Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
49. izredna seja
(30. maj 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.14 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 49. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Današnje seje se ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič od 16.30 dalje, Rudolf Petan, Andrej Fabjan, Peter Hrastelj, od 15.00 ure dalje Josip Bajc, Majda Ana Kregelj-Zbačnik, mag. Janez Kopač, za pričetek seje Maria Pozsonec.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 79 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnika ustavnega sodišča Republike Slovenije in predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih vse prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 49. izredne seje. Prejeli ste ga s sklicem 26. maja 2000. O predlogu dnevnega reda odločamo v skladu s poslovniškimi določbami.
Najprej predlogi za umik. Pismenih predlogov za umik posameznih točk dnevnega reda nismo prejeli. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na razširitve. Pismenih predlogov za razširitev dnevnega reda nisem prejel. Želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje, da se zakoni sprejemajo po hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o gradbenih proizvodih. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o gradbenih proizvodih sprejema po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Delovno telo tak predlog podpira. Predstavnik vlade, ali želite besedo? (Ne želite.) Želi besedo predstavnik delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo.
Na glasovanje dajem predlog, da se predlog zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot sprejema po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je navedeni predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o kmetijstvu. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog, da se navedeni predlog zakona sprejema po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je navedeni predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Samom Bevkom je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o dopolnitvah zakona o vodah. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? Predstavnik vlade? Poslanske skupine?
Razpravo zaključujem in dajem predlog, da se navedeni zakon, to je zakon o dopolnitvah zakona o vodah, sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na skrajšane postopke. Skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem je v obravnavo zboru predložila predlog sprememb poslovnika državnega zbora. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo, ki je imelo sejo danes, s predlogom predlagatelja za sprejem predloga sprememb poslovnika po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga sprememb poslovnika državnega zbora po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za? (68 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Skupina poslancev s prvopodpisanim Andrejem Gerenčerjem je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o graditvi objektov. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja za sprejem zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnik predlagateljev? (Ne želi.) Matično delovno telo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? Ni razprave, jo zaključujem.
Dajem na glasovanje, da se predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o graditvi objektov sprejme po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (74 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Zbor bo v zvezi s 34. točko dnevnega reda - volitve in imenovanja - obravnaval predloge, ki mu jih bo oziroma ki mu jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, kot tudi zadeve, ki mu bodo predložene med to izredno sejo.
S sklicem seje, dne 26. maja 2000 ste bili obveščeni, da lahko kvalificirani predlagatelji na podlagi 190. in 197. člena poslovnika državnega zbora k 9., 10., 11. ter 6., 7., 8. in 29. točki dnevnega reda vlagajo amandmaje do začetka obravnave predlogov zakonov na seji državnega zbora.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Na glasovanje dajem torej predlagani dnevni red v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (62 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 49. izredne seje državnega zbora sprejet.
Pri rubriki "Obvestila" nimam nobenega obvestila. Državni zbor bo izredno sejo opravil v rokih v tem tednu in tudi zasedali bomo v naših dogovorjenih terminih: danes do 18.00 ure, jutri in četrtek pa med 10.00 in 13.00 in 14.30 in 18.00 uro dnevnega reda. Takoj, ko bomo sejo zaključili, pa se bomo lotili vsaj dveh točk dnevnega reda, ki sta že pripravljeni v okviru 21. redne seje državnega zbora.

Prehajamo k 1. TOČKI DNEVNEGA REDA - UGOTOVITEV O PRENEHANJU FUNKCIJE SODNICE USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. Predsednik ustavnega sodišča Republike Slovenije je državnemu zboru dne 3. maja 2000 poslal zahtevo sodnice ustavnega sodišča dr. Miroslave Geč-Korošec za predčasno razrešitev. Iz dopisa je razvidno, da vlaga dr. Geč-Korošec svojo zahtevo za predčasno razrešitev na podlagi prve alinee 164. člena ustave Republike Slovenije in prve alinee prvega odstavka 19. člena zakona o ustavnem sodišču zaradi predčasne upokojitve ter zaradi intenzivnejšega dela na znanstvenoraziskovalnem področju. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem - pisnih prijav nisem prejel. Razprave ni in razpravo zaključujem.
Na podlagi navedenega ugotavljam, da se je državni zbor Republike Slovenije seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom: "Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da prof. dr. Miroslavi Geč-Korošec na podlagi prve alinee 164. člena ustave Republike Slovenije ter prve alinee prvega odstavka in drugega odstavka 19. člena zakona o ustavnem sodišču z dnem 30. september 2000 preneha funkcija sodnice ustavnega sodišča Republike Slovenije." S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Kolegice in kolegi, obveščen sem, da je komisija za poslovnik, ki je imela danes sejo med 12. in 13.30 uro, svoje delo opravila, poročilo je pripravljeno in je v razmnoževanju. Predlagam, da se te točke lotimo takoj, ko boste poročilo razmnoženo prejeli na klop. To bo pa najverjetneje v naslednjih 15 minutah.

To se pravi, da prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK PREDLOGA POMORSKEGA ZAKONIKA IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA. Vlada Republike Slovenije je kot predlagateljica navedenega predloga zakonika z dopisom dne 26. maja 2000 zbor obvestila, da iz zakonodajnega postopka umika predlog pomorskega zakonika, druga obravnava, EPA 767. Ali že besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik matičnega delovnega telesa oziroma predsednik? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nisem prejel. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog vlade Republike Slovenije za umik predloga pomorskega zakonika, druga obravnava, EPA 767, iz zakonodajnega postopka. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (53 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga zakona iz zakonodajnega postopka sprejet.
Preden zaključim to točko dnevnega reda, vas lahko samo obvestim, da je vlada državnemu zboru v obravnavo posredovala predlog pomorskega zakonika v okviru hitrega postopka.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O GRADBENIH PROIZVODIH, HITRI POSTOPEK - EPA 1125-II.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? Prosim, dr. Pavel Gantar ima besedo. Spominjam se, da je na prejšnji seji rekel, da je zadnjič nastopil na tem mestu, pa se to ni zgodilo.

DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Še vedno, vendar enkrat bo zadnjič, vprašanje je kdaj. Bom zelo kratek, ker vidim, da ste, spoštovane poslanke in poslanci, zelo ekspeditivni.
V obrazložitvi zakona je jasno napisano, zakaj je ta zakon pomemben, zakaj je predpisovanje lastnosti gradbenih proizvodov pomembno za varnost objektov, v katere so vgrajeni. Pomembno je tudi zato, ker se usklajujemo z zakonodajo Evropske unije. Rad bi povedal tudi to, da je pomembno to materijo urediti v posebnem zakonu, kajti področje enovitega predpisovanja zahtevanih lastnosti gradbenih proizvodov, ki morajo biti izpolnjene, da bi bili gradbeni proizvodi dani v promet, je dejansko drugače opredeljeno kot področje predpisovanja bistvenih zahtev za gradbene objekte, kar je v zakonu natančno opredeljeno.
Tu je vrsta novih rešitev, ki so sicer znane v svetu, pri nas se pa uveljavljajo, kot podeljevanje tehničnih soglasij, oblike tehničnih specifikacij in tako naprej. Spreminja se tudi vloga gradbene inšpekcije, nadzor nad izdelavo in organi, ki so vključeni v potrjevanje skladnosti, medtem ko pa proizvode, vgrajene v objekte, nadzoruje gradbeni inšpektorat.
Samo toliko o najbolj osnovnih lastnostih, značilnostih in pomenu zakona. Sicer pa lahko odgovorimo na vprašanja, če bo potrebno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima kolega Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona obravnaval na svoji 71. seji, dne 26. maja. Poleg tega, da se je odbor strinjal s hitrim postopkom, je pripravil tudi ustrezne amandmaje in na koncu predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o gradbenih proizvodih sprejme po hitrem postopku, skupaj z amandmaji odbora. Sprejel pa je tudi predlog dodatnega sklepa, da državni zbor Republike Slovenije pooblašča sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, da ob pripravi končnega besedila zakona o gradbenih proizvodih odpravi napake, ki se nanašajo na veljavnost, naslov ali objavo predpisov. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pismenih prijav nimamo. Razpravo zaključujem, ker nihče ne želi razpravljati.
Prehajam na drugo obravnavo - razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev, ki je sestavni del poročila odbora za infrastrukturo in okolje. V razpravo dajem 4. člen in amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma odbora k 4. členu dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Nekoliko hitro. Prosim za pozornost. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (30 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in amandma odbora za infrastrukturo in okolje. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (26 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Člen je sprejet.
Odpiram razpravo o členu 13 in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? Amandma je redakcijske narave. (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 13. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 13. člen? (32 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 23. členu in amandmaju odbora - besedilo člena se črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, člen je črtan.
Prehajamo k 24. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 29. členu in amandmaju odbora. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 29. člen. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 31. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 39. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasovali smo o vseh členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preostale člene dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k 4., 5., 13., 23., 24., 29., 31. in 39. členu. Če želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma, prosim, da to storite. Želi kdo vložiti amandma? (Ne želi.) Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti! (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog zakona o gradbenih proizvodih. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (54 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Zakon je sprejet.
Delovno telo predlaga, da državni zbor sprejme še naslednji dodatni sklep: "Državni zbor Republike Slovenije pooblašča sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, da ob pripravi končnega besedila zakona o gradbenih proizvodih odpravi napake, ki se nanašajo na veljavnost, naslov ali objavo predpisov." Želi kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za tak dodatni sklep? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG SPREMEMB POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA REPUBLIKE SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog sprememb poslovnika je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim dr. Cirilom Ribičičem. Ali želi predstavnik predlagateljev sprememb poslovnika besedo? (Želi.) Besedo dajem dr. Cirilu Ribičiču.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani kolegice in kolegi! Skupina poslancev, članov poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, predlaga po skrajšanem postopku spremembe poslovnika, s katerimi bi bilo odločanje o imenovanju ministric in ministrov poslej javno. Če gledamo primerjalno ureditev v drugih državah in pa ustavnopravno teorijo glede načina glasovanja, potem je običajno tako, da se odločitve, povezane z oblikovanjem vlade, opravljajo javno, medtem ko se o personalnih odločitvah v parlamentih odloča s tajnim glasovanjem. S tega vidika je torej možna ena in druga rešitev, toliko bolj, ker ustava glede tega vprašanja ne ureja načina glasovanja.
Med motivi za ta predlog je na prvem mestu to, da bi želeli glasovanje o imenovanju ministric in ministrov napraviti bolj pregledno, bolj transparentno. Pri tem opozarjamo na to, da je to glasovanje bilo v preteklosti tajno, vendar je kljub temu prihajalo do različnih oblik nadzora oziroma kršitve tajnosti, tako da se s tega vidika v večji meri spreminja situacija za javnost, ki bo tokrat bolj pregledno lahko preverjala, ali poslanke in poslanci izpolnjujejo svoje predvolilne obljube in programske obljube tudi pri odločanju o sestavi vlade Republike Slovenije.
V zvezi s tem bi rad rekel, da je motiv za to spremembo nastal v tistem delu poslanske skupine združene liste, ki je najbolj dosledno nasprotoval nadzoru nad tajnostjo glasovanja.
S tega vidika naj rečem kot svoje osebno mnenje, ne v imenu vseh predlagateljev, da bi mi bilo bolj ljubo, če bi se ta nasprotja med ureditvijo, pravno ureditvijo in prakso uskladila na ta način, da bi se korigirala praksa, kot pa na način, kot je predlagan v tej spremembi. Vsekakor pa bo doseženo tisto, kar poudarjamo predlagatelji, se pravi preglednost nad glasovanjem in nad skladnostjo med besedami in dejanji, med razpravami in glasovanjem poslank in poslancev v tem državnem zboru. To so osnovne utemeljitve.
Glede pomislekov, glede hitrosti odločanja in glede skrajšanega postopka naj povem, da smo te pomisleke obravnavali pred vložitvijo predloga za spremembe poslovnika tudi podpisani predlagatelji. Ugotovili smo, da razkorak med tistim, kako so te stvari potekale doslej, in tistim, kako naj bi poslej potekale, se pravi med kontroliranim tajnim glasovanjem in javnim glasovanjem niso tako velike, kot se zdi na prvi pogled. Tudi dosedanje glasovanje v mnogočem ni bilo tajno, vsaj za poslanske kolege, poslanske skupine in politične stranke. Se pravi, da bo sprememba pozitivna v tem smislu, da bodo vpogled v glasovanje poslancev dobili tudi volivke in volivci, se pravi najširša javnost. Menimo, da so ti motivi tako pomembni in da je razrešitev teh dosedanjih kršitev tako pomembna, da je smiselno tvegati tudi z relativno hitrim sprejemanjem teh sprememb po skrajšanem postopku. To so temeljni razlogi, zaradi katerih predlagamo rešitev, da bi se odslej o kandidatih za ministrice in ministre glasovalo javno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Ribičiču. Predlog sprememb poslovnika je obravnavala komisija za poslovnik kot matično delovno telo. Prosim podpredsednika komisije gospoda Bajca, da poda poročilo.

