Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.09 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 37. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Bojan Kontič, Polonca Dobrajc, Josip Bajc, Alojz Vesenjak, Štefan Klinc, Darinka Mravljak, Ivo Hvalica, Rafael Kužnik, Franc Potočnik za pričetek seje, za pričetek seje tudi Ciril Metod Pungartnik, Richard Beuermann do 15.00 ure, Jurij Malovrh in Roman Jakič za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Danes bo državni zbor svoje delo pričel s 27. točko, to so volitve in imenovanja, nato pa po točkah, kot so bile napovedane ob prekinitvi. Nato bomo šli na 14. točko, to je predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, tretja obravnava. Nato na 14.a točko, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, nato 20.a točko, to je predlog zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999, hitri postopek, 22. točko, zakon o dopolnitvi stanovanjskega zakona, skrajšani postopek, 23. točko, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o visokem šolstvu in nato na 24. in 25. točko. Kot je bilo napovedano, če bi prejeli gradivo za zakon o ustavnem sodišču, bi to gradivo, to točko obravnavali kot prioritetno. Obveščen sem, da se bo delovno telo sestalo v naslednjih dneh oziroma ne vem, danes ali jutri, in takoj, ko bo gradivo pripravljeno, bo državni zbor obravnaval tudi to točko, ker je pač zaradi roka prioritetna.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Danes bo državni zbor zasedal do 18.00 ure. K tej točki sem povabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Zbor bo pod to točko obravnaval predloge odlokov komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in pa sedem predlogov sodnega sveta. Najprej prehajamo na predloge odlokov komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve je v obravnavo zboru predložila predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav k tej točki ni bilo. Gospod Potrč ima besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! S predlaganim odlokom je predlog, da naj se mene razreši kot člana preiskovalne komisije. Rad bi povedal, da s tem predlogom soglašam, zaradi tega, ker je formalna procedura, da naj se me razreši, skladno pripravljena. Preiskovalna komisija je namreč sprejela sklep, da naj bom v tej zadevi zaslišan kot priča, in isti dan, kot sem od Kviaza, to je pa bilo 16. junija 1999, prejel uradno obvestilo, da sem predlagan za pričo, sem Kviazu tudi sporočil, da v skladu z zakonom o parlamentarni preiskavi sporočam, da bom takoj v tej preiskovalni komisiji prenehal z delo, kot mi zakon nalaga, in dal soglasje ali pa sprejel na znanje, da bom predlagan za razrešitev. Kviaz je 17. junija razrešitev predlagal in danes bo to na dnevnem redu, ob mojem soglasju. Ob tem pa bi rad povedal nekaj dejstev, ker se mi zdi, da bi bilo prav, da jih državni zbor ve.
Namreč trdim, da sem do dne, dokler danes ne bom razrešen, član te preiskovalne komisije, in vsak, ki trdi drugače, ne spoštuje odločitev državnega zbora in veljavnih odlokov o sestavi te komisije. Šele po razrešitvi bo mogoče govoriti kaj drugega. Ta trenutek ima zato komisija še osem članov; potem, ko bom razrešen, bo po veljavnem odloku imela komisija še vedno sedem članov, kar je glede na poslovnik o parlamentarni preiskavi, ki zahteva predsednika, podpredsednika in pet članov, še vedno dovolj za normalno delo komisije. Ne bom se spuščal v to, ali je sestava komisije ustrezna ali ne, glede na pripadnost posameznih članov v poslanski skupini, ampak tudi to mora urediti državni zbor; ni mogoče, da sam ali pa kdorkoli drug ocenjuje, da je sestava komisije boljša ali slabša, da je v njej iz ene poslanske skupine premalo ali preveč članov; dokler ima predsednika, podpredsednika in pet članov, je ta preiskovalna komisija ustrezno sestavljena. To se mi zdi prav poudariti iz razloga, ker so se pojavile informacije o tem, da jaz osebno ali naša poslanska skupina onemogočamo ali pa otežujemo delo te preiskovalne komisije. Dokler je preiskovalna komisija številčno ustrezno sestavljena, mi tega ne počnemo; če bo do manjkajoče sestave prišlo, se bomo v poslanski skupini odločali o tem, da bomo zagotovili, da naša poslanska skupina ne bo kriva, da ta preiskovalna komisija ne bi mogla delati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Pukšič, petminutna razprava.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Ker sem predsednik te preiskovalne komisije in ker sem na tiskovni konferenci tudi sporočil, da preiskovalna komisija ne more delovati, zato ker nima zadostnega števila članov, tako kot piše v poslovniku preiskovalne komisije, to je pet članov, podpredsednika in predsednika, s soglasno sprejetim sklepom na preiskovalni komisiji, da se kolega poslanec, gospod Potrč, zasliši pred to preiskovalno komisijo, piše v poslovniku, da takoj preneha z delom poslanca, ki je v preiskovalni komisiji, in je seveda bil sprejet takšen sklep. Iz tega je popolnoma eksaktno izhajalo, ne z razrešitvijo v državnem zboru ampak s sprejetim sklepom preiskovalne komisije, da v tem trenutku komisija več ni po poslovniku sestavljena, kar pomeni, da morajo vse poslanske skupine imeti enako število članov ali pa se temu lahko tudi odpovedo, tako kot se je odpovedala poslanska skupina DeSUS. V tem trenutku ima preiskovalna komisija tako enega člana premalo, in v kolikor bo odločitev parlamentarne skupine združene liste, da ne bodo sodelovali v tej preiskovalni komisiji, bom ostale poslanske skupine obvestil, da predlagajo vse zopet enako število članov v to preiskovalno komisijo.
Sam osebno pa sem seveda gospoda Potrča, ko je bil ta sklep sprejet, tudi kot predsednika poslanske skupine združene liste zaprosil, da naj čimprej se odločijo in imenujejo nadomestnega člana. In seveda, osebno mi je rekel, da to bo pač, ko bo, in da če bo s tem stalo delo preiskovalne komisije, ni to več njegov problem.
Mislim, da je problem stranke združene liste samo toliko, da se opredeli in predlaga novega člana ali pa se opredeli in ne predlaga nobenega člana po tej tiskovni konferenci, kar pomeni, ki je bila približno mesec dni po tem, ko preiskovalna komisija več ne more delovati oziroma ne deluje, tako da bi lahko izvajala zaslišanje itd. Ker ima še tega kar precej, mi je predsednik združene liste gospod Pahor prejšnji teden zagotovil, da bo to stanje preseženo v naslednjih štirinajstih dnevih.
Dejstvo po poslovniku parlamentarne preiskovalne komisije pa je, da ob sprejetem sklepu ne more več delovati član preiskovalne komisije, ki bo zaslišan kot priča. Tako, da so trditve gospoda Potrča netočne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Replika oziroma razprava, gospod Aurelio Juri. Replika na razpravo gospoda Pukšiča.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Na kratko bi repliciral kolegu Pukšiču. V vsej zgodbi si pozabljal vlogo ustreznega delovnega telesa, ki poskrbi za oblikovanje drugih delovnih teles. To je komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Kolega Pukšič je tu za govornico seveda sporočil, da bo zaprosil poslanske skupine, da podajo svoje predloge itn. Kolega Pukšič, ne pozabimo, da dopolnjevanje, spreminjanje ali kakorkoli že vsakršne preiskovalne komisije je pristojnost Kviaza in nikogar drugega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Pukšič in gospod Lavrinc.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Samo za pojasnitev. Seveda se strinjam z gospodom Aureliom, da je Kviaz odbor, prek katerega te zadeve tečejo. Vendar tudi Kviaz ne more predlagati prej državnemu zboru v odločanje, dokler Kviaz ne dobi predloga. Da bi te zadeve resnično stekle korektno in čim prej, sem tudi sam osebno zaprosil, neformalno, formalno pa tako, kot mi poslovnik veleva. Zraven sem se angažiral še neformalno, da delo preiskovalne komisije ne bi stalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lavrinc ima repliko.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik. Oglasil sem se zaradi tega, ker je bilo lahko razumeti izvajanje gospoda Aurelia, kot da bi v komisiji za volitve, imenovanja in administrativne zadeve ne opravili vsega dela.
Moram povedati, da ob vseh primerih, v vseh petih primerih, ko smo oblikovali predlog, ki ga sprejme, odloka, ki ga sprejme državni zbor, ni Kviaz tisti, ki oblikuje, temveč samo pripravi predlog odloka. O tem pa odloča državni zbor. Težave so bile zato, da smo sploh vzpostavili potreben kvorum. To je najprej. Torej v vseh petih primerih smo prosili, ponavljali in tako naprej. To je prvo.
Drugič. To, kar trdi gospod Pukšič, da od tistega dne, ko je gospod Potrč rekel, da ne želi več sodelovati oziroma da ne bo sodeloval - to ni res! Državni zbor je tisti, ki odloča in določa sestavo komisije in komisija je sedaj popolnoma do tistega trenutka, dokler državni zbor ne odloči drugače, je polna in je lahko delala, dokler je hotela. To je naslednje.
Tretje, kar bi svetoval. Preden se gre v tak postopek, bi jaz predlagal, da se najprej zagotovi nadomestnega, če je tolikšna želja, da bi nekdo od združene liste sodeloval. Sicer pa se lahko po mnenju - jaz imam sicer samo pismo, nimam pa uradnega tolmačenja poslovniške komisije - poslanska skupina pravici, da sodeluje odpove. Vi imate več kot 5 članov in podpredsednika in predsednika in lahko delate.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Gospod Lavrinc! Nekaj stvari ni točnih.
Prvič ni točno, da se je gospod Potrč opredelil, da ne želi delati, ampak je bil sklep preiskovalne komisije, da se ga pred preiskovalno komisijo zasliši kot pričo.
Drugič ni točno, da imamo 5 plus 2. Torej predsednika in podpredsednika. V tem trenutku, ko je bil sprejet sklep preiskovalne komisije, da se gospod Potrč zasliši kot priča, po poslovniku preiskovalne komisije ne more več sodelovati in v tem primeru, če bi skliceval v taki zasedbi, bi kršil poslovnik preiskovalne komisije.
Tretjič. To sem že sam povedal. Seveda je pravica vsake poslanske skupine, da se opredeli, bo ali ne bo sodelovala, in če seveda ne, bom kot predsednik preiskovalne komisije, to, kar mi veleva tudi poslovnik, zaprosil ostale poslanske skupine, da dajo dodatne člane in bo seveda komisija popolnoma normalno delovala. Tako da tu ni nobenega zapleta. Ni pa seveda točno vaše tolmačenje poslovnika preiskovalne komisije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik. Bom zelo kratek. Očitno ni želje razumeti tisto, kar sem povedal, ampak nekdo želi imeti tukaj "show" oziroma ga ima tudi že drugače. Gospod Pukšič, še enkrat vam povem, da dokler državni zbor ni odločil, da je ta komisija sestavljena drugače, je komisija sestavljena iz tistih članov, ki jih imamo zapisane v odloku. To pomeni, namreč ta odločitev, da bo nekdo od članov preiskovanec oziroma priča, pomeni samo, da ne sme sodelovati. (Glas iz dvorane.) Ja, ne "jamrajte" tukaj in ne delajte "zgage" iz nepotrebnih stvari.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Predsednik, jaz sicer obljubim, da se vsem nadaljnjim replikam odpovedujem, vendar, torej gospod Lavrinc je sam tu ugotovil, da član ja, seveda, član ostane, dokler ta državni zbor ne odloči drugače, vendar preiskovalna komisija pa po poslovniku ne more delati. To pa je seveda za mene in za nekatere druge pa velika razlika. Nekateri bi bili samo mogoče na papirju in ne delali, jaz pa želim delati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Meni je žal in običajno se nimam navade oglašati, kadar gre zame, ampak gospod Pukšič je nesramen zaradi tega, ker povezuje moje članstvo in nečlanstvo s pripravljenostjo delati ali ne. Trdim, gospod Pukšič, da sem bil doslej vsaj povprečen član te preiskovalne komisije. Kar pa zadeva razumevanje predpisov, se boste morali tudi vi navaditi, da poleg vaše domišljije, kaj je prav ali ne, še obstaja tudi kaj drugega in lepo prosim, dokler niste imeli želje, želje reči, da smo mi v poslanski skupini krivi, da vi ne morete delati, ni nihče nič drugega naredil, kot izpeljal vse postopke. Jaz sem prvi dan rekel, da vem, da ne smem več delati. Samo tudi, če zbolim, tudi, če zbolim, ne morem več delati, ampak zaradi tega ima skupina, komisija še toliko članov. Komisija bi lahko se sklepčno sestajala še vedno, tudi brez mene in se kdaj pa kdaj tudi pred tem je brez mene sestala. Zaslišanja bi lahko opravili vi sami, ker imamo takšen dogovor na komisiji, in bi lahko bila opravljena. Lepo vas prosim, ne dajte politizirati stvari in obtoževati tam, kjer ni razloga, ker potem samo sebi delamo nepotreben "špetir" in zmanjšujemo ugled tudi konec koncev preiskovalnih komisij na ta način. Če pa bo problem, še enkrat povem, če bo problem, da ne bo mogla preiskovalna komisija delati zaradi člana iz poslanske skupine združene liste, smo dali javno izjavo, da tega ne bomo dovolili. Dokler ima pa 8 članov, lahko dela, tudi dokler jih ima 7, lahko dela, lahko dela in lahko sklicuje seje in opravlja posle. Ne govoriti nekaj drugega, no, ker je neprijetno!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Pukšič. Gospod Pukšič, rekli ste, da ne boste več replicirali.
FRANC PUKŠIČ: Rekel sem, da ne bom več repliciral, in to sem mislil gospodu Lavrincu. Kar se tiče gospoda Potrča, pa takole. Za njegovo delo v tej preiskovalni komisiji, ta čas, kar je delal, se mu zahvaljujem, zato ker je korektno delal in je bil eden izmed redkih, ki je precej delal. Prvič. Drugič pa, vsi ste ugotovili in prosim vas lepo, ne potvarjati to, kar so dejstva.
Tako, ne bom se spuščal na druga področja, ampak tako kot nekje drugje tudi tu velja. Seveda, komisija v tem trenutku nima oziroma odkar ni člana več DeSUS-a, nima osem članov, ima samo sedem članov. Samo sedem članov! V trenutku, ko pa je bil sprejet sklep, da je gospod Potrč priča, pa ne more več delati v tej preiskovalni komisiji, kar pomeni, da komisija se ne more sestajati, ker mora imeti najmanj pet članov, predsednika, podpredsednika, to pa je sedem. Če seveda ne more gospod Potrč priti kvalificirano na sejo komisije, ker lahko kot predsednik skličem samo šest in pošljem samo šest vabil ven, to pomeni ne sedem, pomeni, da bi delal v nasprotju s poslovnikom preiskovalne komisije. Do sedaj nisem in ne bom! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Ni več replike na vašo razpravo. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora Republike Slovenije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (67 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve.
Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Gospod Janez Janša, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Sedaj bomo ponovno odločali o enem od nadzornih teles, ki jih imenuje državni zbor in katerih sestava naj bi odražala pluralnost slovenskega političnega prostora, ki se odraža tudi v tem državnem zboru.
Na prejšnji seji ste imenovali, mislim da odbor oziroma komisijo za radiofuzijo, kjer se je zgodba, ki jo bom sedaj razložil, enako odvila.
Na Kviaz so prišli različni predlogi. Mi smo vedno predlagali kvalificirane ljudi. Smo tretja največja stranka v tem parlamentu, največja opozicijska stranka. Gre za nadzorna telesa, kamor opozicija že po funkciji sodi, vendar je potem odločitev o uskladitvi vladnih strank med sabo padla tako, da ne zadnjič, ko je šlo za svet za radiofuzijo, ne sedaj, ko je šlo za nadzorni odbor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, naši kandidati niso prišli preko tega sita na Kviazu. V tem zadnjem primeru je bil naš kandidat tudi prof. dr. Tanšek, človek, ki je imel med vsemi kandidati zagotovo po obrazložitvi, ki je bila priložena, daleč najvišje kvalifikacije za tovrstno delo. Ampak to ni nič pomagalo. Stroka ni bila tukaj nič vredna. Glasovalo se je tako, kot so se med seboj dogovorile vladne stranke, in obakrat mislim, da je ena drobtinica padla tudi na mizo SKD. Ker je šlo najbrž za kakšen dogovor z ljudsko stranko. Socialdemokratska stranka kot največja opozicijska stranka, ki bi že po definiciji zaradi tega statusa morala soditi v obe telesi, v svet za radiofuzijo in tudi v nadzorni odbor sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, je izpadla. Vsi so bili zadovoljni in demokracija gre naprej.
Mi takega nadzornega odbora ne bomo podprli in opozarjamo v prihodnje, da bomo razmislili, ali se splača sodelovati pri delu Kviaza, kjer gre enostavno za preslikavanje vladne koalicije, ko gre za odločitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Janezu Janši. Stališče poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Moram povedati, da pri imenovanju nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov ni šlo za nikakršen koalicijskih dogovor, kar je tudi izjavil predhodnik, gospod Janša.
Predvsem se v Slovenski ljudski stranki sprašujemo v zvezi s prvim imenovanim, gospodom Goričanom. Dejstvo je, da bi morali biti v nadzornem odboru ljudje, ki niso neposredno institucionalno povezani z delovanjem sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Zato bi pred odločanjem o tem navedenem kandidatu pričakovali pojasnilo oziroma tudi predlog, da se odločanje o tem navedenem kandidatu ne opravi na današnji seji. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospodu Rokavcu. Odlok je pripravljen kot celota. Torej je poslovniško možno samo, da se ne odloča o odloku v celoti, ker ni poslovniške možnosti, da državni zbor glasuje o posameznih članih nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov. Če daste predlog, da se to odloži, dokler se ne dobi pojasnilo o vašem vprašanju, bi ga dal tudi na glasovanje.
Ali želi še kdo besedo? Gospod Peterle, v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Mi smo predlagali sem človeka z vsemi kvalifikacijami in referencami, ki ga ne bi mogli označiti kot drobtinico. Ljubezen med SLS kot vladno stranko in nami kot opozicijsko ni taka, da bi se odražala ravno v potrditvah ljudi v nadzornih svetih. Mi nimamo tukaj nobenega člana.
Naša poslanska skupina bo glasovala proti temu odloku, ker tudi ni v skladu z našimi pogledi na to, kako naj bi nadzorni odbori zgledali. Mi menimo, da bi morali odražati sliko parlamenta drugače, kakor jo predlagani odlok. Menimo, da ne morejo biti taki odbori fevdi samo koalicij.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera poslanska skupina besedo? Predlagam, ker se je tako rekoč že skoraj zgodila polemika, da izpustimo, če ni stališč poslanskih skupin, in odpremo možnost, da spregovorite poslanke in poslanci. Nobena poslanska skupina ne želi več, torej dajem besedo poslankam in poslancev. Gospod Janša, nato gospod Lavrinc.
JANEZ JANŠA: Torej med temi predlogi ni kandidata slovenskih krščanskih demokratov, je pa med člani sveta za radiofuzijo, kjer pa našega tudi ni. Ampak ne glede na to, mi tukaj odločamo o imenovanu članov nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. To se pravi, to je nadzorni odbor in jaz se sprašujem, koga bo ta odbor nadzoroval. Vlada ima v rokah imenovanje oziroma vladna koalicija ima v rokah imenovanje direktorja tega sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in zdaj bo imenovala sama sebi še nadzornike po svoji volji. Potem naj se ime tega organa spremeni, pa naj se ne imenuje nadzorni odbor ampak podporni odbor sklada.
Glede na to, kar je rekel predstavnik Slovenske ljudske stranke, je tukaj očitno prišlo še ne do dogovora na podlagi neke koalicijske pogodbe, ampak neke ideologije, neke ideološke vezi, tako da mi podpiramo predlog gospoda Rokavca, da se danes ne odloča o tem odloku in da Kviaz pripravi nov predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Da razjasnimo to poslovniško vprašanje. Gospod Rokavec, ali vi predlagate proceduralni predlog, da državni zbor zaradi vprašanja glede združljivosti oziroma nezdružljivosti prvega predlaganega kandidata za člana nadzornega odbora gospoda Edvarda Goričana, da danes ne odločamo o tem odloku in da se pred dokončnim odločanjem o tem vprašanju še enkrat spregovori na matičnem delovnem telesu? Ali je tak vaš predlog? To je predlog gospoda Rokavca. Ker smo razpravo odprli, predlagam, da jo končamo in se nato odločimo o tem predlogu. Gospod Lavrinc in gospod Henigman. To so petminutne razprave.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa gospodu predsedniku. Najprej bom rekel tole, da kot predsednik komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve nisem nič vesel, kadar se takole zgodi. Torej, da se na samem državnem zboru potem poskuša minirati odlok, ki je bil pripravljen po nekem postopku. Zakaj? Zato, ker vse to, kar je rekel danes gospod Rokavec, je bilo z naše strani, s strani strokovne službe Kviaza pripravljeno. Mi smo namreč pozvali posebej, potem, ko smo bili opozorjeni, da naj bi nekateri kandidati ne izpolnjevali tega pogoja in smo ta pogoj vzeli kot kriterij, smo pozvali vse poslanske skupine, da to tudi preverijo. To je prvo.
Drugo. Pri teh imenovanjih je seveda vedno problem. Problem v čem? Kot povsod, se demokracija neha s preštevanjem glasov in po nekem nenapisanem pravilu je to tako, da tisti, ki imajo večino, pač postavljajo svoje ljudi. To, jaz ne vem zdaj, kaj je tukaj spornega. Sporno je to, da če bi se šli še malo bolj široke demokrate, bi postavili verjetno tudi kakšne druge v take nadzorne svete, ampak očitno so pri nas politične manire take, da postavimo ljudi, ki jim zaupamo, navsezadnje, ki jih poznamo in ne morem se strinjati z ugotovitvijo, da so potem take vrste nadzorni odbori, ki so navsezadnje tudi odgovorni za svoje delo oziroma člani, da so potem podporni odbori. To je povsod, tako pride, da na koncu so volitve tudi takrat, ko imamo recimo, ne vem, za katerokoli funkcijo več kandidatov, so na koncu volitve tiste oziroma preštevanje glasov tisto, ki pove, kdo bo in kdo ne bo. Tako da jaz se nič ne veselim, se ne bojim, da bi še enkrat to opravili, da bi še enkrat pozvali, samo ljubeznivo bi pa seveda ob takih prilikah pa prosil to, da se konkretno reče, ta pa ta, za to pa za to po našem mnenju ne izpolnjuje pogoja. Za to je prostor na Kviazu in v takem primeru se tam, ne da se tukaj odpira neka velika razprava, se zahteva dodatno pojasnilo, se preverijo okoliščine, na katere je bilo opozorjeno, in stvar gre naprej.
Drugo, kar bi rekel, je pa to, da je treba pač sprejeti sklep, da se tak odlok zavrne in potem ponovno Kviazu naloži, da opravi ponoven postopek.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Pet replik. Prvi gospod Henigman, za njim gospod Veber.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Nimam navade komentirati odločitev Kviaza tik pred sprejemom posameznega odloka. Mislim, da sem prvič za to govornico na ta način. Vendar pa me je nekaj spodbodlo pri tem. Seveda je cela vrsta pomislekov, pozicija-opozicija, ki so čisto legitimni in jih normalno človek sprejema. Tukaj bo večina nadzorovala sama sebe. To ne gre, pa ne bi rad o tem govoril, ker to je pač večina v Kviazu tako sprejela, žal. Moti me pa nekaj drugega. Če pogledamo to sestavo, pa bo mogoče nekdo rekel, seveda, da nimam prav in da pač ne morem o tem polemizirati, vendar se tudi jaz pridružujem predlogu, da se ta odlok zavrne in da se pri naslednji izbiri kandidatov upošteva tudi to, da ne bodo vsi iz Maribora ali pa iz njegove okolice in da ni potrebno, da so vsi gozdni inženirji oziroma kmetijci.
Debata okrog sklada kmetijskih zemljišč in gozdov je verjetno debata, ki bi zaslužila tudi ekonomski ali pa pravni vidik, vsaj ta dva še zraven ali pa regionalni vidik. Poglejte, polovica vseh gozdov in problematike se tiče kočevsko-ribniškega področja in človek bi pričakoval, da bo nekdo tudi s tega področja zastopan vsaj v nadzornem organu sklada. Tudi po tej plati stvar nekako ne gre in jaz menim, da je potrebno še enkrat preučiti ta predlog, kar pomeni, da bi ga morali zavrniti in upoštevati pri izboru ljudi tudi ekonomsko znanje in pa verjetno pravno znanje, pa tudi regionalni vidik. Tako da, če je možno, poskušajmo razumeti te pomisleke po vseh, seveda tudi pomisleke nas opozicije, zavrniti tak predlog in ponovno v čim krajšem času priti do uravnoteženega predloga, z vseh vidikov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. To je bila v bistvu razprava, ne replika. Jaz pač ne poznam, ali replicirate ali razpravljate. Gospod Veber, imate repliko? Replika, prosim. Za njim replika, gospod Džuban.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Imam repliko na izvajanje Francija Rokavca, ki predlaga, da Edvard Goričan ni primeren za to, da opravlja svojo funkcijo v nadzornem odboru. Rad bi obvestil državni zbor, da gre za enega najaktivnejših članov nadzornega odbora, ki je s svojim delom odločilno vplival na to, da se tudi razmere v tem skladu končno začenjajo urejati, sicer ne dovolj hitro, ne dovolj učinkovito, vendar so določene rešitve do sedaj vendarle že bile opravljene, predvsem po zaslugi Edvarda Goričana, in ta je zagotovo eden tistih, ki si še kako zasluži, da svoje delo še naprej opravlja v nadzornem odboru.
Naj samo na kratko preletim njegove ugotovitve, ko se je kot predstavnik nadzornega odbora odločil, da sam pregleda poslovanje sklada, kajti svet sklada je dosledno zavračal kakršnakoli poročila nadzornega odbora oziroma nikoli ni upošteval priporočil nadzornega odbora in je samovoljno naprej obveščal vlado. Tako da tudi ta sestava, ki je danes predmet glasovanja, ni tako slaba, predvsem če upoštevamo, da je gospod Goričan v tej sestavi. Če na hitro preletim samo njegove glavne ugotovitve:
Med večjimi zakupniki je ugotovljeno, da imajo pogodbe sklenjene za 30 let, čeprav ne gre za tajne nasade, za katere je predvidena doba 25 let, medtem ko je za pašnike predvidena doba 10 let; med temi večjimi zakupniki je tudi sedaj že bivši predsednik sveta sklada. To je ugotovitev Edvarda Goričana in zato tudi razumem prizadevanja Francija Rokavca, da se Goričan ne imenuje v nadzorni odbor, kajti je ena od oseb, ki konkretno opozarja na nepravilnosti člana ljudske stranke.
Potem, ugotovil je, da razpisi za najem zemljišč in pogoji niso javno objavljeni, in so očitki, da do ugodnega najema prihajajo le privilegirani posamezniki, s tem tudi utemeljeni; to je ugotovitev gospoda Goričana.
Posek drevja na negozdnih površinah - sklad nima evidence o poseku drevja na negozdnih površinah. Iz evidence sklada je razvidno, da terjatve izvajalcev za gojitvena in varstvena dela, ki so bila opravljena v gozdovih s prepovedjo sečnje, so poravnavane v skladu s samovoljo direktorja sklada oziroma tudi sveta sklada, in ugotovimo, da nekatera podjetja niso dobila za to delo nič, kljub temu, da so dela opravila, druga so imela to delo v celoti poravnano.
Poseben problem so tudi kraje v državnih gozdovih. Teh kraj sklad ne ugotavlja in mnogokrat tudi izgubi tožbe, ker nima evidence nad tem, kaj se dogaja v državnih gozdovih.
Poboti, ki so bili sklenjeni - nadzorni odbor in Edo Goričan ugotavlja, da so bili sklenjeni za izredno visoko vrednost s kmetijskimi organizacijami v letu 1997, pa seveda ne z vsemi, samo z nekaterimi, očitno zopet izbranimi.
To so konkretne ugotovitve tega člana nadzornega odbora in zato me resnično čudi predlog, da ta oseba naj ne bi bila primerna za člana nadzornega odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Džuban, za njim gospod Janša in potem gospod Rokavec.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Eno dejstvo je to, kar predsednik opozarja, da moramo glasovati o odloku v celoti ali pa ne glasovati. Drugo je to, da sem vse, kar vem o gospodu Goričanu, izvedel danes najprej od kolega Rokavca, potem pa od gospoda Vebra. Morda bi se strinjal tudi s tistimi, ki pravijo, da imamo kot država neke travme na relaciji do izvajalskih podjetij, dela v gozdovih ali gozdno-gospodarskih podjetjih, na relaciji oziroma v vsebini koncesijskih pogodb in plačevanja nekih zneskov, ki bi jih morala država dobiti od poseka in tako dalje. Vendar je lahko zadeva, če zavrnemo odlok zaradi imenovanja člana, gospoda Goričana, zelo nevarna. Gospod Goričan je član izvajalskega podjetja, ki vrši ena in druga dela v gozdovih, podjetja, ki ima dokument, ki se mu pravi koncesijska pogodba - ali je sklenjena, v tem trenutku ne vem - in lahko posledično, če njega izločimo, zadeva gre naprej - in kako daleč?
Ista dela lahko opravljajo recimo tudi zadruge, ki so ali bodo usposobljene za tovrstna dela v gozdovih. Nega, obnova, poseki itd. Ta ista dela lahko v nadaljevanju opravlja tudi kmet, če ni na osnovi koncesijske pogodbe, pač pa neke druge, kar pomeni, da bomo mi posledično morali tudi izločiti vsakega kmeta, ki je v nadzornem odboru. To pomeni, da izločimo veliko število ljudi, da nam nenadoma zmanjka tistih, ki bi lahko sploh bili člani nadzornega odbora, so pa neposredno povezani s področjem interesa in dela v gozdovih in to ne bi bilo dobro.
Če ta moja logika drži, potem ta razlog ni pravi. Če pa pogledam res člane nadzornega odbora, je morda kateri, ki pa res nima nobene zveze z gozdovi, z delom v gozdovih, gospodarjenjem z njimi, tudi z lastništvom ne in morda ne sodi v ta odlok, ampak ga sedaj osebno nočem diskvalificirati z vidika kandidature v tem nadzornem odboru. Nobeden sestav ne bo najboljši in mislim, da bi ta bil še za sprejeti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Janša. Ga ni, se je odpovedal. Replika, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Mislim, da je verjetno bil moj predlog prvotno razumljen napačno, vsaj tako sem razumel po razpravi, ki je bila do sedaj od nekaterih.
Nisem omenil, da je gospod Goričan neprimeren. Dal sem predvsem bojazen oziroma opombo, ali je smiselno, da so člani sklada osebe, ki so dejansko vodstveni delavci ali pa tudi neposredno vezani na institucijo sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Menim, da verjetno bi bilo potrebno pri oblikovanju nadzornega odbora, predvsem zaradi raznih pripomb, ki so v zadnjem času, se pojavljajo, predvsem v tem kontekstu opredeliti, da verjetno člani nadzornega odbora ne bi smeli biti izrecno - ali najemniki kmetijskih zemljišč ali gozdov ali pa vodstveni delavci izvajalskih organizacij. To mislim, da je bistvena pripomba pri tem odloku.
Predlagam, da bi dejansko danes državni zbor odložil odločanje o tem dokumentu ali pa zavrnil.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej, ali pa zavrnil, to je druga pot. Prva pot je proceduralni predlog, o katerem bomo glasovali. Če ne bo izglasovan, bomo glasovali o odloku. Replika dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Ne strinjam se povsem in kar je bilo do sedaj povedanega. Svet sklada je sestavljen po zakonu in v svetu sklada so po zakonu zastopane tudi posamezne interesne skupine, izvajalske organizacije, podjetja. Se pravi, delniške družbe, najemniki kmetijskih zemljišč in tako naprej. Poleg javnega interesa, kar zagotavlja vlada in zaposlenih v skladu. V nadzornem odboru je stvar nekoliko drugačna in mislim, da res tam ne bi smeli biti ljudje, ki so neposredno poslovno povezani s skladom.
Ne samo gospod Goričan. Tudi gospod Žnidarič je peti od teh kandidatov, ki je tehnični direktor podjetja Ljutomerčan, ki je prav tako najemnik kmetijskih zemljišč, ki so v lasti sklada. Mislim, da bi se morali držati principa, da so nekatere funkcije nezdružljive.
Gospod Veber je mimogrede še njemu replika, očital je 30-letne pogodbe in da so v nasprotju z zakonom. Kolikor jaz poznam zakon o kmetijskih zemljiščih, ta določa, da najemne pogodbe ne smejo biti krajše od določene dobe - manj kot 10 let za pašnike, ko je omenjal 10 let za pašnike. Mislim, da je že ta določba zastarela, da jo bo treba ustrezno prilagoditi, tako kot za trajne nasade. Investicije v pašnike imajo tudi 30 letno amortizacijsko dobo. Podobno kot v trajne nasade. To samo tako mimogrede.
Od petih predlaganih vidim dva člana, ki zaradi svojega delovnega mesta najbrž te funkcije ne moreta sprejeti. To je lahko zakonsko sporno, se lahko kot tako kasneje tudi pokaže. Potem se najde še kakšen kandidat, ki dejansko nima prav nobene zveze ne s skladom ne s kmetijskimi zemljišči in gozdovi in tudi verjetno ni ravno primerno izbran. Mislim, da bi to morali biti strokovni ljudje, ki morajo biti povsem nevtralni in neodvisni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Veber.
JANKO VEBER: Repliko imam na gospoda Zagožna. Ne vem, o katerih principih govori gospod Zagožen. Dejstvo je, da je dosedanji predsednik nadzornega odbora, gospod Božič, direktor Lipice, ki je ravno tako neposredno povezana s skladom. Gospoda Božiča je kandidirala katera stranka? Slovenska ljudska stranka. Res ne vem, o katerih principih govorite, jasno mi pa je, da seveda ljudje, ki se spoznajo na poslovanje, naj ne bi bili v nadzornem odboru sklada, kajti potem je seveda onemogočen jasen nadzor dela sklada. Pa če k temu prištejem in ponovim še enkrat dejstvo, da ima nadzorni odbor že tako mandatno dobo samo 2 leti namesto 4 leta, kot ima svet sklada, je to seveda še dodatni argument, da v kolikor nekdo, ki se ne spozna na poslovanje oziroma delovanje sklada, v dveh letih pravzaprav pridobi premalo informacij, da lahko opravlja nadzor nad skladom, in če zdaj izključimo še ljudi, ki so aktivno vključeni v vse te postopke in jih dobesedno vsakodnevno doživljajo, bo ta nadzor resnično minimalen oziroma ga sploh ne bo. Gre pa za največje državno premoženje, to vsi vemo, ki potrebuje več kot kvaliteten nadzor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, dr. Franc Zagožen. Za njim gospod Špindler.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ravno zato, ker gre za zelo veliko državno premoženje, ki sicer za državo nikoli ne bo posebej donosno, je treba biti toliko bolj pazljiv pri izbiri, tudi članov nadzornega sveta. Gospodu Božiču je mandat potekel, če se prav spomnim, ko je bil imenovan, ni bil še direktor Lipice in je to postal kasneje, ampak kakorkoli, Lipica je sama zavod, seveda ne kakšna delniška družba, je zavod - jaz, mimogrede, niti nisem vedel, da so zemljišča bila prenesena na sklad, bolj logično bi bilo seveda, da so bila v last zavoda Lipica prenesena. Morda kaže to še kdaj urediti, ker je popolnoma jasno, da brez teh zemljišč zavod Lipica ne more več obstajati. Vendar, če je bil ta čas predsednik nadzornega odbora gospod Božič, je bil hkrati direktor nekega drugega zavoda, to še ne opravičuje, da bi zdaj imenovali v nadzorni odbor direktorja delniških družb, ki so neposredno s tem zavodom poslovno vezane. Mislim, da te napake ne bi smel narediti državni zbor, ker kot sem rekel, utegne biti pravno sporna in izpodbijana. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Špindler. Tu predlagam, da se opredelimo do proceduralnega predloga gospoda Rokavca.
JOŽEF ŠPINDLER: Hvala, gospod predsednik. Lep pozdrav, poslanke in poslanci! Repliciral bi gospodu Zagožnu, ker se ne strinjam z njegovo obrazložitvijo za prva dva človeka, in bi tudi vprašal za gospoda Hobiča, ki je bil predsednik sveta v skladu kmetijskih zemljišč in obenem največji koristnik teh zemljišč. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda Rokavca, da državni zbor danes ne odloča o predlaganem odloku in da se še enkrat opravi razprava na matičnem delovnem telesu, predvsem glede vprašanja združljivosti dveh članov predlaganega nadzornega odbora. Gospod Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Hvala. Sicer se strinjam, vendar imam še repliko...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko na gospoda Špindlerja? Gospod Zagožen je dvignil roko že prej.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Ja, že prej sem dvignil roko. Že prej sem razložil. Svet sklada je določen z zakonom in v zakonu piše, da v svetu sklada morajo biti predstavniki najemnikov, izvajalskih organizacij, javnega interesa in delavcev sklada. Tako da tisto o skladu mora biti tako. To je svet sklada; tu je pa nadzorni odbor, ki pa nadzira poslovanje sklada. Verjetno ni bilo čisto v redu, da je bil Božič hkrati v nadzornem odboru in njegov predsednik, pa tudi direktor nekega drugega zavoda, ki ima v najemu zemljišča od sklada, vendar gre za poseben primer, manj očiten, ki ni bil nameren; če je bil Božič, kot razumem, prej imenovan v nadzorni svet kot za direktorja, bi po tistem eventualno morali sklad spremeniti (sedaj je tako ali tako mandat mimo). Lipica je tudi državni zavod, tako da ne more iti za konflikt javnega in privatnega interesa, da bi to ločili, tu gre pa za direktorja delniških družb. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lešnik, replika. (Posredovanje poslanca iz klopi.) Prosim? Boste razpravljali? Prosim.
ZORAN LEŠNIK: Gospod predsednik, predlagali ste, da bi odločali o proceduralnem predlogu...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... o proceduralnem predlogu gospoda Rokavca.
ZORAN LEŠNIK: ... pa bi jaz želel opredeliti svoj glas, kar pa verjetno lahko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ravno to vam poslovnik onemogoča, to možnost.
ZORAN LEŠNIK: Če mi ne omogoča, sem sicer proti proceduralnemu in bi danes odločali o predlogu Kviaza. Kajti če ne odločamo, je to že drugi primer konkretno pri nadzornem svetu sklada, kajti tudi pred dvema letoma je bila izrečena nezaupnica Kviazu na ta način, prav na seji državnega zbora, in danes bi se to že drugič ponovilo. Osebno moram reči, pa si ničesar ne domišljam, da v resnici vseh pet predlaganih članov poznam in da si upam dati roko v ogenj, da so vendarle strokovno in kvalificirano usposobljeni, da je tu notri doktor znanosti, magister kmetijskih ved, gozdarski in kmetijski inženirji in verjetno zaradi tega jim lahko zaupamo.
Je pa mislim tudi ena razlika v tem. Recimo, če konkretno govorimo o gozdarstvu. Ne bom govoril o imenih, ampak če konkretno govorimo o gozdarstvu, potem moramo vendarle nekoliko ločiti, gozdarstvo ni najemnik, ampak je izvajalec del, ki mu ga na osnovi koncesije določa sklad kmetijskih zemljišč. Seveda, če do sklenitve koncesijskih pogodb sploh pride.
Da ne bo spet potem izgovorov, kot so običajno, saj verjetno bomo danes ali jutri razpravljali o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov in bomo videli, da so tam ponovno neki izgovori, ker ni bil pravočasno sprejet finančni načrt itn. Sedaj se bomo pa izgovarjali, da ni pravočasno bil imenovan s strani našega zbora nadzorni svet sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Predlagam, še enkrat predlagam, da sklepamo danes in odločamo o sestavi novega nadzornega sveta sklada, tako kot ga je nam predlagala komisija za volitve in imenovanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Znova je odprta razprava. Tri replike. Imam naslednji predlog, da se državni zbor najprej opredeli do proceduralnega predloga gospoda Rokavca. Če bo sprejet, bo potem seveda vsa možnost, da bomo v nadaljevanju te seje dobili odlok in razpravo nadaljevali. Če njegov predlog ne bo sprejet, vsi ki ste se prijavili k replikam, dobite besedo. Se strinjate tako?
Na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda Rokavca, da danes državni zbor ne odloča o odloku o imenovanju članov nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije, da se ponovno sestane komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in tudi preuči nekatera vprašanja, ki so v smislu združljivosti odprta v tej splošni razpravi. Ugotavljamo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za ta proceduralni predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da proceduralni predlog gospoda Rokavca ni bil sprejet.
Nadaljujemo z razpravo. Repliko imajo gospod Čebulj, gospod Juri, gospod Franc Zagožen in gospod Veber. Replike.
Gospod Čebulj želite besedo, repliko? Pripravi naj se gospod Juri.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Kratka replika gospodu Lešniku.
Izrekel je tukaj za to govornico, da naj bi bila to nezaupnica Kviazu, ampak glede na to, kar je naš predsednik Janša rekel, da smatramo - in tako so tudi krščanski demokrati kot opozicijske stranke izrazile mnenje - da je prav, da so tudi opozicijske stranke in seveda tudi združena lista udeleženev samem nadzornem svetu, s tem da združena lista je. Da pa pri vsem tem smatram, da tukaj ne gre za nezaupnico Kviazu, ampak za nezaupnico vladi. Ne nazadnje ste, ta trojček, skupni subjekt, ki se niste jasno domenili. Domenili ste se edino, kako boste izrinili Slovenske krščanske demokrate in socialdemokrate iz nadzornega sveta.
Smatram, da temu ni tako, da gre temu zaupnica in tudi narodnjaki kot je gospa Pozsončeva in italijanska manjšina, da ste le uspeli vzpostaviti neko negativno razmerje, katero je rezultat vaši diskusiji. Toliko, gospod Lešnik. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Predsednik! Repliciram vsem tistim, ki iz ljudske stranke, predvsem, ki so imeli pomisleke in tudi predlog podali, da bi še enkrat na Kviazu diskutirali.
Sem član Kviaza. Jemljem to komisijo kot tisto delovno telo, ki odpravi vse te pomisleke in vse dvome. Nenazadnje mi smo že to točko na Kviazu zaradi potrebe in zahteve po pridobivanju določenih podatkov preložili enkrat in drugič odločali. Vsa ta vprašanja, bi jih lahko razdelali na sami komisiji in prišli s pripravljenim predlogom. Smatram, da je predlog, ki ga imamo pred seboj, utemeljen, tehten, če je bilo temu tako, verjetno na komisiji ne bi niti glasovali o tem predlogu. Zato bi prosil, da za vse nadaljnje tovrstne zadeve, da se pripravimo, ko je za to čas, da odpravimo dvome, pomisleke in druga vprašanja na sami komisiji, in da ne odpremo tukaj, ko moramo odločati o predlogu komisije, velike politične teme. Sicer se bomo povsod ustavljali in prepletali zadevo tam tudi in takrat, ko ne bo za to ustrezne potrebe. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Veber, za njim dr. Zagožen.
JANKO VEBER: Glede politične sestave nadzornega odbora naslednje. Združena lista socialnih demokratov v nadzornem odboru, ki se mu sedaj izteka mandat, nima svojega predstavnika. Pa se nismo nikjer na glavo postavljali ali ne vem kaj počeli. Pač ni bil izvoljen v postopkih Kviaza. Želel bi prebrati vsem tistim, ki se sklicujete na to silno zasedbo po strankah.
7. člen zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije govori o tem: "Sklad ima nadzorni odbor, ki šteje 5 članov in jih imenuje državni zbor Republike Slovenije. Nadzorni odbor nadzira zakonitost dela in finančno poslovanje sklada. Nadzorni odbor najmanj enkrat letno poroča o delovanju sklada državnemu zboru Republike Slovenije". To je vse, kar je določeno v zakonu. Nikjer ne piše, da morajo biti v njem zastopane vse stranke. Gre pa predvsem in samo za to, da se nadzira zakonitost, predvsem zakonitost in finančno poslovanje. O tem pa zakon zelo jasno govori. Vsi ti kandidati, ki so predlagani, morajo spoštovati to načelo zakonitosti in nadzora zakonitosti in finančnega poslovanja. Ne glede na to, iz katere stranke prihaja.
Še enkrat ponavljam. Združena lista v tem obdobju ni imela svojega kandidata.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Zagožen, za njim gospod Lavrinc.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Z gospodom Jurijem se strinjam, da bi res lahko to v Kviazu opravili. Jaz ne vem, kako so bili člani pozorni, jaz nisem njegov član. Ampak dejstvo je, da so vse poslanske skupine bile pozvane, da preverijo ali so njihovi kandidati v kakršnem koli poslovnem odnosu s skladom. Zdaj je iz tega očitno, da so, čeprav so bile poslanske skupine pozvane, da take kandidate umaknejo in eventualno zamenjajo z drugimi. Ampak rad bi spomnil ravno na to, kar je govoril gospod Lešnik. Gozdno gospodarstvo Maribor ni najemnik zemljišč ali kaj takega, ampak je izvajalska organizacija, torej koncesionar po zakonu. In ta koncesionar gozdno gospodarstvo ni postalo na podlagi nekega razpisa v javni konkurenci z drugimi ampak kar na podlagi zakona, z zakonom določeno območje in površine gozdov in zdaj bi po tem predlogu koncesionar nadziral koncidenta. Jaz ne razumem več te pravne logike. Zares ne. V tem primeru bomo torej dali v koncesijo, ko bo država dajala neke stvari v koncesijo, recimo kot vlada, denimo vodne vire za električno energijo ali kaj podobnega, bomo potem tem koncesionarjem dali še pooblastilo, da nadzirajo vlado. Ali kako? Skratka, pravno ne vzdržno. Jaz upam, da državni zbor ne bo izglasoval nekaj takega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Lavrinc, replika. Za njim gospod Čebulj.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. Ni mogoče pričakovati, da bi Kviaz uspel pripraviti predlog, s katerim bi bili vi vsi lahko zadovoljni. Tega ni mogoče pričakovati. Vendar pa se mi zdi nekorektno, da se ne uporabijo poti, ki bi bile za moje pojme veliko boljše in tudi bolj korektne do vseh nas ostalih. Kaj imam v mislih? Poglejte. Seje Kviaza sklicujem tako, da imate vedno en teden pred sejo vabilo v rokah. Vedno veste, o čem bomo odločali. Enkrat samkrat me je eden od tu sedečih obdolžil celo in potem so to celo novinarji povzeli, da sem goljufal pri štetju glasov, kar ni res, in bom rekel, take laži bolijo. Kartončke smo uvedli. Če grem po politični strukturi Kviaza, je recimo, če govorim za našo stranko, je ta celo podhranjena. Pet nas je tam, kar pomeni pri dvajset članskem Kviazu 25%, tukaj nas je pa malo več in zato bom rekel, so ta namigovanja, kako se te stvari peljejo, češ, samo, da je naš itn., so nekorektna. Je pa dejstvo to, da vedno bo prišlo do tega, da na koncu se glasuje in da število glasov potem odloči, kdo bo notri, torej vsi ti dodatni predlogi, zahteve, ki so bili dani tukaj, to je vse mogoče pripeljati v tistem predhodnem postopku. Mi, recimo, na Kviazu najprej sprejmemo sklep poleg, se pravi tistih z zakonom predpisanih kriterijev želimo videti, recimo, v tem organu, o katerem bomo pač takrat potem odločali, ljudi, ki imajo še to, to in to kvalifikacijo in ki nimajo tega, tega in tega. Ne pa čakati, biti tiho, se potuhniti in tukaj narediti galamo, češ, joj, kako smo revčki. To je ena taka Kalimerovska drža, ki po moje nikamor ne sodi, najmanj pa v parlament.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Replika gospodu Vebru. Gospod Lavrinc, mislim, da ste se brez potrebe razburili, ker res točno ne vem, kateremu ste to replicirali. Skratka, res, vi nikdar ne štejete glasov in tukaj ni dvoma, da bi vi mogli kakšne volilne rezultate v Kviazu ponarediti.
Gospod Veber, poglejte, jaz vas popolnoma razumem, to vašo vnemo, ko zagovarjate člane nadzornega odbora, ker imate v bistvu dva člana v samem nadzornem odboru. Naša poslanska skupina, ki šteje 16 poslancev, ki je ena najmočnejših parlamentarnih opozicijskih strank v našem parlamentu, skratka nima nobenega. Zanimivo bi bilo še slišati, da še izločite ljudsko stranko, ki ima samo enega člana, kar bi moj kolega Hvalica enostavno poimenoval, da je gozdna koalicija, seveda še z nacionalno stranko, prevzela kakršenkoli nadzor nad nadzornim odborom. Vi dobro veste, gospod Veber, da v odboru za kmetijstvo enako zastopamo stališča, tako do nadzornega odbora kot tudi do delovanja ministrstva za kmetijstvo, enako kritično. Tukaj ni kakršnihkoli razlogov, da bi v vaši razlagi, kjer je bilo občutiti, da so ljudje, ki prihajajo iz vaše stranke ali iz naše stranke, manj naši ljudje, da bi nanj kvalitetno vodili nadzor in kritično ali tako ali drugače ocenjevali delo nadzornega oziroma delovanje sklada ali kar se nanaša na ministrstvo za kmetijstvo. In zaradi tega bomo v naši poslanski skupini pač razmislili o možnostih - ki nam jih procedura omogoča glede samega nadaljnjega odločanja ta moment s to točko dnevnega reda - kaj nam je dejansko storiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko preidemo na odločanje o odloku? Zaključujem torej razpravo. Dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Za člane se imenujejo Edvard Goričan, mag. Stane Klemenčič, Franc Mencingar, dr. Igor Vojtič in Vladimir Žnidarič, za dobo dveh let. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni na Koroškem. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem. Predlagani odlok dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (63 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Prehajamo na predloge sodnega sveta o izvolitvah v sodniško funkcijo na sodniška mesta sodnikov za prekrške. Sodni svet je državnemu zboru predložil predloge o izvolitvah v sodniško funkcijo na sodniška mesta sodnikov za prekrške, in sicer treh sodnic za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani in dveh sodnikov ter dveh sodnic za prekrške na senatu za prekrške pri sodniku za prekrške Ravne na Koroškem, Šentjur pri Celju, Lenart in Ljubljana. Ali želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec komisije? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Ker ni razprave, jo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Radojke Premrou-Janovsky na sodniško mesto sodnice za prekrške na senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Barbare Kavečič-Škerjanjec na sodniško mesto sodnice za prekrške na senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Jelke Belavič na sodniško mesto sodnice za prekrške na senatu za prekrške Republike Slovenije v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Avgusta Jurca na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Ravne na Koroškem. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Hermana Ivana Lichteneggerja na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Šentjur pri Celju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Iris Zei, na sodniško mesto sodnice za prekrške, pri sodniku za prekrške Lenart. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Liljane Polanec, na sodniško mesto sodnice za prekrške, pri sodniku za prekrške Ljubljana. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJO OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPODBUJANJU SKLADNEGA REGIONALNEGA RAZVOJA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? Besedo ima predsednik odbora dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor državnega zbora za gospodarstvo je na svoji 13. seji kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja, ki ga je državnemu zboru v tretjo obravnavo predložila vlada Republike Slovenije.
Odbor za gospodarstvo je po razpravi sprejel naslednji sklep: "Odbor za gospodarstvo predlaga državnemu zboru, da v tretji obravnavi predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja sprejme amandmaje odbora in amandmaje, ki jih odbor podpira ter po končani razpravi in glasovanju o amandmajih predlog zakona sprejme."
Odbor za gospodarstvo predlaga državnemu zboru, da sprejme tudi naslednji dodatni sklep: "Vlada republike slovenije naj državnemu zboru ob predložitvi predloga proračuna za leto 2000 predloži spisek in znesek vseh posrednih in neposrednih finančnih spodbud, ki so bile v letu 1998 na posameznem ministrstvu namenjena lokalnim in regionalnim programom." Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Pisna prijava. V imenu Združene liste socialdemokratov gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani minister, sodelavke in sodelavci iz vlade in drugi prisotni! Glede na to, da je to eden od zakonov, ki so ob njem zelo velika pričakovanja, predvsem državljank in državljanov, ki živijo v območjih, ki so manj razvita oziroma vse manj razvita v odnosu na center in na centre, se mi zdi vredno reči nekaj besed, preden preidemo na obravnavo samih amandmajev. Nimam rad velikih besed kot so zgodovinska dejanja in podobno, vendar mislim, da lahko ta zakon oziroma ta dogodek ob sprejemu tega zakona, upam, da ga bomo danes sprejeli končno, da lahko označimo vsaj kot mali zgodovinski dogodek in pa seveda drugo, ta zakon ima dejansko velik pomen.
Prvo, kot zgodovinski dogodek, označuje že to, da ima kar sabo nekaj zgodovine, spočetja, predvsem vlade in pa rojevanja, predvsem v parlamentu. Kot se spomnite verjetno, je vlada že v letu 1994, v prejšnjem mandatu, pripravila prvi predlog oziroma osnutek zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, takrat z drugačnim naslovom. Ekipa, ki je pripravljala strategijo gospodarskega razvoja Slovenije, in v kateri je bil en glavnih avtorjev in organizatorjev današnji minister, ki pokriva to področje, dr. Senjur, je že v tistem dokumentu, ki ga je obravnaval in potrdil tudi državni zbor, ugotovila, da je en večjih problemov v razvoju Slovenije problem premajhne skrbi za skladen regionalni razvoj, opozorila na problem vse večjih razlik in tudi dala usmeritve, kako se lotiti reševanja tega problema. Žal te ugotovitve dolgo pri vseh koalicijah, ki so bile v tem času, niso bile upoštevane. Predvsem ne v tistem, kar je bistven dokument gospodarske politike, to je v letnih proračunih. In tako se je dogajalo to, da so se sredstva za ta namen tam od leta 1992 kar naprej, vse do letošnjega leta, zmanjševala, padla pod 0,1% bruto domačega proizvoda, čeprav po drugi strani vidimo, da v primerljivih državah, da so ta sredstva za ta namen tudi pri bolj razvitih državah kot je Slovenija, po 5 do 6-krat večja. In zato tudi ni slučajno, da so se seveda v praksi pokazale posledice, to kažejo podatki, to kažejo analize, kot je urad vlade za makroekonomske analize in razvoj, kot je inštitut za ekonomska raziskovanja, kot je urbanistični inštitut, kot so posamezni strokovnjaki, ki se ukvarjajo z regionalnim razvojem in navsezadnje to ugotavljajo in na problem opozarja tudi Evropska unija v vseh svojih pomembnejših dokumentih, ki jih poznamo. Končno je odprava tega problema, ali pa odpravljanje, tudi eden od pomembnih pogojev za priprave za vključevanje v Evropsko unijo.
Tako je komaj leta 1996 v mesecu februarju bila opravljena prva obravnava še v prejšnjem mandatu in je trajalo spet tri leta, da smo prišli do druge obravnave. Z zadovoljstvom ugotavljam, da je preteklo zelo malo časa od druge obravnave do te tretje obravnave, in zato mislim, da je vredno izreči vse priznanje ministru doktorju Senjurju in njegovim sodelavcev in seveda vsem drugim, ki so sodelovali pri oblikovanju tega zakona, ki ga imamo pred seboj.
Predvsem je velik pomen tega zakona v tem, da odpravlja dejstvo, da je bila prav slaba skrb za regionalno politiko gotovo en od slabših delov razvojne in gospodarske politike vlade. In da sem natančen, to ni očitek resorju in majhnemu številu sodelavcev na tem sektorju, ampak je to očitek vlade, pa navsezadnje tudi, če smo malo samokritični, tudi parlamentu in tudi političnim strankam, ki jim očitno to vprašanje, vsaj v večini, ni bilo nekako v centru pozornosti.
Zakon je po našem mnenju, in sam osebno delim to mnenje, tak, kot ga imamo pred seboj in upam, da ga bomo z amandmajem še izboljšali, sorazmerno dober, je verjetno tisto, kar je možno v tem trenutku pripraviti in tudi sprejeti. Ob tem bi želel izraziti posebno zadovoljstvo, da so bili tudi amandmaji, ki jih je dala naša poslanska skupina z namenom, da poveča njegovo učinkovitost, da so bili v drugi obravnavi sprejeti vsi. Vlada predlaga, da se enega črta in tudi upam, da ga bomo v spremenjeni obliki ohranili, zato se zahvaljujem vladi za kooperativnost in seveda tudi poslankam in poslancem za podporo tudi pri tistih amandmajih, ki jih vlada ni podprla.
Pri teh amandmajih gre predvsem za to, da je bolj jasno opredeljen cilj, ki je verjetno bistven pri tem zakonu, to je zmanjšanje razlik v gospodarski razvitosti, da so natančneje opredeljena merila in kriteriji glede na stopnjo razvitosti posameznega območja, brezposelnosti, gospodarske sestave, tu predvsem mislim na kmetijstvo, ki je tudi strukturni problem, ker ga dostikrat izpuščamo in med strukturne probleme bolj prištevamo stare industrijske centre in podobno, in problem demografije, zmanjšanja prebivalstva in staranja prebivalstva, kar je pa v končni konsekvenci seveda posledica gospodarskega zaostajanja. Mislim, da je pomembna izboljšava, h kateri smo tudi nekaj prispevali, ki je predvidena, sorazmerno dobra organiziranost, kar je eden glavnih namenov zakona, tako na državni ravni, predvsem v smislu večje koordinacije med ministrstvi - to je ena od stvari, na katero vseskozi opozarja tudi Evropska unija, gre za določilo o svetu za strukturno politiko - in pa izboljšanje organiziranosti ali pa sploh vzpostavljanje organiziranosti na lokalni in regionalni ravni. Mislim, da je zelo dobro, da se zakon, ob tem ko še nimamo regionalne organiziranosti, ko nimamo pokrajin ali pa upravnih okrajev, da so vpeljane statistične regije, čeprav so jim nekateri tudi doslej oporekali. Vendar vidimo, da take statistične regije kot instrument ali pa sredstvo regionalnega razvoja uvajajo tudi tiste države, tako članice Unije kot države v prehodu, ki že imajo regionalno organiziranost - ima jih Madžarska, ima jih Avstrija, ima jih Portugalska in tudi druge države - s tem da te statistične regije ne prejudicirajo prihodnje organiziranosti, samoupravne ali pa tudi upravne, in dajejo tudi veliko prožnost, da se lahko tudi znotraj teh statističnih regij posamezne občine ali pa skupine občin med sabo povezujejo ali pa navzven prek meja statistične regije.
Tretje, kar je pri tej organiziranosti zelo pomembno in kar upravičeno zelo poudarja tudi Evropska unija ter zahteva pravzaprav kot pogoj tudi za dodeljevanje pomoči, je strokovna organiziranost - ta je verjetno še najpomembnejša - to je, da se na državni in na regionalni ravni vzpostavi razvojne strokovne agencije, ki se ukvarjajo z načrtovanjem, s pripravo razvojnih programov in tudi z njihovim izvajanjem. Pri tem bi rad samo opozoril na nekaj, česar ni v besedilu zakona, bo pa pomembno za izvajanje tega zakona, da bi te institucije res postale strokovne, da bi bili v njih ljudje, ki so strokovno usposobljeni, ki so profesionalci, ne pa da bi se kadrovalo v te institucije po strankarski pripadnosti in podobno.
Ob koncu bi se dotaknil samo dveh večjih odprtih vprašanj, po mojem mnenju vsebinskih vprašanj, čeprav s tem ne zapostavljam vrste amandmajev, od katerih lahko nekateri še izboljšajo vsebino zakona. Prvič, gre za to, ali določiti v tem zakonu, kot je predvideno v 24. členu, katerega črtanje vlada sedaj predlaga, globalni znesek za namen pospeševanja skladnega razvoja Slovenija, 1,6% od višine proračuna. Ob tem imamo drugi amandma, ki ga je vložila poslanska skupina s prvopodpisanim predsednikom dr. Zagožnom, to je v prvem letu 0,5% od bruto domačega proizvoda in v naslednjih letih 1% od bruto domačega proizvoda. Kljub temu, da so lahko strokovne diskusije okoli tega, ali je določitev takega odstotka optimalna v takem zakonu, sem mnenja in sem zagovornik tega, da neko kvantifikacijo določimo, če hočemo, da se bo dejansko zgodil preobrat v politiki skladnega regionalnega razvoja in da bo to le pomenilo neko večjo obvezo za vlado ali pa za koalicijo, kakršnakoli že bo v prihodnje; in če vlada dejansko misli resno s tem zakonom, potem mislim, da ne bi smela nasprotovati temu, da se tak odstotek določi. Izbiro imamo med dvema variantama; kar se mene tiče, mislim da je sprejemljiva tudi ta druga varianta, odstotek od bruto domačega proizvoda. Pomemben argument je pri tem, poleg potrebe povečanih sredstvih to, da bomo mi dejansko v prihodnjih letih od leta 2000 naprej, za pritegnitev čimvečjega obsega sredstev od Evropske unije, morali zagotoviti sofinanciranje, ker tam je princip sofinanciranja, če ne bomo zagotovili lastnih sredsev, bomo tudi dobili manj sredstev od Evrospke unije, kar bi bilo škoda. Kot pa vemo iz smernic Evropske unije do leta 2006, bo poleg kmetijstva naprej imel velik poudarek, bo imelo spodbujanje skladnega ali pa sploh regionalnega razvoja, spodbujanje regij ob mejah in podobno. To bo veljalo tudi pozneje za strukturne sklade, ko bomo postali, upajmo kmalu, v začetku drugega, tretjega tisočletja, člani Evropske unije.
Končno samo še k amandmaju k 27. členu. V drugi obravnavi smo sprejeli amandma, ki sem ga predlagal sam in kot vidimo vlada s svojim amandmajem predlaga črtanje tega amandmaja. Naj vas spomnim, kaj je bistvena vsebina tega amandmaja. Do sprejema zakona o spemembah in dopolnitvah zakona o davku na dobiček pravnih oseb in sprememeb in dopolnitev zakona o dohodnini, se novo ustanovljenim gospodarskim enotam zagotovi dodatno olajšavo za prva tri leta delovanja v višini 50 % osnove. Vlada odgovarja, da je ta zadeva predmet drugih zakonov, zakonov, ki urejajo davek na dobiček in davek na dohodnino.
Predlagam, da ne sprejmemo tega stališča vlade oziroma da ne črtamo tega amandmaja, ampak predlagam dopolnitev, zato da bo bolj natančno opredeljeno, zakaj v bistvu gre, da ne gre za splošno oprostitev za podjetja kjerkoli oziroma za gospodarske enote tudi na razvitih območjih, tudi v Ljubljani ali v razvitih krajih, ampak da gre izključno za gospodarske enote, ki delujejo na območju s posebnimi razvojnimi problemi. To je tudi vsebina amandmaja, ki ste ga dobili malo prej na mizo in predlagam, da zavrnemo vladni amandma in sprejmemo dodatno ta amandma. Mislim, da bo to eden najbolj konkretnih ukrepov v tem zakonu, ki bo spodbujal dejansko vlaganja na manj razvitih območjih.
Potem še en amandma, da se ne bi ponovno oglašal, k 8. členu, ki pa je redakcijske narave. Hvala lepa za pozornost.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Horvatu, ki je razpravljal v imenu poslanske skupine.
V imenu poslanske skupine ima besedo gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Poslanci in poslanska skupina SKD bomo seveda podprli zakon v tretji obravnavi. Nas veseli, da je bilo kar nekaj naših amandmajev upoštevanih pri obravnavi zakona v odboru za gospodarstvo.
Slovenija ta zakon potrebuje tako kot, lahko bi rekli, Sahara vode. Kljub temu, da nimamo izdelane gospodarske strategije, se nam zdi zelo smiselno in potrebno, da končno po več kot petih letih sprejmemo krovni zakon, ki bo uredil poizkus enakomernega razvoja vse Slovenije in zmanjševanje razlik med podeželjem, ekonomsko zapostavljenimi področji in bolj razvitimi področji.
Zadovoljni smo, ker je zakon tako, kot je bil zastavljen s svojo krovnostjo, dobil tudi dušo. S tem, da smo mu dodali operativnost s kriteriji, ki so predvideni v 15., 18. oziroma še nekaterih drugih členih. Dobil tudi finančno osnovo, ki je definirana v 24. členu in ki se premika, vsaj tako je predlagano v 18. členu, se pravi, minimalen obseg sredstev, ki naj jih vlada vsakoletno predvidi v državnem proračunu 1,6% ali mogoče nekaj več ali nekaj manj. Mi bomo vztrajali pri tem, da je ta odstotek znan že takoj, brez odpustkov za prvo naslednje leto ali naprej, pa tudi določeno prepoznavnost ali določnost in usmeritev za vlado, ki bo pripravljala projekte skupaj z razvojno agencijo, skladom za regionalni razvoj in s posameznimi lokalnimi skupnostmi, regijami in tako dalje.
Če vse to skupaj vzamemo, če bo sprejet zakon, tako kot ga je obravnaval in sprejel odbor za gospodarstvo, bo lepa osnova in možnost za nadaljnje delo tako vlade kot posameznih institucij. Pomembno se nam zdi poudariti, da zakon ni nadgradnja oziroma zakon ne nadomešča tistega, kar do sedaj opravljajo lokalne skupnosti, pa naj bodo to občine ali regije. Zakon je nekaj več. Zakon omogoča konkuriranje na sredstva iz Evropske unije iz vseh možnih resursov, trenutno strukturnih skladov, in omogoča projektni pristop tam, kjer se bodo razvojne pobude odrazile v skupnem nastopu, s projektnim nastopom bo možno te razlike in ta sredstva uporabljati. Zakona si ne predstavljamo kot nadomestka dosedanjemu financiranju lokalnih skupnosti, kar seveda tudi ni. Upamo, da bo javnost zakon tudi tako sprejela.
Da ne bi stvari pred glasovanjem zavlačevali, ker to ni naš namen, menimo, da je zelo pomembno, da se državni zbor pozitivno opredeli do vseh tistih amandmajev, ki so bili vloženi v tretji obravnavi in da ne poskuša zminimalizirati stvari, ki so bile sprejete v drugem branju. Se pravi, da ne bomo sprejeli zakona, ki bo omejil finančni možnosti in kriterije, ki so bili dodani kljub nasprotovanju ali nenasprotovanju, kljub temu, da si je vlada zamislila zakon kot krovni zakon za potem, ko bodo sprejeti še nekateri drugi vladni ali zakonski državnozborski teksti. V upanju, da bo zakon - tako kot ponavljam, je bil sprejet v drugem branju in z amandmaji, ki je jih sprejel odbor za gospodarstvo, pa tudi z nekaterimi amandmaji, ki jih odbor ni sprejel, tudi iz naše poslanske skupine SKD - sprejet.
Za konec bi dejal samo še to, da tako imenovane statistične regije nadomeščajo tudi deli statističnih regij oziroma posamezne lokalne skupnosti oziroma njihov seštevek, kar se nam zdi, da daje bistveno boljšo preglednost in vlogo zaključenih geografskih, ekonomskih, demografskih okolij. Tako, da bi zakon lahko učinkoval tudi tam, kjer večja statistična regija zaradi povprečja tega ne omogoča. Glede na to, da je formula 20% odstopanja od povprečja Republike Slovenije sprejeta, menim, da je dobra osnova za sprejem zakona in za pričetek dela na nekem področju, katerega država sigurno potrebuje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine razpravlja gospod Kelemina. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! V Socialdemokratski stranki smo, upam da skrbno in temeljito, pa tudi konstruktivno delali na predlogu tega zakona o skladnejšem regionalnem razvoju, tako kot vsi ostali. Ugotavljamo tudi mi, da je zakon potreben in dolgo pričakovan. Seveda predvsem, kot je bilo že poudarjeno, v nerazvitih področjih, so pričakovanja izredno veliko. To kaže tudi interes lokalnih skupnosti in pa tudi aktivnosti, ki skoraj prehitevajo ali pa kar prehitevajo zakonodajo, ki je trenutno v postopku. To se vidi na tem, da se dejansko te agencije za regionalni razvoj oziroma na lokalnem nivoju pospešeno organizirajo, nekje so pa tako rekoč že zelo organizirane in že celo imajo izdelane in sprejete določene usmeritve in določene programe.
Danes bo verjetno ta zakon sprejet. Vprašanje pa je seveda, pri nas se vsaj tako sprašujemo, če vsebuje vse tisto, kar se od njega pričakuje. V naši poslanski skupini ugotavljamo nekako, da si vlada oziroma ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj želi čimbolj splošni predpis, ki v bistvu ne bi tako rekoč skoraj z ničemer ali pa s čim manj stvarmi obvezoval. To lahko zagotovo trdimo iz razprave, ki se je odvijala v drugi obravnavi in pa tudi zdajle v postopku tretje obravnave na delovnih telesih. Nekako smo imeli občutek, da ni bilo odgovorjeno na tista ključna vprašanja, na katera smo mi, predvsem v poslanski skupini Socialdemokratske stranke, hoteli dobiti posamezne odgovore. Predvsem nismo dobili odgovora o tem, o višini oblikovanih sredstev, ki bi naj bila zagotovljena s tem zakonom. Tukaj ni nihče od predstavnikov vlade hotel podati nobenega podatka. Seveda je predvideno, če se ne motim, v zakonu, da naj bi bila ta sredstva določena v proračunskem memorandumu in pa seveda tudi v proračunu, po moji oceni, tako vsaj razberem iz zakona kot celote, v okviru možnosti, ki se bo pač pojavila v nekem danem trenutku oziroma odvisno od pogajanja in od vseh drugih možnosti, ki bi se pri sprejemanju proračuna pojavile. Mislim, da brez take konkretne obveznosti, kar smo vseskozi ugotavljali, dejansko ta zakon nima neke dobre podlage za konkretno izvajanje, če ne vemo njegove višine. No, mi smo na podlagi tega - in to tudi podpiramo - podprli amandmaje oziroma tista določila, ki v tem zakonu določajo neko najnižjo višino, ki bi bila potrebna, da bi ta zakon dejansko zaživel in da bi se nek razvoj v nerazvitih območjih lahko sploh začel.
Drugo vprašanje, na katerega ni bilo odgovorjeno, je način zbiranja sredstev, zagotavljanja teh sredstev in delitev teh sredstev. Če se spomnite, imamo v zakonu o delovnih področjih ministrstev predlagano spremembo, s katero bomo ustanovili - verjetno z zakonom ustanovili - agencijo Republike Slovenije za regionalni razvoj in agencijo Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja, torej dve inštituciji. O tej drugi inštituciji niti na delovnih telesih nismo veliko govorili, vendar osebno in naša poslanska skupina ugotavljamo, da sta to dejansko dve področji, na podlagi katerih se bo naša vlada pogovarjala z Evropsko unijo; dve področji, eno je nek regionalni razvoj, gospodarski in vse ostalo, kar sodi zraven, in čisto posebej razvoj oziroma podpiranje s strani Evropske skupnosti kmetijskih trgov in razvoj podeželja. Osebno menim, in tudi naša poslanska skupina, da bo na nivoju vlade in prek agencije oziroma sveta ta inštitucija nekako združena in bo delovala kot neka celota; če bo delovala vsaka posebej, in se bodo potem sredstva tudi oblikovala posebej in bo vsaka posebej razpisovala te spodbude in delila sredstva, to ne bo ekonomično. Vem, da tudi sklad za regionalni razvoj, se pravi, iz Ribnice, izvaja ravno te spodbude oziroma razvoj podeželja, na podlagi kmetijskih spodbud, če se ne motim. Tako da se bomo mi sedaj z oblikovanjem agencije za regionalni razvoj prek MEOR-ja samo priključili skladu za regionalni razvoj iz Ribnice (tako si jaz te stvari predstavljam, ker nam to tu ni bilo natančno opredeljeno).
Sedaj se tu postavljajo tudi zelo pomembna vprašanja, na katera pa niste nikakor hoteli odgovoriti: kako se bodo dejansko ta sredstva zbirala - sedaj je predvideno, da po posameznih sektorjih (s sektorji mislim na posamezna ministrstva), na posameznih postavkah za posamezen razvoj. Potem se postavlja vprašanje, ali bodo tudi ti sektorji te spodbude po posameznih ministrstvih tudi razpisovali in dodeljevali za skladnejši regionalni razvoj. Če bo tako, bo to nepregledno in ne bomo niti poslanci niti širša javnost ne bo imela vpogleda v te podatke, prišlo bo do nepreglednosti in zamegljevanja in nihče ne bo mogel korektno in transparentno o tem odločati, nadzirati in vse ostalo, kar je v zvezi s tem povezano.
V tem zakonu tudi ni čisto natančno opredeljena neka prioriteta oziroma neka definicija, katera je tista dejanska vzpodbuda, ki bi v nekem danem trenutku na nekem področju prinesla največje učinke, da bi se razvoj nekega območja najhitreje lahko primaknil iz mrtve točke. To ni natančno določeno. Če je s tem mišljeno s tem zakonom, da bi bilo dobro razvijati neki policentrični razvoj, se pravi več majhnih zaključnih centrov, mi smatramo, da to ne bi bilo dobro in tukaj ne smemo pozabiti na razvoj širšega področja, demografsko ogroženih področij, mejnih področij, in bi neki policentrični razvoj bila slaba rešitev za reševanje tega problema kot celote. Na ta vprašanja tudi nekako ni bilo odgovorjeno. Tukaj lahko navedemo en primer, ki je bil že v prejšnjem gradivu predložen iz prve obravnave oziroma nekje v enem gradivu, kako je te probleme reševala Irska, ki je namenjala približno 7 do 8-krat več sredstev kot jih je Slovenija do sedaj namenjala za nerazvite, in da je dejansko bil to neki motor gospodarskega razcveta na tistih področjih in nekih novih razvojnih ciklusov.
Enako si jaz predstavljam, da bi morali predvideti neke prioritete in ugotoviti, dejansko ugotoviti, ali je najidealnejše vlaganje v delovna mesta in s tem zagotoviti neko eksistenco posameznikom, zadržati tudi poseljenost in s tem tudi vzpodbuditi vse ostale elemente kot je trgovina, turizem in vse ostalo, kar potegne za sabo vkolikor pride do takega, da preprosto povem, zaposlovanja na posameznem področju. Mislim, da je to ključno za moje pojme. Če kdo misli, da je ključno, da bomo razvijali vsa področja oziroma vsakega malo, ne vem, če bo to prineslo največje učinke na vložena sredstva.
Mi smo se nekako na koncu odločili oziroma opredelili do nekih rešitev. Tako da lahko rečem, tisto, kar je za nas ključno v tem zakonu je to, da bomo podprli predlog za najnižjo višino sredstev, ki so predvidena s tem zakonom, ker smatramo, da je nujno, da so v tem zakonu, čeprav si Meor želi, da bi bil splošen, neke stvari definirane in da bomo vsaj nekaj podatkov imeli, da bomo vedeli, kako se lahko pripravimo, kako z določenimi projekti oziroma programi in s kakšnim obsegom začeti. Mislim, da je to pomembno.
Druga stvar, ki jo pri nas podpiramo pa je ta, da bi se potem vsa ta sredstva, ki bodo zbrana po posameznih sektorjih, jaz si pač predstavljam te sektorje kot sem prej povedal, posamezna ministrstva, da bi se vsa ta sredstva dejansko potem prek agencije za regionalni razvoj in pa za kmetijske trge in razvoj podeželja oblikovala v skladu za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. Da bi torej ta sklad, tako kot je tudi nekako predvideno v tem zakonu, vršil tisto končno razdelitev oziroma seveda razpisal te vzpodbude in potem ta sredstva razdelil in da bi potem tudi bil nek pregled nad celotnim obsegom sredstev, ki bodo zbrana, tako iz proračuna Slovenije kot seveda tudi iz evropskih vzpodbud. Da bi dejansko potem imeli nekako vsi kontrolo in pregled nad temi sredstvi, ki se bodo namenila za skladnejši regionalni razvoj.
No, to bi bile naše osnovne usmeritve, ostale amandmaje pa bomo še seveda, ki smo jih predlagali, poskušali obrazložiti pri samem sprejemanju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Kelemina. Morda želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) O zakonskem predlogu v celoti zato dajem besedo poslankam in poslancem. Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo. Želi? Prosim. Sem razumela, da ni razpravljavcev. Besedo ima gospod Ribičič. Kolegi in kolegice, prijavljenih pisnih razpravljavcev ni bilo, zato so razprave omejene na 5 minut.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi! Rad bi ob tem, da je že bistvene stvari, s katerimi se v celoti strinjam, povedal kolega Feri Horvat, sam še enkrat poudaril pomen zakona, ki ga sprejemamo danes. Moram reči, da je razvoj zadnjih let, se pravi tudi zadnjih petih let, ko je ta zakon bil v proceduri, pokazal poglabljanje razlik med osrednjim delom Slovenije in veliko večino ostalega območja Slovenije, tako da se Slovenija resnično spreminja v relativno dobro razvit center z zelo širokim obrobjem. Posebej zaskrbljuje to, da so najslabše razviti deli, ki tudi najhitreje zaostajajo in ki so tudi demografsko ogroženi, so ravno tisti deli, ki se nahajajo na obrobju na naših mejah, se pravi, da pada stopnja razvoja in stopnja hitrosti razvoja v Sloveniji od centra, ko se premikamo proti državnim mejam. Hotel bi posebej poudariti, da je to močno občutljivo in bolj občutljivo, kot bi bilo sicer, zaradi tega, ker si Slovenija prizadeva za vključitev v polnopravno članstvo Evropske zveze, pri čemer seveda bodo meje izgubile tisti pomen, ki ga imajo doslej, se pravi namesto dosedanjih meja bomo popolnoma odprli pretok blaga, pretok ljudi, idej, seveda tudi takšnih in drugačnih vplivov. In ker se povezujemo z državami, ki so v vsakem pogledu večje, močnejše, politično, ekonomsko, vojaško močnejše od Slovenije, je posebej pomembno, da je Slovenija primerno organizirana za to sodelovanje. Zaradi tega mislim, da odsotnost regij, odsotnost regionalizacije Slovenije, je s tega vidika lahko zelo usodna in pomeni lahko v času, ko Slovenija postane polnopravna članica Evropske zveze tudi, da pride do podrejanja velikega dela slovenskega ozemlja, namesto da bi prišlo do enakopravnega sodelovanja in tekmovanja naših ljudi, naših podjetij, naših pokrajin z ostalimi dobro organiziranimi skupnostmi, podjetji itn., v drugih državah, ki so vse po vrsti na naših mejah, na žalost celo Hrvaška, ustreznejše regionalno organizirana kot Slovenija.
S tega vidika se zdi ta zakon posebej pomemben kot zakon, ki spodbuja enakomernejši razvoj, ki skuša zaustaviti to poglabljanje razlik in skuša prispevati k temu, da bi se te razlike začele zmanjševati.
Osebno menim, da tega celovito ne bo moč doseči brez ustanovitve pokrajin v Sloveniji. Vidim pa seveda v tem zakonu neke institucije, ukrepe, usmeritve, na srečo v enem členu, ki upam, da bo ostal v zakonu, tudi konkretne finančne obveznosti države, da v obdobju preden bomo ustanovili pokrajine, skušamo nadomeščati ali na nek način omiliti to, kar se je doslej dogajalo in kar je vodilo v poglabljanje razlik med centrom in obrobjem Slovenije. Zaradi tega, ne glede na pomanjkljivosti tega zakona in ne glede na to, da ne bo mogel imeti celovitih učinkov kot bi jih lahko imel skupaj z regionalizacijo Slovenije, menim, da velja podpreti rešitve in bom zato podprl te rešitve in glasoval za ta zakon. Vkljčno, kot rečeno, mislim, da je prav, da ohrani tudi tisto minimalno obvezo ali takšno kot je sprejeta in vključena sedaj v zakonu, in ki ji vlada nasprotuje, ali takšno kot je alternativno predlagana z vloženim amandmajem.
Tisto, kar bi rad opozoril kot nevarnost in kot nekaj, s čimer se ne bi mogel strinjati, je to, če bi nekdo tolmačil sprejem tega zakona kot razlog za to, da lahko opustimo ali da se samozadovoljni umaknemo ter rečemo, da smo dosegli že vse, kar je potrebno na področju regionalnega razvoja v Sloveniji. To je lahko majhen korak, čakajo nas pa še drugi resni koraki, zlasti korak z ustanovitvijo pokrajin in upravnih okrajev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, dr. Ciril Ribičič. Besedo ima gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovana gospa podpredsednica, gospe in gospodje ter gospod minister s svojo ekipo! Menim, da ta zakon še vedno nekako lovi realnost in čas, v katerem živimo, ne glede na to, da ga sprejemamo po štiri, petletnem pripravljanju in spreminjanju. Treba je povedati naravnost, da smo v času, ko se tržna ekonomija uveljavlja ali pa je že uveljavljena, in da tržna ekonomija izgublja oziroma v sebi nima tega socialnega čuta. Navajeni smo bili, da so po naši lepi deželi, po večjih zaselkih in po večjih krajih, trgih in mestih bili obrati, delavnice in tako naprej; tržna ekonomija to počasi čisti in je ravno zaradi tega to potrebno, da se malo vsega tega vrne nazaj. Se pravi, skoraj gotovo se že mudi in praktičnost ter zgodovinskost tega, kot je bilo prej lepo povedano, bo gotovo v tem, da bomo pokazali toliko volje, da bo to tudi omaterializirano. Če povem povsem na kratko, če preračunamo tisti amandma ali pa predvidena sredstva, ki so bila na odboru za gospodarstvo sprejeta, vlada pa do tega še ni opredeljena, to predstavlja, lahko rečem, 1.500 tehnično srednje opremljenih delovnih mest, slabo opremljenih, kar pomeni, da je že vprašljivo, če se jih sploh splača ustanoviti, pa jih je še enkrat toliko. Se pravi, glejmo to z očmi realnega dejstva, realnosti, če govorim samo o delovnih mestih, ki se jim tistih 1,6% proračunskih sredstev nameni. Skratka, realnost tega predloga ali tega amandmaja, ki pomeni zgodovinskost ravno v tem, da se nekaj zgodi - zgodovinskost ne bo v tem, da bomo sprejeli, potem pa nesli to prevedeno v Bruselj in rekli, mi smo to lepo prevedli v slovenski jezik, malo smo dodali, sedaj smo pa nazaj prinesli od našega parlamenta sprejeti zakon. Tako da bo vsa ta zgodba o zgodovinskosti na preizkusu, ko bo treba začeti, ko bo treba dokazati. Tudi ne bi bilo prav, kot lahko rečem v prispodobi, da sedaj pripravimo neko mašinerijo, neko kadrovsko strukturo, nek svet, neko združbo iz ministrstev in tako naprej, kar pomeni visoko tehnološko opremljenost, po drugi strani bomo pa s to tehnološko opremljenostjo delali samo do malice, do 10.00 ure. Skratka, napravimo iz tega operativni zakon, zakon, ki bo nekaj pokazal, na katerega bomo lahko ponosni in bomo tudi lahko rekli, da smo ga sprejeli, preden se je številka s 1999 premaknila na 2000 in še nekaj ničel zraven. Hvala.
MIROSLAV LUCI: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi poslanci in kolegice poslanke! Ne bi rad ponavljal, ampak bom nadaljeval, kjer je končal gospod Ribičič.
Zakon je nujen in verjetno bi ga bilo treba sprejeti že veliko prej. Če bi bil sprejet nekoliko prej, verjetno ne bi prišlo do tega, do česar je prišlo. Razmere v Sloveniji so zlasti na nekaterih področjih zaskrbljujoče. Priče smo veliki diferenciaciji slovenske družbe in slovenskih pokrajin, zlasti zaskrbljujoče pa so vedno večje razlike v razvitosti posameznih območij. Prof. Vrišar rad prikazuje in tudi zagovarja ustanavljanje regij po tem, kako so nekatera območja nerazvita, kako nizek bruto domači proizvod imajo in da zato sploh nimajo nobenih možnosti, da bi lahko bile pokrajine ali regije. Mislim, da je ravno obratno. Ravno to je razlog, da bo država lahko ukrepala na določenih področjih. Torej, podatki, ki jih dobivamo iz tako imenovanih statističnih regij, ustanov, so zaokrožene celote. Govorijo o neki veliki regiji, kjer so pa posamezni problemi zakriti.
Moram povedati, da se srečujemo v Sloveniji z enim novim pojmom, izrazom, ki ga nismo radi uporabljali, pojmom revščine. Vendar so ta področja, kjer revščina obstaja, skrbno prikrita v teh tako imenovanih velikih regijah, kjer je povprek pač tako in zadeva ni potrebna oziroma niti ne pride do velikih izstopanj. Vendar morate vedeti, da bo sčasoma to prišlo. Vprašanje je, kako bomo takrat reševali ta velik nesorazmerni razvoj Slovenije.
Statistični podatki. Lokalne skupnosti dobivajo statistične podatke za regije, ki jih nimamo. Regije pa obstajajo. Zgleda, statistična in še druge, nekateri si to pač prilastijo in govorijo o regijah. Seveda ti statistični podatki velikokrat zavajajo. Dejansko stanje, zlasti na najbolj ogroženih predelih, to je v demografsko ogroženih predelih.
Da vam povem samo primer zadnjega neurja v demografsko ogroženem področju Kozjanskega in Haloz. Konkretno občine Videm, občine Podlehnik in občin na Kozjanskem, kjer je praktično uničena vsa komunalna infrastruktura. Te majhne občine enostavno ne bodo mogle iz tistih minimalnih sredstev zagotoviti, da bi si restavrirali to komunalno infrastrukturo, kaj šele, da bi razmišljali za nadaljnji razvoj. Zato mislim, da bo zakon, tak kot je, potrebno verjetno še kdaj dopolniti.
Opozoril bi tudi, da bi se sprejeli nekateri amandmaji, ki jih je tudi odbor predlagal. Zakon bo treba nadgrajevati, zlasti takrat, ko bo tudi regionalizem sprejet in verjetno ne po spremembi ustave, ampak po željah lokalnih skupnosti, kajti takrat bo tudi lahko pozitivno ukrepanje in hitro ukrepanje na področjih, ki so demografsko ogrožena.
Torej zakon je, boljši je tak, kot noben, zato bom sam glasoval za zakon in seveda za amandmaje, ki jih je tudi naša poslanska skupina in tudi nekatere druge poslanske skupine predlagale. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospod Luci. Besedo ima gospod Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani zbor! Eden od glavnih ciljev predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja je spodbujanje uravnoteženega gospodarskega, socialnega in prostorskega razvoja na celotnem ozemlju Republike Slovenije. Naša država je raznolika, ne samo po naravnih danostih, ampak je tudi izrazito raznolika po gospodarskem in socialnem razvoju, zato je nujno, da pristopimo s pripravo tega zakona k zmanjševanju razlik življenjskih možnosti med regijami in s tem k celostnemu razvoju podeželja ter s tem ohranjamo poseljenost na demografsko ogroženih področjih, katerih pa v Sloveniji ni malo. Pa naj si bo to področje ob zahodni meji vzdolž Soče ali ob vzhodni meji države, ali pa v bolj osrednjem delu Slovenije, kot so na primer Haloze in Kozjansko, ki jih je pred dvema dnevoma prizadela ujma ter naredila takšno škodo, da občine s tega področja v svojih plitkih proračunih nimajo sredstev niti za najnujnejšo odpravo posledic, kot je odvoz zemeljskih plazov s cest in poti. Dolga desetletja je tekel razvoj v Sloveniji povsem po svoje in ustvarili so se posamezni dobro razviti urbani centri, delno še obmestna področja. Vse ostalo pa je z razvojem zaostalo.
Bolj, ko je bil razvoj hitrejši, bolj se je večal razkorak med razvitimi in nerazvitimi področji. Zato je predlagani zakon še kako pomembnem, da se bodo začeli razvijati in iti v korak s časom tudi podeželje oziroma manj razvita področja. Zato bom predlagani zakon podprl. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih. Najprej na razpravo in nato na odločanje.
Z dne 9.7.1999 imate pregled vloženih amandmajev k predlogu zakona. V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj poslanska skupina Socialdemokratske stranke, matično delovno telo ga ne podpira. Ni razprave. Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje amandma k 2. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem pet amandmajev k 4. členu. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma številka 1 k 4. členu. Ugotavljamo prisotnost! Vse imate zabeleženo v pregledu. Prosim, če nadaljujemo. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. To je amandma na amandma k tretjemu amandmaju. Predlagatelj je odbor v prvem primeru, v drugem pa poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma pod zaporedno številko dva sprejet.
Amandma pod zaporedno številko tri. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 4. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 5. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 5. členu. Razpravljavcev ni. Umik? Amandma je umaknjen.
K 8. členu dajem v razpravo amandma združene liste, ki ga imate na dodatnem listu, ki ste ga prejeli 13.7.1999. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem na glasovanje amandma k 8. členu. Amandma je redakcijske narave. Gre za naslov besedila k 8.a členu. Pod besedami "8.a člen" se doda naslov tega člena "poročanje državnemu zboru". Glasujemo. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 8. členu sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 9. členu. Ni razpravljavcev. Na glasovanje dajem prvi amandma k 9. členu. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 10. členu. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (61 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je prvi amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 13. členu. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 1 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Če bo ta sprejet, bo tretji brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 2 sprejet, s tem je tretji brezpredmeten.
V razpravo dajem šest vloženih amandmajev k 15. členu. Minister Senjur ima besedo.
MAG. MARJAN SENJUR: Gospa podpredsednica, poslanke in poslanci! Rad bi opozoril, ker je videti, kot da obstaja nasprotje med vlado in odborom, kar se tiče teh amandmajev, da tega nasprotja ni, ker je vlada dala amandmaje zaradi tega, ker je v proceduri tudi zakon o organizaciji vlade in smo na vladi menili, da bi iz tega zakona črtali prvo, drugo in osmo alineo, vendar je bil odbor mnenja, da je ta zakon osnovni zakon za agencijo za razvoj, in zaradi tega se kot minister strinjam z odločitvami odbora, kot so tu zapisane. Se pravi, da alinea ena, dva in osem ostanejo v tem zakonu, ne pa v zakonu o organizaciji vlade, ki tudi govori o agenciji za regionalni razvoj. O tem govorim zato, da ne bi imeli občutka, da je tu prišlo do konflikta med vlado in odborom, saj smo tu usklajeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Henigman, nato gospod Zagožen.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Predlagam, da glasujemo proti amandmajem vlade, ker s tem ohranjamo v 15. členu, ne glede na to, kaj bo v zakonu, ki še ni sprejet, vlogo agencije za regionalni razvoj, tako kot je notri napisano. Lahko se nam zgodi, da drugega zakona nimamo ali če je, ni nič hudega, če je dvakrat omenjeno.
Rad bi opozoril na tretji amandma k 15. členu, kjer matično delovno telo podpira, da se razširi dikcija, da agencija opravlja razvojne in pospeševalne in usklajevalne naloge države tudi s pojmom svetovalne. Če bi upoštevali amandma vlade pod dve, potem to ne moremo razširiti.
Zato predlagam, da glasujemo proti amandmajem vlade, ki črtajo, in v 2. točki dodamo še "svetovalno nalogo", kar je zelo pomembno, da agencija pomaga lokalnim skupnostim, delom regije, tudi na tem področju, kar do sedaj ni bilo omenjeno. Se pravi, ne samo pospeševanje tudi svetovanje občinam ali posameznim projektom, podjetnikom in tako dalje. Matično delovno telo ta amandma podpira. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Tudi meni se zdi, da je naravno, da je v členu in v poglavju, kjer je obravnavana agencija za regionalni razvoj, njene pristojnosti in odgovornosti, opredeljeno tudi, kam sodi ta agencija, se pravi, v kateri resor. V tem primeru v resor oziroma ministrstvo, odgovorno za razvoj. To je normalno in menim, da bi bila pomankljivost, če tega v tem zakonu ne bi bilo. Kajti nekdo, ki to išče v tem zakonu, mora tudi to v tem zakonu dobiti, ne pa iskati po nekih zakonih, ki jih še ni nikjer. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Tudi jaz podpiram predloge, da ta prvi amandma zavrnemo. Mislim, da argument, da se organiziranost agencij ureja z zakonom, ki ureja organiziranost ministrstev, ni dovolj prepričljiv. Tisti zakon je še v proceduri. Vprašanje je, kakšen bo končni izid. Glavni argument je ta, ga je to krovni zakon za področje regionalnega razvoja in ena od bistvenih sestavin tega zakona je tudi organiziranost za regionalni razvoj na državni in tudi na regionalni oziroma na lokalni ravni. Prav zaradi tega mislim, da je potrebno, da taka rešitev, kot je bila sprejeta v drugi obravnavi, da ostane. Še en argument, nekdo je že prej omenil zakon, ki ga imamo v proceduri, kjer se ustanavljata dve agenciji, omenja se to in pa tisto v kmetijskem ministrstvu. Tam dejansko v enem delu ni popolnoma jasno razmejeno, kaj kdo počne, kajti tudi tam se govori o razvoju podeželja. Ja, kaj pa je drugo kot razvoj podeželja, kot tudi sestavni del skladnejšega regionalnega razvoja. Lahko je ena določena delitev dela, morda tudi ne bi bil problem sedaj v tej kombinaciji oziroma v tej koaliciji, ko sta oba ministra iz iste poslanske skupine oziroma iz iste stranke, pa je za predpostaviti, da se bosta tudi pametno dogovorila o delitvi dela, ampak to ni nujno, da je vedno tako. Da ne bi bilo nejasnosti, jaz predlagam, da enostavno ta amandma zavrnemo, številka 1 k 15. členu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Tudi sam se strinjam s tistimi, ki boste glasovali proti temu vladnemu amandmaju, ker v 15. členu namreč ne vemo, o čem bomo pravzaprav glasovali. Če bi izglasovali vladni amandma, potem bi izglasovali, da agencija za regionalni razvoj ni organ v sestavi ministrstva, pristojnega za razvoj. To se mi zdi nekonsistentno. In potem bi izglasovali, da agencija za regionalni razvoj opravlja razvojne, pospeševalne in usklajevalne naloge države pri spodbujanju regionalnega razvoja, torej, da ne opravlja tega. Zato se mi zdi seveda bistveno boljše in pomembneje, da to ostane tako, kot je bilo v drugem branju. Obrazložitev vlade, da se bo agencija ustanovila in njeno delovno področje se bo določilo s sprejemom predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji delovnih področij ministrstev, je pa seveda popolnoma nekaj drugega. Ta zakon, prvič, še ni sprejet, drugič pa, če se zavedamo, koliko časa je trajalo, da je ta zakon sploh prišel, torej na drugo in potem seveda iz drugega v tretjo obravnavo, torej koliko let je bilo potrebno in poslanke in poslanci, zavedati se moramo, da ta zakon ne bo imel učinkov takoj po sprejetju, ampak bo potrebno kar nekaj časa, še kar nekaj časa, da bo ta zakon zaživel. Zato seveda predlagam, da tega vladnega amandmaja ne sprejmemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 15. členu. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (60 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (7 poslancev.) Je kdo proti? (45 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod zaporedno številko 2 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (54 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 16. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 16. členu. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (59 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 17. členu. Kdo želi besedo? Ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem osem amandmajev k 18. členu. Kdo želi besedo? Besedo ima gospod Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Med amandmaji k 18. členu je amandma pod zaporedno številko 4 poslanske skupine slovenske ljudske stranke. Zakaj vlagamo tak amandma? Predvsem iz golega dejstva, da je veliko okolij v državi s tako ali drugačno zaostalostjo, s tako ali drugačno strukturno krizo in od tega zakona država kot celota resnično pričakuje veliko. Ne moremo mimo tega, da imamo določena okolja, ki so v bistvu samo pod jurisdikcijo države, fizično so tako rekoč vezana na sosednjo Hrvaško, okolje ob Čabru, Čabranki. Za eno občino ali dve občini taka masa sredstev, s katerimi bi to stanje spreobrnile, ne pomeni nič. Če želimo to, kar je gospod Feri poudaril, resen preobrat v razvojni politiki Slovenije, je treba tudi ta zakon kot krovni zakon in skupno razvojno politiko, ki jo ta zakon namenja državi, podkrepiti z limitom minimalnih sredstev, ki jih mora državni proračun omogočiti, da se lahko ta sredstva v dovolj velikem obsegu nadgradijo s sredstvi evropskih strukturnih skladov ter drugih, ki bodo sodelovali v finančni konstrukciji. Razumem vlado, da dejansko ni mogoče reči, toliko pa sedaj gre vseh sredstev v ta namen, ker so silno razpršena. Sem pa povsem prepričan, da jih je bistveno premalo, da bi omogočila operativno sposobnost tega zakona.
Zato poslanska skupina predlaga, da bi v 18. členu določili minimalni "plafon", lahko pa več, v obsegu sredstev, ki bi jih moral državni proračun letno zagotavljati. Zakaj smo predlagali, da bi prvo leto po sprejemu zakona do leta 2000 za ta namen namenil državni proračun 0,5% bruto domačega proizvoda in ne 1% kot za leta naprej? Predvsem zato, ker smo gotovi, da bo operativnost zakona z vsemi potrebnimi akti stopila sorazmerno pozneje kot v enem letu v veljavo in tudi dejansko ne bodo imeli ne okraji kot tudi ne posamezne občine pripravljenih regionalnih in lokalnih razvojnih programov, da bi lahko navsezadnje tolika sredstva tudi porabili. 0.5 % bruto družbenega proizvoda je toliko, kot ga v 1.6 % od državnega proračuna približno nameni amandma poslanske skupine krščanskih demokratov, ki je pred tem. To se pravi, v globalu od leta 2000 naprej, če hoče ta vlada res preobrat v porabi javnih financ nameniti v to, da navsezadnje nekaj več vlagamo v razvoj in manj navsezadnje morda tudi v vedno večja potrebna sredstva, tudi za penzijske potrebe, potem je potrebno ta sredstva enostavno z memorandumom in državnim proračunom zagotoviti. Zato apeliram na vse, da podprete četrti amandma in s tem namenimo prvo leto dobrih 16 in naprej naslednje leto okoli 37 milijard sredstev v državna sredstva, ki bodo nadgrajena z vsemi potrebnimi strukturnimi sredstvi iz Evropske unije in tudi lokalnih skupnosti ter drugih financerjev, ki bodo v posameznem programu zapopadeni.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospod Brenčič. Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Mislim, da je 18. člen eden od pomembnejših v tem zakonu in zato je seveda tudi primerno, da se o njem spregovori kakšna beseda.
Tudi mi smo vložili k 18. členu še neke dodatne amandmaje, in sicer takoj od začetka v 1. točki. Prej sem govoril, če je pač kdo poslušal, da bi bilo zelo primerno, da bi se vsa sredstva in spodbude, ki bi se izoblikovale, nekako centralno iz enega mesta tudi razpisovale in tudi razdeljevale.
Tu posebej sedaj v zakonu ni nikjer določeno, da smo to predlagali, da bi v 1. točki, ko govori o tem, kje vse se oblikujejo te spodbude, torej preko proračunskih sredstev ministrstev, potem mednarodnih finančnih pomoči, da bi se vsa ta sredstva, ki se v okviru teh sektorjev zberejo, posredovala oziroma razdelila preko sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Mislim, če hočemo imeti pregled nad temi sredstvi, saj tudi mislim, da predstavniki vlade oziroma Meor želijo, da bi se nekaj takega zgodilo, samo ni bilo posebej to napisano. Tako bi pa res imel potem ta sklad tudi svojo funkcijo, tako da bi razpisoval in pa tudi te spodbude razdeljeval. Jaz bi tudi mogoče mnenje vlade tukaj, če se strinja s tem ali ne, ker to ni bilo na odboru posebej predstavljeno, če je to možno seveda tukaj notri vključiti.
Zdajle, če grem k drugemu amandmaju, tudi tega naša poslanska skupina podpira. Tukaj je predvideno, da bi se pač ta sredstva oblikovala preko proračunskega memoranduma itn. Mi sicer te stvari podpiramo, vendar ne vemo v bistvu, kako bo, kakšen pregled nam boste ob sprejemanju proračuna in pa tukaj v proračunskem memorandumu tudi posredovali nad oblikovanjem višine teh sredstev. Podpiramo seveda tudi tretji amandma poslanske skupine krščanskih demokratov, kjer smo se dogovorili za neki najmanjši obseg 1,6%, to tudi odbor podpira. Za četrti amandma, seveda, če tretjega sprejmemo, potem ne pride v poštev in četrtega ne podpira. Petega podpiramo, šestega podpiramo, da bom čim krajši in sedmega seveda tudi podpiramo in tudi osmega. Hvala lepa. Če je pa potrebno, bi pa prosil obrazložitev vlade, če smatra, da je umestno, da se amandma k 18. točki, prva amandma, da se obrazloži, če je potrebno. Hvala lepa.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! 18. člen je eden ključnih, sigurno, v tem zakonu. Rad bi pa opozoril na sprejemanje amandmajev, če bi, pod zaporedno številko 2 vlada spreminja svoj prvi stavek drugega odstavka, če se ne motim. Da ne bi slučajno izpadla sredstva 1,6%, opozarjam na problem, da v vsakem slučaju želim, da glasujemo o zaporedni številki 3. To je naš amandma, kjer posegamo v tekst s procentom 1,6%. Cenjeni zbor obveščam, tiste, ki niste tako zraven sodelovali, da v bistvu samo prelociramo iz 24. člena to, kar je bilo v drugi obravnavi sprejeto, v 18. člen, ker je 18. člen bolj smiseln kot pa 24, ki določa prehodne določbe. Velja pa tretji amandma tudi v primeru, če vladni amandma pod 2 pade, ker je dikcija takšna, da v bistvu se vklaplja v drugi odstavek 18. člena. Če pa bi bil slučajno sprejet drugi vladni amandma, je pa to amandma na nov amandma, se pravi amandma na amandma vlade k drugemu odstavku. Ker sem pa že pri besedi, pa glede na to, da se nismo opredeljevali do amandmaja pod zaporedno številko 4 slovenske ljudske stranke, me zanima, zakaj in kako si predstavljamo, da bomo v krovnem zakonu govorili o prvem letu. Meni se to ne zdi smiselno. Boljše bi bilo, da govorimo o konkretnem procentu, 1%, če bomo seveda o tem glasovali, ker ne vidim razloga, da bi v prvem letu to bilo drugače. Če ne bo projektov, pač ne bo denarja. To je logično, ker zakon je naravnan na sofinanciranje posameznih projektov v posameznih regijah ali pa med občinami.
Kot drugo pa sprašujem vlado, kaj pravzaprav finančno to pomeni. Ali lahko iz ust predstavnika vlade oziroma ministra izvemo zneskovno, kaj pomeni eno in kaj pomeni drugo? Da se ne bodo širile govorice take in drugačne, kaj se je kdo po čem predstavljal. Naš amandma 1,6% v grobem predstavlja 15 milijard letno. To vemo, ker je proračun tak kot je oziroma kakršen bo za naslednje leto približno med 900 in 1000 milijardami.
Ne vem, kaj pa pomeni amandma pod zaporedno številko štiri? Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Geza Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Nisem več v stanju predlagati eno rešitev, ki bi bila izjemno dobra in je o njej govoril kolega Kelemina, čeprav ga skoraj nihče ni poslušal.
Gre za eno obliko racionalizacije, o kateri smo govorili v enem členu, mislim, da v 13. členu, kjer je predlog, če dobro sledite tekstu v 18. členu za prvim odstavkom, kjer govori o spodbudah, pomembnih za skladni regionalni razvoj, ki se usklajeno usmerjajo preko sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja.
Mi pridemo v situacijo, da bomo s sprejetjem tega zakona imeli dva sklada, na dveh lokacijah, za podobne ali iste namene, čeprav sta oba sklada izjemno pomembna. Trenutno ima Ribnica 3390 vlog, seveda vse ne bodo pozitivno rešene, ampak pokrivajo isto področje, ustvarjala bosta pa veliko nepreglednost in morda tudi birokracijo oziroma administriranje. Vendar je napaka v tem, da ta rešitev, kot jo predlagajo kolegi socialdemokrati, ni najboljša, ker usmerja sredstva iz agencije v Ribnico na sklad za regionalni razvoj. Ta rešitev ni dobra. Če bi bila obratna, to, kar nekateri predlagamo tudi v zakonu o delovnem področju ministrstev, da bi ukinili tri sisteme birokracije v državi, ki pokrivajo izključno ta področja, bi bila to velika racionalizacija, preglednost in tudi možnost kontrole.
Vendar smo mi izgleda eno obravnavo zamudili s tovrstno rešitvijo in sedaj je prepozno. Če bi to sprejeli, je narobe, ker smo v prejšnjih členih, ki smo jih prešli in v tretji obravnavi jih ni bilo možno več preoblikovati, že zatrasirali tudi ribniški sklad in zadeva zaenkrat ostane taka, kot je. V onem drugem zakonu pa ne vem, koliko se bo še dalo zadevo sanirati. Škoda, da je temu tako, čeprav amandma ni slab. Hvala lepa.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Meni se v načelu zdi ideja oziroma predlog kolegov socialdemokratov v tem prvem amandmaju tudi simpatična, ker vnaša večjo preglednost in tudi večjo koncentracijo sredstev na enem mestu. Spomnil bi na to, da so pri screeningu regionalne politike predstavniki komisije tudi dali to pripombo oziroma postavili vprašanje, ali ne gremo v preoblikovanje prevelikega števila raznih paradržavnih institucij pri ministrstvih, kar velikokrat vodi k neracionalnim rešitvam in tudi neracionalnemu trošenju denarja. Vendar imamo poseben zakon za ta sklad, zato bi tudi prosil, da bi gospod minister dal v zvezi s tem pojasnilo, ali je možno tak amandma sprejeti in ga potem tudi izvajati. To potegne za sabo tudi nekatere druge konsekvence. Navsezadnje se je verjetno treba ozirati tudi po politiki Bruslja, ki tudi usmerja določena sredstva prek posameznih ministrstev za posamezne namene, tudi za spodbujanje skladnejšega regionalnega razvoja, da ne bi naredili nečesa, potem pa bi morali jutri spreminjati.
Drugo vprašanje, ki je v zvezi z višino sredstev. Imamo dva amandmaja, amandma kolegov krščanskih demokratov, 1,6% državnega proračuna, in amandma poslanske skupine SLS z 0,5% v prvem letu in z 1% bruto domačega proizvoda za vsako naslednje leto. Kot zagovornik večjih vlaganj v skladnejši regionalni razvoj in za pridobitev večjih sredstev od Evropske unije, sem za ta amandma slovenske ljudske stranke, ker 1% pomeni več kot 1,6% proračuna (1% od bruto domačega proizvoda). Vendar bi bil tudi za to - tu se strinjam s kolegom Henigmanom, ker res ne vidim prave razlike, da bi prvo leto šli s polovičnim zneskom, s polovičnim odstotkom, potem pa kar skok na 1%, čeprav verjamem, da je to verjetno iz razloga, da prihodnje leto tudi še ne bomo imeli na razpolago toliko sredstev od Evropske unije. Ampak dobro, potem se jih ne bo toliko porabilo. Bojim se, da če bomo v proračun prihodnje leto uspeli spraviti 0,5%, da je vprašanje, ali se bo uspelo za naslednje leto kar za 100% povečati ta znesek. Tudi ne vem, če ne bi bilo smiselno glasovati prej o tem amandmaju, ker je bolj oddaljen, saj zahteva večji znesek kot pa predlog krščanskih demokratov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Morda bi samo pozdravili naše goste, ki so danes med nami, in sicer udeležence slovenskega jezika, poletne šole. Lepo pozdravljeni med nami! (Aplavz.)
Besedo oziroma repliko ima gospod Kelemina na izvajanje gospoda Džubana.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Jaz sem ravno izhajal iz določitev 17. člena, kjer mislim, da je tudi ministrstvo predvidelo, sedaj če se samo naslonimo nazaj toliko, da vidimo, zakaj sem predlagal ta amandma. Tam lepo piše: "Pri tem sklad zbira in dodeljuje sredstva za regionalno strukturno politiko." To se pravi, da je dejansko itak zamišljeno, da bi naj sklad izvrševal to funkcijo razdeljevanja, zbiranja in pa tudi razdeljevanja teh sredstev v končni fazi. Jaz sem samo s tem amandmajem še enkrat opredelil, ker tukaj je mišljeno, poglejte, če gledate 18. člen, 1. točka, lepo piše: "Se oblikujejo z že ustaljenim usmerjanjem sredstev sklada za regionalni razvoj." Ker enkrat že ima sklad neko funkcijo danes, potem na novo bo seveda proračunska sredstva ministrstev na osnovi tega zakona o skladnejšem regionalnem razvoju in seveda tudi iz sredstev mednarodnih finančnih pomoči. To vse skupaj bi potem bilo še enkrat povedano, da je zbrano v skladu in da dejansko sklad te spodbude tudi razdeljuje. Mislim, da tu ni nič narobe in bi bilo prav, da bi imeli resnično pregled nad vsemi sredstvi. Kako bo pa seveda vlada ta sredstva zbrala iz evropskih mednarodnih finančnih pomoči, trdno sem prepričan oziroma verjetno je to tako mišljeno, da bi najprej ta sredstva bila oblikovana oziroma prihajala v...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Kelemina, samo morda trenutek, bi prosili kolegice in kolege, če vse, kar ne spada zraven, počnemo v preddverju. Hvala! Prosim, če nadaljujete.
BRANKO KELEMINA: ... v integralni proračun oziroma v posamezno ministrstvo, katero bo pač te spodbude sprejemala oziroma celo sama agencija za regionalni razvoj. S tem bi seveda tudi bila združena nekako vloga agencije za regionalni razvoj in tudi agencije za kmetijske trge in razvoj podeželja, kar tudi v neki fazi sedaj sklad kot tak izvaja. Mislim, da bi to bilo pametno, seveda pa prosim tudi obrazložitev s strani vlade, da se bomo lažje odločili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravljavci. Besedo ima gospod Miroslav Luci, nato gospod Peter Petrovič, dr. Franc Zagožen, gospod Brenčič.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospa podpredsednica. Moj apel je bolj za podporo amandmaju pod številko 6 in amandmaju pod številko 7. Državne regionalne spodbude se predno usmerjajo, tako piše pod 3. točko v 18. členu, v regije.
Bi prosil, da nekdo obrazloži, ali imamo že regije ali jih nimamo. Uporabljamo termin, ki ne obstaja, zato bi prosil, da mi nekdo odgovori, ali že imamo regije in regionalizma več ni potrebno in katere so regije. Zato mislim, da sta pomembna amandmaja pod številko 6, amandma pod številko 7, eden je vlade, drugi je SKD-ja, da se ti amandmaji podprejo in mogoče nekje rešijo. Kolikor vem, ni pravne osnove, ni ustavne osnove za regije, obstaja za pokrajine in diskutirati v tem 18. členu o regijah, se mi zdi in usmerjati v te regije denar in potem to povprečje, ki so (Nerazumljivo.) kažejo, prihaja do tega, kar sem rekel. Zadeva postaja nepregledna, zato mislim ali če mi lahko kdo odgovori, da se pač enkrat seznanim s tem, da regije že imamo in dalje diskusije več ne vodimo. Torej tu je vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Naslednji je gospod Peter Petrovič. Prosim, imate besedo.
PETER PETROVIČ: Gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi, gospod minister, predstavniki vlade! V zvezi z 18. členom in amandmaji k njemu je bilo tudi na samem odboru zelo veliko razprave. Sorazmerno največ časa smo porabili za ta del materije. Jaz bom v svojem imenu in v imenu tistih kolegov našega poslanskega kluba, ki smo bili na odboru, povedal, naše stališče v zvezi z drugim, tretjim in četrtim amandmajem. Mi menimo, da je drugi amandma sprejemljiv tako kot ga predlaga vlada, da se dopolni tekst drugega odstavka 18. člena, čeprav menimo, da bi tudi osnovni tekst sorazmerno dobro ustrezal in reševal probleme. Kar se tiče tretjega amandmaja in potem tudi zelo kasno vloženega četrtega, ki ga je vložila ljudska stranka, osebno menim in tudi nekateri moji kolegi menijo, da na ta način poskušamo uvajati novi tolar. Mi jih imamo že celo vrsto, tokrat bi se seveda temu lahko reklo regionalni ali nekaj podobnega. Jaz sem si to besedo zdaj pač izmislil. Menimo, da je v drugem odstavku dovolj jasno opredeljeno, da bo vlada v okviru proračuna in proračunskega memoranduma pripravila predlog dovolj potrebnih sredstev tudi za regionalni razvoj in tudi za oplemenitenje z mednarodni sredstvi. Tako da prejudiciranja z določenimi številkami nismo podprli niti na odboru in ga vsaj jaz in nekateri kolegi tudi danes ne bomo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Ali je to zapisano ali ne v procentih proračuna ali bruto domačega proizvoda, s tem zakonom dejansko uvajamo nek regionalni tolar. Torej država se zavezuje, da bo finančno podprla skladen regionalni razvoj. Jaz bi rad samo nekatere dileme morda pojasnil glede tretjega ali četrtega amandmaja. Četrti amandma v vsakem primeru, tudi že za prvo proračunsko leto, zagotavlja več za ta namen, ker je pol procenta bruto domačega proizvoda več, kot je 1,6% proračuna Republike Slovenije. Določba se seveda glasi, da ne more biti manj kot toliko. Ti deleži bruto domačega proizvoda so izbrani tako, da bi država imela možnost, da koristi tudi evropske regionalne sklade iz drugih virov na podobne način kot tudi naša država je do sedaj na primer pri pospeševanju razvoja demografsko ogroženih okolij zahtevala od lokalnih skupnosti večji del financiranja.
Pridružujem se predlogu gospoda Horvata, da se glasuje najprej o četrtem amandmaju, ki je bolj oddaljen od osnovnega teksta kot tretji amandma. V tem primeru bo tretji brezpredmeten, če bo četrti izglasovan. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Brenčič. Se odpoveduje. Gospod Henigman. Se odpoveduje. Gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Zakon, ki ga danes obravnavamo, je tipičen sistemski zakon, krovni zakon in kot tak naj bi urejal to področje za celotno Slovenijo.
V predlogu, ki ga je dala vlada, so izpadli količinski kazalci. Tako bi zakon ostal po moji oceni samo en spisek lepih želja, metodološki pristop, ki ne bi konkretno nikogar obvezoval.
Zato podpiram vse tiste amandmaje, ki vnašajo količinske kazalce v zakon. Saj je to tisti minimum, za katerega skupaj ocenjujemo poslanci različnih strank, da bi moral biti vsebovan v tem zakonu. Poleg tega je dostikrat težko točno ugotoviti ta znesek, kajti tudi nekatera ministrstva posredno prispevajo k razvoju manj razvitih področij. Kljub temu pa ta skupni znesek, ki je eksplicitno namenjen za skladnejši razvoj, bi moral biti tu naveden.
Zato bom podprl vse te amandmaje, ki vnašajo tudi količinske kazalce in s tem tudi konkretno obveznost vlade do regionalnega razvoja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Če se spomnim, je bilo že v drugi obravnavi tega zakona ravno pri tem in pri 24. členu pravzaprav največ razprave in smo na koncu sprejeli takšne amandmaje, ki so dajali upanje ob pripravi za tretje branje, da bo zakon imel uvod, jedro in zaključek, sedaj pa smo zopet pri tem jedru, temu bistvenemu delu. Tisti, ki se s to problematiko bistveno več ukvarjamo kot drugi, poznamo problematiko tudi globje; precej nas je takih v tej dvorani, ki vemo, da je zakon o demografsko ogroženih območjih, ki je veljal do sedaj, bil takšen, kot je bil, in da so nekateri s tega naslova dobivali, če hočete, tudi pločnike, drugod, v drugih delih naše države pa danes nimamo vode. In če hočete ali ne, pred dvema letoma in pol sem za to govornico povedal, da še vedno ostaja problem elektrifikacije, tudi na pragu tretjega tisočletja. To pomeni: vsa gospodinjstva v naši državi na informacijski avtocesti še nimajo priključka na 220 voltov. Zato se mi zdi izrednega pomena, da so ti določeni amandmaji k 18. členu sprejeti.
Kar se tiče prvega amandmaja, ki ga predlagamo mi, je zadeva v smislu koordiniranja na enem mestu, torej enostavno povedano - smisel preglednosti.
Drugi vladni amandma je popolnoma nesprejemljiv, ker če bi bil drugi vladni amandma sprejet, potem nam pade bistvo, čemur pravimo jedro tega zakona.
Verjetno bo glasovanje najprej o četrtem amandmaju, ki je najbolj oddaljen, in šele potem o tretjem amandmaju. Vsekakor je hvalevreden četrti amandma, ki je boljši na daljši rok kot tretji, in bi bilo dobro, da je to tisto, kar je bistvo tega zakona.
Peti vladni amandma je sprejemljiv, šesti amandma - skoraj si ne znam predstavljati tega zakona oziroma bi verjetno imel ustavno sporno določbo v 18. členu, ki govori, da "državne regionalne spodbude so" - pa dvopičje; - "regije", če ne bi bil ta šesti amandma izglasovan, ki govori "ali del regije", ker ustavno regij pač nimamo in je gotovo nemogoče to zapisati v zakon, s tem "ali del regije" pa se to nekako da razumeti.
Za sedmi amandma vlade bi bilo dobro, da ni izglasovan, ker ne vem, zakaj bi tistih 80%, "ki dosega manj kot 80% bruto domače vrednosti in dohodnine na prebivalca" črtali, ker je dobro, da je ta omejitev zapisana. Kar se pa tiče zadnje alinee - preseganje povprečne stopnje 20 % brezposelnosti - pa je povzeta v petem vladnem amandmaju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospod Pukšič. Besedo želi gospod minister. Besedo ima gospod minister Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Hvala lepa. Ne bom govoril o amandmajih, ki so bili na odboru - na matičnem odboru, ker smo tam o tem razpravljali in so bili sklepi sprejeti, ne bom tega sedaj oporekal, niti kako drugače. Prav tako ne bom še enkrat diskutiral o temah, o katerih sem pri drugi obravnavi o njih diskutiral. Bi samo rekel o prvem amandmaju, ki ni bil na odboru obravnavan. To je amandma poslanske skupine Socialdemokratske stranke.
Tukaj je ideja, da naj bi se vse spodbude pri končni fazi Kanalizirale prek Sklada za regionalni razvoj in ohranjanje poseljenosti slovenskega podeželja. V principu je to mogoče v redu ideja, ni pa usklajena ali nekako naravnava na naše sedanje razmere. Ideja v tem členu je, da bodo regionalne spodbude šle prek kreditnih sredstev. To bo šlo prek sklada - vendar ne samo sklada za regionalni razvoj - to bodo proračunska sredstva iz ministrstev, to bo šlo direktno prek ministrstev; ideja je, da naj se usklajuje in to ne bo šlo prek sklada.
Tretja so sredstva mednarodnih sredstev. Tam bi bilo fino, bi bilo v redu, da bi šlo prek tega sklada, ampak ne bodo šle samo prek tega sklada, ker bo tudi šlo prek mogoče agencije za kmetijske intervencije itn., potem tudi okoljniki, ki bodo imeli neko svojo agencijo. Zaradi tega sprejem tega določila, da gre vse prek sklada, nekako ne bi ustrezal dejanskemu stanju, ne bi bilo možno tega uresničiti, zato predlagam, da tega amandmaja ne sprejmemo. Želja pa je, da bi čim več sredstev šlo prek sklada za regionalni razvoj.
Bi vas še to opozoril, ker nekateri mešate agencijo in sklad. Sklad je finančna institucija in tam skozi bodo šla sredstva. Agencija pa ni finančna institucija, zato agencija ne bo razpolagala z denarjem, to je nekaj drugega. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. V bistvu gre za to, da je sedaj popolnoma jasno, da bo zelo težko vršiti pregled nad temi sredstvi. Ne vem, kje bo potem to vidno iz nekega skupnega dokumenta; nimam nič proti, če ste se tako odločili. Upam, da bo seveda - zgleda, da se bo tudi državni zbor se tako odločil, tako kot se je sedaj predstavil.
Če grem sedaj magnetograme gledati; vi ste, gospod minister, sami na odboru pojasnil, da bo razpise objavljal in delil spodbude sklad. To ste vi enkrat povedal, če ste mogoče ne točno tako mislili kot jaz, je druga stvar - kakorkoli že. Iz tega vsega sledi v bistvu, da bomo mi ta sredstva imeli razporejena po vseh ministrstvih oziroma po več ministrstvih in bodo dejansko ta ministrstva potem prek svojih služb ta sredstva, te spodbude tudi dodeljevala na posamezne programe. Če tako mislite, samo kakšen bo pa pregled nad tem, si ne predstavljam. To je to.
Edino tisto bi še popravil, sem se seveda prej zmotil: mi najprej podpiramo četrti amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno števiko ena k 18. členu. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da prvi amandma ni sprejet.
Nadaljevali bomo po naslednjem vrstnem redu.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno števiko štiri nato bomo glasovali o amandmaju pod zaporedno številko tri kot amandma na amandma k amandmaju pod zaporedno številko dva. V kolikor je amandma pod številko štiri sprejet, sta ostala dva amandmaja brezpredmetna. Ugotavljamo prisotnost! (Nemir v dvorani.) Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko štiri? (46 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko štiri sprejet, zato sta ostala dva amandmaja brezpredmetna.
Prosim za trenutek strpnosti. S tem sprejetim amandmajem iz strokovnih služb prihaja mnenje, da je amandma vlade brezpredmeten. Prosim, da nadaljujemo.
Smo pri petem amandmaju. (Nemir v dvorani.) Ali kdo nasprotuje temu? Prosim, gospod minister. Se opravičujem, imate besedo. Besedo ima gospod minister Senjur. Lepo prosim za nekoliko strpnosti v dvorani! Besedo ima gospod minister.
DR. MARJAN SENJUR: Če dovolite, samo pojasnilo dal ali razlago. Če je sprejet amandma štiri, potem je amandma tri brezpredmeten, ker je v amandmaju štiri zajet tudi amandma tri; med tem ko se amandma dva nanaša na splošno, češ da proračunski memorandum sprejema tako na predlog ministrstva za ekonomske odnose, skupaj z ministrstvom za finance. To so finance hotele, češ da morajo v proračunski razpravi imeti besedo. In to je smisel tega amandmaja pri točki 2 in podpiram amandma vlade, da ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, skupaj z ministrstvom za finance, ker govorimo o proračunu - predlaga koliko sredstev bo šlo - in tako naprej za regionalni razvoj.
Zato drugi amandma ni brezpredmeten. V tem smislu.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Glede na dano pojasnilo gospoda ministra... Bi morda še trenutek. Predlagam 5 minut odmora. Samo 5 minut odmora. Nadaljujemo ob 17.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.26 uri in se je nadaljevala ob 17.31 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim, če nadaljujemo s sejo državnega zbora. Najprej bi se rada opravičila za neljubo napako. Strokovne službe so ugotovile, da se drugi amandma ne izključuje, torej da ni izključujoč glede na četrtega oziroma tretjega in da bo treba o drugem amandmaju izvesti glasovanje. Najprej ugotovimo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 53 poslank in poslancev.
Besedo ima gospod Horvat, ki želi obrazložiti svoj glas ob glasovanju o drugem amandmaju. Prosim, gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Niti enega razloga nimam, da ne bi verjel ali zaupal ministru dr. Senjurju pri tej dikciji, kjer se izpušča iz prvotnega besedila - to poznam, ker je bil to slučajo moj amandma, ki je bil sprejet - da se izpušča proračun, ampak se navaja samo memorandum. Vlada namreč v okviru proračunskega memoranduma določi politiko in na predlog ministrstva za ekonomske odnose in razvoj ter ministrstva za finance določi obseg sredstev in vrsto regionalnih spodbud. Ampak, gospe in gospodje, dobro vemo, da je memorandum dokument vlade, da pa je tisti dokument, ki je obvezujoč in ki ga sprejema državni zbor, proračun; in pomembno je tisto, kar je napisano v proračunu. Že doslej smo že večkrat imeli primere, da so bile napisane lepše zadeve v memorandumu kot neki cilji, kot usmeritve, kot politika, kar pa se potem na koncu ni odrazilo v proračunu. Da bi se temu izognili, bi predlagal, da raje ta amandma vlade zavrnemo in da ostane prvotno besedilo, ki je zelo podobno, vendar navaja tudi proračun. Pravi namreč tako: "Vlada v okviru proračunskega memoranduma določi politiko in v predlogu proračuna predlaga obseg sredstev ter vrsto regionalnih razvojnih spodbud." Naprej ne bom bral, potem pa sledi stavek amandmaja, ki je bil sprejet, ki določa kvantifikacijo, koliko je to.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Horvat. Svoj glas želi obrazložiti tudi gospod dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Kljub nastopu gospoda Horvata bom glasoval za amandma pod številko 2, ker je problem, ki ga vidi, rešen v četrtem amandmaju, ki je bil izglasovan; glasi se namreč: "Obseg sredstev, ki jih v skladu s proračunskim memorandumom v državnem proračunu namenja vlada...," in tako naprej. Tako da mislim, da ni dileme. Drugi amandma pa bolj jasno določa, kdo je odgovoren za to, da izdela predlog - "vlada v okviru proračunskega memoranduma določi politiko in na predlog..." in tako naprej - skratka, zadolžujeta se ministrstvi, ki sta za to pristojni. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Lahko nadaljujemo. Smo pri glasovanju o drugem amandmaju k 18. členu.
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 5. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 6. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 7. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In še amandma pod zaporedno številko 8. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem tri amandmaje k 19. členu. Kdo želi besedo? Gospod Feri Horvat, prosim. Imate besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz mislim, da ni primerno, da bi podprli prvi amandma, ki ga predlaga odbor za gospodarstvo. Namreč, da se črtjo besede "regijam in občinam..." itd. potem. Mislim, da je v tem eno bistvenih vprašanj tega zakona, če je zakon o regionalnem razvoju in mi zdaj hočemo na vsak način spraviti regije ven.
Res je tisto, kar je kolega Luci vprašal, da jih formalno nimamo ustanovljene, kar je slabost, vendar: še vedno je boljše, da imamo statistične regije, da imamo vsaj nekaj, kot pa, da nimamo nič. Jaz verjamem, da bo možno ta zakon izvajati morda za velike občine, ali pa za najbolj razvite občine, ali pa za skupine občin - recimo, ko bodo imele neke skupne projekte. Kaj pa, ko gre za dosti velike projekte, ki jih tudi sofinancira Evropska unija in ki pokrivajo dejansko širše območje, celotno pokrajino ob Muri, pa ji ne rečem pokrajina v formalnem smislu, po ustavnem ali ne vem kako drugače, ampak kot območje? Mi že imamo take projekte, ki jih sofinancira Evropska unija in imamo probleme pri sodelovanju z Avstrijci in Madžari, ker gre za tristranski program, ker na naši strani ni pravega upravnega partnerja in dejansko nekaj inproviziramo.
Zato predlagam, da se s tem - ker se nič prejudicira, kakšne bodo te regije. Nič se ne jemlje občinam, da dejansko to besedo "regije" pustimo tako, kot je bilo sprejeto v drugi obravnavi.
Še na nekaj bi opozoril in tu bi postavil vprašanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Horvat ima besedo. Lepo prosim za mir v dvorani.
FRANC (FERI) HORVAT: ...predstavnikom vlade, ki imajo tekoče pogovore z Brusljem in ki najbolj vedo, kakšna stališča Bruselj zavzema za dodeljevanje pomoči. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Trofenik želi besedo.
VILI TROFENIK: Hvala lepa. Mislim, da gre za nesporazum, gospod Horvat. Črtanje besede "regijam in" pomeni, da dobivajo spodbude občine, pravne in fizične osebe. Kdo bi danes v smislu, če pustimo dikcijo "regije", dobil? Saj kot institucija ne obstaja! To, o čemer vi govorite, o "programu večih regij je," to je skupni program občin v smislu tega zakona.
Mislim, da gre za nesporazum, zato bom jaz podprl ta amandma, ker drugače imamo nedoslednost oziroma predvidevamo neko spodbudo za nekoga, ki ne obstaja. Drugo je statistična regija - obstaja, ja; ampak kot nosilec programa pa regija v tem trenutku ne more nastopiti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Trofenik. Ali želi še kdo besedo? (Nihče.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 19. členu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu? Proceduralno? Gospod Žnidaršič ima besedo.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Prosim za prekinitev, ker moje glasovalna naprava ne dela. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali ste to ugotovili tudi na platnu? Za 5 minut prekinjamo, da preverimo glasovalno napravo. Nadaljujemo čez 5 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 17.43 uri in se je nadaljevala ob 17.51 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotovili smo, da glasovalna naprava dela, na platnu se pokaže izpis, lučka sicer v klopi kolega poslanca ne gori. V soglasju s kolegom poslancem lahko nadaljujemo z glasovanjem. Ugotavljam prisotnost! Smo pri 19. členu, pri glasovanju o tretjem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.) Nadaljujemo.
Kdo je za predlagani amandma, tretji amandma k 19. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 20. členu. Želi kdo besedo? K 20. členu sta vložena dva amandmaja. Torej iz pregleda, prvi je amandma na amandma pod točko 2. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Nadaljujemo. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o amandmaju na amandma. (63 prisotnih.)
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma pod zaporedno številko 1 k 20. členu sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 2. Ugotavljam prisotnost! Še nekoliko strpnosti prosim v dvorani. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod zaporedno številko 2 sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 21. členu. Razpravljavcev ni. Preidimo na glasovanje. Ugotavljam prisotnost! Glasujemo o prvem amandmaju. (52 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljam prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 22. členu, in sicer devet vloženih amandmajev. Želi kdo besedo? Razpravljavcev ni, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Glasujemo o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Se opravičujem, ampak hotel sem glasovati "za", pa je bilo tako hitro, da nisem mogel pritisniti. Bi prosil, če lahko popravimo to.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Demšar prosi za ponovitev glasovanja. Dajem predlog na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (51 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje amandma pod zaporedno številko 3 k 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 5 je brezpredmeten, ker je bil 4. izglasovan.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 6. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 7. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko osem. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem deveti amandma. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 23. členu. (Nemir v dvorani.) Morda samo to. Ugotavljam, da je amandma brezpredmeten.
Ostali smo pri 24. členu. Trenutek. (Nemir v dvorani.) Lepo prosim samo trenutek strpnosti, ker urejajo še obvestila za jutrišnje nadaljevanje seje državnega zbora. Proceduralno, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Predlagam, da zaključimo to točko dnevnega reda, ker je nekaj redakcijskih amandmajev in zakon je pomemben za to in brez zveze, da premikamo jutri na 10.00 uro. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Predlog gospoda Henigmana dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Da nadaljujemo s sejo oziroma točko dnevnega reda. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (39 poslancev.) Je kdo proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Nadaljujemo z delom.
Smo pri 24. členu in vloženih amandmajih. Imamo tri vložene amandmaje. Ali kdo želi besedo? Lepo prosim za nekoliko strpnosti v dvorani, posluha in bomo prej končali. Nihče ne želi razpravljati. Nadaljujemo z glasovanjem.
Na glasovanje dajem prvi amandma. Ugotavljamo prisotnost! Gospod Jelinčič, prosim. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 25. členu. Ni razpravljalcev.
Prehajamo na glasovanje o prvem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo o drugem amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 26. členu. Razpravljalcev ni.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 27. členu sta vložena dva amandmaja, eden je v pregledu, drugega pa imate na dodatnem listu. Besedo ima gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Spoštovane kolegice in kolegi! Se opravičujem, tudi sam bi raje odšel prej, ker imam druge obveznosti, ampak smo se večinsko odločili, da bomo zadevo končali. Zato bodimo dosledni in korektno vztrajajmo do konca.
Uvodoma sem povedal nekaj besed na to temo, ampak očitno ta zakon ni v centru pozornosti, tako kot kakšne druge teme, zato mi dovolite, da še enkrat obrazložim ta amandma.
Vlada je predlagala črtanje drugega odstavka 27. člena, s katerim sem predlagal - in vi ste bili tako pametni, da ste amandma sprejeli - da se v prvih treh letih delovanja gospodarskih enot zagotovi dodatno olajšavo s 50% znižanjem osnove pri davku na dobiček in pri dohodnini. Vlada je gotovo imela tu pomislek, da se ne bi to razumelo, da to velja za celotno Slovenijo, tudi za Ljubljano in za najbolj razvita območja. Zato sem vložil novi amandma, ki ga imate pred sabo, kjer se izrazito govori, da to velja samo za gospodarske enote, ki delujejo na območju s posebnimi razvojnimi problemi, ki jih bo po tem zakonu določila vlada. Ker je eden glavnih konkretnih ukrepov za spodbujanje vlaganj, povsod, predvsem pa na manj razvitih območjih, kjer je to potrebno, mislim, da je tak predlog utemeljen, če hočemo, da ta zakon deluje in predlagam in vas vabim, da podprete ta amandma in vladnega zavrnete.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospod Horvat. Želi še kdo besedo? Besedo ima gospod Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Moram povedati, da bom kljub kritikam nekaterih kolegov poslancev na seji odbora podprl ta amandma, zato ker vendarle menim, da se lahko na območjih s posebnimi problemi - gede razvitosti - za prva tri leta, tista podjetja, ki so na novo ustanovljena in opravljajo dejavnost na teh območjih, da bi se davek na dobiček, če se prav spomnim, znižal za 50 odstotkov.
Menim, da to ni tako hud udarec za proračun, kot je kolega Kopač govoril na odboru in v tem smislu predlagam, da podpremo predlog, ki ga je tudi v formalni obliki dal gospod Feri Horvat.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Ne bi želel biti dolg, ker sem večinoma o tem razpravljal že na odboru za gospodarstvo in odbor za gospodarstvo je podprl črtanje drugega odstavka 27. člena.
Vseeno bi pa rad rekel v zvezi z amandmajem gospoda Ferija Horvata. Namen je sicer dober, ampak to je prvič, ni tematika tega zakona, ne more biti, ni operacionalizirano, tu piše "gospodarske enote, ki delujejo na območju". Kaj so to gospodarske enote? Od kdaj naprej to velja? Za katero fisikalno leto? Ali sem spada to leto ali ne spada?
Naj pa povem. Mi smo tako - ne tako, ampak podobno olajšavo že imeli in se je izkazala kot vir prvovrstnih zlorab. Občina Lenart je imela ogromno registriranih firm, ampak občina Lenart od tega nič ni imela ali pa zelo malo. Imeli so seveda posamezni podjetniki, ki so efektivno tja prenašali posle.
Tudi tu piše "novo ustanovljene gospodarske enote". To pomeni, da neko podjetje, ki potem lahko v kolikor ustanovi neko firmo in prenese poslovanje nanjo - to ni prepovedano - konsolidiran davčni izkaz predloži davčni upravi in se na ta način lahko zelo elegantno v celoti izogne plačilu davka, ki ga ustvari nekje drugje. Ker: pogoj je samo, da firma tam deluje. Neka firma, ki je samo lupina za konsolidirano davčno bilanco, lahko tam deluje, ni problema; ampak s tem, ko bo vključena v konsolidirano davčno bilanco, bo neko podjetje - ne vem, si izmišljujem, Petrol - nenadoma lahko na nivoju konsolidirane davčne bilance prikazalo dobiček, tam neke male, sicer delujoče gospodarske enote nekje čisto drugje. Tako da hočem reči, da je ta tekst nedodelan, ponuja vrsto zlorab in še: nekaj podobnega smo že imeli, pa je bilo dosti bolj operacionalizirano, pa še tisto se je izkazalo kot lepo gojišče zlorab.
Zato menim, da je to res stvar obravnave davčnih zakonov, ne pa tega zakona. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Božič, nato gospod Horvat.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa. Sedaj smo tam, kjer smo bili malo več kot pred letom dni, ko smo govorili o zakonu o odpravi posledic potresa in razvoju v Posočju. Tudi takrat sem vložil podoben amandma, kot je danes amandma gospoda Ferija Horvata, in je enak - skoraj da - amandmaju, ki je bil sprejet v drugem branju k temu zakona.
Ne vem, kdaj pa bo nekdo napisal boljši zakon. To, kar tu prihajate sem, pa pravite: "Ta amandma ni dober." Kdaj bo pa boljši? Gospod Feri Horvat ga je pripravil za drugo branje - smo ga sprejeli. Vlada ga črta, pripravi drugačno vsebino - zopet smo proti temu. Kdaj pa mislimo siromašnim krajem in tovarnam oziroma tistim obrtnikom in firmam, ki tam želijo delati, sploh pomagati? Nikoli! Vsakokrat smo proti. Pojdite enkrat v Furlanijo, tisti del, ki je bil prizadet v potresu 1976. leta - za to govornico sem to že nekajkrat povedal - in poglejte firme, ki so zrasle na podlagi takih zakonov! Mesto Butrio ima več zaposlenih kot prebivalcev. Druge firme, od drugod so prišle, postavile firme v občini Butrio in ljudje od drugje prihajajo delati in kraj se je razvil. Mi pa: "Ne, amandma ni dober." Življenje pa iz siromašnih krajev samo odteka, zato bom podprl ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Jaz ne oporekam temu - to, kar pravi kolega Kopač - da ima amandma morda določene izvedbene pomanjkljivosti, vendar ni namen tega zakona, ki je kot krovni zakon, da vsako zadevo tako detajlno opredeli, da je že tudi tehnika izvajanja tudi tukaj določena. Zato je predvideno v tem zakonu, da minister, pristojen za razvoj, določi natančnejše kriterije in načine in oblike spodbud. Tako da je to, kar prigovarja kolega Kopač, ni dovolj močan razlog za to, da se ta amandma zavrne, ampak naj potem minister oziroma vlada natančneje razdela izpeljavo tega; če bo potrebno, tudi predlog za spremembo zakona o dohodnini in pa zakona o dobičku. Na splošno pa vemo, kakšen je odpor za spremembo teh dveh zakonov. Vemo pa tudi iz tujine, da je ena poglavitnih metod za spodbujanje ali za pritegnitev vlaganj na določena, predvsem manj razvita, območja, da so tudi davčne olajšave. Hvala.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa. Ta amandma bom podprl in bom nadaljeval tam, kjer je končal gospod Božič.
Občina lahko nekemu obrtniku, podjetniku ali komerkoli samo po nižji ceni proda zemljišče in skoraj nič drugega. Na ta način pa pridobimo nove vlagatelje, ki bodo na ta način ali s tem tudi prišli na ta tako imenovana demografsko ogrožena območja in s tem bo ostalo tudi del slovenske zemlje poseljeno. Kajti, na tak način bodo manjše delavnice, manjša podjetja, ki bodo tako ali drugače delala. Za taka podjetja kot se boji gospod Kopač, pa naj država poskrbi, da ne morejo ustvarjati para podjetij v takih občinah, v takih krajih kot je razumel.
Razumem tudi njegovo razmišljanje v tej smeri, pa vendar je država oziroma vlada tista, ki bo poskrbela za "špekulante". Drugače pa bodo nekateri domačini pa le ostali v krajih, ki so še kako potrebni novih delovnih mest.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več razprave. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Najprej bi dali na glasovanje amandma pod zaporedno številko ena, ki ga imate v pregledu. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Morda bi še prej morala dati obvestilo, da v kolikor je ta amandma sprejet, je drugi amandma brezpredmeten. (Nemir v dvorani.) Tega drugega odstavka 27. člena ni več in ga ne moremo v ničemer več spreminjati. Glasovanje o amandmajih je bilo zaključeno. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušeno medsebojna skladnost določb tega zakona. Besedo ima namestnica sekretarja iz sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, gospa Tina Bitenc-Pengov.
TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica, spoštovani zbor! Sekretariat v tem trenutku ocenjuje, da je porušena skladnost vsaj na dveh točkah, vendar dokončnega stališča ne more dati zaradi množice sprejetih amandmajev, ki so bili oziroma gredo na nekaterih točkah na "fine" dikcije, na "fine" opredelitve, potrebujemo čas. Narediti si moramo celovito besedilo in ga primerjati, zato bi prosili za ustrezen čas, da sporočimo zboru, v katerih točkah in konkretno je zakon med seboj neusklajen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospa Tina, ali lahko daste zagotovilo, da bi bilo to opravljeno do jutri do 10.00 ure? Prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Zagotovila, da bo to opravljeno do 10.00 ure, ne morem dati, bomo pa naredili čimprej - tekom jutrišnjega dne zagotovo, vendar do 10.00 ure ne morem dati zagotovila. Če bo izvedljivo, bomo naredili in čim bo mogoče, bomo predložili zboru. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ker je torej zakon medsebojno neusklajen, prekinjam to točko dnevnega reda za pripravo uskladitvenih amandmajev. Prosim še za trenutek strpnosti.
Tako prekinjam sejo državnega zbora. Še pred zaključkom bi vas pa rada obvestila o nadaljnjem delu jutrišnjega dne, in sicer bo državni zbor nadaljeval delo ob 10.00 uri s 14.a točko, 14.d točko, 16., 17., 20.a točko, 22. in po dnevnem redu dalje. Če bo danes odbor za gospodarstvo končal obravnavo predloga energetskega zakona in bomo prejeli poročilo, bomo jutri obravnavali tudi 6. točko dnevnega reda; in tudi 14. točko dnevnega reda. Še eno obvestilo: jutri ob 9.00 uri bo sestanek predsednika državnega zbora z vodji poslanskih skupin glede nadaljevanja te izredne seje. Ker bo predlagano, da bi jutri izredno sejo nadaljevali tudi po 18.00 uri, prosim poslanke in poslance, da si rezervirate svoj čas tudi za zasedanje državnega zbora po 18.00 uri. Dogovor o morebitnem podaljšanju dela zbora bo sprejet na jutrišnjem pogovoru z vodji poslanskih skupin. Vsem želim prijeten večer in na svidenje jutri!