Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

54. izredna seja

(29. avgust 2000)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 14.10 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Vse lepo pozdravljam. Preden pričnemo 54. izredno sejo državnega zbora, mi dovolite, da glede na dejstvo, da smo se zbrali v tem prostoru, uvodoma predstavim nekaj potrebnih tehničnih in drugih sprememb, ki bodo potrebne, da bo naše delo potekalo čim bolj normalno.
Seje državnega zbora bodo do izteka mandata potekale v veliki dvorani na Tomšičevi. Zato vam uvodoma želim predstaviti način dela in tehnično opremo nadomestne dvorane. V dvorani je točno 90 sedežev, ki so namenjeni poslancem. Prva vrsta je namenjena predstavnikom vlade. Štirje sedeži ob vhodu v dvorano pa so namenjeni sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve in referentkam, ki pripravljajo zapisnik o delu zbora. Sekretarji poslanskih skupin bodo lahko spremljali seje državnega zbora v mali dvorani na Tomšičevi, prek internega poslušnega in video sistema, ki jim bo poleg pogleda v dvorano omogočal tudi vpogled v rezultate glasovanja. Ozvočeno je tudi preddverje med veliko in malo dvorano. Dvorana je opremljena s konferenčnim sistemom, ki omogoča, da se poslanke in poslanci vključujejo v razpravo sede, neposredno s svojih poslanskih sedežev. Na sestanku pri predsedniku državnega zbora smo se dogovorili, da bo mikrofon za govorniškim odrom namenjen le predstavnikom vlade in vabljenim na sejo, poročevalcem delovnih teles ter vodjem oziroma predstavnikom poslanskih skupin za predstavitev mnenja oziroma stališča poslanske skupine. Pri uporabi konferenčnega sistema prosimo za korektno sodelovanje. Mikrofon naj vklopi le poslanec, ki mu dam besedo, ki mu bo predsedujoči dal besedo. Ker je sočasno možen vklop samo enega mikrofona v dvorani, bi prosil za korektno vklapljanje mikrofonov le tistih poslancev, ki imajo besedo. S tem bo zagotovljen kvaliteten tonski signal, ki bo omogočal spremljanje zasedanja državnega zbora elektronskim medijem, kvalitetno distribucijo signala po internem poslušnem in video sistemu, ustrezno kvaliteto zvoka prek interneta in korektno izdelavo magnetograma seje. V primeru, da poslanec, ki ima besedo, ne vklopi mikrofona, ga bo na to opozoril predsedujoči, v skrajnem primeru pa dežurni snemalec v studiju prek zvočnika. V dvorani je omogočeno glasovanje prek brezžičnega elektronskega glasovalnega sistema. To je večnamenski glasovalni sistem, ki ga sestavlja 90 glasovalnih enot in sprejemna postaja, ki je povezana z računalnikom, ki upravlja celoten glasovalni sistem. Potek glasovanja boste lahko spremljali s pomočjo projekcij računalniškega zaslona na projekcijsko platno. V dvorani so na vseh poslanskih mestih glasovalne enote.
Sekretarji poslanskih skupin so prejeli tudi identifikacijske kartice za vseh 90 poslancev, ki so bile med vas že razdeljene. Glasovalna enota postane aktivna šele potem, ko v njo vstavite identifikacijsko kartico; brez kartice ni mogoče glasovati, zato prosim, da to upoštevate in te kartice shranjujete tako, da vam bodo vedno dostopne. V odsotnosti poslanca glasovalne enote ostanejo v dvorani in se jih ne smejo odnašati iz dvorane. Vsak poslanec, ko zapusti dvorano, iz glasovalne enote vzame le identifikacijsko kartico in s tem deaktivira svojo glasovalno enoto. Glasovalni sistem je zasnovan tako, da se opravlja in vodi celoten potek glasovanja prek računalnika. Z računalnikom bosta opravljala dva strokovna delavca iz oddelka za razvoj informacijskega sistema državnega zbora in iz podjetja, ki je zastopnik proizvajalca glasovalne naprave v Sloveniji. Glasovanje je časovno omejeno na 15 sekund. Interval, v katerem je možno oddati glas, prikazuje oranžna črta na platnu. Ta časovni interval se lahko nastavlja, zato ga bomo po potrebi podaljšali oziroma skrajšali. Izpiski glasovanja bodo možni v enaki obliki kot do sedaj. Ker brezžični glasovalni sistem deluje le v povezavi z lokalnim računalnikom, ki je v dvorani, ni možen izpis glasovanj med zasedanjem državnega zbora. Po končanem dopoldanskem oziroma popoldanskem delu seje se bodo rezultati glasovanja prenesli v omrežni računalniški sistem državnega zbora, tako da bodo poimenski izpiski glasovanja dosegljivi naslednji dan.
Na koncu bi rad posebej poudaril, da so imele naše strokovno-tehnične službe izredno malo časa za pripravo nadomestne dvorane, še posebej zato, ker je bilo treba vsa dela pripraviti mesec prej, kot je bilo s strani teh služb to načrtovano. Kljub temu lahko ugotavljam, da so tehnične naprave pripravljene in testirane tako, da je omogočeno delo državnega zbora. Vse poslanke in poslanci ste prejeli tudi podrobnejša navodila za glasovanje z brezžičnim glasovalnim sistemom. Predlagam, da bi pred začetkom seje izvedli eno ali dve testni glasovanji in se s tem tudi konkretno seznanimo s potekom glasovanja. Vse poslanke in poslance prosim tudi za potrpežljivost in dobro voljo, da bi lahko te prve korake pri nekoliko drugačnem načinu glasovanja, in ob dejstvu, da je prostor manjši, kot je sicer naša plenarna dvorana, čim prej prešli in nato uspešno pričeli izredno sejo državnega zbora.
Prosim vas torej, da bi opravili testno glasovanje. Najprej predlagam, da vse poslanke in poslanci vstavite identifikacijske kartice - tisti, ki tega še niste storili - v glasovalno napravo. Prešli bomo na glasovanje. Ko bom rekel, da prehajamo na glasovanje, se bo pokazal na zaslonu - mislim, da se pri vas to že vidi - poseben znak in v 15 sekundah bo čas, da s pritiskom na rumeni gumb prijavite prisotnost.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost (Prisotni naj pritisnejo na rumeni gumb)! Ugotavljam, da je prisotnih 85 poslancev in poslank.
Sedaj pa dajem v smislu poskusnega glasovanja predlog nekega predloga poslancev na glasovanje. Ko bom rekel, da predlagam glasovanje, bo prav tako s podobnim znakom kot prej omogočeno, da se v 15 sekundah izrečete za ali proti - "za" je zeleni gumb, "proti" pa rdeči gumb.
Glasujemo o predlogu x. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljam, da je bilo o predlogu, ki sem ga imenoval x, 47 poslancev za in 25 proti, in bi bil, če bi bilo to klasično glasovanje, predlog sprejet.
Pri tem je treba poudariti, da se lahko v roku 15 sekund - to ste pa prejeli na dodatnem obvestilu - poslanec premisli in glasuje drugače, kot se je najprej odločil, ampak vedno velja odločitev, ki je bila zadnja označena z pritiskom na rdeči ali zeleni gumb.
Ni pa možno, kot je bilo do sedaj, da se poslanec ne bi opredelil. Če se je opredelil ali "za" ali "proti", pa tudi če je svojo opredelitev spremenil, bo njegovo glasovanje zabeleženo. Predlagam, da bi samo še enkrat to glasovanje ponovili. Ugotavljamo prisotnost! Rumeni gumb. Ugotavljam, da je prisotnih 84 poslank in poslancev.
Na glasovanje dajem predlog "y". Kdor je - vidite, to je ta napaka. Prehajamo na glasovanje. Istočasno se odločate ali "za" ali "proti". Ugotavljam, da je za predlog "y" glasovalo 36 poslancev, 42 jih je bilo proti. Predlog ni bil sprejet. Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Zelo pomembno bo, da bo čim manj razprav, kajti v tem majhen prostoru bodo te razprave še posebej slišne in bo naše delo oteženo, zato vas prosim za maksimalno možno mero sodelovanja.

Pričenjam 54. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Sklical sem jo na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti: Branko Tomažič, Vili Trofenik, dr. Ciril Ribičič, mag. Franc Žnidaršič. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (82 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Pred določitvijo dnevnega reda te seje bomo opravili še postopek sprejema zapisnikov 21. seje ter 50. izredne seje državnega zbora. Zapisniki so na vpogled v računalniški mreži. Ali kdo zahteva spremembo ali dopolnitev oziroma ima kakšno drugo pripombo k zapisnikom? (Nima.) Prehajamo na odločanje. Ker k zapisniku 21. seje državnega zbora Republike Slovenije ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika 21. seje. Ugotavljamo prisotnost! (80 prisotnih.) Glasujemo o sprejemu zapisnika 21. seje.
Kdo je za? (71 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zapisnik 21. seje državnega zbora sprejet.
Ker k zapisniku 50. izredne seje državnega zbora ni pripomb, prehajamo na odločanje o sprejemu zapisnika. Ugotavljamo prisotnost! (82 prisotnih.) Glasujemo o sprejetju zapisnika 50. izredne seje.
Kdo je za? (77 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je zapisnik sprejet.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 54. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. O predlogu dnevnega reda bomo odločali - prejeli ste ga s sklicem dne 25. avgusta - o predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami. Preden bom vprašal, ali je kakšen predlog za umik točke z dnevnega reda 54. izredne seje, mi dovolite še kratko informacijo. V skladu z dogovorom na seji kolegija, ki je bil prejšnji teden, sem na 54. izredno sejo uvrstil samo tiste točke dnevnega reda, ki so bile pripravljene s strani matičnih delovnih teles, z eno samo izjemo, in sicer s predlogom zakona o zagotovitvi sredstev za delno odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in škode, ki jo je povzročila divjad v letu 2000.
Danes smo se na delovnem pogovoru ponovno srečali z vodji poslanskih skupin in sem dobil podporo, da danes državni zbor ne bi razširjal izredne seje z nobeno dodatno točko dnevnega reda, s ciljem, da čimprej zaključimo to izredno sejo in na prvi izredni seji, ki bi se pričela v drugemu delu prihodnjega tedna, obravnavamo vse tiste točke, ki jih nismo uspeli uvrstiti na to izredno sejo in so bile že napovedane, da bodo uvrščene. Nekatere so iz paketa EU zakonov. O tem tudi piše predsednik vlade v pismu, ki ga je poslal meni kot predsedniku državnega zbora in z njim sem seznanil tudi vodje poslanskih skupin. Prav tako je med temi točkami tudi nekaj zakonov, ki niso iz EU paketa, pa so zelo pomembni, da jih državni zbor čim prej sprejme.
Zato bi spoštovane kolegice in kolegi prosil, da bi se tega dogovora držali in da danes na to sejo ne bi uvrščali dodatnih točk dnevnega reda. Če bomo uvrstili nepripravljene točke dnevnega reda, bo to sejo samo podaljšalo in nam onemogočilo čimprejšnji sklic naslednje izredne seje državnega zbora. Pisnega predloga za umik točk z dnevnega reda nismo prejeli. Ali želi kdo besedo v zvezi z umiki točk z dnevnega reda? (Ne želi.)
Prehajamo na razširitve. Razen dopisa predsednika vlade, ki je bil načelne narave, pisnih predlogov za širitev dnevnega reda nismo prejeli. Za razširitev ima predlog kolega Hvalica, za njim kolegica Zbačnikova. Prosim.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ne glede na vaše opozorilo moram predlagati dve širitvi. Prva, vlada Republike Slovenije je na 11. seji, dne 10. avgusta določila besedilo predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Za kaj gre? Zelo na kratko, da pojasnim. Vezano je v toliko na prejšnjo, (prekinitev) v toliko je vezano, da pač ta sprememba zakona (prekinitev) - ne vem, zakaj to ne funkcionira, ker se samo ugaša. Lučka se sama ugaša ...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi.

IVO HVALICA: ne pa pritiska.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej tu bo možna, možno bo delo samo ob maksimalni kolegialnosti. Lepo prosim. Kolega Hvalica, vključite se.

IVO HVALICA: Jaz sem se vključil že parkrat, ampak nekdo nagaja. Dajte poskušati ugotoviti, mogoče s kakšno stropno kamero, kdo je tisti, da ga izločimo.
Torej, to je moj prvi predlog, ker je vlada sprejela. Jaz ne vem, zakaj vodstvo državnega zbora ni dalo na dnevni red te točke dnevnega reda. Poleg tega pa, gospod predsednik, ali ste mogoče pozabili, da je že dvakrat ali trikrat bil umaknjen moj predlog zakona o razdelitvi premoženja bivših DPO? No, ampak izgleda, da ste pozabili. Kakorkoli že, za dvakrat vem, da je bil dogovorjeno umaknjen, ker smo potrebovali poročilo vlade. Ampak ne glede na to, poglejte. Zakon je še iz prejšnjega mandata, smo na zaključku drugega mandata, sem še edini podpisnik pri tem zakonu, in kot veste, tudi ne grem na volitve - mislim, da sem to že nekajkrat povedal - in bi rad opravil vsaj prvo obravnavo tega zakona. Gospod predsednik, prosim vas, da ta zakon.../Ni vključen./... štirih letih čakanja uvrstite na dnevni red. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Mi bomo še pridobili potem nek tehnični pripomoček, da bo petminutna razprava pač pri teh predlogih, in predlagam, da tudi sami ocenite, da boste pet minut imeli predloge, in kolega Hvalica je bil korekten, je govoril manj kot pet minut.
Torej, kolega Hvalica predlaga dve širitvi. Rekli ste, kakšno stališče ima vodstvo državnega zbora - vodstvo državnega zbora podpira, da bi državni zbor čimprej obravnaval predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prepovedi proizvodnje in prometa z azbestnimi izdelki ter o zagotovitvi sredstev za prestrukturiranje azbestne proizvodnje v neazbestno. Dokaz za to je dejstvo, da smo kot možno zadevo na seji kolegija predlagali to točko dnevnega reda. Ker smo se pa dogovorili, da bomo danes uvrščali samo točke, ki so pripravljene, sem trdno prepričan, da bo to ena prvih točk na prvi izredni seji, ki se bo pričela prihodnji teden. Pričakujem tudi, da bo delovno telo ta zakon pripravilo.
Kar se pa tiče 2. točke, sem pa pričakoval vaše vprašanje in je korektno, da vam povem. Pri tem gradivu sem predlagal, da obravnavamo predlog zakona o prenosu premoženja bivših družbenopolitičnih organizacij med sredstva lokalnih skupnosti in zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje - hitri postopek. V petek, ko sem podpisoval sklic, sem se pozanimal, ali je vlada pripravila gradivo, in ga ni. Imamo sklep zbora, da bomo to obravnavali, ko bo vlada pripravila tisto gradivo, ki govori o nekih določbah zakona, in vemo, za kaj gre. Vlada tega še do danes ni pripravila in zato te točke nisem uvrstil - samo to je razlog. Zato bi predlagal, kolega Hvalica, da sta obe točki sestavni del naše naslednje izredne seje. Pričakujem pa, da bo vlada končno pripravila tudi poročilo o tej vaši drugi točki, ki jo predlagate. Ali ugovarjate mojemu pojasnilu?

IVO HVALICA: Ne, gospod predsednik. Če je to moška beseda, ne ugovarjam.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je beseda predsednika državnega zbora.

IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Pričakujem, da boste držali besedo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Predlog za širitev ima kolegica Zbačnikova, nato kolega Jazbec.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Kljub vašem opozorilu oziroma prošnji imam nalogo oziroma me je skupina poslancev pooblastila, da predlagamo predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstveni dejavnosti, hitri postopek, na to sejo, in sicer iz razloga, ker gre za odpravo ustavnosti. Namreč zakon o zdravstveni dejavnosti je v nadskladju z ustavo, kolikor za zbornice, ustanovljene na podlagi 87. člena, ne določa postopkov in kriterijev za njihovo ustanovitev. In drugič, državni zbor je dolžan ... neskladnost z ustavo... .../Ni vključena./... ...23. 7. 2000. Zato, ker pač kljub opozorilom in številnim poslanskim vprašanjem ni vlada do sedaj tega pripravila, smo se posamezni poslanci odločili in vložili več predlogov zakonov. Ker pa je naša želja in mislim tudi obveza tega parlamenta, da predvsem poleg evropske zakonodaje uredimo tudi ustavno neskladnost, smo se odločili in istočasno umaknili vse štiri predloge zakonov in vložili skupni zakon po hitrem postopku, ki bo to neskladje uredil. Zato prosim, da to uvrstimo na dnevni red po hitrem postopku, naš odbor se bo pa takoj do tega opredelil in pripravil tudi poročilo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolegica Zbačnikova. Torej vaš predlog je, da bi danes državni zbor 54. izredno sejo razširil s predlogom sprememb in dopolnitev zakona o zdravstveni dejavnosti - hitri postopek. Povsem enak predlog kot pri predlogu kolega Ive Hvalice. Predlagam, da je ta točka sestavni del prve izredne seje, ki se bo pričela v drugi polovici prihodnjega tedna. V tem času ima delovno telo, v tem primeru vaše delovno telo, tudi čas, da pripravi točko. V tem času pa bomo tudi preverili, če so bili vsi zakoni, ki so bili vloženi, umaknjeni, da se s tem sprosti procedura za sprejem tega zakona za obravnavo.
Žal jaz... Kolega Jazbec ima predlog za širitev.

FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik! Državni zbor je na 53. izredni seji sprejel v drugi obravnavi tudi zakon o varnosti v železniškem prometu, med drugim pa tudi dodatni sklep, po katerem bi naj državni zbor skladno s 194. členom poslovnika zakon v tretji obravnavi obravnaval na prvi naslednji seji. Glede na to, da po Sloveniji začnejo s 1. 9. voziti tudi hitri vlaki, ki po sedaj veljavni zakonodaji smejo voziti samo 100 na uro, predlagam, da, in tudi na priporočilo državnega sekretarja gospoda Hanžela predlagam, da to točko uvrstimo dodatno na dnevni red.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jazbec. Kolega Jazbec predlaga, da se današnja izredna seja razširi s točko - predlog zakona o varnosti v železniškem prometu - tretja obravnava. O tej temi smo se pogovarjali na seji kolegija. Zakon je prišel v državni zbor, je dodeljen. Matično delovno telo ga bo obravnavalo, kot sem obveščen, v naslednjih dneh, in bodo v skladu z našim dogovorom vsi pogoji, da bo tudi ta točka dnevnega reda sestavni del prve izredne seje v drugi polovici prihodnjega tedna.
Ali je še kakšen predlog za širitev? (Ni.) Proceduralno. Imate proceduralno? Kolega... Ja, kolega Jakič ima proceduralni predlog.

