Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 30. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, dr. Jože Zagožen, Darja Lavtižar-Bebler, Janez Kramberger, Jelko Kacin, Jože Lenič, Leon Gostiša, gospod Špiletič vidim, da je tu, Lojze Peterle, Feri Horvat, Zoran Lešnik, Roberto Battelli, Boris Sovič, Miroslav Luci, Bojan Kontič, Ivan Božič, Pavel Rupar, Janez Janša, Ivan Kebrič, Rafael Kužnik do 12.00 ure in Peter Lešnik. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predsednika vlade Republike Slovenije, podpredsednika vlade ter ostane člane vlade, predstavnika urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika državnega sveta Republike Slovenije, predstavnika ustavnega sodišča Republike Slovenije, predstavnika računskega sodišča Republike Slovenije, predstavnika varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, dr. Franceta Arharja, generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, gospoda Janeza Prijatelja, generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije, gospoda Franca Koširja. Vse lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje 30. izredne seje državnega zbora bomo pričeli z obravnavo včeraj prekinjene 6. točke dnevnega reda, to je predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999 in dopolnjenega predloga proračuna. Zatem bo zbor prišel na obravnavo 7. točke, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije ter po dnevnem redu dalje na točke, ki so pripravljene.
Smo pri 6. TOČKI DNEVNEGA REDA. Proceduralno, gospod Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Kolegice, kolegi, vlada! Dober dan. V imenu Slovenske nacionalne stranke napovedujem v skladu s poslovnikom državnega zbora obstrukcijo za tisti čas, ko nas ni notri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za malo resnosti v dvorani! Prosim, ne zlorabljati poslovnika in vseh teh zadev. Lepo prosim!
Smo pri 6. točki dnevnega reda, pri posebnem delu, proračunu ministrstva za zdravstvo. Imamo 11 amandmajev. Odpiram razpravo o amandmajih. Kdo želi besedo? Dr. Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ - ZBAČNIK: Lep pozdrav! Upam, da bo danes bolj uspešen in da bo tudi bolj naklonjen tistim, ki te naše amandmaje potrebujejo, in sicer investicije v zdravstvo. Zakaj sem sama oziroma so tudi člani odbora vložili neke amandmaje za dodatna sredstva. In sicer, Murska Sobota, Ptuj, Novo mesto in še bi lahko naštevali. Kajti to so vse ustanove, ki spadajo pod ustanovitelja vlade in ki zapadejo v zakon o investicijah v zdravstvu. Ta zakon o investicijah v zdravstvu velja od 1994. do 1998., vendar je tudi v odgovoru, ki smo ga zahtevali v odboru za zdravstvo, jasno povedano, da so ta sredstva, ki jih zakon zagotavlja po odloku vlade, bila razpolovljena, zato je že tako malo sredstev za nujne investicije v te ustanove, ki so bile izbrane po zelo strogih kriterijih, niso dokončane in sedaj te ustanove so ali napol končane ali pa potrebujejo sredstva za nujno dokončanje. Če samo omenim Mursko Soboto. In bi želela, da si še ostali poslanci enkrat ob priliki ogledate porodnišnico, kjer ne moreš verjeti, da smo na prehodu v 21. stoletje. Skoraj bi rekla, da smo še stoletje nazaj, kajti v tej porodnišnici je nadstandard samo miza, stol in pa umivalnik. Vemo, kaj to pomeni za porodnico, kaj to pomeni za operiranko in kaj pomeni to za osnovno higieno in za minimalne pogoje. Kljub temu pa moram poudariti, kako je ob teh slabih pogojih njihov higienski nivo zelo visok. Zato menim, da smo dolžni, da omogočimo na različnih koncih Slovenije ljudem vsaj tiste osnovne minimalne pogoje, in to zlasti na tistih mestih, kjer smo že tako vitalno ogroženi. Vemo, kakšna je demografska politika, vemo, kako dragocen je vsak otrok.
Dalje, da potem omenim Ptuj, kjer so problem dodatna sredstva za končanje dializnega oddelka. Število teh bolnikov na žalost iz leta v leto narašča, vemo pa, da so ti bolniki vezani tedensko ali večkrat tedensko na to terapijo, od katere so življenjsko odvisni. Tudi v Ptuju so podatki, kako število dializnih bolnikov narašča. Mi imamo sicer tudi v proceduri zakon o transplantaciji, ki bo sprejet pač, ko bo, glede na proceduro, ki je v tem državnem zboru. Še potem so potrebna določena sredstva za zagon tega centra, transplantant. Tako da bo še veliko bolnikov po Sloveniji odvisnih od svojih dializnih centrov. In za tako mala sredstva, kot so zaprosili na Ptuju, bi vas prosila, da jih podprete, kajti nikoli se ne ve, kdaj bomo mi sami, naši dragi ali pa sorodniki, znanci potrebovali. Kot zdravnica lahko rečem, kako pomembno je, da je bolnik čim bližje svojemu okolju, da je čim bližje svojim domačim in da ima čim krajšo pot do centra, ki ga potrebuje.
Potem, da govorim o Novem mestu, kjer je bilo že veliko vloženega, vendar so sedaj potrebna še neka dodatna sredstva za prerazporeditev in pa za končanje kirurškega operativnega bloka, ki je tudi izredno pomemben in pokriva vso Dolenjsko in še metliško regijo. Tudi sami so na ministrstvo za zdravstvo ugotovili, da ta zakon o investicijah bo treba podaljšati, da bo treba pač poiskati sredstva za vlaganje v investicije v zdravstvo, da bo potrebno tudi dobiti dodatna sredstva. In še enkrat poudarjam, da v tem zakonu, ki je zavezujoč in ki bi moral zagotoviti sredstva, so bila po odloku vlade sredstva zmanjšana. Zato vas prosim, bodite tudi poslanci enkrat ljudje in prisluhnite potrebam terena. Prihajate iz raznih regij in tudi prosim, da svoje regije zastopate in zavedajte se, da je to potrebno danes, jutri in pa tudi za nas in za vse za kvaliteto našega naroda, kajti število je malo in za to število moramo pač še dodatno poskrbeti. Zato vas prosim, da te amandmaje, ki smo jih vložili predvsem zdravniki poslanci, člani odbora, in pa poslanci določenih regij, ki poznajo problematiko, da jih podprete in da se najdejo pač določena sredstva, da se to zagotovi in dokonča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Merlo.
ALEKSANDER MERLO: Jaz bi rekel tako, spoštovani vsi prisotni, samo dodal bi k temu, kar je rekla gospa Zbačnikova. Mislim, da smo vsi zdravniki enotni, kar se tiče Murske Sobote, da je to nekje štirinajsta porodnišnica v Sloveniji, ki je ostala zadnja za dokončanje nekega nivoja, da bi lahko Prekmurje dobilo neko adekvatno ustanovo, kjer bi na človeški način, sploh pa evropski način se te ženske počutile, rojevale in podobno. To, kar smo mi videli, je bilo za nas vse presenečenje. Slišali ste gospo Zbačnikovo, da je nadstandard miza in stol v sobi pa umivalnik. To je grozljivka. In pri tem padcu natalitete bo gotovo na demografsko tako subtilno delikatnem področju, kot je Prekmurje, mislim, da bi bilo potrebno z državne strani nekaj narediti, odriniti kakšen tolar njim. Sicer bi pa rekel, da bi potem zaokrožili nivo ginekološko-porodniških dejavnosti, ki je dosti na visokem nivoju, bi lahko rekel v evropskem merilu. Vi verjetno poznate parametre perinatološke smrtnosti in podobno, kjer smo v samem svetovnem vrhu, ne samo evropskem, skupaj s skandinavskimi državami. Mislim, da je to zavidljiv podatek, ki se premalo poudarja, in mislim, da ta družba mora vedeti, kam denar nekje polaga in mislim, da ga polaga v dobre roke, v dobrobit teh ljudi. Mislim, da bomo s tem tudi zaokrožili - ko bomo sprejeli zakon še o transplantacijah in sedaj dobimo še urad za droge - mislim, da bomo zaokrožili te probleme, ki so nam v zdravstvu ostali, kar se organizacijskih zadev tiče. Skratka, transplantacije, tu smo še deficitarni v svetovnem merilu in premalo poudarka dajemo na uporabo drog in na zdravljenje odvisnikov. Skratka, ko bomo to rešili, mislim, da nam samo še preostaja dobro obrniti ta denar, ki se bo v zdravstvu lahko uporabljal. Bi vas pa prosil, da računamo na to, da je zdravstveni nivo tako visok, storitve so tako na nivoju v svetovnem merilu, da je to zdravstvo nujno tudi drago. Zaradi tega bomo morali v dobrobit tudi našega gospodarstva računati, da bomo z leti zmanjševali verjetno ponujene obvezne storitve v zdravstvu. To bo neminovno, ker preprosto ne bo moglo naše gospodarstvo ta visoki nivo zdravstva plačevati. Pri tem se bomo morali vsi enotno usesti in se sprijazniti. In to bi bilo z moje strani vse. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Minister gospod Razgoršek.
JANKO RAZGORŠEK: Spoštovani gospod predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci. Jaz bi se oglasil pri amandmajih pri uporabniku 2711, postavka 2446 pod točko 6, kjer se prerazporejajo sredstva iz ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, postavka turistični radio, na postavko ministrstva za zdravstvo. Ugotavljam namreč, da poslanke in poslanci niste seznanjeni s projektom turističnega radia. In če dovolite, bi vam na kratko opisal projekt, kaj s tem želimo in se potem odločajte.
Ideja o turističnem radiu je nastala, preden sem se jaz zagovarjal v odboru za gospodarstvo in sem tudi takrat že o tem govoril in razlagal.
Ob izgradnji avtocestnega križa skozi Slovenijo odpiramo izredno pretočno pot skozi Slovenijo tujcem, ki bodo potovali iz severnih držav proti jugu in obratno. Ob razmišljanjih, kako ustaviti tranzitne goste v Sloveniji, sem prišel do tega, da je najboljša varianta dejansko turistični radio, ker vozniki med vožnjo nimajo časa prebirati turističnih prospektov, ki bi jih dobili eventualno na meji, in seveda k privabljanju domačih gostov in vseh gostov v zamejstvu. Radio je zamišljen tako, da bi recimo turist, ki prihaja iz Avstrije skozi Karavanški predor, ga bi ulovila lokalna postaja z lokalnimi informacijami s področja Gorenjske, ki bi ga informirala, da potuje mimo Kranjske gore, kjer je danes čudovita smuka, ker je lepo vreme in dosti snega, 20 km naprej z desne strani ima Bled, Bohinj in da se splača zadržati kakšen dan na tem območju. V ljubljanski regiji bi ga ulovila ljubljanska postaja, ki bi dajala lokalne informacije o Ljubljani in širši okolici. Če se obrne proti Štajerski, bi ga potem za Trojanami pobrala že druga postaja - celjska, ki bi pokrivala področje Savinjske doline in dajala informacije o Logarski dolini, o zdravilišču Laško in turističnih zanimivostih tega področja. In naprej, recimo pri Konjicah bi ga drugi oddajnik informiral o Rogli, o Rogaški Slatini itd. Seveda ta radio naj bi deloval v tujih jezikih. Ob slovensko-avstrijsko-madžarski meji v nemščini in madžarščini, ob italijanski meji v italijanščini, nemščini in angleščini, ob hrvaški meji tudi v hrvaščini. Projekt mislim, da je dober. Mi imamo projekt.
Prišlo pa je do neljubih razmišljanj in namigovanj v zvezi s tem turističnim radiem. Ker se je v kuloarjih državnega zbora začelo govoriti, da si minister dela svoj radio in da si Slovenska ljudska stranka dela politični radio. Temu ni tako.
Smo pri pripravi proračuna, kako ta radio speljati. Veste, da se proračun letos pripravlja po novi metodologiji, po kontih in sta za sofinanciranje dva konta. Sofinanciranje javnih zavodov in sofinanciranje zasebnih podjetij. Ker nisem toliko pameten ali pa toliko samozavesten, da bi danes trdil, kdo bo to delal, sem jaz v pripravi proračuna zapisal, javni zavodi in zasebna podjetja. Ministrstvo za finance je na žalost črtalo zasebna podjetja in napisalo javni zavodi, ker je pač samo ena postavka možna. Ko sem jaz takšen proračun dobil v korekcijo, smo mi prečrtali javne zavode in napisali zasebna podjetja. Ker sem trdno prepričan, da ob razpisu, če se bo javni zavod, to se pravi nacionalna TV hiša, prijavila na projekt, za kar sem jaz osebno prepričan, da ima največ tehničnih možnosti za izvedbo takega projekta, celo sedaj, po vseh teh, bom rekel, razburjanjih prek medijev in različnih komentarjih, se je tudi nacionalna hiša potrudila in izdelala že projekt, kako bi lahko to izgledalo. V vsakem primeru pa bo to šlo prek javnega razpisa in zelo transparentno, izključno za potrebe slovenskega turizma. Če odbor za finance ali poslanci ocenjujete, da projekt ni dober, da je neizvedljiv ali da si jaz delam politični radio, se tudi s tem strinjam. Ampak v nobenem primeru se ne morem strinjati, da z ministrstva, ki razpolaga z 2,9 promila državnega proračuna, iz ministrstva, za katerega vse politične stranke govorite, da je perspektivno, da je turizem naša perspektiva, da nam pobirate 5% proračuna. Če ste že ocenili, da to ni prava stvar, bi potem znotraj tega ministrstva ta sredstva razporedili. In izredno lepo vas prosim, če boste glasovale za ta amandma, potem vse tiste stranke, ki boste glasovale za ta amandma, v bodočnosti, v svojih predvolilnih programih ne uporabljajte več izraza razvoj in spodbujanje turizma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, kolegice! Gospod minister, toliko zadev ste navrgli, ki mislim, da sploh ne sodijo sem notri. Edino z eno zadevo se z vami strinjam, da ste premalo zagotovili kot minister v vladi sredstev, ki bi jih bilo potrebno namenjati za razvoj turizma. Predvsem izhajam iz zakona o turizmu, ki smo ga tudi sprejeli. Čeprav smatram, da ni najboljši, ampak je prvi korak, ki ga bodo tudi lahko lokalne skupnosti, oziroma z ustanovitvijo agencij za pospeševanje turizma bomo lahko začeli v državi prve prave turistične korake v nek pravi razvoj.
Gospod minister, kar pa razlagate o amandmaju za neki turistični radio, jaz če bi poznal vaš koncept programa, ki bo ta turistični radio, kot ga vi imenujete, videl v tem konceptu nek program, ki bo dejansko vsakodnevno lahko deloval 24 ur, bi verjetno se odločal in bi podprl ta amandma. Toda, glede na vašo javno ugotovitev o očitkih, katerih ste bili deležni, da je morebiti to celo radio ljudske stranke, seveda takega amandmaja ne morem podpreti, ker ste že sami jasno politično definirali, v kakšno smer se lahko ta radio zapelje. Mi imamo nacionalni radio, ki je nacionalni radio, imamo nacionalno televizijo in za tisto kar... Gospod Bajc, ali bi dovolil in če bi malo bilo lahko miru v tej dvorani...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Kolegi, poslušajmo razpravljajoče.
FRANC ČEBULJ: Skratka imamo toliko radiev in toliko televizij, raznih lokalnih, ki tudi želijo, da obdržijo svoj obstanek, seveda proti uslugi, plačilu, ki bi dejansko tisto poročali, kar boste vi želeli. Mislim, da če se bo to zgodilo, da bi bil samostojen radio, kot radio za turizem, bi bil lahko tudi radio neke grupacije, ki bi lahko samo oznanjal neko enoumje turizma, brez kritike, brez kakšnih sugestij in tako dalje in tako dalje. Skratka, gospod minister, ugotovitev je, da je denarja daleč premalo. Denar, tisti, ki je namenjen v samem proračunu, ni namenjen jasnemu razvoju, nekje samo za promocijo stanja, ki so si ga ljudje v 20-ih letih, tudi seveda s pomočjo države, eksistenčno kot turistični delavci in turizem zagotovili, ni pa jasnih smernic, tudi ne v teh sredstvih, da bi eventualno lahko naredili na osnovi zakona o turizmu prve korake pravega razvoja, ki ga imamo v Evropi - ne bom v potankosti poudarjal, katere države. Skratka, takega amandmaja ne morem podpreti. Ugotovitev je pravilna, da je premalo denarja. Mislim, da je za to kriv sam minister. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa. Gospod minister je vse sorte razlagal. Ampak en amandma, ki se dotika teh sredstev, je bil tudi vložen iz naše poslanske skupine. Vendar glede na ministrov zaključek sem se moral oglasiti.
Naš predlog je, da se sicer vzame denar iz sredstev za turistični radio, vendar da se nameni za del teh sredstev normalnemu, nacionalnemu radiu, ki še kako lahko opravlja bistveno bolj kvalitetno in s širšim spektrom slušnosti kot pa nek privatni radio, kot je zgleda predvidena ta zadeva nekje v Mariboru. Verjetno je bila to celo neka predvolilna zadeva. Da se del teh sredstev da STA, Slovenski tiskovni agenciji, ki še kako lahko, in to tudi že opravlja, promocijo Slovenije, in društvu lipicancev. O lipicancih pa smo v zadnjem obdobju govorili, da so ena najbolj promocijskih zadev v tej državi. Kar pomeni, vse, kar smo predlagali, gre v smeri še večje promocije Slovenije. Vendar ne skozi nek privatni turistični radio, ki niti ne vemo, kaj naj bi zadeva bila. Pač pa skozi tiste institucije, ki že obstajajo, delujejo in ki to zadevo dobro opravljajo.
Kar zadeva amandma, ki je bil sprejet, kakor vem, pretežno so ga podprli v finančnem odboru poslanci vladajoče koalicije - v večini so v tem odboru, večino imajo poslanci vladajoče koalicije, podprli so ga tudi predvsem poslanci vladajoče koalicije, to pomeni vlade, iz katere prihaja minister.
Gospod minister! Vi se sedaj znotraj te vlade morate odločiti. Če vas vlada ne podpira, tako kot vas ni podprla v eni drugi zadevi, ko sem jaz imel tukaj zelo kratek zakon in se je nanašal na neke zadeve za male podjetnike, tako, kot vas ne podpirajo v tej zadevi, potem se pač morate odločiti. Morda ste v napačni vladi? Ker dokler ste minister vlade, vas veže obveznost in morate delati v tej vladi tako, kot vlada določi. To je določila vaša vlada, ne naša. Naša bi drugače določila. Iz tega vidika, gospod minister, prosim, ne obkladajte poslance, ki so dali določene amandmaje, da če ne bodo podprli vaše zadeve, potem ne smejo več nič govoriti v javnosti, naj prihodnjič ne govorijo, da so za promocijo turizma. Ne! Zlasti amandma, ki smo ga mi vložili, je še kako močno v smeri promocije turizma, bistveno bolj kot nek privatni turistični radio, ki vse kaže, da je bila samo neka predvolilna "finta" za področje Maribora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz sicer ne poznam natančno tega koncepta radia. Ampak toliko bi pripomnil, da najbrž ne more biti politični radio ene stranke, če bo oddajal v nemščini, angleščini in francoščini, če sem prav informiran. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister želi še replicirati.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Jaz se opravičujem, če sem vas morda prizadel ali sem preostro nastopil. Jaz bi želel gospodu Mozetiču povedati, da mene vlada podpira. Da je odbor za finance praktično zasedal in sprejemal amandmaje po vladnih amandmajih in je vlada amandmaje, ki jih je predlagal odbor za finance, sprejemala na korespondenčni seji in da je naše ministrstvo dalo negativno mnenje in tu nimate mnenja vlade, da odbor podpira.
Druga stvar, ki je, da ne delam jaz privatnega radia in ga sploh ne želim, ker ga za sebe ne potrebujem. V vsakem primeru, vsak projekt pa rabi nove frekvence in ne glede na to, kdo bo izvajalec. Jaz sem prej, če se ne motim, povedal, da pričakujem, da bo nosilec projekta, če se bo seveda prijavil na javni razpis, nacionalna radijska hiša. Podelitev koncesije nekemu izvajalcu, kdorkoli je, brez razpisa in če je to nacionalna radijska hiša, je to pač povečevanje monopola. Jaz sem namreč v preteklem letu imel precej obiskov iz različnih radijskih postaj, tudi iz nacionalne. Vsi so kazali velik interes za projekt, vsi so projekt kot takšen podprli, da je izredno dober, ampak na žalost konkretnih izvedbenih projektov pa nihče ni predložil. Jaz imam danes s seboj tudi izvedbeni projekt nacionalne RTV hiše, ki se je pač zelo potrudila in zadevo izdelala. V nobenem primeru vnaprej ne želim opredeljevati, kdo bo izvajalec. V vsakem primeru transparentno javni razpis, lahko je izvajalec nacionalna radijska hiša samostojno ali v kombinaciji z manjšimi privatnimi postajami, v nobenem primeru pa ne delati novega radia, izključno s koncesijami na obstoječih postajah. Ko ste vi omenili, da mislim delati nov radio, to je pa finančno tudi neizvedljivo in ta država nima toliko denarja, da bi to izpeljala. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Mozetič, potem gospod Čebulj, gospod Kopač ter dr. Ribičič.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod Zagožen je najbrž meni repliciral, vendar tega ni povedal. Vendar, če bi dobro poslušal, jaz nisem govoril o političnem radiu, nisem govoril o političnem radiu, pa tudi - ja, potem je gospod Zagožen oziroma gospod predsedujoči bi moral opomniti gospoda Zagožna, naj pove točno, komu replicira - ampak ne glede, tudi, če bi oddajal v 20 jezikih, bi še vedno bil lahko, ne bom uporabil besede politični radio v smislu politike, pač pa, da se določena sredstva dajo točno na neko določeno mesto in v tem je poanta tega, kje naj bi ta radio. To sem pač jaz prebral, saj lahko, da to ni res, ampak to sem pač prebral, na kateri lokaciji naj bi bil ta radio, in če bi ta bil, sploh ne pokriva in zato je običajno, ker privatni radii, vsaj pri nas, ne pokrivajo celega teritorija, saj ga tudi ne smejo, ga ne morejo. To običajno pokriva nacionalni radio. Na kakšen način, pod kakšnimi pogoji, bo gotovo to vlada oziroma ministrstvo sklenilo s takim radiem pogodbe in pokriva nacionalni radio teritorij celega območja in še več, če pač ima običajne dogovore z drugim. Tako da ta zadeva je... Ampak oglasil sem se prej in zdaj predvsem iz razloga, ker je bil napaden naš amandma kot, potem pa bodite tiho, če ne boste podprli vlade. Vlada vas, gospod minister, lahko podpira, to niti ni vprašanje, ampak pomembno je, da vas podprejo vaši poslanci, poslanci, ki to vlado podpirajo. Amandma, ki so ga podprli, pa kaže, da ne podpirajo svoje vlade.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Da ne bomo preveč o tem radiu, da mu ne bi pregorele frekvence slučajno, ker ga še nismo odprli, govorimo predvsem o tem, da preusmerjamo določena sredstva.
Imamo replike, torej gospod Čebulj, gospod Kopač in gospod dr. Ribičič.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. No, gospod minister, mislim, da se zadeve tudi nam poslancem jasnijo. Omenili ste, da sploh ne bo šlo za postavitev novega radia, ampak da boste nekje poiskali, da boste dali nekomu koncesijo. To se pravi, po mojem razmišljanju sledi to, da imate vi že nek radio v mislih, ker ste ga omenjali nekje v severovzhodnem delu naše države - ker, seveda, Gorenjske sploh niste omenili - pa me zanima, kateri radio mislite? Nekdo potrebuje verjetno neko finančno pomoč, da bi se lahko zgrupiral v smislu nekega političnega radia, tako kot ste prej sami omenili. Dobro bi bilo, da zadeve bolj pojasnite oziroma zbistrite, in tudi lahko poveste, kateri je ta radio in koliko bo pokrival te naše države.