JOSIP BAJC: Gospod predsednik, kolegice in kolegi, lep dober dan! Komisija za poslovnik je danes na 3. izredni seji obravnavala predlog sprememb poslovnika o delu državnega zbora, kot ga je dala v zakonodajni postopek skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom dr. Cirilom Ribičičem. Komisija za poslovnik je najprej odločala o predlaganem skrajšanem postopku. Po krajši razpravi so člani komisije večinsko soglašali, da se predlog sprememb poslovnika opravi po skrajšanem postopku.
V imenu predlagateljev je predlog spremembe poslovnika posredoval gospod Miran Potrč ter ga kratko tudi predstavil. In sicer, gre za spremembe 265. in 266. člena poslovnika. Člani komisije so v splošni razpravi znotraj skrajšanega postopka poudarili, da sta predlagani spremembi poslovnika potrebni in nujni ter da je predlagana vsebina primerna za nadaljnjo obravnavo in sprejem.
V razpravi se je večina poslanskih skupin in tudi posameznih članov komisije opredelila do predlaganih sprememb ter so v razpravi tudi posredovali posamezna stališča, ki so šla v razpon, da gre za protikorupcijski ukrep, da gre za transparentnost dela državnega zbora, da gre še za eno zaupanje oziroma kritiko dela poslancev državnemu zboru, potem da gre za interes neimenovanja vlade in podobno. Vendar sta bili v razpravi posredovani tudi dve vprašanji, in sicer, ali je primerno sprejemati spremembe poslovnika po skrajšanem postopku glede na vlogo in mesto, ki ga ima poslovnik v hierarhiji pravnih aktov, oziroma po kakšnem zakonodajnem postopku se sprejema sprememba poslovnika, in drugo, ali je primerno med postopkom imenovanja vlade spreminjati do sedaj veljavni način odločanja.
Tudi po razlagi oziroma stališčih posameznih članov komisije, pa tudi predstavnikov sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, se je komisija odločila, da se predlagane spremembe poslovnika obravnavajo v državnem zboru.
Glede opozorila sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve o nujnem redakcijskem popravku v 2. členu poslovnika državnega zbora so se člani strinjali s popravkom besedic, in sicer "predloži" v "predlaga" in "predloženem" v "predlaganem", in so podprli predlog, da to stori sekretariat pri pripravi končnega besedila sprememb poslovnika o delu državnega zbora.
Ker k predlaganemu besedilu ni bil vložen noben amandma, so člani po končani razpravi, brez razprave, glasovali o predlogu sklepa, da državni zbor po končani razpravi sprejme predlagani spremembi poslovnika in ga z dvotretjinsko večino navzočih članov tudi sprejeli.
Zato člani komisije za poslovnik predlagajo državnemu zboru, da na koncu obravnave sprememb poslovnika o delu državnega zbora z dvotretjinsko večino prisotnih poslank in poslancev predlog sprememb poslovnika državnega zbora Republike Slovenije sprejme.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala podpredsedniku komisije za poslovnik, gospodu Bajcu. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo predstavnikov poslanskih skupin. Ali želi kdo besedo? Gospod Kelemina, stališče poslanske skupine socialdemokratov, nato gospod Peče.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Poslanska skupina socialdemokratske stranke v celoti podpira predlog spremembe poslovnika, in sicer s preprostega stališča, da se je naša poslanska skupina v preteklosti in se bo tudi v prihodnosti vedno jasno opredelila za to, ali podpira neko opcijo, ali podpira nekega predstavnika na pomembnih funkcijah. In prav s tega stališča menimo, da za nas to ni nobena skrivnost in da je tudi prav, da se približamo rešitvam, ki so tudi v nekaterih drugih državah postavljene. Tako, da dejansko pri nas, v naši poslanski skupini socialdemokratske stranke ni popolnoma nobenih zadržkov, da se poslovnik državnega zbora tudi v tem kritičnem trenutku ne bi spremenil. Zato bomo to rešitev v celoti podprli. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke, kolega Peče.

SAŠO PEČE: Spoštovani prisotni! Stališče Slovenske nacionalne stranke glede vprašanja spremembe poslovnika je jasno že nekako od leta 1992, odkar se v slovenski nacionalni stranki zavzemamo, da se o vseh pomembnih odločitvah, torej najpomembnejših odločitvah v tej državi glasuje javno, da prihaja do razpoznavnosti, da se ve, katera politična opcija podpira katero od predlaganih političnih variant. Slovenska nacionalna stranka je v tem smislu delovala tudi pri vseh glasovanjih v zadnjih, preteklih dveh mesecih, ko nekateri govorijo o nastopu krize oziroma vladne krize.
Verjetno bo današnja razprava in pa današnje aktivnosti, predvsem ta točka dnevnega reda, v kratkem pripeljala tudi do pobude za spremembo ustave, ki je na vsak način v določenih okvirih tudi sprejemljiva in smiselna, kar je govora prav tako o imenovanju, javnem ali tajnem, glede samega premiera oziroma mandatarja. Prepričani smo, da smo kot poslanci dolžni ljudem zagotoviti tisto transparentnost, torej po eni strani ljudem zagotoviti tisto transparentnost, da se ve brez dvoma, kako se je odločila, najsi bo to poslanska skupina in pa njeni sestavni deli, torej poslanci. Po drugi strani pa zagotoviti do mandatarja tudi njemu pregled nad tem, da ve, na katero politično strukturo lahko v tem državnem zboru računa in na katero ne, skozi katere poslance ima podporo in skozi katere ne.
Iz tega izhajajoč v Slovenski nacionalni stranki podpiramo pobudo. Podpiramo pobudo tudi v tem smislu, da več ne bi prihajalo do podobnih situacij, kot v roku slabega zadnjega tedna, ko se je izkazalo, da tajno glasovanje, čeprav so ga nekateri do konca zagovarjali kot tisti element demokracije, povzroča že med poslanci samimi kaos. Težimo, da bi Slovenija čimprej iz tega izšla in to je samo eden izmed majhnih korakov, da k temu pripomoremo. Je pa mogoče zanimivo, da na sami seji komisije, ki je potekala v opoldanskem času, je bilo tudi s strani prvopodpisanega nekako rečeno, da se sam praviloma bolj zavzema za tajno glasovanje, toda po drugi strani predlaga tako rešitev. Ampak kakorkoli, naj to ostane njihova dilema, naj to ostane njihov vprašaj. Slovenska nacionalna stranka tu ne misli drugače ravnati kot pri preteklih glasovanjih in bomo podprli javno, torej vizualno, vidno glasovanje. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peče. Stališče poslanske skupine DeSUS, Anton Delak.

ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! V naši poslanski skupini smo temeljito proučili ta problem. In moram povedati, da bo naša poslanska skupina podprla. Namreč, ne bo več odprtih vprašanj, kdo pravzaprav podpira vlado. Nobenih dilem ne bo več. Zadeva bo do kraja čista. Volivci bodo pa seveda nagradili poslance glede na to, kako se bodo odločali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Delak. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, dr. Franc Zagožen.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Torej v imenu SLS in SKD. Zavedamo se, da je ta predlog nastal v določenih okoliščinah, vendar je potreba po spremembi vsekakor prisotna, ne samo zaradi teh okoliščin. Mnenja smo, da bi bilo potrebno čimprej se sporazumeti tudi o spremembi ustave, ki govori o tajnem glasovanju o predsedniku vlade. Ko je ustava nastajala, se je ta dilema že takrat pojavljala, ampak takrat je pač prevladalo stališče, da morajo biti volitve predsednika vlade tajne. O drugih volitvah izrecno ustava ne govori. So pravzaprav s poslovnikom prišle take določbe v veljavo.
Da je leta 1991, ko je nastajala ustava, prišlo do take rešitve, je po mojem bilo predvsem pod vtisom pridobitve ob prvih splošnih in tajnih volitvah. Torej tajnost volitev je bila posebna vrednota. To je zagotovo, ko gre za to, da volivci in volivke izbirajo svoje predstavnike v predstavniškem organu, v državnem zboru. Menil bom pa, da je bolj primerno, da ti predstavniki potem delujejo kolikor mogoče javno, na ta način pravzaprav tudi kot poslanci vsega ljudstva odgovarjajo za svoje odločitve tudi, ko gre za najbolj pomembne in ne samo, ko se glasuje o zakonih.
Torej menimo, da je potrebno to ureditev spremeniti, ne samo v poslovniku, ko gre za imenovanje ministrov, ampak tudi čimprej razmisliti o spremembi tistih členov ustave oziroma tistega člena, ki govori o volitvah predsednika vlade. To bo, po našem mnenju, prispevalo tudi k večjemu zaupanju volivcev v državni zbor. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin? Gospod Anderlič, stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije.

