Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.20 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Nadaljujemo 43. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miran Potrč, Peter Hrastelj, za pričetek seje popoldanskega dela Rudolf Petan, Rafael Kužnik, za dopoldanski del Eda Okretič-Salmič in mag. Franc Žnidaršič. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Bilo je zelo hitro? Ugotavljamo prisotnost! Pomembna je tudi zabeležba za prisotnost poslank in poslancev. (75 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predsednika vlade Republike Slovenije in ostale člane vlade in vse ostale predstavnike državnih in drugih institucij, ki so bili povabljeni tudi na pričetek izredne seje. Lepo jih pozdravljam. Če se bodo želeli, se lahko tudi vključijo v razpravo o posameznih vprašanjih, za katera so pooblaščeni.
Današnjo 43. izredno sejo bomo nadaljevali s prekinjeno obravnavo 2. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000 IN DOPOLNJEN PREDLOG PRORAČUNA. Danes bo državni zbor zasedal do 19.00 ure. Včeraj je državni zbor svojo sejo prekinil pred glasovanjem o amandmaju pod točko 5 k splošnemu delu proračuna. Ta amandma je predlagala komisija za lokalno samoupravo. Pred odločanjem o tem amandmaju je poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zaprosila za odmor za posvetovanje v poslanski skupini. Ali želi predstavnik poslanske skupine Slovenske ljudske stranke besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5 v splošnem delu proračuna. Predlagateljica je komisija za lokalno samoupravo. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za pozornost v dvorani! (72 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem splošni del proračuna v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za splošni del proračuna? (48 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli splošni del proračuna.
Prehajamo na drugi del, to je posebni del proračuna. Predlagam tudi, da uporabimo našo dosedanjo prakso, da za posameznega proračunskega uporabnika tudi odpremo razpravo o vseh amandmajih in nato potem glasujemo o amandmajih. Na zaključku se glasuje o posebnem delu proračuna v celoti. Prvi proračunski uporabnik je državni zbor. Amandma pod točko 6 je vložila vlada Republike Slovenije, seveda pa o njem ne bomo glasovali, ker ni vložen v skladu z določbami zakona o javnih financah in je zato brezpredmeten.
Nato imamo amandma pod točko 7, katerega predlagateljica je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve; vlada ga ne podpira. Vsebinsko pa je vlada del tega amandmaja povzela v svojem amandmaju; matično delovno telo tega amandmaja ne podpira.
Kdo želi razpravljati o amandmaju pod točko 7 oziroma o postavki "državni zbor"? Nihče? Državni sekretar, mag. Cvikl, prosim.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala lepa za besedo. Rad bi samo poudaril, da amandmaja, kot je bil oblikovan, vlada ni podprla. Vlada je predlagala oziroma oblikovala za državni zbor svoj amandma. Ta amandma je odbor za finance podprl, in sicer tako, da je oblikoval amandma pod številko 4 v splošnem delu proračuna, in ste o tem amandmaju že glasovali. Tako da bi izglasovanje amandmaja, ki je sedaj na vrsti, pomenilo, da sta si na nek način ta amandmaja v nasprotju. Amandma pod številko 4 zagotavlja dodatna sredstva za plače na postavki plač v državnem zboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 7. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1.515 - urad za žensko politiko. Vloženi so trije amandmaji. Pod točko 8 ga predlaga vlada, delovno telo ga podpira; pod točko 9 komisija za politiko enakih možnosti, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata; enako velja za amandma pod točko 10. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 8, ki ga predlaga vlada in ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 9, katerega predlagateljica je komisija za politiko enakih možnosti; nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 10 istega predlagatelja. Stališče vlade in delovnega telesa je prav tako enako. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 10? (15 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1516 - urad za narodnosti vlade Republike Slovenije. O amandmaju pod točko 11 ne bomo glasovali, prav tako ne o amandmaju pod točko 12. Amandma pod točko 13, predlagatelj Roberto Battelli, vlada in delovno telo ne podpirata. Amandma pod točko 14, isti predlagatelj, stališče vlade in delovnega telesa je enako kot pri prejšnjem amandmaju. Amandma pod točko 15, komisija za narodne skupnosti, vlada ne podpira. Amandma je vsebinsko povzela v svojem amandmaju, delovno telo ne podpira. Točka 16, predlagatelj Roberto Battelli, nima podpore vlade in delovnega telesa. Točka 17, predlagatelj Roberto Battelli, nima podpore vlade in delovnega telesa. Amandma pod točko 18, komisija za narodni skupnosti, vlada ga ne podpira, vsebinsko pa ga je povzela v svojem amandmaju, delovno telo ga ne podpira. Točka 19, predlagatelj Roberto Battelli, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Točka 20, predlaga ga Roberto Battelli, vlada in delovno telo ga ne podpirata, in točka 21, komisija za narodni skupnosti, vlada ga ne podpira, amandma je vsebinsko povezan oziroma amandmaja delovno telo ne podpira. Amandma 22, predlagateljica Maria Pozsonec, vlada in delovno telo ne podpirata. In amandma pod točko 23, komisija za narodni skupnosti, vlada ne podpira, vsebinsko ga povzema v svojem amandmaju, delovno telo ne podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Battelli, prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Kot vidite, se pravzaprav ti amandmaji ponavljajo, jemljejo z različnih postavk. Nekatere teh amandmajev predlaga komisija za narodni skupnosti. Enega je v celoti upoštevalo tudi matično delovno telo in je bil kot tak tudi že pravzaprav sprejet.
Pri točki 15 sem hotel pojasniti naslednje. Ne drži opomba, da je amandma vsebinsko povzet v vladnem amandmaju oziroma v amandmaju matičnega delovnega telesa, in to iz naslednjih razlogov. Tako imenovane skupne ustanove, ki si jih delimo Italijani v Sloveniji in Italijani na Hrvaškem, so tri, in to je založba Edit, ki izdaja tudi dnevni časopis, Center za zgodovinske raziskave, ki ima sedež v Rovinju, in pa stalna gledališka ekipa, se pravi profesionalna gledališka ekipa, ki deluje v okviru gledališča Ivan Zajc iz Reke. Se pravi, ne gre za stalno gledališče, ampak za profesionalno gledališko skupino. Z amandmajem, s katerim se je hotela odpreti nova postavka pri uradu za narodnosti in ki zadeva informativne dejavnosti, tiskane informativne dejavnosti v višini 11 milijonov tolarjev, so se želele rešiti težave tiskane dnevne informacije v prid italijanske narodne skupnosti v Sloveniji. Zaradi tega se ta dva milijona, ki sta omenjena v 15. točki, nanašata na sofinanciranje Centra za zgodovinske raziskave in pa gledališke skupine, ne pa na založbo Edit. Zaradi tega navedba, da je amandma vsebinsko povzet v vladnem amandmaju, ne drži in zaradi tega prosim, da ta amandma podprete, ker to pomeni enostavno, da bodo te ustanove za svoje dejavnosti v proračunskem letu 2000 dobivale enak znesek, kot so ga dobile v letu 1999. V kolikor tega bi ne bilo, seveda bi pomenilo, da bi morali razpolagati s toliko manjšimi sredstvi, kar predstavlja tudi nevaren precedens za naslednje proračune pri indeksaciji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Battelliju. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Od nobenega amandmaja pa ne odstopate, kolega Battelli? Pri vseh amandmajih vztrajate? Hvala.
Najprej glasujemo o amandmaju pod točko 13. Smo na strani 18, predlagatelj je Roberto Battelli. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti?(28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 14, ki ga dajem na glasovanje. Hvala. Gospod Batteli umika.
Smo pri amandmaju pod točko 15, o katerem je razpravljal kolega Battelli in tudi komentiral določbo vlade, da amandma ni bil vsebinsko povzet v vladnem amandmaju. ... (Posvetovanje vodstva.) ... Veljala je praksa, da se amandmaji umikajo do zaključka razprave. Mi pa smo že med glasovanjem sedaj. Razpravo smo zaključili. In tudi to vprašanje smo postavili komisiji za poslovnik, kdaj je začetek glasovanja. Torej, kolega Batteli je umaknil amandma pod točko 14.
Smo pri amandmaju pod 15. Predlaga ga komisija za narodni skupnosti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 16. Predlagatelj Roberto Battelli. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 17, predlagatelj je isti. Umik.
Glasujemo o amandmaju pod točko 18. Komisija za narodni skupnosti ga predlaga. Svoj glas bo obrazložil gospod Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Ja, hvala lepa gospod predsednik. Jaz seveda bom glasoval za, ampak moram opozoriti na naslednje, da sta sicer odbor, matični odbor in pa vlada upoštevala te potrebe narodne skupnosti v višini 9 milijonov tolarjev, ne pa 11. To je eno. In ne vem, zakaj ne. Ker tu gre vendar za ustvarjanje redakcije in ta sredstva so namenjena za dve novinarski plači, skladni s kolektivno pogodbo, in pa ustvarjanju fonda za sodelavce, ki bodo v stanju tale dnevni časopis in ostale publikacije integrirati s kvalitetno informacijo iz Slovenije. In s tem, da so sredstva znižana z 11 na 9 milijonov tolarjev, pač se ustvarjajo določene resne težave pri izvedbi tega projekta. To je ena stvar.
In kot drugo. Ta amandma predlaga, kako bi rekel, novo postavko, ker dejansko gre za nek namen, ki ni enak financiranju skupnih ustanov. To pomeni, da teh 9 milijonov, ki jih predlaga matično delovno telo oziroma vlada, gre v skupno vrečo financiranja skupnih ustanov in ne pa za ustvarjanje subjekta v Sloveniji, ki bo te informacije proizvajal. V tem je bistvena razlika. In tudi ne vem, zakaj je vlada to zadevo spravila v to skupno škatlo, iz katere se prek urada za narodnosti financirajo skupne institucije. Zato, jaz bom glasoval za ta amandma in prosim, da tudi vi razmislite o tem, da ga podprete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 18, predlagateljica je komisija za narodni skupnosti, vlada ne podpira, ker ga vsebinsko povzema v svojem amandmaju, delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 19, predlagatelj Roberto Battelli, ki ga je pa umaknil.
Smo pri amandmaju pod točko 20, ki ga predlagatelj umika, zato bomo glasovali o amandmaju pod točko 21. Predlagateljica je komisija za narodni skupnosti. Vlada ne podpira, ker ga vsebinsko povzema v svojem amandmaju, delovno telo ga ne podpira. Je postal brezpredmeten? Seveda oba v enaki višini, torej nista brezpredmetna. Tokrat je vlada v celoti sledila napotku komisije za narodni skupnosti. Je tako?
Spoštovani kolegi, upam, da ne bom v ničemer prekršil svoje vloge, da povem, da je državni zbor, ko je izglasoval amandma v splošnem delu proračuna pod točko 4, v celoti že izglasoval vsebino tega amandmaja, in če bi ga mi sedaj ponovno na glasovanju, ki ga pa moramo opraviti, še enkrat izglasovali, bo v tem delu seveda proračun neusklajen. Ampak vemo, kakšen je postopek, če se to zgodi.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 21. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 22, predlaga ga Maria Pozsonec. Gospa Maria Pozsonec je amandma umaknila iz razlogov, ki so podobni kot pri prejšnjem amandmaju, ampak poslanka lahko umakne, delovno telo pa ne.
Smo pri amandmaju pod točko 23, predlagateljica komisija za narodni skupnosti. Velja ista opomba kot za amandma pod točko 22 in in 21. Dajem ga na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na naslednjo proračunsko postavko, 1518, oziroma proračunskega uporabnika - urad vlade za informiranje. Pod točko 24 predlaga amandma vlada, ki ga delovno telo podpira. Pod točko 25 poslanski kolega Roman Jakič predlaga amandma, vlada ne podpira, ker ga je vsebinsko povzela v svojem amandmaju, in pod točko 26 poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, vlada ne podpira, ker ga je vsebinsko povzela v svojem amandmaju, delovno telo ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 24. Ugotavljamo prisotnost! (60 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 25. Poslanski kolega Jakič je amandma umaknil.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 26. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke ta amandma umika.
Prehajamo na odločanje o proračunskem uporabniku oziroma postavki 1519 - kadrovska služba vlade. Imamo samo amandma vlade. Odbor se ni opredelil, ker je ta amandma vložen v nasprotju z zakonom o javnih financah. Vsebinsko je bil povzet v amandmaju odbora. Tako, da o tej proračunski postavki ne bomo odločali oziroma o tem amandmaju.
Smo pri postavki 1520 - servis skupnih služb vlade. Imamo pod točko 28 amandma kolega Avšiča. Vlada in delovno telo ga nista podprla. Pod točko 29 amandma Vladimira Čeligoja, tudi tukaj nima podpore vlade in delovnega telesa. Gospod Avšič želi besedo.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Rad bi obrazložil ta amandma. Najprej tudi bi skušal popraviti eno napako, ki je v gradivih.
Navaja se, da je kot zainteresirano delovno telo odbor za infrastrukturo ta amandma podprl. Da ga kot zainteresirano telo ni podprl odbor za notranjo politiko, kar ni res. Vendar nisem želel popravljati tega zaradi odklonilnega stališča vlade, ki ga je vlada zavzela do tega amandmaja s kratko obrazložitvijo, da vlada pripravlja skupen program za reševanje problemov južne meje in sredstva za ta namen zagotavlja pri posameznih proračunskih uporabnikih.
Moja obrazložitev tega amandmaja je naslednja:
Servis skupnih služb - namreč, nanaša se na povečanje sredstev pri servisu skupnih služb vlade - je upravljalec državnega premoženja in tudi investitor pri gradnji objektov v državni lasti. Med pomembnejše naloge spada tudi gradnja in upravljanje meddržavnih in maloobmejnih mejnih prehodov. Ravno pri tej nalogi servisu primanjkuje sredstev in tako so se nekateri mejni prehodi znašli v nevzdržnem položaju, saj državni organi, ki nadzorujejo mejo, carinska uprava, mejna policija, veterinarska in fitosanitarna inšpekcija, ne morejo opravljati svojih nalog, kot to zahtevajo evropski standardi. Mejni prehodi Obrežje, Gruškovje in Jelšane so sanitarno neurejeni in tehnično neprimerno opremljeni, zatorej je nujno potrebno zagotoviti sredstva za njihovo ureditev oziroma skladno z zahtevami Evropske unije. Amandma bi zagotovil sredstva tudi za urejanje maloobmejnih prehodov in podobno.
Torej, da sem s tem amandmajem imel prav, imam dokaze v dveh dokumentih, ki ju imam danes s sabo, in sicer enega s sestanka, ki je bil 21. decembra, ki ga je organiziralo ministrstvo za promet in zveze, s prisotnostjo tako ministrstva za urejanje prostora, za evropske zadeve in podobno, pa tudi za kmetijstvo.
Ne vem, koliko je temu državnemu zboru znano, ministrstvo za kmetijstvo pa to dobro ve, da tečejo pospešene aktivnosti za postavljanje fitosanitarnih in veterinarskih inšpekcijskih postaj, zlasti na treh mejnih prehodih, kot sem jih že omenil, Gruškovje, Jelšane in Obrežje, in da so zapleti pri pripravi dokumentacije, kajti za Obrežje bi moralo biti izdano gradbeno dovoljenje že konec letošnjega leta. Samo en citat iz te zabeležke bom povedal: "Drugi večji problem, ki nastaja pri izdelavi dokumentacije in vodenju pripravljalnih del, pa je ta, da servis skupnih služb pri vladi Republike Slovenije ni predvidel sredstev za navedeni obseg del, razen tega pa ni usklajen z aktivnostmi, ki jih vodi Dars. Zaradi uskladitve..." in tako dalje, "bodo še nadaljnji sestanki." Torej, v tej zabeležki natančno piše, da servis skupnih služb vlade kot pooblaščeni investitor in organizator nima nobenih sredstev za te namene.
Drugo. V našem obmejnem območju, kjer se zaradi določenih ugodnosti, tudi prometa in trgovanja, odvija zelo živahen promet na mejnem prehodu Obrežje, in v Slovenski vasi prihaja do vedno večjih protestov krajanov, zaradi tega, ker imajo onemogočeno življenje ob tej meji - celo iz svojih hiš včasih ne pridejo na javno cesto prej kot v uri ali več. Odgovor, ki ga je krajevna skupnost Jesenice dobila včeraj, pravi v eni točki tako, od ministrstva za promet in zveze: "Urejanje mejnih prehodov sodi v državno pristojnost, formalno v tako imenovani servis skupnih služb vlade Republike Slovenije, ki je zakonsko dolžan urejati in financirati vse ukrepe, še posebej za njihove eventualne razširitve, je torej njihov izključni financer. Ministrstvo za promet in zveze te pristojnosti in možnosti nima. To naj bi bil torej drugi vir financiranja rešitve, ki se bo na osnovi izdelanih analiz izkazala kot potrebna."
Torej, dva papirja, dva dokumenta, ki samo še dokazujeta upravičenost vložitve mojega amandmaja, vlada pa pravi, da bo pripravila program ukrepov.
Jaz predlagam seveda, da ta amandma podprete. V kolikor ne, bom pripravil tudi poseben sklep kot dopolnili sklep k proračunu in takrat prosil, da me podprete. Ne gre samo za ta mejni prehod, gre za vse mejne prehode na južni meji, gre tudi za vse ostale mejne prehode, ki pa so seveda boljše urejeni, vendar ta hip tudi slabo upravljani. Moj amandma v bistvu pokriva tudi v celoti naslednji amandma na to temo kolega Čeligoja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Gospod Čeligoj ima besedo. Iz gradiva odbora za notranjo politiko in pravosodje je razvidno, da vašega amandmaja ne podpirajo, kolega Avšič, tako da je povzeto pravilno, če je gradivo odbora pripravljeno korektno. V gradivu odbora za notranjo politiko in pravosodje piše, da vaš amandma ni bil podprt.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Želel bi pač obrazložiti svoj amandma, ki se vsebinsko nanaša na prestavitev mejnega prehoda Starod na mejno črto. Zakaj? Ta mejni prehod je 1300 metrov postavljen v notranjost Slovenije. 1991. leta so pač ga tako postavili. Sedaj je že kar precej let, pa še vedno ta mejni prehod stoji 1300 metrov v notranjost Slovenije. Onemogoča normalno delo tako obmejni policiji kot tudi carinskim organom. Ko preide blago ali ljudje mejni prehod Starod, se za njimi izgubi vsakršna sled, kajti konfiguracija terena ne dovoljuje oziroma ne daje možnosti, da bi slovenski obmejni organi lahko sledili, ali blago in pa ljudje so dejansko res prešli na hrvaško stran. Enako je tudi v obratnem smislu. Ko preidejo hrvaško mejo, se ne ve, ali bodo prišli na slovenski mejni prehod ali ne. Skratka, onemogočeno je normalno delo obmejnih organov, po drugi strani pa daje to potencialno možnost za ilegalne prehode in pa, da tako rečem, za razne špekulacije oziroma "šverc". Za domačine pa to pomeni dodatno obremenitev, kajti vse tiste parcele, ki so v pasu med mejno črto, mejo ali kot mi rečemo, "konfinom", in mejnim prehodom, na vse tiste parcele morajo lastniki parcel iti skozi carinski oziroma obmejni postopek in enako se po isti poti morajo vračati čez mejni prehod, to se pravi mimo policije in mimo carine. Ne nazadnje tega pasu ni mogoče izkoriščati za druge, športne namene, kot je lov ali pa gobarjanje. Skratka, smisel tega je, tega mojega amandmaja je, da se mejni prehod postavi na mejno črto. In prosim za vašo podporo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 28, predlagatelj poslanski kolega Avšič, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 29. Predlagatelj poslanski kolega Čeligoj. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 29? (28 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Amandma pod točko 29 je sprejet.
Prehajamo na proračunskega uporabnika 1530 - urad Republike Slovenije za denacionalizacijo. Amandma pod točko 30 predlaga Miran Potrč. Vlada, delovno telo ne podpirata. To je pa tudi edini amandma. Ker ni razprave, ta amandma dajem na glasovanje. Torej amandma pod točko 30, predlagatelj Miran Potrč. Vlada, delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri proračunski postavki oziroma uporabniku 1611. To je ministrstvo za finance. Amandmaji so vse do strani 37. Ne. Torej, amandma pod točko 31, predlagatelj Miroslav Luci. Vlada se ni opredelila do popravljenega besedila amandmaja. Delovno telo pa ne podpira. Amandma pod točko 32, skupina poslancev, prvopodpisani Rudolf Moge. Vlada, delovno telo ne podpirata. Opomba: Predlagano povečanje prihodkov iz naslova dohodnine je v neskladju s prvim odstavkom 23. člena zakona o financiranju občin, na podlagi katerega občinam pripada 35% prihodkov iz dohodnine. Državni zbor se je do tega vprašanja danes že opredelil. Pri glasovanju o amandmaju pod točko 5, če se spominjate. Amandma pod točko 33, predlagatelj Pungartnik Ciril Metod. Vlada, delovno telo ne podpirata. Amandma pod točko 34, isti predlagatelj. Vlada, delovno telo ne podpirata. Točka 35, predlagatelj Špindler Jožef. Vlada, delovno telo ne podpirata. Točka 36, Zamernik Bogomir predlaga amandma. Vlada, delovno telo ne podpirata. In točka 37, Jože Jerovšek. Tudi njegov amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 31, predlagatelj je Miroslav Luci. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Ta amandma ni bil podprt.
Smo pri amandmaju pod točko 32. Skupina poslancev ga predlaga, nima podpore delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 33, predlagatelj je Ciril Metod Pungartnik. Stališče vlade in delovnega telesa je razvidno v gradivu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 34 istega predlagatelja. Stališče vlade in delovnega telesa: ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 35, predlagatelj je Jožef Špindler. Nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Glasujemo o amandmaju pod točko 36, predlagatelj je Bogomir Zamernik, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil kolega Zamernik.
BOGOMIR ZAMERNIK: Lep pozdrav, spoštovane kolegice in kolegi! Ne morem oporekati tistim, ki so rekli, da smo pač pobirali malce tudi na pamet po postavkah. Vendar drugače pač kot opozicijski poslanec, ki nimaš pregleda nad vsem, ne moreš storiti kot tako. Zadosti dolgo pa že opozarjamo na problematiko, ki bi jo ta amandma poskušal rešiti. Od sprejema zakona o telekomunikacijah daljnega leta 1997 je ta državni zbor sprejel sklep, da bo v pol leta po sprejetju tega zakona, se pravi leta 1997 sprejel poseben zakon, po katerem bomo vračali dodatna vlaganja oziroma prekomerna vlaganja v telekomunikacije.
V drugi obravnavi nacionalnega programa razvoja telekomunikacij smo tudi sprejeli sklep, da bomo to storili. Vendar bi se pa ob sprejetju v tretji obravnavi pojavil argument, da postavke ni v proračunu, in prepričan sem, da ko se bo to zgodilo, ko bo tretja obravnava nacionalnega programa razvoja telekomunikacij - če bomo potrdili to, kar smo sprejeli v drugi obravnavi - da se bo nekdo našel in bo rekel, v proračunu ni postavke in zato se to na more narediti. Zato vas že zdaj opozarjam na to, da takrat ta argument ne bo zdržal. Danes ste bili na to opozorjeni, niste pa hoteli tega storiti, in gospod Jakič, če mislite resno s tistim zakonom, ki ste ga vložili, potem boste verjetno podprli tudi ta amandma, celotna vaša poslanska skupina.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Smo pri obrazložitvi glasu, ni polemike. Tudi predstavnik vlade v tej fazi žal ne more dobiti besede. Na glasovanje dajem amandma pod točko 36, predlagatelj Bogomir Zamernik, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 37, predlagatelj Jože Jerovšek, ki bo tudi obrazložil svoj glas.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Amandma na proračun se nanaša na investicijske programe, ki so sicer iztožljivi od države. Gre za investicije v šolski prostor v občini Slovenska Bistrica, ki, kot veste, je največja nemestna občina v Sloveniji in ima 30.000 prebivalcev. Bistriška občina se ni praktično delila, edino je šlo 4.000 prebivalcev stran v občino Oplotnica in občina kot taka ima v svoji sestavi 14 osnovnih šol. Pri državnem proračunu pa je deležna podpore, kot bi bila to občina s 4.000 ali 5.000 prebivalci, in tako milostno jo državni proračun, ministrstvo za finance in ministrstvo za šolstvo, obravnava. Gre za podpiranje drobitve občin, tako kot se financira program izgradnje osnovnih šol v občini Slovenska Bistrica. Čeprav se tu večno zaklinjate, da ste proti nadaljnji drobitvi občin, se skozi izvršno oblast dogaja prav to in tu gre za sredstva, za katera se je država obvezala, za katere so ljudje izglasovali samoprispevek, so izgradili štiri telovadnice, pri štirih osnovnih šolah v štirih krajevnih skupnostih. Telovadnice so že v uporabi in na žalost tudi v tistem padlem, v gradivih, ki so bila do sedaj objavljena, na podlagi sedaj padlega Trofenikovega amandmaja, niso bila ta sredstva predvidena v taki obliki. Sprašujem se, kakšna kravja kupčija pa je bila narejena sedaj pod mizo, ko je še tisti del transparentnosti padel.
Poleg tega so to sredstva, ki so bila v predlogu proračuna za leto 1999 navedena kot predlog za leto 2000. V letošnjem letu pa so sublimirala. Teh sredstev več ni oziroma je neka milostna postavka. Ta predlog, ki sem ga jaz postavil tu, je razlika do tistega, kar je bilo lani v predlogu proračuna omenjeno, kot da bo realizirano v letu 2000. Sprašujem se, kako deluje naša državna uprava in naši izvršilni organi, ki iz leta v leto tako lahkotno popolnoma spremenijo vsebino proračuna, ki ne spoštujejo podpisanih obveznosti. Namreč investicije so bile grajene popolnoma v skladu in dogovoru z ustreznima ministrstvoma. Ljudje so samoprispevek izglasovali, bilo je vse popolnoma regularno in sedaj se občina obravnava kot ena najmanjših zakotnih občin. Dobro, če v vladi smatrate, da je to zakotna občina, potem to jasno povejte. Vendar občina ima 30 tisoč prebivalcev, ima 14 osnovnih šol in je ne morete obravnavati kot občino s 4.000 prebivalci, kjer imajo eno osnovno šolo. Jaz naprošam kolege poslance, da v tej fazi in tudi pri morebitnem kupčkanju z denarjem, ki je še zadaj, ki je bil tu predmet kupčkanja v preteklih dneh, upoštevajte ta dejstva.
Tako lahkotno se pa vendarle ne more igrati s tistim, kar so ljudje v skladu z zakonodajo, v skladu s potrebami v šolskem prostoru in v skladu z vsemi direktivami in v skladu z obljubami in obljubami prejšnjega ministra na licu mesta, da so sredstva v proračunih za naslednja leta zagotovljena, izvršili. In plus tega moram navesti, da so se tu zgradile štiri telovadnice, štirje lepi objekti, z izrednim sodelovanjem, z izrednim prispevkom ljudi, ne samo s samoprispevkom ampak tudi direktno s svojim delom, s svojimi dodatnimi sredstvi in vlaganji, da so se z izredno nizkimi sredstvi izgradili štirje tako lepi objekti, s tem, kar bi v neki bolj bogati občini bilo komaj dovolj za en objekt. Prosim, da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 37. Predlagatelj je Jožef Jerovšek. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (38 poslancev.)
Amandma pod točko 37 ni bil sprejet.
Smo pri postavki 1.613 - carinska uprava Republike Slovenije. Vlada predlaga amandma, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri ministrstvu za notranje zadeve. Postavka 1.711. Amandma Darinke Mravljak, ki nima podpore vlade in delovnega telesa. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Postavka 1.714 - policija, kjer je amandma treh poslanskih kolegov in kolegice: Demšar Vincencij, Rejc Izidor, Hren-Vencelj dr. Helena. Tega amandmaja vlada in delovno telo nista podprla. Opomba: Navedeni amandma ni jasen, ker ne navaja natančnih zneskov povečanja posameznih postavk oziroma kontov v okviru teh postavk, temveč le približno procentualno povečanje zneskov na posameznih kontih. Bomo pa glasovali o njem. Ali želi kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lep pozdrav! Ravno zaradi te opombe se sedaj tudi oglašam, drugače sem se nameraval samo pri obrazložitvi glasu.
Namreč, zelo jasno smo napisali, kolikšen je skupen znesek in preračun, koliko pomeni na tej celotni postavki, za koliko bi se zmanjšala sredstva pri servisu skupnih služb.
Morda se spomnite, da sem na temo policijske postaje postavil že poslansko vprašanje, na katerega sem tudi dobil odgovor, ki pa ni take narave, da bi ga smatral kot odklonilnega. To stvar podpirata tudi občina Žiri in občina Gorenja vas. Pri tem bi vas opozoril, da recimo v smeri, če gremo iz Škofje Loke do Postojne, ni vmes nobene policijske postaje. Glede na situacijo - tako na podlagi pogovora z občani kot tudi z ljudmi od stroke - pravijo, da je to zelo nujna zadeva. Pri tem bi vas opozoril tudi na to, da znesek 36 milijonov ni tako velika postavka. Namreč, v Žireh obstaja skorajda nova stavba, ki bi jo lahko uporabili za te namene.
Verjamem, da imam kot opozicijski poslanec manj možnosti, da bi s tem amandmajem prodrl. Mogoče, če meni ne bo uspelo, pa bo kdo drug v naslednji rundi predlagal, bomo pa dosegli tudi ta rezultat, da bi vsaj na tem področju, tako postajo tudi dobili. Ta opomba pa mislim, da je po nepotrebnem na koncu napisana, da ni jasno, za koliko se bi potem na drugih postavkah to zmanjšalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 40. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri postavki urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu. Tukaj je vloženih kar nekaj dopolnil. Točka 41, vlada in delovno telo podpira; točka 42, skupina poslancev, prvopodpisani Davorin Terčon, vlada in delovno telo ne podpirata; točka 43, komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu, vlada in delovno telo ne podpirata. Opomba: V drugem odstavku tega amandmaja se je očitno pri znesku zgodila napaka pri izračunu. Točka 44, predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Davorin Terčon, vlada in delovno telo ne podpirata. Ker je komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu povzela v svojem amandmaju, je poslanec napovedal umik. To boste povedali v razpravi, če to velja. Točka 45, predlagateljica komisija, vlada in delovno telo ne podpirata. Tudi tukaj v opombi piše, da zneski niso bili točno navedeni. Točka 46, predlagatelj Ivo Hvalica, vlada in delovno telo tega amandmaja ne podpirata. Točka 47, poslanec Ivo Hvalica predlaga amandma, tudi tukaj ga vlada in delovno telo ne podpirata. Odpiram razpravo o tem uporabniku, torej uradu Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in o vloženih amandmajih. Prvi se je prijavil Ivo Hvalica. Davorin Terčon prav tako.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gre za paket amandmajev, ki poskušajo delno prerazporediti denar v uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu in seveda tudi nekaj dodajati. Jaz bom govoril o svojem amandmaju. Amandma, ki je enak tudi amandmajem komisije, kolega Davorina Terčona itd., sem naredil na podlagi dogovora. Pomislite, tako redko se zgodi, da se različne organizacije dogovorijo, se spodaj podpišejo, in tokrat sem jaz upošteval željo le-teh. Zame je to največje in najbolj merodajno merilo. Zato jaz, kar se tiče amandmaja številka 46, ne glede na to, da ga matično delovno telo, ampak to itak ne podpira nobenega amandmaja. Ne podpira in bom vztrajal pri tem amandmaju. Pri čemer bom podprl vsak amandma v tem smislu. Vsak amandma.