ROMAN JAKIČ: Bolj vprašanje kot pa predlog, predsednik. Moram reči, da sem presenečen zaradi lahkosti uvrščanja zakona... /snemanje prekinjano/... Ne, saj lahko tudi glasno govorim, tako da se bo slišalo, no, ampak ni problema. Če me kdo ugaša, s tem mi seveda ne poruši rdeče niti, tako kot drugim, ki jo izgubijo ob prekinitvi.
Še enkrat, če začnem, predsednik, preseneča me lahkost postavljanja oziroma že določanja naslednjega dnevnega reda seje državnega zbora, predvsem s strani pozicije. Namreč, tudi poslanci opozicije smo se zavestno odpovedali predlaganju in širjenju dnevnega reda 54. seje, čeravno je nekaj zakonskih predlogov že bilo na dnevnem redu 53. seje, pa smo rekli, da jih bomo dali na 54., ampak zaradi dogovora, ki je bil korekten, da se vsi odpovedo širjenju 54. seje, smo se temu odpovedali. Zdaj pa vidim, da vsakemu, ki se prijavi k besedi in je iz SDS - pa ne zato, ker je iz SDS - vi benevolentno takoj obljubite, da bo dnevni red prve naslednje izredne seje, se pravi, prihodnji teden, razširjen z njegovim predlogom. Zato bi prosil, zato da ne naštevam, kateri zakonski predlogi so uvrščeni tudi z naše strani, da tako benevolentno, kot ste to danes rekli, uvrstite tudi točke, ki so že pripravljene. Konkretno, imam predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona, ki sicer ni bil obravnavan na matičnem odboru, mnenja pa so bila podana, in bi z njim lahko danes razširil dnevni red, pa sem se temu odpovedal, da tudi nam omogočite in daste to pravico, da bodo tudi naši zakonski predlogi na naslednji seji. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jakič. Vaše razmišljanje je povsem korektno. Če mi dovolite razlago: dva predloga, ki sta bila dana, sta tako ali tako že bila v prvem paketu za to izredno sejo in nista bila obravnavana na delovnem telesu; za zakone, o katerih ste govorili, velja enako - če bi bili pripravljeni, bi bili uvrščeni, ker so bili že na prejšnji izredni seji. Izjema je bil samo predlog kolegice Zbačnikove, ker če gre za vezanost na odločbo ustavnega sodišča, menim, da bo naš dogovor, da ga prednostno obravnavamo; če pa temu ne bo tako, je pa še vse odprto, ali bo ta zakon uvrščen. Verjamem pa, da je zakon vezan na odločbo ustavnega sodišča in samo zato je bila ta izjema narejena. Tako da predlagam, da sedaj razširitve zaključimo - ni nobene.
Prehajamo na odločanje o hitrem postopku.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o poračunavanju finančnih obveznosti Republike Slovenije iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (75 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu, da se zakon sprejme po hitrem postopku.
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o dopolnitvah zakona o prispevkih za socialno varnost po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Glasujmo o predlogu.
Kdo je za? (60 poslacev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembi zakona o davčni službi. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem zakona po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.) Glasujmo o predlogu.
Kdo je za(60 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku je sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za skrajšani postopek. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Želi besedo predstavnica vlade? Predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariata? Poslanske skupine? Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah po skrajšanem postopku. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.) Glasujmo o predlogu.
Kdo je za? (62 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku sprejet.
Zbor bo v zvezi s 27. točko dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, obravnaval zadeve, ki mu jih bo komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve predložila med to sejo. S sklicem seje dne 25. avgusta 2000 ste bili tudi obveščeni, da lahko na podlagi 190. in 197. člena poslovnika državnega zbora k 12., 13., 19. točki ter k 15. in 14. točki dnevnega reda kvalificirani predlagatelji vlagajo amandmaje do začetka obravnave posamezne točke na seji zbora.
Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? Glasujemo o predlaganem dnevnem redu. Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 54. izredne seje državnega zbora sprejet.
Pri obvestilih imamo prazno. To pomeni, da bo državni zbor zasedal v terminih, kot so običajni, to se pravi med 10. in 13. uro in 14.30 in 18. uro vsak dan, s ciljem oziroma s pričakovanjem, da je seja zaključena že ta petek.

Prehajam na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV, oziroma preden bomo prešli na pripravljene točke dnevnega reda, želi proceduralno razpravljati kolega Jerovšek. Dajem mu besedo.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom! Gospod predsednik! Jaz dajem proceduralni predlog, da se 26. točka - poročilo o parlamentarni preiskavi o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poizkuse deskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem, uvrsti na mesto v dnevnem redu takoj za ratifikacijami. Ta predlog utemeljujem z naslednjim. Točka je prenesena s prejšnje seje državnega zbora. Poglejte, poslanci, generalno vsi smo pod obtožbo javnosti, da ne končujemo ali pa da nismo končali parlamentarnih komisij. Vemo tudi za prakso iz prejšnjega sklica državnega zbora, da so bila nekatera poročila pripravljena, vložena v proceduro državnega zbora in jih prejšnji predsednik ni želel uvrstiti na dnevni red. Da se izognemo tem obtožbam, ki nam škodijo, državnemu zboru kot celoti in vsem poslancem kot posameznikom, predlagam, da to točko dnevnega reda obravnavamo takoj za točkami o ratifikaciji zakonov. Se pravi, da bi imela po novem točka verjetno številko 11.a in s tem bi zagotovili, da bomo to točko zares obravnavali. Namreč točka pod zaporedno številko 26 je na takšnem mestu, da se v proceduralnih zapletih lahko zgodi, da ne bo obravnavana in celotni državni zbor in vsi poslanci bomo zopet deležni kritik javnosti, da nismo končali dela. Tukaj je priložnost, da točko - poročilo je že tri mesece vloženo, in da to končamo. Zaradi tega prosim, da to daste na glasovanje, in da to točko obravnavamo tako, kot sem rekel, po tistem delu dnevnega reda, ko se končajo ratifikacije.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jerovšek. Državni zbor bo 26. točko zares obravnaval.
Predlagani dnevni red je bil narejen tudi na podlagi razgovora z vodji poslanskih skupin. Skupaj smo se odločili, da na prva mesta damo, predlagamo ratifikacije, nato zakone, ki so vezani na paket EU, in nato druge točke dnevnega reda, za katere smo ocenili, da bo morda potrebno nekaj več časa za njihovo obravnavo. Kar se tiče 26. točke, se lahko med to sejo z vodji poslanskih skupin tudi dogovorimo, kateri dan v tem tednu bi jo obravnavali, da se lahko na to točko pripravijo. Sam pa sicer predlagam, da se prične obravnava po dnevnem redu, kot je bil sprejet. Ker je bila prva točka, ki je zelo pomembna, to je predlog zakona o zagotovitvi sredstev, ker je o tej točki dnevnega reda pred, v dopoldanskem času tudi razpravljalo delovno telo in še ni točka v celoti pripravljena, je razumljivo, da bo ta točka na dnevnem redu takoj, ko bo poročilo delovnega telesa. Mi bomo danes pričeli z ratifikacijami in nato s točkami po dnevnem redu dalje. Če pa vi vztrajate pri vašem predlogu, da se to uvrsti takoj za ratifikacijami, pa bom dal ta vaš predlog na glasovanje.
Prosim, kolega Jerovšek.

JOŽEF JEROVŠEK: Gospod predsednik! Strinjam se z vašim predlogom, da določimo dan, vendar da ga določimo za ta teden, ali četrtek. Najboljši je četrtek. Ob popoldanskem delu...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jerovšek, z vodji poslanskih skupin se bomo v naslednjih dneh dogovorili, kdaj bo državni zbor obravnaval to točko dnevnega reda.

JOŽEF JEROVŠEK: Namreč, ponovno opozarjam na to, da če te točke ne končamo.../snemanje prekinjeno/...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek, in hvala vam tudi za to pripravljenost, torej da se dogovorimo, kdaj bomo v nadaljevanju te seje obravnavali to točko dnevnega reda. Prepričan sem, da ne bomo deležni nobenih negativnih ocen, ker se bomo soočili tudi s to točko dnevnega reda.
Ugotavljam torej, da 1. točka dnevnega reda še ni v celoti pripravljena, zato bomo prešli na ratifikacije. Imam pa predlog, ker ugotavljam - in vas tu pohvalim, da ste se zelo hitro odzvali na tehnične spremembe - da je interval 15 sekund nekoliko predolg...

ANTON ANDERLIČ: .../Začetek snemanja prekinjen/... glasovati, bi videli, da ni nič daljši, ker sem meril, kaj to pomeni. /Smeh./ .../Snemanje prekinjeno/...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ...Namreč, imel sem naslednji predlog, vendar če ne bo soglasja, ga ne bom uveljavil. Samo trenutek, prosim za posluh! Tehnične službe in strokovnjaki potrebujejo približno 20 minut, da spremenijo program, torej da bo ta interval manjši, sam bi predlagal 10 sekund. Toda, seveda - samo trenutek! - če boste protestirali in ocenili, da je to prezgodaj, pa tega predloga ne bom dal in bomo današnji dan normalno glasovali ter se bomo na podlagi današnje ugotovitve odločili jutri zjutraj. Se strinjate, kolega Anderlič? Dajem vam besedo za proceduralni predlog.

ANTON ANDERLIČ: Mislim, da je skrajni čas, da nehate eksperimentirati, da preden ste sploh zares preizkusili zadevo - to, o čemer smo do sedaj glasovali, sploh ni bilo vsebinsko glasovasnje, in ko bomo prišli v situacijo, da se bo treba o amandmajih, ki bodo vsebinsko različni, dejansko opredeljevati, bo prišlo do marsikakšne težave. Je pa res, da bi tisti del časa, ki je namenjen za to, da se ponovno pokaže črta, lahko skrajšali; to je pa res, in ne vem, zakaj je to potrebno dvakrat, vendar je to najbrž tehnični problem. Drugače, če - govorim o tem, da se je treba pri vsebinski zadevi vendarle odločiti med desetimi amandmaji, ki so recimo k posameznemu členu, se lahko zgodi, da bo še 15 sekund premalo. In dokler ne bomo prišli do vsebinskih odločanj, prosim, da ne spreminjate, ker bomo imeli samo cirkus okrog tega.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.

Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU ZA PREPREČEVANJE ČEZMEJNEGA KRIMINALA IN BOJ PROTI NJEMU.
Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? Besedo ima predsednik odbora, kolega Kacin; morda bi predstavili vse ratifikacije.

JELKO KACIN: Lahko tukaj, gospod predsednik?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lahko tudi v klopi, čeprav ima predsednik odbora oziroma predstavnik možnost, da nastopi za govornico.

JELKO KACIN: Ne bi rad trošil dragocenega zraka, ki ga imamo v tej dvorani, za to, da pridem gor in nazaj. Zato želim v zvezi z vsemi ratifikacijami, ki jih bomo obravnavali danes, povedati, da je matično delovno telo obravnavalo vse in po razpravi sprejelo sklep, da predlaga državnemu zboru, da zakon sprejme. Velja za vse ratifikacije v današnjem paketu. Hvala lepa, gospod predsednik.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kacin. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Besedo imate poslanke in poslanci. Ni razprave in jo zaključujem. Ker do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo pristnost! (69 prisotnih.) Glasujmo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (66 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.) Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (61 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ORGANIZACIJO SEVERNOATLANTSKEGA PAKTA O TRANZITU ZA KFOR. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? Odbor je že poročal. Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.) Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RAFITIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE BOLGARIJE O SODELOVANJU NA PODROČJU VETERINARSKE MEDICINE. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? (Ne želi.) Odbor je poročal. Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Predlog sklepa je sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE MOLDOVE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade? Odbor? Sekretariat? Poslanske skupine? Poslanke in poslanci? Besedo dajem kolegu Jagodniku.

JOŽEF JAGODNIK: Spoštovani gospod predsednik, hvala za besedo. Z državo, ki je tu omenjena, imam jaz zelo slabe izkušnje, ampak ne zaradi prebivalcev te države. Vprašal bi pa predstavnike vlade, ali vendarle ne gre uporabiti slovenskega imena za to državo. To je Moldavija. Zakaj jo imenujemo Moldova? Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jagodnik. Ali želi besedo predstavnik vlade? Vprašanje je bilo dano, predstavnik vlade ima možnost, da se oglasi. Moldova. Želi še kdo besedo? .../Izklopljen mikrofon./... Prosim, besedo ima predstavnik vlade.

MAG. ALEKSANDER ČIČEROV: Hvala, gospod predsednik. Moje ime je Aleksander Čičerov, iz ministrstva za zunanje zadeve. Mi uporabljamo v tej zvezi izraz oziroma ime Moldova in to naj bi bilo uradno ime za to državo, tudi v slovenščini. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala predstavniku vlade. Želite besedo? Kolega Jagodnik.

JOŽEF JAGODNIK: Če pogledate naše zemljevide, imamo napisano Moldavija. Ker sem imel nekaj izkušenj s to državo, slabih, zelo slabih - ne bom omenjal, zaradi česa - mislim, da je vendarle treba to malo bolj korektno pogledati.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, ali lahko predlagam, da prekinemo to točko dnevnega reda in da dobimo s strani vlade bolj detajlen odgovor na to vprašanje? To je proceduralni predlog. Ali kdo nasprotuje temu predlogu? Dajem ga na glasovanje. Na glasovanje dajem torej predlog, da prekinemo točko dnevnega reda in da glede vprašanja naziva Republika Moldova ali Moldavija, ali kakšno drugo ime, dobimo nekoliko bolj razširjen odgovor predstavnikov vlade. Ugotavljamo prisotnost! Namreč razprava ne bo rešila tega vprašanja tukaj. (59 prisotnih.) Sedaj se bo zgodil tisti primer, o katerem je prej govoril kolega Anderlič. Glasujmo o predlogu, da se točka prekine dokler ne dobimo odgovora vlade o vprašanju, ki ga je postavil kolega Jagodik. Glasujmo, prosim, brez razprave.
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet. Prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O VARSTVU RASTLIN (SPREMENJENE).
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik odbora je že nastopil. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljam, da državni zbor ni sklepčen. Ugotovimo prisotnost drugič (rumena tipka)! (61 prisotnih.)
Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O CARINSKEM REŽIMU ZA ZABOJNIKE SKLADA, KI SE UPORABLJAJO V MEDNARODNEM PREVOZU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
Predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem sklepu. Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, točka dnevnega reda pa zaključena.

Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA. Ima zelo dolg naslov - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KANADE IN DOGOVORA O IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO KANADE TER SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO QUEBECA IN DOGOVORA O IZVAJANJU SPORAZUMA O SOCIALNI VARNOSTI MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO QUEBECA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? Predstavniki poslanskih skupin? Poslanke in poslanci?
Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet, točka dnevnega reda pa zaključena.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE O ZAČASNEM UVOZU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Predstavnik vlade, želite besedo? Prosim.

MAG. ALEKSANDER ČIČEROV: Gospod predsednik. Spoštovani! Vlada je upoštevala pripombo sekretariata za zakonodajo in je popravek že na poti. Ta popravek se pa nanaša na datum podpisa tega sporazuma oziroma konvencije. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kje je pa to na poti? Na poti. Želite besedo predstavniki sekretariata? Prosim. Besedo ima gospod Rogelj.

ANTON ROGELJ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Gre za povsem redakcijski popravek, za spremembo datuma, ki je napačno vpisan v 1. členu. Moral bi biti 26., vpisan je pa 2. junij. In to bomo lahko sami popravili, tako da z našega vidika ni ovir, da se ne bi moglo to sprejeti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na podlagi nastopa gospoda Roglja bi lahko državni zbor ob sprejemu predloga zakona tudi sprejel predlog sklepa, da sekretariat pooblasti za ta redakcijski popravek. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o zakonskem predlogu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti, z redakcijskim popravkom, ki ga bo opravil sekretariat. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu zakona z redakcijskim popravkom v celoti.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

V zvezi s prekinjeno 5. točko dnevnega reda mi je kolega Demšar prinesel Veliki splošni leksikon, kjer je tudi gradivo, ki govori o vprašanju, zaradi katerega je bila točka prekinjena. Predlagam, da se do tega vprašanja opredelimo, ko zaključimo glasovanje o vseh ratifikacijah.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O TRGOVINSKEM IN GOSPODARSKEM SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE FILIPINI.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PROSTI TRGOVINI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN DRŽAVO IZRAEL.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden preidemo k 12. točki dnevnega reda, želi proceduralno besedo kolega Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Malce nerodno bi bilo, če bi slovenski parlament moral kje drugod spraševati, kako se imenuje kakšna evropska država. Torej jaz sem že prej hotel povedati, da je zelo jasno, da je Moldova uraden naziv te države. Vendar predsednik, vi ste verjetno v tisti naglici tako se odločili. Jaz predlagam, da ne čakamo kakšnega vladnega pojasnila. Prinesel sem tudi slovenski veliki leksikon, kjer posebej piše, kako se uradno sami imenujejo. Ni pa nič narobe, če smo nekaj znanja iz geografije na ta način dobili. Jaz predlagam, da sedaj lahko mirno glasujemo tudi o tej točki. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar. Državni zbor je glasoval in je sprejel sklep. V tem leksikonu piše: "Moldavija (uradno ime Republika Moldova, Republika Moldavija)." Predlagam, da državni zbor svoj sklep upošteva in da dobimo odgovor vlade v jutrišnjem nadaljevanju seje.

Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIN. Prosim, da si pridobimo gradivo. (Kolega Demšar, vam vračam, ker nimam prostora.) Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Predstavnik odbora ne želi besede. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite besede.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost - rumeni gumb! (42 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujmo o predlogu, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Sedaj prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 29.8. V razpravo dajem 5. člen in amandma vlade - delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! Prosim za pozornost! Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Po obravnavi te točke bomo za kratko sejo prekinili, da se malo prostor osveži. (43 prisotnih.)
Sejo nadaljujemo čez 10 minut. Ob 15.52 uri. 15.42 uri, se opravičujem.

(Seja je bila prekinjena ob 15.32 uri in se je nadaljevala ob 15.46 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da se posedemo, kajti ko bomo pričeli tretjič ugotavljati prisotnost, je samo 15 sekund časa. Glasovali pa bomo o predlogu vlade za amandma k 5. členu. Smo se vsi posedli?
Tretjič ugotavljam prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju vlade k 5. členu.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.) Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo in odločanje o 6. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem amandma k 6. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 6. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 6. člen sprejet.
Prehajamo k 16. členu. V razpravo dajem člen in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen 16. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujmo o členu.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k 20. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Razprave ni. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (l poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 20. člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o členu 20.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 25. V razpravo dajem torej člen 25 in dva amandmaja. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 2, predlagateljica vlada, delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? Kolega Gasparini.

MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Čisto na kratko. Jaz mislim, da prvega ni treba podpreti, prvega amandmaja, z ozirom na to, da za inšpektorje tukaj iščemo neko univerzitetno izobrazbo. Mislim, da je drugi bolj sprejemljiv.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Moge.

RUDOLF MOGE: Samo v obrazložitev. Po spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu je visoka izobrazba tako visoko strokovna kot univerzitetna. In zaradi tega bi sprejetje tega amandmaja torej naredilo restrikcijo med ljudmi, ki bi lahko izvajali službo inšpektorja, zato jaz tega amandmaja ne bom podprl. S tem ko ga ne podprem, ostane prvotno besedilo zakona, kar pomeni, da lahko inšpekcijo opravlja, kdor ima visoko strokovno izobrazbo in kdor ima univerzitetno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Tudi sam ne podpiram tega amandmaja vlade. Tako se je izreklo tudi matično delovno telo in bi pozval poslanske kolege in kolegice, da pač tega amandmaja ne podprejo in sledijo odločitvi matičnega delovnega telesa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz mislim, da je res, da gre za vsebino, in to za precejšnjo vsebino, za ljudi, ki imajo visoko ali pa univerzitetno izobrazbo. Zato mislim, da če bomo pristali na to, kar je predlagala vlada, bomo določen del ljudi avtomatsko izločili. Ali je sedaj to smiselno? Pa če tega nimamo v prehodnih amandmajih tako opredeljeno, zato jaz mislim, da ni prav, da bi tu šli na to pot in mislim, da je boljše, da sledimo temu, kar je delovno telo reklo - da tega ne podpira. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: .../Izklopljen mikrofon./... Vlada se strinja. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 25. členu. Ugotovimo prisotnost! To je amandma vlade, delovno telo ga ne podpira. (54 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod točko ena.
Kdo je za? (10 poslancev.) Kdo je proti? (43 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Glasujmo o amandmaju pod točko dva. Ugotovimo prisotnost! Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. (50 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod točko dva.
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 25. člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujmo o 25. členu.
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je bil sprejet.
Prehajamo na člen 29 in amandma vlade, ki ga delovno telo podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju k 29. členu.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujemo o členu 29 v celoti.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju za novo 7.a poglavje in novi 29.a člen. Predlagateljica je vlada, delovno telo podpira. V opombi je tudi zapisano, da bo predlagatelj nepravilno oštevilčeni novi 23.a člen ustrezno preštevilčil. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju za novo 7.a poglavje in novi 29.a člen.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novo 7 poglavje in novi 29.a člen.
Prehajamo k 37. členu in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira.
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Glasujmo o amandmaju.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Glasovali smo o vseh členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem preostale člene. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Ali želi v zvezi s tem sklepom kdo besedo? Dr. Skubic, želite besedo? Prosim.