ANTON ANDERLIČ: Več kot očitno je, da so taki predlogi, kot je ta, lahko vprašljivi, postavljajo pod vprašaj temeljno vrednoto demokracije, to je proceduro; postavljajo pod vprašaj tisto, kar je nujno, torej da se po temeljitem premisleku sprejemajo določene spremembe zakonov, poslovnika državnega zbora ali ustave ali kaj podobnega. Jasno, da bi lahko govorili o vprašljivosti skrajšanega postopka, bil je izglasovan. Jaz v to nisem dvomil in tudi nisem temu nasprotoval, sem ga podprl zaradi razlogov, ki so izven argumentov, ki so bili podani na poslovniški komisiji, ki so izven argumentov, ki so bili podani v uvodnem nastopu.
Gre za to, da je na delu neka iracionalna situacija, da gre za to, da se preprosto v deželi razreši neka na videz zapletena situacija, tudi če se na hitro v skrajšanem postopku spreminjajo pravila igre, ki se sicer ne spreminjajo med potekom nekega postopka. Nesporno je najava, čeprav pravnoformalno je težko reči in tudi jaz ne trdim, da gre za tako rekoč kontinuiran postopek, čeprav je drugo glasovanje o istem predlogu, ki se bo zgodilo, po mojem trdnem prepričanju, stvar iste zgodbe in tudi najava mandatarja je bila taka, da bo v drugi krog šel in da bo ponovil isto listo ministrov.
To si seveda lahko kdo razlaga tako ali drugače. Sam mislim, da je nemogoče argumente, ki so bili tukaj postavljeni, jemati na ta način. Mislim, da gre za elementarno vprašanje zaupanja poslancem, ne z vidika, kot je bilo uvodoma tukaj rečeno, ampak predvsem z vidika, kaj je tisto, kar oni smejo, zmorejo in kako tudi ravnajo. Jaz seveda mislim, da je prilagajanje pravil igre neki konkretni situaciji nevzdržno početje in se mi zdi, da se to nam nikoli - in to tudi vem - nikoli v tej državi ni obrestovalo in se tudi, se mi zdi, sem prepričan, ne bo v bodoče. Ampak ker je zaradi ene same stvari, in sicer z vidika jasnosti in transparentnosti, da se razblini vse tisto, kar je bilo mogoče slišati v tej zgodbi ob glasovanju o zamenjavi ministrov, kar je posledično pomenilo glasovanje o zaupnici vladi dr. Janeza Drnovška, in ker je bilo ob tem povedano toliko vsega, kaj je tisto, zaradi česar je treba postaviti novo vlado, ker je bilo tolikokrat poudarjeno, da nam vsem skupaj, razen Slovenski nacionalni stranki, gre za zakonodajo, ki je vezana z Evropsko unijo, da gre za stvari, ki so resnično usodne za Slovenijo, pa temu ni tako. To potrjuje dejstvo, da se nekatere poslanske skupine ali poslanci iz nekaterih poslanskih skupin, ki govorijo ravno o tem in so utemeljevali predlaganje mandatarja in liste ministrov s tem dejstvom, ne udeležujejo seje odbora in za to sejo ter za tisto redno 21. sejo nimamo pripravljenih točk dnevnega reda in jih ne moremo obravnavati.
Torej, na delu je sprenevedanje, na delu je igranje z usodo države, in jaz nisem za to. Sem za to, da je transparentno, jasno in javno videno, kdo kako glasuje in kdo je za to. Tudi sicer bi se za to zavzemal in se zavzemam že dlje časa, sploh pa po tistem, ko sem imel priložnost proučiti praktično vse ureditve v Evropi, ki urejajo imenovanje ministrov. Tega praktično ni, da bi glasovali o listi ministrov tajno in tudi ne o posamičnih ministrih. Pomeni, da je prav, da je to javno in transparentno, in samo iz tega razloga je vredno podpreti ta predlog in mu ni mogoče nasprotovati. Vse druge stvari, vsi drugi argumenti v tem primeru, po mojem mnenju, niso na mestu. Obstaja pa grenak priokus, zakaj skrajšani postopek, zakaj tista temeljna vrednota oziroma tisto, čemur se reče temelj demokracije, torej procedura, ne pride tukaj do izraza, tako kot se pri vseh stvareh dogaja.
Iz tega lahko mirne duše rečem, da v naši poslanski skupini ni navdušenja za spreminjanje poslovnika na tak način in za te potrebe v točno določenem primeru, ampak zato, kar smo pa počeli zadnja dva meseca in smo nesporno vseskozi jasno poudarjali, kaj menimo ob glasovanju o sami razrešitvi ministrov oziroma posredno o glasovanju o zaupnici, kaj smo menili potem o vseh glasovanjih, ki so bila kasneje, in pa glede na to, da je neka zamegljena situacija, da se ne ve, kdo, kje, kaj, kako, naj to bo v tem primeru jasno in s tega vidika se velja do tega predloga opredeliti pozitivno, iz vseh drugih razlogov pa je predlog vprašljiv. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, Miran Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Sedem poslancev poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov je vložilo predlog sprememb poslovnika državnega zbora, zato najbrž poseben poudarek, da v združeni listi ta predlog podpiramo, ni potreben. Naj ob tem povem, da dva naša kolega nista sopodpisala samo iz razloga odsotnosti, sicer smo se v poslanski skupini kot celoti za takšen predlog dogovorili. Poslanska skupina ni predloga vložila zaradi tega, ker bi bilo kakršnokoli nezaupanje med poslanci v poslanski skupini ali kakršnakoli nejasnost, kako smo poslanci Združene liste socialnih demokratov glasovali doslej. Naše prepričanje in naše izjave so bile v tem pogledu jasne in ravnanja nesporna. Menimo pa, da je petkratno, da skupaj seštejem glasovanje, ki je bilo doslej opravljeno v zvezi z imenovanjem mandatarjev oziroma predsednika vlade in v zvezi z imenovanjem ministrov, povzročilo v javnosti toliko različnih pogledov, stališč pa tudi špekulacij, da se nam je zdelo pomembno in prav, da poskušamo posebej zaradi zahtev javnosti za transparentnost zagotoviti, da pride do jasnega pogleda javnosti, volivk in volivcev o tem, kdo podpira ali ne podpira predlagano sestavo vlade, na koga lahko vlada, če bi bila izvoljena, računa v podpori pri svojem delu in delovanju. In to je bil eden od temeljnih razlogov. Kolegice in kolegi oziroma kolegi v poslanski skupini pa so imeli različne poudarke, zato smo tudi v svojem predlogu vse zbrali, zaradi katerih se nam je zdelo vredno, da vložimo ta predlog tudi sedaj in v času, ko dejansko celotna procedura imenovanja ministrov vlade izvoljenega predsednika dr. Andreja Bajuka v državnem zboru poteka.
Bili smo mnenja, da je to mogoče storiti, ker gre po 266. členu poslovnika le v formalnem smislu za nov predlog in ker nov predlog poenostavlja, dela bolj razviden postopek. Hkrati pa smo prosili in predlagali, da državni zbor o tem predlogu odloča čimprej, ker smo se zavedali, da bi vložitev takšnega predloga za spremembo poslovnika potem, ko bi eventualni nov predlog že bil vložen, bila pa res vprašljiva.
Zaradi tega smo tudi danes predlagatelji v komisiji za poslovnik predlagali, prosili in bili tudi obveščeni, da je strokovna služba državnega zbora že storila potrebne korake, da se v primeru, da bo sprememba poslovnika s potrebno večino v državnem zboru sprejeta, zagotovi tudi njegova pravočasna objava še v času, preden bi bila eventualno vložena nova procedura, nov predlog za imenovanje ministrov vlade. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Izčrpali smo nastope poslanskih skupin. Prehajamo k razpravi poslank in poslancev. Imam dve pisni prijavi. Ostale prijave pa bodo 5- minutne. Ostale razprave pa bodo 5-minutne. Prvi bo razpravljal Franc Potočnik, za njim Ivo Hvalica.

FRANC POTOČNIK: Spoštovani, lep pozdrav! Mislim, da je vsem jasno, kaj je bil povod za to predlagano spremembo poslovnika. To so bila pač dogajanja ob glasovanjih oziroma volitvah mandatarja dr. Andreja Bajuka in ob zadnjem imenovanju ministrov. Dogajale so se različne stvari. Pri tajnem glasovanju takšna in drugačna nadzorovanja poslancev v različnih skupinah, kar vsekakor ni v čast vodstvom teh strank in teh poslanskih skupin, ki so to izvajali.
Če je ta povod jasen, so mi pa manj jasni vzroki za podporo temu predlogu. Recimo da mi je jasen vzrok za podporo oziroma za vložitev tega predloga pri predlagateljih, da pač na ta način dokončno preprečijo oziroma onemogočijo, če tako rečem, izvolitev nove vlade. Glasovanje je bilo pač 45:45, to drugo, zdaj pa ena stran upa, da bo drugič tudi tako, druga pa upa drugače. In zato mi ni jasno recimo, da je mogoče komu bolj pomemben nadzor nad poslanci kot pa postavitev lastne vlade, ampak to pač tako je.
Tajne volitve so osnova demokracije. Res pa je, da imamo mi v poslovniku napisano "volitve in imenovanja", pa ni potem jasno razdelano, kaj kaj je. Po moji logiki bi pač bilo, če bi bile volitve, bi morale biti volitve tajne, če so pa imenovanja, so pa seveda lahko tudi javna. V ustavi piše, da se tajno voli predsednik državnega zbora, potem poslovnik povzema tudi podpredsednike državnega zbora in pa mandatarja, da se voli tajno. Seveda 112. člen ustave pa pravi, da državni zbor imenuje ministre. Nič ne piše kako in kaj. Jaz mislim, da bi te stvari morali poenotiti, ne samo za ta primer. In če bi nam šlo za to, da to poenotimo na splošno, potem bi šli v spremembo ustave in pa seveda spremembo poslovnika malo širše, ne pa samo v spremembo poslovnika za to trenutno politično situacijo, ki je pač - imenovanje ministrov mandatarja dr. Bajuka.
Poglejte, saj glede javnega in tajnega glasovanja tudi pri drugih stvareh nimamo razčiščene zadeve. Recimo sodnike volimo javno, ustavne sodnike volimo tajno, računske sodnike volimo tajno, recimo varuha človekovih pravic pa volimo javno. Teh zadev tu nimamo razčiščenih in mislim, da bi bilo prav, da jih razčistimo. In seveda, to je priložnost. Tisti del, ko gre za spremembo ustave, to, kot je pač sedaj že na nek način postopek za spremembo ustave, v zvezi z volilno zakonodajo, stekel, da bi lahko tudi to zadevo razčistili, ostale stvari pa tudi malo širše v poslovniku. Sedaj seveda skrajšani postopek pomeni tudi, če bo ta sprememba poslovnika sprejeta - mislim pa, da bo, po teh razpravah vodij poslanskih skupin - pomeni tudi spremembo pravil igre v teku igre, kar pa se mi ne zdi prav in sprejemljivo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potočnik. V 84. členu ustave piše: "Državni zbor ima predsednika, ki ga izvoli z večino glasov vseh poslancev." Glede predsednika državnega zbora. Besedo želi Ivo Hvalica, oziroma k besedi se je pisno prijavil Ivo Hvalica - to je razlika.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospe in gospodje, minister v odhajanju! Pred nami je predlog spremembe poslovnika, ki je predstavljen kot neka sprememba poslovnika, kot ena izmed točk dnevnega reda, pa čeprav gre za "top level" spremembe. To ni sprememba poslovnika, to je reforma. To je reforma v pravem pomenu besede. Gre za veliko stvar. Jaz vem, da je povod za to bilo nedavno dogajanje v državnem zboru. Ravno zaradi tega je mogoče tudi, glede časovnega konteksta, to vprašljivo. Ampak o tem malo kasneje.
Volitve vlade dr. Bajuka v državnem zboru so povzročile v javnosti silne špekulacije. Deležni smo bili vseh vrst naukov, namigovanj. Nekateri so ugotovili tudi, da smo "tepci", "idioti" itd. Izgleda tako, kot da so Zgornje Pirniče tiste - ali spodnje, ne vem katere - ki določajo "IQ" slovenskim poslancem. To je nekaj neverjetnega! Vsi bedaki, torej ljudje, ki niso v stanju narediti krogca okrog neke besede. Pa če je že bilo veliko špekulacij izrečenih na ta račun, tudi žalitev - in tu se sprašujem, gospod predsednik, kako da niste vzeli v bran poslancev državnega zbora - torej, če je že bilo veliko teh špekulacij, dovolite tudi meni eno špekulacijo - faksimile glasovnice, ki je bila sporna. Ker je bila uvedena kontrola, nekdo hoče glasovati "za", noče glasovati "proti", kaj naredi: obkroži proti, hkrati pa prime tako, s palcem, pokaže svojemu kolegu oziroma vodji poslanske skupine, in on je glasoval "proti", je pa hotel narediti glasovnico neveljavno - glede na naša navodila, neveljavno, absolutno neveljavno. Mi nimamo takih navodil, kot so navodila pri, recimo, volitvah občanov, tako na lokalnem kot na državnozborskem nivoju. Tako izgleda tudi moja špekulacija. In dovolite, da vam povem še nekaj. To ni bila zgolj špekulacija. Če koga kaj več zanima, bo lahko izvedel čez leto dni. Toliko o glasovnici.
Vrnimo se k spremembi poslovnika, ki je zame, kot sem rekel, reforma. Čas, v katerem je to predlagano, je v bistvu, gledano z aspekta tistih, ki so to predlagali, primeren, ampak verjemite mi, da tudi sam temu ne nasprotujem. Zakaj? Zame je namreč vlada že izvoljena. Nekateri pa mislijo s tem v polčasu ali pa, če gledamo hokejsko, na eni ali dveh tretjinah spremeniti pravila igre. Okej! Sam se slej ko prej močno zavedam, da je to, kar imamo v našem poslovniku, anahronizem, gledano z evropskega aspekta, ki se ga težko pojasni. Sedaj sem bil dva dni zunaj in so me evroparlamentarci oziroma parlamentarci drugih držav, predvsem članic Nata, spraševali o tem. Niso mogli doumeti, kako poteka pri nas glasovanje in imenovanje ministrov. Včeraj je izšel v vodilnem finančnem časopisu "Il sole ventiquattro ore", gre, jasno, za italijanski časopis, ki se v Italiji nekje primerja, torej je na takem nivoju, kot je "Financial Times" v Angliji, in tam so glavni podatki. Dve strani imate o Sloveniji. Dejansko tako popolnih podatkov še nikdar ni prinesel. Dve strani, časopisnih, popolnoma z vsemi podatki. Med temi podatki, kjer so navedene, generalije te države, piše tudi: predsednik vlade dr. Andrej Bajuk, nič drugače ne piše. Za njih je to dr. Andrej Bajuk. Tukaj pa imamo kolobocije, nekateri ga celo pozivajo, naj pride nazaj, kaj jaz vem kaj. Nekaterim manjka na sejah itd. Torej to je nered in jasno, takšnemu neredu si bomo enostavno izognili, če bomo tudi mi prevzeli čisto navadne evropske uzance. In evropske uzance sigurno niso to, kar imamo sedaj mi napisano v poslovniku. Mene to neizmerno čudi, da sem pa zaznal celo na TV Slovenija zavajanje javnosti. Poglejte, res, v Italiji poimensko glasujejo poslanci "za" ali "proti", ampak upoštevajte to, prvič, da na vsak način torej se glasuje o zaupnici ali o nezaupnici vlade. Torej na nek način zopet poslanci volijo to vlado. To je neizpodbitno dejstvo, ne pa, kot je bilo, mislim, da je bilo sinoči pozno zvečer s strani nekega našega dopisnika rečeno, to je zavajanje ljudi. To ni korektno. Če si lahko to privošči kakšna komercialna televizija, razumem, ampak ne vem, mogoče je tudi ušlo to, torej bom rekel, zunanjepolitičnim redaktorjem. Na vsak način, tukaj gre za reformo, tukaj gre za eno bistvenih sprememb, ki pa so v kontekstu evropske uzance, evropskega načina ali poenostavljeno, to je evropska kategorija, kot jaz temu pravim, in ne zaradi drugega. Ne zaradi tega, da bi komu omogočil tudi špekulacijo, da v polčasu poskuša spreminjati pravila igre. Ne. Ne zaradi tega. Jaz bom glasoval v skladu z 82. členom ustave, brez vsakih navodil, ker je ta predlog v bistvu, kot sem rekel, evropska kategorija. Če bo pa kdo poskušal to zlorabiti, da bo eventualno glede na razplet dogodkov to poskušal uveljavljati pri tem, torej eventualnem ponovnem glasovanju te vlade, ki je, kot sem rekel, zame bila že izvoljena, potem bo imel ob tem mojem glasovanju grenak priokus.
Zaenkrat bom glasoval v skladu s svojim prepričanjem "za", pa čeprav dvomim, da so predlagatelji istega mišljenja kot sem jaz. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala koleg Hvalica. Pisnih prijav nimamo več. Želi še kdo besedo v okviru 5-minutne razprave? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Smo v okviru skrajšanega postopka. Imamo samo 3 člene. Ugotavljam, da delovno telo, poslanke in poslanci niso vložili nobenega amandmaja. V skladu s predzadnjo alineo 189. člena poslovnika bi dal na glasovanje predlog, da bomo razpravljali in glasovali skupaj o vseh treh členih, ki so bili predlagani. Ker ni k nobenemu bil vložen amandma, je to možno. Ali želi kdo o tem razpravljati? Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlog, da bo državni zbor torej glasoval o vseh treh členih skupaj, dajem na glasovanje. Ta sklep ne bo sprejet, to vedno velja za take sklepe, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (82 prisotnih.) Kdo je torej za predlagani sklep, da bomo o vseh treh členih glasovali skupaj?
Kdo je za? (76 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanjem dajem torej vse tri člene. Ugotavljamo prisotnost! Členi bodo sprejeti, če bo za glasovala dvotretjinska večina prisotnih poslank in poslancev. (80 prisotnih.)
Kdo je za predlagane tri člene? (69 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člene sprejeli.
V razpravo dajem naslov poslovnika. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej naslov. Ugotavljamo prisotnost! (81 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (74 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga sprememb poslovnika. Ugotavljam, da v drugi obravnavi niso bile sprejete spremembe poslovnika v drugi obravnavi, zato kvalificirani predlagatelji nimajo možnosti, da vložijo amandma oziroma amandmaje. Preden glasujemo o spremembah poslovnika v celoti, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o predlogu sprememb v celoti? (Ne želi.) Na glasovanje dajem predlog sprememb poslovnika v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (81 prisotnih.)
Kdo je za predlagano spremembo poslovnika? (71 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagana sprememba poslovnika sprejeta.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O EVIDENTIRANJU NEPREMIČNIN, DRŽAVNE MEJE IN PROSTORSKIH ENOT - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Dr. Gantar ima besedo. Prosim!

PAVEL GANTAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Jaz bom seveda zelo kratek, ker je vse napisano. Termin in cilj predlaganega zakona je vzpostavitev kakovostnega in enovitega sistema evidentiranja nepremičnin, zemljišč in stavb. Kot ste lahko razbrali, zakon ne ureja celotnega sistema evidentiranja nepremičnin, temveč le osrednji segment tega sistema - zemljiški kataster in kataster stavb. Kljub temu pa zagotavlja vzpostavitev celovitega in enovitega sistema evidentiranja nepremičnin, saj vsebuje rešitve, ki omogočajo povezovanje evidenc nepremičnin, raznih registrov, recimo, v enovit informacijski sistem, pri čemer pa se upošteva delitev pristojnosti med sodišči in upravo ter znotraj uprave same.
Pomembno je poudariti, da je v okviru ureditve zemljiškega katastra poseben poudarek namenjen urejanju mej - urejena meja in parcela je namreč pomemben element varnosti pravnega prometa, hkrati pa tudi dobra podlaga za urejanje prostora. Poleg evidentiranja nepremičnin ter urejanja in spreminjanja določenih mej zakon ureja tudi evidence prostorskih enot, s ciljem, da zagotovi kakovostno in zanesljivo evidentiranje državne meje in prostorskih enot, katastrskih občin, naselij, lokalnih skupnosti in tako naprej.
K temu bi lahko rekel še to, da po posvetovanju z določenimi poslanci in prvopodpisanim Jožetom Avšičem so bili vloženi določeni amandmaji, s katerimi se strinjamo, ker samo bolj podrobno, bolj natančno določajo določene ureditve v samem tekstu zakona. Da ne bi ponovno hodil sem, naj povem, da zato tudi podpiramo amandmaje, ki so bili vloženi. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala ministru, gospodu Gantarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, gospoda Presečnika, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona obravnaval na 21. seji, dne 15. maja. Sprejel je dva sklepa, in sicer da odbor podpira obravnavo in sprejem predloga zakona po hitrem postopku ter predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot sprejme v predloženem besedilu. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem; pismenih prijav nismo prejeli, zato so razprave poslancev omejene na pet minut. Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo navzočnost! (38 prisotnih.) Verjetno nas je nekoliko več. Ponavljam - ugotavljamo navzočnost. (41 prisotnih.) Premalo.
Nadaljevali bomo čez deset minut.

(Seja je bila prekinjena ob 15.34 uri in se je nadaljevala ob 15.46 uri.)

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo z delom državnega zbora. Ugotavljam navzočnost! Smo pri 5. točki dnevnega reda, pri predlogu zakona o evidentiranju nepremičnin, državne meje in prostorskih enot, hitri postopek, in pri glasovanju o amandmajih in členih, torej o sklepu, da glasujemo o preostalih členih, h katerih niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Tretjič ugotavljamo navzočnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in o vloženih amandmajih. Amandmaje imate v pregledu, oziroma dopisu skupine poslancev, z dne 30. maja. Torej v razpravo dajem amandma k 4. členu in 4. člen. Kdo želi besedo? Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, zaključujem razpravo. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 11. členu in 11. člen. Razpravljavcev ni. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 37. členu in člen. Razpravljavcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo navzočnost! (43 prisotnih.) Nekoliko več nas je v dvorani. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 40. členu in člen. Razpravljavcev ni.
Preidimo na glasovanje. Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo tudi o členu. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 49. členu in člen. Razpravljavcev ni.
Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 82. členu in člen. Razpravljavcev ni.
Na glasovanje dajem amandma. Ugotovimo navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo navzočnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo izglasovali.
V razpravo dajem amandma k 90. členu in člen. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Preidimo na odločanje, najprej o amandmaju. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasovati moramo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen smo izglasovali.
V razpravo dajem še zadnji amandma k 95. členu. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Na glasovanje dajem 95. člen. Ugotavljam navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih in prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zato dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljam navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Torej ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ali želijo kvalificirani predlagatelji vložiti amandmaje k členom? Ugotavljam, da ne. Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne.)
Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA NACIONALNEGA PROGRAMA ZDRAVSTVENEGA VARSTVA REPUBLIKE SLOVENIJE.
Predlog nacionalnega programa je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, besedo ima državna sekretarka, gospa Dunja Piškur-Kosmač.

DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Državni zbor Republike Slovenije je na 18. seji dne 9. februarja opravil drugo obravnavo predloga nacionalnega programa Republike Slovenije "Zdravje za vse do leta 2004" in sprejel sklep, da vlada Republike Slovenije pripravi dokument za tretjo obravnavo.
Vlada Republike Slovenije je pri določitvi predloga besedila nacionalnega programa "Zdravje za vse do leta 2004" za tretjo obravnavo upoštevala vse sprejete amandmaje. Hkrati vlada Republike Slovenije predlaga v obravnavo in sprejem še 13 amandmajev k predlogu besedila za tretjo obravnavo, h katerim bomo v razpravi po potrebi dali še dodatna pojasnila.
Vlada Republike Slovenije podpira tudi amandmaje odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, z dne 18. maja, in sicer amandmaje k točki 3.4.4 - investicije v zdravstvu, amandma na amandma vlade Republike Slovenije k 3. poglavju - strategije in razvojne usmeritve zdravstvenega varstva, amandma na amandma vlade Republike Slovenije k točki 3.4.9 - nadzor, in amandma na amandma vlade Republike Slovenije k točki 5.1.2.1 - kadri. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki, gospe Dunji Piškur-Kosmač.
Predlog nacionalnega programa je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Prosim, besedo ima gospod Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Lep pozdrav! Glede na to, da gospe predsednice ni, bom to poročilo na kratko predstavil kot podpredsednik.
Torej naš odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko je na 65. seji 18. maja kot matično delovno telo obravnaval ta predlog nacionalnega programa. Kot je povedala že državna sekretarka, je zakon pripravila vlada in tudi uvodno obrazložitev na našem odboru je dal državni sekretar gospod dr. Janez Zajc. Odbor se je seznanil tudi z mnenjem sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki ugotavlja, da je predlagatelj besedilo za tretje branje pripravil v skladu s poslovnikom državnega zbora in vključil vse v drugi obravnavi sprejete amandmaje. Ti so tudi razvidni in so poudarjeni z močnejšim tiskom.
Bolj konkretna pripomba sekretariata se nanaša na tretje poglavje, v katerem ni vključen amandma na amandma glede investicij v zdravstvu. Člani odbora so v glavnem podprli vse amandmaje, ki jih je vložila vlada, in seveda vlada je tudi napovedala umik enega amandmaja, so pa nekatere še dodali. Če samo omenim, v tretjem odstavku bo namesto določene višine sredstev, bo napisano, da bodo samo zagotovljena ustrezna sredstva. Potem bi še omenil, da bo strokovni nadzor zdravstvenih zavodov izvajalo ministrstvo za zdravstvo.
Naj na koncu še omenim, da odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko predlaga državnemu zboru, da predlog nacionalnega programa zdravstvenega varstva Republike Slovenije sprejme skupaj z amandmaji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je imel podpredsednik odbora za zdravstvo, gospod Demšar. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Kontič.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi. Nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije se je dolgo pripravljal in bi bilo dobro, če bi vsaj toliko časa, kot je trajala priprava, tudi program nacionalnega varstva veljal. Priznanje, da je program danes v tretji obravnavi, gre vsem strokovnjakom, ki so pri pripravi sodelovali. Še posebej velja poudariti pri tem zasluge matičnega delovnega telesa našega državnega zbora, vključno s predsednico tega matičnega delovnega telesa.
Veliko je bilo amandmajev in veliko teh amandmajev je bilo v drugi obravnavi tudi sprejetih. Kot sedaj ocenjujemo, je ocena, da smo se odločili prav, ko ga nismo vrnili v prvo obravnavo, čeprav je bil v drugi, s strani vlade, skoraj v celoti spremenjen. Nasprotno, tudi z amandmaji združene liste socialnih demokratov smo ga kvalitetno dopolnili. V poslanski skupini združene liste socialnih demokratov nasprotujemo ocenam, da je pripravljeni program preobširen, da ni evropski, da bi ga bilo nujno spremeniti. Kako poteka sprejemanje nacionalnega programa zdravstvenega varstva, nam pove naš primer. Program se je sprejemal kar nekaj let in druga obravnava programa, ki nosi v naslovu - do leta 2000, je bila opravljena leta 2000. Zato smo morali že v drugi obravnavi sam naslov zakona oziroma nacionalnega programa spremeniti in ga opredeliti kot Zdravje za vse do leta 2004. Zdravstveni dom, je zapisano v tem nacionalnem programu, mora ostati tudi v prihodnje osrednji izvajalec osnovne zdravstvene dejavnosti v mreži javne zdravstvene službe, kar naj upoštevajo tudi koncendenti pri podeljevanju koncesij. Tukaj sicer manjka opredelitev ali določitev količine zasebništva v primarnem zdravstvu, je pa predvideno, da se zagotovi podeljevanje koncesij pod enakimi pogoji, tako da ministrstvo za zdravstvo Republike Slovenije izda navodilo z bistvenimi elementi za izdajo odločb in sklenitev pogodb o koncesiji.
Poslanska skupina združene liste socialnih demokratov bo podprla vložene amandmaje, ki bistveno ne posegajo v rešitve, ki smo jih sprejeli v drugi obravnavi. Prav tako bomo podprli sprejem nacionalnega programa zdravstvenega varstva v celoti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod mag. Žnidaršič v imenu poslanske skupine.

MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa gospa podpredsednica. Spoštovani! Naša poslanska skupina bo program zdravstvenega varstva do leta 2004 podprla. Mislimo, da je v drugem branju doživel pomembne vsebinske pozitivne spremembe, nekaj je prispevala v obliki amandmajev tudi naša skupina. Večina je bila sprejeta. Moram pa opozoriti, da me moti, da je v tretjem branju med amandmaji tudi tisti, ki ponovno predvideva uveljavitev razlik v pokritosti s kadri do plus-minus 10%. Torej v seštevku 20%-razlika, na primer periferija in centri, kjer je moč in lažje zaposliti večje število zdravnikov in tudi drugih pomembnih oziroma odločilnih zdravstvenih kadrov. Mislim, da tistega amandmaja ne bi smeli podpreti, ker so razlike danes tudi bistveno večje od 20%. Strmeti je treba k temu, da bi bila periferija morda celo bolje pokrita z zdravniki kot pa centri, kjer je vse bližje, kjer so ljudje skoncentrirani na majhnem področju in jih je lažje oskrbeti z manjšim številom ljudi. Več bi moralo biti kadrov na periferiji. Tukaj pa se poskuša obdržati velika razlika v korist centrov. Mislim, da to ni dobro, da vendarle moramo upoštevati problematiko periferije, ob dejstvu, da se je do sedaj zdravstveni vrh, pogosto tudi zbornica, pogosto tudi razni konziliji in zdravstveni sveti so se obnašali tako, da če je bila neka stvar v Ljubljani rešena, da je potem za državo ta problem nehal obstajati. Na periferiji pa so veliki problemi ostali na področju patronažne dejavnosti, urgentne medicine, pokritosti s splošnimi ambulantami, na področju zagotavljanja 24-urnega zdravstvenega varstva v obliki dežurstva in nujnih intervencij. Tako mislim, da je prav, da ostane v drugem branju sprejeta razlika do plus pet oziroma minus procentov, ne pa deset, kot je sedaj predlagano. Apeliram na to, da poslanci tistega amandmaja vlade ne podremo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Merlo, v imenu poslanske skupine ima besedo. Nato gospod Miroslav Luci.

ALEKSANDER MERLO: Hvala, za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade. Po petih letih, približno, se je ta program končno pojavil v tretjem branju. Strinjam se, da izdelek, to, kar lahko danes od njega pričakujemo, ko smo bili pred letom dni že skeptični, da bo sploh zagledal luč sveta, bo gotovo po tem, ko smo ga datumsko premaknili do leta 2004, bi rekel samo to: mislim, da je to v danem trenutku to, kar lahko najbolj optimalnega pričakujemo, spoštujemo vse te pozitivne nagibe, trende, delo, ki so ga vložili strokovnjaki prejšnje polletje, da je to zagledalo luč sveta.
Sem pa tudi istočasno osebno prepričan, da podpiram delno, kar je gospod Žnidaršič rekel, in mislim, da bo v naslednjih letih kar potrebno to zadevo nadaljevati v smislu priprave, da rečem, tudi se pripravljati v naslednja leta, po letu 2004. Kajti vemo, koliko dolgo je sedaj ta program nastajal in računamo tudi na to, da bi bilo pametno že razmišljati, glede na to, da se v zdravstvu zadeve hitro spreminjajo, tudi na naslednje desetletje. Poslanska skupina liberalne demokracije Slovenije podpira v celoti ta program, vključno z amandmaji. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Luci Miroslav.

MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospa podpredsednica. Poslanska skupina socialdemokratov seveda podpira nacionalni program zdravstvenega varstva Republike Slovenije. V njem je zajetih tudi precej amandmajev, ki smo jih mi predstavljali, seveda v obliki sedaj vladnih ali kakorkoli že, prej drugih amandmajev. Nismo pa zadovoljni z nekaterimi stvarmi in predvidevamo, da se bo začela kar hitra aktivnost za program zdravstvenega varstva do leta 2010. Namreč, res je, da zdravstveni dom ostane še vedno funkcionalna in organizacijska enota, vendar ne v taki obliki.
Številne možnosti so, da se zdravstveni domovi rušijo. Verjeli ali ne, zdravstveni domovi nimajo več velike prihodnosti, če ne bomo bistveno posegli s strani ministrstva in zavarovalnice. Vsaka občina ima možnost dajati koncesije, to se iz dneva v dan vidi. Izredno težko bo organizirati nujno medicinsko pomoč, izredno težko bo organizirati dežurno službo, ko bodo zdravstveni domovi odpadli.
Ravno tako se popolnoma ne strinjamo z rešitvijo približno enake dostopnosti občanov do zdravnikov, kot je bilo že omenjeno. Zato predvidevamo, ker je ta program praktično potreboval res pet ali šest let, da se je obelodanil in prišel v tretje branje ter do veljavnosti, da začnemo danes pripravljati program zdravstvenega varstva Republike Slovenije do leta 2010, kjer bi reševali tudi probleme zdravstvenih domov, organiziranosti nujne medicinske pomoči, dežurne službe, reševalne službe in številne druge probleme, ki se bodo pojavljali, ko bo, da tako rečem, nekontrolirana privatizacija nemudoma šla naprej. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? Prosim, v imenu poslanske skupine SKD, gospa Hren-Vencelj.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vsem lep pozdrav! No, mi bomo sicer podprli nacionalni program, vendar moram k temu, kot je bilo že rečeno, dodati, da ima dolgo zgodovino, da je bil prvi osnutek leta 1992 pripravljen. To je sedaj peta varianta, o kateri danes razpravljamo in ki bo verjetno sprejeta.
Kljub vsemu pa obstajajo pomisleki, ali je ta nacionalni program dober, glede na to, da je pravzaprav predstavljal neke vrste trgovanje oziroma to, kar imamo danes v obravnavi, je neke vrste dogovor o tem, kaj meni zdravstveni svet, kaj meni zdravniška zbornica, kaj meni zavarovalnica in kaj meni ministrstvo. Večkrat je bilo pojasnjeno, da je nacionalni program potreben prav zaradi mreže oziroma zaradi načrtovanja potreb po zdravstvenih delavcih in po uslugah. Kljub temu pa bi rada dala nekaj pripomb, če dovolite.
Poglejte, v poglavju III, kjer so našteti mehanizmi plačevanja programov in zdravstvenih storitev, je rečeno, da se v osnovni zdravstveni dejavnosti še nadalje uporablja sistem glavarine in da ta sistem glavarine vključuje tudi laboratorijske diagnostične preiskave, da so te torej del cene storitev in glavarine. V praksi se namreč dogaja, da se prav zaradi takega sistema laboratorijske preiskave opuščajo, kar pomeni, da vedno bolj diagnosticiramo v osnovni zdravstveni dejavnosti bolezni na pamet oziroma na klasičen način medicinske stroke, kot je bil pred, recimo, drugo svetovno vojno ali še prej. To pomeni daljnoročno škodo na račun zdravja populacije.
Druga taka pripomba bi bila predvsem na tekst v istem poglavju, kjer pravi, da se bo v bolnišnični zdravstveni dejavnosti sistem financiranja spreminjal v smeri plačevanja po primerih, ob opuščanju plačevanja bolnišničnih oskrbnih dneh. Vsi se strinjamo, da naj bi se plačevale zdravstvene storitve po tem, kakšna je teža bolezni, ne pa po oskrbnih dnevih. To je nesporno. Vendar pa slovenščina ne uporablja izrazov za bolnike. Bolniki so ljudje, niso primeri. Jaz mislim, da bi ministrstvo za zdravstvo moralo to upoštevati, kajti tudi v amandmaju k 5. členu oziroma v petem amandmaju k točki 3.4.2, govori zopet, da cena primera bo na vseh oddelkih iste stroke posameznih bolnišnic enaka. Jaz mislim, spoštovani poslanci, kadar boste v bolnišnici, ne bi želeli biti samo primer, želeli bi biti bolniki, obravnavani kot ljudje, predvsem kot ljudje, ne pa kot primer. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Še zadnjo pripomba, bi se pa nanašala na tole, kjer pravi v istem sklopu, da v lekarniški dejavnosti se bo financiranje uskladilo z evropskimi sistemi. Pri obravnavi tega nacionalnega programa je bilo veliko govora o tem, koliko farmacevtov potrebujemo ali ne. Opozorjeno je bilo s strani lekarniške zbornice in združenja farmacevtov, da smo že zdaj pod evropskimi normami. V amandmaju pod točko 1, kjer pravi, lekarniška dejavnost, se zopet število farmacevtov nekoliko znižuje glede na standarde. To se pravi, po eni strani govorimo, da bomo lekarniško dejavnost oziroma njeno financiranje uskladili z evropskimi sistemi, po drugi strani jih pa zmanjšujemo. Torej verjetno nekaj časa bo ta stvar še šla, potem pa ne bo šla več. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, v imenu poslanske skupine je imela besedo gospa Helena Hren-Vencelj. Morda želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? (Ne želi.) O nacionalnem programu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato razprave prijavljenih poslancev omejujem na 5 minut. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Razpravo bomo torej vodili na podlagi pregleda vloženih amandmajev, z dne 30. maja 2000. V razpravo dajem amandma k točki 2. 1. 3. 1. 1. 2. - lekarniška dejavnost. Razpravljavcev ni. Predlaga ga vlada. Matično delovno telo pa ga podpira. Ker ni razpravljavcev, preidimo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 2. 3. 1. 2. 2 - bolnišnična zdravstvena dejavnost. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Preidimo torej na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
V razpravo dajem amandma na amandma vlade k poglavju III - strategije in razvojne usmeritve zdravstvenega varstva. Predlagatelj je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Vlada ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev.
Preidimo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k III. poglavju - strategije in razvojne usmeritve zdravstvenega varstva. Doda se točka 3. 2. 9 - pobolnišnična skrb. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni.
Preidimo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 3. 4. 2 - mehanizmi plačevanja programov zdravstvenih storitev. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Obrazložitev glasu. Prosim, gospod Avšič ima besedo.

JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa za besedo. Jaz bom samo svoj glas obrazložil k temu amandmaju, ki ga ne bom podprl, in to predvsem iz razlogov, ker vladni amandma črta tekst amandmaja, ki sem ga vložil v drugem branju in je bil tudi sprejet. Jaz se sicer strinjam, da je bil to lahko eden od bolj spornih amandmajev. Govori namreč o ceni plačevanja primeru, o katerih je dr. Kragljeva rekla, da se s primerom ne strinja. Jaz se v predlogu, ki sem ga dal takrat, nisem strinjal s tem, da naj bi bila cena za isti primer zdravljenja diferencirana glede na kategorijo bolnišnic.
Seveda tekst se po tem amandmaju črta in jaz ga ne bom podprl. Verjamem, da tudi osnovni tekst ni bil najboljši, vendar menim, da se vlada ni posebej potrudila, da bi razvozlala, kako razreševati problem med ceno najenostavnejših primerov, ki jih opravljajo v bolnišnici tretje kategorije, ali pa kliničnem centru, in ga prepušča seveda za nek nedoločen čas, da se bo reševal, ko bo izdelan sistem plačevanja in podobno. Skratka, jaz sem v tem delu samo želel obrazložiti svoj glas in bom glasoval proti temu amandmaju. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! Torej glasujemo o amandmaju pod zaporedno številko pet. (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 3.4.3 - materialne zmogljivosti. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 3.4.4 - investicije v zdravstvu. Predlagatelj je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, vlada ga podpira. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
V razpravo dajem amandma k točki 3.4.9 - nadzor. Predlagatelj je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, vlada ga podpira. Če bo ta amandma sprejet, je amandma pod zaporedno točko 9 brezpredmeten. Torej vlada ga umika, kolikor sem obveščena. Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev, preidimo na odločanje. Ugotavljamo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Amandma pod zaporedno številko 9, kot smo slišali, je umaknjen.
V razpravo dajem amandma pod zaporedno številko 10 k točki 4.2.1 - varovanje zdravja otrok in mladostnikov. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k poglavju V - usmeritve in merila za oblikovanje mreže javne zdravstvene službe. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Želite razpravljati? Prosim. Besedo ima gospod Mežan.

JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Vendarle bi rad vprašal to, na kar je opomnil gospod Žnidaršič, ko je tu govoril, da ravno pri tem 11. amandmaju zopet iz druge obravnave v tretjo spreminjamo s 5 na 10%. On je dejal, da s tem izgublja podeželje. Sam živim namreč na podeželju in tudi v občini, ki še nima zagotovljenega primarnega zdravstva oziroma ga ima sicer v Novem mestu, ne pa v svoji občini. Prosim vlado, da mi odgovori na pripombo gospoda Žnidaršiča, ali je to res ali ne. Sicer sam nisem sodeloval v odboru oziroma nisem član odbora in se nisem poglabljal v ta program, pa vendarle me zanima ta odgovor, prosim.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka, gospa Dunja Piškur-Kosmač.

DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Vlada je spremenila že sprejeti amandma zaradi proučitve, kaj do leta 2004 pomeni 5%. V okviru načrtovanja sredstev za zdravstveno varstvo bi potrebovali toliko novih kadrov v celotnem številu v naši državi, da smo se odločili, da bomo skušali čim bolj pravično uresničiti ta amandma. In smo potem napisali "do 10", ker prej je bilo napisano "10", sedaj smo dodali besedo "do" 10, v drugih poglavjih pa smo se zavzeli za čim pravičnejšo razporeditev kadrov; kar pomeni, da bomo skušali čim prej realizirati tudi usmeritev 5%, kot je bilo amandmirano v drugi obravnavi, vendar do leta 2004 v sistemu financiranja zdravstvenega varstva ne bo toliko denarja, da bi lahko to zagotovilo realizirali. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Prosim, besedo ima gospa Helena Hren-Vencelj.

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Jaz bi samo nekaj rada še pripomnila. Poglejte, ko smo v amandmaju k točki 3. 4. 2 - materialne zmogljivosti, namreč to poglavje govori o tem, kako se bo zdravstvena služba oziroma zmogljivost mreže javne zdravstvene službe prilagajala, in govori o standardih porabe medicinskega in nemedicinskega materiala, zdravilih, prostoru itd., itd. In smo tukaj podaljšali, da bo ministrstvo za zdravstvo določilo standarde najkasneje v enem letu po sprejemu nacionalnega programa v "najkasneje v treh letih", kar pomeni, če je leta 2000 nacionalni program sprejet, do 2004 pa velja, pomeni, da bodo ti standardi samo še eno leto v veljavi. Torej, skratka tole ne drži; oziroma sprejeti amandma je sedaj vse skupaj še za dve leti podaljšal, v tem poglavju, o katerem pa sedaj govorimo, pa se govori o kadrih. In standarde za kadre naj bi pa ministrstvo v enem letu pripravilo. Mislim, da to ni v redu. Če imamo standarde za nemedicinski material, za zdravila, za zgradbe in podobno, moramo sočasno imeti tudi standard za kadre. Ne moremo samo standarde za kadre, vse ostalo pa prepuščamo, da se bo dogajalo precej časa kasneje. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosim, besedo ima gospod mag. Žnidaršič.

MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Lepa hvala. Spoštovani! Rad bi k razlagi gospe državne sekretarke rekel tole. Vprašanje denarja za povečanje določenih kadrov na periferiji v državi sploh ne pomeni absolutnega povečanja denarja za zdravstveno varstvo, pač pa v marsičem pomeni pocenitev delovanja zdravstvenega varstva in, seveda, pocenitev bolnišničnih in drugih ustanov. Namreč, če je premalo zdravnikov na nekem območju, potem ti slabše zdravijo in vsa zadeva mnogo več stane, kot če bi jih bilo primerno število - vsaj tako število, kot je to v centrih. Drugo je seveda vprašanje, kako se zdravniki takrat, kadar jih je zadosti, obnašajo. Mi vemo, da je pokritost v marsikakšnem oddelku oziroma marsikakšni bolnišnici 100%, pa je enako čakalna doba kot tam, kjer jih je pol manj. Tako, da mislim, da ni vse v številu kadrov, ampak na vsak način: število kadrov samo ne pomeni podražitve, lahko je celo pocenitev za kakšno področje. In mislim, da bi ob primernem strokovnem delu ustrezno optimalno število kadrov ne pomenilo tako velikega stroška kot plače za te ljudi pomenijo, ampak dosti manj. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ne. Zaključujem razpravo in preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod zaporedno številko 11? (29 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 5.1.1.2 - kadri. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, preidimo na odločanje. Ugotavljamo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 5.1.2 - lekarniška dejavnost. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma smo sprejeli.
V razpravo dajem amandma k točki 5.1.2.1 - javna lekarniška služba. Predlagatelj - vlada, matično delovno telo - podpira. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 5.1.2.1 - kadri. Torej predlagatelj je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, vlada - podpira. Ugotavljam, da razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 5.1.2.2 - kadri. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo - podpira. Razpravljavcev ni, glasujemo. Ugotavljam navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k točki 5.4.1 - osebje v domovih za ostarele. Predlagatelj - vlada, matično delovno telo -podpira. Razpravljavcev ni, glasujemo. Torej, ugotavljam navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
V razpravo dajem amandma k točki 6.2 - potrebe po zdravstvenih delavcih in zdravstvenih sodelavcih. Predlagatelj je vlada, matično delovno delo ga podpira. Razpravljavcev ni. Glasujemo. Ugotavljam navzočnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi ta amandma smo sprejeli.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb. Sekretariat? (Ne.)
Zato prehajamo na glasovanje o nacionalnem programu v celoti. Na glasovanje dajem predlog nacionalnega programa v celoti. Obrazložitev glasu. Prosim, besedo ima gospod mag. Žnidaršič.

MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Torej, glasoval bom proti temu programu zaradi tega, ker je v njem sedaj zapisano, da bodo prevelike razlike med zasedenostjo v kadrih v centrih in proti periferiji ostala zakoličena v tem, bi rekel, programu.
Moram povedati, da zadeva ni taka, kot je rekla državna sekretarka: da se bodo trudili, da bi do deset zmanjšali - karkoli. Te razlike so dvajset in več let; in vsi vemo zanje, in vsi smo opozarjali nanje, pa se ni nič zgodilo. Zdravstvena politika pa tudi marsikateri zdravstveni vrhovi so skrbeli za - da ne rečem - svoje "ritke" v Ljubljani pa še v kakšnem centru, vsi drugi smo pa izviseli - na periferiji - pa ne samo zdravstveni delavci, ki so kratko vlekli in morali delati za enako plačo dvakrat več kot v centrih, pa še danes tako delajo, pač pa - in predvsem - ljudje, ki so bili - seveda - slabše in insuficientno obravnavani. In tako se bo dogajalo tudi naprej. Jaz vem, da je zelo neprijetno povedati Ljubljani, da ne more nekdo imeti samo 500 ali 700 pacientov kot zdravnik, na periferiji pa 1800, 2000 ali več. Ampak to je danes praksa pa nobeden ne reče, da je to narobe, ker se pač v Ljubljani da zmeniti tudi po domače. Moram povedati, da je na primer v patronažni dejavnosti velikanska anarhija, na katero sem opozarjal petnajst let brez pravega uspeha. Namreč, v Ljubljani imajo patronažne sestre, fizioterapevtke na domu, delovna terapija na domu, logopeda na domu - vse na domu. Ampak vse to nekako pod isto službo, ki jo pa mi v enaki obliki ne moremo ponuditi. Na mojo pripombo ob enem seminarju, da bi na osnovnem nivoju morali imeti vsi pacienti, vsi državljani enake možnosti dobiti ustrezno nego na domu, je bilo rečeno lakonično, da ne more biti klinični center v vsaki vasi. Ponovno sem rekel, da je to neumna razlaga in slab odgovor, ker gre za osnovni nivo, za tisti nivo, ki mora biti vsem dostopen, če odštejemo področje urgentne medicine, kjer marsikakšen na periferiji umre preprosto zato, ker so centri predaleč, ker je bolnišnica predaleč, ker je dežurstvo predaleč, ker je dostopnost daljša od tistih kritičnih desetih minut.
Sedaj še zdravnikov ne bomo imeli zadosti, še patronažnih sester ne bo zadosti: in to ne do 10%, ostalo bo 20% in več, kakršne so razlike še danes. In v to, da bo kdo kaj naredil, jaz ne verjamem, zato bom proti, čeprav, seveda, mi je žal, če bi zaradi tega ne bil ta program sprejet. Takega jaz kot zdravnik, ki delam na terenu in problematiko poznam in na katero sem brezuspešno opozarjal, ne morem pristati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo.
Torej, na glasovanje sem dala predlog nacionalnega programa v celoti. Ugotovimo navzočnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani nacionalni program v celoti? (34 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani nacionalni program v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na naslednjo, 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O PRESKRBI S KRVJO.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, besedo ima državni sekretar, gospod Janez Zajec.