Imam pa še naslednje vprašanje: Ali ministrstvo za turizem oziroma gospod minister nima pravilnega pristopa k nacionalnemu radiu ali nacionalni televiziji, ali iz kakšnih drugih razlogov nimate odprtih vrat? Ker ne nazadnje, tako kot sem že prej omenil, menim, da toliko razvojnih teženj oziroma strategij, ki jih vi sami omenjate, ministrstvo za turizem le ni pokazalo, da bi lahko neko noviteto, radio kot nacionalni radio ali drugi radii to oznanjali ali sporočali v javnost. Skratka, ena in ista zadeva se ponavlja že kar dve desetletji, ker nimamo nič novega ponuditi; mogoče je tudi to razlog. No, jaz bi vseeno želel, da odgovorite, zakaj tako razmišljanje, da le ne bi s sredstvi, ki jih radii zaračunavajo, svojih obvestil prek teh radiev tudi sporočali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič ima repliko.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Moram reči, da je tisti, ki je oblikoval ta amandma, ne vem, ali namenoma, vsekakor ga je zelo spretno oblikoval, ne vem pa, če ga je namenoma oblikoval tako, da bi tukaj prišlo do takšnega konflikta. Nisem videl, da bi na dnevnem redu imeli turistični radio; na dnevnem redu je pač proračun in nek amandma. Meni je žal, da ta amandma, ki ga bom jaz podprl zaradi tega, ker se zavzema za isto, za kar sem se tudi jaz zavzemal, se pravi, en del teh sredstev bi šel za krvodajalstvo, in mi je žal, da zajema iz sredstev za radio. Ampak jaz ga ne bom podprl zato, ker bi imel kaj proti radiu, temveč zato, ker je na žalost to edini način, da gredo dodatna sredstva za krvodajalstvo, česar nismo uspeli s posebnim amandmajem. Zdi se mi seveda zoprna razprava, če imamo na eni strani dilemo, ali dati sredstva za zdravstvo, na drugi strani pa, komu jemljemo. Ne bi rad, da bi kdo štel, da hočem slabo temu radiu ali pa celo vladajoči koaliciji. Jaz bom to podprl samo zaradi krvodajalstva in prosim, da če bo to sprejeto, da ne bi kdo to tolmačil, kot da želimo kaj slabega naši vladi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Ribičič. Razprava, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ta amandma je nastal na odboru za finance kot eden od dveh amandmajev na seji, kjer ima odbor edini možnost še posegati z amandmaji v proračun že potem, ko vlada vanj poseže z dopolnjenim predlogom proračuna. Ta priložnost se je na odboru v vseh preteklih letih, kajti taka določba poslovnika velja že mnogo let, izkazala kot primerna in koristna zato, da se je začutil še utrip parlamenta pri oblikovanju amandmajev k proračunu po tem, ko je vlada s svojim dopolnjenim predlogom že odgovorila ali ne odgovorila na posamezne amandmaje poslancev.
Na odboru za finance je ta amandma nastal, lahko rečem, relativno spontano in ni bil usmerjen predvsem proti turističnemu radiu ampak predvsem za posamezne projekte v ministrstvu za zdravstvo. Naj opomnim, da ta hip govorimo o poglavju proračuna z naslovom ministrstvo za zdravstvo in ne o poglavju z naslovom ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem in še manj o postavki turistični radio. Torej govora je o ministrstvu za zdravstvo. Lahko rečem, da je odbor ocenil, da je vlada premalo odgovorila na poslanske sugestije v obliki amandmajev pri postavkah ministrstva za zdravstvo, oblikoval torej za to svoj amandma in za ta amandma poiskal sredstva, kjer je ocenil, da se jih najmanj da pogrešati. Mi seveda nismo šli v to, da zajamemo iz tekoče proračunske rezerve ali tako, kot večina drugih počne, ali temeljnih programov obrambe in tako naprej, ampak smo poiskali postavko, ki je bila po mnenju odbora najmanj boleča. Zato mi je seveda žal, da se je diskusija predvsem kanalizirala v razpravo o turističnem radiu. Tukaj zadaj tudi ni bilo nobene silne poteze, ki bi bila zdaj usmerjena proti kakšni politični opciji ali kaj takega. Nasprotno. Govorimo o posameznih projektih ministrstva za zdravstvo, ki ga navsezadnje, če že govorimo o strankarski opciji, vodi minister iz iste stranke, kot je minister Razgoršek.
Še to bi rad rekel, ko smo sprejemali ta amandma, v nasprotju s tem, kar je rekel gospod Mozetič, poslanci koalicije niti nismo imeli večine tisti trenutek, sicer je en član večine. Ampak ne glede na to, je ta amandma bil sprejet povsem soglasno. Zanj so glasovali čisto vsi poslanci, ki so bili takrat prisotni na seji odbora, iz vseh strank, tako Slovenske ljudske stranke, LDS-a, DeSUS-a, kot tudi vseh opozicijskih strank. Zato nikakor nisem pričakoval, da se bo ob tem amandmaju sprožila taka debata, ker se mi je zdel relativno korekten amandma.
Pa še to bi rad rekel. Kolikor vem oziroma kolikor mi je povedal minister za finance, vlada podpira ta amandma, zato seveda se še toliko bolj čudim tej razpravi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dovolite, da še sam spregovorim nekaj. Replika? Gospod Košir, replika.
JOŽEF KOŠIR: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Amandma, ki je pred nami, je zanesljivo za nas vse skupaj kar zelo težke narave, ker odločitev za ali proti, za zdravstvo oziroma za to, kar se pogovarjamo znotraj turizma, ni enostavna za vsakega od nas, verjetno. Ko pa pogledamo finančna sredstva za turizem oziroma investicije, ki se izvajajo znotraj turizma, znotraj Republike Slovenije, pa le ugotavljamo, da vsak vloženi denar, ki je bil v letu 1998 in v preteklosti, je dajal kar na multiplikativen način, tudi 15 do 20-krat. Mi moramo vedeti, da se letos izvajajo investicije na področju turizma tudi za vrednosti, v milijardah izraženo, samo na določenih področjih 15, 20 milijard. To so centralne investicije, ki pogojujejo obstoj obstoječih turističnih kapacitet oziroma zasedbe oziroma na drugem področju tudi povečanje števila zmogljivosti in s tem vzporedno tudi števila zaposlenih. Zato je ta problem, od katerega pa jemljemo denar danes stran, jemljemo denar s področja turizma, na katerem ugotavljamo - tudi na področjih ostalih sektorjev znotraj ministrstev ugotavljamo - da je premalo vloženega oziroma premalo posluha tako v prometni infrastrukturi kakor tudi v ostalih vidikih za zagotavljanje normalnih možnosti poslovanja turističnih in gospodarskih organizacij. Zdaj pa, ko smo prišli tako daleč, da tam nismo imeli posluha, ugotovimo tudi tukaj, da jemljemo denar, kar pa mislim, da je negativno in bi bilo potrebno, ko se enkrat vloži ta amandma, predvsem v zadnjem času bolj premisliti zadeve, ne pa nas poslance dajati v zagato v tem vidiku, ko vemo, da je na obeh področjih pomembno. Vendar bom podprl amandma na področju razvoja turizma oziroma denarja, da ostane znotraj ministrstva za področje turizma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister še želi odgovoriti, potem bomo pa zaključili to debato.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa. Jaz bom samo še enkrat povedal, da gre za novo storitev, ki jo lahko uspešno izvajajo tako mali radii, ki so združeni v konzorciju, ali javni zavodi, kot je RTV Slovenija, razpis pa bo pokazal, kdo lahko projekt izvaja pod ugodnejšimi pogoji za slovensko vlado. Ni nikjer določene nobene radijske postaje, nobenega radia, ki naj bi dobil to koncesijo, kot je bilo postavljeno vprašanje. Tako, da bo to izključno prek javnega razpisa. Jaz se strinjam, da je denar za zdravstvo zelo potreben, ampak dejansko se pa ne strinjam in mi ni jasno, da dejansko se jemljejo sredstva iz resorja, ki naj bi bil najbolj perspektiven in je absolutno najmanjši, kot sem že povedal, 0,29% državnega proračuna imamo mi za malo gospodarstvo in za turizem skupaj. Zdi se mi res žalostno, da so se pri nas našla sredstva, ki so nujno potrebna za zdravstvo. Jaz sem prepričan, da bi se dalo najti tudi kje drugje.
Da popravim gospoda Kopača. Vlada tega amandmaja ne podpira. To je sklep vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dovolite, da še jaz nekaj spregovorim.
ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Najprej bi se zahvalil dvema kolegoma, kolegici Zbačnikovi in kolegu Merlu, da sta zelo odkrito rekla, kako izgleda porodnišnica v Murski Soboti. Samo še toliko bi dodal, ker se čas odmika. Bolnišnica ni za 21. stoletje, ampak kvečjemu 19. stoletje. Čudimo se, da ni prišlo do nekih večjih težav v tej bolnišnici. Kar gre v zahvalo vodstvu bolnišnice, ki se trudi, da v okviru tega, kar ima, tudi skrbi za približno 1000 novorojenčkov, ki privekajo na svet v naši porodnišnici.
Še drugo. Murska Sobota kot nek regijski center ima bolnišnico, ki je oddaljena 60 kilometrov od prve bolnišnice, to je v Mariboru. Zamislite si, kako bi zgledalo, če tega oddelka v Murski Soboti ne bi imeli. Da bom malo pomiril gospode iz vlade, umikam amandma pod številko 2, iz postavke 2711. Menim, da tudi če je bil sprejet ta amandma, ga ne bi letos uspeli realizirati, ker se čas odmika. Ostajam pri amandmaju pod številko 1, konto 2008, kjer gre za znesek za izvedbo projektov in nadzor ter groba priprava del, ki bi jo lahko opravili v prihodnjem letu.
Kolegi poslanci! Prosim vas, podprite ta amandma, gre samo za projekt in začetna dela, da bi lahko v naslednjem letu startali bolj intenzivno. V regiji se bomo potrudili, da bomo našli tudi denar, ki bo še dodatno potreben, da vsem tem mamicam, ki bodo prišle v to porodnišnico, zagotovimo enake pogoje, kot jih imajo drugod po Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Prvo bom povedal nek stavek, za katerega boste mogoče rekli, da ne sodi v ta sklop.
Občutek imam kot da smo na zaprti seji, ker menim, da je problematika proračunske obravnave najbolj pomembno gradivo, ki ga lahko en državni zbor obravnava. Da se o teh stvareh tako malo govori. Meni telefonirajo ljudje, kako stvari tečejo, v katero smer, kaj je sprejeto, kar lahko tistim, ki sprašujejo, odgovorim. Mislim, da bi to napako morali na vsak način popraviti in možno je, da se kar danes popravi, da bi o tem sredstva več poročala in da bi bilo več prenosov.
Drugo. Sedaj smo le dobili izračun primerne porabe, kjer so zelo dobri podatki. Na strani 20 imate primerjave mlajše od 15 let in starejše od 65 let. Ta podatek je izredno zanimiv. Jaz bom rekel, spet se bom pohvalil. V loškem gospostvu, imamo še veliko mladih. Mi smo pri 20%. Mursko Soboto poglejte, kam so padli. To, kar tu predlaga gospod Gerenčer in odbor za zdravstvo, Mursko Soboto na vsak način je treba podpreti, če ne bodo tam izumrli. Ti podatki kažejo, kako se stvari obračajo. In verjamem, da tudi v tako bolnišnico, kot je tam - tisti, ki ste v odboru za zdravstvo, bolj poznate, ostali pa manj. Mislim, da je res kriminal, da nimamo teh pogojev vsaj približno enakih po državi. In zato recimo, to kar se tiče teh bolnišnic od Murske Sobote do Ptuja in Novega mesta, mislim, da je treba podpreti. Ampak škoda je pa seveda tega, ker naši volivci oziroma državljani ne vidijo, kako se nekateri poslanci ob takih aktualnih problemih obnašajo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Demšar. Ker ni več prijav, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Smo pri postavki uporabnika ministrstvo za zdravstvo, 2711, stran 96. Torej, postavka 2711 ministrstvo za zdravstvo, konto 4120. Amandma odbora za zdravstvo in socialno politiko, vlada ga ne podpira, tudi matično delovno telo ga ne podpira, ker ga povzema v svojem amandmaju. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 je prav tako amandma odbora, vlada ga ne podpira in tudi matično delovno telo ne. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3, vlaga ga komisija za vprašanje invalidov. Matično delovno telo in tudi vlada ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 prisotnih.) Je kdo proti? (24 prisotnih.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4204, amandma pod številko 1, vlaga ga skupina poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Vlada ga ne podpira, tudi matično delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 2 amandma umikam.
Pod številko 3 amandma skupine poslancev, Vili Trofenik, ne podpirata ne vlada ne matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 4 je amandma predlagateljice Kregelj-Zbačnik dr. Majde, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata, podpira pa ga odbor za zdravstvo. Obrazložitev glasu, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Amandma bom podprla, kot sem rekla že na začetku, ker je tudi bolnica Novo mesto bila zajeta v zakonu o zdravstvu, in tudi iz razloga, ki sem ga že prej navedla, da je vlada zmanjšala sredstva na polovico, in tega ni mogla uresničiti. Namreč, dobili smo tudi prošnjo na odbor za zdravstvo od dr. Morela in dr. Starca, kjer jasno pišeta:
"Splošna bolnišnica Novo mesto ima stoletno tradicijo. Na novo zgrajen kirurški oddelek je bil leta 1965. Oddelek pokriva južno Slovenijo s 130.000 prebivalci. Leta 1989 je bila s samoprispevkom zgrajena porodnišnica, ORL oddelek, centralni operacijski trakt s centralno sterilizacijo, in je potem dokončan samo ginekološko-porodniški in ORL oddelek, prostori, ki so predvideni za centralni operacijski trakt in centralno sterilizacijo, pa zevajo prazni."
S tem amandmajem, kolegi, za katerega vas prosim, da ga podprete, boste omogočili, da se bo načrt dograditve centralnega operacijskega bloka in centralne sterilizacije dokončal, kajti tudi ta bolnišnica je bila v programu zdravstvenega tolarja, in ogledal si jo je tudi minister za zdravstvo, ki je to tudi potrdil. Dr. Starc piše: "Prostori so do tretje gradbene faze. Nadaljevanje je možno takoj po odobritvi in zagotovitvi finančnih sredstev za investicije. Dokončanje gradnje se lahko bistveno pospeši s prodajo stare porodnišnice, ki je bila ocenjena, in bi potem skupaj s sredstvi, ki bi jih namenili, lahko ta dela dokončali. Tudi zakon o investicijah v zdravstvu iz leta 1996 predvideva kompletno gradnjo z zaključkom, vendar je ministrstvo za zdravstvo prek svojega sektorja za investicije kasneje upočasnilo potek gradnje in ga razdelilo na fazo preselitve porodnišnice in na fazo dokončanja." Ker se sedaj investicije po zakonu o investicijah iztekajo, bo potrebno ta zakon podaljšati in dobiti dodatna sredstva, samo sedaj pa za dokončanje tega tako nujnega dela, kirurškega dela. Glede na to, ker vemo, kako veliko zaledje ima ta bolnišnica, kako veliko ljudi je vezanih na to porodnišnico, vemo, koliko je prometnih nesreč, kako pomembna je včasih sekunda, minuta, da prideš do zdravnika, pa ne samo do zdravnika, da prideš do bolnišnice, ki je primerno opremljena, kajti ravno pri urgentnih stanjih so minute zelo dragocene za ozdravitev, pa ne samo za ozdravitev, ampak za kvaliteto ozdravitve.
Zato prosim, ker imajo tudi sami sredstva že iz stare porodnišnice, ker so že sami veliko prispevali s samoprispevkom, ker se je tudi država zavezala in je bil tu tudi tolar tisti, ki je zagotovil, da se te investicije končajo, in ker so za nekoliko sredstev prekratki, da jim omogočite, da se bo tudi ta investicija dokončala na tem mestu, ki je tako nujno, to se pravi na urgenci. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Mag. Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani predsedujoči, spoštovane poslanke in poslanci! Sam delam na področju te regijske bolnišnice in moram povedati, da je vse, kar je povedala gospa Ana Majda Kregelj-Zbačnik, res in da je to tisti kirurški oddelek, ki prav zagotovo dela v najslabših pogojih glede na to, da so v Kopru in v drugih, recimo Šempeter pri Gorici itn., na drugih področjih velike bolnišnice v bistveno boljših pogojih. Mislim, da bi ta amandma vendarle bilo potrebno podpreti in bom sam tudi glasoval za. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Pungartnik. Obrazložitev glasu?
CIRIL METOD PUNGARTNIK: Hvala, spoštovani podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Če pridete vi v to bolnico na kirurški oddelek kot človek, ki ni zdravnik, ampak je, ne vem, neki obiskovalec ali ima nekoga notri, boste videli na hodnikih ležati ljudi tako kot v kakšni vojaški začasni bolnici kje na fronti. Torej ljudje pred težkim posegom, ki je nujen, ali po posegu ležijo tam na vozičkih na hodniku, na drugi strani pa imamo zgrajen objekt, ki je do tiste gradbeno-instalacijske faze končan, je pa treba seveda specialno instalacijo in pa opremo in zdaj to čaka, eno leto so že prazni ti prostori. Jaz se bom oglasil tudi pri zakonu o izvrševanju proračuna in upam, da bomo vsaj tam, če že tukaj ne bomo složni, da podpremo, da lahko ministrstvo za zdravstvo proda dosedanjo staro porodnišnico in s tem nekako vsaj nadaljuje začeto investicijo. Torej jaz bom to podprl, ker še enkrat pravim, iz dveh razlogov, razmere so v nebo vpijoče in drugič, objekt je gradbeno zaključen in je že toliko tudi investiranega notri, da je nevzdržno, da bi zdaj ta investicija naprej čakala. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač bo obrazložil svoj glas.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz tega amandmaja ne bom podprl iz več razlogov. Prvi je ta, vsaj predstavnik bolnišnice Novo mesto, prisoten na seji odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, niti ni znal povedati, koliko je predračunska vrednost investicije. Govoril je v dinarjih v vrednosti iz leta 1990 in ni znal preračunati tega v tolarje, morda je to sicer problem tega dotičnega predstavnika in sicer tak natančnejši finančni predračun obstaja, ampak slišati ga žal nismo mogli, vsaj na tej seji odbora ne.
Drugo. Zakon o izvrševanju proračuna, in gospod Pungartnik je že povedal za svoj amandma, načeloma omogoča odprodajo državnega premoženja in uporabo kupnine za to premoženje za investicije v opremo in prostore, ki so zopet znova v lasti Republike Slovenije. V primeru javnega zdravstvenega zavoda v Novem mestu je to možno. Kolikor vem, obstaja tudi kupec za zgradbo stare porodnišnice in poteza je na ministrstvu za zdravstvo, ne na parlamentu, da to omogoči. Zato upam, da bo diskusija ob zakonu o izvrševanju proračuna pokazala, da morda amandma gospoda Pungartnika niti ni potreben, da že sedanje določbe to omogočajo. Vendar na žalost po moje ni bilo nikogar, ki bi v ministrstvu za zdravstvo to stvar speljal.
Tretje, zaradi česar sem proti temu amandmaju. Ta amandma govori o 900 milijonih tolarjev. Kar tako, brez natančnejše specifikacije. Seveda jih jemlje kje drugje, kot iz tekoče proračunske rezerve, ki je tako ali tako nikakršna, in je iz tega vidika povsem nesprejemljiv. Zaradi teh treh razlogov bom glasoval proti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo obrazložitev glasu? Če ne, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 4? (27 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! Prav tako amandma odbora. (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6, amandma odbora za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prosim? Proceduralno, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Se opravičujem, gospod podpredsednik. Ali bi lahko ponovili glasovanje, ker nisem glasoval, bi pa želel izraziti svojo voljo pri tem glasovanju.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ponovili bomo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Glasovali bomo o ponovitvi glasovanja. (52 prisotnih.)
Kdo je za ponovitev glasovanja? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da ponavljamo glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 6, odbor za finance in monetarno politiko. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (19 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri postavki 2711, konto 2208, amandma skupine poslancev, prvopodpisani Andrej Gerenčer. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri postavki 2711, NPK. Amandma je vložil Vladimir Čeligoj. Prosim? Proceduralno, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Jaz bi rada glasovala, pa nisem glasovala. Če lahko ponovimo glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospa Zbačnikova želi, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost, da ponovimo glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o amandmaju pod številko 1.
Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (29 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri postavki 2711, NPK, konto, amandma gospoda Čeligoja. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Bomo ponovili glasovanje o sklepčnosti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na uporabnika ministrstvo za šolstvo in šport. 31 amandmajev imamo. Prosim, gospod Mežan želi razpravljati.
JANEZ MEŽAN: Spoštovani gospod predsedujoči, poslanke in poslanci, predstavniki vlade, lepo pozdravljeni tudi v mojem imenu! Naj povem, da se je odbor za kulturo, šolstvo in šport v zvezi z opredeljevanjem do posameznih dopolnil, ki se nanašajo na šolstvo in na šport, sestal na 19. seji odbora in se opredelil do posameznih dopolnil k proračunu za leto 1999. Posebej je opozoril, kar želim tudi tukaj poudariti, da ni spoštovan zakon o najetju posojila pri skladu Sveta Evrope za socialni razvoj in izvedbi projekta investiranja v šolski prostor in opremo v Republiki Sloveniji. V tem zakonu je za leto 1999 predvidenih 9 milijard 444 milijonov tolarjev. Na to nespoštovanje zakona smo posebej opozorili na odboru in na koncu sprejeli tudi sklep, ki ga želim sedaj prebrati. Odbor predlaga vladi Republike Slovenije, da ob razporejanju pravic v okviru sredstev za državne garancije v letu 1999 - področje investicij v izobraževanju obravnava kot prioriteto in zanj določi kvoto v višini dveh milijard tolarjev in s tem vsaj delno omogoči realizacijo projektov investicij, zajetih v zakonu o najetju posojila pri skladu Evrope za socialni razvoj, in izvedbo programa investicij v šolski prostor in opremo od leta 1998 do leta 2002. Zato seveda na tem mestu tudi v imenu odbora sprašujem, ker je prišlo menda do nekih popravkov, koliko je ta zakon po teh popravkih vendarle spoštovan. Koliko denarja bi bilo potrebno investicijam v šolstvu še nameniti, pa jih za leto 1999 nismo? Torej, rad bi številko.
V zvezi s proračunom za šolstvo in šport je odbor pripravil oziroma sprejel tudi 5 dopolnil, ki jih imate zapisane v poročilu s te seje. Prvo dopolnilo se nanaša na povečanje postavke za šahovsko olimpiado za 20 milijonov. Ugotovljeno je bilo, da je 20 milijonov, ki so predvideni v predlogu proračuna, premalo. To pa iz preprostega razloga, ker se je med oziroma do takrat, ko smo se opredeljevali do teh amandmajev, izvedelo, da bo Slovenija prirediteljica šahovske olimpiade leta 2002. Potem smo tudi na namig ministrstva za šolstvo in šport dopolnili oziroma popravili ta amandma še za 20 milijonov. Torej dopolnilo naj bi bilo 40 milijonov.
Odbor je pripravil in sprejel tudi naslednji amandma, ki se nanaša na subvencije za šolo v naravi. Sam se najprej predlagal, da se poveča postavka 10 milijonov. Ugotovljeno je bilo, da se glede na inflacijo, ta postavka glede na lansko leto sploh ne povečuje. Zato smo na odboru sprejeli dopolnilo, ki naj bi tej postavki dodelil še dodatnih 20 milijonov. Torej gre za subvencije za šolo v naravi.
Tretje dopolnilo je sprejel tudi odbor, za pripravo zemljišča z arheološkimi deli za gradnjo nove stavbe fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo univerze v Ljubljani. Ugotovljeno je bilo, da ta fakulteta deluje v nemogočih razmerah. Dobila je celo odločbo inšpektorata Republike Slovenije za delo, ki v enem mesecu prepoveduje delo v laboratorijih. Pri tem tudi sprašujem, ali je ministrstvo oziroma ali je vlada pripravila kakšne ukrepe v zvezi s tem.
