Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.18 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam 28. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci: Rudolf Moge, Štefan Klinc, Peter Petrovič, za pričetek seje Jurij Malovrh in od 16.00 ure dalje Peter Hrastelj, Alojz Vesenjak, Ciril Pucko je že med nami, Rudolf Petan do 11.00 ure, Pavel Rupar, Vladimir Čeligoj za pričetek seje, Benjamin Henigman za pričetek seje, Franci Rokavec do 11.00 ure, Branko Kelemina, Majda Kregelj-Zbačnik od 17.00 ure dalje, Mirko Zamernik in Miroslav Mozetič za dopoldanski del seje.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost. 58 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Janeza Drnovška, podpredsednika vlade gospoda Marjana Podobnika ter ostale člane vlade, predstavnika Urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika Državnega sveta Republike Slovenije, predstavnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije, predstavnika Računskega sodišča Republike Slovenije, predstavnika Varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije dr. Franceta Arharja, generalnega direktorja Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje gospoda Janeza Prijatelja in generalnega direktorja Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije gospoda Franca Koširja. Vse lepo pozdravljam!
Gospod Janez Prijatelj, generalni direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, se je opravičil; kot predstavnika ZPIZ-a bosta na seji državnega zbora sodelovala gospod Brane Kokot in gospa Maja Troha-Škrjanec.
Preden bomo prešli na določitev dnevnega reda 28. izredne seje, mi dovolite, da vam sporočim naslednje. V predlog dnevnega reda, kot smo jo delovno poimenovali, proračunske seje, sem uvrstil tudi tri zakone, ki jih predlaga vlada Republike Slovenije, in sicer: predlog zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, predlog zakona o varstvu kulturne dediščine in predlog zakona o ohranjanju narave. Ker gre za obravnavo predlogov iz paketa zakonodaje, v kateri se zagotavlja nacionalni interes Republike Slovenije, menim, da je nujno, da državni zbor čimprej obravnava predloge navedenih zakonov. Da pa bi imeli poslanci in delovna telesa dovolj časa za proučitev navedenih aktov in glede na potek 28. izredne seje ter časovnega razporeda dela državnega zbora menim, da bi lahko državni zbor v tem tednu opravil prve tri točke dnevnega reda. V drugem tednu, od 3. do 6. novembra, ki je predviden za delo delovnih teles, bi zakone lahko obravnavala matična delovna telesa, državni zbor pa bi jih obravnaval na nadaljevanju 28. izredne seje, in sicer v tednu od 10. novembra naprej. Po mojem mnenju bo na ta način lahko opravljena kvalitetna priprava tako poslancev kot matičnih delovnih teles za sejo državnega zbora, s tem pa bi državni zbor tudi izkazal razumevanje za obravnavo zakonov, ki so pomembni v republiki Sloveniji za zagotovitev nacionalnega interesa in so tudi v skladu s prioritetnim programom dela državnega zbora.
Obveščam vas tudi, da je vlada Republike Slovenije danes predložila tudi finančne načrte skladov in agencij za leto 1999.
Kolegice in kolegi, prehajamo torej na določitev dnevnega reda 28. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Sklical sem jo po dogovoru na kolegiju predsednika. Predlog dnevnega reda ste prejeli danes s sklicem. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Prehajamo na predlog za umik. Proceduralni predlog ima gospod Špiletič. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa za besedo. Gospod predsednik, mislim, da vsi zakonodajni predlogi oziroma predlogi za sklic izredne seje zaslužijo vsaj enakopravno obravnavo. Vi ste uvodoma podrobno obrazložil, da je na dnevni red uvrščen tudi del paketa tako imenovane zakonodaje za zaščito javnega interesa na zahtevo vlade Republike Slovenije. Povsem ste se pa izognili pojasnilu, zakaj na to izredno sejo ni uvrščena točka, ki jo je zahtevalo 23 poslancev državnega zbora. V mislih imam pa zahtevo za sklic izredne seje državnega zbora Republike Slovenije, ki jo je na podlagi 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora zahtevalo 23 poslancev in predlagalo naslednji dnevni red oziroma naslednjo točko na tej seji državnega zbora. Ta točka se glasi "Fizični napad poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije med sejo državnega zbora ter sprejem ukrepov za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora".
Gospod predsednik, jaz bi vas s tem v zvezi želel opozoriti na jasno določilo 85. člena ustave Republike Slovenije, ki pravi: "Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike." Gospod predsednik mora sklicati, torej vam ustava ne dopušča nikakršnega arbitriranja, če zahteva sklic seje četrtina poslancev državnega zbora. Prav tako tudi 51. člen poslovnika, na katerega se 23 poslancev državnega zbora sklicuje, določa naslednje: "Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike." Skratka ustavni izrek 85. člena je dobesedno povzet tudi v 51. členu poslovnika državnega zbora, zato po mnenju naše poslanske skupine kot tudi po mnenju vseh podpisnikov, gospod predsednik, nimate pravice arbitrirati v teh zadevah in ste dolžni uvrstiti to točko predlaganega dnevnega reda na to sejo, ki se je ravnokar začela.
Gospod predsednik, danes sem sicer nekaj minut pred sejo dobil vaše okvirno mnenje, v katerem mi sicer skušate obrazložiti, zakaj tega ne morete uvrstiti na to sejo, vendar menim, da ste v zmoti. Prvič ste v zmoti iz razloga, ki sem ga že navedel. Vaša odločitev in ravnanje sta v nasprotju tako z ustavo Republike Slovenije kot s poslovnikom državnega zbora in vaše tolmačenje poslovnika, moram reči, da gre v povsem zmotno smer. Vi namreč zahtevo četrtine poslancev tega državnega zbora želite obravnavati kot pobudo in se sklicujete na člene, ki so opredeljeni v poglavju poslovnika, ki nosi naslov "Poslanska vprašanja in pobude". V drugem delu tega odgovora pa nekako inplicitno predlagate, da naj četrtina poslancev spremeni svojo, še enkrat poudarjam, zahtevo v pobudo in na ta način najde neko dolgo pot, da pride ta zadeva v državni zbor, če to sploh lahko pride. Kot prvopodpisani v imenu četrtine poslancev vas, gospod predsednik vas pozivam, da to točko uvrstite na dnevni red. Opozarjam vas, da če tega ne boste storili, da s tem eklatantno kršite tako določila slovenske ustave kot tudi določila poslovnika. Glede na do sedaj uveljavljeno prakso, ko ste večkrat, kadar je šlo za vaše podobno ravnanje, skušali skriti oziroma se nasloniti v teh primerih na to, da ste svoje tolmačenje dali tudi v razsojo državnemu zboru, naj o tem odloči. S tem v zvezi vam sporočam mnenje v imenu podpisnikov.
Poslovnik državnega zbora se sprejema z dvotretjinsko večino. Zato menim, da je potrebno tudi vsa tolmačenja v zvezi s poslovniškimi določili potrditi ponovno v državnem zboru z dvotretjinsko večino in ne navadno, kot je bila to praksa doslej. Če se boste poslužili dosedanje prakse, potem že sedaj najvaljam, da bo naša poslanska skupina zahtevala za posvetovanje pred glasovanjem o takem tolmačenju poslovnika dve uri odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Vsekakor kot predsednik državnega zbora ne nasprotujem, da bi se katerakoli vprašanje, ki obstaja v Sloveniji, v naši državi in je v pristojnosti državnega zbora, uvrstilo na sejo dnevnega reda. Razumeti pa me morate, da kot predsednik državnega zbora pri tem sledim samo enemu cilju; da ima ta postopek podlago v poslovniku. Zato mi dovolite, kot ste sami že korektno tudi povedali: jaz sem vas danes zjutraj tudi pisno obvestil o razlogih oziroma o mojem pogledu na to vprašanje in zato nisem že v uvodu tudi povzel tega stališča, ko sem govoril o treh predlogih, ki jih je vlada predlagala, za to izredno sejo državnega zbora. O tem smo včeraj na kratko tudi govorili na seji kolegija.
Torej v zvezi z zahtevo za izredno sejo, na kateri predlagate točko dnevnega reda "Fizični napad poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije med sejo državnega zbora ter sprejem ukrepov za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora", vam sporočamo naslednje mnenje.
V vašem gradivu so navedeni razlogi za sklic ter - poleg ustreznega števila podpisov - predlagana dva sklepa, ki naj ju državni zbor v okviru te obravnave tudi sprejme. Pristojnost državnega zbora je v ustavi določena primeroma in posredno. Tako govori 87. člen o zakonodajni pristojnosti državnega zbora, člen 93. o parlamentarni preiskavi, členi 110., 114. in 118. pa o odgovornosti vlade - v tem okviru tudi o ministru, parlamentu in je s tem določena tudi kontrolna funkcija parlamenta v smislu pristojnosti politične kontrole. Področja dela, in s tem pristojnosti, državnega zbora podrobneje določa poslovnik državnega zbora. V 48. členu ta poslovnik v prvem odstavku izrecno določa zadeve, o katerih odloča oziroma jih sprejema državni zbor. V drugem odstavku pa opredeli njegove pristojnosti v zvezi z volitvami, imenovanji in razrešitvami. Tretji odstavek tega člena pa je generalna določba, po kateri državni zbor opravlja tudi druge zadeve iz svoje pristojnosti, ki jih določajo ustava, zakoni, poslovnik državnega zbora ter odloki, izdani na podlagi slednjega. Ta člen poslovnika tudi najbolj celovito določa pristojnost državnega zbora in menim, da se na dnevni red seje državnega zbora uvrščajo zadeve v tem okviru. Tako državni zbor, na primer, ne bi smel uvrstiti na dnevni red zadeve, ki spadajo v pristojnost drugega državnega organa ali organa lokalne samouprave, ali zadeve, ki ni take narave, da bi državni zbor v okviru spoštovanja 48. člena svojega poslovnika lahko o njej razpravljal in odločal. V tem okviru je pomemben zlasti tretji odstavek 48. člena poslovnika, iz katerega jasno izhaja, da mora imeti zadeva, ki jo obravnava in o njej odloča državni zbor, vsaj poslovniško podlago, vključno z odloki na njegovi podlagi, če že ne izhaja iz zakona oziroma ustave.
Glede na to ugotavljam oziroma lahko ugotovim, da zahteva za sklic izredne seje predvideva obravnavo konkretnega primera ali pa ukrepe za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora, kar vse se nanaša na notranja razmerja pri delu državnega zbora. Poslovnik državnega zbora predvideva postopke obravnave zadev, povezanih z delom državnega zbora v 32. členu, ki se nahaja v okviru poglavja, ki se nanaša na poslanska vprašanja in pobude. Ta določba določa, da tako pobudo lahko obravnava predsednik državnega zbora skupaj s kolegijem. Če pa poslanec z odgovorom predsednika ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora. Glede na to želim opozoriti, da ne nasprotujem obravnavi predlagane tematike, vendar po postopku, ki je za to obravnavo predviden v poslovniku državnega zbora, in sicer: kar se tiče prvega sklepa - po opravljenem predhodnem postopku, ki ga predvideva 32. člen poslovnika; kar se pa tiče drugega predlaganega sklepa, pa po opravljenem predhodnem postopku na komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve v skladu s 132. členom poslovnika.
Ugotavljam tudi, da v gradivu ni predlaganih nobenih ukrepov za zagotovitev nemotenega dela državnega zbora, kar sicer izhaja iz naslova točke predlaganega dnevnega reda, vsaj predlagana rešitev to ni ne vsebinsko in ne formalno. Člani kolegija oziroma vodje poslanskih skupin ste bili že seznanjeni z odločitvijo, ki je bila sprejeta v dogovoru z vodji poslanskih skupin, da bomo v najkrajšem času analizirali delo državnega zbora, tako na sejah kot sicer, tako ravnanje vodstva državnega zbora in poslancev, da se ugotovijo primeri, ko se nekorektno uporabljajo oziroma zlorabljajo instituti, ki jih predvideva poslovnik državnega zbora - od na primer replik, proceduralnih predlogov, zahtev za prekinitev sej za posvetovanje v poslanski skupini in podobno; vse pa z namenom, da se zagotovi kvalitetno in učinkovito delo državnega zbora. S tem sem povzel svoj odgovor, ki sem ga posredoval - torej pisni odgovor predlagateljem zahteve za izredno sejo državnega zbora. Ponovno poudarjam, da ne nasprotujem obravnavi predlagane tematike, vendar pa bom vztrajal, da se to zgodi po postopku, ki je za to obravnavo predviden v poslovniku državnega zbora. To svoje stališče sem želel tudi povedati ob predlogu za širitev te izredne seje, zato že v uvodu nisem sam državni zbor in predlagatelje s tem seznanil, ker sem vas tudi pisno seznanil. Mislim, da sem bil tukaj korekten in predlagam, da gremo po naši proceduri naprej in če boste predlagali širitev dnevnega reda, bom pač samo na kratko povzel svoje stališče.
Ali je kakšen predlog za umik posamezne točke z 28. izredne seje? Ni predloga. Prehajamo na razširitve. Pravkar sem povedal svoje stališče glede zahteve skupine poslancev za uvrstitev te točke dnevnega reda na izredno sejo. Svoje stališče sem povedal; ne nasprotujem, da državni zbor to vprašanje obravnava. Zavzemam pa se za to in na tem vztrajam, da se to zgodi v postopku, ki je za to predviden v poslovniku državnega zbora. Kar se tiče pa same časovne dimenzije tega vprašanja, sam se zavežem, da bom zelo hitro sklical sejo kolegija, na kateri bi tako pobudo tudi obravnavali in če predlagatelji z mojim odgovorom ne bodo zadovoljni, je lahko na prvi izredni seji ta vsebina, ta točka dnevnega reda že na plenarni seji. To vam zagotavljam na tem mestu.
Imate predlog za širitev dnevnega reda? Gospod Božič, prosim.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, novinarji, predstavniki vlade, vsem lep pozdrav! Podpisniki, ki smo zahtevali sklic izredne seje državnega zbora in predlagali naslednji dnevni red - danes naj bi bila to samo ena od točk - smo tudi napisali, da naj se ta točka uvrsti na 28. izredno sejo, če ne more biti posebne izredne seje državnega zbora, in sicer, napisali smo tako:
Prvič, fizični napad poslanca Jelka Kacina na poslanca opozicije med sejo državnega zbora ter sprejem ukrepov za zagotovitev nemotenega delovanja državnega zbora.
Pod točko 1 razlogov smo napisali: Pri fizičnem napadu gospoda Jelka Kacina na poslanca Iva Hvalico, ki je sedel na svojem poslanskem mestu, gre za prvi takšen primer v zgodovini samostojne slovenske države. Prvič je nekdo izmed poslancev prestopil v državnem zboru Rubikon, ki loči verbalni konflikt od fizičnega nasilja in s tem evropsko civilizacijo od navadnega primitivizma.
Kot predlog sklepov pa smo k tej točki predlagali:
Prvič. Državni zbor Republike Slovenije najostreje obsoja uporabo fizičnega nasilja s strani poslanca Jelka Kacina nad poslancem opozicije na seji državnega zbora.
Drugič. Državni zbor Republike Slovenije razrešuje gospoda Jelka Kacina s funkcije predsednika odbora za mednarodne odnose.
To je naš predlog za sklic izredne seje oziroma uvrstitve te točke na današnji dnevni red in tudi predlog sklepov - oba sklepa sem tudi prebral. Ne vem, zakaj ne bi mogli uvrstiti tega na dnevni red. Res je, da v KVIAZ-u teče postopek, ampak vse se samo odmika. Če bomo govorili o tem primeru čez leto in dan, ne bo več tak, kot je bil prvi oziroma drugi dan.
Zato, gospod predsednik, menimo, da bi to točko le morali uvrstiti danes na dnevni red, in kar je najmanj, da daste predlog na glasovanje, da se jo uvrsti na dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Božiču, ki predlaga, da se razširi današnja izredna seja s točko dnevnega reda, kot je tudi zapisana v zahtevi za sklic izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Svoje stališče do tega predloga sem že povedal, ko sem pojasnil ob proceduralnem vprašanju gospoda Špiletiča. Moje stališče je tudi pri predlogu gospoda Božiča enako.
Dovolite mi, da ob tem dodam še naslednje. Glede na oba predlagana sklepa, ki sta predlagana v zvezi s to točko dnevnega reda, da so poslanske skupine obsodile ravnanje poslanca Kacina, da sem v skladu s poslovniškimi določbami gospodu Kacinu izrekel opomin, da je poslanska skupina socialdemokratov predlagala, da se gospoda Kacina razreši funkcije predsednika odbora za mednarodne odnose in da je postopek s tem stekel ter je KVIAZ tudi obravnaval predlog, ki ga bo v skladu s poslovniškimi določbami in dosedanjo prakso nadaljeval ta teden in bo tudi najverjetneje ta teden odločil ter o svojih odločitvah obvestil državni zbor. In če bo potrebno, bo državni zbor potem o tem tudi odločal.
S tem sem povedal svoje stališče do predloga gospoda Božiča, ki je enak, kot je bil moj odgovor do proceduralnega vprašanja gospoda Špiletiča: ne nasprotujem, da državni zbor obravnava to točko dnevnega reda, vztrajam pa pri tem, da se to zgodi v skladu s poslovniškimi določbami. Ne bo treba čakati pol leta, to se lahko zgodi zelo zelo hitro.
Ali je še kakšen predlog za razširitev dnevnega reda? (Ni predlogov.)
Prehajamo na odločanje o predlogu za sprejem zakonov po hitrem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Smo v postopku za hitri postopek. Ko boste dobil besedo, bom poslanskim skupinam dal besedo. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci.
Pravni problem, ki ga prinaša zakon, za katerega je predlagan hitri postopek, ni nov. V prvi obravnavi ste imeli že zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah. Ta zakon je tudi vseboval kot predzadnje poglavje določbe, pod katerimi lahko pridobivajo tujci lastninsko pravico v naši državi na nepremičninah. Vendar, ker je bilo podano pravnotehnično vprašanje; glede na to, da se za to poglavje zahteva dvotretjinska večina v državnem zboru, za preostali del zakona pa navadna večina, smo to poglavje izločili iz tega zakona, tako da smo vam prezentirali zakon o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah v naši državi. Ta zakon zahteva dvotretjinsko večino.
Odgovoriti moram predvsem na vprašanje, zakaj hitri postopek. Tu gre za prilogo 13, ki je v vsakem primeru izvršljiva, vendar ta priloga vsebuje tudi pogoj vzajemnosti. Se pravi: pod enakimi pogoji, kot lahko naš državljan kupuje v tuji državi nepremičnino, pod enakimi tudi tujec v naši. Vendar ta vzajemnost pravno ni bila obdelana. Naše pravo, pravni pojem, pravni institut vzajemnosti pozna v razno raznih zakonih - citiram pri tem zakona o dedovanju - vendar nikjer ni v naši zakonodaji določeno: kako se ta vzajemnost ugotavlja, kaj ta vzajemnost predstavlja in kateri organ je pristojen, da izdaja o vzajemnosti ugotovitvene odločbe.
Ker postajajo določbe priloge 13 operativne, je bila dolžnost vlade, da to vzajemnost opredeli. S tem želim povedati samo to, da tu ne gre v bistvu za materialen zakon. Gre predvsem za sistemski zakon - pardon - gre tu predvsem za zakon, ki opredeljuje postopek ugotovitve vzajemnosti, in določitev pristojnega organa, ki to vzajemnost ugotavlja. Poleg tega gre še za razrešitev vprašanja, kdo ima predkupno pravico oziroma, da predkupna pravica v primeru, da se lastnina, da se nepremičnina prodaja s strani tujca, da ta predkupna pravica pripada lokalni skupnosti oziroma državi. Zaradi tega tudi trdim, da tu ne gre za sistemski zakon, ampak samo za zakon, ki opredeljuje določen segment pridobivanja lastninske pravice, v tem primeru za tujce. S tem tudi utemeljujem ta hitri postopek; ker bodo v kratkem postale določbe priloge 13 izvršljive, moramo zaradi tega tudi čimprej in v najkrajšem času, in to je tudi nujno, opredeliti vprašanje zajemnosti. Namreč, to je bistvo tega zakona. Hvala lepa, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Da.) Gospod Pahor, gospod Špiletič, gospod Jelinčič.
BORUT PAHOR: Hvala lepa. V imenu Združene liste socialnih demokratov najostreje protestiram proti neodgovornemu ravnanju vlade, ko gre za tako občutljivo politično - zunanje in domače politično vprašanje - kot je uveljavitev evropskega sporazuma v Sloveniji. Kolegi, ki sodelujejo z mano v koordinaciji parlamentarnih strank, bodo pritrdili moji navedbi, da sem vse od letošnje pomladi naprej opozarjam predstavnike vlade, da se bliža sklenitev ratifikacijskega kroga in da bo priloga 13, skupaj z evropskim sporazumom kmalu stopila v veljavo, predvidoma jeseni letošnjega leta, in zastavil dostikrat pred vlado vprašanje, ali se pripravlja na ta čas.
Na 55. seji odbora za mednarodne odnose je združena lista postavila formalno poslansko vprašanje vladi, kako razume problem vzajemnosti in kako ga bo skladno z našimi nacionalnimi interesi uveljavila spričo svoje zahtevnosti. Vlada vse do tega dne na to poslansko vprašanje ni odgovorila. Zakaj protestiram še posebej ostro? Zato, ker je združena lista vselej razumela, da gre za izredno občutljivo zunanjepolitično vprašanje, ki ima tudi domače inplikacije, in ni hotela te teme, tega vprašanja izkoriščati za domače polemike, v prepričanju, da je treba s tem opraviti na miren, razsoden način, vendar vlada ni ravnala tako. Vlada je to temo odmikala na rob svoje pozornosti, ker se je preprosto ustrašila. Ustrašila se je konsekvenc te teme in to je neodgovorno, potem pa, na dan, ko je postalo jasno, da bo evropski sporazum začel veljati, seveda zelo bučno najavila svoje stare litanije, da bo storila vse, da bo zaščitila naš javni interes. To je neodgovorno.
Opozicija poskuša na nek pameten, razumen način opozarjati vlado, da mora storiti ukrepe, ki bodo pripravili Slovenijo na nove okoliščine, zato da bo zaščitila svoj javen interes, vlada daje obljube, da glede tega ni nikakršnih problemov, potem pa pride čas in vlada hipoma postavi parlament pred to, da v nekaj kratkih urah, v nekaj kratkih dneh sprejme zelo politično občutljive odločitve. To je neodgovorno, gospodje ministri in predsednik vlade, to je neodgovorno in v imenu Združene liste socialnih demokratov najostreje protestiram proti temu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pahor, sedaj je po poslovniku razprava, ali se zakon sprejme po hitrem postopku. Nihče ni predlagal v skladu s poslovnikom, da se zakon umakne z dnevnega reda, tako da iz vaše razprave ni bilo zaslediti, ali boste podprli hitri postopek ali ne. Besedo ima gospod Špiletič v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Jaz bi pred glasovanjem o tem, ali ta zakon obravnavati v državnem zboru po hitrem postopku ali ne, prosil za pojasnilo oziroma predstavitev uradnega stališča vlade Republike Slovenije o tem, ali ta podpira hitri postopek ali ne. Včeraj zvečer smo imeli kolegij predsednika državnega zbora in predstavniki vlade, ki so bili prisotni na kolegiju, so bili različnega mnenja o tem, ali je ta zakon sploh potreben ali ne. Še bolj pa so bili razdeljeni tudi o tem, ali je potrebna takšna naglica pri sprejemanju tega zakona ali ne. Kolikor je meni znano, danes ponoči vlada republike ni zasedala, da bi to stališče lahko sprejela, kot ga je tu skušal v imenu vlade Republike Slovenije predstaviti gospod minister Marušič. Sprašujem, na kateri seji je vlada Republike Slovenije sprejela stališče, kot ga je tu predstavil gospod Marušič, ali pa, prosim, pojasnite, da je on predstavil svoje osebno mnenje oziroma sprašujem gospoda Šukljeta, naj predstavi svoje mnenje, ki ga je zastopal včeraj. Najmanj, kar bi tu pričakovali, je, da se najprej v vladi zmenite, ali je hitri postopek potreben ali ne, potem pa pridete s tem v državni zbor in zahtevate o tem glasovanje.
Prosim, na kateri seji je gospod Marušič dobil mandat, da tu govori v imenu vlade, tako kot je. Ali pa ste včeraj, gospodje, na kolegiju predsednika državnega zbora nastopali vsak s svojimi stališči, seveda v imenu vlade? Oprostite, prosim za natančno pojasnilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Smo v razpravi za hitri postopek. Predstavnik vlade je že dobil besedo; samo še enkrat jo lahko dobi, da dodatno obrazloži svoj predlog.
Vlada je na svoji seji 1.10.1998 določila besedilo predloga zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ki ga je poslala v državni zbor. Državni zbor ga je prejel 9.10.19998. V uvodu zakona je tudi obrazloženo, zakaj vlada predlaga hitri postopek.
Gospod Marušič je kot minister in predstavnik vlade pri tej točki dnevnega reda že dobil besedo v skladu s poslovnikom. Poudarjam, lahko jo dobi samo še, ko bodo poslanske skupine povedale svoja stališča, da dodatno obrazloži svoj predlog za hitri postopek. To je naša dosedanja praksa in tudi poslovniško določilo.
Gospod Jelinčič, v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke. Za njim bo imel besedo dr. Zagožen.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavniki vlade! Slovenska nacionalna stranka nasprotuje hitremu postopku pri omenjenem zakonu, to se pravi, pri predlogu zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah.
Gre za zakon, ki temelji na črtanem drugem odstavku 68. člena slovenske ustave, proti čemur je Slovenska nacionalna stranka že takrat izrazila nasprotovanje, negodovanje in glasovala proti. Nedvomno je zakon potreben, vendar v takšni obliki, kot ga imamo pred seboj, imamo še eno larpurlatistično zadevo, ki ne dela drugega, kot daje nam, poslancem, občutek, da vlada vendarle nekaj počne. Kar nekaj nedorečenosti je v tem zakonu, predvsem so pa te nedorečenosti takega značaja, da lahko pri dobrem pravniku iz tujine pomenijo, da tujci lahko postanejo lastniki pravzaprav česarkoli. Zavedamo se, da tujcev ne zanima vsa Slovenija, zanimajo jih strateške točke in v veliko primerih so te strateške točke že pod udarom; nekaj so jih celo že odkupili, nekaj so jih posredno prek slamnatih mož v Sloveniji odkupili in nekaj se jih pripravlja za odkup. Tudi na zadnji zaprti seji oziroma na zadnji izredni seji državnega zbora bi morala dati v razmislek tako vladi kot poslancem novica oziroma podatek, da obveščevalna služba pozna ideje in načrte določenih italijanskih pa tudi avstrijskih in nemških firm, združenj in grupacij, ki bi rade prevzele slovensko zemljo.
Če vzamemo kar nekaj osnovnih napak. Prva je ta, da vzajemnost tukaj ni določena. Vzajemnost je zelo na široko deklarirana, vendar pa je pravna vzajemnost, ki bi igrala vlogo pri tem zakonu, v bistvu nedefinirana. Dokler to ni definirano, ne moremo takega zakona sprejemati. Poleg tega se govori, kako tujci lahko pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah tudi na podlagi pravnega posla. To se pravi, običajna pogodba - nič več; običajna pogodba je dovolj, da tujec dobi v svojo last nepremičnino. Ravno tako ni opredeljeno, katere nepremičnine so sploh izvzete iz možnosti prodaje oziroma nakupa. Ali bomo Blejsko jezero prodali tujcem? Ali bomo Bohinjsko jezero prodali tujcem? Ob sprejemu takega zakona se bo to zgodilo.
Potem tudi v 13. členu piše, da tujec lahko s pravnim poslom pridobi in potem pravi dalje: "Če najmanj 5 let opravlja pridobitno dejavnost" - to je neka izboljšava, do neke mere. Ampak v točki B pravi: "XII., če ima dovoljenje za stalno bivanje." Ne vemo, ali je dovolj samo, da ima stalno bivanje in lahko že odkupi, ali mora zadovoljevati obema zahtevama. Tudi to ni določeno. Skratka, zakon ni goden za razpravo po hitrem postopku.
Od člena do člena se je treba opredeliti in predelati zadeve, kajti zakon v taki obliki je zgolj ogrodje za razpravo in nikakor ne sme iti v sprejemanje po hitrem postopku. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Jelinčič. V imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke podpira hitri postopek. Obžalujemo, da zakon ni prišel prej v obravnavo. Sedaj pa mislimo, da bi naredili veliko napako, če bi ga sprejemali nekaj mesecev. Pridružitveni sporazum bo prav kmalu začel veljati. Mislimo, da se lahko, če to želimo, tudi pri hitrem postopku potrudimo - ni nujno, da zakon sprejmemo v enem dnevu - in da ga sprejmemo premišljeno.
Rad bi povedal - predstavnik vlade bo tudi lahko še potrdil: znotraj vlade so dejansko bili različni pogledi na ta zakon in to je, kot kaže, tudi razlog, da je prišel v obravnavo kasneje, kot bi lahko. Ampak, dejstvo je, da vlada predlaga hitri postopek in gospod Špiletič je najbrž včeraj na kolegiju namerno napačno razumel. Mislim, da je bilo pojasnjeno, da...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Zagožen ni polemike pri predstavitvi.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ne polemiziram, ampak obžalujem. Mislim, da lahko povem, da je bilo pojasnjeno.
Za izvajanje pridružitvnega sporazuma zakon ni potreben. Pridružitveni sporazum s prilogo 13 je del notranjega prava. Kako, na kakšen način se bo ta sporazum izvajal, je v veliki meri odvisno od tega zakona. Zaradi tega je hitri postopek upravičen in tudi nujno potreben. Pričakujemo, da se bo državni zbor tako odločil. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Zagožen. Predno bom dal besedo predstavniku predlagateljev, da dodatno obrazloži svoj predlog za hitri postopek, sprašujem, ali še katera od poslanskih skupin želi besedo. (Ne želi.) Ali želi predlagatelj, torej predstavnik vlade, dodatno obrazložiti svoj predlog za hitri postopek in pri tem tudi odgovoriti na nekatera vprašanja, ki so bila dana s strani poslanskih skupin, še posebej gospoda Špiletiča? Prosim, minister gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Najprej bi odgovoril državnemu poslancu, gospodu Špiletiču, da je....
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bolj na glas.
TOMAŽ MARUŠIČ: Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tišina, seveda.
TOMAŽ MARUŠIČ: Prosim?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pravim, če bo bolj tiho, se bo lažje slišalo oziroma bolje slišalo.
TOMAŽ MARUŠIČ: Vlada je svoj predlog pisno obrazložila, tako kot je gospod predsednik navedel. Obstaja dokument, in sicer gre za 78. redno sejo vlade z dne 1.10.1998. Skratka, tu obstaja pismen dokument, obstajajo tudi pisni razlogi.
Drugo, na kar bi želel izrecno opozoriti. Gre za ustavno določbo, ki smo jo obravnavali v lanskem letu, ki dopušča pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah. To ustavno določilo vsebuje pogoj vzajemnosti. To vzajemnost pa lahko določa samo zakon in tudi to ustavno določilo izrecno navaja, da bo to materijo urejal poseben zakon. Ravno ta zakon je tu sedaj pred vami.
Glede na opozorilo državnega poslanca gospoda Jelinčiča, bi odgovoril tako. Zakon, ki ga imate pred seboj, o pogojih za pridobivanje lastninske pravice določa le subjekte, kako država Slovenija ravna z upravičenci, to se pravi s subjekti. Kakšni objekti so v prometu in kakšni niso v prometu, to je pa stvar druge zakonodaje. Opozarjam še enkrat, da je bistvo tega zakona vprašanje vzajemnosti. Vzajemnost srečujemo v številni zakonodaji, naši domači zakonodaji, prej sem navedel zakon o dedovanju, vendar ta stvar ni obdelana, torej zakonsko ni urejena.
Glede priloge 13 povem, da je izvršljiva, vendar tudi ta priloga 13 vsebuje: "pod načelom vzajemnosti". In ravno to načelo vzajemnosti ta zakon rešuje. Poudarjam še enkrat, da priloga 13 je izvršljiva, se lahko izvršuje, vendar s tem mi samo vgrajujemo pogoje, pod katerimi pogoji kupec nepremičnine izkazuje in kako dokazuje svojo pravico do vzajemnosti. Na drugi strani pa tudi določamo organ, ki ta postopek vodi. To je smisel tega zakona. Tu se v bistvu pripravljamo na dan, ko postanejo priloga 13 in te določbe izvršljive. S tem mi samo pravno urejujemo, poudarjam še enkrat, vzajemnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predstavnik vlade je dodatno obrazložil predlog, da se ta zakon sprejema po hitrem postopku.
Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za sprejem predloga zakona po hitrem postopku? (52 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Prehajamo na skrajšane postopke. Poslanec gospod Bogomir Špiletič je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna in zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predlagatelj zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (53 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za skrajšani postopek sprejet.
Sedaj prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem. Gospod Špiletič ima proceduralni predlog. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsednik, na glasovanje dajete predlog dnevnega reda, brez da bi na njem bila točka, ki bi jo v skladu z zahtevo več kot četrtine poslancev tega državnega zbora na ta dnevni red morali uvrstiti.
Še enkrat vas opozarjam, da ustava Republike Slovenije jasno in nedvoumno določa, da izredno sejo mora sklicati predsednik, če to zahteva najmanj četrtina poslancev. Povsem identično besedilo je vsebovano tudi v poslovniku državnega zbora: Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike. Gospod predsednik, vi ste to ustavno določilo in določilo poslovnika v tem primeru eklatantno kršili. S tem ste odvzeli 23 podpisanim poslancem opozicije ustavno pravico, da lahko zahtevajo sklic izredne seje in zato v imenu poslanske skupine prosim za 2-urni odmor, kajti ne vemo, kaj kot opozicija v tem državnem zboru sploh še lahko počnemo, če nam vi s svojimi odločitvami jemljete ustavne pravice, ki so vsebovane tudi v poslovniku državnega zbora, in to v imenu, da boste striktno upoštevali določila poslovnika. Še bolj je ta odmor potreben zato, ker ste vi v vašem odgovoru navedli, da ni mogoče danes uvrstiti zahteve 23 poslancev na to sejo državnega zbora, da pa jo nemudoma mogoče razpravljati o pobudi poslancev na isto temo. Oprostite, gospod predsednik, pobuda, vemo, kako je, pobudo se lahko tudi zavrže, zahteve ni mogoče. In na takšno izprijeno igro ne moremo pristati.
Še enkrat poudarjam, ne moremo pristati tudi na to, da nam odvzemate ustavno pravico, ustavno pravico opoziciji in prosim za 2-urni odmor v imenu poslanske skupine za posvet v poslanski skupini.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. 32. člen poslovnika je v zadnjem stavku zelo jasen: "Če poslanec z odgovorom predsednika državnega zbora ni zadovoljen, lahko zahteva, da se pobuda obravnava na prvi naslednji seji državnega zbora."
V skladu s poslovnikom državnega zbora sem dolžan poskrbeti, da so vse točke uvrščene v skladu s poslovnikom. Sam ne nasprotujem, da se vsebina, kot jo vi predlagate, obravnava na seji državnega zbora. Kot predsednik državnega zbora pa sem dolžan, da vztrajam na tem, da je točka pripravljena v skladu s poslovnikom. Torej, ne nasprotujem, da se to obravnava. Danes je bila sklicana izredna seja, na katero pa nisem uvrstil vaše zahteve. To sem že večkrat obrazložil in pri svoji odločitvi tudi vztrajam. Sam sem pa tudi odgovoren za čim bolj normalno delo državnega zbora. Na današnjo sejo so bili povabljeni številni predstavniki vlade in drugi proračunski porabniki. Zato bi predlagal, da se odločimo za razumno dolžino odmora v poslanski skupini.
Torej predlagam, da se sejo prekine za eno uro. Ob 12.00 uri se seja nadaljuje. (Ugovori poslancev iz klopi.) Sejo nadaljujemo ob 12.00 uri!
(Seja je bila prekinjena ob 11.02 uri in se je nadaljevala ob 12.02 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s sprejemanjem dnevnega reda 28. izredne seje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Smo pri glasovanju o predlogu dnevnega reda v celoti. Pred glasovanjem je poslanska skupina socialdemokratov zaprosila za odmor za posvetovanje v poslanski skupini. Ali želi besedo predstavnik poslanske skupine? Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovane kolegice in kolegi! Prosim vas, če pogledate pred seboj na klop, preberete dnevni red, ki smo ga dobili 27.10. oziroma smo ga dobili danes - datum ima 27.10. - in se vprašamo, o kakšnem dnevnem redu bomo glasovali. Glasovali bomo o dnevnem redu, na katerem so zakoni, ki smo jih dobili včeraj, na katerem so zakoni, objavljeni v Poročevalcu, ki je še topel od tiskarne. Glasovali bomo o dnevnem redu, na katerem so zakoni, ki jih ni nihče prebral. Glasovali bomo o dnevnem redu, na katerem so zakoni, ki so izjemno pomembni, pa ne vemo, kaj piše. Vemo, da gre za pomembno tematiko. Vse to je bilo kar uvrščeno na to izredno sejo. Kot da smo sredi vojnega stanja, in kot da so razlogi za to nastali včeraj. Niso nastali razlogi včeraj! Mi smo že zdavnaj podpisali sporazum parlamentarnih strank, kjer smo rekli, kdo kdaj mora biti kaj pripravljeno. Vlada tega pravočasno ni pripravila, sedaj se pa čez noč uvršča na dnevni red.
Pol ure pred sejo smo dobili gradivo. Poslovnik v tem državnem zboru se krši vsakodnevno. To je postala praksa. Krši se vedno, kadar je to v interesu vlade. Krši se vedno, kadar je to v interesu vlade! V nasprotnem primeru, ko gre za zahteve, ki so skladne z ustavo in poslovnikom, se išče tisoč proceduralnih razlogov, da se kakšna stvar ne uvrsti na dnevni red. Včeraj smo končali izredno sejo o lokalni samoupravi. O tem, ali bi kršili ustavo ali ne, smo razpravljali dva dni in eno noč in izgubili toliko časa. V odgovor tistim, ki boste rekli, da sedaj zapravljamo čas in ne razpravljamo o proračunu. Dva dni in eno noč smo izgubili za razpravo o tem, ali bomo spoštovali ustavo ali ne. To je bilo vse v skladu s poslovnikom, vsaj tako je odločil predsednik državnega zbora.
Nobenih poslovniških pogojev ne ustavnih, ne poslovniških pogojev ni bilo za tako razpravo. Ne bi se smelo odvijati, ne bi smelo biti to na dnevnem redu, pa je bilo. Po volji predsednika tega državnega zbora! Razprava o proračunu na delovnih telesih državnega zbora prejšnji teden je bila motena, ovirana, ponekod prekinjena, ponekod onemogočena, zaradi te izredne seje. Pa je bilo po mnenju predsednika to vse v skladu s poslovnikom. Priprava za splošno razpravo o proračunu ni bila izvedena kvalitetno. Ni bila izvedena kvalitetno! Ravno zaradi te izredne seje, ki jo v taki obliki ne bi smelo biti.
Tukaj nam je prej predsednik državnega zbora prebral stališča, verjetno službe ali nekoga, ki je to pripravil, ki sploh ne govori o stvari, ki smo jo mi predlagali. Mi se ne sklicujemo na tiste člene poslovnika, ki so tukaj citirani. Mi nismo vložili nobene pobude, mi smo vložili zahtevo; mi smo vložili zahtevo za sklic izredne seje za uvrstitev določene točke na dnevni red izredne seje v skladu s 85. členom ustave. Tega člena - očitno - za tistega, ki je pisal to pravno mnenje, ni. Ustava ne obstaja, kadar je to po volji nekaterih. Stanje, do katerega smo prišli, je očitno posledica splošne neorganiziranosti v tej hiši. Ta splošna neorganiziranost je taka, da vodstvo tega državnega zbora spreminja parlament v del servisa skupnih služb vlade. Poslanci se mnogokrat počutimo, kot da smo podrejeni, ne vem, Jožetu Romšku, ki vodi servis skupnih služb vlade. Kot da to ni nek samostojen zakonodajni organ, ki odloča v skladu z ustavo, zakoni in poslovnikom, mi odločamo in uvrščamo stvari na dnevni red v skladu z voljo vlade in izvršilne oblasti. Če oni zamudijo 3 mesece, nič hudega, mi moramo zato uvrstiti stvar na dnevni red, čeprav se Poročevalec še posušil ni, ko je bil zakon natisnjen v tiskarni.
Prav tako vodstvo tega državnega zbora ne naredi nič, da bi se realizirali sklepi delovnih teles, ki izvajajo nadzor nad izvršilno oblastjo. Mi zahtevamo, ministri arogantno zavračajo, predsednik državnega pa, kot da se ga to ne tiče. Ne oglasi se, ne zahteva, ne posreduje. Imamo izjemno število izrednih sej v tem mandatu, kot da je to država v izrednem stanju. Večina teh izrednih sej je na zahtevo vlade ali na zahtevo poslancev vladajoče koalicije. Samo nekaj procentov teh izrednih sej je bilo na zahtevo pozicije, in to tiste, ki so bile dejansko pomembne, ker je šlo v glavnem za skupne interese na področju zunanje politike: vključevanje v Nato in v Evropsko zvezo. Vse ostale izredne seje je predlagala vlada zaradi lastnih zamud in zaradi lastne nesposobnosti.
Potem, ko je prišlo pred kratkim do fizičnega napada poslanca vladajoče koalicije na poslanca opozicije, so se pojavili v nekaterih režimskih medijih pozivi, da je treba opoziciji oziroma poslancu opozicije natakniti nagobčnik. Prvi, ki je temu prisluhnil, je bil ravno predsednik državnega zbora, ki je včeraj začel jemati besedo, jemati besedo za to govornico, čeprav smo razpravljali o stvareh, ki so bile na dnevnem redu in ki so še kako zadevale vsebino razprave. In trendi, ki se nakazujejo na podlagi takega ravnanja, so zaskrbljujoči.
Spoštovani gospod predsednik, več kot četrtina poslancev tega državnega zbora je v skladu s 85. členom ustave 22.10.1998 vložila zahtevo za sklic izredne seje. Ta zahteva je bila vložena prej, preden je bila sklicana ta izredna seja, ki je danes pred nami, ki smo jo začeli oziroma jo bomo začeli, če bomo izglasovali dnevni red, in prej, preden je pač ta zahteva prišla.
Dejstvo je, da ustava določa, da predsednik državnega zbora - lahko vam člen preberem, ker očitno tisti, ki so vam pravno mnenje pisali, tega niso naredili. 85. člen se glasi takole (zasedanje državnega zbora): "Državni zbor dela na rednih in izrednih sejah. Redne in izredne seje sklicuje predsednik državnega zbora. Izredno sejo mora sklicati, če to zahteva najmanj četrtina poslancev državnega zbora ali predsednik republike." Več kot četrtina poslancev državnega zbora je zahtevala izredno sejo 22.10. in najprej bi morala biti sklicana ta seja. Ker je niste sklicali in zaradi racionalnosti smo predlagali, da se ta točka uvrsti na to izredno sejo; da se stvari združijo, da se najprej obravnava proračun, potem pa tudi zahteva, legalna in ustavna zahteva, četrtine poslancev državnega zbora. Vi tega niste naredili. S tem ste kršili 85. člen ustave in ignorirali tisti ustavni člen, ki zagotavlja ustavno vlogo opozicije v državnem zboru, ne glede na to, kako je sestavljena, če ima četrtino poslancev. Kot da ustava ne obstaja.
Zaradi teh razlogov mi ne bomo podprli dnevnega reda in bomo glasovali proti. V skladu s poslovnikom bomo tudi vložili zahtevo za zamenjavo predsednika državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. V zvezi z vašimi stališči, ki se ne dotikajo sprejemanja dnevnega reda 28. izredne seje, ne bom dajal pojasnil, ker mislim, da ne sodi v ta okvir.
Kar se tiče treh zakonov, ki jih je predlagala vlada; nobeden od poslancev ni predlagal njihovega umika z dnevnega reda, kot to določa poslovnik. Jaz sem pa že v uvodu pred začetkom seje izrecno povedal, da predlagam, da je prihodnji teden, ko je po dogovoru tudi čas za delovna telesa, da bomo torej cel prihodnji teden imeli čas, da delovna telesa, strokovne službe in sekretariat v miru proučijo gradivo teh treh zakonov in da šele po naslednjem tednu državni zbor obravnava te tri zakone. Mislim, da sem s tem tudi zaščitil državni zbor, da se bo lahko kvalitetno pripravil na to zahtevno problematiko.
Kar se pa tiče točke, o kateri ste vi govorili, sem pa kolegu Špiletiču in kolegu Božiču, ko sta predlagala razširitev dnevnega reda, povedal svoje stališče. Ne nasprotujem, da se vsebina te točke obravnava na dnevnem redu državnega zbora. Vztrajam pa, da je obravnavana v skladu s poslovnikom, da je poslovniška podlaga, da se ta vsebina na seji državnega zbora obravnava in ko bo to doseženo, bo ta točka tudi takoj uvrščena na sejo državnega zbora.
Na glasovanje dajem torej predlog dnevnega reda 28. izredne seje v celoti. Gospod Božič, sem že dal na glasovanje - ali imate proceduralni predlog? Če ste že prej dvignili roko, prosim, gospod Božič, lahko obrazložite svoj glas.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, predsednik. Torej, marsikaj se bo ponavljalo, ampak tako je.
Pri naših današnjih zahtevah o sklicu izredne seje je tako, kot bi je ne želeli. Vsi skupaj, torej tisti, ki smo to podpisali, smo podpisali na podlagi drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali boste obrazložili svoj glas ali imate proceduralni predlog?
IVAN BOŽIČ: Obrazložil bom svoj glas. Glasoval bom proti dnevnemu redu, ker tretji odstavek 51. člena jasno govori: "Predsednik državnega zbora mora sklicati izredno sejo državnega zbora na zahtevo najmanj četrtine poslancev ali predsednika republike." Ne vem, zakaj tega, kar smo mi predlagali, ne bi mogli danes uvrstiti na dnevni red.
Kot drugo bi povedal samo to, od današnje 28. seje so bile samo štiri seje sklicane na zahtevo opozicije v tem mandatu. Ne vem, zakaj opozicija nima pravic pri izrednih sejah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolega Božič, opozicija ima vse pravice, kot jih določa ustava, zakon in poslovnik. Razumljivo pa je, da sem kot predsednik državnega zbora dolžan skrbeti, da so točke pripravljene v skladu s poslovnikom. Danes pa je bila izredna seja sklicana, ni pa bila vaša točka uvrščena na sejo. Svoj glas bo obrazložil gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Tudi jaz bom glasoval proti sprejetju dnevnega reda, predvsem zaradi uvrstitve zakona o lastninskih pravicah tujcev na nepremičninah. Še vedno sodim, da je hitri postopek za ta zakon neustrezen, kajti vlada nas hoče žejne pripeljati čez vodo, in obenem hoče zadostiti vsem zahtevam, ki prihajajo iz Evrope. To pa je nedopustno za naš državni zbor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Henigman. Gospod Hvalica, ne. Smo že na glasovanju. Ne! Ne dajem sedaj za proceduralno. Glasujemo o predlogu dnevnega reda v celoti.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani gospod predsednik! Kolegice in kolegi. Zadnje čase se zelo trdo postopa v demokratične postopke, v proceduro in procedura je mati demokracije.
Gospod predsednik! Vi že dlje časa kršite to proceduro in ne dopuščate, da bi opozicija uporabila in igrala tisto vlogo, katera ji pripada v državnem zboru. Se pravi, da poskuša spraviti na dnevni red točke, za katere ima proceduralno oziroma tehnično so utemeljene, je zbrala podpise, je pripravila gradivo. Gradivo je uvrstila na dnevni red matičnega delovnega telesa. Vi se tega enostavno ne držite in nasproti temu predlagate točke dnevnega reda na izredno sejo, tako kot je bilo že rečeno, kjer nimamo niti pravočasno gradiva, nimamo niti mnenj matičnega delovnega telesa, nimamo niti mnenj sekretariata. Pa vendar s svojo večino, ki jo imate v državnem zboru, zelo težko kršite demokratična pravila.
Prej sem se javil za besedo in gospod Božič tudi, po dogovoru v poslanski skupini, da bomo zahtevali proceduralno, da se opozori na ta problem in da vam predložimo gradivo za razširitev točke, ki se ji delovno pravi "Primer Kacin" in tukaj vam predajam gradivo, formalno gradivo za sejo državnega zbora. Za razširitev točke "Vprašanje Kacin". Zato prosim, da daste to na glasovanje. Istočasno pa zahtevam v imenu poslanske skupine eno uro odmora, ker se ne strinjamo, da ste samovoljno vzeli eno uro poslanski skupini, ki je predlagala v imenu poslanske skupine 2 uri odmora. Ampak ste to ne vem po katerem členu poslovnika, povejte po katerem, krnili to pravico. Ker smo kot opozicijska stranka tisti, ki lahko zahtevamo in potrebujemo čas za pripravo na točke dnevnega reda, zahtevam v imenu poslanske skupine 1 uro odmora. Hkrati vam predajam gradivo za točko "Kacin".
Nekateri so živčni in se ne strinjajo s tem, jaz jih razumem. Vendar, kdor ima proceduralno utemeljen predlog, da temu ni tako, prosim naj gre gor in ga naj utemelji. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kako boste glasovali, gospod Henigman? Jaz sem vam dal besedo za obrazložitev glasu. Izrabili ste poslovnik, ker niste govorili, kako boste glasovali o dnevnem redu. Ne, sedaj je pa prekasno. Gospod Henigman, jaz sem, ko sem vprašal, če katera od poslanskih skupin ali kdorkoli predlaga širitev dnevnega reda, je bil predlog za točko, katero ste vi tukaj predlagali, jaz sem tam tudi pojasnil, zakaj ne morem danes na tej izredni seji dati na dnevni red to gradivo. Sedaj smo pa že pri sprejemu dnevnega reda in v skladu s poslovnikom jaz ne morem dati na glasovanje predlog, da bi razširili dnevni red. To je v skladu s poslovnikom ob današnjem sprejemanju bilo že opravljeno. Prehajamo torej na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Gospod Hvalica bo obrazložil svoj glas.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Obrazložil bom svoj glas, pred tem pa ponovno protestiram proti temu, da dvigam roko, ker tu je verjetno prepovedano trkati itd., ampak očitno tudi dvig roke dalj časa nič ne pomaga. In jaz ponovno protestiram proti gospe, ki sedi na vaši desni strani, ki nalašč spregleda to. To sem jaz danes nizkrat opazil. Vi se pustite pa voditi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, jaz se opravičujem, jaz sem vas že prej vedel, da boste dvignili roko in vi ste pravočasno dvignili roko. Bila je moja napaka.
IVO HVALICA: Potem ste me pa, ne vem zakaj, izpustili. Hvala bogu, da vsaj enkrat priznate.
Gospod predsednik, jaz bom glasoval proti temu dnevnemu redu. Ko sem sinoči pozno zvečer prihajal domov, sem slišal po radiu, da je država v izrednem stanju, da bomo imeli zopet danes dnevno sejo itd., s takim dnevnim redom. Jaz sem se začudil, danes zjutraj sem se oborožil z malo več obleke itd., potem sem videl, da je čisto normalno stanje, nikjer nobenih tankov, pač pa 28. seja. Jaz ne vem, kam to vodi. Jaz sem danes izmenjal par besed tudi z nekaterimi uslužbenci državnega zbora, ki morajo na tem delati. Ne vem, če se vi pogovarjate z njimi, ne samo z vašim suportom, ampak z ljudmi, ki morajo pripraviti to sejo. To ni nobeni stvari več podobno. Gospod predsednik, zakaj bom glasoval proti. Zaradi tega, ker teptate ustavo in poslovnik državnega zbora. Skupina poslancev je v prejšnjem mandatu 1. februarja 1996 vložila predlog za razrešitev predsednika državnega zbora. V tem predlogu - ne bom bral vsega - pravi, "podpisani poslanci na podlagi 111., 244., 247. člena poslovnika državnega zbora, predlagamo državnemu zboru, da se razreši gospod Jožef Školč s funkcije predsednika državnega". Samo en pasus. "S kršenjem osnovne procedure, predpisane s poslovnikom državnega zbora za obravnavo posameznih točk dnevnega reda, je predsednik Jožef Školč prekoračil pristojnosti predsednika državnega zbora, 110. člen poslovnika državnega zbora." To zahtevo ste podpisali tudi vi, gospod predsednik. Jaz sem na 2. mestu, vi pa na 8., pa tudi vaši poslanski kolegi Franc Potočnik, dr. Zagožen, Žarko Pregelj, Mihaela Logar so podpisali to zadevo, vi ste tu na 8. mestu. Ali ste se tako spremenili od leta 1996 do danes? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Hvalica, to ni v nobeni povezavi z dnevnim redom. Lahko vam pa povem, da se na tem mestu zahvaljujem uslužbencem državnega zbora, ki so tudi danes zjutraj pripravili vse potrebno gradivo za izredno sejo, imeli so veliko dela. Drugič, izredna seja je sklicana ob našem dogovoru vsaj 14 dni nazaj ali pa še več, da bo to seja, na kateri bomo v skladu s poslovnikom obravnavali proračun. Zato ne govoriti, da niste vedeli, da bo danes izredna seja. To je bil soglasen dogovor na seji kolegija, tako da vemo, da izredna seja nikakor ne pomeni nobenih izrednih razmer, ampak je to samo poslovniška določba, da v času, ko poteka redna seja, ni možen sklic izredne seje.
Smo pri glasovanju o dnevnem redu in prosim, da se samo opredelite za ali proti in da ne odpirate vsebinskih vprašanj, ki niso povezana s sprejemom dnevnega reda. Svoj glas bo obrazložila gospa dr. Vencljeva, gospod Špiletič, gospa Zbačnikova in gospod Demšar.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Gospod predsednik, to, kar nas skrbi, je dvojna morala. Poglejte, vi govorite, vse je pripravljeno za to izredno sejo. Po drugi strani pravite, smo že vnaprej vedeli, da bomo obravnavali proračun. Ja, smo vedeli za obravnavo proračuna, nismo pa vedeli za vse dodatne točke, to se pravi, tri, štiri, pet in šest, ki pa niso pripravljene, saj nimamo ničesar, razen Poročevalcev, ki smo jih pa dobili (zadnjega) celo eno uro pred začetkom seje. Torej, to je za mene dvojna morala, ko pa hkrati zahtevo za sklic izredne seje, ki je bila podana 22. in ne 27. oktobra, negirate, kot da to ni nič. Oprostite, jaz bom glasovala proti takemu dnevnemu redu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Vencljeva. Jaz sem že pojasnil, kateri razlogi so bili glede zahteve za izredno sejo. Kar se pa tiče gradiv za izredno sejo, treh zakonov, nobeden od poslancev ni predlagal umika teh točk z dnevnega reda. Cel prihodnji teden bodo imela delovna telesa in poslanci čas, da v miru proučite vsebino teh treh točk dnevnega reda in jih potem okoli 10. novembra tudi pričnemo v miru obravnavati.
Svoj glas bo obrazložil gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti dnevnemu redu, kot ste ga dali na glasovanje, gospod predsednik. Prvič iz razloga, ker menim, da poslancem opozicije jemljete temeljno ustavno pravico, da lahko zahtevajo sklic izredne seje, vi jim to odrekate. Prav tako v imenu vašega zagovarjanja poslovnika poslancem opozicije jemljete pravico, da skličejo izredno sejo, kadar se jih zbere vsaj ena četrtina, kar v tem primeru vsekakor je.
Drugo, prav tako pravite, da je vse v skladu s poslovnikom pripravljeno za razpravo o predlogu proračuna za leto 1999. Tudi to ni v skladu s poslovnikom oziroma v skladu z zakonom o izvrševanju proračuna. Namreč, ta v 30. členu lanskoletne novele pravi, da vlada s predlogom proračuna za prihodnje leto predloži državnemu zboru tudi finančne načrte. Torej, za to, gospod predsednik, je bil čas 1. oktober. Danes ob 11.55 smo dobili za 19 agencij in skladov v lasti države gradivo, torej finančne načrte 19 inštitucij. Oprostite, ali je to pravočasno in v skladu s poslovnikom in zakonom? Ni res!
Tretje, kar me prav tako navaja k temu, da moram glasovati proti, pa je včerajšnje opozorilo predstavnice sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora, ki je na kolegiju jasno in odkrito povedala, da sekretariat državnega zbora ni v stanju, da v tako kratkem času poda mnenje. Predvsem do treh dodatnih zakonov, ki ste jih uvrstili na dnevni red. Pa tudi, če bo za to čas še nekaj dni v naslednjem tednu, kajti dejala je, da ne morejo več organizirati dela tako, da bi tudi z nekimi dodatnimi napori lahko kvalitetno opravili svoje delo, in da se bodo prisiljeni ograditi v mnenju do predlaganih zakonov.
Zato gospod predsednik! Vi v imenu zagovarjanja poslovnika tega najbolj kršite, kršite v škodo opozicije. Zato še enkrat poudarjam, glasoval bom proti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Svoj glas bo obrazložila gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj. Tudi sama bom glasovala proti temu dnevnemu redu. Obenem pa tudi izražama razočaranje in protest.
Gospod predsednik! Ne razumem vas. Oba sva zdravnika. Oba veva, kaj pomeni izredno stanje, da izredno stanje ne traja eno leto in zakaj vzdržujete izredno stanje. Saj veste, kaj to pomeni za zdravje naroda, kaj to pomeni za kvaliteto dela naroda in tega državnega zbora.
Zato še enkrat, moje razočaranje in moj protest. Glasovala bom proti, kajti ne podpiram takšnega dela in takšnega načina vodenja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Zbačnikova. Svoj glas bo obrazložil gospod Demšar. Ali še kdo?
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Prvi stavek bo ta, s katerim bom pojasnil, da ne soglašam s takim načinom dela in zato moram tudi glasovati proti, čeprav vem, da bi bilo nekatere stvari nujno opraviti.
Glede pripravljenosti stvari, gospod predsednik, včeraj ob koncu seje vi sami niste vedeli, ali bo danes seja ali ne. Če ne verjamete, poglejte magnetogram, pa boste videli. Vi niste vedeli, ali bo seja ali ne. Če vi niste vedeli, kaj potem šele ostali.
Poleg tega ugotavljam zadnje čase, gospod predsednik, neko nervozno reagiranje. Sedaj smo bili posebej pozorni, samo pri gospodu Špiletiču in pri gospe Zbačnikovi niste pokomentirali njunih nastopov. Kadarkoli se oglašamo - torej, jaz sem včeraj to tudi dodatno doživljal, držal sem se reda, ampak vsakokrat ste mi povedali, da sem šel nekje preko, da se ne držim teme in podobne stvari. Želel bi, da takrat, ko je treba povedati, kot se temu reče, "autos epha", ko je treba nujno pojasniti stališče, in ko vi razlagate poslovnik, mislim, da je prav, ne pa ob vsakem primeru. Tudi to, ali se kdo drži teme ali ne, se mi zdi, da tu doživljamo zadnje čase čudne pritiske.
Ravno zaradi teh vzrokov menim, da ni pravi način, kot ste se ga tudi danes lotili, in ki ga opažam zadnje dni. Upam, da te stvari, kar sem povedal, ne bodo komentirane. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vsekakor ne. Hvala, gospod Demšar. Besedo ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi jaz ne bom glasoval za predlagani dnevni red in to iz sledečih razlogov. Glede na okoliščine, katere nastajajo že skoraj leto dni, glede vodenja sej in tudi nenazadnje iz razloga, ki je bil včeraj izrečen na kolegiju poslanskih skupin, ko je jasno gospa Bitenčeva rekla, da sekretariat za zakonodajo in upravne zadeve ni sposoben pravočasno pripraviti svoje mnenje, skratka ga ni sposoben v takem kratkem času tudi zorganizirati. Pa ne samo to.
Tukaj je eden od poslancev prej jasno povedal, da bo tudi glasoval proti temu dnevnemu redu, predvsem zaradi predlaganega zakona o pogojih za pridobivanje lastninskih pravic tujcev na nepremičnine. Dejal je, da je namen takega hitrega sprejemanja tega zakona peljanje poslancev čez vodo. Jaz sem drugačnega mnenja - namen peljanje cele države čez vodo. In to je razlog, najbolj tehten razlog temu, da ne bom glasoval za ta dnevni red. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za vaše mnenje, gospod Čebulj. Svoj glas bo obrazložil gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Torej glasoval bom proti temu dnevnemu redu. Na dnevnem redu te seje ni točke in niti kot alternativa ni bila sklicana samostojna izredna seja, čeprav bi morala biti v skladu z ustavo, čeprav smo za to točko oziroma za to izredno sejo 22.10.1998 predložili vsa potrebna gradiva. Za točke, ki pa jih je predsednik uvrstil na dnevni red te seje, o katerem bomo glasovali, pa gradiv ni bilo v času sklica, nekatera so prišla šele danes. S tem se je očitno in izrazito kršil poslovnik. S takim načinom dela se dela kaos, ki očitno vlada v vladi in v izvršilni oblasti, prenaša tudi v zakonodajno telo in dela institucije te države invalidne na vseh področjih. Dejstvo je, da se skuša tukaj z zakonodajo, ki je nismo niti pogledali, reševati zamudo v vladi, ki jo je pridelala izvršilna oblast. Ob tem se pa s kršenjem poslovnika očitno in namerno ščiti poslanca vladne stranke, ki je fizično napadel, ki je fizično napadel svojega opozicijskega kolega, in s tem še naprej izpostavlja ta državni zbor očitkom v javnosti, namesto da bi se ugled te institucije zaščitil. Dlje časa bo preteklo od tega fizičnega izpada, do obravnave in do ustreznega epiloga, dalj časa bo ugled te institucije trpel.
In gospod predsednik, vi bi se morali tudi vprašati, vi bi se morali tudi vprašati ob tem, ko v takem kaosu glasujemo ali ne glasujemo za ta dnevni red, ali ni malo čudno, da se je ravno v vašem mandatu zgodil ta incident. Ali ne prispevate tudi vi s svojim, bom rekel, arbitrarnim in včasih tudi zelo samovoljnim interpretiranjem poslovnika k takšnemu vzdušju in k takšni nervozi? Dejstvo je, da najprej obstaja ustava, nato obstajajo zakoni in nato obstajajo poslovniki. Mi smo vložili zahtevo v skladu z ustavo, vi ste jo očitno ignorirali. S tem se v zakonodajnem telesu, v vodstvu tega zakonodajnega telesa krši najvišji pravni akt te države.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem predlog dnevnega reda v celoti. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za dnevni red v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je predlagani dnevni red 28. izredne seje državnega zbora sprejet.
Dovolite mi samo kratko obvestilo. Državni zbor bo danes delal do 18.00 ure. S sklicem ste bili obveščeni, da bo zbor na obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je predlog predsednika republike za izvolitev dveh sodnikov ustavnega sodišča Republike Slovenije, prešel s popoldanskim delom seje, torej ob 14.30 uri. V zvezi s 5. točko dnevnega reda pa vas želim opozoriti, da se amandmaji k predlogu zakona o varstvu kulturne dediščine lahko vlagajo do začetka obravnave predloge zakona na seji zbora.
Gospod Božič ima proceduralno vprašanje oziroma predlog.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Torej, dnevni red je bil sprejet, ni tak, kot smo ga mi predlagali. Zato v imenu poslanske skupine SKD zahtevam uro odmora. Ker pa je ob 13.00 uri že sklicano nekaj drugih razgovorov, predlagam, da začnemo ob 15.00 uri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, jaz sem najprej nameraval, da bi v skladu s poslovnikom dali možnost, da bi predstavnik vlade obrazložil svoj predlog proračuna. Ker pa je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov zaprosila za odmor za posvetovanje v skupini, bomo sejo nadaljevali ob 14.30 uri s 1. točko dnevnega reda.
Sejo bomo nadaljevali ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.38 uri in se je nadaljevala ob 14.35 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pričenjam nadaljevanje 28. izredne seje državnega zbora. Za popoldanski del seje se je po 16.00 uri opravičil tudi gospod Henigman. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PREDSEDNIKA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IZVOLITEV DVEH SODNIKOV USTAVNEGA SODIŠČA REPUBLIKE SLOVENIJE. K tej točki sem vabil tudi kandidata za ustavna sodnika. Prof. dr. Mirjam Škrk in gospoda Dušana Ogrizka in predstavnika urada predsednika republike in jih lepo pozdravljam.
Dne 29. julija 1998 sem obvestil predsednika Republike Slovenije, gospoda Milana Kučana, da na seji državnega zbora 28. julija 1998 dva od predlaganih kandidatov za sodnika ustavnega sodišča, namesto sodnikov, ki jim poteče mandat 30. oktobra 1998, nista bila izvoljena. Zato je potrebno za dvoje prostih mest sodnikov ustavnega sodišča opraviti volitve na podlagi novih kandidatur. Predsednik republike gospod Milan Kučan je v dopisu dne 30. junija letos predlagal državnemu zboru, da se za sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije na mesto sodnikov, ki jima poteče mandat 30. oktobra 1998 izvolita naslednja pravna strokovnjaka, ki sta navedena po abecednem vrstnem redu. Dušan Ogrizek in prof. dr. Mirjam Škrk. Ali želi predstavnik urada predsednika republike dodatno obrazložiti svoj predlog? (Ne želi.) Predloga je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru tudi pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav ni bilo. Torej ni razprave. Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
V skladu s 87. členom poslovnika državnega zbora in 14. členom zakona o ustavnem sodišču zbor o izvolitvi dveh kandidatov za sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije glasuje tajno. Pri čemer bomo o vsakem kandidatu glasovali na posebni glasovnici. V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke državnega zbora in 4 poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Predstavniki poslanskih skupin so mi posredovali predloge za člane volilne komisije in so naslednji: predstavnik LDS - Davorin Terčon, predstavnik SLS - Josip Bajc, predstavnik SDS - Vladimir Čeligoj in predstavnik Slovenske nacionalne stranke - Peter Lešnik. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Če ne, dajem na glasovanje predlog za sestavo volilne komisije. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagano sestavo komisije? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je komisija o predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bosta poslancem vročeni dve glasovnici tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu dve glasovnici, generalna sekretarka državnega zbora pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da sta mu bili tudi vročeni. Glasuje se tako, da se na vsaki glasovnici obkroži "za" ali "proti". V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika državnega zbora je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Na podlagi 14. člena zakona o ustavnem sodišču bo posamezni kandidat izvoljen na predlagano funkcijo, če bo "za" glasovala večina vseh poslancev, to je 46 ali več. Glasovali bomo v dvorani. Poslanke in poslanci bodo izpolnjene glasovnice oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi predsedujočega.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117. Glasovanje se bo pričelo ob 14.55 uri in bo trajalo do 15.15. Po končanem glasovanju prosim poslance, ki mi bodo pomagali, da se zberejo v sobi 117. Sejo bomo nadaljevali ob 15.40 uri. Prehajamo na tajno glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 14.41 uri in se je nadaljevala ob 15.40 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo s 1.točko dnevnega reda 28. izredne seje državnega zbora. Ugotovimo prisotnost! (58 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Posredoval vam bom zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o izvolitvi dveh sodnikov Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Gospod Dušan Ogrizek. Glasovanje je potekalo v sredo, 28.10.1998, v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 80 glasovnic, oddanih je bilo 80 glasovnih, neveljavnih je bilo 7 glasovnic, veljavnih je bilo 73 glasovnic. "Za" je glasovalo 45 poslancev, "proti" pa 28 poslancev. Na podlagi tega izida glasovanja predlagani kandidat, gospod Dušan Ogrizek ni bil izvoljen za sodnika Ustavnega sodišča Republike Slovenije.
Prof. dr. Mirjam Škrk. Glasovanje je potekalo v sredo, 28. oktobra 1998, v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 80 glasovnic, oddanih je bilo 80 glasovnic, neveljavne so bile 3 glasovnice, veljavnih je bilo 77. "Za" je glasovalo 46 poslancev, "proti" pa 31 poslancev. Na podlagi tega izida glasovanja je bila prof. dr. Mirjam Škrk izvoljena za sodnico Ustavnega sodišča Republike Slovenije. (Aplavz.)
Čestitam novoizvoljeni ustavni sodnici za izvolitev! Prosim prof. dr. Mirjam Škrk, sodnico Ustavnega sodišča Republike Slovenije, da priseže pred državnim zborom.
PROF. DR. MIRJAM ŠKRK: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1999. Predlog proračuna je državnemu zboru predložila vlada Republike Slovenije in je bil objavljen v Poročevalcu. V skladu s poslovnikom državnega zbora sta predsednik Vlade Republike Slovenije, dr. Janez Drnovšek, in minister za finance, mag. Mitja Gaspari, na 25. izredni seji, dne 13. oktobra 1998, zbor seznanila s predlogom državnega proračuna za leto 1999. S predlogom proračuna za leto 1999 so se seznanila tudi delovna telesa državnega zbora. Zbor bo na tej seji, na podlagi 216.a člena poslovnika opravil splošno razpravo o proračunu in po končani razpravi tudi sklepal, ali je predlog državnega proračuna za leto 1999 primeren za nadaljnjo obravnavo. Na to sejo sem vabil tudi predstavnike urada predsednika republike, državnega sveta, ustavnega sodišča, računskega sodišča in varuha človekovih pravic. Povabil sem tudi guvernerja Banke Slovenije, generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Če bodo želeli, bodo vsi ti oziroma njihovi zastopniki oziroma namestniki tudi dobili besedo v splošni razpravi.
Sprašujem ali želi predstavnik vlade še dodatno obrazložiti predlog proračuna? Predlagam, da počakamo samo še trenutek, da se nam pridružijo tudi ministri, minister za finance. Dogovorjeno je bilo, da bomo po zaključku prve točke šli na obravnavo predloga proračuna republike Slovenije za leto 1999. Sprašujem gospoda Gasparija ali želi še dodatno obrazložiti predlog proračuna? (Ne želi.) Sedaj dajem besedo predstavnikom delovnih teles državnega zbora, tisti, ki želite besedo, poročila pa so seveda poslanke in poslanci dobili. Ali kdo želi od predsednikov delovnih teles dodatno obrazložiti poročilo delovnega telesa. Prosim, gospod Mežan, predsednik odbora za kulturo, šolstvo in šport državnega zbora.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci, spoštovani predstavniki vlade, gospod predsednik. Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na svoji 6. izredni seji 22.10.1998 obravnaval predlog proračuna republike Slovenije za leto 1999. Proračun je bil najprej predstavljen s strani vlade, potem pa s strani obeh resornih ministrstev. Proračun za kulturo je predstavila državna sekretarka gospa Majda Širca.
V razpravi v zvezi s kulturo je bilo poudarjeno, da bi morala vlada Republike Slovenije pri pripravi proračuna upoštevati vsa določila zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi, in predvidena sredstva tudi vključiti v proračun. Tej temi smo namenili v razpravi še posebno pozornost, predvsem zato, ker je ta zakon spoštovan samo, mislim da, z manj kot polovico - okoli 46%. Poleg tega so člani odbora v razpravi opozorili tudi na vrednotenje nekaterih postavk k proračunu in katerim bi bilo treba v nadaljnji razpravi o predlogu proračuna nameniti posebno pozornost. Naj naštejem ta področja.
1. Medsebojna razmerja med postavkami, ki se financirajo na podlagi kulturnega tolarja. Govorili smo predvsem o tem, da ta kulturni tolar, zakon o kulturnem tolarju ni spoštovan in tudi niso spoštovane posamezne postavke, kot so zapisane v samem zakonu. Govorili smo tudi o odkupu muzejskih predmetov, premalo denarja je namenjenega za to. Govorili smo tudi o prispevku za samostojne ustvarjalce na področju kulture in republiške priznavalnine, ter tudi nekaj besede namenili posebni postavki v proračunu za kulturo pod imenom "Projekt leta 2000".
Drugi del proračuna, to je tisti del, ki se nanaša na šolstvo in šport, je predstavil državni sekretar, gospod Alojz Pluško. Po njegovi predstavitvi so člani odbora menili, da predlog proračuna, kljub svoji obširnosti ni dovolj pregledan in ne daje možnosti ocene o dejanskem stanju na posamezni proračunski postavki. V vsebinski razpravi pa so bile dane predvsem naslednje pripombe oziroma naslednja vprašanja. Naj jih naštejem.
Nedopustna je praksa, da se pri pripravi proračuna ne spoštujejo zakoni, ki zagotavljajo namenska sredstva. Na primer zakon o najetju posojila pri skladu sveta Evrope za socialni razvoj in izvedbi projekta investiranja v šolski prostor in opremo v Republiki Sloveniji. Postavke kot so regresiranje prehrane učencev in dijakov, regresiranje prevozov, subvencije za šolo v naravi, študentski domovi, izobraževanje mladih, odraslih za poklic, šport za vse in šport za mladino so po naši oceni podhranjene. Glede na to, da pri ministrstvu za šolstvo in šport delež za financiranje visokega šolstva upada, bi bilo za ta namen potrebno zagotoviti več sredstev. Pripraviti je treba pregled odprtih investicij na demografsko ogroženih območjih, skupaj z načinom finančnega pokritja.
Ministrstvo za šolstvo in šport in ministrstvo za finance naj predstavita financiranje šolstva po spremembi zakona o financiranju občin, ki smo ga pred kratkim sprejeli. V proračunu je treba zagotoviti sredstva za delovanje akademskega raziskovalnega omrežja Arnes. Sredstva za izvedbo šahovske olimpiade, ki jo je naša država dobila letos, niso predvidena v celoti.
Postavili smo tudi nekaj vprašanj, med drugim. Kakšno je razmerje sredstev, ki se zagotavljajo posameznim ravnem izobraževanja? Kakšno je razmerje proračunskih sredstev namenjenih financiranju osnovnih šol v letu 1998 oziroma v letu 1999? Kako se bo v bodoče zagotavljajo sofinanciranje investicij v osnovnošolski prostor, ki so bile začete iz sredstev šolskega tolarja? Vemo, da se v naslednjem letu ta zakon o šolskem tolarju izteče.
Naprej. Kakšni so načrti v zvezi z ustanovitvijo šole za ravnatelje? Kakšni so načrti glede zmanjševanja števila zaposlenih tako v šolah kot tudi v ministrstvu za šolstvo in šport? Kako bo potekalo financiranje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini? Kako bo potekalo sofinanciranje osnovnih šol v občinah? V kolikšni meri je šolski tolar vključen v proračun za leto 1999?
To je samo nekaj vprašanj oziroma ugotovitev, ki so bile izražene v razpravi na odboru. Po zaključeni razpravi je odbor sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru, da se postopek sprejemanja proračuna nadaljuje, hkrati pa je sprejel tudi tri pobude oziroma sklepe.
Prvič. Odbor zahteva od vlade Republike Slovenije, da se v proračunu za leto 1999 dosledno uresničijo določila zakona o zagotavljanju sredstev za nekatere nujne programe Republike Slovenije v kulturi. Vlada naj tudi razloži, zakaj se zakon ne izvaja v celoti.
Drugič. Pri dokončni pripravi proračuna za leto 1999 naj vlada Republike Slovenije v celoti upošteva dinamiko in obseg zadolževanja po zakonu o najetju posojila pri skladu Sveta Evrope za socialni razvoj in izvedbi projekta investiranja v šolski prostor in opremo v Republiki Sloveniji.
In tretjič. Ministrstvo za šolstvo in šport naj predloži celoten pregled vseh odprtih investicij na področju osnovnega šolstva skupaj z načinom finančnega pokritja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mežan, tudi zato, da ste opravili samo povzetek vašega poročila in tudi prosim ostale predsednike, da skrajšajo poročila in napravijo takšen povzetek, kot je bil pravkar predstavljen. Besedo dajem gospe Majdi Kregelj-Zbačnik, predsednici odbora za zdravstvo in socialno politiko.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala lepa. Lep popoldanski pozdrav! Bom tudi jaz naredila povzetek, ker je poročilo precej dolgo, in sicer na 39. seji 21.10.1998 smo se seznanili s predlogom proračuna Republike Slovenije in pa z memorandumom. Na seji odbora so bili prisotni kot predstavniki vlade minister Rop in več sekretarjev, generalni direktor zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in predstavnica zavoda za zdravstveno zavarovanje Republike Slovenije.
Predstavnica ministrstva za zdravstvo je potem predstavila predlog proračuna v tistem delu, ki se nanaša na to ministrstvo. Poudarila je, da je proračun ministrstva načrtovan in usklajen z izhodišči, ki jih je posredovalo ministrstvo za finance in se je zato v fazi usklajevanja v vladi ustrezno znižal. Proračun ministrstva za zdravstvo obsega 6.247 milijonov tolarjev, kar predstavlja 6% povečanja sredstev glede na predhodno leto.
Predstavnica ministrstva za finance je v uvodni predstavitvi predloga proračuna poudarila, da je predloženi proračun pripravljen v skladu z novo ekonomsko klasifikacijo javno finančnih tokov, ki je usklajena s standardi Evropske unije, in na novih obrazcih, kar omogoča večjo preglednost namena porabe proračunskih sredstev.
Predstavnica zavoda za zdravstveno zavarovanje je povedala, da je zavod za zdravstveno zavarovanje pri pripravi proračuna Republike Slovenije kot tretja največja javno finančna blagajna pripravil svoje predloge za finančni načrt leta 1999 in 2000 in upošteval vsa makroekonomska izhodišča javno finančnih gibanj, ki so predvidena za letošnje in naslednji dve leti ter upošteval druga določila, ki zavezujejo zavod za zdravstveno zavarovanje za financiranje programa zdravstvenega zavarovanja. Čeprav zavod pričakuje izgubo v letu 1999 za 3.100 milijonov tolarjev, pa je tudi za odpravo takih razmer predvidel ukrepe, s katerimi bi na prihodkovni strani povečali sredstva tako, da bi se z aktivnostjo davčne uprave povečala izterjava prispevkov za obvezno zdravstveno zavarovanje, da bi se zmanjšal bolniški stalež nad 30 dni, da bi se zmanjšalo število oskrbnih dni in racionaliziral delovni čas ter da bi se zmanjšalo število nadur in dežurstev za 2,5%. Predstavnik Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije pa je poudaril, da je državni proračun zmanjšan na področju pokojninske blagajne za 2 milijardi tolarjev prihodkov in odhodkov, kar pomeni, da je izravnan in da na osnovi tako predvidenih sredstev naj ne bi imel izgube v letu 1999. Čeprav pa je proračun izravnan in končni rezultat 1999 nič, pa zavod opozarja, da bo potrebno v letu 1999 pokriti izgubo 18,8 milijard, ki izvira še iz leta 1997. Kdo pa se bo zadolžil, ali bo to zavod ali vlada, ker zakon tu ni popolnoma jasen, bo potrebno odgovoriti v naslednjem obdobju in predvideti ustrezna dodatna sredstva.
Potem so člani odbora postavljali številna vprašanja, ki jih imate navedena v poročilu, in za katera smo prosili tudi pisne odgovore. Člani odbora so potem postavljali zlasti vprašanja v zvezi s transparentnostjo uporabe finančnih sredstev na posameznih postavkah, kontrole porabe finančnih sredstev, financiranja nujne medicinske pomoči in strokovnega nadzora.
Potem je predstavnik ministrstva za delo, družino in socialne zadeve predstavil tudi predlog proračuna za leto 1999 v tistem delu, ki se nanaša na to ministrstvo. Predlog proračuna za leto 1999 nadaljuje z že začetimi aktivnostmi revidiranja in racionalizacije nekaterih specialnih pravic s poudarkom na zagotavljanju prejemkov tistim, ki so teh prejemkov resnično potrebni. Eden pomembnih prispevkov k racionalizaciji socialnih pravic je vsekakor postopen prehod iz pasivnih oblik socialne politike na aktivne oblike, saj takšen prehod omogoča, da se tudi posameznik v večji meri sam zagotavlja socialno varnost.
Tudi tukaj so člani odbora postavljali številna vprašanja, predvsem v zvezi s transparentnostjo, in tu smo za nekatera vprašanja zaprosili za pisne odgovore. Vprašanja so bila postavljena predvsem v zvezi s transparentnostjo uporabe finančnih sredstev, njihovih uporabnikov, ki so proračunska sredstva koristili in bili financirani. Ob zaključku razprave so predstavniki vlade odgovorili na nekatera postavljena vprašanja, nekaj pa bodo poslali še pisno.
Potem na koncu je odbor sprejel sklep. Odbor državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko se je seznanil s predlogom proračuna za leto 1999 in odbor predlaga, da se postopek sprejemanja predloga proračuna za leto 1999 nadaljuje v skladu s poslovnikom državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospa Zbačnikova. Besedo dajem gospodu Soviču, predsedniku odbora za znanost.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani. Na našem odboru smo skrbno pregledali predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1999. Pri delu odbora so se odzvali predstavniki vlade in tudi mi smo pripravili študijo, ki analizira financiranje znanosti in tehnologije v naši državi v 90-ih letih. Uvodoma je potrebno povedati, da žal predlagatelj proračuna ne respektira nekaterih pravnih okvirjev. Letos ponovno vlada Republike Slovenije ne spoštuje nacionalnega raziskovalnega programa in ta proračun predstavlja izjemno veliko odstopanje od tega. Ker gre tudi na nekaterih drugih področjih za podobno politiko, kaže opozoriti na to, da je trud, ki je vložen v mnoge razvojne zakone ali programe, pod velikim vprašanjem, ker ima ta sedanja koalicija običajno drugačne prioritete. To ne velja samo za nacionalni raziskovalni programe. To velja tudi za nekatere druge razvojne zakone, celo take, ki smo jih sprejemali v letošnjem letu. Žal je tako, da so nekateri poslanci, zlasti predsednik odbora za finance, imeli prav, ko so pri sprejemanju teh razvojnih zakonov ali nacionalnih programov opozarjali na to, da sta dve obdobji. Eno je obdobje veselja nad zakonom ali nacionalnim programom, ko je sprejet. Drugo pa je obdobje realizacije tega. Razlika med obema je polovična do tretjinska odvisno od področja.
Predstavniki ministrstva za znanost so nas opozorili, da tak proračun, kot je sedaj pred nami, pomeni znižanje števila raziskovalcev v Republiki Sloveniji za približno 30. Naj posebej opozorim, da je v Republiki Sloveniji število raziskovalcev na tisoč prebivalcev za približno eno tretjino nižje kot je povprečje v Evropski zvezi. Ko bi pričakovali, da bo koalicija pripravila predlog, ki bo poskušal ta zaostanek odpraviti, predlog, ki bo poskušal povečevati obseg zaposlenih, povečevati njihovo aktivnost, pridemo do proračuna, ki stori obratno. Znižuje število raziskovalcev. To je brez dvoma v posmeh tej državi. V času, ko bi se morali zelo intenzivno ukvarjati s tem, kako se v čim večji meri vključiti v peti okvirni raziskovalni program. Mnogi parametri kažejo, da je ta proračun protirazvojen. In dejstvo, da se znižuje število raziskovalcev, medtem ko se v drugih evropskih državah povečuje, je eden od najpomembnejših dokazov za to. Analiza, ki je bila narejena, kaže na zaskrbljujoče trende. Delež proračuna ministrstva za znanost in tehnologijo v proračunu Republike Slovenije se manjša iz leta v leto. Sedaj je manjši, kot je bil kadarkoli in tudi delež sredstev ministrstva za znanost in tehnologijo v bruto domačem proizvodu se niža. V letošnjem letu je nižji, kot je bil v sredi 90-ih let. Sredina 90-ih let je bila na sploh bolj naklonjena znanosti. Takrat je delež ministrstva za znanost in tehnologijo bil vedno večji od 0,72% v letošnjem letu je nižji in sicer 0,68%.
Kar se pa samega proračuna tiče, pa je delež ministrstva za znanost in tehnologijo v primerjavi z začetkom 90 let padlo za približno eno tretjino. To seveda kaže, da so pač v pripravi proračuna prevladale drugačne prioritete. Zaskrbljujoče je, da se razmerje med nacionalnim raziskovalnim programom in med dejanskim proračunom slabša iz leta v leto. Razlika v letošnjem letu je 10,3 milijarde, torej za 10,3 milijarde ima znanost in tehnologija manj proračunskih sredstev, kot bi jih pa v nacionalnem raziskovalnem programu morala imeti. Od začetka veljavnosti nacionalnega raziskovalnega programa do sedaj pa je ta razlika že presegla 30 milijard. Spomnim naj vas, da to pomeni, da je razlika med nacionalnim raziskovalnim programom in med dejanskim namenjanjem sredstev za to področje sedaj že večja kot so enoletna sredstva za znanost in tehnologijo. V petih letih je torej ta razlika že presegla enoletno financiranje.
Stopnja realizacije nacionalnega raziskovalnega programa je v letošnjem letu le 70%, torej 30% je nižje kot bi moralo biti. Nacionalni raziskovalni program tudi predvideva 10% realno rast sredstev za znanost in tehnologijo. V letošnjem letu bi potem oziroma v naslednjem letu po tem predlogu proračuna ta rast bila 3,9%, no še lani je bila 7,6. To pomeni, da tudi ta začetni zagon, ki je na tem področju bil, se iz leta v leto zmanjšuje in žal je znanost vedno manjša prioriteta.
Najslabše je na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in na področju investicij v znanost. Prav zaskrbljujoče je, da je to eno od področij, ki ima pravzaprav verjetno najnižjo prioriteto v tej državi. Delež sredstev za to področje v sami strukturi proračuna ministrstva dosega 6,8%. Naj opozorim, pri mnogih evropskih državah ta delež znaša približno 50%, drugače rečeno približno polovica "budžeta" za znanost in tehnologijo gre direktno za spodbude za tehnološki razvoj. Evropske države so ugotovile, da so v 70 in 80 letih zgubile približno 20% delovnih mest zato, ker so premalo vlagale v tehnološki razvoj in s tem premalo vlagale v konkurenčnost. Očitno dvig konkurenčnosti slovenskega gospodarstva ni prioriteta te koalicije.
Natančna analiza in mi smo jo priložili - in če kdo želi, jo seveda lahko tudi podrobneje elaboriramo, čeprav mislim da to ni potrebno - analiza pokaže, da imata proračunski postavki tehnološki razvoj in investicije v znanost vlogo kmeta na proračunski šahovnici. To sta tisti dve postavki, ki sta vedno prvi predmet proračunskih usklajevanj in prvo žrtveno jagnje za usklajevanje proračuna. To seveda pomeni, da ob takem pristopu, ob taki nerazvojni politiki seveda ni možno pričakovati, da bi ta država kaj resnega storila na področju spodbujanja tehnološkega razvoja in zlasti v zmanjševanju razkoraka med Slovenijo in drugimi državami. Ta razkorak pa se, to je razvidno tudi iz agende, to je razvidno tudi iz poročila Evropske zveze in nenazadnje tudi iz domačih študij seveda povečuje in ne zmanjšuje. In s takšno politiko seveda se bo ta trend kvečjemu še nadaljeval.
Tudi delež sredstev za visoko šolstvo se znižuje, čeprav je treba ob tej točki povedati, da kljub temu, da proračun republike Slovenije inkorporira, mislim da, sedaj že skoraj 4 tisoč strani Poročevalca, mislim da iz več kot 20 zvezkov iz vsega tega proračuna ni možno dobiti podatka, kolikšen delež sredstev bo ta država namenila za področje visokega šolstva. Tega ne vedo niti na ministrstvu za finance niti na posameznih ministrstvih in kar nekaj telefoniranja je potrebno, da bi se človek dokopal do tega podatka. V tem trenutku ga žal še nimam. To pomeni, da je tudi ta velik obseg proračuna, ki smo mu v letošnjem letu priča, verjetno bolj, vsaj v enem delu, namenjen temu, da se stvari zamegljujejo, kot pa da bi se predstavile čim bolj transparentne. Dejstvo, da mi danes ne moremo odgovoriti na vprašanje, koliko ta država daje za visoko šolstvo, ko se pogovarjamo o proračunu, pač kaže, da se sestavlja proračun tako, da se verjetno s takimi stvarmi ne ukvarjajo; bolj se očitno ukvarjajo z drugimi vprašanji, in to je seveda slabo spričevalo za tistega, ki tak proračun predlaga.
Posebej naj opozorim na dejstvo, in to pokaže skrbno branje tega skoraj 4000-stranskega proračuna, da ta proračun ni konsistenten. Samo na eni točki lahko to ponazorim. V ministrstvu za znanost in tehnologijo posebej poudarjajo, da sredstva, ki jih predvidevajo za akademsko omrežje Arnes, ne zadoščajo za njegovo celoletno financiranje in da bi bilo potrebno zagotoviti financiranje tudi še iz drugega ministrstva, ministrstva za šolstvo in šport. Pregled proračunskega dela ministrstva za šolstvo in šport pa pokaže, da tam teh sredstev ne planirajo. To seveda pomeni, da koalicija v tej silni želji, da bi se uskladila, menda so to delali tudi na Brdu, se je ukvarjala z mnogimi stvarmi, ne pa s takšnimi podrobnostmi, da bi proračun pravzaprav notranje uskladila, uredila, da bi ta proračun seveda omogočil normalno odvijanje stvari na posameznih področjih. To seveda govori, se mi zdi, o sposobnosti tistih, ki tak proračun pripravijo. In to je, spoštovani kolega, bila ugotovitev odbora in lahko si pogledate tudi zabeležko, lahko bi pa tudi na seji sami odbora sodelovali, pa bi to tudi videli in ni bilo ugovora proti tem navedbam na sejah odbora. Lahko pa, bi rekel, spoštovanim članom koalicije preberem te tabele, če kdo to želi, s tem imam precej izkušenj in jim lahko to ponazorim, nisem pa prepričan, če jim bo to pomagalo.
In ugotovili smo in mislim, da je to posebej zaskrbljujoče, da ta proračun ne inkorporira dejstva, da Slovenija na nek način izkazuje pripravljenost za to, da bi postala normalno delujoč član petega okvirnega raziskovalnega programa Evropske zveze. Slovenija je to namero pokazala, s pismom o nameri tudi zelo jasno demonstrirala. Vendar ta proračun sredstev za sodelovanje v petem okvirnem raziskovalnem programu ne vsebuje in iz tega ni možno ugotoviti, ali to pomeni, da ta koalicija smatra sodelovanje v petem okvirnem programu kot neprioritetno stvar ali želi Slovenijo izključiti iz teh evropskih raziskovalnih okvirov ali pa je to samo predmet mogoče kakšne pomote, ker v tistih jutranjih urah preprosto ni bilo mogoče misliti še na takšne podrobnosti.
Vsekakor je to zaskrbljujoče, da sprejemamo proračun, ki niti ni notranje konsistenten niti ni konsistenten v tem smislu, da bi upošteval prioritete in nekatere namene, ki jih je ta država že izkazala, ko je o tem obveščala tudi Evropsko zvezo. Torej ta sredstva niso zagotovljena in utegne se seveda zgoditi, da bi prišlo do tega, da bi se zagotovilo na ta način, da bi se obstoječi raziskovalni programi v slovenski raziskovalni sferi znižali za toliko, da bi bilo možno to članarino pokriti. Če se to zgodi, moram posebej opomniti, spoštovani kolegi bodo, predpostavljam, pritrdili, da je odbor za znanost in tehnologijo že večkrat opozoril, da bi to pomenilo še dodatno siromašenje slovenske znanosti.
Na tej osnovi je naš odbor tehtal, ali zavrniti tak predlog proračuna ali ga pa sprejeti oziroma, ali dati soglasje k temu, da se procedura nadaljuje. In sprejeta je bila kompromisna rešitev, praktično soglasno - mislim da je samo eden bil proti - da se ugotovi, da je ta proračun primerna podlaga za nadaljnjo obravnavo v državnem zboru. Vendar pod pogoji, pod pogoji, da predlagatelj za drugo obravnavo proračun dopolni tako, da upošteva, prvič, da morajo biti sredstva za članarino za peti okvirni raziskovalni program posebej zagotovljena, in to tako, da ne bi šla na račun siceršnjih sredstev za področje znanosti, ki so namenjena temu ministrstvu; drugič, da se morajo v proračunu Republike Slovenije zagotoviti vsa potrebna in nujna sredstva za delovanje akademskega raziskovalnega omrežja Arnes v celotnem letu 1999 in ne samo v delu tega leta; tretjič, da je potrebno zagotoviti realno rast sredstev za tehnološki razvoj in investicije na področju znanosti in preprečiti zniževanje števila raziskovalcev v Republiki Sloveniji; četrtič, vlada Republike Slovenije mora pripraviti informacijo o izvajanju nacionalnega raziskovalnega programa in o tem, ali bo bodisi pripravila rebalans tega programa, torej znižala, če hočete, standarde na tem področju, ali pa bo obseg normalno upoštevala v pripravi proračuna za leti 1999 in 2000; in petič, vlada Republike Slovenije mora pripraviti transparentne podatke, ki bodo omogočali spremljanje politike tudi na drugih področjih, zlasti na področju visokega šolstva, ker predlagani proračun zdaj ne omogoča dovolj jasnega vpogleda na tem področju.
Toliko, spoštovani gospod predsedujoči, o stališčih odbora za znanost in tehnologijo državnega zbora Republike Slovenije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Sovič. Besedo dajem predsedniku odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, gospodu Francu Potočniku.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Mimogrede, to ni mnenje odbora, ampak moje mnenje. Mislim, da bi morali spremeniti poslovnik in to fazo sprejemanja proračuna izpustiti, ker ničemur nič ne prinese.
Odbor za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano je na svoji seji obravnaval tisti del proračuna, ki ga tudi po funkciji pokriva. Ugotovljeno je, da je letos za to področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane na razpolago okoli 31 milijard tolarjev; indeks rasti je rahlo nad povprečjem v primerjavi z nekaterimi drugimi porabniki in znaša 113. Ob tem je bilo ugotovljeno, da za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano namenjena sredstva v proračunu ne omogočajo takojšnje vpeljave reforme kmetijske politike. Nekateri elementi so sicer že začrtani. Višina sredstev je premajhna, tako da se bo reforma kmetijske politike v smislu evropske kmetijske politike oziroma v smislu približevanja Evropski skupnosti pomaknila v leto 2000, čeprav bi morali s tem začeti že v prihodnjem letu.
Precej članov odbora je bilo mnenja, da je letošnji proračun pripravljen nepregledno. Obrazložitev ministra in državnega sekretarja je bila, da bodo do naslednje faze postavke bolj jasno začrtane; nepregledne so pa mogoče zato, ker je značilnost letošnjega proračuna ukinitev nekaterih postavk, ki so združene v nove postavke. Na primer, postavke sadjarstvo in vinogradništvo ter podpora hmeljarstvu se ukinjajo, vendar so potem vključene v postavko, na primer, ekološka plačila kmetijstvu. Tudi ni več postavke subvencioniranje obrestne mere za tekočo proizvodnjo, ker se predvideva začetek reforme tako, da bi rejci dobili določeno subvencijo po glavi živine ali po hektarju pšenice, koruze ali vinograda v višini, ki bo tudi odvisna od tega, v kakšnih pridelovalnih razmerah ti proizvajalci proizvajajo. Predstavljen je bil tudi osnovni skelet reforme, ki temelji na štirih stebrih: eko nič, eko ena, eko dva in eko tri.
Prihodnje leto bodo izdatnejše finančne podpore namenjene predvsem izvedbi strokovnih nalog s področja kmetijstva, spodbujanju kmetijske proizvodnje, institucionalni usposobitvi za vključitev v EU, kritju razlik, nastalih zaradi povečanih stroškov pridelave v gorsko in hribovskih območjih. Relativno visoki zneski bodo namenjeni tudi zagotavljanju podpor pri pripravi blaga za izvoz, investicijam v kmetijstvu in podpori programom razvoja podeželja, investicijske podpore pa bodo tudi strukturne spremembe v kmetijstvu.
Na koncu je odbor sprejel sklep, da se je seznanil z delom predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999, ki se nanaša na področje kmetijstva, gozdarstva in prehrane in predlaga državnemu zboru, da po končani splošni razpravi sklene, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga državnega proračuna v skladu s poslovnikom državnega zbora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Potočnik. Besedo dajem gospodu Jakobu Presečniku, predsedniku odbora za infrastrukturo, okolje in prostor.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Ne bom poudarjal tistih poudarkov in pripomb in pobud s seje odbora, ki se nanašajo na posamezne postavke v proračunu za leto 1999. Ampak bi samo poudaril dva dodatna sklepa, ki se nanašata na možnost nadaljnjega razvoja oziroma sploh obstoja slovenskega železniškega gospodarstva in na problem sanacije posledic raznih naravnih in drugih nesreč v Republiki Sloveniji, dokler nimamo sprejetega sistemskega zakona za ta namen in v zvezi s tem sistemskih sredstev.
Kot rečeno, je v zvezi s tem odbor sprejel dva dodatna sklepa, ki bi ju samo prebral:
1. Odbor za infrastrukturo in okolje glede na predstavitev predloga proračuna za leto 1999 s strani ministrstva za promet in zveze ugotavlja, da zaradi nadaljnje krčitve sredstev železnicam obstaja realna možnost razpada slovenskega železniškega gospodarstva in s tem za večje motnje v železniškem prometu in za zagotavljanje ustrezne varnosti. Zato odbor vladi Republike Slovenije predlaga, da za vzdrževanje in za razvoj slovenske železniške infrastrukture predvidi ob proračunskih sredstvih tudi druge vire financiranja in druge načine investiranja.
2. Odbor za infrastrukturo predlaga vladi Republike Slovenije, da v predlogu proračuna Republike Slovenije za leto 1999 prouči obseg proračunske rezerve in predstavi rešitve za sanacijo posledic škode zaradi naravnih in drugih nesreč in s tem nastale škode po zadnjem deževju, ker primernih sistemskih sredstev za tak namen v predlogu proračuna posebej ni predvidenih. Sicer je odbor sprejel sklep, da je predloženi predlog proračuna za leto 1999 za proračunska uporabnika ministrstvo za promet in zveze in ministrstvo za okolje in prostor primeren za nadaljnji postopek sprejemanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Presečnik. Želi še kateri od predsednikov? Gospa Maria Pozsonec, predsednica komisije za narodni skupnosti.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Spoštovani! Dovolite mi, da k pisnemu poročilu dodam še naslednje. Komisija za narodni skupnosti je z zadovoljstvom ugotovila, da je rast indeksa za delovanje narodne skupnosti primerljiva z drugimi deli proračuna, kar ni bilo zmeraj tako. Torej znaša tudi pri teh postavkah vsaj 106. To za narodne skupnosti pomeni možnost preživetja, ne pa tudi nadaljnji razvoj le-te.
Opozorila pa bi na neupoštevanje zakona o šolskem tolarju, ki ne zagotavlja denarja za investicije v narodnostnem šolstvu. Upam, da bo ta primanjkljaj vlada popravila v nadaljnjem postopku pri sprejemanju proračuna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa Pozsonec. Besedo dajem gospodu Rudolfu Petanu, predsedniku odbora za obrambo.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovani! Torej tudi sam bom to poročilo zelo skrajšal. Podal bi samo tiste najpomembnejše vsebinske poudarke pri razpravi. Kolikšen je delež državnega denarja v Republiki Sloveniji, ki je namenjen za obrambni sistem; kako se uresničujejo varčevalni ukrepi v okviru ministrstva za obrambo Republike Slovenije; zakaj predlog proračuna za leto 1999, ki je ob upoštevani stopnji gospodarske rasti in ob pričakovani stopnji inflacije dokaj ugoden, po ministrovih besedah ne bo zadostoval za zagotavljanje ustrezne stopnje varnosti in obrambne sposobnosti; kakšne bodo materialne posledice uvedbe davka na dodano vrednost in glede na aktivnosti ministrstva za obrambo; ali vlada Republike Slovenije v zvezi z uvedbo davka na dodano vrednost pripravlja kakšne predloge, ki bi olajšali položaj posameznih proračunskih uporabnikov znotraj ministrstva za obrambo; in eden od pomembnejših; ali v zvezi z uresničevanjem zakona o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov obrambnih sil Republike Slovenije od leta 1994 do leta 2003 sprejeti program za leto 1998 in leto 1999 in v zvezi s tem tudi sprejeti dodatni sklep, kjer naprošamo vlado, da nam pošlje poročilo o predvidenih nabavah za leto 1998 in za leto 1999 takoj, ko bo ta sprejet na vladi.
Naslednje: katero ministrstvo plačuje stroške kredita v zvezi z nabavami, realiziranimi v skladu z zakonom o zagotavljanju sredstev za realizacijo temeljnih razvojnih programov od leta 1994 do leta 2003 in ali se delež za razvoj slovenske vojske znotraj predloga proračuna ministrstva za obrambo za leto 1999 povečuje, ohranja enako vrednost ali se zmanjšuje.
Potem v zvezi s stroški vojaških diplomatskih predstavništev v tujini. In ali v zvezi z znižanjem postavke 8806 - prehrana vojakov na služenju vojaškega roka, predlog letošnjega proračuna poslabšuje prehrano vojakov, ker indeks je pod 100%. To ni smešna zadeva. Ne bi komentiral, kakšen vojak je tisti pravi, ali takšen, ki ima v redu prehrano ali ne, glede na smeh tu v klopeh. To je ena od zelo pomembnih postavk.
Predlagali smo tudi potrebnost dopolnitve in zamenjave opreme in sredstev za zaščito in reševanje uprave Republike Slovenije za zaščito in reševanje, ki je bila uporabljana ob letošnjem potresu v Posočju. Ta oprema bo vsekakor poškodovana, obrabljena, izrabljena in jo bo potrebno verjetno zamenjati. Indeks je tudi zelo nizek.
Izrazili smo tudi mnenje, da bi se morala opredelitev Republike Slovenije pri vključevanju v evro-atlantske strukture transparentno izraziti tudi v predlogu proračuna Republike Slovenije z ustreznim odstotkom bruto domačega proizvoda, namenjenega obrambi oziroma obrambnemu sistemu. Kajti vemo, da smo se verbalno odločili za vključevanje v evro-atlantske strukture in tudi za našo aktivno vlogo pri zagotavljanju miru v naši soseščini. In če smo se za to odločili, da to ne bo samo verbalna priključitev in mnenje, potem se mora to vsekakor poznati tudi v proračunu. O tem smo opozarjali tudi že pri sprejemanju letošnjega proračuna. Vendar nekako se to tu ne zrcali in zato smo v zvezi s tem sprejeli tudi dodatni sklep.
Ob koncu razprave smo sprejeli tisti osnovni sklep: Državni zbor naj po opravljeni splošni razpravi sklene, da se postopek sprejemanja predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999 nadaljuje v skladu s poslovnikom državnega zbora Republike Slovenije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Petan. Želi še kdo besedo kot predsednik odbora ali komisije? Gospod Kopač, predsednik odbora za finance.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Svojega poročila oziroma poročila odbora za finance ne bom niti bral niti povzemal. Povem samo to, da je razprava bila kritična. Opozorila je na nekatere probleme. Odgovori predstavnikov vlade pa so vsaj v tej fazi članom odbora zadoščali do te mere, da je odbor predlagal državnemu zboru - tako kot tudi prejšnja leta - kot matično delovno telo sklep, po katerem predlaga zboru, da nadaljuje postopek sprejemanja predloga proračuna Republike Slovenije za leto 1999. Sklep je bil sprejet soglasno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, mag. Kopač. Če ni več prijavljenih oziroma ne želi nihče več razpravljati, dajem besedo predstavniku sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, če želi besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov želi govoriti Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani ministri ali ministra, dva vidim, in ostali predstavniki vlade! Običajno je v normalnih državah razprava o državnem proračunu poleg imenovanja ali razrešitve vlade eden glavnih, če ne glavni dogodek. Očitno pri nas ni tako. To se vidi že po tem, da ga obravnavamo na koncu delovnega dne v zadnji uri in pol. Začnemo obravnavo predloga proračuna tudi po naši prisotnosti, da smo samokritični, na hitro sem nas preštel, nas je 36, če sem prav preštel, se pravi 40% poslank in poslancev. To priča o odnosu do te teme. Upam, da bomo vsaj v medijih zasledili večji odziv, vsaj približno tak, kot si ga ta tema zasluži.
Mi smo kljub temu odnosu do proračuna v poslanski skupini združene liste ta predlog - čeprav, kot boste slišali v nadaljevanju jutri, se v marsičem ne strinjamo - smo ga vzeli resno, kajti dejstvo je, da gre za glavni instrument gospodarske in razvojne politike. Upoštevali smo tudi dejstvo, da slišimo zelo pogosto žal upravičene pripombe, zlasti iz gospodarstva in tudi v javnosti, da dosti preveč časa posvetimo temam, ki so manj pomembne in premalo gospodarske in gotovo je ena najbolj eminentnih ali pa najbolj eminentna tema prav predlog proračuna.
Dovolite mi, da podam nekaj pogledov poslanske skupine -manj, kot sem jih nameraval prvotno - ampak bomo, upam, imeli priložnost jutri v individualnih razpravah še podati nekatere poglede, pripombe in tudi nekatere predloge.
Če smo za predlog proračuna za letošnje leto v poslanski skupini rekli, da je bolj proračun preživetja, potem moram žal ugotoviti v imenu poslanske skupine za predlog proračuna za prihodnje leto, da je predlog proračuna životarjenja. Daleč je od optimalnega, ta izraz je uporabil predsednik vlade ob predstavitvi proračuna, očitno pa je takšen, kot je predložen, edini možen v tej koaliciji. Niti ni razvojni niti varčevalni pa tudi ne dovolj evropski, če ga ocenjujemo po tem, kakšno vsebino in kakšne številke vsebuje za pripravo na Evropsko unijo, v katero naj bi se po napovedih vlade oziroma njenega predsednika vključili že v letu 2002, to se pravi čez 3 leta. Je bolj proračun inercije, nadaljevanje dveh proračunov preteklih let te koalicije brez nujno potrebnih večjih sprememb, zlasti v sestavi proračunske porabe. Žal se pri tem kaže, da je bila upravičena naša bojazen oziroma napoved ob sprejemu letošnjega proračuna, da obseg proračuna za leto 1998 in njegova sestava v veliki meri določata obseg in sestavo proračuna za leto 1999 in verjetno tudi za leto 2000. Očitna je torej velika rigidnost tako proračuna kot tudi rigidnost koalicije.
Edina ali pa največja odlika tega predloga proračuna, da vendar izpostavimo tudi pozitivne strani, je to, da je proračun sorazmerno zgodaj predložen s strani vlade. Napredek je tudi v metodologiji, deloma je že uporabljen novi sistem iz novega proračunskega zakona. Res pa je velika podrobnost in ob pomanjkanju nekaterih sintetičnih prikazov, zlasti po programih po namenih, je za marsikoga tudi manj pregleden, posebno še ob ohranjenem velikem številu proračunskih uporabnikov. Upam, da bo omogočil tudi ta proračun po tem novem sistemu učinkovitejši nadzor.
V obrazložitvah, ki so zelo podrobne, je dosti povedanega. Žal preveč ekstenzivno opisujejo posamezni resorji splošno naloge, ki jih resorji imajo, premalo pa pišejo konkretno, natančno o tem, kaj bodo v okviru tega proračuna in na osnovi memoranduma v prihodnjem letu naredili. Mislim, da je pozitivno tudi to, da je predvidena znatno večja proračunska rezerva kot v proračunu za letošnje leto.
Dovolite mi nekaj splošnih kritičnih pripomb. Najprej, skupni obseg proračuna v višini 958 milijard tolarjev ali doslej rekordnih več kot 10,1 milijarde mark je gotovo previsok, posebno, če ga primerjamo z rastjo inflacije - torej realno bo očitno porastel vsaj za okoli 4 do pol procenta. Pomeni, in to je še posebej zaskrbljujoče, hitrejšo rast od rasti bruto domačega proizvoda, posebno če upoštevamo že korigirano rast od tiste, ki jo je napovedal predsednik vlade ob predstavitvi proračuna, napoved, ki jo daje urad za makroekonomske analize na osnovi ohladitve konjunkture na tujih tržiščih, namreč, da bi naj ta rast bila med 3,5% do 3,7%. Se pravi, da grozi, da bo obseg proračunskih izdatkov naraščal za okrog 1% hitreje od rasti bruto domačega proizvoda. To pa ni v redu, posebno če upoštevamo, da je v zadnjih dveh letih obseg proračuna naraščal več kot dvakrat hitreje od rasti bruto domačega proizvoda.
Tako je tudi kljub zagotovilom Evropski uniji v strategiji Republike Slovenije za pridruževanje oziroma za vključevanje v Unijo, da bo proračun izravnan, pridelan oziroma bo pridelan, po predvidevanju, primanjkljaj okrog 0,8%, kar samo po sebi ne bi bila neka posebna nesreča, če bi bil ta primanjkljal posledica nekih razvojnih projektov ali razvojnih aktivnosti. Ampak, kot pravi tudi prof. Mencinger, se bo enostavno zgodil zaradi nesposobnosti uskladitve prihodkov, predvsem zaradi izpada carin in zmanjšanja odhodkov za delovanje države.
Pri prihodkih bi izpostavil samo en, po naši oceni glavni problem. Namreč vlada vztraja še naprej kot na pomembnem viru pri davku na plače; ta ima dimenzijo okrog 45 milijard ali okrog 5% proračunskih prihodkov. Ta vir je gospodarsko neprimeren, celo škodljiv, saj neposredno zmanjšuje konkurenčnost že tako občutljivih izvoznih in delovno intenzivnih panog. Spomnil bi, da je bil ta davek uveden pred dvema letoma kot začasni, kot intervencijski zakon za krpanje proračunske luknje in bi ga bilo nujno čimprej zmanjšati ali pa ukiniti, in to najpozneje takrat, ko bomo uvedli davek na dodano vrednost. Jaz ne morem soglašati s tem, ko je minister za finance nekajkrat, tudi za to govornico, ko je predstavljal proračun, branil ta davek, tudi z argumentom, da naj tisti, ki predlagajo ukinitev ali zmanjšanje tega davka, predlagajo nek novi, nadomestni vir za proračun. Najprej moram reči, da to ni stvar opozicije, ampak je to stvar vlade oziroma koalicije. In da bi pokazali konstruktivnost, mi dovolite, da navedem nekaj možnosti vendarle, ne rečem, da so edine ali so najboljše, vendar kot možnosti za razmislek, zato, da bi vendarle v doglednem času zmanjšali ta davek.
Najprej učinkovitejše pobiranje davkov. Dalje siva ekonomija, ki po ocenah nekaterih strokovnih institucij še vedno znaša prek 22% do 23% bruto domačega proizvoda. Dalje uvedba premoženjskih davkov, res, da bodo to davki, ki bi naj polnili občinske proračune, vendar čimveč bo teh davkov pobranih, tem manj bo potrebno iz državne blagajne prelivati v občinske proračune. Davek na avtomobile, stara tema, nepopularna. Spomnimo, da je padel ta davek predvsem zaradi tega, ker je oblika, ki je bila predlagana, bila neprimerna, seveda je pa tak davek nepopularen, kot tudi drugi davki in je stvar predvsem volje vlade in koalicije, ali sprejme tudi nepopularne, a koristne ukrepe. In pa možnost, ki jo je ponujala že tudi združena lista, uvedba davka na določene luksuzne proizvode. In končno, argument za to, da ta davek ostane še naprej v veljavi, je bil, da je stopnja, splošna stopnja predlaganega davka na dodano vrednost prenizka, vendar - kdo je predlagal tako stopnjo? Predlagala jo je vlada, predlagala jo je koalicija.
Pri proračunskih odhodkih bi ob tej priliki rekel samo tole. Ob tem, ko je proračun najpomembnejši instrument gospodarske in razvojne politike, je, mislim, potrebno sprejeti izziv ali poziv ministra za finance tudi ob zadnjih razpravah in predstavitvah proračuna, da bi to razpravo o proračunu morali izkoristiti kot razpravo o ekonomski politiki, o kateri, žal, preredko razpravljamo v tem državnem zboru.
Poleg skupnega obsega proračuna, o katerem sem govoril, je pomembna za gospodarsko politiko predvsem sestava, kako se rabijo proračunska sredstva. Ključni problem, ki ga mi vidimo, je v tem, da zaradi neučinkovitosti vlade in koalicije, pa tudi državnega zbora, da smo pošteni, ni bilo možno zmanjšati tako imenovanega fiksnega, za organizacijo vlade in uprave, s številom zaposlenih, z zakoni in programi, sprejetimi tukaj v parlamentu in v vladi, določenega deleža proračuna, ki znaša po ocenah, ki smo jih slišali z vladnih krogov okoli 80%. Ob tem pa obstaja vse manj prostora za potrebne in v memorandumu, ki je dokument vlade in sestavni del tega proračunskega paketa, napovedane ukrepe bolj aktivne, razvojno naravnane politike za večjo gospodarsko rast, za zagotovitev delovnih mest, za prenovo in za pripravo gospodarstva na članstvo v Evropski uniji.
Naj omenim samo tri probleme pri tem kot ilustracijo. Prvič, previsok delež plač skupaj z materialnimi stroški. Vemo, da v proračunu znašajo okoli eno tretjino. Delež plač se je v javnem sektorju od leta 1992 do 1998 povečal od 17% na 25%. To piše v memorandumu. Samo povečanje plač za 8 procentnih točk je več kot dvakrat več od vseh sredstev, ki se namenjajo v proračunu za tako imenovane gospodarske transferje. Takšno gibanje je posledica po eni strani pretiranega povečevanja števila zaposlenih v celotnem javnem sektorju, predvsem v upravi, in popuščanje vlade pritiskom posameznih, predvsem vplivnih skupin zaposlenih.
Drugič. Na sedanjo strukturo in obseg odhodkov proračuna vključno s transferji vplivajo kasnitve pri posameznih reformah. Ne bom jih našteval, ker vemo, za katere gre, vključno z dolgo napovedovano reformo in racionalizacijo državne uprave. Kaj nam obeta letošnji proračun oziroma memorandum? Nič kaj dosti razen od zelo splošnih usmeritev navajanja številnih nalog, za katere že lahko danes rečemo, žal s prepričanjem, da ne bodo uresničene.
Tretjič. Vladi in koaliciji tudi tokrat, to je že pri tretjem proračunu te koalicije, ni uspelo opraviti in državnemu zboru predložiti revizije zakonov in programov, ki skupaj presegajo finančne možnosti proračuna, in določiti prioritete.
Posebej zaskrbljujoče ob tem je, da se ob vztrajni hitri rasti javne in proračunske porabe vse bolj zmanjšuje delež, namenjen gospodarstvu, razvoju, prenovi gospodarstva, in sicer se je v obdobju 1992 do 1998 ta delež in tudi za proračun za prihodnje leto ta delež zmanjšal s 3,4% na 2%. V tem je verjetno poglavitni razlog za velik razkorak med usmeritvami ekonomske politike, zapisanimi v memorandumu, spet dokumentov vlade, in številkami v predlogu proračuna. To tudi pomeni neupoštevanje strategije Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo in nalog, ki so zapisane tudi v izhodiščih za pogajanja z Unijo. Zmotno in po mojem mnenju strokovno in ekonomskopolitično zmotno je mnenje, da v sistemu tržnega gospodarstva in ob vključevanju v Evropsko unijo ne bo potrebna aktivna vloga države v gospodarstvu in seveda proračuna.
Ta vloga bo potrebna, posebno še v naših razmerah. Seveda ne kot klasične subvencije direktno podjetjem, ampak oblike, ki jih uporabljajo tudi druge bolj razvite države, tudi članice Evropske unije. Naj spomnim, da je prav v tem času ob razpravah za uvajanje evra veliko pogovorov o tem, ko se uvaja enotna monetarna politika in poskuša čim bolj poenotiti tudi fiskalna politika z določitvijo sider pri inflaciji in pri proračunskem primanjkljaju, da si vrsta držav, ki imajo podobno sestavo in tudi razvojne probleme, tudi nekatere članice Unije, zelo prizadevajo, da zadržijo določeno suverenost v ekonomski politiki. Očitno je namreč dejstvo, da ne samo v državah, kjer so prevzeli, kjer so na oblasti socialdemokrati, ampak tudi v drugih državah, da ugotavljajo, da samo monetaristična politika in tudi samo liberalna politika, ki favorizira samo delovanje trga, ne moreta dati dovolj adekvatnih odgovorov na razvojne gospodarske in socialne probleme. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Horvat. Zaradi zapisnika bi rad povedal, da so na seji prisotni 4 ministri, ne samo dva, kot je bilo prvotno ugotovljeno. Besedo dajem gospodu Izidorju Rejcu, predsedniku Slovenskih krščanskih demokratov.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! Gospodje ministri s sodelavci, gospe in gospodje!
Čudno se bo slišalo, vendar je res. To je zadnji proračun tega tisočletja, gospe in gospodje. Zadnji, ki nam meri hlače v tem tisočletju. Ker naslednji, ko ga bomo sprejemali, bo že za prihodnje tisočletje. Mi smo pričakovali, krščanski demokrati, da bo imel več prebojnega, več razvojnega elementa, da bi napravili preskok v naslednje tisočletje. Žal ugotavljamo, da tega ni oziroma da, kot smo tudi slišali iz uvodnih razlag vseh tistih, ki so pooblaščeni in ki predstavljajo proračunsko temo. Menim pa tudi, da je ta predlog proračuna nekako premalo evropski, premalo tak, da bi nas popeljal v Evropsko zvezo.
Kakorkoli obračamo, smo predraga država. Če se lotim samo trendov, ki so nam bili na voljo oziroma ki so na voljo, od leta 1997 pa tja do leta 2002, vidimo, da so rasti od 3,8% za tekoče leto, seveda bruto domačega proizvoda, potem v prihodnjem letu 4% rast, potem 4,5%, 4,5%, 4,5%. Ko to ugotovimo, pogledamo tudi te postavke oziroma procente, ki se nanašajo na naše glavne kategorije, se pravi, uvoz in izvoz, in vidimo, da je nekako izvoz udeležen v bruto domačem proizvodu tja do 58% in nekaj čez 59% bruto domačega proizvoda. S tem pa, da je v vseh teh letih, kot sem prej omenil, da je tudi uvoz še vedno večji od izvoza, kar pomeni, da ni nobene prave volje ali pa nobene prave naravnanosti v to, da bi se borili s trgi, da bi šli boljšim zaposlitvenim možnostim naproti. Ker vemo, ali pa vsaj te projekcije kažejo na to, da naj bi imeli v tekočem letu 3.219 milijard bruto domačega proizvoda, prihodnje leto 3.347 in naslednje leto, ki se bo imenovalo 2000, pa 3.498 milijard. To je pač neka projekcija, izhajajoča iz nekih najbrž normalnih izračunov, brez posebnega poudarka na hitrejši rasti.
Če pogledamo v zadnje ogledalo, ki nam je na voljo, ali pa ogledalo, ki smo ga imeli na voljo videti in v katerem je predvidena rast 3,2% v ekujih na prebivalca, smo se nekako že prebili pred ostale kandidatke za Evropsko zvezo, kar pomeni, da imamo 13.000 ekujev na prebivalca. Vendar pa tudi vidimo, da so plače kar nekako precej visoke, 158.334 zadnji posneti mesec, in pa, da ugotavljamo, da bo ruska federacija vplivala na naše gospodarstvo in na gospodarstvo v svetu. Verjamem, da to določene svetovne ekonomije skrbi, ker so vložili veliko denarja v neznano deželo ali pa v deželo, kjer se ne ve, kaj se bo zgodilo. Ampak menim, da bi se morali mi tudi tega zavedati in da bi nas že neka izkušnja, večkrat ponovljena lahko česa izučila.
Kljub vsemu temu je opaziti, da je v sedmih oziroma osmih mesecih rast izvoza za 10%, uvoza pa tudi za 10 in še nekaj stotin točk procenta. Kaj to kaže? To kaže, da smo še vedno v nekem balansiranju, da še nismo dosegli niti tistega nikoli od leta 1991 naprej, da bi izvoz bil ali pa nekaj večji ali pa bistveno večji od uvoza. Skratka smo zadovoljni s tem, da z uvozom tudi zmanjšujemo domači trg in dajemo zaslužek tuji delovni sili. To je ena stvar. Druga stvar pa, jasno, tudi domači delovni sili ali pa domačim proizvajalcem skrajšujemo tržne možnosti. Cene vemo, da so se letos nekako gibale v 8,2%, pri brezposelnih pa je procent 14,2, zadnji posneti procent. Kaj to pomeni? To pomeni, da je teh 3,2% oziroma tudi napoved, ki je 4% za prihodnje leto za rast bruto domačega proizvoda, tudi v napovedih za naslednje leto in še naslednje, ko bo 4,5%, da v nobenem primeru ne vleče, bi rekel, novih zaposlenih v strukturo brezposelnih, v strukturno novih zaposlenih. To se pravi, številka brezposelnih še vedno ostaja tistih 14,2% in nikakor ne gre, razen za par delov procenta, sem in tja. Kaj to pomeni? V evropskem delu vidimo, da se je Evropa orientirala na to, da je imela načrt, da bi se s 3% rasti nekako prebijali skozi to leto, potem so ugotovili, da ta procent ne bo šel, ampak da bo 2,4%-na rast bruto domačega proizvoda v Evropski zvezi, v Nemčiji pa so ugotovili, da se je sedaj še malo bolj upočasnilo in da je to 2,2%. Vendar Nemci ugotavljajo, da pri 2% in naprej se že vleče nova zaposlitev. Pri nas pa, poglejte, pri 3,8% oziroma 4,0% ali pa 4,5% še vedno je 14,1%, 13,9%, 14,0% brezposelnih. Kaj to pomeni? Da model pri nas pri precej višjem ali pa neki višji rasti bruto domačega proizvoda, bi rekel, ne vleče v zaposlitev. Izračuni so pokazali, da bi to morda bilo šele pri 6,2%, kar pomeni, da je govorjenje o tem, kako bomo zaposlovali, kaj bomo naredili, seveda govorjenje v prazno, ker naš model ekonomije seveda, naš model ekonomije, bom potem rekel, ima pa druge minus predznake, ki jih bom tudi kasneje povedal, ki pa drugod, ki v Zahodni Evropi niso. Se pravi, ta model, naš, ki bi pričakoval, da bi moral biti nekako primerljiv z evropskim ali pa da bi procenti nekako enako se odražali ali pa enako, bi rekel oživljali ali pa onesposabljali neke trende, se pri nas tu nekaj drugače zgodi. Vidimo tudi, recimo iz podatka, bom temu rekel, samo en podatek iz našega, bom temu rekel, naše žetve turizma. Mi vemo, da smo se pred nekaj leti borili in smo rekli, ni kaj, milijardo bomo dosegli, pa naj se karkoli zgodi, in bili smo tam blizu milijarde. Zdaj je 618 milijonov priliva s področja turizma. O tem bom sicer še kasneje par besed povedal, vendar moram reči nekaj. Za nas, krščanske demokrate, je ta proračun, predlog proračuna gotovo za nekoga dopadljiv, vendar ta dopadljivost nič ne pomeni, če ne nosi nekega naboja, ne nosi nekega naboja, ki ustvarja vzdušje, ki ustvarja zagon, ki povečuje znanje in seveda, ki povečuje tudi naše uveljavljanje v svetu. Vemo, da bi moral biti proračun, kot je že prej pred mano povedal gospod, razvojni, evropski tudi, potem "štedljiv", skratka da nismo draga država. Ali pa, če bi v prispodobi povedal, mi smo ta proračun naložili na prekooceanko, na ladjo, na kateri je preveč potnikov. Prekooceanka recimo da bi tam nesla 1.500 ali pa večja ladja 1.500 pač potnikov, vendar jih le toliko več, da seveda bo ta plovba težka, nikamor ne bo, počasi se bo, bi rekel, prebijala. Kar je pa še huje. Mi imamo tudi veliko slepih potnikov, kar pomeni ta primanjkljaj, ki vemo, kakšen je, in ki pomeni dobrih 0,8% bruto domačega proizvoda.
No in če pogledamo te številke, ki so, kar na enkrat se pojavlja v teh številnih naših Poročevalcih, ki seveda jih nismo dohitevali niti nismo jih mogli hitreje obračati tudi tako, kot so prihajali na mizo, in jih je toliko in toliko čez 20, vendar nekateri so bistveni. Nekateri so zgolj, bi rekel, zgolj fotokopiranje nekih tiskovin, ki nosijo dve postavki in seveda se to v velikih straneh, dejansko že človeka izmuči, ker to pomeni že v bistvu zapravljanje prostora in časa in pa, bi rekel, neracionalno razpolaganje tudi z, kako bi temu rekel, z lesno maso, čeprav križem kražem leži nepobrana.
Lansko leto smo imeli proračuna 928 milijard. Se pravi v tekočem proračunu, ki ga letos doživljamo. Za prihodnje leto je pač 829, za prihodnje leto 928, to so prihodki, je indeks 112. Pri odhodkih je pa seveda primanjkljaj in ta primanjkljaj pomeni pa tudi to, da smo te odhodke kar za 100 milijard praktično povišali in enostavno je pred nami 958 milijard in pol in je indeks 111. Pri primanjkljaju smo pri 29,7 in je seveda primanjkljaj, čeprav smo rekli, da primanjkljajev več ne bo, da moramo iti v proračune, kjer ne bo primanjkljaja. Se je primanjkljaj pojavil in enostavno smo se sprijaznili z njim in kakorkoli bomo komentirali, ne bo nič pomagalo. Vendar to pomeni, da v bistvu se pač sestavljalci proračuna, ne meneč se za to, da ste se grozno trudili in seveda da ste prebijali hude večere gori na Brdu, kar seveda nas ni spravljajo v posebni jok in žaloščenje, ker to je pač stvar, ki vemo, kakšna je. Vi ste pač mozaik sestavljali, se dajali med seboj, kdo bo koga in kdo bo več pridobil. Nekako ste se potem umirili v nekih določenih procentih, ki pa, kot pravim, še vedno predstavljajo bistveno, bistveno višnjo rast od rasti, ki smo jih seveda prej povedali ali pa ki sem jih povedal na račun 4% v prihodnjem letu rasti bruto domačega proizvoda.
Res je, da so nekateri indeksi po ministrstvih dokaj zmerni ali pa recimo nekako bom temu rekel v mejah normale, so pa drugi izredno visoki. O tem bomo kasneje govorili. Menim pa - o tem bodo tudi še naši poslanci kasneje govorili - menim pa, da tudi v teh pregledih, ko ministrstva dajejo posamezna pojasnila in ko seveda utemeljujejo svoje postavke, ni nobene prave volje, da bi se kritično kdo lotil tega. Jaz vendar vem, da je lahko ena postavka recimo ministrstva za delo, družino itn. 164 milijard, kar je gotovo velika številka, pa bodo rekli, "ja saj to je pa tako, mislim skoraj 90% ali pa 85% so že v bistvu transferji, kot temu rečemo, skratka ni kaj. To so stvari, ki "laufajo", ki jih moraš samo "odrajtati", "štampirati" in vsako mesto odide." Ni res! Če bi to bilo res, potem seveda, potem seveda bi mi pustili vsaki stvari, ki smo jo sprejeli, da je normalna in seveda najboljša, menim pa, da smo mnoge tudi zakone in mnoge stvari, ki smo jih povzeli iz preteklosti, so take, ki seveda ne nosijo pečata dosedanjosti, ker mi moramo vendar gledati na to, da se približujemo Evropski zvezi in moramo tudi te zakone tako prilagajati, da bo ta razpoložljiva delovna sila bila res pri delu, ne pa tam čakala in seveda bila del podpiranja in del nekako žalosti nad sabo.
Isto velja seveda tudi za druge velike postavke, pa tudi za postavko ministrstva za finance, ki je v številki 272 milijard in ima indeks 117. Ministrstvo za gospodarske dejavnosti ima na videz dokaj visok indeks 123, milijard je 16, vendar so tam postavke, ki so take, da ne nosijo veliko posebnih potez, ki bi se lahko pokazale v gospodarstvu.
Menim, da je najhuje to, da ministrstva, tudi tista z gospodarskega področja, teh je pet, šest, ki imajo določen potencial, določene velike številke, ne sodelujejo, kot bi bilo treba. Menim, da je tudi v tem problem naše gospodarske regeneracije, da bi se morala ministrstva bolj pogovoriti o določenih problemih, določenih potezah, ki bi jih napravili.
Če sem prej povedal, da je rast predvidena v 4%, inflacija 6,8% in primankljaj 0,8%, sem povedal tudi to, kaj se dogaja v Evropi in da se Evropa temu prilagaja, vendar da se pri njih te rasti povsem drugače odsevajo. 6,8% inflacija je še vedno vprašanje. Mi bomo letos dosegli recimo - zdaj je 8,2% - morda bomo tam nekje nad 8%, vendar kakšne posebne volje še vedno ne bo. Ko govorim o tistem negativnem predznaku, ki spremlja naše gospodarstvo, je gotovo ravno ta inflacija. Mi se bomo s to inflacijo dajali še tri, štiri, pet let. Res je, da je za leto 2002 rečeno, da bi bila približno 3,5% ali pa 3,2%, vendar ne vidim potez, ki bi šle v tej smeri. Skratka, predvsem ta inflacija, ki gotovo botruje temeljni obrestni meri ali pa, jaz temu rečem, tej tiraniji obrestne mere, vse to ustvarja neko vzdušje, v katerem je kar v redu; poglejte, na slovenski izvozni družbi dajejo regrese na določene obresti za izvoz, ti regresi se prenašajo spet v banke in banke smo sanirali, pa še zmeraj banke "pumpamo", kot se po domače reče, in tja vlečemo denar, da bodo one lahko v miru živele in da jim bo TOM obračal poslovanje gor in bodo na koncu ugotavljali, kako so sorazmerno uspešne, pri tem pa imajo komaj četrtino svojega kapitala v gospodarstvu. Tu se začne in konča ves krog, ki bo imel še mnoge komentarje.
Pri proračunu nisem opazil oziroma nismo opazili določene stvari - namreč, kupnine ni v nobeni postavki. Kupnina je za tekoče leto predvidena v višini 8,2 milijarde. Vemo pa, da je kupnina proces, ki izhaja iz zakona o lastninskem preoblikovanju, ki prvi plus napravi malo večji vhod v te kupnine, kasneje se pa s tekom let tudi vplačujejo določeni zneski, ker je to notranji odkup. Vendar ta notranji odkup bi moral biti tudi odsevan v inputu proračuna, pa bi se moral tudi nekje videti, ker le-ta obstaja, in 148. člen ustave lepo govori, da mora država in lokalne skupnosti svoje prihodke in odhodke pokazati v svojem proračunu; če tega ni, je potem protiustavno dogajanje. Skratka, vse to bi moralo biti v proračunu. Vemo pa tudi, da nobenega znaka, nobene ocene ali pa nobenega pregleda ni, kaj bodo dobile nove občine. Skratka, tudi to je ena od stvari, ki, mislim, da predstavljajo problem.
Dalje je problem tudi, recimo, v pokojninski blagajni, o kateri ne bom tukaj več govoril kot samo to, da je gotovo vse to govorjenje o izgubah, o tem, kakšne bodo in kako jih bomo pokrivali, kje bomo kreditirali, kje bomo dolgove najemali, na kakšen način in podobno, to je nekaj res. Nekaj je pa tudi res, da tu nista upoštevani dve stvari. Prvič, da bi se morala pokojninska reforma že zdavnaj začeti, da bi moral biti pred nami za prihodnje leto že nek dokument, ki bi povedal, kaj se bo dogajalo predvsem z mlajšo generacijo in tako naprej, po eni strani. Po drugi strani pa ne vidim nobenega vnosa dobička podjetij, kjer je pokojninski sklad zraven s svojimi delnicami, skratka, kje se to vidi. Zdaj iščem in iščem, kopljem po papirjih, pa ne morem tega dobiti. Ne vem, čemu je bilo toliko dela in prizadevanja celega parlamenta v vseh štirih, petih, šestih, sedmih ali pa skoraj desetih letih, da smo tja vnašali, in na koncu iz tega nič ni. Najbrž pa ni cela slovenska ekonomija še na hrbtu, čeprav je precej preveč v slabem stanju.
Ko smo se lotevali tega memoranduma, kot se reče, moram reči, da je v svojem branju še kar prisrčen. Zaradi tega, če bi ga prvič bral in bi rekel, to je res skoraj branje, še nekaj poglavij bi naredil in bi bila to novela ali črtica ali kaj podobnega. Ima že eno tako dimenzijo, nekaj lepih besed, predvsem v tem smislu, preveč lepotno deluje, kot češ, preberite in bodite navdušeni nad lepoto tega jezika. Od tega, kako bomo imeli zdravo gospodarsko rast, kakšno nacionalno identiteto, kako bomo to razvili. Kaj vse bomo naredili. Kako bomo dosegli poslovno odličnost, da se bodo že kar tresli, preden bodo stopili na naše ozemlje in podobno.
Vsega tega je precej in veliko. Rečeno je bilo tudi, kako bomo zagotovili pravni red. Vraga, kako ga bomo zagotovili! Vsak tretji zakon, ki ga sprejemamo, potuje na ustavno sodišče. Prav pred nekaj dnevi smo "mlatili" dva dni in eno noč za neko stvar, ki je bila čisto protiustavna in ki ni predmet pravnega reda. Ko sem sedaj začel ta memorandum, ta se sprehodi, vse, tudi to problematiko nekako prikaže, vse, kaj se bo dogodilo. V glavnem nikjer ne vidim nobene posebne volje, kako bi se naša brezposelnost, ki bo ena od temeljnih kategorij za vhod v Evropsko zvezo, nikjer ni nič razdeljenega, samo to, kako bi bilo dobro in tako naprej. Kako bi bilo dobro, da bomo sanirali podjetja, potem tudi razvijali malo gospodarstvo in turizem, ki je izredno perspektivna panoga. Skratka, vsi govorimo, nič določenega, konkretnega, kaj bi v določenem primeru bilo potrebno napraviti, da bi se to zgodilo.
Jaz vam povem, da je jasno nekaj. Ko se pogovarjaš s podjetniki, ki v glavnem izvažajo, pravijo; "mi se doma ne moremo napajati z denarjem, ki je doma na voljo." Zakaj ne? "Zaradi tega ne, ker naša dobičkonosnost tega ne prenese." Če mi ne bomo napravili ene bistvene poteze - tudi nisem slišal iz nobenega poročila, iz nobenega pripovedovanja kogarkoli v tem parlamentu, vsaj v zadnje pol leta, da se bo kaj s tem TOM-om in s tem zgodilo - potem je jasno, da smo mi zadovoljni s tem, da se nekateri napajajo s tem TOM-om in multiplicirajo določene številke. Gospodarstvo mora iti svojo pot. In kot je prej gospod Feri rekel, nekje životari. Gospodarstvo životari, pustimo ga životariti. To so neki problemi, ki so in ki se jih ne lotimo. Tudi v projekciji sedaj, ko bomo slišali ali ko smo že zvedeli, da bo verjetno vstop v Evropsko zvezo malo daljši, da bo to verjetno 5 ali celo 6 let in bomo kar zadovoljni, kar naenkrat bomo rekli, dobro je, saj, kaj bi zdaj hiteli, saj je to še časa. Mislim, ta stvar je prisotna in ta stvar gotovo, bi rekel odseva v gospodarskih subjektih izjemno težko, ne težko, mislim groza jih je, čeprav moram reči, da me je pa tudi groza, ko ugotavljam, da v bistvu od gospodarske zbornice nismo dobili nobenega posebnega dokumenta. Jaz ga nisem dobil, vse je bilo na ene pol strani napisanega, medtem ko bi se oni lahko tega lotili elementarno in bi rekel, trdo in grobo, pa povedali, kaj mislijo in seveda sami sebi izčistili svoje poglede. Nič od tega! Skratka, saj s te strani bom jaz potem kmalu izpadel kot tisti, kaj se pa ti sploh tu greš, saj so vsi nekako zadovoljni, čeprav vsak pogovor, kdorkoli pride k meni ali pa jaz k njemu ali pa se kje dobimo, je povsem drugačen.
Pri tem, ko sprejemamo oziroma ko bomo sprejeli davek na dodano vrednost in seveda trošarine, moram reči, da me povsem, da nas povsem, nam ponuja neko prepričanje, da je tu samo vprašanje te zamenjave enega načina z drugim, s tem, da bo ja toliko sigurno, da bo ja input toliko velik, ker bog varuj, da se ne bi kakšni input kakorkoli zmanjšal. Skratka vsi poizkusi, da bi se racionalizirala ali pa da bi se povečala sposobnost, gospodarska sposobnost in konkurenčna sposobnost, to nobenega nič ne briga, to ni važno. Važno je, da je blagajna tako velika in da se seveda živi in preživi, pa seveda bomo slišali, koliko so še posamezne blagajne premajhne, vendar pred gospodarstvom, pred pogledi tistih, ki ustvarjajo denar in seveda, ki polnijo državni proračun, pa je seveda slika povsem drugačna.
Poglejte, primer, mi smo pred tem, da bo Grčija ta hip, upamo, potrdila ta pridružitveni sporazum in kar naenkrat se bo zgodilo, da bomo slišali iz evropskega centra tam, da je zadeva v redu in da seveda se "rampa" odpre in vemo sami, danes smo sprejeli na dnevni red tudi zadevo, ki pomeni možnost nakupa nepremičnin od tujcev itn., o tem bo pa govora v naslednjem. Zdaj pa poglejte. Ko je govora o tem, da bi ta ekonomija morala biti uspešna in da seveda brez tega, da ne bomo veliko več izvažali, seveda ne bomo prišli nikamor oziroma, ko vidim projekcije do leta 2002, mi gotovo ni, bi rekel, nisem zadovoljen in ne morem se sprijazniti s tem, da je pač ta udeležba v bruto domačem proizvodu vedno 58, 59 in ne pride do 60. Se pravi uvoz je pa vedno nekaj večji od izvoza. Mislim, to so stvari, ki seveda, bom jaz temu rekel, mi ne gredo skupaj in ne pomenijo nič, ker če poznate in gotovo nekateri poznate nemško ekonomijo, kaj vse počne, da bi čimveč izvozila, 10% izvoza ima na svetu, drugi izvoznik na svetu, jih je 82 milijonov, Amerika je malo pred njo, Japonska je precej za njo itn. Kaj vse oni počnejo, da bi in v bistvu tudi mi tja največ izvozimo in tudi moram reči pri tem, ko se najbrž bodo tudi sami sprijaznili z marsikatero težavo, je najbrž tudi pred našimi podjetniki in našimi managerji ali pa tistimi, ki vodijo podjetja, velika, srednja, manjša in najmanjša, da se bodo morali soočiti z mnogokatero težavo, z največjim in najbolj zanesljivim trgom.
Mi imamo trge zanesljive in nezanesljive, ampak ko spremljam politiko slovenske izvozne družbe, pa sem imel priliko spoznati pred nekaj dnevi, še bolj natančno, ugotavljam, da se premnogo poslov dogaja na področju tako imenovanih zelo rizičnih trgov, od bivših jugoslovanskih do seveda ruskih in v celi tej paleti. Kaj pomeni to? Družba seveda asistira, mislim ta družba, recimo da asistira izvozu med 7% in 10%, vendar, kar je bistveno, namesto ali pa vsaj, da bi ministrstvo za finance, vlada dobila neke "grife", neke prijeme, da bi prisilila, da bi recimo banke šle v določen vložek v slovensko izvozno družbo in bi se s tem omogočilo, da bi ta kapital, ker če se že ti ukvarjajo s tem, bi rekel pospeševanjem izvoza, potem bi vsaj banke z določenim kapitalom šle zraven in v bistvu naj oni delajo namesto njih, da se ne bodo oni tresli in ponoči slabo spali.
Skratka, ko ugotavljam, kakšna je politika, ugotavljam, da je premalo usmerjena v tista trda tržišča in preveč v tista, ki so in niso in ki so seveda usmerjena v to, da pridi, kreditiraj 10 let, 10, 15 let, pa bomo napravili posel. Po taki poti se bo še ta potencial v bistvu vrgel proč in ga ne bo nikjer. Menim, da ta politika mora biti povsem drugačna, bolj vezana na tista trda, zahtevna tržišča, ki človeka napravijo ali ki podjetje napravijo sposobno, dobijo isto ta oni in tretji in so, kot se temu reče tudi odlični.
Sem pri gospodarski zbornici. Vloženi so zakoni, vložene so pripombe take in drugačne. Vendar, pričakoval bi, in to res povem na glas, da bi dobili od njih temeljit pristop k temu, kaj je s politiko v prihodnjem letu in v prihodnjih letih. Jaz nisem nobene stvari prebral. Če je kam drugam zašlo, mi je prav žal. Ampak jaz nisem tega videl in menim, da so proračuni najbolj temeljni akt vsake države in strateški pogledi in razmišljanja o tem, kako in kaj, da bi nekako napravili res nekaj, pokrili nekaj tistih prilastkov, ki sem jih prej omenil, ki so v navednicah lepi, sočni in ne vem kako prisrčni.
Vendar kot pravim, življenje gre svojo pot. To bomo napisali, šlo bo pa v glavnem po starem. Isto vidim, da tudi pri gospodarski zbornici, ki naj to vonjavo in vso to problematiko gospodarstva izcedi proti vladi in zahteva. Potem se to ne vidi in od tod tudi poizkusi nekaterih, pa verjetno bodo neuspešni ali komaj uspešni, da se le to življenje in delo v gospodarski zbornici bistveno regenerira.
Področje, ki smo ga po lastninskem preoblikovanju... V memorandumu piše, da je tudi vzrok, da se premalo stvari dogodi, da premalo hitro gre razvoj naprej, tudi v zakasnelem lastninskem preoblikovanju. Recimo, da je nekaj res. Ampak mislim, da v bistvu to ni res. Naj vas spomnim samo na to. Mi smo prevzeli zakone, ki so določali, kako bodo pooblaščene investicijske družbe delovale, družbe za opravljanje in tako naprej, te obveznosti v papirju smo pripeljali iz Amerike. Amerika je dežela, ki je velika in tu se bo v našem vrtu vse prijelo. "Vraga se bo prijelo!" Se bo prijelo, samo kako se prime, to pa vidimo. Iz tistega namena, da se iz teh pidov napravijo skladi, delniške družbe, ki ustvarjajo, ki investirajo, ki pridobivajo denar za investicije, ki generira gospodarstvo. Kaj dela sedaj? Vprašajte, pa boste videli, kaj se dela. Zamenjuje, preprodaja, tujce spušča in podobno. Kaj se bomo mi s tem ukvarjali, kaj se bomo mi s tem "matrali", naj se drugi matrajo. Mi se ne bomo. Prodajajo lokacije in tako gre vse, kdo ve, kam. Seveda čakajo pa še velike milijarde, da jih bomo napolnili, ta hip se bo to zgodilo. Potem bo pa zopet ta zgodba šla naprej.
Pri iskanju trgov, kar je gotovo bistvena zadeva. To je bistvena zadeva za zaposlovanje, to so gotovo trgi, domači in tuji. Predvsem pa tuji. Menim, da je veliko premalo narejenega. Verjamem, da vlada precej naredi, da se bilateralno pogovarjajo. Ko vstopamo v Evropsko skupnost in pridejo Finci, pogledaš tisti pregled in ugotoviš, da Finci nam izvozijo 40 milijonov, mi pa njim 20 milijonov. Ja, bog se usmili! Pa kaj je to? To ni nič! V Ameriko hodijo celi vagoni ljudi, seveda v avionih, hodijo tja - in kakšen je izvoz - 350 milijonov dolarjev! Ja, kaj je to, bog se usmili? To je revščina! Iz tega se vidi, da je to v bistvu samo turizem, to je managerski turizem. V Nemčijo? Kje pa, v Nemčijo pa ne, bog ne daj, saj tam pa ni... (nerazločno), kot se reče po domače! V Ameriko, daleč tja, pa v azijske dežele! Pa včasih koga iščem in vprašam, kje je - v Južni Afriki, v Braziliji in ne vem kje, je tam 14 dni, tri tedne - ja, to so grozni posli! Veste, dajmo malo tega cedila dati na to našo realnost, na našo sposobnost in poglejmo stvari, take kot so! Ne govoriti in ne vem kaj delati in početi! Poglejte, Avstrijci imajo vis-a-vis Japoncev zelo točno določilo: mi toliko tja, vi pa toliko nazaj. Delajo za avtomobilsko industrijo in tako naprej, skratka, bat za bat, kol za kol, kot se po domače reče, in tako bi mi tudi lahko naredili. Tudi Nemci, ko so prišli, so rekli, pa kaj je to, ko smo govorili o turizmu. So rekli, kaj je to - to ni nič! To je ena naša pokrajina, ena naša lepa dežela, ki mogoče nekaj ljudi k vam pošlje, pa že mislite, kakšen je to turizem. To smo pa tudi videli, saj konec koncev nam res upada že na vsakem koncu učinkovitost.
Ko se soočamo z Evropsko zvezo, se moramo soočati z bilateralno ekonomijo, s Švedi, s Finci, z vsemi temi in tu delati posel. Ne, pa ne vem kako, Evropska zveza, in zadovoljni smo, rečemo, ni kaj, 62% izvoza v Evropsko zvezo. Ali ima kdo tako? Nihče nima tako, mi smo glavni! Ja, vraga smo glavni, če imamo pa takšno brezposelnost in če pogledamo po firmah, pa vidimo, da se vse trese, in so zdaj čudoviti koncepti, o katerih bom še potem nekaj povedal.
Ta politika ali ta strategija, vidim, da nima svojega zato. Ima neko delo, nekaj se počne, neki zavodi ali pa neke stvari se ustanovijo, neki uradi, pa malo sem in tja, na koncu pa ni kakšnega posebnega učinka. Tuj je kapital - tuj je kapital, smo vendar vedno rekli, in ne bo drugače. Če nam prinese tržišče, če nam prinese tehnologijo, če nam prinese zaposlovanje, pa tudi eventualno management, morda; včasih je res treba, čeprav smo včasih naddomišljavi, vendar ob tem, da je domišljav praviloma tisti, ki ima že svoje podjetje v slovenski razvojni družbi ali pa tja že potuje. Menim, da je v ekonomiji večna abeceda. Tu sploh ni treba biti "brihten". To je abeceda, in če jo izpustiš, ne moreš sestaviti stavka skupaj. To je tisto. V tej abecedi se točno ve, če imamo preveliko brezposelnost, če imamo take in drugačne probleme, se vprašamo, zakaj. Zato, ker je kapital predrag, ker se še vedno valjamo v teh jugoslovanskih inflacijskih relacijah in inflacijskih pogojih, v katerih seveda nič ne naredimo. Smo zadovoljni, smo monopolisti in tako naprej. Ja, od koga pa uvažamo inflacijo? Iz tujine najbrž ne - doma jo delamo. Torej, doma udarimo, kot se temu reče, z opeko po glavi, pa se naj nekaj pozna.
Vprašanje privatizacije. Jaz pravim, da bi lahko privatizacijo mnogo hitreje izvrševali, če bi tudi zakone prinesli. Poglejte, še zmeraj so neki zakoni, ki niso prišli skozi parlament. O bankah še vedno nič ne vemo, koliko je saniranih. O zavarovalnicah teče že štiri leta boj, kaj in kako bo in kdaj bo - upam, da se bo kaj zgodilo. Poglejte, na primer denacionalizacijo - tudi ta nam ne dela nobenega posebnega ugleda in tu se bomo najbrž še videvali in srečevali, pa še marsikaj se bo dogajalo, preden bo sedemletni zakon dobil, ne vem kaj že, sive lase ali pa bo brez las.
Slovenska razvojna družba. Poglejte leta 1992 so pogruntali vrli vladajoči, da je treba nagnati tiste, ki imajo slabo voljo ali pa ki jim malo slabo gre, v razvojni sklad. In narod je šel gor, ni kaj fantje, tam bomo pa reševali in bomo čistili in vrnili podjetje. Vraga! Kaj se je zgodilo? Sto podjetij, od tega je pa eno samo mrcvarjenje sem pa tja. Kar koli zvem, zvem v glavnem samo, da so v glavnem ti prijemi zelo nestrokovni, zelo nedorečeni in podobno je tudi v Slovenski razvojni družbi. Slovenska razvojna družba se recimo sedaj zadnji hip seveda ukvarja recimo z obutveno industrijo. A, sedaj smo pa tu! Z obutveno industrijo! Krasno. Sedaj sem pa že nekaj hlebcev pojedel najbrž v tej branži in sedaj pa kar lepo model... Namreč, ena firma se je prijavila, da bi pač nekaj sodelovala v tej slovenski razvojni družbi, da bi ji mi pomagali. Ne, pride s pogodbo na mizo, podpišite, vam damo nov management in preden se bo kaj zgodilo, bomo seveda nekaj glav porezali, potem se bomo šele menili, kako bomo. Ja, kje bodo dobili kadre, ljube duše? Kje bodo dobili kadre? Ali poznate branže? A veste, vsaka branža je ena specifika. Za kovinsko bom rekel, jaz nisem tam doma, vendar imajo to prednost, da se morda programi malo bolj počasi zamenjujejo. Vendar seveda, če se ne zamenjujejo, če ni zamenjave, je nič. Potem v neki predelovalni branži je seveda treba že malo hitreje. V neki dodelovalni hitreje, v lon poslu seveda pamet pride od drugod, blago od drugod, tam se sešteje itn. in sešije ali kakorkoli naredi in gre ven. V tej branži, kot je zaenkrat, recimo še ni toliko na lon posel. Govorimo o obutveni industriji. Vendar tako reševati ali pa sedaj govoriti na glas, sedaj bomo pa to mi združili, pa napravili neke ljudi, ki bodo oblikovali in potem pa skupna nabava itn. Sedaj pa poglejte, tu vam povem naravnost. Vsaka od teh tovarn je za svetovne dimenzije zelo, zelo velika. To že mi zdavnaj vemo. Ne boste dobili nobene take tovarne po svetu ali pa kaj podobnega. Skoraj ne. Sedaj boš pa te tri skupaj spravil in seveda, če boš prikrival, ne boš nič naredil, ker se bodo tepli itn. Če ne boš prikrival, kdo bo kaj delal, kdo bo za njih razvoj, kdo bo mislil, kdo pa mislite, da diktira modo, barve in designe itn. Ali mislite, da bo tukaj v Ljubljani se nekaj zgodilo, da bodo tri damice ali pa trije gospodiči šli ven, pa bodo rekli, v Pariz ali pa kamor koli, to je pa moda za leto 2000. Bodo rekli, kje ste pa vi prišli, ali vidite, ja, saj je, verjamem, itn. Tako se to ne dela. In poglejte primer, ko so Slovenske železarne tudi združile nabavo. Ja, ljube duše, a veste, ene Ravne, to je kolos, to je v bistvu kot ena ogromna vas. Ene Štore, dobro vemo, kako je, čeprav so sedaj pri tem, da bi se nekam prodalo, upam, da vsaj v dobre roke. Ali pa poglejte Jesenice! Pa saj vidite, se zapeljete, prej ste hodili eno uro skoraj, da ste prišli od enega konca do drugega konca. To so ogromni kolosi, ki imajo ogromne vrste blaga, ko ne moreš z enega mesta reči, sedaj pa tako in tako in tako. Seveda, če bi imeli denarja, kot mi rečemo po domače, kot gnoja, potem bi se to dalo napraviti. Samo tam, kjer se dogaja, se mora vedeti, kaj se dogaja. To je tisto in ne moreš sedaj tam si nekaj izmisliti, sedaj bomo pa mi vam že pokazali, vi, ki ne veste, ki ne znate, bomo pa mi to skupaj dali, pa bomo mi dali nekaj ljudi, pa bomo mi to reševali. Boste vraga reševali! Ali zastopite, to so stvari, ki ne morejo in ne gredo tako. Moraš, prvič, vedeti, kaj se dogaja v tujini, kaj je to tujina, kako se to obnaša drugod. Poglejte, če pogledate te proizvajalce copat ali pa takih izdelkov, predvsem copat. To so samo centri, nekaj centrov, lastnikov, ki samo "šiba" te modele po svetu in vse modele od Tajvana do vseh koncev sveta. Obrnite okoli copat, pa boste videli, kje je Tajvan, made tu in tu in tu in tam itn.
Skratka, nekje je "dezen" narejen in nekje je povedano, kakšno bo, potem pa šiba po svetu. To se dogaja in mislim, da tu nima kaj pamet od kje jemati, ker je že dorečeno itn. Skratka, govorim to o Slovenski razvojni družbi, za katero menim, da bi morala mnoge stvari napraviti. Predvsem pa mislim, če drugega ne, pritegniti marsikaterega človeka, ki so ga "v ta zadnjo sunili", ker pač nekomu ni bil všeč, pa je še sorazmeroma zelo mlad, pa nima kje kaj, pa bi lahko šel marsikje za kakšnega direktorja in seveda ima veliko izkušenj ali pa vsaj nekaj podjetij, ki jih je lahko uspešno urejeval in vodil, potem pa na koncu bi dobil še to, da bi morda še kakšno reševal itn.
V tej smeri tudi v Ameriki to delajo in vsepovsod, da te kadre, ki nekaj vedo, še vedno uporabljajo, ne pa, da zdaj kar pride nekdo z univerze, ni kaj, eno leto in je že manager, skratka že je operacija, nož in luč in seveda "kangla" in potem čreva ven vlečejo.
To velja tudi za reševanje slovenske industrije. Jaz trdim, ker ni strategij, ker ni povedanega, kaj bi s kom počeli, delaš pač, kar pač pride. Seveda, ko je nuja, greš v operacijsko sobo in seveda, če si živ, je v redu, ko prideš, če te nazaj vrnejo, če pa ne, pa seveda rečejo, saj vemo, kaj rečejo zdravniki.
Če bi bila strategija, bi se vedelo, kaj se hoče. Mi smo že leta 1991 naredili strategijo, predlog strategije, ki je seveda bila trda, ta strategija je lahko samo v tem, da ti primerjaš odstopanje, bi rekel, določenih branž primerljivo z določenimi nivoji, ki so recimo, povsem vemo, v srednji Evropi lahko, ker bomo šli v Evropo. Skratka, iz tega pa se dela potem model, kako napraviti in kaj narediti. Jasno pa vam povem oziroma to moramo vsi vedeti. Mi, če bomo še tako dobri kot na primer Nemci ali pa, da smo tako dobri, pa tudi marsikdaj priznajo, da smo tako dobri, vendar ko gre pa za ceno, takrat je pa seveda še vedno toliko pfeningov in toliko mark izpod tega. Skratka, ta boj, da bomo imeli ime, to samozavest, identiteto.... Jaz bi pa rekel, da identiteta, ja gotovo, ta identiteta, ta samozavest mora biti tudi v naših proizvodih. Ko gre proizvod od hiše, moraš biti vesel, ker je to nekaj lepega, nekaj tvojega, rezultat nekega dela, v katerega smo vložili veliko znanja in seveda veliko truda.
Področje malega gospodarstva. Zdaj ne bom govoril o sanaciji podjetij, tu je že veliko povedanega, kako bomo kaj napravili. Jaz se delno strinjam, delno pa tudi ne, ker ve se, da je sanacija podjetja v bistvu dober management, dobri, sposobni ljudje in vizija in védenje, kaj se mora narediti. Vodenje podjetja v bistvu, vodenje skozi čas, bi rekel, izogibanje soteskam, ki te zmeljejo, ki te napravijo nesposobnega. Poglejte, ob vsej tej visoki ravni ali pa lahko rečem dosti veliki samozavesti naših managerjev, meni ni treba nič govoriti, kakšen je kdo, jaz samo malo vprašam, kje pa je že kaj bil, potem pa hitro vem, ali je kaj vreden ali ni vreden. Menim pa, da je na področju malega gospodarstva veliko premalo narejenega. Trdim, da je mreža, ki je zelo razširjena, da je prevelika, da mnogokje ne vedo, kaj bi počeli. Ne more biti en model, ki je v nekem trenutku se nekomu v glavi "ven zabrisal", pa je potem model, ki bo zveličaven za ne vem koliko časa. V vsakem času, v vsakem trenutku je potrebno ugotoviti, ali je ali ni. Ali se ni morda pojavilo nekaj novega, nekaj boljšega itn., skratka racionalizacijo.
Pa poglejte, ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem ima izjemno majhen proračun, tisti bori 2 milijardi pa še nekaj. Recimo, da je to vseeno nekaj. Moram pa reči, da tudi v to je treba pogledati, tudi to malo gospodarstvo, ne samo, da ima sklad za razvoj, pa tudi, da ima turizem svoj zakon, pa tako naprej, ampak vidi se, da se nekaj ne dogaja. Ko pogledamo, recimo, rezultate, ugotovimo, da je stanje isto, da se nič ne dogodi. V glavnem pri istih številkah ostaja in nič se ne razširi, nič se ne veča. Ali drugače povedano, vsi tisti, ki so se lotili podjetništva, so previdni in preveč obremenjeni in si mislijo, zakaj bi se "matrali", toliko se bomo "matrali", kot nekako vleče. Skratka, v tej smeri je gotovo veliko možnosti, predvsem pa možnosti za zaposlovanje, predvsem mladih, za katere mislim, da jim poguma ne manjka, ker če bi jim pa poguma manjkalo, potem je pa vprašanje, kakšno bo njihovo celo življenje.
Turizem. Prej smo rekli, imeli smo načrt najmanj milijardo. Mi se še zmeraj izgovarjamo na leto, kaj vem, pred osamosvojitvijo, pa kaj smo izgubili in tako naprej. Ja, ljube duše, koncept, zakon je tu! Če ti ljudje, ki sedaj vodijo zadeve, tega ne znajo, bodo pač morali priti drugi. Koncept mora biti, da se turizem poveča, da gre naprej. Pa poglejte, vam dam primer. Že pred letom sem govoril, da bi morali v parlamentu imeti čudovito gradivo o turistični dejavnosti v Sloveniji oziroma o tem, kaj bomo mi reklamirali. Sem prihaja morje ljudi, delegacij, takih in drugačnih, pa vsakemu daš en izvod in gre s tem naprej. Ko smo šli na Hrvaško, smo to dobili in smo lahko videli, kaj bi se lahko zgodilo. Nič! Tega ni, in mislim, da smo tudi tako nerodni in še tako abecedni, da ne znamo nič takega napraviti; pa koliko naših ljudi potuje in bi se to lepo razdelilo, izšlo in tako naprej. Ali pa drugače povedano, pogovarjali smo se nekoč, katera družba, katera televizija bi to prevzela. In smo se menili o točno oločeni. Ne, nobenega premika ni! Mi gremo na posamezne lokacije, posamezne sejme, ki so dragi, učinki pa, saj veste - verjetno tudi zaradi naše nerodnosti - dokaj mizerni. Moram pa reči, da tudi podoba, ki je na voljo, podoba našega turističnega pljuska mi ni všeč in sem že nekoč rekel, da je to podoba, ki bi jo lahko narisal sedmošolec.
Pri bankah, ki smo jih sanirali, nismo prišli do konca. Saniranje bank - saj beremo intervjuje in tako naprej - smo na pol poti. Vendar, ne glede na to, ali so sanirane ali niso sanirane, mene bolj zanimajo banke kot banke. Če imajo banke, kar smo ugotovili lansko leto, 23 do 25% svojega kapitala v gospodarstvu, v tem oplajanju, potem nekaj ne "štima". Potem ne vem, kje je, kaj počne. Potem bi se šel vsak tako banko: ponoči števci tečejo, zjutraj se zbudiš, ugotoviš, da se je naklofalo nekaj, in ta TOM greje in greje to peč; in ta peč bo grela še nekaj let. Skratka, če ne bomo dosegli tega, da bodo banke šle v podjetja, potem mislim, da ne govoriti o tem, kaj bomo storili in kakšna bo naša perspektiva. Banke so živčni sistem nekega telesa. Če niso zraven, smo mi ob živce ali pa jih sploh nimamo in smo brezčutni. Tako je, in tudi gospodarstvo postaja brezčutno, ker nima napajanja. To je problem in tu nimamo kaj, tudi ko je govora o našem slavnem tolarju in tako naprej. Vendar ta premik bo moral biti narejen, ne, da bo, pa morda bo, pa ne vem kdo nas bo prisilil, razumete? Mi bomo - kar sem tudi zadnjič rekel - takoj sprejeti v Evropo, čim bomo pripravljeni. Če bomo slabo pripravljeni, bodo rekli, pa kje so se ti vzeli! Če bomo pa dobro pripravljeni, potem nas bodo videli, bomo nekaj pomenili. Menim, da je to osnovno vodilo.
Lastninjenje zavarovalnic, mislim, da je tudi poseben problem, ker se tudi po nepotrebnem pojavljajo tujci. Mi smo že videli na področju zavarovalnice, so tujci pridobivali denar in se šli neke akcije, potem šli v velika tveganja. Tega ne bom komentiral. Menim, da je to ena od stvari, ki bi se jih morali zavedati. Če je neka stvar dobra, je dobra, je treba nastaviti "šine" in naj gre naprej, če pa ni dobra, potem je treba konkurenco prignati sem in od tu naprej ugotavljati, kaj in kako.
Regionalni razvoj. Zadnje čase beremo veliko o regionalnem razvoju Slovenije. Jasno je, da slike kažejo povsem podobo, kje se zbirajo, kje so ljudje, kje naj se zadržujejo. Tudi če študirajo iz obrobnih predelov Slovenije, se ne vračajo nazaj. Jaz bom povedal model, ki sem ga tudi sam uveljavil.
Mi smo v nekem dosti odročnem kraju štipendirali praktično vse razrede osmošolcev, ki so prihajali iz osnovne šole. Vse smo štipendirali. Kakšen je bil rezultat? Kadrov kolikor hočeš. Kadri so prišli nazaj. Pa tudi, če je prišla petina, šestina, osmina, četrtina, jih je veliko. Tako bi moralo biti. Problem štipendiranja, problem pridobivanja mladih kadrov in tako naprej ne more biti za nobenega menagerja vprašanje.
Zadnjič sem se pogovarjal z nekom in sem rekel: "Ali imate dobro ekipo?" Je rekel: "Ja, je". "Ali imate sigurno dosti mlade?" "Ja, veš, to je pa vprašanje", je rekel. Jaz sem rekel: "Ali bi vzeli kakšnega iz tega področja raziskovalcev?" "To je pa že hudo, tam so preveč razvajeni, tam niso navajeni tako delati, tudi če ugotovi, da neka stvar ne gre, pa je že program učinkovit". Sem rekel: "Bo treba pa nekaj spremeniti!" In sem tu pri tehnološkem razvoju. Zakaj? Nemci zagotovo in vsem je znano, da nabirajo v teh velikih pomembnih firmah ljudi, strokovnjake iz cele Evrope. Tudi naših je veliko. Jih bodo nabrali, nabrali, mi bomo potem in tudi drugi bodo samo, temu se reče, delali za plačo ali oni bodo rekli "lon arbeit" in tako naprej. In to se bo dogajalo. Oni bodo proizvode razvili, ostali bodo pa lepo pridno delali in bodo zadovoljni, če bodo sploh lahko pridno delali.
Če govorim o tehnološkem razvoju in vem, da je bilo prej tudi veliko odprtih besed na to temo. Tudi to je problem, da je gotovo znesek premajhen ali da niso te milijarde tiste, ki bi nam dale krila. Ne! Ampak problem je tudi v medsebojni navezanosti. Jaz mislim, da so to pokazali Japonci in še marsikje, kjer so pametni. Ko v bistvu povežejo pamet s proizvodnjo. Jaz vem, da je to včasih težko. Ampak če boš vsako stvar posebej imel, potem je seveda vprašanje, če bo v tem spojljiva, če je potem koristna, če čas svoje prinese, če da denar od sebe. Racionalnost uporabe državnega denarja je tudi v tem, da čimveč da od sebe. Ni drugega modela. Tudi v šolstvu. Pa poglejte. Strahovite težave. Mi smo hodili, kar spomnite se, vse sobote v šolo, nobenih počitnic. Sedaj so od vseh teh dopustov že povsem utrujeni. Potem bodo imeli zopet en teden, zopet čisto utrujeni in še enkrat en teden, zopet utrujeni. Ljube duše! Vem, da je problem pri mladih ljudeh. Saj konec koncev, kje pa imajo pamet? Na televiziji! Saj konec koncev vse morajo videti. Saj nimajo časa, da bi se učili, saj ima pamet oziroma glavo čisto raztepeno. Da reče, oče in mati, ti si "ful" neumen in tako naprej. Tako se dogaja. Ampak to je to. Pa se vprašajte. Kaj prihaja v srednje šole? Nič kaj posebnega. Kaj prihaja na fakultete? Sprašujte! Jaz vem, da žal ni delovnih navad in če ni delovnih navad jih tudi potem ne bo. Dragi moji, to je pač stvar, ki je in se ne moremo drugače o tem pogovarjati. Veliko imamo teh zelo pomembnih ali mednarodnih ustanov, kjer sodelujejo. Verjamem, da je to dobro. Ampak jaz bom rekel, vsak, ki proračun da nekomu, ali poglejte.... Mi smo navajeni, da nekomu damo toliko in toliko milijard, inštitutu na primer. Jaz bi rekel, na koncu mi daj povračilo, kaj se je iz tega zgodilo? Ne pa, da so ti preživeli in ne vem kaj vse, nekaj objavili v tujih revijah. To tudi jaz lahko objavim. Mogoče se bo kakšen našel, da bo res prebral.
Zgodba je v tem, da moraš ugotoviti, kakšen je input, kakšen je povratek tega. Ali je to ali ni. Kaj mi pomaga, da jaz valim in še nikoli nisem zadovoljen. Še v tem je problem. Kaj se pa to pravi! Lani smo dobili pet, sedaj smo dobili pa samo pet in pol. Kdo je pa pogledal na čelo, kjer se števec vrti. Najbrž, da nihče. Po taki poti bomo mi draga država in tudi nikamor hitro ne bomo prišli. Primer je kmetijstvo, ne bom se v njega spuščal. Samo menim, da je veliko preveč govorjena o njem.
Toliko je bilo že načrtov, programov, vsega narejenega, naj nekaj naredijo, naj se prestrukturirajo, saj točno vedo, že pet let se ve, kaj nas čaka v kmetijstvu. To ni nič zakomplicirano. To so neka dejstva. Tudi se točno ve, planinske lege so takšne, srednje lege so take, nižinske lege so bolj v konkurenčnem pasu in konec zgodbe. Konec koncev smo tudi prodali tisto ormoško tovarno, pa se sedaj za glavo držimo. Pa dajmo še kakšno drugo. Mislim, zame to ni prav, ampak to je način. Tako se v bistvu tudi delati ne sme.
Energetika. Danes je bilo veliko govora in bo veliko govora o tej energetiki. Sedaj se posebej ne bom spuščal v to, ampak ta hip je glavni problem energetika. Imamo TET 3, imamo Nafto Lendavo. Meni ne bo nihče dopovedal, niti o TET 3, pa ne bom sedaj tega komentiral, ker bomo o tem še veliko govorili. Nafta Lendava. Lansko leto julija ste gospodje poslanci prinesli zakon, ki bi določal sanacijo Nafte Lendava. Mi smo imeli sejo in smo sklenili, da septembra prinesejo sanacijski program. Ni ga bilo nikoli. Sedaj vas pa vprašam. Komu bi pa vi dali denar, da ni sposoben napraviti sanacijskega programa? Jaz nobenemu. Nekaj podobnega je bilo z železarnami. Namesto da bi prinesli septembra, so prinesli 24. januarja. Skratka, imamo opravka s strukturo, češ, tu smo in dajte nas, kaj se pa vi nekaj greste. Ne boste se tako šli! In to so stvari, kot se je že ugotovilo, da recimo Nafta je pač to, kar je, sedaj smo izdali še dodatno nafto, da bo še gor "pumpala" sem in tja tisto nafto po tistih ceveh. Potem bomo pa ugotovili, da to ne gre, ker je tudi lokacija taka, kot je, in ji ne more nihče pomagati.
Pa še nekaj. V zadnjih dogodkih s Hrvati, trdim, da se bo nekaj zgodilo. Prvič, to, da bomo imeli problem z odpadki, drugič, bomo imeli problem, ne problem, ampak da bo ta krška elektrarna lepo se k nam obrnila in rekla: Dragi Slovenke in Slovenci, tu imamo elektriko, sedaj pa kupujte, ker kupcev drugod ni. Ali pa drugače povedano. Ta problematika vlaganja bodisi v Trbovlje ali kamorkoli se seli tja v Krško.
Promet. Nimam nič proti temu, da se ne delajo ceste, vendar je tu že vprašanje cene na dolžino in pa kvalitete. Poglejte kjerkoli, pa boste videli, kako se to sem ter tja "gunca" in vas ... tisti grebeni ne vem kako osvajajo in vam diktirajo volan. Kaj se bo zgodilo? Po nekaj letih, ko bomo to naredili, bomo morali to zamenjati, ker je že vse razvoženo. Od česa pa je razvoženo? Od osebnih avtomobilov najbrž ne, ampak od tovornjakov.
Prej smo slišali nekoga, ki je rekel, da ni nobene rešitve za železnico. Seveda ne. Železnici bi morali dopovedati in si dogovoriti in si zagotoviti oprtne vlake. Če to delajo Avstrijci, če to delajo drugi, potem moramo tudi mi delati. Poglejte, primer, ko gre za luko Koper. Sami so rekli, zadnjič v intervjuju in tudi vem, da je to tako, da bi sami vložili denar, da bi se tisti drugi tir naredil in da bi se tam napravila evropska luka in s tem tudi konkurenčna. Ne! Temu se reče poslovna nerodnost. Če pa tega ne vemo, če se pa tega ne da dogovoriti v enem dopoldnevu, v dveh, treh dneh, potem, seveda, temu narodu oziroma tem ministrom, ki to pokrivajo, res ni pomoči.
Področje izobraževanja bom samo na hitro prešel. Prej sem malo ošvrknil šolski sistem. Ja, trdim, ker se tako počasi regenerira, da se nihče ne zaveda ali pa se zelo malo zavedamo, kaj nas čaka leta 2000 in naprej. Kam gredo tehnologije, kam gredo zaposlitve, v kateri smeri se bo to dogajalo. Trdim, da je mnogo znanj, ki se prodajajo, prestarih - prodajajo se seveda mladim glavam ali pa dodaja mladim glavam - prestarih in da v bistvu ne vemo, kaj nas čaka leta 2002, 2003, 2005, 2007 in 2010. Konec koncev se sedaj oblikujejo znanja in vedenja o tem, kaj bo. In če bomo naredili nesposobnega človeka in nesposobnega inženirja ali karkoli, ali pa z zelo omejenim znanjem, potem iz tega ne bo nobenega učinka.
Kultura - ja, kultura. Glejte, boste priznali ali pa ne, ampak lepa je naša kultura, vendar lepo bi bilo, da bi ta kultura bila tudi na podeželju. Ne samo, da se dobivajo zvečer in študirajo - recimo, v nekem kraju sedaj študirajo Partljičevo zadevo: Moj oče socialistični kulak. Ampak hočem povedati, veliko volje je; da pa dobijo denar, da dobijo 50, 100 jurjev, mislim SIT-ov - ja, za to je treba napraviti že ne vem kaj. Dve igri naštudirati, pa ne vem koliko večerov, krat 20, 30 ljudi - to se mora zgoditi. Tu v Ljubljani pa se ne bo zgodila nobena stvar, če ne plačaš ne vem kakšnega igralca, da ti bo pesem, povedano že pettisočkrat, povedal še enkrat. Ja, tako je, dragi moji! In tu je treba tudi neke stvari narediti, ne samo to, da bomo v Ljubljani imeli, kar se nam bo zahotelo, pa še kritizirali bomo, na koncu bomo pa rekli, pa kdo si je to izmislil, kdo je pa to sceno napravil, saj me vendar nervira, in tako naprej. Tam, kjer v bistvu kultura res gnezdi in je doma in bo najbolj zvesta, tam pa je 100 jurjev, milijon - kaj, milijon morajo že pet let čakati!
Glejte, informatika, ki je v zraku, ki tipa, ki presega, dela ljudstvo vedno bolj enako. Se pravi, če se mi tega ne bomo zavedali in če ne bomo šli v tej smeri močnejše identitete in močnejšega samozavedanja, bo ta bodisi masaža iz Amerike, predvsem iz Amerike dosegla vse in zmasirala, tako kot želijo in kot vedo, in potem bomo že čez 50 let kdo ve kako - jaz ne, ampak nekateri drugi pa, še mnogi od vas, pa verjetno še precej drugače gledali ali pa boste zelo nejevoljni.
Na kratko zaključujem, ker tudi mislim, da je prav. Slovenski krščanski demokrati o vsem tem, kar sem povedal ali pa kar smo ugotavljali, ko smo se kobacali skozi te memorandume in ostale dokumente, ki jih je res veliko - s te strani, saj veste, lahko samo to rečemo, dovolj je, ali pa "dost mam", kot ste mladi rekli nekaj dni nazaj. Ampak menim, da tudi v tem, ko nekaj daš, mora biti nekako tako urejeno ali pa v taki dimenziji, da je prebavljivo. Ko smo sodelovali, je vsak zamahnil z roko in je rekel, saj tu se ni mogoče prekopati do konca - in dejansko se ni mogoče.
Menim, prvič, da ta proračun gotovo ni evropski, da v sebi ne nosi nobenih posebnih lastnosti oživitve in rasti, da nič ne kaže v smeri zmanjševanja brezposelnosti in vseh trendov, ki sem jih povedal, da izvoz-uvoz ostajata še zmeraj v istem dimenzionalnem razmerju, in da je to vse v redu; da ni strategij - seveda, strategija je pa tista, ki te ulovi. Ker če jaz rečem, napišem, delali bomo pa to in to in to, in to sem v podjetju naredil, tako se bomo razvijali, kajti čez dve leti je bilo treba reči, veste, kaj, gospe in gospodje ali pa tovariši in tovarišice, zdajle je pa nastopila nova situacija, prosim, da to spremenimo. Ja, zakaj pa, saj ste ravno predlanskim govorili, da je to tako? Ja, sem rekel, tako je, ampak čas svoje prinese. Se pravi, mi se moramo zelo hitro prilagoditi, adaptirati, in problem prilagoditve, adaptacije je pri nas na Slovenskem gotovo zelo, zelo dolg. Menim, da je ravno strategija tista, na osnovi katere bi tudi v posameznih skupinah, v branžah, v dejavnostih, se sami trudili s pomočjo, bi rekel, zbornice, inštitutov in pa seveda tudi vlade, da bi dospeli do nekih razvojnih razmišljanj in mogoče osvoboditve težkih misli. Potem bi lahko rekli, no, saj vendar so še neke možnosti ali pa vsaj nas poslušajo in imajo voljo, da bi nekaj pomagali. Dobra konkurenčna sposobnost se tudi na osnovi vsega tega ne dosega. Ne morem drugače, tako kot sem začel, ladja je preobremenjena in potnikov je preveč, ti pa se zdaj peljejo in mislim, da bi bilo tistih, seveda ti proračunski potniki, tisti, ki so ostali pa na celini, pa mislim, da so čisto zapuščeni in seveda ladja se sedaj oddaljuje. Menim, da se mora vlada in seveda takšnega proračuna ne podpiramo, bomo dodali še marsikakšen amandma, vendar pa menim, da se vlada mora zavedati tega, ne glede, ali bo to 3, 5, 7 let, ko bomo šli v Evropsko skupnost, da je treba zdaj nekatere stvari narediti, napraviti rez in seveda usposobiti, dati, kot se temu reče, vzdušja, malo več volje, malo več optimizma, da seveda ta slovenska država hitreje stopi tretjemu tisočletju naproti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rejc. V imenu poslanske skupine DeSUS bo govoril predsednik Anton Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor! Na dnevnem redu imamo zelo važno materijo, od katere pravzaprav zavisi življenje državljanov v naši državi. Glede na tako resno materijo, moram povedati, da smo se v naši poslanski skupini tudi resno pripravili na to točko dnevnega reda. Od vseh problemov, ki smo jih seveda v poslanski skupini ugotavljali, bom izpostavil samo nekatere, ker bodo verjetno moji poslanski kolegi v nadaljnji razpravi pojasnili še kakšne druge stvari.
Najprej o nekaj pohvalnih zadevah. Smo pred sprejemanjem proračuna, in to tretjič. Prvič je proračun pravočasno prišel v obravnavo. Od nas poslancev zdaj zavisi, ali bomo ta proračun sprejeli pred novim letom in na ta način omogočili, da bo v naslednjem letu po celi državi normalno financiranje vseh teh proračunskih uporabnikov, kar seveda prejšnja leta, dvakrat, to ni bil slučaj. Torej povem še enkrat, zelo pozitivno ocenjujemo dejstvo, da letos prvič v tem mandatnem obdobju sprejemamo proračun pravočasno.
Druga pozitivna točka, če se lahko tako izrazim, je ta, da je vladi uspelo ob ogromnih proračunskih apetitih, ker proračunski uporabniki so v bistvu nenasitni, ne samo pri nas, to je po celem svetu tako, da je vladi uspelo ob teh velikih apetitih, ob tem, da pa je imela zelo malo manevrskega prostora, ker je ogromno sredstev porabljenih za takoimenovane obveznosti po zakonih, le uspelo, da bo samo 0,8 bruto družbenega proizvoda primanjkljaja. To mi štejemo seveda za en zelo zelo velik uspeh te vlade in pa seveda tudi te koalicije.
Zdaj pa seveda nekaj kritik ali pa kritičnih točk. Govorim najprej o proračunskih prihodkih. Žal ugotavljamo, da se sredstva ne izterjujejo tako hitro, kot bi to morali delati. Verjetno bo moj poslanski kolega Kebrič o tej zadevi še bolj podrobno pozneje govoril.
Mi v naši poslanski skupini samo postavljamo vprašanje, ali so službe, ki jih za to imamo, naredile vse, da se zberejo vsa tista sredstva, ki državi pripadajo. To je vprašanje in mislim, da bo verjetno vlada, ko bo še podrobno obrazlaga ta material, to tudi malo povedala in obrazložila.
Potem še ena čisto konkretna stvar. Tiče se pa sanacije blaga in ZPIZ-a. Ne glede na to, ali bo blagajna ZPIZ-a na koncu leta izkazovala neko izgubo, upokojenci bodo svoje pokojnine pravočasno dobili. Ampak zadeva je bolj dolgoročna. Več let se ne da nekako trpeti, da se bo pokojninska blagajna nahajala v neki izgubi. Zaradi tega pričakujem, da bo vlada predložila nek program, kdaj in kako misli sanirati to izgubo blagajne ZPIZ-a. Ob tem pričakujemo tudi to, da bo vlada pojasnila, kaj je s tem tako imenovanim kapitalskim skladom. Mi vemo, da se v ta kapitalski sklad nalagajo določena sredstva in verjetno bi bil že čas, da ta kapitalski sklad da od sebe nek rezultat in na ta način pomaga financirati pokojninsko blagajno.
Na koncu bi izrazil priznanje vsem ljudem, ki so požrtvovalno in zelo strokovno pripravljali ta proračun, ker vsi tisti, ki smo že kdaj imeli v življenju biti na delovnih mestih, kjer smo imeli opravka z izdelavo proračuna, bomo verjetno potrdili, da je to strahovito naporno delo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Delak. Še katera poslanska skupina? Gospod Janša, poslanska skupina Socialdemokratske stranke.
JANEZ JANŠA: Gospod predsedujoči, predlagam, da začetek prestavimo do jutri, ker je samo še nekaj minut do konca. Bo pa tole daljše. Pa tudi ne bi rad govoril pred prazno dvorano. Zato prosim, če se ne strinjate s tem, daste moj predlog kot proceduralni na glasovanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za predlog. Mislim, da ni treba o tem glasovati. Ura se približuje 18.00. Torej zaključujemo današnjo zasedanje. Jutri nadaljujemo ob 10.00 uri s točko, ki smo jo pravkar prekinili, in sicer poslanske skupine bodo imele še besedo. Hvala.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. OKTOBRA 1998 OB 17.48 URI.)