JANEZ ZAJEC: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Državni zbor Republike Slovenije je na 20. seji, 24. marca letos, obravnaval predlog zakona o preskrbi s krvjo v drugi obravnavi in sprejel sklep, da vlada Republike Slovenije pripravi predlog zakona za tretjo obravnavo ter da se tretja obravnava predloga zakona opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora.
Vlada Republike Slovenije je pripravila besedilo predloga zakona o preskrbi s krvjo glede na sprejete amandmaje v drugi obravnavi in ga pošilja v tretjo obravnavo in sprejem v državni zbor.
Upoštevajoč sprejete amandmaje so spremenjeni oziroma dopolnjeni naslovi I., II., III. in IV. poglavja. Vse amandmaje je predlagatelj vključil v besedilo predloga zakona o preskrbi s krvjo za tretjo obravnavo.
Vlada Republike Slovenije umika amandmaje z dne 5. 5. 2000 k 6., 10., 11., 22., 36., 47. členu pod c in e, in 48. členu predloga zakona o preskrbi s krvjo za tretjo obravnavo.
Istočasno vlada podpira amandmaje odbora državnega zbora za zdravstvo, in sicer amandma na amandma vlade Republike Slovenije k 5. členu, amandmaje k 6., 10., 11. in 22. členu ter amandmaje k 36., 37., 39., 47. in 48. členu predloga zakona o preskrbi s krvjo, tretja obravnava.
Predlagam, glede na to, da je odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko praktično soglasno sprejel te amandmaje, da jih tudi državni zbor potrdi. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je imel državni sekretar gospod Janez Zajc. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Besedo ima podpredsednik odbora, gospod Vincencij Demšar. Prosim.

VINCENCIJ DEMŠAR: Tako je naneslo, da predsednice ni. Se opravičujem, bom pa na kratko povedal, tako kot sem tudi že prej: da je ta zakon predložila vlada; da je na našem odboru 18. maja, ko smo to obravnavali, je predstavil zakon državni sekretar gospod dr. Janez Zajc. Tudi sekretariat je povedal, da kakšnih večjih pripomb ni in tako tudi niso člani odbora imeli večjih pripomb, vendar so pa oblikovali nekaj amandmajev, do nekaj amandmajev se pa niti niso opredelili. Opozoril bi samo na tiste amandmaje, ki predvidoma nekoliko bolj štrlijo iz celotnega teksta. Pomembno je to, kdo lahko izvaja ta program; torej pri 10. členu je predlog, da so to lahko tudi tisti organizatorji, ki so v preteklem letu zbrali najmanj 500 krvodajalcev in pridobijo dovoljenje od ministra. In seveda, da sedaj v 11. členu predlagamo, da se namesto "zakonitega zastopnika" rabi izraz "skrbnika", imamo tudi sedaj še en konkreten predlog za amandma s strani, ki smo ga danes dobili na klop.
Mogoče bi samo še, ostalih ne bi predstavljal, čeprav so tudi v zvezi s transfuzijo pomembne nekatere rešitve glede Rdečega križa. Na koncu bi samo to rekel, da smo bili mnenja na odboru, da je to pripravljeno in da podpira odbor kot tretjo obravnavo in da se tudi sprejme. In to je tudi vse. Se pa opravičujem, ker imamo danes več teh zakonov, da bom še dvakrat sem prišel, tako so mi naročili. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa podpredsedniku odbora. Želi predstavnik sekretariata za zakonodajo besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine liberalne demokracije ima besedo gospod Gasparini.

MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Samo na kratko. Liberalna demokracija Slovenije bo podprla ta zakon. Sedaj kot kirurg seveda sem zelo vesel, da je končno pri koncu, do .../Nerazumljivo./..., da tako rečem, ta zakon, zato ker bo naše delo in pa delo mojih kirurgov - sigurno - nekako bolj poenostavljeno, da tako rečem. Jasno pa je, da tudi organizacije, ki se ukvarjajo s pridobivanjem - torej transfuzijske postaje po bolnišnicah, pa zavod - s tem bodo imele te zakonske okvire.
Za mene je največji problem bil ta 31. oziroma bivši, eks, 32. člen. Zato, ker ni bil - torej, se je govorilo o prejemniku krvi, transfuzije, pa se je nanašalo na neki člen, 11. člen, ki je govoril o dajanju krvi, torej je bila vse neka zmešnjava. No, ker smo to amandmirali na odboru - in mislim, da je amandma odbora kar v redu. Tisti amandma - ki ga je liberalna demokracija danes, ki ste dobili na klop - bomo umaknili. Podobno tudi tisto obrazložitev: namesto skrbniki in to. Tako, da ta dva amandmaja smo umaknili.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Sta umaknjena.

MARIO GASPARINI: Bomo umaknili, ja.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa.

MARIO GASPARINI: Drugače, kot že rečeno: liberalna demokracija bo podprla ta zakon in prav v naše veselje... No, kot zdravnik.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želijo besedo še predstavniki ostalih poslanskih skupin. Prosim, v imenu poslanske skupine gospod Luci Miroslav.

MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Socialdemokrati podpiramo zakon, ki ga jemljemo kot nujnost in kot evropsko kategorijo na področju zdravstva. Zavedati pa se mora, da ta zakon daje velike pristojnosti ministru. Upamo, da bo minister imel dobre svetovalce, tudi na področju tistih, ki organizirajo krvodajalske akcije, tudi na področju Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino, da bo lahko v številnih členih, ki so tukaj navedeni, tudi pravilno odločal.
Skratka, zakon daje velike pristojnosti ministru, mi, poslanci državnega zbora, bomo tu odigrali veliko manjšo vlogo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo imajo še predstavniki poslanskih skupin. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave ostalih poslancev omejene na 5 minut. Ni razpravljavcev, zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 30. maj.
V razpravo dajem dva amandmaja k 3. členu. Prvega predlaga vlada, matično delovno telo ga podpira, in drugega ravno tako: predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni, preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! Torej na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu. Nekateri kolegi se nam pridružujejo in bomo nekoliko počakali. Hvala. (58 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 3. členu. Ugotavljam navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
V razpravo dajem dva amandmaja k 5. členu. Prvi je amandma na amandma vlade, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira; drugega - je predlagatelj vlada in matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni, preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! Glasujemo o amandmaju na amandma vlade. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma vlade sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko dve. Ugotavljam navzočnost! (44 prisotnih.) Nekoliko več nas je, morda je bilo prehitro. Ugotavljam navzočnost! Lepo prosim, da vsi prisotni v dvorani pritisnejo na svojo tipko. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 5.a člen. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 6. členu so vloženi trije amandmaji, od teh sta pa dva umaknjena; pod zaporedno številko 2 in pod zaporedno številko 3. Torej, v razpravi je amandma pod zaporedno številko 1, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 10. členu. Drugi amandma pod zaporedno številko 2 je umaknjen. Torej, v razpravi je amandma pod zaporedno številko 1. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem prvi amandma k 11. členu; amandma pod zaporedno številko 2 je umaknjen. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 18. členu; predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 22. členu imamo amandma pod zaporedno številko 1; amandma pod zaporedno številko 2 je umaknjen. Kdo želi besedo? Razpravljalcev ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 31. členu. Prvega predlaga odbor, vlada ga podpira, druga dva predlaga vlada in matično delovno telo ju podpira. Želi kdo razpravljati? Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Torej, glasujemo o amandmaju na amandma vlade. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotovimo navzočnost! (44 prisotnih.)Ponavljam. Ugotavljam navzočnost! Vsi prisotni, prosim, da prijavijo svojo prisotnost. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še glasujemo o tretjem amandmaju k danemu členu. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 32. členu smo imeli vložene štiri amandmaje. Dva imate v pregledu, ostala dva sta... Torej amandma poslanske skupine LDS je umaknjen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Preidimo na glasovanje. Prvi amandma in drugi, oba predlaga vlada, matično delovno telo ju podpira. Glasujemo o prvem, ker ni razpravljavcev. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 35. členu imamo en amandma. Predlagatelj je vlada. Matično delovno telo - podpira. Razpravljavcev ni.
Preidimo na glasovanje. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 36. členu imamo samo en amandma pod zaporedno številko ena, drugi, pod točko dva, je bil umaknjen. Želi kdo besedo? Razpravljavcev ni.
Glasujemo. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 37. členu imamo amandma vlade, matično delovno telo ga podpira. Razpravljavcev ni. Torej, ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 38. členu je vložen tudi amandma, ki je sicer redakcijske narave. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! (44 prisotnih.) Ponovimo, več nas je v dvorani. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 39. členu, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ker ni razpravljavcev ugotavljam prisotnost in glasujemo o predlaganem amandmaju. Morda tudi tokrat nekoliko prehitro. Ugotavljam prisotnost oziroma navzočnost v dvorani! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 42. členu imamo amandma, ki je redakcijske narave. Predlagala ga je vlada. Razpravljavcev ni in preidimo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Pri 47. členu imamo nekoliko več amandmajev - sedem, medtem ko sta amandma pod zaporedno številko tri in šest umaknjena. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Preidimo na odločanje o predlaganih amandmajih - pod zaporedno številko 1. Ugotavljam prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod zaporedno številko 2. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! Nekoliko več nas je. Lepo prosim, če ponovimo in vsi prisotni potrdimo svojo prisotnost. Ugotavljam prisotnost! Še dva gospoda imamo v dvorani oziroma dva kolega, ki bi morda tudi najavila svojo navzočnost. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 4. Ugotavljam prisotnost! Amandma je tudi redakcijske narave. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 5. Ugotavljam navzočnost! Vlada je predlagateljica in matično delovno telo ga podpira. (45 prisotnih.) Ponovili bomo. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Glasujemo še o amandmaju pod zaporedno številko 7. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma pod zaporedno številko 2 k 48. členu; amandma pod zaporedno številko 1 je umaknjen. Želi kdo besedo? Razpravljalcev ni.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb. Ni, zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na naslednjo, to je na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Prosim, besedo ima državna sekretarka, gospa Dunja Piškur-Kosmač.

DUNJA PIŠKUR-KOSMAČ: Hvala za besedo. Spoštovana podpredsednica, spoštovane poslanke in poslanci! Državni zbor Republike Slovenije je na 21. seji, dne 19.4.2000, opravil drugo obravnavo predloga zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, in sprejel sklepa, da vlada Republike Slovenije pripravi predlog zakona za tretjo obravnavo ter da se tretja obravnava predloga zakona opravi v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije.
Predlagatelj je besedilo predloga zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, za tretjo obravnavo pripravil v skladu z amandmaji, sprejetimi v drugi obravnavi. Upoštevajoč sprejete amandmaje je predlagatelj spremenil oziroma dopolnil 1., 2., 5., 6., 7., 8., 9., 10., 12., 14., 16., 17., 18., 19. 22., 23., 24., 27., 29., 31., 32., 33., 34., 37. in 38. člen predloga zakona. Zaradi dodatnega 39.a člena je predlagatelj ustrezno preštevilčil člene predloga zakona. Predlagatelj je predlagal amandmaje k 2., 6., 14. in 17. členu predloga zakona. Predlagatelj je umaknil amandmaje k 2. členu pod točko "b", k 10., 16., 19., 21. in 22. členu predloga zakona. Predlagatelj je predlagal nov amandma k 40. členu predloga zakona. Predlagatelj se je opredelil do amandmaja poslanske skupine SKD z dne 19. april 2000 k 14. členu predloga zakona. Vlada Republike Slovenije amandmaja poslanske skupine SKD ne podpira. Predlagatelj se je opredelil do amandmaje odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko z dne 18. maja 2000 k 2., 6., 9., 19., 35. in 37. členu predloga zakona. Vlada Republike Slovenije amandmaje odbora državnega zbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko podpira. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? Besedo ima podpredsednik odbora, gospod Vincencij Demšar. Prosim!

VINCENCIJ DEMŠAR: Na isti seji, kot smo že poročali o dveh zakonih, 18. maja, smo obravnavali tudi ta predlog zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili. Sekretariat na sam ta tekst ni imel pripomb. Tako stvari, ki jih je povedala že takrat na samem odboru tudi predstavnica ministrstva, pa smo jih tudi že danes slišali. Bilo je tudi poudarjeno, da en amandma, ki so ga predlagali krščanski demokrati, ni bil sprejet, ostali so bili pa sprejeti. Bili pa so napovedani tudi umiki. Glede tega, ker je vprašanje tobaka in pa tobačnih izdelkov aktualno, sta dodani pri "kot živilo" za besedo "tobak" tudi besedi "in tobačni izdelki". O drugih stvareh ni toliko pomembno poročati.
Samo za konec, da lahko še rečem: da naš odbor predlaga, da se zakon o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili, sprejme skupaj z amandmaji in da jih odbor podpira in tudi predlaga sprejem tega zakona. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa podpredsedniku odbora. Želi predstavnik sekretariata besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ugotavljam, da ne. O zakonskem predlogu v celoti dajem zato besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave morda prijavljenih poslancev omejene na 5 minut. Razpravljavcev ni. Zaključujem razpravo.
In prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda vloženih amandmajev z dne 30. maj. In danes ste dobili še dodatno vloženi amandma vlade k 40. členu.
V razpravo dajem amandmaje k 2. členu. Štiri. Kdo želi besedo? Razpravljavcev ni.
In preidimo torej na glasovanje. Glasovali bomo o prevem amandmaju k 2. členu. Lepo prosim, da se nam kolegice in kolegi poslanci pridružijo. Smo v postopku glasovanja. Ugotovimo navzočnost! (37 prisotnih.) Premalo nas je. Ugotavljamo drugič prisotnost v dvorani! Nekateri kolegi se nam pridružujejo. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma pod zaporedno številko ena sprejeli.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Predlagatelj - odbor, vlada - podpira. Ugotovimo navzočnost! (44 prisotnih.) Pri predhodnem glasovanju smo ugotovili, da nas je najmanj 47. Ugotovimo navzočnost! (43 prisotnih.) Nadaljujemo čez 10 minut, ob 17.30 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 17.19 uri in se je nadaljevala ob 17.28 uri.)

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotavljamo navzočnost v dvorani. Smo pri 8. točki dnevnega reda - predlogu zakona o zdravstveni ustreznosti živil in izdelkov ter snovi, ki prihajajo v stik z živili; pri glasovanju o drugem amandmaju k 2. členu. Tretjič ugotavljam navzočnost v dvorani! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma - drugi amandma k 2. členu? Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 3. Ugotavljam navzočnost! (6o prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 4. Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotavljam navzočnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
K 6. členu je vloženih šest amandmajev. Kdo želi besedo? Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Glasujemo o prvem amandmaju k 6. členu. Ugotovimo navzočnost! Predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. (54 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotovimo navzočnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 3. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o četrtem amandmaju k 6. členu. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali bomo o amandmaju pod zaporedno številko 5. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 6. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 9. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Razpravljavcev ni. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 14. členu imamo dva vložena amandmaja. Prvega predlaga vlada, matično delovno telo ga podpira, drugega pa poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov, matično delovno telo ga ne podpira, vlada tudi ne. Kdo želi razpravljati? (Ni razpravljavcev.)
Preidimo na odločanje. O prvem amandmaju bomo glasovali. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 17. členu, predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Razpravljalcev ni.
Ugotovimo navzočnost! (42 prisotnih.) Morda je bilo nekoliko prehitro. Torej, ponovimo. Drugič ugotavljamo navzočnost. (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 19. členu imamo amandma, predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Razpravljalcev ni.
Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 35. členu imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Razpravljalcev ni.
Torej, glasujemo o predlaganem amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 37. členu imamo amandma odbora, ki ga vlada podpira. Razpravljalcev ni.
Glasujemo o predloženem amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Napovedali smo še amandma, ki ga je predlagala vlada k 40. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. Besedo ima gospa Tina Bitenc.

TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor. Sekretariat bi potreboval nekaj časa, da preveri eventualno potencialno neskladnost, ki je - ali pa bi utegnila - nastati zaradi sprejetega amandmaja poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov k temu zakonu, ki ga vlada ni podprla in ki bi utegnil biti v nasprotju z neko drugo določbo v 14. členu. Ne potrebujemo veliko, ampak prosimo, da se nam nekaj časa da na razpolago. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej, kot smo slišali, zaradi medsebojne neusklajenosti pri zakonskih predlogih prekinjam to točko dnevnega reda za pripravo uskladitvenega morebitnega amandmaja.

Torej prehajamo na naslednjo TOČKO DNEVNEGA REDA... Prekinjena je bila ta točka. Proceduralno želite besedo? Prosim! Imate proceduralni predlog?

DR. HELENA HREN-VENCELJ: Ne. Jaz bi samo rada pojasnila. Poglejte. Ta 14. člen namreč govori, da se ne smejo živila...

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kaj vas lahko prekinem? Tu ni nikakršne razprave, sekretariat je povedal in zato smo prekinili to točko dnevnega reda. Hvala lepa.

Prehajam na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O REVIDIRANJU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima dr. Nina Plavšak.

DR. NINA PLAVŠAK: Hvala. Predlagatelj je pri pripravi besedila zakona za drugo obravnavo upošteval stališča državnega zbora in na podlagi tega pripravil sedanje besedil. Od vsebinsko pomembnejših stališč sta bili dve, in sicer stališče, po katerem naj se dovoljenje za opravljanje nalog pooblaščenega revizorja obnavlja enkrat na dve leti in medtem preverja, ali je ta revizor opravljal program strokovnega izobraževanja; in pa drugo stališče, po katerem naj se notranji revizorji zgolj klasificirajo po režimu drugih, preizkušenih znanj, ne pa po enako strogem režimu, kot velja za pooblaščene revizorje.
Predlagatelj je sodeloval tudi na obravnavah matičnega odbora in pri pripravi amandmajev. Večina amandmajev, ki jih je oblikovalo matično delovno telo, je redakcijske narave in izboljšujejo besedilo zakona, zato jih predlagatelj podpira. Prav tako pa predlagatelj ne nasprotuje dvema amandmajema, ki sta vsebinska, in sicer k 16. in 17. členu, po katerem se ob upoštevanju javnih pooblastil, ki jih inštitut ima na podlagi tega zakona, povečuje število zunanjih članov sveta inštituta, torej tistih članov, ki niso predstavniki ustanovitelja, in temu ustrezno spremeni ureditev, po kateri namesto ustanovitelja direktorja imenuje svet inštituta. Hkrati predlagatelj še predlaga, da državni zbor sprejme sklep po drugem odstavku 194. člena poslovnika. Hvala.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa dr. Nini Plavšakovi. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Morda želi poročevalec predstaviti mnenje odbora o predlogu? (Ne želi.) Hvala lepa. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev, ki ste ga prejeli dne 30. maja.
V razpravo dajem amandma k 1. členu, predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo navzočnost! (44 prisotnih.) Lepo prosim, da najavimo svojo prisotnost. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj je odbor. Razpravljavcev ni.
Preidimo na odločanje. Ugotovimo navzočnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 4. členu. Predlagatelj je odbor. Razpravljavcev ni.
Glasujemo. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo navzočnost! (43 prisotnih.) Prosim kolegice in kolege, da najavimo navzočnost! Ugotavljamo navzočnost! Glasujemo o 4. členu. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo člen izglasovali.
V razpravi je amandma k 12. členu. Predlagatelj je odbor. Razpravljavcev ni.
Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravi je amandma k 16. členu. Morda želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Nadaljujemo z glasovanjem. Ugotavljam navzočnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Glasujemo še o členu 16. Ugotavljam navzočnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 17. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljam, da ni razpravljavcev, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma smo sprejeli.
Na glasovanje dajem 17. člen. Ugotavljamo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tudi člen smo sprejeli.
V razpravo dajem, torej 18. člen in amandma k temu členu. Predlagatelj je odbor. Razpravljavcev ni. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma smo sprejeli.
Glasujemo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (45 prisotnih.) Lepo prosim, bomo ponovili. Ugotavljam navzočnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Torej člen smo sprejeli.
V razpravi je amandma k 23. členu. Razpravljavcev ni. Torej bomo odločali. Ugotavljam navzočnost! Predlagatelj je odbor. (46 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma smo sprejeli.
Glasovati moramo o členu. Ugotavljam navzočnost! (44 prisotnih.) Še nekoliko imamo časa na razpolago, torej ponavljam. Ugotavljam navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Torej ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravi je amandma k 26. členu, predlagatelj je odbor. Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Preidimo na odločanje. Ugotavljam prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen, 26. člen. Ugotavljam prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
V razpravo dajem amandma k 30. členu, predlagatelj je odbor. Razpravljavcev ni, preidimo na odločanje. Ugotavljam navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo o členu. Ugotavljam prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Člen smo sprejeli.
V razpravi je amandma k 31. členu. Razpravljavcev ni. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljam navzočnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Glasujemo še o členu. Ugotavljam navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
K 34. členu je vložen amandma, ki ga predlaga odbor. Ugotavljam, da ni razpravljalcev.
Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Glasujemo še o členu. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo tudi člen sprejeli.
V razpravi je 36. člen in amandma k temu členu, ki ga predlaga odbor. Razpravljalcev ni, torej bomo glasovali.
Ugotavljam navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem 36. člen. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 47. členu, ki ga predlaga odbor. Razpravljalcev ni. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo navzočnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
V razpravo dajem amandma k 50. členu. Razpravljalcev ni. Ugotovimo navzočnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo navzočnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi člen sprejet.
Smo pri 51. členu in amandmaju k temu členu. Predlagatelj je odbor. Razpravljavcev ni. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o členu bi glasovali. Ugotovimo navzočnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo tudi člen sprejeli.
Ker je ura 18, bi na tem delu prekinila to točko dnevnega reda. Bi se pa vrnili na

8. TOČKO DNEVNEGA REDA - kjer bi samo sekretariat podal poročilo o usklajenosti PREDLOGA ZAKONA O ZDRAVSTVENI USTREZNOSTI ŽIVIL IN IZDELKOV TER SNOVI, KI PRIHAJAJO V STIK Z ŽIVILI. Prosim. Besedo ima gospa Bitenc.

TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor! Po proučitvi sprejetih amandmajev k 14. členu smo ugotovili, da je amandma za spremenjen prvi odstavek k temu členu, ki je bil sprejet na predlog vlade Republike Slovenije, v neskladju oziroma je z njim v neskladju nov drugi odstavek, ki je bil sprejet na predlog poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Prvi odstavek namreč vsebuje prepoved predpisovanja zdravilnih lastnosti, v drugem odstavku pa se nahaja vsebina, da vsa oglaševalska sporočila, ki nakazujejo kakršnokoli zdravstveno vrednost živil, morajo biti, pač, zdravstveno utemeljena. S tem seveda prepoved ne učinkuje in menimo, da je taka neusklajenost, ki zakona ne dela perfektnega. Hvala lepa.

PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Torej točka je še vedno prekinjena, da se pripravi uskladitveni amandma. Za danes tako prekinjam to sejo državnega zbora, nadaljujemo pa jutri s prekinjeno 8. točko dnevnega reda, 9. točko dnevnega reda, pri 10. točki se mora sestati še odbor zaradi novovloženih amandmajev, nato nadaljujemo, torej zato nadaljujemo z 11., 12. točko, nato od 14. do 25. točke, kjer bomo obravnavali ratifikacije, in nato po - 29. 26. točka je samo opozorjeno, da jo bomo preskočili - dnevnem redu dalje. Hvala lepa, naredite si lep večer.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 30. MAJA 2000 OB 18.03 URI.)



Zadnja sprememba: 06/07/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej