Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 18.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje!
Pričenjam 35. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rafael Kužnik, Jože Možgan, dr. Ciril Ribičič, mag. Franc Žnidaršič, Jelko Kacin, Roberto Battelli, Jakob Presečnik, Aurelio Juri, Jurij Malovrh, Anton Partljič, Jože Jagodnik, Aleksander Merlo, Mario Gasparini, Jožef Špindler, dr. Helena Hren-Vencelj, Alojz Peterle, Ivo Hvalica in Ciril Pucko.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam. Prehajamo na določitev dnevnega reda, 35. izredne seje državnega zbora. Prejeli ste ga s sklicem, dne 13. aprila 1999. Predlagana je ena sama točka dnevnega reda, ki se glasi: predlog sklepa o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče. Ali želi eventualno kdo predlagati umik te točke z dnevnega reda? (Ne želi.) Ali želi kdo predlagati širitev dnevnega reda te izredne seje? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlagani dnevni red. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 35. izredne seje državnega zbora sprejet.
V prepričanju, da bomo tudi nocoj zaključili to izredno sejo, prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA SKLEPA O DOLOČITVI ŠTEVILA OSEB, KI JIM BO REPUBLIKA SLOVENIJA NUDILA ZAČASNO ZATOČIŠČE.
Predlog sklepa je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Da.) Besedo ima minister za notranje zadeve, gospod Borut Šuklje. Prosim za mir v dvorani. Besedo ima gospod minister.
BORUT ŠUKLJE: Gospod predsednik! Gospe poslanke, gospodje poslanci!
Vojne grozote v Zvezni Republiki Jugoslaviji in na Kosovu se nadaljujejo. To je resničnost humanitarne krize v tem delu Evrope. Posledice le-te so množični odhodi oseb različnih etičnih pripadnosti v Albanijo, Makedonijo ter v druge predele Zvezne Republike Jugoslavije, predvsem v Črno goro.
Po podatkih visokega komiseriata Združenih narodov za begunce je do sedaj humanitarna kriza na Kosovu zahtevala že prek 523 tisoč 700 razseljenih oseb. Razmere kažejo, da številka ni dokončna, število razseljenih oseb se povečuje iz dneva v dan, iz ure v uro. Število legalnih in ilegalnih prihodov državljanov ZRJ z območja Kosova se povečuje v vseh zahodnoevropskih državah, tako v Nemčiji, Avstriji, Veliki Britaniji, Švici, Belgiji, na Švedskem in drugod.
V teh dneh so posamezne države že zavzele stališče o načinih evidentiranja oziroma o podelitvi začasnega zatočišča ali začasne zaščite v skladu s svojo zakonodajo. Dovolite, da vam povem samo nekaj številk. Norveška, v kateri že živi 57 tisoč beguncev in v katero se je zateklo 1870 pribežnikov s Kosova, bo prevzela še 5000 beguncev. Tudi Nemčija, kjer živi že prek milijon beguncev, je sprejela 43.120 oseb iz ZRJ. Prav tako Avstrija, kjer že živi 87.000 tujcev, je prevzela skrb za 8.310 pribežnikov. V Švici živi prek 100.000 beguncev, na podelitev začasne zaščite pa čaka 27.410 pribežnikov s Kosova. Belgija ima 51.700 beguncev, poleg tega nudi začasno zatočišče že 8.000 pribežnikom s Kosova. Velika Britanija gosti 167.400 beguncev, pribežnikov iz ZRJ pa je 11.110. Švedska, ki gosti 187.000 beguncev, pa ima prek 4.000 pribežnikov s Kosova.
Slovenija se je srečevala s problematiko pribežnikov z območja Kosova že v letu 1998, torej v lanskem letu. Bistveno povečanje ilegalnih vstopov smo zaznali z začetkom meseca avgusta 1998 in se je stopnjevalo tudi v prvih treh mesecih letošnjega leta. Republika Slovenija se je že od vsega začetka reševanja humanitarne krize aktivno vključevala v reševanje tega problema predvsem z aktivnim sodelovanjem in udeleževanjem na vseh evropskih konferencah. Na vseh mednarodnih in evropskih konferencah in sestankih je prevladovalo mnenje, ki ga želim še posebej poudariti, da se problem Kosova rešuje v območju regije. Predvsem ker je v zadnjih dneh situacija v sosednjih državah, kamor so se zatekli begunci, predvsem v Makedoniji, Albaniji in Črni gori, presegla vsa pričakovanja glede obvladovanja razmer, glede obvladovanja problema, so se nekatere države že odločile, da sprejmejo določeno omejeno število pribežnikov na svoja območja in jim zagotovijo ustrezno zaščito v skladu s svojo nacionalno zakonodajo.
Pri tem ne smemo pozabiti, da se je Republika Slovenija že v jeseni 1998. leta aktivno odzvala na problem begunske problematike na Kosovu, ko je nudila prvi konvoj humanitarne pomoči Albaniji. S takšnim načinom pomoči Slovenija sodeluje tudi sedaj, saj je Rdeči križ Slovenije že odposlal prvi konvoj humanitarne pomoči v Makedonijo, te dni pa potekajo tudi aktivnosti za odpravo pomoči v Albanijo in Črno goro. Prav tako je Slovenija že v začetku aprila za reševanje humanitarne krize namenila 47 milijonov SIT za pomoč Makedoniji. Slovenija ima, gospe poslanke in gospodje poslanci, z reševanjem humanitarnih katastrof izkušnje iz preteklih let, saj smo v naši državi nudili zaščito približno 70.000 beguncem z območja Hrvaške in Bosne in Hercegovine. V ta namen je urad za priseljevanje in begunce vlade Republike Slovenije imel organiziranih 50 zbirnih centrov, ki pa jih postopoma, tako kot se pribežniki vračajo v domovino, tudi zapira.
V tem trenutku imamo v naši državi še 10 zbirnih centrov, v katerih nudi Slovenija vso potrebno oskrbo še 1.710 tujcem z začasnim zatočiščem, 1.690 takih oseb pa je razseljenih pri družinah, kar pomeni pri sorodnikih, znancih, prijateljih. V prehodnem domu Republike Slovenije za tujce je v tem trenutku 712 državljanov Zvezne republike Jugoslavije, ki so v Slovenijo vstopili ilegalno. Manjši del jih je nastanjen tudi v izpostavah prehodnega doma in zbirnih centrih urada za priseljevanje in begunce, večji del pa je naseljen pri družinah. Trenutno je - in to številko bi rad poudaril - v naši državi 2.477 oseb z območja ZRJ, ki so ilegalno prestopile državno mejo.
Ker v tem trenutku nastopa obdobje mednarodne delitve bremen pri reševanju te humanitarne katastrofe, se je tudi vlada Republike Slovenije odločila, da prvič po sprejetju zakona o začasnem zatočišč, le-tega tudi uporabi. Zakon v svojem 2. členu, kot vam je nedvomno zelo dobro znano, določa, da vlada Republike Slovenije, če ugotovi, da so nastale v tuji državi takšne razmere, kot je na primer vojna, okupacija, množične kršitve človekovih pravic in podobno, nudi pribežnikom iz te države začasno zatočišče, upoštevajoč pri tem ekonomske in druge možnosti, razloge nacionalne varnosti, javnega reda in miru. Upoštevajoč določila drugega odstavka 2. člena zakona o začasnem zatočišču, ki določa število oseb, ki jim bo naša država nudila začasno zatočišče, predlaga vlada cenjenemu državnemu zboru število oseb 1.600, ki jim bo Slovenija nudila začasno zatočišče.