Spoštovani kolegi! Dovolj je samo besed ob obiskih naših zamejcev in Slovencev po svetu. Dovolj je besed. Dajmo konkretno nekaj narediti.
Posebej bi vas opozoril na amandma številka 47. To je novo. Gre za dvojezično šolo v Špetru v slovenski Benečiji. Vem, da veliko od vas niti ne ve, kje je to. To je na skrajnem obrobju, robu slovenske Benečije. Moram vam povedati, da za razliko od ostalih dveh pokrajin, ki imata urejeno šolstvo, to je Goriška pokrajina - ker Furlanija - Julijska krajina ima štiri pokrajine. V Goriški pokrajini je to urejeno. V Tržaški pokrajini je to urejeno. V Videmski pokrajini, Udine za tiste, ki ne veste, kje je Videmska pokrajina, Provinci di Udine, pa to ni urejeno in je to edina dvojezična šola, ki je nastala na tak čuden, toda prijeten, volonterski način. Moram reči, da je ta šola dobivala po tihem neko podporo vedno s strani matice. Ampak to ni dovolj.
Bil sem zelo vesel, ko sem sedaj pred dnevi videl, da se vas je veliko prijavilo, skoraj 30 na obisk h kulturnemu društvu v Kanalsko dolino. S predsednikom gospodom Schiffrerjem sem rekel, da bi potem šli pogledati tudi to šolo v Špeter. Nekateri ste bili, gospod Lešnik je član komisije in je bil. Gospod Terčon tudi že nekajkrat. Mislim, da je bil tudi dr. Možgan že enkrat tam in tako dalje. Ne bi delal reklame za našo stranko, ampak me opozarjajo. Meni je uspelo lansko leto 1. junija peljati kar 9 naših poslancev tja, da so to videli, kako izgleda na licu mesta. Tudi gospa Pozsonec me sedaj opozarja in gospod Battelli, tudi oni so bili tam.
Gre za šolo, ki je v prostorih, ki ne dajo videz neke šole, ampak bolj videz nekega skladišča, ki ima popolnoma neurejeno zunanjo ureditev. Ko smo bili enkrat tam na obisku, sem jaz rekel: "Tu je treba nekaj narediti". Standard neke zamejske šole mora biti najmanj enak standardu šole večinskega naroda. Sicer ta šola ni atraktivna! Ker je to prvi zametek slovenskega šolstva, gre za dvojezično šolo, prvi absolutno in edini zametek, dajmo to šolo s tako rekoč simboličnimi 30 milijoni tolarjev podpreti, ker to bo več pomenilo, kot ne vem kaj drugega. Ta šola mora postati, je že, ampak mora postati, bi rekel, tisto, okrog katerega se bo vrtelo slovensko kulturno in sicer življenje v Benečiji. Benečija je bila hendikepirana, kar se tiče torej slovenskih institucij, 100 let, dajmo zdaj to zadevo vsaj za silo urediti.
In tu vas prosim, torej pri amandmaju številka 47, da to podprete. Seveda tu piše, matično delovno telo ne podpira, ampak kot sem rekel, to je običaj odbora za finance. Ampak pri opombi boste pa videli zelo jasno napisano, komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu podpira in na moj veliko presenečenje, prijetno presenečenje, odbor za mednarodne odnose podpira. Očitno so se poslanci v teh dveh delovnih telesih zavedali pomena tega amandmaja in ko bomo šli 10. ali 12. februarja na ta izlet v Kanalsko dolino, jim nesimo ta poklon, ker to bo pravzaprav, edino na takšen način bomo lahko opravičili tako masovni prihod in obisk v tej šoli. Hvala v naprej, prepričan sem, da bomo tokrat zaigrali na nacionalno zavest. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima koleg Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Torej prvi trije amandmaji, 41, 42, in 43 v bistvu ne spreminjajo prihodkovne, odhodkovne strani proračuna. Gre samo za to, da se znotraj postavk, ki se tičejo odnosov financiranja zamejskih organizacij in Slovencev po svetu, postavi nekolika večja preglednost in transparentnost, vsaj kar se tiče financiranja treh organizacij, ki se ukvarjajo z zamejci oziroma s Slovenci po svetu. Jaz bom podprl amandma 42, ne bom pa podprl amandmaja vlade številka 41. Amandma vlada res temelji na dogovoru, ki ga je kolega Hvalica omenil, vendar je treba tukaj povedati, da je to razmerje sedaj v mnogo večjem nesorazmerju glede na lansko leto, saj eni organizaciji povečuje sredstva več kot za 80%, drugi organizaciji pa zmanjšuje sredstva več kot za 20%. Sam dvomim, da je v enem letu prišlo do tako velikega razkoraka pri potrebah teh organizacij in predlagam, da tudi vi podprete amandma, torej moj amandma številka 42. Kot je predsednik že rekel, jaz bom moj amandma številka 44 umaknil, prosim pa za podporo amandmaja komisije pri številki 45. Pri amandmaju številka 45 gre za globalno povečanje sredstev samo do rasti proračuna, v obsegu, kot je rast odhodkov v proračunu.
Kot je bilo tu že rečeno, smo tu polni besed, ko gre za naše rojake v tujini, vendar pri proračunu ponavadi zatajimo. Zato vas prosim, da amandma številka 45 podpremo, da bo rast sredstev, namenjena za naše rojake, sledila vsaj rasti proračuna. Zbodla me je sicer opomba pri obeh amandmajih, 44 in 45, ker govori, da amandmaji niso preveč jasni, ker točno ne razdeljujejo delitve teh sredstev. Sicer se z opombo strinjam, vendar bom povedal tako, da je naš amandma toliko jasen, kolikor je jasen sam proračun, ki se tiče urada za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Ta proračun, kar se tiče tega urada, je nejasen. Mi sploh nismo mogli vedeti, kaj lahko povečamo, če kot komisija niti ne vemo, kako so te postavke znotraj urada razdeljene. Tu mislim, da bomo v bodoče morali nekatere stvari, kar se tiče jasnega financiranja, še doreči. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa Zbačnik želi besedo.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Kot sem bila včeraj žalostna, ko sem videla, koliko je sprenevedanja in večkrat tudi shizoidnega obnašanja, sem pa danes vesela in moram pohvaliti, da se tudi v tem državnem zboru lahko dogajajo kvalitetne stvari in da se včasih tudi dogovori na odborih in komisijah udejanijo. Zlasti pa me veseli, da so se slovenske organizacije, ki se neposredno ukvarjajo s Slovenci v zamejstvu in po svetu, znale usesti skupaj na pobudo urada Republike Slovenije za Slovence v zamejstvu in po svetu in se dogovoriti, kako se bodo nujno potrebna sredstva za njihovo delovanje tudi delila. Tako so se znali dogovoriti, da se 57,8% da slovenski izseljeniški matici, 25% slovenskemu svetovnemu kongresu in slovenski konferenci ter 17,2% Sloveniji v svetu.
Zanimalo me je tudi, kaj pomenijo ta sredstva za njihovo funkcioniranje. Dobila sem naslednjo obrazložitev: da s temi sredstvi, ki jih bomo danes potrdili in ki jih država namenja slovenskim organizacijam, ki se neposredno ukvarjajo s Slovenci po svetu, se dosega komaj 4% skupne vsote za delo urada. Delo naših organizacij namreč pomeni neposredno spodbujanje in ohranjanje slovenstva v zamejstvu in po svetu, kot tudi pospeševanje neposrednih stikov s slovensko državo. S projekti in s svojim aktivnim delom so naše organizacije daleč presegle raven obsega del, kakršen je bil še pred nekaj leti. Le skupno delo z uradom lahko doprinese korist vsem Slovencem po svetu kot tudi Slovencem v domovini. Pri tem pa ne smemo pozabiti na kulturne, znanstvene, gospodarske in druge izmenjave posameznih projektov, ki spodbujajo in ohranjajo slovenstvo kot nacionalno vrednoto. Naj samo omenim, v lanskem letu sta v okviru svetovnega slovenskega kongresa potekali dve pomembni srečanji, eno je bilo srečanje zdravnikov doma in po svetu in drugo srečanje gospodarstvenikov doma in po svetu. Vse to ima veliko težo, ne samo za njih, temveč predvsem za tiste, ki živimo tukaj, kajti s tem izmenjujemo strokovnjake, izkušnje, odpiramo možnost, da se naša mladina izobražuje, dobiva izkušnje, kajti veliko naših Slovencev po svetu je na zelo pomembnih in vplivnih mestih. Drugo, tudi zelo pomembno, je pa gospodarsko sodelovanje in krepitev izmenjave ter odpiranje v svet.
Zato ta sredstva, ki jih bomo danes namenili, kot rečeno, samo 4%, bodo nujno potrebna samo za njihovo tekoče poslovanje, kot sem dobila izpisek za plače, vzdrževanje prostorov in organizacijo ter predpriprave za izvajanje posameznih programov. Programi organizacij se po večini ne prekrivajo in dopolnjujejo, tako da je za vse navedene institute dela Slovencev v zamejstvu in po svetu še vedno dela dovolj, če bomo le znali in hoteli odkrivati potrebe in želje naših rojakov po svetu.
Zato sem vesela, da so se dogovorili, da so si znali razdeliti in da le skupaj z delitvijo sredstev, delitvijo dela in s pomočjo in obveznostjo naše dežele, bomo uspeli, da bomo tudi skupaj lahko se odpirali in bogateli na vseh področjih. Tako sama podpiram in upam, da tudi kolegi poslanci boste podprli ta amandma komisije za Slovence po svetu. Enak je tudi vladni in še nekaterih poslancev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o vloženih dopolnilih k tej postavki.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 41. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 42. Predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Davorin Terčon. Ta amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo podpira amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 42 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 43. Predlagatelj je komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 43 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 45, ker je bil amandma pod točko 34 umaknjen. Amandma pod točko 45 predlaga komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (38 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma pod točko 45 je bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 46. Predlagatelj je Ivo Hvalica. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma pod točko 46 je bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 47. Svoj glas bo obrazložil Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik! Ta amandma pod številko 47 je tisti amandma, o katerem sem prej govoril. Sem hotel samo spomniti, da ne bi mogoče kdo šel mimo tega. Gre za šolo v Špetru v slovenski Benečiji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas želi obrazložiti tudi kolega Jerovšek. Se je premislil pri tej svoji odločitvi? Na glasovanje dajem amandma pod točko 47. Predlagatelj je Ivo Hvalica. Nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (12 poslancev.)
Amandma pod točko 47 je bil sprejet.
Smo pri postavki 1911, ministrstvo za obrambo. Imamo več amandmajev. Pri točki 48. je predlagatelj vlada, delovno telo ga podpira. Točka 49 in 50 enako, točka 51 enako. Točka 52, predlagatelj je doktor Helena Hren-Vencelj, vlada ne podpira. S tem smo končali pri tej postavki. Kaj se je zgodilo? Ni razprave? Je. Gospod Petan želi besedo in gospa Hren-Vencljeva.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Bajc, prosim, da se umirite v dvorani! Ne vem, kaj se je zgodilo. Sprejemanje proračuna poteka povsem normalno, prosim, da se umirite. Besedo ima kolega Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej želel bi raztolmačiti samo amandmaje pod zaporedno številko 53 in pa 54, za katere sem tudi sam predlagatelj. Gre za opremo za področje zaščite in reševanja, in sicer za opremo ob možnih množičnih nesrečah, kot je bil potres v Posočju. Naslednji amandma pa govori o sofinanciranju nakupa gasilskih vozil. Tisti, ki ste kakorkoli kdaj sodelovali pri zapiranju finančne konstrukcije pri nakupu teh vozil, veste, kako je vsak tolar pomemben in tudi ta sredstva, ki sicer niso velika, vendar bi pa kar pomagala. Ampak želim opozoriti na tisti drugi del, to se pravi, kje sredstva vzeti. Ko sem analiziral ta letošnji proračun, sem prišel do zanimivih ugotovitev in samo nekaj besed o tem.
Gre za področje nadur, ki se financirajo in porabljajo iz tega proračuna. Ugotovil sem to, da samo za nadurno delo se iz tega proračuna porablja natanko milijardo in 310 milijonov tolarjev. Jaz sicer nisem pristaš restrikcij nadur, vendar pa določena pravila pa verjetno naj bi veljala za vse. Glede na to, da se letošnji proračun povečuje za 109,4%, se pravi indeks je 9,4, se mi zdi popolnoma normalno, da bi se vsi proračunski porabniki nekako ulovili ali uokvirili v to povečanje. Vendar se to ne dogaja, in sicer 33 proračunskih porabnikov bistveno bolj povečuje nadure, 66 pa sploh ne planira nadur ali pa se uokvirja v te meje. Lahko tudi povem, da med temi 66 so kar cela ministrstva, ki sploh ne planirajo nadur. Naj mi bo dovoljeno, da jih kar naštejem, ker mislim, da je to pomembno. Med temi je tudi državni zbor; ministrstvo za zunanje zadeve; ministrstvo za obrambo; Slovenska vojska; ministrstvo za pravosodje; ministrstvo za kmetijstvo celo ne planira nadur, kar se mi ob tem delu, ki ga imajo, zdi, ne vem, zelo pozitivno ali pa verjetno ne bi bilo nič narobe, če bi tudi planirali; ministrstvo za promet in zveze in pa ministrstvo za zdravstvo. Teh je, kot sem omenil, teh proračunskih porabnikov je 66, ki ne prekoračujejo tega letošnjega povišanja proračuna glede na planirane nadure.
Medtem pa na drugi strani je 33 takšnih proračunskih porabnikov, ki bistveno odstopajo od tega povečanja in jaz jih bom nekaj kar naštel in med temi sem tudi pobiral ta sredstva za nabavo te opreme. Poglejte, služba vlade za zakonodajo povečuje za 1105% porabo za nadure, sredstev za nadure. Center za informatiko tudi precej. Najbolj zanimiva je pa zadeva na ministrstvu za notranje zadeve, ampak samo na področju uprave in administracije, kjer povečuje za 1464%, to pa znese kar 56 milijonov. Po drugi strani pa se mi zdi korektno povedati, da policija, ki tudi sodi pod to ministrstvo, povečuje samo za 6%; to so pa dejansko tisti operativci, ki delajo na terenu. To pomeni, da pri njih nadure niti ne sledijo povečanju proračuna. Mislim, da bi moralo biti ravno obratno, vendar ni. Samo na področju administracije se povečuje za 1.464%. Ogromno povečanje je tudi na tržnem inšpektoratu, kjer gre tudi za velike vsote; lani sploh niso imeli nadur. Potem je tu veterinarska uprava, kar pa razumem. Potem je tudi zelo veliko povečanje pri upravi za zračno plovbo, upravi za prostorsko planiranje, hidrometeorološkem zavodu, inšpektoratu za okolje.
Ravno pri teh, ki so nadpovprečno povečevali, nad 200, 300 ali 1.000%, sem zbral teh 100 milijonov, kolikor sta težka ta dva amandmaja pod številko 53 in 54 za področje zaščite in reševanja, za nabavo opreme ob eventualnih nesrečah in tudi drugih neprijetnostih, ki pa se v življenju dogajajo. Zato bi vas prosil, kljub razmišljanju, da naj veljajo za vse enaki pogoji - če kdo povečuje nadure, naj velja to za vse, ne pa samo za nekatere uporabnike. Za tiste pa, ki povečujejo nadpovprečno, pa mislim, da je prav, da jim nekaj odvzamemo, da se uskladijo z ostalimi, in da namenimo nekaj sredstev tudi za opremo za zaščito in reševanje. Zato vas prosim za podporo amandmajev 53 in 54. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Petan, ki je razširil našo razpravo že na naslednjo postavko - te še nisem prebral, vendar je naslednja. Sedaj smo pri postavki 1.911 - ministrstvo za obrambo, kolega Petan je pa govoril o upravi Republike Slovenije za zaščito in reševanje ter dveh amandmajih, ki ju je sam vložil in sta takoj za to skupino amandmajev. Gospa dr. Helena Hren-Vencelj želi besedo.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! Rekli boste, da je nenavadno, da se ženska vtika v vojsko, vendar ker sem posredno, prek družinskih članov pobližje seznanjena z razmerami v vojski, lahko rečem, da so te razmere daleč od rožnatih, daleč od tega, da bi šlo za neko urejeno vojsko.
Namreč, prav za vojsko se krčijo sredstva v vsakem pogledu. Kljub temu, da je ministrstvo za obrambo relativno velik porabnik, se na operativni ravni stvari ne odvijajo tako, kot bi bilo za urejeno vojsko spodobno. Tako se krčijo sredstva na različnih ravneh, skratka, denarja ni, in za vsako pobudo, ki bi izboljšala življenje vojakov in poklicnih vojakov oziroma tistih, ki so zaposleni v vojski, ni denarja. Zato sem se zaradi žalostnega primera, smrti mladega oficirja ob testiranju fizične sposobnosti redne sestave slovenske vojske zamislila nad tem, kaj pravzaprav to pomeni. Ministrstvo očitno ocenjuje, da zaposleni ne potrebujejo redne preventivne dejavnosti, kljub fizičnim naporom, velikim fizičnim naporom, ki so jim občasno izpostavljeni. Seveda to ne velja za tisto vojsko, ki pride za nekaj mesecev pravzaprav vedrit, ali pa seveda tudi ne velja za tiste, ki si izberejo drug način služenja vojaške obveznosti.
Očitno torej ministrstvo se je odločilo, da preventivne zdravstvene dejavnosti za poklicne vojake ne bo več izvajalo, kar se mi zdi, da ni na mestu. Zato smo predlagali, da bi se povečal ta konto za 20 milijonov, s tem pa seveda, da se jemlje z nakupa zgradb in prostorov za 20 tisoč. Na splošno pa lahko rečem, da vsi amandmaji v povezavi s to številko 1911, pravzaprav jemljejo vladni amandmaji slovenski vojski še ta minimalna sredstva, ki jih ima za izvajanje operativne dejavnosti. Zato se mi ne zdi primerno, da se ji krčijo prevozni stroški in storitve, da se tekoče vzdrževanje krči, da se krči material, storitve, torej v različnih amandmajih.
Prosim, da bi podprli ta amandma, da se taki primeri, kot se je dogodil pri izvajanju Cooperjevega testa, ne bi več ponovili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 48. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 49. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 50. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Smo pri glasovanju o amandmaju pod točko 51. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 52. Predlagatelj je dr. Helena Hren-Vencelj. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Proceduralni predlog ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Kot ste verjetno opazili, sem pritekel zadnji trenutek, pritisnil na mojo glasovalno tipko, ampak verjetno sem bil prepozen, zato bi vas prosil, da ponovite glasovanje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlog kolega Hvalice, da ponovimo glasovanje, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 52? (49 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ponovili bomo glasovanje. Ponovno dajem na glasovanje amandma pod točko 52. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 52 ni sprejet.
Prehajamo na področje uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje. Vloženi sta dve dopolnili. Obe je vložil kolega Petan in o njih tudi razpravljal. Razprava je še odprta. Ker ni več razprave, jo zaključujem.
Najprej dajem prvi amandma pod točko 53 na glasovanje. Predlagatelj je Rudolf Petan. Tudi ta nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 54 istega predlagatelja. Stališče vlada in delovnega telesa je enako, kot je bilo pri prejšnjem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na postavko 2011 - ministrstvo za pravosodje. 55. amandma, vlada ga predlaga, delovno telo ga podpira. Tudi naslednja dva amandmaja prav tako predlaga vlada in delovno telo ju podpira. Ni razprave. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 55. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 56. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 57. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo na postavki 2111 - ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Amandma pod točko 58, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 59, predlagatelj je Samo Bevk, vlada ga ne podpira, delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 60, predlagatelj je odbor za gospodarstvo, vlada ga ne podpira, ga pa vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Amandma pod točko 61, predlagatelj je skupina poslancev, prvopodpisani Peter Hrastelj. Vlada in delovno telo ga na podpirata. Ali želi kdo besedo? Tudi amandma pod točko 60 je amandma, ni amandma na amandma.
Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 58, predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost. (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 59. Predlagatelj je Samo Bevk. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (58 pristonih)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 60. To je amandma odbora za gospodarstvo. Vlada ga ne podpira, ker ga povzema. Ugotavljamo prisotnost! Izglasovan je bil že v amandmaju pod točko 4. Ugotavljamo prisotnost! Ne, pod točko 58.
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Pri tej postavki imamo samo še amandma skupine poslancev, prvopodpisani je Peter Hrastelj. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri postavki 2211, ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Oba amandmaja predlaga vlada, delovno telo podpira prva dva. Nato je amandma pod točko 64, ki je amandma na amandma poslanca Ferija Horvata. Odbor za gospodarstvo ga predlaga. Nima pa podpore vlade in delovnega telesa. Nato sledi amandma Ferija Horvata, ki pa nima podpore vlade in delovnega telesa. Sledi amandma Vesenjak Alojza. Tudi ta nima podpore prej omenjenih. Želi kdo besedo? Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade. Smo pri poglavju, predvsem mislim na ta del, na kar so dani amandmaji, tudi moj amandma za regionalni razvoj, pri poglavju, kjer pravzaprav postavljamo na preizkušnjo doslednost ravnanja tega državnega zbora. Koliko razprav smo imeli po potrebi po skladnejšem regionalnem razvoju in v ta namen lansko leto tudi sprejeli zakon po zelo dolgih in temeljitih razpravah. V zakon smo celo zapisali, koliko sredstev naj bi namenjali za skladnejši regionalni razvoj. Več ali znatno več kot do sedaj.
Sedaj, ko se je treba odločiti o materialni podlagi za izvajanje zakona in politike, ki bi morala biti ena prednostnih in ki jo tudi podpira Evropska unija - finančno in tudi v svojih prioritetah gospodarske politike, pa vidimo, da je vlada oziroma koalicija ostaja nezvesta temu, kar je prej sama tudi zagovarjala in za kar je glasovala tukaj v tem državnem zboru.
Če gledamo postavko v predlogu proračuna, regionalni razvoj, res je indeks 140,6 ali v absolutnem znesku 2 milijardi 800 milijonov. Če potem natančneje pogledamo po posameznih kontih, koliko je namenjeno dejansko za same investicije, tisto, kar smo do sedaj imenovali tako imenovana demografija investicije, predvsem za gospodarsko infrastrukturo na manj razvitih območjih, pa vidimo, da je predviden znesek 2 milijardi v odnosu na milijardo 800 milijonov lansko leto, koliko je ocena. Indeks povečanja nominalno je 11,1. Če upoštevamo inflacijo, je to realno tam kvečjemu pri najbolj optimistični napovedi inflacije okoli 5%.
Sprašujem vas, gospe in gospodje, kakšno bistveno povečanje je to. Zato predlagam amandma, s tem, da podpiram amandma na ta amandma, ki ga je vložil odbor za gospodarstvo, ki se nanaša na vir od kod vzeti ta sredstva. S tem amandmajem predlagam, da se ta znesek 2 milijardi poveča sedaj za 200 milijonov tolarjev, kar je minimum, kar bi lahko storili, če imamo resno voljo nekaj spremeniti v regionalni politiki.
Naj si dovolim reči še to, da me čudi, da komisija za lokalno samoupravo ni podprla tega amandmaja. Prav zanima me, kje so razlogi, kje ima argumente za to. Odbor za gospodarstvo ga je podprl. Da ga odbor za finance ni podprl, mi je recimo bolj razumljivo, čeprav se s tem tudi ne morem strinjati.
Zato kolegice in kolegi predlagam, da ta amandma podprete. Tudi ne pomeni v primerjavi s celotnim obsegom proračuna tako velike postavke, da bi kakorkoli rušil proračun. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni podsekretar, gospod Bogataj, želi besedo.
MIRAN BOGATAJ: Hvala lepa. Jaz bi rad samo eno pojasnilo spoštovani zbor. Predlaga se nadaljnje zmanjševanje postavke, to je investicije v temeljen razvojne programe. Na tej postavki so planirana izključno odplačila že sklenjenih posojilnih pogodb in jih ni mogoče zniževati. Narejeni so bili novi izračuni v ministrstvu za finance in to znižanje je že zajeto v včeraj sprejetem četrtem amandmaju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Da ne bo nesporazuma okrog vira, zato je pa vložen amandma odbora za gospodarstvo pod številko 64. Tudi sam ga podpiram in sem prej že rekel, da ga podpiram in s tem je ta problem, ki ga upravičeno navaja gospod Bogataj, odpravljen. In samo še to bi zraven rekel, da so ta sredstva za naložbe v infrastrukturo na podeželju nujno potrebna, če hočemo uresničiti druge programe tudi iz tega proračuna in pa tudi iz tistega, kar daje Evropska unija za razvoj podeželja, predvsem za razvoj dodatnih dejavnosti. Ni možno razvijati turizma, podjetništva in drugih dejavnosti kot dopolnilnih dejavnosti na podeželju brez vsaj minimalne infrastrukture. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar, magister Cvikl želi besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Predlagani amandma na amandma gospoda poslanca Ferija Horvata zmanjšuje postavko sklada za sukcesijo, ki je predlagana v proračunu v višini 180 milijonov. Tukaj moramo seveda povedati, da realizacija v letu 1999 je ocenjena na približno 160 milijonov. Gre za sredstva, ki so namenjena za zagotavljanje stroškov delovanja tega sklada, predvsem seveda postopki, ki tečejo na sodiščih, in bi seveda izglasovanje tega amandmaja pomenilo, da bi ta postavka oziroma ta sklad bil brez ustreznih sredstev za njegovo delovanje.
Državnemu zboru je bil posredovan tudi finančni načrt tega sklada, tako da vlada zavrača tako amandma v osnovi, kot tudi amandma na amandma. Moramo pa povedati, da seveda sam regionalni program je dejansko v postavki, ki je na ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj ravno zaradi tega, ker je to bila ena od prioritet, opredeljen v višini 2 milijarde 800 in ima tudi zato, bi rekel, najvišji indeks med posameznimi skupinami proračunskih postavkah, nekaj čez 140. Tako da menimo, da so sredstva, ki so predlagana v proračunu, zadostna in da jemanje iz omenjenih postavk ni ustrezno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej manjka še amandma na amandma na amandma. Ali želi še kdo besedo? Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Torej, malo bom repliciral državnemu sekretarju.
Pri ministrstvu za ekonomske odnose in razvoj smo pričakovali vsi, ki smo glasovali za zakon o skladnem regionalnem razvoju, da bo nekaj denarja za letošnjo drugo polovico leta po novem zakonu - tega v proračunu ni. Zato je treba razumeti, da poslanci vlagamo in vlagajo amandmaje zaradi tega, ker v opoziciji druge milosti nimamo. Zato bom tudi te amandmaje podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 62; predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec ali 1 poslanka.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 63; predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma na amandma, ki je pod točko 64. To je amandma na amandma poslanca Ferija Horvata; predlaga ga odbor za gospodarstvo, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma ni bil sprejet.
Zato prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 65; predlagatelj je Feri Horvat, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 66; predlagatelj je Alojz Vesenjak in amandma nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko 2311 - ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Tokrat je nekoliko več amandmajev, od strani 46 do strani 52. Na hitro jih bomo preleteli.
Amandma pod številko 67 predlaga vlada, 68 vlada, 69 Vesenjak Alojz - ni podpore, 70 Malovrh Jurij - ni podpore obeh (vemo, koga), 71 isti predlagatelj, stališče enako, 72 isti predlagatelj, stališče enako, 73 Vesenjak Alojz, stališče enako, 74 predlagatelja Malovrh Jurij in Božič Ivan, ni podpore, 75 ista predlagatelja, enako stališče vlade in delovnega telesa, 76 Malovrh Jurij - ni podpore, 77 skupina poslancev s prvopodpisanim Gezo Džubanom - nima podpore, ker amandma vsebinsko vlada podpira v svojem amandmaju, 78 Čebulj Franc. S tem so amandmaji izčrpani.
Kdo želi besedo? Gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Tukaj je bilo vloženih nekaj amandmajev za podporo kmetijstvu, in sicer se kmetijstvo in pa z njim tudi prehrambena industrija v sedanjem času približevanja Slovenije Evropski uniji in pa seveda, ko smo se pridružili tako Efti kot Cefti, se je naše slovensko kmetijstvo znašlo v zelo neugodnem položaju. Res je, da so tukaj nekatere postavke iz naslova kmetijstva, pa vendar ocenjujemo v naši stranki, da je to dosti premalo. To je eno.
Drugo pa je, da smo že iz nekaterih prejšnjih amandmajev, ki so bili sprejeti, kmetijstvu tudi nekaj pobrali, kar jaz ocenjujem kot slabo in tega pri nas nismo podpirali. Tako ocenjujemo, da je treba dati podporo službi za kontrolo proizvodnje v živinoreji; potem živilskopredelovalni industriji pri amandmaju številka 71; potem pri delovanju služb javnih zavodov in posodobitvi javnih zavodov in ustanov ter razvojnih centrov v kmetijstvu; potem pri ukrepih za stabilizacijo trga, tako notranji kot zunanji trg. Mislim, da smo tudi tukaj že nekaj pobrali. Posebno vprašanje pa je potem tudi vprašanje pospeševanja oziroma podpora hmeljarstvu. Vemo, da je v slovenskem kmetijstvu bilo prav hmeljarstvo pred časom paradni konj in da je slovenski hmeljar ogromno izvažal v dežele zahodne Evrope, da pa s pridruževanjem in pa vključevanjem Češke, Rusije in pa podobno, da se je slovensko hmeljarstvo znašlo v zelo zelo težkem položaju in je sedaj bolj hirajoči pridelek ali pa vid slovenskega gospodarstva. Prav zato so vloženi ti amandmaji v podporo kmetijstvu, slovenskemu podeželju, če hočemo ohraniti slovensko podeželje kolikor toliko živo, opažamo zlasti na demografsko ogroženih področjih, da se na veliko zarašča in to je eden od momentov, pri katerem lahko državni zbor pri podpori teh amandmajev pripomore tudi k temu, da se slovenskemu kmetu in pa podeželju tudi na takšen način nekako pomaga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje, in sicer najprej bomo glasovali o amandmaju, ki je na strani 46. To je amandma pod točko 67, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 68, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju 69, predlagatelj je Alojz Vesenjak, nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet. V parlamentu odloča en glas.