Četrto dopolnilo je odbor sprejel na proračunski postavki 4202 - nakup opreme. Ta postavka naj se poveča za 23,9 milijona. Gre za nakup teleskopa. Na koncu je odbor sprejel še eno dopolnilo. V okviru postavke 2475 - dopolnilna sredstva
občinam. Gre torej za investicije, na postavki 4300 naj se povečajo za 1,5 milijarde.
To so bila dopolnila odbora. Predlagam, tudi v imenu odbora, da ta dopolnila državni zbor oziroma poslanke in poslanci podprejo. Sam pa sem vložil še nekaj dopolnil, zdaj pa govorim v svojem imenu, ki se nanašajo tudi na postavke v zvezi s tem ministrstvom oziroma v zvezi z ministrom za šolstvo in šport. Recimo postavka šport za vse. Obrazložitve teh dopolnil lahko preberete sami kar v obrazložitvi proračuna za naslednje leto, v Poročevalcu št. 59, ko ministrstvo samo ugotavlja, recimo pri postavki - šport za vse, da je ta postavka podhranjena. Recimo ugotavlja, da se je za 60% povečalo število aktivnega prebivalstva, ki se vsaj enkrat na teden ukvarja s športom. Vložil sem tudi dopolnilo v zvezi z izobraževanjem mladih - odraslih za poklic. Ugotovljeno namreč je, da je med 15. in 27. letom kar 40.000 takih, ki si niso pridobili poklica oziroma niso končali niti osnovnošolskega izobraževanja. Ta postavka je po mojem mnenju podhranjena. Vložil sem dopolnilo v zvezi s študentskimi domovi. O tej problematiki najbrž ni potrebno posebej govoriti. Vložil sem še dve dopolnili. Eno se nanaša na regresirano prehrano učencev in dijakov in na regresiranje prevozov dijakov in študentov. Ti dve postavki tudi ni potrebno posebej utemeljevati. Lahko si preberemo samo člen ustave, to je 57, ki govori, da je osnovnošolsko izobraževanje obvezno in se financira iz javnih sredstev. Ali pa recimo 26. člen, deklaracija o človekovih pravicah, ki pravi, da mora biti izobraževanje brezplačno vsaj na začetni stopnji. Prosim poslanke in poslance, da dopolnila, ki jih je vložil odbor oziroma jih je sprejel odbor, in dopolnila, ki sem jih predlagal sam, podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mežan. Besedo dajem gospodu Bevku. Pripravi naj se gospod Juri.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor, spregovoril bom o treh amandmajih, katerih so avtor sem. Enega sva predlagala skupaj s kolegom Borisom Sovičem, druga dva pa je v bistvu povzel tudi matični odbor. Tudi sam bi rad, tako kot predsednik odbora gospod Mežan, opozoril na dejstvo, da dopolnjen predlog proračuna ne omogoča izvajanja oziroma uresničevanja zakona o najetju kredita pri skladu Sveta Evrope za socialni razvoj za investicije v šolski prostor in opremo v Republiki Sloveniji. Vlada to utemeljuje z dejstvom, da je to nemogoče zaradi napovedanega kritičnega likvidnostnega položaja državnega proračuna v prihodnjem letu in da bo del obveznosti vlada lahko pokrila šele v letu 2000. Po mojem mnenju je neresno in neodgovorno, da vlada predlaga državnemu zboru Republike Slovenije v sprejem zakon, za katerega že v naprej ve, da ga ne bo mogla v celoti uresničiti.
Zaradi tega sva s kolegom Borisom Sovičem vložila amandma na strani 106, pod zaporedno številko 3, da se v okviru proračunske postavke 6318, srednje šolstvo, novogradnje, poveča konto 4204 novogradnje, rekonstrukcije in adaptacije za 2.523 milijonov SIT. V okviru proračunskega porabnika ministrstva za šolstvo in šport pa prosim za podporo še dveh amandmajev, in sicer na strani 101 in na strani 105. Na strani 101, pod zaporedno številko 1, predlagam povečanje postavke šahovske olimpiade za 20 milijonov tolarjev. Kot najbrž veste, je šahovska zveza Slovenije uspela s kandidaturo za organizacijo šahovske olimpijade leta 2002 v Sloveniji. Šah ima pri nas v Sloveniji izjemno bogato tradicijo že od genialnega šahista in politehnika Milana Vidmarja dalje. Organizacija šahovske olimpiade bo zelo zahtevna, saj bo to doslej največja športna prireditev v zgodovini Slovenije. Iz programa šahovske zveze je tako razvidno, da za organizacijo in uspešne predpriprave v letu 1999 potrebujejo organizatorji za izvedbo 20 milijonov tolarjev, zato prosim za podporo prvega in drugega amandmaja, kot si sledita na strani 101.
Naslednji amandma pa je na strani 105, ki ga je na moj predlog povzel odbor za kulturo, šolstvo in šport in ki je nastal na predlog fakultete za matematiko in fiziko. Gre pa za nakup astronomskega teleskopa v pedagoške namene, ki bi ga namestili v kupolo astronomskega observatorija na Golovcu za univerzitetne potrebe, predvsem za študente astronomije in za študente sorodnih ved. Poleg tega pa astronomija tudi v preduniverzitetnem izobraževalnem procesu dobiva svoje mesto, saj z uvedbo devetletke postaja astronomija triletni izbirni predmet v osnovni šoli. Poleg tega pa obstaja interes, da bi astronomijo uvedli tudi v srednje šole.
Ker ministrstvo za šolstvo in šport v zadnjih 15 letih ni omogočilo nobene večje investicije za astronomsko opremo, odbor predlaga amandma v višini 23 milijonov in 900 tisoč tolarjev, zato prosim, da podprete ta amandma odbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Juri. Pripravi naj se gospod Hvalica.
AURELIO JURI: Podpredsednik, hvala! Kolegice in kolegi! Spregovoril bom in utemeljil edini amandma, ki sem ga vložil, za razliko od prejšnjih proračunov, da bi naredili nek premik na področju športnih objektov, kjer je situacija nezavidljiva. Vložil sem ga s skupino kolegov.
Mislim, da ni potrebno posebej poudarjati, da so športni objekti ključni dejavnik razvoja vseh segmentov športa. Odločitev o podpori nacionalnim športnim objektom je nedvomno že rodila določene sadove, saj je ustvarjenih vsaj nekaj kakovostnih podlag za nadaljnji razvoj. V zadnjih letih je bilo zgrajenih ali obnovljenih kar nekaj objektov, ki omogočajo dejansko dvig športne kulture na Slovenskem. Kljub temu pa je stanje s prireditvami in vadbenimi nacionalnimi športnimi objekti še vedno dokaj kritično. Zato, kot vidite, na strani 112, amandma pod številko 8, predlagamo postavko in vsoto, ki bi omogočila vrsto ključnih investicij, ki bi se realizirale z maksimalnim financiranjem s strani proračuna v višini 30%, ostali del pa bi zagotovili tako lokalne skupnosti kot sponzorji. Torej gre za to, da se omogoči aktiviranje teh sredstev, za katera investicija pa obstaja interes tako pri lokalni skupnosti, kot pri sponzorjih.
V bistvu gre za štiri projekte, ki bi jih ta vsota 600 milijonov nekako zajela in omogočila. Gre za posodobitev Planice, z vložkom 120 milijonov. Mislim, da Planice ni treba kot nacionalnega objekta, športnega objekta, kaj posebej predstavljati. V bistvu gre pri Planici za nadaljevanje že pričete sanacije iz leta 1998, torej letošnjega leta, to ne glede na kandidaturo za olimpijske igre leta 2006. Vsi vemo, kaj Planica pomeni za slovenski šport. Nadalje gre za obnovo hale Tivoli, z vložkom 150 milijonov. Nadaljnja posodobitev je nujni korak za zagotovitev pogojev za velika športna tekmovanja. Z že obnovljeno malo dvorano in predvideno obnovo hokejske dvorane za večnamensko uporabo, bi bili ustvarjeni pogoji, da bomo skupaj z bodočo univerzitetno dvorano, ki se bo začela graditi leta 2000, ustvarili pogoje, da bo Slovenija pripravljena za projekt olimpiade 2006. Hkrati pa se bo lahko vključila v evropske tokove prirejanja srednje velikih športnih tekmovanj.
Tretje. Gre za nadaljevanje del na športni dvorani, tudi večnamenski in tudi športni dvorani, Bonifika, z vložkom 180 milijonov. Projekt, ki ga koordinirajo v Kopru, kot veste, je izjemno pomemben za razvoj športa na Primorskem. Hkrati pa predstavlja povezavo športnih objektov na relaciji Koper - Maribor. Saj bomo z zgrajeno avtocesto pripravljeni za športne projekte večjih razsežnosti, kot na primer sredozemske igre. Imamo se za sredozemsko pomorsko državo in je prav, da tudi omogočimo ta naš primorski del z ustrezno infrastrukturo, da bo lahko Slovenija kandidirala enakopravno z ostalimi sredozemskimi državami za sredozemske igre ali samostojno ali skupaj z drugimi.
Četrti veliki projekt, ki je pomemben in nujen, je projekt rasvetljave nogometnih stadionov. Kandidati pri tem so Beltinci, Murska Sobota, Kranj, Celje, Nova Gorica in Koper, z vložkom 150 milijonov Sit. Potrebna infrastruktura za tiste, ki se spoznajo, zlasti na nogomet, in tudi na druge športne prireditve, ki se odvijajo na stadionih, je predpogoj za razvoj komercialnega športa kot pomembnega segmenta športa v celoti.
Z omenjenimi projekti bi nedvomno pospešili razvoj vseh športnih panog. Jaz razumem, da amandma ni dobil podpore pri matičnem delovnem telesu, torej pri odboru za finance in monetarno politiko, me pa preseneča in žalosti pa, da ustreznega razumevanja in podpore ni doživel niti pri odboru za kulturo, šolstvo in šport. Jaz upam, da nas je ta potreba po teh investicijah prepričala. Če temu ni tako, naj bo le vspodbuda in opozorilo vladi, da pristopi ustrezneje tudi k tem potrebam, sicer se nam tisti veliki ambasador, ki mu pravimo šport, ki je takoj ob kulturi in tudi ob našem sodelovanju v mirovnih operacijah ugled nekako pokvaril. Mislim, da je naša dolžnost, da našim vrhunskim športnikom, tako individualnih panog kot kolektivnih omogočimo tudi ustrezen prostor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Najprej bi vas opozoril na to, da je treba malo gledati po dvorani, kako se kdo prijavlja, ker sicer je treba trkati in potem rečete, da to ni poslovniško itd. Torej jaz povem samo to, da sem dvignil roko hkrati z mojim kolegom Janezom Mežanom.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Ivo Hvalica, ne bi imel nobenega namena, da vas ne bi uvrstil, ni bil noben namen.
IVO HVALICA: Ne, mogoče bi imelo, čisto tako bi rekel, potem...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ampak zdaj je zadnja razprava, pa mogoče bo bolj udarna.
IVO HVALICA: Po tem nastopu gospoda Jurija, ki je bila bolj transmisija Janez Kocijančiča, bi imel moj nastop malo večjo težo, ampak prosim, zdaj se bom podredil temu vrstnemu redu.
Torej razpravljal bom o treh amandmajih, opozicijskih. Dva je vložil moj poslanski in strankarski kolega Janez Mežan, enega pa sam. In ne boste verjeli, našel sem neko razliko v tretiranju teh amandmajev, razliko v tehnologiji, ki je zelo zanimiva, seveda diskriminatorna na moj račun, kot ponavadi. To je že kar običajno, ampak, ker je to črno na belem, boste videli, kako se kdo gre tudi, bi rekel, politiko v tem parlamentu. Torej najprej stran 102, postavka 331, ministrstvo za šolstvo in šport, 4119, regresirana prehrana učencev in dijakov poveča konto 4119 za 100 milijonov tolarjev, jemlje pa v glavnem slovenski obveščevalno-varnostni agenciji. Predlagatelj je Janez Mežan, odbor za šolstvo podpira. Zakaj se javljam k temu? To je bil moj konstantni amandma vsa leta v prejšnjem mandatu. Regresirana prehrana, to namreč ni tista prehrana, o kateri je bilo govora pred nekaj dnevi ob interpelaciji: zrezki, pojedine itn., podpisan neki Žibret mlajši. Ne, to ni tisto, to je regresirana prehrana za učence. Jaz vem, da ministrstvo za šolstvo, o tem imamo hvala bogu, ali pa na žalost, torej dokumentacijo, razmetava z denarjem, ne pa za prehrano učencev in dijakov. To je evidentno, to je danes možno dokazati tudi z dokumenti. Torej, predlagam, da ta amandma sprejmemo.
Stran 105. Zopet ministrstvo za šolstvo in šport, 4204, Študentski domovi. In zopet na račun slovenske obveščevalno-varnostne agencije. 100 milijonov za novogradnjo, rekonstrukcije in tako dalje, študentskih domov. Jaz mislim, da vas ni treba prepričevati, kako pereča je ta problematika. Kdor je ne pozna, naj ob začetku študentskega leta malo preleti male oglase, pa bo razumel. O tem se pa tudi sicer piše. S tem, da država ne zgradi dovolj domov za študente, jasno omogoča tudi tistim, ki oddajajo stanovanja in ne plačujejo davkov, da na svojevrsten način konstantno prenašajo okoli državo za neka sredstva. Torej dvojna škoda. Tudi ta amandma je vložil moj poslanski in strankarski kolega, gospod Mežan. Odbor za šolstvo ga podpira. Ampak zdaj poglejte tisti čudež, ki se vedno zgodi, ko se pojavi, izgleda, moje ime. To je nekaj neverjetnega.
Gremo na stran 110. In zadnji, peti amandma pri uporabniku 3311, ministrstvo za šolstvo in šport, se v okviru postavke 6324, osnovna šola na demografsko ogroženih področjih, uvede nov konto - osnovna šola Dutovlje. Ampak zdaj, kar je važno, je na drugi strani: podružnični šoli Štanjel in Pliskovica, v višini 50 milijonov SIT. Za poslance, ki ne poznajo tega področja, to je Kras, Kras nekje med Vipavsko dolino in Trstom, Štanjel in Pliskovica gravitirata bolj na vipavsko ali pa če hočete tudi goriško stran. Štanjel je biser slovenske arhitekture, biser, ki ga je hotela zavezniška vojaška uprava takoj po vojni 1945. leta obnoviti, ampak je stopila v akcijo, takratna oblast, ki je delovala tudi na področju cone, in so to preprečili. Bog ne daj, to bo obnovila Jugoslavija! In še danes ta Štanjel ni obnovljen! Torej, za ta Štanjel, ki je na pol razpadajoče staro srednjeveško naselje, za ta Štanjel in za Pliskovico jaz vlagam ta amandma. Ampak, kaj je tisto, kar tu diskriminira moj amandma. Tu se pa vtakne v ta amandma, v druga dva ne, nihče drug kot odbor za notranjo politiko in pravosodje in pravi, da ne podpira. Ja, za božjo voljo, ali zdaj kar tako, zdaj bom jaz se spomnil in bo, kaj jaz vem, odbor za obrambo, ne bo podprl nečesa v ministrstvu za znanost. Pardon, tu je celo isti minister. Recimo v ministrstvu za šolstvo. To ne gre skupaj. Zakaj se je tu vtaknil odbor za notranjo politiko in pravosodje - jaz tega ne razumem, ker odbor za šolstvo to podpira. To je diskriminacija in to diskriminacijo je treba tu, v tem parlamentu obsoditi. Ne se delati norca s tem! Poslanski kolega Branko Tomažič, če ti je kaj... Ne, ne, ne, ker si dajal neke pripombe. Zdaj bomo videli, kako boš glasoval.
Gospod predsedujoči, moram povedati, da sem tvoj amandma, ki se tiče kraja, ki je od mene oddaljen 250 kilometrov, v Murski Soboti, podprl. Bomo videli, kako boš ti mojega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod podpredsednik. Jaz bom amandma, ki ga je vložil poslanski kolega, gospod Hvalica, podprl.
Tudi sam sem pri ministrstvu že večkrat interveniral, ker je stanje v teh podružničnih šolah precej slabo, da se čimprej pristopi k investiciji. No, izgleda, da so bile moje intervencije uspešne, ker če boste pogledali v Poročevalec, številka 77, na strani 52 in 56, boste videli, da ministrstvo planira investicije v teh dveh šolah, kjer je bilo do sedaj veliko zapletov, in sicer, v podobnem znesku, kot je gospod Hvalica predlagal investiranje v te šole. Jaz bom vsekakor amandma gospoda Hvalice podprl.
Zadeva je aktualna tudi zaradi same interpelacije, ker je bila ena od obtožb tudi zanemarjanje demografsko ogroženih - konkretno ti dve šoli - s strani ministrstva za šolstvo in šport. Ker bodo investicije trajale ne samo eno leto, ampak tudi naslednje leto, ker je finančno nemogoče operativno izpeljati samo v naslednjem letu, vsekakor priporočam poslanskemu kolegu in njegovi poslanski skupini, da me boste tudi v drugem letu - mene in tudi ministrstvo, ki, upam, da bo nadaljevanje izgradnje planiralo - podprli tudi v naslednjem letu pri teh investicijah, in ne samo takrat, ko je vložena kakšna interpelacija in ko je zadeva spolitizirana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Jerovšek, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Razpravljal bom o amandmaju na strani 113, se pravi, investicije v šolski prostor, konkretno za investicijo za gradnjo nove fakultete za kemijo. Moram pa povedati, da prostorske stiske in razmere za študij kemije zelo dobro poznam. Že pred 30. leti, ko sem se sam vpisal na to fakulteto, smo študenti na tej fakulteti imeli samo okrog 60% vaj. S predavanji, ker tu sploh ni predavalnic, smo pa gostovali po vseh drugih možnih lokacijah, drugih fakultetah. Tu imam nekatera gradiva, ki so mi jih na sami fakulteti posredovali in me zaprosili, da se tudi vključim v to debato, kaj se v teh tridesetih letih ni spremenilo nič na boljše. Nasprotno, razmere so se zelo zaostrile in poslabšale. Še vedno študentje te fakultete gostujejo na devetih različnih lokacijah. Pa to ne bi bilo nič tako strašnega, če je to neka racionalizacija. Vendar, to je silna dodatna obremenitev študentov, kajti na predavanja morajo hoditi od medicinske fakultete na nekatera predavanja do Jadranske, do realke, do Vegove. Mislim, da se izobražujejo v daleč najslabših pogojih med ljubljanskimi fakultetami.
Je pa izredno čudno, da mora ta fakulteta prosjačiti za nujne investicije, kajti tu se zelo nazorno kaže, kako ministrstvo za šolstvo in šport ne izvršuje svoje naloge. Ne samo, da bi za to, kar je normalno v resorju skrbelo za šolsko vzgojo, ampak da bi v okviru tega tudi pogledalo in skrbelo za izobraževanje kadrov za naše gospodarstvo. To je očitno na tem ministrstvu v drugem planu.
Izobraževanje inženirjev kemije je za slovensko gospodarstvo zelo pomembno in ga je ta fakulteta doslej tudi izredno uspešno, glede na prostorske in druge možnosti opravljala. Spoštovani, moram vam malo širše ponazoriti, da je kemijska panoga edina panoga v Sloveniji, ki je izgubo trgov in obdobje tranzicije preživela s sicer ogromnimi napori in z izrednimi prizadevanji ravno kemijskih kadrov, preživela ga je brez nekih drastičnih likvidacij podjetij, brez stečajev. To pa so naredili visoko sposobni kadri, ki so že vsa ta leta bili izšolani, da so lahko sledili razvoju v Evropi, razvoju novih proizvodov. Vsi veliki sistemi na področju kemije Sava, Lek, Krka, Cinkarna, kemijska Hrastnik in še bi jih lahko našteval, so tudi danes po večini uspešna podjetja. Namesto da bi skrbeli tudi v okviru ministrstva za šolstvo in šport, da bo tako tudi ostalo, da bi se ta primarna akumulacija stalno večala, pa je fakulteta za kemijo, iz meni nerazumljivih razlogov se je ta investicija vedno znova in znova prelagala. Investicija v to fakulteto je bila predvidena po programu zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne razvojne programe v Republiki Sloveniji, da bi se v letošnjem letu z zadnjih 50 milijonov sredstev zaključevala. Začetek gradnje je bil predviden v letu 1997 in prednost so dobile zopet družbene dejavnosti. Nič nimam proti temu, vendar vsaj na tem ministrstvu se bi morali zavedati, da če hoče ta država in to šolstvo in vse to, ta družbena nadgradnja živeti in stati in delovati, da mora tudi gospodarstvo preživeti. Te odločitve na tem področju so šle v nasprotno smer.
Tudi v letošnjem letu je izgleda ministrstvo napravilo nov program o investiciji v šolski prostor za obdobje 1998-2001. In tu, ne samo da se je pozabilo na stare prioritete, ki so bile zakonsko določene, da se je spremenilo tudi prioritete, ki so bile v takoimenovanem zakonu o kreditu iz pariškega kluba fakulteta za kemijo je zopet premaknjena nazaj, v leto 2001. Ob tem se sprašujem, ali so si iz ministrstva kdaj ogledali razmere, v katerih ta fakulteta deluje. Namreč, na tej fakulteti in za ta študij je študijska obremenitev študentov, praktično ur na fakulteti, 60 do 70% laboratorijskih vaj. Pri izvajanju teh vaj je zaradi popolne dotrajanosti vseh instalacij, neprimernosti v prostoru prišlo do zdaj, jaz to vem, do nekaterih nesreč. Mislim, da je vodstvo fakultete, v skrbi, da ustrezni inšpektorati ne bi zaprli fakultete, včasih ravnalo taktično narobe. Namesto da bi prišlo s temi nesrečami pred javnost, ker ni bilo človeških žrtev, so to nekako sanirali, ni to na račun tveganja življenj študentov. Ali se zavedate, da je tu v študijskem procesu potrebno razvijati pline? Tudi pokalni plin. Da je treba delati poskuse in vaje s strupenimi snovmi, bioaktivnimi snovmi. Mogoče je napačno mnenje v Sloveniji, da farmacija sloni zgolj na farmacevtih. To je zelo sorodna in potrebna panoga. Vendar, razvoj v farmaciji temelji na kemikih, na kemiji.
Tako dolgo se je odlašalo, da je v letošnjem letu, 9.11.1998, inšpektorat Republike Slovenije za delo izdal odločbo, da mora Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologijo, Aškerčeva 5 v Ljubljani, v enem mesecu po prejemu odločbe prenehati uporabljati laboratorije na Aškerčevi 5 za delovni in učni uspeh, dokler ne zagotovi pogojev, ki bodo omogočili varno delo, in z listinami dokaže izpolnjevanje predpisov s področja varstva pri delu.
Gospodje, ki že praktično imate ta resor v rokah šest ali sedem let, to je nedopustno poigravanje z usodo študentov in s perspektivo slovenskega gospodarstva, te pomembne panoge, ki mislim, da je najpomembnejša, po kateri je slovensko gospodarstvo trenutno edino razpoznavno, znano v svetu in ki je vzgojila neštevilne, zelo dobre kadre, to fakulteto praktično zapirate. Na koliko lokacijah bodo pa sedaj gostovali? Doslej so na devetih. Sedaj boste rekli, bodo pač gostovali, ob 9.00 na medicinski fakulteti v Mostah, ob 10.00 pa na institutu Jožef Štefan na Jadranski. Vmes je eno uro peš hoda. Tako se tega programa ne da izvajati.
Zaradi tega, ker gre za očitno omalovaževanje, za nepoznavanje problematike, na žalost tudi v ministrstvu, ki bi moralo to resorno pokrivati, vas, spoštovani kolegi, prosim, pravzaprav, tu ni potrebno prositi. To je naša dolžnost, da amandma, ki ga je odbor za šolstvo sam oblikoval na podlagi proučitve teh nemogočih razmer in tudi odlašanja ministrstva za šolstvo, da ta amandma prioritetno podpremo. Jaz tu ne delujem za neko lokalno stvar. To je vitalnega pomena za slovensko gospodarstvo in žalostno je, da moram izza te govornice to danes govoriti, ko bi ta fakulteta, če bi se spoštovale prioritete, če se ne bi vlagalo prednostno v možnosti za šolanje na tistih, kot so bili nekdaj, pa nočem v negativnem pomenu, ampak tako imenovane meščanske poklice, nekateri so postali gospoda in sedaj so tisto prioritete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar gospod Vrčko.
MATJAŽ VRČKO: Hvala lepa. Dve vprašanji sta bili z naslova tako imenovanega pariškega kredita in fakultete za kemijo. V proračunu za leto 1999 je približno 1 milijardo 500 milijonov sredstev manj za investicije, kot je bilo predvideno v zakonu o najetju pariškega kredita in programa investicij do leta 2002. Ta izpad sredstev nameravamo pokriti in se s tem držati vendarle programa, ki je bil takrat zastavljen s tem, da bi pridobili državne garancije, ker se nekateri vzgojno izobraževalni zavodi lahko zadolžijo, torej imajo lastnih prihodkov precej oziroma nekaj. Tukaj predvsem mislim na visokošolske ustanove in na nekatere srednje šole. Če bodo državne garancije za posojila v tej višini za ministrstvo za šolstvo sprejete, potem bi tukaj pravzaprav bila rešitev, da ta program vendarle izvedemo.
Kar se tiče fakultete za kemijo in glede na sklep, ki je bil s strani inšpekcije izdan, pripravljamo v bistvu dve vrsti aktivnosti. Eno so trenutno rešitve, kako rešiti problem, predvsem vaj na fakulteti za kemijo, drugo pa je investicija, ki bo na vsak način potrebna. Fakulteta za kemijo je tudi uvrščena v program investicij do leta 2002, in sicer z začetkom v prihodnjem letu.
Treba pa je reči, da smo se v tem času odločili za investicijo v fakulteto za farmacijo. Namreč, poleg tega, da je tam bil v preteklosti podoben problem, je res tudi to, da je na fakulteti za farmacijo bil zelo velik oziroma bi lahko rekel celo večji vpis kot na fakulteti za kemijo, zato je bila izbrana prioritetno. Fakulteta za kemijo pa je v resnici na ljubo tudi v letošnjem letu povečala vpis in v prihodnjem letu nameravamo s to investicijo začeti. Mislim, da bomo to zadevo ustrezno rešili v letu 1999/2000.
Rečeno je bilo, da so osnovne šole, kar je bilo tudi vprašanje, Dutovlje, Štanjel in Pliskovica, da so vse tri šole v planu investicij za leto 1999. Dutovlje je v postavki za osnovne šole na demografsko ogroženih področjih, Štanjel in Pliskavica pa v izravnavi.
Vse ostale amandmaje, ki se tičejo investicij, načeloma podpiramo, seveda vprašanje pa je finančnih možnosti za njihovo realizacijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, kar se tiče fakultete za kemijo, ti argumenti, ki ste jih podali, ne držijo, tako, da bi lahko poslanci pritegnili vašim argumentom. Res je, da je bil na farmaciji večji vpis. Vendar, da ne bo kake napake. Mislim, da mora tudi farmacija ohraniti prioriteto glede teh prostorov, saj dela ravno tako v nemogočih razmerah. Vendar ne vem, ali poznate na ministrstvu za šolstvo potrebe našega gospodarstva; domnevam, da jih ne poznate, saj zelo jasno kažete, da vam je to deveta briga. Praktično ste kot razlog navedli premajhen vpis na kemijo. V zadnjih dveh letih se je stanje spremenilo, saj se je vpis zopet povečal. S tako politiko ministrstvo za šolstvo odvrača študente, da bi študirali tam, kjer to slovensko gospodarstvo potrebuje. Ponovno poudarjam, vi dajete prednost za šolanje bolj udobnih, bolj gosposkih poklicev. Meni je logično, tisti imajo več lobistov, saj jih gre iz takih družin več študirati to področje. Vendar to za ministrstvo za šolstvo ne more biti argument in ne more poklekati pred takimi lobiji. Kemija, vam še enkrat povem, v farmacevtskih firmah - vprašajte jih! - v Leku in Krki iščejo predvsem kemike, kemiki so v razvoju; to poznam zelo dobro. Zelo dobro poznam tudi farmacevte in nisem za to, da bi farmacija stopila korak naprej, ampak v okviru slovenskih prioritet zamaknite druge, naj drugi čakajo! Ker se tega programa ne da izvajati kjerkoli, če morajo gostovati v nekih prostorih, saj je tu potrebna zelo sofisticirana oprema za izvajanje vaj na obeh fakultetah. Te fakultete ne morejo gostovati. Lahko pa gostujejo raznorazne organizacijske šole, ki lahko gostujejo kjerkoli. Prioriteta je popolnoma zgrešena in tu ne more biti izgovorov. Fakulteta je praktično zaprta. Delate izrazito škodo slovenskemu razvoju, kajti kemija je razvila najboljše blagovne znamke, kjer so poznani izdelki - antibiotiki in vsa ta zdravila, ki jih je razvila kemija. Ne zapirajte slovenske kemije skozi to, da ne znate izbrati prioritet, ki so pomembne za nacionalno gospodarstvo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko na gospoda Jerovšek ima gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Repliciral bom v skladu s 170. členom poslovnika, da navedem oziroma popravim navedbo, ki jo je tu dal gospod Jerovšek. Jaz menim, da je gospod Jerovšek, prvič, govoril na pamet in govoril pristransko.
Ministrstvu za šolstvo in šport in državi ne morete očitati, da nekoga bolj podpira kot drugega. Vprašanje razvoja oziroma adaptacije in infrastrukture tako na naravoslovju, kot na družboslovnih fakultetah, je enako. Prav tako bi lahko nekdo, ki je zagovornik pravne fakultete, prišel za ta oder in govoril o prostorski stiski in na nek način obtoževal nekoga, da noče pomagati temu segmentu visokega šolstva. Visoko šolstvo na splošno, vse fakultete v Sloveniji imajo prostorsko stisko. Tudi zaradi pozitivnih trendov in politike ministrstva za šolstvo in šport, ki je skozi ta leta dvignila število študentov - leta 1990 jih je bilo 36 tisoč, na 55 tisoč študentk in študentov, ki danes študirajo na obeh slovenskih univerzah. To je problem.
Zato ne morete govoriti, da ignorira nekdo kemijo. Čeravno jaz, kot zagovornik in predstavnik družboslovno-humanističnega dela te univerze, bi lahko rekel, da je ravno obratno. Da bi država morala humanistiko in družboslovje mnogo bolj podpirati, kot pa naravoslovje oziroma v tem konkretnem primeru kemijo. Saj ste sami sebi v usta skočili, ko ste rekli "da so podjetja, zelo dobra podjetja, kot so Krka in Lek, seveda zainteresirana imeti čim več dobrih študentov." Zato se tudi finančno mnogo bolje podpirajo študenti in študentke, ki študirajo naravoslovje in tehnologijo. Ker je gospodarstvo mnogo bolj zainteresirano tudi s štipendijami financirati ta študij. V primerjavi, pojdite na filozofsko fakulteto, na katero sem hodil jaz kot študent, in vprašajte, koliko imajo gospodarskih štipendij. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod Jakič! Replicirali, zavračali ste moje argumente na kardeljanski način. Verjetno ste po profesiji enako. Vendar zelo pavšalno, pravzaprav argumentov sploh niste navedli. Obtožili ste me, da govorim na pamet. Če bi si pa napisal, bi mi pa gospa Beblerjeva očitala, da so mi drugi napisali razpravo.
Nikogar nisem obtoževal! Zavzemal pa sem se, da ta država gre naprej, ne nazaj, da bo odvisna od drugih. Da bomo razvijali svoje proizvode. To je zelo pomembno! Vsi imajo prostorsko stisko. Seveda jo imajo! Trdim, da se je tudi s tem sistemom mature porušilo razmerje, ker se že v 3. letniku morajo odločiti. Danes je dobesedno sramota za nekega odličnjaka na gimnaziji, če pod prvo izbiro ne vpiše pravo, medicino ali ekonomijo. Vse drugo je sramotno. Samo to ni življenjsko, ni normalen način! Naj fakultete zopet delajo selekcijo, kljub temu, če bo kdo kakšno leto izgubil. Prej ko slej jo tako izgubi, kot bruc ali kot absolvent. Nikdar nisem na izpitu padel, pa sem izgubil leto. To je napaka. Zelo velika.
Sedaj pa na podlagi tega porušenega razmerja in nenormalnih vpisov, ki si jih je to prevedlo, ki jih računalnik razvršča. Ko dijaki še ne vedo, kaj bi radi študirali, se že morajo odločiti, v katero smer morajo iti.
Na podlagi tega sedaj delati prioritete in zveličavne stvari, to pelje nazaj v slovenskem gospodarstvu in družbi. Mi se v tej hiši moramo zavedati, da moramo najprej poskrbeti, da bo gospodarstvo preživelo, ki bo ustvarjalo novo vrednost, dodano vrednost. V uradih dodane vrednosti ne ustvarjajo, gospod Jakič. In tega se morate vi zavedati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Jerovšku, in sicer na njegovo prvo izjavo, da je to logika kardeljanstva. Jaz bi seveda gospodu Jerovšku rad povedal, da sem rojen leta 1967, v osnovno šolo sem začel hoditi leta 1973, 1981 jo končal oziroma začel s srednjo šolo in 1985. leta sem šel na filozofsko fakulteto kot študent. Zato seveda razlika med menoj in mojim študijem in učenjem in šolo, ki je bila od 1973. leta naprej, kakršnakoli je bila, in seveda njegovo, ki je mnogo starejši kot jaz, seveda je potem vprašanje, kdo je šel skozi kardeljansko šolo. Jaz nisem šel skozi kardeljansko šolo.
Kar se pa tiče očitkov o tem, da je zaradi prostorske stiske na kemijski fakulteti problem, da študentke in študenti oziroma na splošno mladi ne želijo oziroma mnogo manj posegajo po študiju naravoslovja, pa seveda ne tiči v prostorski stiski. Berite si študije oziroma razlage prof. Kornhauserjeve glede tega, zakaj se otroci ne odločajo za študij naravoslovja in zakaj se mnogo lažje oziroma mnogo več odločajo za študij družboslovja in humanistike. Zato ne iščite krivca za manjko na tem področju na segmentu preobremenjenosti oziroma prostorske stiske študentov kemije. Prostorsko stisko čutijo vsi študentje in študentke v Sloveniji, in ne samo fakultete za kemijo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi! Vsak od nas je končal neko šolo in bi lahko danes prišel sem in zagovarjal. Mislim, da ni to način, da bi tako delali. Gospod Jerovšek je dal pač svoje mnenje o amandmaju. Prosil bi, da prenehamo z replikami in gremo naprej, ker imamo danes še veliko za storiti. Gospod Jerovšek ima še repliko, potem pa zaključimo.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod Jakič! Dodatno ste argumentirali tisto, da ste na tem področju, jaz nisem rekel, da v tej razpravi, razpravljali kardeljansko. In na področju šolstva je ta gospod imel izredni vpliv. Vi ste mi zdaj rekli, kdo je šel skozi kardeljansko šolo. Jaz vam nisem očital, da ste šli vi čez to šolo. Jaz sem samo rekel, da ste samo na tak način se skušali proti argumentom postaviti. Samo na ta način. In to, kot pravite, rušenje vpisnih razmerij, tu bodo ti družboslovci, ki se s tem ukvarjajo, pa sistem šolstva morali poiskati in priznati, da je sedanji način, ko se je že v 3. letniku gimnazije treba odločati, ko ljudje še osebnostno daleč niso zgrajeni, pa tudi potem ne vedo, kaj so njihove prioritete, zakaj imajo največ dispozicije. Mi sami na sebi vemo, da smo se še ob maturi odločali, pa takih je ogromno, kaj bi izbrali. Danes se pa morajo dijaki praktično prej odločiti in potem so - da vam povem, kot tehnični direktor sem imel ogromno študentov na praksi s teh fakultet, naravoslovja in tehnike in z vsakim se se pogovoril in jih je več kot polovica rekla, da tega sploh ne bi študiral, pa nimam druge možnosti, ker sem hodil na tako srednjo šolo. In pomislite vsi, kakšna frustracija je, če nekdo celo življenje misli, da študira tisto, v kar ga je sistem prisilil, pa ne po lastni intuiciji. Če bi pa imel prosti vpis, bi pa ugotovil na fakulteti, ali je za to ali ni za to. Mogoče bi tudi eno leto izgubil. Vendar, to je strašna frustracija ljudi, živeti s tem in taki ljudje v življenju niso ustvarjalni in tu moramo nekaj narediti na drugačnem pristopu do fakultet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprav... Želi še kdo razpravljati? Prehajamo na odločanje. Stran 101, ministrov za šolstvo in šport, amandma pod številko 1, Samo Bevk. Ugotovimo prisotnost! Bomo ponovili glasovanje o sklepčnosti, nas je več v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Vem, da nas je več v dvorani. Kolegice in kolegi, imamo še pred sabo obsežno delo. Prosim, da se prijavljate.
Kdo je za amandma pod številko 1? (15 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2, odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Janez Mežan, amandma številka 1, konto 4102. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Konto 4119, amandma Janeza Mežana pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! Ali naj vse to berem? Dobro, bom prebral. Opomba: odbor za kulturo in šport podpira, vlada ne podpira, matično delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2, Janez Mežan, vlada amandmaja ne podpira, ne matično delovno telo, podpira pa odbor za šolstvo, kulturo in šport. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3, skupina poslancev, prvopodpisani Boris Sovič, vlada in matično delovno telo ne podpirata, podpira pa odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4, predlagatelja Boris Sovič, Štefan Klinc, vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga ne podpira, podpira pa odbor. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Konto 4120, na strani 104, amandma predlaga Janez Mežan; matično delovno telo in vlada amandmaja ne podpirata, podpira pa ga odbor za šolstvo. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma komisije za vprašanja invalidov, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata. Obrazložitev glasu, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Sama ta amandma podpiram in prosim tudi ostale kolege poslanec, da ga podprejo, in sicer iz naslednjega razloga.
Športniki invalidi dosegajo na mednarodnem področju izjemne uspehe, vendar pa s strani države za olimpiade in druge športne prireditve invalidov praktično ne dobijo nobene finančne pomoči. Dejstvo je, da so športniki invalidi deležni le majhne pomoči sponzorjev, prav tako pa tudi njim primanjkuje denarja, zato predlagamo, da iz državnega proračuna pridobijo nekaj več sredstev v ta namen. Zato vas prosim, kolegi poslanci, da to podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želite obrazložiti glas, gospod Pungartnik? (Ne.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4202, kjer amandma pod številko 1 predlaga Zmago Jelinčič; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira pa ga odbor za šolstvo, kulturo in šport. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Se opravičujem! Izvolite, gospa dr. Vencljeva, obrazložitev glasu.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! V dobi informacijske tehnologije poskušajo inštitucije medicinske fakultete, natančneje, raziskovalci, strokovni delavci in tudi pedagogi slediti trendom razvoja na področju proučevanja patoloških sprememb oziroma ugotavljanja povzročiteljev različnih bolezni - nalezljivih in tudi nenalezljivih bolezni. Prav pri tem je informacijska tehnologija v neprecenljivo pomoč, ko je mogoče sliko z ekrana elektronskega mikroskopa neposredno prenesti po internetu v svet in se tako neposredno posvetovati z vrhunskimi strokovnjaki z istega področja o tem, kaj ta stvar sploh je. Torej, to omogoča sodobna informacijska tehnologija. Tega načina komuniciranja se poslužujejo vse ugledne strokovne in raziskovalne inštitucije po svetu. Slovenija, vsaj medicinska fakulteta, je tukaj na nek način hendikepirana, kajti skromnih 20 milijonov, za katere je gospod Jelinčič vložil amandma - torej, ta denar bi omogočil vzpostaviti povezavo s svetom. Prav tako bi pa rada rekla, da je bil tak način komuniciranja nedavno predstavljen v državnem zboru tudi za poslance, vendar so se ti v zelo skromnem številu udeležili te predstavitve. Vljudno bi prosila, če ta amandma podprete. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa dr. Vencljova. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 vlaga odbor, vlada ga ne podpira, prav tako ne matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! Še enkrat bomo ugotovili prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4204, amandma pod številko 1, vlaga ga Janez Mežan. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Podpira pa ga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2, komisija za vprašanje invalidov. Matično delovno telo ga ne podpira, prav tako ne vlada. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3. Samo Bevk, Boris Sovič. Matično delovno telo in vlada ga ne podpirata. Podpira pa odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4, Pozsonec Maria, vlada ga ne podpira, prav tako ne matično delovno telo. Komisija za narodnosti ga podpira, prav tako šolstvo in šport. Obrazložitev glasu, gospa Pozsonceva.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! S tem amandmajem prosim, skromno, 40 milijonov tolarjev za gradnjo telovadnice, ki že zamuja dve leti. Med usklajevanjem je vlada zbrisala 100 milijonov oziroma znižala 100 milijonov pri narodnosti. In ta vsota bi pravzaprav omogočila potem začetek te gradnje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod dr. Ribičič, obrazložitev glasu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Komisija za narodne skupnosti, katere član sem, je tokrat ugotavljala, da je vlada namenila narodnim skupnostim ustrezna sredstva, zato je toliko slabše, da je potem pri usklajevanju prišlo do nekih poslabšanj. Zaradi tega bi jaz tudi z vidika te argumentacije, ki je takrat na komisiji prevladala, podprl ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kolegice in kolegi! Prosim, da pazimo pri sodelovanju in prosim strokovne sodelavce, da ne sodijo v klopeh, ki so poslanski. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 5, amandma skupine poslancev, prvopodpisani Anton Partljič. Vlada ga ne podpira, matično delovno telo ne podpira, podpira pa ga odbor za šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 6, amandma gospe dr. Helene Hren-Vencelj, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira pa ga odbor za šolstvo in šport, prav tako pa ga ne podpira odbor za obrambo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4205, amandma pod številko 1 skupine poslancev s prvopodpisano Majdo Ano Kragelj-Zbačnik. Vlada ga ne podpira, prav tako ne matično delovno telo. Podpira ga komisija za odnose s Slovenci po svetu in odbor za kulturo. Obrazložitev glasu, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Amandma bom podprla in prosim tudi ostale kolege poslance, da ga v večini podprete in sicer z obrazložitvijo.
Knafljev dom na Dunaju je bil ustanovljen 1676, in sicer gospod Luka Knafelj z namenom podpore slovenskim študentom, ki se izobražujejo na Dunaju. Projekt sanacije Knafljevega doma bo stal 45 milijonov šilingov. 77% sredstev, to se pravi 35,4 milijone šilingov bo prispeval dunajski sklad za obnovo mesta v obliki ugodnega posojila in le 23% sredstev, kar znaša 8,6 milijona, pa Republika Slovenija. Glede na to, da je Knafljev dom zelo pomemben v zgodovini slovenskega izobraževanja in je tudi sklenjen dogovor na Dunaju z univerzo v Ljubljani, z ministrstvom za šolstvo in šport, z ministrstvom za kulturo, ministrstvom za znanost in tehnologijo in ta dogovor je bil tudi podpisan poleti in dogovorjeno je bilo, da bodo tri leta vsa ta ministrstva prispevala za obnovo Knafljevega doma. Kajti, z drugim letom stopi v veljavo nova avstrijska pogodba in ob tej odpade 77%, ki jih je Avstrija pripravljena vložiti v obnovo Knafljevega doma. Zato je tako pomembno, da se to realizira čimprej, še letos in zato so tudi zaprosili ti, ki so v tem odboru, tako tudi univerza v Ljubljani, da vložimo ta amandma. In ta amandma je bil vložen z večjim številom poslancev kolegov, ki vedo, ki so že koristili ta dom na Dunaju, ki vedo njegov pomen in vlogo tudi v naprej.
Zato še enkrat polagam vam poslancem, podprite. Če pa ta amandma ne bo dobil podpore, potem bom pa imela še nekaj vprašanj za vlado, kajti vložila sem tudi pobudo, in bi rada dobila odgovor; zakaj se naša država tako obnaša do stvari, ki so dragocenega pomena za naše visoko šolstvo, za naše študente. Hkrati pa tudi podpisuje pogodbe z Avstrijo in s tem potem pokažemo, kako neresni so podpisniki. Kajti Avstrija pogojuje svoja sredstva s tem, da mi tudi damo samo 23% naših sredstev. To je njihov pogoj, da se začne z obnovo. Vse je pripravljeno, celo pogodba o pričetku dela se bo končala oziroma bo izgubila veljavnost v začetku naslednjega leta. Zato prosim za podporo. Sicer bom potem prosila kasneje odgovor vlade, zakaj tega projekta niste, čeprav so ga podpisala tri ministrstva, niste še izvršili oziroma kako mislite to rešiti ob tem, da so te pogodbe in ti dogovori podpisani. To se pravi, s figo v žepu. In tudi to ni za nas v mednarodnem prostoru najboljša legitimna izkaznica, da se tako obnašamo.
Zato bi prosila pred glasovanjem, kar je pobuda bila že dana, da mi vlada odgovori, kako mislite v primeru, ker tega amandmaja ne podpirate, rešiti ta problem lastnega doma. Prosim za odgovor in hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vlada ne more odgovoriti, ker gre za obrazložitev glasu. To boste ob drugi priložnosti. Obrazložitev glasu, gospod dr. Ciril Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Ta amandma podpiram in bi ponovil argument, ki ste ga tukaj že slišali. In sicer, da bi tokratna sredstva, ki bodo dana iz proračuna, bila bistveno večja zaradi tega, ker bodo sredstva prispevala tudi Avstrija, se pravi, država na ozemlju, na katerem ta dom stoji. Zaradi tega mislim, da je to toliko več argumentov za to, da ta sredstva iz proračuna namenimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Proceduralno, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIč: Gospod predsedujoči! Menim, da sem narobe glasoval oziroma da sploh nisem glasoval. Prosim za ponovitev glasovanja.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ponovili bomo glasovanje. O tem bomo še enkrat glasovali. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ponovljeno glasovanje? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da ponavljamo glasovanje o tem amandmaju.
Gre za amandma pod številko 1, konto 4205. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4300. Amandma Petra Lešnika. Vlada ga ne podpira, prav tako tudi ne matično delovno telo. Podpira ga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu? Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem. Pri tem amandmaju bi rad opozoril, da je pravzaprav nastal na pobudo krajanov Krajevne skupnosti Kočevska Reka, ki so se pisno obrnili na državni zbor, da poskušajo nekako rešiti znotraj investicijskega ciklusa, za katerega so sicer zelo hvaležni, da se je država zanj odločila. Gre pa za to, da se investira v to področje, in sicer v cerkev, vendar življenje na tem območju kaže trenutno večjo potrebo pri obnovi osnovne šole, ki hkrati v letu 1999 praznuje tudi stoto obletnico delovanja. Njihov namen, torej namen krajanov, je bil, da bi poskušali vsaj polovico sredstev, ki so sicer namenjena za izgradnjo cerkve v Kočevski Reki, nameniti ureditvi te šole, ki praznuje tudi to častitljivo obletnico.
Seveda mislim, da je resnično treba prisluhniti tem krajanom in željam in počakati mogoče tudi na teh 40 milijonov v naslednjem letu, da se bo ta cerkev eno leto pozneje tudi dokonča.
Jaz bom podprl ta amandma in želim, da tudi ostali prisluhnete želji krajanov. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gremo na odločanje. Prosim za mir v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Kdo je proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 7909, amandma Janeza Mežana. Vlada ga ne podpira, prav tako ne matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Gospod Pukšič, proceduralno.
FRANC PUKŠIČ: Prosil bi, če ponovimo glasovanje, ker res nisem glasoval.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dajem na glasovanje, da bomo ponovili glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (39 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ponovili bomo glasovanje o amandmaju pod številko 1 gospoda Janeza Mežana. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 je vložil odbor za kulturo, šolstvo in šport. Matično delovno telo in vlada ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Kdo je proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Smo pri postavki 3311, amandma pod številko 1, Bogomir Špiletič. Vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga ne podpira, podpira pa odbor za šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2, prav tako gospod Bogomir Špiletič, šolstvo in šport ga podpira, ne podpirata pa ne matično delovno telo in ne vlada. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3, Bogomir Špiletič, prav tako ga vlada in matično telo ne podpirata, podpira pa odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4, vlagatelj Pavel Rupar, podpira ga odbor za kulturo, šolstvo in šport, ne podpirajo pa vlada in matično delovno telo in odbor za notranjo politiko. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 5, Ivo Hvalica, podpira ga odbor za šolstvo, kulturo in šport, ne podpirata ga ne vlada in ne matično delovno telo. Obrazložitev glasu, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Seveda bom glasoval za svoj amandma. Prišel sem te samo spomniti, da sem jaz glasoval za tvojega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 6, Franc Pukšič. Šolstvo ga podpira, vlada in matično telo pa ga ne podpirata. Obrazložitev glasu, gospod Pukšič. Prosim za mir v dvorani! Obrazložitev glasu, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Tretji proračun, tretje leto amandma. Med tem časom se je seveda marsikaj zgodilo, od dezinformacije, da ta objekt ni imel gradbenega dovoljenja, da ni bilo projektov, do tega, da je v dveh letih ta investicija zaključena in 12. septembra letos bila dana svojemu namenu. Z veseljem lahko povem, da je verjetno ena izmed redkih ali pa celo edina šola v Sloveniji, ki je na energetsko varčnem področju naredila toliko, da je dobila celo mednarodni PHAROV kredit prek agencije Republike Slovenije za učinkovito rabo energije, in da je za 3.300 kvadratnih metrov površin porabila za kvadratni meter 1.400 nemških mark, kompletno z vso opremo ter varčevanjem energije. Hoteli ali ne, bi to lahko bil pilotski projekt za gradnje v šolstvu in marsikaj bi se dalo iz tega projekta naučiti. Pa vendar se finančno 425 milijonov investicije ni tako lepo izšlo, kot je bilo prvotno planirano. Za 193 milijonov, za katere je bil sklep... (Nemir v dvorani.) Vseeno bi prosil, če bi želeli poslušati, ker bi resnično rad, da bi s tem amandmajem tudi to investicijo finančno zaključili. Od 193 milijonov, za katere je bil sprejet sklep ministrstva za šolstvo in šport, je občina do danes na svoj račun pridobila nič več in nič manj kot 75 milijonov; 30 milijonov za leto 1997, 28. januarja tega leta, in v juniju še 45 milijonov. Upam, da bo tisto, kar je bilo dogovorjeno, še 30 milijonov, v teh decembrskih dneh prišlo na občinski proračun, tako da bo ta investicija iz države, če bo še, seveda, še teh 30 prišlo, pokrita... (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi poslanci, prosim za mir v dvorani!
FRANC PUKŠIČ: Gospa Pozsončeva, če me boste poslušali, boste lahko glasovali za. Res bi prosil, če bi lahko to točko izpeljali.
Če bo tako, kot je dogovorjeno, bomo imeli pokritih od 193 milijonov konec tega leta 105 milijonov. Jasno, da je bilo potrebno za razliko od teh 75 milijonov nabaviti kredite, in, seveda, za tem stojijo tudi obresti oziroma v pogodbi piše "gradbeni indeks". Ker se je pa med investicijo in med dotokom denarja spremenil tudi način financiranja občin, izrazito neugodno tudi za občino Destrnik - izrazito neugodno! - in po spremenjenem tem delu financiranja na 60%, občini pripada po tem zakonu o financiranju še 120 milijonov tolarjev.
Teh 60 milijonov, navedenih v amandmaju, opravičujem z naslednjim: od 200 milijonov 60%, torej od polovice, ki bo sfinancirana v drugem delu, ko je bil sprejet zakon o financiranju občin, je država dolžna po zakonu zagotoviti 120 milijonov. Za najete kredite od 1.1.1997 do 1.1.1999, torej za dve leti, je 25 milijonov obresti. Če razliko med tem, kar je v proračunu Republike Slovenije za leto 1999, torej 85 milijonov, dodamo teh 60, je to 145 milijonov, kjer se pokrije tistih 120 milijonov, ki jih bo država dolžna poravnati in tistih 25 milijonov, ki jih je država zopet dolžna poravnati za najete oziroma za gradbeni indeks, tako nam, hvala bogu, vsaj v pogodbi piše, za gradbeni indeks, da bo ta investicija zaključena.
Občina sama je kljub temu morala zagotoviti 200 milijonov denarja, do sedaj. V 5-ih letih, petkrat po 10 milijonov samoprispevka, do sedaj 3 leta samoprispevka, še dve leti bo, v letu 1997 - 50, v letu 1998 - 50 milijonov, v letu 1998 - 23 milijonov 300 in nekaj mednarodnega PHAROVEGA kredita in razliko za pokrivanje tudi obresti; občina bo v naslednjih štirih letih pač to investicijo morala zaključiti. Seveda pa bo izredno težko ali nemogoče ob spremenjenem načinu financiranja občin pokrivati oziroma izpad financiranja s strani države. Zato bi res želel, da bi ta amandma podprli in dali to investicijo v Slovenskih goricah, ki ni moja, ampak je investicija za osnovno šolo, za otroke v Slovenskih goricah - prvič v življenju so dobili telovadnico do sedaj in nikoli niso imeli - dali to investicijo iz državnega dela samo za tisti državni del enkrat, torej to končamo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Obrazložitev glasu, mag. Žnidaršič.
MAG. FRANC ŽNIDARŠIČ: Spoštovani podpredsednik, poslanke in poslanci! Glasoval bom proti, ker sem slišal, da je bila ob otvoritvi te šole kar precejšnja in draga zabava in veličasten ognjemet. Mislim, da je to stalo najbrž več kot kakšno poceni silvestrovanje, ki bi ga gospod župan lahko privoščil učiteljem tiste šole namesto razkošja ob otvoritvi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Čebulj. Obrazložitev glasu, se opravičujem. Obrazložitev glasu.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Spoštovani kolegi, kolegice! Ta amandma bom podprl, s tem da mi je zelo žal, da gospod poslanec kolega ni bil takrat na otvoritvi, bila je skoraj prisotna polovična vlada, katere ste tudi vi tvorec te koalicije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Obrazložitev glasu. Žel še kdo obrazložiti svoj glas? Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 7, Bogomir Špiletič, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira pa ga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Gospod Pukšič, obrazložitev glasu.
FRANC PUKŠIČ: Ta amandma bom podprl. Res pa je, da so tisto dali krajani, tako kot samoprispevek, ne pa kradli od državljanov, tako...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Pukšič, obrazložitev glasu! Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Bomo ponovili sklepanje o navzočnosti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 8, skupina poslancev, prvopodpisani Aurelio Juri.
Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9, Benjamin Henigman, vlada ga ne podpira, matično delovno telo ga ne podpira. Podpira ga odbor. Ugotavljamo prisotnost! Prosim za mir v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 10. Odbor za kulturo, šolstvo in šport. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu. Gospod Richard Beureman.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo. Prej se nisem želel spuščati v diskusijo, ki jo je vodil gospod poslanski kolega Jerovšek. Ker sem pa sam tudi nekoč študiral na tej fakulteti in so mi razmere na tej fakulteti precej dobro znane, bom podprl ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na porabnika ministrstvo za znanost in tehnologijo. Imamo 10 amandmajev. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Da.) Gospa, dr. Zbačnikova. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosila bi tukaj pri razpravi, če mi lahko vladna služba oziroma nekdo od vlade razloži, kako mislijo rešiti problem Knafljevega doma, glede na situacijo, ki je. Glede na to, da podpisane pogodbe in na obveznost naše države? To je bila ena od pobud, ki sem jo dala v poslanskih vprašanjih. Sedaj bi želela na to odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Smo pri amandmaju pod številko 1. Vložila ga je vlada, matično delovno telo. Proceduralno, gospa Zbačnikova. Jaz sem vprašal 2-krat, če kdo želi odgovoriti ali spregovoriti. Nihče ne odgovori. Vprašanje je bilo naslovljeno vladi. Proceduralno. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Še enkrat sprašujem vlado, ali mi lahko odgovori, kako boste reševali problem Knafljevega doma, s tem da so pogodbe podpisane, da so zavezujoče in da amandmaje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Proceduralno, gospa kolegica!
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosim?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Proceduralno.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Proceduralno?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Naj odgovorijo, bomo tako rekli.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Da. Prosim, da odgovori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi predstavnik vlade odgovoriti na vprašanje? (Da.) Prosim. Gospod Bavec, državni sekretar.
DR. CENE BAVEC: Gospod predsednik, hvala lepa. Problem Knafeljevega doma je z zornega kota vlade bil razdeljen zdaj med tri ministrstva in tri ministrstva, ki poskušajo s svojimi proračunskimi sredstvi ta problem rešiti. Ker so sredstva premajhna, tako kot je bilo že pokazano, bomo pač poskušal v naslednjem letu zadevo rešiti v okviru danih možnosti.
To je zdaj enkrat tako pač, kar lahko vlada naredi. Delovni predlogi ministrstva so bili delno večji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa Zbačnikova? Se opravičujem. Ni več razprave. Kolegi, se opravičujem. Ni razprave. Mir v dvorani. Bo vse šlo v redu. Malo se umirite. Se opravičujem, ker sem to spregledal.
Gremo na odločanje. Amandma pod številko 1 vlaga vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma?(35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 2, predlagatelj je vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri kontu 4102, skupina poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Podpira ga odbor za znanost in tehnologijo, ne podpira pa ne vlada in ne matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovili bomo glasovanje o prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma številka 2, Feri Horvat. Matično delovno telo ga ne podpira, prav tako ne vlada, podpira pa ga komisija za evropske zadeve. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še malo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod kontom 4133 številka 1, Boris Sovič. Podpira ga odbor za znanost in tehnologijo, ne podpira pa ne vlada in ne matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 2 prav tako skupina poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem, ki ga odbor podpira, ne podpirata pa ga vlada in matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Konto 4143, kjer amandma pod številko 1 predlaga skupina poslancev s prvopodpisano Kregelj-Zbačnik dr. Majdo. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira pa ga odbor za tehnologijo in znanost ter komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Obrazložitev glasu, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Amandma bom podprla in prosim tudi kolege poslance, da ga podprejo v čim večjem številu, saj ste slišali vlado, da nima sredstev. Tako bomo pomagali, da bomo to, k čemur smo se zavezali in kar smo podpisali - kar so tri ministrstva podpisala skupaj z ministrstvom za znanost, avstrijskega veleposlaništva in mesta Dunaja - tudi izvedli. S tem amandmajem bomo dodatno pripomogli, da se bodo te investicije lahko izvršile in s tem bomo tudi zadržali dostojanstvo in verodostojnost naših podpisov glede na avstrijsko pogodbo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 predlaga odbor za znanost in tehnologijo; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Odločamo še o zadnjem amandmaju, ki ga predlaga odbor za znanost in tehnologijo; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Se opravičujem, imamo še amandma pod številko 2, ki ga predlaga odbor za znanost in tehnologijo; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem smo končali uporabnika ministrstvo za znanost in tehnologijo. Odrejam odmor do 14.30 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 14.36 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Nadaljujejo z delom državnega zbora. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (38 prisotnih.) Prosim, ponavljam še enkrat glasovanje o prisotnosti! (40 prisotnih.) Naslednje ugotavljanje je čez četrt ure.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Napovedujem obstukcijo čez 10 minut in ne pričakujem obvestila KVIAZA. Hvala.
(Seja je bila prekinjena ob 14.39 uri in se je nadaljevala ob 14.53 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Začenjam popoldanski del zasedanja državnega zbora. Dodatno so opravičeni sledeči poslanci: Franc Čebulj je tukaj, imel sem zapisano. Se opravičujem! Franc Jazbec, Andrej Fabjan od 16.00 ure dalje, Benjamin Henigman od 15.00 ure dalje, Ciril Pucko za popoldanski del seje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Opravičena je še gospa dr. Hren-Vencelj za začetek seje. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! (57 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Dovolite še eno obvestilo. Dobili ste ga že pisno. Ob 18.00 uri bo srečanje poslancev z novinarji. Prosim, da ne pozabimo na ta termin. V preddverju naše dvorane.
Smo pri uporabniku ministrstvo za kulturo, imamo 13 amandmajev. Odpiram razpravo o amandmajih. Prosim. Samo Bevk, gospa Zbačnik. Še kdo? Da ne bomo koga preskočili. Gospod Bevk, prosim.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Enako kritiko, kot pri izvajanju...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
SAMO BEVK: ... oziroma neizvajanju zakona o tako imenovanem pariškem kreditu, o katerem sem govoril malo prej, si zasluži vlada Republike Slovenije tudi v zvezi z izvajanjem zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi oziroma o tako imenovanem zakonu o kulturnem tolarju. Zakon je bil sprejet v začetku letošnjega leta in objavljen v uradnem listu 27. marca letos. Po tem zakoni bi morali v 6 letih za 4 programske sklope: za obnovo kulturne dediščine, za splošnoizobraževalne knjižnice, za investicije v javno zavode in za ljubiteljsko kulturo zbrati nekaj več kot 23 milijard tolarjev po cenah 31. decembra 1997, kar znaša nekaj manj kot 4 milijarde tolarjev letno.
Sredstva bi morali z rebalansom proračuna vključiti že v letošnji državni proračun. Toda to se seveda ni zgodilo. Predlog proračuna za leto 1999 upošteva zakon o kulturnem tolarju komaj v višini 1,9 milijarde tolarjev. Po tem tempu bomo lahko zakon realizirali šele v 12 letih in ne v 6 letih, kot to predvideva zakon. To pa je nerazumljivo in vsega obsojanja vredno dejstvo, da vlada ne obravnava resno zakona, ki je bil v parlamentu sprejet s konsenzom in več kot dvotretjinsko večino.
Zato prosim za podporo amandmajev na strani 120, pod številko 1, konto 4133, na strani 121, pod zaporedno številko 1, konto 4204, na strani 122, pod zaporedno številko 1, konto 4302, na strani 123, pod zaporedno številko 2, konto 4307, in na isti strani pod zaporedno številko 3, konto 4307, nadalje na strani 125, pod zaporedno številko 1, konto 4300, in nazadnje na strani 126, pod zaporedno številko 1, konto 4307. Z vsemi temi amandmaji bi lahko uresničili zakon, tako kot je zapisan in objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije. Hvala lepa.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep popoldanski pozdrav! Ponovno odpiram vprašanje Knafljevega doma. Tukaj vidim sekretarja, predstavnika ministrstva za kulturo in ker z odgovorom vlade v dopoldanskem času nisem bila zadovoljna, bi rada na kratko ponovila.
Knafljev dom na Dunaju je bil ustanovljen 1676. leta z namenom podpore slovenskim študentom, ki so študirali na Dunaju. Naj zadeve samo na kratko osvežim.
Do leta 1923 je prejelo štipendije že vsaj 1.200 mladih. Med njimi so znana imena slovenskega kulturnega in javnega življenja: Jernej Kopitar, Frederik Baraga, Miha Kastelic, France Prešeren, Simon Jenko, Ivan Tavčar, Franc Detela, Henrik Tuma, Josip Plevelj, Ivan Prijatelj, Oton Župančič in še bi lahko naštevala. Leta 1961 je Knafljevo ustanovo prevzela ljubljanska univerza. Prvi štipendisti so se naselili v njej že leto kasneje. Zanimanje za štipendije, namenjene predvsem znanstvenemu izpopolnjevanju študentov, mlajšim profesorjem in sodelavcem univerze, je veliko. Na leto lahko iz denarja ministrstva za šolstvo in šport podelijo 20 štipendij, ponavadi na Dunaju, kar običajno traja 10 do 15 dni.
Lahko bi tudi navedla, koliko je že bilo dosedaj tam študentov, koliko profesorjev, da pa ne bom predolga, ker sem že dopoldan govorila o tem, bi ponovno spomnila, da je bila meddržavna pogodba podpisana z Avstrijo v juliju 1997 na Dunaju; da je bil dogovor o sodelovanju pri sanaciji Knafljevega doma na Dunaju z univerzo in tremi ministrstvi - ministrstvom za šolstvo, kulturo ter znanost - podpisan 27.7.1998, kjer je izražala pripravljenost, da v letih 1998, 1999 in leta 2000 prispevajo sredstva za obnovo. Kar je pa še najhuje, je, da se v letu 1999 pripravlja nova avstrijska zakonodaja, ki bo ukinila predvidenih 77% sofinanciranja te investicije. Januarja 1999 pa tudi zapade veljavnost gradbene dokumentacije.
Zato še enkrat sprašujem, zakaj vlada ne podpira teh amandmajev, glede na odgovor dopoldan, da sredstev ni in da ne vedo, kako bodo prihodnje leto pogodbe, ki so podpisane, uresničili; obenem pa vemo, da bo prihodnje leto ostalo za sanacijo Knafljevega doma Sloveniji vseh 100% potrebnih sredstev. Kako to, da tako priložnost, ko imamo možnost, da s 23% vseh sredstev obnovimo tako potreben dom, ki je - mislim - tudi kulturnega in izobraževalnega pomena, ki je pomemben tudi za kulturo slovenskega naroda, zlasti pa, ko vemo, kaj pomeni, če imamo slovenski dom na Dunaju, kjer se izobražuje, izpopolnjuje letno veliko naših študentov, kjer je veliko naših profesorjev, visokih strokovnjakov in tako priliko in tako možnost zapravljamo, ne vem zaradi časa. Zato bi še enkrat prosila, da vlada odgovori, kako boste sanirali, potem ko boste morali sanirati 100%-no, če sedaj s 23% ne uspete že od 1993. leta, ko je bil dogovor vlade sprejet. In sicer že 1993, to se pravi, na 19. seji 15. aprila 1993 je bil sklep vlade: "Vlada Republike Slovenije sprejema obravnavano informacijo o položaju Knafljeve ustanove na Dunaju." In je sprejela nekaj sklepov, kar precej sklepov, za katere pa je zadolžila ministrstvo za šolstvo. Prosim za odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Tudi z moje strani lep popoldanski pozdrav! Pri ministrstvu za kulturo me moti to, kar sem nekajkrat omenil, da ne izvajamo zakonov, ki jih je ta državni zbor sprejel.
To je kardinalna napaka, ki se vleče že dolgo časa, odkar je bil ta zakon sprejet. In če se spomnimo, da je tudi v rednem poročilu, ki smo ga dobili od Sveta Evrope, posebej povedano, da je najhuje pri nas pa še to, da lastnih zakonov ne izvajamo. Zato mislim, da drugega ne morem kot protestirati proti takemu načinu, da se zakona, ki bi bil sprejet, se držimo. Ne vem, kdo bo discipliniral to vlado ali ne vem koga, da bomo vendar prišli do enega reda, ki mora povsod veljati. Ko smo sprejeli zakon o cestnem prometu, če smo prehitro vozili ali kaj drugega počeli, je tam za to ustrezna služba, ki nas kaznuje. Kdo bo kaznoval, če mi svojih lastnih zakonov ne izvajamo? In na tak način sigurno ne bomo daleč prišli. Zlasti pa menim na tem področju, da je ogromno potreb v kulturi - od varovanja kulturne dediščine, zlasti pa recimo podpore ljubiteljski kulturi, kjer vidim, da so tudi vloženi nekateri amandmaji. Želel bi, da bi te stvari tudi podprli.
Ker je tu tudi minister za finance, bi prosil, če lahko dobim odgovor, zakaj se tega zakona ne držimo - zakona, ki smo ga v tem državnem zboru tudi sprejeli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Mogetu.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, spoštovani podpredsednik. Tudi jaz se nekoliko pridružujem kritiki tega proračuna v tem smislu, da je imela vlada figo v žepu, ko je v proračun uvajala postavke iz kulturnega tolarja. Zaradi tega, ker je ta narod obstal zaradi kulture in ne zaradi orožja, in tudi zaradi tega, ker je ta oblast sezidala za orožje kristalno palačo v obliki ministrstva, za kulturo me je pa naše nacionalke sram pred vsemi, kdorkoli gre v Slovensko filharmonijo, kdorkoli gre v Dramo, kdorkoli gre v Opero in balet - te stavbe vse razpadajo. Zaradi tega bom tudi glasoval za amandma, ki ga je dal gospod Samo Bevk, in sicer za povečanje kulturnega tolarja, ki jih namenja javnim zavodom. Upam, da če smo zakon izglasovali in če imamo količkaj nacionalnega ponosa glede tega, kar nas obdaja od teh stavb v naši prestolnici, vas lepo prostim, da me tudi v tem podprete.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi še kdo besedo od poslancev in poslank. Sprašujem vlado, ali želi kaj odgovoriti na vprašanje poslancev? Gospod minister Jožef Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Glede na to, da ste stališča vlade dobili in da praktično zavrača vse amandmaje, ki so vloženi k tistim postavkam, ki urejajo finance na ministrstvu za kulturo, lahko v enem delu poskušam odgovoriti gospe Zbačnikovi, ki sprašuje po Knafljevem domu - tisto, kar pač znam povedati.
Ljudje, ki vodijo Knafljev dom, so se v začetku leta iz razlogov, ker hkrati vodijo tudi eno založbo v Celovcu, obrnili na nas za pomoč pri koordiniranju reševanja tega problema, ki ste ga tu natančno eksplicirali in v našem ministrstvu smo to pomoč koordinirali do te točke, da je odločitev prišla pred vlado. Sklep vlade - se opravičujem, ker pač nisem pričakoval, da bomo delovali na način, kot se deluje pri poslanskih vprašanjih - je bil na predlog predsednika, da ministrstvo za šolstvo in šport, skupaj z MZT kot tistima dvema ministrstvoma, ki sta do sedaj sodelovala v upravljanju tega doma s slovenske strani najdejo sredstva in rešitve za ta dom. Zato menim, da mogoče ni najbolj primerno, da se poskuša to postavko formirati pri ministrstvu za kulturo. S tem ne nasprotujem, da v tem domu ni bilo dosti mož in verjetno tudi žena, ki so zaslužni za slovensko kulturo, ker ne nazadnje so tudi ljudje, ki so sodelovali na področju znanosti, politike in tako naprej tisti, ki so v nekem širšem kontekstu formirali to, kar poznamo danes kot slovenska kultura.
Druga vprašanja se nanašajo na ta zakon o izvajanju kulturnega tolarja. Žal je bil zakon sprejet v lanskem letu, približno teden dni po sprejetem proračunu in s tega razloga smo mi lahko v ministrstvu financirali samo tiste objekte in projekte, ki so bili tudi sicer v rednem programu, v obsegu, kot nam je to dopuščal proračun v lanskem letu. Teh sredstev je seveda bilo bistveno manj, kot jih je za projekte, v letu, ki se izteka, predvideval ta - recimo - mu kulturni tolar. In s tega vidika bo, kot pravi gospod Bevk, zelo težko zagotoviti v šestih - ali ne upam si reči, v koliko letih - realizacijo programa na tem področju. Če preidem, da ne bo spora, na povsem osebno stališče - in v tej zadevi si ga lahko dovolim, ker sem tudi znotraj vlade dal rezervacijo do proračuna, kot je vsem jasno znano, da se bo s sredstvi, ki so odrezana ministrstvu za kulturo, ta program kulturnega tolarja lahko razvil v približno 45% sredstev, če bodo na drugi strani lahko tudi občine tam, kjer je to potrebno, soparticipirale. Vlada je tudi sprejela program tega tolarja za prihodnje leto in tukaj moram reči, da ne glede na veliko diskusij, ki smo jih imeli z ministrstvom za finance na formalno korekten način, da je potrdila program tak, kot ga predvideva zakon in hkrati zapisala, da se bo realiziral v tistem obsegu, ki ga bo odrezal državni zbor.
Lahko se reče, da je to pilatovsko pranje rok, ampak dokumenti, ki jih je pač ministrstvo za kulturo prek vlade spravljalo, omogočalo te vrste realizacijo. V tem smislu seveda ne vidim posebnega razloga, da bi tu ministra za finance pozivali, da se posebej opredeli do tega posebnega tolarja, kot bi se verjetno zelo težko opredelil do katerega koli posebnega tolarja, ker mu glede na skupni obseg vseh teh novčičev vsi pomenijo veliko breme v realizaciji proračuna. In predvidevam, da bi imel podobno stališče, tako do enega, drugega, kot do tretjega. Tisto, kar je nam uspelo narediti, je, da na neki način to odgovornost za realizacijo tega programa pripeljemo nazaj v državni zbor, kjer je program kulturnega tolarja nastal in kar bo pač državni zbor, ki je ta zakon sprejel, ministrstvu odrezal, to bo ministrstvo lahko tudi realiziralo.
Zato se mi zdi, da tisti amandmaji sledijo temu, kar zakon naredi, med tem ko za Knafljevega sem komentiral. Za te druge, ki gredo posamično, ne na postavke, pa se mi zdi, da je smiselno, da delijo - tako, kot sem lansko leto trdil - usodo vseh razpisov. Bilo bi zelo nerodno, če bi posamezen dom ali karkoli pridobil ali posamezna razstava, kot so sedaj že v tem zboru znameniti Mamuti, posebna sredstva mimo teh običajnih presoj ministrstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod minister. Gospa Zbačnikova želi dodatno postaviti vprašanja.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala gospod minister za odgovor. Že v mojem delu sem nakazala, da imate vi en delež. Rada bi samo še nekaj dodala.
Ministrstvo za šolstvo je dobilo že leta 1993 od vlade nalogo, da koordinira. Zato bi rada, če še nekdo iz ministrstva za šolstvo odgovori na to vprašanje. Rada bi vam tudi prebrala dopis z Univerze v Ljubljani, kjer so se potem obrnili tudi na pomoč na poslance: na mene, na dr. Ribičiča, gospo Beblerjevo in še nekatere, da pomagamo, da se ta stvar uredi, že iz razlogov, ki sem jih navedla. Predvsem, da bomo izgubili drugo leto 77% sredstev, ki jih rabimo za obnovo, in da je podpisan dogovor z Avstrijo, kar je tudi za nas zelo neprimerno, da si mi stvari, ki jih podpišemo - dogovorov, ne držimo. Sredstva iz avstrijskega ministrstva za znanost in mesta Dunaja so vezana na naša sredstva.
Gospa Marjeta Vilfan, glavni tajnik univerze, piše 12. oktobra 1998 in prosi vlado za odgovor: "Po sklepu seje kuratorija Knafljeve ustanove 12. oktobra 1998. Ugotovljeno je bilo, da obnovitvenih del na stavbi Knafljeve ustanove ni mogoče pričeti iz razloga, ker finančna konstrukcija obnove ni zaključena. Soglasje sofinacirati obnovo sta že dala dunajski sklad za sanacijo stanovanjskih hiš in avstrijsko ministrstvo za znanost. Oboji pa pogojujejo svojo finančno udeležbo z zagotovilom deleža s strani Republike Slovenije. Ministrstvo za šolstvo in šport je Univerzi že 27.7.1998 poslalo dogovor o sodelovanju pri sanaciji Knafljevega doma na Dunaju, katerega podpisniki so vsa tri ministrstva, ki sem jih že naštela: to se pravi: šolstvo, kultura, šport in znanost, ki izražajo pripravljenost v letih 1998, 1999 in 2000 prispevati določena sredstva za sanacijo Knafljevega doma. Naj dodamo, da je univerza v Ljubljani, skupaj z upraviteljem Knafljevega doma izvedla vse formalne postopke, potrebne za začetek obnove v letu 1998. Gradbeno dovoljenje, ki je bilo pridobljeno aprila 1998, zapade v šestih mesecih, to je januarja 1999. Prosimo za odgovor. Ker odgovora ni bilo, sem se decembra obrnila na vas. Zato sem vložila s kolegi poslanci ta amandma, ker pa smo dobili odgovor vlade, da ga ne podpirajo, sem dala še dodatno pobudo.
Zato me zanima - prosila bi predstavnika šolstva, da odgovori, ker so oni po sklepu vlade iz leta 1993 zadolženi, da to uredijo - kako nameravate to urediti, če amandmaja ne podpirate. Zato sprašujem še ministrstvo za šolstvo, ki je pristojno za koordinacijo tega, in prosim za odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Gospod minister za kulturo je tu opravičil in meni, da ni potrebno, da minister za finance odgovarja na vprašanje, zakaj se zakoni, ki jih v državnem zboru sprejmemo, ne izvajajo. Če tega odgovora ne bom dobil, bom pač vzel to na znanje. Ampak vendar, ko človek prihaja v stik z raznimi ljudmi, bom moral to tudi povedati, in potem mi bodo očitali, da grdo govorim o lastni državi.
Glejte, način, ki se ga tu poslužujemo - prvo, kar je, bi morali mi biti tisti, ki se držimo zakonov. Noben posameznik v naši državi si ne more privoščiti, da se zakona ne bi držal. Če ni drugega, najde kakšno posebno službo ali pa vsaj inšpektorje. Zato mi potem, če bom kdaj kje o teh stvareh govoril, ne očitati, kaj sem slabega govoril o naši državi. Ampak povedati ne bom mogel nič drugega, kot samo to: zakona, ki smo ga sprejeli - mi smo ga sprejeli - se mi ne držimo. Če bi bili sedaj tu gledalci ali pa poslušalci, da bi lahko slišali, kako si naša vlada dovoli, da zakonov ne izvajamo, od ljudi pa zahtevamo, da jih izvajajo, potem bi videli, kje pravzaprav smo, kakšna dvojna morala je to. Na tak način, gospe in gospodje, še dolgo ne bomo v tisti Evropi, v kateri je loško gospostvo bilo že pred tisočletjem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Ker vlada ne želi odgovoriti na moje vprašanje, ponovno prosim za četrturni odmor za posvet v poslanski skupini.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nismo še pred glasovanjem o zaključku proračuna, torej ni razloga, da bi zdaj zahtevali odmor za poslansko skupino - razprava še poteka.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pred glasovanjem o amandmaju za Knafljev dom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod minister Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Hvala lepa. Gospa poslanka Zbačnikova, jaz bi bil rad nedvoumen. Ta postavka glede na delitev pristojnosti v vladi ne sodi v naš del proračuna in je tudi razprava o tem potem na nek način brezpredmetna. Kako je to teklo in na kakšen način se je naše ministrstvo v to vključilo, sem vam v grobih obrisih povedal. Ampak, v tem trenutku ni razprava - vsaj kot jaz razumem poslovniku - o postavkah ministrstva za šolstvo ali ministrstva za znanost in tehnologijo, kjer bi lahko to reševali, ampak o postavkah ministrstva za kulturo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej samo pojasnilo. Mi smo o teh amandmajih, ki so bili vloženi pri šolskem ministrstvu in pri znanosti, že odločali. Zdaj resnično govorimo samo o kulturnem ministrstvu in gospa Zbačnikova, vprašanja naj se nanašajo na kulturno ministrstvo. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod minister Školč, vam sem se že zahvalila za vaše odgovore, ampak jaz sem že celo dopoldan postavljala to vprašanja. Ko je bilo na vrsti ministrstvo za šolstvo - nisem dobila, zato sem sedaj pred razpravo - tretjo razpravo o amandmaju - ponovno prosila vlado, da mi odgovori na ta del vprašanja, na katerega ni bilo odgovorjeno v toku celega dopoldneva. Vam se pa zahvaljujem za vaše odgovore. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej lahko zaključimo splošno razpravo in gremo na člene? Lahko? Prehajamo na odločanje o členih. 1. člen, amandma skupine poslancev s prvopodpisano gospo dr. Majdo Ano Kregelj-Zbačnik, vlada ga ne podpira, prav tako ne matično delovno telo. Podpira ga komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu, ne podpira ga pa ministrstvo za šolstvo in šport. Proceduralno? Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Proceduralno. Četrt ure pavze za posvet v poslanski skupini, pred glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odrejam 15-minutni odmor, nadaljujemo ob 15.40 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 15.23 uri in se je nadaljevala ob 15.41 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost v dvorani! (48 poslank in poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Poslanska skupina SDS si je vzela odmor. Ali želi pojasniti? Prosim, kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Glede na dopoldansko in popoldansko razpravo, glede na to, da nisem dobila odgovora, zakaj vlada tega ne podpira, in tudi nisem dobila odgovora, kako namerava svojo obvezo - tako mednarodno pogodbo kot tudi pogodbo Univerze - uresničiti, sem se zato po posvetu v poslanski skupini odločila, da vložim dodatni sklep, ki ga bom prebrala: "Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da ga najpozneje do 15. januarja 1999 seznani z ukrepi za zagotovitev potrebnih finančnih sredstev za sanacijo Knafljevega doma, v skladu s podpisano mednarodno pogodbo iz julija 1997 na Dunaju ter dogovorom med Univerzo v Ljubljani in tremi ministrstvi: ministrstvom za šolstvo, za kulturo in za znanost, ki izražajo pripravljenost, da v letu 1998, 1999 in 2000 prispevajo del potrebnih sredstev za sanacijo omenjenega objekta." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, da vložite vaš sklep, da ga bomo razdelili poslancem.
Kolegice in kolegi, prehajamo na odločanje o amandmajih s področja ministrstva za kulturo.
Gospa dr. Vencljeva želi proceduralno. Ker smo razpravo zaključili, vam bom dal besedo pri obrazložitvi glasu, gospa dr. Hrenova.
Smo pri amandmaju pod številko 1, ki ga predlaga skupina poslancev s prvopodpisano gospo Kregelj-Zbačnik dr. Majdo. Vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Ugotovimo prisotnost!
Obrazložitev glasu, dr. Ribičič, potem pa še gospod Demšar.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Še vedno gre za Knafljev dom. Jaz sem eden od sopodpisnikov in bi rad podprl ta predlog. Ne vem točno, na kakšni ideološki osnovi se ta predlog zavrača ali na podlagi česa drugega. Razumem to, kar je minister, gospod Školč, rekel, da to ne spada predvsem v kulturo, da bi bilo morda bolje to urediti pri kakšnem drugem resorju. Samo pri obeh preostalih resorjih je stvar že propadla. Ti dodatni sklepi so lahko neke zasilne rešitve. Ampak zdi se mi, da je argument o tem, da bo glavnina sredstev zagotovljena s strani Avstrije, tako pomemben argument, da bi bilo smiselno ta amandma sprejeti. Ničesar v proračunu se ne bi porušilo, ministrstvo za kulturo ne bi imelo nobenih posebnih težav, ker so sredstva predvidena, da pridejo iz rezerv, skratka, prosim vas za podporo temu amandmaju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar, obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Če primerjamo ta Knafljev dom z razmerami, recimo, v kakšni naši občini, se spomnim, da smo zmeraj gledali na to, če je bila država pripravjlena dati neka sredstva, potem smo v občini vse naredili, da smo tudi zagotoviili adekvatno višino sredstev. Če nam sosednja država zagotavlja s podpisom, da bo zagotovila toliko in toliko sredstev, ne razumem, zakaj ne bi mi tudi svoj delež predstavili; ker bi to pomenilo, da se ta denar lahko pomnoži z 2 in pa še več.
Zdaj ne vem, če kdo v tem domu ni bil, jaz povem, da nisem bil od nikogar lobiran, ne od upravnega odbora, ne od nadzornega, ne poznam direktorja, poznam pa dom, ker sem tam bil. In mislim, da je to ena izredno pomembna kulturna, znanstvena ustanova na Dunaju, ki nam lahko veliko pomeni; pomeni tudi dohodek, da lahko naši študentje - ne samo znanstveniki - tam delajo. Mi bomo glede na našo kulturno preteklost zagotovo, če bomo hoteli vedeti tudi kaj več o naši preteklosti, pa tudi sicer, ta dom še krepko rabili in zato vas prosim, bodimo toliko razumni in toliko možati, da zagotovimo svoj delež. Poglejte, če gre tu za teh nekaj milijonov, to res ni tak denar, da se bomo sedaj na tem lomili in da iz nekega preprostega nasprotovanja ne bi podprli tega amandmaja.
Zato vas lepo prosim, bodimo modri in vsaj to podprimo, ko gre tu za skupno stvar. Tu ne gre za neki privatni lobi, ne poslanca s Primorske ali s Štajerske, ampak že za našo skupno slovensko kulturno zadevo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem, gospa Hrenova. Pri tem amandmaju? Lepo prosim. Res se opravičujem.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani! Apeliram, da podprete ta amandma iz dveh razlogov. Prvi razlog je ta, da skoraj ni med našimi študirajočimi ali postdoktorskimi ljudmi človeka, ki ne bi bil gost v enem od slovenskih domov na Dunaju. Torej, tudi Knafljevega doma, ki je nujno potreben obnove.
Drugi razlog je ta, da je to oaza slovenstva na Dunaju. In mislim, če imate kaj narodne zaveste, da boste ta argument sprejeli.
Tretji razlog je ta, da Avstrija nudi 37 milijonov šilingov, če bo Slovenija seveda participirala v obnovi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ali lahko odločamo? Odločamo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Prosim za mir v dvorani! Smo pri kontu 4133, imamo amandma Sama Bevka, vlada ga ne podpira in matično delovno telo ga ne podpira. Podpira pa ga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4204, imamo dva amandmaja. Prvi je od Sama Bevka, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata. Podpira ga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Gospod Bevk bo obrazložil svoj glas. Prosim.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Rad bi se še enkrat oglasil prav v zvezi s tem amandmajem, za katerega je tudi kolega gospod Rudi Moge prej povedal, da ga bo podprl. Že vnaprej se mu zahvaljujem.
Za ureditev osnovnih prostorskih pogojev za nekatere osrednje javne zavode s področja kulture, bi po kulturnem tolarju morali v 6-ih letih zbrati 10 milijard in pol tolarjev sredstev. Glede na sredstva, ki so predvidena v letu 1999, to je 1 milijarda tolarjev, pa je ne bomo realizirali programa iz zakona niti v 10-ih letih. Že prej sem omenil, da bomo lahko celotni zakon realizirali v 12-ih in več letih. Zato predlagam amandma v višini 565 milijonov tolarjev, da bomo lahko ta zakon s predvidenim tempom tudi uresničili.
Naj samo za ilustracijo povem, kaj bi lahko v tem obdobju naredili: za Ljubljano celovito prenovo Moderne galerije, celovito prenovo Drame, Opere, Slovenske filharmonije: v Celju arhiv in knjižnico; v Ilirski Bistrici knjižnico; v Kočevju knjižnico; v Mariboru Slovensko narodno gledališče in Lutkovno gledališče; v Postojni muzej, v Sežani knjižnico in tako dalje. Zato prosim, spoštovane poslanke in poslanci, da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Svoj glas bo obrazložil gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Torej podprl bom amandma gospoda Bevka. Še kako so potrebna sredstva za gradnjo, rekonstrukcijo kulturnih ustanov. Ne morem pa mimo tega tudi, kar se je zgodilo malo prej, ob Knafljevem domu. Nekateri ste sledili znani paroli: "Tujega nočemo, svojega ne damo." Sram vas bodi!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Torej malo je zašlo iz obrazložitve glasu pri tem amandmaju. Prosim, ne se žaliti poslanci med sabo. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Se opravičujem, proceduralno, gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Upam, da je še gor, na žalost ni več. Reči moram, da mi zaradi emšoja refleks nekako slabi in sem prepozno pritisnil. (Smeh!) Mojega! Zaradi tega sem prepozno pritisnil na tipko in bi lepo prosil, če se lahko ponovi, da bom imel toliko časa, da uspem. Zdaj bom pripravljen čakal.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod številko 2, vlagatelj Benjamin Henigman, vlada in matično delovno telo, pa tudi odbor ne podpirajo amandmaja. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Premalo. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4205, predlagatelj amandmaja Bogomir Špiletič, vlada, in matično delovno telo in odbor ga ne podpirajo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4302, amandma je vložil gospod Samo Bevk, podpira ga odbor za kulturo, šolstvo in šport, ne podpirata pa ga ne vlada in ne matično delovno telo. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu 4307, amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Ne odbor ne matično delovno telo in tudi vlada ga ne podpirajo. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 2 je amandma Sama Bevka. Podpira ga odbor za kulturo, šolstvo in šport, podpirata pa ga ne vlada in ne matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod 3 imamo prav tako amandma gospoda Sama Bevka. Vlada ga ne podpira, ne matično delovno telo, podpira pa ga odbor. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 4 je amandma Andreja Gerenčerja. Ne podpira ga ne vlada, ne matično delovno telo, podpira ga edino odbor za kulturo, da bom čisto korekten. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.) Nekaj je.
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 5 je amandma Franca (Ferija) Horvata. Odbor ga ne podpira, ne podpirata ga ne vlada ne matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prosim za malo pozornosti, ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri kontu NPK, amandma pod številko 1 je vložil Pavel Rupar. Odbor za notranjo politiko ga ne podpira, niti odbor za šolstvo in šport, ne vlada in ne matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko 2 je amandma Hermana Tomažiča, ki ga vlada in matično delovno telo ne podpirata, podpira pa ga odbor za kulturo. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri uradu Republike Slovenije za kulturno dediščino, kjer so predlagani trije amandmaji. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Amandma pod številko 1 predlaga Samo Bevk; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira pa ga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 prav tako predlaga Samo Bevk; vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira ga le odbor za kulturo, šolstvo in šport. Obrazložitev glasu, prosim, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo. Tokrat se bom oglasil zadnjič. Gre za amandma za nakup muzejskih predmetov, s katerim bi preprečevali bogato trgovanje na črnem trgu in odliv naše kulturne dediščine čez mejo, v tuje države. Amandma vlagam že tretjič zapored; prvič sem ga vložil leta 1997 za proračun za isto leto, ki smo ga sicer sprejemali konec leta - takrat je bil ta amandma na plenarnem zasedanju sprejet, potem pa je bil z nekim nerazumljivim sklepom odbora za finance izničen. V letu 1998 je minister za kulturo, gospod Školč, upošteval moj predlog in je dal v redni proračun sredstva v višini 50 milijonov tolarjev. Z amandmajem odbora za finance pa so se na moj predlog oziroma je odbor za finance moj amandma povzel in so se ta sredstva povišala še za dodatnih 25 milijonov tolarjev. No, z amandmajem, ki ga predlagam za proračun za leto 1999, pa bi se približali sredstvom 99 milijonov, ki so bila v državnem zboru že sprejeta pred dvema letoma. Se pravi, da bi rad, da bi v treh letih prišli vsaj na tisto potrebno vsoto sredstev, ki je nujno potrebna, zato da bi lahko muzeji v naši državi sproti odkupovali najpomembnejšo kulturno dediščino, ki se nahaja predvsem na črnem trgu, pri privatnih zbiralcih, in ki velikokrat potuje ilegalno čez našo mejo. Vrednost tega amandmaja je 22 milijonov tolarjev. Prav gotovo bi se v državni blagajni dobilo nekaj dodatnih milijončkov, da bi bil ta amandma tudi sprejet. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (20 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Imamo 7 amandmajev. Želi kdo od poslancev besedo? Gospod Petrovič. Še kdo prosim? Potem, gospod minister.
PETER PETROVIČ: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani! Jaz imam v zaščito svojega glasu, hkrati pa tudi neke vrste vprašanje v zvezi z amandmajem pod številko 3611, ministrstvo za malo gospodarstvo, ki govori o postavi 4137, garancijski skladi, kjer se naj ta postavka za višino 843.438.000 tolarjev zmanjša in prenese in tako naprej.
Ko prebiram to in sem gledal tudi del proračuna, ki se nanaša na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ugotavljam, da v postavkah ministrstva za gospodarske dejavnosti ni postavke, ki bi se nanašala na obveznost, in to zakonsko obveznost do slovenskih železarn. Spomnimo se, da smo sprejeli, niti ne tako dolgo nazaj, zakon o zagotavljanju sredstev za odplačilo kreditov za trajno obratna sredstva in kreditev za izvedbo nujnih investicijskih del slovenskih železarn.
In sicer, gre za zagotavljanje do leta 2002 iz proračuna Republike Slovenije odplačilo glavnic in kredita, ki so ga Slovenske železarne d.o.o. najele za nabavo trajnih obratnih sredstev in izvedbo nujnih investicijskih del v zneskih 4.855.943.125 tolarjev. Na leto je potrebno iz tega naslova za odplačilo ene osmine glavnice pri LBS Bank New York zagotoviti sredstva v višini 7.625.000 nemških mark. Torej, to je letni del odplačil, kar predstavlja v proračunu Republike Slovenije za leto 1999 sredstva v višini 743.438.000 tolarjev. Ker te postavke ne vidim in ne najdem v delu, ki se nanaša na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, v tem ministrstvu za malo gospodarstvo pa, me samo po sebi to ne moti. Problem seveda je ta, da je s tem amandmajem, ki sem ga prej že navedel, pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, sedaj ta postavka ukinjena v višini, ki sem jo navajal za obveznost odplačila po zakonu in še za 100 milijonov, kar je vezano na predvideno dokapitalizacijo slovenske razvojne družbe. Torej se prenaša na skupno postavko v tem ministrstvu, kar mi pomeni oziroma mi da misliti, da ne bomo imeli sredstev, s katerimi bi naj zagotovili z zakonom predvideno obveznost države do teh obveznosti iz naslova zakona o slovenskih železarnah.
Torej moje vprašanje. Ali je temu tako? Ali so kje drugje predvidene te postavke oziroma še naprej? Ali lahko, ker nam 222. člen poslovnika, ki govori o enem delu v svojem delu tudi o usklajevanju v zvezi s proračunom, to omogoča. Če te stvari ne bodo urejene in rešene tako, kakor menim, da morajo biti, potem za ta amandma ne bom mogel glasovati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister.
JANKO RAZGORŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Želel bi se samo zahvaliti za vaša opažanja, da pri našem proračunu nekaj ni bilo dobro, in za vse vaše vložene amandmaje. Ampak to smo ugotovili zelo hitro tudi na vladi in smo z vladnimi amandmaji - praktično ministrstva za finance vse vaše amandmaje upoštevali. Zato prosim, da vladne amandmaje podprete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Prosim. Državni sekretar, dr. Šuštar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Hvala lepa. Želel bi samo pojasniti dileme, ki so se pojavile ob tem amandmaju. Ministrstvo za drobno gospodarstvo je pravilno ugotovljeno, da na postavki 6112 ni predvidenih sredstev za poplačilo kredita za trajno obratna sredstva in kredita za izvedbo nujnih investicijskih del slovenskih železarn. Gospod minister je pravilno ugotovil, da so bile za to zadolžene finance, da ustrezno poskrbijo za ta sredstva. Očitno pa se je zgodilo, da so se ta sredstva znašla pri drugem ministrstvu. Morda bi prosil predstavnika ministrstva za finance, da pojasni, kako se bodo zagotovila zakonsko zahtevana sredstva za pokrivanje trajnih obratnih sredstev slovenskih železarn. Ker v nasprotnem primeru, mislim, da bi ta sredstva nekje drugje morala biti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Ker ni več prijav za razprave, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Gospod Jakič! Prehajamo na odločanje. Razpravo? Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. To, kar smo zdaj slišali, seveda ni bil nikakršen odgovor. Mislim, da bi bilo korektno in res prosim predstavnika vlade, kdorkoli to je, da pove, kaj je s to zakonsko obveznostjo. Odbor za finance je sicer podprl te tri amandmaje, vladne amandmaje k ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. V resnici, če bi želeli zagotoviti denar za to zakonsko obveznost, ki nedvomno je od leta 1994 dalje, bi ne smeli podpreti prvega in drugega amandmaja, tretjega pa. To seveda pomeni zagotovitev 843 milijonov tolarjev za namene, o katerih je govoril gospod Peter Petrovič. V čem je problem, bom še enkrat povedal, čeprav mislim, da je dosti jasno povedal že Peter Petrovič. Slovenija je z zakonom z dolgim naslovom, ki ga je citiral gospod Petrovič, leta 1994 prevzela obveznost, da bo letno plačala 7,63 milijona mark namesto Slovenskih železarn za kredite za trajna obratna sredstva in investicije. Ta sredstva je Republika Slovenije zagotavljala vse do zdaj, od leta 1994 dalje. Ta zakon velja do leta 2002 in bi morala zagotavljati ta sredstva tudi v proračunu za leto 1999, pa kasneje še 2000, 2001 in 2002. Teh sredstev na ministrstvu za gospodarske dejavnosti ni. Vlada je predlagala tak proračun, v katerem teh sredstev pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti ni. Ta obveza pa je iztožljiva, ne gre za neke majhne vsote; gre za 7,63 milijona nemških mark oziroma za najmanj 700 milijonov, več kot 700 milijonov tolarjev. Zato bom pa zdaj namesto ne vem koga, jaz vprašal predstavnike vlade, kako bo vlada zagotovila ta sredstva in če jih ne bo, ali torej še vztraja na prvem in drugem amandmaju k ministrstvu za drobno gospodarstvo in turizem ali se jima odpoveduje zato, da bi na ta način zagotovila ta sredstva, ki jih po zakonu dolžna. Prosim za odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Razgoršek.
JANKO RAZGORŠEK: Se opravičujem, ampak mislim, da je bilo nekaj napačno razumljeno. S tretjim amandmajem vlada jemlje ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem 843 milijonov, ne pa daje iz naslova kapitalskih naložb. Hvala. Potem pa ne more to, če se to prerazporedi na drugo ministrstvo, meni je vseeno, jaz ne vem, kam bi šlo...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Gospod Razgoršek seveda ne razume nič. Če mi prvi in drugi amandma ne podpremo, kot sem predlagal v alternativni varianti, če ne dobimo pravega odgovora, potem seveda ne damo 843 milijonov tolarjev ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Če podpremo tretji amandma, jih vzamemo, ampak to so sredstva, ki so namenjena dokapitalizaciji javnih podjetij oziroma transferom v javna podjetja. Ta sredstva potem obstanejo, obvisijo v zraku in se jih seveda z uskladitvenim amandmajem da potem dati kamorkoli, zaradi mene na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, če se bo ukvarjalo z železarnami ali pa kam drugam; recimo na ministrstvo za gospodarske dejavnosti. To je tehnika, kako do tega pripeljati, tega gospod Razgoršek ni razumel.
No, ampak to ni noben odgovor. Jaz bi rad odgovor, kaj je s to zakonsko obveznostjo države - ta pa je nesporna. Prosim.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Šuštar, državni sekretar.
DR. BORIS ŠUŠTAR: Se oproščam, ampak očitno - dobro, pred mano so pojasnili genezo nastanka tega problema. Dejstvo je - pa ne bi želel tu citirati še uradnih listov številka 70/94 in številka 13/95 - parlament je sprejel zakon, s katerim obvezuje Republiko Slovenijo, da se do leta 2002 zagotavljajo sredstva v višini 7,625 milijona nemških mark oziroma preračunano 743,438. Ta sredstva so do stotina točno enaka temu, kar se pojavlja pod amandmajem ministrstva za malo gospodarstvo in turizem.
Torej ponovno pozivam svojega kolega, da pojasni, kako se bodo ta sredstva zagotovila v proračunu ministrstva za gospodarske dejavnosti za plačilo obveznosti, ki jih je sprejel parlament - ne sicer v tej sestavi, v neki drugi - ampak da se bodo ta sredstva potem zagotavljala tudi za odplačilo.
Tako da se pridružujem mnenju, ki ga je izrazil poslanec Kopač, da se pove, ker mislim, da bo sicer prišlo do zapleta. Dejstvo je, da vsa sredstva... (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi, prosim za mir v dvorani! Gre za pomembna vprašanja. Prosim za mir v dvorani!
DR. BORIS ŠUŠTAR: Dejstvo je, da je potrebno razumeti ta amandma tako, da se jemljejo sredstva in se dajejo na postavko ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Se pravi, čim se enkrat oddajo, teh sredstev ni več in se jih ne more uporabiti za poplačilo kredita iz naslova omenjenega citiranega zakona. Zaradi tega razpravljamo, da pojasnimo, kje bodo ta sredstva in kaj se bo z njimi tudi dogajalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Ribičič, proceduralno.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, kar precej raste napetost. Predlagal bi - strogo proceduralno - deset minut odmora za konsultacije v vladi, da ne bo tukaj zmerjanja, kateri minister kaj razume in česa ne razume, in kateri resor naj drugemu resorju kaj pojasnjuje. Zato naj vlada pride z jasnimi stališči, da bomo vsaj v opoziciji vedeli, pri čem smo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, velja. Sprašujem vlado, ali želite odmor, da se dogovorite? Ali boste sedaj odgovorili? (Ne.)
Odrejam desetminutni odmor, po katerem se bomo ponovno zbrali in se dogovorili o amandmajih. Se pravi, ob 16.27 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.18 uri in se je nadaljevala ob 16.31 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolege poslanke in kolegi poslanci, nadaljujemo z delom državnega zbora! Bil je zaprošen odmor, da se vlada poenoti in nas poslance uvede in seznani, kako bomo glasovali oziroma nam pojasni, kje so problemi. Želi kdo besedo? Prosim. Gospod Cvikl, državni sekretar. No, prej bomo pa še ugotovili prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! Toliko vas je, da sem kar menil, da vas je... Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Gospod državni sekretar prosim, se opravičujem.
MILAN M. CVIKL: Hvala lepa. Ker glasujete o ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, je seveda potrebno povedati, da pomembna pri ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem sta prva dva amandmaja, kjer se omogoča povečanje odhodkov ministrstva za malo gospodarstvo v bilanci prihodkov in odhodkov z zmanjšanjem tekoče proračunske rezerve. To sta prvi in drugi amandma.
Tretji amandma pri ministrstvu za malo gospodarstvo, ki se nanaša na vprašanje kapitalskih deležev pa seveda v skladu z računom finančnih terjatev in naložb pomeni zmanjšanje tega proračuna. Pri ministrstvu za gospodarske dejavnosti, v kolikor ta amandma ne bo izglasovan, je omogočan prenos na prej omenjeno zakonsko vrednost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Lahko gremo na glasovanje? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Jaz sem podrobno poslušal gospoda Cvikla, ampak po pravici povem, da nisem razumel oziroma se mi zdi, da problem, na katerega je opozoril tu prej gospod Kopač, s tem odgovorom ni rešen oziroma s tem načinom. Zdaj pa se opravičujem, ali sem jaz preslab poslušalec ali je pa tisti, ki je to razlagal, preslab razlagalec. Ampak jaz menim, da vprašanje, ki je bilo prej odprto, to pa je, da na postavki ministrstva za drobno gospodarstvo manjka kar precejšnja vsota za plačilo mednarodnih obveznosti, da ta problem še vedno ostaja odprt. In mene zanima, kje je ta denar oziroma kje ga bo vlada vzela, da bo ta del mednarodnih obveznosti poravnala. Jaz bi prosil res, da mi jasno poveste, na kateri postavki, povejte konto, povejte podkonto, pa ne vem kaj ste si vse zmislili, tako da boste lahko dali točen odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Vam je znano, da je vlada dopolnjen predlog proračuna posredovala v državni zbor, pri katerem je pri vseh posameznih proračunskih uporabnikih in za obe bilanci (za bilanco prihodkov in odhodkov) in za račun finančnih terjatev predlagala ustrezne amandmaje. V kolikor ne boste izglasovali tretjega amandmaja k ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, potem bo mogoče z ustreznim usklajevalnim amandmajem, ki bi bo seveda zahteval potem tudi amandma na prenos sredstev na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, postaviti potrebna sredstva za izpolnjevanje zakonske obveznosti. Poudarjam pa, da bo to pomenilo, da se bo račun finančnih terjatev povečal za približno 700 milijonov v minus.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petrovič, potem gospod Kopač in gospod Špiletič.
PETER PETROVIČ: Hvala lepa. Gospod državni sekretar Cvikl je pravkar pojasnil stvari. Jaz sem že prej citiral 222. člen poslovnika državnega zbora, ki govori o tem, da po končanem glasovanju po delih predsedujoči ugotovi, ali je proračun medsebojno usklajen po delih ter glede prihodkov in odhodkov. V dvomu predsedujoči zahteva o tem mnenje vlade in matičnega delovnega telesa. Torej še vedno obstaja ta možnost v zvezi s tem členom. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Če sem prav razumel državnega sekretarja, je povedal, da s sprejetjem prvega in drugega amandmaja pri tem ministrstvu in nesprejetjem tretjega amandmaja zazeva dodatna luknja v višini 843 milijonov tolarjev in se poveča neto zadolževanje za ta znesek. Pričakuje torej državni sekretar, da bi uskladitveni amandma povečal tudi pri računu financiranja postavko neto zadolževanje iz sedanjih 32 milijard in toliko na 33 milijard in toliko. Uskladitveni amandma seveda predlaga odbor za finance, ne vlada, po poslovniku samo odbor za finance. Jaz osebno že zdaj povem, da ne bom predlagal povečanja obsega zadolževanja v uskladitvenem amandmaju. To breme naj nase prevzame kar vlada, če ga hoče, ampak po poslovniku ga zdaj niti ne more. In zato bom jaz osebno glasoval proti prvemu in drugemu amandmaju pa za tretjega, ker samo na ta način realna sredstva, ki ne izvirajo iz dodatnega zadolževanja, ostanejo in se lahko prerazporedijo na ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Seveda gospod Razgoršek s tem ne bo zadovoljen, ampak to je zdaj drug problem. Zdaj smo pred dilemo, kako to zagotoviti. To je seveda možno zagotoviti tudi izvenbilančno, s prodajo državnega premoženja na podlagi 52. člena zakona o izvrševanju proračuna. To je možno, nič ne rečem. Problem bi se dal rešiti tudi, če so vsi trije amandmaji sprejeti med letom, ostane pa malo nedorečenosti.
Obstaja še naslednja možnost. Ta možnost je, da se v uskladitvenem amandmaju v bilanci prihodkov uvrsti nova postavka - dohodki od prodaje državnega premoženja - in se torej za ta znesek ne poveča neto zadolževanje. Vse te možnosti so, ampak prevzeti nase tako breme bistvenega spreminjanja bilance prihodkov in odhodkov na prihodkovni strani skupaj z računom financiranja, jaz nase že ne bom prevzel. Zato bom jaz osebno glasoval tako, kot sem povedal. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Bogomir Špiletič. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo.K temu, kar je malo prej povedal gospod Kopač, ni kaj dodati. Moti pravzaprav predvsem to, da je predlagatelj amandmajev vlada Republike Slovenije. Mene zanima, ali je vlada, ko je te tri amandmaje predlagala, se zavedala tega dejstva ali ne. Oziroma, kako je prišlo do oblikovanja teh treh amandmajev? Prosim, da odgovori tisti predstavnik vlade, ki ima pooblastilo, da v imenu vlade tu odgovarja. Resnično tak način pomeni, da vlada lahko tudi vleče poslance za nos. Da do tretjega branja govori, da je proračunski primanjkljaj 0,8 ali 0,9 bruto domačega proizvoda, potem pa ga lahko poslanci z glasovanjem spravijo preko 1% in bo zopet državni zbor tisti, kot je včeraj govoril gospod Gaspari, ki je povečal zadolžitev nad predlagano oziroma nad tisto, kot je določila vlada. Prosim, da tisti, ki ima pooblastilo, da govori v imenu vlade, pove, kdo je predlagal oziroma kako je prišlo do soglasja, da so ti trije amandmaji danes tu pred nami, ki povzročajo to, na kar je bilo opozorjeno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Špiletič. Želi kdo besedo? Prosim, gospod državni sekretar Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Vlada je ob pripravljanju predloga proračuna ustrezno pripravila finančni načrt proračunskih uporabnikov. V obravnavi na odborih v državnem zboru se je v zvezi s finančnim načrtom ministrstva za malo gospodarstvo in turizem izpostavilo, da so sredstva v tistem delu bilance prihodkov in odhodkov, ki se nanašajo na ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, ki omogočajo poslovanje, redno poslovanje ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, nizka. Da pa je v računu finančnih terjatev in naložb, kamor spadajo tudi garancijski skladi in dana posojila, večji obseg sredstev zaradi tako pripravljenega finančnega načrta.
Zato se je vlada ob pripravljanju dopolnjenega predloga proračuna odločila, da sredstva tekoče proračunske rezerve, ki so v bilanci prihodkov in odhodkov, zmanjša za 700 milijonov in za toliko poveča obseg odhodkov v finančnem načrtu ministrstva za malo gospodarstvo in turizem. Hkrati pa je vlada predlagala, da ne bi celotni obseg finančnega načrta ministrstva za malo gospodarstvo in turizem, ki vključuje sredstva odhodkov v bilanci prihodkov in odhodkov, in dana posojila in povečanje garancijskih deležev, bil v primerjavi z drugimi finančnimi načrti ministrstev visok, predlagala zmanjšanje teh garancijskih skladov za 843 milijonov in povečanje danih posojil za 143 milijonov neto, je teh 700. To je vsa zgodba, povezana z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem.
Vlada je hkrati pripravljala dopolnjeni predlog proračuna tudi za finančni načrt ministrstva za gospodarske dejavnosti in ob pripravljanju tako predloga kot dopolnjenega predloga proračuna se ta problem, ki je bil danes tu omenjen, ni izpostavil. To je vse. Kot je pa gospod poslanec Kopač povedal, vlada v skladu s pooblastili zakona o izvrševanju proračuna, ker uvajamo račun finančnih terjatev in naložb tudi zato, da bi s prodajo premoženja predvsem ne pokrivali, kot smo že povedali, tekočih odhodkov, temveč predvsem v večji meri odplačevali dolg, lahko v večji meri med letom s prodajo premoženja zagotovi sredstva, ki so potrebna za zakonsko obveznost. To so osnovne možnosti. Prosim pa, da se ne povezuje finančni načrt ministrstva za malo gospodarstvo in turizem in ministrstva za gospodarske dejavnosti.
To je odgovor, kako je potekala priprava predloga in dopolnjenega predloga proračuna. Stališča so nedvomno jasna in v dokumentu, ki je pred vami, predstavljene pozicije vlade glede amandmajev k ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ker ni več razprave, jo zaključujem. Pred tem pa ima besedo še dr. Franc Zagožen. Prosim.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Glede na opredelitev predsednika odbora za proračun in javne finance, gospoda Kopača, bi se utegnilo zgoditi, če se stvari do konca ne razčistijo pred glasovanjem, da amandmaji, ki jih vlada predlaga, ne bodo izglasovani. To je, seveda, popolnoma popačen proračun, ni več tisto, kar vlada predlaga. Zaradi tega predlagam pol ure odmora, če je mogoče v pol ure stvari uskladiti do te mere, da bo dana tudi garancija za sprejem proračuna. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Odrejam odmor do 17.15 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 16.45 uri in se je nadaljevala ob 17.17 uri.)
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo delo. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je prosila za odmor. Prosim doktorja Franca Zagožna.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Jaz bi prosil kar ministra za finance magistra Gasparija, da on pojasni državnemu zbor in potem mislim, da bomo lahko glasovali. Hvala.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želi besedo gospod minister? Prosim.
MAG. MITJA GASPARI: Hvala lepa. Moje kratko pojasnilo bo potrdilo tisto, kar je že bilo rečeno, oziroma bom ponudil tudi rešitev za nastalo situacijo. Situacija je nastala enostavno v resornem ministrstvu, ki je očitno v pripravi svojega proračuna spregledalo obveznost, ki jo ima v svojih obveznostih do podjetja, za katerega odgovarja, to so Slovenske železarne. Predlagam rešitev, ki je korektna in ne povzroča dodatnih neprijetnosti pri sprejemanju državnega proračuna, in to je, da se iz prodaje državnega premoženja, s katerim upravlja ministrstvo za gospodarske dejavnosti, zagotovijo takšna sredstva. Ko se taka sredstva zagotovijo, gre na eni strani za zmanjšanje državnega premoženja, na drugi strani za povečanje državnega premoženja, ker gre za dokapitalizacijo Slovenskih železarn iz naslova plačila obveznosti po zakonu v imenu in za račun te institucije. Torej ne gre za pokrivanje nekih tekočih izdatkov. Sicer pa velja, da je vlada odgovorna oziroma v tem primeru ministrstvo za finance za vsa plačila zapadlih obveznosti do tujine in v vsakem primeru bo ministrstvo za finance poskrbelo, da se ta obveznost poplača v okviru sprejetega državnega proračuna brez dodatnih povečevanj ali primanjkljaja ali pa obsega zadolžitve.
Torej upam, da je bil to izjemen primer premajhne skrbnosti pri proračunskem uporabniku, za kar gre odgovornost proračunskemu uporabniku, ministrstvu za finance pa seveda odgovornost, da se obveznost obrokov tudi izplača. Kot sem rekel, varianta je, da se to zgodi s povečanjem od prodaje kapitalskega premoženja oziroma premoženja ministrstva za gospodarske dejavnosti, ki je poleg ministrstva za promet in zveze največji imetnik takega premoženja. Na drugi strani seveda z dokapitalizacijo Slovenskih železarn, katerih največji lastnik je država, v njenem imenu pa ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Kolegice in kolegi! Če ni več razprav, prehajamo na... So razprave. Gospod Špiletič, potem pa gospod Petan.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz moram reči, da nesporno po tej izjavi gospoda ministra razumem tudi tisti člen v zakonu o izvrševanju proračuna, ki pravi, da v primeru, ko pa gre za dolgove do tujine, pa ne glede na to, kaj je v proračunu pravzaprav, je potrebno to plačati, ne glede na to, iz katere postavke, skratka, zdaj mi je zadeva vsa jasna. Imam občutek, da marsikaj, kar ta država še dolguje, v tem proračunu ni vključeno. Zakaj je zdaj nastopil pravzaprav tukaj ta primer, Razgoršek, če ga lahko tako imenujem, prepuščam presoji vsakega izmed vas in se do tega ne bom opredeljeval. Ampak, kot pravi gospod minister, je bilo ministrstvo v tem primeru premalo pazljivo in je prišlo do tega.
Gospod minister, vi ste včeraj priznali, da ste bili tudi premalo pazljivi, da ste 2 milijardi premalo planirali za uvedbo davka na dodano vrednost. Pa ne prvič. Tudi lani ste premalo planirali, pa ste potem zadnji dan pred glasovanjem prišli sem za to govornico in rekli: "Moramo uvesti davek na dodano vrednost in potrebujemo dodatna sredstva." To so igre, to so taktiziranja, to so "nadmodrivanja" v koaliciji; pač nekdo je bolj spreten, nekdo je manj. Oprostite, pojdite se te igre, vendar ne na račun slovenskih davkoplačevalcev. In govoriti s tako lahkoto, saj bomo tudi to milijardo še nadoknadili, bomo pa malo državnega premoženja odprodali. Po kakšnih kriterijih, gospod minister? Zakona o prodaji državnega premoženja oziroma o privatizaciji nimamo. Vi ste si pač "by-pass", kako to narediti, pripeljali z enim členom v zakon o izvrševanju proračuna. In seveda, najlažje je tako pokriti tak primanjkljaj, prodaš substanco in seveda na drugi strani porabiš to za tisto, kar je trenutna potreba. Oprostite, na tak način zna vsak gospodariti. Samo problem je, da to ni gospodarjenje, da to pravzaprav dela tisti, ki je grunt že zapravil in sedaj mu ne preostane drugega, kot da ga začne počasi odprodajati, da poravnava dolgove. Oprostite, to ni resno gospodarjenje s sredstvi davkoplačevalcev, to ni resno gospodarjenje s skorajda polovico družbenega proizvoda te države in gospod minister, še enkrat pravim, za to ste odgovorni vi in vladajoča koalicija.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan. Potem gospod minister. In nazadnje gospod Hvalica. (Glas iz ozadja.) Ne, ne. Po vrstnem redu gremo.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej, jaz moram priznati, da sem ministru za drobno gospodarstvo, gospodu Razgoršku kar hvaležen, da se je vsaj toliko okorajžil, ker to pa moram priznati, da je le neke vrste korajža, pa je le neko stvar nakazal, čeravno nismo vsi vedeli, za kaj gre, nekateri drugi so se pa malo sprenevedali. Seveda, gospod Kopač je pa tudi svoje dodal, tako da smo vedeli, da je res nekaj narobe s tem. Namreč, popolnoma razumem ministra za drobno gospodarstvo, da je samo transmisija. To je malce nerodno - dobiš sicer nek denar, ki v bistvu sploh ni tvoj. Če gre za dokapitalizacijo slovenskih železarn, nimam predstave, kaj ima tu početi ministrstvo za drobno gospodarstvo in turizem. Povedal bom tisto, kar je rekel moj kolega, "dobro, ukvarjali se bodo z malim železom". Dobro, to je sicer šala, ampak to, kar se tu dogaja v zvezi s proračunom, je popolnoma enaka šala. Ministrstvo za drobno gospodarstvo nima popolnoma nobene zveze z dokapitalizacijo Slovenskih železarn. Tudi tu je minister za finance lepo povedal, da se največ nanaša na ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki je tudi največji lastnik premoženja, ki bi bilo in ki bo, verjetno, prodano, zato da bomo pokrili dodatnih 700 milijonov, ki jih bomo morali od nekod dobiti. To pomeni, da proračun ni v taki višini, kot imamo tu zapisano, ampak je za 700 milijonov višji. Verjetno je še kaj drugega.
Poleg tega gre za naslednjo zadevo. Gre za neke vrste zavajanje s strani vlade. Verjetno vlada in ministrstvo za finance ni šele včeraj, predvčerajšnjim ali pred enim tednom izvedelo za obveznosti, ki znašajo 700 milijonov. Dobro, če bi šlo za en milijon, v redu. Ampak 700 milijonov je pa takšna številka, da verjetno tudi v vladi kar tako, z levo roko pa z desnega rokava ne stresajo 700 milijonov, in so verjetno že zdavnaj vedeli in so nam to sedaj na hitro servirali. Če se ne bi potem malce zapletlo ali nekdo imel pogum, da ne rečem, da je imel nekaj drugega, kar moški imajo - da je bil toliko pogumen, da je le nekaj povedal - potem ne vem, kako bi bilo. Ampak gre za nekaj drugega, kar hočem v tej zvezi povedati. Predvčerajšnjim nam je minister za finance tu pel levite, "saj je državni zbor sprejel takšne obveznosti, saj državni zbor in poslanci hočejo imeti dodatne obremenitve in dodatne investicije!" Ja, kaj pa je 700 milijonov kot nekaj dodatnega denarja! Seveda, državni zbor bi naj bil zaveden in lepo glasoval za to stvar. Poslušajte, mislim, da je to malce neresno in pomeni podcenjevanje poslancev. Za to gre in zato sem se tudi oglasil. Če so obveznosti, v redu, pridite z njimi na dan, napišite, verjetno nam drugega tako ali tako ne preostane, kot da bomo zadevo poravnali. Vendar ne tako, da se bo dva dni prej minister znašal nad poslanci, kako mi hočemo imeti večje obveznosti, potem nam pa čez dva dni servira nekaj pod preprogo, da bi nas zavedel, da bi glasovali za to. To pa ne gre, to pa ni način, odnos med izvršno oblastjo in med zakonodajnim telesom, se pravi, med ministrstvom, ministrom in poslanci. To je tisto, kar bi se morali zamisliti in kar me hudo moti. Zato sem se tudi oglasil.
Pa še enkrat povem: ministrstvo za drobno gospodarstvo z dokapitalizacijo železarn nima prav nobene zveze. Naj bo ta postavka na ministrstvu za, ne vem, ali za gospodarske dejavnosti ali pa na ministrstvu za finance, kjer bodo tudi transakcije verjetno tekle. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
MAG. MITJA GASPARI: Gospodu Špiletiču bi odgovoril, če si odpre Poročevalec na strani 62, tega, ki govori o dopolnjenem predlogu državnega proračuna. Na tej strani 62 bo ugotovil, da je že zdaj upravljanje z državnim premoženjem takšno, da država v naslednjem letu naj ne bi zmanjšala svojega premoženja, če bodo deleži povečanja kapitalskih deležev in pa danih posojil za 9 milijard 700 in odprodaja premoženja za 5 milijard 900, torej ne gre za razprodajo državnega premoženja. Razprodaja se dogaja takrat, če se prodaja po ceni, ki ni tržna cena; to bi bilo v definiciji verjetno razprodaje, vsaj, ko gre za običajne termine. V tem primeru, kot sem rekel, gre za to, da so Slovenske železarne pač v večinski lasti države, tako se je zgodilo že davnega leta 1990 in od takrat naprej se vse investicije, ki se izvajajo v teh železarnah, izvajajo z državnim denarjem, pretežno, ali z državnimi garancijami. In vse te obveznosti so bile sprejete z ustreznimi zakoni, torej ne s samovoljo posameznika ali organa. Tudi zakon, na katerega so se danes posamezni poslanci sklicevali, je bil sprejet zato, da se prevzema del obveznosti kot sanacijski ukrep za železarne in odplačevanje dela dolga v imenu in za račun železarn s strani države je tak ukrep. Za to gre in ta ukrep je v bistvu v veljavi do leta 2002. S tem, ko je vlada predlagala novo strukturo proračuna za leto 1999, preprečuje, da bi se odprodaja premoženja prelivala v odhodke državnega proračuna. Če že zopet pogledate stran 62 istega Poročevalca, prihodki in odhodki tvorijo celoto, ki se konča s proračunskim primanjkljajem oziroma presežkom. Podbilanca finančnih terjatev in naložb tvori del bilance stanja skupaj z bilanco financiranja, v kolikor se govori o stanju. Kolikor se govori o spremembah, gre za spremembe na področju premoženja in obveznosti in ti dve podbilanci skupaj spodaj pomenita upravljanje s premoženjem oziroma z obveznostmi. V tem primeru, kakor je bilo prej navedeno, ne prihaja do tega, da bi prišlo do poslabšanja situacije glede premoženja, kjer se bo hkrati s povečanjem kapitalskih naložb oziroma zmanjšanjem kapitalskih naložb za odprodajo kapitalskih deležev povečal kapitalski delež v železarnah. In šele takrat, ko se bodo prodajale železarne oziroma ko se bodo privatizirale, bo moč reči, ali je bila ta prodaja narejena na ekonomsko ustrezen način, in takrat bo tudi država poplačana iz tega naslova, kot bo tudi poplačana iz naslova prodaje drugih premoženjskih oblik, v katere zaradi sanacijskih razlogov je denar vlagala, kot so bile banke in še katera druga podjetja. V tem primeru predvsem prek sklada oziroma sedaj družbe za razvoj.
Ne gre za prehod naloženih sredstev v tekočo porabo, ampak v drugo kapitalsko obliko. S tega stališča gospod Špiletič, vsaj strokovno gledano, niste korektno kritizirali tistega, kar sem prej povedal. Vaše vsebinske sodbe se pa ne da komentirati, ker je vsebinska oziroma ker je vaša subjektivna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica. Replika? Gospod Špiletič, replika. Replika, gospod Špiletič. Ali repliko? Replika.
IVO HVALICA: Predsednik! Ne mi krajšati.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Imate nastop, ki traja več kot 5 minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Jaz imam dosti 5 minut. Saj veste. Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi!
Jaz repliciram na prejšnje izvajanje ministra Gasparija, ker na drugi del bo repliciral moj kolega Bogomir Špiletič.
Gospod minister! Vi ste se dobro izvil ven. Ampak tisto, kar ste prej v svojem nastopu rekli, kaže, da ne gre za "šlamparijo". Vi ste hoteli na ta način celo potunkati koalicijskega partnerja, Slovensko ljudsko stranko. Sedaj se tu čudim, gospod Kopač, ki sicer telefonira. Verjetno govori z borzo ali kaj podobnega. ... (Smeh v dvorani.) ... Ta je nič manj kot napadel ministra Razgorška, da minister Razgoršek ne ve nič. Jaz nekaj takega še nisem slišal, da bi kdo od poslancev očital nekemu ministru na tak način. Ne,ne!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica!
IVO HVALICA: Rekli smo marsikaj, ampak, da bi tako kategorično trdili. Dajte opozoriti nesojenega župana, naj da mir.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!
IVO HVALICA: Jaz bi pričakoval, glede na to, kar je. Jaz sem bil tisti trenutek v pisarni, slišal sem, kar je poslanec Kopač rekel ministru Razgoršku. Da boste opozorili, ker je bil neprimeren način. To je sedaj forma, vsebina je pa naslednja.
Za božjo voljo, ne gre za "šlamparijo". Saj ni toliko neumen, minister Gaspari. On je pameten mož! Gre za projekt izigrati ste hoteli tudi koalicijskega partnerja, in to je bistvo vsega. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz sem prepričan, da gospod Gaspari tistemu, kar je povedal tu izza te govornice, ne verjame ali pa povsem ne verjame. On ima sicer prav, ko pravi, da bo sicer prodano državno premoženje na eni strani in da bo to na drugi strani vloženo v obliki kapitalskega vložka v Slovenske železarne in na ta način naj bi se premoženje ohranilo.
Gospod Gaspari! Če bi bilo to, kar bo na eni strani prodano, vloženo v obliki kapitalskega vložka v Lek, Krko, potem bi vaša razprava vzdržala. Ampak to, da rečete, da je vlaganje sredstev, ki so pridobljena z odprodajo državnega premoženja, v Slovenske železarne dobra naložba, kvalitetna naložba in da vi temu verjamete, oprostite, imate pravico tudi do takšnega razmišljanja, ampak jaz v to zgodbo ne verjamem, kot tudi nisem verjel v zgodbo TAM, pa še v marsikatero v tej državi. Seveda, omenili ste tudi, saj vendar država oziroma državni zbor je sprejel zakon, ki pomaga sanirati te slovenske železarne, zato je tudi nekaj povsem normalnega, da bomo še zraven pridobili neki dodatni državni delež. Še enkrat poudarjam, gospod minister, vlada je predlagala, večina je pa to podprla. Ne državni zbor. Večina v državnem zboru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod minister.
MAG. MITJA GASPARI: Zelo kratko, ker cenim to, kar je gospod Špiletič rekel in z njim se je mogoče tudi zelo normalno pogovarjati. Poglejte nekaj proračunskih memorandumov evropskih držav, tistih ki so članice Evropske unije. Vam bom dal primer Španije. Če želite, vam priskrbim njihov dokument. Zakaj uporabljajo običajno iztržek iz privatizacije. Ali za odplačilo dolga, ali pa za tiste sanacijske posege v gospodarstvu, za katere odgovarja država, pri njih so to rudniki v tem trenutku. Jaz upam, da saniramo Slovenske železarne zaradi tega, da bi poslovale pozitivno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Repliko sem imel pravzaprav na prvi nastop gospoda Špiletiča, ki je omenjal po nemarnem 52. člen zakona o izvrševanju proračuna. Oziroma se opravičujem, ki je omenjal 12. člen zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna. Po vsebini je pa govoril o 52. členu zakona o izvrševanju proračuna. In sta bistveno različna. Ampak, to njegovo citiranje je bilo podlaga za to, da je rekel, kaj vse še vlada skriva v tem proračunu. Nič ne skriva. 12. člen je čista tehnikalija, pomembna zaradi tečajnih nihanj. 52. člen obstoječega zakona o izvrševanju proračuna pa je to, o čemer je navsezadnje govoril tudi minister Gaspari.
Sicer pa bi želel reči to, da je izvirni greh te naše današnje diskusije, ne v ministrstvu za malo gospodarstvo ne v ministrstvu za finance, ampak v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, ki v predlogu proračuna, ki smo ga prejeli 1. oktobra letos, ni planiralo nedvoumne zakonske obveznosti, ki so jo pokrivali vsa pretekla leta, zato seveda ni opravičila, da so nenadoma pozabili na to. Na kaj takega se pozabi, skratka je nek moratorij, pa potem po toliko letih nenadoma, ko bi moral začeti o tem razmišljati, pozabiš. To je bila obveznost, ki se je plačevala v preteklih letih in zato je seveda nesprejemljivo, da se v tem proračunu ni planirala. Stvar je rešljiva na način, kot je povedal minister Gaspari. In jaz sem to seveda že prej, ko sem problematiziral to vprašanje, tudi poudaril, da vem, da obstaja možnost rešitve tega na podlagi 52. člena zakona o izvrševanju proračuna. Želel pa sem, da to pove predstavnik vlade tu pred nami, ker beseda izza govornice pomeni drugačno zavezo kot če nekdo na hodniku nekaj napoveduje, da bo na ta način nekaj poskušal rešiti med letom. Zdaj smo torej slišali, da bo moralo ministrstvo za gospodarske dejavnosti, ki je seveda izvirni krivec za to, da ta znesek ni bil planiran v proračunu, vladi predlagati v odprodajo neko premoženje, s katerim upravlja, morda celo premoženje železarn - to je samo teoretično -premoženje v obliki kapitala v železarnah v višini 750 milijonov tolarjev približno, s katerim bodo potem odplačali te obveznosti in jih v naslednjem koraku dokapitalizirali. Postavko dokapitalizacije ministrstvo za gospodarske dejavnosti že ima, zato se seveda to lahko knjiži na dotično postavko med letom. Skratka ta možnost obstaja in jaz sem jo, če se kdo spomni, že prej napovedal, vem, da obstaja, hotel sem pa seveda slišati, da to pove tu predstavnik vlade. S tem lahko rečem, da sem zadovoljen. Še vedno pa ostane grenek priokus, da nekaj, kar je nedvoumno potrebno planirati, neko ministrstvo, težko rečem, da pozabi, ker je skorajda nemogoče pozabiti, ampak ne želi planirati. To pa vsekakor ni v čast temu ministrstvu in minister Razgoršek se je tukaj znašel, ne da bi sam hotel, v tej diskusiji, ker ta se njega res nič ne tiče, to je stvar, ki se v resnici ne tiče niti ministrstva za finance, razen, v kolikor pač ministrstvo za finance ni tisto, ki nam predlaga, mislim, ki na koncu rokodelsko sestavi akt z imenom predlog proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Namreč, vse ste že povedali, samo ta operacija se je po nepotrebnem znašla na malem gospodarstvu in turizmu. Glejte, v bistvu je resnica v tem, in to ste vmes tudi povedali, da se bo v tem primeru, ker je ta zadeva tako nastala, ker se je pozabilo na obveznost za obratna sredstva za Slovenske železarne, kjer je obveznost 7,5 milijona mark, da bo treba nekje dobiti. V tem primeru je bilo povedano, da se bo odprodalo določeno državno premoženje, najbrž tudi vredno, ker sicer ne bo moč tega denarja iztržiti, in se potem ta postavka nadomesti. Vendar gre v tem primeru za to, da so slovenske železarne tudi državne. V tem primeru gre za lastninjenje slovenskih železarn, kjer je tudi problem pri vrednotenju. Saj veste, vsi, ki so šli v lastninsko preoblikovanje, so imeli dve možnosti: prvič, da so lahko bilanco uspeha oziroma bilanco stanja, ki je bila osnova za lastninsko preoblikovanje, ali pa ocena tržne vrednosti. No, v tem primeru ste videli, ko se je zgodila ta operacija oziroma se je to ponudilo s strani slovenske razvojne družbe pidom, da so dvignili roke in so rekli, da pač ta vrednost ni taka vrednost. Res pa je, da smo sprejeli zakon, kjer je določeno, da je knjigovodska vrednost osnova za lastninsko preoblikovanje. Zdaj pa, če mi prodamo oziroma imate namen prodati določeno državno premoženje, se bo to državno premoženje v vsakem primeru zmanjšalo, in samo to se bo zgodilo. Ko se bo to preneslo v Slovenske železarne, bo v naslednji fazi bodisi treba lastninsko preoblikovanje toliko spremeniti, da bodo lahko enakopravno lastninili, kot so lastninili vsi slovenski državljani ali pa vsi tisti, ki so bili v podjetjih, se pravi, na osnovi realne cene; če pa se to ne bo zgodilo ali pa če se bo to zgodilo, pa se bo potem spet zgodilo, ko bo nekdo kupoval slovenske železarne, ne bo vprašal, kakšna je vrednost po bilanci oziroma po knjigovodski vrednosti, ampak bo rekel, tržna vrednost je toliko. Se pravi, mi damo v vsakem primeru za to, da železarne lahko delajo, da lahko živijo, da lahko pač nekaj počnejo, da opravljajo svoj proces, damo ta denar. Kar pa pomeni, da bomo zmanjšali kvalitetno vrednost premoženja in dali nekam, kar je že tako ali tako naše, in tako ali tako vemo, da nima tiste tržne vrednosti, in v nobenem primeru je ne more imeti. Napaka je pa gotovo v tem, da so pozabili in da se je ta operacija odvila tu pred nami na ministrstvu za malo gospodarstvo in turizem, kar je pomenilo, da v tem primeru oni res nimajo zveze s kakšnimi kapitalnimi vložki, ker to ni njihova stvar; oni imajo v bistvu nalogo, da pospešujejo malo gospodarstvo in pazijo, da se obrača in vrača nazaj.
Skratka, bistvo cele operacije je gotovo v tem, ker se je pozabilo, vmes se bo prodalo določeno premoženje, kar pomeni, da bomo segli in bo "input" premalo pokazan, vmes se bo dogodil, dali ga bomo pa pač v Slovenske železarne, ki jih s tem ne bo moč ovrednotiti oziroma jim povečati kapitalske vrednosti, ker so še vedno v lasti države. Ni kaj. To je po eni strani. Po drugi pa bodo pod udarom tržnega ocenjevanja, ker sicer ne bo šla, izgleda, operacija lastninskega preoblikovanja skozi, ker ni enakopravno. Ker če vsakdo ima pravico, da z bilanco stanja oceni vrednost podjetja, po eni strani bilanca stanja, po drugi strani pa lahko z ocenjevanjem doseže polovično, tretinjsko ali pa celo višjo ceno, kar je odvisno od stanja; ampak praviloma so bile te cene vedno nižje. Skratka, gre za to, da se bo državno premoženje zmanjšalo. Tisti vhod v Slovenske železarne pa gotovo ne bo v taki meri, ker je nemogoče, ker ga bo doletela usoda tržne ocenitve, in kdorkoli bo to kupoval in kdorkoli bo lastninil, bo rekel, oprostite, če so vsi to lahko, bom tudi jaz. Bo rekel, ta voda je vredna 20 tolarjev, sicer pa bom drugo vodo kupil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! V svoji repliki bi najprej rekel, da pričakujem opravičilo gospodu Razgoršku, kajti pokazalo se je, da je imel še kako prav in da se še kako razume na stvari. Ampak da ne bo kdo mislil, da zagovarjam vlado, daleč od tega. Gre samo za korekten pristop, da ne bomo s tem, ko bi želeli sami zavajati, očitali drugim, da stvari ne razumejo. Zaradi tega to pravim. Gospod Razgoršek je še kako dokazal, da črna metalurgija, kar železarstvo je, turizem in drobno gospodarstvo v bistvu res ne gre skupaj. Res je, da lahko eni drugemu pomagajo, ampak je to, kar se dogaja, neke vrste posmeh okoljevarstvenikom in majhnim podjetnikom, katere to ministrstvo zastopa. To je prvo. V bistvu je šlo tu za zavajanje tudi nas poslancev, ker proračun ni tak kot smo ga dobili napisanega v končni obliki. To se pravi, da se koalicija ni uskladila tam, kjer je že usklajevala na tisti nočni seji za točno določeno številko, ampak da so obremenitve večje. In to naj bi danes mi "požegnali". Pa da ne bom ponavljal tistega, da smo jih že slišali, kako poslanci zahtevamo višji proračun, bom rekel samo še to, da se ne strinjam s tistim mnenjem, ki je bilo tu izgovorjeno s strani ministra za finance, da vložek v Slovenske železarne pomeni dokapitalizacijo, kar drži, kar bo pa slovenska država dobila nazaj, recimo, v obliki od prodaje Slovenskih železarn. To teoretično drži.
Vendar nekaj drugega je narobe. Za to govornico sem razpravljal takrat, ko smo sprejemali evropski pridružitveni sporazum in v memorandumu mislim, da je številka 6, ne me držati ravno za besedo, ampak mislim, da je 6, sem o tem razpravljal, da tam piše, ko je specifikacija izdelkov črne metalurgije, koliko so lahko uvozne dajatve, ki jih lahko Slovenija predpiše za uvoz teh izdelkov - bili so razdeljeni po asortimentih. Vsako leto so te uvozne dajatve manjše. To pomeni zaščito domače proizvodnje. In tudi piše, koliko in do kdaj lahko slovenska država intervenira s finančnimi injekcijami temu področju črne metalurgije. In tam tudi piše, da po letu 2002 ali 2003 slovenska država ne sme več intervenirati s finančnimi injekcijami črni metalurgiji in, o tem sem pa tudi razpravljal, da se mora proizvodnja v železarnah zmanjšati. In moje vprašanje je bilo takrat in ga še danes postavljam, kako je možno pri današnji proizvodnji, ali pa tudi čez tri leta, ko verjetno dosti večja ne bo, pri zmanjšani proizvodnji imeti tržno zanimivo proizvodnjo, takšno, ki bo lahko konkurenčna evropskim velikim firmam. Ni mogoče. To pomeni ukinitev Slovenskih železarn. In zato ne morem verjeti temu, da bo slovenska država tisti vložek dobila nazaj. Ampak to ni najbolj "bitno". Najbolj "bitno" je to, da so nas želeli žejne prepeljati preko vode in nam nekaj podtaknili, da ne rečem podturiti, da bi mi bili tisti krivci za neke obveznosti. To je tisto, kar me moti. Če so obveznosti, sem tudi sam pripravljen glasovati, da pač zadevo uredimo, vendar ne na takšen način, da nas nekdo hoče žejne prepeljati preko vode in kazati na nas. To sem pa zato rekel, ker smo bili pred dvema dnevoma mi dežurni krivci, da mi hočemo imeti višji proračun. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar. Replika.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, mislim da spadate med tiste, ki dobro vodite seje. Z današnjim vodenjem pa nisem posebno zadovoljen. Dogodilo se je to, kar se je že enkrat meni. Danes se je to dogodilo ministru, da eden od poslancev poučuje - če meni to reče, pa ga predsedujoči ne opozori, razumem. Da pa ministru reče, da se tako nič ne razume, pa mislim, da ni bilo na mestu, da ga niste opozorili. Zato bi glede na prakso, da ko nekoga izpustiš in nadaljuje s tistim načinom dela naprej, mislim, da tudi že moj predhodnik je tu povedal, da je potrebno stišati, bom rabil pasiv, v tem parlamentu dati opravičilo. Mislim, da se ve, kdo se mora opravičiti in pričakujem, da se te stvari ne bodo več dogajale, da bo nekdo učil nas, kot da se sploh na nobeno stvar ne razumemo. Pričakujem, proceduralno, ker se je prej javil k besedi, sem pričakoval, da se javlja za to, da se bo opravičil. Pričakujem, da se bo danes ta poslanec opravičil tistim, katerim deli nauke, kako se na nič ne razumemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Gospod Špiletič. Se odpoveduje. Dr. Franc Zagožen, replika. Prosim za mir v dvorani!
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz bi rad spomnil, da je ta obveznost do Slovenskih železarn nastala pred nekaj leti. Dejstvo je, da je tudi prihodnje leto treba plačati tistih 750 milijonov tolarjev, realne vrednosti. Vseeno od kod pridejo, njihova vrednost je vedno 750 milijonov tolarjev. Če to ni najboljša naložba, tega deleža zelo verjetno ne bo mogoče prodati za enako vrednost naprej. To ni problem tega proračuna, ker je ta odločitev bila sprejeta pred nekaj leti, z namenom, da se slovensko železarstvo sanira, kar pomeni, premislek je bil drugačen - zmanjšati izgubo, ki bi nastala, če ne bi nič storili.
Zdi se mi, da razprava o tem, ali je bil tisti zakon, ki smo ga pred leti sprejeli ali ne, ob sprejemanju tega proračuna dokaj brezpredmetna. Jaz bi predlagal, imamo možnost, da danes izglasujemo še preostale amandmaje, da to tudi storimo. Ker bomo v tem primeru imeli tudi možnost, da letos sprejmemo proračun. Dejstev pa najbrž ni mogoče bistveno spreminjati za nazaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, želite besedo? (Ne želi.) Kolegice in kolegi, ker ni več razprav, prehajamo na odločanje. Smo pri amandmaju pod številko 1, stran 127, predlagatelj vlada, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju, ki ga predlaga vlada pod številko 3611, matično delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (30 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju vlade pod številko 3611. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (31 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju gospoda Franca Horvata, vlada in matično delovno telo ga ne podpirata, podpira ga pa odbor za gospodarstvo. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju Branka Kelemine, matično delovno telo in odbor in vlada ga ne podpirajo. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 2 je amandma skupine poslancev, s prvopodpisanim Borisom Sovičem, vlada ne podpira, ker vlada na področju financiranja programa malega gospodarstva in turizma predlaga svoj amandma. Matično delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3 predlaga Horvat Franc; vlada, matično delovno telo in odbor za gospodarstvo ga ne podpirajo. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri upravnih enotah. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Vlada je vložila amandma. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem posebni del proračuna v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sprašujem ministra za finance oziroma predstavnika vlade glede usklajenosti proračuna. Gospod državni sekretar Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Glede na sprejete amandmaje in glede na izglasovane amandmaje v posebnem delu proračuna ter glede na amandmaje na splošni del proračuna je potrebno ugotoviti, da obstaja neskladje med splošnim in posebnim delom proračuna. Zato je potrebno, da odbor za finance in monetarno politiko pripravi uskladitveni amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Po poslovniku bo uskladitvene amandmaje pripravil odbor za finance in monetarno politiko. Sprašujem predsednika odbora, do kdaj lahko pričakujemo uskladitev! Jutri do 12.00 ure? Jutri do 12.00 ure.
Kolegice in kolegi! S tem prekinjam to točko dnevnega reda. Jutri nadaljujemo s točko ob 10.00 uri, in sicer s 1. in 2. točko, to je ponovno odločanje o zakonu o davku na dodano vrednost in potem 2. točko - predlog predsednika Republike Slovenije za izvolitev sodnika ustavnega sodišča. Če bo pripravljen amandma, bomo o njem odločali. Proceduralno, gospod Hvalica. Prosim, kolegi poslanci. Po tej seji se bomo srečali z novinarji v preddverju dvorane. Prosim, ne zapuščati prostora.
IVO HVALICA: Z novinarji celo. Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovani kolegi! Skupina poslancev je ugotovila, da drevo, ki je v preddverju, ni božično, ampak je novoletno. Hoteli bi pretrgati to tradicijo. Zato smo sicer improvizirano sklenili, da damo pod to božično drevo jaslice. Jaslice je poklonil poslanec Franc Čebulj, nepreklicno v trajno last državnemu zboru. ... (Aplavz.) ... Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Zaključujem sejo.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 17. DECEMBRA 1998 OB 18.00 URI.)