DR. IVAN SKUBIC: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada Republike Slovenije je predlagala - to je bilo objavljeno tudi v Poročevalcu Državnega zbora - da bi po končani drugi obravnavi ta predlog zakona obravnavali v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora. Hkrati predlagamo, da bi pravzaprav celovito besedilo zakona pripravil sekretariat državnega zbora, v skladu s 195. členom poslovnika državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imamo torej več predlogov, gremo kar po vrsti. Najprej dajem na glasovanje - torej umikam. Predstavnik vlade je predlagal, da skladno s 195. členom sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pripravi za tretjo obravnavo predloga zakona celovito besedilo predloga zakona s sprejetimi amandmaji. To bi dal sedaj na glasovanje, ta predlog sklepa. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.) Glasujmo o predlogu sklepa, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi sekretariat.
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Predlog sklepa je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog sklepa, da bo državni zbor predlog zakona obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.) Glasujmo o predlaganemu predlogu sklepa.
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet. S tem pa je tudi ta točka dnevnega reda zaključena.

Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O DRŽAVNI STATISTIKI. Proceduralni predlog ima kolega Demšar.

VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod predsednik, mene bi zanimalo, ali bomo šli po točkah tako naprej, kot so tu napisane, ali bo kakšna sprememba glede tega, da pripravimo potem tudi materiale. Bi prosil, če bi povedali tudi za samo nadaljevanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Šli bomo po vrstnem redu, kot je bil dnevni red sprejet in kot dela državni zbor v zadnjem času - vedno po točkah, kot so pripravljene.
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije - druga obravnava. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima kolega Bevk.

SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! Torej matično delovno telo, odbor za znanost in tehnologijo, je obravnavalo predlog zakona o državni statistiki v drugi obravnavi in sprejelo sklep: "Odbor državnega zbora za znanost in tehnologijo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da sprejme predlog zakona o državni statistiki, druga obravnava, skupaj z amandmajem vlade Republike Slovenije in amandmaji odbora."
Bi pa to priložnost izkoristil za dva popravka. Kajti v poročilu se je prikradla, sta se prikradli dve netočnosti. In sicer v 7. členu, to je amandma odbora, se besedica "štirih" nadomesti z besedico "šestih". Se pravi, iz prve na drugo obravnavo naj bi bil mandat direktorja po diskusiji v državnem zboru s štirih let podaljšan na šest let, vendar je matično delovno telo temu odgovarjalo in predlaga, da traja mandat direktorja urada pet let. Zato je treba črtati besedico "štirih" in nadomestiti z besedico "šestih". Medtem pa ko obrazložitev ostaja enaka.
In pa k 8. členu je v poročilu tudi napaka, obrazložitev pa ostane taka, kot je. In sicer k 8. členu: "V tretjem odstavku se doda nov stavek, ki se glasi: 'Predstojnik urada ne more biti predsednik sveta'." Namreč do sedaj je bila neka nelogičnost, da je lahko bil predstojnik urada tudi predsednik sveta zavoda, kar pa ni normalna ureditev. Obrazložitev pa je točna.
Prosim, da pri vodenju seje upoštevate ti dve pripombi k amandmajema k 7. in 8. členu, ki ju je predlagal matični odbor. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bevk. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin. (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno s poslovniško določbo razpravljamo in glasujemo skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta sklep dajem na glasovanje. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (44 poslancev in poslank.) Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregledov amandmajev z dne 29. 8. in dveh popravkov, ki ju je že predstavil predsednik odbora, kolega Bevk. V razpravo dajem 7. člen in amandma odbora s popravkom.
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju k 7. členu.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Premalo. Drugič ugotavljamo prisotnost! (38 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen.
Sejo nadaljujemo čez 10 minut, ob 16.28 uri. Smo pa pri 7. členu v celoti.

(Seja je bila prekinjena ob 16.18 uri in se je nadaljevala ob 16.35 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ko bomo zaključili s to točko dnevnega reda, bomo prešli na 1. točko dnevnega reda, ker je pripravljena.
Glasujemo o 7. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen v celoti? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Odpiram razpravo o 8. členu in amandmaju odbora, ki je popravljen in se glasi: "V tretjem odstavku se doda nov odstavek, ki se glasi: 'Predstojnik urada ne more biti predsednik sveta.'." Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen v celoti? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo k 14. členu in amandmaju odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 14. členu? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Glasujemo o 14. členu v celoti.
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Prehajamo k členu 27 in amandmaju vlade, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 27. členu.
Kdo je za? (55 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.) Glasujemo o členu 27.
Kdo je za? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Zadnji amandma je vložen k 28. členu s strani odbora. Torej dajem v razpravo člen in amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju.
Kdo je za? (53 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen 28 v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.) Glasujmo o členu 28. Prosim!
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Glasujemo o preostalih členih.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi bili sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.) Glasujmo o naslovu zakona.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona za tretjo obravnavo predlaga vlada Republike Slovenije". Besedo želi predstavnik vlade, gospod Banovec, ker ima tudi dodatni predlog sklepa. Prosim.

TOMAŽ BANOVEC: Spoštovani zbor! V imenu vlade prosim ali predlagam, če bi tretje branje lahko uredili na ta način, da bi uporabili drugi odstavek 194. člena poslovnika, seveda. Razlog za to je, da mora predlagatelj pripraviti srednjeročni program, ki ste ga sprejeli za leto 2001/2002 in v takem primeru bi lahko ta srednjeročni program sprejeli še v tem letu, kar je zelo pomembno tudi zaradi evropskih zadev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Banovcu.
Na glasovanje dajem najprej predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije". Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.) Glasujmo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem drugi predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor bo predlog zakona obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora." Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O ZAGOTOVITVI SREDSTEV ZA DELNO ODPRAVO POSLEDIC SUŠE, NEURJA S TOČO, PLAZENJA TAL IN ŠKODE, KI JO JE POVZROČILA DIVJAD V LETU 2000, HITRI POSTOPEK.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Gezo Džubanom. Želi predstavnik predlagateljev predloga zakona besedo? (Želi.) Prosim.

GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Z ozirom na to, da smo na odboru za infrastrukturo in okolje predlog zakona obravnavali že dvakrat, ocenjujem, da ni treba na široko predstavljati zakona. Kljub vsemu pa nas je devet poslancev zakon vložilo v sredini julija, ko smo ocenjevali, da so nekatera območja v Sloveniji močno prizadeta od dogodkov, ki so bili v teh obdobjih.
Največja škoda se je takrat manifestirala s strani suše, v obmejnih delih je bila poleg suše prisotna tudi divjad in na osnovi sugestij ministrstva za okolje ter kmetijstva smo vključili v zakon tudi točo in plazenje tal. Z ozirom na to, ker je zakon vložen v sredini julija, se je v nekaterih delih Slovenije škoda močno povečevala, predvsem zaradi suše, ker padavin po tem obdobju sploh ni bilo, in je trenutno stanje katastrofalno.
Devet poslancev, ki je vložilo ta zakon, je takrat predlagalo morda optimistično številko, da bi se škoda sanirala v znesku 10 milijard za vse škode, ki so nastale. Danes lahko vidimo, da je to minimalni znesek, ki bi pokrival delno pokritje nastale škode. Vmes smo pristali na nekatere sugestije, da se določeni deli oziroma določene škode s tem zakonom ne morejo pokrivati - to je predvsem divjad - seveda ob stalnem tolmačenju, da se tisti del škode po divjadi, ki je nad povprečjem let, lahko po ocenitvi vključi v sam zakon oziroma se na tak način tudi pokriva.
Ob obravnavi zakona na odboru za infrastrukturo smo imeli na razpolago amandmaje vlade, za katere ocenjujem, da so primerni, razen v tistem delu, ko je odbor povzel nekatere naše predloge, nanašajo se pa predvsem na oženje vsebine zakona - na škodo po suši in plazenju tal, kjer smo upravičeno zožili vsebino zakona - in seveda bistveni del zakona je pa v tistem delu, ki govori o višini sanacije škode - to je 10 milijard - in delitev te škode na dve obdobji - to je leto 2000 in 2001.
Amandmaji, ki jih predlaga vlada, s popravki odbora za infrastrukturo, mislim, da so primerni in omogočajo sanacijo, s tem da so bili dodatno oblikovani neki sklepi, ki pa definirajo metodologijo ocenjevanje škode na osnovi meteoroloških podatkov in seveda odgovorno delo državne komisije, ki mora popisano škodo revidirati in potem pripraviti primerno metodologijo glede same sanacije in delitve sredstev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Džuban. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, da predstavi poročilo. Kolega Presečnik!

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, za besedo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lahko bi prišel tudi..., ampak tehnično je lažje, če pač kar tam podate poročilo. Prosim!

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej odbor za infrastrukturo in okolje je predlog tega zakona obravnaval kar na treh sejah, in sicer najprej 27. julija, nato pa še v avgustu, in sicer 22. in še tretjič danes. Torej odbor je pri izredno obširni razpravi, s tem da je vmes sprejel tudi nekatere umestne sklepe, s katerimi je zavezal tako predlagatelja kot predvsem vlado, da pripravi ustrezne amandmaje in da pripravi po ustrezni metodologiji tudi enotne ocene škode, se je na današnji seji opredelil do vladnih amandmajev, ki jih je vlada sprejela na korespondenčni seji. Torej, vse vladne amandmaje je podprl. S sprejetjem teh vladnih amandmajev so postali brezpredmetni amandmaji poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov. Sprejel je tudi kar neka amandmajev odbora oziroma svojih amandmajev. Zaradi tega predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno odpravo posledic suše in neurja s točo, plazenja tal in škode, ki jo je povzročila divjad v letu 2000, sprejme skupaj z amandmaji odbora in amandmaji vlade Republike Slovenije, ki jih odbor podpira. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki vlade? Profesor Umek, prosim!

DR. ANDREJ UMEK: Spoštovani, gospe in gospodje. Vlada je na zakonski predlog predstavila svoje amandmaje, z ozirom na dogajanje in trajanje te suše vlada na svojih amandmajih, oziroma resorno ministrstvo na svojih amandmajih ne vztraja.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kratko in jedrnato, hvala gospod minister. Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Želite.) Prvi se je pisno prijavil kolega Feri Horvat v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, ministri, predstavniki vlade in drugi prisotni! Poslanska skupina združene liste podpira predlog zakona in podprla bo tudi predlog amandmajev odbora. To želim posebej poudariti, ko je pravkar gospod minister poudaril, da bo vlada vztrajala na svojih...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vlada ne vztraja...

FRANC (FERI) HORVAT: Ah, ne vztraja...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne vztraja!

FRANC (FERI) HORVAT: ... Se opravičujem potem. Dejstvo je, kot je rekel kolega Džuban in kot kaže analiza strokovnjakov in ocene ministrstva ter kmetov, da so razmere katastrofalne, da se poslabšujejo... /Snemanje prekinjeno./... posledice v kmetijstvu in posredno tudi v drugih dejavnostih. Ob tem moram reči, da so še posebej prizadeta nekatera območja glede na zelo velike razlike v padavinah, in to v daljšem obdobju, za kar obstojajo zelo natančni podatki hidrometeorološkega urada. Posebej moram izpostaviti, da je prizadeto Pomurje, pa seveda tudi nekatera druga območja, kajti bilo je prav na tem območju najmanj padavin v daljšem času, od jeseni 1999, in stanje se slabša tudi v zadnjem obdobju, v mesecu juliju in avgustu. Čeprav se ob tem žalostnem dogodku ni primerno šaliti, pa naj vendarle povem, da niti kmetijsko-živilski sejem v Gornji Radgoni, ki prinaša vrsto dobrih in lepih stvari in je običajno prinesel tudi dež, ga žal tokrat ni prinesel in se bojim, da ga tudi do konca tega tedna ne bo.
Da mi ne bi kdo očital lokalpatriotizem; problem je v tej regiji toliko večji - to velja tudi za nekatere druge regije - , ker gre za gospodarsko najmanj razvito regijo, z najvišjo stopnjo brezposelnosti poleg podravske regije; in tisto, kar je še posebej zaskrbljujoče in bo posebej prizadelo to regijo, je nadpovprečno visok delež kmetijstva v gospodarski in demografski strukturi. To bo poleg direktnih in indirektnih gospodarskih in socialnih posledic imelo tudi vrsto drugih negativnih posledic.
Tako da je ob tem bistveno to, da državni zbor zakon čim prej sprejme, kajti potreben je ustrezen obseg sredstev in potrebna je tudi hitra intervencija. Zato bomo podprli tudi amandmaje k členoma 3 in 4, da se znesek poveča na 10 milijard in da se znesek, ki ga je prvotno predlagala vlada za dve leti, določi za to leto, preostali znesek pa v prihodnjem letu. To je res ob teh proračunskih težavah v absolutnem znesku morda za proračun velik znesek, vendar to predstavlja letos le okoli 0,5% državnega proračuna, medtem ko za ta prizadeta območja to predstavlja zelo veliko.
Zaključil bi samo s tem - ne bom predlagal posebnega predloga sklepov, ker sem prepričan, da se vlada, tako v ministrstvu za kmetijstvo kot v ministrstvu za okolje in prostor, pa tudi druga, verjetno s tem ukvarjajo. Ta katastrofa ponovno aktualizira potrebo po ukrepih in programih za preventivno delovanje in za projekte, ki bi v prihodnje preprečili ali pa vsaj omilili posledice takih in podobnih naravnih nesreč (suš, poplav in pa tudi drugih). Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Feri Horvat. Stališče poslanske skupine SLS+SKD Slovenske ljudske stranke - Franc Potočnik, pripravi naj se Zoran Lešnik.

FRANC POTOČNIK: Hvala lepa za besedo. Naša poslanska skupina, poslanska skupina SLS+SKD bo ta nujno potreben zakon podprla. Občine so do 27. junija prijavile škode za približno 16 milijard tolarjev. Državna komisija za sanacijo je te škode preverila, te ocene preverila in na osnovi svojih korekcijskih faktorjev določila, da je škode zaradi suše na kmetijskih pridelkih do 27. junija bilo okroglo 12 milijard. Seveda, suša se je nadaljevala tudi po 27. juniju. Danes strokovnjaki ocenjujejo, da je ta škoda narasla na nekje med 25 in 30 milijard. Zato bo naša poslanska skupina tudi podprla amandma odbora za infrastrukturo in okolje, ki dviguje ta sredstva za delno sanacijo škode po suši in plazenju. Hkrati pa je naša poslanska skupina vložila tudi amandma, ki se pravkar razdeljuje, s pomočjo katerega bi še na en drug način prizadetim pomagali pri reševanju te problematike, in sicer v prizadetih območjih naj bi se zmanjšale zakupnine za zakup skladovih zemljišč in pa naj bi šlo za zmanjšanje davkov oziroma katastrskega dohodka tam, kjer je škoda zaradi suše dovolj velika in v nekaterih območjih bi šlo tudi za delni odpis za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potočnik. Stališče poslanske skupine DeSUS, Zoran Lešnik. Pripravi naj se Pavel Rupar.

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Mislim, da je sicer malo neprijetno govoriti iz klopi zaradi tega, ker poslušnost mogoče ni takšna, kot bi bila sicer, pa vendarle.
Naša poslanska skupina podpira zakon in s tem prizadevanja, da bi prizadetim po suši kar najbolj pomagali. Zavedamo se, da katastrofalnih posledic suše na posameznih območjih, ki je letos prizadela pridelovalce, ne bomo mogli v celoti poplačati z denarjem proračuna. Žal ga še zdaleč ni toliko, da bi ga lahko namenili v višini, kot so jo ocenile komisije in posredovale občine pristojnim. Če je res, da so občinske komisije ugotovile in ocenile, da je škode zaradi suše v 116 slovenskih občinah samo do konca junija domala za 17 milijard tolarjev - državna komisija je sicer to korigirala - potem je seveda do danes ta še vsaj enkrat tolikšna in upam si reči, da znaša 30 milijard tolarjev. Po takšni ocenitvi seveda, kot so se ocenitve poslužile občine.
Prepričani pa smo, da država ne bo ostala nema, in da bo prizadetim pomagala, koliko se največ da. Ker pa denarja ne bo dovolj in ker se bo ocena še povečala, kot sem že rekel, si v naši poslanski skupini zavzemamo za kar najbolj pravično razdelitev te pomoči. V prvi vrsti naj dobijo tisti, ki jih je suša resnično prizadela. Mislim, da ni potrebno biti poseben strokovnjak za ugotavljanje realne škode. Ta je tako vidna in takšna, kot je razlika med dnevom in nočjo. Osebno menim, da bo tam, kjer je na primer koruza že vsaj 20 dni povsem suha, izpad pridelka bistveno večji kot na tistih območjih, kjer je koruza še danes zelena in počasi dozoreva, kot je to normalno in potrebno. Enako velja tudi za sladkorno peso, buče in še za nekatere poljščine.
Kar se pa ozemin tiče, pa sem prepričan, da je končna ocena danes več kot možna. Ne trdim, da pridelek ni bil nekoliko manjši kot v normalni letini, toda če držijo podatki, ki so bili objavljeni, da je na primer pšenica rasla na 35 tisoč 748 hektarjih in da so jo odkupovalci odkupili 110 tisoč ton - več so, jo na primer 133 tisoč ton, odkupili le predlani, ko je bil rekorden pridelek in ko so jo zaradi ugodne cene precej, kot smo slišali, pripeljali tudi iz sosednje Madžarske - , potem si upam trditi, da izpad še zdaleč ni tolikšen, kot nekateri dokazujejo. Iz ust odgovornih namreč ni bilo redko slišati, da je suša pridelek razpolovila. Dokaz, če odkupljeni količini dodamo še količino, ki so jo pridelovalci zadržali doma, in tisto, ki so jo namenili za seme - skupaj najmanj 30 tisoč ton, prej več kot manj - , potem je bil skupni pridelek vsaj 140 tisoč ton ali zaokroženo 4 tone na hektar. To pa je pri povprečni ali nekoliko podpovprečni letini že kar lep pridelek.
O pridelku na travnikih pa menim, da je tu v resnici največji izpad in da je ta izpad praktično na območju vse Slovenije. Če je bila prva košnja, če je bila opravljena zgodaj, še normalna, sta bila drugi in tretji odkos na domala celotnem območju Slovenije bistveno manjša.
In še nekaj o ocenjevanju škode. Žal kriterijev seveda za ocenjevanje škode poslanci nimamo. Danes smo sicer dobili podatke o škodi za posamezne kulture - tisti, ki smo bili na seji odbora za infrastrukturo. Nekaj časa imamo tudi podatke za posamezne občine. Imamo podatke, ki so jih posredovale občinske komisije, in imamo podatke, ki jih je dala republiška komisija. Sam se bom pri tem poslužil primerjave samo za podatke, ki so jih posredovale posamezne občinske komisije ali občine.
Ko sem te podatke temeljito pregledal in si posledice suše tudi na terenu ogledal, sem ugotovil, da so eni pošteno in objektivno ocenili nastalo škodo, so pa tudi primeri, da so nekateri pretiravali. Ugotovitev ni iz trte zvita - potrjuje jo tabela, iz katere je v primerjavi ocenjene škode po občinah v drugem območju občin razvidno, da je razlika med ocenjeno škodo v občinah, v primerjavi z enotnimi kriteriji, tudi dva in pol, trikrat, štirikrat, desetkrat in celo petnajst-dvajsetkrat večja, kot je prišla do podatkov republiška komisija. To pa pomeni, da ocenjevanje ni bilo objektivno. To si upam trditi tudi za tabelo, ki prikazuje škodo v tretjem območju občin. Prepričan sem namreč, da so posledice suše v Prekmurju, na dravskem in ptujskem območju bistveno večje kot na primer na območju Slovenskih goric, in še kje, kar so ugotovile tudi pristojne službe.
Samo kot primer bom povedal. Neko zaokroženo območje, ki je danes razdeljeno na tri občine, ki so približno površinsko enako velike; v tisti občini, kjer so ocenili največ, je razlika med oceno v tisti občini, ki je ocenila največ, in med tisto občino, ki je ocenila najmanj, celo 9,6-kratna. Sicer pa to potrjuje tudi podatek, ki smo ga danes dobili iz občine Ormož - ne vem, ali so poslanci to dobili, meni ga je posredoval sekretar poslanske skupine. V občini Ormož so naredili primerjavo v oceni z nekaterimi občinami in so ugotovili ta odstopanja.
V naši poslanski skupini menimo, da je splošna razprava o posledicah suše tudi zelo primeren čas - gospod minister, lepo te prosim - , da rečemo besedo, dve o tem, kako uresničujemo dolgoročni načrt namakanja. Zavedamo se, da z namakanjem verjetno nikoli ne bomo preprečili posledic suše. Nesporno pa je, da bi jo lahko zlasti tam, kjer imamo za to možnost, bistveno zmanjšali. To še zlasti velja za območje Prekmurja in Pomurja, za Dravsko in Ptujsko polje, kjer je prav letos največ škode. Velja tudi za intenzivne sadovnjake, kjerkoli že so, razen seveda sončnega ožiga, ki pa je v sadovnjakih napravil kar precej škode. Še posebej pa velja za hmelj, pri katerem je bilo namakanje vpeljano - ne vem, ali je letos povsem odpovedalo ali pa je bilo neučinkovito. Nesporno pa je, da načrta namakanja ne uresničujemo. Zlasti malo ali nič ni bilo narejeno lani in letos. Če ta trditev ne drži, prosim predstavnika ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, da me demantira, seveda, s konkretnimi podatki.
Za zaključek še enkrat. Čeprav smo nekatere podatke v tabelah in amandmaje dobili šele danes, poslanska skupina predlog zakona podpira, s prepričanjem, da bo tisti znesek denarja, ki ga bomo z zakonom namenili za ublažitev posledic suše, razdeljen pravično in pravilno, tako da bodo tisti, ki so že in bodo še utrpeli večjo škodo, deležni tudi večje pomoči. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Stališče poslanske skupine socialdemokratov, Pavel Rupar, pripravi naj se Andrej Gerenčer.

PAVEL RUPAR: Hvala, predsednik, za besedo. Poslanska skupina Socialdemokratske stranke bo podprla ta zakon in bo podprla tudi vse amandmaje vlade, pa tudi nekatere amandmaje odbora za infrastrukturo in okolje. Predvsem sta nam - bom rekel v narekovajih - "simpatična" dva amandmaja: tisti, ki govori o zvišanju na 10 milijard, in tisti, ki govori o razdeljevanju tega denarja. Ne bomo pa podprli amandmajev združene liste za sluzenje morja, ker teh amandmajev ne moremo uvrstiti v nobeno sfero na podlagi nekih študij oziroma sanacijskega programa za odpravo sluzenja morja; gre pa za višino 50 milijonov, kar je sorazmerno veliko denarja, glede na to, da je sicer ideja umestna in tudi upravičena, vendar pa za preprečevanje tega ni narejenega pravzaprav niti še osnovnega elaborata, kaj šele kakršnihkoli drugih sanacijskih elaboratov za preprečevanje sluzenja.
Nekoliko bi rad poudaril v imenu poslanske skupine razmerje 80 proti 20 pri razdeljevanju denarja v korist suši. Prav gotovo so posledice suše tako velike, da je v primerjavi, če bo sprejet amandma z 10 milijardami, prav gotovo upravičenih 8 milijard dati za to; se nam pa zdi izredno malo in premalo 2 milijardi nameniti za plazenje. Namreč, 2 milijardi - praktično pri problemih, ki jih Slovenija oziroma občine, ki se srečujejo s plazenjem tal - ne pomenita nekega korenitega posega v preprečevanje oziroma sanacijo plazov. Ne vztrajamo pri določitvi drugega razmerja, pač pa morda pri razmisleku, da bi vendarle povečali vsoto teh 2 milijard, če bo sprejet amandma. Sam zelo dobro poznam vse te probleme, pa tudi občine, v katerih se s tem srečujejo, in resnično povem, da sem in smo mnenja, da je tu potrebno več denarja. Seveda je drugo vprašanje, kje ta denar dobiti. Prav gotovo se ne strinjamo in ne moremo podpreti, da na račun povračila stroškov, ki jih povzroča suša, pač pa iz drugih virov, ki naj jih ministrstvo za okolje in prostor - če ne v letošnjem letu, pa v naslednjem - vendarle poišče.
Kar pa se tiče suše in odprave posledic suše, pa naj ne izzveni preveč kritično do ministrstva za kmetijstvo in do drugih ministrstev, ki so odgovorna za namakanje in namakalne sisteme. Namreč, pridružujem se kolegu Lešniku in tudi sam bi zelo rad videl podatke, koliko namakalnih sistemov je bilo v dveh letih v Sloveniji zgrajenih za to, da se odpravlja suša tam, kjer je ta problem že več let pereč. Predlagal pa bi tudi pristojnim ministrstvom, da vendarle program namakanja, ki je bil pripravljen... No, minister Smrkolj me ne posluša, ampak kljub vsemu - je pač tak "šunder", da se težko kaj sliši - bi bilo zelo dobro slediti tem programom namakanja in uvedbi namakalnih sistemov, zato da se ne bi vsako leto srečevali s temi problemi in z dokaj visokimi denarji, ki jih namenjamo potem za "zdravljene suše", v narekovajih. Torej ne delamo nič na preventivi, delamo pa z velikimi denarji na zdravljenju, na kurativi.
Torej na vsak način bomo, še enkrat poudarjam, podprli tudi zakon, bi pa seveda predlagali v prihodnje, da se stvari lotimo bolj zrelo, torej bolj v korist dolgoročnih rešitev kot pa na podlagi teh zakonov kratkoročnih. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rupar. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije, kolega Andrej Gerenčer.

ANDREJ GERENČER: Hvala za besedo, gospod predsednik. Poslanska skupina LDS bo zakon z amandmaji podprla. Škoda, ki je vsak dan večja, predstavlja za ljudi, ki se ukvarjajo s kmetijstvom, veliko breme in tudi pričakujejo pomoč; ne samo od vlade, predvsem pa od državnega zbora pri sprejemu tega zakona. Pričakujemo tudi, da bodo ustrezne vladne službe, predvsem ministrstvo za kmetijstvo, pripravile vse potrebno, da bo prišlo čim prej do izplačila te škode, saj so kmetje pred dejstvom, da nimajo denarja za nakup krme, da bi lahko ohranili osnovno čredo. Mislimo, da bi bilo najslabše, če bi se nam v Sloveniji zaradi te suše zelo zmanjšala osnovna čreda, kar bi povzročilo nepopravljivo škodo v naslednjih letih.
Vlada bi morala tudi spremljati ukrepe na tržišču - ponudbe in povpraševanja po mesu - in predvsem ukrepati v smeri zaščite domačih proizvajalcev. Ne bi bilo prav, da bi se zgodilo to, kar se je zgodilo včasih, da bi na račun hudih časov v kmetijstvo zaslužili razni prekupčevalci, kar se je žal dogajalo.
Katastrofalne posledice te suše in tudi suše iz prejšnjih let nas opozarjajo, da bo treba iskati rešitve s sistemom namakanja. Ustrezni projekti so bili izdelani, se marsikje nahajajo v predalih in so bili zaradi raznih razlogov tudi nekako zanemarjeni. Menimo, da je čas, da se temu pristopi, da ne bi v naslednjih letih spet govorili o suši, ki se žal pojavlja že nekaj let.
Kot rečeno, poslanska skupina LDS bo zakon z amandmaji tudi podprla. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Gerenčer. Izčrpali smo razpravo poslanskih skupin. Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Morda bi bilo dobro, da bi poskušali danes zakon sprejeti. Kolega Kopač odkimava. No, nadaljujemo.
V okviru razprave se bo oglasil tudi minister Ciril Smrkolj, kajti vlada je pooblastila pri tej točki dva ministra in večje število državnih sekretarjev in tudi svetovalko vlado, gospo Beseničar, ki je prav tako med nami.
Besedo ima torej Franc Pukšič, za njim Jožef Jerovšek, nato pa minister Smrkolj.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Se navdušujem nad vašim predlogom, ki ste ga pravkar izrekli. To je, da bi ta zakon "probali" danes sprejeti. Celo mislim, da bi bilo potrebno vložiti .../Tehnična težava./...

42. TRAK: (PT) 17.18

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zakaj se to ravno kolegu Pukšiču dogaja? Prosim kolegialnost! Zdaj sem pa jaz izključen - ne nisem izključen. Kolega Pukšič, imate besedo.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Torej strinjam se s tem predlogom, celo več. Mislim, da je potrebno in najmanj kar lahko naredimo poslanci tega državnega... .../Tehnična težava./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo prosim. Lepo prosim, ne nasesti na te provokacije. Kolega Pukšič, imate besedo.

FRANC PUKŠIČ: Glede na to, gospod predsednik... /Tehnična težava./... ...in bom seveda govoril. Bom pač govoril dve uri, glede na takšno tehnologijo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, no.

FRANC PUKŠIČ: Seveda bom šel za govornico, ko bo predsednik državnega zbora tudi tako odredil, drugače se pa držim navodil, ki so bila dana na začetku današnje seje. Najmanj, kar bi lahko naredili poslanci tega državnega zbora, je to, da danes podaljšamo - v kolikor bo potrebno - sejo za toliko časa, da ta zakon sprejmemo. In v kolikor bo seveda to potrebno, bom pred šesto uro dal tudi proceduralni predlog. V kolikor ne, seveda ni potrebno o tem razpravljati. Gospod... .../Tehnična težava./... Poslanke in poslanci, osebno seveda mislim, da je ta zakon prišel v parlament prepozno. Danes bi pravzaprav morali govoriti celo že o drugem interventnem zakonu oziroma raje bi videl, če bi seveda imeli v državi glede na elementarne nesreče - takšne ali drugačne - sprejet in pripravljen nek scenarij, ki bi seveda sistemsko zagotavljal v najbolj kritičnih trenutkih reševanje določenih problemov.
Mogoče izgleda, da je to kritika vladi, da je prišla s tem zakonom prepozno, glede na to, da so ta zakon vložili poslanci državnega zbora, in to takrat, ko je bil na vladi - bom rekel -že skoraj pripravljen, dorečen, medresorsko usklajen, je bilo seveda precej neodgovorno, da so tako pripravljen, nedodelan zakon nekateri po nekih čudnih kanalih dobili in ga seveda potem vložili kot "svoj zakon". S tem so tisti naredili tem kmetom bistveno več škode kot pa koristi, ker v nasprotnem primeru bi danes verjetno govorili že o drugem oziroma o kakšnem pripravljenem zakonu, ki bi imel razdelan tudi scenarij, kako naprej. Po vojni smo imel v Sloveniji - po podatkih, ki sem jih dobil iz svetovalne službe - nekje šest katastrofalnih suš. Po podatkih kmetijske svetovalne službe tako katastrofalne .../Ni vključen./..., torej to pa pomeni posledično tako katastrofalnih posledic po tej suši, ki bodo dolgotrajne, pravijo iz svetovalne službe, da jih še ni bilo. To pomeni, lahko govorimo resnično o katastrofi, ki je prizadela del slovenskega prebivalstva, seveda predvsem pa del kmečke populacije, torej pravzaprav tiste ljudi, ki imajo najnižje dohodke, in tiste, ki živijo predvsem na demografsko ogroženih področjih z najnižjimi možnostmi zaposlitve oziroma pridobivanja sredstev s kakšnega drugega naslova.
Zato bi bilo dobro, da ob sprejetju tega zakona, tudi v obliki ali sklepov ali pa eventualno tudi s kakšnim amandmajem nekako zaščititi tiste kmete, ki bodo morali v tej prvi fazi tudi zniževati stalež živali v hlevih - predvsem, da ne bo prišlo do podcene, ker bodo seveda poskusili to nekateri izkoristiti. Ne nazadnje, vedeti morate, da se stalež živali v hlevu ne spremeni v dveh ali treh mesecih, ampak da je za to potrebno leto, dve ali celo več.
Ni samo živina, tudi v sadjarstvu in vinogradništvu je potrebno... Marsikateri trs ali sadika v vinogradu ali v sadovnjaku, se je osušila, je uničena in bo potrebno ponovno posajanje in seveda od tega v naslednjih dveh ali treh letih ni pričakovati nobenega pridelka. To pomeni za stare vinograde ali sadovnjake od leta do treh let; tako rekoč na velikem območju, na tistem tretjem območju, kjer je najbolj katastrofalno, so tako rekoč uničeni.
Dobro bi bilo, seveda, da bi našli rešitev tudi za dijake in študente, ker bo sedaj katastrski dohodek bistveno nižji, ki so - recimo - izpadli pri pridobivanju štipendij za letošnje leto. Torej, sredstev ne bo, ker ne bo vira, tudi štipendij ti otroci nimajo, in seveda pri marsikaterem otroku bo tudi posledica, da bo moral enostavno zapustiti šolanje. To so zelo resni problemi.
In še to. Vse to vam danes, spoštovane poslanke in poslanci, pripovedujem na osnovi nekaj organiziranih sestankov na teh območjih, kjer so bili izraženi ti pomisleki. Skratka, tam so bili povedani problemi, s katerimi se ti kmetje danes srečujejo, in da bi bilo treba to v sklopu tega zakona tudi upoštevati.
No, in eden izmed resnih problemov so tudi območja, ki niso preskrbljena z vodo. Že nekaj mesecev nekatera gasilska društva vozijo, oskrbujejo kmetije, gospodinjstva - kar pomeni za ljudi in živali - z vodo. Tudi tu so nastali ogromni stroški, ki pa jih občine na demografsko ogroženih območjih, kjer nimajo prihodkov, lastnih virov, enostavno ne morejo več pokrivati. Veliko občin je na teh območjih - to so v glavnem občine na kmetijskopridelovalnem območju - iz svojih proračunov že izčrpalo vse svoje rezerve za reševanje te problematike.
Pridružujem pa se tudi tistemu predlogu; namreč, veliko projektov, ki so bili ocenjeni, odobreni, ki jih je bilo treba sanirati, je saniranih in sedaj izvajalci čakajo samo še na izplačila situacij, ki ležijo na kupih pri sanacijah plazov in neurja, ki so pustošila v prejšnjih... /Prekinitev snemanja./... vsaj del sredstev, vsaj kakšen določen del, seveda ne na račun suše, ampak dodatno k temu.
Sam bom vladne amandmaje in predlog zakona podprl in v smislu razprave tudi poskušal pripraviti še določene amandmaje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pukšič. Kolega Jerovšek ima še neomejeno razpravo, vendar bi kljub temu prosil, da bi bile razprave čim krajše. /Medklic iz klopi./ Ja, poslovnik velja. Proceduralno ima prednost. Kolega Kramberger ima proceduralni predlog, nato replika kolega Lešnik.

JANEZ KRAMBERGER: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi ter predstavniki vlade! Strinjam se s predlogom kolega Pukšiča, ki sem ga tudi razumel kot proceduralnega, da bi danes ta zakon sprejeli, ker je ura namreč že pozna. Strinjam se tudi, da bi nadaljevali sejo, da bi ta zakon sprejeli.
Proceduralno pa bi predlagal, da - mislim, da ni kaj o tem razpravljati. Poglejte, vsi vemo, tri mesece že beremo o teh zadevah v časopisih in zdaj ni treba govoriti; vemo, za kaj gre, zato predlagam, da glasujemo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega je dal proceduralni predlog, ki pa ga ne morem dati na glasovanje. Šli bomo pač po proceduri, vendar pričakuje, da bomo v razpravi res čim bolj osredotočeni na vsebino amandmajev, da bomo lahko danes o tem že odločali. Repliko ima kolega Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi, da bi samo nekaj razčistili. Iz razprave kolega Pukšiča smo slišali, da bo katastrski dohodek zaradi suše manjši. Če vemo, kaj je katastrski dohodek, potem ta trditev in ugotovitev ni točna. Katastrski dohodek ne bo nič manjši, bo pa dohodek kmetije manjši zaradi nižjih pridelkov. To je jasno. Katastrskega dohodka pa zaradi tega ne bomo spreminjali. Ena stvari.
Druga stvar. Rekel je - prosim, jaz se opravičujem, če sem narobe razumel - , da zakon prihaja prepozno in da je... Kolega Pukšič, ali je bilo rečeno "skropucalo"? Ne vem, nekaj v tem smislu. Jaz mislim, da ni skropucalo, da je kar v redu: kratek zakon, zelo jasno opredeljen, z oceno škode in za kaj naj bi se potem ta pomoč dala. Jaz bi prej rekel, da je verjetno gospod Pukšič užaljen, ker pač ni tega zakona sopodpisal, ker je njegovo področje tudi kar močno prizadeto.
Kar se pa tiče "prepozno", bi pa jaz - moramo biti objektiven. Bom primerjalno povedal. Jaz se samo delno strinjam, da je prepozno. Namreč, še ni čas za spravilo vseh pridelkov, šele takrat, ko bomo pridelke ocenili, bomo lahko ugotovili tudi celovito škodo in kolikor toliko realno škodo. Vendar, recimo koruza, sadje, grozdje, tudi hmelj se v tem času obira, še ni pospravljeno. Meni se zdi potem tako - bom primerjalno povedal: ribiči predvidevajo, da bodo ulovili 100 ton rib - toliko jih bodo ulovili - sedaj pa, ker še ulov ni končan, so jih polovili samo 40 ton, pa želijo za 60 ton, recimo, neko odškodnino. Tako da moramo pri tem biti realni, namreč tudi inkaso pri pridelovalcih ni prej, preden pridelek ni pospravljen, ampak nekateri pridelki so pa že pospravljeni. Jaz nimam ambicij, nimam upanja, da bo ministrstvo, če bomo mi danes zakon sprejeli - jaz pa sem za to, da ga danes sprejmemo, jaz sem za to in podpiram predlog - , ampak, prepričan pa sem, da ministrstvo za finance še jutri ne bo začelo nakazovati denarja, kajti moralo bo še marsikje postrgati, še zlasti, če bomo sprejeli amandma o 10 milijardah. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika? Repliko - prvi je bil kolega Džuban, nato kolega Jerič.