Smo pri amandmaju pod točko 70; predlagatelj je Jurij Malovrh, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 71 istega predlagatelja; stališče vlade in delovnega telesa je enako kot pri prejšnjem. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 72 istega predlagatelja; stališče vlade in delovnega telesa je enako kot pri prejšnjem. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 73; predlagatelj je Alojz Vesenjak, ki nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 74; predlagata ga Jurij Malovrh in Ivan Božič, ki nimata podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 75 istih dveh predlagateljev, z enakim stališčem vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 76; predlagatelj je Jurij Malovrh, ki ni uspel pridobiti podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 77. Skupina poslancev ga predlaga. Amandma je vsebinsko že povzela vlada. Ali vztrajate na glasovanju? (Vztrajate.) Samo opomba, da je bil amandma v tem znesku že izglasovan, ampak je vložen korektno s poslovnikom. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 78 Franca Čebulja, ki bo prišel obrazložiti svoj glas.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Prosil bi vas za podporo naslednjega amandmaja.
Gre za samo 10 milijonov sredstev, ki naj bi jih namenili za projektno dokumentacijo za Srednjo mlekarsko šolo v Kranju. Sam amandma res ni doživel podpore na odboru za kmetijstvo. Toda glede na namige, ker sem opazil, minister Smrkolj verjetno daje podporo temu amandmaju in bi res prosil poslance, predvsem pa tiste, ki so točno seznanjeni s problematiko srednje mlekarske šole v Kranju, v kakšnih pogojih in s plani, katere predvidevajo v petih letih, da dejansko mlekarska šola v Kranju doživi tudi na spremembi same lokacije, ki se seli na področje občine Naklo. Vsekakor bo teh 10 milijonov jasno zelo dobrodošlo, da mlekarska šola v Kranju ta sredstva dobi.
Res bi vas prosil, predvsem poslance iz gorenjske regije, da podpremo ta amandma. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo oziroma obrazložiti svoj glas? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 78. Predlagatelj je Franc Čebulj. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem smo izčrpali glasovanje o postavkah kmetijstva in prehajamo na 2312 - veterinarska uprava Republike Slovenije. Amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri postavki uprave Republike Slovenije za pospeševanje kmetijstva. Tukaj vlada predlaga amandma in ima podporo delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri postavki inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo, lov in ribolov. Amandma predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da smo amandma sprejeli.
Prehajamo na postavko 2411, ministrstvo za promet in zveze. Trije amandmaji vlade. Prve tri predlaga vlada, delovno telo jih podpira. Nato sledi amandma Ivana Božiča, ta pa nima podpore vlade in delovnega telesa. Ali želi kdo besedo? Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej amandma za železnico pod številko 85, Jesenice-Nova Gorica-Sežana je v nacionalnem programu obnova te železnice, ampak od 1994. leta nismo še nič naredili. Štiri leta prihajam za to govornico za vse štiri proračune, kar sem v parlamentu, in nič se ne zgodi. Zavrnili bomo amandma, ampak na koncu se tudi vprašajmo in vprašajmo sami sebi, zakaj potem sprejemamo nekatere zakone in zakaj sprejemamo nekatere nacionalne programe. Zato, da zapravimo čas ali za kaj drugega?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi kdo besedo? Gospod Demšar želi besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moja pripomba se ne bo nanašala na nobeno od teh postavk. Nanaša se pa na neko generalno stališče. Namreč zgodilo se je to, da po tem, ko smo mi bili omejeni z vložitvijo amandmajev, začetek decembra, se je za potrebe državnih ceste predvidelo par milijard. Na ta sredstva poslanci nikakor ne moremo čisto nič narediti, tudi amandmajev nisem mogel vlagati. Sem tu samo zato, da opozorim, da smo prepoznali ta način delitve sredstev znotraj koalicije in ste rezervirali nekaj milijard, do katerih opozicija niti besede nima in se mi zdi ta način izredno nekorekten. Če govorimo, da smo poslanci poslanci ne samo svojih regij, temveč tudi sicer, se mi zdi, da ste nam na tak način vzeli možnost sodelovati pri proračunu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, razprava, ki jo je odprl kolega Demšar, ni povezana s to postavko - ne, to je pa direkcija Republike Slovenije za ceste, to je naslednja. Držimo se postavk! Sedaj imamo samo tri amandmaje, ki, če pogledate vsebino, gredo v drugo smer oziroma je postavka drugačna. Kolega Božič pa je seveda govoril o svojem amandmaju, ki je povezan s to postavko. Predlagam, da počakate, da pridemo čez nekaj minut do postavke direkcije Republike Slovenije za ceste. Kolega Malovrh.
JURIJ MALOVRH: No, podprl bom amandma številka 85, ki se nanaša na nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, in sicer ravno zaradi tega, kot je povedal tudi gospod Božič.
Tu se s temi nacionalnimi programi včasih ubadamo dan, dva, tri ali celo več; ko pa je zadevo treba spraviti v proračun, takrat pa gremo prek tega, kot da nismo o tem nič govorili. Sedaj bomo v sorazmerno kratkem času razpravljali o nacionalnem programu slovenskega zdravstva; zopet nas bodo polna usta, ko pa bo proračun na mizi, takrat bomo pa utihnili in iskali vsak svojo pozicijo. Če govorimo o takem ali drugačnem koridorju, če govorimo o razvoju železniške infrastrukture, če pomislimo na to, kdaj je bila ta soška proga zgrajena in pod kakšnimi pogoji, da pa je danes ne moremo vzdrževati, da je ne moremo modernizirati, tega mi pa skorajda ne bo nihče mogel trditi. In prav zaradi tega bom ta amandma podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo, dr. Hanžel? (Želite.) Državni sekretar dr. Hanžel ima besedo.
DR. SLAVKO HANŽEL: Spoštovane poslanke in poslanci! Glede na to, da je bil omenjen tudi nacionalni program razvoja železniške infrastrukture, da je bil omenjen soški koridor, bi želel pojasniti v toliko, da enkrat v tem mandatu so že bila zagotovljena sredstva za izdelavo študije upravičenosti posodobitve soškega koridorja. Te posodobitve bi naj v sklopu nacionalnega programa bile vredne okrog 15 milijard tolarjev. Študija upravičenosti je glede na sedanji promet, tako potniški kot tovorni, in pričakovanja v prihodnje pokazala, da dejansko investicije v ta koridor trenutno še niso in v obdobju do leta 2005 naj ne bi bile upravičene. Če se bodo razmere tu kakorkoli spremenile, bo tudi ta študija upravičenosti ponovno preverjena po rezultatih ekonomske upravičenosti in bodo predlagani tudi drugi ukrepi. Res pa je dejansko to, kar sta gospoda poslanca omenila: sprejemamo nacionalne programe, ki jih pa seveda, žal, zaradi takih ali drugačnih razlogov, predvsem pa zaradi omejenih proračunskih sredstev, nismo v stanju potem tudi realizirati. Dobro bi bilo, če bi se, recimo, ob sprejemu nacionalnih programov - zdaj mislim predvsem na spremembe in dopolnitve nacionalnega programa infrastrukture, ki ga bomo predlagali v obravnavo v začetku naslednjega meseca za drugo obravnavo - bi bilo smiselno dejansko preučiti in pogledati, ali so določila, ki jih pravzaprav zahteva zakon o železniškem prometu, ki se ga v državnem zboru potrdili koncem lanskega leta, in pa seveda te spremembe in dopolnitve nacionalnega programa, ki so v pretežni meri vezane le in izključno samo na najnujnejše posege. To se pravi, te spremembe in dopolnitve predstavljajo predvsem zmanjševanje obsega potrebnih investicij na tem področju, ali bomo lahko vsaj to, kar je v tem nacionalnem programu sprememb in dopolnitev predvideno, tudi realizirali. Ker sicer je res škoda časa, vašega časa in časa po ministrstvih, da take papirje pripravljamo, realizirati jih pa ne moremo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem najprej amandma pod točko 82. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju 83. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma pod točko 83 je sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 84, predlagatelj je isti - vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 85, predlagatelj je Ivan Božič, nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo podpira ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na postavko 2414, uprava Republike Slovenije za telekomunikacije. Imamo vložen amandma poslanskega kolega Ive Hvalice. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi. To je najstarejši amandma v zgodovini slovenskega parlamenta. Vlaga ga natančno 7 let. Pravljična številka.
Lansko leto, se dobro spomnim, ni bil izglasovan z rezultatom 22 proti 24. Za kaj gre? Gre za preprosto dejstvo, da naši Slovenci v Trstu ne vidijo slovenskega signala, slovenske televizije. To je sramota za to državo. Leta 2000! V Novi Gorici vidim 30 ali 32 italijanskih TV postaj. Mi pa enega signala ne moremo poslati čez mejo. Ampak, kaj se je zgodilo še ob tem? Ko jaz nisem uspel v 7 letih vložiti ta amandma, sem vložil zakon. Lansko leto sem vložil zakon, ki bi omogočal sprejemanje tega signala v zamejstvu. Velja tako za mejo z Italijo, za Furlanijo-Julijsko krajino, kot za avstrijsko Koroško.
Kaj se je zgodilo z zakonom? Vlada je dala nanj negativno mnenje, ker da bi ta zakonska materija posegla v pristojnosti sveta RTV in tako dalje. Vladno mnenje z dne 2. decembra lanskega leta pravi: "Ali ne bi bilo enostavno to urediti s proračunom?" Torej, jaz natančno sledim volji vlade, sedaj ponovno - čeprav sem jaz to naredil že prej ali se je vlada, ne vem, sinhronizirala ne vem preko katerih bitij z mano in hoče natančno to rešitev. Mnenje vlade z 2. decembra natančno to pravi.
Mislim, da na pragu novega tisočletja je absurdno, da Slovenci v Trstu in v Benečiji ne vidijo slovenskega signala. Če mi hočemo imeti živo slovensko besedo v zamejstvu, je prva stvar, pred vsem ostalim: pred delegacijami, pred vsemi pompoznimi stvarmi, pred obiski, pred vsem tem in onim to, da jim pošljemo slovensko besedo, ki so je željni, čez mejo. Niti radio se ne sliši, veste.
Danes zjutraj ob 8.00 uri, glejte kakšen slučaj, na prvem programu slovenskega radia je nastopal strokovnjak za - ne vem kako se temu reče - skratka strokovnjak, ki je svetoval, kako sprejemati posamezen TV program. Strokovnjak TV Slovenije danes zjutraj na prvem programu. Gospa iz okolice Ljubljane je v imenu svojega sorodnika, ki živi na Koroškem, vprašala, kaj naj naredi, da bo gledal slovenski program. Ta njen sorodnik je na Koroškem. To je bilo danes zjutraj. Kakšen slučaj! In ta strokovnjak ji je odgovoril, v giga herzih in podobno, ne poznam teh enot, odklonil, stopinje gor, levo, dol, o sedemmestnih številih je govoril, takšne podatke kot, bi rekel - strel s havbico, približno. Ne vem, koliko je ta gospa razumela, po moje nič. Kako naj naravna satelitsko anteno itn. Ja, lepo vas prosim! Tu se govori o satelitski anteni, o oddaji preko satelita, ampak vi veste dobro, da je pač najbolj enostavna stvar, da prižgeš televizor in gledaš kanal, ki ga želiš normalno z anteno. Večina ljudi, na žalost, še dolgo ne bo imela ne kabelske televizije, ne satelitskih anten in to velja, jasno, tudi za naše zamejce, torej onstran meje.
Torej ta amandma ima brado, dobesedno. Jaz bi želel, da enkrat s tem - tudi zato, ker vlada meni, da je poduk, da se to uredi. Jaz obljubljam tudi tu, pred vsemi vami, da bom zakon, ki je v postopku normalnem, če bo sprejet ta amandma, kot mi tudi sugerira vlada, bom jaz zakon umaknil iz postopka.
Torej, smatram potrebno, da še enkrat povem: na pragu novega tisočletja, da se slovenski program ne vidi v Trstu, je sramota za to državo. Popravimo to sramoto, zelo enostavno, po 7 letih prizadevanj, popravimo to sramoto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Jaz se vsebini razprave in utemeljevanja amandmaja kolega Hvalice pridružujem in obžalujem, da vlada na osnovi vseh dosedanjih pozivov, opozarjanj, da gre ta problem rešiti, se ni odzvala z ustreznim predlogom proračuna, ki naj bi omogočil, seveda, vzpostavitev teh pretvornikov; a samega amandmaja ne bom podprl. Čeprav se s prvim delom strinjam, se z drugim delom ne strinjam, ker žal amandma nima te sreče, da bi jemal od nekod - kar sodi seveda tudi v moje prepričanje - ampak jemlje uradu za begunce 100 pomembnih milijonov iz skupne vsote približno milijarde, pa vemo, s kakšnimi težavami se ta urad za oskrbo beguncev ubada. Zato bom, žal, glasoval proti amandmaju. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jakič, kolega Peterle. Kolega Božič je bil pa prvi, seveda, potem pa kolega Jakič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Ta amandma bom podprl, iz preprostega razloga: živim ob zahodni meji in vem, kako je na drugi strani, v Benečiji, kjer so od 1866. leta ločeni od matične domovine. Samo malo se vprašajte, kako dolgo je to - leto 1866!
Drugo, kar bi rad rekel, ne skrbi me za drugi del amandmajev, od kod se vzame. Ta država, in dokler bom v tem parlamentu, bom vedno glasoval za vladni predlog, ko bo predlagala, da potrebuje pomoč za begunce.
Kot tretje bi pa rad nekaj dodal. Kdorkoli od vas se pripelje v Posočje, pripeljite se in poglejte, kakšne televizijske programe gledamo - meglo! In drugo, kakšne radijske valove imamo - nič se ne sliši, ne prvega, ne drugega, ne kakšnega drugega programa. Edini, ki so zelo močni, so programi italijanskih postaj. Ampak še nekaj se je zgodilo: pred dvema letoma smo na zvoniku v Voljčah postavili pretvornik oziroma ojačevalec za Radio Ognjišče; tega se čudovito sliši v celem Posočju. Torej ni res, da se ne zna narediti, vendar izgleda, da tisti, ki imate možnost in dolžnost, tega ne naredite, da bi tudi na naši strani slišali radio in gledali dobro televizijo.
Amandma bom podprl - zamejci rabijo televizijski program v slovenskem jeziku! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Jakič ima besedo, za njim kolega Peterle.
ROMAN JAKIČ: Gospod predsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Tudi sam menim, da zamejci morajo imeti signal RTV. Če se ne motim, je tehnično zelo težko pošiljati signal s slovenskega ozemlja predvsem v Trst, ne govorim za Koroško.
Obžalujem in ob tej razpravi pozivam vlado, da na nek način poskuša urediti zadevo in jo vrniti na tisto točko, ki je bila pred letom 1994, ko je - mislim, da z neko pogodbo med RTV Slovenija in italijansko televizijo - bilo moč emitirati slovenski signal prek italijanskih pretvornikov (seveda, govorimi za Trst, ker Trst je specifika, ker je v grabnu in "baje" se ne da emitirati).
Vsekakor se pa pridružujem tistim, ki govorijo, da je ta amandma problematičen s stališča, kje jemati. Namreč, kolega Hvalica jemlje pri uporabniku - uradu za priseljevanje in begunce, in sicer, ko govori glede oskrbe beguncev. Zato glede na to, da je Slovenija podpisala mnogo - tudi mednarodnih - konvencij s tega področja, se ne morem strinjati, da bi ta denar šel s te postavke. Zato amandmaja kolega Hvalice ne bom podprl. Kot pa sem že dejal: Pozivam vlado, da pogleda, v čem je bil problem, ko smo sprejeli zakon, nov zakon o RTV, da je v trenutku sprejetja tega zakona padla tudi pogodba, ki je bila prej - pogodba - med Italijo in Slovenijo oziroma slovensko televizijo in italijansko, da se je signal slovenski emitiral preko italijanskih oddajnikov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Malo razprave in malo replike.
Meni je ta zgodba znana od leta 1969, ko sem bil član nekakšne mednarodne komisije pri takratni študentski organizaciji. Takrat sem prvič videl v debelem materialu, na eni od prvih strani zapisano to, da je vendar treba poskrbeti za slišnost in vidnost slovenskih programov povsod po Sloveniji. Se pravi 31 let se tukaj ne premakne nikamor. 31 let! In tukaj razpravljamo resnično o nacionalni sramoti. Kadarkoli in kdorkoli je predlagal rešitev v tej smeri, sem jo podprl in jo podpiram tudi danes, da bi se ta sramota končala.
Zanimivo je, da so razlogi enkrat taki, enkrat drugačni. Enkrat so pravne narave, enkrat so tehnične narave, enkrat so politične narave. Kar se tehnike tiče, vam zagotavljam; če se lahko sliši v občini Tolmin Radio Ognjišče, bi se verjetno dalo tehnično urediti, da se sliši še kakšen drug program.
Čudi me to, da deluje tehnika samo v eno smer. Z vseh koncev v Slovenijo lahko oddajo, pri nas se pa običajna pravila tehnike končajo in mi čez ne moremo nikamor oddajati. Mislim, da je treba s tem končati in če se ni dalo drugače in če se ni dalo doslej in če beremo stališče vlade na to temo, kjer pravi, da bi se dalo stvar proračunsko reševati, potem rešimo to s tem amandmajem in konec s to sramoto.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Pridružujem se mnenju predgovornika, da gre za nacionalno sramoto. Da v letu 2000 slovenski rojaki izza meje ne morejo gledati slovenske televizije, čeprav je Trst na sami meji! Sploh ne sprejemam argumenta, da gre za tehnične ovire, češ da je Trst v grabnu.
Reliefno ne poznam preveč natančno, ampak, če bi na Socerbu stal en mali oddajnik, sem prepričan, da bi celotni Trst gledal sliko, ali na ankaranskem rtu, prav gotovo bi lahko to sliko gledali.
Očitno ni bilo interesa v vseh povojnih letih, ker se je s tem dajal signal, da lahko italijanska država počne s slovensko manjšino to, kar počne. Ali ni tudi odlaganje sprejema zakona o kompleksni zaščiti slovenske manjšine, ki smo mu priča zdaj in smo mu priča že 50 let, odraz tega, kar počnemo mi Slovenci s svojimi rojaki? Po mojem ni nobene tehnične ovire, da se radijski signal ne bi slišal po celi Padski nižini, do Milana ali pa še dlje zato, ker po drugi strani na Dunaju ga še lahko ujamemo. Govorim iz izkušenj iz mojega avtomobila.
Vendar, ko se pa peljem na Primorsko, že pa ko se spuščamo od Postojne, večina radijskih postaj, večina frekvenc ni aktivnih in prevladujejo italijanske postaje. Tudi na slovenskem ozemlju, na Primorskem je težko dobiti signal, radijski in verjetno tudi televizijski, in zaradi tega se ne čudim, da gospod Juri ne bo podprl tega amandmaja, kajti tudi v Kopru bi boljše slišali in več videli, če bi bil ta signal. In v njegovem interesu je, da se to ne vidi v Kopru.
Upam, da boste končno enkrat podprli ta amandma in ne se izgovarjati na vire in ne vem kaj, to je slovenska dolžnost, in upam, da ne bodo tako glasovali, kot so nekateri glasovali - celo vodja poslanske skupine ene poslanske grupe -, ko je glasoval za ukinitev pozitivne reprocitete, ko smo glasovali in razpravljali o deklaraciji o zunanji politiki. To je sramota in upam, da ne boste delali te sramote več naprej, da bomo podprli ta amandma, da bo končno slovenska manjšina, tisti del, ki je še ostal, lahko gojila slovensko besedo tudi s pomočjo tega, da bodo njihovi otroci lahko gledali slovensko televizijo in poslušali slovenski radio. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Petan ima besedo, za njim Geza Džuban. Replika, moment, dve repliki, kolega Battelli in kolega Aurelio Juri imata repliki. Prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Replika je gospodu Hvalici in gospodu Jerovšku.
Ta signal se je do leta 1994, govorim za televizijski signal, prav lepo videl v Furlaniji-Julijski krajini, pa tudi v Trstu. Ker je več načinov, kako to zagotoviti: en način je ta, da se - med navednicami - "strelja signal" s teritorija Republike Slovenije, drugi način je pa ta, da se ima mrežo v Italiji, ki ta signal razširja. In to se je do takrat dogajalo.
In vi, vašo jezo lahko uprite - ker se to ne dogaja več - lahko samo proti vam samim zaradi tega, ker ste takrat ob sprejemanju zakona o RTV in ob politiki, ki ga je takratno vodstvo RTV imelo, pač prekinili pogodbo s subjektom, ki je ta signal takrat v Italiji razširil, popolnoma skladno z italijansko zakonodajo. Ker niste hoteli prevzeti, kako bi rekel, finančnih obveznosti do subjekta, ki ga vaša politična opcija ni kontrolirala, ste glasovali tako, kot ste, in zato se je to zgodilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Aurelio Juri, za njim Ivo Hvalica.
ROBERTO BATTELLI: Se opravičujem, predsednik, samo še tole. Seveda je to pomenilo tudi to, da se italijanskega programa Televizije Koper ni več videlo in se ga tudi sedaj ne vidi v Trstu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Juri, Hvalica, za njim Bajc.
AURELIO JURI: Hvala. Replika gospodu Jerovšku, v upanju, da bo drugič razumel, čeprav dvomim, pa vendar.
Podpiram - in bom zelo jasen - vzpostavitev pretvornikov, zato da se slovenska beseda prenese čez mejo. Ne podpiram, gospod Jerovšek, da se 100 milijonov zagotovi tako, da se jemlje postavki "oskrba beguncev". Mislim, da sem bil dovolj jasen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Ivo Hvalica, za njim replika Josip Bajc. (Posredovanje iz klopi.) Prijava je bila kasneje še.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Nekateri kršijo poslovnik, pa kaj hočemo.
Moja replika velja gospodu Battelliju. Ta se je omejil na zelo ozek segment. Moj amandma govori: "ob italijanski meji in ob avstrijski Koroški." Če za Trst deloma to velja - ampak zanimivo, kdo se oglaša ob tej zadevi: gospod Batteli in gospod Aurelio Juri, zanimivo, ne! Če to velja mogoče za Trst - to je veljalo prej, ne govoriti o kakšni opciji, ker ste tu udarili popolnoma mimo. Najbolj mimo ste pa udarili vi, ki govorite dobesedno za leto 2000 nepojmljive neumnosti - sicer ste znani po tem, da ste presekali sam Rubikon, ampak pustimo to - da je to tehnično neizvedljivo, da je težko. Lepo vas prosim! Glejte, kar se tiče slovenske Benečije, je zadeva tako enostavna, da niti ni treba nobenega stolpa. Iz slovenske Benečije se vidi, hvala bogu, naravnost na Sveto Goro nad Solkanom nad Novo Gorico. Tam je treba samo pojačati zadeve in signal pride tja. Iz hiše mojega sorodnika v Benečiji - poslednjega, ki ga imam - vidim naravnost na Sveto Goro, kar sem že ne vem kolikokrat povedal - ampak ne pride pa signal do tam. Zaradi tega ne govoriti neumnosti! Direktna vizualna zveza je. (Pripombe iz poslanskih klopi.) Ja, če nekdo noče slišati pač, tudi zaradi tega, ker je iz stranke pametnih, bog pomagaj. Torej, če se vidi, pomeni, da je treba samo ojačati, bi rekel, instalacijo - po svoje. Da o Trstu niti ne govorimo, ker tam je možno z ankaranskega rta ali kjerkoli - to je silno enostavna stvar. Danes so kakšne druge stvari mogoče težke, ne pa to. Zakaj se pa sicer italijanski signal tako dobro vidi na našo stran? Zakaj jaz lahko spremljam vse tri, štiri - pardon - programe italijanskega radia do vrha Razdrtega boljše kot slovenski UKV program Radia Slovenija 1 na frekvenci 92,9, ki mi nagaja, medtem ko oni - gladko. Seveda, tako kot je rekel kolega Peterle, Radio Ognjišče se sliši v Tolminu po soški dolini, poizkušajte poslušati Radio Slovenija 1 in 2 - ne boste slišali nič. Nič ne boste slišali. Slišali pa boste vse italijanske postaje.
Ja ne vem, vi ste sicer liberalci, ki rekreativno uživate celo mamila in tako dalje, bog vam pomagaj. Ampak smo nekateri tudi drugačen, ne. In nam je do tega. Jasno, saj jaz razumem, da če je nekdo s Fužin doma, da nima nobene zveze s slovensko manjšino onstran meje. Gre tja samo takrat, kadar hoče kupiti kaj posebnega. Včasih ste hodili po kavo in kaj vem kaj še, kavbojke. Ampak to je druga stvar. To je vaš osebni odnos do tega.
Jaz pa mislim, da mora biti en odnos enega matičnega naroda do zamejcev vsaj ta. To je elementarno, da mu pošlje lastni TV signal, no. Danes je - vi dobro veste, kaj pomeni to tudi v politiki, da je kitajski pregovor: "Enkrat videti, stokrat slišati," še kako pomemben. Elektronski medij je tisti, ki je osvojil vse. Časopisi lahko pišejo karkoli hočejo, 15 sekund na televiziji opravi več kot dve strani v ljubljanskem Dnevniku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim, da smo pri replikah in da se držimo vsebine. Jaz razumem, da je kolega Hvalica repliciral kolegu Battelliju. Replika, Josip Bajc. Če se pa odpoveste repliki, da bi še poskušali glasovati o tem amandmaju do odmora.
JOSIP BAJC: Predsednik, hvala lepa. Jaz bi rad bil zelo kratek, vendar bi kolegu Hvalici rekel, da je on kršil poslovnik, ne jaz, glede na to, da sem se jaz prijavil na repliko kolega Jerovška in kolega Hvalice, on je repliciral - mislim pa, da je rekel gospodu Battelliju in tukaj nekomu, ki je, izgleda, vmes nekaj pripominjal.
Gospod predsednik, ob vsem spoštovanju problematike, ki jo izpostavljajo kolegi pri omogočanju slišnosti in vidnosti tako televizijskega kot radijskega signala zamejcev, živečih v Italiji in Avstriji, moram reči, da bi bilo dobro, da nas nekdo iz vladnih služb pouči o načinu pošiljanja enih in drugih signalov. Postaviti nek oddajnih na Nanos ali pa ojačati neko anteno, ki bo oddajala bodisi radijski bodisi televizijski signal tudi čez mejo, je tehnično mogoče res možno, vprašanje pa je, ali bomo, glede na to, da je pošiljanje signalov - enih in drugih - to pa iz drugih razlogov. To, kolikor poznam zadeve za pridobitev neke radijske frekvence, ni samo na svetu RTV - ali ne vem, kako se imenuje tista komisija, ki oddaja te frekvence - in da bo pošiljala signal, bodisi enega bodisi drugega.
Drugič. Kolega Hvalica bo vedel, kje je Veliko Ubeljsko, Strane in Malo Ubeljsko. To so vasi, ki se nahajajo tik pod Nanosom, tik pod televizijsko anteno. Ti pa ne vidijo dobro Slovenija 1, Slovenija 2, vidijo pa italijanske programe. Se pravi, govoriti sedaj in vzpostaviti signal na Socerbo pa bo videla cela Padska nižina oziroma gledalci, mislim, da temu ni tako. In dejansko bi prosil nekoga, z vlade, v kolikor je tukaj, da razloži, kako je s pošiljanji signalov, tako radijskih kot televizijskih, čez državne meje.
Mislim, da tukaj ne podpiramo piratskih radijskih in televizijskih postaj na območju ob meji z Italijo in Avstrijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Petan ima besedo.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Vsekakor bom podprl ta amandma, pa ne bi zahajal v to, o čemer smo se do sedaj pogovarjali, ampak bi mogoče malce drugače zadevo prikazal.
Spomniti se moramo, da smo v letu 2000, in verjetno se boste spomnili, da pred 30 leti in še malo več smo imeli direktni signal z Lune. Tako simbolično mi o luni, pa pred 30 leti smo imeli signal z lune, in to barvni signal, ko smo še pri nas imeli bolj črno-belo vse skupaj. Se pravi, po 30 letih verjetno ni noben problem dobiti signal 2, 3, 4 kilometre za mejo, samo volja mora biti. Res je okoli frekvenc so stvari takšne, kot so. Nekaj morate priznati, da mi ne moremo prav nič vplivati, če imamo na severnem delu Slovenije kar naprej neke signale iz Avstrije in tudi iz Švice dobimo signal pa iz Madžarske dobimo zelo dobro signal s tiste strani. Ampak tu meja v bistvu ne igra nobene vloge, ker nihče ne more madžarski ali avstrijski televiziji povedati: "Poslušajte, ko bo meja pa signal, ne sme več priti k nam." Tako pač je.
Drugo je v tistem, kar smo že danes tudi bili poučeni, da smo imeli varianto pa je nismo izkoristili. Seveda, takrat smo odvisni od nekoga drugega, ampak mi govorimo o tisti zadevi, ko smo lahko odvisni samo od nas, samo voljo moramo pokazati. Po drugi strani bi želel tudi povedati, da vsa osnovna mreža televizijskih signalov gre tako, da so običajno ti oddajniki postavljeni na izpostavljenih točkah, na višini in da gre vse v graben dol. Kar poglejte po vrsti: Pohorje, Plešivec, Nanos, Boč, pa verjetno jih je kup, ki jih vi tudi vsak na svojem področju dobro poznate. Ampak vsi so na višini in vse gre v graben - signal. Ta graben sem uporabil čisto namenoma, ker smo danes ta izraz slišali. In navsezadnje, tudi pri satelitski televiziji v bistvu imamo sistem, ko gre signal v graben. Ko gre z višine 26.000 kilometrov vse navzdol. Tako da o kakem grabnu govoriti tam, takoj za mejo, mislim, da to ni tisti pravi argument, zato, ker na osnovi tega grabna ravno deluje vsa ta tehnika prenašanja signala na daljavo.
Dejstvo je, da se s tem ukvarjamo že res toliko časa, da bi bil čas, da bi dejansko storili prvi korak, to sicer res še ne pomeni, da bi vse bilo s tem amandmajem končano, ampak navsezadnje naloga državnih organov je, da ta program izpelje do kraja, da bodo tudi v zamejstvu lahko spremljali in pa imeli signal ustrezne kvalitete, ampak na nas pa je, da naredimo prvi korak. Če tega koraka ne bomo naredili, tudi drugi niso dolžni, da to naredijo. In pa s tem bi jih nekako spodbudili ali pa pospešili, da bi prišli do tega, kar je naš cilj. In vsi, ki to podpirate to osnovno zamisel; dajmo, naredimo osnovni korak, potem pa, če bo potrebno še kaj, bomo pa še dodali. Ampak, če nič ne naredimo, če se mi, kako bi rekel, precej nojevsko se obnašamo: jaz sem za, ampak glasoval bom pa proti, ne glede na vzrok, potem verjetno ne bomo prišli do tega. Če nam je res za to osnovno zamisel, dajmo, podprimo, pa naredimo prvi korak. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Avšič želi repliko, kolega Džuban pa razpravo. Jaz bi predlagal, da kolega Avšič, nadaljujemo ob pol treh. Sejo prekinjam, prvi dobi besedo kolega Avšič za repliko takrat ob pol treh. Sejo nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.01 uri in se je nadaljevala ob 14.43 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Dodatno opravičeni za nadaljevanje 43. izredne seje, 19.1.2000, so: za ves dan Jelko Kacin, od 11.00 do 15.00 ure Zmago Jelinčič, od 11.00 do 16.00 ure mag. Marijan Schiffrer in od 15.00 ure dalje Polonca Dobrajc.
Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 57 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri razpravi o postavki proračunskega uporabnika, uprave Republike Slovenije za telekomunikacije. K razpravi je prijavljen kolega Džuban, k repliki kolega Avšič. Med nami je tudi direktor urada za telekomunikacije, gospod Cuk, ki pa ni neposredno naveden kot predstavnik vlade, da lahko razpravlja pri sprejemanju državnega proračuna; lahko pa bi bil tisti predstavnik vlade, ki bi odgovoril na določena vprašanja. S strani vlade so pri tej točki prijavljeni državni sekretarji z ministrstva za promet in zveze. Replika, gospod Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Mislim, da sem se prijavil k repliki gospodu Jerovšku, če se ne motim.
Najprej bi pa povedal oseben odnos do tega amadmaja. Mislim, da ta amandma zadeva eno tistih področij, ki resnično niso ne v Sloveniji ne v zamejstvu ustrezno rešena. Vendar sem pa hkrati tudi prepričan, da z amandmajem, po katerem bi jemali že tako skromna sredstva, namenjena beguncem v Sloveniji, in bi bila še dodatno okrnjena, da taka pot ni pravilna in da je ni dobro na ta način reševati.
V repliki bi želel odgovoriti na trditev, da so tehnične možnosti za spremljanje oziroma za reševanje tovrstne problematike daleč boljše in ustreznejše v tem času, saj smo celo pred 30-imi leti lahko neposredno spremljali prve korake človeka na Luni. Točno to je res, take tehnične možnosti so bile pred 30-imi leti dane vsem, ki so imeli TV sprejemnik. Vendar pred 30-imi leti tega marsikdo ni gledal ravno zaradi tega, ker ni imel TV sprejemnika. Tudi danes so šle tehnične možnosti v korak s časom in signal TV Slovenije lahko gleda kdorkoli, če ima, seveda, ustrezno pripravo za spremljanje satelitskega programa, saj vemo, da prek satelita lahko spremljamo naš signal na vseh osrednjih področjih. Torej, problem je podoben, kot je bil pred 30-imi leti, samo da je danes nujno potrebno, da bi imel ustrezne naprave, da bi lahko spremljal tudi satelitski program.
No, vesel sem, in morda bo direktor uprave za telekomunikacije pojasnil, da se na ta način že rešujejo problemi vseh tistih sivih lis v Sloveniji, kjer TV programa ni možno sprejemati, in je uprava v lanskem letu začela opremljati tista področja, v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi, in jih opremlja tako, da se montirajo satelitske naprave za spremljanje tega signala. In morda bi bila pot reševanja na ta način tudi v zamejstvu boljša kot na način, kot je predlagan.
Ker pa ta amandma ne rešuje celovito problematike ne znotraj države ne zunaj, bi predlagal, da bi v okviru odbora za infrastrukturo in okolje pridobili natančno analizo in informacijo o stanju sprejemanja TV in radijskih signalov v Sloveniji, na obmejnih območjih, težje dostopnih območjih in tudi v zamejstvu, kjer živijo Slovenci, in da bi to služilo kot neka osnova za razreševanje tega problema v naprej.
Zaradi tega seveda tak amandma, kot je tu predlagan, ki rešuje samo en segment na račun beguncev, ni možno podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Džuban. Za njim državni sekretar mag. Cvikl.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Razumem namen in bi ga eventualno podpiral, če me ne bi proti temu vodila dva razloga.
Prvi razlog je ta, da mi imamo v enem delu Slovenije problem, da ne moremo trajno zagotoviti slišnosti radijskega lokalnega programa za Slovence onstran meja. Tukaj pa rešujem eno stopnjo višje. Upam, da bo ta problem sedaj, ko smo v nekem splošnem delu proračuna z vladnim amandmajem rešili problem financiranja narodnih skupnosti, ki se pojavljata na istem oddajniku, ta problem rešen.
Težji je drugi razlog; to je vir, iz katerega jemljemo in ga kar nekaj mojih kolegov omenja. Nesreča je vseh tistih, ki so begunci v državi Sloveniji, in je nesreča te države, da te begunce mora imeti. Vendar se tukaj ta nesreča ne konča. Ta nesreča se konča v občinah, ki skrbijo za begunske centre in financirajo centre in s tem tudi begunce. Financirajo begunce zaradi tega, ker za ceno 650,00 tolarjev na dan morajo občine, v katerih so begunski centri, oskrbeti te begunce, s tem da urad tudi nima sredstev, da bi sproti ali sploh pokrival te stroške, ki na ta način nastajajo.
V kolikor bi mi sprejeli ta amandma, bi zadevo otežili oziroma bi postavili te občine v nemogoč položaj, ker verjetno sploh ne bi mogle priti do teh sredstev in bi same: ali morale financirati iz sredstev, s katerimi razpolagajo, ali bi morale prekiniti pogodbo. Kaj pa to pomeni, pa vsi dobro vemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Mag. Cvikl ima besedo.
MAG. MILAN MARTIN CVIKL: Hvala za besedo. Poglejte, rad bi obrazložil, zakaj je vlada dala negativno mnenje na predlagani amandma poslanca, gospoda Hvalico.
Če boste pogledali ali če se pogleda obrazložitev proračunskega uporabnika, potem se vidi, da mi skozi nekaj proračunskih postavk financiramo nekomercialne RTV postaje, med njimi seveda RTV Slovenijo kot ključno, ki v Sloveniji izvaja tovrstno funkcijo. Gre za to, da sta dve ključni postavki: ena je postavka 7804 - najem satelitskega kanala za slovenski program, kjer v skladu, seveda, z zakonom in statutom javnega zavoda zagotavljamo 256 milijonov v državnem proračunu, poleg tega pa na postavki 7276 - izgradnja in vzdrževanje in obratovanje infrastrukture RTV Slovenije zagotavljamo oziroma predlagamo za leto 2000 165 milijonov.
Potem je še nekaj, še ena postavka, ki je v bistvu vzdrževanje mreže za lokalne in nekomercialne programe, ki se seveda ne nanaša. In seveda problema sta dva, da četudi bi bil amandma izglasovan, vlada predlaga, da se amandma ne sprejme - predvsem zato, ker seveda vir, ki je predlagan, je neustrezen. Ampak, četudi bi bil seveda amandma izglasovan, bi bilo izredno težko, upoštevaje najprej dostop do frekvenc - o teh vprašanjih lahko gospodje iz ustreznega urada o tem več govorijo. Zato mi predlagamo, da bi, seveda, gospod poslanec z amandmajem na amandma pravzaprav vsebino obeh proračunskih postavk, to je: najem satelitskega kanala za slovenski program in izgradnjo, vzdrževanje obratovalne infrastrukture RTV Slovenije dopolnil tako, da bi pravzaprav zavezali z vsebino programa - ki jo določi državni zbor za, seveda, financiranje RTV Slovenije - da gre pri postavki 7804 na eni strani za najem satelitskega kanala za slovenski program in zagotavljanje vidljivosti TV signala. Potem pa seveda na tej podlagi v skladu z zakonom, statutom itn. sprejema RTV Slovenija, zavod oziroma svet zavoda svoj ustrezen program, ki seveda potem ima možnosti, ki jih je potem pač več; ali to, kar je bilo do leta 1994, ali upoštevaje dostop do frekvenc, kjer je to mogoče - pravijo sicer kolegi, da je to izredno težko - tako da bi mi predlagali, da seveda se ta amandma v samem glasovanju zavrne ali pa da se seveda oblikuje amandma na amandma, ki bo pravzaprav povedal, da vse, kar se želi spremeniti, je vsebina že obstoječe postavke v višini 256 milijonov. S tem bi, seveda, RTV Slovenija, ki dobi ali pa bi dobila iz državnega proračuna 256 milijonov plus 165 milijonov za izgradnjo, vzdrževanje in obratovanje infrastrukture zavezali, da zagotovi, upoštevaje tehnične in seveda ostale pogodbene in druge obveznosti, v katere bi morala vstopiti, da bi zagotavljali vidljivost TV signala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospod dr. Jože Zagožen ima besedo. Ali imate replike? Replika, gospod Hvalica. Ne, tudi dr. Jože Zagožen je bil prvi, nato Ivo Hvalica, nato Lojze Peterle. Seveda glede same tehnologije oziroma postopka pa seveda je čas za vlaganje amandmajev ali amandma na amandma že potekel. To, kar je predlagal gospod državni sekretar, v postopku ni več mogoče. Prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Pregovor pravi nekako takole: "Kjer je volja, tam je pot." V tem primeru očitno ni volje, zato tudi ni poti, kajti, če bi bila volja, ne bi kolega Ivo Hvalica, če sem ga prav razumel, že 7 let vztrajal s tem istim amandmajem. Tudi danes sem trdno prepričan, da se v glavnem samo iščejo razlogi in opravičila, zakaj tega amandmaja ne podpreti, vsaj v enem delu poslanskih kolegov. Namreč, vprašanja, kot so, vir ni pravi, tehnika ne dela in ne vem kaj še vse - to niso razlogi, ki bi prepričevali. Gre za to, da se enostavno ne želi dati tega signala tudi Slovencem. Ne vem, kakšni so tu interesi in cilji, vendar menim, da bi bil to za Slovenijo sorazmerno majhen strošek, sorazmerno majhna žrtev, da bi se temu ugodilo.
Skratka, ta amandma bom podprl in apeliram tudi na vas, da presežemo ta drobna razhajanja tam, kjer gre za dolgoročne slovenske nacionalne interese. Kajti, če sem prej rekel: kjer je volja, tam je pot, velja tudi obratno: pot za Slovence bo v Italiji, če bo pri nas volja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Moja replika velja tako poslancu Džubanu kot državnemu sekretarju Cviklu.
Torej, po sedmih letih se nam je tu zgodil Džuban. Sedem let sem vlagal ta amandma, pa še ni nikdar ničesar rekel. Po sedmih letih pa se je on tu zgodil in povedal v stilu "vsi drugačni, vsi enakopravni" neko svojo misel. Če bi to rekel predlanskim, pa predpredlanskim in tako dalje, bi ti nekako verjel, da misliš iskreno, tako pa vem, da delaš po navodilih, ne sprejeti tega amandmaja; to je pač stvar tvoje politike. Vse, kar si tu povedal, je sicer zelo trhlo, ampak bog pomagaj, če pač nočeš, nočeš.
Državni sekretar, mi imamo svojo proceduro. Vem, da na vladi delati, kadar hočete: ponoči, podnevi, zjutraj in zvečer. Amandmaja ne morem več popravljati in tako dalje - če bi bila dobra volja, bi vi to naredili in me opozorili že prej - dvakrat! Prvič, ko ste imeli amandmaje na mizi, kjer je rubrika "vlada ne podpira", pa bi povedali, ja, podpira, pod pogojem tem in tem, pa tega niste naredili, ker niste hoteli. Drugič, ko ste zavrnili moj predlog zakona - sedaj imam pa tu že mnenje vlade z dne 2. decembra, številka 652-11/99-1(D1), kjer piše tisto, kar sem že prej rekel, in sicer piše dobesedno tako, da pač "sprejemanje novega zakona iz zgoraj opisanih razlogov ni ustrezna rešitev," in piše, "se zdi bistveno enostavnejša in pravno čistejša rešitev, po kateri bi Republika Slovenija v javnem zavodu Radiotelevizija Slovenija zagotovila potrebna namenska sredstva neposredno na osnovi proračuna Republike Slovenije." Ja, kaj pa tu počnemo? Sprejemamo proračun Republike Slovenije. Ker tega ni bilo v proračunu, to predlagam.
Ampak zanimivo je, da se po sedmih nekateri oglašajo - ne vem, ali jim ni nerodno ali pa jim tako počasi "klikerji" delajo, da šele po 7 letih doumejo nekaj, da lahko temu nasprotujejo.
Slej ko prej povem nekaj. To ni strankarska zadeva. To ni prestižna zadeva. To je vse nacionalna zadeva. Nedvomno pa je, pa ni to ne grožnja, ne nič. Lansko leto nisem naredil tega, čeprav so nekateri vidni ljudje tega parlamenta glasovali proti temu amandmaju, ki je padel z 22 proti 24.
Tokrat bom obvestil o rezultatu tega glasovanja vse slovenske institucije in vse slovenske medije v zamejstvu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Predvsem spoštovanje do gospoda državnega sekretarja. Moram reči, da nas je spravil tja, kjer gotovo ne bo rešitve.
Sedaj smo v stratosferi, med sateliti smo že. Pojdite, spoštovani gospod sekretar, vprašat na RTV Slovenije, kako se je zaključila zgodba s kodiranim programom za severno stran. Koliko Slovencev je šlo tja, kamor je bilo treba iti, če si hotel gledati slovenski program s pomočjo kodiranega ali zakodiranega sistema. Slišal sem do pred nekaj mesecev, da sta bila dva cela: eden od teh je bil menda dopisnik RTV, ki pač le mora videti, kaj slovenska televizija predvaja.
Torej, tem ljudem, ki gledajo meglo ob jasno videnih italijanskih programih, gledajo na ekranih za slovenski program eno megleno migotanje, pa ta dolina ima hribe na eni in drugi strani, drugače ne bi bila dolina, verjetno. Torej, ti ljudje sedaj plačujejo kot imetniki števcev televizijo, ki je ne vidijo, sedaj bi jih poslali še v eno vrsto, da bodo plačali še za satelit. Kajti, satelit je, kot vemo, zelo drag. Tukaj že cena te debate in ne prve v tem parlamentu! Če bi to malo okrajšali, bi imeli en oddajnik že postavljen. Predlagam, da se čimprej spravimo k odločanju.
Glede silne skrbi, ki jo nekateri izražajo do postavke, od koder se jemlje, sem prepričan nekaj. Ta vlada si zadnja leta jemlje take - bi rekel - eksponencialno rast v obvezni rezervi, da lahko brez dvoma pokrije tudi izpad take postavke, če bi to namenili sedaj za namen, kot bi bilo treba narediti. Nedvomno bo vlada poskrbela za begunce. Nedvomno ima možnost, zlasti pri tako širokem premetavanju milijard, kot se to dogaja po sprejetju proračuna v tej državi, da gotovo ne bo za to nihče prikrajšan.
Zato predlagam, da se čimprej odločamo o tem amandmaju in ne podpiram nikakor ideje, da so sedaj še amandma na amandma daje. Ne kaznujmo ljudi, ampak jim omogočajmo, da se bodo lahko Slovence počutili tam, kjer živijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Repliciral oziroma dopolnil bi gospoda Peterleta v tistem delu, ko je govoril o beguncih, ker jaz jemljem beguncem, ampak v bistvu ne jemljem beguncem, ampak uradu za begunce. Zdaj sem v klopi na brzino izračunal, da zajamčena - zajamčena - plača daje družinskemu članu 300 tolarjev na dan, če je to 4-članska družina. Pomislite, nekdo je pa tu govoril, da hočemo beguncem jemati, ki imajo 650. Zdaj, ali so več naši slovenski državljani ali so več begunci? Ampak ne glede na to, jaz beguncem privoščim in vem tudi, da na podlagi denarja, ki ga dobijo preko urada, dobijo lahko za dvakrat 650 tolarjev na dan. Eno je jemati beguncem, drugo pa uradu za begunce, instituciji. Sicer pa, sami ste nas prisilili v to. Če bi imeli, kot v prejšnjih letih, v proračunu neko rezervno vsoto, iz katere bi jemali, pač ne bi počeli tega. Lepo vas prosim! Sicer vam ni prav, če jemljemo beguncem, vam ni prav, če jemljemo predsedniku vlade, vam ni prav, če jemljemo predsedniku republike, za vas je vse isto. Ja, kje naj pa jemljem? Slovenski vojski, sem se zaklel, da ne bom jemal. Ja, kje naj pa jemljem? (Medklic iz klopi.) No, tam jemljejo tisti, ki vozijo s tovornjakom ven. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima državni sekretar. Se odpoveduje. Prehajamo na odločanje. Gospod Geza Džuban ima repliko.
GEZA DŽUBAN: Repliciram kolegu Hvalici. Morda za razliko od vas se tukaj sami odločamo, koliko in kako bomo nastopali. To je prvo.
Drugo je, okrog teh vaših sedmih let - je podtikanje in laž.
Tretje - sem bil zelo jasen. Nekatere naše občine iz lastnih sredstev kreditirajo begunske centre zaradi tega, ker jim urad ne more poravnati obveznosti, ki jih do njih ima. In če mu še poberemo sredstva v tej višini, se bo zgodilo to, da niti preteklih in verjetno obveznosti, ki bodo nastale, ne bo mogel pokrivati in se bo zgodila situacija, ki bo na koncu morda celo tragična. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Ker se je gospod Džuban dovolil neokusno pripombo, da verjetno je on tisti, ki glasuje po svoji vesti, tako sem razumel, ostali smo pa dirigirani, bi mu povedal naslednje.
Delo, petek, 10. decembra, pogovor s Pavletom Gantarjem, predsednikom sveta LDS. Poslanci - govori o svojih poslancih, seveda - imajo svoje roke in svoje tipke. Jaz tu glav ne vidim, glav ne vidim. Imate svoje roke in svoje tipke, tako vam pravi Pavle Gantar. Glav nimate.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zaključujemo razpravo in replike. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 86. Predlagatelj je Ivo Hvalica. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 86 ni sprejet.
Prehajamo na proračunsko postavko 2415 - direkcija Republike Slovenije za ceste. Imamo pod to postavko 82 amandmajev, od strani 57 do 101. Tukaj je preprosto nemogoče, da bi jaz sedaj preletel vse vložene amandmaje. Vsi so napisani. Predlagam, da odpremo razpravo od amandmaja številka 87 do 169. Prvega predlaga vlada, medtem ko zadnjega, kar je razumljivo, odbor za infrastrukturo in okolje. Vmes je veliko tudi poslanskih amandmajev. Sedaj opravimo splošno razpravo in potem se opredelimo do vsakega posamično.
Prvi se je oglasil. Kdo je bil prvi? Ni pomembno. Gospod Božič in gospod Feri Horvat sta bila dva, ki sta dvignila roko. Prosim gospod Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi, poslanke, poslanci. Pozdravljeni tudi vsi člani vlade. Ponavadi ob proračunu smo bolj številčni. Edino proti večeru ponavadi moči zmanjka. Ampak vseeno.
Najprej bom nekaj rekel. Moti me letošnja priprava amandmajev, kajti amandmaji so skoraj vsi nerazumljivi, ker ne vidimo naslova, imena, ceste ali objekta, zakaj so napisani. To je iz obrazložitev bilo pomotoma ali kakorkoli izpuščeno. Zato se lovimo pri prebiranju teh amandmajev in ne vemo, 10, 15 amandmajev prebereš in ne veš, za kaj gre. Razen seveda, da se denar nekje jemlje in drugam daje.
Povedati moram tako, kot sem že nekajkrat rekel, ob amandmajih opozicijskih strank je pač tako. To je edino orožje in edina možnost, da se oglasimo. Če bi zbirali želje pri sestavi proračuna, bi to bilo nekaj drugega. Bi bili upravičeni kritik ali pohval kakorkoli, tako se pa dogaja da del poslancev druge možnosti nima, kot da vloži amandmaje. Zato sem jih tudi sam vložil.
Kot uvod moram povedati še to. Prihajam iz zahodnega dela Slovenije, iz Posočja. K nam na jugu prihaja avtocesta. Nikoli sam in ne krščanski demokrati nismo glasovali proti planom ali najemanju kreditov in vseh stvari, ki so bile potrebne, da se avtocesta gradi. Na žalost pa ta avtocesta nam skoraj nič ne prinaša. Avtocesta je daleč in če je res, kar se pogosto govori, da bomo čez nekaj let v Evropi, bomo imeli iz Posočja bližje, predvsem iz zgornjega Posočja, na avtoceste v Italiji kot pa na našo slovensko avtocesto, ki jo gradimo z velikimi denarji in pozabljamo na ostalo cestno infrastrukturo, na ostalo cestno mrežo v Posočju.
Zato sem te amandmaje napisal, in sicer: nikakor ne moremo dokončati ceste iz Bohinja v Baško grapo, ne nekaj objektov, ki so našteti v Baški grapi; da je treba za rešitev problemov prometa v Posočju zgraditi tri predore, pod Kladjem iz Cerkljanske kotline v Poljansko dolino in pod Vršičem ali pod Predilom, da se bo "primorka", cesta Koper-Gorica-Tolmin-Bovec-Beljak, lahko priključila na evropski vozel cest v Beljaku. Če tega ne razumemo, potem so res ti amandmaji nepotrebni. Tu je obvoznica v Kobaridu, Križišče-Pršet, solkanska obvoznica in pa še dve drugi cesti ob jezeru Most na Soči, ki ga rešujemo tudi štiri leta, kolikor že govorimo o njem s tega mesta, in pa ureditev ceste iz Soške doline, železniške postaje Most na Soči, na Trnovsko planoto.
In zakaj sem v svojih amandmajih predlagal, da se vzame denar direkciji za avtoceste Republike Slovenije? Tega denarja - moram tudi to povedati - za vseh teh 11 objektov je samo 110 milijonov. Govorim samo o tem, da je treba napraviti študije izvedljivosti teh projektov, pripraviti prve načrte, poizvedbe. Vendar na odboru za infrastrukturo niti v državnem zboru v teh letih za te objekte nisem uspel. Darsu pa jemljem zaradi tega, ker smatram, da je Primorska, ta del, kjer se vozimo po avtocesti, dovolj prispevala za avtocesto, ki je ne bo nikoli imela. Govorim o denarju bencinskega tolarja, ki se je na Primorskem na veliko zbiral - moramo vedeti, da danes tudi občina Nova Gorica nima več avtoceste - in drugo, da vsi Primorci plačujemo cestnino, pa vendar od tega nimamo ničesar. Ja, lahko se peljem tudi po stari cesti čez Vrhniko, to je resnica. Iz pregleda direkcije za državne ceste je razvidno, da za objekt Vresje-Sorica, za predor Kupovo, za predor Kladje, za obvoznico Kobarid in za obvoznico Solkan že direkcija načrtuje del denarja za izvedbo teh projektov. Zato sem že napovedal na odboru za infrastrukturo, da umikam te amandmaje, ker se mi zdi neumno, da glasujemo in zadržujemo delo državnega zbora z mojim amandmajem, če ga, če vlada že nekaj podobnega predlaga.
Pri tem bi še posebej rekel, da je treba reči nekaj besed o 160. amandmaju, to je amandma solkanske obvoznice, ki ga je predlagal gospod poslanec Ivo Hvalica. Ta obvoznica pa res mora biti enkrat zgrajena. Mi smo zgradili ves dotok prometov vas Solkan, sedaj naprej pa nihče ne more.
In če umikam te amandmaje, ki sem jih naštel, ostane samo še 35 milijonov za te načrte, za šest objektov. 35 milijonov za šest objektov. In vas bom opomnil, ko bomo zopet obravnavali finančno poročilo oziroma obračun DARS-a in boste videli, kako majhen drobiž je 35 milijonov tolarjev za te načrte, samo proti interkalarnim obrestim, ki jih plačuje DARS za najetje tujih posojil.
Zato bi prosil, da amandmaje, za katere nisem predlagal umika, potrdite. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Hvala lepa kolega Božič. To se pravi, v vseh tistih amandmajih, kjer piše v opombi, napovedan umik, ste jih umaknili. Razen izjeme, ki ste jo zdaj povedali. Besedo ima Feri Horvat, za njim Herman Tomažič.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz sem predložil dva amandmaja k temu poglavju in amandma pod številko 134 umikam, ker bo izgleda druga rešitev za to, za kar sem amandma predlagal, in bi se omejil samo na obrazložitev amandmaja pod številko 133.
Kot lahko vidite iz pregleda, predlagam s področja lokalnih skupnosti, ki predstavljajo moj volilni okraj, samo en amandma. Ne zato, ker ne bi bilo potreb na tem območju več, ampak enostavno zaradi realizma in vem, da so minimalne "šanse", da bi lahko bili amandmaji tudi sprejeti. Vendar odločil sem se le, da vztrajam pri tem amandmaju, ker mislim, da je utemeljeno iz več razlogov, da ga tudi sprejmemo. Gre za povečanje zneska na konto 4204 - novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije za 107 milijonov tolarjev, za projekt rekonstrukcije državne ceste z oznako R3-714, na relaciji Sveti Jurij ob Ščavnici in Radenci, v dolžini 1699 metrov.
Prvič, naj navedem argument, da gre za del cestišča, ki je že zdaj popolnoma uničen in po tej zimi gotovo ne bo enostavno več vozen.
Drugič, gre za cesto, čeprav bi iz tega besedila amandmaja sledilo, da je to cesta, ki povezuje dve občini. Gre za cesto, ki je medregionalna, kajti to je ena od pomembnih povezav med severovzhodnim delom Pomurja, dela Prekmurja in Prlekije in ne samo to občino Sveti Jurij, ki je ena najmanj razvitih v Sloveniji, ampak je povezava s Ptujem in tudi naprej potem proti Celju in Ljubljani. Po tej cesti se odvija vse več tranzita, medregionalnega, in ta tranzit se bo povečal sedaj to leto, ko se bo začela rekonstrukcija dovozne ceste na avtocesto na relaciji Radenci-Vučja vas v smeri proti Ljutomeru in ko se bodo začele priprave na izgradnjo avtoceste. Tranzit se bo povečal po tej cesti tudi zaradi tega in argument za to, da bi sprejeli ta amandma, je tudi v tem, da se izgradnja ali pa začetek izgradnje avtoceste na tem pomurskem delu, prav na območju med Lenartom in Vučjo vasjo, vidimo, da se časovno dejansko vse bolj odmika. To je namreč bil eden od argumentov, tudi ko smo se pogovarjali z ministrom in državnim sekretarjem na to temo skupaj z župani, da se ne bi šlo več v rekonstrukcijo, ker se bo gradila avtocesta, ampak dejansko to ni realno, to že vemo sedaj, da bi se to v kratkem času oziroma v planiranem času tudi zgodilo.
In končno, moram reči, da me je zelo neprijetno presenetilo, ko je vlada pripravila skupaj s poslanci iz treh koalicijskih strank amandma za dodatna sredstva za ceste, in to se mi zdi dobro, za 3,4 milijarde, da v ta amandma, kot sem doslej informiran, ni bil vključen ta odsek. Jaz upam, da se to ni zgodilo namenoma, ampak da se je enostavno spregledalo ta amandma in dejansko nujno potrebo po izgradnji tega odseka. Kolikor sem imel priliko vidite druge odseke, ki so prišli v ta seznam, je vrsta takih in sem prepričan, da niso v takem stanju oziroma tako nujno potrebni obnove, kot je ta amandma.
Zato apeliram na vas in predlagam, da ta amandma podprete, ne zaradi mene, ampak predvsem zaradi prebivalcev, ki živijo v tej lokalni skupnosti in pa v lokalnih skupnostih, ki koristijo in bodo koristile to cesto. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Feriju Horvatu. Herman Tomažič ima besedo, za njim Jože Jerovšek.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospe in gospodje! Tudi koalicijski poslanci moramo nastopati za svoje interese za tem govorniškim pultom, kajti niti približno in niti slučajno ne moremo urejati vseh stvari zase in za svoje interese oziroma svojih volivcev, tako kot si kdaj kdo to predstavlja. Sam bi vas želel zainteresirati za nekaj amandmajev, ki bi urejali nekatere, bi rekel, eklatantne zanemarjenosti na področju cest na Koroškem. Jaz sem s tega mesta pravzaprav že večkrat omenil, da je Koroška eden od tako imenovanih prometnih osamelcev, da je do prvih avtocest v povprečju 60, nekateri imajo tudi preko 100 kilometrov. Zaradi tega smo toliko bolj zainteresirani, da so vsaj tiste ceste, ki jih imamo tam, kolikor toliko urejene. Tu gre predvsem za tako imenovane (po stari terminologiji) za magistralne in regionalne ceste.
V kolikor lahko rečem, da je magistralna cesta Maribor - Dravograd - Arja vas kolikor toliko urejena, razen Mislinjskega klanca, ki je velik problem na tem delu poleg Hude luknje, sem zato vložil amandma pod številko 131, ki bi ta Mislinjski klanec pričel urejati.
Drugo, kar je, pa je regionalna cesta Vuhred - Ribnica - Podvelka. To pa moram reči, da je ena od sramot tistih, ki pač pri nas v tej državi za ceste skrbijo. Že leta in leta, še prej v prejšnjem sistemu, smo tisti, ki smo pač bili odgovorni za to področje, skušali državo zainteresirati, da to svojo cesto ureja. Vendar je še vedno del ceste v makadamu, da že zdavnaj propada tisto, kar je že bilo delno asfaltirano in tako naprej. Skratka, to je regionalna cesta, za katero, mislim, da nima primerjave v celi državi. Zato sem vložil amandma pod številko 120 in 132, pa tudi kolegica Mravljakova je vložila za to isto cesto amandma pod številko 121. Tudi v njenem imenu prosim za podporo temu amandmaju. Hkrati pa napovedujem umik amandmaja pod številko 153, ko gre za vprašanje obvoznice Radlje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej 153 je umaknjeno. Besedo ima gospod Jožef Jerovšek, za njim je gospod Luci.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Ne vem, kako naj začnem. Tudi sam sem vložil dva amandmaja. Amandmaja sta že četrto leto vložena kot predloga amandmaja na proračun, vendar se ne morem s tem pohvaliti oziroma povedati, da katerega umikam, ker se bo na kateri drug način rešil, kot je gospod Horvat enega od svojih amandmajev.
Kot vse kaže, vlada in resorni ministri se niso pripravljeni ozreti po predlogih opozicije. V štirih letih praktično se niso bili pripravljeni in še niso pripravljeni, pa tudi če gre za izrazito nacionalni interes, za izrazite predloge, ki bi nacionalnemu gospodarstvu denar, ki bi bil vložen v projekt, ki ga opozicijski poslanec predlaga, bil v kratkem roku vrnjen. Enostavno nasprotovanje predlogu, ki je utemeljen, ki je iz nacionalnih gospodarskih interesov upravičen, povračljiv v kratkem roku, vendar ideja in predlog nista prišla s pravih strani ali pa še bolj verjetno, da je na delu hegemonija tipa hrvaške HDZ. Človek bi pričakoval, da bo usoda te hrvaške stranke, ki ima preslikavo v našem slovenskem parlamentu in v ravnanju v slovenski politiki - vodilna stranka je hegemonizirala praktično vse. Ob brodolomu te stranke in vsemu temu bi človek pričakoval, da bo vsaj ob proračunu, ki ga tokrat sprejemamo, ravnanje nekoliko bolj racionalno. Temu zaenkrat nismo priče, vendar upam, da bo vsaj v tem trenutku kdo od poslancev šel vase in se pogledal v ogledalo volilnih pričakovanj.
Zaradi tega, ker ne morem verjeti, da se bo kateri od teh predlogov rešil na drug način, bom obrazložil samo en amandma, to je amandma pod številko 165, ki pri kontu 4.204 - novogradnje in rekonstrukcije ter adaptacije predvideva, da se predvidi minimalna vsota za rekonstrukcijo ceste Cezlak-Jurgovo. To je regionalna cesta do pomembnega ali pa, po mojem mnenju, najpomembnejšega turističnega središča v Sloveniji v tem trenutku, se pravi, smučarsko najbolj atraktivnega dela Rogle, to je Jurgovega, in to najkrajša povezava z vseh koncev Slovenije ter za pristop hrvaških turistov, ki so tam pogosti turisti. Mislim, da je v interesu te države, da bi na ta konec Slovenije privabili čim več turistov iz sosednje države. Vsaj trije ministri te vlade bi morali biti izrazito zainteresirani, da bi se ta pristop čim prej rešil, se pravi, prometni, minister za malo gospodarstvo in kmetijski minister, pa tudi minister za gospodarstvo, seveda. Vendar ti izraziti argumenti v prid temu - tudi turistični delavci v turističnem centru Rogla se izrazito zavzemajo, da bi v državi prišlo do tega spoznanja, da je turistični center, kot je Rogla, ki je sicer uspel, ki pa je skozi edino žilo, kjer se napaja, zasičen in ni več možno ob konicah dovolj smučarjev spraviti na ta konec, vidijo v tem pomembno možnost za izkoriščanje potencialnega vira tega dela Pohorja. Vendar se že četrto leto trudimo, da bi nekako prepričali resorno ministrstvo in tudi druge resorje, recimo turizem, podprl je vedno tudi kolega Košir, ki je iz sosednje občine, vendar ni enostavno, človek ne najde logičnega in racionalnega razloga, kako je kaj takega nekaj preveč napornega napornega za naše resorne ministre. Po tej cesti je do turističnega centra Rogla možno ob vsakem pristopu pridobiti ali pa vračanju, ker skozi izhod avtoceste na Tepanju, če greste preko Oplotnice, Česlaka na Jurgovo, boste eno uro prej na smučiščih Rogle, kot po sedanji Tepanje-Konjice-Zreče-Rogla. Poglejte, kako atraktivno bi to bilo in skozi tisoč načinov se bi ta minimalni denar vrnil v obliki porabe turistov, ki bi bili v večjem številu prišli, in to ne samo slovenski. Izredno interesantno bi to bilo za pristop turistov iz sosednje Hrvaške, se pravi iz Zagreba preko Ptuja, Slovenske Bistrice, ker se jim izredno skrajša ta relacija. Vendar nemogoče je prepričati v tako pomembnem, iz nacionalnih gospodarskih interesov pomembnem projektu, da ga podprejo. Jaz zaupam, kolegi poslanci, da boste tokrat s svojo podporo opozorili vlado, da mora biti pri projektih, ki so nacionalnega pomena, pa selektivna, da podpre take projekte, zato upam, da boste ta projekt podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek. Besedo ima gospod Luci. Pripravi naj se gospod Janc.
MIROSLAV LUCI: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nisem se nameraval javljati za besedo, ker vem, da amandmaji, ki sem jih vložil, tudi moj nastop verjetno bo težko po vseh tistih odločitvah, ki so že na odborih bili izrečeni, ne bo uspeha. Ker sta pa že dva poslanca omenila, tako gospod Feri Horvat in gospod Jerovšek, Ptuj, se moram vsaj opravičiti oziroma opravičiti, zakaj sem sploh podal tri ali štiri amandmaje, ki se tičejo državnih in regionalnih cest na tem področju. To naj bo opozorilo, vse skupaj, tako vlado in parlament tudi v naslednjem sklicu čakajo neprijetnosti. Izgradnja avtoceste Maribor-Murska Sobota kasni, prav tako nadaljnji del do Madžarske. Regionalne ceste, ki so sedaj bile bolj namenjene oziroma državne ceste bolj za osebni promet, promet po teh cestah se bo neverjetno povečal v naslednjih letih. Zlasti v izgradnji te avtoceste. Že sedaj se po cestah, v katerih sem jaz vložil amandmaje in amandmaji so stari moram odkrito povedati že eno leto ali dve leti in nihče ne postane pozoren na to. Te ceste bodo zatrpane s prometom, to je navezava z Madžarsko. Gre za cesto Ptuj-Lenart, Ptuj-Gornja Radgona, Ptuj-Ljutomer. Vse skupaj se to strne nekje na področju Ptuja. Ptuj je bil središče prometno in se ga tudi sedaj ne more rešiti, kakorkoli že hočemo.
Zadeve smo nekaj časa reševali tudi z občani, meščani, z obljubami, da se bo v krajšem času dogodila obvoznica. Obvoznica, ki je bila planirana do leta 2002, se na žalost oddaljuje v naslednje leto in še dalje. Ampak obvoznica ne bi reševala teh cest, za katere jaz vladam amandmaje. Tu bo promet naraščal.
Zato bi prosil, da poskušate razumeti stisko. Ne govorim samo o občanih Ptuja, mestne občine Ptuj, ampak občanih tudi sosednjih občin, katerim bodo prej ko slej pošli živci. Mi smo do sedaj uspeli umerjati situacijo z obljubami. Rekli smo, da obstaja program. Vendar tega programa ni.
Ko sem bil na ministrstvu za promet, je bilo rečeno, da je res na žalost, kajti za adaptacijo in rekonstrukcijo cest obstajajo kriteriji. Če bi predlagali nekaj cest, kjer se bodo v naslednjem letu izvršile rekonstrukcije, in ceste, na katerih bi se bile morale izvršiti rekonstrukcije, pa se ne bodo, po vseh strokovnih kriterijih, potem človek izgublja voljo. Ugotavljamo namreč, da se strokovni kriteriji več ne upoštevajo. V tem primeru pa seveda tudi mi na lokalnem nivoju nismo več pripravljeni miriti ljudi. Pričakujte, da bo v naslednjih letih imela tako vlada kot lokalna skupnost opravka s tistimi, ki bodo poiskušali - če mi ne zaznamo tega politično reševati - z nasiljem reševati to. Nasilje pa veste, kaj je: zapore cest.
Promet se namreč bo v tem času preusmeril in že sedaj vidimo na cesti Lenart-Ptuj, Gornja Radgona-Ptuj, Radenci-Ptuj, Ljutomer-Ptuj, da tukaj vozijo tovornjaki, priklopniki, ki jih prej nikoli ni bilo. To so cele vrste madžarskih tovornjakov. Izogibajo se nekaterih drugih in iščejo krajše variante.
Vzemite ta amandma kot poizkus, da pričnemo reševati - tudi če ne bodo podprti s strani - ampak nekdo jih bo mogel rešiti že v naslednjem letu, ker sicer bo moral na druge načine reševati. So pa že dalj časa v proceduri, niso prvič, že lani so bili. Ne vem, zakaj so bili pozabljeni in zakaj vsaj ena ali vsaj dve cesti v tem kontekstu nista bili opozorjeni.
Verjamem, da se snema, da bo državni sekretar lahko, ker zdaj trenutno ima nujni telefonski pogovor, ampak njemu je to namenjeno, ker tudi on bo o tem mogel odgovarjati. Javil sem se v bistvu samo zato, da nadaljujem, kjer je končal Feri Horvat in kjer je končal prej gospod Jerovšek. Problemi bodo širši, kot si predstavljate. Izgradnja avtoceste Maribor-Madžarska je v zaostanku in to se bo odvijalo in v bistvu bodo to nosile na plečih občine, čisto v eni drugi varianti, na varianti bivše Panonike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pričakujem, da nas državni sekretar za ceste Žare Pregelj pozorno posluša. Besedo ima kolega Janc. Dolenjska prihaja, Posavje.
BRANKO JANC: Tako je gospod predsednik. Dolenjska prihaja. Torej jaz nisem prišel obrazložiti in prositi za glasove, za amandmaje, ki bi jih vložil sam. Vlagal sem jih sedem let in sedem let so bili zavračani tako kot mnogi drugi.
Rad bi pa spregovoril o amandmaju pod številko 88, in sicer gre za vladni amandma, s katerim se prerazporejajo sredstva iz postavke sredstev za izgradnjo avtocest, in sicer v višini približno 3 milijarde 400 milijonov tolarjev. V zvezi s tem bi seveda poprosil državnega sekretarja gospoda Preglja, da bi mi mogoče odgovoril, ne samo meni, pa tudi komu drugemu, kaj ta amandma dejansko pomeni. Namreč, očitno je, da postaja postavka sredstva za izgradnjo avtocest, ki so bile določene s posebnim zakonom, tako zbiranje do leta 2000, kakor tudi po letu 2000 do leta 2007 in je po mojem mnenju bila višina sredstev opredeljena z nacionalnim programom izgradnje avtocest.
Danes opažam, da postaja ta postavka rezervna varianta vlade za saniranje tako kmetijstva, kot tudi drugih državnih cest. Zato sprašujem, kaj pomeni okrnjena višina sredstev za izgradnjo avtocest, kaj pomeni to za izvajanje nacionalnega programa in kdo bo plačal zadnjo "ceho" tega razmetavanja denarja iz avtocestnega programa.
Namreč, očitno je, da smo prišli mi v Sloveniji do točke, kjer smo zadovoljili potrebe posameznih regij. Gre za verjetno osrednji slovenski, pa tudi mariborski del, gre za tudi za to, da imamo že praktično tri krake do morja in do Italije. Nimamo pa narejenega še nič na koridorju 10, od Jesenic do Obrežja, in tudi Prekmurje bo verjetno tisto, ki bo deležno zadnje. Verjetno se bo zgodilo ravno to, da bomo bogato jemali iz postavke avtocestnega programa, gradili ceste tudi tam, kjer so avtocestni program že zaključili, in na koncu bo ostal krak Jesenice-Ljubljana, Ljubljana-Obrežje ter Maribor-Madžarska meja, tisti odseki, za katere bo na koncu zmanjkalo denarja in verjetno tudi ne bodo tako kmalu ali pa vsaj ne v rokih, ki so bili prvotno določeni z nacionalnim programom, zgrajeni. Zato jaz takega amandmaja seveda ne bom podprl, ne glede na to, da se seveda pokrivajo nekateri interesi posameznih občin, pa tudi regij, kajti menim, da gre za nekorektno prerazporejanje sredstev iz enega namena na drug namen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Janc. Državni sekretar, gospod Pregelj, ali želite besedo? Ali želite besedo? Prosim.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej lepo pozdravim! Poskušal bom podati kar se da natančne odgovore. Glede na to, da je na cestnem področju oziroma na področju državnih cest ogromno projektov, sem pač bil primoran se po tako imenovani "on line" povezavi povezati z ministrstvom in poiskati kakšen manjkajoči podatek, zato sem takrat telefoniral in se opravičujem za navidezno nepozornost in ni šlo za nepozornost.
Najprej bi poskušal odgovoriti gospodu Božiču. Glede težav navezave Posočja, Tolminske, Idrijsko-Cerkljanskega področja, mislim da je bilo že veliko povedanega. Vsi problemi, na katere opozarjate, so prometno upravičeni, seveda nekateri bolj, drugi manj. Pri tem brez dvoma prednjači področje Solkana oziroma nekakšne vzhodne goriške obvoznice, ki, roko na srce, lahko priznamo, da je nekako pri nastajanju prostorskega plana nekako bilo pozabljeno v smislu upoštevanja navezave na avtocestni sistem. Nedvomno bi ta cesta na podlagi prometnih obremenitev imela upravičenost, da bi bila že v večji pripravljenosti za izvedbo, kot dejansko je. Resna dela so se sicer začela že pred dvema letoma pri pripravi lokacijskih projektov, ki so se pa nekoliko zavlekli. Lokacijski načrt za to obvoznico je pripravila sama mestna občina. Pri tem je imela celo nekaj težav, kasneje z izvedbo in pripravo projektov, tako imenovanih projektov za pridobivanje gradbenega dovoljenja, pa so nastopile nove težave. Tako kljub želji, da bi to prometno zagato čimprej rešili, bo verjetno v letošnjem letu kaj dlje kot pa do pripravljalnih del težko priti. Po vseh optimističnih terminskih planih verjetno ne bo možno gradbenih del oddati pred oktobrom v letošnji jeseni. Za ostale odseke, kot so Kupovo, Podbrdo, Vresje, Sorica, kobariška vzhodna obvoznica, potem povezava Mosta na Soči s Trnovsko planoto in podobno, so projekti v pripravi. Seveda pri tem moramo upoštevati določeno prioriteto, prioriteto tistih cest, ki so prometno veliko bolj obremenjene in jih kot take tudi prej pripravimo za obnovo ali pa rekonstrukcijo. Tako se pripravljajo projekti za nekakšen obvoz problematike na Kupovem; dokončuje se že nekaj let, to drži, toda upamo, da bomo uspeli v letošnjem letu dokončati Podbrdo-Podrošt. Tu je bila večkrat posredi tudi višja sila, saj so večkrat poplave odnesle tisto, kar se je v predhodnem letu naredilo oziroma so odprle nove probleme. Vsekakor pa lahko na tem primeru ugotavljamo, da brez hkratnega načrtovanja sanacij in obnov državnih cest, skupaj s hudournimi vodotoki, ni možno priti do korektnih in dobrih rešitev.
Pri obvoznici Kobarida lahko rečem, da smo že prišli krepko naprej, saj je nekje izbrana varianta in je sedaj treba izpeljati določene postopke. Žal pri tem lahko ugotovim, da imamo težave pri hitri pripravi prostorskih postopkov, ker se, žal, dela večkrat ne dajo hitreje odviti oziroma hitreje izpeljati, predvsem zaradi premajhnih strokovnih kapacitet ustreznih organov. To je velik problem, kajti gradnja avtocest na podlagi svojega obsega angažira večji del strokovnih kadrov.
Naslednje vprašanje, ki ga je postavil gospod Feri Horvat. Mislim, da je že sam z umikom amandmaja povedal, da je projekt Gornje Radgone v Darsovem programu, saj gre za rekonstrukcijo ceste, ki bo v bodoče predstavljala navezavo regionalnega omrežja na avtocesto, hkrati pa bo do izgradnje avtoceste predstavljala tudi obvoznico za čas rekonstrukcije petanskih mostov. Torej gre za projekt, ki mora biti v letošnjem letu končan in zaenkrat mislim, da se uspešno odvija in da večjih zadržkov ni več. Bili so določeni problemi v zvezi z zaščito vodnih virov; nekateri so imeli pomisleke, češ, saj gre zgolj za regionalno cesto, toda ker regionalni viri oziroma vodovodna zajetja ne poznajo ne regionalne ne glavne ceste, poznajo pač ogroženost, je bilo treba tudi za to rekonstrukcijo pripraviti ustrezno zaščito.
Glede območja Sv.Jurija ob Ščavnici lahko povem, da dejanskih večjih posegov ne bo možno izvesti, dokler se ne bo začela graditi avtocesta, kajti dolžni smo projektirati varčno in bi bilo zelo čudno, če bi najprej cesto rekonstruirali, nato pa jo podrli zaradi gradnje avtoceste. Seveda bo pa treba, ker je stanje res nemogoče - cesta je praktično uničena - opraviti določena sanacijska dela na nivoju krpanja oziroma mogoče delne preplastitve in s tem v nadaljnjih dveh, treh letih, če bi se karkoli zavleklo pri izvedbi avtocestnega projekta omogočiti normalno odvijanje prometa. Tak ukrep je vedno predviden in ga bomo tudi v času, ko bo za to primeren, torej po koncu odjuge, lahko izvedli.
Glede Koroške in njene prometne osamelosti je bilo tudi že veliko povedanega. Nedvomno jo lahko postavimo po prometnih problemih ob bok tolminski. Seveda tudi na tem področju se izvajajo določeni ukrepi. Bilo je s strani gospoda Tomažiča pohvalno povedano, da je glavna cesta od Arje vasi preko Velenja in naprej do Dravograda in od tam proti Mariboru bila v teh letih obnovljena, rekonstruirana in predstavlja rezultat, ki ga je prinesel tako imenovani EBRD program, razen Mislinskega klanca, ki je tudi v pripravi rekonstrukcije. Upamo, da bomo lahko tudi ta dokaj težek in nevaren klanec lahko ustrezno obnovili.
Glede ceste Vuhred-Ribnica. Vsako leto poskušamo na tej cesti, ki je še v makadamskem stanju, rešiti določene kilometre, kot ponavadi rečemo. Žal seveda za celotno obnovo oziroma celotno modernizacijo ni možno zagotoviti dovolj sredstev. Zavedati se moramo, da so modernizacije makadamskih cest v gorskih predelih v bistvu precej dražje, kot bi si mogoče predstavljali, da gre zgolj za preplastitev oziroma zgolj za nanos asfaltnega sloja. Običajno so to področja hujših zimskih pogojev, kar pomeni nižjih zimskih temperatur, zato je potrebno sicer solidno makadamsko cesto, ki ima ustroj pomešan z glinastimi materiali, zaradi narave makadamske ceste zamenjati, nadomestiti z novim tamponom, kar bistveno podraži gradnjo, in to ni tistih 20, 30 milijonov na kilometer, ampak tudi 80, 90, 100 milijonov na kilometer.
To takoj pomeni že pomembno postavko in pri principu enakomernega razporejanja sredstev na celotno državo pomeni, da se v enem letu taka cesta ne da rešiti.
Glede amandmaja za obvoznico Radlje je bilo sporočeno, da se umika, ker je že v tem skupnem amandmaju. Poudaril bi, da je pri obvoznici Radlje sicer vse pripravljeno za uspešno izvedbo del, razen enega zemljišča, kjer se je zaradi dednih problemov kar precej zapletlo in inženirji oziroma pravniki poslušajo ta problem rešiti, sicer bo dejansko ogrožena izvedba najpomembnejšega dela, to je viadukta.
Gospod Jerovšek opozarja, da že 4 leta vlaga amandmaje za določene ceste in da zaradi takih in drugačnih odločitev ne pridejo nikoli do realizacije. Žal ga moram razočarati. Nova regionalna cesta iz Čezlak do Jurgova, torej do Roglje, ni še v nobenem planu obnove oziroma modernizacije. Gre za približno 10 kilometrov dolgo makadamsko cesto, 3 meterske širine, kot sem že prej povedal za Vuhred-Ribnico, tudi za to cesto temeljita modernizacija oziroma rekonstrukcija pomeni kar veliko denarja, verjetno med 50 in 100 milijoni na kilometer. Seveda, če bo vse v redu s hudounikom, ki poteka v tisti smeri, če ne bodo tam potrebni določeni posegi. Zaenkrat ta projekt, ki se nanaša na nove državne ceste, še ni uvrščen v program direkcije, se pa pripravlja za nacionalni program. Direkcija se zaveda, da je ta cesta primerna za povezavo Rogle, trenutno pa ima na tem področju prednost obstoječa cesta iz Hoč, ker jo je pač potrebno usposobiti, da bo lahko bolje opravila svojo funkcijo.
Gospod Luci, glede ptujskega področja in povezave z avtocestami. Verjetno imate prav v smislu, da bo to področje prometno še vedno obremenjeno, dokler ne bo zgrajena avtocesta, kot je načrtovana, od Maribora do Murske Sobote, naprej proti Pincam. Prometna smer iz Slovenske Bistrice bo po izgradnji obvoznice Pragerskega postala še atraktivnejša in bo verjetno velik del prometa ob rekonstrukciji petanjskih mostov, potekal preko Ptuja in naprej Ormoža, Lenarta na Pince, ali pa na Dravsko središče. Seveda istočasna gradnja hitre cestne povezave v tem koridorju naj bi to preprečila. Žal zaradi znanih težav s kulturno dediščino na področju Hajdine, kot kaže, terminski plani ne bodo več držali in bo prišlo do določenih zakasnitev.
Povezave Ptuja z Lenartom in z Gornjo Radgono, zaenkrat so predvideni ukrepi na cesti v samem Lenartu, ker se je promet v tej smeri začel povečevati. Detajlnejših ukrepov pa na tem omrežju še ni. Ker gre za dokaj občutljivo področje, bi seveda kaj več kot redno obnovo, težko pričakovali brez temeljitih študij. Tako bi bilo potrebno na tem področju pripraviti določeno strategijo. Na direkciji in Darsu se tega zavedajo, da v primeru daljše zakasnitve gradnje avtoceste bo potrebno na paralelnem omrežju v luči prejšnjih mojih opozoril pripraviti tudi to področje za prometnejša, propustnejše oziroma varnejše.
Zdaj pa na koncu vprašanje gospoda Janca. Sprašujete, kako bo ta skupni amandma, ki je kar precej težak in predstavlja skorajda 3 milijarde in pol sredstev, vplival na program Darsa oziroma ali gre za namensko rabo bencinskega tolarja oziroma ali bo še dovolj denarja za izgradnjo avtocestnega sistema. Opozarjate na težave tistih področij, kjer avtocesta še ni zgrajena, to pomeni zakasnitve predvsem na 10. koridorju in podobno. Poglejte, globalno, dolgoročno gledano je prav gotovo vsakoletno zmanjševanje sredstev iz priliva bencinskega tolarja, to je iz davčnega vira, ki ga predpisuje zakon o zagotavljanju sredstev za izgradnjo in izvedbo nacionalnega programa avtocest, prav gotovo napačna rešitev. Seveda vsako leto manj denarja, kot je predviden. Predviden je sicer v odstotku, v 20% od litra prodanega goriva. To pomeni določeno težavo pri pokrivanju investicijskih stroškov za izgradnjo avtocestnega omrežja. Letos to še ne predstavlja problema, kajti vemo, da določeni odseki, tudi zaradi čisto pravnih problemov, kot so pritožbe na razpise in podobno, gre predvsem za gradnjo trojanskih predorov, za gradnjo odseka Šentjakob-Krtina oziroma Šentjakob-Blagovica, ki bi v primeru hitrega pričetka nase vezali precejšnja sredstva, očitno ne bodo v takem obsegu. Poleg tega del odsekov ni še pripravljen za gradnjo zaradi težav pri sprejemanju lokacijskih načrtov, tako da iz znanih razlogov zaostajanje avtocestnega programa ta letošnji amandma ne bo ogrozil financiranja avtocestnega programa iz naslova bencinskega tolarja.
Dolgoročno pa se vlada zaveda in ministrstvo za promet in zveze je že večkrat opozorilo in tudi predlaga določeno dopolnitev v zakonu o izvrševanju proračuna, na kar nas je tudi Dars opozoril, da bo potrebno v naslednjih sedmih letih, od leta 2001 naprej do leta 2007, ko se neha zbirati bencinski tolar po sedanjem zakonu, zagotoviti to razliko sredstev, ki bi morala priti na račun Darsa s tisto, ki dejansko pride, vsako leto, na podlagi proračunskega razreza in pokriti ta manjkajoča sredstva, ki bodo verjetno v letih 2002, 2003 in 2004 manjkala. Takrat bo sedanji ciklus, ki se je začel, bil nekje na višku, na vrhu in ker bodo istočasno v gradnji vsaj trije izredno težki avtocestni odseki, tukaj so mišljene predvsem Trojane, Črni Kal in Rebrnice, ki bodo že po sedaj znanih podatkih zahtevali precejšnja, če ne rečem lahko, celo ogromna sredstva, bo v tistih letih nedvomno potrebno druge programe tudi na cestnem področju zmanjševati in zagotavljati sredstva za avtocestni program. Torej več, kot pa bi mogoče v tistih letih bil dotok bencinskega tolarja. Takratni parlament se bo verjetno moral odločiti, če se že ta sklic ne bo odločil, da to nekje v dolgoročnih aktih zagotovi, da se nadoknadijo ta manjkajoča sredstva, ki so se sedaj porabljala za druge namene.
Ocenjujem, da ni nič izgubljenega, če se porabi na področju državnih cest, saj državne ceste do izgradnje obeh koridorjev prenašajo celotno breme daljinskega in medregionalnega prometa, ki je bistveno.
V premislek pa si lahko postavimo vprašanje. Zakaj so take težave pri izračunu prilivov iz tega davčnega vira? Ali je prav, da se praktično vsako leto zgodi, da se del teh sredstev zaradi proračunskega razreza oziroma skladnosti proračuna med viri in porabo pač porabi za druge namene? Vsekakor na ministrstvu za promet in zveze ocenjujemo, da je poraba teh sredstev na področju državnih cest v tem letu sicer upravičena, nismo pa zadovoljni, da se jemlje programu, ki je ravno tako v teku in ki ima, tukaj mislim na avtoceste, vso prioriteto do sedaj veljavnih dolgoročnih aktov.
Avtocestni program - letni plan vzdrževanja in gradnje avtocest za leto 2000 bo potrebno dopolniti in pripraviti drugačno razporeditev med viri, kar pomeni, da bomo v tem letu koristili več kreditov, kot smo prvotno nameravali. K sreči so bili krediti sedaj premalo uporabljeni, so ostajali in je tudi nacionalno gledano, racionalno porabiti te kredite. Če jih ne bomo pravočasno črpali, bodo tekle še naprej negativne obresti oziroma interkalarne obresti.
Menimo, da je letos ta rešitev možna. Dolgoročno, še enkrat poudarjam, pa je potrebno ta sredstva vrniti avtocestnemu programu, sicer se bo ta program počasneje lahko izvajal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju za zelo detajljni odgovor. Nekaj replik po vaši razpravi. Prvi je Ivo Hvalica, za njim Ivan Božič in za njim Miroslav Luci.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovani kolegi! Ugotavljam, da se je državnemu sekretarju zelo poslabšal spomin v zadnjih 14 dnevih.
Dragi bivši poslanski kolega! 14 dni od tega si govoril, kar se tiče mojega amandmaja, drugače. Naj spomnim. Odbor za infrastrukturo, solkanska obvoznica, moj amandma za 600 milijonov, potem je prišlo do kompromisa. Zopet nesrečni begunci zraven, mimogrede jaz sem to tudi popravil pri tem amandmaju. Imam popravek z dne 13. januarja, ki ste ga vsi dobili, uradno, regularno vložen in torej sem pričakoval, da bo v tako imenovanem mega amandmaju ministrstvo za promet in zveze vsaj tistih 300 milijonov, za katere smo se dogovorili na odboru za infrastrukturo in kjer je bil konsenz, vsi so tako rekoč glasovali za tisti, rekel bi, polovični ali razpolovljen moj amandma. Nakar ugotovim zaprepaščeno, da ste pozabili. Pozabili. Zavajate vašega ministra, ki potem trosi netočne informacije v Novi Gorici, zavajate vašega župana Črtomirja Špacapana itd. "Vse je urejeno! Vse je urejeno! Marušič je vse uredil", je rekel župan. Sedaj pa nikjer ni teh 300 milijonov. Jaz ne vem, kaj se greste, no. Res pa je, da Nova Gorica ni na Štajerskem. Ne, ni. Je še vedno tam, kjer je, ob italijanski meji. Zato pa je veliko bolj prometna, kot je prenekateri kraj ali mesto na Štajerskem. Prometa motornih vozil v Novi Gorici se ne da primerjati, tako rekoč, samo z Ljubljano lahko. Bil sem pred kratkim v Mariboru, vam moram povedati, da je tam manjši promet, kot je v Novi Gorici. To je pač zaradi meje, zaradi Perle, 3000, 5000 ljudi itd. To so dejstva, ki jih je treba pač upoštevati. Bog pomagaj, tako je!
In sedaj, kako naj jaz verjamem vsemu temu, kako da ste - baje, da ste zgrešili, baje da ste pozabili ali ne vem kaj. Zakaj se pozablja ravno to? In kaj - sedaj moram prebrati še nekaj, sem dodatno videl v proračunu, kakšne neumnosti ste napisali. Ko opišete ceste pod A - državne ceste - na koncu piše, citiram: "V letu 2000 bo potrebno pričeti z izgradnjo nekaterih najbolj potrebnih obvoznic večjih krajev - tu sem jaz naredil vprašaj - kot na primer Škofje Loke, Solkana, Kanala, Bleda, Krškega in Črnomlja. Ob vsem spoštovanju vseh večjih in manjših krajev, pa ne primerjati Nove Gorice, ker tu gre za novogoriško obvoznico, ne za solkansko. Ne, za božjo voljo, ne primerjati z Bledom in Črnomljem itd. Gorica je bila in bo neko regijsko središče, neko mesto ob meji, ki ima zaradi tega eno veliko komparativno prednost, ampak zaradi tega ima tudi daleč večji promet od prenekaterega, pravzaprav od vseh mest enakih dimenzij v Sloveniji, pa tudi od prenekatarega velikega mesta oziroma od vseh, razen Ljubljane. V to sem trdno prepričan, ker toliko Slovenije pa poznam. Navsezadnje ne živimo v Združenih državah Amerike.
Torej, sedaj pa slišim to za solkansko obvoznico itd. Torej, itak ni možno začeti drugega kot pripravljalna dela, nekaj takega. Se je spozabil državni sekretar, potem ko sva govorila tudi na "štengah", po domače rečeno, iz male dvorane na Tomšičevi, ko sva šla ven, kaj vse je možno narediti v enem letu. To lahko pripoveduješ, spoštovani gospod Žare Pregelj, ljudem, ki se na te stvari ne razumejo. Lahko, ne? Ampak, meni teh stvari ne boš govoril.
Torej, najprej vprašanje: Kam je poniknilo sedaj razpolovljenih mojih 600 milijonov? Rečeno je bilo, da bo vse amandmaje, ki jih sprejme odbor za infrastrukturo, da bo vseboval "mega" amandma. Kam je to izginilo? Kdo vas je v to zopet prepričal? Ali mogoče hočete diskvalificirati ministra Marušiča? Ali hočete diskvalificirati Črtomirja Špacapana? In tako dalje. Sploh me zanima, kaj je s tem. Zahtevam neko pojasnilo, ker ta magnetogram, če ga bom slišal - in upam, da ga bom slišal, ne - ki naj bi ga dobil zdaj od državnega sekretarja, bom res dal na oglasno desko na občino Nova Gorica, na krajevno skupnost Solkan. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika koleg Božič, za njim replika kolega Luci.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Repliko imam na sekretarja, gospoda Žareta Preglja. Začel bom tam, kjer je gospod Ivo Hvalica končal. Na odboru za infrastrukturo sem svoj amandma za solkansko obvoznico umaknil, ker smo rekli, da bomo imeli amandma odbora, ki bo potem v "mega" amandmaju. Mislim, da je nespodobno, da se je sedaj ta predlog in ta amandma izgubil, sam pa sem svojega umaknil.
Drugo, kar moram reči, nisem zadovoljen in mislim, da je potreba tu v državnem zboru ponovno reči, za cesto Petrovo Brdo - Podrošt, o kateri je govoril gospod državni sekretar, se popravlja od 9. septembra 1995. leta. Kar se poleti naredi, potem enkrat v jeseni ali pozimi odnese voda in cesta je še danes neprevozna. Za to cesto sem trikrat vložil amandma, trikrat je bilo, po mišljenju vseh ljudi, dovolj denarja. Pred dvema letoma, v jeseni bo dve leti, na volitve predsednika republike prebivalci Baške grape niso hoteli iti, ker so rekli, da se ta cesta mečka. Takrat se je samo dve leti. Sedaj, letos za državnozborske volitve bo pa od tega že pet let. Kaj bomo rekli ljudem?
