledati tudi čez svoj vrtiček na to ogromno njivo, ki se imenuje javna naročila. Žal vidim, da ni ne pravega odnosa, ne pravega odmeva. Se boste že kje drugje izkazali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Gospod Feri Horvat je sicer osvetlil nekaj segmentov na novo, vendar je bolj malo povedal o učinkoviti kontroli izvajanja tega zakona in teh predpisov do sedaj in tudi v bodoče.
Mogoče bi bilo primerno, če bi vlada poskušala odgovoriti na določena vprašanja tudi v zvezi s tem. Ker gre seveda to za generalni predpis, ki velja za vsa javna naročila v Sloveniji, nekako iz tega, kar sem prebral, nisem pa tako natančno, bi prosil pojasnilo.
Za javna naročila, ki so v zvezi z javnimi sredstvi, je jasno, da nadzor opravi računsko sodišče v končni fazi, čeprav mora vsak, ki javni razpis da, v svojem notranjem aktu opredeliti nek nadzor. Jaz sicer ne razberem pravilno iz tega, kakšen ta nadzor, naj bo, ker natančno ga ne opisuje.
Sprašujem, kaj je pa s tistimi nadzori, ki jih opravljajo oziroma kdo izvršuje nadzor nad vsemi tistimi javnimi razpisi, ki se izvajajo izven javnih sredstev. Kdo opravlja nadzor nad tem? Urad za javna naročila, koliko pač vidim iz tega zakona, ocenjujem, da teh pooblastil nima.
Prosil bi za kolikor se da natančno obrazložitev teh določil, kajti mislim, da brez res učinkovitega nadzora nad vsemi temi sredstvi, bo zakon invaliden. Tudi opozicija, ki je dejansko edini instrument, se ne more vključiti oziroma poskušati potem tudi zahtevati ali pričakovati neke korektne podatke, da bi lahko delala kontrolo nad izvajanjem teh predpisov. Prosim, če se da to odgovoriti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo gospod državni sekretar? Prosim.
MILAN M. CVIKL: Hvala lepa za besedo. Kot dodatno pojasnilo in deloma kot odgovor.
Omenjenih 20 % državnega proračuna je preprosto posledica dejstva, da se vrste ekonomskih odhodkov, kot investicije, investicijski transferji, seveda izvajajo po postopkih, ki so opisani v tem zakonu. Medtem, ko na primer plačila, izplačila plač, se pa ne, ali recimo v socialnih transferjih po teh postopkih. Zato seveda je odvisno od strukture porabe, koliko je od državnega proračuna ali od proračuna lokalnih skupnostih, na primer tisto, kar je predmet procedur, ki jih zapisuje zakon o javnih naročili.
Mi smo že uvodoma k prvi obravnavi zakona o proračunih oziroma zakon o javnih financah, povedali, da ob zakonu o javnih financah je še nekaj zakonov, ki tvorijo zakonodajo, ki bo za javne finance in ki za javne finance zagotavlja nadaljnjo zagotavljanje učinkovitosti izvajanja javnih funkcij. Gre za ta zakon, gre za že sprejeti zakon o računovodstvu, gre za obravnavani zakon o javnih skladih.
Glede omenjenega vprašanja nadzora. Ker gre za procedure izvajanja postopka naročanja uporabnikov javnih sredstev, posrednih in neposrednih proračunskih uporabnikov in drugih, seveda je sam nadzor določen v okviru zakona o javnih financah, ki določa proračunski nadzor. Danes tega ne obravnavamo. Vlada je posredovala za drugo branje ravno za področje finančnega in proračunskega nadzora dodelavo teh postopkov z uvajanjem internih kontrol in revizij pri samem proračunskem uporabniku, uveljavitev vloge ministrstva za finance kot vmesnega kontrolorja in končno revizijo računskega sodišča kot končno revizijo učinkovitosti porabe javnih sredstev. Moram povedati, da že v dosedanji praksi uveljavljanja zakona o javnih naročilih predvsem, kot sem rekel, za proračun za leto 1998, ker vemo, kdaj smo sprejeli proračun leta 1997, se že ugotavljajo v veliki meri prihranki na tem področju. V finančnih posledicah smo skušali zelo na kratko prikazati, kakšni so možni prihranki zaradi tega in procedure, zapisane v zakonu o javnih naročilih, in njihova dodelava v praksi, bodo tudi v Sloveniji omogočile, da se praksa drugih držav, ki podobne procedure skozi različne institucije izvajajo že desetletja, da ne rečem stoletja, se bodo tudi ti prihranki izkazovali. To so bila dodatna pojasnila in odgovori na nekatera tu postavljena vprašanja.
Glede pripomb in dopolnilnih stališč k predlogu zakona o javnih naročilih poslanca, gospoda Horvata, pa bo vlada le-te proučila v pripravi za drugo branje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat želi besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Ni replika, ampak bolj pojasnilo v zvezi z razpravo kolega Kelemine, da nisem več govoril o samem nadzoru nad javnimi naročili. O tem bom govoril in bomo več govorili, ko bomo obravnavali poseben zakon, kot sem omenil, zakon o reviziji postopkov naročanja. Res je to, kar je rekel kolega Kelemina, da računsko sodišče v mnogih poročilih ugotavlja nepravilnosti v postopkih naročanja, da se s temi postopki ukvarja posebna revizijska komisija, da je tudi vrsta pripomb s strani podjetij, ki se čutijo prizadeta ali izigrana pri javnih naročilih. Prav zato je potrebno, da poleg tega zakona imamo tudi zakon, ki bo natančneje opredelil učinkovitejšo revizijo nad postopki javnega naročanja.
Na odboru smo opravili razpravo o prvi verziji zakona, ki ga je predložila vlada, in smo ocenili, da ni dovolj dobra. Dali smo tudi določene predloge oziroma sugestije, na podlagi česar je vlada tudi umaknila, kot vemo, prvo verzijo iz obravnave na tej seji in je pripravila drugo verzijo, ki jo bomo obravnavali. V tej razpravi je sodelovalo tudi računsko sodišče in poskušali smo predvsem razmejiti na eni strani pristojnosti in naloge revizijske komisije in računskega sodišča. Med drugim smo rekli tudi to, da ko posebna komisija opravi postopek revizije, da to ne pomeni zaključka nadzora nad javnimi naročili, ampak ima še vedno možnost, in je celo potrebno, da se naprej ukvarja tudi s posameznimi primeri potem računsko sodišče. Tako da je ta namera, in tudi odbor si prizadeva, da bi prišli do zakona, ki bi dejansko zagotovil učinkovitejši nadzor nad javnimi naročili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kdo želi še besedo? Ker ni več splošne razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje o sklepih, ki jih predlaga matično delovno telo.
Prvi sklep se glasi: "Predlog zakona o javnih naročilih, prva obravnava, je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Drugi sklep: "Vlada naj pri predlogu zakona za drugo obravnavo pripravi z naslednjimi stališči." Podanih je pet stališč odbora.
Kdo želi besedo? Ker ni razprave, jo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona o javnih naročilih, prva obravnava je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Torej drugič ugotavljamo prisotnost, da glasujemo o predlogu delovnega telesa, da je zakon primerna podlaga za drugo obravnavo. (51 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi sklep, da naj vlada Republike Slovenije za drugo obravnavo pripravi zakon s petimi stališči. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem 16. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 20. A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA ZA IZVAJANJE INTERVENTNIH UKREPOV V KMETIJSTVU V LETU 1999, hitri postopek. Predlog zakona je v proceduro poslala vlada Republike Slovenije. Besedo dajem gospodu ministru Cirilu Smrkolju.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke in gospodje poslanci! Pred vami je predlog zakona o izvajanju interventnih ukrepov v kmetijstvu za leto 1999, in sicer predlagamo hitri postopek. Rad bi poudaril, da je bil sprejet na vladi Republike Slovenije sklep, da se zaradi precej zaostrenih razmer na kmetijskih trgih tako v Sloveniji kot tudi v Evropi zagotovi del sredstev za ukrepe na področju prireje mleka, urejanju razmer na trgu s prašičjim mesom, žitih in pa hmelju.
Mi smo v predlogu proračuna za leto 1999 opozorili na možne posledice ruske krize. V letošnjem letu je dodatno kriza na Balkanu pravzaprav povzročila, da so naši izvozniki na te trge v slabšem položaju in ta sredstva, ki bi jih iz naslova plačila spremembe namembnosti, na osnovi sklepa vlade zagotovili v letošnjem letu, bi po predlogu zakona namenili za izvajanje teh ukrepov. Rad bi poudaril, da želimo s predlaganim zakonom pravzaprav postaviti zakonski okvir za koriščenje teh sredstev za te namene, kot sem jih navedel. Tudi bi rad poudaril, da je odbor pripravil amandma. Vlada je ta amandma ocenila, ga podpiramo in bi seveda zbor prosil za podporo tega interventnega zakona. S temi dodatnimi sredstvi bomo seveda reševali situacijo na teh trgih, istočasno pa zagotovili nemoten odkup in pa reševanje razmer, ki so se zaradi teh kriz, kot sem jih navedel, pojavile v Sloveniji in slovenskem kmetijstvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, predsednika odbora, gospoda Potočnika, da predstavi mnenje odbora.
FRANC POTOČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je kot matično delovno telo obravnaval ta predlog zakona in predlaga državnemu zboru, da ga sprejme po hitrem postopku, tako kot je predlagala vlada. Odbor predlaga tudi amandma k 3. členu, ki ga imate pač v poročilu napisanega, je pa predlagan zato, da ne bi bilo dvoma v zvezi s 16. členom zakona o kmetijskih zemljiščih, ki natančno določa, za kakšne namene se sredstva in spremembe namembnosti lahko namenjajo. Tako ta zakon pač dopolnjuje na nek način posredno ta 16. člen. Odbor ga pač podpira in predlaga, da ga sprejmemo po hitrem postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potočnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine združene liste želi besedo gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Torej predlog zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999 je eden od zakonov, ki seveda poskuša, kot vse kaže, na hitro urejevati razmere na področju kmetijstva. Žal pa pri tem ugotavljamo, da te razmere poskuša reševati na račun druge, ravno tako pomembne panoge v Sloveniji, to je predvsem izgradnje avtocest. Takšen način razmišljanja oziroma reševanja kmetijstva je po našem mnenju neustrezen, še posebej pa tudi, ko preberemo obrazložitev k temu zakonu in ugotavljamo, da je dodatna interventne ukrepe do sedaj vlada Republike Slovenije uvedla na način, da je potrebna proračunska sredstva zagotavljalo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano z razporejanjem sredstev znotraj svojega področja. V sami obrazložitvi ugotavljamo, da gre za začasno prerazporejanje sredstev, in sicer v višini milijarde 571 milijonov tolarjev, in pravi, "nikakor pa ne bo ta prerazporeditev dokončna", kar pomeni, da se znotraj samega resorja ne nameravajo odpovedati niti tolarju oziroma prilagoditi razmeram v agroživilstvu niti s tolarjem sredstev, s katerimi že do sedaj razpolagajo za svoje področje. Kajti tudi za preostalo višino sredstev, to je v višini 2 milijard 529 milijonov tolarjev, ravno tako govori, da bodo ukrepi uvedeni v drugi polovici letošnjega leta in naj bi bili namenjeni nadomestilom za pripravo blaga za izvoz. Seveda lahko ugotavljamo, da teh sredstev za pripravo blaga za izvoz ne bo dovolj. Če ne bo prišlo do usklajevanja znotraj samega resorja, mislimo, da je zelo neresno poseganje v druga področja, še posebej, ker se poskuša s tem zakonom, vsaj v tej obrazložitvi, opredeliti te rešitve kot tiste, ki bodo rešile najbolj pereče probleme v kmetijstvu v letošnjem letu in preprečile dolgoročne posledice, ki bi nastale v slovenskem kmetijstvu nasploh in še zlasti v procesu usposabljanja za prevzem skupne kmetijske politike Evropske unije. Ugotavljamo, da ta zakon zagotovo ne bo prispeval k procesu usposabljanja za prevzem skupne kmetijske politike Evropske unije, kajti ta sredstva bodo zagotovo porabljena za povsem druge namene kot je mogoče tudi v dobri veri zapisano v tej obrazložitvi.
Te pomisleke nam še posebej utemeljujejo razprave in tudi samo poročilo v okviru gospodarske zbornice, kjer se je združenje agroživilstva ravno tako sestalo in razpravljalo o tej problematiki. Ti enostavno ugotavljajo, da tako v kmetijskih kot živilsko-predelovalnih podjetjih naraščajo vhodni stroški, medtem ko se znižujejo cene na trgu. Nadalje ugotavljajo, da analiza stanja v slovenski živilski industriji kaže, da je preveč razdrobljena, neracionalno organizirana in cenovno nekonkurenčna na domačem in svetovnem trgu. Ugotavljajo tudi, da največjo oviro za povečanje konkurenčnosti v živilski industriji predstavlja sorazmerno visoka zaščita država na kmetijskem sektorju, ki jo večina podjetij občuti kot prevelik vpliv države na pogoje poslovanja. Tu je gotovo zelo resno opozorjeno na to, da sredstva, ki jih že danes ima ministrstvo za delovanje, niso ustrezno razporejena in povzročajo še večje težave, kot bi jih sicer, če bi bila ta sredstva usklajeno namenjena za reševanje te problematike, ki bi jo naj reševali z interventnim zakonom. Tudi sicer se ugotavlja, da je politika zaščite kmetijskih pridelkov, ki so osnovna surovina za živilsko industrijo, nekonsistentna in podrejena dnevnim potrebam političnih strank. Tudi to dokazuje, da resnično ne gre za celovite rešitve in za prizadevanje k temu, da bi prišli do celovitih rešitev, ampak gre za dnevne potrebe političnih strank. To so ugotovitve gospodarske zbornice.
Seveda je tudi ugotovitev v razpravi bila, da je največ težav ravno pri tistih, ki si nabavljajo surovino na domačem trgu. Torej tudi tukaj se ugotavlja, da nastajajo te težave predvsem zaradi tega, ker niso usklajeni postopki znotraj same Slovenije. Dejavnosti, ki najbolj občutijo ta omejevalni vpliv države pri nabavi surovin so predvsem predelava mleka, mesa, sladkorja, vinarstva in mletja žit. To so hkrati tudi področja oziroma panoge, ki jih danes uporabljamo oziroma za katere se naj bi namenjala sredstva, razen seveda ob teh, ki tukaj niso navedena, gre tudi še za področje hmeljarstva.
Definitivno je res, če ne bo resne preobrazbe celotnega kmetijskega sektorja, se bo slovenska živilska industrija bistveno zmanjšala in ker se približujemo Evropski uniji, zagotovo tudi utonila v tujih podjetjih. Zato ugotavljajo, da le sodobno urejeno kmetijstvo lahko pasira sodobni in tržni živilski industriji v Evropi. Namesto, da bi spodbujali novo organizacijo kmetijske proizvodnje in združevanja zemlje, ohranjamo s sedanjim sistemom pomoči še naprej neurejene razmere v kmetijstvu.
Dejstvo namreč je, da na našem trgu je tuja konkurenca vedno bolj prisotna. Ugotavlja pa se, da ta konkurenca ni prisotna na lojalen tržni način. Navadno je ta konkurenca subvencionirana v svojih državah, saj tudi Evropska unija daje subvencije in nemalokrat nastopajo potem ta podjetja z dvomljivo kakovostjo izdelkov ravno na našem trgu. Pri tem se ugotavlja, da je naša država ob tem preveč popustljiva in premalo zavaruje tako uporabnike hrane kot tudi domača podjetja. Ugotavlja se tudi, da tujci pri nas nastopajo kot trgovci, kot dobavitelji izdelkov in kot prodajalci licenc. Le malo pa je takih, ki bi se odločili vlagati v živilsko industrijo. To pomeni, da s tem tudi izgubljamo domačo blagovno znamko, ki pa je še kako pomembna, če se poskušamo uveljaviti tudi na tujih trgih. Torej, se dejansko s tem, ko se omogoča nastop tujcem, nekontrolirano na našem trgu izgublja naša blagovna znamka in s tem dobesedno tudi onemogoča uspešen nastop na tujih trgih s prav gotovo kakovostnimi živilskimi izdelki, ki jih ponuja domača živilska industrija.
Živilsko predelovalna industrija se zaveda, da se bodo konkurenčni pogoji še bolj zaostrili in vidijo rešitev v združevanju, v iskanju strateških partnerjev, racionalizaciji in posodobitvi proizvodnje. Kar pomeni, da živilska industrija potrebuje predvsem celovito strategijo, razvoj novih trgov in tehnično posodobitev, kar pa je dejansko odvisno od politične volje ekonomskih pogojev in tudi diplomacije naše države tako znotraj in predvsem zunaj Slovenije. Sama panoga, ki naj bi jo poskušali reševati s tem interventnim zakonom, resno opozarja, da potrebujejo celovito strategijo in da je le to tisti način, ki lahko reši probleme v agroživilstvu v Sloveniji.
Prisotnost tujih podjetij na našem trgu je dejstvo, in da tega tudi ni možno preprečiti, se ravno tako zavedajo. Pogrešajo pa, da, denimo, ali predvsem ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kljub svoji izredni mednarodni aktivnosti premalo naredi na področju spodbujanja sodelovanja s tujimi živilskimi podjetji in poskušati doseči sodelovanje oziroma združevanje slovenske in tuje živilske predelovalne industrije na kapitalski osnovi.
Gre za čisti tržni princip združevanja, delovanja in s tem zagotovo tudi preprečitve nekotroliranega vdora tuje konkurence. Tudi tukaj ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano ne more očitno posredovati dovolj jasnih stališč, tako za sodelovanje slovenskih podjetij in predvsem tudi navezavo stikov s tujimi podjetji, ki bi zagotovo morala biti predmet razgovorov v tujini.
Ob teh sistemskih rešitvah, na katere opozarja agroživilstvo, pa seveda opozarjajo tudi na dnevne težave, ki so ta hip prisotne in se jih zavedajo, in predvsem kmetijska podjetja opozarjajo, da se nahajajo v težavah, ker se je z denacionalizacijo razkosalo in odvzelo zemljiške komplekse.
Neurejena so zakupna razmerja in koncesije. Visoke so zakupnine in davčne obremenitve. To so vzroki za težave v kmetijskih podjetjih. Pričakovali bi s strani ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da poskuša prihajati z zakoni oziroma rešitvami, ki se bodo odzvale na ta opozorila.
Tudi v področju prašičereje, ki ima poseben strateški razvojni pomen za Slovenijo, saj omogoča preusmeritev ravninskih manjših mlečnih kmetij v rejo prašičev. Gotovo je ena od zelo pomembnih panog, saj je zelo deficitarna ob najnižji porabi prašičjega mesa - gre za 28 kilogramov na prebivalca. Žal ugotavljamo, da se z nekontroliranim uvozom cenenega prašičjega mesa ta pomemben razvojni pomen prašičereje izničuje. Konkreten predlog prašičerejcev je, da se 22 000 ton manjkajočega prašičjega mesa uvaža za predelavo na osnovi dodeljenih licenc, verificiranim klavnicam, tako da bo zagotovljena kvaliteta, neoporečnost mesa in predvsem tudi nadzor na tem področju. Torej, zakaj ne prehajamo na to, da se uredijo licence in verifikacije klavnic? Verjetno bi bil ta ukrep bistveno cenejši in tudi bistveno učinkovitejši kot zakon, o katerem danes razpravljamo.
Podobne so razmere v perutninski proizvodnji. Tudi ta se nahaja v težavah zaradi nenormalnega uvoza puranjega mesa iz Madžarske, saj se je uvoz povečal s 135 ton leta 1998 na 1.247 ton v tem letu. Posledice takšnega uvoza so v zmanjšanju ali celo ukinjanju domače proizvodnje. Močno dvomim, da se bo s temi ukrepi, ki se jih predlaga z zakonom o interventnem ukrepanju na tem področju, dalo ta problem rešiti; zato ker bo ta uvoz tekel še naprej in bodo ta sredstva praktično vržena v prazno.
Tudi v mlinsko-predelovalni industriji se težave kažejo zaradi tega, ker prihaja do nelojalne konkurence na trgu z mokami, saj se uvaža cenejša moka, problem za uspešno poslovanje pa se nahaja tudi v monopolu blagovnih rezerv in nedorečenosti tržnega reda za pšenico. Torej, zakaj ne problema poskušati reševati v monopolu blagovnih rezerv in nedorečenosti tržnega reda za pšenico, in s tem verjetno tudi prihraniti mnoga mnoga sredstva, ki se trošijo za to, da poskušamo umetno vzdrževati ekonomsko moč mlinsko-predelovalne industrije. Rešitev problema predlagajo tudi v takojšnji možni zaščiti uvoza moke iz Madžarske in tudi znižanje cene pšenice doma in iz uvoza.
Ob teh relativno jasnih zahtevah panoge, ki bi jo naj reševali s tem interventnim zakonom, se porajajo tudi razmišljanja, zakaj se vendarle ne uvedejo ukrepi oprostitve zakupnin, zmanjšanje davčnih dajatev, zakaj in kako bo pravzaprav možno s temi ukrepi v mlekarnah rešiti ta problem, ko same ugotavljajo, da če hočemo obvladovati to panogo, potrebujejo 6 milijard, samo mlekarska proizvodnja potrebuje 6 milijard, s tem zakonom pa bi se naj zagotovilo okrog 4 milijarde in to prerazporedilo še na mnoge ostale. Dejstvo je, da se mlekarnam s tem interventnim zakonom ne bo moglo uspešno pomagati. Rešitev pa je dejansko samo v izvozu in ta izvoz bi se moral bolj kvalitetno upoštevati pri pripravi programov ministrstva za kmetijstvo, kot se je očitno do sedaj. Tudi sicer, ali ni možno dejansko dobiti teh rešitev pri žitih s cenejšo ceno kot je bilo že omenjeno tudi pri samih blagovnih rezervah in nenazadnje, če se dotaknemo še tudi samih hmeljišč oziroma težav pri hmeljarstvu, dopustilo se je, najprej stečaj na tem področju, potem pač preneslo to vse skupaj na Perutnino Ptuj, za katero ravno tako ugotavljamo, prihaja v težave zaradi nenormalnega uvoza perutninskega oziroma puranjega mesa in seveda, zakaj ne iskati rešitve tudi pri plačilu zakupnin za zemljišča, na katerih se nahajajo ta hmeljišča, gre pa v pretežni meri za zemljišča v državni lasti. Tako da ugotavljamo, da rešitve, ki so danes nakazane v tem interventnem zakonu zagotovo niso dobro premišljanje, zagotovo ne bodo pripomogle k celoviti rešitvi problema in seveda tudi zelo težko podpiramo tak zakon tudi v končni fazi.
Poleg tega problema v agroživilstvu seveda tudi ne moremo mimo dejstva, na katerega že tako in tako opozarjamo v postopkih, ki so že stekli in so tudi pred nami, se pa nanašajo na spremembo kmetijskih zemljišč. Gre za izredno pomembno področje, za katerega pa žal ugotavljamo, da ravno tako vlada zelo velik nered oziroma, da se iz najboljših kmetijskih zemljišč spremeni iz letal 1996, torej v primerjavi z letom 1996 v letu 1997, kar za faktor 3,6 več najkvalitetnejših kmetijskih zemljišč, kot se je to zgodilo v letu 1996. Namreč v letu 1996 se je iz najboljših kmetijskih zemljišč odobrilo spremembo namembnosti 225 hektarjev, v letu 1997 pa 803 hektarje. Ravno tako ali pa še slabše je stanje pri spremembi namembnosti iz drugih kmetijskih zemljišč. Leta 1996 se jih je spremenilo 60 hektarjev, leta 1997 387, torej gre za faktor povečanja 6,5.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Veber, ta zadnji del razprave ni v povezavi s tem zakonom, pa predlagam, da o tem ne nadaljujete.
JANKO VEBER: Gospod predsednik, se zahvaljujem za vaše opozorilo, vendar, če preberete dikcijo 3. člena predlaganega zakona, govori ta naslednje. Sredstva iz prejšnjega člena se zagotovijo iz sredstev odškodnin zaradi spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ki jih bodo zavezanci vplačali v proračun Republike Slovenije v skladu s prvim odstavkom 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Opozarjam na problematiko spremembo kmetijskih zemljišč, gospod predsednik, in smatram in tako tudi v poslanski skupini smo prepričani, da je to v neposredni povezavi s tem zakonom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V neposredni ni. Se pa strinjam z vami in v neposredni ni. Lahko nadaljujete.
JANKO VEBER: Kajti dejstvo je, da se mnoga ta zemljišča in tudi sicer je to v povezavi tudi s tem, da skušamo nekako dokazati kako neracionalno se trošijo sredstva, ko najprej vložimo sredstva v to, da se usposobi kmetijsko zemljišče, potem pa to isto zemljišče, ko ga usposobimo, spremenimo v stavbno. Ogromno sredstev je tako vrženih v nič oziroma lahko potem ugotavljamo oziroma vedno znova zahtevamo nova in nova sredstva, za sabo pa vse to, kar je bilo narejeno, sproti rušimo. In seveda v Sloveniji ne bo nikoli dovolj sredstev za tak način dela.
Ravno tako je izredno vprašljiv ta zakon v tej vsebini, kot je napisan, ravno s tega stališča, kajti iz že navedenih potreb, ki so bile predstavljene s strani, recimo, mlekarstva, ko govorimo, da je potrebno zagotoviti samo za mlekarstvo 6 milijard, ugotavljamo, da ti ukrepi oziroma da te 4 milijarde ne bodo zadostovale za rešitev teh problemov, lahko utemeljeno razmišljamo v to smer, da bo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano spodbujalo spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč namesto izvajalo zaščitno funkcijo, ki jo mora izvajati že po sami ustavi kot tudi v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih. Ta zakon, trdimo, bo spodbujal ministrstvo za kmetijstvo v to smer, da se bodo kmetijska zemljišča spreminjala v stavbna. To kaže na izredno pomanjkljivo pripravo tega zakona oziroma na neustrezen pristop interventnih sredstev oziroma zagotavljanja načina interventnih sredstev pri reševanju problematike agroživilstva. Kajti dolgoročno bomo potem ugotavljali, da smo rešili agroživilstvo, žal pa nimamo več kmetijskih zemljišč, ali pa vsaj ne takih kmetijskih zemljišč, kjer je mogoča izredno racionalna in s tem tudi evropsko primerljiva proizvodnja hrane. Ta zakon bo zagotovo ministrstvo za kmetijstvo spodbudjal k razmišljanju, ki bo pripeljalo do takega stanja.
Naslednji razlogi, ki jih nameravamo predstaviti za to, da ta zakon ni ustrezen, so tudi v tem, da je ta državni zbor že sprejel program dela Dars za leto 1999 kot tudi program izgradnje avtocest za leto 1999 in nenazadnje smo v lanskem letu sprejemali tudi rebalans nacionalnega programa izgradnje avtocest. V tem programu je dejansko bilo predvidena oprostitev plačila spremembe namembnosti pri kmetijskih zemljiščih za tista kmetijska zemljišča, po katerih bo potekala trasa avtoceste. S tem zakonom se ta način financiranja izgradnje avtocest ukinja. In ker vemo, da so najkvalitetnejši viri za izgradnjo avtocest omejeni, gre za bencinski tolar, gre za cestnino, ta sredstva so omejena, preostane potem, če hočemo slediti dinamiki izgradnje avtocest, samo še zadolževanje. Tako da ta zakon seveda nikakor ne rešuje problematike, to še enkrat dokazujemo s tem, znotraj področja kmetijstva, ampak posega v ostala področja in posega tudi v zadolževanje Republike Slovenije. Če hočemo pristopiti korektno k reševanju te problematike, je seveda nujno potreben predvsem rebalans programa dela Dars za leto 1999, vkolikor hočemo sprejeti ta zakon. Če pred nami ne bo rebalansa programa dela Dars za leto 1999, je ta zakon v taki obliki kot je predložen, nemogoče podpreti.
Tudi sicer sam zakon o kmetijskih zemljiščih predvideva povsem drugačno porabo sredstev iz naslova spremembe namembnosti, kot naj bi jo sicer se zagotavljajo s tem zakonom. Kajti sredstva, ki se vplačujejo na poseben vplačilni račun proračuna Republike Slovenije, se lahko uporabljajo za sofinanciranje uvajanja novih pridelkov, sofinanciranje uvajanja novih tehnologij v kmetijski pridelavi, sofinanciranje agromeloracij, komasacij namakanja in drugih ukrepov za vzdrževanje in urejanje primernih vodnih razmer v tleh; za nakup kmetijskih zemljišč in gozdov, ki ga izvaja sklad za nakup kmetijskih zemljišč; za podporo razvoju sonaravnega kmetovanja, za ukrepe s katerimi se omogoča in vzpodbuja povečanje in zaokroževanje kmetij; za ukrepe za ohranitev kmetij na območjih z omejenimi možnostmi; za sofinanciranje izvedbe sanacijskih programov za onesnažena ali drugače degradirana kmetijska zemljišča. Nikjer zakon o kmetijskih zemljiščih v svojem 16. členu ne govori o interventnih ukrepih. Odbor za kmetijstvo je pri svoji obravnavi zaznal to težavo in res predlaga, da se kljub navedbam 16. člena ta sredstva namenijo za interventne ukrepe. Vendar ta 16. člen govori tudi o tem, da sredstva iz spremembe namembnosti, ki se zberejo v proračunu Republike Slovenije, se morajo zagotoviti za ukrepe, ki sem jih našteval, najmanj v višini prihodkov proračuna Republike Slovenije in vkolikor želimo spoštovati zakonodajo, kljub sklepu odbora, je treba pred nadaljnjo obravnavo dejansko preveriti, ali je zadoščeno drugemu odstavku 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, ki zelo jasno govori o tem, v kakšni višini pa vendarle sredstva morajo biti zagotovljena v vsakem primeru za sofinanciranje oziroma dejanje podpor pri dejavnostih, ki sem jih našteval. Vkolikor ta sredstva v proračunu niso zagotovljena do višine, kot jo predpisuje zakon, bo zagotovo prišlo do zelo resnih težav ali pa še resnejših težav v kmetijstvu kot bi jih poskušali omiliti s tem interventnim zakonom.
Pred nadaljevanjem razprave, predvsem v tistem delu, ko bomo začeli razpravljati o sprejemanju amandmajev, smo v poslanski skupini pripravili oziroma sem za poslansko skupino pripravil tudi proceduralni predlog s katerim predlagamo, da po zaključeni splošni razpravi zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999, v okviru hitrega postopka, ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano poda poročilo o višini predvidenih sredstev za programe iz drugega odstavka 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Ko bodo ti podatki na razpolago, bomo lahko v poslanski skupini pripravili tudi ustrezne amandmaje in izboljšali ta intervencijski zakon in ga seveda pripravili konsistentnega, tako z zakonodajo in tudi s tem primernega za nadaljnji postopek in nenazadnje tudi za izvajanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov gospod Božič. Za njim gospod Čebulj v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa predsednik. Kolegice in kolegi, nekam malo nas je. Prepogosto pa se srečujemo z zakoni, ki so interventni. Interventni zaradi naravnih nesreč, interventni v kmetijstvu. Nikakor ne uspemo priti do zakona, ki bi vnaprej to rešil. Naravne nesreče, govorimo že tretje leto, da je treba imeti poseben zakon, ki bo to opredelil, in da ne bomo za vsako najmanjšo nesrečo sedeli in sprejemali posebnega zakona. Prav tako je pa tudi v kmetijstvu.
V naši poslanski skupini podpiramo interventne ukrepe, ker smatramo, da v kmetijstvu je letos nastopilo tako stanje, da je to treba rešiti. Imamo pa nekaj vprašanj.
Pri tem bi pri mleku in mlečnih proizvodih, na strani 4 našega Poročevalca, številka 51, so našteti predvideni ukrepi, ki naj bi se izvršili s pomočjo denarja, ki bi ga namenili v ta namen: Povečanje nadomestil za pripravo blaga za izvoz, uskladiti razmerja med mlečno maščobo in mlečnimi beljakovinami, ki jih pač Evropska unija po svojih standardih zahteva, plačilo rejcev, 1 tolar na liter mleka, ki je prodano, torej za stroške odkupa mleka in zaostritev kakovosti, glede na število mikroorganizmov in število sumatskih celic.
Zelo pa nam je neprijeten zadnji odstavek, ki pravi: "Breme reševanja mlečne krize bi se tako porazdelilo deloma na rejce in predelovalno industrijo in deloma na državo." Tu vidimo predvsem državo. Mi bomo dali izgleda največ, in če dajemo, regresiramo odkup za blagovne rezerve, pa če gremo sedaj na svinjsko meso ali žita, potem pričakujem, da bi na domačem trgu imel te pridelke po isti ceni kot v sosednjih državah, Italiji ali Avstriji. Zakaj se ta denar državnega proračuna prelije v žepe preprodajalcev? Celo pri mleku je napisano: 1 tolar od litra mleka naj bi prispeval rejec živine. Se pravi, podpiramo tistega, ki bogati z delom tega denarja, ki ga mi namenjamo, da se odkup lahko sploh izpelje in da se lahko pripravi blago za izvoz. Če se pripravi blago za izvoz, potem naj bo pripravljeno tako, da ga bomo mi kupili doma po enakih cenah kot v sosednjih državah, najmanj pa mislim, da je lahko ta denar uporabljen za - ne mislim, mislimo - da je uporabljen v namene, da nekdo uvozi meso, ga pripravi za izvoz in dobi za to denar, ker je to meso izvozil. To ni potreba in ne bi smelo biti.
Drugo, kar je pa bilo že danes povedano, ampak tudi mi mislimo, okoli 3. člena. Mislimo, da smo ga z amandmajem komisije za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano dosti uskladili in da je primeren, da ga tako tudi sprejmemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Božič. V imenu poslanske skupine socialdemokratov gospod Čebulj, za njim gospod Potočnik.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke Slovenije podpira sam interventni zakon s tem, da ima vsekakor določene pripombe glede na to, da bi bil že res zadnji čas, da bi vlada oziroma ministrstvo za kmetijstvo in seveda tudi ostali resorji sistemsko začeli reševati problem kmetijstva v Sloveniji. Da smo ravno tako tudi v dvomih pri teh interventnih zakonih, komu se dejansko sredstva namenjajo in na kakšen način se sredstva tudi z namenom, ki ga državni zbor velikodušno vedno podpre, in seveda se skratka tudi pri tem vsak poslanec nekje boji enostavno reči ne, tega zakona pa skratka ne bomo podprli in bi na nek tak način tudi vlado prisilili, da bi, ne samo z govorjenjem, zdaj je že tisti zadnji čas, kdaj bomo imeli dejansko sistemsko ureditev problema v kmetijstvu in tudi seveda v drugih intervencijah, ki jih imamo vseprek v državnem zboru in na odborih. Seveda se ta zgodba tudi zaradi tega ponavlja. Na osnovi tega je naša poslanska skupina tudi vložila sklep, katerega vas prosim poslanci, da ga sprejmete, ki naj bi ministrstvu za kmetijstvu tudi dalo jasne podatke v zaključku leta oziroma ob koncu leta, kdo je ta sredstva dejansko prejel. Tukaj moram povedati še to, da tukaj gre dejansko tisti dvom, predvsem pri predelovalni kmetijski živilski industriji. Tukaj gre za krog, katerega se poslužujejo naše uvozne trgovine. Podatki, katere sem zahteval na 14. redni seji državnega zbora kot poslansko vprašanje, kdo je največji uvoznik (15) v naši državi, so podatki, za katere skoraj ne bi mogel verjeti, da trgovine, ki jih imamo v državi, uvažajo tudi svinjsko meso. Da se zgodi to, da uvozijo prašičje meso in seveda pršut obdelajo, ga dajo sušit na Kras in potem izvažajo, s tem pa dobijo stimulacijo oziroma iz intervencijskih zakonov potem prejemajo določene subvencije. Istočasno bi rekel, da je tukaj tudi odgovorno za to ministrstvo za ekonomske odnose, kar polagam ministru Smrkolju, da stopi v kontakt in da dejansko začnete peljati boljši in bolj učinkovit nadzor glede uvoza in potem tudi izvoza.
Za sam sklep pa mislim, da ga boste tudi prejeli na klopi in bi prosil, da ga tudi podprete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potočnik, stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Slovenska ljudska stranka bo ta zakon podprla, pa ne zaradi ministra Smrkolja, ki je član Slovenske ljudske stranke, ampak zaradi slovenskega kmetijstva, ki ni last nobene stranke, zato tudi posamezna stranka ne more biti odgovorna za stanje v kmetijstvu, za stanje v kmetijstvu je odgovorna država. Res je, da kmetijstvo v bruto domačem proizvodu slovenskega gospodarstva predstavlja le 4%, vendar ima ta zelo občutljiva panoga v državi veliko večji splošni pomen.
Ta interventni zakon rešuje problematiko štirih zelo pomembnih panog kmetijstva: problematiko slovenske govedoreje, problematiko slovenske prašičereje, slovenskega hmeljarstva in tudi slovenskega poljedelstva, predvsem problematiko pridelave pšenice. Od teh interventnih sredstev, okrog 4 milijarde, sta šli približno 2 milijardi za reševanje težav na področju proizvodnje, predelave in prodaje mleka, približno pol milijarde za področje prašičereje, približno toliko tudi za področje hmeljarstva in okrog 1 milijarda za pšenico in rž. Vemo, da v Sloveniji pridelamo oziroma priredimo precej več mleka, kot ga danes porabimo; in kdo bi potem rekel, sedaj bomo pa dajali še denar, da bomo to mlečno proizvodnjo še povečali. Mi moramo mleko izvažati, ker ga pač doma ne porabimo, in zato moramo dajati za izvozne spodbude, tako kot dajejo tudi druge države, ki mleko izvažajo. Zakaj stremimo za tem, da bi imeli še več mleka, kot ga imamo, čeprav ga vsega sami ne porabimo? Zato, ker moramo biti pripravljeni na vstop v Evropsko unijo; namreč, pri vstopu v Evropsko unijo se bomo srečali s kvotami na nivoju držav, in na tistem nivoju, s katerim bomo šli v Evropsko unijo, bomo tudi ostali. Na tem področju ima zelo velike težave sosednja Italija, vendar o tem ne bi podrobno govoril, pač pa hočem reči, če bi mi zmanjšali količino mleka, je to posledično tudi zmanjšanje števila krav in posledično s tem zmanjšanje števila vse govedi; govedo pa je tista živalska vrsta, ki omogoča, da bo Slovenija še naprej - pretežni del Slovenije, ki je travnati svet, večji del absolutni travnati svet, tudi v bodoče obdelan, da bo slovensko podeželje oziroma slovenska dežela, slovenska država tudi urejena kot kulturna krajina. Izvozne spodbude pri mleku znašajo od 9,5 do 18 tolarjev na kilogram mleka, odvisno od tega, v kakšni obliki se to mleko izvaža. Vprašanje, ki se večkrat postavlja, ali s tem rešujemo predelovalno industrijo ali rešujemo proizvajalce, je sicer na mestu, vendar se moramo zavedati, da brez proizvajalcev ni predelovalne industrije in brez predelovalne industrije ni proizvajalcev, in s tem ko omogočamo predelovalni industriji, da viške, presežke mleka izvozi, omogočamo tudi pridelovalcem, da svoje mleko lahko prodajo.
Pri prašičereji, za katero naj bi šlo okrog pol milijarde tolarjev, se srečujemo s krizo, ki je v veliki meri posledica tudi svetovne krize v prašičereji, kjer so ogromni presežki prašičjega mesa. Zato je država morala intervenirati, tako kot intervenirajo sicer tudi druge države, z interventnim odkupom, kjer so pač po tej interventni ceni odkupili tiste prašiče, ki jih predelovalna mesna industrija sama ni odkupila oziroma je ponujala takšno ceno, da bi rejci prašičev bankrotirali in propadli. V nekem trenutku se je odkupna cena gibala med 130 do 170 tolarji, kalkulativna cena naše edine institucije, ki to spremlja in je tudi pooblaščena s strani vlade, da to dela, kmetijskega instituta, je okoli 225 tolarjev. Država je pač določeno število prašičev odkupila po intervencijski ceni 195 tolarjev.
Tudi v hmeljarstvu, ne samo v Hmezat Žalec, ampak na splošno o hmeljarstvu v Sloveniji, kjer je okoli 2500 hektarov hmeljišč, se srečujemo z veliko krizo, z veliko konkurenco na svetovnem trgu, ki je tudi posledica te krize v Evropi in Ameriki, predvsem zaradi prodora poceni kitajskega hmelja.
Za te namene bo šlo okoli pol milijarde tolarjev, kar je sicer en del bil že predviden v samem proračunu okoli 200 000 tolarjev na hektar, vendar bo potrebno zaradi teh udarov na trgu s hmeljem, vemo pa, da se trg hmelja ne dela od danes do jutri, ampak da so te pogodbe večletne, da bo potrebno to vsoto skorajda podvojiti.
Četrto področje je področje pšenice, za katero je uveden tržni red. Tržni red v smislu evropske kategorije, kot bi rekel eden od naših kolegov. Ta tržni red temelji pač na tej osnovni ceni, odkupni ceni, zaščitni ceni 23 tolarjev po kilogramu pšenice in 54 000 tolarjev po hektarju. Mislim, da smo sedaj pač v tem prehodnem obdobju, ko spreminjamo to kmetijsko politiko v tem smislu, da prehajamo na način subvencioniranja, kakršnega imajo v evropski skupnosti, to pa je v poljedelstvu so subvencije na hektar površine in ne na kilogram pridelka. Lani je bila pšenica odkupljena tam nekje okoli 33 in 35 tolarji po kilogramu. Letos pač po 23 plus 45.000 na hektar, kar pri nekem povprečnem pridelku približno znese toliko kot lani.
Ob tem bi rekel še, ko se govori o zaščiti slovenskega kmetijstva, po tako imenovani PS metodi je naša zaščita slovenskega kmetijstva okoli 38 %, kar pomeni, da če bi slovensko kmetijstvo v celoti čisto prepustili trgu, bi proizvajalci bili pri dohodku prikrajšani približno za 38%. Tu gre po eni strani za uvozno zaščito oziroma prelomane, uvozne dajatve, da se s tem na nek način zmanjšuje uvoz in s tem nekoliko poveča cena, po drugi strani pa gre za proračun, ki tudi na tak ali drugačen način nadomešča del izgubljenega dohodka. Naj povem, da je 38% pri nas, v Evropski skupnosti pa znaša ta zaščita kmetijstva po PS-evi metodi okoli 50%.
Sprejeli smo proračun in v okviru tega proračuna tudi proračun za kmetijstvo. V Slovenski ljudski stranki ocenjujemo, da bodo sredstva, ki so bila planirana, tudi v skladu s proračunom porabljena. Ves čas smo opozarjali, da je ta proračun prenizek, če želimo doseči cilje, ki smo si jih v kmetijstvu zastavili, in ta interventni zakon na nek način to popravlja, ne v takšni meri, kot bi moral, ampak nekaj vendarle.
Ta zakon bomo podprli, podprli pa bomo tudi amandma k 3. členu, ki ga je na predlog gospoda Džubana in ob soglasju, pomoči sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve sprejel odbor, in se glasi: "Sredstva, zbrana na podlagi tega zakona, se ne glede na določbe 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih," in je bilo že prej rečeno, kaj ta govori, "v tem obdobju lahko uporabijo za namene iz 1. člena tega zakona, to pa pomeni, za intervencije na področju mleka, prašičereje, hmelja in pšenice." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? Gospod Geza Džuban, v imenu poslanske skupine LDS.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije bo podprla interventni zakon. Ocenjujemo, da so predstavljeni problemi v kmetijstvu aktualni in nekateri celo akutni. Ocenjujemo, da morda rešitev, ki je ponujena in o kateri govorimo, res ni najboljša, vendar v tem trenutku edina, in zaradi tega, ker so problemi takšni, kot o njih govorimo, bomo zakon podprli. Podprli bomo tudi amandma matičnega delovnega telesa, o katerem je bil govor, da bi odpravili nejasnosti in morebitne probleme glede namena koriščenih sredstev, ki so zbrana po zakonu o kmetijskih zemljiščih. Istočasno je razlog za podporo zakonu tudi v tem, da vlada oziroma obe trenutno prizadeti ministrstvi zagotavljata, da sredstva, ki bi bila sicer namenjena oziroma bremenijo postavko Darsa oziroma izgradnje avtocest na ta način preusmerjena, ne bodo ogrozila nacionalnega programa izgradnje avtocest in da bodo v namene realizacije avtocestnega programa eventualno potrebna sredstva zagotovljena iz drugih virov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lešnik, v imenu poslanske skupine DeSUS.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Tistim, ki me malo zaskrbljujoče gledate, moram kar uvodoma povedati, da tudi naša poslanska skupina zakon podpira.
Res pa je, da ima zakon kar nekaj lepotnih napak. Takoj uvodoma bi rad povedal, da zamerimo ministrstvu za kmetijstvo in osebno ministru, da je tako dolgo odlašal s tem interventnim zakonom. Kajti nesporno je, da so se nekatere stvari med tem že popravile in skoraj ne bi bilo treba nameniti denarja za določeno stvar. Pred dnevi sem poslušal radijsko poročilo, ki pravi, da so se cene prašičev ustalile in mi bomo kljub temu sedaj intervenirali, mogoče za nazaj.
Rad bi rekel, da težko soglašam s tistimi, ki pravijo, da bomo s tem rešili slovensko kmetijstvo. To je gasilski ukrep, ki bo sicer pomagal nekaj premostiti, tak kakršen je, pa sigurno ne bo rešil slovenskega kmetijstva. Nič novega ne povem, če rečem, da so prašičerejci že pred letom resno ali letom in pol resno opozarjali na nemogoče stanje, v katerega so zašli. Le to je nastalo izključno zaradi nekontroliranega uvoza prašičev in svinine. To je na koncu koncev ugotovljeno in potrjeno tudi v ugotovitvah k temu predlaganemu zakonu. Saj je na primer samo v enem mesecu, mislim, da se nisem računsko zmotil, bilo uvoženo 36.000 prašičev preračunano, če so bili ti prašiči težki 100 kilogramov. Če je bil 5 mesecev takšen uvoz, potem spoštovane kolegice in kolegi to pomeni 180.000 prašičev ali tretjino slovenske prireje.
Nekdo je ta uvoz dovoljeval in se pri tem sklicevati na Evropsko skupnost, mislim, da ni dovolj utemeljeno, saj še nismo v Evropski skupnosti. In zakaj bi mi reševali Evropsko skupnost? V konkretnem primeru smo reševali Avstrijce, ki so imeli viške, so se želeli teh viškov rešiti, mi smo od njih odkupili, zašli v težave in sedaj bomo namenili, kot je rekel in tudi piše, kolega Potočnik, 500 milijonov, če se ne motim, za intervencije v prašičereji. To so stvari, o katerih kaže razmisliti, pa ne govorim tega zato, da ne bi sedaj nastopili s temi interventnimi ukrepi. Govorim zato, da bi vendarle nekatere stvari začeli dolgoročno reševati. Tudi tu je potrebno upoštevati in bom potem na enem primeru povedal.
Pred nekaj več kot letom in pol so si prašičerejci meli roke, saj je bila odkupna cena prašiča 270 tolarjev. Takrat so jokali in stokali mesarji, pa spet nihče nič ni ukrepal, nihče ni priporočal ljudem, ne pretiravajte, kajti zadeva se vam bo vrnila kot bumerang. Prepustili smo stihiji, ponudbi, povpraševanju, ker je to zdaj pač v tej ekonomiji moderno, potem pa zbiramo denar in ukrepamo z interventnimi ukrepi. Poglejte, bom povedal za prispodobo, ne prispodobo, resnica je to. Pred kakšnimi 30 leti mi je že, žal pokojni ekonomski svetnik iz Podjune rekel približno tako. Sem rekel, ker sva bila prijatelja, sem rekel, poslušaj, kako se pa ti zdaj znajdeš v tem gibanju cen, enkrat cene poskočijo, recimo pri odojkih na 40 šilinogov, pa padejo na 25 šilingov. Pa je rekel tako, veš, Zoran, v prašičereji moraš delati obračun na dve leti. Če bi v prvem letu, ko ti gre slabo, obupal, bi rejo opustil in drugo leto ne bi imel nič več. Če bi pa vse gradil na tistem letu, ko je vse idealno, ko dosegamo lepo ceno, pa ne bi dal nič za hude čase na stran, pa bi seveda spet potem, ko pridem v krizo, se jokal. Čez 15 let se je korigiral v tej izjavi in mi je rekel, ali veš, zdaj je pa situacija takšna, da že moramo na 3 leta delati obračun, da se znotraj znajdemo. Njegov sin, ki nadaljuje s prašičerejo, se že, jaz bom rekel vsaj, kolikor jaz vem, 40 let ukvarja s prašičerejo, pa še vedno obstoja in živi.
O mleku bi rad rekel tako, čeprav sem razmišljal, da bi po razpravi kolega Potočnika, mogoče ne bi o tem govoril, pa vendarle mislim. Ker namreč sam se tudi dolgo ukvarjal s prirejo mleka, ne sicer, nisem imel lastnih krav, to moram, da ne bi kdo mislili, da se delam pomembnega, ampak na takratnem državnem posestvu in tudi takrat že situacija ni bila lahka. Vendar, jaz mislim, da moramo zdaj, da je prilika, da damo priznanje rejcem in strokovni svetovalni službi, ki je uspela povečati prirejo in da je ta prireja že 400 milijonov litrov, kljub temu, da imamo bistveno manj krav kot smo jih imeli, recimo pred 10 ali 20 leti in da to je zasluga rejcev in strokovne svetovalne službe. Vendar, vseeno sem pa zaskrbljen. Že ob tej prireji 40 milijonov litrov imamo 62 milijonov v tem trenutku, 62 milijonov litrov mleka presežka in moramo zaradi tega interventirati, kaj in kako bomo pa reševali situacijo takrat, ko bomo imeli načrtovanih 600 milijonov litrov, kolikor dolgoročno rešujemo in bomo torej imeli 250 ali 300 milijonov litrov mleka in mlečnih izdelkov presežka. Zato mislim, da bi morali tako v prašičereji, kot pri prireji mleka, še kako skrbno načrtovati, načrtovati prirejo, možnost prodaje doma in možnost izvoza. Poglejte, mi smo nekoč mleko na veliko in tudi mlečne izdelke, predvsem pa mleko na veliko izvažali v sosednjo Hrvaško in tudi v Bosno in Hercegovino. Ta dva trga nismo verjetno v celoti izgubili, ampak bistveno manj izvažamo, kot smo izvažali nekoč. In še nekaj, takrat smo izvažali tako, da smo tam še nekaj zaslužili, zdaj pa izvažamo tako, da moramo iz lastnih sredstev izvoznikom nekaj dodajati.
Jaz mislim, da je res skrajni čas, in da ni pri nas ni problema v stroki, mi ja imamo agronome, imamo doktorje znanosti, imamo ekonomiste, imamo inštitute, imamo fakultete, vsi ti pa menda ja, če bodo glave stisnili skupaj, lahko izračunajo, kakšne so naše naravne danosti, kaj lahko pridelamo in priredimo, kaj lahko porabimo doma in kaj lahko izvozimo. Jaz se sicer zavedam, da nikoli ne bo prišlo do tega, da ne bo morala država tudi intervenirati, vendar vprašanje je kdaj in koliko.
Poleg tega pa bi tudi to rad povedal, če mi dovolite, ker nisem navajen tako dolgo govoriti, lahko pa prekinem in po kosilu nadaljujem, ker bi rad še nekaj stvari povedal. (Glasovi iz klopi.) Kaj pa če v treh minutah končam? Potem pa zdaj.
No, rad bi rekel to, da mleka ne moremo načrtovati mimo mesa, zato je pač to tesno povezano, brez krav ni telet, brez krav ni mleka, brez telet ni mesa in tako naprej. Mene čudi, mene res čudi, pa da ne bi izpadlo kot izpad na ministrstvo, da ministrstvo bolj ne prisluhne stroki, ki je pred leti vendarle na koncu koncev tudi pri nas začela tako imenovano prirejo mesa pri materah dojiljah ali pri kravah. To se je uveljavilo že kar dobro na Pohorju, na Kozjaku. Zadnjič sem gledal kmetijsko oddajo, ko je bilo rečeno, da tudi v okolici Polhograjskih Dolomitov, pa tudi na Cerkljanskem se je baje uveljavilo, kajti tak način vzreje mesa ima naš poslanski kolega Čebulj. Jaz sem te s tem želel pohvaliti, da si se pravočasno preusmeril in da ne delaš problemov, ampak to mleko spreminjaš kar v meso. Mislim, da bi to obliko morali bistveno bolj uveljaviti, osebno menim, da bi morda še goveje meso, dobro kvalitetno goveje meso lažje izvozili, kot bomo mi izvozili mleko in mlečne izdelke, kajti tu hitro ne bomo konkurenčni, razen če ne bodo subvencije znašale vsaj 50%.
Zdaj pa tisto, kar je na koncu najpomembnejše. Poglejte, sprejeli smo zakon o kmetijskih zemljiščih in z zakonom predpisali, da morajo tisti, ki kmetijska zemljišča tako ali drugače spremenijo, jih ne morejo več uporabljati v namene pridelave, plačati za spremembo namembnosti. Da ne bom ponavljal, če imamo tu zakon. Ker je kolega Veber to povedal v imenu poslanske skupine, smo točno določili namene. Veste kaj vam moram reči. Tu pa ste me kmetijci razočarali, čeprav veste, da kmetijstvo za te namene še kako potrebuje denar. Izgleda, da boste kar lahkotno glasovali za to, da bi ta denar, ki se zbira iz naslova spremembe namembnosti in bi ga morali uporabiti za to, to, to kot je v 16. členu zakona o kmetijskih zemljiščih napisano, ga bomo namenili za povsem nekaj drugega, ki nima nič skupnega s tistim, za kar se to plačuje. Če bo potrebno, mogoče bo še kaj tudi replik. Ampak osebno menim, osebno menim, da je to nesprejemljivo. Sedaj bom povedal na konkretnem primeru.
Mi skoraj vsako leto namenimo nekaj denarja za pomoč tistim, ki so jih prizadela razna neurja. Nimamo pa denarja, da bi uredili hudournike, nimamo denarja, da bi na koncu koncev enkrat uredili - Jerovška ni, da bi mi on pomagal -Dravinjo, ki dela vsako leto enkrat, dvakrat, desetkrat izredno škodo. Za to nimamo denarja, tu bomo pa namenili za čisto neki drugi namen in zaradi tega bo naša poslanska skupina k temu, iz katerega naslova se naj nameni denar, vložila amandma. Imel sem še nekaj vprašanj pripravljenih. Nekaj bi rad rekel. Enostavno nekaj ne razumem. Že zadnjič je bilo rečeno, da bodo avtoceste zaradi, če bi šlo slučajno iz tega denarja, da bi bile avtoceste dražje. Ne vem, tam v členu piše, da bo denar šel iz sredstev zbranih iz spremembe namembnosti. Ja, če Dars plačuje to spremembo namembnosti, jo plačuje, jo bo plačeval dokler ne bo zakon spremenjen. Mi smo enkrat govorili. Mislim, da tisti amandma ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Lešnik!
ZORAN LEŠNIK: Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imam predlog, da bi del vaše razprave lahko v obliki razprave poslanec nadaljeval.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik! Zadnji stavek bom rekel.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Zadnji stavek. Osebno mislim to reči, ker bo to, če ne bo naš amandma sprejet ali kateri drugi, mogoče ga je še kdo drug vložil, in bo šlo iz tega naslova, spremembe namembnosti, zaradi tega po moji oceni ceste ne bodo dražje. Ampak šlo bo iz tistega naslova, ki ga plačujejo, ne vem kdo, Kangler, če hoče graditi hišo, ti plačuje oni, ki hoče graditi tovarno, ki plačuje iz tega sklada.
Zato se mi zdi, da tu smo malo le na različnih poteh. Osebno menim, da avtocesta za to ne bo dražja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Lešniku, ki je podal stališče poslanske skupine Demokratične stranke upokojencev Slovenije. Predno gremo na kratek odmor, bi predlagal, da se ministrstvo za kmetijstvo tudi pripravi, da bi poskušalo v ustni obliki dati odgovor, ki je vsebina proceduralnega predloga, gospoda Vebra. Kajti njegov predlog je nekoliko neroden, ker govori, da naj po zaključeni splošni razpravi, ministrstvo pripravi in poda poročilo. To je lahko samo pisno, kajti, ko je splošna razprava zaključena on ne more več ustno posredovati svojega stališča in predlagam, če je možno, da se pripravi in potem v razpravi že odgovori na vprašanje, ki je zapisano v tem proceduralnem predlogu.
Dr. Jože Zagožen me je zaprosil, da člane odbora za gospodarstvo obvestim, da je usklajeno z njimi sklical sejo odbora. Kajti v tem času so potekali tudi delovni pogovori in da je najdena rešitev, da se na kratki seji komisije oblikuje uskladitvene amandmaje za predlog zakona o vzpodbujanju skladnega regionalnega razvoja in odbor bo tudi predlagal, da bi danes državni zbor o teh uskladitvenih amandmajih tudi odločal. Ker smo sedaj izgubili skoraj 15 minut časa, predlagam, da sejo nadaljujemo ob 14.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.11 uri in se je nadaljevala ob 14.18 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Nadaljujemo 37. izredno sejo. Dodatno so se opravičili: Polonca Dobrajc, Zmago Jelinčič od 12.00 do 16.00 ure in gospod Vincencij Demšar. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 46 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Nadaljevanje seje bomo opravili po naslednjem dnevnem redu: nadaljevali bomo splošno razpravo o predlogu zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999, hitri postopek. Obveščen sem, da je delovno telo v skladu z razlago komisije za poslovnik pripravilo svoj predlog uskladitveni amandmajev za predlog zakona o spodbujanju regionalnega razvoja; če ne bo nasprotovanj, bom potem to gradivo, ko bo razdeljeno poslankam in poslancem, takrat prekinil to točko in da bo državni zbor lahko odločal o tej točki dnevnega reda. Nato bi, ko bi opravili ti dve točki, bi prešli na 17. točko, to je predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn. Nato bi prešli na 4.a točko, predlog zakona o dopolnitvah zakona o ustavnem sodišču, hitri postopek, in nato na 14.d točko, predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik.
Proceduralni predlog, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na nenavadno odločitev vodstva državnega zbora, da delamo danes do 17.00 ure, so, jasno, šla vsa vabila, ki jih imamo za nastope med volilci, po vodi, zaradi tega predlagam, da izkoristimo maksimalno ta dan in da delamo do 20.00 ure. Prosim, da daste predlog na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlog gospoda Hvalice dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Če bo izglasovan, bi s tem omogočili, da bi državni zbor danes večino teh točk v resnici tudi v celoti obravnaval in bo lahko prihodnji teden mirno pričel zadnjo izredno sejo v juliju. (43 prisotnih.) Nekoliko več nas je. Ugotovimo prisotnost drugič! (44 prisotnih.)
Nadaljevanje seje bo čez deset minut, ob 14.32 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.22 uri in se je nadaljevala ob 14.33 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič ugotavljamo prisotnost, da glasujemo o proceduralnem predlogu gospoda Iva Hvalice! Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, kot ga je podal gospod Hvalica? (31 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog dobil večinsko podporo.
Prosim za resnost v dvorani! Kolegi, predlagam, da ne bi nadaljevali s proceduralni predlogi, sicer bom prebral, kako se nekdo, ki predlaga proceduralni predlog, ob tem predlogu ni prijavil. Bom začel te stvari tukaj javno brati. Gospod Potrč, prosim, da pogledate, kako smo glasovali o tem predlogu. Jaz sem svoje stališče pokazal z glasovanjem. Gospod Partljič je bil prvi, ki ima nov proceduralni predlog, za njim gospa Mravljakova. Predlagam pa, da preprosto gremo na odločanje, najprej na uskladitveni amandma 14. točke in nato po dnevnem redu dalje.
ANTON PARTLJIČ: Jaz se opravičujem, upam, da ne bom izrabil instituta proceduralnega predloga. Jaz bom samo proceduralno prosil vas za eno dovoljenje. Najprej, mislim da državni zbor pa tudi vi, gospod predsednik, ne opazite, da delajo iz nas šeme s takimi predlogi. Prvič ste vi napovedali, kako dolgo bomo delali, drugič mislim, da je bil to predlog za "inat" in smo ga pač izglasovali, legitimno je bil izglasovan, izglasovano je, kakor je. Jaz zase, se javno opravičujem, da bom pač po 17.00 uri zapustil dvorano, ker imam dogovor nekje ob 19.00 uri, ker sem verjel, da to drži. In se mi zdi, da argumentov ni bilo za prejšnje glasovanje in da ni bilo prav, da ste dali na glasovanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Partljič. Dejstvo je, da je v skladu z našim poslovnikom gospod Hvalica predlagal proceduralni predlog o današnjem delu državnega zbora. Jaz sem sam dopoldne predlagal, da delamo maksimalno do 17.00 ure in sem v skladu s poslovnikom dolžan, da dam ta njegov predlog na glasovanje. In tukaj javno povem, da sem bil proti temu predlogu. Vem pa, da se gospod Hvalica ni prijavil pri drugem glasovanju, ko je predlagal proceduralni predlog. Tukaj imamo glasovanje, gospod Hvalica. To je nekorektno! Gospa Mravljakova, če imate konkreten predlog.
DARINKA MRAVLJAK: Ugotavljam, gospod predsednik, da glasovalne naprave ne delajo. Glasovalna naprava 187 ne deluje. Zakaj sem prav to potegnila ven? Namreč predlagatelj je dal proceduralni predlog in ne verjamem, da tisti, ki je dal proceduralni predlog, zato ne bi glasoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da nadaljujemo sejo. Smo torej pri 14. TOČKI DNEVNEGA REDA, TO JE TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VZPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA. Smo pri uskladitvenih amandmajih. Najprej prosim za besedo gospoda ministra, nato pa predsednika odbora za gospodarstvo.
DR. MARJAN SENJUR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Obveščam vas, da vlada umika usklajevalni amandma in hkrati podpira usklajevalni amandma, ki ga bo predložilo matično delovno telo. Hvala lepa. Tudi vas prosim, da podprete amandma, kot bo predložen.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Besedo ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Pred odmorom se je sestalo matično delovno telo in je sprejelo dodatno poročilo, ki ste ga vsi prejeli na klop. Celotnega poročila ne bom bral. Tu predlagamo amandmane, ki so v poročilu napisane in tudi dodatni sklep, da državni zbor predlaga vladi, da preuči možnost oblikovanja posebne statistične regije z glavnim mestom Ljubljana. To je bil dodatni sklep. Ostalo pa je v gradivu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. V skladu s poslovnikom prehajamo na odločanje, kajti ni več razprave.
Na glasovanje dajem prvi uskladitveni amandma k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak uskladitveni amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi uskladitveni amandma k 19. členu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za tak amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še tretji uskladitveni amandma k 21. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo pravkar sprejeli zakon o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Matično delovno telo predlaga dodatni sklep, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da preuči možnost oblikovanja posebne statistične regije z glavnim mestom Ljubljana." Da preuči. Želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Feri Horvat predlaga naslednji dodatni sklep: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da pospeši aktivnosti za regionalno upravno in samoupravno organiziranost Slovenije." Gospod Feri Horvat želi besedo. Lahko tudi predstavite svoj drugi dodatni sklep.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister, gospe in gospodje - oziroma dva ministra sta tukaj.
Ta zakon uvaja statistične regije kot pripomoček za izvajanje strukturne politike. To je za neko obdobje, dokler ne bomo imeli organiziranih regij v taki ali drugačni obliki, dobra rešitev, vendar za naprej, za daljše obdobje, ni zadostna rešitev in sem prepričan, da bodo nastajale težave pri izvajanju zakona, posebno še takrat, ko bomo lahko koristili večja sredstva od Evropske unije in ko bomo lahko koristili tudi strukturne sklade.
Moram reči, da ni točno, kar trdijo nekateri kolegi; češ, saj Evropska unija ne zahteva regij. Res, da jih formalno ne zahteva, vendar če si pogledate nekatere pomembne papirje, ki se nanašajo direktno na regionalni razvoj, potem vidimo, da pričakuje; in ne samo, da pričakuje organiziranost regij, ampak da pravi, da se nam utegne zgoditi, da ne bomo mogli koristiti določenih sredstev Unije, ker bomo presegli mejo 75 % bruto domačega proizvoda kot kriterij za to, da lahko koristimo sredstva Unije. Podobno se je zgodilo Irski, ki je dolgo bila enovita država, ni imela regij in je pred nedavnim organizirala regije.
Tako da naj tu samo omenim dva papirja: belo knjigo o regionalnem razvoju, ki je bila narejena v sodelovanju Phare v ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj, in naj omenim zapisnik screeninga o regionalnem razvoju, kjer so izrecno postavili predstavniki evropske komisije to vprašanje oziroma dali to opozorilo. Pozdravili so statistične regije, vendar tudi izrazili mnenje, da bo potrebno prej ali slej v nadaljevanju vpeljati regije ta prave regije.
Drugi sklep, ki ga predlagam, je nadomestilo za to, kar smo sprejeli pri 27. členu. Namreč, amandma vlade, da se črta drugi odstavek, ki je govoril o tem, da se kot enega od instrumentov spodbujanja vlaganj na manj razvitih območjih zagotovi davčne olajšave. Ker je bil ta člen oziroma ta odstavek črtan, predlagam sklep, da državni zbor predlaga vladi, da čim prej pripravi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini s ciljem, da uvede olajšave za spodbujanje vlaganj na območjih s posebnimi razvojnimi problemi.
Ta instrument je pravzaprav eden najpomembnejših za spodbujanje vlaganj in če pogledamo pozorno 20. člen, kjer so določene oblike spodbud, piše v četrti alinei, tudi govori o davčnih spodbudah, ki so določene z obstoječimi zakoni. Vendar to ni zadosti in če se bo dejansko hotelo izvajati ta zakon in zagotoviti večje spodbude, potem bo ta dva zakona potrebno spremeniti. Zato predlagam, da ta sklep sprejmete. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Feriju Horvatu, ki je predstavil tudi svoj drugi dodatni sklep, ki se glasi: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da v skladu z 20. členom zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja čim prej pripravi predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davku od dobička pravnih oseb in predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o dohodnini s ciljem uvedbe dodatnih olajšav za spodbujanje vlaganj na območjih s posebnimi razvojnimi problemi."
Ker ni več razprave, prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanja prvi dodatni sklep gospoda Ferija Horvata, torej tistega, ki sem ga prvega prebral. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Sedaj dajem na glasovanje drugi dodatni sklep poslanca Ferija Horvata. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni sklep sprejet.
Matično delovno telo je že v svojem prvem poročilu predlagalo še en dodatni sklep, ki se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj državnemu zboru ob predložitvi predloga proračuna za leto 2000 predloži spisek in znesek vseh posrednih in neposrednih finančnih spodbud, ki so bile od leta 1998 na posameznem ministrstvu namenjena lokalnim in regionalnim programom." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta dodatni sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Nazadnje imamo še dodatni sklep, ki ga predlaga Lojze Peterle, glasi pa se naslednje: "Državni zbor bo še v tem mandatu odločal o predlogu zakona o pokrajinah." S tem dodatnim sklepom državni zbor samemu sebi nalaga, kaj bo delal, kar itak, po poslovniku, ki ga imamo, in po proceduri pač lahko sam stori prek določanja dnevnega reda, če bo zakon uvrščen, predložen državnemu zboru in če bo taka odločitev, bo tudi pač obravnavan, tako da je to v nekem smislu nepotreben dodatni sklep. Gospod Peterle ga je vložil kot vodja poslanske skupine. Ali poslanska skupina vztraja na tem dodatnem sklepu? Gospod Henigman je namestnik vodje poslanske skupine, kima in dajem pač tak dodatni sklep na glasovanje.
Državnemu zboru predlagamo sprejetje naslednjega dodatnega sklepa, ki se glasi: "Državni zbor bo še v tem mandatu odločal o predlogu zakona o pokrajinah." Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da ta dodatni zadnji sklep ni dobil večinske podpore.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in se zahvaljujem vsem, ki so pri njej sodelovali.
Prehajamo na nadaljevanje splošne razprave v 20. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA ZA IZVAJANJE INTERVENTNIH UKREPOV V KMETIJSTVU V LETU 1999, kajti prej smo zaključili razpravo poslanskih skupin. Sprašujem ministra, gospoda Smrkolja, ali želi v okviru te splošne razprave tudi podati odgovor na vsebino proceduralnega sklepa, ki ga je predlagal gospod Veber, namreč poročilo o višini predvidenih sredstev za programe iz drugega odstavka 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih? (Želi.) Prosim, gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci. Ta razprava v okviru poslanskih skupin in tudi podpora, bi rekel, predlogu interventnega zakona kaže, da se poslanci zelo resno problema zavedajo, je pa izredno težko v kratkem času odgovoriti na nekatere razprave.
Predvsem bi rad opozoril, da prihajamo z dnevom osamosvojitve na princip tržne ekonomije, da je država Republika Slovenija sprejela nekatere mednarodne sporazume, ki vladi, ministrstvu, ministrstvom ustrezno odrejajo okvir zaščite in zaradi tega tudi prihaja do večjih motenj na trgih in večje tudi konkurence, zniževanja cen kmetijskih pridelkov, ki posledično seveda vplivajo na potrebe za dodatna sredstva pri reguliranju notranjega trga in uveljavljanju naših možnosti prodaje na zunanjih trgih.
Kar se tiče proceduralnega predloga gospoda Janka Vebra, bi rad poudaril, da smo prav na hitro iz predloga proračuna oziroma proračuna za leto 1999 potegnili programe oziroma namene, za katere zagotavljamo sredstva - iz naslova 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih. Iz tega naslova vzdržujemo melioracijske sisteme, financiramo programe urejanja podeželja in obnove vasi, izdelavo predhodnih analiz in investicijsko tehnične dokumentacije, sanacije nedokončanih komasacij, same komasacije. Iz teh virov se financira nacionalni program namakanja, vzdrževanja akumulacij Vogeršček, reševanje komasacijskih pritožb, obnove in urejanje pašnikov, urejanje podeželja in obnova vasi - v prvem delu dokumentacija, v drugem delu izvedba - kmetijska infrastruktura, vinske ceste, agromelioracije, namakanje in osuševanje kmetijskih zemljišč, akumulacije, poskusni centri za namakanje, vodooskrba v Beli krajini, regionalni razvojni projekti podeželja in nakupi kmetijskih zemljišč.
Tako je v proračunu za leto 1999 namenjenih milijardo 552 milijonov in 700 tisoč SIT.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Poročilo je tudi v pisni obliki, takoj ga bomo dali razdeliti, da ga poslanci prejmete na klop. Odprta je splošna razprava. Ni bilo. Pisna razprava, pisno je bil prijavljen gospod Lešnik, ki pa je svojo razpravo že pač v imenu poslanske skupine Desus opravil. Seveda lahko pa še v 5-minutni razpravi dobi svojo... Gospod Veber je edini pisni prijavljeni, ostale razprave so omejene na 5 minut. Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo, gospod predsednik. Glede na dejstvo in podatek, ki smo ga dobili, bi seveda želel tudi počakati, da pismeno dobim te podatke na klop, tako da bomo tako v poslanski skupini kot tudi sam seveda lahko preverili vse te podatke. Vendar, če sem prav razumel izvajanje ministra, gre za milijardo in 252 milijonov nekje, ki je namenjena za te potrebe.
Seveda, če preberemo drugi odstavek 16. člena - govori o tem, da morajo ta področja imeti zagotovljena sredstva najmanj v višini, ki se zberejo s spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč. In seveda, v kolikor želimo razpravljati še naprej o tem interventnem zakonu in sploh o usklajenosti tega zakona, zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, moramo dobiti podatke o tem, koliko sredstev se bo zbralo s spremembo namembnosti kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji v letu 1999. Moramo dobiti tudi podatek, koliko sredstev se bo zbralo na podlagi sklepa vlade, da se za program avtocest plačuje sprememba namembnosti, in ko dobimo te podatke, se lahko vodi resna razprava.
Sem že v imenu poslanske skupine opozoril, da sredstva, ki se bodo jemala avtocestnemu programu, zahtevajo rebalans programa dela Dars za leto 1999. V kolikor ne bo rebalansa, pomeni, da bo najbrž da dinamika izvajanja avtocest v letu 1999 v višini sredstev, za katere upam, da bomo dobili podatek, seveda ta program okrnjen. S tem kršimo vse sklepe, vse odločitve, ki smo jih v državnem zboru že sprejeli; in celo na to temo dvakrat: sprejemali smo program dela Dars za leto 1999 in program izgradnje avtocest za leto 1999. Torej program je bil dvakrat potrjen v državnem zboru.
Danes imamo očitno pred sabo zakon, ki negira dvakrat sprejete sklepe in nas postavlja pravzaprav v tem v izredno nehvaležno vlogo oziroma državni zbor pravzaprav ni več to, kar bi mogel biti, ampak enostavno še služi nekim željam posameznega ministra in seveda to zagotovo ni tisto, kar naj bi parlament predstavljal v demokraciji.
Poleg teh ugotovitev za samo okrnitev programa dela Dars, pa mislim, da bi morali nujno dobiti jasno stališče ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano: ali bo spoštoval ustavo, ali bo spoštoval zakon o kmetijskih zemljiščih, ki ga obvezuje, da skrbi za ohranjanje kmetijskih zemljišč v Republiki Sloveniji, kajti ta zakon spodbuja spremembo namembnosti in to akcijo naj bi peljal še celo sam minister oziroma ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano kot celota, če želi reševati problematiko agroživilstva.
Že v samem nastopu v imenu poslanske skupine je bilo seveda tudi jasno ugotovljeno, da ta sredstva problema v agroživilstvu nikakor ne bodo rešila. Bodo pa bistveno poslabšala razmere na področju - zopet ponavljam - izgradnje avtocest in to je to, kar menim, da državni zbor dejansko danes ne more odobriti oziroma so te rešitve, ki so danes pred nami, neustrezne. Zato bo potrebno, če bomo hoteli nadaljevati s to proceduro - sprejemanju interventnega zakona - dejansko 3. člen uskladiti z zakonodajo bodisi na temo, kako je sploh možno črpati ta proračunska sredstva.
Sprašujem ministra, kako si predstavlja izvedbo 3. člena; kako bo prišlo do črpanja sredstev iz proračuna, ki se bodo zbirala iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč? Zelo jasno je napisno v 16. členu, da se ta sredstva zbirajo na posebnem računu, vendar vemo, da v proračunu za leto 1999 teh sredstev ni bilo planiranih. In tako, kot je ta člen zapisan, po mojem mnenju, ni izvedljiv. Sprašujem ministra seveda - kako bo ta 3. člen izvajal oziroma kako namerava ministrstvo zagotoviti izvajanje tega člena, tudi če ta zakon sprejmemo v tej zapisani obliki.
Poleg teh vprašanj je sploh nejasno, koliko sredstev ministrstvo sploh želi po tem zakonu. Če preberemo obrazložitev, zasledimo številko 4 milijarde 100 milijonov tolarjev. Če preberemo 2. člen, preberemo v številki znesek 3 milijarde 950 milijonov tolarjev. Če preberemo znesek, ki je zapisan z besedo v 2. členu, je ta znesek 3 milijarde 950 tisoč. Torej gre za tri različne podatke v tem zakonu.
Lepo prosim, preden se državni zbor odloča o tem interventnem zakonu, bi bilo verjetno da zelo korektno, da ne rečem normalno, da v zakonu si sploh jasno zapišemo številko, o kateri se pogovarjamo, ne samo da se pogovarjamo o virih, ampak tudi, da jasno povemo, koliko sredstev naj bi s tem zakonom sploh bilo namenjenih. Iz tega predloga zakona to, žal, ni razvidno. Tudi to kaže na nekako neresen pristop ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano k tej problematiki. Gre za to, da se je pač očitno nekdo čez noč odločil: pa dajmo posegati v program avtocest, tam sredstva so, v kolikor bodo zmanjkala, se bo pač ali podaljšala doba koriščenja bencinskega tolarja - ta varianta je tista, ki lahko nadoknadi ta izpad - ali se bo šlo v dodatno zadolževanje - to je druga možnost. In seveda pri tem se bomo zopet, ko bomo sprejemali program dela Dars za naslednja leta ali rebalans nacionalnega programa, spraševali, zakaj je potrebno to zadolževanje. In ne bo vzrok samo v tem, da so neke povečane količine, da so odstopanja od predvidenih projektov, ki so bili zamišljeni na začetku, ampak zato, ker tudi spreminjamo način financiranja in ta način financiranja se spreminja kar sredi leta. Jaz bi razumel, če bi vlada sprejela sklep za naslednje leto, za leto 2000, pač se vplačuje sprememba namembnosti tudi iz naslova izgradnje avtocest. Ampak ne! Vlada sredi leta 1999, ko so vsi programi sprejeti, se odloča za tak ukrep. To dejansko ne kaže na sistematično delo in sploh neko utemeljenost potem, da danes sploh sprejmemo ta zakon, ampak gre enostavno za to, da se nekako po domače, dogovorno poskuša peljati bodisi program avtocest bodisi kmetijsko politiko. To je dolgoročno gotovo povsem zgrešen pristop.
In v nadaljevanju seveda te razprave bi želel dobiti odgovore na ta vprašanja, tudi iz naslova avtocest, kaj pomeni sprejem tega zakona iz naslova avtocest. Ali bomo letos, ko sprejmemo ta zakon, šli takoj v sprejemanje rebalansa programa dela Dars za leto 1999 ali ne? Ali se bo podaljšal rok koriščenja bencinskega tolarja? Ali se bomo morali zaradi tega v Sloveniji dodatno zadolževati? Odgovore na ta vprašanja danes moramo dobiti, če hočemo razpravljati o tem zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Veber. Dve repliki. Najprej dr. Franc Zagožen, za njim gospod Klinc.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz bi gospoda Vebra rad spomnil, da gre za predlog vlade. Namreč, njegovo vprašanje, ali minister hoče spoštovati ustavo ali noče itn.; zakonski predlog je predlagala državnemu zboru v obravnavo vlade Republike Slovenije in ne eden od ministrov.
Drugo pa, veliko je že bilo danes razprav na temo uporabe sredstev iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč. Zakon o kmetijskih zemljiščih v 16. členu zelo jasno opredeljuje namen, vendar je ta zakon - 16. člen sicer ni bil nikoli razveljavljen, vendar od uvedbe integralnega proračuna naprej ni več spoštovan. To pa je od leta 1991 naprej. Na to smo tudi že pogosto opozarjali, da je treba zakonsko stvar urediti, ker tu gre za neke vrste nered v pravnem sistemu. Mi imamo namensko zbiranje sredstev po zakonu o kmetijskih zemljiščih in povsem drugačno uporabo potem teh sredstev po vsakoletnem sprejemu proračuna in zakona o izvajanju proračuna, odkar imamo integralni proračun. Zato je ta razprava zdajle povsem brezpredmetna. Prvič se namreč s tem zakonom vsaj zagotavlja, da se bo en del teh sredstev namenil za kmetijstvo, ker se doslej v teh letih pretežno ni.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano državnega zbora je pred leti zahteval tudi, da vlada da vsaj podatke, koliko denarja se v proračun nabere iz tega vira. Neke približne ocene so bile. Lahko pa iz leta v leto zelo nihajo zaradi tega, ker od takrat, ko je bil sprejet zakon o Darsu in ko se je začel izvajati program izgradnje avtocest, ima vlada tudi pooblastila, da oprosti investitorja delno ali v celoti plačila tistega dela prispevka, ki se zbira v državnem proračunu. Tako da to zelo niha od volje vlade, ki ima to pooblastilo.
Ta zakon seveda skladno s sklepom vlade, da naj bi se letos tudi ta vir izkoristil kot prihodek, ponovno usmerja za letošnje leto, seveda do konca leta, ta vir v kmetijstvu tja, kjer je trenutno najbolj potrebno, torej za te intervencijske ukrepe. Mislim, da je iz obrazložitve dovolj jasno razvidno, da je nek vir treba poiskati, ker so nastale razmere, ki jih prav v taki obliki seveda ni bilo mogoče predvideti. Je pa lansko leto tudi vlada že sprejela potem - kasneje, ko je že predložila proračun državnemu zboru - strategijo reforme kmetijske politike. V letošnjem letu upam, da bo tudi podprta s proračunom.
Zato od vseh, ki ste razpravljali o tem, da nimamo prave sistemske rešitve, pričakujem, da boste v jeseni ne samo glasovali, ampak tudi zahtevali od vlade proračunski predlog, ki bo zagotavljal - recimo - dodatnih 20 milijard za te namene, ne glede na to, od kod ta vir iz integralnega proračuna pač. Se zahvaljujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Zagožnu. Replika - gospod Štefan Klinc, za njim gospod Veber.
ŠTEFAN KLINC: Spoštovani predsednik! Drage poslance, poslanke! Gospod Veber, jaz bi te vprašal, kaj pa nisi ti prišel vprašat, ko smo se za Zasavje menili, kje bomo vzeli denar. Pa 84 milijard! Jaz mislim, da je prav, da jih država nekje najde in da tudi tam saniramo. Ti ljudje morajo tam živeti in ne bom se menili, kje bomo denar vzeli. Moramo narediti. Niti 4 milijone - se sedaj tu menimo pa kregamo. Koliko so nam kmetom vzeli po svobodi? Samo v naši vasi so vzeli, lahko rečem, celo vas pobrali, stroje, konje, krave vse; nihče ni še nikdar dobil. Čigava je ta zemlja? Vse je od teh kmetov, ali so jo dobili nazaj ali so bili v lasti in če bi bilo prav, bi že moralo davno ta denar iti ves v kmetijstvo.
Gospod Veber! Poglej se malo v tvoje območje. Vse zaraščeno. Ali ne bi šel gor in bi rekel: "Hočem imeti milijardo, da bom tam tisto podrl, grmovje posekal." Zdaj ti Štajerci tam doli hodijo in ti goščevje ven kričijo, pa živino vozimo, da vam malo očistijo. Ali ni prav, da se ta denar vrne v kmetijstvo nazaj? Ljudje božji, kako študirate! Enega kilometra ceste ne bomo naredili. Samo en slab kilometer za to, da bomo po celi Sloveniji pomagali sanaciji v kmetijstvu. Vi morate eno računati. Kmetje smo bili zapostavljeni 50 let! Ja, nisem smel zemlje kupiti, ker sem jo imel 10 hektarjev. Ja, nisem se mogel razvijati, nisem mogel nič. Sedaj pa, ko bi lahko normalno živeli pa da se bi razvili. Vi veste, da vsa posestva so šla; šla so pa zato, ker ni več državne pomoči. Ker vi veste, spomnite se, da 15 let nazaj, da je bila razlika v ceni. Da sem jaz dobil, ko sem imel 100 litrov mleka, toliko denarja manj za mleko, kot ga je imel naš agrokombinat in tako naprej in tako naprej. Da smo bili "skozi" zapostavljeni.
Sedaj pa tudi ne želijo samo ti kmetje imeti. Celotna Slovenija, vsem tistim revežem od Prekmurja - ko ima dve, tri krave, da "bi mogel" malo več za mleko, malo več, da bi dobil za svinje. Saj to ne bo eden dobil. In če hočemo mi, gospod Veber, priti v Evropo, mi moramo tem kmetom pomagati, da bodo malo bolj gor prišli, da bomo lahko sedaj izvažali, da ko pridemo v Evropo, da bomo imeli dovolj lastne proizvodnje, da bomo sprejeti normalno. In jaz se čudim, da se zdaj za toti niti kilometer ceste kregamo tu par ur, namesto da bi vsi z veseljem v roke... morali pa bi se kregati, za kaj bomo namenili te 4 milijarde. Točno. To bi se morali meniti, ne, za kaj damo. Dati moramo. Tu bi lahko ministra vprašali: "Gospod minister, sedaj pa ne bomo sem dali, to je bolj nujno pa to." To bi se morali meniti, ne pa da ne damo.
Jaz mislim, da bi morali s temi razpravami tu počasi končati. Bolj prav bi pa bilo "čisto tak", da bi to spremembo namembnosti moral skoraj tisti dobiti, kateremu so zemljo vzeli. Ampak strogo namensko, za nakup druge zemlje, drugače pa izgubi denar. Če bi to naredili, bi naredili prav. Kupiti moraš zemljo, ta denar moraš ves porabiti za nakupe zemlje, če pa ne boš porabil, pa ti ga bo država vzela. Vidite, to bi bilo prav.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Veber, za njim gospod Lešnik.
JANKO VEBER: No, repliko imam na gospoda Klinca in seveda se mu zahvaljujem. Jaz ravno na to opozarjam, na kar je hotel on mene opozoriti. Gre za to, da se bodo ta sredstva porabljala za povsem drugo, za kar govori ta 16. člen in na kar ste vi opozarjali. Za to gre. Ta sredstva bodo šla povsem drugam, kot bi sicer morala iti.
In ko pravite - Kočevska. Poglejte, sofinanciranje uvajanja novih pridelkov. To je to! Sem bi morala iti sredstva. Sofinanciranje uvajanja novih tehnologij v kmetijski predelavi - sem bi moral iti ta denar! Sofinanciranja agromelioracij, komasacij, namakanja, drugih ukrepov, vzdrževanja, urejanja primernih vodnih razmer, za nakup kmetijskih zemljišč, podporo razvoju sonaravnega kmetovanja. To je program Kočevske - že dolgo. Že dolgo in v tem je problem. Ta denar ne bo šel sem! Ukrepe, s katerimi se omogoča spodbujanje in povečanje zaokroževanje kmetij - ne bo šel sem! Ukrepe za ohranitev kmetij na območju z omejenimi možnostmi - ne bo šel sem! In v tem problem! Ta denar ne bo šel za razvoj kmetijstva. To je problem!
Kar se tiče premoženja, kot pravite, čeprav bi tukaj predsednika državnega zbora opozoril na to, da če je mene prekinjal pri spremembi namembnosti zemljišč, ko sem govoril o tem v imenu poslanske skupine, da to ni v kontekstu tega zakona, sem pogrešal to opozorilo ob razpravi gospoda Klinca, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sem potem spremenil svojem mnenje in sem vam dovolil razpravo.
JANKO VEBER: Ja, ker sem vas demantiral s citiranjem 3. člena.
Kar se pa tiče tega premoženja, gospod Klinc. Se strinjam! Vse to premoženje, ki je šlo v kmetijsko-gozdarsko zbornico, ga dajte vrniti nazaj v proračun, pa bomo videli, koliko sredstev je bilo vloženo v teh letih v to kmetijstvo. Zakaj se mu niste hoteli odpovedati takrat, ko se je sprejemal zakon o kmetijsko-gozdarski zbornici? Dajte to premoženje ven, pa bo takoj jasna zadeva.
Kar se tiče pa spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč in tega, da mora lastnik ta sredstva vložiti naprej v pridobivanje novih kmetijskih zemljišč, se povsem strinjam. Jaz tudi upam, da boste to sami naredili konec koncev, če je kje neka cesta ali kakorkoli posegalo v vaše kmetijsko zemljišče in to spremembo namembnosti boste seveda potem, upam da, tudi usmeril v pridobivanje novih kmetijskih zemljišč. To je prava usmeritev, se strinjam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lešnik, za njim gospod Peter Hrastelj.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Eni sicer pravijo, da bi naj skušali čim prej prekiniti, pa bi glasovali o tem. Mislim, da imamo edinstveno priliko, da o kmetijstvu govorimo.
Dr. Zagožna ni, sem mislil njemu replicirati z dobrim namenom. Omenil je namreč letnico 1991 in da od takrat dalje velja integralni proračun. Torej od takrat dalje se ta denar uporablja tako, kot komu "paše".
Vendar bi rad rekel samo nekaj. Zakon o kmetijskih zemljiščih ni bil sprejet leta 1991, ampak oktobra leta 1996 in objavljen v Uradnem listu od 25. oktobra 1996 leta in leta 1996 je ta zakon zelo jasno opredelil, za kaj se naj uporablja denar.
Kolega Klinc, ne bom se spustil na takšen nivo, kot si se ti. Kajti, če bi se spustil na tak nivo, potem bi moral reči, da mi je zelo hudo, da si ti eden najbolj revnih kmetov v Bohovi in daleč naokoli.
Sedaj bi pa rad še vprašal gospoda ministra. Ali je to res, kar piše v Mladini? Ja, če je to res, potem se dajmo nad tem zamisliti in dajmo diskutirati o vzrokih, za kaj bomo ta denar namenili. Jaz še enkrat poudarjam, sem za to, da pomagamo prizadetim in rečemo jim reveži. Oni so pravzaprav - prašičerejci so, recimo, v tem primeru reveži. Toda tu piše, bom prebral, imam čas. Na kmetijskem ministrstvu nam s podatki o uvozu svinjskega mesa iz Belgije - poudarjam, iz Belgije - niso mogli postreči. Napotili so nas na statistični urad, kjer pa so nas zasuli s podatki, zasuli s papirji o uvozu prašičev in njihovih polizdelkov. Samo iz Belgije - samo eno številko bom prebral - je bilo uvoženih 2 milijona 266.182 kilogramov trupov in polovic, svežih ali ohlajenih domačih prašičev. In to v zelo kratkem času od januarja do maja. Zamislimo se nad temi številkami. Če tega v resnici - pod vprašajem, mesa; veste, kakšno meso je bilo - ne bi uvažali, bi mi imeli doma manjko svinjskega mesa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Cel kup replik. Prosim, da se držimo točke dnevnega reda. Peter Hrastelj, za njim Franci Rokavec, Franc Zagožen, Franc Kangler in Štefan Klinc.
PETER HRASTELJ: Hvala, gospod predsednik. Gospod Veber, gospodu Klincu ste replicirali, pa rekli, naj se sklad kmetijskih zemljišč in gozdov zavzema, pa da naj vrača zemljišča. Nekaj podobnega ste rekli. Pa vas vprašam, kaj pa denacionalizacija? Kimate, ampak v koliko procentih je pa izvršena, pa po čigavi zaslugi je to, da smo šele na začetku vračanja premoženja, ki bi že zdavnaj moralo biti v privatni lasti in v bolj obdelani obliki, kot so sicer ta zemljišča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Rokavec. Po vrsti, kot so hiše ...
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Jaz repliciram gospodu Vebru, ampak predvsem iz enega dejstva, namreč. Ve se, da so bila proračunska sredstva za leto 1999, ki so bila namenjena za podporo kmetijstvu, premajhna. To se je vedelo že ob sprejemanju kmetijskega proračuna. Namreč, dejstvo je jasno, kar se tiče kmetijstva. Če se odpira trg, bo potrebno bistveno več sredstev za izravnavo cene.
In drugo, gospod Veber! Vaša poslanska skupina, kar sem jaz v parlamentu, je vedno predlagala amandmaje za znižanje sredstev v podporo kmetijstvu in tudi tukaj pri svojih nastopih je prav, da se zamislite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Franc Zagožen, za njim gospod Kangler.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Replika gospodu Lešniku. Jaz nisem trdil, da je bil leta 1991 sprejet zakon o kmetijskih zemljiščih. Takrat je bil prvič sprejet integralni proračun in od takrat neskladje. Zakon o kmetijskih zemljiščih je bil noveliran leta 1996 in 16. člen, mislim, da je ostal popolnoma enak kot je bil prej. Jaz temu tudi nisem nasprotoval, čeprav je neskladje bilo. Ta člen je vsaj nek moralni pritisk, tudi na vlado in finančnega ministra, da se zaveda, da kar precejšen vir namenskih sredstev, ki se stekajo v proračun, se ne uporablja v skladu s tem namenom. Bi pa naj vplivalo vsaj na finančnega ministra, da je bolj razumevajoč, ko se določajo proračunske postavke za kmetijski resor.
Torej, gre dejansko za nesporazum in nezdružljivost takih določb zakona o kmetijskih zemljiščih z integralnim proračunom. Tale interventni zakon je pravzaprav neka izjema tega. Mi imamo določena odstopanja od integralnega proračuna; tudi navsezadnje bencinski tolar je taka izjema, bencinski tolar je odstopanje od integralnega proračuna. Jaz sem samo trdil, da se s tem zakonom, interventnim, ta sredstva spet pripeljejo kmetijstvu, čeprav ne tako, kot piše v 16. členu, ampak tja, kjer so trenutno najbolj potrebna, ker je integralni proračun lansko leto pač namenil premalo. Sicer pa interventni zakon - mi moramo sprejemati interventni zakon, ker te vrste intervencij v kmetijstvu nimamo še sistemsko urejenih in finančno podprtih, tako kot jih ima, recimo, Evropska unija. Ampak minister se že - to zelo dobro vem - odkar je v vladi, bori za to, da bi do tega prišli, in ima obljubo vlade iz lanskega leta, da se bo to zgodilo letos. Lani je vlada tudi potrdila predlog reforme kmetijske politike.
Jaz torej mislim, da je treba podpreti ta zakon in potem seveda tudi podpreti, da se za leto 2000 sprejme tak proračun, ki bo omogočal tudi sistemsko izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kangler, za njim gospod Klinc.
FRANC KANGLER: Hvala, predsedujoči. Repliciram poslanskemu kolegu, gospodu Lešniku.
Moram reči, da me je njegov nastop pa njegov nastop za tem odrom zelo presenetil, ko je omenil mojega poslanskega kolega Klinca. Namreč, če je to stalna praksa, da bodo razne revije in časopisi postali delovno gradivo, kot je - izgleda - za gospoda Lešnika delovno gradivo kot poslanca Mladina, da tudi citira, kar piše - in verjetno je za njega to verodostojno - bi mu seveda jaz tu predlagal, da potem še kot delovno gradivo naj vzame tudi Demokracijo, pa malo, pa tudi verjetno tam kaj piše, kdo, kje in kdaj in zakaj je bil kriv, da nekateri zakoni niso bili spoštovani, in kdo ima največ za to zaslug; ali pred letom 1991 ali pa po letu 1991. In moram reči, če bo to postala stalna praksa v našem državnem zboru, da bom zelo vesel, da bom tudi jaz si vzel čas pa mogoče šel na RTV. Pa bom rekel, če mi lahko potegnejo ven kakšen nastop, bi ga je imel moj poslanski kolega Lešnik takrat, ko je imel kmetijske oddaje, pa bomo videli, če je njegova strategija dela takrat, ko je zastopal tiste kmečke barve in interese kot novinar, ista kot danes, ko tu slišim, ko sem zelo - na nek način - pretresen pa presenečen.
Moram reči odkrito, ko vas tako poslušam, itak imamo že v Sloveniji malega kmeta, ampak še tega bi nekdo v tej naši državi rad zabil do kraja v zemljo. Samo, dragi moji, jaz upam, da veste, da so kmetje zmeraj bili tisti, ki so se prvi uprli takemu načinu mišljenja, kot nekateri mislite. Če lahko mi v gospodarstvu na takšne ali drugačne načine pomagamo, moramo tudi tej stroki pomagati, čeprav je procentualno v slovenskem prostoru zelo malo zastopana.
Ampak kmetje v slovenskem gospodarstvu in političnem prostoru - ne samo v političnem prostoru, v vsaki državi odigrajo pomembno vlogo in tudi pri nas v slovenski državi so kmetje zelo pomembni za nadaljnji razvoj slovenskega gospodarstva, slovenskega podeželja. In če nekdo želi samo centralizem v tej naši državi, naj počasi pozabi na prejšnji sistem, naj se zaveda, da so bile leta 1991 - da smo dobili svojo državo, da so bile demokratične volitve in pozabimo preteklost. Borimo se za bodočnost, za boljši jutri in za pogoje - ne samo za delavca v tovarni, ne samo za boljše gospodarstvo, tudi za boljšo kmetijstvo. In to naj nam bo prioriteta, ker brez kmeta ni nobene države "na sveti", to si zapomnite.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Klinc, za njim gospod Veber.
ŠTEFAN KLINC: Najprej bi gospodu Vebru rekel, da se popolnoma z njim strinjam, da bi se moralo tisto vrniti. Gospod Veber! Kaj pa če bi bil še zraven rekel, da morajo nam najemnino vrniti za 50 let, ko so nam zemljo pobrali pa nič dali. Pa bi mi sedaj "šenkali" za avtoceste zemljo. Pa ne bi rabili nič, nobene stvari.
Drugič, gospod Veber. Kaj nam pomaga, če gremo sedaj gošče krčiti za negospodarstvo 50-ih let, če pa ti "bougi" mali kmetje v Prekmurju pa tudi pri nas propadajo. Ali ni boljše, da sedaj tem pomagamo, da ostanejo pri življenju, da normalno zaživijo, da normalno proizvajajo in da potem začnemo to delati, kaj si ti rekel. Jaz se popolnoma strinjam, samo ne smemo sedaj pustiti umreti te "bouge" kmete, ko ima par hektarjev zemlje, ker prej ni imel možnosti, dajmo mu pomagati, da bo to mleko prodal, to bo to svinjo prodal, da bodo savinjski hmelj prodali tako kot smo se začeli kregati in pogovarjali za Zasavje, da jim bomo tam pomagali, če bodo rudnike zgubili, da bi lahko ljudje živeli.
"Gospodi Lešniki" bi samo rekel. Gospod Lešnik, jaz nisem kriv, če je moja babica, moji starši - in jaz - lahko rečem, bili dobri gospodarji in še danes so dobro gospodarji moji otroci. Jaz: koliko sem prigospodaril in napravil, je minulo, je minuli čas. Jaz sem star, bom 65 let in pravim, kdor si ne pripravi do 50 let nima več dosti "šans". In jaz, kaj sem sem pripravil. Povedati pa moram, gospod Lešnik, da so nam vse pobrali; da nas je bilo 7 otrok 50-ga leta, ki smo imeli eno tele, ki smo ga dobili od Slovenija-sadja 100 kilsko - tako za "crknet". Ampak z golimi rokami, z žulji, z dobrim gospodarstvom je moj oče s sedmimi otrokam tako delal, da je spet bil dober kmet. In upam, da tudi jaz in moji otroci še bojo. In lepo prosim, gospod Lešnik, ne "izponašati", nisem nikdar rekel, da sem najbolj "bougi" kmet - "bogovi" - in tudi nikdar, da sem najbolj bogat, ker nisem. So bili moji predniki dobri gospodarji. In nikdar v življenju, moram tu povedati, ko sem toliko star, nikdar bil kaznovan in nikdar "petrirov" - po domače rečeno - da bi prišel na račun drugih žuljev do nečesa, kar mi ni pripadalo. Samo to, hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Veber, za njim gospod Lešnik.
JANKO VEBER: Najprej - no, mogoče gospodu Rokavcu najprej replika glede proračunskih sredstev za leto 1999 in glede na amandmaje, za katere pravite, da jih je združena lista vlagala in jemala temu področju. Poglejte, dejstvo je, da sistemskih ali pa natančnega pregleda o tem, kako naj bi se sredstva v kmetijstvu podeljevala, ni. Tudi če greste prebrati proračun, kako kmetijsko ministrstvo pri postavki utemeljuje, kako se bodo ta sredstva razdeljevala. Ni jasnih načel, ampak piše: v skladu z nekim programom, ki naj bi ga ministrstvo šele sprejelo in tako naprej. Torej ni jasnega in razvidnega načina porabe kmetijskega denarja.
Med drugim pa, gospod Rokavec, podatki, ki se zbirajo in ki govorijo o tem, kakšno je stanje v kmetijstvu, gozdarstvu in živilstvu, kažejo naslednjo sliko. Za leto 1997, za katero podatke pač uradno imamo - za leto 1998 upam, da ga bomo tudi v kratkem dobili glede na sklep v odboru za kmetijstvo - je stanje naslednje: skupna proračunska sredstva za podpore v kmetijstvu v najširšem smislu so se v letu 1997 povečala za 36,1%, samo za neposredne materialne podpore pa za 43,6%. Sprašujem, kje je ta denar? To so zelo visoki odstotki. Danes se pa pogovarjamo o interventnem zakonu, da rešujemo kmetijstvo. Ja, lepo vas prosim! Dajmo pogledati potem, kje so učinki teh sredstev. To ni 6%, to ni 10, to je 36, 43. To so številke v odstotkih za sredstva, ki se namenjajo za podporo kmetijstva. Učinka očitno ni. Če pogledate v poročilo za leto 1997, je stopnja rasti kmetijske proizvodnje v upadanju za 2,6% - v upadanju - kar še leta 1995 ni bil primer. Odkar pa so se sredstva povečala za proračun za potrebe kmetijstva, pa ugotovimo, da kmetijska proizvodnja nazaduje. Ja, kaj se dogaja potem?
Tukaj je tudi replika gospodu Kanglerju. Pravite, kmet je preživel še vse sisteme. Res jih je. Bojim se, da ob tem načinu, ob teh številkah, ki jih zdajle spremljamo, da imamo večje podpore, ugotavljamo nazadovanje kmetijske proizvodnje bo najbrž za ta trenutek, ob tem vodenju tega resorja prišlo do tega, da kmet enostavno ne bo preeživel. In definitivno, gospod Klinc, replika na vas glede malih kmetov. Nihče se danes ne ukvarja z malimi kmeti! Mali kmeti so prepuščeni sami sebi. Če pogledam mojo vas, pred 13 leti je bilo 221 glav živine, danes sta samo še 2. Ne? In nihče jim ne pove, kaj bo jutri - nihče. Nihče temu malemu kmetu ne pove, kaj bo jutri. Še manj pove nekemu podjetju ali pa konec koncev mogoče nekaj večjim kmetom, to sicer poznate, vendar ni opaziti, da bi se v slovenskem prostoru kazal trend pri reševanju te problematike.
Glede denacionalizacije. Gospod Hrastelj, ravno denacionalizacija bo povzročila nazadovanje kmetijstva in tudi podatki že kažejo ta trend. Denacionalizacija je povzročila razdrobitev kompleksov kmetijskih zemljišč, kar pomeni nasproten trend, ki ga hočemo doseči pri tem, da se stanje v kmetijstvu uredi. Tudi o tem govorijo poročila. Prihaja do drobitve zemljišč in še tisto, kar je bilo dejansko dobrega narejenega, se bo zdaj izničilo in bomo prišli ponovno do zelo hudih težav.
Gospod Klinc, glede najemnin, jaz se strinjam, najemnine je treba vrniti, ampak poglejte, na plebiscitu se je prek 84% ljudi odločilo za to, da imamo samostojno državo. Ali mislite, da se je teh 84% ljudi odločilo za samostojno državo zato, da bomo pokrivali obveznosti bivše SFRJ? Zagotovo ne. Vsi smo si takrat želeli samostojno državo, ki bo napredna in bo korakala naprej, ne pa nazaj. In v tem je problem. In če hočemo vrniti najemnine, ni problem, dajmo jih vrniti, ampak potem moramo vedeti, da bo propadlo agroživilstvo, da kmetijska proizvodnja ne bo šla naprej, bomo dali pa najemnine za nazaj; ni problem, vse se da, vendar potem razvoja ne bo. In to je problem Slovenije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lešnik, za njim Peter Hrastelj. Morda bi bilo dobro, če bi poskušali počasi zaključevati z replikami.
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod predsednik, tudi za opozorilo, hvala lepa.
Dr. Zagožen, smola je bila, da ste bili zunaj takrat. Jaz sem rekel, da od leta 1991 naprej velja integralni proračun, kot ste vi rekli. Zakon je pa bil sprejet leta 1996 in takrat jaz nisem bil poslanec, vi ste pa bili poslanec. Jaz nisem o tem odločal. Vi ste verjetno; mogoče ste proti glasovali, ne vem, ampak jaz sem hotel samo to reči, da je zakon in ne novelirani zakon, zakon je bil, kolikor se jaz spoznam na to, sprejet oktobra 1996 in objavljen v Uradnem listu 25. oktobra 1996. In ni, vsaj tu mislim, da ni nič spornega. Gre samo za to, da je potem verjetno ta zakon bil sprejet in so bila sredstva - uporaba sredstev opredeljena po vsej verjetnosti tako decidirano zaradi tega, da se ne bi za druge namene uporabljala. Dovolj o tem.
Kolega Kangler, čisto vest imam. Čisto nič se nisem spremenil in bom ti rekel kot mladeniču, da sem res zagovarjal kmetijstvo takrat in še ga danes zagovarjam, pa tudi slovenskega kmeta sem zagovarjal, ko še nisi bil na svetu. Jaz tudi zdaj, v tem trenutku zagovarjam slovenskega kmeta in ne potvarjati, tako kot ti tudi na terenu potvarjaš. Jaz še zdaj zagovarjam, jaz opozarjam samo na nepravilnosti, ljudje dragi. Če bi mi uvozili, recimo samo 30 000 prašičev manj, ne bi imeli domačega problema, saj pa veste, da imamo manjšo prirejo, kot je poraba v Sloveniji. Jaz na te stvari opozarjam.
Zakaj sem se poslužil Mladine? Jaz sem samo ministra vprašal, ki me sedaj ne posluša, ali je to res, kar v Mladini piše. Ker za mene je to grozljivo, če je to res. Ampak saj mi bo to on povedal. Jaz imam preveč - 32 let, kolega Kangler - novinarskih izkušenj in jaz vem, kaj je lahko res, kaj ni. Ampak tu jaz celo lahko rečem, da dvomim v te številke, ki jih je novinar dobil na statističnem uradu. Ja, dobro, pravijo: statistika je laž - večja laž itn., potem pa statistika. Ampak, recimo, da je to res. Tako bomo pomagali slovenskemu kmetijstvu!? Premostili bomo s temi milijardami, dolgoročno bomo pa pomagali z dolgoročnimi ukrepi.
Samo gospodu Hrastelju, ker še imam čas. Glejte, nekaj vam bom povedal. Jaz se tudi s to denacionalizacijo ukvarjam, pa bi tudi rad pomagal kmetom, pa tudi prihajajo k meni, pa minister lahko potrdi, da že imam ne vem koliko časa poslansko vprašanje postavljeno. Poglejte, ministrstvo za kmetijstvo je vlada zadolžila marca letos, da izda navodilo za tolmačenje 27. - mislim, za izvajanje 27. člena zakona o denacionalizaciji. Prosim, ne bom rekel: do danes. Do ponedeljka, ko sem bil v poslanski pisarni in sem preverjal na upravni enoti - še navodila niso dobili. Ker niso dobili navodila, ne morejo izvajati 27. člena zakona o denacionalizaciji. To je samo en taki delček zaostajanja. Se strinjam, so še številni drugi vzroki, ampak to je pa tudi en delček. Vidite! To kar bi mi pa lahko napravili, pa bi upravne enote lahko uresničevale, pa ne morejo, zato ker nimajo tega navodila. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Gospod Rokavec ima prav tako željo, da replicira. Franci Rokavec, za njim naslednji Franci, Franci Kangler.
FRANCI ROKAVEC: Ne bi rad repliciral pa zavlačeval časa za to razpravo, ampak...
Namreč, gospod Veber, nekaj vam moram odgovoriti. Spraševali ste glede na učinke, glede na vložena dodatna sredstva v proračunih 1997, 1998 v kmetijstvu. Mislim, da preden se začne ocenjevati učinke, je potrebno videti vzrok. Vzrok za zmanjšanje - tudi pridelave - v kmetijstvu je leto 1995. Vemo, da takrat je Slovenija postala polnopravna članica združenja Cefte, da so se vsa ta leta odpirala trgovinska pota Slovenije, ki zahtevajo veliko večjo sprostitev trga in s tem tudi posledico zmanjšanja cen. In tudi večjih zalog, ker je jasno, da so naše cene - naši pridelki so in bodo vedno za Evropo dražji; dražja bo pridelava, zato bo morala tudi država več plačati, če bo hotela ohraniti to proizvodnjo. Prvo v to.
Drugo pa - mislim, da ni res, da to ministrstvo skrbi samo za velike kmete, ne pa za male. Vse subvencije so tako in tako možne ne glede, ali so to čisti kmetje ali so to polkmetje.
In drugo. Če bi se, gospod Veber, res tako zavzemali tudi za male kmete, me je pa čudilo zakaj ste pri zakonu o kmetijsko-gozdarski zbornici se zavzemali, da bi pa imeli notri pravico predvsem večje kmetje oziroma večje polkmetje. To se pa čudim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Franci Kangler.
FRANC KANGLER: Hvala predsedujoči. Repliciram gospod Lešniku. Spoštovani gospod Lešnik! Dolgo se poznava, imam spoštovanje do vas, res je, da ste starejši od mene. Ampak odkrito vam povem, novinarske izkušnje so premalo, da bi se lahko nekdo tako dobro spoznal na kmetijstvo, da bi dobro gospodaril. Pa bom povedal, zakaj. Prej ste rekli, da tudi vi zagovarjate kmeta. Samo jaz se pa sprašujem. Katerega kmeta? Slovenskega? Pa vam bom povdal, zakaj vas to sprašujem. Klinc je priča! Bili smo v Mariboru, kjer je v dvorani sedelo 60 kmetov, so imeli seminar oziroma predavanje, tečaj za evropsko primerljive kmetije. 180-urni tečaj. In smo bili povabljeni trije poslanci. Enega mi naštejte od tistih 60, ki se je za vašo politiko takrat strinjal. Pa so bili kmetje iz cele podravske doline, tudi s pesniške občine. Kaj ste dejali? Tistim slovenskim kmetom ste dejali tam v dvorani, ki so vas spraševali, če vam kaj ni prav, tudi lahko vstanem pa grem. To ste dejali, ker se niso z vami strinjali in z vašo politiko.
Vsak ima svoje prepričanje, vsak ima svoje prepričanje in vi imate svojega, jaz imam svojega. Ampak jaz ne govorim neke neumnosti, pa tumorije okoli. In se ne bom spuščal v politiko kmetijstva tako globoko, ker nisem za to strokovnjak. To prepuščam strokovnjakom in strokovnjaki naj povedo, ali je dobro ali ne. Jaz se bom samo na podlagi enega, drugega, tretjega mnenja odločil. To vam želim povedati. Ker mislim, da tu nas 90, ki sedi tu v dvorani, da vseh 90 se pa res ne spozna na slovensko kmetijstvo. Nekaj se jih prav gotovo spozna. Samo nisem prepričan, da ste prav gotovo vi to Lešnik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Predlagam, da ne nadaljujemo na ta način teh replik in brez vzklikov v dvorani. Gospod Lešnik želi replicirati na razpravo gospoda Kanglerja. Tudi Veber ima repliko.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik! Brez zamere, če vam rečem. Da je to, kar je govoril vaš strankarski kolega, velika žalitev. Samo eden "nahujskan" je bil proti meni in tistemu sem rekel, da lahko grem, če ta zadeva ne paše. Ampak jaz mislim, da ne sodijo take stvari, kot so bile sedaj s strani kolega poslanskega kolega Kanglerja izrečene, da verjetno ne sodijo za to govornico. To je ena stvar.
Druga stvar. Nič si ne domišljam, da sem spil vedo kmetijske znanosti. Da pa nekaj več o kmetijstvu vem, kot veste vi, gospod Kangler, to si pa seveda upam reči in naj mi bo demokratično dovoljeno tudi z vaše strani, da tudi jaz za to govornico svoja mnenja in tisto, kar pač jaz mislim, da bi naj bilo mogoče prav, drugače bodo me pa drugi, pa ne s takimi razpravami in demagogijo demantirali kot vi, ker zraven tega pa moram reči, da ste bili zelo hudo žaljivi, da ste pa bili tudi na tistem seminarju demagoško razpoložen, samo jaz sem se hotel obdržati na nivoju, pa nisem hotel polemizirati pred temi mladimi, v glavnem mladimi kmeti iz Podravja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Veber. Za njim gospod Hvalica.
JANKO VEBER: Repliko imam na gospoda Rokavca glede na učinke sredstev v kmetijstvu, kjer pravi, da je pač vzrok predvsem v tem, ker se je Slovenija odprla na tuje trge oziroma se je odprla za tuje trge. Seveda, mednarodni sporazum je podpisan in potem se mora država, tudi naša, ne samo tiste, ki bodo k nam uvažale, organizirati, kako bo ta sporazum izvajala. Kaj je naredilo ministrstvo za kmetijstvo, da je ta sporazum "ratal" obvladljiv? V tem je vprašanje, na to opozarjamo. Kaj je naredilo, da je ta sporazum obvladljiv za Republiko Slovenijo? Kako je možno, da ministrstvo za kmetijstvo dopusti, recimo, da se v letu 1998 uvozi 135 ton puranjega mesa, leto pozneje že 1247. Kar gre. Nihče ne odreagira. Ne se sklicevati na sporazum Cefte, ne se sklicevati na mednarodne sporazume. Ta mednarodni sporazum je obvezujoč tudi za našo organiziranost in sprašujem, kje je ta organiziranost, da bo ta vdor držav članic Cefte obvladujoč, ne prekinjen, obvladujoč. Dejansko te scene se v Sloveniji ne obvladujejo. V tem je problem.
Glede subvencij, da so možne za velike in male kmete. Seveda so možne, samo, ko prebereš poročilo proračunske inšpekcije, ugotoviš, eni kmetje lahko predložijo samo predračun, dobijo v celoti podporo, drugi kmetje ne dobijo popolnoma nič, pa zagotavlja lastna sredstva, pa občina zagotavlja sredstva, pa ne dobi nič. In kdo deli ta sredstva? Ministrstvo za kmetijstvo. Tako da ta sistem subvencij v naši državi ne funkcionira. Še manj pa funkcionira način informiranja in usposabljanja malih kmetov za to, da bo dejansko tudi preživel, ne samo to prehodno obdobje, ampak tudi poznejše vključevanje oziroma, da bo vedel, kakšna usoda ga čaka. Nihče mu tega ne pove. Do danes mu tega še nihče ni povedal.
In glede kmetijsko-gozdarske zbornice, zakaj sem se zavzemal za to, da bi bili večji kmetje v tej zbornici in s tem naj bi zapostavljal, kot jaz, ki sem tako glasoval, male kmete. Iz povsem jasnega stališča, iz povsem jasnega stališča. Zahteval sem, da najprej opredelimo, kaj sploh je kmetija. Zakon o kmetijstvu potrebujemo, ga ni. Ko bi imeli zakon o kmetijstvu, se lahko pogovarjamo, kaj je velik kmet, kaj je majhen kmet itn. Saj ne vemo, v Sloveniji ne vemo, kaj to sploh je, ni definirano. In če že se ustanavlja kmetijsko-gozdarska zbornica, potem naj zastopa tiste kmete, za katere nedvoumno lahko rečemo, da so kmetje. To pa so predvsem ti veliki, kajti tisti mali že tako ne more priti do besede, kajti večina članov v tej zbornici je dejansko tistih, ki niso niti veliki, niti mali kmetje, ampak lastniki določenih parcel, ki jih obdelujejo zgolj za rekreacijo in ti bodo odločali v tej kmetijsko-gozdarski zbornici. Na to sem opozarjam, ko smo se o tem pogovarjali. In to je bistvena razlika, ali daš besedo kmetu in, ali kmetijsko-gozdarska zbornica zagovarja stališče kmeta, ali zagovarja stališče nekoga, ki se ljubiteljsko ukvarja s to dejavnostjo.
Tisti, ki se ljubitejsko ukvarja, mu je čisto vseeno, ali je Evropa danes, jutri ali kadarkoli. Preživel bo, ker ni odvisen od tistega svojega vrta oziroma tistih nekaj arov, ki so pogoj za to, da si član kmetijsko-gozdarske zbornice. Nisem si sicer zabeležil, kdo natančno je oporekal oziroma navajal, da ne podpiramo tega zakona oziroma da nismo za intervencijo. To ni res. V vseh izvajanjih, današnjih, če ste jih spremljali, sem opozarjal na to, da smo proti načinu financiranja teh intervencij. Proti temu smo, ne pa proti zakonu kot takemu oziroma proti ugotovitvam, da je potrebno nekaj storiti tudi danes na hitro na področju agroživilstva. Vendar to, kar je ponujeno s strani vlade, je ponujeno na neustrezen način. Na to opozarjamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še dve repliki. Potem bi tudi predlagal, da bi se predlagatelj proceduralnega sklepa opredelil, ali je še aktualen, ker je zdaj nek odgovor, ki ga je poslalo ministrstvo, ste ga dobili že na klop. Gospod Hvalica ima repliko, za njim gospod Čebulj.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik, moja replika velja gospodu Lešniku. Ne bom se vtikal v polemiko, ki ste jo imeli z gospodom Kanglerjem. Jaz mislim, da ni bilo nobenih žalitev, da je to v okviru evropskih parlamentarnih debat ne glede na stari, novi kodeks, če bo ali ne bo, to je vseeno. Ampak to samo v oklepaju!
Kar se pa tiče vašega poznavanja kmetijstva, gospod Lešnik, če se ne motim, tako kot je rekel nekdo tam v klopi, ste bili "kunde" za kmetijstvo za časa realsocializma. Samo: realsocializem in kmetijstvo to meni nikdar ni šlo skupaj. Glejte, Rusija kot največja žitnica na svetu je uničila kmetijstvo in je morala uvažati pšenico iz Amerike, iz gnile Amerike, kot so takrat rekli. Torej, kako ste potem vi morali biti pozitiven v tej kmetijski politiki? Nosili ste zastavo "Proletarci vseh dežel, združite se!" Kaj pa kmetje? Kmete ste pa hoteli uničiti. Zato jaz dvomim, da ste vi naredili kaj dobrega v kmetijstvu v prejšnjem sistemu, ker sistem ni tega dovoljeval. Sistem tega ni dovoljeval! Bila je predpisana, kolikor vem, največja obdelovalna površina 10 hektarjev ali kaj je bilo in razne neumnosti in razne komasacije, arondacije in uničevanje še tistih kmetij, ki so bile. Torej vi niste doprinesli kmetijstvu "a ma nič". Vi ste pomagali uničevati kmetijstvo in delati iz kmeta proletarca, ker tega ste lahko potem obvladovali. To je dejstvo.
Sicer me pa čudi, zakaj se vi tukaj oglašate vis-a-vis tu kmetijske politike. Ali niste vi še v koaliciji? Kolikor vem, vi niste izstopili. Vaša kolegica gospa Okretičeva je prišla sem, je povedala sicer, da izstopa iz stranke, da bo še vedno delovala v okviru poslanske skupine, o vas nisem slišal nobene besede. To je prvi primer v Evropi, da koalicijski poslanec podpiše interpelacijo zoper vladnega ministra. Ja, lepo vas prosim! Napišite raje interpelacijo zoper mene, ki sem v opoziciji, pa ne zoper vašega ministra. Jaz ne vem, vam se te stvari, izgleda, so se zafecljale, čeprav ste "kunde", kot je nekdo rekel, ampak tu ne delujete kot "kunde", mi je prav žal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Hvalica, vsak poslanec lahko razpravlja o vsaki točki dnevnega reda in predlagam, da ne nadaljujemo na ta način razprave. Predvsem pa gredo vaše razprave preko meje dobrega okusa in resnično nekateri izrazi, ki so bili tu izrečeni, ne sodijo za to mesto. V vaši razpravi sem začutil ost žalitve, in prosim... (Poslanec Hvalica govori iz klopi.) Mojemu opozorilu nikakor ne, po poslovniku. Hvala. Gospod Čebulj. Prosim, ne biti žaljivi med seboj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bom temu nekaj še dodal, če dovolite. Gospod Hvalica je nekje ironično prikazal stanje, jaz bi dodal toliko, to, da - mislim, skratka, bi vsem malo repliciral, ampak seveda oglasil sem se pa na gospoda Lešnika - da v času realsocializma ali bivšega partijskega sistema, enopartijskega sistema, ste spravili kmeta do proletariata, ampak v taki meri, da mu je bilo še dovoljeno, da je šel lahko v službo, s tem da ni imel ne otroških doklad in tako dalje in tako dalje, z določenimi olajšavami, ki so jih imeli čisti proletarci. Da pa za razliko od danes, gospod minister, ali bo dobil tisti subvencije, ki krmi pet prašičev ali deset, s to razliko, da danes pa uničujete male kmete, tiste, ki so jih oni spravili do proletariata, ko umira kmetijstvo na obroke malih kmetov, gospodje iz ljudske stranke, mi boste to odgovorili? Dobil bo tisti subvencije, ki pita 100, 200, 300 prašičev, ki na tisoče litrov mleka oddaja, ne tisti, ki oddaja 10 litrov mleka ali 20, ki se še zmeraj trudi - ki vas ni toliko v hlačah, gospod minister, in vlade, ki bi morali enkrat povedati slovenskemu kmetu, toliko jih bo preživelo, nehajte delati, bomo za vas poskrbeli neko socialno varnost, tako kot je naredila Evropa, Nemčija, in tukaj se notri med sabo vladna koalicija, DeSUS, ljudska stranka, tako kot je rekel Ivo, ne morete zmeniti in se kregate (ne repliciram sedaj gospodu Vebru, ne pride v ta kontekst, ker deloma ti podatki, ki jih je on navajal, dokaj dosti dobro držijo, ne vsi verjetno), ker je to že majčkeno nek trening za interpelacijo. Ampak, skratka, nekaj v tem, kar sem sedajle povedal, na nek način se danes v našem slovenskem kmetijstvu kmetom dogaja; velikega kmeta! Tistega, ki so ga pa oni spravili do proletariata, boste pa še uničili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, predlagam en drugačen pospešek naše razprave. Prosil bi gospoda Vebra, ali ob dejstvu, da je prejel poročilo o višini predvidenih sredstev za programe iz drugega odstavka 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih, vztraja, da bi po zaključeni splošni razpravi, glasovali o njegovem proceduralnem predlogu. Kajti, kaj to pomeni - poda poročilo. To seveda najverjetneje ni možno narediti danes in to bi zahtevalo poseben čas. Prosim, gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Moram povedati, da namen proceduralnega predloga je bil predvsem v tem, da pridemo do zelo jasnih izhodišč, ki izhajajo iz zakona, ki ga danes sprejemamo.
Namreč, če preberemo ta drugi odstavek 16. člena oziroma, se opravičujem, tretji, govori o tem, da sredstva za namene iz prejšnjega odstavka, ki navaja, zakaj se naj bi sredstva porabljala v proračunu Republike Slovenije, se zagotavljajo najmanj v višini prihodkov proračuna Republike Slovenije, ki se zberejo iz sredstev, iz spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč.
Ugotavljamo, da iz podatkov, ki smo jih pridobili, je v proračunu Republike Slovenije za namene iz drugega odstavka 16. člena namenjenih milijardo 552 milijonov tolarjev. S temi podatki, ki so zahtevani v tem proceduralnem predlogu, smo zadovoljni oziroma ne vztrajamo pri tem, da se glasuje o tem, zadovoljuje to poročilo. Bi pa seveda zaradi nadaljnjega postopka in vlaganja amandmajev bilo nujno potrebno pridobiti podatek, koliko sredstev bo prišlo v proračun iz naslova spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč pri izgradnji avtocest. In ko bomo primerjali ti dve številki, bomo seveda lahko vlagali amandma. V kolikor bodo sredstva, ki se bodo zbrala iz programa avtocest, višja kot je že danes namenjenih sredstev za izvajanje programa v drugem odstavku 16. člena, je smiseln amandma, da se najprej pokrije razlika do tistega zneska, ki je potrebna že po tem zakonu o kmetijskih zemljiščih. Preostala razlika pa dejansko naj ostane potem v integralnem proračunu za namene, ki jih predlaga ministrstvo. To je bil smisel našega proceduralnega predloga in v kolikor bo ta podatek, ki sem ga navedel, podan, bo seveda moč oblikovati amandmaje tudi za nadaljnjo obravnavo tega zakona, ne bomo pa vztrajali - še enkrat ponavljam - pri glasovanju o tem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Veber. Ali želite besedo gospod minister? Prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa gospod predsednik. Gospe poslanke, gospodje poslanci. Seveda bi rad čisto na kratko par zadev predstavil in tudi na koncu odgovoril na to vprašanje, koliko sredstev se je v proračunu kot prihodek proračuna zagotovilo iz naslova vročila, spremembe in namembnosti.
Poglejte, moram poudariti in mi smo tudi že v lanskem letu opozarjali na relativno hudo krizo v kmetijstvu, predvsem zaradi padca dohodkov. Ta dohodkovni položaj v kmetijstvu se je iz leta 1997, ko je bil ob relativno visoki tudi proračunski podpori in ustreznih cenovnih razmerjih, poslabševal, drastično in smo si v lanskem letu obeležili nekje 14 milijardni primanjkljaj, bi rekel v dohodkih, v kmetijstvu. V letošnjem letu je ta primanjkljaj na osnovi ocen kmetijskega instituta in strokovnjakov, ki v okviru tega delajo, nekje 24 milijard. Pač na tem cenovnem delu kmetijstvo zgublja 24 milijard in seveda so veliki problemi za krizo v kmetijstvu in seveda tudi veliki problemi pri plasmaju teh proizvodov. Zato je ta interventni zakon predvsem namenjen za reševanje teh tudi presežkov in na ta način zagotavljanje možnosti agroživilski industriji, da vodi normalen odkup kmetijskih pridelkov. Ker če ne bomo pridobili dodatnih sredstev, vam resno povem, se nam lahko tudi zgodi, da pač mlekarne ne bodo odkupovale mleka ali ga ne bodo odkupovale po ceni, kot je v tem trenutku dogovorjena in seveda to bi pomenilo še poslabšanje dohodkovnega položaja kmeta samega. In to v gospodinjstvu in družini dobro zaznate, kaj pomeni, če ni denarja za pokrivanje stroškov, ki nastajajo v gospodinjstvu. Isto je kmetija, to je gospodarstvo, isto je kmetijsko podjetje, ki je od teh sredstev in teh virov nekako odvisno.
Druga zadeva, ki bi jo rad pojasnil, seveda, mi bomo v okviru kmetijskega ministrstva tudi še dodatno iskali vire v okviru razpoložljivih sredstev ministrstva, ker tudi naša ocena je, kljub temu da so ocene seveda različne, da bo iz naslova plačila spremembe namembnosti in zakonske možnosti, ki jo vlada pač ima, da to plačilo zahteva, prišlo po dinamiki pridobivanja gradbenih dovoljenj, ker ob dejstvu, ko se določen obseg avtoceste pridobi, gradbeno dovoljenje, je tudi investitor v tem primeru, ali Dars ali DDC pač dolžan plačati to spremembo namembnosti. Ocene so, da bi lahko bilo teh sredstev nekje od 2 milijardi in pol do 3 in pol, odvisno res od dinamike pridobivanja vseh ustreznih dovoljenj. Mi smo v okviru predloga interventnega zakona jasno napisali, do 3 milijarde 950 milijonov.
Kar se tiče pa tega zadnjega, bi seveda rad poudaril, da smo potegnili skupaj, kakšni so bili ti prilivi kot prihodek v državni integralni del proračuna in so podatki, po mojih informacijah sledeči: v letu 1995 je iz tega dela 70% plačila spremembe namembnosti prišlo v državni proračun milijardo in 79 milijonov, na občinski del 30% pa 616 milijonov. V letu 1996 799 milijonov v državni proračun in občinski proračuni so pridobili iz tega naslova 425 milijonov. V letu 1997 796 milijonov državni in občinski 924, v letu 1998 državni 985 milijonov, občinski - tukaj se vidi izredna dinamika gradnje avtocest - milijardo 667 milijonov in mi imamo tudi podatke do prve polovice letošnjega leta, ko je v tem delu državnega proračuna bilo kot prihodek registrirano 432 milijonov in v občinskem delu 257 milijonov. Tako da bi lahko mirno tudi trdil, da smo tudi v dogovoru z ministrstvom za finance pravzaprav iz tega vira tudi po namenih izvajanja proračuna kmetijski del zagotavljali več, kot je bilo teh prilivov za te namene v skladu s 36. členom zakona o kmetijskih zemljiščih. Tako da bi res predlagal državnemu zboru, da sprejme ta interventni zakon, ker bi pravzaprav ta zakon omogočil, da bi brez kršitve ta sredstva lahko uporabljali za te namene, ki so ravno tako pomembni kot izboljšave kmetijskih zemljišč, če želimo seveda, da se ta dohodkovni položaj v kmetijstvu uredi, da poskušamo sanirati te razmere na trgih, da odkupimo normalno letošnjo pšenico, kjer se nakazujejo - ampak jaz vam res povem - ogromni problemi, in smo sedajle med sejo usklajevali probleme, kaj z odkupom pšenice v tem trenutku, ko je predvsem zaradi vremenskih razmer resen problem, da kvaliteta normativom, ki so bili določeni, ne odgovarja, in bo treba seveda tudi dodatno zagotavljati sredstva za reševanje teh zadev. Na žalost je kmetijstvo panoga, ki je odvisno od pogojev, ki so v tistem letu, tako v naravi kot na trgih, in seveda je tudi velikokrat v okviru predloga proračuna izredno težko ustrezno predvideti stroške, ki bodo nastajali in ki jih kot država želimo pokrivati.
Jaz bi rad poudaril, da mi se bomo tudi tukaj srečali v kratkem po vprašanju nacioanalnega programa izvajanja kmetijske reforme - ta dokument smo mi v tem trenutku oddali na vlado - in seveda v okviru tega programa zelo jasno planiramo te probleme in seveda predvsem z zagotavljanjem večjega dela proračunskih sredstev lahko prihajamo na sistem, ki je primerljiv podporam, kot v Evropi so, na eni strani, na drugi strani zagotavljamo dohodkovni položaj kmetijstvu ne boljši, moram opozarjati, z ozirom na dinamiko problemov, stroškov, ki nastajajo, približno enakovreden letu 1997, in na tretji strani tudi skozi predlog, ki smo ga pripravili, zagotavljamo agroživilski industriji prve možnosti tudi virov za prestrukturiranje iz naslova državnega proračuna. Mi se zavedamo v okviru kmetijskega ministrstva, da je seveda ta projekt vključevanja v Evropo in tudi vsi podpisani sporazumi, mednarodni, ki nas zavezujejo, velik problem zaščite slovenskega kmetijstva. In če samo ilustriram podatek, mi smo se ta teden pogajali v Ženevi s Hrvaško v okviru WTO sporazuma oziroma vključitve Hrvaške v ta sporazum, in seveda njihova država zahteva recimo pri nekaterih agroživilskih proizvodih dva do trikrat višjo zaščito, kot jo imamo mi v okviru našega sporazuma v WTO-ju. In seveda smo potem, bi rekel, na primerjavi s temi trgi in s temi državami v veliki zagati, ko nismo enakovredno v stanju zaščititi slovensko kmetijstvo skozi zaščitne ukrepe, ki jih ti sporazumi dovoljujejo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Gospod Veber in gospod Jelinčič.
JANKO VEBER: Verjetno, da je to replika. Ampak počasi na ministra. Počasi se bližamo tistim dejstvom, na katere opozarjamo že cel dan, da ta zakon praktično ni izvedljiv. In zakaj ni izvedljiv je zdajle razvidno. Mi imamo v 2. členu - dobro ne bom ponavljal, da niso usklajeni zneski v obrazložitvi, v številki in v besedi. Prvič bo treba to.
Minister! Prosim, da se jasno pove, kakšen znesek se naj bi sploh zapisal v ta zakon. Čeprav se mi zdi, da je ta znesek povsem brezpredmeten. Kajti državni zbor danes tega zakona ne more sprejeti, tako kot je zapisan. Če mi v 2. členu zapišemo, recimo, da je veljavna številka, kajti ne vemo sploh katera je veljavna, ampak ob predpostavki, da je veljavna številka 3 milijarde 950 milijonov, 3. člen govori o tem, da se sredstva zagotovijo iz sredstev odškodnin zaradi spremembe namembnosti. Po podatkih, ki jih je minister sedaj navajal, se naj bi ta sredstva gibala nekje od 2 milijardi in pol do 3 milijarde in pol. Ja, nekaj manjka.
Kako moramo potem v 2. členu zapisati 3 milijarde 950, če niti ne vemo, koliko sredstev se bo v 3. členu sploh zbralo. Ja, takega zakona pa ne moremo sprejeti. In na to opozarjamo, da ta zakon ni dober in da se ga ne da izvrševati. Na to opozarjamo že praktično cel dan, sicer na nekoliko širšo, širši način. Vendar teh osnovnih podatkov, ki bi jih zakon že na samem začetku moral imeti, ko je prešel v proceduro v državni zbor, enostavno ni bilo. Ampak po tej silni, po teh silnih razpravah sedaj ugotovimo, da ta zakon dejansko ni izvedljiv.
Ne moremo zapisati v 2. člen 3 milijarde 950, če v 3. členu lahko zagotovimo od 2 in pol do 3 in pol milijarde. Kako naj to zapišemo sedaj?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegi iz Slovenske ljudske stranke so rekli, če sem tudi jaz kmetijc. Nisem kmetijc! Zato bom ostal pri splošnih zadevah v zvezi s tem zakonom.
Dejstvo je, da je blagajna kmetijskega ministrstva prazna. Da je prazna, pomeni, da gospod minister ni znal pravilno razporejati denarjev in da se je denar trošil po dolgem in počez. To dokazuje tudi njegov odgovor, ko noče povedati, kdo je dobil subvencije v kmetijstvu? Subvencije so šle ne vem po kakšnem ključu in ne vem kam? To naj bi bilo v okviru varovanja osebnih podatkov.
S tem zakonom, če ga bomo sprejeli, se bo država na novo zadolžila. In vse skupaj bo samo odrinjeno za nekaj mesecev, nikakor pa ne bo stvar rešena. Zato sem prepričan, da se tega zakona ne sme sprejeti. Takole bi rekel. Da s tem zakonom in z vsem delovanjem pravzaprav Slovenska ljudska stranka dokazuje, da ni sposobna voditi kmetijske politike v državi. Liberalna demokracija Slovenije ji daje pač koncesije, ker jo je strah izgube oblasti. Desus je tiho. (Nemir v dvorani.) Mislim, da, mislim da je to čisto dovolj povedanega. In spoštovani kolegi iz ljudske stranke, čeprav nisem kmetijec, če ga kdo lomi z denarjem, če denar troši nenamensko, čudno in nekonsistentno, to pa vseeno opazim. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo gospod predsednik. Glede na diskusije na matičnem odboru in na odboru za infrastrukturo in okolje, ki je danes kot zainteresirano delovno telo obravnaval ta zakon, se vam seveda ni bati za sprejem tega zakona, vendar bi kljub temu rad opozoril na en problem. Ta zakon je zakon brez programa in to je nevzdržno. Že prej sem povedal, da je ta zakon danes obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot zainteresirano delovno telo, tako da smo v okviru dela tega odbora in tudi na državnem zboru, v teh dveh letih in pol, sprejeli kar nekaj interventnih zakonov, na primer za odpravljanje posledic različnih naravnih nesreč. Ob vseh takih priložnostih smo dobili natančen popis poškodovanih objektov ali prizadetih občin, z natančno oceno škode oziroma stroškov sanacije. Če pa je na podlagi tako sprejetih zakonov kdo od upravičencev hotel dobiti denar in sredstva na podlagi takih zakonov, je moral predložiti natančen investicijski načrt, projekte in podpisane pogodbe. Tukaj pa ni nič od vsega tega, samo določen znesek in kratka obrazložitev zakona.
Na ta način lahko sam napišem celo vrsto interventnih zakonov. Recimo - za sanacijo ogroženih objektov kulturne dediščine, za sanacijo osnovnih, srednjih in visokih šol, za subvencijo učbenikov, regresiranje prehrane učencev in študentov, za sanacijo poškodovanih lokalnih, regionalnih in magistralnih cest itd., itd.
S tremi ali dvemi kratkimi amandmaji bi lahko tudi ta zakon v celoti ali pa bistveno spremenili. Zakaj ne bi na primer amandma k 1. členu, se glasil tako, da bi dodali še: "...ter za grajsko, sakralno in etnološko kulturno dediščino na slovenskem podeželju." in v 3. členu dodali še: "poleg ministrstva za kmetijstvo tudi ministrstvo za kulturo."
Saj vemo, da za uresničevanje zakona o kulturnem tolarju v letu 1999 manjkata 2 milijardi tolarjev, se pravi polovico zneska, kot ga predlaga ta zakon. Poleg tega ima zakon o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije o kulturi tudi zelo natančen program, ki je sestavni del tega zakona. Tu v tem obravnavanem zakonu pa ni nobenega programa in je seveda delitev denarja prepuščena dobri volji ministra.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Bevk. Želi še kdo besedo? Gospod Jože Možgan, replika. Gospod Brenčič in gospod Luci.
JOŽE MOŽGAN: Repliciral bi gospodu Bevku in deloma tudi gospodu Vebru. Način financiranja interventnega zakona ju moti. Gospod Bevk očita, da kultura ne dobiva nič od Darsa. Ni mu treba iti daleč, naj gre tja do Kozine in bo našel dinozavra, ki ga izkopavajo "žličkarji" iz trase avtoceste. Kdo financira te "žličkarje", pa tudi lahko ve - kulturno ministrstvo oziroma proračun kulturnega ministrstva sigurno ne.
Gospod Veber, niste se pritožili na način tega financiranja pri izkopavanju dinozavra. Bodite dosledni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Bom zelo kratek. Kolega Samo, morda res ni programa v tem zakonu samem, najbrž pa da je v nekem podzakonskem aktu prav gotovo zadeva specificirana. Ampak da vi govorite, da ni programov, pa da je samo številka, ko ste še včeraj zagovarjali en zakon, ki nima, ki celo vnaprej napoveduje, da bo program šele čez 6 mesecev po uveljavitvi zakona nastal, ampak ima samo številko in to visoko, veste, je skoraj desetkratnik, ne desetkratnik, dvajsetkratnik te številke! Veste, bodimo malo enoznačno v morali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Jaz sem se tukaj posvetoval, ker je prej kolega Možgan, ko je imenoval eno od pomembnih poklicev, uporabil nek izraz, ki je nenavaden. Mislim pa, da gre tukaj za spoštovane arheologe, da ne bi bilo nesporazuma, ker sem moral preveriti pri kolegih, ki mi pomagajo pri vodenju seje. Replika, gospod Luci, ki ima tudi izkušnjo s tem področjem.
MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice in kolegi, jaz ne bom uporabil tiste besede, ki jo je spoštovani kolega Možgan uporabil. Ampak spomnite se 6 mesecev nazaj, ko ste mi potrdili en amandma, ki je govoril o prostorskem planu Republike Slovenije za naslednja leta, in kjer smo rekli, da prostorski plani, ki jih je vlada potrdila, veljajo retrogradno, smo jih zavrnili takrat s sprejemom ene konvencije o arheologiji, evropske konvencije o arheologiji. Zakon, ki je pred nami, je treba sprejeti. Zakon ima program, saj ga konec koncev tudi vidimo. Gre za ohranjanje na področju prašičereje, mleka, žit in hmelja - spomnite se hmeljarske afere, ko ni hotel nihče praktično začeti obdelovati teh površin in kjer je nastal velik zaplet, in konec koncev hmelj raste in bo dobro prodajan, tako pri nas, še zlasti pa v tujini. Mene moti to, da ste v to zadevo namočili dve ministrstvi, ministrstvo za promet in zveze ter ministrstvo za kmetijstvo. Ohranili pa enega, ki pobere pa kar veliko denarja; jaz vam bom povedal o eni trasi, o eni cesti (takrat sem vam že to povedal), 600 milijonov je bila vrednost tiste ceste, ki bi jo naj upravljal Dars, vrednost izkopavanj pa 2 milijardi - 2 milijardi je bil dolžan plačati Dars. Mi govorimo tu o 4 milijardah. Toliko, da vam bo jasno, in v bodoče, ko se boste pogovarjali o financiranju, bo nekdo moral načeti tudi to temo. Jaz sem jo načel, takrat ste jo zavrgli s podpisom treh predsednikov strank, LDS, ljudske stranke in upokojenske stranke, in seveda zdaj smo tu, jaz sem napovedoval zadeve, ki bodo prišle. Nikakor pa ta ne sme - ta 3. člen, ki govori o zavezancih za plačilo za spremembe namembnosti kmetijskih zemljišč, ne sme prizadeti programa Darsa. To je možno izpeljati, to vlada lahko izpelje in vse ostane živo in celo, samo eno je še treba malo pogledati. Gospod Možgan je prej povedal, koga, jaz bom povedal: treba je pogledati tudi v delo arheologov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Luci. Replika, gospod Bevk, ki se odpoveduje. Hvala lepa. Gospod Jelinčič, ne morete replicirati na moj komentar. A imate repliko; ste se oglasili, ko sem jaz poskušal pojasniti.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Replika je na tiste, ki jih motijo arheološka izkopavanja. Konec koncev narod brez zgodovine ne obstoji. Povedal bi pa nekaj. Če ne bi bilo takih subvencij in pa poklanjanja nepovratnih sredstev, kot se je zgodilo, recimo, gospodu Branku in Zdenki Širc iz Vitomarcev, ki sta dobila 112 milijonov tolarjev nepovratnih sredstev, potem mislim, da bi bila tako ministrstvo rešeno, pa ne samo ministrstvo za kmetijstvo, ampak tudi še katero drugo in ne bi bilo treba sprejemati tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zato zaključujem splošno razpravo. Prehajam na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog sklepa ni sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog, da glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji? Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o 3. členu in dveh amandmajih. Gospod Lešnik predlaga amandma, ki se glasi: 3. člen se spremeni, da se glasi: "Sredstva iz prejšnjega člena se zagotovijo iz sredstev proračuna Republike Slovenije za leto 1999, ki so predvidena za sofinanciranje nepovratnih naložb v kmetijstvu." Medtem ko pa odbor za kmetijstvo predlaga amandma, ki se glasi: Za drugim odstavkom se doda novi tretji odstavek, ki se glasi: "Sredstva, zbrana na podlagi tega zakona se ne glede na določbo 16. člena zakona o kmetijskih zemljiščih v tem obdobju lahko porabijo za namene iz 1. člena tega zakona." Bolj oddaljen je amandma gospoda Lešnika, zato bomo o njem najprej glasovali. Če bo izglasovan, bo amandma odbora brezpredmeten. Želi kdo besedo? Gospod Veber in gospod Lešnik. Gospod Lešnik, ker je predlagatelj, mu daje gospod Veber prednost. Prosim, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Zelo na kratko, bom samo povedal, da seveda bom ta amandma podprl. Zakaj sem ga pa predlagal? Če sem malo hudoben, potem moram reči, da ministrstvo za kmetijstvo prav ta sredstva za sofinanciranje, nepovratno sofinanciranje naložb v kmetijstvu izgleda kar meče z veliko lopato. Kolega Jelinčič je navedel ta primer, ki smo ga imeli včeraj tudi priliko videti na televiziji, pa bom zdaj teoretično rekel, saj mi lahko oporekate, teoretično bom rekel, če je takšnih primerov v Sloveniji 35, potem je to 3 milijarde 900, 4 milijarde tolarjev. Torej s tem že lahko ta primer rešimo in obdržimo denar za tiste namene, ki se zbira po zakonu o kmetijskih zemljiščih. S tem, če damo to 35-im, smo rešili 35 ljudi. Če pa bomo dali te subvencije 30.000-im, ker so to prašičerejci, govedorejci, hmeljarji in to, si upam trditi, da bodo verjetno deležni pomoči 30.000, seveda potem moj predlog je več kot utemeljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Besedo ima gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Zdaj, kljub temu, da smo šli kar takoj na obravnavo 3. člena, ki je že amandmiran oziroma ima predlog amandmaja, bi vendarle želel odgovor, zakaj vlada ne komentira 2. člena. 3 milijarde 950 razpoložljivih sredstev, imamo 2 in pol do 3 in pol.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ko bomo razpravljali o tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji, bomo odprli tudi to razpravo in dali besedo gospodu ministru.
Smo torej pri 3. členu in dveh amandmajih. Ali želi še kdo besedo? Gospod Džuban želi besedo.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Ta amandma je meni nesmiseln, tako kot mogoče marsikatera današnja razprava v današnjem popoldnevu. Vsi, ki poznate zakon o izvajanju proračuna in načinih razpisov, so tudi na področju kmetijstva bili razpisi, mislim, v glavnem opravljeni. Delitev sredstev je v teku, tako da teh sredstev, o katerih bi naj mi sedaj glasovali, teh sredstev ni več.
Za nadaljevanje izvajanja kmetijske politike je razlog, da je prišel ta interventni zakon ravno zaradi tega, ker teh sredstev ni. Morda bi to moral reči gospod minister. Ampak glasovati o nekem amandmaju, ki je nesmiseln, mislim, da ni dobro, da bi sami sebe osmešili. Mi bomo vzeli sredstva, ki jih ni. Oziroma bomo napotili interventni zakon tja, kjer ni ničesar. Se morda strinjam z nekaterimi kritičnimi pripombami na izvajanje kmetijske politike v določenih segmentih, vendar taki nesmiselni amandmaji, pa glasovanja v državnem zboru mislim, da niso dobra tudi za ime državnega zbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Džuban. Amandma je vložen v skladu s poslovnikom in mislim, če bo predlagatelj vztrajal, se bomo o njemu odločali. Gospod Potočnik želi besedo in gospod Veber.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Jaz bom glasoval proti temu amandmaju. To, kar je gospod Džuban povedal, seveda drži, pa tudi, če bi teh sredstev še kak bilo, bi potem v bistvu s tem amandmajem in s takim členom izničili ta zakon in takega zakona ne potrebujemo. Torej, bom glasoval proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. O tem členu želite besedo gospod Veber? Prosim.
JANKO VEBER: Rad bi še enkrat opozoril, da bo po vsej verjetnosti kljub vsemu, da ste me prej opozorili, da ko bomo govorili o drugih členih, bo takrat dobila vlada besedo. Ampak, zdi se mi, da bo nastopila težava v kolikor bo člen, 3. člen v takšni obliki kot je zapisan, sprejet. Namreč, dejansko potem ta zakon ne bo izvedljiv.
Sam imam pa še en amandma k 3. členu. Namreč, drugi odstavek 3. člena govori o tem, da zavezanci iz prejšnjega odstavka morajo o izvršenih vplačilih obvestiti ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano najpozneje v 7 dneh po vplačilih. Torej, ni mi jasno. Zakaj bi morali še posebej sedaj obremenjevati zavezance, ko vplačajo to nadomestilo, še posebej ekzaktno ministrstvo za kmetijstvo? To dodatno obremenjuje vse zavezance. Poleg tega pa ta evidenca o vplačilih že obstaja na ministrstvu za finance in mislim, da toliko sodelovanja ali toliko neke koordinacije med ministrstvom za kmetijstvo in za finance je, da dejansko, če že ne ta prvi odstavek, katerega še vedno pričakujem, da ga bo kdo poskušal spremeniti, tako da bo ta zakon izvedljiv, pa ne vem zakaj tega amandmaja ni, moram povedati tudi, da je na odboru za infrastrukturo bilo jasno opozorjeno na to, kako naj bi ta 3. člen izgledal, da bo izvedljiv. V kolikor bi predlagatelj poslušal razpravo pri infrastrukturi, bi imel že pripravljen amandma k 3. členu in ne razumem, zakaj tega amandmaja pravzaprav nima.
Sam pa ta hip vlagam amandma k drugemu odstavku, in sicer da se ta drugi odstavek črta, kajti mislim, da po nepotrebnem obremenjujemo zavezance za plačilo spremembe namembnosti s tem, da bo še posebej ministrstvo za kmetijstvo o tem obveščalo, kajti to že teče prek ministrstva za finance.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam torej, da imamo tri amandmaje k 3. členu. Gospod Veber je pravkar, razprava je po poslovniku še možna, vložil amandma, ki se glasi: "Črta se drugi odstavek 3. člena." Razpravljati želi gospod Lešnik. Prosim, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolega Džuban in kolega Potočnik sta me pravzaprav zdaj seznanila s čisto nekim novim, za kar jaz priznavam, da nisem vedel. In če minister potrdi, da so ta sredstva že res uporabljena, potem jaz odstopam od amandmaja. Če pa niso, bo pa nekdo verjetno moral za to odgovarjati. Bom samo primer povedal. Lani je ministrstvo 9. novembra vabilo na podpis pogodbe o nepovratnem denarju tiste, ki so pravočasno vložili zahtevke. Imam dokaz za to in vam ga bom predložil, ne danes, ob neki drugi priliki. Zato me čudi, da je bil ta denar tako hitro razdeljen, ko pa še je ne dolgo tega bil šele komaj dan razpis. Če je, jaz rad sprejemam zagotovilo, da je bil razdeljen. Če pa ni, potem pa, spoštovana kolega, čeprav to ni replika, potem pa jaz nekaj sprašujem. Iz programa, ki smo ga dobili za uporabo sredstev iz naslova spremembe namembnosti, je razvidno, da bi uporabili milijardo in nekaj, prosim, ne me držati za številko, milijardo in pol. Zbralo bi se naj od 2,5 do 3 milijard, seveda saj nihče ne more točno predvideti, saj je tako ena milijarda pri nizkem znesku velika razlika. Ja, kje pa bomo potem zagotovili denar, če pa iz tega naslova ne bomo mogli? Milijardo pa pol bomo morali tja dati, potem nam ostane še ena milijarda ali v najboljšem primeru še dve milijardi, kje bomo pa še vzeli dve milijardi. Lepo vas prosim, v kolikor mi je to dokazano, ni treba o amandmaju glasovati ne za ne proti. Sicer pa vas prosim, da v dobro slovenskega kmetijstva podprete amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, gospod Lešnik vztraja na amandmaju. Ga ne umika. Vztrajate. Gospod minister, prosim. Nisem razumel.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Lep pozdrav še enkrat. Rad bi seveda pojasnil in v bistvu potrdil, da sta tako gospod Džuban kot gospod Potočnik, v bistvu pravilno...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko glasneje gospod minister, ker ne slišimo.
CIRIL SMRKOLJ: Bom. ... pravilno ugotovila, da so ta sredstva za namene, za katere so bile v okviru proračuna zagotovljena, že z okvirji javnih razpisov, ki jih je naše ministrstvo pripravilo, in kjer že potekajo dela po komisijah, seveda rezervirana in bi bilo absolutno nemogoče, če teh sredstev za ta namen, kot so v okviru proračuna bila odobrena, ne bi imeli. Če bi se prerazporedila na to drugo postavko, bi seveda vsi ti javni razpisi absolutno padli v še večje težave, ko je seveda cel kup vlagateljev pripravilo ustrezno dokumentacijo, projektno, finančno itn. in že vložilo zahtevke iz naslova tega vira. Tako da bi res predlagal gospodu Lešniku, da amandma umakne.
Rad bi tudi pojasnil tisto, ko je gospod Veber vprašal, kaj je sedaj do 3 950. Moram poudariti, da smo mi prve ocene delali, in da mogoče bi tudi z nekaterih drugih infrastrukturnih objektov, ki so državnega pomena, prišlo še dodatnih nekaj 100 milijonov, tako da je ocena, da bi v končni fazi lahko, zato je tudi tukaj sedaj znesek "do", da se pač omejimo, kar bi bilo prek tega "ne", da lahko ministrstvo iz naslova teh virov pridobi v maksimalnem znesku do 3 milijarde 950 milijonov.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Veber želi besedo.
JANKO VEBER: Repliko na gospoda ministra. Torej 3 milijarde 950 vemo, da je potreba že danes. To ni jutri, to moramo že danes dati agroživilstvu, če hočemo, da bodo okvirji pravočasni. Ali je tako? Torej, v tem zakonu bi morala biti, če ta 3. člen vsaj tako ostane kot je, vsaj nekje predvidena dinamika črpanja teh sredstev. Kajti lahko se zgodi, da bo dinamika porabe hitrejša kot priliv. To tudi ni razvidno, ali se bo temu sledilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Najprej torej bomo glasovali o amandmaju gospoda Lešnika. Kot smo rekli, če je ta amandma sprejet, sta potem oba amandmaja brezpredmetna. Nato glasujemo o amandmaju gospoda Vebra, da se črta drugi odstavek 3. člena oziroma - samo trenutek - vrstni red torej ni pomemben, lahko glasujemo potem o amandmaju odbora in nato o amandmaju gospoda Vebra, kajti amandma gospoda Vebra črta drugi odstavek in ni vrstni red pomemben. Torej, na glasovanje dajem amandma gospoda Zorana Lešnika. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo podpira amandma gospoda Lešnika? (12 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma odbora. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma gospoda Vebra. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma gospoda Vebra? (21 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma gospoda Vebra sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo 3. člen sprejeli.
V razpravo dajem vse preostale člene. Ker ni razprave, zaključujem in dajem na glasovanje... Ja, gospod Veber je že prej napovedal, da bo razpravljal. Prosim.
JANKO VEBER: Zdaj kljub vsemu, ali bomo 2. člen pustili nespremenjen - številke 3 milijarde 950, z besedo je 3 milijarde. Ali bo amandma vložen k temu členu ali ne? Ni usklajen tekst - 3 milijarde 950 tisoč je z besedami, 3 milijarde 950 milijonov je pa s številkami - ne gre skupaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje vse preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na odločanje o naslovu zakona. Želi kdo besedo? Gospod Čebulj, to še bo prišlo, smo še v drugi obravnavi. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da je bil v predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k 3. členu. Ali želi kdo vložiti amandma k 3. členu? Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER: Torej tokom današnjega dneva smo seveda razpravljali o tem, ali je ta zakon za podpreti ali ne, in ker resnično očitno ni nikakršne želje, da se vsa ta opozorila upoštevajo, vlagam amandma k 3. členu, in sicer, da se sredstva iz prejšnjega člena zagotovijo iz proračunske rezerve Republike Slovenije. Že prej je bilo govora o integralnem proračunu in kako se ta sredstva zbirajo v integralnem proračunu. Dejstvo je, da sredstva, ki jih bo Dars moral plačati v letu 1999 v proračun bodo izredni prihodek tega proračuna in jih je možno dejansko črpati samo iz rezerve, zato vlagam ta amandma, tako da bo ta zakon postal izvedljiv, kar tudi je interes združene liste.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo vložiti amandma k 3. členu? (Ne želi.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor! Jaz predlagam, da državni zbor pooblasti sekretariat, da odpravi to napako v 2. členu, kjer je res številka napačno z besedo napisana; to je redakcijski popravek, ki ga je potrebno narediti, preden pride zadeva v Uradni list.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V zakone se ne pišejo več številke z besedo, ampak samo v številki, ki pa je korektna. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo o zakonu v celoti. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 3. členu, ki ga je v skladu s poslovnikom vložil gospod Veber. Glasi se pa: 3. člen se spremeni tako, da se glasi: "Sredstva iz prejšnjega člena se zagotovijo iz proračunske rezerve Republike Slovenije." Gospa Bitenčeva, prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Saj pravzaprav ne vemo, ali to čisto spada v našo pristojnost, ampak ravno tako opozarjamo, da po našem poznavanju sredstva rezerv v taki višini niso več na razpolago. Mi nismo financarji, po domače povedano. Ampak velja potem podobna ugotovitev, da je pravzaprav nekaj takega eventualno izglasovati pravzaprav problematično in pod vprašajem glede izvedljivosti. Mi sicer ne razpolagamo s podatki, ampak verjetno bi bilo treba določene podatke od vlade v zvezi s tem pridobiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Veber.
JANKO VEBER: Obrazložitev glasu je seveda zato, ker ste držali glavo v klop in niste gledali v dvorano, sicer bi opazili, da sem se javil k besedi prej, ko ste zaključili to razpravo.
Opozorilo sekretariata je bilo dejansko resno. Potrebujemo podatke, preden glasujemo.
Gospod predsednik! Ali se vam ne zdi pomembno, da vlada da podatke? Sicer smo, kot že pravite, v fazi glasovanja, obrazložitve glasu. Ali lahko poveste, kako naj glasujemo o tem amandmaju? Jaz ne znam povedati. Prosim, povejte vi, ker ste kršili proceduro oziroma gledali v klop, kako naj glasujemo!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Veber! Bil sem zelo korekten do vas, velikokrat ste se oglasili. Tokrat vaše roke nisem videl in ni več razprave in samo še obrazložitev glasu je. Bodite korektni do mene tudi vi. Ali želi še kdo besedo? Samo obrazložitev glasu je možna o tem amandmaju. Gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik! Jaz se strinjam z gospodom Vebrom in zato, da bo vlada priskrbela podatke, v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Že glasujemo, gospod Jelinčič!
ZMAGO JELINČIČ: ... zahtevam pol ure pavze.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne bo možno, smo že med glasovanjem, kolega Jelinčič. Gospod dr. Zagožen, če želite obrazložiti glas, sicer pa glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 3. členu? (13 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojnost skladnost določb zakona! (Ni.) Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ali želi kdo obrazložiti glas? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da državni zbor pooblašča sekretariat, da pri pripravi končne redakcije zakona, glede 2. člena, glede številke, ki je zapisana z besedo, opravi redakcijo, da bo zapisano samo s številko. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je ta sklep sprejet.
V razpravo dajem dodatni sklep poslanske skupine socialdemoratov. Napoveduje ga tudi gospod Avšič. Sklep poslanske skupine socialdemokratov se glasi: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do konca leta 1999 predloži poročilo o pregledu izvršenih in odobrenih interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999." Gospod Avšič, želite vi predstaviti vaš predlog? Prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala, gospod predsednik. Žal ga nisem pravočasno napisal, ker sem mislil, da bodo tisti, ki so veliko razpravljali danes o avtocestnem programu, vezanem na ta zakon, ki smo ga sprejeli, karkoli vložili. Ker pa ne, pa vseeno predlagam, da bi državni zbor vezano na razprave in na vpliv tega zakona na program izvajanja nacionalnega programa avtocest, sprejel naslednji sklep: "Vlada Republike Slovenije naj predloži državnemu zboru Republike Slovenije letni plan razvoja in vzdrževanja avtocest v letu 2000, z ukrepi za zagotovitev dodatnih finančnih sredstev zaradi povečanih stroškov gradnje avtocest kot posledice sprejetja zakona o izvajanju interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999 do konca leta 1999. Vlada Republike Slovenije naj zagotovi, da zaradi sprejetja tega zakona ne bo okrnjen nacionalni program izgradnje avtocest, ki ga je državni zbor rebalansiranega sprejel v letu 1998." Mislim, da obrazložitev ni potrebna, saj so bile velike razprave okoli tega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lahko dobim? (Da.) S tem popravkom, da državni zbor predlaga vladi, da predloži, s to dikcijo. Oba dodatna sklepa dajem v razpravo. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje dodatni sklep poslanske skupine socialdemokratov. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
In na glasovanje dajem dodatni sklep, ki ga predlaga poslanec gospod Avšič. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni sklep sprejet.
S tem je državni zbor zaključil 20.a točko dnevnega reda.
Proceduralni predlog, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Čital sem misli nekaterih kolegov, ki so se že oglasili, preden sem spregovoril. Dajem proceduralni predlog, da nehamo ob 17.00, tako kot je predsednik napovedal danes, ko smo začeli sejo, in kot je že bilo tudi sporočeno oziroma rečeno predvčeraj, ko smo nehali sejo. Kot običajno ob petkih, glede na ustaljen način dela, smo si planirali še popoldne oziroma zvečer razne aktivnosti. Nekateri imamo še tri ure ali pa več vožnje do doma, in mislim, da bi bilo danes dosti narejeno in da je to tudi razlog za to, da lahko ob 17.00 nehamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolegi, proceduralni predlog gospoda Ferija Horvata je v nasprotju z že izglasovanim sklepom, ki ga je podal poslanski kolega gospod Hvalica. Kateri novi elementi so nastali, o katerih ste govorili? (Smeh.) Bodimo korektni! To se lahko dogaja potem vedno znova in znova, da se pač proceduralni sklep preglasuje.
FRANC (FERI) HORVAT: Ne bi rad na široko komentiral, kako je prišlo do glasovanja in kako je prišlo do izida, vendar ker zahtevate, gospod predsednik, dodatno pojasnilo...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne zahtevam, ne zahtevam.
FRANC (FERI) HORVAT: ... bom kar odkrito rekel: gotovo je kolega Hvalica naredil provokacijo in ni mislil čisto resno s tem predlogom ali pa je mislil, da predlog ne bo sprejet. (Smeh.) Nekateri so verjetno...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za resnost.
FRANC (FERI) HORVAT: ... glasovali za ta predlog, ker so bili prepričani, da ne bo izglasovan.
Kot glavni argument pa navajam to, da je bilo opravljeno veliko dela, že ta dan.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralni predlog gospoda Ferija Horvata dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (36 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Kolegice in kolegi, še malo pozornosti, kajti potrebujem, da se dogovorimo, vašo prisotnost. Ugotavljam, da so ostale nedokončane naslednje točke dnevnega reda: 4.a, 6., 9., 14.c, 14.d, 17., 23., 24. in 25. Na podlagi drugega odstavka 30. člena poslovnika državnega zbora predlagam, da se vse nedokončane točke dnevnega reda te seje preložijo na naslednjo izredno sejo, ki se bo pričela v četrtek 22. julija. Predlagam zboru, da to odločitev sprejme v paketu, to je z enim sklepom. Ali kdo nasprotuje, da bi skupno obravnavali navedeni predlog glede teh točk dnevnega reda? Če ne, dajem predlog za preložitev v razpravo. Razprava bo potekala skladno s poslovniško določbo in lahko povedo stališče predstavniki poslanskih skupin. Ali želite predstavniki poslanskih skupin besedo? (Ne želite.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlagani sklep. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem 37. sejo državnega zbora. Vsem se zahvaljujem za udeležbo in želim, da bi v miru preživeli vikend, ki je pred nami. Na svidenje!
(Seja se je končala dne 16. julija 1999 ob 16.57 uri.)