GEZA DŽUBAN: Jaz sem se javil k repliki izključno zaradi tega, ker gospod Pukšič navaja, da zakon takšen, kot je, ni najboljši in da je, ne vem, na kakšen način vložen. Nič ni res. To je navadna izmišljotina. Mi smo zakon vložili po vzorcu mnogih zakonov, ki so na tak način bili pripravljeni, in je okvir zakona prav takšen, kot so bili pri drugih tovrstnih interventnih zakonih.
Pred sabo pa imam vladni predlog, ki je nastal potem, ki je nastal potem, ko smo že na komisiji obravnavali naš predlog - se pa res pomembno razlikuje vladni predlog. Razlikuje se v tem, da naš predlog obravnava oziroma predlaga 10 milijard, vladni predlog pa samo 3 milijarde. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Jerič.

MIRAN JERIČ: Kratka replika gospodu Pukšiču v tistem delu, ko je govoril okoli usklajenosti, bom rekel, predloga na sami vladi in da je skupina poslancev prehitela vlado in vložila, bom rekel, nedorečen zakon v parlamentarno proceduro. Če bi bilo to res, potem ne bi vlada amandmaje k temu zakonu, poslanskemu, sprejela danes na korespondenčni seji vlade.
Še en drugi razlog. Če bi bilo to res, potem na samem matičnem delovnem telesu, na odboru za infrastrukturo in okolje, resorni minister ne bi zagovarjal več stališč vlade, oziroma amandmajev, ki jih je vlada dala v parlamentarno proceduro k poslanskemu zakonu, ki rešuje problematiko odpravljanja posledic, ki jo je povzročila škoda oziroma plazenje tal v letu 2000 v Republiki Sloveniji.
Res pa je nekaj, gospod Pukšič, to pa moram priznati, da sem se že v prejšnjem mandatu in tudi v sedanjem zavzemal za to, da bi v Sloveniji dobili sistemski zakon, ki bi urejeval področje sanacij škod, ki jih povzročijo naravne in druge nesreče v naši državi. Zakaj? Predvsem iz razloga, ker zakonodajni postopek vsako leto obremenjujemo, bom rekel, z interventnimi zakoni, ki rešujejo posamezna parcialna področja oziroma škode, ki jih povzročajo naravne in druge nesreče. Mislim, da je to pristojnost vlade. Če bi imeli sistemski zakon, če bi imeli, bom rekel, zagotovljen vir v državnem proračunu za te namene, potem bi lahko vlada hitro in učinkovito intervenirala, kadar bi prišlo do naravnih katastrof v naši državi. Ker to ni, seveda, je bila skrb tudi poslancev, da predlagajo interventni zakon, ki bo reševal ta odprta vprašanja, ki so.
Jaz bom zakon podprl. Podprl bom tudi amandmaje vlade oziroma amandmaje odbora za infrastrukturo in okolje. Ne bom pa podprl nekaterih amandmajev, ki so jih vložile posamezne poslanske skupine oziroma se mi zdi, da tudi poslanci državnega zbora. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika na repliko Franc Pukšič.

FRANC PUKŠIČ: Poglejte, saj vas seveda razumem in poznam, kaj je to dohodek kmetije in kaj je to katastrski dohodek. Nekateri mogoče ne veste, da se na davčno upravo ista prijava, kot je bila prijava za ocenjevanje suše, ki se je vložila na ministrstvo za okolje in prostor, da avtomatsko tudi na davčno upravo zato, da se zmanjša, da se uveljavlja zmanjšanje katastrskega dohodka. No ja, tisti, ki smo župani, imamo s tem več izkušenj, pa pustimo to. Na osnovi tega seveda bi bilo treba tudi za tiste otroke nekako za letošnje leto poskrbeti, da bi dobili štipendije.
Drugič. Niti slučajno nisem rekel, da je to kakšno skropucalo ali ni najboljše. Rekel sem samo to, da je prepozen. Ne vem, mesec pa pol ali nekaj takega je od tega, ko sem prišel na ministrstvo, kjer so preklinjali, da so na koncu, dobesedno na koncu medresorskega usklajevanja in je bil vložen torej zakon, ki je bil ukraden v državni zbor, ki pa seveda še ni bil v celoti usklajen. Sicer pa o tem lahko verjetno kaj več tudi povesta na konec koncev tudi ministra. V kolikor pa ni tako, potem pa seveda bi vprašal pa ministre, kaj so sploh delali, če niso o tem razmišljali. Ampak ni tako, torej druga resnica je, ker sem pač bil sam na ministrstvu in sem to slišal. Zato seveda predlagam, da se čim prej gre k temu in predlagal bom nekaj dodatnih amandmajev, o katerih sem prej govoril. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Čim prej vložite. Replika Jože Avšič.

JOŽE AVŠIČ: Mislim, da bi se tovrstne razprave se lahko nehale, da gre tukaj za neko politično tekmo, da je to, kar gospod Pukšič govori, čista neumnost, da je zakon ukraden. Podpisniki ga nismo prav nikjer ukradli. Seveda, če bi bil ukraden, se je že slišalo, bi pisalo 3 milijarde tolarjev, ne 10 milijard, kar je bistvena razlika. In tukaj danes ta hip to sploh ni pomembno. Najmanj pomembno za slovenskega kmeta, ki je prizadet po suši, je to, če je kdo komu zakon ukradel. In če je kdo zamudil, potem je vlada zamudila. Mi smo ga vložili, zato ker od vlade pač ni prišel v parlament, zadeva pa je bila iz dneva v dan slabša. To cela zadeva in lahko nehamo. Hvala.

47. TRAK: (PT) 17.38

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Lahko nadaljujemo. Razpravo ima kolega Jerovšek, nato so pa 5-minutné oziroma nato dobi besedo minister.

JOŽEF JEROVŠEK: Začel bom tu, kjer je končal kolega Avšič. Strinjam se z njim, da je vlada zamudila. Vendar ne ta vlada. Zamudil je minister Gantar, ki je ob neki priliki, ko smo vlagali zakon o žledu in so ti poslanci zavrnili ta zakon z argumentom, da vlada, da minister Gantar pripravlja sistemski zakon. In od tega je, mislim, da minilo 3 leta. In to je triletna zamuda ministra LDS-a, gospoda Gantarja. In če bi bil pripravljen sistemski zakon takrat, kot se je obljubljal, potem te stiske in tega strahu med slovenskimi kmeti, ki smo mu priča danes, ki je realna posledica katastrofalne suše, morda ne bi bilo. Kajti, naš slovenski kmet se zaveda, da mi, ko sprejmemo v državnem zboru interventni zakon, da pomoč pride do njega z znatno zamudo in oskubljena.
Prvič, nikoli nismo v stanju z interventnim zakonom postoriti in sanirati vse posledice naravnih ujm. In drugič, letos je ta strah in skrb .../Prekinjen zvočni zapis./... Ta strah kmetov je še posebej lahko .../Prekinjen zvočni zapis./... Pred dnevi smo bili soočeni in seznanjeni s katastrofalnim stanjem v državnem proračunu, ki ga je podedovala ta vlada od prejšnje vlade. Ujeli smo podatek, da je že 82 procentov proračuna s tako imenovanimi predobremenitvami porabljenega in razdeljenega bilo ob tem, ko je vlada nastopila svoj mandat. Zato se realno postavlja vprašanje, kje bo ta vlada, ki vsak dan odkriva strašne nepravilnosti v posameznih ministrstvih, izredno zlorabo in malverzacije, ki so bile storjene v prejšnjem mandatu prejšnje vlade, kje bo ta vlada vzela ta nujno potreben denar.
Vemo, da so ravno na ministrstvu za okolje odkrite številne nepravilnosti, potem na ministrstvu za šolstvo in to. Vsak dan gledamo in poslušamo, kako se je iz državnega proračuna dobesedno z lopatami jemalo in šaflalo. Z buldožerjem, kot pravi. In sedaj ob koncu leta... .../Prekinjen zvočni zapis./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi, videl sem kolega v zadnjih klopeh, ki je to naredil, če bo še enkrat ponovil, ga bom imenoval z imenom in priimkom. Videl sem vas. Bodite korektni. Ne morete na ta način reagirati, da odklopite kolega. Zdaj sem videl, kdo je to naredil. Ne bom izdal njegovega imena, če se to ponovi, bom povedal, kdo to je.

JOŽEF JEROVŠEK: Verjamem, da kolege z one strani, seveda, resnica jih bode v oči. Resnica, da je državni proračun bil pokurjen, ko je nastopila nova vlada, je seveda boleča in je tudi pravzaprav zastrašujoča za slovenske davkoplačevalce. In zaradi tega je pač treba z odkrito besedo in z odprto besedo iti pred davkoplačevalce, naše občane in pred naše kmete in jim povedati, da teh sredstev kljub dobri volji te vlade ne bodo dobili takoj. Da bodo dobili znatno manj, kot je direktna škoda. Ob tem pa se moramo zavedati, da škoda ni samo direktna, temveč je škoda tudi posredna in je že na delu. Namreč, cene krmnih rastlin in krmnih žit so že znatno porasle in bodo še znatno porasle, in to bo verjetno privedlo do tega, da bo stalež živine pri nas znatno padel. Na delu pa so tudi tako imenovani "vojni dobičkarji". Namreč, cena pitane živine je drastično padla že v dveh mesecih, predelovalci, mesarji to stanje že izkoriščajo. Vendar se sprašujem in sprašujem davkoplačevalce, ali so opazili, da se je v trgovinah meso pocenilo, kljub temu da se je cena pitane živine, se pravi mesa, pocenila za več kot 10%. Mislim, da bi z interventnimi ukrepi bilo treba preprečiti tudi druge posledice te suše, da morajo ukrepati inšpekcijske službe in da ne bodo edini, ki bodo vse breme nosili praktično na svojih plečih... .../Prekinitev snemanja./... situacijah se pojavijo ti, tako imenovani "vojni dobičkarji", in brez milosti, dostikrat tudi s pomočjo nekaterih, ki so na uglednih mestih, izkoriščajo naprej. Škoda pa je po tej suši največja v severovzhodni Sloveniji, Prekmurju, na Dravskem polju, Krškem polju, kjer so prodnata tla, vendar se iz dneva v dan ta škoda povečuje in je, recimo, v zadnjih dneh ugotovljeno, da je izreden delež tudi tako imenovanega ožiga na sadežih, jablanah, do 30%, morda ponekod še več, in če v kratkem ne bo dežja, se bo ta škoda samo še povečevala.
Zato bom zakon podprl in podpiram tudi to, da se skuša zagotoviti čim večja interventna sredstva, da se katastrofalne posledice, ki se v slovenskem kmetijstvu in med slovenskimi kmeti napovedujejo, čim bolj preprečijo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek. Pred seboj imam pregled dodeljenih predlogov zakonov, ker ste omenjali sistemski zakon, prejšnja vlada, če smem tako reči, je 7. aprila 2000 vložila v državni zbor predlog zakona o pogojih in načinu uporabe sredstev državne pomoči pri odpravi posledic naravnih nesreč, druga obravnava. Na sejah kolegija ni bilo predloga, da bi zakona prednostno uvrstili na dnevni red seje državnega zbora. Toliko v informacijo poslanskim kolegom.
Besedo dajem ministru, gospodu Smrkolju; pripravi naj se kolega Juri.

CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Lep pozdrav! Upam, da me ne bo kdo odklapljal.
Glejte, rad bi poudaril, da katastrofa še traja, da je to tretja katastrofa v zadnjih desetih letih in je popolnoma pravilno, da ste se nekateri poslanci odzvali, vendar pa ni točno, da se je vlada prepozno odzvala. Na osnovi prvih ocen smo takoj aktivirali državno komisijo pri ministrstvu za okolje in prostor. Državna komisija in občinske komisije so skupaj pričele intenzivno, po metodologiji, ki je pripravljena, pripravljati oceno škode in ravno zaradi čim bolj točne ocene škode vlada ni šla s predlogom zakona, ampak smo čakali na to. Točno je, kot so nekateri poslanci rekli v razpravi, da je treba pač počakati do trajanja in tudi včasih do pobiranja pridelka, da smo čimbolj točni v tej oceni. Tako da tukaj mislim, da je bolj pomembno to, da je državni zbor na svoji prvi seji to točko obravnaval tudi kot prvo točko. To bo sigurno slovenskemu kmetu na slovenskem podeželju pokazalo odgovorno držo vseh v sistemu - jaz bi rekel vseh. Sedaj, da katastrofa je, je. Mi tudi vemo, da v primeru naravni katastrof, kot so potresi, poplave in suše, je država oziroma vlada dolžna pomagati, tako po naši zakonodaji kot tudi po evropski zakonodaji.
Tu bi rad samo še poudaril nekaj, kar tudi predsednik države včasih malo pomeša. Namakanje v primeru razsežnosti, kot je v letošnjem letu, ne pomeni rešitve; tudi če bi, recimo, namakali namesto 2% 10% slovenskih površin, kmetijskih, ker je vročina povzročila, da so škode nastajale tudi v sistemih, ki so bili intenzivno namakani. Hmelj je ves v sistemu namakanja, vendar je zaradi vročine izpad pridelka od 30 do 50%. V primerih - jaz moram poudariti - pridelave povrtnin je namakanje sicer dalo pridelek, vendar te povrtnine so slabe kvalitete in nekatere niti ustrezne za trg - grenke itn. Tako da je to treba razumeti. Tu ni kakšne posebne rešitve v sistemu namakanja, če je taka oblika katastrofe, kot je. Mi sicer imamo nacionalni program namakanja, ta nacionalni program je bil revidiran in v okviru tega revidiranja, ki je bilo opravljeno s strani ekspertov svetovne banke, je jasna ocena, da v Sloveniji je izredno majhen procent površin, ki bi ga lahko namakali, in seveda namakali samo nekatere intenzivne kulture pa trajne nasade. Tako da je to treba vzeti v tem priemru v zakup. Ne pomeni ob vsaki suši, da bi mi revidirali naše programe. Če vemo, da projekti namakanja zahtevajo intenziven proces od interesenta - to je pridelovalca - pa potem zaključka na trgu, ko je treba tudi tisto intenzivno proizvodnjo prodati in to nam v tem delu še manjka.
Veliko je bilo poudarkov z ozirom na razmere na trgu. Res je, razmere na trgu so letos v bistvu neugodne v okviru slovenskega prostora, kot tudi evropskega in tudi svetovnega. Nekaj katastrof je kmetijstvo beležilo v svetovnem merilu, tako na področju poplav kot na področju suš, in seveda so cene, recimo krmnih žit, izredno visoke in bo treba v okviru strokovnih služb zelo selektivno videti, kateri del živinskega fonda obdržati in kako seveda posledice sanirati s čim manjšimi škodami.
Tako da je tudi ta razprava, kdo je predlagal več... Poglejte, rad bi rekel: predlog, ki je bil v okviru vlade, je bil z ozirom na takratno oceno ministrstva za finance, z ozirom na zmožnosti, ki so, in seveda, ker so se posledice potem dokončno ocenile, je tudi vlada podprla predlog, da se za oceno škod do 30.6. zagotovi vsaj 5 milijard šesto in na ta način - jaz moram poudariti - največ, kar se je v primeru teh zadnjih treh suš kdaj pomagalo: 1992. je bil ta procent podpor približno 12%, v letu 1993 pa 14,5%. Tako je res letos ta pristop kvaliteten, je pa nujen, moram poudariti, je pa nujen zaradi tega, ker se mi pravzaprav nahajamo v enem prelomnem obdobju, tudi vstopa slovenskega kmetijstva v Evropsko unijo in bi nekaj naslednjih let sanacije, takšne bolj pasivne, pomenilo izredno slabo kondicijo slovenskega kmetijstva za vstop tudi v Evropsko unijo.
Tako bi res predlagal gospe, gospodje poslanci, da podprete zakon, da se opredelite o amandmajih in pravzaprav slovenskemu kmetu in pa podeželju, tudi kmetijskim podjetjem, brez izjeme pokažemo, da je učinkovitost državnega zbora v tem delu res na mestu in da mogoče res - tako kot je nekdo v razpravi rekel - radgonski sejem dobi nekaj takšnih spodbudnih kapljic iz državnega proračuna, ker bo izredno težko - moram poudariti - , ob velikih naporih ministrstva za finance seveda zagotoviti ustrezne vire. Treba bo še v okviru ministrstev tudi zelo resno videti, če se dajo kakšni programi, ki so bili tudi že sprejeti v okviru državnega zbora, mogoče prestaviti v naslednjo leto in na ta način zagotoviti ustrezno višino, kot je predlagana v amandmajih odbora oziroma tudi podprta s strani vlade. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. 5- minutna razprava kolega Juri, nato pa se bomo odločili, kako nadaljevati. Razprava potem še 5 minut kolega Kopač. Vsekakor bi predlagal, da bi se danes opredelili do amandmajev, ki so vloženi, da imamo potem v okviru hitrega postopka še možnost, če se tako odločimo, da je do jutri čas še za kakšno spremembo. 5 minut, kolega Juri.

AURELIO JURI: Hvala predsednik. Bom bistveno krajši, ker ne bom obremenjeval razprave in se pridružujem tistim, ki pravimo, pojdimo čim prej k amandmajem in seveda k samemu izjasnjevanju do zakona.
Poglejte, v zvezi z amandmajem, ki smo ga vložili, bom samo vprašal ministra za odgovor, kako misli pristopiti k saniranju situacije, ki je nastala vendarle s sluzenjem morja. Hoteli smo opozoriti, da je tudi ta pojav za ribiško prebivalstvo na Obali seveda katastrofa. Razumemo, da ni pač naklonjenosti, da bi ga vnesli v ta amandma, ampak zasledil sem na odboru za infrastrukturo samega ministra, ko je nekako pomirjal ta pričakovanja s tem, da je nakazoval, da so morda druge možnosti, da tistih 50 milijonov tolarjev, kolikor smo predvideli, se najde in seveda se povrne škodo. Zato bi prosil - če bi mi kolegi in kolegice dovolili, da končam - gospoda ministra, da se tudi do tega vprašanja opredeli. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Juri. 5-minutna razprava, kolega Pungartnik.

CIRIL METOD PUNGARTNIK: Spoštovani predsednik, mene je presenetilo tole, kar smo dobili od vlade danes na klop, kjer se ugotavlja, da škoda, nastala zaradi neurij s točo, in ni povzročila večje materialne škode in da zato ne pride v ta sklop. Jaz verjamem na konec koncev, gledano v merilu Slovenije, da to neurje in toča nista povzročila škode, ki bi bila kakorkoli primerljiva s sušo, vendar pa smatram, da je na nekaterih področjih, predvsem pa na nekaterih kmetijah v pasu, ki so jih ta neurja in toča zajela, je pa škoda velika. In sem prepričan, da marsikakšen kmet je z neurjem in točo doživel marsikje večjo škodo kot pa s sušo. Ampak ta naj bi bil zdaj deležen neke pomoči od rezervnih skladov lokalnih skupnosti. Moram reči: prvič, te rezerve so izredno šibke. Lahko jih razdelimo, samo potem se vprašam, ali bodo tiste občine, ki so imele neurja in točo, dale svoje rezerve za ta namen, občinam, ki pa tega niso imele, so imele pa močno sušo, pa jim ne bo treba iz svojih rezerv dajati za ta namen. Meni se zdi, da to ni pošteno, da smo do zdaj zmeraj tudi večjo škodo zaradi neurij in toče upoštevali in da bi bilo prav, da tako kot bomo na nek način en del škode - če je divjad zaradi suše prišla ven iz host itn. - obravnavali, da bi morali pa vendarle tudi škodo po neurju in toči dati noter in jo upoštevati. Ker dvomim, da bodo tiste občine, ki so to doživele, lahko iz rezerv dale - niti 10 procentov! Me razumite, ker tukaj le vidim, da za sušo je nekako pripravljeno kar v enem razmerju do 50 procentov, recimo, ali pa 30, 40. Ker mi govorimo zmeraj o škodi, ne govorimo pa potem, da so bili pa tudi zmanjšani stroški na konec koncev, če ničesa nisi kosil itn.
Torej zakon, ne vem če bom podprl, ker drugače sem zmeraj za to, da se takele stvari podprejo. Ta predlog vlade mi pa ni razumljiv, da je to izključila, enostavno izključila. In mislim, da je prav, da podpremo tudi 10 milijard na konec koncev, da se to, ampak en del bi tu le moglo biti. Saj vlagatelji zakona so pa le takrat ugotovili, da je tudi ta škoda kar precejšnja in da bi jo bilo le treba upoštevati, posebno tam, kjer je prizadetost sorazmerno visoka: pa rečemo po kmetiji ali rečemo - ne vem. Dvomim, da bojo nekatere občine to zmogle, tudi če dajo vso rezervo, pokriti, ne vem, 5, 10 procentov. Torej toliko k splošni razpravi. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pungartnik. Besedo dajem kolegu Kopaču.