Potem, da ne govorim o temu, kar je bilo tudi, kar ste delno omenili. Cesta Vresje-Sorica. Štiri kilometre jo je bilo treba urediti pred štirimi leti, vsako drugo leto se je uredi 700 metrov. Ali ni škoda premikov strojev? Ne vem. Mislim, da zelo neracionalno delamo, da se uredi 700 metrov ceste, potem pa se stroje odpelje in še običajno takrat, ko začne zmrzovati, da ne moremo več delati.
Prav tako je ob cesti Most na Soči-Tolmin pod ključem. Štirikrat, četrtič vlagam amandma. Zavarovalnica Triglav je opozorila vse, da ne bo plačevala nobenih stroškov na vozilih, ki bodo nastali zaradi padajočega kamenja. Tudi ta objekt ni bil sprejet nikoli v štirih letih. Ne vem, ali je res potreba, da nekoga od nas ubije kamen in da bomo potem šele verjeli, da pada kamenje na cesto. Res se mi zdi, da včasih govorimo o objektih, za katere predlagamo, saj predlagamo, prosimo, da se uvrstijo vsaj v projekte, v projektno dokumentacijo, da se nekaj naredi, saj vendar ne lažemo, saj govorimo o stvareh, ki so pomembne za življenje ljudi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Miroslav Luci, nato bo dobil besedo gospod Pregelj.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat in zadnjič, kljub temu da je več amandmajev. Prvič, zakaj so sploh vloženi amandmaji? Zato, ker je na razgovoru z ministrstvom prišlo do spoznanja, da v zadnjih dveh letih na Ptuju nimamo državnih in regionalnih cest, ni jih v programu. Ugotovljeno pa je, da bi bilo potrebno to nekaj na teh cestah zgraditi. Nikakor nisem govoril ali kakorkoli želel razpravljati o obvoznici, ker to je tema druga in se tiče Darsa, o tem bomo kje drugje.
Verjamem, da ima direkcija premalo denarja. Spoznal sem pa, da sem naiven in verjel besedam, da se to tako rešuje strokovno, kajti, da so ceste po strokovnih kriterijih tako slabe, da se bodo tako z vzdrževanjem nekako uredile, vendar do tega ni prišlo. Iz vzdrževanja se pa gradijo objekti, jaz vam jih bom prej ko slej tudi prezentiral v državnem zboru, ki pa niso nikjer planirani, tudi prostorsko ne. Recimo, rondoji, ne vem, kje se je našel denar.
Tretje, moji amandmaji niso mega amandmaji, moji so mini amandmaji. Gre za 8 milijonov, gre za 9 milijonov, eden je malo težji, je res 30 milijonov. To je pa tisto. Z minimalni sredstvi moramo doseči to, kar sem hotel povedati, ob vsem naraščanju prometa, psihološko zadovoljiti ljudi, da bo lahko čakali na tiste mega amandmaje, ki bodo prišli, mogoče, čez 10 let ali pa v 10 letih. Hočem povedati, da bo promet - in to sem v prvem nastopu želel povedati - na tem področju naraščal. Maribor-Duplek-Ptuj, Lenart-Ptuj, Radenci-Ptuj, Ormož-Ptuj, ne vem, kje še bi našteval; vse se zgrinja na eno cesto proti Slovenski Bistrici. Reševanje Slovenske Bistrice še dodatni promet, pustimo zdaj avtoceste, ki bodo zgrajene kasneje. In s temi minimalnimi amandmaji, torej z minimalnimi sredstvi, 8 milijonov, 9 milijonov bi nakazali ljudem, da želimo njihovo problematiko rešiti, in to ne more biti za tak proračun problem. In jaz ne vem, zakaj moram sploh vlagati amandmaje, če je že strokovno, po kriterijih pri pregledu bilo ugotovljeno, da so ceste potrebne adaptacije in rekonstrukcije.
Zato še moj drugi apel, če se bo videlo, da res tukaj ne bo šlo - jaz vam moram povedati tako: nikoli nisem bil zagovornik tega, da se stvari rešujejo na cesti. Vedno sem se trudil - in bili so apeli, da se ceste zapirajo, potem bomo prišli do cest. Tudi v bodoče tega ne bom, vendar ne vem, kako dolgo bodo občani gledali tako mene kot koga drugega, ki poskušamo to narediti.
Zato še enkrat apeliram, da se poskuša ta minimalna sredstva, 8 ali 9 milijonov - nekatere projekte mi že peljemo iz lastnega proračuna -, da te zadeve zaključimo in nakažemo ljudem nekaj optimizma, da se bo rešila tudi problematika na območju Ptuja, za katero se zadnji dve leti ničesar ne rešuje, se pa v sosednjih občinah izrecno rešuje - rešuje se, recimo, problem 3.500 vozil z neko obvoznico, ki bo veliko prej rešena, kot pa 35.000 vozil skozi mestno jedro v samem Ptuju. Ne vem, po kakšnem kriteriju se potem rešujejo tudi te stvari. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima državni sekretar Žaro Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Poskušal bom pojasniti problematiko solkanske obvoznice.
Že uvodoma sem povedal, da gre za cesto, ki je sicer izredno obremenjena, gre za promet skozi Solkan, ali je to vzhodnogoriški promet ali ne, niti ni tako pomembno. Dejstvo je, da je velika večina tega prometa namenjena povezavi Gorice s celotnim Posočjem in hkrati celotnega Posočja s hitro cesto pri Vogrskem . Ko se je gradila hitra cesta na tem območju, se je priključek Vogrsko povezal s takrat glavno cesto, ki je sedaj regionalna cesta pred Šempasom, pač z neko cesto, sorazmerno solidno urejeno, naprej se je pa mislilo - takrat nisem bil zraven, žal - da zadostuje sedanja glavna cesta, ki pride v Novo Gorico na križišču pri Perli in se potem nadaljuje naprej proti Solkanu in skozi Solkan proti Anhovemu oziroma ostalim krajem.
Ta cesta je bila prav gotovo nekje podcenjena. Lahko rečemo, da je ugotovitev direkcije šele v lanskem letu, po novih kriterijih, da je solkanska obvoznica prva med vsemi obvoznicami, verjetno pomembno vprašanje, kakšne kriterije je imela stroka prej. Stroka se seveda brani, da nikoli ni bilo denarja za obvoznice in se tudi določene študije, kaj več kot idejne, niso delale. No, prometna analiza je pokazala, da je to prva prioriteta v celi državi na področju državnih cest, ko smo obvoznice Maribora, vpadnico Celja, ki je v bistvu tudi obvoznica, obvoznico Novega mesta nekako vključili v program avtocest, ker so to dobesedni priključki na avtoceste.
Tukaj gre za posredno priključevanje celotne regije na hitro omrežje in jaz se strinjam, da je potrebno sedaj pohiteti. Tudi v tej smeri sem dal vsa navodila, da se pripravi ustrezna dokumentacija. Žal se je že priprava lokacijske dokumentacije nekoliko zavlekla. V lanski jeseni, ko se je pričel izdelovati projekt gradbenih del in projekt za izvedbo, ko je potrebno postaviti traso v prostor, opraviti geodetske meritve, zakoličiti zemljišča, pričeti pridobivati zemljišča, predvsem pa je potrebno opraviti določena prehodna dela - to so tudi geološke vrtine - so prišli do dokaj alarmantnih ugotovitev. Tako alarmantnih, da so hoteli projektanti spremeniti traso. Seveda po temeljitih razgovorih na direkciji smo ugotovili, da to pomeni nov lokacijski postopek in najmanj 2 leti odloga in smo rekli, dajte se potruditi in najti rešitev. Rešitev iščejo, upam, da so jo tudi našli. Gre za sam predor, kjer so ugotovili, da je izredno v težkem terenu, predvsem njegov južni del, če sem prav razumel, je plazovit in poln vode. Potrebno bo predhodno narediti poseben rudarski rov, da se bo lahko to področje najprej zdreniralo in potem šele se bo začela gradnja predora. Predor sam je kratek, 200, 250 metrov. Žal se bojim, da je tako zahteven, kot je bil Golovec. Kajti, v Sloveniji je po pravilu zdaj očitno postalo dejstvo, da so vsi kratki predori težki. Tako bo potrebno tukaj opraviti izredno korektno strokovno študijo in pristopiti k izvedbi projekta normalno po nekem inženirskem teku, ne pa z nekim forsiranjem, kot je bilo včasih v navadi pri Darsu.
Opozoril bi tudi na dileme, ali mogoče kdo zavlačuje in podobno. V kolikor bi to projektirali ljubljanski projektanti, bi se ustrašil, da res kdo dela in komplicira kaj več, kot bi bilo dovoljeno. Toda, ker to projektira domače projektivno podjetje, se na nekaj takega ne moremo zanašati. Torej gre za dejanske probleme in težave, ki jih verjetno prehodne študije niso dovolj raziskale.
Na drugi strani je tudi prometna problematika pokazala svoje zobe. Ugotovili so, da predvideni rondo, kjer naj bi se obvoznica začela, pri Kromberku, nekako ne bo prometno zmogel že sedanjega prometa. Kaj šele načrtovanega. Zato je občina predlagala pred tem rondojem vzpostavitev novega križišča z Vojkovo cesto in Ulico tolminskih puntarjev, kjer bi nekako deviirali dostop do centra mesta. Na ta način bi promet prerazporedili na dve križišči in omogočili normalno odvijanje prometa. Seveda je treba za tako odločitev, ki jo je sprejala občina, ki nima za to ustreznih strokovnih institucij, potrebno preveriti s prometno študijo. Tudi ta študija je že pripravljena v smislu projektne naloge in naj bi bila zaključena do konca aprila.
Torej gre za celo vrsto preveritev, ki jih je potrebno opraviti in to smo zvedeli šele po novem letu. Zato - moj spomin je, gospod Hvalica, čisto dober. Žal teh projektantskih projektov nisem imel, dobil sem jih po novem letu in v ponedeljek sem zahteval od odgovornega inženirja, da pripravi kratko poročilo in naj ga čimprej pošlje v parlament oziroma poslan je bil direkciji in direkcija je potem preko našega ministrstva posla matičnemu odboru.
Ti osnovni podatki so na voljo. Žal se res zapleta. In inženir ocenjuje, da je zamuda - zdaj po veljavnem terminskem planu - že dva meseca, kar pomeni, da bodo gradbena dela, če bo šlo od sedaj naprej vse po sreči, oddana v začetku oktobra. Po vplačilnih rokih, ki so 60 dni, se lahko v tem primeru uporabijo sredstva že prihodnjega leta iz predobremenitve, ki jo bo dovoljeval zakon o izvrševanju proračuna, in torej letos ni nobene potrebe, da bi za ta program zagotavljali več, kot smo prvotno predvideli. V primeru, torej, hitrejšega pričetka dela se po nobenih možnih zakonitih pogojih ne bo dali izstaviti situaciji in s tem zahtevkov za izplačilo iz državnega proračuna pred 1. oktobrom. Torej, preden se potrdi, je konec meseca in dosežemo 60-dnevni rok, torej plačilo iz predobremenitve, če bi zadeve šle gladko naprej.
Zagotoviti je pa potrebno sredstva za končanje projektiranja, to je teh 50 milijonov, ki je že v planu, in odkupe. Odkupe zaenkrat zagotavlja mestna občina iz svojih sredstev, potrebno je seveda pripraviti in podpisati sofinancerski sporazum, kar je v teku. Tako, da jaz ocenjujem, da bodo vsa predhodna dela, ki se opravijo, preden se začne s posegi na terenu, letos lahko korektno opravljena. Seveda, če bodo strokovnjaki našli dovolj primerne rešitve, kar pomeni tudi, da bodo še v okviru normalnih stroškov. Nedvomno bodo te težave, ki so se na terenu pač pojavile, ki predhodno - žal - niso bile dovolj natančno raziskane, ker je idejni projekt delala občina - na to, da se ne delajo predhodna vrtanja, jaz stalno opozarjam, žal me tukaj stroka včasih drugače poduči. Toda, očitno bo potrebno pri vseh zahtevnih projektih, tudi pri idejnih študijah, opraviti geološka vrtanja, ne čakati na gradbene projekte. Torej: gre za odločitve, ki smo jih sicer na Darsovem programu že uveljavili, tudi s pomočjo nove uprave. Na področju direkcije, ki ima pa manj takih projektov, se pa to očitno šele spotoma uveljavlja.
Običajno se geološka vrtanja naredijo na področju plazov, pri sanaciji plazov. Tam imamo izredno korektnega inženirja in ni nobenih problemov, in žal je, da nimamo še več takih gospodov, ki obvladajo svoje delo in delajo korektno tudi za javne finance. Kajti pri sanaciji plazov na državnih cestah praktično nikoli ne pride do prekoračitve sredstev zato, ker je tam gospod, ki svoje delo dobro opravlja. Žal je takih dobrih strokovnjakov v tej državi včasih premalo.
Jaz upam in se bom tudi osebno zavzel, da bo ta projekt solkanske obvoznice z naše pristojnosti narejen v tem letu toliko, kolikor ga bo največ možno. To vam lahko tukaj zagotovim.
Kar se tiče problematike, na katero opozarja gospod Božič. Petrovo Brdo - Podrošt je sedaj v fazi, ko je inženir obljubil, da bo maja meseca asfaltni del, z asfaltnimi deli zaščitil traso in da ne bo več prišlo do teh primerov kot prihaja, dejansko vsako leto po, ali spomladanskih, ali jesenskih neurjih, ko ponovno odnese tisto, kar se je prej naredilo - ne v celoti, to ne smemo pretiravati. Lani se je zgodilo, da je pač reka urezala novo strugo. Tudi to se dogaja na teh hudournih področjih. In napaka je bila, da vodarji niso reke ustrezno zaščitili, ne zaradi ceste - tam kjer je cesta zraven, jo vedno cesta mora regulirati -, ampak zaradi drugih površin, ki so bile ob reki. Šlo je za neke manjše njive. Tako, da je v bistvu reka naenkrat prišla do ceste in bo potrebno potem tam spremeniti projekte. Premostitve se tam tako in tako postopamo izvajajo in ocenjujemo, da bomo letos lahko to rešili.
Za problematiko plazov pod ključem: zadeva je v proučevanju in se pripravljajo izvršitveni ukrepi. Vemo, da je ta problem pač problem, ki je večkrat težko rešljiv v takih primerih.
Glede Ptuja in državnih cest skozi Ptuj. Kot sem že prej povedal, poskušal sem dobiti detajlnejše podatke. Ker pa je večina teh amandmajev - gre za tri, štiri amandmaje, ki ste jih vložili, gospod Luci, in se nanašajo na gradnjo pločnikov. Je seveda na podlagi določil zakona o javnih cestah v prvi vrsti za gradnjo pločnikov zadolžena lokalna skupnost. V primeru zagotavljanja prometne varnosti ali pa prometne propustnosti pločnike zgradi lahko tudi država. Običajno imamo na podlagi posebne metodologije pripravljene sofinancerske sporazume, kjer država in lokalna skupnost razdelita stroške tudi pri gradnji pločnikov. V kratkem pomeni to, da je tisti stik z državno cesto, to je običajno robnik in del odvodnjavanja, investicija države, sama gradbena dela pa odkup zemljišč za pločnik pa investicija občine. Ta sredstva so predvidena v okviru programa direkcije za zagotavljanje prometne varnosti in se bodo lahko na določenih segmentih po posebnem programu, ki ga zdaj inženir pripravlja, tudi izvedla.
Tako, da ocenjujem, da so ti amandmaji že vključeni v obseg sredstev za te namene, ki se uporabljajo za zagotavljanje prometne varnosti skozi naselja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika Ivo Hvalica. Replika, Demšar, gospod.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ušesa me bolijo, tako sem napenjal, da bi ja slišal. Vse si mi povedal, samo mi nisi povedal: kako. Kje je amandma? Kam je izginil amandma? Kam je izginil amandma odbora? Kaj je poniknil? Je odletel? Odfrčal? A gremo po magnetogram? Ta amandma je dobil v odboru, razpolovni amandma, večinsko podporo. Pa kaj, kaj se greste? Kaj je to za ena stvar? Naj prosim še tiste člane odbora, ki si upajo zdaj pojasniti pred tem sprenevedanjem koalicije, da mi pomagajo to? Pa kam je to izginilo? Kako je to mogoče? Pa kaj se greste? Saj to je nekaj nezaslišanega, ljudje božji! Ta amandma je bil polovično izglasovan in vam povem, bom prišel še 150-krat sem gor, ker takšne stvari, veste, to je pa že na meji, jaz vem, da se ponarejajo že dokumenti na vladi, ampak zaenkrat še nisem zaznal tega v državnem zboru. Se kradejo dokumenti, da, ampak imamo magnetogram. Torej jaz bi rad pojasnilo in te prosim, gospod državni sekretar, da prideš sem, da poveš, kam je izginil amandma odbora za infrastrukturo, ker na to mi nisi odgovoril. Tukaj sem dobil lekcijo o geologiji, o mehaniki tal, o težavnih stopnjah, o plačilu situacij, o zamikih, ampak jaz vse to vem. Jaz tega ne rabim poslušati. Me zanima pa, kam je izginil moj razpolovljeni amandma? Torej, lepo prosim, lepo prosim, da nekdo pride sem, pa da pove, ali so ga ukradli, ali so ga strgali, ali ga je kdo vrgel skozi okno, ali ga je kdo vrgel na WC - povejte. Bom vsaj vedel, kakšne variante so možne v parlamentu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Amandma odbora je v pregledu. Amandma odbora je v pregledu, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Pa je to povzetek mojega amandmaja?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bom dal besedo predsedniku odbora za infrastrukturo in okolje, da pojasni. Prosim, kolega Presečnik. Potem pa ima repliko kolega Demšar.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Odgovarjam gospodu Ivu Hvalici, ker je rekel, da je amandma odbora nekam poniknil. Nikamor ni poniknil, je na strani 101 pod številko 169, takšen kot ga je odbor sprejel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, kolega Demšar, za njim kolega Zimšek in potem kolega Pahor.
VINCENCIJ DEMŠAR: Imam pripombo na predstavitev problematike, ki jo je gospod državni sekretar, gospod Žarko Pregelj, povedal dvakrat v zvezi ceste Petrovo Brdo-Podrošt. Torej ta zadeva se vleče že več kot 5 let, cesta ni prevozna, vsak čas tudi v Sorici ne bo prevozna, kar pomeni, da tisti, ki zdaj gredo po Selški dolini na Baško grapo, Tolminsko, tam je par velikih usadov in se bo zgodilo, ne vem, da bodo hodili Tolminci, ne vem, čez Vršič ali pa čez Razdrto v Ljubljano. Tu čez ne več, tudi glede na usade, ki so na Kladju nad cerkljansko stranjo.
Predvsem bi pa tu rad vedel, če mi lahko gospod državni sekretar pove, ali bodo ta sredstva, ki so predvidena letos za cesto Podrošt-Petrovo Brdo, zadoščala in če bodo dela tu končana. To je prvič.
Drugič pa to, kar pravi tudi gospod Božič, saj sva z njim iz leta v leto vlagala amandmaje, tudi za povezavo Sorica-Bohinj. Tam se res tako malo naredi, da se komaj razvleče stroje, pospravi in že čaka na naslednjo zimo in na naslednji proračun.
Sploh sem pa zaskrbljen tudi zato, kar sem zadnjič izvedel, da imamo za Lučine 20 milijonov, tista predhodna dela naj bi pa koštala 70 milijonov - za Lučine, brez tega, da bi karkoli že fizično tam delali. Sprašujem se, ali bomo na tak način, kot smo nekajkrat zagotavljali sredstva - so me pa domačini opozorili na nekaj, da imamo mi bienalno to cesto - eno leto se dela na gorenjsko stran, eno leto pa na polhograjsko; tako, nekaj tu, nekaj tam, ampak nikoli pa, da bi to delali skupaj. Na to so me opozorili domačini. Skratka, bojim se, da na ta način ne bomo daleč prišli.
Za konec, gospod državni sekretar, ali mi lahko poveste, kdaj bo cesta Podrošt-Sorica prišla sploh v kakšen plan. Tri leta zapored sem vlagal amandmaje, letos ga nisem več, glede na razgovore, ki sem jih imel; tu pa ne bom rekel, ali so bili na stopnicah, ali so bili na ministrstvu, ali še kje drugje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, gospod Zimšek, za njim gospod Pahor.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane gospe in gospodje ter gospod predsednik! Nekoliko me moti razlaga državnega sekretarja, ko govori o prometu šele po treh letih.
Povedati moram, da imamo dobro organizirano službo na državnih cestah, da ta služba vsako leto izda brošuro prometne obremenitve in da vsako leto ob koncu leta točno vemo, kakšna je prometna obremenitev, kje je največja rast te obremenitve in kaj lahko iz tega sklepamo oziroma prognoziramo. Vemo tudi, da je v Sloveniji nekaj cest, ki imajo prek 30.000 vozil na dan. Ali drugače povedano: povprečno letni dnevni promet, od tega 5 do 6 cest v Ljubljani, dve na Primorskem in eno v Celju. No, zbodlo me pa je, ko je gospod državni sekretar rekel, da imamo v Celju vpadnico. Ta vpadnica je tista cesta, ki sem jo imenoval, ki ima več kot 30 000 vozil na dan, in je to v bistvu obvoznica. Sedaj, če govorim o obvoznici, potem vemo, da nekaj obvozimo. V Celju je pa to centralni priključek na avtocesto in razpolovi mesto na dva dela. Zato bi prosil, da drugič ne govorimo o priključkih na tak način, ker se ta obvoznica že vleče nekaj let pri razpravah in se s to obvoznico, ne vem, želi prekriti gradnjo nekaterih drugih obvoznic.
Mi smo tudi pred tremi leti, dvema, lansko leto vedeli točno za promet solkanske ceste in ne vem, zakaj šele letos ugotavljamo, da je takšna obremenitev. Vse to so znani podatki. In če se bi ravnali po teh podatkih, bi ceste pravilno načrtovali, ne pa ad hoc, kot se je dogajalo nekaj let. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Zimšek! Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ja, res je težko, če ljudje ne poslušajo in potem poskušajo izumljati toplo vodo. Ja, ta amandma ni tisto. Zakaj ste me pa včeraj iskali tu po državnem zboru? Pa saj nisem otrok, ne me imeti za norca! Ta amandma ni tisto, ta amandma ni v mega amandmaju, jaz sem pa o tem govoril in sem bil zelo jasen. Mene zanima, ali je to v mega amandmaju vlade, ker vlada je nekatere amandmaje sprejela za svoje in te podprla. Ta amandma je prepisano to, zmanjšana moja vsota. Ampak, kaj piše? Vlada ne podpira. Matično delovno telo ne podpira. Ja, obrišite si nos s tem amandmajem. Oprostite! Saj me imate za norca! To piše tudi na mojem amandmaju - samo malo - na strani 96. Tu piše isto: ne podpira. Amandma smiselno povzema s svojim amandmajem. No, kje ga povzamete? Amandma povzemati s svojim amandmajem, ki ga potem ne podpira. Kaj je to za ena igra?
Še enkrat za tiste, ki slabo poslušajo, ampak vsaj člani odbora za infrastrukturo naj ugotovijo, da gre tu za prevaro. Jaz vložim svoj amandma za znesek 600 milijonov tolarjev. Ob mojem amandmaju piše, "vlada ne podpira, amandma smiselno povzema s svojim amandmajem". Kje je ta amandma? Kam je izginil? Če pa mislite, da me boste zavajali na tak način, da potem napišete amandma, pa potem zopet napišete amandma vlade, ki ga sama vlada ne podpira, tega pa ne razumem! Tu se greste pa - to je že "extra terestre", bi rekli. Tega ne razumem; če pa kdo lahko razloži novo filozofijo te koalicije, je tudi možno. To se pravi, ga ne podpira ta vlada, ampak ga podpirajo, recimo, Združeni narodi. Samo meni to nič ne pomaga. Vlada vlaga amandma, ki ga potem ne podpira. Ja, za božjo voljo, no! Dajmo se, ljudje, zresniti in dajmo rešiti ta problem, no! Saj vem, da so to za nekatere dolgočasne stvari in tako dalje, ampak za tiste, ki smo malo bolj penetrirali v ta problem, pa tudi ki smo člani odbora za infrastrukturo, je to, kar se je zgodilo, smešno. In vi mene potem poskušate tu osmešiti, "amandma je to in to" - ja, je, je, še enkrat preberem - na kateri strani je? Stran 101, dobro. Torej, še enkrat vam povem (imam še minuto in pol, je dovolj): na strani 96, za znesek 600 milijonov - tu piše, "vloženo 29.11.1999, vlada ne podpira, amandma smiselno povzema s svojim amandmajem". Nakar vlada ne vloži amandmaja, ga vloži odbor za infrastrukturo, vlada na tej seji odbora prikima, pravi O.K., potem pa piše "ne podpira" - torej, lastnega amandmaja ne podpira. Povzetek: to je prevara in nič drugega. Lahko, da je tudi šlamparija, ampak moraš biti strahotno šlampast, da si privoščiš tako neumnost. Sami negirate sami sebe, lastno vlado - ja, verjamem, da se to še ni zgodilo, pa nekateri ne morete doumeti tega. Ampak če pogledate strani 96 in 101, vam bo vse jasno. Počenjate neumnosti! Ni samo to, kar je rekel moj kolega Pavle Rupar, še kaj hujšega bi lahko rekel. Res ga... pa naprej ne bom rekel. To je nekaj nepojmljivega! Naj pride vendar nekdo - Žare, pridi sem in povej, če nimaš ministra, če si ne upaš, povej, kam si vrgel teh 300 milijonov! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Borut Pahor, za njim replika Jaka Presečnik. (Se odpoveduje.) Gospod Presečnik, imate besedo.
JAKOB PRESEČNIK: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Mislim, da sem že pojasnil.
Prej je bilo rečeno s strani gospoda Iva Hvalice, da je amandma odbora nekam poniknil. To seveda ni res. Amandma odbora je na strani 101. To, da pa pri amandmaju gospoda Iva Hvalice "za 600 milijonov" piše, da ga vlada povzema v svojem amandmaju, pa ni problem niti moj niti odbora, ker sam ne predstavljam vlade, to je pa nekdo drug napisal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Borut Pahor, ki se je sedaj odločil, da bo repliciral.
BORUT PAHOR: No, nisem se hotel vključevati v to diskusijo, ampak sedaj bi pa rad tudi sam pojasnilo, ali bo državni zbor, ko bo glasoval o tem proračunu, sprejel odločitev zato, da reši vprašanje solkanske obvoznice ali ne - glede tega pa moramo imeti poslanci, kako bi rekel, čiste račune.
Če prav razumem, če do sedaj nismo sprejeli te odločitve, potem mora državni zbor podpreti amandma Iva Hvalice, za kar bi se zavzel, da solkanska obvoznica ta denar dobi; če je drugače, prosim državnega sekretarja, da to jasno pove.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pahor. Replika na repliko, Jaka Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Da ne bo popolnoma nobenega zavajanja. Torej v mega amandmaju, kot ga imenujemo, to je amandma treh poslanskih skupin, solkanska obvoznica ni bila zajeta. Zaradi tega je odbor, saj to se ve, saj pa ja imamo ustrezne dokumente tudi v zvezi s tem! Zaradi tega je odbor, odbor sprejel posebni amandma, ki je na strani 101, pod številko 169, katerega že skozi razlagam. Na podlagi amandmajev, ki so bili sprejeti, še nekateri drugi tudi na odboru, je vlada pripravila svoj amandma. Mislim, da je to amandma pod številko, ne vem, mislim, da 88. In v tem amandmaju pa ni solkanske obvoznice. Zaradi tega sta še vedno, vedno na dnevnem redu pri odločanju o amandmajih, amandma gospoda Iva Hvalice in amandma odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je in državni zbor bo glasoval. Besedo dajem gospodu Hvalici, če želi relicirati, potem pa če je potrebno še državnemu sekretarju. Menim pa, da je bilo že pojasnjeno to vprašanje in
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. To ni pojasnjeno. To ni pojasnjeno, to ni pojasnjeno! Kje pa! Če bi tako pojasnjevali stvari, recimo, v nekih mednarodnih relacijah, kam bi pa prišli! To je, to sploh ni pojasnjeno. To je zdaj nek izgovor, ne. Jaz ne vem, zakaj je. Ne? Ampak predstavnik vlade naj pojasni, zakaj tega ni v "mega" amandmaju, ker je predstavnik vlade na odboru za infrastrukturo natančno povedal, lahko gremo po magnetogram, da je to sprejemljivo za vlado. Celo hoteli so to, da jaz odstopim od svojega amandmaja. Ampak jaz sem bil previden, ker nikdar ne smeš verjeti. Nikdar! Koaliciji ne smeš nikdar verjeti. Jaz sem bil previden in sem obdržal svoj amandma. Ali si predstavljate, da jaz odstopim od svojega amandmaja? Zdaj bi jo dobil tako ..., kot se reče. Ne? In zakaj si ne upate tu povedati? Zakaj ste zamočili to? In zakaj imate za norca lastnega ministra? Zakaj imate za norca lastnega ministra, Solkanca, gospoda Tomaža Marušiča? On je meni rekel, da je vse urejeno. Jaz pa vidim, da ni nič urejeno. Nič. Ker zdaj smo na istem. Zdaj ste povedali. Zakaj ste potem hoteli od mene, da jaz odstopim od svojega amandmaja? Zakaj ste razpolovili moj amandma? Zakaj?
Torej, milo rečeno, tukaj ste pa res dobili eno debelo, ne. Ampak, mogoče ste mislili - kaj vem, da ne bo nobeden tega opazil. Pa ja niste tako naivni. Je možno pa vse, ne. Podcenjevanje tega parlamenta je nepojmljivo. Tako da, ne vem, bom ta mandat imenoval, poleg tega, da sem mu že dal naslov Mandat odhajajočih poslancev - ker zdaj pravijo, da bo šel še eden, sem danes prebral v časopisu - ga bom imenoval tudi, če bom kdaj kasneje kaj o tem govoril, kot mandat, kjer se je vlada res poskušala do konca izživljati nad poslanci, posebej nad opozicijo.
Kako naj jaz vem? Ko mi reče predsednik odbora za infrastrukturo: "Kako ti je pa znano, kaj je v mega amandmaju?" Kako naj jaz vem? Ali ste mene obvestili? Mene ne obveščate niti o tistem, o čemer je bil sprejet sklep državnega zbora. O tem bom govoril na poslanskih pobudah in vprašanjih v petek. Kako naj jaz vem, kaj ste? Jaz sem enostavno ugotovil, da ne podpirate tako rekoč lastnih amandmajev. Ker odbor gor, odbor dol, odbor vodi - in to tudi ni, bi rekel, normalno - član stranke, iste stranke, kot vodi resor. In potem se izvzema iz te nastale situacije.
Ne, ne. Gospod Bajc, v prejšnjem mandatu je bil predsednik odbora za infrastrukturo gospod Žare Pregelj iz opozicije. No tako, da vemo. Ne, ne, to je kar običajen način, ker je potrebno ob vsem tem tudi malo nadzora, zato se pa dogaja, kar se dogaja na Darsu, na direkciji za ceste itd. O tem bo še veliko govora. O tem bo še veliko govora. Saj sedaj imate primer Gressetta itd., ki vam je lepo, za pet, hvala bogu, hvala bogu, za pet milijard tolarjev šel dol od ekskluzivnih, v naprej določenih, vse mogočih božjih izvajalcev. Počasi pridejo stvari na dan. Počasi, vsaka stvar dobi svoj konec. Najstarejša Solkanka je rekla: "Vsaka stvar ima svoj konec, razen klobasa, ki ima dva konca." Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zadnji del replike je bil v skladu z repliko, ker govorimo o solkanski obvoznici, en del pa ni bil. Replika na repliko, kolega Jaka Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Torej, hvala lepa za besedo. Jaz sploh ne vem, kaj naj sicer repliciram gospodu Ivu Hvalici, vendar mu zagotavljam, da nimam popolnoma, kot član odbora ali kot predsednik odbora, popolnoma nobenih drugih podatkov, kot jih imajo vsi člani odbora.
To pomeni - osnovni proračun oziroma tabela o osnovnem proračunu, ki je objavljena v Poročevalcu številka 74/12, od dne 16. novembra 1999. To je prvi osnovni dokument in v tem dokumentu je - kar se tiče solkanske obvoznice - postavka, vredna 50 milijonov tolarjev. Torej, popolnoma nobenih podatkov drugih nimam, kot to. To je prvi dokument.
Drugi dokument je bila tabela, ki smo jo vložile tri poslanske skupine, koalicijske poslanske skupine, ki je bila ravno tako dostavljena vsem članom odbora.
Tretji dokument, za katerega sem se moral jaz ravno tako zavzemati, da je prišel v državni zbor, je pa tabela, ki pojasnjuje vladni amandma. Tega smo pa, mislim, da prejeli člani odbora, mislim, da včeraj - tako jaz kot vi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Aurelio Juri. Predlagam, da dam še besedo potem državnemu sekretarju Preglju, da pojasni, če je potrebno, ker se vrtimo okrog iste teme.
AURELIO JURI: Kolegi, jaz upam, da bo gospod Žare Pregelj končno, seveda, pojasnil vso situacijo in tu bi rad pritrdil kolegu Hvalici, da na osnovi njegovega amandmaja v proračunu, ki ni dobil podpore odbora, je sam odbor v polovični vsoti oblikoval svoj amandma, ki ga imamo tukaj na strani 101. Potem ko je predstavnik ministrstva za promet in zveze, gospod Žare Pregelj, pritrjeval temu, da je možno s pospešeno dinamiko priprav porabiti tako vsoto v letošnjem letu. Da pa vsekakor ne bi bilo možno, seveda porabiti, 600 milijonov, kolikor je predlagal kolega Hvalica. S temi zagotovili, seveda, je šel tudi odbor v oblikovanje takega amandmaja in v prepričanju, da bo vlada stala za takim amandmajem. Sedaj je v "mega" amandmaju vlada sicer zapisala neko postavko na strani 58 - obvoznice, ki se poveča za 359 pa nekaj milijonov, in mislim, da ta informacija je šla tudi v eter in ko se je izvedelo za ta "mega" amandma - vi veste, da se je zelo zadovoljivo govorilo po radiu in televiziji, da končno solkanska obvoznica bo dobila z blagostanjem vlade 350 milijonov in da se bodo lahko dela začela. Danes tudi jaz presenečeno ugotavljam, da temu ni tako in da amandma, ki ga je odbor sprejel z veliko večino, mislim soglasno, ni dobil ustrezne podpore pri samem ministrstvu, ki ga je na sami seji podpiral.
Gre še povedati naslednje, da smo vso to situacijo tudi obravnavali v klubu primorskih poslancev in se tudi zavezali, da bomo, bodisi glasovali za amandma kolega Hvalice, ki ga jaz prvotno nisem podpiral zaradi tega, ker je pol vsote jemal beguncem, ampak zdaj vidim, da je ta drugi del amandmaja tudi popravljen in zato ga bom jaz podpiral v vsoti 600 milijonov, in samo, v kolikor bi ta amandma padel, da bi, seveda, tudi izglasovali za amandma odbora kot takega v prepričanju, ponavljam še enkrat - da bo ta amandma dobil tudi vladno zeleno luč. Zdaj, če temu ni tako, mislim, da je sploh neodgovorno ravnanje s strani ministrstva in same vlade, da je dopustila, ne da bi sproti in takoj pojasnila zadeve, da je šla v eter informacija o tem, da Solkanci bodo dobili 350 milijonov. Danes pa ugotavljamo, presenečeno in zgroženo, da temu ni tako. Nekdo se, seveda, tukaj moti. Prosil bi gospoda Preglja, da jasno pove, ali je solkanska obvoznica tu notri nekje skrita s 350 milijoni ali je samo 50 milijonov, ker odvisno od tega se bomo tudi opredeljevali do amandmaja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Najprej repliciram gospodu Presečniku.
Ob vsem spoštovanju, gospod predsednik odbora za infrastrukturo državnega zbora, vam moram povedati: da kot dolgoletni opozicijski poslanec, jasno, ne morem verjeti temu, da imam isto informacijo kot vi - potem ste vi, ne vem, kakšen poslanec. Mislim, da je popolnoma jasno in tudi normalno, da ima poslanec vladne koalicije več informacij, kot jih ima opozicijski, saj s tem se vedno ponašate. Sedaj me pa prepričujete, da naj bi jaz imel iste informacije. Očitno ne, saj ne vem, kam je zadeva poniknila. Ne vem! In tudi ne vem, kako ste prišli do tega - ne vem, kako bi rekel - ultra akrobatskega skoka, da predlagate amandma vladajoče koalicije, ki ga potem vlada ne podpira. Ja, to pa res pomeni imeti nekoga za norca! To je metanje peska v oči. Ne verjamem, da se take stvari zgodijo slučajno, ker v politiki običajno pravimo, da se nič ne zgodi slučajno, vse je stvar nekega projekta. Če se je pa zgodilo slučajno, recimo, pa da je kdo "zamočil", kot se temu reče, če sem jaz njegov šef, mu jutri dam odpoved. Če mi je do tega, da imam pač tak suport, ki mu zaupam in ki mora delati tako, kot mora delati. Žalostno je vse skupaj to poslušati.
Kar je rekel poslanec Juri, je točno. Pojavila se je celo številka, nekaj manj kot 360 milijonov, v sredstvih obveščanja - ne vem, kdo je to povedal, verjetno vaši ministri in tako dalje, da so pomirili novogoriško in solkansko javnost; veste, da so bile tam tudi neke barikade, sam tja dol nisem šel, ker sem imel tisti dan obveznosti v državnem zboru, zato me ne more nihče niti obtoževati tega, da sem eventualno kaj "šuntal" ali pa da sem se šel dol slikat - ne, tisti dan sem bil tu, ker že tako ali tako, če manjkam pri enem glasovanju, dobim pismo Kviaza, da mi trga od plače, in moram biti silno pozoren na te stvari, kljub temu da je moja prisotnost daleč, daleč nad povprečjem - ne polovice, ampak dveh tretjin poslancev.
Take so te stvari. Pojasnila tu ni, čudna je ta zadeva. Lahko pa pričakujete, da se bo zgodilo potem, če se bo to zgodilo in če ne bo sprejet moj amandma - ker sedaj bom igral pa na svoj amandma, in hvala bogu, da nisem padel na "finto", da ga nisem umaknil. Potem se bo zgodilo marsikaj, mogoče se zgodi tudi to, da se ne bo gradilo nobene avtoceste, ker ves cement iz Anhovega mora iti skozi solkanski koridor, kot sem že povedal - ves! Nekaj malega peljejo po železnici, vse ostalo! Vsak dan se borim s cisternami Dolinšek in Proj, številne cisterne na avtocesti. Poznam že vse registrske številke, vem, kje kdo sedi, ker eni so bolj tako, bolj "ta mladi", "šibajo" tudi tako, da je groza itd. Policije itak to ne briga. Mimogrede pa lahko gospod Deželak pove tudi to v svoji hiši. Ampak, se bo zgodilo lahko tudi to, da ne bo cementa na gradbiščih slovenskih avtocest, ker stanje je nevzdržno. To vse skupaj teče po ozkem koridorju, ki je širok na nekaterih mestih 7 metrov brez pločnika med hišami! Ali si lahko predstavljate, kaj je to? Takega primera v Sloveniji ni. Povejte mi! Povejte enega! Grem in povabim še vse vas zraven potem kosilu. Pokažite mi en takšen primer! Ampak izgleda, da pač so druge bolj potrebne stvari, izgleda, da se kupujejo glasovi na drugem koncu Slovenije in tu je problem. Tu in samo tu je problem! Na tej postavki se vidi, kako se kupujejo glasovi, torej, v določenih predelih Slovenije. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali želi besedo državni sekretar? Želi. Prosim!
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Na vprašanje, kje je solkanska obvoznica: v amandmaju, ki ga je vlada podprla. Vlada je podprla amandma oziroma vložila potem svoj uskladitveni amandma, ki je v bistvu sestavljen iz vseh tistih amandmajev, ki so jih tudi podprla delovna telesa in ki ne jemlje porabnikom znotraj proračuna. Se pravi, ki ne jemljejo tistim porabnikom, katerim se ne sme vzeti. Dovoljeni so bili amandmaji, če sedaj malo bolj poljudno se izrazim, ki v bistvu prerazporejajo sredstva znotraj posameznega proračunskega porabnika.
Na podlagi tega postopka je ministrstvo za promet in zveze pripravilo tak uskladitveni amandma, v katerem je bilo tudi 300 000 milijonov za solkansko obvoznico, in smo poslali na ustrezno vladno službo, da to oblikuje. Dobili smo odgovor, da solkanske obvoznice ne moremo uvrstiti v ta usklajevalni amandma, iz razloga, ker so nastopile - jaz na vladi nisem bil in niti nimam mandata, da bi to razlagal - pač določene procesne težave. Izkazalo se je, da v zapisniku ni bilo določenega sklepa. Toda, vsebinsko je bil takrat amandma vključen s strani ministrstva za promet in zveze.
Kasneje, po novem letu, ker je vmes potekel rok za vlaganje amandmajev in bi lahko - kolikor jaz poznam proceduro - lahko samo še predlagatelj popravljal svoj amandma, jim nismo znali razložiti: ali pomeni popraviti amandma, dopolniti in ga povečati za 300 milijonov, dejansko tisto, kar poslovnik državnega zbora dovoljuje, da lahko predlagatelj svoj amandma pred glasovanjem dopolni. Ker tega odgovora nismo dobili, pač nismo šli v proceduro dopolnitve amandmaja. Tako da zaradi tega je ta vladni amandma ostal tak, kakršnega je takrat vlada sprejela in potem tudi poslala državnemu zboru. Kaj več o tem ne morem, niti ne vem povedati.
Lahko vam pa še enkrat pojasnim, da sem v vseh nastopih danes tukaj glede solkanske obvoznice poskušal pojasniti, da ni razlogov - in še enkrat poudarjam - ni razlogov, da bi zagotavljali do konca oktobra tega leta dodatnih 300 milijonov. Kajti 50 je že zagotovljenih v predlogu proračuna, ker ne bo možno tega denarja do takrat porabiti. Lahko ga bi porabili v zadnjih dveh mesecih oziroma deloma tudi že prej za odkupe, za plačilo projektov in podobno, nikakor pa ne za gradnjo, ker ne bo do takrat pripravljena. Do sedaj znana dejstva so pač zavlekla projektiranje, ni kaj pomagati tukaj. Bomo poskušali zadevo čimbolj hitro reševati, toda zaenkrat mi strokovna poročila, ki so pripravljena in bila tudi sem poslana, ne dajejo možnosti, da bi lahko zagovarjal dodatnih 300 milijonov, ki bi jih lahko za ta projekt v tem letu porabili. Res pa je, da je za obvoznice predvidenih dodatnih - mislim, da 350 milijonov, če sem prav sešteval. Gre za 200 milijonov za obvoznico Radelj, gre za 50 milijonov za obvoznico Črnomlja in gre tudi za manjkajoča sredstva, ki utegnejo zmanjkati za mariborsko obvoznico, predvsem za tiste faze, ki niso zajete v nacionalnem programu izgradnje avtocest. Ali se bodo ta sredstva za mariborsko obvoznico porabila ali ne, je še vprašanje. Torej, znotraj tega konta obstaja tudi rezerva in v primeru, da bi za obvoznico Solkan rabili denar, lahko tudi ta sredstva v skladu z zakonom o javnih financah tudi porabnik porabi, tako da v tem primeru, poglejte, po sedaj znanih podatkih in vseh težavah, ki so povezane z izgradnjo solkanske obvoznice, 300 milijonov, da bi jih porabili v tem letu, ne potrebujemo. Potrebujemo verjetno še kaj več, kot je 50 milijonov zagotovljenih, toda to še ne vemo natančno in bomo lahko uporabili tako imenovano predobremenitev. Zato menimo in tudi vladi potem kasneje nismo predlagali drugačnih popravkov tega amandmaja, ker strokovna dejstva so pač ovrgla to zahtevo po dodatnih sredstvih. Torej gradnja solkanske obvoznice ne bo prav nič upočasnjena, če teh 300 milijonov letos v proračunu ne bo.
Zdaj, če verjamete ali ne, je to seveda druga stvar. Dejstvo je, da po proceduri, v kolikor bi pa po vsej sili zahtevali, da ima pač ta postavka več sredstev, mi se denarja ne bomo branili in ga bomo poskušali korektno in zakonito porabiti. Toda dejstvo je, da je edini način, kolikor jaz poznam proceduro, je pač sprejeti amandma, ki je v proceduri, sta pa dva. Eden je vaš, gospod Hvalica, eden je pa od matičnega odbora. Kajti potem mora vlada pripraviti uskladitev v naslednji fazi in bo to tudi storila.
Odgovoril bi še na ostale dileme, čisto na kratko, ker jaz mislim, da sem o večini že povedal. Za Podrošt - Sorica, kdaj bo v planu. Bo v planu, ki ga bo določil nacionalni program. Osnove so že pripravljene, sedaj jih pa še ni, ker res tam ni pripravljen. Gre za zelo zahteven projekt. Takih je še nekaj v tej državi in z enako obremenitvijo. Za Vresje-Sorica so letos predvidena sredstva in bodo še v naslednjem letu po projekciji. Pripravlja se projektna dokumentacija in mislim, da večjih zadržkov več ne bo. Glede Petrovega Brda pa mi inženirji zagotavljajo, da bodo letos asfaltirali in v naslednjem letu potrebovali denar še za določene brežine, za zložbe, kar pomeni tista sredstva, ki so zdaj predvidena in bi morala zadoščati.
Glede celjske vpadnice. Jaz nisem rekel, da je to obvoznica, gospod Zimšek. Dejansko ni obvoznica, ampak je navezovalna cesta vpadnica, ki povezuje sedanji priključek mesta Celje na avtocesto. Kot obvoznica deluje kvečjemu avtocesta, ker je pa na precejšnji oddaljenosti in ne rešuje problematike povezave Celja proti Laškemu in naprej proti Posavju, bo naslednji priključek, to je Celje vzhod-Ljubečna, dejansko pa predstavljal lahko vzhodno obvoznico za promet, ki prihaja iz smeri Laškega sedaj skozi Celje, potem bo šel nekje ob Celju, kolikor je pač to še možno, in se navezoval samostojno na avtocesto. Tako da tukaj ocenjujem, da stroka pravilno ravna in ni nobenih težav v tem smislu.
Podatki, števni, so znani res vsako leto. Toda to še ni dovolj za odločitev o posamezni gradnji. Potrebno je tudi opraviti kvanofizibilno študijo in tukaj se seveda dokaže upravičenost za gradnjo posamezne obvoznice. Ta študija je bila opravljena v lanskem letu in je pokazala, še enkrat, da ima Solkan tako visoko upravičenost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljam, na podlagi te razprave, da se kranjski obvoznici dobro kaže. Replika, Ivo Hvalica. Besedo želi tudi državni sekretar, mag. Debelak.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ne bi komentiral teh zadnjih besed predsednika državnega zbora, ki so naravnost cinične. Spoštovani kolegi, poldrugo uro smo potrebovali, da smo prišli do neke resnice. To je žalostna stvar. To je žalostna stvar. Ob vsem tem sem bil deležen še tu medklicev, da ne znam brati, pa da ne vidim, pa ne vem kaj. Poldrugo uro je rabil državni sekretar, da je povedal pač, da tega vlada ne podpira. Ampak je začel zopet govoriti o tistih 50 milijonih. Pa koga imate za norca? Koga? Mogoče pa sami sebe, ampak ne danes, ampak na volitvah. Same sebe. To je sramota. Poldrugo uro za zavajanje. Ne, ni zavajanje, to je poskus prevare. Tako, kot je bilo to "naštelano", če je to projekt, je to poskus prevare. Poldrugo uro za izsiliti resnico. Jaz sem zgrožen nad tem. Mislim, da je bilo malo takšnih primerov do sedaj. Jaz ne razumem tega. Ampak, niste prevarali samo mene, niste prevarali in zavajali samo prebivalcev Solkana in Nove Gorice in vseh tistih, ki se vozijo po dolini Soče , ker cesta ne gre samo po dolini Soče, ampak gre potem še v Brda, na Robič, prek mejnega prehoda čez Predel v Italijo, čez Vršič na Gorenjsko, ne samo, kot da gre neka cesta, ki gre gor proti Anhovu, kot je rekel državni sekretar. To je cesta za celo zgornje Posočje in jasno cesta, ki dvakrat, trikrat, pozabil sem Učjo, pelje prek mednarodnih mejnih prehodov tudi na italijansko stran. Ampak, kakor koli. Poldrugo uro smo potrebovali, da smo izvedeli resnico. Torej, to je bila res prevara, ker takšen način, se sprenevedati in govoriti, kako je bil sprejet, pa ni bil sprejet, tako je napisal odbor itd. Pa me imeti še za norca na takšen način. Torej, tega si ne dovolim kot parlamentarec, ki je sedem let v tej nemogoči dvorani. Sem doživel marsikaj, ampak takega prozornega - sedaj, ko sem ga rentgeniziral - poskusa zavajanja pa še ne. Ne vem, kaj vas je vodilo k temu. Jaz sem že povedal, da kupujete volitve v določenih predelih Slovenije in verjetno ste, vsaj kar se tiče Slovenske ljudske stranke, Novo Gorico odpisali. Jaz ne, ker jaz ne odpisujem tvoje stranke. Za mojo pa ne skrbi. Za mojo pa ne skrbi, ker smo v Novi Gorici dvakrat toliko močnejši kot vi, prej ste bili pa vi močnejši. Po zadnjih lokalnih volitvah, ne skrbi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, za mir v dvorani!
IVO HVALICA: Ne skrbi in ne dajaj neumnih pripomb. Ti boš meni dajal lekcije kvečjemu čez štiri leta, če boš ponovno tu, ampak jaz te vidim. Kljub svojemu jasnovidstvu, tebe tu ne vidim. Nisi marka za priti ponovno v parlament. To ti garantiram.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, kolega Hvalica!
IVO HVALICA: Imaš med ostalim celo vasi, za katere si priznal, da ne vidijo slovenskega televizijskega programa. Ne moreš ponovno biti. Ampak, to si sam izzval in si to dobil.
Torej, kako je možno, da je prišlo do te prevare - da se povrnem na argument, ker imam še dolgih 50 sekund. Kako je možno? Tega - jaz se grem pri določenih stvareh tudi osebne zamere - tega, državni sekretar Žare Pregelj, vam ne bom odpustil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za repliko. Predlagam, da najprej dobi besedo državni sekretar, potem pa dam še možnost dvema poslancema za repliko. Besedo ima državni sekretar, mag. Debelak, ki bo najverjetneje govoril o viru enega od amandmajev.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Hvala lepa, gospod predsednik. Lep pozdrav oziroma dober večer, spoštovane poslanke in poslanci! Res je, v imenu ministrstva za notranje zadeve se oglašam glede vira. Moram pa takoj uvodoma povedati z vsem spoštovanjem do gospoda Hvalice in njegovega amandmaja in seveda kolegov poslancev iz Primorske, se jaz ne morem opredeljevati do tega, ker nisem niti kompetenten. Želel bi pa povedati naslednje, ob predpostavki, da boste verjetno glasovali o amandmaju, ki ga je vložil gospod Ivo Hvalica in kjer je vir sredstev seveda ministrstvo za notranje zadeve. Vir, konto, so novogradnje, rekonstrukcije, adaptacije oziroma nakupi opreme izključno, moram reči, 100%-no namenjeni za delovanje slovenske policije, ne za civilni del ministrstva za notranje zadeve. V tem, bi rekel, planu so med drugim planirane novogradnje nekaterih policijskih postaj, ki jih poslanci iz okolij, ki sedite tukaj, zelo dobro poznate in sami veste, da so potrebne takojšnje, bodisi adaptacije oziroma novogradnje. Naj jih naštejem samo nekaj: gre za Škofjo Loko, gre za Ptuj, gre za Mursko Soboto, gre celo za nadomestno gradnjo Bovec, policijsko postajo Bovec, ki je bila porušena ob potresu. V postavki "sanacije" so tudi takšni objekti, policijski, za katere so inšpekcije dale nalog, da se morajo do določenega roka sanirati, sicer se prepove uporaba oziroma bivanje v teh objektih. V eni izmed postavk je tudi policijska uprava Ljubljana, kjer je že mesto Ljubljana, mestna občina Ljubljana dala svoj sofinancerski delež, in če do realizacije ne pride, seveda ta sredstva odpadejo.
Želel bi povedati tudi to, da je kar nekaj od teh investicij aktualnih, živijo, ker so se prenesle iz prejšnjega leta v sedanje proračunsko leto.
In na koncu seveda se vir sredstev načenja tudi na naši postavki "oprema". To je izključno tista oprema, ki jo moramo nameniti za to, da bomo lahko kvalitetno, strokovno, celovito in po schengenskih standardih uresničevali varovanje naše zunanje meje, ob predpostavki, da bomo čimprej sprejeli tehnične in pa seveda tudi normacijske standarde. In to je tudi zamenjava vseh tistih objektov, o katerih ste že večkrat slišali, bodisi v tem parlamentu oziroma še večkrat prebrali ob kritičnih razlagah našega policijskega sindikata.
In ne nazadnje, gospe in gospodje poslanci, to so tudi naše obljube, ki smo jih zapisali v naša pogajalska izhodišča, katera ste seveda tudi vi na delovnem področju 24 oziroma pravosodje in notranje zadeve akceptirali, zato seveda tudi s tem podremo tisto, kar smo že enkrat vsi skupaj sprejeli.
Na koncu še enkrat, z vsem spoštovanjem do vsega tega, kar je bilo povedano okrog te obvoznice, solkanske obvoznice, seveda z željo, da prisluhnete tudi našim problemom in našim težavam, ker očitno do tistega, kar je bilo mogoče v prvi fazi mišljeno, ne bo prišlo in bo odvzeto kateremu drugemu uporabniku, ki bo pa seveda zaradi tega lahko ob svoje delo oziroma bo v svojih izhodiščih moral bistveno menjati kurz svojega dela. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Kolega Presečnik in Bajc, ali je vajina želja po repliki še prisotna? Prvi bo repliciral kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Ne bom vsebinsko repliciral, ker menim, da sem vse podatke, ki sem jih dal, ali v imenu odbora ali v svojem imenu, dal popolnoma korektno, brez kakršnega koli poskusa ali dejansko napravljene prevare. To je eno.
In zagotavljam, da nisem nikdar v življenju še rekel, da gospod Ivo Hvalica ne vidi ali da ne zna brati. Kvečjemu, jaz malo slabše vidim, odkar delam zadnjih par let pod takšnimi lučmi in zato običajno uporabljam očala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Repliciram kolegu Ivu Hvalici, iz več razlogov. In sicer, prvič, komentiral bi tisto njegovo izjavo, ko po navadi pravi, da ne poslušamo ostali poslanci in da tudi tokrat nismo poslušali. Sem pa dobro poslušal gospoda državnega sekretarja in tvoj vložek na koncu, ki ga je gospod Hvalica okarakteriziral kot cinizem. Sedaj bom pa povedal, zakaj sem dobro poslušal tudi gospoda državnega sekretarja. Mislim, da je približno tako rekel: "Naše ministrstvo se ne brani denarja. V proceduri sta obadva amandmaja, amandma gospoda Hvalice in amandma odbora za infrastrukturo itn." In je rekel: "Če bo izglasovan amandma, bo morala vlada z uskladitvenim amandmajem dobiti ta denar in spraviti zadevo skozi." In zaradi tega sem pravilno razumel, ker sem poslišal tvoj vložek, in smatram, da tisti tvoj dodatek ni bil cinizem k solkanski obvoznici.
In tretje. Še enkrat bi rad ponovil, kolega Ivo. Osebno ocenjujem, da iz gradiva, ki ga imamo in ki mu rečemo Pregled amandmajev k predlogu proračuna, so vsi amandmaji. Edino, kar bi se jaz na tvojem mestu vprašal, bi se pa vprašal, kdo je v amandmaju 160 na strani 96 pripisal: "Ne podpira, amandma smiselno povzema v svojem amandmaju." Edino, kar jaz v vseh tej godlji, ki ji pravimo eno in uro pol razprav o amandmajih okoli solkanske obvoznice in drugih amandmajih, vidim konkretno.
In tretje, kar bi rad povedal na koncu. Mislim, kolega Hvalica, da sva bila skupaj na sestanku primorskih poslancev in da smo se tudi o nekaterih stvareh tam pogovarjali oziroma mislim, da tudi dogovorili. Na tak način, bom rekel, klevetanja ali bom rekel groženj ali ne vem kaj vse bom verjetno premislil, ali bom tisto, kar smo se dogovorili v klubu primorskih poslancev, tudi spoštoval.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Želi še kdo besedo? Imate repliko? Repliko? Replika, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, zelo jasno sem pokazal in še na glas sem rekel "replika", ampak očitno ne marate včasih slišati. Hvala lepa za besedo, kakor koli.
Gospod minister, gospod državni sekretar Slavko Debelak, ne vem, zakaj se mi je zareklo, prej smo se pogovarjali o nekih bivših ministrih, med katerimi naj bi bil tudi Deželak. Repliciram zaradi tega, ker ste rekli, da je v njem pač, v policiji oziroma resorju za notranje zadeve. V to nas vi prisilite, vaša vlada, mi smo prisiljeni, da jemljemo nekje. Če bi bila tehnologija drugačna, da bi imeli neko rezervno številko, to sem vam danes že povedal, mi bi jemali drugje. Nekomu ni prav, če jemlješ beguncem, tretjemu ni prav, če jemlješ zdravstvu, četrtemu ni prav, če jemlješ prometu in zvezam, petemu ni prav, če jemlješ notranjim zadevam. Ja, nekje moraš jemati, takšna je tehnologija in vlada ni moja, je vaša, vi bi morali vedeti, da bo nekdo pač, če bo vlagal neke amandmaje, s katerimi bo hotel povišati proračun, da bo hotel tudi oziroma, da bo moral adekvatno tudi nekje jemati. Jaz nisem za to kriv. Ponavljam, za to je kriva tehnologija vlade in tu se pritožite ministru Gaspariju. Ampak ne prenesem pa očitka, da mi, recimo, da bi kot stranka ali pa jaz, da bi samo jemali. Danes dopoldan je bil izglasovan amandma, ne vem, če ste seznanjeni, za 120 milijonov za mejni prehod Starod, produkt mojega poslanskega kolega torej. Vidite, in če bi bilo treba še kakšen mejni prehod na južni meji zgraditi, sem jaz prvi za to, tudi zaradi tega, ker živim v sicer nekem drugem obmejnem območju, glasoval za to. To se pravi, ne jemati zadeve črno-belo. Jaz sem trdno prepričan tudi, da če bi se zgodilo slučajno, da bi bil moj amandma izglasovan, da bi vi že uredili, da bi ta denar dobili nazaj, ker to pa že vem, da se v neki vladni koaliciji lahko naredi. Zato jemljem to pripombo državnega sekretarja Slavka Debelaka zgolj kot kozmetično. Jaz vam v slučaju, da bi bil sprejet moj amandma, ne bom prav nič vzel. Dobili boste pa dodatno tam.
Kar se pa tiče gospoda Bajca, ja, jaz pravim, pa kdo te vpraša po čem! Če me izzivaš iz klopi, ti jaz jasno vržem paket nazaj. Ali sem te po čem vprašal? Če bi bil tiho, ne bi bilo nič. Ker si pa hotel na vsak način biti glavni, sem ti pa vrnil. Kako boš pa glasoval, kar se tiče primorskih projektov, primorskih amandmajev, to pa ne boš glasoval zame, to ne boš glasoval zame, pač pa boš glasoval za primorske volivce, ki so tudi tvoji. In zaradi tega meni groziti, da po tem klevetanju, teh grožnjah boš ti "ratatata", to jaz si dam za klobuk tukaj, čeprav ga nimam.
Kakorkoli že, mislim, da sem pojasnil, državni sekretar, Slavko Debelak, spoštovani gospod minister Borut Šuklje, da ni bil namen tega zdaj ravno policiji jemati. Nekje moraš pač vzeti, ampak tehnologijo ste vi predpisali, vi kot vlada, na žalost. Dokler smo imeli tisto rezervno postavko, se to ni dogajalo, zdaj smo pa prisiljeni, zdaj smo pa prisiljeni, veliko nas je, veliko amandmajev vlagamo in jasno ne moremo samo enemu vzeti, saj nismo jemali samo ministrstvu za notranje zadeve, ampak tudi vsem, do urada predsednika republike, taka je pač ta tehnologija.
Kar se pa tiče solkanske obvoznice, seveda slej ko prej ostane moja grenka ugotovitev, da je bil to eden največjih poizkusov zavajanja. Zavajanje, kakršnemu mogoče še ni bilo primera in verjetno boste spravili predvsem v težave vašega župana Črtomirja Špacapana in vašega ministra Tomaža Marušiča. Bog vam odpusti te grehe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Terčon. Razprava? Razprava. To pomeni, da gremo naprej. Prosim.
DAVORIN TERČON: Torej v zvezi s solkansko obvoznico je dejstvo, da so predstavniki vlade v odboru za infrastrukturo pritrdili, da bodo ta amandma upoštevali in ga zajeli bodisi v svojem amandmaju oziroma podprli. To so vzeli zelo resno, ker to dokazuje tudi obrazložitev k amandmaju odbora, kjer vlada tudi pravi, da ga povzema v svojem amandmaju. In potem ko v amandmaju zavestno, ali nezavestno, ni bil upoštevan, so pozabili celo to zbrisati.
Tudi gospod državni sekretar je tukaj rekel, da mogoče pa bo za ta projekt zmanjkalo nekoliko denarja, vendar imajo nek drug projekt, kjer verjetno bo preveč denarja, pa da bodo, ker je to pač možno, to storili, in oziroma prenesli s tega drugega projekta na ta projekt. In vsi se strinjajo in tudi vlada, predstavniki vlade so v odboru za infrastrukturo potrdili, da je ta projekt, torej solkanske obvoznice, potreben. Da je nujen in da podpirajo uvrstitev 300 milijonov.
Zato mislim, da bi bilo modro od tega državnega zbora, da podpre 300 milijonov, amandma odbora in da s tem odpre pot, da pride do uskladitvenega amandmaja vlade, ki ne bo jemal na postavkah, kjer jemlje, ker je gospod Debelak povedal, izrazil pomisleke, da jemlje ravno na teh, in tudi jaz jih imam, ampak bo izglasovanje tega amandmaja odprlo pot do uskladitvenega amandmaja, kjer bo ta znesek upoštevan, kot bi moral po obljubah vlade biti že upoštevan.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali lahko ugotovim, da smo zaključili razpravo? Smo. Prehajamo na odločanje. Prosim, da si pogledate pregled amandmajev, smo na strani 57.
Pred nami je najprej amandma pod točko 87, ki ga predlaga vlada in ima podporo delovnega telesa. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 87? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 88. Obširen amandma, predlagateljica vlada, delovno telo podpira. Svoj glas bo obrazložil gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Amandma pod številko 88 bom podprl, tudi poslanska skupina ga bo podprla. Obenem pa obveščam - pa sedaj upam, da nisem tega zamudil, verjetno ne - torej, v imenu vseh treh poslanskih skupin, ki so vložile tako imenovani mega amandma, da vse tiste amandmaje tri poslanske skupine umikajo. Mislim, da gre za okrog 26 amandmajev.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 88? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod točko 89 je bil z napovedjo poslanskega kolega Presečnika pravkar umaknjen. Enako velja za amandma pod točko 90.
Smo pri amandmaju pod točko 91, ki ga predlaga Jurij Malovrh in nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 94, ki ga predlaga Miroslav Luci in nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 95 istega predlagatelja; stališče vlade in delovnega telesa je enako kot pri prejšnjemu. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 96 istega predlagatelja, z enakimi stališči vlade in delovnega telesa kot pri prejšnjemu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 97, ki ga predlaga Jurij Malovrh; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. No, oglasil sem se pri tem amandmaju in se bom kasneje še tudi pri enem izmed naslednjih, in sicer se ta amandma nanaša na pločnike v naselju Vrbno in v naselju Nova vas-Črnolica.
Ob magistralni cesti Celje-Rogaška-Rogatec je naselje Vrbno, kjer je od leta 1980 pa do leta 2000 bilo že 16 povoženih pešcev. Občina si izredno prizadeva za gradnjo tega tako imenovanega pločnika. Lansko leto je že bil tudi sestanek med ministrstvom, potem direkcijo in pa seveda občino, kjer smo se dogovorili za nekatere stvari, pa vendar, verjetno zaradi pomanjkanja sredstev, ni prišlo to v državni proračun.
Ta cesta je bila modernizirana leta 1962, asfaltirana kot magistralka in takrat so bili kriteriji čisto drugačni kot sedaj in ne ustrezajo potrebam današnjega prometa, zato je bilo tudi toliko žrtev. Res je, da je tam hitrost vozil omejena na 60 kilometrov na uro, pa kljub temu prihaja do nesreč, kot sem povedal. Najhuje je, da so te žrtve največkrat mlajši ljudje, srednješolci, ki gredo na avtobus, ali pa še mlajši. Imamo tudi primer, kjer je enemu od vaščanov tam povozilo celo dve ženi.
No, sama cesta je izredno frekventna, saj na tem odseku ceste je okoli 17.000 vozil dnevno. Tako, da je pločnik še kako potreben. Narejen je bil že projekt, ki je šel skozi revizijo, tako, da so ti pogoji izpolnjeni. Vsi pogoji so izpolnjeni, razen finančni. In tudi v občinskem proračunu bomo zagotovili ta potrebna sredstva.
Res je, da je ta amandma nekoliko nerodno zapisan tu notri, to, kar je bilo že enkrat rečeno kot kritika, kajti tukaj se nanaša polovica amandmaja na cesto odnosno na pločnik Nova vas-Črnolica, ob regionalni cesti Šentjur-Planina, drugi del amandmaja pa se nanaša na cesto Celje-Rogatec. Vsak tak pločnik je vreden, na grobo povedano, okoli 100 milijonov. Tako, da 50 % tega bi morala zagotoviti občina, drugo polovico pa potem država.
Še enkrat prosim v imenu tistih občanov, ki so ogroženi na tem področju, in z željo, da ne bi prišlo do več smrtnih žrtev, da se ta amandma podpre. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predvidevam, da drugih želja za obrazložitev glasu ne bo. Torej, ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 97? Kdo je za? (18 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 98. Predlagatelj je kolega Jurij Malovrh. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (13 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 100. Vseh amandmajev je 335. Predlagatelja amandmaja Andrej Gerenčer in Ciril Pucko. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 102, kajti pod točko 101 je umaknjen. Predlagatelj Jurij Malovrh. Napovedan je umik. Umik ni bil uveljavljen. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 104, kajti pod 103 je bil umaknjen. Predlagatelj Ivan Božič, vlada in delovno telo ne podpirata. Umik. Hvala, kolega Božič.
Amandma pod točko 105, predlagatelj Benjamin Henigman. Ni podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 106. Vlada ne podpira, ker ga je smiselno povzela s svojim amandmajem. Amandma vlaga Ivan Božič. V enaki višini je bil amandma že izglasovan v amandmaju vlade. Zato ga je Ivan Božič umaknil.
Smo pri amandmaju pod točko 107, isti predlagatelj. Vlada in delovno telo ne podpirata. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod točko 108, istega predlagatelja z enakim stališčem vlade. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 109. Predlagatelj Ivan Božič. Delovno telo ne podpira, vlada ne podpira, ker je smiselno povzela v svojem amandmaju. Umik. Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 110. Predlagatelj Ivan Božič, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Normalno, da bom podprl svoj amandma. Amandma se nanaša na tisti del ceste med Mostom na Soči in Tolminom. Četrtič je v proceduri, do sedaj se še ni nič naredilo, upam, da z vašo pomočjo vsaj do načrtov pridemo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 110. točko? (27 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 111, predlagatelj Ivan Božič. Umik? Hvala.
Amandma pod točko 112, predlagatelj Ivan Božič, vlada in delovno telo ne podpirata. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 113, istega predlagatelja, enaka stališča. Umik. Prav tako 114. To pomeni, da prehajamo na odločanje o amandmaju pod 115. točko, ki je prav tako umaknjen.
Smo pri amandmaju pod točko 116, predlagatelj Ivan Božič. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 117, predlagatelj Jurij Malovrh. Vlada in delovno telo ne podpirata. Svoj glas bo obrazložil predlagatelj.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Ta amandma se nanaša na obvoznico v Šentjurju, pravzaprav ne na obvoznico v Šentjurju, ampak na most in nadvoz. Glede na to, da se gradi most in nadvoz prek železniške proge, kajti železniška proga se pripravlja za hitrost 160 km/uro, narejeni so projekti, potrebno je še vodnogospodarsko soglasje. Letos predvidevamo tudi, da bo prišlo do tega, da se bo modernizirala proga med Grobelnem in Ponikvo. Ocenjujemo, da bi se izgrajeni material dal navoziti tudi na ta teren in da se tako ta teren stabilizira, kajti potrebna je predobremenitev. V samem proračunu države Slovenije je že v ta namen namenjenih 10 milijonov, pa vendar ocenjujemo, da je tega malo premalo, zato prosim, da ta amandma podprete, kajti sicer bo ta material šel v nič in bo to dvakrat družbeno koristno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Amandma pod točko 117 dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na amandma pod točko 118. Predlagatelj Benjamin Henigman, ni podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o postavki 4045 in amandmaju pod točko 119. Predlagatelj Franci Rokavec. Ni podpore vlade in delovnega telesa. Svoj glas bo obrazložil gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci!
Najprej dovolite, da ob obrazložitvi glasu napovem umik svojega amandmaja k 124. točki oziroma amandma pod številko 124. Sedaj mi pa dovolite, da obrazložim ta amandma. Namreč, ko smo obravnavali zakon o zapiranju termoelektrarne 2 in pa ekološki sanaciji ter revitalizaciji Zasavske regije, je ta parlament sprejel, da je potrebno do drugega branja pripraviti program za sanacijo, ekološko, kakor tudi za revitalizacijo tega območja.
Amandma, ki je za cesto Velika Reka-Velika Preska, dejansko vsebuje postavko, ki zajema območje občin Zasavske regije, se pravi revitalizacijo tega območja. Pomeni pa tudi obvozno cesto sedanje zasavske magistralne ceste. Mislim, da je smiselno podpreti ta amandma, predvsem z vidika, da se tudi pri pripravi programa za ekološko sanacijo, kakor tudi revitalizacijo tega območja, da vsem občanom vedeti, da se misli resno s tem programom in pa s celovito rešitvijo celotnega območja, ki bo naklonjena celotnemu prebivalstvu. Zato bom ta amandma podprl in tudi apeliram na ostale poslanke, poslance, da tej obrazložitvi prisluhnete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ugotavljamo torej prisotnost za glasovanje o amandmaju pod točko 119. (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Enkrat več proti kot za in amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 120, predlagatelj Herman Tomažič, vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod točko 121, predlagateljica poslanka Darinka Mravljak. Vlada in delovno telo ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Ista predlagateljica predlaga amandma pri točki 122, stališče vlade in delovnega telesa je nespremenjeno. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložila gospa Darinka Mravljak.
DARINKA MRAVLJAK: Predlagani 122. amandma v vrednosti 50 milijonov bi pomenil zaključek del na regionalni cesti 226, ki so se začela že leta 1999, in bi pomenil normalen vhod v mesto Ravne na Koroškem. V letošnjem letu bi s sprejetjem tega amandmaja omogočili nakup nepremičnine ob cesti in pa zaključek izvajalskih del, ki se je že začel. Ne le, da je smiselno, da se dela končajo tam, kjer so se začela, ampak je to na nek način tudi obveza, kajti občina je naredila vse, kar je bilo s strani direkcije za ceste pred pol leta naloženo, to je cenitev nepremičnine, dogovor z lastnikom ter prometno študijo.
Ker pa je tudi naslednji amandma moj, bi ga kar zdaj obrazložila, in sicer k 123. členu. Ta pa je težak 115 milijonov, zajema pa ureditev treh krožišč in križišč ter dveh utorov, prav tako na regionalni cesti skozi Mežiško dolino. Ta cesta bi omogočila razbremenitev prometa in preprečitev prometnih nesreč, ki se vsakoletno dogajajo, tudi z najhujšimi posledicami. Zaradi izredne obremenitve te regionalke skozi Mežiško dolino, in povezuje ta Mežiška dolina štiri občine, je bilo v preteklih letih že s strani občine Ravne na Koroškem naročenih kar nekaj prometnih študij. Na žalost se je vse končalo na relaciji in v dogovoru med občino in pa direkcijo in se mi zdi, da je zadnji čas, da bi se ta dela tudi fizično izvedla. Še posebej zato, ker območje Mežiške doline v zadnjih letih ni bilo deležno nobenih večjih investicij v državne ceste. Da pa je Koroška glede infrastrukture zdaleč najbolj pozabljena dežela Slovenije, zgovorno pove tudi podatek, da imamo v povprečju le 7% do 10% asfaltnih cest. Zato predlagam, da s čisto vestjo lahko ta dva amandmaja brez večje škode podprete.
Hkrati pa napovedujem umik amandmajev pod številko 155 in 157, ker sta smiselno povzeta v vladnem amandmaju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, ugotovimo prisotnost za glasovanje o amandmaju pod točko 122; predlagateljica je Darinka Mravljak, vlada in delovno telo ga ne podpirata. (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 123; predlagateljica je ista, Darinka Mravljak, in tudi stališče vlade in delovnega telesa je enako. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Ker je amandma pod točko 124 kolega Rokavec umaknil, umaknjen pa je tudi amandma pod točko 125, in ker so umaknjeni tudi amandmaji pod točko 126, 127 in 128, pomeni, da prehajamo na amandma pod točko 129, postavka 4046; predlagatelj je Jurij Malovrh. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 130 je umaknjen, zato smo prešli na postavko 4048. Amandma pod točko 131 je predlagal Herman Tomažič; vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 132 istega predlagatelja; stališče vlade in delovnega telesa je nespremenjeno. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 133, katerega predlagatelj je Franc (Feri) Horvat, ki bo tudi obrazložil svoj glas.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Ker so minile več kot tri ure od takrat, ko sem obrazložil amandma, in ker nekateri niste bili prisotni, mi dovolite nekaj besed, bom pa kratek.
Najprej, glasoval bom seveda za amandma, tem bolj, ker je to edini amandma, ki ga predlagam, ki je v interesu lokalne skupnosti, iz katere prihajam. Amandma pod točko 134 sem umaknil, da bi olajšal delo in razbremenil proračun.
Spomnil bi samo na to, da ne gre samo za odsek manj kot dva kilometra ceste, ki bo spomladi v nevoznem stanju, ne gre samo za interes ljudi v tej občini, eni najmanj razvitih v Sloveniji in v Slovenskih Goricah, Sv.Jurij ob Ščavnici, temveč gre za pomembno cesto, ki povezuje regije, ne samo pomursko s podravsko in severni del Pomurja z vzhodnim, to je z Ljutomerom, ker bo dejansko magistralna cesta, ki je sedaj glavna povezava na relaciji Radgona-Radenci-Ljutomer zaprta letos zaradi priprav na izgradnjo avtoceste, ampak je to tudi pomembna povezava za številne prebivalce Pomurja naprej proti Ptuju in proti Ljubljani in obratno. Tudi dosti mednarodnega osebnega prometa se odvija po tej cesti in zato predlagam, da ta amandma podprete tudi vi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo ga podpira? (29 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni dobil večinske podpore.
Amandma pod točko 134 je umaknjen. Isto velja za naslednji amandma. Tako smo pri amandmaju pod točko 136, ki ga predlaga skupina poslancev, prvopodpisani Rožič Nikolaj. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 139, kajti naslednja dva sta bila umaknjena. Postavka 4040, številka 139 amandmaja, predlagatelj pa je Miroslav Luci. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (27 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 140 je umaknjen, enako velja za naslednje tri amandmaje, tako da smo sedaj pri postavki 4051, in sicer amandmaju poslanskega kolega Sama Bevka. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 145 predlaga Benjamin Henigman. Nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (17 poslancev.) Kdo je proti? (36 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 150, kajti naslednji štirje amandmaji so umaknjeni. Smo pri postavki 4052 in amandmaju, ki ga predlaga Lešnik Peter, pod točko 150. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Opomba je pač zapisana. Želi kdo besedo? Ni razprave. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo podpira ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 151. Predlagatelj je Samo Bevk. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (18 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Naslednji amandma je umaknjen. Prav tako je Herman Tomažič tudi napovedal umik amandmaja pod točko 153. Drži? To je umaknjeno. Smo torej pri amandmaju pod točko 154. Predlagatelj je Lešnik Peter. Ni podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Kdo je proti? (34 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 155. Predlagateljica je Darinka Mravljak, ki je napovedala umik in je seveda umaknjen. Zato, ker je umaknjen, tudi amandma pod točko 156, je amandma pod točko 157 prav tako umaknjen, seveda 158 prav tako in tudi 159. Smo torej pri amandmaju pod točko 160, o kateri je bilo v razpravi prej kar nekaj govora. Ta amandma predlaga Ivo Hvalica. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ura teče, prišlo je do ure resnice. Lahko, da je kdo zgrešil, lahko da je bil kdo zaveden, lahko da je bil kdo prevaran, lahko da je bil kdo zaveden, lahko da ni slišal, lahko da je predobro slišal, lahko da je ubogal, lahko da ni ubogal. Vse se pa da zdaj popraviti. Z enim samim pritiskom na gumb. Pa ne tako, kot pravi Pavle Gantar, samo poslanci imajo roke in tipke, ampak tudi glavo. Tu smo sedaj, da odločimo, torej o tem, o čemer smo se kar poldrugo uro prej pogovarjali. Gre namreč za to, da je bila zadeva silno netransparentna. Saj je možno, jasno, to z enim zamahom vse popraviti in pozabil bi celo na zamere, ki jih bom sicer nosil v sebi. Jaz sem pač tak človek. Preveč časa že traja to, predolgo imamo ljudi za norca. In to, zanimivo, gre za občino, kjer je koalicija na oblasti. Saj to je neverjetno, ampak tako je. Torej jaz verjamem, da se je lahko tudi komu zareklo, da se mu je ponesrečilo, da ni bil prisoten, da je šel na smučanje, da je imel sestanek itd., ampak zdaj je pa čas resnice. Torej jasno, jaz bom glasoval za ta amandma, za katerega si toliko prizadevam, da bi odrešil ljudi, ki stanujejo ob tej cesti, nepojmljivih težav, ko korci - mi imamo strehe pokrite s korci - padajo zaradi kamionov na glavo, in ko jaz praviloma že dolgo časa ne grem peš po tisti cesti zaradi tega, ker bi rad umrl bolj častno kot pa, da mi pade korec na glavo. Rajši recimo kje na kakšnem bojišču, pa tudi parlamentarnem. Tokrat, enostavno bi rekel, vas prosim, da to napako, ki si jo je privoščila vlada, popravimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil tudi Josip Bajc. Ni polemike.
JOSIP BAJC: Hvala, gospod predsednik. Ker priznavam kolega Hvalico, kar je rekel prej in ker bom uporabil tokrat svojo glavo, bom glasoval proti temu amandmaju in bom podprl amandma številka 169.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 160? (28 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 161, predlagatelj Branko Kelemina. Vlada in delovno telo ga ne podirata. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju dr. Jožeta Zagožna, vlada ga ne podpira, ker ga smiselno povzema s svojim amandmajem. Delovno telo pa ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 163, predlagatelj je dr. Jože Zagožen, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 164, predlagatelj je Jožef Jerovšek, vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 165, predlagatelj Jožef Jerovšek, ni podpore vlade in delovnega telesa. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 166. Predlagatelj Vladimir Čeligoj, ki bo obrazložil svoj glas.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Morda bo. Želel bi obrazložiti amandma glede obvoznice v Ilirski Bistrici. Ne gre se samo za obvoznico za Ilirsko Bistrico. Gre za obvoznico, ki bo enkrat v bodočnosti sestavni del hitre povezovalne ceste Jelšane-Postojna. Kot veste, so Jelšane eden izmed treh glavnih mejnih prehodov med Slovenijo in Hrvaško. Zaradi tega iz dneva v dan promet na tej cesti na tem koridorju narašča.
Zaradi tega vas zaprošam, da ta amandma podprete. Gre namreč za študijo o izvedljivosti projektov in za sredstva za projektno dokumentacijo. Prosim za vašo podporo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 166? (21 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 167, predlagatelj je ponovno gospod Vladimir Čeligoj. Vlada ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (63 poslancev.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 168, predlagatelj Vladimir Čeligoj. Ugotavljamo prisotnost! Vlada ga ne podpira. (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zadnji amandma v sklopu direkcije za ceste je pod točko 169, predlagatelj - odbor za infrastrukturo in okolje. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri postavki 2422. Vlada predlaga amandma. Kakšno je stališče delovnega telesa, ni razvidno. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prišli smo do postavke ministrstva za okolje in prostor - 2511. Amandmaji so do strani 109, vključno z amandmajem... Vmes so še druge postavke. Do strani 107 so amandmaji. Torej: 171 - vlada; 172 - amandma na amandma vlade odbora za finance. 173 - odbor oziroma vlada, delovno telo ga podpira. 174 vlada - delovno telo ga podpira. 175 in 176 - enako. Isto velja za 177; 178 - skupina poslancev.
Spoštovane kolegice in kolegi! Amandmaja pod točko 178 in 179 sta zaradi dejstva, da kolega Jože Lenič ni več poslanec, postajata zaradi tega brezpredmetna. Podpisan je samo kolega Lenič na tem amandmaju. Samo trenutek. Preden bomo glasovali o teh dveh amandmajih, bomo seveda še preverili. Torej, pod številko 180 je amandma odbora za infrastrukturo in okolje. Vlada in delovno telo ga ne podpirata. Pod 181 je odbor za infrastrukturo, okolje in prostor, vlada ga ne podpira, ker ga vsebinsko povzema. Pod 182 pa je amandma poslanske skupine združene liste, vlada ga ne podpira, ker ga vsebinsko povzema v svojem amandmaju. Delovno telo ga ne podpira. Vse amandmaje, ki so vloženi pod postavko ministrstva za okolje in prostor, dajem v razpravo.
Pridobili smo tudi amandmaja pod točko 178 in 179. Piše: skupina poslancev, žal je pod njima podpisan samo Jože Lenič. Želi kdo besedo? Gospod Veber, prosim.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Pri tem poglavju proračuna želim opozoriti na oskrbo prebivalstva s stanovanji. Dejstvo je, da smo vsako leto v Združeni listi socialnih demokratov poskušali vlagati amandmaje za dokapitalizacijo republiškega stanovanjskega sklada, kajti v vseh treh letih je oskrba s stanovanji v naši državi izredno nazadovala, in s tem smo poskušali pospešiti reševanje tega problema. Dejstvo je, da v vseh teh obdobjih ti amandmaji seveda niso bili nikoli podprti, dejstvo je pa seveda tudi to, da se v Sloveniji danes srečujemo z izredno perečim vprašanjem pri oskrbi prebivalstva s stanovanji. Tako, da lahko ugotavljamo, da smo v vseh teh letih upravičeno opozarjali na ta pereč problem in da smo nekako - verjetno da iz nikoli pravzaprav tudi prav pojasnjenih razlogov - bili zavrnjeni, ko smo predlagali več sredstev za oskrbo prebivalstva s stanovanji.
Tudi v letošnjem proračunu so razmere izredno zanimive na tem področju, kajti poleg obsega del, ki ga je do sedaj imel stanovanjski sklad Republike Slovenije na področju neprofitnih stanovanj in podeljevanju ugodnih stanovanjskih posojil fizičnim osebam, se njegove pristojnosti razširijo tudi na kreditiranje občin za izgradnjo socialnih stanovanj. Torej, dodaja se stanovanjskemu skladu tudi odgovornost za izgradnjo socialnih stanovanj.
Sama izgradnja socialnih stanovanj in skrb za socialna stanovanja je v stanovanjskem zakonu opredeljena na tak način, da pač so odgovorne lokalne skupnosti oziroma občine za reševanje teh stanovanj. Dejstvo je, da se pri oskrbi oziroma zagotavljanju sredstev občinam za izgradnjo socialnih stanovanj ravno tako nikoli ni prisluhnilo in tudi nismo nikoli prišli do tiste faze, kot jo srečujemo pri ostalih področjih, za katere je ravno tako odgovorna občina - gre, recimo, za primerjavo s šolstvom, kulturo in športom, kjer občine, denimo, lahko pridobijo tudi dodatna nepovratna sredstva za financiranje teh investicij iz državnega proračuna. Na področju socialnih stanovanj se to do sedaj nikoli ni zgodilo.
Tako, da tudi ta rešitev, ki je ta hip nakazana in kot vse kaže, dogovorjena v vladi, da se občinam ne zaupa neposredno vlaganje oziroma namenjanje sredstev občinam, ki bi potem, seveda, izvajale politiko izgradnjo socialnih stanovanj. Gre, očitno, tudi v tem primeru za nezaupanje do lokalnih skupnosti, kajti dodatna sredstva se namenjajo zopet republiškemu stanovanjskemu skladu oziroma se njegove pristojnosti širijo tudi na socialna stanovanja.
Če pogledamo nacionalni stanovanjski program, ki je predložen v parlamentarno proceduro kot predlog za drugo obravnavo, lahko ugotovimo, da so potrebe po socialnih stanovanjih izredno velike. Danes bi potrebovali 7000 socialnih stanovanj. Od leta 1991 do leta 1998 pa se jih je zagotovilo vsega skupaj 900. Torej, nekaj več kot 100 na leto. Podobne razmere so tudi v tem obdobju, tako da se razkorak pri zagotavljanju socialnih stanovanj iz leta v leto povečuje. Nacionalni stanovanjski program predvideva, da bi morali letno zgraditi 2000 socialnih stanovanj, če bi hoteli nekje v sedmih letih ujeti trend, ki je izkazan na trgu socialnih stanovanj. Sredstva, ki se namenjajo stanovanjskemu skladu, seveda ne bodo zagotovila izgradnje 2000 socialnih stanovanj. Tudi že sam osnovni predlog zakona oziroma povečanje proračuna, pri povečanju postavke pri stanovanjskem skladu, kaže na to, da je bilo prvotno namenjenih samo 297 milijonov in 400 000 tolarjev, kar je seveda toliko kot nič.
V nadaljevanju obravnave proračuna ugotavljamo, da je poleg amandmaja združene liste prišlo do amandmaja odbora za infrastrukturo in ne nazadnje tudi amandmaja vlade. Združena lista predlaga amandma v višini milijarde in pol. Odbor je predlagal amandma približno v višini milijarde 286 milijonov tolarjev in vlada predlaga amandma v višini milijarde in 300 milijonov tolarjev. Potrebna sredstva, ki se navajajo v nacionalnem stanovanjskem programu, kažejo na to, da bi bilo potrebno zagotoviti samo za socialna stanovanja iz državnega proračuna v letu 2000 nekje okoli milijardo 200 milijonov tolarjev sredstev, za neprofitna stanovanja pa nekje okoli milijardo in 900 milijonov tolarjev. Torej gre za bistveno večjo potrebo, izkazano v nacionalnem programu, kot se jo zagotavlja v zdajšnjem predlogu proračuna in tudi skupaj z dodatnim predlogom vlade, ko vendarle dodaja še milijardo in 300 milijonov tolarjev. Tako da bi ob sprejemu vladnega amandmaja in amandmaja združene liste se vsaj nekoliko oziroma približali pravzaprav tistim potrebnim sredstvom, ki jih nacionalni stanovanjski program predvideva. Predvidevanja nacionalnega stanovanjskega programa pa seveda temeljijo dejansko tudi na potrebah, ki danes v Sloveniji vladajo pri izgradnji stanovanj. Tako da utemeljitev in namen pravzaprav porabe teh sredstev je zagotovo, verjetno da, daleč daleč najbolj dobro vložen denar, če temu tako rečemo, v primerjavi z ostalimi postavkami, kajti povišanje sredstev v stanovanjsko izgradnjo pomeni tudi zelo dober odziv pri razvoju gospodarstva, kajti pri izgradnji stanovanj se seveda vključuje zelo širok spekter gospodarskih panog v izgradnjo stanovanj in seveda se to zelo ugodno odraža pri poslovanju teh podjetij in seveda pri reševanju brezposelnosti oziroma pri zagotavljanju novih delovnih mest. Hkrati pa, seveda, se veliko teh sredstev vrača potem nazaj skozi davek, ki jih ta podjetja plačujejo tudi v republiški proračun in tako, seveda, lahko ugotovimo, da s sredstvi, ki jih namenjamo v stanovanjsko oskrbo, zagotovimo normalen obstoj, razvoj našim, tako - bi rekel - posameznim osebam, kot tudi družinam in nenazadnje tudi razvoj gospodarstva in tudi oplemenitenje proračunskih sredstev, ki jih namenjamo v ta namen.
Zato pač smatramo, da je namenjanje dodatnih sredstev iz republiškega proračuna v stanovanjsko izgradnjo izredno dobro naložen denar in seveda pričakujemo, da bo temu prisluhnil tudi državni zbor, ko se bomo odločali o amandmajih, ki govorijo o dokapitalizaciji stanovanjskega sklada. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Veber. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Kolega Rožič želi besedo, za njim kolega Zimšek. Proceduralno?
NIKOLAJ ROŽIČ: Spoštovani predsednik, spoštovani poslanci, poslanke, predstavniki vlade! Jaz bi v tem segmentu navedel nekaj uvodnih misli. Namreč, govoril bi o vodnem gospodarstvu. Namreč, ko sem prebiral material za to sejo, to so amandmaji, sem pač ugotovil, da dejansko vodno gospodarstvo kot takšno ne obravnavamo kot infrastrukturno dejavnost. Ministrstvo za okolje in prostor, ki vodi ta segment, v bistvu nima planiranih nobenih sredstev za novo vrednost, za investicijsko dejavnost. Ministrstvo za okolje in prostor pokriva kurativo - recimo, da je to vzdrževanje - pokriva tudi investicijsko vzdrževanje, ne pa takozvane preventivne ukrepe, ki jih je možno izvesti samo s posebnimi posegi, da izboljšamo poplavno varnost. Gradimo temu primerne objekte, to so zadrževalniki, to so drugi objekti, nasipi, regulacije in tako dalje in tako dalje.
Zavedati se moramo nečesa, da vode v Sloveniji povzročijo približno 300 milijard škode - v zadnjih 10 letih je ta podatek. Za teh 300 milijard, kolikor je škode, država seveda namenja vsako leto nekaj sredstev, vendar na sistem in način, kakršen velja danes, ni računati, da bi se poplavne škode oziroma škode, ki jih povzročijo vode lahko sanirale v doglednem času oziroma škode se bodo še povečevale. Sredstev pa, seveda, za enkrat ni izgledov, da bi se sredstva povečala.
Morda bi navedel nekaj primerov. Posebej bi poudaril Celje in okolico Celja, kjer se poplave tradicionalno pojavljajo, so tudi znatne, velike. Vendar kraji, kot je Celje, Laško, zgornja Savinjska, spodnja Savinjska dolina bodo trpeli na ta način oziroma škode se bodo povečevale iz leta v leto. Vlaka ne bo mogoče uloviti.
Mislim, da je skrajni čas, da se zavedamo tega problema. Kajti, vodna stihija - tudi nizke vode - danes, jutri dnevno povečujejo erozijo brežin, erodirajo dno struge, rušijo se ob malo večjih vodah pregrade jezov in tako dalje. V letošnjem letu ne vidim preskoka v to sfero, da bi začeli vlagati v tako zvano preventivo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Rožič. Nekoliko ste bili že z mislimi naprej. Vaša razprava je šla predvsem v smislu postavk uprave Republike Slovenije za varstvo narave. To pa je v okviru celotne postavke resorja za okolje in prostor. Sedaj imamo v razpravi samo amandmaje do vključno 182. Proceduralno? Gospod Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Gospod predsednik! Pred odločanjem o amandmajih prosim v imenu poslanske skupine LDS pol ure odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pred odločanjem?
JOŽEF ZIMŠEK: O amandmajih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O vseh teh, ki so pri tej postavki. Sprašujem, ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prešli bomo na odločanje. Ampak pred tem je gospod Zimšek v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije zaprosil za polurni odmor. V skladu z našim dogovorom pa to pomeni, da smo danes zaključili z delom.
Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri s ciljem, da končamo to izredno sejo. Prosim, da si tako tudi rezervirate jutrišnji večer. Hvala za današnje sodelovanje. Za jutri je bil dogovor, kolegice in kolegi, da zaključimo sejo. Jutri bomo zaključili izredno sejo, tudi če bomo podaljšali v večerne oziroma nočne ure. Hvala lepa.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 19. JANUARJA 2000 OB 18.32 URI.)