Pri sprejemu teh oseb bo vlada predvsem spoštovala načelo združevanja družine. Zato je pri svojih pripravah glede aktiviranja zakona pristopila tako, da bo s pomočjo priprave zajemanja podatkov zbrala predvsem tiste družine, posamezne državljane z območja Kosova, ki so pripravljeni sprejeti svoje najbližje in jih tudi nastaniti. Vse aktivnosti bodo potekale organizirano in v sodelovanju z mednarodnimi organizacijami, kot so: visoki komisariat Združenih narodov za begunce, mednarodni Rdeči križ ter Karitas in ostale humanitarne organizacije ter mednarodna organizacija za migracije, ki je tudi zadolžena za organiziran prevoz teh oseb v Slovenijo. Kaj omogoča zakon o začasnem zatočišču, je vprašanje, ki se postavlja ne samo nam, ampak tudi slovenski javnosti. Zakon daje osebi, ki ji je priznan status začasnega zatočišča, vse pravice iz naslova bivanja in oskrbe v Republiki Sloveniji za čas začasnega zatočišča v skladu z možnostmi: pravico do zdravstvenega varstva, pravico do izobraževanja, dela pod pogoji iz zakona, prejema človekoljubne pomoči, v skladu z možnostmi in pomoči pri uveljavljanju pravic po tem zakonu.
Glede na organizacijo, ki že poteka v zvezi z nudenjem začasnega zatočišča, se predvideva, da se bo večina beguncev lahko nastanila pri družinah, preostali pa v okviru že obstoječih zbirnih centrov, kjer je v tem trenutku še 500 prostih mest. Vlada ocenjuje, da bo do konca leta 1999 strošek celotne oskrbe za teh 1.600 oseb znašal med 700 in 800 milijoni tolarjev. Strošek na posameznega begunca se predvideva v višini 40.000 slovenskih tolarjev mesečno, kar vključuje nastanitev, zdravstveno oskrbo, šolanje in psihosocialno pomoč. Vlada je že sprejela vrsto aktivnosti, med drugimi tudi operativni dogovor z UNHCR, predstavniki Rdečega križa, Karitasa, predstavniki mednarodne organizacije za migracije v zvezi z iskanjem možnosti prihoda teh oseb v Slovenijo. Vse aktivnosti potekajo usklajeno z omenjenimi organizacijami in pristojnimi vladnimi institucijami.
Spoštovani gospodje poslanci in gospe poslanke, predlagam, da državni zbor na podlagi drugega odstavka zakona o začasnem zatočišču potrdi število, ki ga je predlagala vlada, in pogoje, pod katerimi je to število lahko tudi preseženo. Prav tako vlada predlaga, da državni zbor sprejme njen predlog, da se podeli začasno zatočišče tudi vsem ilegalnim prebežnikom - gre za 2.477 oseb, ki so se že zatekle v Republiko Slovenijo in so evidentirane kot ilegalni prebežniki. Glede na to, da Slovenija z manj kot 2 milijoni prebivalcev že skrbi za več kot 6.000 pregnancev, prebežnikov s Kosova in oseb z začasnim zatočiščem iz Bosne in Hercegovine, vlada ocenjuje, da ni realno pričakovati, da bi Slovenija lahko sprejela še večje število pribežnikov z območja humanitarne krize. Pri svoji odločitvi glede števila oseb je vlada upoštevala ekonomsko-socialni položaj države, razloge nacionalne varnosti, javnega reda in miru ter zmogljivosti Slovenije pri nastanitvi teh oseb, tako v zbirnih centrih, kjer bi lahko nastanili 500 oseb, kot tudi pri družinah, ki bi nastanile svoje najožje sorodnike.
Želim vas obvestiti, gospe poslanke in gospodje poslanci, da smo v pripravi predloga odloka upoštevali vse pripombe sekretariata za zakonodajo državnega zbora in odbora za notranjo politiko in pravosodje državnega zbora. Zato vam predlagam, da odlok sprejmete. Gospod predsednik, hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru za predstavitev predlaganega sklepa o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče. Ta sklep je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo in bi prosil poročevalko, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor, odbor za notranjo politiko in pravosodje je danes na 31. izredni seji obravnaval predlog sklepa o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče, ki ga je državnemu zboru v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Odbor je bil ob tem seznanjen tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Slovenija, ki se s problemom kosovskih beguncev srečuje že od junija lani, se v celoti pridružuje ugotovitvam mednarodne skupnosti mednarodne skupnosti, visokega komisariata Združenih narodov za begunce ter drugih humanitarnih organizacij, da je treba v izogib množični človeški katastrofi in eksodusu beguncev na Kosovu takoj pristopiti k njihovi zaščiti in uveljavitvi pravila mednarodnega humanitarnega in našega notranjega prava. V tem smislu mora Republika Slovenija aktivirati zakon o začasnem zatočišču in tem osebam nuditi humanitarno pomoč in pravno varstvo. Zato naj državni zbor v skladu z 2. členom zakona o začasnem zatočišču ter upoštevajoč ekonomske in druge možnosti Slovenije in razloge nacionalne varnosti, javnega reda in miru, določi število oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče.
Sprejem 1600 oseb, pribeglih z območja Kosova, je rezultat akcije sprejema oseb tako v evropskem kot v svetovnem smislu, ki je koordinirana in je upoštevana še vrsta drugih kriterijev, ki so pogojevali oblikovanje predlagane kvote. Po mnenju sekretariata, ki je navedeni predlog sklepa preučil z vidika skladnosti z ustavo in pravnim sistemom ter z vidika pravno tehnične obdelave, bi bilo glede na konkretno materijo, ki po svoji vsebini predstavlja izvrševanje zakona in ima značaj splošnega akta, ustrezneje uporabiti obliko odloka po 172. členu poslovnika državnega zbora. Sekretariat nadalje opozarja, da zakon o začasnem zatočišču loči osebo, ki pridobi začasno zatočišče, od osebe, ki ima status begunca, kar je treba preučiti tudi v predlogu akta. V skladu s 4. členom pa je dana pripomba, da skladno z ustavo objavljeni predpisi ne morejo pričeti veljati prej kot naslednji dan po objavi.
Odbor je v splošni razpravi podprl namen in vsebino predlaganega akta, ob tem pa je bila vzpostavljena še vrsta vprašanj, ki se pojavljajo v zvezi s to problematiko, tako finančne narave kot tudi glede ustreznosti uporabe posameznih izrazov v predlaganem aktu. Na podlagi razprave se je odbor strinjal s predlogom, da predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da obravnava in odloča o predlaganem aktu v enofaznem postopku.
V nadaljevanju razprave je odbor prešel na obravnavo posameznih členov predloga sklepa in na podlagi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter pripomb, izraženih v razpravi, sprejel naslednje amandmaje: prvič, k 2. členu, ki se glasi: v tem členu se beseda "pregnanih" nadomesti z besedo "pribeglih"; nato k 3. členu: v tem členu se besede "beguncev (žene in otroci)" nadomestijo z besedami "pribežnikov (ožji družinski člani)". Tukaj naj povem, da je sicer odbor za notranjo politiko in pravosodje v tem oklepaju predlagal, da bi se glasilo "starši, zakonec in mlajši mladoletni otroci", vendar pa smo potem v poročilu in v predlog amandmaja, ki ga zdaj dajemo na glasovanje, zapisali v oklepaju "ožji družinski člani", ker gre za uskladitev z zakonom o začasnem zatočišču, in tudi zaradi tega, ker veste, da po naši zakonodaji so ožji družinski člani nekaj drugega, kot so morda po pojmovanjih in tradiciji na Kosovu.
Nato predlagamo amandma k 4. členu: besedilo tega člena se spremeni tako, da se glasi: "Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."
Nato predlagamo še amandma k naslovu: v naslovu se beseda "sklep" nadomesti z besedo "odlok".
Odbor je glasoval o predlaganem aktu v celoti in ga podprl. Odbor za notranjo politiko in pravosodje torej predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme predlog sklepa o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče, skupaj z amandmaji odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Beblerjeva. Prejeli ste mnenje sekretariata. Ali želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Besedo imate predstavniki poslanskih skupin. Ali kdo želi besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nimamo. Gospod Brenčič, petminutna razprava.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Ko pregledujem vsebino sklepa, me preveva dejstvo, da je tragična usoda, ki je doletela prebivalstvo na Kosovu, kategorija ali termin, ki ga moramo kot evropski narod razumeti in tudi priskočiti na pomoč. Vendar pa, ko se podajam skozi vsebino, se mi takoj zastavi vprašanje pri 3. členu. Vse, kar se dogaja v 1. in 2. členu, razumem. 3. člen je pa zelo odprt. Pravimo naslednje: "Ne glede na določbo iz prejšnjega člena, je lahko število oseb preseženo...," preseženo - to je pač pojem, ki je nedefiniran. "V primeru, če gre za združevanje družine najbolj ranljivih kategorij beguncev...," se pravi, žene in otroke. Potem vidim, da amandma odbora to zadevo razširja na "ožje družinske člane", se pravi, sovpadajo sem še najmanj starši nekoga. Če se poglobimo v to, kdo so zdajšnji pripadniki Kosova, ki živijo v Sloveniji, so predvsem ekonomski emigranti, in to moški. Če omogočimo v tem členu tako nedorečeno število, se nam lahko pojavi, da če ti ekonomski emigranti poskušajo dobiti navsezadnje vso ožjo družino skupaj na varno, se nam kvota lahko povzpne takoj na 30 pa tudi več tisoč. Glede na odprtost 3. člena je to popolnoma mogoče, tega pa prav gotovo država Slovenija ne bo zmogla. Tako da glede na podano obrazložitev s strani predlagateljev, se bom potem odločil, kako ukrepati naprej.
Poleg tega pa, ker sem že tu, bi zastavil še eno vprašanje. Nekako neuradno sem obveščen oziroma je bilo podano sporočilo na prvem programu Radia Slovenije, da naj bi velik del teh prebežnikov, katerih kvoto sprošča ta sklep, se nastanil v nekdanji vojašnici Bloke. Glede na to, da je to vas Velike Bloke, kjer je lokacija te vojašnice samo 150 številčna in glede na obstoječo infrastrukturo, ki je instalirana, glede na to, da je bila ta nekdanja vojašnica namenjena samo občasnemu usposabljanju vojaških enot, se lahko zgodi, če je to res, kakršno je bilo podano poročilo, da se v tej vasi zgodi neke vrste ekološka katastrofa. Zato bi apeliral na to, da se to število pribeglih ali pribežnikov sorazmerno razpršeno porazdeli po državi, razen tam, kjer je združevanje družin, katerih nekdo ali oče ali kdorkoli že živi na neki lokaciji.
Drugače pa mislim, prevelika koncentracija na eno samo lokacijo je za tisto lokacijo lahko izredno moteče in tudi ekološko sporno. Predvsem bi rad s strani predlagateljev oziroma vlade, obrazložitev, kako poimujejo zelo jasno, da mi to obrazložijo ta 2. člen in odprtost te dikcije, s katero je mogoče, da mi lahko naenkrat omogočimo - glede na sprejet parlamentarni sklep - kar nekaj tisočglavo množico pribežnikov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljati želi gospod Aurelio Juri. Za njim gospod Jakič.
AURELIO JURI: Hvala predsednik. Upam, da ne bo veliko razprave, da bomo glasovali za sklep, brez tega, da odpiramo probleme, ki - kakorkoli že - se bodo pojavljali, ampak do katerih moramo biti - po mojem - dokaj prizanesljivi.
Kolegu Brenčiču bi takoj odgovoril: ne drži teza, da ne bomo zmogli, če se jih bo pojavilo več, kajti sam minister je spomnil, da jih je bilo že 70 tisoč. Nismo imeli trgov, naš narodni dohodek je bil za tretjino nižji, pa smo zmogli in še vedno cvetimo. To je relativno.
Osebno bom sklep podprl. Sprašujem pa predstavnike vlade, kaj bo storjeno in kdaj, da bodo begunci oziroma pribežniki pripeljani v Slovenijo s pomočjo visokega komiseriata OZN, glede na to, da v sklepu te naloge, ki je v obrazložitvi opisana, ni izrecno napisana. Tako da se bom zadovoljil z zagotovili, ki jih bo vlada dala. Ampak to je pomembno: da se poskrbi ne samo za to, da se določi kvota, ampak tudi za to, da se tej kvoti omogoči prihod v Slovenijo.
Mene veseli 3. člen, še bolj pa amandma odbora, prav zaradi tega, ker omogoča določeno prožnost pri sprejemanju, tako da se ne bi znašli v situaciji, ko bi pri 1.601 beguncu, ki bi prišel na mejo, rekli: tu je meja zaprta, ker je kvota določena in več jih ne sprejemamo. Tako da ta ranljiva kategorija - omenjene so bile žene in otroci, sedaj govorimo o ožjih družinskih članih - omogoča to prožnost, sicer bi se nam lahko tudi podoba naše oskrbe do teh ljudi pokazala dokaj neustrezna, pa morda tudi nehumana. Kajti, ne moreš naenkrat zapreti mejo nekomu, ki je prepotoval tisoče kilometrov, imel ustrezno zagotovilo tudi ožjega družinskega člana, da bo skrbel zanj, in mu naenkrat rečeš: ne, vstopa nimaš.
Osebno bi bil za to, da bi sprejeli tudi več beguncev. V Kopru smo jih takrat imeli več kot 3.000, pa ni bilo posebnih pretresov. Me veseli pa, ko vidim, da v slovenski javnosti, po anketah, je več pripravljenosti za nudenje pomoči, za oskrbo tem ljudem, kot je bilo pričakovati. Sam upam, da tudi z našim delom, z našim inputom tu, v tej dvorani bomo pripomogli k temu, da bo slovenska javnost tudi na lokalni ravni - tam, kjer včasih je to dejstvo moteče, kot je bilo omenjeno - pristopijo k tej nalogi na bolj human način, ki bo sprejemal in ne odvračal te ljudi. (Nemir v dvorani.) Kolega Bajca razumem, ampak kasneje bo repliciral, v miru, ni treba skakati v besedo. Mislim, da kultura tako narekuje.
Pa še na koncu. Mislim, da je prav, da obvestimo, ko bo sprejet ta sklep, da se tudi potencialne interesente za Slovenijo, ki so danes ali v Makedoniji ali v Albaniji ali v Črni gori, obvestimo o teh sklepih in o možnostih, ki jih imajo, da pridejo k nam. Da se ne bi podali na pot nepripravljeni, in bi se znašli v težavah, ko bi prišli čez našo mejo. Zato je po mojem tudi ta obveščenost zelo pomembna - prek komisariata za begunce pri Združenih narodih in prek drugih ustanov, da poskrbimo za to, da bo ta informacija pravočasna in ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava gospoda Jurija je izzvala repliko gospoda Bajca. Razprava?
JOSIP BAJC: Gospod predsednik, hvala lepa. Kolegice in kolegi! Repliciram kolegu Aureliu Juriju, in sicer na tistem delu, ko je oporekal nekaterim podatkom, ki jih je gospod oziroma kolega Brenčič povedal. Glede na to, da ocenjujem, da je tak pristop vlade k reševanju problematike pribežnikov z območja bivše Zvezne republike Jugoslavije, predvsem pa s Kosova, da je to pravi način. In glede na informacije, ki sem jih dobil na odboru in do sedaj s strani vlade, naj bi vlada pripravila tudi nek razrez oziroma razdelitev, kje naj bi se ti begunci oziroma ti pribežniki naselili oziroma kje naj bi jih nastanili.
Sedaj pa sprašujem konkretno, koliko od teh pribežnikov bo na območju občine Koper, glede na to, da nam je sedaj kolega Aurelio Juri izredno demokratično in ne vem kaj, "naflancal" stvari. Rekel je, da so imeli iz prejšnjih dveh vojn na območju Republike Hrvaške in Bosne v Kopru 3000 beguncev. Ne vem točno, koliko ima občina Koper prebivalcev.
Kolega Juri! Mi smo jih imeli na Postojnskem, kjer imamo 13700 prebivalcev, od 6 do 7000, pa mi očitajo nekateri mediji oziroma nekateri ljudje ksenofobijo. V tem trenutku v postojnski občini sta dva: eden legalen begunski center, v katerem mu je na današnji dan 311 beguncev iz Bosne in Hercegovine, in nelegalen prehodni dom ali ne vem, kako mu na ministrstvu za notranje zadeve pravijo, izgonski center v Velikem Otoku, kjer tudi sam kot župan ne vem, koliko je tam teh pribežnikov oziroma tujcev, ilegalcev ali ljudi, pripravljenih, ki bi jih izseljevali.
Zato sprašujem to, kar sem rekel: koliko od teh beguncev bo dodeljeno na območje občine Koper, tako da bi zadostili tistemu, čemur pravi kolega Juri, da bi to breme enakomerno prerazporedili po celi Sloveniji.
Še eno. Pri tej repliki bi vprašal predstavnike ministrstva za notranje zadeve, kaj bomo storili z ilegalnimi pribežniki, ki bodo verjetno še prihajali, tako kot so ti prihajali od avgusta meseca in do današnjega dne. Ali bodo tudi ti zajeti v tej kvoti 1600 ali bo v tistem 3. členu, ko pravimo, da bomo verjetno neomejeno jih lahko še pripeljali oziroma sprejeli?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Ne bom nič "flancal", kolega Bajc. Ne vem, koliko bo dodeljeno Kopru, ampak mislim, da jih je sedaj še ostalo približno 600. Če bo dodeljeno vseh 1600, mislim, da se bo naš Rdeči križ toliko organiziral, da ne bo posebnih težav.
Ampak rad bi ti čestital, da ste jih imeli 6000 v Postojni. To je dokaz, da ste zmogli, da ni bilo ... in ne oporekam ali karkoli; osebno očitam. Mislim, da si uspel tudi poskrbeti za to, da ste zmogli s 6000 begunci. Če je sama Postojna zmogla 6000, mislim, da bi Slovenija tudi lahko. Iz tega naslova sem opozoril, da smo že imeli to breme, da se tega bremena ne smemo bati, ampak poskrbeti za to, da bo to breme čim manjše. Jaz pozdravljam vse napore, ki jih opravlja vlada zato, da bi pomoč šla v tiste kraje in da bi čim manj silili te ljudi - ker tudi verjamem, da ti ljudje nočejo od doma, nočejo se pretirano oddaljiti od svojega kraja. Ampak, ko bodo prišli sem, pa moramo seveda biti pripravljeni na to, da jih bomo humano sprejeli in tudi ustrezno oskrbeli v naših centrih, domovih in tako naprej.
Upam, da ne bo takega bremena za Postojno. Ampak, čestital sem Postojnčanom, da so to zmogli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravlja gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi, lep pozdrav! Seveda je težko razpravljati po uvodnih besedah mojih kolegov in se bo na nek način moja razprava mešala z replikami oziroma pomisleki na to, kar so moji predgovorniki govorili.
To je gotovo ena od tem, ki zahteva visoko stopnjo strpnosti. Zdaj, ali se ta strpnost kaže - danes zjutraj smo o tem že govorili, in sem zelo dobro razumel gospoda Brenčiča, kaj je hotel povedati, pa bi ga kljub vsemu opozoril, da ne uporablja terminologije "ekološke katastrofe", ekološke katastrofe v smislu, ko bo določeno število beguncev prišlo na določen kraj. Lahko govorimo o socialni konfliktnosti, na katero stalno opozarja - po mojem osebnem prepričanju - nestrpno gospod Bajc, ko se o teh stvareh pogovarjamo. Moja razprava je šla tudi v smeri spraševanja vlade Republike Slovenije glede kriterijev, ki so na nek način definirali kvoto za Slovenijo. Popolnoma se strinjam s tistimi ugotovitvami, da vlada Republike Slovenije, kolikor pač zmore finančno, in tudi z zbiranjem humanitarnih prispevkov poskuša sanirati in pomagati beguncem v sosednjih državah. Se pravi, denar, ki je šel tja, konvoji, ki so šli tja, vlada se pripravlja oziroma ministrstvo za zdravstvo za posebno sanitarno ekipo, ki bi jo tja poslala.
Zanima me, zakaj je prišlo do te kvote, ker je tudi jaz ne razumem. Osebno menim, da bi Slovenija lahko sprejela več kot 1.600, plus te, ki so tu že zatečeni; se pravi, 2.744 tistih, ki se jim bo dodelil status, in ostalih, ki so ostali kot begunci iz vojne iz Bosne in Hercegovine. Tudi jaz sem mnenja, da je Slovenija, ko je bila ekonomsko šibkejša, uspela večje število beguncev oskrbeti in je s tem pokazala tudi svetu, kako humana in humanitarna država je. Zato sem bil vedno ponosen in sem s ponosom o številu ljudi, ki smo jih oskrbeli v tej vojni, oziroma zelo vesel poročal tudi svojim kolegom parlamentarcem in političnim prijateljem v tujini.
Namreč, v obrazložitvi vlade Republike Slovenije piše, da je vlada upoštevala ekonomske in druge možnosti Slovenije, razloge nacionalne varnosti, javnega reda in miru, in na podlagi tega sprejema še dodatnih 1.600 oseb. Jaz vlado tudi pozivam - pozval sem jo že z javnim pismom, o tem je govoril kolega Aurelio Juri - pozval sem vlado Republike Slovenije, da organizira evakuacijo. To je nekaj drugega kot to, kar danes delamo, ko na nek način - ne na nek način, ampak v bistvu aktiviramo 2. člen zakona o začasnem zatočišču - to je eno; drugo pa je aktivna evakuacija beguncev, ki že poteka s strani drugih držav. Se pravi, da tudi država gostiteljica organizira evakuacijo beguncev v Republiko Slovenijo. Upam, da vlada ima tudi plan glede tega.
Nenazadnje, glede na to, da 71% državljank in državljanov na nek način podpira - ne na nek način, ampak eksplicitno podpira sprejem beguncev in pomoč tem beguncem, in glede na to, kar se je tudi zdaj videlo, ko je nastopil kolega Bajc, da so nekatere lokalne skupnosti zavoljo preteklih dogodkov nestrpne do begunske problematike, sprašujem, ali je vlada vzporedno že dobila soglasja z lokalnimi skupnostmi in ali je začela z informiranostjo teh lokalnih skupnosti, da ne bi prišlo do ksenofobnih izpadov. Namreč, ponavadi je tako, da smo v načelu za, potem pa, ko se to začne dogajati tam, smo pa proti.
Nazadnje naj povem, gospod Bajc, jaz upam, da bo Ljubljana kot mesto, in jaz sem Ljubljančan od svojega rojstva in mestni svetnik, zato bom naredil vse, da večji ali levji delež teh beguncev - če bo to potrebno - sprejmemo v mestu Ljubljana v begunskih domovih, ki smo jih imeli že za begunce iz Bosne in Hercegovine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaša razprava je izzvala dve repliki, gospod Bajc in gospod Brenčič.
JOSIP BAJC: Kolegu Jakiču nerad repliciram glede na to, da so včasih pošaliva, ampak tokrat moram. Na Postojnskem sigurno nismo nestrpni, mislim, da tudi moja današnja diskusija ni izražala nestrpnosti. Javno izjavljam tukaj, da smo pripravljeni sprejeti določeno število teh beguncev. Zahtevam in pričakujem, ker me, kolega Jakič, nisi poslušal; v Postojni imamo begunski center, ki se je od 1991. leta krčil, krčil, zapirali so drugje, pripeljali so k nam begunce. Nimamo problemov s tem begunci. Vključujemo otroke v osnovnošolsko izobraževanje, vključujemo jih v srednješolsko izobraževanje. Omenil pa sem, kolega Jakič, da je vlada 16. oktobra lanskega leta vzpostavila še nek izgonski center, brez vednosti lokalne skupnosti, kjer je naseljevala del teh pribežnikov in del pribežnikov oziroma ilegalcev iz drugih držav. In tisti dom oziroma tisti center - ali ne vem, kako temu naj rečem - je moteč zaradi tega, ker lokalna skupnost ni bila vključena v nastajanje tega centra.
Javno izjavljam in danes sem se tudi s predstavniki prehodnega doma za tujce pogovarjal in dogovoril, da se jutri dobimo in se pogovorimo, na kakšen način je možno v prostore, kjer je sedaj nastanjenih 311 beguncev iz Bosne in Hercegovine, še dodatno naseliti pribežnike iz Zvezne republike Jugoslavije. Samo toliko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jakič se je opravičil gospodu Bajcu, očitno je šlo za nesporazum. Replika, gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Ne morem pomagati, gospod Jakič, vi ste nekako danes cel dan že obremenjeni z nestrpnostjo. Jaz v sebi, lahko sami potrdite, da nikogar ne mučim za to govornico, nimam niti trohice nestrpnosti. In ne sprejemam, da me vi obmetavate z nestrpnostjo. Jaz sem takoj za, da v 2. členu krepko povečamo kvoto števila beguncev, vendar ne moremo imeti v 2. členu popolnoma odprto zadevo. Lahko se število oseb preseže. Koliko? Povedal sem vam, da je ekonomska migracija predvsem v osebah mož tukaj. In če ta člen beremo tako kot stoji, je lahko tukaj število takoj takšno, kot je gospod Aurelio prav ugotovil, 70.000.
In ekološka katastrofa; jaz nisem pojmoval ekološko katastrofo tako, kot me je gospod Jakič tu reprezentiral. Vendar! Če ima ena vas za 150 duš zgrajeno infrastrukturo - za 150 ljudi - in če nanjo naslonimo 600 ljudi, o tem lahko - nimam pravega podatka, ampak to je podatek po novinarki 1. programa RTV Slovenije. Če na to infrastrukturo in na teh 150 ljudi naslonimo 600 ljudi, je to lahko za to vas ekološka katastrofa. Ne morem pomagati. Je pa daleč od tega, da nasprotujem, da Slovenija kot demokratična država ne bi tukaj bila evropsko razumevajoča za tragiko, ki je te ljudi doletela. In ne sprejemam nikakršne klasifikacije mene kot nestrpnega človeka in imam za danes, gospod Jakič, upam, te vaše nestrpnosti kar zadosti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prosim, replika na repliko - gospod Jakič, in predlagam, da ne bi uporabljali tega izraza "nestrpnost".
ROMAN JAKIČ: To je lep izraz - strpnost. Ni lep izraz nestrpnost, gospod predsednik. Jaz sem hotel tudi sam javno - kolega Bajca sem razumel, da Postojna noče sploh več imeti nič z begunci in mi je v veselje, da je Postojna pripravljena sprejeti določeno število.
Gospod Brenčič, vi ste pa tako, kot sem jaz gospoda Bajca narobe razumel, ste vi mene narobe razumel. Jaz sem rekel, da vas popolnoma razumem, pojdite si magnetogram gledat. Popolnoma razumem, kaj ste mi hoteli povedati, ampak da pa ne pristajam na terminologijo. Namreč s terminologijo ekološke katastrofe ne morete operirati v korelaciji z begunsko problematiko. Lahko govorite o tem, da je preobremenjena infrastruktura. Konec koncev tudi ne vem, če je preobremenjena infrastruktura, ponavadi so tisti begunci nastanjeni v kasarnah. In če je bilo prej 150 duš in zraven kasarna s 1000 vojaki, potem ne vem, kako je tista vas takrat živela. Ampak hotel sem vam povedati, da lahko govorite o socialni konfliktnosti, lahko govorite o preobremenjenosti infrastrukture. Ampak lepo vas prosim, gospod Brenčič in vi ste strpni in tu večkrat pozivate k strpnosti. Jaz nisem rekel, da ste vi nestrpni, ampak samo prosil sem vas, da v korelaciji z begunci ne uporabljate terminologije ekološka katastrofa, ker je to zelo neprimeren termin. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Mislim, da je to pojasnjeno. Predlagam, da nadaljujemo. Gospod Vincencij Demšar razprava, za njim gospod Borut Pahor.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Ne bi se oglašal, če bi se to, kar je povedal gospod sekretar, gospod Debelak, na odboru za notranjo politiko, pokrivalo s tem, kar je rekel gospod minister. Namreč, razumel sem, da bo od 30 do 40 tisoč stalo za tiste begunce, ki bodo šli v centre. Gospod minister je pa rekel: za begunca bo potrebno, ocenjeno 40 tisoč. To sta dva različna podatka, kar pa seveda pomeni - jaz sem šel gledati tudi proračun - po proračunu je za letošnje leto za oskrbo beguncev predvidenih 795 milijonov in indeks z letom 1998 je celo nižji za 1%. Ko sem preračunal, ko govorite o tem, koliko bodo stali predvidoma še v tem letu in glede na to, kar je gospod minister rekel - 40 tisoč na mesec - v zbirnih centrih jih je še 1710, to lepo znese 68 milijonov in pol na mesec. Če to pomnožite, dobite tisto številko, ki je napisana tukaj, to je 795 milijonov, kar pomeni, da imamo mi v proračunu denar samo za tiste, ki so že sedaj v teh centrih. Če številko 40 tisoč pomnožim s temi, ki bodo sedaj postali naši begunci, pomeni, da bo to stalo na mesec 163 milijonov, in če to pomnožimo z osmimi meseci, kolikor je še tega leta, bo to skupaj 1 milijardo 300 milijonov.
Glede tega sprašujem - gospod Debelak mi je na odboru odgovoril in ne bi več spraševal - ampak sedaj po teh izračunih se pa bojim, tako kot je zdaj gospod minister govoril, da imamo denar samo za tiste, ki so bili že doslej, brez tistih, ki so prišli ilegalno v našo državo. Zato je moje vprašanje: kje boste vzeli denar. Seveda je to bolj problem vlade. Tisti, ki smo v opoziciji, ne moremo kaj dosti vplivati, ampak vendar gre za milijardo. Najmanj milijardo za letošnje leto. Kje boste to milijardo vzeli, ko včasih, kadar pridemo s kakšnim predlogom, da bi nekaj še stalo, je prvi odgovor temu, kje pa bomo dobili denar? Zato bi prosil, če lahko to pojasnite.
Drugače pa gospodu ministru, ko je rekel, da bodo vse aktivnosti potekale organizirano. Poglejte, če smo doslej dobili z območja Kosova 2.477 pribežnikov ilegalcev, ampak ti niso prišli organizirano s strani naše države, če so doslej prihajali tako, potem je nevarnost, da jih bomo še dobivali. In verjamem, da se nam bo to še naprej dogajalo, kar pomeni, da se bo ta številka večala. To ni posebno dobro spričevalo za našo državo, da je samo s tega območja ilegalno prišlo skoraj 2.500 ljudi. Torej, glede na to, na schengenske sporazume, je to po mojem mnenju slabo spričevalo za našo državo.
Poleg tega bi, verjamem (Nemir v klopeh.)... Zdaj ne vem, ali je še čas...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še šestnajst sekund.
VINCENCIJ DEMŠAR: Ali še kdo skrbi? Jaz se opravičujem, tam zadaj je cela konferenca, ki jo ima vladajoča koalicija, in ne morem govoriti. (Opozorilni znak za konec.) Ja, ne vem, piskate mi tam zadaj, piska mi tu! Gospod predsednik, jaz bi prosil...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Demšar, vi ste postavili kar nekaj vprašanj gospodu ministru...
VINCENCIJ DEMŠAR: Vprašanj imam še...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vaš čas se je sedaj iztekel, in če ne boste zadovoljni z odgovori, se boste še enkrat oglasili.
VINCENCIJ DEMŠAR: Bi pa prosil, gospod predsednik, da skrbite za red v dvorani, kot se spodobi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To velja za vse poslanske skupine. Besedo ima gospod Pahor. Potem bi pa predlagal, da se oglasi gospod minister in odgovori na vprašanja. Najprej bi opravili razpravo, potem pa bi dali besedo gospodu ministru. Še gospod Janša in gospa Polonca Dobrajc. Prosim, gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. 5. februarja sem z nekaterimi strankarskimi kolegi obiskal prehodni dom za tujce na Celovški. Že takrat je vodstvo prehodnega doma opozorilo na probleme, s katerimi se soočajo. Postalo je tudi očitno, da se spreminjajo mednarodne okoliščine in da se bližamo humanitarni katastrofi. Zato sem takrat skupaj s kolegi iz združene liste pozval vlado, da reaktivira zakon o začasnem zatočišču. Vlada je zdaj ta predlog državnemu zboru tudi dala in rad bi ga podprl.
Že takrat, v začetku februarja in vse potem, so me mnogi spraševali, ali lahko povemo mi sami, kot predlagatelji ali pa tisti, ki apeliramo na vlado, da sprejme ta ukrep, neko številko, za katero bi mi sodili, da je pravično breme za Slovenijo. V vseh teh dneh in tednih sem se temu izmikal, ker se mi je zdelo takrat in danes edino možno, da vlada določi neko pravično breme. Vi imate najbolj uporabne kazalce, imate primerljive podatke in verjamem, da ste se pri številki 1.600 odločili preudarno. Zato tudi to številko podpiram in ne bi rad odpiral diskusije, ali bi lahko bila številka 1.601 ali 1.599. Tisto, kar je ključno, je, da je Slovenija pokazala pripravljenost, da po svojih materialnih močeh deli odgovornost, skupaj z drugimi demokratičnimi in solidarnimi družbami za to humanitarno katastrofo. In Slovenija z današnjim odlokom to tudi počne. Tisto, kar se mi zdi najbolj pomembno pri tem sklepu, je, da se pravzaprav vlada - tako navzven kot predvsem navznoter - gospod minister s tem sklepom obvezuje, da bo pripravljena dočakala prihod dodatnega števila beguncev in da jim bo nudila po naših najboljših močeh tudi neko dostojno življenje v Sloveniji. To pa pomeni, gospod minister, da boste po svojih najboljših močeh razbremenili ali razdelili breme tudi znotraj države. In predvsem, da bo država prevzela največjo skrb za to, da se bo z begunci v času njihovega bivanja v Sloveniji pač ravnalo po najboljših močeh in standardih. Torej, da bo država - ne lokalna skupnost -tista, ki bedela nad našo pomočjo tem ljudem. V tem smislu razumem nekatere skrbi, ki prihajajo iz Slovenije in jih ne razumem kot nek izraz nestrpnosti, ampak kot nek poziv k temu, da na organiziran in pripravljen način, tudi znotraj dežele in družbe, razdelimo breme tako, da bomo kot družba navznoter in država navzven izpadli in bili odgovorni in solidarni.
Menim torej, da smo z današnjo odločitvijo prevzeli odgovornost, da nismo prevzeli prevelike odgovornosti, da smo tako zase kot za druge ljudi v demokratični Evropi dali nek proporc, nek kriterij, do katerega lahko Slovenija lahko to breme prevzame. In zdi se mi, kot rečeno, da je vlada imela gotovo pred seboj mnoge številke in kazalce, na osnovi katerih se je potem odločila za to številko.
Na koncu naj rečem, da smo imeli v letih 1992 - 1994 v državnem zboru oziroma takrat v tej hiši delovno skupino, ki se z begunci posebej ukvarjala. Ne mislim, da so nastopile razmere, ko bi morali imeti posebno ad hoc delovno skupino, mislim, da lahko neko kontinuirano spremljanje te problematike kvalitetno opravi odbor za notranjo politiko in pravosodje. Pozivam vlado, da periodično, morda na tri mesece odbor za notranjo politiko in pravosodje obvešča o glavnih problemih, ki se morda porajajo na področju skrbi za begunce.
Prav tako mi dovolite ob koncu pozvati vlado, da v naslednjih tednih, ko bo šlo za čas stopnjevanja krize, prav gotovo ne za čas umirjanja te humanitarne krize, na nek konsistenten način, ne samo humanitaren - ampak tudi politično premisli odnosi Slovenije do dogodkov v jugovzhodni Evropi. Mislim, da se zelo pomembno spreminja arhitektura v naši bližini, mislim, da mora imeti Slovenija do teh sprememb nek konsistenten odnos. Pozivam vlado, da o svojih odločitvah glede tega promptno obvešča državni zbor in ga tudi prosi za neko mnenje v zvezi s tem.
Naj torej rečem ob koncu, da smo priča nekim pomembnim spremembam v naši okoliščini, danes diskutiramo in tematiziramo samo humanitarni vidik teh sprememb in to je dobro. Seveda pa bodo te zadevale tudi strateške spremembe, ki bodo zadevale tudi naše interese v tem regionu, in prav je, da slovenska vlada državnemu zboru, bom rekel, periodično poroča o našem odnosu do te krize, da utemeljuje, zato da bi lahko državni zbor kot nek prostor nacionalnega konsenza do teh vprašanj imel tudi nek odnos. Hvala lepa.
PREDSEDNIK DR. JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Pahor. Razprava gospod Janez Janša. Replika? Razprava, ja. Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi!
Ko poslušam to razpravo in berem gradiva, ki smo jih dobili na mizo, imam občutek, da smo upravljanje te države do neznosnosti zakomplicirali. Če bo ta državni zbor odločal o vsakih tisoč beguncih, ki jih bo ta država sprejela, se bomo še velikokrat sestali.
V svojih mlajših letih, čeprav je mlada, je ta država imela opraviti z 20 - 30-krat večjim številom beguncev in je ta problem reševala. Vprašanje je, če je reševanje tega problema mednarodno politično dobro vnovčila in izkoristila, ampak ga je reševala v skladu z mednarodnimi konvencijami in v skladu z nekimi načeli solidarnosti. Da ne bo pomote. Jaz nisem proti temu sklepu, tudi zakon je tak, da državni zbor mora o teh številkah odločati, ampak vendarle! Treba se je vprašati, kolikokrat se bomo še sestali na izredni seji, če bo ta kriza v Jugoslaviji še trajala. Tako da sem pričakoval, da bomo tukaj razpravljali o nekih celovitejših ukrepih, ki jih bo država sprejela, da lahko po svojih močeh prispeva k temu, da se ta humanitarna katastrofa omili.
Na televiziji vidimo, da pošiljamo tovornjake pomoči v Črno goro, v Makedonijo, Albanijo za te begunce. Nikoli ne vidimo, kako je ta pomoč končala. Poročila tujih televizij govori o tem, da veliko te pomoči konča na nepravih krajih, da se je polasti mafija, da gre tudi v državne rezerve nekaterih teh držav. Skratka, zaradi vseh teh razlogov so mnoge države, ne samo velike evropske države, tudi države, kot je Izrael, pristopile k pomoči tem beguncem v regiji sami - se pravi, v področjih, kamor so se begunci zatekli. Organizirali so tam centre, za katere skrbijo, pomoč usmerjajo tja in imajo garancijo, da ta pomoč dejansko tja pride.
Tudi bistveno lažje dejansko, konkretno pomagajo. Mislim, da je tako v interesu Slovenije, da begunci ostanejo čim bližje svojim domovom, ob ustrezni pomoči; da ta čas preživijo in da je tudi v stratežkem interesu neke kolektivne varnosti ali sistema kolektivne varnosti, ki se gradi ali ki se poskuša graditi, da begunci ostanejo čim bližje svojim domovom. Kajti, v nasprotnem primeru bo politika etičnega čiščenja vsaj srednjeročno doživela uspeh. Cilj je, nagnati ljudi čim dlje od doma in to vojaški stroj Miloševiča počne. Brezobzirno. Razvoz beguncev od Skandinavije do Kube pomeni, da bo del tega cilja seveda uresničen. Zato sem jaz za to, da slovenska oblast, slovenska vlada razmisli tudi o takšni pomoči, ki bo pomagala tem beguncem v regiji, čim bližje domu in ki bo zagotovila, da bo pomoč, ki jo dajemo, tudi dejansko prišla do tistih, ki so te pomoči potrebni. Zdaj za to ni kakšne velike garancije. To pogrešam v tej razpravi.
Drugače pa res, predlagam, da naslednjič vlada pripravi neke sklepe, ki ne bodo takšni, da bo državni zbor za vsakih 1000 beguncev skliceval izredno sejo in o tem odločal. Tukaj vidim gospoda Bogataja, ki je vodil akcijo preskrbe nekaj 10.000 beguncev, ki smo jih imeli tukaj, brez tega, da bi prihajalo do kakšnih večjih problemov. Državni zbor o tem ni nikoli razpravljal. Ne vem, zakaj smo zdaj te stvari tako zakomplicirali.
Morda bi veljalo premisliti tudi o nekaterih dikcijah v teh sklepih. Med begunci iz Zvezne republike Jugoslavije niso samo begunci iz Kosova, so tudi begunci iz Sandžaka. Ta sklep tega ne omenja, lahko se pojavi administrativni problem, če bodo pristojni naleteli na to kategorijo. V sklepu tega ne bo, problem je pa isti; tudi tam se pojavljajo začetki politike etničnega čiščenja, predvsem pa ljudje bežijo pred mobilizacijo. Morda bi veljalo 1. člen v tem smislu popraviti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. Razprava, gospa Dobrajčeva.
POLONCA DOBRAJC: Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice poslanke, poslanci! Samo vprašanje predlagateljem oziroma vladi, ker je v 2. členu v tretji vrstici omenjeno "z območja Kosova". Iz celotne stavčne zveze gre sklepati, da gre za geografski pojem, ne za upravni pojem. Glede na vse možne rešitve zapleta ali vojne v Jugoslaviji, bi potem predlagala, ko se bo zadeva rešila, da se potem geografski pojem "Kosovo" dopolni z "Metohijo", kajti vemo, da obstajata dve pokrajini, Kosovo in Metohija ali da se uporabi drugačen pojem. Ne glede na vse, verjetno tudi sami spremljate zadeve, obstajajo različne možnosti za rešitev krize, kaj in kako bo. Predlagam, da naj se, če se uporablja geografski pojem, za ljudi, ki naj bi jih vzela Slovenija, zajame celotno področje. Ne vem pa, kako se tretira zdaj upravno, kakšen je naziv za bivšo avtonomno pokrajino Kosovo in Metohijo oziroma Metohijo. V sredstvih javnega obveščevanja se govori o kosovski krizi, sami pa vemo, da upravna enota več ne obstaja oziroma da nima svoje avtonomije. V sklepu, kakor je navedeno, pa je sklepati, da gre za geografski pojem, in sicer območje kosovske pokrajine oziroma regije, zato naj se dopolni tudi z Metohijo, ki je južni del te bivše avtonomne pokrajine. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Dobrajčeva. Razprava, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Priča smo dejansko načrtnemu etničnemu čiščenju v Zvezni republiki Jugoslaviji na območju Kosova in temu posledično alarmantno velikemu številu beguncev z območja Kosova, seveda albanske narodnosti.
Mislim, da je sama svetovna politika tudi pri določitvi obsega števila sprejetja novih beguncev določila maksimalno nizke kvote, predvsem iz razloga, da večje število razseljenih beguncev obdrži v neposredni bližini te regije. Mislim, da je to tudi pravilna odločitev. Namreč, če bo večina teh beguncev v neposredni bližini, kjer bo tudi boljša možnost, ko se bodo razmere uredile, za vrnitev na svoje domove, je tudi večja verjetnost, da se bo sam kosovski problem hitreje reševal in reševal tudi v tem smislu, da se podobni primeri na ostalih delih sveta ne bodo dogajali na tak način, kakor so se dogajali na tem območju Balkana.
Zato mislim, da je gotovo umestna pripomba gospoda Brenčiča, in tudi ne najbolje napisani 3. člen sklepa, kjer ne definira jasno dokončne številke, če preseže številko 1.600. Prepričan sem, da je potrebno tu slediti prizadevanjem mednarodne skupnosti, predvsem z vidika, da je potrebno povečati elementarno pomoč beguncem na območju neposredno prizadetega območja, se pravi, v tej neposredni regiji, v Makedoniji in Albaniji. Na ta način bo tudi svetovna politika, pa tudi naša, prisiljena rešiti hitreje problem, s katerim se v tem trenutku sooča cel svet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Rokavec. Predlagam, da bi sedaj dali besedo gospodu ministru, ki bo odgovoril na nekatera postavljena vprašanja.
BORUT ŠUKLJE: Gospod predsednik, gospe poslanke in gospodje poslanci! Dovolite, da se vam najprej zahvalim za vašo podporo osnovnemu razmišljanju, ki ga je pripravila vlada oziroma osnovni filozofiji, ki jo je pripravila vlada za rešitev te problematike. Želim pa pojasniti nekaj stvari, da ne bi bilo nejasnosti.
Popolnoma se strinjam s tem, kar sta povedala praktično pri koncu naše razprave gospod poslanec Janez Janša in gospod poslanec Rokavec. Dejstvo je, da je vlada Republike Slovenije na vseh srečanjih, ki smo jih imeli v zadnjem času v okviru evropskih integracij, tako na področju ministrstva za zunanje zadeve kot na področju ministra za notranje zadeve zagovarjala tako imenovani regijski princip, regijski princip reševanja problematike. V skladu s tem smo mi tudi že ravnali. Del sanitarne pomoči, del humanitarne pomoči, ki smo jo dali, pomoč v ostalih oblikah, ki je bila namenjena na območje Albanije ali na območje Makedonije je utrjevala ravno ta princip. Vendar pa to, kar pravi gospod poslanec Janša, res je, razlika med prihodom beguncev iz Bosne in Hercegovine in danes je drugačna. Vendar mi moramo danes slediti zakonu, ki je bil sprejet julija 1997. leta (zakon o začasnem zatočišču), torej moramo obvestiti državni zbor, da edino državni zbor oziroma vi, gospodje poslanke in gospe poslanke, imate pravico, da aktivirate ta zakon.
Druga stvar je ta, o kateri je govoril gospod poslanec Brenčič. Gre za tako imenovani 3. člen odloka. Ta 3. člen odloka je navezava na zakon. Zakon določa, da mora vlada v tistem hipu, ko predlaga odlok, določiti tudi pogoje, pod katerimi se lahko poveča število ljudi, ki jih je določila v kvoti. Pri tem bi rad povedal dve stvari. Tu ne more iti nikakor za ekonomske migrante. Gre lahko samo, kot piše v zakonu, za ožjega družinskega člana. Po tem zakonu pa se za to štejejo zakonec in mladoletni otroci in starši mladoletnih otrok. Pri mladoletnih otrocih brez staršev se za ožjega družinskega člana šteje oseba, ki je pooblaščena, da skrbi za otroka.
Naj povem, pod a, mi ne predvidevamo povečanja kvote. Zakon nam nalaga, da določimo pogoje, pod katerimi pa se lahko ta kvota poveča. Do povečanja ne more priti stihijsko. Vsak, ki bo prišel v Slovenijo po zakonu o začasnem zatočišču, bo imel približno tak karton, kjer bodo njegovi podatki in vse ostalo. Za vsako morebitno širitev naprej se izda upravna odločba in za kakršno koli nujnost morebitnih širitev, bomo seveda obvestili državni zbor po obstoječem zakonu in se z državnim zborom najprej posvetovali in potem sprejeli v odločitev.
Gospodu poslancu Brenčiču - Velike Bloke v tem hipu niso aktualne, ne predvidevamo širitve nastanitev izven aktiviranih centrov, pri čemer bi pa želel poudariti, da mi računamo, da bo med 65 in 70% razseljenih oseb nastanjenih pri družinah. Vsi, ki bodo prišli v Slovenijo, bodo prišli po načelu prostovoljnosti združevanja družin in po načelu humanosti.
Gospodu poslancu Aureliu Juriju - mi seveda ne moremo naložiti mednarodnim humanitarnim organizacijam nalog v zvezi s prevozi. Vendar bi opozoril, da je gospa Sadako Ogata, visoka komisarka za begunce Organizacije združenih narodov, dala tovrstna zagotovila. Tudi predstavnik visokega komisariata za begunce iz Ljubljane sedi v tej dvorani, verjamem, da bo mojim dejstvom pritrdil. Vse ostalo, o čemer so govorili gospod poslanec Juri in gospod poslanec Pahor, pa mislim, da tudi gospod poslanec Janša, na koncu, v zvezi z organiziranostjo, vsi ti postopki, od prevoza, pregledov, tako imenovane karantene, zdravstvenega pregleda in vse ostalo, vsi ti ukrepi so pripravljeni. Mi smo v tem trenutku, ker smo na nek način to pričakovali, na to zadevo pripravljeni.
Na vprašanje gospoda poslanca Bajca, ki sicer ni bilo namenjeno meni, naj povem, da imamo na območju Krasa in Brkinov nastanitveni center Kozina. Nedvomno bomo poskušali breme ali našo odločitev, bolj humano rečeno, enakomerno porazdeliti po vsej Sloveniji. Pri čemer bi ponovno poudaril, da je poudarek na družinah. Mi računamo 65% do 70% razseljenih oseb bomo nastanili pri družinah. Zato naše ministrstvo oziroma urad gospoda državnega sekretarja Slavka Debelaka na tem intenzivno že dela.
Ilegalne pribežnike, kot je bilo vprašanje, bomo obravnavali kot ilegalce in jih po sporazumu o vračanju, vračali v države, iz katerih so prišli oziroma bolj natančno rečeno, prek katerih so prišli. Ti ilegalci, ki bodo iz ostalih držav, ki bi še v naprej prihajali v Slovenijo, seveda za te ta status, ki ga danes sprejemamo, ne velja. Vam pa lahko povem, da v Evropi se v tem trenutku že pozna ta dopolnjena evropska politika, če lahko temu rečem, varovanja meja. Tako, da je tega danes bistveno manj.
Pri tem, kar je gospod poslanec Janez Janša govoril tudi gospodu Jakiču, upoštevali smo in upoštevali bomo regionalni princip, kar pomeni torej predvsem pomoč v Makedoniji in Albaniji. Pri določitvi kvote smo enostavno izhajali, kot mislim, da je v svoji razpravi ugotovil tudi gospod poslanec Pahor, iz dveh kriterijev.
Prvi kriterij je bil regionalni kriterij, drugi kriterij je bil tako imenovani notranji kriterij, ki sem ga v uvodnem delu že navedel. V proceduri imamo tudi zakon o zatečenih tujcih. Ocenjujemo, da bomo s sprejemom tega zakona legalizirali status tudi tistih oseb, ki so v Republiki Sloveniji od časa pred osamosvojitvijo. Mi s številom oseb, ki jih sprejemamo kot država, absolutno odgovarjamo vsem smernicam Evrope, vsem evropskih standardom danes. Moram se opravičiti gospodu poslancu Demšarju. Bil sem neroden oziroma ne dovolj jasen v svojem osnovnem delu.
40 tisoč je številka za razseljeno osebo, ki biva v domu. Ljudje, ki bivajo pri družinah, kot pravim, gro predvidevamo, da jih bo bivalo pri družinah, kjer je strošek bistveno manjši. Zato lahko rečem, da je številka 700 do 800 milijonov v globalu, pomeni aktiviranje tega zakona to številko. Gre enostavno za skupno evropsko akcijo.
Glede na vprašanje gospe poslanke Polonce Dobrajc, pa predlagam, gospod predsednik, če lahko, da predstavnik ministrstva za zunanje zadeve odgovori, če lahko. Če ne more, bom...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej, če bo potrebno, jaz mislim, da ne bodo poslanke in poslanci nasprotovali, formalno pa sta določena s strani vlade gospod Šuklje in mag. Slavko Debelak.
BORUT ŠUKLJE: Potem lahko jaz pojasnim gospe poslanki Dobrajčevi, da se mi v tem odloku držimo dikcije, kot se jo držijo vse evropske države, ki uporabljajo pomoč kot dikcijo, pomoč razseljenim osebam s Kosova v takšni ali drugačni obliki. Gospe poslanke, gospodje poslanci, upam, da sem odgovoril na nekaj vaših vprašanj in se vam zahvaljujem za razumevanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Dodatno vprašanje, gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod minister, za odgovor. Kratko vprašanje bi imel za gospoda ministra. Kot ste povedali, bo vlada oziroma vlada določa pogoje, pod katerimi se lahko kvota poveča. Ali so ti pogoji opredeljeni v 2. členu ali bo vlada v nekem dopisu dopolnila te pogoje? To je eno. In drugo vprašanje. Če te pogoje izpolnjujejo člani družin, ki žive na Kosovu, še žive ali so v izgnanstvu nekje v Makedoniji ali že v Bosni ali kjerkoli, se pravi člani družine, recimo, katerega oče je tu zaposlen in ti člani družine, ožji člani družine bi imeli po tem zakonu to pravico, da bi po 2. členu in amandmaju odbora lahko pod posebnimi pogoji šli v to kvoto, ki bo seveda presegala določeno kvoto v 2. členu. Mene zdaj zanima, ali oni izpolnjujejo pogoje, ki jih določa vlada in če so ti pogoji to, kar pravi 2. člen?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Brenčič. Želi predstavnik vlade odgovoriti na to vprašanje? Prosim, gospod minister.
BORUT ŠUKLJE: Gospod predsednik, hvala. Gospod poslanec Brenčič. Zakon o začasnem zatočišču določa, kot sem že povedal, v zadnji alinei 2. člena, da mora Republika Slovenija določiti tudi pogoje, zaradi katerih je določeno število preseženo. Ko smo iskali, da bi odgovorili zakonski dikciji, kateri so lahko ti pogoji, da bi bilo v nekem hipu to število preseženo, smo se naslonili na zadnji odstavek 2. člena, ki govori o ožjih družinskih članih. Ponovno poudarjam, mi govorimo o številki 1.600. Ker nam je zakon naložil, da tudi odgovorimo na vprašanje, v katerih pogojih ali pa zaradi katerih pogojev je lahko določeno število preseženo, smo rekli, kvečjemu zaradi tega, če gre za ožjega družinskega člana, to pomeni za mladoletnega otroka ali starša mladoletnih otrok. Še enkrat pa poudarjam, mi govorimo o številki 1.600. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da se opredelimo do vloženih amandmajev. Ker ni več razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o treh amandmajih in amandmaju k naslovu, ki jih predlaga odbor.
K 2. členu predlaga amandma, da se beseda "pregnanih" nadomesti z besedo "pribeglih". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu sklepa? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 3. členu: Besede "beguncev (žene in otroci)" se nadomestijo z besedami "pribežnikov (ožji družinski člani)". Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma k 4. členu: besedilo člena se spremeni tako, da se glasi: "Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi..." (Posredovanje poslanca iz klopi.) Ni klasičen postopek, gospod Bajc, tako da ne glasujemo, ker je to ena sama obravnava in ni potrebno, da glasujemo o členu v celoti. Torej, amandma se glasi: "Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Predlagan je tudi amandma k naslovu: da se beseda "sklep" nadomesti z besedo "odlok". Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu sprejet; to pomeni, da sedaj govorimo o odloku.
Na glasovanje dajem odlok o določitvi števila oseb, ki jim bo Republika Slovenija nudila začasno zatočišče. Odlok v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za odlok? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli odlok.
Dodatnih sklepov ni bilo.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in tudi izredno sejo državnega zbora. Lahko noč.
Redna seja se nadaljuje jutri ob 10.00 uri.
(Seja je bila zaključena 14. aprila 1999 ob 19.33 uri.)