MAG. JANEZ KOPAČ: Najmanj 5 minut.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Saj več ne morete po poslovniku, ker se niste pisno prijavil.

MAG. JANEZ KOPAČ: Zdaj ura je pa minuta do šestih.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dajem vam besedo, se bomo potem po vaši razpravi odločili, kako z nadaljevanjem, lahko se pa prej odločimo. Ura je 17.58. Prej je bilo nekaj predlogov, kako danes nadaljevati to točko dnevnega reda. Jaz predlagam, seveda, realno nadaljevanje, kajti mislim, da bi bilo iluzorno pričakovati, da lahko to v pol ure končamo- to bi bilo iluzorno.
Imam pa predlog, da državni zbor poskuša danes opraviti v okviru hitrega postopka prvo glasovanje o amandmajih. To bo predlog, ki ga bom dal na glasovanje, to bo prvi predlog. Sicer pa, če ne bo sprejet, bomo pa ob 18.00 uri zaključili in jutri nadaljevali. Boste razpravljali najprej? Po poslovniku moram dati svoj proceduralni predlog najprej na glasovanje brez razprave. Ugotovimo prisotnost! In seveda, da bi državni zbor delal do 19.00 ure: kar bo uspel, bo uspel, sicer pa bo... Da, pogoji so... (59 prisotnih.) Lahko naredimo 10-minutni odmor sicer. Na glasovanje dajem svoj proceduralni predlog, da državni zbor danes sejo podaljša do 19.00 ure, v tem času pa poskuša opraviti glasovanje v okviru hitrega postopka o amandmajih, ki so vloženi. Torej glasujemo o tem predlogu, ki sem ga pravkar posredoval.
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Besedo dajem kolegu Kopaču.

MAG. JANEZ KOPAČ: Jaz sem želel razpravljati o amandmajih, ki jih je danes vložila poslanska skupina SLS+SKD, Slovenske ljudske stranke, k 6. členu. No, želel sem dati tudi proceduralni predlog sklepa, da se do teh dveh amandmajev opredeli vlada zaradi velikih finančnih posledic. Ta predlog bom kasneje tudi dal na glasovanje.
Zakaj? Poslanska skupina SLS+SKD predlaga dva sklopa rešitev: eno je v 6.a členu, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov ne zaračunava zakupnine za zakupljena zemljišča na prizadetih območjih občin v sorazmerju z zagotovljeno škodo v letu 2000. Ta določba ne sodi v ta zakon, ta določba je stvar sklepa, in to vladnega sklepa svetu zavoda z imenom "Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov" in poslovne politike sklada. Drugi odstavek tega 6.a člena pravi, da naj se odpiše davek od dohodkov iz kmetijstva kmetom na področju, ki ga je prizadela suša. Naj opozorim, da zakon o dohodnini že sedaj omogoča odpis davka od dohodkov iz kmetijstva na vseh področjih, ki jih je prizadela neka naravna katastrofa - in suša to nedvomno je. Metodologija za to je v zakonu o dohodnini oziroma s podzakonskimi akti že določena. Zato bi sprejetje morebitnega takega 6.a člena, drugi odstavek, povzročilo samo zmedo - stvar pa je že urejena.
Huje od tega pa je amandma za novi 6.b člen. Kaj pa ta pravi? Ta amandma pa pomeni dobesedno zlorabo stiske ljudi in se mi zdi, da bi se ga morali avtorji sramovati. Pomeni pa tudi silno neodgovorno ravnanje neke vladne stranke, kot je SLS + SKD. Pravi sledeče (bom povedal s prostimi besedami): tisti, ki niso plačali prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zdravstveno zavarovanje v letih od 1992 do zdaj in imajo nek dolg iz tega - niso plačali iz različnih razlogov, mnogi tudi niso hoteli plačati, nekateri pa niso mogli - in imajo iz tega naslova neke zamudne obresti, njim ni treba plačati prispevkov. Pa ni nujno, da jih je prizadela suša, sploh ne, to ni pomembno! Pomembno je samo to, da imajo taki kmetje zakupljeno zemljišče - lahko je to tudi en sam ar - ali pa, da imajo stalno bivališče na območju občin, ki so omenjene v 2. členu, to pa so: Lendava, Dobrovnik, Kobilje, Moravske Toplice in tako naprej. Skratka: Prekmurje, pa Kočevje, Kostel, Osilnica, Loški potok, Brežice, Krško. Če je nekdo kmet, pa ima, recimo, stalno bivališče v Kranju, pa ima v zakupu 100 kvadratnih metrov zemlje na območju občine Krško (si izmišljujem) in iz tega ali onega razloga ni plačal prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od leta 1992 naprej, mu zdaj na podlagi tega amandmaja ne bo treba plačati... /Pripomba iz klopi./... Njemu pokojninska doba kljub temu teče, leta delovne dobe mu tečejo. Imamo primere, recimo, obrtnikov, ki ne plačajo prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in njim se to lahko odpiše, vendar jim ne teče pokojninska doba. Tudi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje odpisuje prispevke tistim neplačnikom, vendar je protiusluga, v narekovajih, ali pa protipogoj ta, da ne teče pokojninska doba. Tu pa gre za posebno kasto ljudi, ki niti ni nujno - še enkrat pravim - da jih je prizadela suša, lahko da se ukvarjajo s proizvodnjo, ki nima zveze s škodo, ki jo je povzročila zdaj suša, in samo zato, ker imajo zemljišče, zakupljeno ali v lasti, na teritoriju ene od občin, ki sem jih prej omenil, samo zato se jim prispevek odpiše in odpiše se jim tudi prispevek za zdravstveno zavarovanje.
Tudi če bi poslanska skupina SLS + SKD spremenila amandma, kot sem že slišal, da jim je malo nerodno, ker so predlagali nekaj tako sramotnega, kot je ta amandma; tudi če bi ga spremenili in bi rekli, da se prispevki ne štejejo za plačane, bi v tem primeru nikakor ne mogli opravičiti takega posega za prispevek za zdravstveno zavarovanje - od leta 1992 do danes je kakšen od teh, ki bi se jim prispevek v skladu s tem amandmajem odpisal, zagotovo bil kdaj pri zdravniku - in je to enostavno nemogoče realizirati. Tak amandma pomeni popolnoma nov vzorec obnašanja - odpis nekih davčnih obveznosti, pa ne davčnih, prispevnih obveznosti za nazaj, brez kakršnihkoli kriterijev - ne vem, kaj je kriterij: kriterij je samo to, da je, ne vem kaj, volilec SLS + SKD ali kaj, ker to, da nima...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: 5 minut, kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Se opravičujem, ker bom končal, ampak izjemno sem ogorčen nad tem, da nekdo sploh predlaga tak amandma. In jaz mislim, da ta amandma, prvič: ima velike finančne posledice, ki jih avtorji amandmaja sploh ne navedejo. Drugič: pomeni popolnoma nov tip obnašanja; vi veste, da čim se enkrat nekaj takega sprejme, se bo nekdo drug čez eno leto skliceval na to, pa bo za drug sloj ljudi predlagal nekaj podobnega in mislim, da se do tega nujno mora opredeliti vlada Republike Slovenije. Zato predlagam to kot proceduralni sklep.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, kolega Kopač. Če bomo odločali in ko bomo prišli do amandmaja pod točko 6, bom preden bomo o njem odločali, dal vaš proceduralni sklep tudi na glasovanje. Dve repliki na vašo razpravo kolega Rokavec in kolega Franc Potočnik.

FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Odzval bi se na izvajanje gospoda Kopača. Namreč mislim, da je zelo zavajal ta zbor tudi s svojim pogledom na ta dva amandmaja. Namreč, dejstvo je, da je smisel predvsem določbe 6.a člena in pa 6.b člena amandmaja SLS+SKD Slovenske ljudske stranke v tem, da vsak posameznik ne bi tako, kot je po določenih zakonih opredeljeno, vlagal na pristojne institucije prošnje za vlogo, ampak bi to lahko opravile občinske komisije za oceno škode in ti podatki so verodostojni in tudi najbolj oprejemljivi v tem trenutku in ne gre za zlorabo.
Drugo. Verjetno je smiselno, da v takem zakonu, kjer smo govorili, da gre za bistveno višje ocenjeno škodo po letošnji suši, ki bistveno presega možno pomoč države, da se država tudi odloči za drugo možno rešitev; in ta možna rešitev je tudi možnost, da odpiše del prispevkov ali pa prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje oziroma zdravstveno zavarovanje in pa, kar se tiče tudi prispevkov od dohodka iz kmetijstva. Namreč, dejstvo je, da so po znanih podatkih prispevki za zdravstveno zavarovanje oziroma neplačani prispevki iz naslova kmetijstva zelo majhni. Medtem ko so prispevki za invalidsko pokojninsko zavarovanje pa večji. In tukaj je bilo razmišljanje tudi po vložitvi amandmaja v poslanski skupini v tej smeri, kakor je gospod Kopač potem tudi povedal, da se pa črta ta drugi, zadnji stavek 6.b člena. V bistvu bi pa opozoril na sledeče, da 6.b člen ne govori samo za opravičence, ki imajo v zakupu kmetijskega zemljišča, ampak najprej govori o lasti ali v zakupu kmetijskega zemljišča. Prepričan sem, da je ta amandma korekten. Govori seveda o posledicah, ki so prizadele ta območja že v letih od 1992 do letošnjega leta. Lahko se spomnimo, da so ta območja bila že prizadeta z dvemi takimi sušnimi obdobji in celo jim je bilo obljubljeno, da bodo odpisali prispevki, pa tega ni bilo, zato ker tudi ta država oziroma ta državni zbor do letošnjega leta oziroma do sprejema zakona o invalidsko-pokojninskem zavarovanju ni omogočil oziroma sploh določil institucije za možnost odpisa teh prispevkov. In to krivico lahko v tem trenutku popravimo.
Še enkrat pa poudarjam, da kar se tiče zadnjega stavka 6.b člena, je razmišljanje tudi v poslanski skupini, da pred glasovanjem ta stavek črtamo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rokavec. Imam še štiri prijavljene k tej točki. Najverjetneje bi bilo pametno, da bi se o tem vprašanju opredelili, ko pridemo do 6.a člena in tega amandmaja, sicer ne vem, kako bo se nadaljevala razprava. Je pa res, da je razpravo odprl kolega Kopač. Replika, Franc Potočnik, za njim kolega Kebrič.

FRANC POTOČNIK: Hvala lepa za besedo. Samo mogoče dve, tri pojasnili. Gospod Kopač je govoril samo o - ne vem, tistih treh ali štirih občinah, ki so v obrazložitvi zakona navedene. Tukaj gre za območje 116 občin v vzhodni in severovzhodni in osrednji Sloveniji, ki jih je suša najbolj prizadela. Tako da ne bo nesporazuma.
Kar se tiče dolgov, dolgov kmetov iz leta 1992 do leta 2000, je o tem bilo že veliko govora, največ dolžnikov je v Prekmurju in so v zelo težki situaciji. In seveda, iskalo se je rešitve, tudi na ta način, da bi jim te dolgove z obrestmi vred odpisali, s tem pa, da bi se jim za to obdobje ne štela pokojninska doba. In zdaj, če mi črtamo zadnji stavek "odpisani prispevki se štejejo za plačane", da tega stavke več notri ni, pomeni, da smo sicer te kmete razbremenili hipotek, jim na nek način odprli tudi žiro račune, seveda, ne bojo imeli pa delovne oziroma pokojninske dobe za to obdobje, tega se pa morajo tudi zavedati. Tako da je zadeva mogoče zdaj bolj jasna in bolj čista. Mi, v poslanski skupini smo pripravljeni ta stavek črtati in če bi ta stavek črtali, seveda s tem tudi ne obremenimo pokojninske blagajne dodatno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potočnik. Replika kolega Kebrič, za njim Lavrinc.

IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik za besedo. Repliciram gospodu Rokavcu. Da se bi lahko odločal o tem amandmaju, je najprej za mene vsaj nujno potrebno, da vem, za kako velikost ali veličino finančnih sredstev gre. Drugič: ni mi čisto jasno, da lahko kar mi tako enostavno naložimo, zahtevamo, da določene institucije, ki so kompetentne za odpis tega ali onega, enostavno zadolžimo, da morajo to narediti. Bodo brez nadaljnjega naredili, če bo nekdo jasno povedal, da bo nadomestil njihovo dolžno plačilo. Menim, da je to vlada, pri čemer je treba pa vedeti, iz katerega računa bo te prispevke oziroma ostalo plačala.
Naslednje. Če gledamo nazaj, leta 1992 in 1993, se sprašujem, kaj sta delala državni zbor in vlada ves ta čas, da sta pustila ta dolg nerešen; sedaj pa mi, namesto tega, če jaz danes utrpim neko škodo, mi je logično, ker je ne morem jutri poravnati, da bi bil za določen čas naprej oproščen tega plačila - ne pa, da leta 2000 enostavno odpišemo nek dolg iz leta 1992 in 1993. To ne gre. Kajti, če je bila ta škoda takrat povzročena, bi morali biti oproščeni v letih 1994, 1995. To, kar bi naj letos jim nadoknadili škodo, naj bo odpis za letos in morda za prihodnje leto, ne pa vse skupaj v en koš vreči. Vse skupaj odpišemo - na račun koga? Menim, da se bi morala do tega amandmaja opredeliti tako vlada kot tudi matično delovno telo, ki bo zahtevalo določene podatke. Problem bo prav gotovo nastal v skupščini ZPIZ-a, ko se bodo vprašali, ko bodo morali to odpisati, kdo bo to nadoknadil. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Replika, kolega Lavrinc, nato Kopač.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa za besedo. Poglejte. Prvo se mi postavlja, kot pravniku, vprašanje enakost pred zakonom. Namreč, nekdo, ki je "lump", da tako rečem, bo sedaj po tej logiki nagrajen; nekdo, ki ni bil "lump", skratka, ki se je zakona držal, bo na ta način pravzaprav oškodovan. Logika je - po moje - popolnoma nasprotna logiki pravne države. Vsi v državi, vsi organi bi se morali truditi za to, da se ljudje, njeni državljani vzgojijo v dobre državljane, to pa je, da predpise spoštujejo. Če je problem tega tako velik, da ga je treba urediti z zakonom, je moje mnenje, da je to treba storiti z nekim posebnim zakonom, kjer se bo predvidelo: prvo se bo ugotovilo, za kakšna sredstva to gre; drugo se bo ugotovilo, od kod se bodo ta sredstva dobila in tukaj se bo torej zadeva rešila tako, kot je - po moje - pravno korektno. Tako, kot se pa to tukaj dela, je pa - vam rečem - zgrešeno do te mere, da je pravzaprav prav neverjetno; res, prav neverjetno.
Iz tega razloga - povedal bom samo še eno zgodbo, bolj kot nekaj drugega. Ko je Avstro-Ogrska prišla v Bosno in Hercegovino in ugotovilo, da tam mito jemljejo na vsakem koraku, jo je uzakonila samo zato, da se ljudje ne bi nepravno obnašali; ampak seveda je tudi določila. Mi ga pa lomimo tukaj, ker naprej, rečemo: pravila igre so takšna, sedaj pa to obrnemo.
Zato prosim in predlagam, umaknite te amandmaje, poiščite drugačen način in ga bomo podprli. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Janez Kopač, za njim Franci Rokavec.

MAG. JANEZ KOPAČ: Najprej zanimivo vprašanje. Kaj se bo zgodilo z ljudmi - ne s tistimi, ki so redno plačevali, ti itak niso problem, jih je omenil Lavrinc - , ampak s tistimi, ki jim je bil že opravljen rubež v preteklih mesecih za dolgove, na primer iz leta 1992? Ti so pač plačali. Pri nekaterih, pri katerih rubež še ni bil izvršen, tem bi se pa sedaj to odpisalo. To predvideva ta amandma. To je eno.
Drugo. Prej je nekdo - mislim, da kolega Rokavec ali Potočnik - poskušal povedati, da jaz nimam prav, ko govorim o kmetih od drugod. Še enkrat bi rad analiziral besedilo tega amandmaja za 6.b člen. Pravi: "Ne glede na določbe zakona" in tako naprej, "tisti, ki imajo v lasti ali zakupu kmetijska zemljišča na območjih občin" - recimo, dam za primer na eni od prekmurskih občin ali ene od posavskih - "ki jim je nastala škoda iz razlogov, določenih v 1. in 2. členu tega zakona in so zavezanci za plačilo davka od dohodka iz kmetijstva, se odpiše..." Kar pomeni: - ponovno si bom izmislil nek fiktiven primer - nekdo iz Ljubljane, ki ima slučajno status kmeta, po tej ali oni logiki, ali pa iz Kranja ali pa iz ene od priljubljanskih občin - pa saj ni pomembno - in ima v lasti 100 kvadratnih metrov kmetijskega zemljišča na teritoriju občine Krško, ta pa slučajno ni plačeval prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje od leta - ne vem - 1995 dalje, njemu bi se zdaj zaradi tega, ker je pač lastnik 100 kvadratnih metrov na teritoriju občine Krško, vse to za nazaj odpisalo, in on nima veze s sušo. Govorim, da je to zloraba stiske ljudi, ki jih je prizadela suša, za čisto neke druge potrebe. In zato govorim, da bi bilo lahko predlagatelje malo sram, ker kaj takega upajo predlagati.
Poleg tega bi rad rekel sledeče. Ta vlada ima težave z varčevanjem. 6 milijard 300 so menda nabrali po posameznih resorjih. Vlada - danes je rekel minister Smrkolj - ne vztraja pri svojih amandmajih, ki govorijo o 5 milijardah 300, torej se strinja z 10 milijardami, pri čemer je treba 5 milijard 300 zagotoviti znotraj letošnjega leta - kje jih bodo zagotovili? Tole tu je pa dodatna luknja: luknja, ki jo mora pokrivati proračun ZPIZ-u in ZPIZ - minister za finance govori, da imajo 36 milijard tolarjev primanjkljaja, ampak ker ne zna prebrati "cash flowa", mu povem, da ima 20 milijard tolarjev (danes sem z državno sekretarko za proračun govoril in sem ji to razlagal). Ampak 20 milijard tolarjev likvidnostne luknje se s tem nekoliko - ne znam povedati, koliko - povečuje. Zato mislim, da se tudi do tega mora opredeliti vlada, ker to seveda mora pokriti državni proračun, kdo pa drug, sicer bodo upokojenci oktobra brez pokojnin - ne samo zaradi tega, temveč tudi zaradi drugih razlogov. Predlaganje takih amandmajev je res neodgovorno, ker niso ocenjene posledice. Pa tudi, če so se avtorji malo zmotili, ko so pisali ta tekst - in je nerodno napisan, ker po moje vsega tega, kar sem zdaj razložil, niti niso hoteli napisati - , je enostavno nemogoče obravnavati tak amandma brez stališča vlade. In ker to predlaga SLS + SKD, ki je vladna stranka, ki ima ministra za finance navsezadnje iz svojih vrst, mislim, da je pravzaprav odveč, da tu neki opozicijski poslanci opozarjamo na nemogočnost takih predlogov. Mislim, da se mora, še enkrat poudarjam, do tega opredeliti vlada ali pa, če se ta amandma umakne.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Franci Rokavec, nato Maria Pozsonec.

FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Pojasnil bom dve stvari.
Prvo: od kod sploh je bilo rečeno zdaj v razpravi "možnost za odpis ali delni odpis". Zakon o invalidsko-pokojninskem zavarovanju jasno določa, da skupščina ZPIZ-a sprejme sklep o kriterijih za odpis, delni odpis, odlog ter obročno odplačevanje prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. In skupščina ZPIZ-a je tudi letos meseca maja sprejela ta sklep, ki je tudi podlaga za tak možen odpis. Pri tem amandmaju gre samo za to, da ne bi upravičenci za odpis, ponovno vlagali vloge, ampak da bi to najbolj pravično lahko opredelile občinske komisije za oceno škode.
Drugo.../Pripomba iz klopi./... Ja, to je dejstvo. Drugo, kar se pa tiče odpisa prispevkov, smo pa že jasno povedali, da ne vztrajamo pri zadnjem stavku drugega amandmaja, to pa pomeni, da vsem, ki jim bojo odpisani prispevki tudi za nazaj, se jim ne šteje delovna doba. To pa ni potem izenačenje z ostalimi, ki so seveda bili redni plačniki, ampak je po drugi strani tudi kazen; ampak mogoče rešitev v sili, ker je sigurno za vsako kmetijo, ki ima še te dodatne finančne obveznosti za nazaj, rešitev v sili, da se je ne obremenjuje še s temi dodatnimi obveznostmi, poleg problema suše.
To je smisel obeh amandmajev. In mislim, da sta amandmaja, razen zadnjega stavka drugega amandmaja, na mestu in da jih je smiselno potrebno podpreti. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Maria Pozsonec, nato Vincencij Demšar.

MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Najmanj desetkrat sem opozorila na problem ostarelih kmetov, vendar nikogar ni to ganilo: niti na vladi niti na ministrstvih. Bi še zagotovila, da ti kmetje niso "lumpi", enostavno niso mogli plačevati prispevkov. Ti ljudje znajo, kaj pripada kralju in kaj pripada bogu. Ste pa lahko prepričani, da ta luknja na ZPIS-u bo ostala, ker vsak pameten človek ve, da tam, kjer ni, se ne da vzeti. Neodgovorno je bilo od vlade in od ministrstev, da nihče ni poskusil rešiti kmete. In čisto zastonj pripisujejo davkarji te procente, plačati ti ljudje ne bodo mogli, čeprav jim pridno jemljejo vsak mesec polovico od prodaje mleka itn. Torej, pridno jim jemljejo drobiž in čisto zastonj pričakujete, da bo proračun ali luknja na ZPIZ-u napolnjena. Iz tega, kar oni imajo doma, ne bo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika Vincencij Demšar, za njim Josip Bajc.

VINCENCIJ DEMŠAR: Tole, kar bom repliciral, ni nek bistven prispevek k temu zakonu. Zdi se mi pa nepošteno pa nekorektno, da se oglašata dva; in eden pravi, naj bo sram tiste, ki so pisali tak amandma. Gospod Lavrinc je rekel: "Je lump", - ne tisti, ki je pisal, ampak tisti, ki niso plačevali. Ves čas, odkar sem v tem parlamentu, sem opozarjal na to, da se davki ne pobirajo. In to je, menda, bila tudi Gaspariju najbolj občutljiva stvar. Torej, tega se ni delalo in sedaj dva njegova strankarska kolega protestirata proti temu, kar se ni nikoli omenjalo. Če se od 1992. leta ni pobralo od teh ljudi, o katerih pravite, da bojo zdaj prišli gladko skozi, ni pobrala davkov, menda ni to zadeva ne SLS in ne plus SKD.
Zato ne očitati nam, poslancem, kaj smo mi naredili, ampak vi ste imeli takrat možnost te davke pobrati; če jih niste pobrali, je pa to, kar sem jaz zmeraj opozarjal. In zato imamo tudi sedaj v tej situaciji tako pomanjkanje, tako veliko luknjo v proračunu in, seveda, sedaj smo mi krivi, da je ta luknja nastala. Vsakdo drug - po moje - bi se po moralni plati lahko oglašal; vidva - pod tem vidikom, mislim, da ni pošteno. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Josip Bajc, za njim Maksimiljan Lavrinc.

JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Jaz bi se pridružil razmišljanju kolegice Pozsončeve in bi ugovarjal razpravi kolega Lavrinca, ko je rekel, da vsi tisti kmetje, ki od 1992. leta niso plačevali prispevkov za pokojninsko in invalidsko, zdravstveno zavarovanje, da so "lumpi". Mislim, da 80% teh zavezancev za plačilo teh obveznosti so ljudje, ki iz sredstev, ki so jih dobili iz kmetijske dejavnosti, niso toliko zaslužili. Vmes smo tudi ugotovili, tudi v današnji razpravi, da je letošnja suša tretja suša, ki je večino teh kmetov prizadela, in se dejansko ta nemožnost plačila prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje samo nadaljuje.
Sedaj bi pa mogoče dal kratko repliko tudi kolegu Kopaču, in sicer, ko je razpravljal o 6.a in 6.a členu kot amandmajih SLS+SKD Slovenske ljudske stranke. Kolega Kopač! Nikjer ne piše, da bodo ponovno - po izrazu kolega Lavrinca - "lumpi" lahko špekulirali in iz Ljubljane imeli 100 kvadratnih metrov najetih zemljišč na območju tretje kategorije prizadetosti s sušo, v kolikor bi sledili določbi prvega odstavka, ki govori o sorazmernosti. Mislim, da ta sorazmernost se nanaša tudi potem na odpis davčnih obveznosti oziroma ki jih odpiše določen, za to pristojen, organ. Mislim, da v prvem odstavku 6.a člena piše, da sklad kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije na prizadetih območjih oprosti oziroma zniža znesek zakupnin za zakupljena zemljišča v sorazmerju z ugotovljeno škodo v letu 2000. In jaz mislim, da v kolikor je nerazumevanje v drugega odstavka 6.a člena, da se tudi ta davek oziroma te davščine ne ugotavljajo tudi sorazmerno glede na prizadetost zemljišč, je ta amandma mogoče v proceduri dopolniti.
Mislim pa, da razpravljanje še naprej v zvezi s 6.b členom glede na to, da mislim, da je kolega Potočnik - in še nekateri so rekli - , da bo poslanska skupina umaknila oziroma predlaga črtanje drugega odstavka 6.b... - stavka, pardon - , pomeni dejansko nikakršne izgube za pokojninsko blagajno; ampak tisto, kot pravi kolegica Pozsončeva, da tem ljudem, ki so imeli neko obveznost v teh sedmih letih, omogočimo, da tega ne plačajo - ampak s tem jih tudi prizadenemo, ampak sami se bodo odločili, da teh sedem let ne bodo imeli priznanih v pokojninski oziroma v delovni dobi.
Meni se pa postavlja vprašanje, kaj pomeni to - nekateri so pa tudi v razpravi - rekli, kaj pa pomeni to za zdravstveno blagajno. Ker zdravstvenih storitev, ki so bile opravljene kateremu od teh zavezancev, ki niso plačali teh prispevkov v tem obdobju, jih je nemogoče, bom rekel, odpisati. Se pravi, bi bilo treba ločiti tukaj zdravstveno - verjetno - od pokojninske blagajne in ob eni temeljiti razpravi - ne tako počez - tudi tega amandmaja, mislim, da je tudi za to moč najti primerno rešitev.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bajc. Replika, Maksimiljan Lavrinc, za njim Janez Kopač.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Najprej moram reči, da me kar malo žalosti, ampak očitno se je ta predvolilna zgodba že začela, bom tudi bolj pazil sedaj na izraze. Dobro ste me razumeli vsi, ki ste poudarjali tam en pasušček oziroma ga iztrgali, ki je bil povedan v prenesenem pomenu. Jaz sem želel povedati to, da nobena država na svetu ne stimulira nespoštovanja predpisov, da ga ne nagrajuje - to ste dobro razumeli, ker sem vam povedal še primer, kaj so naredili v Avstro-Ogrski, ko so prišli v Bosno. Zato bom rekel, tisto bom sedaj izpustil.
Drugo. Neplačevanje - komu? Neplačevanje bo nekomu nagrajeno oziroma bo odpuščeno. Je lahko samo: ali odloženo ali odpuščeno. Vendar komu? Ne vsem enako v tej državi, pa so bili verjetno nekateri, tudi v drugih občinah, ki niso bile s sušo prizadete, iz drugih razlogov prizadeti do te mere, da niso mogli spoštovani predpisa in so sedaj postavljeni v neenakopraven položaj. Samo tisti, ki živijo na območjih, kjer je bila suša, bodo to lahko sedaj koristili. To se meni zdi, bom rekel, diskriminatorno. Zato pravim še enkrat: taka stvar se ureja s samostojnim zakonom, če je stvar taka, kot je še posebej opozorila gospa Pozsončeva, bi to lahko naredili že zdavnaj. Ampak mora biti seveda tako, kot je v skladu z našim poslovnikom tudi, ocena koliko bo to stalo, kdo bo to plačal, na kakšen način se bodo sredstva zagotovila.
Torej, še enkrat povem, da se mi zdi pa sploh noro, da je neplačani znesek lahko - torej ni v nobeni korelaciji s škodo, ki jo je nekdo, posameznik, utrpel zaradi suše. Več ni plačal, več bo profitiral. Tu ni logike! Logika mora biti: če je več škode, bi moral več dobiti. Za to gre!
Zato mislim, da taka rešitev ni v redu in še enkrat pozivam, da se pogovorimo drugače - to pa je, da se uredi v nekem drugem zakonu ali na nek drugačen način - skratka, bolj pravičen, če hočete, da ta izraz uporabim. Predvsem bolj pravičen.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lavrinc. Preden dajem besedo gospodu Kopaču - eden od poslancev je prej predlagal, da je tudi možnost - in mislim, da je poslovniška - , da se o določenem amandmaju lahko do njega opredeli delovno telo. Bi bila morda tudi pot, da bi jutri zjutraj pred nadaljevanjem te seje se delovno telo ponovno sestalo in se opredelilo do teh dveh amandmajev. To bi bila tudi ena od poti, da ne bi - ampak predlagam pa, da nadaljujemo in da bi morda vendarle odločali o drugih amandmajih, ki niso nič vezani na ta dva amandmaja. Vsebina zakona - mislim, da niso neposredno vezani, bi lahko pričeli z odločanjem. Replika, kolega Kopač, za njim kolega Kebrič.

MAG. JANEZ KOPAČ: Več netočnosti je bilo rečenih v tej razpravi s strani zagovornikov teh amandmajev in nanje bi rad opozoril.
Najprej, da bi poslanska skupina črtala zadnji stavek drugega odstavka predlaganega 6.b člena. Upam, da se zavedate, kaj bi pa potem nastalo iz tega amandmaja. Nastalo bi to, da bi se ne glede na določbe zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju - ker piše: "ne glede na določbe zakona, ki urejajo plačevanje prispevka za zdravstveno, pokojninsko in invalidsko zavarovanje" - bi se avtomatično "ex lege", to se pravi po sili zakona, odpisalo to tistim dotičnim - še enkrat bom dal primer nekoga iz Ljubljane ali pa iz Kranja, ki ima v lasti 100 kvadratnih metrov na teritoriju občine Krško - ne glede na to, ali bi on to želel ali ne bi želel.
Druga stvar, ki je bila napačno rečena s strani gospoda Rokavca, je ta, da naj bi se to počelo glede na predlog komisije za oceno škode. To ni res! 6.a člen govori o skupinskem predlogu, 6.b člen pa govori o pravici "ex lege", kjer občinska komisija za škodo nima nobene zveze.
Naslednja netočnost je bila netočnost - ali pa, že gospod Bajc se je sam delno ogradil od tega oziroma je razmišljal bolj na glas - 6.b člen nikakor ne govori o kakšni sorazmernosti. Na to je delno opozoril ravno prej tudi Lavrinc. 6.a člen govori o sorazmernosti pri davku od dohodka iz kmetijstva, 6.b člen pa govori o znesku v celoti; se pravi, kolikor je kdo dolžan, toliko se mu odpiše - gre za načelo, da kdor bolj krši zakone, ta je bolj nagrajen.
In še, povsem se strinjam z gospodom Bajcem o tem, da 6.b člen nikakor ne more govoriti o prispevkih za zdravstveno zavarovanje, v kontekstu, v kakršnem je predlagan.
Zato menim, da je sicer morda rešitev, kot jo sedaj predlaga predsednik, da bi se delovno telo do tega opredelilo - gre bolj za to, kot razumem, da avtorji amandmaja ponovno pretehtajo, kaj so pravzaprav sploh napisali, in da koga, ki se malo spozna na pisanje členov, pokličejo na pomoč, da iz tega nepismenega teksta naredijo nekaj užitnega. Vendar, matično delovno telo - po mojem mnenju - ne more oceniti finančnih posledic; to pa je ključna stvar v debati okrog predlaganega amandmaja za nov 6.b člen. To lahko da, po mojem mnenju, samo ZPIZ s svojo analitsko službo, ali pa ministrstvo za finance, ali pa za delo - ne vem, verjetno gospod Štrovs.
Pa še to bi rad rekel. Če se spomnite sprejemanja zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, je takrat gospod Rokavec predlagal, da v sočasni spremembi zakona o spremembi zakona o davčni službi pooblastimo davčno službo, da začasno odpisuje prispevke po metodologiji - ali lahko prosim za malo pozornosti? - , kakršno uporablja zavod za zdravstveno zavarovanje, dokler tega ne počne in ne začne delati skupščina zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ker namreč zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju govori, da se lahko odpisujejo prispevki in zamudne obresti tudi, ob sočasnem odpisu delovne dobe, vendar odločitve sprejema skupščina zavoda. Zagata takrat, decembra meseca, je bila v tem, da smo vedeli, da skupščine zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje še pol leta ne bo. Zdaj pa ta skupščina obstaja in ta skupščina je začela funkcionirati in posamezne vloge lahko rešuje - celo mislim, da jih že rešuje. Nerodno je samo, da je to skupščina, ki zaseda nekajkrat na leto; da zakon ne govori o upravnem odboru zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ampak gospod Štrovs je zdaj v medresorsko usklajevanje tudi nam trem poslancem, ki smo predlagali spremembe pokojninskega zakona, že poslal nov tekst predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, kjer predvideva, da te vloge obravnava upravni odbor, ker je bolj operativno. In jaz mislim, da je sistem postavljen in če bi že hoteli avtorji tega amandmaja kaj koristnega predlagati - od vsega tega, kar je v 6.a pa b. členu napisanega, se mi zdi vse nesprejemljivo. Edina reč, ki bi jo res se splačalo predlagati, je ta, da te vloge obravnava upravni odbor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ne pa skupščina, ki je manj operativna. To je vse.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Kebrič, za njim kolega Lešnik.

IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Bajcu. Konkretno ne želim nikogar žaliti, pa ne vem, ali je ta prvi odstavek napisan po določeni nerodnosti ali pa - ne bom rekel katerega namena. Če ga preberemo, čisto jasno piše, da se bodo vsi prispevki odpisali vsem na teh občinah, ki so sedaj skozi sušo bile prizadete; ampak vsi prispevki od leta 1992 do leta 2000! Vsi prispevki! Tako tu piše. Pa dajte prebrati, pa še enkrat se opravičujem, iz kakega razloga je to nastalo.
Menim, da tak amandma ne more biti sprejet, če ne vemo, niti finančnih posledic, niti ne vemo, kdo je pripravljen to, recimo, pokojninski blagajni ali pa zavodu za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pa zdravstvenemu zavodu to plačati. Vsi bodo imeli še večje primanjkljaje in potem bomo govorili, kako veliki potrošniki so upokojenci, bolniki itn. Dajmo pogledati ta stavek in dajte predlagatelji še enkrat ga prebrati.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolegi jaz vas razumem, da smo šli preko ure in čutim, da ste nekoliko nemirni. Predlagam, da se vendarle poslušamo, sicer bom moral sejo prekiniti. .../Pripomba iz klopi./... Pravilno ja. Replika, Zoran Lešnik.

ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Samo eno minuto. Jaz imam repliko na repliko, in sicer kolegu Bajcu, zato ker je on zadnji izrazil, povedal približno tako. Ta letošnja suša je že tretja v tem desetletju. Ker pa je to desetletje, ima deset let, sprašujem, koliko je pa bilo normalnih letin in koliko je bilo nadpovprečnih ali rekordnih letin. In tudi sprašujem, ali smo v primeru - Marika - , ali smo v primeru, ko smo imeli nadpovprečno ali rekordno letino, koga zaradi tega več obremenili. Nismo! Zato bodimo objektivni, sem osebno prepričan, približno so takšni - pa me lahko demantirate - , stanje je takšno: če so tri leta sušna, so običajno tri leta povprečna, so običajno tri leta nekoliko boljša. .../Pripomba iz klopi./... No, pa naj bo sedem - po vašem; tudi na to pristanem, vendar bi rad rekel: bodimo objektivni. Sam želim biti objektiven, želim biti objektiven in zakon podpiram.
Bom pa izkoristil, zato ker se ne bi rad več oglašal in ker prej nisem imel možnosti, bi rad samo nekaj rekel. Jaz se strinjam z gospodom ministrom, ki me pozorno posluša, da posledic suše ne moremo preprečiti z namakanjem, da pa je nesporno, da bi pa lahko škodo zmanjšali. Zlasti bi jo lahko zmanjšali v sadjarstvu, vrtnarstvu, v hmeljarstvu, na poljih, kjer pridelujemo krompir - in tisti, ki ga namakajo so dosegli rekordne pridelke - pa tudi pri pesi in nenazadnje tudi pri koruzi, če bi jo namakali, to pa - agronomi mi lahko potrdite - v času oplojevanja. In da je nesporno... .../Nemir v klopeh./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ššš...

ZORAN LEŠNIK: Ja, ja. Saj je oplojevanje tudi tukaj, je pa nesporno, da načrta... .../Nemir v klopeh./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ššš...

ZORAN LEŠNIK: Je pa nesporno, da načrta namakanja nismo uresničevali tako, kot smo si ga zastavili. Osebno sem prepričan, da nam ni vseeno ali v Sloveniji namakamo 5 ali 10 tisoč hektarjev ali pa 100 tisoč hektarjev, za kar imamo realne možnosti. Gospod minister mi prekimava, torej imam prav.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Predlagal bi naslednji način, da če se odločimo in pričnemo z glasovanjem o predlaganih amandmajih, pa zanesljivo odločanje prekinemo pri amandmaju pod točko 6 in danes ne odločamo o teh amandmajih, ki je edini sprožil razpravo. Vse ostale amandmaje, razen sluzenje morja, ste podprli in se mi zdi škoda tega časa sedaj. Lahko sedaj ugotovim, da bi... Kolega Rokavec se odpoveduje repliki, kolega Bajc pa vztraja. Zelo kratko, prosim.

JOSIP BAJC: Čisto kratko, gospod predsednik. Jaz bi se kolegu Lešniku zahvalil, da je uporabil moje ime, vendar zgleda, da me ni poslušal. Rekel sem, da so predlagatelji zakona in nekateri razpravljavci trdili, da v zadnjih 10 letih smo imeli tri sušna obdobja, mislim pa, da je to tudi sam v svoji razpravi, ko je razpravljal k temu zakonu, ne o teh amandmajih, govoril o treh sušnih letih v zadnjem obdobju.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Bajc, za zelo kratko repliko. Še kolega Kelemina, kratko repliko.

BRANKO KELEMINA: Ja, hvala lepa. Repliciral bom gospodu Kebriču, pa bi ga vprašal, če ve, pod kakšnimi pogoji dejansko kmetje gospodarijo na svoji zemlji in kakšen imajo prihodek na leto. Takšen, da tudi štiri - , petčlanska familija zasluži na leto mogoče čistega 600 tisoč, toliko, kot ima on eno plačo tukaj v državnem zboru. Potem pa naj oni živijo iz tistega familijo in naj šolajo otroke in vzdržujejo vse ali pa naj primerja svoje življenje z njihovim življenjem. Prvič.
Drugič pa to; sedaj, če ne bomo podpirali kmetov oziroma našega slovenskega kmetijstva, se bo zgodilo to, da tako - kot so nekateri liberalci rekli, da v mestu je pamet, na podeželju pa fižol pa krompir - še fižola in krompirja več ne bomo imeli, če ne bomo malo bolj korektno gledali na to, kako bodo kmetje v prihodnjih letih preživeli, če bodo take katastrofe, kar se danes v kmetijstvu v bistvu dogaja.
Sem za to, kot je že predsednik predlagal, da se odbor mogoče sestane pri tem amandmaju in da poskuša najti neko rešitev. Drugače pa absolutno podpiram prizadevanja, da se kmetom omogoči čim lažje življenje, da bodo preživeli našo pa še mogoče katero drugo oblast. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kelemina. Zaključujem splošno razpravo. Replika, kolega Kebrič.

IVAN KEBRIČ: Hvala. Zgleda - ne bom uporabil besede "demagogija", ampak zgleda, da nekateri .../Izključen mikrofon./... ...to se pravi .../Izključen mikrofon./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.

IVAN KEBRIČ: ...za vse prispevke v vseh teh letih od leta 1992 do 2000 so tudi določeni dolžni prispevke iz leta 1995, 1996, ko ni bilo nobenih drugih škod, ampak .../Nerazumljivo./... jih enostavno ni plačal in tako, kot se glasi tale odstavek, je popolnoma jasno, da bodo vsi oproščeni, če tak amandma sprejmemo. Tudi tisti, ki so špekulirali v tistih letih, ko so imeli bogate letine, ampak enostavno niso plačali in sedaj bodo jim prispevki odpisani. Kje je tu logika, kje je tu dobronamernost za tiste, ki jim je res bila škoda povzročena, in kot je gospa Pozsončeva dejala, ko niso bili v stanju plačati? Mi pa sedaj - še enkrat ponavljam - vržemo vse v en koš, očistimo vse. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Sedaj pa lahko zaključujem to splošno razpravo. Kolega Rokavec, replika, nato vprašanje kolega Kopača.

FRANCI ROKAVEC: Se opravičujem za čas, ampak sem se že prej odpovedal, ampak na zadnjo izvajanje gospoda Kebriča bi pa le nekaj pojasnil in mislim, da je tudi gospod Lavrinc prej že načel to vprašanje.
Namreč, po meni znanih podatkih, pa mislim, da jih marsikdo tudi v tej dvorani tudi ve, je največ upravičencev, oziroma dolžnikov, ki bi bili oproščeni oziroma bi jim bilo odpisano ali delno odpisano prispevki, prav iz najbolj prizadetih območji, ki jih je prizadela letošnja suša ali pa prejšnje dve suši v tem desetletju. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Ni ravno replika, rad bi pa, ker je sedaj še to splošna razprava o vseh amandmajih, bi rad vprašal ministra. Prej, ko je tu govoril, je rekel, da vlada ne vztraja pri svojih amandmajih. Ali sem prav razumel?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dr. Umek.

MAG. JANEZ KOPAČ: Ne, ne, v razpravi, ko je .../Medsebojno pogovarjanje./... Zanima me sedaj, ali to pomeni, da vlada ne vztraja pri vseh svojih amandmajih ali pri amandmaju k 3. členu, ker nekateri amandmaji sicer močno posegajo v zakon, nimajo pa zveze z zneskom, o čemer je bil govor. Nekdo me je izklopil. Ni pa bil govor v zvezi z zneskom...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Lepo prosim za kolegialnost. Sedaj sem zopet videl, kdo je zopet to naredil, to je šlo pa s "te" strani. Prosim, za kolegialnost.

MAG. JANEZ KOPAČ: Naslednje vprašanje je pa sledeče: minister, vidim - oziroma predstavnik vlade - , se že pripravlja na odgovor. Kje bo vlada, če ne vztraja pri svojem amandmaju za pet milijard šesto, našla pet milijard šesto za potrebe prerazporeditev v proračunu za leto 2000? Ne govorim o tem, kaj bo padlo v proračun za leto 2001, ampak od kod sredstva v letu 2000 do konca proračunskega leta.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prosim, za pozornost. Repliko, kolega Anderlič, nato državna sekretarka, kolega Partljič in Klinc - je bil pred Partljičem, potem bo pa ura 19.19.

ANTON ANDERLIČ: Mislim, da bi končno le morali reči, kaj želimo s to točko dnevnega reda doseči. Če je naslov zakona in tudi namen, da se sanirajo posledice suše, potem je prav, da se seveda vsi amandmaji in pa zakon nanašajo na to problematiko. Ne podcenjujem problemov, ki so v tem, da nekateri niso mogli plačevati in podobno, ampak trdno pa vem, da se bo s tem povzročilo nove krivice, da bodo nekateri gotovo dobili oproščeno za tisto, česar niso plačali, iz razloga, ki se mu reče suša, drugi, na drugih območjih pa slučajno zdaj, pa so prav tako kmetje, pa prav tako niso plačevali, pa ker nimajo v zakupu na tem območju zemlje ali pa niso lastniki, pač te oprostitve ne bodo imeli. Sem za to, da se vse take kmete evidentira in da so vsi na enak način oproščeni, če imajo razloge za to - za to sem. Verjemite mi, da podpiram tak predlog, ne podpiram pa tega, ker se je v preteklosti na področju kmetijstva tipično delalo tako, da so nekateri dobili vse, drugi pa niso dobili ničesar - pri intervencijah, pri subvencijah in pri raznih drugih zadevah. To je bilo najbolj očitno razslojevanje v tej državi prav na področju kmetijstva. Tako da s tega vidika zdaj dodatno poskušati urediti neko zadevo na način netransparentnosti, predvsem pa neupoštevanja vseh problemov, se mi zdi napačno.
V imenu poslanske skupine je gospod Gerenčer povedal, da LDS nesporno podpira zakon v osnovni intenci, in nobenega očitka si ne dovolimo tudi kasneje, češ: če ne bo to sprejeto, pa če bo en dan kasneje sprejeto, pa tisti, ki zdaj razpravljate, zavlačujete in tako naprej. Vlada - če govorimo seveda o politiki vlade - v tem obdobju tudi v tistem zakonu, ki je bil predviden, niti z amandmajem danes ni prišla na to področje in ne predlaga tega, ampak se zdaj predlaga skozi amandmaje skozi zadnja vrata. Mislim, da je nepošteno do vladne politike, do državnega proračuna in do javnih financ na sploh in da je naša odgovornost v opoziciji prav gotovo velika, najmanj tolikšna je pa tudi s strani vladnih strank, in res predlagam, pozivam ali kakorkoli, da se v tem trenutku ali pa ob sedmih, kar bo tako ali tako čez sedem minut, razpravo konča in da do jutri zjutraj prečistite te amandmaje in rečete, kaj je tisto, kar pravzaprav z osnovnim zakonom želimo rešiti, in nato nadgraditi z amandmaji - ne vem - višino, ali kriterije, ali karkoli, da bomo to dosegli. Ostalo predlagajte po hitrem postopku na naslednjo sejo, zakon, ki bo enotno uredil vse probleme s področja neplačanih prispevkov iz naslova, ki se tu navaja oziroma iz dveh naslovov ne pa v ta zakon na tak način delati.
Osnovno me pa - bom rekel - na nek način žalosti, da se ne vidi tega, da se bo med kmeti naredila razlika - med tistimi, ki sedaj imajo na nekem območju, ker so na nekem območju, in pa med tistimi, ki pač niso, in tisti te možnosti ne bodo imeli. In seveda jaz bom podpiral tiste osnovne stvari, ki imajo vezo s tem zakonom, tega pa zagotovo ne bom. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. 18.54. Besedo dajem državni sekretarki Srebotnjak-Borselino. Še štiri replike so za njo.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani poslanci. Ko je minister za okolje in prostor komentiral vladne amandmaje k temu zakonu, je mislil in imel v mislih amandma k 3. členu. 3. členu!

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Finančni amandma.

MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Finančni amandma. Ko pa odgovarjam na vprašanje spoštovanega poslanca, kje misli vlada zagotoviti sredstva, govorim tako, kot piše v obrazložitvi: s prerazporejanjem, z dviganjem nekaterih trošarin in, če to ne bo dovolj, z zadolžitvijo. .../Govornjenje v klopi./... Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zdaj bi lahko šli na glasovanje po tem odgovoru. Repliko ima Štefan Klinc. Proceduralno? Proceduralni predlog, kolega Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Dokler gospod, gospod Jerovšek ne demantira besed, ki jih izjavlja v tej dvorani, bo poslanska skupina LDS obsorirala to točko dnevnega reda.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kaj je bilo pa zdaj?

ANTON ANDERLIČ: Lepo prosim, vsi ste slišali tukaj okrog, kaj je govoril in nesporno vsi ste tukaj slišali, da ko je bil govor, ko je državna sekretarka govorila o tem, od kod bo zagotovila vlada denar, je pač zelo glasno govoril o tem, da naj LDS prinese nazaj denar, ki ga je odnesla iz proračuna. To je groba žalitev in do takrat, dokler gospod Jerovšek ne bo teh besed preklical, poslanska skupina LDS ne bo sodelovala pri tem zakonu in tudi v nadaljevanju ne pri seji. Za to, kar je zdajle govoril. .../Odzivi iz klopi/...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim no, kolegi. Kolega Jerovšek prosim, da .../Odzivi iz klopi./... samo trenutek kolegi. Kolega Jerovšek dajem vam besedo, prosim, da se za te besed opravičite in da nadaljujemo z delom. .../Odzivi iz klopi./...

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod Anderlič me je celo popoldan izzival, vendar ni bilo to njemu namenjeno. Besede LDS nisem omenil. LDS nisem omenil! Če se je kdo prepoznal, se je prepoznal; ampak jaz se opravičujem, jemljem nazaj. .../Odzivi iz klopi./...

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kakšna je bila zadnja beseda? No, je rečeno bilo, prosim. Se je opravičil. .../Odzivi iz klopi./... Glejte, to je problem manjše dvorane. Kadar se taka zadeva zgodi, ni druge rešitve, kot da se seja prekine. Kolega Štefan Klinc ima še besedo za repliko, nato sejo prekinemo.

ŠTEFAN KLINC: No, malo samo .../Prekinjeno snemanje./... doma, potem bi nam vse "pocrkalo". To moram prvo povedati. Drugič, zakaj se ne uskladimo, pa to sprejmemo. Jaz vam povem, kmetje nimajo denarja, nimajo in ne morejo plačati. Če ne verjamete, jaz vam bom plačal, če ni res, tisti avtobus, zakaj bi jutri peljali starše na Dravsko polje - ni koruze, ni sladkorne pese, nič ni zraslo! Ne bodo spravljali sladkorne pese, ker ni zrasla! Dajte ljude božji, se zganiti in sprejmimo, da se kmetom sedaj pomaga, da ne bodo živino "šenkali", da lahko živijo normalno naprej.
Pri nas v Mariboru, v naši bližnji okolici gredo kmetje zato .../Ni razumljivo./... ceste pometati. Iz moje vasi je pet kmetov šlo ceste "pucati" in parke, zato da lahko doma družine živijo, pa imajo kmetije doma! Ker ne morejo živeti, ker ne morejo dajatve plačevati! Mi se pa tu kregamo celi dan, ali bomo tisto sušo pokrili ali ne. Jaz vam povem, dajmo sprejeti in kmetom pomagati, da čimprej pridejo iz tega ven.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Klinc. Proceduralni predlog, kolega Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Predlagam, da seveda danes prekinemo to razpravo in da se jutri takoj državni zbor začne odločati o posameznih amandmajih. Mislim, da je odbor za infrastrukturo in okolje z vso resnostjo na treh sejah obravnaval ta predlog, predlog tega zakona, in tudi pripravil - po mojem prepričanju - izredno dobre amandmaje, ki so koristni za tiste, ki so utrpeli škodo in ki povračilo, oziroma sanacijo te škode tudi pričakujejo.
Ugotavljam seveda tudi, da predvsem tisti, ki danes največ govorijo, ker so pač vklopljene kamere, da so na odboru bili popolnoma tiho in se v nobeno razpravo niso vključili. Zaradi tega ponovno predlagam, da prekinemo to razpravo in da jutri pričnemo takoj ob desetih odločati o posameznih amandmajih.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je bil tudi moj namen, ampak je bila pač razprava, jaz je nisem mogel prekiniti. Replika, kolega Partljič.

ANTON PARTLJIČ: Ste videli, jaz se celo razpravo nisem oglasil niti enkrat, čeprav sem zelo pozorno poslušal to diskusijo okoli te točke. Tudi na poslanski skupini smo o njej ure in ure govorili, tudi polemično. Bi tudi imel kaj reči o suši, sem doma iz Slovenskih goric in sem v svojem otroštvu nosil iz Pesnice, tudi po deset kilometrov daleč, vodo v brege, kjer smo stanovali, in smo potem to vodo kuhali in jo pili.
No, oglasil sem se pa zato, gospod predsednik, ker sem hotel vam replicirati, ki vodite seveda korektno to sejo in se tudi trudite biti produktivni, torej ne predvsem polemično. Vendar, ko ste vmes pozivali, da pojdimo že h glasovanju, da pravzaprav o ostalih amandmajih ni bilo nobene besede, da smo se ustavili ob tem in da je pravzaprav škoda besed. Moram reči, da to, kar je bilo v tej uri spregovorjeno, po moji oceni, ne da bi se opredeljeval, s katerekoli strani, je bilo dobro slišati naglas. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dobra replika, kolega Partljič. Še dva sta prijavljena. Ali se lahko dogovorimo, da vama dam besedo in da bi potem lahko jaz splošno razpravo zaključil? Kolega Petan in kolega Anderlič, prosim, na kratko.

RUDOLF PETAN: Hvala, za besedo, gospod predsednik. Torej, mene je samo spodbodlo razmišljanje gospoda Anderliča in jaz sem to stvari pogledal še z drugega zornega kota.
Namreč, rečeno je bilo, da ravno na področju kmetijstva je bilo kup takšnih izjem. Sedaj ne bom našteval, ampak jaz bi tako rekel: nisem čisto prepričan, kajti če smo lahko videli tisto tabelo 200-tih največjih dolžnikov, ki niso plačevali nobenih obveznosti - dve kategorije sta bili - tam nisem videl niti enega s področja kmetijstva. Prepričan sem, če bi vsi ti kmetijski proizvajalci ali kmetje svoje davke skupaj sešteli, ki jih niso plačali, sem prepričan, ne bi bilo za enega tistega, ki je bil največji na spisku. Mislim, da tudi to je potrebno upoštevati in ovrednotiti. Sem pa seveda za to, da eventualno tudi to še malo primerjamo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zadnja replika, kolega Anderlič.

ANTON ANDERLIČ: Gospod Petan! Očitno je, da ne poslušate ali pa sprevračate zadeve. Jaz sploh nisem govoril o tem, da so bile storjene krivice ali pa razlike na strani neplačevanja, ampak sem govoril o tem, da so bile s strani države, ki je intervenirala in subvencionirala, storjene mnoge krivice. Da so nekateri dobili ogromno, drugi pa niso dobili nič, iz istih naslovov. To imate v svojem okolju, vsak v svoji vasi lahko ugotovi nešteto primerov, pa jih vam bom dokumentiral, če hočete, za nazaj za 20 let, ne samo za zadnje leto. Pa tudi v zadnjih letih, da ne bomo govorili o hladilnicah in podobnih zadevah, kar poznate zelo dobro.
Gospoda Presečnika cenim kot konstruktivnega in treznega človeka in njegov predlog bi bil popolnoma korekten in bi na nek način ga človek z veseljem podprl in mu sledil, ampak pozabil je namreč dodati. Jutri zjutraj pojdimo na glasovanje o amandmajih, poslanska skupina LDS, pardon, SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, kajti če bi jaz govoril, bi govoril v imenu LDS-a, tako kot je on govoril v imenu SLS-a, bo pa umaknila amandmaje, ki jih je vložila potem, ko je matično delovno telo, katerega predsednik je gospod Presečnik, obravnavalo dvakrat to problematiko. In to se mi zdi nekorektno in resnično nefer, da če ste dvakrat obravnavali in ste vi predsednik, sedaj pozivate, da pojdimo na glasovanje o amandmajih, ne poveste pa tudi, da tiste amandmaje, ki jih na odboru niste imeli, da boste umaknili ali da bo vlada povedala, kaj o njih misli. In če ne bo do jutri zjutraj tega odgovora, verjemite, da se bo diskusija nadaljevala. Predlagam, da v tem trenutku ne zaključite splošne razprave in da takrat, ko bomo imeli zjutraj odgovor na mizi, kaj boste naredili s temi amandmaji, da se splošna razprava zaključi, če ne, bom jaz pač proceduralno pred tem glasovanjem prosil za odmor. Zagotovo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še druga pot je; vsa razprava se lahko pri amandmaju ponovi. Če ni prej dogovora! Predlagal bi naslednje, da poslanska skupina SLS+SKD na podlagi te razprave sedaj oceni, ali amandmaje preoblikuje ali jih eventualno umakne. Mislim, da je točno razumela, v čem je bistvo problema tega predloga, medtem ko pa ostali amandmaji - razen majhnih, bi rekel, različnih pogledov - pa so dobili večinsko podporo v razpravah. Tako, da so jutri vsi pogoji, da državni zbor nadaljuje z delom, in da poslanska skupina do jutrišnjega dneva premisli, kako se bo odločila, in da ne bo razumela, da kakorkoli špekuliram. Jaz seje ne bom prekinil - splošne razprave, ampak jutri pa predlagam, da se pripravimo, da gremo na glasovanje.
Predstavniki vlade, prosim vas, da dobite stališča do vprašanj, ki so vezane na finančne posledice tega amandmaja.
Prekinjam to točko dnevnega reda. Seja se nadaljuje jutri ob 10.00 uri. Prosim vas, da s seboj vzamete identifikacijske kartice.

(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 29. AVGUSTA 2000 OB 19.05 URI.)

Zadnja sprememba: 09/08/2000
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej