Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE
Nadaljevanje 19. izredne seje
(29. januar 1998)

Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.18 uri.


PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 19. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Peter Petrovič, Aleksander Merlo, Aurelio Juri, Jelko Kacin, Roman Jakič, Jože Možgan, Samo Bevk do 12. ure, Borut Pahor, Zmago Jelinčič, Janez Mežan za popoldanski del seje, Ivan Božič, Peter Hrastelj za dopoldanski del seje, Franc Jazbec od 16 ure dalje, Ivo Hvalica, Miroslav Mozetič, Branko Kelemina za dopoldanski del seje ter Vincencij Demšar od 16. ure dalje.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike Vlade Republike Slovenije ter vse prav prisrčno pozdravljam. Današnje nadaljevanje 19. izredne seje zbora bomo začeli s prekinjeno obravnavo 17. točke dnevnega reda; to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti. Za tem bomo prešli na obravnavo prekinjene 11. točke, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o sodnih taksah, in na obravnavo prekinjene 15. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije ter nato po dnevnem redu dalje.

Prehajamo na obravnavo včeraj prekinjene 17. TOČKE DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ZAPOSLOVANJU IN ZAVAROVANJU ZA PRIMER BREZPOSELNOSTI. Smo pri razpravi poslank in poslancev. Že včeraj se je k besedi prijavil, in verjetno bo želel govoriti kar danes med prvimi, gospod Demšar. Se odpoveduje razpravi. Želi kdo drug razpravljati?
Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem splošno razpravo. Stališče in sklepe matičnega delovnega telesa imate na klopeh v gradivu. Dodatno pa so vložili še, da se sklepi in stališča dopolnijo, gospod Miran Potrč - vodja poslanske skupine Združene liste socialdemokratov, potem Ana Majda Kregelj-Zbačnik - v imenu poslanske skupine Socialdemokratov. Imamo še eno dopolnilo, ki ga prav tako predlaga Miran Potrč, vodja poslanske skupine Združene liste socialdemokratov.
Odpiram razpravo o predlogu sklepov in stališč. Kdo želi besedo? Gospod Miran Potrč, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi, preden se opredelim do nekaterih predlogov stališč, prosil, če bi nam predstavnica vlade, ali pa če bi meni, čeprav gre samo za posameznega poslanca, predstavnica vlade bila tako prijazna in odgovorila na vprašanje, ki sem ga zelo direktno postavil v zvezi z vprašanjem odhoda pod sedanjimi pogoji na zavod in koriščenja pravice do nadomestila za čas tri leta pred upokojitvijo.
Prosil bi, če je jasen odgovor vlade v tej smeri dan, ker od tega je tudi odvisno, ali bom ali ne bom eventualno dodatno stališče predlagal. Mislim, da odgovora v tem delu nismo dobili. In vsaj to je bilo konkretno vprašanje, na katerega bi bilo prav, da vlada odgovori, če že druge stvari, ki smo jih govorilo, meni, da ni potrebno komentirati. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lep, kolega Potrč. Predstavnik vlade. Besedo ima Zdenka Kovač, državna sekretarka.

MAG. ZDENKA KOVAČ: Lepo pozdravljeni! Naš jasen odgovor vlade je seveda naslednji: V prehodnih določbah predloga sprememb in dopolnitev zakona o zavarovanju za primer brezposelnosti smo jasno opredelili, da velja za vse tiste, ki bodo opredeljeni, kot trajno presežni delavci v skladu z dosedanjo zakonodajo in če ne bodo prešli v času sprejema zakona - torej, kot brezposelni na Republiški zavod za zaposlovanje - velja odobravanje denarnega nadomestila pod starimi pogoji. (Govor iz dvorane.) Prosim?
To je člen... Samo malo. Se pravi, gre za 44. člen: "Zavarovanec, ki je uveljavil pravico iz zavarovanja za primer brezposelnosti do uveljavitve tega zakona, zadrži to pravico v obsegu in trajanju, kot je veljalo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve. Zavrovanec, katerega sklep o prenehanju delovnega razmerja - gre za tretji odstavek - po drugem odstavku 36 d. člena o delovnih razmerjih je postal dokončen v času šest mesecev pred uveljavitvijo tega zakona, ima pravico do denarnega nadomestila in denarne pomoči po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona." Mislim, da iz tega jasno izhaja, da to velja tudi za vse tiste, ki še ne bodo prišli v tem času na zavod, vendar pa bo njihov sklep postal pravnomočen v času šest mesecev pred uveljavitvijo tega zakona. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Zdenki Kovač, državni sekretarki. Nadaljujemo z razpravo. Gospod Potrč, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa za odgovor. Odgovor je treba, bom rekel zelo jasno kar mene zadeva, razumeti na ta način, da ne glede na novi predlog 22. člena, ki spreminja dosedanjo vsebino 37. člena velja za delavce, ki jim bo sklep o prenehanju delovnega razmerja po drugem odstavku 36.d člena, ki zdaj to na novo ureja, postal dokončen v času šest mesecev pred uveljavitvijo tega zakona, da bodo ti imeli pravico dve leti sprejemati nadomestilo in da bodo imeli pravico še tri leta do upokojitve sprejemati nadomestilo, ne pa denarno pomoč. Ali je to tako? Ker razlika med nadomestilom in denarno pomočjo je seveda v materialnem smislu zelo velika, ker v novem 37. členu vi za brezposelne osebe, ki jim do upokojitve manjka največ tri leta, dovoljujete možnost izplačevanja denarne pomoči. Ampak seveda, denarna pomoč vemo, je mislim da 80% zajamčene plače, to je pa bistveno manj kot 60% plače, ki jo je dobival v zadnjem obdobju, pač treh mesecev oziroma enega leta, kar se predlaga. Edini problem, ki tukaj obstoja, ampak to se bo dalo reševati eventuelno preko amandmajev k zakonu, je vprašanje roka šestih mesecev. Ker ta rok šestih mesecev je seveda za odločitve zaposlenih popolnoma nedoločljiv. Odvisen je namreč od intenzitete dela državnega zbora. In ta rok šestih mesecev je lahko ta moment že pretekel, ali pa je še časa mesec, dva ali tri. Ker, če bo zakon sprejet prej kot v šestih mesecih, da rečem od današnjega dne uveljavljen, potem ta rok pomeni od danes naprej ni več možno pod pogoji, ki jih sedaj veljavni zakon določa, oditi v pokoj. Ja, tako je. In ta zakon ima po mojem v roku, v tem delu šestih mesecih retroaktivno določbo.
Mislim, da ta določba za 6 mesecev bo takrat, ko bo zakon uveljavljen, pomenila retroaktivno določbo. Ker, ko bo zakon začel veljati 6 mesecev nazaj od njegove uveljavitve, bodo spremenjeni pogoji za odhod v pokoj. Po mojem to ni mogoče. Jaz bi prosil, da tudi sekretariat na ta problem je posebej pozoren, in enako bi prosil vlado, ker sicer se nam lahko zgodi, da prvič je ta rok že potekel, če bomo zelo intenzivni v treh fazah sprejemanja zakonodajnega postopka, tudi če ne bo rok potekel, pa po mojem gre tukaj za poseg v zakon za nazaj in po mojem taka določba ni možna. Jaz bi prosil, če lahko sekretariat kaj eventuelno okrog tega vprašanja pove. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Potrču. Želi še kdo razpravljati? Gospod Vincencij Demšar, gospa Zbačnik.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lep dan. Med brezposelnimi je precej bila odzivna določba, po kateri bi moral biti tak brezposelni na razpolago vsak dan 4 ure. Torej jaz postavljam v tej zvezi vprašanje, ali je ta stvar res domiselna in da je tu najboljša rešitev, ker pa menim, da mora biti na naslovu prebivališča ali na naslovu za katerega se dogovori z zavodom. V sami obrazložitvi je potem samo primerjava, kaj pomeni to v Nemčiji, s tako imenovano rezidenčno obveznostjo. Mislim pa, da je glede tudi sedanje tehnike, teh niti jaz ne vem, jaz imam samo en pomislek. Pri tej moderni tehniki je možno tudi nekoga poklicati nekje zunaj, če kaj dela. Namreč, predvsem vidim problem v tem, da brezposelni ljudje to tudi sami povedo, se nekako navadi na svojo brezposelnost, in je potem te ljudi težje vključevati v delo, s tem pa pomeni, da bo 4 ure na dan moral, to bo dogovorjeno, čakati doma. Zdaj pa tisti, ki so na deželi, bo lahko še kaj tam okoli hiše kaj brkljal, še kaj delal, medtem ko tisti, ki pa tega nimajo, pa pomeni čakati brez dela doma. In zdaj, če lahko tak najde kakšno delo, in to se je doslej dogajalo, so se tega posluževali, in zato menim, da ta zadeva...Jaz verjamem, da to tudi ni bilo v redu, ko ga ni bilo moč dobiti, če ga je kdo iskal. Ampak s tem, da ga pa prisiliš, da bo 4 ure doma čakal brez dela, pa po moje ni zadosti premišljena rešitev. In me zanima, ali ste razmišljali tudi o kakšni drugi možni varianti, predvsem pa menim, da ta način tukaj sedaj tako napisan ni dober. In zato jaz verjamem, da bi bilo boljša tista varianta, da mora povedati, kje se bo nahajal, ne pa kot prvo piše, da mora biti na razpolago na naslovu prebivališča. In bi prosil, če lahko v tej smeri poveste kakšno boljšo rešitev, ta menim, da ni dobra. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Demšar. Odgovorila bo državna sekretarka Zdenka Kovač. Izvolite.

MAG. ZDENKA KOVAČ: Hvala za besedo. Takole. Mi smo resnično v prvem odstavku 17.c člena opredelili tako, kot kot je navajal kolega poslanec, pri tem pa smo izhajali iz naslednjih razlogov. Prvič. Res je, da so podobne ureditve v Evropi, vendar te niso tam slučajno. Izhaja se iz načela, da brezposelna oseba v času prejemanja denarnega nadomestila seveda ne more biti v boljšem položaju kot tisti, ki dela, ker nadomestilo je nadomestilo za čas čakanja na delo oziroma aktivno iskanje zaposlitve in ne smemo, bom rekla filozofijo oziroma namena tega nadomestila seveda razumeti tako, da je potem dovoljeno, da človek, ki prejema nadomestila, v tem času recimo dela še nekaj na črno. Seveda pa smo z drugimi določili v zakonu omogočili, da če aktivno išče zaposlitev, kar seveda mora dokazati in o tem obveščati svojega svetovalca zaposlitve, v tem času ni potrebno, da je na kraju svojega stalnega bivališča, ampak mora pa seveda sporočiti, kje bo iskal zaposlitev in kdaj jo bo iskal. Lahko je seveda odsoten, tudi v primeru, ko je na izobraževanju, ko dela pogodbeno. Vemo, da dopuščamo delne oblike zaposlovanja, pogodbeno, s skrajšanim delovnim časom itn., kar doslej ni bila tako pogosta praksa. Vsekakor, kadarkoli bo kdorkoli lahko delal na enega od legalnih načinov, mu ne bomo preprečevali in ga ne bomo zadrževali doma. Prav pa je, da je seveda svetovalec zaposlitve oziroma pristojen organ obveščen, kaj se s človekom dogaja in kolikor seveda ta brezposelna oseba ni pripravljena obvestiti svojega svetovalca in kasneje seveda se ne odzove na vabilo svetovalca, ko je ta našel eno od možnih rešitev za njega ali pa možnost vključitve tudi v izobraževanje ali kakršenkoli drug program, ki bi mu omogočil hitrejši prehod do zaposlitve, takrat je pa seveda nujno, da nosi svoj delež krivde. Gre torej samo za bolj zresnjen odnos do svojega položaja brezposelnosti, do aktivnega iskanja zaposlitve in seveda tudi do tega, da je v bistvu v tem času pač seveda na stroških, ki jih zagotavljajo za to tudi drugi davkoplačevalci. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. K besedi je prijavljena še oziroma k razpravi. Replika, gospod Potrč. Replika je? Ali je replika na izvajanje gospe? Ja, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Mi smo predlog, o katerem govori gospod Demšar, že imeli in ga imate tudi v pregledu stališč. Upam, da se boste strinjali z našim predlogom, da je potrebno to zahtevo, ki jo ima zakon, ublažiti, kar mi tudi predlagamo.
Moram pa reči, da smo glede na to, da nam odbor, na žalost, tega ni podprl, bili pripravljeni danes v dopolnilnih stališčih to točko tudi nekoliko ublažiti. Zakaj gre? Predlagali smo, da bi naj po novem ta tekst glasil takole: "... bo v novem 17.b členu ublažila obveznost brezposelne osebe, da je dosegljiva zavodu na dogovorjenem mestu...", recimo tako, da "mora biti dosegljiva dvakrat tedensko", ne pa "vsak dan po štiri ure". Kaj hočemo povedati? Če nam iz zavoda upajo reči, da mora biti nekdo vsak dan štiri ure dosegljiv na določenem naslovu zaradi tega, da bi mu lahko dali zaposlitev - da bi mu lahko dali zaposlitev! - potem moram reči, da to ni res. Če pa kdo misli, gospodje, to, kar kaže gospod poslanec Bajc, da gre za denar, potem moram reči naslednje: zato, da dobiva denar, je on plačeval prispevke - in to je tudi določena socialna dajatev, do katere ima pravico; res je, tudi obveznost, obveznost iskanja zaposlitve in podobno. Samo dati obveznost na domu kot kazen - lepo vas prosim, dajte razmisliti! Sedeti doma štiri ure pri telefonu vsak dan je kazen! Zato, ker si brezposelen in ker ti država nekaj daje, te je treba še kaznovati, da boš štiri ure vsak dan doma pri telefonu čakal vse tiste tri, šest ali osemnajst mesecev, kolikor boš dobival nadomestilo, pa če te bo kdo poklical ali ne! Lepo vas prosim, bodimo realni! Ta stvar mora imeti neko ustrezno razmerje med, da rečem, kaznijo ali pa dejstvom, da dobiva denar, in med tem, da je dosegljiv zato, da bi mu zavod javil, kam naj se zaposli. Jaz sem za to, da se ta stvar zaostri, ker je bilo danes nemogoče, ker so res iz zavoda ljudi iskali in ga niso našli danes, pa drugi dan, pa čez en teden, pa nikoli ga niso našli, ker ga ni bilo. Ampak dvakrat na teden po štiri ure je dovolj za njegovo dosegljivost preko telefona, ker dela se pri nas - zaenkrat še - ne dajejo tako kot v Ameriki, kjer se vsako jutro ob osmih postaviš v vrsto in čakaš, ali boš za tisti dan dobil delo ali ne, in kdor je med prvimi dvajsetimi, ga dobi, kdor je petindvajseti ali pa enaintrideseti, ga pa ne dobi več - niso za vsak dan sproti, hvala bogu, še ne; mogoče bodo kmalu. Zato gre za prijavo, kjer ti prideš na podjetje, kjer poveš, da bi se bil pripravljen zaposliti in podobno - to pa ni treba delati čisto vsak dan štiri ure.
Jaz bom vesel, če nam boste vsaj spremenjeno stališče, kot smo ga ublaženega predlagali, podprli. Moram reči, da pričakujem, da ga bo pripravljena podpreti tudi vlada, ker bo zadostilo zahtevi po dosegljivosti, hkrati pa ne bo pomenilo šikaniranja tistega človeka, ki dobiva nadomestilo od zavoda. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Gospod Demšar, ali je replika, ker sicer je prijavljena za razpravo še gospa Zbačnik? Replika, izvolite.

VINCENCIJ DEMŠAR: Repliciram gospe državni sekretarki. Torej, jaz sem delno povzel, pa tudi povedal, kaj piše tam ob razlagi, kar je gospa ponovila in pa kar je v 17. členu pod a, b in c in še naprej ostale črke pod 17. členom.
Torej, moj predlog je bil in sem želel, da bo gospa mi odgovorila na tisto, ali ni možno, da brezposelna oseba mora povedati, kje se bo tisti dan nahajala. Torej, ona bi morala sporočati, če ima kakšno spremembo, ali pa kje bo ta teden se nahajala in na ta način biti zmeraj dosegljiva. Torej, jaz mislim, da je bistveno na tem, da je taka oseba dosegljiva, in da ona sporoči, kje jo je možno dobiti. Kaj bo pa počela v tistem času, je pa seveda tudi kontrola drugih mehanizmov, ali dela nekje na črno ali pa bo nekaj drugega koristnega opravila.
Torej, jaz sem to že tudi na začetku tega mandata povedal, da menim biti brezposeln, pomeni biti hudo bolan. In to, kar se človeku lahko zgodi, da postane brezposeln, jaz mislim, da je to zelo huda stvar. Predstavljajte si mladega človeka, ki se zjutraj zbudi, in nima kam iti. Nihče ga ne rabi, nihče ga ne mara. In hvala bogu, če ima to voljo, da sam nekaj išče, da bi nekaj počel, da ne - bom rabi hudo trdo besedo - da ne "gnije" doma. Pa ne mislim tako hudo.
Zato bi želel, da bi se ta zadeva oblikovala v tej smeri, da mora biti, da mora javiti, kje se nahaja oziroma kje bo določene dneve dosegljiv. Ne pa v tej smeri - čakaj doma. Zato bi želel, da se ta 17. člen v tem smisli popravi. Jaz verjamem, da bo vlada to znala boljše formulirati oziroma ljudje, ki se s tem ukvarjate, kot pa jaz sam. Če pa ne boste, bom pa jaz tudi tak amandma k temu predložil. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka.

MAG. ZDENKA KOVAČ: Gospod predsedujoči, ponovno hvala za besedo. Jaz bi želela ponovno poudariti, da točno o tem, kar je zdaj predlagal kolega poslanec, govori prvi odstavek 17c. člena, ki jasno seveda pravi, da ne zahtevamo od posameznika, da sedi brezglavo doma in čaka pasivno, kdaj bo prišlo kakšno povabilo, ampak da se o vseh svojih aktivnostih in o kraju, kjer bo te aktivnosti izvajal, dogovori z zavodom. Kar seveda pomeni, da uvajamo aktivno vlogo, tako svetovalca zaposlitve in posameznika, ki išče zaposlitev in njuno medsobojno komunikacijo na ta način, da seveda na eni strani - res da - poskušamo preprečevati, da bi ljudje delali na nelegalne načine, da pa vzpodbujamo sistem vseh legalnih oblik zaposlovanja. To pa pomeni kakršnokoli delo po pogodbi, kakršnokoli vključitev kateregakoli od programov, ki so na razpolago. Že včeraj v uvodnem izhodišču sem rekla, da je naš osnovni princip aktivirati ljudi. Upam, da nam bo s tem zakonom to tudi uspelo.
Zato ne vidim razloga, ker je vse, kar je kolega poslanec zahteval, že vsebovano v tem prvem odstavku, da bi ta odstavek spreminjali.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Demšar, gospod Potrč. To so vse replike.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Gospe državni sekretarki ugovarjam na ta način. Namreč gre za miselnost, danes je že bila rabljena beseda filozofija, pa jaz ne bom filozofiral, ampak gre za miselnost. S tem stavkom človeka pasivizirate. Na neki način mu date: čakaj. Če bi tisti del, če bi to izpustili, pa tisti ali tudi in na naslov, katerega se dogovori z zavodom, pa že pomeni neko aktiviranje človeka. Gre za miselnost, ker sedaj, ko bo nekdo prišel tja, bodo na zavodu povedali: "Člen ja tak, ti moraš biti štiri ure doma, ali pa če se bomo drugače dogovorili." Če bi mu pa rekli: "Tako, kot se bomo dogovorili, tako bo veljalo." Je pa v miselnosti takoj vključen v to, da bi on sam razmišljal, kako bi stvari reševal. Če mu rekli: "Štiri ure moraš biti doma", s tem pomeni, da ga nekako, bom rekel psihološko dotolčete, da naj čaka doma.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bom gospe državni sekretarki hvaležen, če bo kdaj odgovorila tudi meni. Namreč, jaz sem postavil vprašanje drugače. Ne samo tako, ali je prav ali ne, da je na razpolago doma oziroma na drugem naslovu, ker sem prebral prvi odstavek 17.c člena, ampak jaz sem postavil vprašanje, ali je zato, da bi uveljavil interes, ki ga ima ta zakon. To je, da je dosegljiv, kadar mu je treba zagotoviti obvestilo o iskanju dela, da mora biti res vsak dan štiri ure. Jaz trdim, da ne. Ker, če bo šel on v izobraževanje, hvala bogu, krasno, podpiramo. Ampak, potem bo zavod zvedel, kje je, ker se bo izobraževal. Če ga bo napotil k določenim podjetjem, kot bo najbrž, piše, da mora iti tja in mora dati neko sporočilo, je bil sprejet ali ne, bo vedel, kje je. Gre za tiste primere, kjer pač ta moment aktivnega nič ni, razen, da mogoče hodi od vrat do vrat, pa išče, ali pa da piše prijave in nekateri veste, da so jih napisali tudi par sto, pa dobili malo odgovorov, ampak sprejeti na delo niso bili. Trdim skratka, da štiri ure vsak dan biti dosegljiv, ni pogoj za to, da bi se mu lahko dalo obvestilo, kje in kdaj naj aktivno išče zaposlitev. Štiri ure vsak dan je treba prvič povezati s 17.a členom, kjer pravi: "če ni na razpolago, izgubi pravico do denarnega nadomestila". In zavod se bo z delavcem dogovoril, da je od 7.00 do 11.00 ure vsak dan, ker ta čas, med katero uro določi zavod, in ga bo poklical 10.55, ga ne bo dobil doma, bo to evidentiral, in to bo razlog, da bo izgubil pravico do nadomestila. To moramo vedeti. In smisel tega ni v iskanju zaposlitve, ampak smisel tega je, tako kot gospod Demšar pravi, privezati ga doma, bolanega, jaz zastopim bolanega v tem smislu, zelo veliko breme je na njem, v tem smislu bolan, ker enostavno nima službe, pa jo je teh 5, 10 ali pa 30 jih imel in ne more preskrbovati sebe, družine ipd, v tem smislu gospod Demšar, razumem bolnega. On bo moral 4 ure vsak dan doma sedeti. Če ne bo, tudi na sprehod ne bo smel iti, da ne govorim o tem, da bo moral telefon imeti pri roki tudi ko bo trenutno nedosegljiv, da ne bom rekel iz kakšnih razlogov. Ker če slučajno bo poklican, pa se ne bo na telefon javil, bo lahko rečeno, oprostite, nismo vas našli na domu ali pa nekje drugje in zato imate izgubo nadomestila, ki ste ga sicer dobili. Če kdo trdi, da je to vsak dan 4 ure potrebno, in da ne pomeni šikane, potem se jaz pač z njim ne strinjam. Gospa Pozsončeva mi je ta moment rekla, dovolj je enkrat na teden. Morda. Mi smo hoteli biti tolerantni, pa rekli primeroma dvakrat. In tudi nismo rekli, da je to edini način. Prosili smo, da vlada razmisli in ublaži ta strogi kriterij. To je vse. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister Rop, izvolite.

MAG. ANTON ROP: Spoštovani poslanci, poslanke! Ob tem členu bi rad samo to povedal, da smo tudi mi, ko smo to pisali, mislili na to, kar je gospod Potrč govoril. Mi ne želimo šikanirati brezposelnih oseb. Mi želimo brezposelnim ponuditi možnost za to, da najdejo delo, ampak zraven pa tudi zavezati zavod za zaposlovanje, da jim išče delo, da jim aktivno išče delo, in da se odziva na tiste probleme, ki so v okolici, in ob tem seveda tudi zavezati brezposelno osebo, da ko se najde delo, da odreagira in takoj tudi sprejme delo. Ena od temeljnih rešitev v tem zakonu, ki je pomembna je tista, ki govori o tem, da je brezposelna oseba dolžna sprejemati tudi tisto delo, ki je za določen čas, ki je s skrajšanim delovnim časom. Skratka, tiste rešitve, ki peljejo v večjo fleksibilnost dela, tudi sezonsko delo ipd. Sami dobro veste, koliko je bilo problemov, leta nazaj, mogoče dve, tri leta nazaj, s tovrstnimi deli, ko se je hmelj obiral, ko so se določeni kmetijski pridelki drugi pobirali, pa ni bilo brezposelnih oseb, pa jih ni bilo moč najti, pa se tudi zavod dostikrat ni mogel tako hitro odzvati na nekatere druge probleme. Tako da naš temeljni cilj je, da zavod aktivno išče in da če najde, včasih pride tudi naročilo - za posel podjetje rabi 120 ljudi, rabi 50 ljudi in je treba najti. In praksa kaže, da je čestokrat velik problem, da se ljudi najde. Najde zato, ker ni nobene zaveze za to, da so tisti trenutek na razpolago. Meni je zelo žal, da danes ne poslušamo nekatere predstavnike zavoda za zaposlovanje, ki so bili na ekonomsko-socialnem svetu, pa so povedali, kako težko je včasih, ne rečem vedno, včasih dobiti, ko se nujno rabi brezposelno osebo, jo dobiti, ker je treba pač priporočeno pošto pošiljati, treba je videti, ali se ga dobi na lokaciji itd. Tako da ta problem neposredne povezave je relativno kar precej velik. In naš cilj ni tukaj čisto nič drugega kot to, kot tudi kot ste vi rekli, da se predvsem lahko zavod dogovori z brezposelno osebo, kje je, na katerem mestu je. Ampak, da ko se dogovorita, kje je - zaradi mene je lahko doma, je lahko na katerikoli lokaciji - ampak da takrat velja da je tam brezposelna oseba in da če se najde posel, da je seveda brezposelna oseba dolžna ta posel tudi sprejeti. In v tem kontekstu smo mi to rešitev predlagali. Štiri ure je pravzaprav nemška rešitev. To je pobrano iz nemške rešitve. Nemci imajo to rešitev. Da bi pa kompenzirali to, kar tudi vi trdite, da ne bi slučajno izpadlo, da hočemo šikanirati brezposelne osebe, da morajo doma spati, čakati in biti brezposelni in gledati v, ne vem kam. Smo pa zelo jasno zapisali, da se lahko dogovori z zavodom, da je na drugi lokaciji, da pa ima pravico, da kadarkoli, ko išče aktivno delo, seveda, da ni, ja, je pa naslednji odstavek, da seveda ni doma in da išče delo. Skratka naš cilj je, da aktiviramo brezposelne, ne pa obratno.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Replika, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod minister, mogoče je soglašati z vsem, kar ste rekli, samo povejte mi, ali je za uresničitev tega cilja potrebno biti vsak dan 4 ure. Jaz trdim, da ne in naš predlog je samo, da se ta trda formulacija nekoliko ublaži in zato pravimo, bo v novem 17.c člena ublažila obveznost brezposelne osebe, da je dosegljiva zavodu na dogovorjenem naslovu, recimo tako, da mora biti dosegljiva dvakrat tedensko, ne pa vsak dan po 4 ure. Primer je povedan. Če to ni mogoče sprejeti, potem mi recite, da točno mora biti vsak dan 4 ure, ker drugače tega cilja pomoči, aktivne vloge zavoda in podobno, ni mogoče uresničiti. Ne mi zameriti, ne štima, no.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

MAG. ANTON ROP: Tisto, kar je ključno je to, da dosežemo, da je brezposelna oseba, kjerkoli že je, pač tam, kjer se dogovori z zavodom, ni nujno, da je doma, bog ne daj, mi želimo, da brezposelna oseba išče delo, da ga išče in ga tudi seveda potem najde, ampak da je brezposelna oseba vsak dan, vsak dan, na katerikoli lokaciji je že, na voljo zavodu za zaposlovanje, in da ko zavod najde službo, jo lahko seveda tudi naprej spelje v interesu te brezposelne osebe, pa tudi te države. Tako da ni tako pomembno teh 4 ure, pa doma, pomembno je, da je brezposelna oseba na voljo. Ker, če bomo napisali zdaj dvakrat na teden, bo to pač veljalo samo dvakrat na teden. Ali veste? Nam je cilj, da je pač na voljo in da se dogovorijo, kako so na voljo. Je pa seveda iz tega, in to se strinjam z vami, tudi implicitno velika obveznost, in države in zavoda. To je tisto, kar se meni zdi pomembno, da bo iskala delo za te brezposelne osebe, da jim bo ponudila alternativo in da se bo z njimi dogovorila, na kateri lokaciji so in da bo pripravila njihov zaposlitveni program, to je za nas ključno.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Razpravljati želi še gospa Majda Zbačnik. Izvolite, kolegica.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem skupaj! Kot sem že včeraj rekla, je ta zakon bil v svojem razvoju petkrat spremenjen in je precej nekonsistenten. Vendar glede na situacijo, ki vlada v sedanjem času, glede na to, da je število brezposelnih veliko, pa je treba poudariti, da je na žalost izobrazbena struktura izredno nizka, da je zelo veliko med njimi starejših oseb, za katere je težko najti neko tako primerno ali ustrezno zaposlitev, zato se tudi v naši poslanski skupini SDS, kot sem že včeraj poudarila, strinjamo, da bi pač te spremembe podprli z določenimi izboljšavami oziroma z določenimi predlogi stališč, ki pa naj ne bi zaostrovali že tako težke pogoje, zlasti ne denarnega izplačila in pa zaposlovanja glede na nizko izobrazbeno strukturo, glede na visoko starost. Obenem pa smo tudi mi za to, da se iz pasivnih iskalcev zaposlitve ustvarijo aktivni iskalci zaposlitve.
Posebej bi pa poudarila, da je posebno pozornost potrebno nameniti iskalcem prve zaposlitve. Ker slednji niso upravičeni do denarnega nadomestila, ki izhaja iz določenega obdobja delovnega razmerja, morajo zavodi za zaposlovanje ta sredstva neposredno investirati v njih: izobraževanje, sofianciranje, pripravništvo, odpiranje delovnih mest, davčne olajšave iz naslova zaposlovanja. In zato smo tudi mi v naši skupini pripravili nekaj stališč in predlagam, da jih podprete. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa Zbačnik. Gospod Franci Rokavec se je prijavil. Izvoli.

FRANCI ROKAVEC: Hvala. Gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci!
Namreč sprememba zakona o zaposlovanju in dopolnitvi zakona za čas zavarovanja za brezposelne, mislim, da je nujno potrebna z vidika tudi prilagajanja Slovenije zakonodaji Evropske unije. Pri tem bi pa opozoril, mogoče na nekatere pomanjkljivosti ali pa mogoče nekatere zadeve, ki bi pa bilo pravilno, da bi se v nadaljnjem postopku zakona upoštevalo.
Namreč danes je bilo že rečeno o tem 17. členu, ki omogoča v nekaterih primerih še nekaj nejasnosti. Opozoril bi na drugi odstavek tega 17c. člena, kjer govori, da citiram: "Brezposelna oseba ima pravico biti odsotna zaradi osebnih razlogov ali zaradi drugega utemeljenega razloga do osemnajst delovnih dni v enem letu. O čemer se mora najmanj osem dni pred pričetkom odsotnosti dogovoriti z zavodom, sicer se šteje, da ni na razpolago." Jaz bi tukaj opozoril, da ni jasno ali se mora dogovoriti za vsak dan osem dni pred tem rokom, ali pa samo za odsotnost celih osemnajst dni.
Mislim, da tudi sama prisotnost oziroma ugotavljanje bi najbrž bilo potrebno, ker danes so le dosti moderne telekomunikacijske zveze in ostalo, se dogovoriti in tukaj določiti najbrž eno bolj primerno fleksibilnost.
Opozoril bi pa še na drugo zadevo v zvezi z denarno pomočjo. To je tudi sklep odbora, da se upošteva tudi denarno pomoč za čas nad presegom enega leta. Ker če se to določilo ne upošteva, potem mislim, da v 17. členu ne bi smeli dikcije prisotnosti na domu zahtevati tudi od osebe, ki ne bi od države dobila ničesar oziroma od zavoda. Tako, da te zadeve in te nejasnosti bi najbrž v nadaljevanju postopka bilo potrebno razčleniti.
Naslednja zadeva je pa zavodi za zaposlovanje in centri za socialno delo. Prepričan sem, da je potrebno te ustanove za izpeljavo zakona bistveno boljše usposobiti. Prepričan sem, da v tem trenutku še niso usposobljene za delo, ki je predvideno v spremembah zakona, predvsem kar se tiče samih programov za usposabljanje. Navedel bi samo en primer. Namreč, ko mi je povedala ena brezposelna oseba, da so jo pozvali iz zavoda, naj se oglasi za program izobraževanja. Tam pa so jo, jasno potem pač prosili, da naj, za božjo voljo, ta program sprejme, da bo lahko zavod tudi dobil vsa sredstva iz državnega proračuna, ki so tudi za ta namen predvidena. Zato mislim, da bi bilo treba tukaj povečati nadzor, najprej nadzor, še predhodno pa usposobiti zavode za zaposlovanje za novo nalogo, ki jih čaka v prihodnje pri izvedbi tega zakona. Drugače se pa strinjam s stališči odbora. Bi pa predlagal, da se mogoče tudi te nejasnosti v nadaljnjem postopku zakona upoštevajo. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

MAG. ANTON ROP: Če dovolite, bi samo na temo nadzora nekaj besed povedal.
Jaz sem sam zelo insistiral, da se nadzor posebej izpostavi v spremembah tega zakona. In v spremembah imate od 45.b člena naprej na novo opredeljen nadzor, v zavodu, do zavoda in tudi do brezposelnih oseb. Jaz mislim, da je to nujno, da so to evropske rešitve, in mi bomo na zavodu vzpostavili novo službo, ki se bo ukvarjala samo in izključno z nadzorom. Uvedle se bodo tudi nove evidence in povezave podatkovnih baz med centri za socialno delo in med zavodi za zaposlovanje, pa tudi povezava z davčno upravo. To je izkušnja, ki velja iz drugih držav, kjer je ta povezava neposredna; praktično, ko oseba pride na zavod oziroma na biro, se že takoj preveri davčno napoved in se preveri pravzaprav, kdo je tista oseba, ki je prišla. Tako, da se popolnoma strinjam. Samo opozoril bi rad, da smo te člene vgradili v ta predlog zakona in ga bomo tudi tako naprej peljali.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Želi še kdo razpravljati? Izvoli, kolega.

BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Kljub temu, da je bilo o tej zadevi že veliko povedanega, predlagam, da pri sedmem stališču, tako kot je predlagala moja poslanska skupina, ublažimo to dosegljivost. Zato predlagam, da vlada razmisli v tej smeri, da je tu zapisano "dvakrat tedensko", ne pa "vsak dan po štiri ure" - da razmislimo, na primer, morda "vsak delovni dan v tednu dve uri" ali eno vmesno varianto, se pravi, da najdemo vmesno rešitev med predlogom oziroma stališčem Združene liste in tistim, kar je vlada zapisala v predlagani rešitvi zakona. Ker v nasprotnem primeru - pa bolj za šalo kot zares - bi bilo mogoče dobro razmisliti o tem, da se brezposelnim nabavi mobilna telefonija, pa bodo dostopni v vsakem trenutku.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod minister, izvolite.

MAG. ANTON ROP: Rad bi povedal, da je bistvo tisto, kar sem prej govoril. To pomeni, da omogočimo, da obstoji dostopnost in povezava med zavodom in brezposelnimi osebami vsak dan. To je ključno. Lahko pa v ta sklep seveda damo, da proučimo te "štiri ure"; če so te štiri ure tako sporne, lahko to proučimo in vidimo, ali se da tukaj kaj ublažiti, pogledamo tudi druge države in pripravimo potem to rešitev za drugo branje. Tako, da v tem primeru, če predlagate tako sklep, potem podpiramo.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Lavrinc, izvoli.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala za besedo! Želel bi, da se k stališčem doda novo 8. stališče, ki se glasi: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga za drugo obravnavo prouči možnost vključitve ustreznih določb, ki bodo urejale sklade dela." Zakaj in čemu, bom na kratko obrazložil. Poleg nujnosti prestrukturiranja dejavnosti in iskanja novih trgov, so v praksi očitne težave tudi v okviru kadrovskega prestrukturiranja podjetij, predvsem v tistih panogah, ki so delovno intenzivne. Te panoge so že dalj časa v neugodnem ekonomskem in finančnem položaju. Velik del teh panog se iz Evrope seli na področja, kjer je delovna sila bistveno cenejša. Podjetja v Sloveniji takšne gospodarske situacije sanirajo z odpuščanjem delavcev in sicer v dveh fazah. Najprej opredelijo delavce kot presežne delavce, po poteku šestih mesecev pa tem delavcem preneha delovno razmerje in običajno preidejo v odprto brezposelnost. Problem na tem področju je najmanj dvoplasten, tako za tiste, ki so izgubili delo, saj niso deležni organiziranih oblik aktivnosti, ki bi preprečile njihov prehod v odprto brezposelnost, na drugi strani pa se iz nacionalnega vidika problem kaže kot velika obremenitev vseh tistih dejavnikov, ki se z brezposelnimi ukvarjajo. V svetu, zlasti pa v Avstriji in Nemčiji so se na podlagi potreb in izhajajoč iz izkušenj na področju preprečevanja prehoda delavcev v odkrito brezposelnost oblikovali tako imenovani skladi dela, ki imajo pozitivne izkušnje. Kaj so torej skladi dela? Skladi dela so oblike organiziranosti in strokovnih aktivnosti pri preprečevanju odhoda delavcev v odkrito brezposelnost, ki se organizira na različnih nivojih. Gre za nivo tako imenovanega podjetniškega sklada dela, regionalnega sklada dela, ali pa panožnega sklada dela. V primeru podjetniškega sklada dela delodajalci in delojemalci nekega podjetja sami ustanovijo in financirajo aktivnosti sklada dela. V primeru regionalnega sklada dela, le-tega ustanovi več podjetij neke regije, ob sodelovanju lokalnih skupnosti in drugih dejavnikov, na primer sindikata, ki so zainteresirani za reševanje problema kadrovskega prestrukturiranja več podjetij. Torej, mislim, da bo za uvodno obrazložitev dovolj. Predlagam predvsem proučitev možnosti vključitve takšnih določb, saj bi po moji oceni to prispevalo k reševanju hude problematike na področju brezposelnosti. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa državna sekretarka. Seveda, gospod Lavrinc, dopolnjevalni predlogi se lahko vlagajo do konca splošne razprave, ki pa je že končana. Izvolite. Sedaj teče razprava o stališčih in sklepih.

MAG. ZDENKA KOVAČ: Vseeno hvala za besedo. Ne glede na to, kako bodo ti predlogi upoštevani, lahko samo potrdim, da dejansko take rešitve, kot jih je gospod Lavrinc predlagal, obstajajo širom v Evropski uniji, gre pa predvsem za princip, da v bistvu za reševanje brezposelnosti in za aktivno razreševanje presežne delovne sile skrbijo socialni partnerji skupaj, torej ne le država, temveč tudi delodajalci in seveda tudi sindikati in to seveda tam, kjer problemi nastajajo. In skladi dela seveda omogočajo takšno povezovanje, zato bomo vsekakor ta predlog proučili in videli možnost, ali je možno do drugega branja kakršnekoli pozitivne predloge v tem smislu vključiti tudi v naš zakon. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo o stališčih in sklepih in sedaj seveda bomo prišli do odločanja. Najprej dajemo na odločanje naslednji sklep. Prvič: "Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju in zavarovanju za primer brezposelnosti je primerna podlaga za pripravo predloga zakona za drugo obravnavo." Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je prvi predlog sprejet.
Sedaj prehajamo na glasovanje o dodatnih sklepih in stališčih, ki jih imate v pregledu pod številko, torej pod datumom 29.1.1998. Niso sicer oštevilčeni, zato bomo morali vsakega prebrati, da bomo vedeli vsaj o čem glasujemo.
Prvo stališče je umaknjeno oziroma nadomeščeno s stališčem Mirana Potrča, vodje poslanske skupine Združene liste socialdemokratov. Imate prav tako na mizi pod številko 17, datum 29. januar 1998. Bi ga kar prebral oziroma gospod Potrč. Razprave, gospod Potrč, ni.

MIRAN POTRČ: Ne, popravek. Do konca glasovanja ga lahko popravim. Dopolnitev, ja.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Prav.

MIRAN POTRČ: Po vsej tej razpravi bi jaz predlagal naslednje. Moram reči tudi po razgovoru, ne dogovoru, ker to ni z gospodom ministrom. Predlagal bi tako, da bi glasilo: "V novem 17.c členu proučila ublažitev - skratka, da ja povemo, ne direktiva, ampak je proučitev - obveznost brezposelne osebe, da je dosegljiva zavodu na dogovorjenem naslovu, recimo tako, da mora biti dosegljiva dvakrat tedensko, ne pa vsak dan po štiri ure, ali manj ur dnevno." Skratka, dajemo več različnih možnosti in še proučitev. Prosim, to se mi pa zdi, da je tisto najmanj, kar je možno sprejeti. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na glasovanje o tem dopolnjenem predlogu. Ugotovimo prisotnost! (... prisotnih.)
Kdo je za? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje o drugih spreminjevalnih predlogih, ki bi jih kar prebral.
Kot drugi je: "... bo opustila tista nova določila predloga zakona, ki skrajšujejo čas prejemanja nadomestila za čas brezposelnosti." Predlagatelj je Združena lista socialnih demokratov.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da ta dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Prehajamo na naslednji dopolnjevalni predlog, ki glasi: "... bo opustila tista nova določila predloga zakona, ki zavarovancu onemogočajo, da bi v primeru ponovne brezposelnosti po preteku minimalnega obdobja za pridobitev pravice do denarnega nadomestila lahko uveljavil pravico do nadomestila, odmerjeno od celotne delovne dobe, ki jo ima." Predlagatelj je Združena lista socialnih demokratov. Matično delovno telo ne podpira.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Prehajamo na naslednji dopolnjevalni predlog na strani 2. Je umaknjen, o njem ne odločamo.
Prehajamo na naslednji dopolnjevalni predlog, ki ga imate na številki 2: "Rok, ko se brezposelni osebi ponudi primerna nadomestna ustrezna zaposlitev, se podaljša iz štirih na šest mesecev." Predlagatelj je Socialdemokratska stranka.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Prehajamo na naslednji predlog, na strani 2: "namesto novega 6. člena ohrani določbe 18. člena uveljavljenega besedila. Predlagatelj je Socialdemokratska stranka. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Tudi ta dopolnjevani predlog ni sprejet.
Prehajamo na naslednji dopolnjevani predlog na strani dva, zadnja alinea: "Nameni posebno pozornost iskalcem prve zaposlitve itn.." Mislim, da ne bi bral. Prehajamo na odločanje. Predlagatelj je Socialdemokratska stranka, poslanska skupina. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ta dopolnjevani predlog je sprejet.
Naslednja alinea je popravljena, pravkar smo dobili popravek. In glasi se tako: "Vlada in sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve naj posebej proučita, ali je določba tretjega odstavka 44. člena po šest mesecih pred uveljavitvijo zakona skladna z določili 155. člena Ustave Republike Slovenije. Predlagatelj je Miran Potrč - Združena lista socialnih demokratov. Prehajamo... Obrazložitev glasu. Izvolite, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spomnite se na prejšnjo razpravo o tem, ali je možno določbo o tem, da ima ali nima pravice potem, ko je bil brezposelen, še tri leta dobivati nadomestilo pred upokojitvijo, da je ta pravica v tem zakonu pogojena z odločitvijo, ki mora začeti veljati šest mesecev prej, preden bo zakon uveljavljen.
Jaz samo prosim, da se pri vladi in v sekretariatu to prouči iz pravnih vidikov. Mislim, da je to res treba narediti, ker za retroaktivne določbe ne bi smeli uveljaviti. Če bo pa ugotovitev, da je vse v redu, bo pač takšna odločitev. In predlagam, da to obvezo proučitve podprete. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 poslancev.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljamo, da je to dopolnilo sprejeto.
Prehajamo na naslednji dopolnjevani predlog na strani tri. Vlada naj ohrani določbe itd., 25. člen. Predlagatelj je Socialdemokratska stranka. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Torej, tudi ta dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Prehajamo na naslednji dopolnjevalni predlog - zadnji odstavek, vključi člen, ki bo zagotavljal itd.. Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za? (25 poslancev.)
Kdo je proti? (25 poslancev.)
Torej tudi ta dopolnjevalni predlog ni sprejet.
Imamo še spreminjevalno stališče do sklepa odbora v sedmem stališču odbora. Predlagatelj je Miran Potrč, poslanska skupina Združene liste socialnihdemokratov. Imate ga na mizi. 29. januar, številka 17 v desnem kotu. Je najboljše, da ga preberem: "Naj se za besedama 'da se' vstavi besedilo v zadnjem odstavku 17. b. člena." Obrazložitev glasu, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Če boste pogledali prvih šest stališč, ki jih je predlagal odbor, v vsakem je napisano, na kateri člen se stališče nanaša. In dopolnitev, ki jo predlagam pri 7. točki, je samo ta, da se tudi tukaj navede člen, da bomo vedeli, na kaj se ta predlog, ki ga sprejema državni zbor, nanaša in ni nobena vsebinska pripomba, ampak v bistvu izenačitev kriterija in načina pisanja sklepov. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.) Torej, to stališče je sprejeto.
Sedaj dajem na glasovanje stališča v celoti. Tu se seveda upošteva tudi stališče matičnega delovnega telesa pod številko 2 in 3 na strani 3 v poročilu odbora, ki ga imate na mizi.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da so stališča sprejeta.
S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 11. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O SODNIH TAKSAH - HITRI POSTOPEK. Smo v tretji obravnavi.
Odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Izvolite, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz razumem, da pomeni razprava o zakonskem predlogu v celoti tudi razpravo o amandmajih, ki so bili k tretji obravnavi vloženi.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ja, vsekakor.

MIRAN POTRČ: V drugi obravnavi sta bila sprejeta dva amandmaja združene liste. Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke in poslanska skupina LDS predlagata, da se ta dva amandmaja črtata. Jaz bi vam rad, ker sem prepričan, da mnogi od vas morda pa le ne veste, za kaj vsebinsko gre, povedal, za kaj vsebinsko pri teh amandmajih gre, da boste videli, da odločitev, ki je bila mogoče, prvič, res brez dogovora v poslanskih skupinah sprejeta, le ni tako smešna in neumna.
Poglejte, mi smo v amandmaju k 3. členu predlagali, da oprostitev plačila takse ne velja samo v primeru drugega odstavka 160. člena zakona o prisilni poravnavi, ampak za ta 160. člen v celoti. Za kaj gre? 160. člen pravi: "Dolgovi dolžnika se izplačajo iz razdelitve mase sorazmerno, če z zakonom ni določeno drugače." Potem je drugi odstavek, za katerega se vlada in tudi vi strinjate: "Ne glede na prvi odstavek tega člena se osebni dohodki delavcev dolžnika v višini izhodiščnih plač, določeni s kolektivno pogodbo, do dneva, ko je bil začet stečajni postopek, in odškodnine za poškodbo pri delu, ki jo je delavec utrpel pri dolžniku, ter za poklicne bolezni, poravnavajo kot stroški stečajnega postopka" - in to je prednost; minimalne plače oziroma zajamčene plače in pa poškodbe pri delu gredo iz stroškov stečajnega postopka, ne pa iz stečajne mase. Potem je tretji odstavek: "Kot stroški stečajnega postopka se poplačajo terjatve tistih upnikov, ki so nastale med postopkom prisilne poravnave na podlagi pravnih poslov, potrebnih, da je dolžnik v tem obdobju nadaljeval s proizvodnjo oziroma poslovanjem, razen če so s pogodbo iz petega odstavka 43. člena tega zakona zavezani te terjatve zamenjati za delnice oziroma deleže." Zdaj pa četrti odstavek, zaradi katerega vi mislite, da ne sme priti v poštev pri oprostitvi takse: "Neizplačani osebni dohodki delavcev dolžnika nad izhodiščnimi plačami, določenimi s kolektivno pogodbo, se poplačajo po prvem odstavku tega člena." Se pravi, razlika, ki jo uvaja 160. člen, je samo v tem, da kar zadeva izhodiščne plače, pravi, da gredo - da poenostavim - iz stečajne mase, medtem ko se normalne plače nad izhodiščnimi poplačajo kot stroški stečajnega postopka, ostala razlika pa iz stečajne mase. Za oboje, da prijaviš, moraš plačati takso. In to ni noben sodni postopek, da lahko prijaviš terjatev, moraš plačati takso.
Vi zdaj pravite, ni treba prijaviti takse za zajamčeno plačo, moraš pa plačati takso, da v stečajnem postopku prijaviš svojo neizplačano plačo. Dajte no, gospodje! Ali se vam zdi to logično? Ali je to zdaj grozna reč, da smo mi predlagali, da se prijava plače, ki ni bila izplačana v stečajnem postopku, ne taksira? In zdaj bo moral, po vašem predlogu, ločeno vlogo dati do višine zajamčene plače, do izhodiščne plače in ločeno vlogo nad tem. Če bo pa dal isto vlogo, bo moral pa stalno sproti preračunavati, za kolikšen del je oproščen takse, nad čem mora pa takso plačati. To ni nobeno pravdanje, tu ne gre nič za to, da pocenimo ali podražimo postopke pred sodiščem. Tu ne gre nič za to, da eventualno z dražjo ceno sodnih postopkov sodišče razbremenimo. Vendar, ja, ima pravico delavec iztoževati v stečajnem postopku svojo plačo. Če se vam to zdi "fovž", potem glasujte za ta amandma. Če se vam pa zdi to, da ste spregledali, in jaz upam, da ste res spregledali, potem vas lepo prosim, da ta lasten amandma umaknete in priznate delavcu, da sme svojo plačo v stečajnem postopku uveljaviti enkrat kot celoto, ne pa ločeno en del, za katerega ne plača takse, in ločeno drugi del, za katerega pa mora plačati takso. Mislim, da ste šli tu pa dejansko prek vseh mer, če to res želite, in jaz upam, da gre res za pomoto in da boste ta predlog umaknili.
Okoli drugega predloga, ki je pa - verjamem, da gre za vsebinska vprašanja. Mi pač menimo, da je prav, da se ne plačajo takse za kolektivne spore, ne samo za prenehanje delovnega razmerja, ampak tudi za materialne pravice delavcev iz kolektivnih pogodb, vi pa mislite za materialne pravice, da mora plačati takso. Dobro, tu so razlike v vsebinskem pogledu in ne bom rekel, da je možno diskutirati na isti način kot pri vašem prvem amandmaju, ampak tisto razlikovanje pri zakonu o stečajnem postopku je pa res popolnoma nerazumljivo in bi res me zanimalo, ali ste vsi, v imenu katerih je bilo to vloženo, vedeli, da se dela tako razlikovanje. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Želi še kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? O amandmajih bomo kasneje razpravljali. (Nihče.) Potem prehajamo na razpravo in pa odločanje o amandmajih, ki jih imate na mizi in bomo šli kar po posameznih členih.
Prehajamo k 3. členu. Tu imamo dva amandmaja. Prvi amandma, predlagatelj je Slovenska ljudska stranka, poslanska skupina in pa Liberalna demokracija Slovenije, poslanska skupina, vloženo 28.1.1998. Odločali bomo tudi o drugem amandmaju, predlagatelj sta Slovenska ljudska stranka in Liberalna demokracija Slovenije. Torej isti poslanski skupini. Odpiram razpravo. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo... Izvolite.

DARJA TRČEK-JANEŽ: Hvala lepa. Kot predstavnica vlade bi samo poskušala obrazložiti, zakaj je predlagatelj predlagal takšno rešitev, ki je bila potem amandmirana. Predlagatelj je menil, da je treba samo določena dejanja, določene vloge izvzeti iz obveznosti plačila taks. Zato se je odločil, da v stečajnem postopku samo tiste terjatve, ki imajo tudi v stečajnem postopku privilegiran položaj, se pravi, tiste, ki se plačujejo prve. To so te terjatve iz 2. odstavka 160. člena. Predlagatelj meni, da v bistvu pri samem izračunu ne bo prihajalo do problemov. Namreč, v tem primeru bo pač osnova za odmero takse samo razlika od tega zneska, na primer od treh prejemkov, dohodkov, in do višjega zneska, ki ga bo delavec prijavljal kot terjatev. Povedati moram tudi, da je to nova taksa oprostitev, ki po sedanji zakonodaji ni bila predvidena, in je lahko sedaj samo na podlagi oprostitev, če je stranka prosila za oprostitev, do takšne situacije prišla. Se pravi, sedaj je bila obveznost plačila takse za vse terjatve, ki so se v stečajnem postopku prijavljale.
Tudi glede drugega amandmaja k 3. členu, ki ga vlada podpira, iz istega razloga, ker meni, da samo določene terjatve naj bi bile oproščene plačila taks. Meni, da oprostitev taks je drugi institut, ki je v tem zakonu posebej urejen, in je glede na sedanjo zakonodajo tudi bolj obdelan. Če obstajajo upravičeni razlogi, da naj tak zavezanec takse ne plača, bo prosil za oprostitev taks. Zakon določa, na podlagi kakšnih dokazov bo sodišče odločalo, dopušča pa tudi dva nova instituta. To je odlog za plačilo takse in obročno plačevanje. Zato menimo, da je opravičljivo samo določene terjatve, s katerimi delavec uveljavlja tiste najosnovnejše pravice, oprostiti plačila taks. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predstavnici vlade. Želi še kdo razpravljati? Gospod Potrč, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem glede 2. amandmaja k 3. členu povedal. Tu gre za mene res za vprašanje ocene. Mi pač mislimo, da je prav, da se tudi kakšna druga terjatev brez takse uveljavlja, ampak tukaj gre res za spore, in bi rekel, še na nek način sprejmemo razlikovanje, da je neke temeljne spore, ki pomenijo statusno vprašanje, obstoj ali neobstoj delovnega razmerja, glede plačila takse možno razlikovati od nekih drugih sporov, ki pomenijo, ne vem, priznanje letnega dopusta, izplačilo določenih regresov, ne vem, in druge stvari, ki jih pač obravnavajo kolektivne pogodbe. Glede prvega pa moram reči, da enostavno menimo, da je stečaj in dejstvo, da delavci gredo na cesto v stečaju, in da morajo prijavljati svoje terjatve v posebnem stečajnem postopku - to ni pravda, tu se ni nič takega naredilo, da se delavec odloča, ali bo to naredil ali ne naredil - če svoje terjatve ne prijavi, potem ne bo mogel uveljaviti te svoje terjatve. Jaz mislim, da je tukaj najmanj, kar je prav, da mu celo terjatev neizplačane plače pustimo uveljaviti v postopku, saj je vendar prizadet že z dejstvom stečajnega postopka, ne pa, da to ločujemo na to izhodiščno in druge plače, pri čemer je gospa predstavnica vlade priznala, da bo treba izračunavati razliko, s tem, da je pozabila nekaj povedati: da jo bo odvetnik znal izračunati, delavec je pa ne bo znal izračunati, ker je tudi mi poslanci ne bi znali izračunati, razen mogoče nje, ki je o tem govorila. In to bo gotovo grozno zakompliciralo postopek. Jaz verjamem, da bo izračunavanje takse dalo vsaj pol toliko dela, kot bi bilo sicer dela, če ne bi bila taksa plačana, pa bi to terjatev delavec prijavil. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz sem bil prav gotovo eden od tistih, ki sem včeraj vedel, kako glasujem, in sem nasprotoval amandmaju združene liste. Treba je pa vedeti, kako je nastalo to razlikovanje, da izhodiščne plače predstavljajo stroške stečajnega postopka. To je bilo narejeno z amandmajem poslanske skupine združene liste pri predzadnjem noveliranju stečajnega zakona, in to kot odgovor na stisko mnogih, ki so izgubili delo zaradi tega, ker je podjetje šlo v stečaj, in so morali dolgo čakati na izterjavo svoje ali izhodiščne ali preostale plače. Če je šlo to kot neke vrste "bypass" skozi stroške stečajnega postopka, so seveda do tega prišli hitreje. To je bilo na nek način opravičljivo, dokler nismo imeli instituta z imenom Jamstveni sklad. Zdaj to seveda ni več tako opravičljivo, ampak prav, naj bo! Medtem ko se je treba zavedati tudi tega, da je terjatev nekoga, ki je prodajal svoje delo, pravzaprav, po moje, po vsebini enakovredna terjatvi nekoga drugega, ki je prodajal blago ali storitev kot neko drugo podjetje, in da je pravzaprav to razlikovanje - to je seveda stvar presoje in večinske volje v parlamentu - do neke mere še umestno, od neke mere naprej pa ne. Jaz menim, da taka ureditev, kot jo je predlagala vlada, je umestna, in se ne strinjam z uveljavitvijo, kakršna je bila na podlagi amandmaja poslanske skupine združene liste sprejeta v drugi obravnavi.
Torej bom seveda podprl amandma obeh poslanskih skupin. Želel sem pa samo povedati, kako je do tega prišlo. Nekoč je bil isti vrstni red vseh terjatev zamešan zaradi neke stiske, na nek način lahko rečemo, da se je koncept takrat malo - ne bom rekel, da je postal moten, ampak neko razlikovanje znotraj sicer enotnega koncepta je bilo postavljeno. Zdaj se pa poskuša, čeprav po mojem mnenju ni več takšne silne potrebe, pa to razlikovanje peljati naprej, kar je tudi možno navsezadnje, ampak zdi se mi, da za to ni potrebe.
Pa še to bi rad rekel. Pri izračunavanju takse, kdo jo zna izračunati, kdo je ne zna izračunati. Če v trenutku oddaje vloge na vložišče v sodišču ne plačaš takse, tudi morda zato, ker je ne znaš izračunati, je potem sodišče dolžno izračunati to takso naknadno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Kopaču. Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na odločanje o amandmajih k 3. členu. Kjer sta predlagatelja ista, bi vam prebral prvi amandma k 3. členu, ki se glasi: "Besedilo druge alinee prvega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom - za prijavo terjatve delavcev iz drugega odstavka 160. člena zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, Uradni list št. ta in ta." Dajem ta amandma na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Želite razpravljati? Obrazložitev glasu. Izvolite.

VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz bi prosil podpredsednika, da pove, o katerem amandmaju glasujemo, z datumom pa podpisi. Jaz sem jih na mizi razstavil, imam tam kakih enajst listov. In zdaj to iskati! Lepo prosim, če poveste natančno, ker jih je toliko: datum, kdo je predlagatelj in kateri so spodaj podpisani, da bom potem vedel, o čem glasovati.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Se strinjam, da imate kar veliko tega na mizi. Najboljše bi bilo, če bi bilo na enem papirju, ampak, ker so bili vloženi tako, je pač tako. Zato bom poskušali prebrati. Torej, glasujemo o prvem amandmaju k 3. členu. Predlagateljici sta Slovenska ljudska stranka in Liberalna demokracija Slovenije, vloženo 28.1.1998. Tekst amandmaja se glasi: "Besedilo druge alinee prvega odstavka se nadomesti z naslednjim besedilom: - za prijavo terjatev delavcev iz drugega odstavka 160. člena zakona o prisilni poravnavi stečaju in likvidaciji, Uradni list Republike Slovenije št. 67/93, 8/96 in 39/97. Smo si na jasnem, o čem glasujemo? Nihče ne nasprotuje.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (33 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Amandma je sprejet. Torej, prvi amandma k 3. členu je sprejet.
Prehajamo k odločanju o drugem amandmaju k 3. členu, predlagateljici sta Slovenska ljudska stranka in Liberalna demokracija Slovenije, vložen 28.1.1998, ki se glasi: "V tretjem odstavku se za besedami "prenehanju delovnega razmerja" črta besedilo "ter pravic iz kolektivnih pogodb."" Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu. Gospod Veber.

JANKO VEBER: No, jaz bi vseeno rad še enkrat obrazložil svoj glas, kajti mislim, da so bile vendarle vse te pripombe do sedaj premalo upoštevane. Namreč, mi enostavno zaračunavamo nekaj, kar ljudje niso prejeli in seveda tudi daleč od tega, da bi bili seznanjeni v vseh teh postopkih, kako lahko pride do neplačila raznih taks. Na koncu koncev tudi, če te takse, ki ti jih obračuna sodišče glede na tisto višino, seveda v končni fazi dobiš potem še za plačilo opomin in vsi ti postopki, mislim, da so daleč od tistega, kar mislim, da bi v teh razmerah, ki v Sloveniji veljajo, pripeljali k temu, da naredimo nekaj dobrega za ljudi, ampak jih poskušamo obremenjevati na vsakem koraku. Zato bom glasoval proti temu amandmaju.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo obrazložiti? (Nihče.) Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da je tudi drugi amandma k 3. členu sprejet.
Prehajamo k amandmajem k 8. členu. Vloženi so bili trije amandmaji. Odpiram razpravo o vseh vloženih amandmajih, o vseh treh. Gospod Jerovšek, gospod Ciril Ribičič.

JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Ker včeraj v drugem branju ni bil sprejet naš predlog, da se črtajo trije odstavki, ki govorijo o tarifnih številkah 24, 25 in 26, je naša poslanska skupina ponovno vložila ta amandma, in to zaradi tega, ker gre tu za tarife, za takse o kazenskem postopku, ki se vodijo na podlagi zasebne tožbe. Če bo to petkratno povišanje sodnih taks v teh zadevah sprejeto, smatramo, da se znatno zmanjša pravica do sodnega varstva za ljudi iz socialno šibkejših slojev. Kljub temu, da je bilo včeraj rečeno, da lahko sodišče v takih primerih na podlagi 5. člena izreče oprostitev plačila, smo že včeraj ponazorili, da stranke, ko vlagajo svoje tožbe, pa tega ne vedo, in tisti iz socialno šibkejših slojev se mnogi zaradi tega ne odločijo za iskanje svoje pravice iz svojega sodnega varstva. Zato v teh zadevah ne smejo biti tako visoke sodne takse. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Gospod Ribičič.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Gre za precej občutljivo vprašanje. Tudi javnost je bila včeraj obveščena o tem, da so bili sprejeti nekateri amandmaji opozicije, ki so preprečili pretirano povišanje sodnih taks. Zaradi tega bi lepo prosil kolegice in kolege iz vladnih strank, da prisluhnejo tej argumentaciji. Vlada je v oceni stanja, ki je temelj za spremembo tega zakona, zapisala, da želi z višino sodnih taks odvračati od sprožanja sodnih postopkov v primerih, ko za uveljavljanje pravic ni nujno potrebno, predvsem pa ne smotrno vodenje sodnega postopka. To je eden od ciljev ali pa temeljni cilj te spremembe zakona, in tudi obrazložitev tega, da pride do povišanja sodnih taks. Skratka, potem bo pa manj sporov. Mi v poslanski skupini se nismo odločili, da na načelni ravni nasprotujemo temu stališču vlade, ampak smo ocenili, da so predlagana povišanja pretirana. Zato naši amandmaji niso šli v tej točki proti povišanju, ampak smo se zavzeli za manjše povišanje sodnih taks. To zlasti velja za ta amandma, ki se nanaša na postopek v upravnih sporih. Če je bila sedanja sodna taksa 300 točk, predlog vlade 1500 točk, 5-kratno povišanje, je bil naš predlog 1000 točk, se pravi 3,3-kratno povišanje sodne takse. Jaz sem lepo prosil nekatere kolege, ki jih malo boljše poznam iz vladnih strank, da naj nikar ne dobimo zdaj zopet amandmaja, ki bo v celoti vračal vse na vladni predlog. Če kdo misli, da je 3-kratno povečanje prenizko, pa da je treba 4-kratno, pa naj bo amandma 4-kratno. Zakaj zdaj vračati? In celotni ta amandma ne pomeni nič drugega, kot vse vračati na vladne predloge. Tam, kjer je bilo zdaj 300, in ker smo mi predlagali 1000, je zopet predlog 1500, tako kot je bilo prej. In ni treba, da vam berem naprej, ker mi boste verjeli na besedo, vse številke so prepisane iz predloga za spremembo zakona.
Zdaj bi še na en vidik opozoril. Poslušajte, saj seveda se lahko gremo tako, da opozicija v drugi obravnavi nekaj uspe, potem pa nekdo predlaga usklajevanje vladne koalicije, potem se pa vse to zavrne, tako kot je bilo pri proračunu. Opozarjam tudi na to, da je včeraj v javnosti bilo pač poudarjeno, da je pozicija dosegla določeno znižanje teh taks, seveda ob pomoči poslancev opozicije. To je stvar jasna. Opozicija nima dovolj glasov za to, da bi sama to uveljavila. Se pravi, del pozicijskih vladnih poslancev je ocenil, da je argumentiran ugovor iz opozicijskih vrst, da je to povečanje pretirano in da je možno pristati na povečanje, ki bo doseglo svoj cilj, se pravi zmanjšanje števila pravd, tudi z manjšimi taksami, kot jih predlaga vlada. Ampak opozarjam na to, da bi imeli možnost zdaj v vladni koaliciji predlagati še neko vmesno rešitev. Če vam povišanje iz 300 točk na 1000 točk ni zadosti, pa predlagajte 1100, 1200, 1300, 1400, zakaj ravno 1500! Zakaj je treba v celoti vztrajati na prvotnem predlogu vlade, čeprav so bili tukaj resni argumenti proti temu? In zakaj je treba do konca izničiti vsak dosežek opozicije in vsak predlog opozicije na ta način, da se naknadno po drugi obravnavi vlagajo amandmaji, ki so do črke popolnoma enaki, kot so bili prejšnji? Včeraj ste mi rekli, cela vrsta poslancev iz vrst koalicije, da v takem primeru, če se bo vračalo v celoti nazaj, ne boste podprli takih predlogov s strani vlade.
Še nekaj - obrazložitev tega amandmaja. Tukaj piše tako: "Z amandmajem, ki je bil sprejet v drugi obravnavi, so se znižale takse v postopku v upravnem sporu." Seveda to ni res! Predlog vlade petkrat povečuje takse. Mi jih v tem primeru 3,3-krat, recimo, v prvi točki te 27., če se ne motim, številka 7 tarifne postavke. Se pravi, ne gre za to, da je amandma znižal takse. Gre za to, da smo se zavzeli, da se ne povečajo petkratno, ampak se povečajo samo 3,3-kratno. Se pravi, da obrazložitev v tej točki ni korektna.
S tem se poskušal še enkrat potrkati na vašo vest in opozoriti na to, da ni pravih argumentov, da bi odstopili od tistega glasovanja, ki ste ga včeraj - ti argumenti niso navedeni v obrazložitvi tega amandmaja. Mislim, da gre bolj za amandma moči vladne koalicije kot pa za amandma, ki bi imel argumente, na podlagi katerih bi morala opozicija spremeniti mnenje do teh vprašanj. Opozarjam pa na to, da tukaj ne gre samo za odločanje o tem vprašanju, ampak tudi za načelen odnos med vladajočo koalicijo in opozicijo. Kajti za normalno delovanje tega parlamenta je zelo zdravo in smiselno, kadar večina upošteva kakšen argument, tudi kadar ne pride iz vladnih krogov in vladnih strank. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Ker je bilo govora ravno o taksah v zvezi s postopki v upravnih sporih, bi rad rekel sledeče.
Žal mi je, da vse tri poslanske skupine niso predlagale povišanja števila točk, glede na prvotni predlog vlade, torej večje podražitve od tiste, ki je bila predvidena v predlogu zakona, kakršnega imamo v Poročevalcih. Kar se mi zdi posebej pomembno zaradi tega, ker to zdaj ni vprašanje prestiža, kdo je kaj predlagal - zdi se mi, gospod Ribičič tukaj razlaga to zdaj kot, dobro bi bilo, da bi naš argument sprejeli. Na čem je pa temeljil ta argument? Samo na tem, da se predlaga, da se manj poviša, kot je vlada predlagala. Kaj pa je problem upravnih sporov? Morda posamezniki, ki ste včasih delali v državnih službah ali pa tudi kot običajni državljani poznate problematiko upravnih sporov; poznate to, da se posamezne zadeve v upravnih sporih vlečejo mnogo let, zaradi zasutosti vrhovnega sodišča - zdaj pa je vrhovno sodišče postalo četrta stopnja, imamo pa še tretje, upravno sodišče Republike Slovenije, ki niti še ni začelo delati. Skratka, upravni spori se vlečejo predolgo. Varuh človekovih pravic je večkrat opozoril na to, da prav nereševanje zadev zaradi pretirano dolgih upravnih postopkov ogroža državljanske pravice, kar je po moje zelo res. Povem vam primere iz prakse, ki jih osebno poznam, kjer se je postopek za lokacijsko dovoljenje vlekel 18 let, prav zaradi nagajanja soseda, ki je izkoristil vse možne postopke znotraj upravnega spora ali pa znotraj upravnega postopka, predvsem pa seveda je glavna stvar upravni spor na vrhovnem sodišču, zato, da je nagajal pač svojemu sosedu. Upravni postopek oziroma upravni spor se je v Sloveniji pretvoril v pravdanje - nikoli pa temu ni bil namenjen - in v pravdanje se je spremenil prav zato ali pa tudi zato, ker so takse smešno nizke, res smešno nizke, ta hip. Vlada predlaga sicer petkratno povišanje, jaz menim, da bi bilo povišanje ali pa, da bi bilo treba vezati višino takse za upravni spor na vrednost stvari, o katerih se odloča. To bi seveda šele neko pravo relacijo do teže posamičnega primera vzpostavilo. Zato jaz podpiram ta amandma treh poslanskih skupin, da se vzpostavijo nazaj tiste številke, ki so bile. Osebno pa menim, da so, vsaj v tem primeru, konkretno tarifna številka 27 pa tarifna številka 28, še vedno prenizke. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Demšar, gospod Moge, gospod Ribičič.

VINCENCIJ DEMŠAR: Predlagam poslancu gospodu Kopaču, ker je zdaj povedal, da upravni spori trajajo predolgo - to vsi vemo, ampak jaz mislim, da bi bilo treba na sodiščih stvari pospešiti. Tam je treba stvari reševati, ne pa na ta način, da se bo ljudi zdaj na tak način odganjalo od sodišč. Mnogo ljudi poznam, ki so že obupali nad sodišči, da bi svoje stvari reševali na sodišču in potem seveda rešujejo, kakorkoli že kdo ve in zna. Nekdo na silo, nekdo v pijači, tretji s tem, da je resigniran in zlomljen. Torej ta način, da bomo zdaj na ta način reševali sodišča, da bi dobila sodišča manj zadev v reševanje tako, da bomo nabili takse gor, mislim, da ni prava smer, posebej, če mi rečemo, da smo pravna država. Poglejte, jaz mislim, da če to ponovim, da smo pravna država, da to ni demogogija, ampak mi to želimo in hočemo biti. Ampak vi ste sami povedali, da so takse prenizke in da je zato treba tudi to dvigniti, da ne bodo sodišča tako zasuta. Se vam zahvaljujem, da ste tako naravnost stvari povedali in je prav, da tudi naravnost vsi to vemo in ravno temu tudi zelo jasno ugovarjam. Na tak način ne bomo bolj pravni, kot smo bili doslej. Na sodiščih je treba poskrbeti, da bodo stvari hitreje stekle. Ali pa mogoče procedure prilagoditi, da bodo lahko sodišča tudi hitreje delala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Demšar. Gospod Moge. Replika.

RUDOLF MOGE: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovane poslanke in poslanci! Končna množica ni nikoli urejena in govoriti tukaj, da z zviševanjem taks za sto, dvesto, tristo, štiristo, petsto, šesto in recimo toliko odstotkov, da bi nekaj dosegli. Nek namen bomo zagotovo dosegli. Tukaj hočemo s tem namenom, ko smo te takse zvišali, doseči, da bo manj tožb na sodiščih. (Šum v dvorani - zvoni mobitel.) Ampak nekje pride tista meja, ko je ta meja tako visoka, da bo v pravni državi določenim ljudem onemogočeno to, da bodo vlagali tožbe oziroma da bodo vlagali te upravne postopke, ker bo taksa previsoka in bo ta stvar onemogočena.
Torej, nekje more biti zgornja meja. Po mojem mišljenju je s tistim kompromisom amandmaja, ki ga je vložila združena lista v drugi obravnavi, ta reč dosežena. Zdi se mi, da je tristokratno. To je tristo procentov, trikratno povečanje taks je dovolj in je tisto petkratno povečanje pretiravanje. Zato bom pač še enkrat glasoval proti temu amandmaju, ki prejšnje stanje povzroča.
Poglejte, primer vam bom navedel: Jaz sem tukaj izračunal naslednjo stvar - skoraj vsakdo se kdaj pa kdaj pritoži na odločbo o odmeri davka. Če bi mi zdaj ta amandma sprejeli, potem bo pritožba zoper odločbo o odmeri davka znašala tri tisoč točk, kar pomeni, da če se bom pritožil, bom plačal 40 tisoč 500 tolarjev. Pri odločbah o odmeri davka ne gre vselej za visoke zneske - kot vemo - tako visoka taksa bi pa vplivala na to, da se prizadeti ne bi odločali za pritožbe o davčnih zadevah, čeprav vemo, da so te odločbe pogosto nepravilne.
Prav tako je pa ob tem še posebej treba upoštevati dejstvo, da je potrebno takso v enaki višini plačati tudi za sodbo. Torej, zdaj smo še tukaj - v enaki višini za sodbo. Za pritožbo zoper to sodbo pa je predpisana dvojna taksa, kar pomeni, da bi o davčnih zadevah moral plačati, če bi se pritožil, takso v višini 81.000 tolarjev.
Mislim, da je ta primer pokazal tukaj, da če bi šlo za določen znesek, ki je manjši od teh zneskov, ki sem jih tukaj prikazal, da sem potem sploh več ne splača pritožiti. Zato bom, kakorkoli to izgleda čudno, jaz glasoval proti temu amandmaju.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač. Oprostite, gospod Ribičič ima repliko.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Se opravičujem. Jaz želim replicirati še na prejšnji nastop gospoda Kopača. On želi imeti že naslednjega.
Posebej bi rad repliciral na tisto, kar je rekel, da so sedanje sodne takse smešno nizke in da je povečanje premajhno. Po izračunih, o katerih je zdaj gospod Moge govoril in ki so mi jih poslali iz odvetniške zbornice, bi bila tožba zoper odločbo o odmeri davka vredna tri tisoč točk, po njihovem izračunu 40 tisoč 500 tolarjev. Ob pritožbi, se pravi za sproženje drugega, ponovnega odločanja, se pravi, ko bi se pritožili, v tem primeru pa dvojno, se pravi prek 80.000 tolarjev. Seveda se komu lahko zdi to premajhno povečanje, samo vprašanje je, s katero plačo primerjamo, ali z našo poslansko ali s povprečno slovensko plačo. Mislim, da je precej cinično to, kar je tukaj govoril gospod Kopač o tem, da je to povečanje premajhno in da so takse smešno nizke. Cinično tudi zaradi tega, ker se je skliceval na stališča ombudsmana, varuha človekovih pravic. Seveda je res, da so zastoji zelo pomembni in da je zmanjšanje zastojev tudi stvar, ki nas mora zanimati. Zato v obrazložitvi - opozarjam še enkrat - v obrazložitvi našega amandmaja ni nasprotovanja temu, da se takse povečajo in da se tudi na ta način poskušajo zmanjšati vrste na sodiščih in čakanje na sodiščih. Ampak, da mislimo, da je takšno povečanje pretirano - samo v tem je razlika v naši oceni. Če bi pa šli po logiki, da so sedanje takse smešno nizke, da jih je treba povečati in da petkratno povečanje ni dovolj, ampak da je treba recimo iti na desetkratno povečanje, to bi verjetno gospodu Kopaču bilo že približno dovolj, potem pa ustvarjamo seveda situacijo, ko bodo to prevelike takse za manj premožne, za revnejše in ko bodo to prave takse za premožnejše, in potem, seveda, tisti premožnejši ne bodo imeli vrst in čakanja na sodiščih. To je logika, ki je jaz pač ne morem sprejeti, in sem vesel, da je marsikdo tudi iz vladne koalicije ne sprejema. Redko se zgodi in je treba kar precej poguma, da se nekdo iz vladajoče koalicije upre nekemu amandmaju, ki ga podpišejo vodje vladajočih poslanskih skupin. Ampak brez tega pač ne pridemo do bolj kakovostnih odločitev. Vi veste, da je med nami velikokrat marsikdo, ki podpre marsikatero vladno odločitev, ker misli, da je argumentirana, in jo podpre kljub temu, da je v opoziciji. Isto ravnanje pričakujem tudi od tistih poslancev, ki se strinjajo z argumentacijo. Se pravi, da se ne odloča o tem zaradi tega, ker predlagajo vodje poslanskih skupin, ampak zaradi tega in tistih stvari, ki so argumentirane in prepričljive. Meni, na žalost, to ni prepričljivo in se mi bo zdelo zelo žalostno za ta državni zbor, če bo ta argumentacija gospoda Kopača prepričljiva za večino, ki odloča v tem državnem zboru. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Menim, da je bilo tukaj izrečenega tudi obilo zavajanja. Treba je vedeti, kaj je upravni spor. To je tožba na vrhovnem sodišču; in če se nekdo pritoži na odločbo za odmero dohodnine, se pritoži zastonj, ker je upravni postopek na prvi in drugi stopnji zastonj in ga plača država iz proračuna. Upravni spor je samo skrajno sredstvo v primerih, ko se, skratka, nek zavezanec nikakor ne more sprijazniti s tistim, kar mu je celo druga stopnja potrdila. To je eno.
Drugo. Sam nekoliko bolj poznam vsebino upravnih sporov, vsebino dela senata za upravne spore na vrhovnem sodišču, in seveda se verjetno kdaj najde tudi kaj, za kar je nekdo bil zelo upravičen in bi, skratka, prišlo do morda nečesa nesprejemljivega, kar se je zgodilo zoper njega v nekem upravnem postopku. Zelo velikokrat pa prihaja do stvari v upravnih sporih ali pa se upravni spor zlorablja za to, da se zavlačuje neka zadeva, ki je nekomu neljuba. To je poanta tistega, kar sem želel prej reči.
Pa še to. Še enkrat poudarjam, menim, da so določbe zakona, ki omogočajo ali odpis plačila takse ali plačilo na obroke ali odlog plačila, zadostno varstvo, da ne more priti do socialno ali pa skratka do nekih socialnih stisk, ki bi se utegnile zgoditi socialno šibkejšim, ki stopajo v različne spore, na primer tudi v upravni spor, če seveda menijo, da je njihova pripomba tako zelo tehtna, da zanjo kaže sprožiti upravni spor. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Ribičič, replika.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa za besedo. Torej, v upravnem sporu se odloča o zakonitosti dokončnih posamičnih aktov, s katerimi so državni organi ali organi lokalnih skupnosti, nosilci javnih pooblastil odločali o pravicah in obveznostih in pravnih koristih posameznikov in organizacij. Drugo, v upravnem sporu je možno odločati tudi o zakonitosti posamičnih dejanj in aktov, s katerimi se posega v ustavne pravice posameznika. Da ne bo nesporazuma. To je prva možnost, da se gre na sodišče. Upravni organ nam izda odločbo, mi se pritožimo na odločbo, višji upravni organ dokončno odloča, zdaj imamo pa možnost že za upravni spor. In takrat gremo prvič na sodišče, ne tretjič na sodišče. Da je to z vidika varovanja človekovih pravic smiselno in potrebno, je nesporno. Da je teh sporov preveč, se meni tudi ne zdi sporno. Da je povišanje taks smiselno, se mi zdi, mene je vsaj vlada prepričala. Da je pa pri tem pretiravanje škodljivo in da ni v korist varovanja človekovih pravic, ampak lahko privede v skrajni konsekvenci tudi do tega, da se bodo pač revnejši morali umakniti bogatejšim, da bodo imeli dovolj prostora na sodiščih, to je pa meni tudi očitno. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Predstavnica vlade, izvolite.

DARJA TRČEK-JANEŽ: Samo kratko pojasnilo še. Ne gre samo za to, da bi se stranke odvračale od sodnega varstva, ampak tudi postopek v upravnem sporu je zdaj drugačen. Z zakonom, ki je bil sprejet letos poleti, se je postopek uskladil s primerljivo evropsko zakonodajo. Sedaj bo pravilo tudi v upravnem postopku glavna obravnava, ne samo seja, kot je sedaj, ko so sodniki odločali na seji, ampak bo glavna obravnava, z vabljenjem strank, kontradiktorni postopek, lahko tudi spor... (nerazumljivo) jurisdikcije. Se pravi, zahtevnejši bo postopek. Pa mogoče še to. Taksa se pa ne plača, če je tožbi ugodeno ali če je izpodbijani akt odpravljen ali pa če je sodba ali sklep razveljavljena. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. S tem, upam, smo zaključili splošno razpravo o amandmajih k 8. členu.
Prešli bomo na odločanje. Zaradi lažje preglednosti bom verjetno moral prebrati posamezne amandmaje ali pa vsaj začetek, da se boste lahko orientirali. Najprej odločamo o 1. amandmaju, ki se glasi: "Besedilo zaporednih stavkov: "V 1. odstavku tarifne številke 18 se številka 15.000" itd.", katerega predlagatelji so Slovenska ljudska stranka, poslanska skupina, in poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije ter DeSUS. Vloženo 28.1.1998.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko ena ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju k 8. členu, ki se glasi: "V 8. členu se črtajo trije odstavki, ki govorijo o tarifnih številkah, 24, 25 in 26." Predlagatelj je poslanska skupina Socialdemokratske stranke, vložen 28.1.1998. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje k tretjemu amandmaju, ki se glasi: "V 8. členu se v poglavju "VII. Postopek v upravnih sporih" itd., v točki 1, točki 2, točki 3 itd.". Predlagajo ga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije in poslanska skupina Demokratske stranke upokojencev, vložen 28.1.1998. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko tri je sprejet.
Gospod Ciril Ribičič, izvolite. Proceduralno.

DR. CIRIL RIBIČIČ: Proceduralno predlagam ponovitev tega glasovanja. Tudi jaz sem sam se narobe zmotil, sem sicer poskušal korigirati, ampak je prišlo do nesporazuma. Glasoval sem za, pa sem korekcijsko tipko pritisnil, tako da je pri meni verjetno in predlagam ponovitev.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če sem pravilno razumel, ponovno glasujemo o tretjem amandmaju. Predlog, da se ponovno glasuje o tretjem amandmaju, dajem na glasovanje. Tretji amandma, v 8. členu, v poglavju sedem, Postopek v upravnih sporih itn. Predlagatelji znani. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovno glasujemo? (57 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da ponovno glasujemo o amandmaju pod številko tri k 8. členu, ki se glasi: "V 8. členu se v poglavju "VII. Postopek v upravnih sporih", v točki 1, točki 2, točka 3 itd." - upam, da vemo, za kaj gre, katerega predlagatelji so poslanska skupina Slovenske ljudske stranke, Liberalna demokracija Slovenije in poslanska skupina Demokratične stranke upokojencev, vložen 28.1.1998. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Torej, ta amandma je sprejet.
S tem smo končali odločanje o amandmajih. Sedaj moramo še ugotoviti in seveda... Sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetja amandmajev porušena mogoče kakšna medsebojna skladnost določb zakona! (Ni.) To pomeni, da lahko damo na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.) (Glasovi iz dvorane.) Dobro. Obrazložitev glasu. (Iz dvorane - Glasujemo!) Baje smo spregledali...

MIRAN POTRČ: Jaz se vam opravičujem. Nekdo je stal, jaz sem držal roko že kar nekaj časa gor, pa je predsedujoči ni mogel videti. Ne vem, kdo je stal.
Glasoval bom proti temu zakonu. Ne zato, ker ne bi menil, da je prav, da se realno oceni, ali je višina taks ustrezna ali ne. Ne zato, ker ne bi bil tudi sam mnenja, da je prav, da se pred sodišči plačujejo ustrezne takse. Ne konec koncev tudi ne zato, ker ne bi menil, da so nekatere takse nerealne, ampak glasoval bom predvsem iz treh razlogov.
Prvi je ta, da me vlada ni prepričala v razumnost tako enotnega povečanja takse v takšnem obdobju, in tudi sam ponovno izražam mnenje, ki sem ga že izražal, ko smo sprejemali, prvič; odločitev o sodnih taksah, namreč, da bo Slovenija tudi na tem področju počasi prišla v položaj, ko bo tudi vprašanje varstva pravic povezano s socialnim položajem posameznika, tako kot to velja za izobraževanje, ko to velja za ugled v družbi in podobno, počasi bomo tudi na varstvu pravic prišli do tega položaja. Takšno enormno povečanje je neustrezno.
Drugo. Glasoval bom proti iz razloga, ker se mi zdi na nek način pod čast za delo tega državnega zbora, da moramo poslanci opozicije prenašati neorganizirano delo koalicije. Če ste gospodje bili tako trdno prepričani, da so odločitve, ki ste jih danes sprejemali napačne, zakaj ste včeraj pomagali, da so bile vse te odločitve v drugi obravnavi na podlagi amandmajev opozicije sprejete, kasneje ste se pa morali usesti, pa globoko razmišljati in poslušati argumente in se danes odločili drugače.
Možno je samo to razlagati, da v večini primerov ne veste, kako glasujete, ampak glasujete po direktivi, in tokrat ste pač direktivo dobili.
Tretji razlog. Glasoval bom proti tudi iz tega razloga, ker smo bili bolj občutljivi, ko smo razmišljali in glasovali o problemih in položaju, v katerem se lahko znajdemo tudi sami, ko gre za kazenski postopek, ko gre za upravne spore, ko gre za takse, povezane z zemljiško knjigo in podobno. Ko je šlo pa za to, ali bo nekdo plačal takso, ker bo prijavil svojo plačo v stečajnem postopku, ki je nekaj mesecev ni dobival, potem pa gre še v stečaj, ste vsi gladko mislili - v koaliciji namreč, ne v opoziciji - da to pa ni noben problem in kar prav je, da še takso plača. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Sedaj pa lahko preidemo na glasovanje o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
S tem pa tudi zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU, SKRAJŠANI POSTOPEK, in smo v drugi obravnavi.
Zboru predlagam, da skladno s 189. členom poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji; to sta dva člena. Želi kdo razpravljati o teh dveh členih oziroma ali želi kdo razpravljati o sklepu?
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Trenutek! Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi poslanci, prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (52 prisotnih.)
Kdo je za? Proceduralno? Izvoli, kolegica.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Mi smo včeraj prekinili zato, ker se je odbor ponovno sestal in opredelil do dodatnih amandmajev in bi rada na kratko povedala...

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Razprave ni. Ob členih, ob amandmajih posameznih. Moramo iti znova. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) O sklepu, o tistih členih, v katerih ni amandmajev. Tu sta dva člena, ki nista amandmirana. Da ne bo zapletov. Zboru predlagam, da skladno z zadnjo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Sedaj dajem v razpravo 1. člen in amandma k 1. členu, ki glasi: "Člen se črta". Predlagatelj Vlada Republike Slovenije. Upam, da imate pregled amandmajev na klopi, številka 15, tako da ne bomo brali in bomo kar imenovali posamezne amandmaje. Razprava. Gospod Potrč, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz sem že včeraj zvečer povedal, da je to zakon, glede katerega upam, da bo tudi v naprej ostala vsaj delna benevolentnost vlade in gospoda ministra Ropa Toneta in preko tega, kar misli vlada, tudi določena benevolentnost koalicije. Če bo, bo vsaj deloma popravljeno to, kar je bilo pač skupno ugotovljeno, neustrezno v samem zakonu urejeno. In jaz se mislim, glede na to oglašati samo pri 1. členu, v katerem predlagam in prosim, da amandmaja vlade ne podprete.
Za kaj gre? Po dosedanjem 16. členu zakona ima delavec pravico, da uveljavlja zahtevo po izplačilih iz jamstvenega sklada pod pogojem, da je bil pri delodajalcu, ki je postal insolventen zaradi stečaja ali prisilne poravnave, zaposlen najmanj 6 mesecev. Mi predlagamo, da se ta pogoj najmanj 6 mesecev iz zakona črta. Povem še enkrat. Mislimi, da v primeru izgube dela zaradi stečaja, ni prav, da se veže določen čas zaposlitve. Če gre za višino pravice, je jasno, da bo v primeru krajše zaposlitve višina pravice manjša. Gospa državna sekretarka je na matičnem delovnem telesu recimo razlagala, da je 6 mesecev zato, ker sicer prej tako ali tako nima pravice do dopusta. Če ga ne bo imel, pač tudi pravice ne bo imel, da bi nadomestilo za dopust eventuelno neizkoriščen izrabil. Če bo samo en mesec zaposlen, ne bo mogel izrabiti pravice do treh mesecev zajamčene plače, ampak bo izrabil 1 mesec. Skratka, materialno to nič ne pomeni, zdi se nam pa, da to nima smisla zahtevati. Govoriti pa o tem, da se želi zakonodajalec s tem izogniti zlorabam, da bi pred stečajem masovno zaposlovali, zato da bi jim potem mesec ali pa dva izplačevali, ne vem, če je tako daleč od tega, da se na drug način to ne da kontrolirati, potem po mojem smo res daleč od pravne države. Omenjam to iz razloga, ker nam vlada vedno pove, tudi ob zakonu o zaposlovanju je bilo veliko teh argumentov, češ mi moramo kontrolo zagotoviti in preprečiti zlorabe. Mislim, da jih tukaj ne more biti. Povem še enkrat, predlagam, da se ta amandma ne sprejme. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati. Gospa državna sekretarka Belopavlovičeva.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi še enkrat rada ponovila, zakaj vlada nasprotuje pravzaprav taki predlagani rešitvi in zakaj predlaga amandma, da se ta prvi člen črta. Zato je nekaj razlogov. Eden od razlogov, na katere smo opozorili, so te možne zlorabe. Jaz ne rečem, da so možne masovne zlorabe, ampak delodajalci so taki in drugačni, ti, ki prihajajo v stečaj ali pa pride pri njih do prisilne poravnave in do zlorabe, smo v praksi ugotavljali, da je včasih že prišlo, tudi zato, ker bi v tem primeru pač država nekaj plačala in tudi v tem primeru bi ti delavci, ki bi pač bili lahko zelo kratek čas zaposleni, ne samo dobili iz jamstvenega sklada plačo, ampak prišli tudi na zavod za zaposlovanje po svoje pravice, če imajo nekje drugje neko določeno gostoto. Torej, zlorabe so možne pri tem.
Drugo. Moram reči, da smo gledali primerjalno. In tudi evropske države vežejo pravzaprav te pravice, za katere jamči na koncu koncev država ali pa delodajalci z nekim svojim skladom na neko gostoto zaposlitve. Tako da to ni nek unikom, ki bi ga pač vpeljali v naši državi, in ga ne bi drugje poznali.
In tretje, tako kot je vaš argument lahko za, je lahko to tudi argument proti, da pravzaprav gre za pravice, za katere le računaš, da se dajo tistim ljudem, ki so nekaj dalj časa zaposleni, torej tistim, ki so že pridobili pravico do dalj časa plače ali nadomestila, ker so pač bili že dalj časa zaposleni, ki so pridobili pravico do dopusta, ki so pridobili pravico do odpravnine, v enem primeru celo več kot dve leti, v enem primeru več kot 6 mesecev.
Tako, da je to lahko argument za ali pa tudi proti. Ampak mislim, da je to v kontekstu celega zakona bolj argument za to, da zahtevamo neko določeno gostoto zaposlitve, preden dobimo te pravice iz jamstvenega sklada.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Zbačnikova, gospod Potrč.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Tudi sama menim, da ta vladni predlog ni dober, saj izguba dela in pravice iz tega zaradi insolventnosti delodajalca ne sme biti vezana na dolžino zaposlitve, ampak na pravice, ki izhajajo iz izgube dela zaradi insolventnosti delodajalca. Zato sem proti temu in bom glasovala proti vladnemu predlogu.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz, glede na velik socialni čut Liberalne demokracije, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a, nimam upanja, da če ne bo vlada na kaj pristala, da bi kaj bilo sprejeto. Zato bi prosil, da se mi dovoli odmor, da bi pripravil amandma. Poskušal ga bom pripraviti v smeri razmišljanj, ki jih je imela zdaj vlada. Namreč, da bo ostal čas zaposlitve kot en pogoj, da bodo pa drugi pogoji ostali; namreč določena gostota v nekaj letih zaposlitve, recimo, kaj vem, 18 mesecev v 24 mesecih, ali pa 9 v 12 mesecih, to so neke gostote, ki se običajno uporabljajo kot en pogoj, za katerega vlada pravi, da bi bil še sprejemljiv, in drugi; absolutna dolžina delovne dobe, ki jo nekdo ima, kjer tudi pravi, da bi jo bilo treba upoštevati. V tem smeri se bom poskušal pogovoriti. Upam, da bo razgovor uspešen, in mi, prosim, dajte čas na razpolago, da lahko ta amandma pripravim. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Vsekakor bomo to uspeli, vendar ne bomo prekinjali seje. Želi o tej točki še kdo razpravljati - o amandmaju k 1. členu? (Ne.) Potem bi prekinil to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI FUNDACIJE ZA ŠPORT V REPUBLIKI SLOVENIJI.
Predlog odloka za ustanovitev Fundacije za šport v Republiki Sloveniji je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Izvolite, gospod državni sekretar Strel.

DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani poslanci! Odlok je bil oblikovan na osnovi zakona o igrah na srečo, zakona o ustanovah in zakona o lastninjenju Loterije Slovenije.
Predlog odloka, ki ste ga prejeli, je seveda druga verzija, glede na to, da je prišlo do spremembe zakona o lastninjenju Loterije. V tem odloku je prišlo do kar lepega števila amandmajev na osnovi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora. Šlo je vendarle za dva različna koncepta, na eni strani, ki smo ga poskušali uveljavljati s strani vlade, da bi bil odlok tako postavljen, da bi bil v čim večji funkciji za same upravljalce tega sklada, seveda tudi čimbolj enostaven. Medtem, ko je bila druga strategija s strani sekretariata, da se vendarle upoštevajo nekatere opredelitve, ki so bile že v drugih zakonih, da se te ne uvrstijo v samo fundacijo. Zaradi tega je prišlo do črtanja kar določenega števila amandmajev. Nekoliko večje število amandmajev bo pravzaprav izboljšalo ta odlok in vsebinsko ne krni osnovne vsebine. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju, Janku Strelu.
Predlog odloka je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? Gospod Izidor Rejc, izvolite.

IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Gospe in gospodje! Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije je obravnavala predlog odloka, ki je ga je pripravila vlada dvakrat in sicer na svoji 15. seji 15. januarja in kjer imate tudi prvo poročilo, pri tem pa ugotovila oziroma na osnovi razprave smo ugotovili, da je potrebna določena uskladitev med vlado in sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve, ki je imel veliko pripomb. Ta uskladitev je bila nekako predlagana, da bi bila do 20.1. in le-ta se je tudi dogodila. Na naslednji seji, 11. izredni seji je komisija to obravnavala in tudi sprejemala amandmaje, ki jih imate v prilogi. Ena od ključnih zadev pa je bila gotovo tudi omogočanje financiranja športnih organizacij v zamejstvu, od koder smo tudi dobili ustrezne pobude in tudi določeni amandmaji so šli v tej smeri, vendar smo ugotovili, da to ni nekako v skladu z zakonom o lastninskem preoblikovanju Loterije, ker le-ta, bi rekel pojem glede pokrivanja, je določen samo za področje države Republike Slovenije. In ker smatramo, da je potrebno, da se ta zadeva reši, smo sprejeli tudi dodatni sklep, ki ga imate v dodatnem poročilu, v katerem predlagamo vladi, državni zbor predlaga vladi, da prouči v okviru možnosti in tudi zagotovi nekako financiranje iz teh in podobnih virov, predvsem pa to lahko napravi na osnovi sprememb in dopolnitev zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije, kjer bi lahko tudi ta izraz oziroma to področje določili in ga tako vnesli v sofinanciranje športnih organizacij, ki so na področju Slovenije. Veste sami in tudi ste videli, da je bilo veliko prizadevanj, da je bil državni zbor te dni ali pa preden so se ti odloki določili, nekako podoben zbiranju olimpijskih reprezentanc in seveda interesi so bili veliki. Zamuda je bila tudi precejšnja in bilo bi prav, da bi ta zadeva bila rešena prej, ker se ve, da sredstva na Loteriji pritekajo in da jih je potrebno razporediti, nobeden od teh, bi rekel porabnikov, ki jih določa zakon in pa, ki jih določa odlok, pa gotovo nima preveč denarja in želim, da tudi te amandmaje potrdite. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Izidor Rejc. Želi predstavnik sekretariata oziroma predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Kdo želi razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Kot zgleda je pa kar zajeten šop amandmajev in bomo poskušali pričeti z odločanjem o amandmajih. Imate jih v pregledu pod številko 18, datum 21.1.1998.
In prehajamo k 1. členu ter en amandma k 1. členu. V razpravo dajem amandma k 1. členu. Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (41 poslancev.) Vodja poslanskih skupin, ponavljamo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (41 poslancev.) Prekinjamo s zdaj to sejo, nadaljujemo ob 14.30 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 12.46 uri in se je nadaljevala ob 14.40 uri.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Nadaljujemo z 18. točko 19. izredne seje in smo pri glasovanju o amandmajih.
Najprej moramo ugotoviti prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Smo sklepčni in nadaljujemo z delom.
Dodatno so se za popoldansko sejo, vsaj za del seje opravičili: Feri Horvat do 16.00 ure, gospod Kebrič in gospod Jože Košir za popoldanski del seje.
Smo pri obravnavi amandmajev in amandmajev k 1. členu. V razpravo dajem amandma k 1. členu. Na mizah imate pregled amandmajev, torej vloženih amandmajev pod številko 18. Želi kdo razpravljati o amandmaju k 1. členu? Ugotavljam, da ne želi nihče. Tako prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 1. členu? (16 poslancev. ) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje k amandmaju k 2. členu. En amandma imate v tem zbirniku amandmajev, enega imate na klopi, ste ga dobili, to je amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Najprej bomo odločali o prvem amandmaju, amandmaju pod številko 1. V kolikor je amandma pod številko 1 sprejet, je amandma pod številko 2, ki ga imate na klopi, brezpredmeten. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (14 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 1 k 2. členu ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 2. členu pod številko 2. To je amandma, ki ga vložila poslanska skupina Liberalne demokracije. Glasi se tako: "Prvi odstavek 2. člena se spremeni tako, da se glasi: Ime fundacije, fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji." Imate ga na mizi. Želi kdo razpravljati? Razprava je zaključena. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 2 k 2. členu je sprejet.
Prehajamo k 5. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Prehajamo na odločanje. Najprej k prvemu amandmaju k 5. členu. Ugotavljamo prisotnost! Smo pri 5. členu in pri prvem amandmaju, amandmaju pod številka 1. (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k drugemu amandmaju k 5. členu. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju, ki predlaga, da se člen črta. Odpiram razpravo. (Ne želite razpravljati.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma, da se člen črta? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 13. členu in amandmaju, ki govori, da se doda nov odstavek; imate ga zapisanega. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati?
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 14. členu in amandmaju, ki govori, da se člen črta. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 15. členu in amandmaju pod številko 1. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma k 15. členu sprejet.
Prehajamo k 16. členu in amandmaju, ki govori, da se člen črta. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, kar pomeni, da se člen črta.
Prehajamo k 17. členu in amandmaju, ki govori, da se člen črta. Odpiram razpravo.
V kolikor ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 19. členu in amandmaju: v drugem odstavku se črta beseda "fiskalnih". Odpiram razpravo. Nihče ne želi razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Kolegi poslanci, malo resnosti! Nič bolj počasi, malo hitreje pritiskati! Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma k 19. členu sprejet.
Prehajamo k 21. členu in amandmaju, ki govori: člen se črta. Odpiram razpravo. Ne želi nihče razpravljati.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k 22. členu in amandmaju, ki govori: v zadnjem odstavku se črta beseda "prvi". Odpiram razpravo. Ne želi nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 23. členu in prvem amandmajem. Za besedilom drugega odstavka se za piko doda besedilo, ki se glasi: "Člani sveta so lahko ponovno imenovani." Odpiram razpravo.
V kolikor ne želite, prehajamo na odločanje, ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Kolegi poslanci, ugotavljamo prisotnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandmaja za nov 23. a člen sta umaknjena.
Prehajamo na 25. člen, h kateremu sta podana dva amandmaja, amandma pod številko 1, Vlada Republike Slovenije in amandma pod številko 2, prav tako Vlada Republike Slovenije. Odpiram razpravo k 25. členu in amandmajem. Ne želi nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo pristnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 25. členu? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet. Prehajamo na odločanje k amandmaju pod številka 2. Ugotavljamo pristnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k 25. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje k 26. členu. Amandma govori, da se člen črta. Želi kdo razpravljati? Nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k 27. členu in amandmaju, besedilo 28. člena postane drugi odstavek 27. člena. Odpiram razpravo. (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 28. členu, ki govori, amandma namreč, da se člen črta. Odpiram razpravo. (Ne želi nihče.) Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k 32. členu in amandmaju, ki govori: "Drugi, tretji in četrti odstavek se črtajo, doda se nov drugi odstavek, ki se glasi: O prenehanju fundacije odloči ustanovitelj." Odpiram razpravo! (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pri 32. členu sprejet.
Prehajamo k 38. členu in amandmaju, ki govori, da se člen črta. Odpiram razpravo! (Ne želi nihče.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Smo pri 38. členu in amandmaju, ki govori, da se člen črta. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ponovno ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Imamo tudi amandma z naslovom pod številko 1, amandma govori: Naslov predloga odloka se spremeni tako, da se nov naslov glasi: "Fundacija za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji".
Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu sprejet.
K naslovu in poglavjem členov imamo prav tako amandma, ki glasi: "Naslovi in poglavja členov v oklepajih se črtajo." Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je tudi ta amandma sprejet.
Potem ko smo odločali o amandmajih, prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o ustanovitvi Fundacije za šport v Republiki Sloveniji v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok v celoti sprejet.
Dobili smo tudi sklep matičnega delovnega telesa, ki glasi:
"Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da prouči možnost financiranja športnih organizacij v zamejstvu s spremembami in dopolnitvami zakona o lastninskem preoblikovanju Loterije Slovenije."
Odpiram razpravo. Razpravljati ne želi nihče.
Prehajamo na odločanje o sklepu. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O JAMSTVENEM SKLADU REPUBLIKE SLOVENIJE, SKRAJŠANI POSTOPEK.
Smo v drugi obravnavi. Prva obravnava je bila zaključena in smo v drugi obravnavi. Na mizah imate amandma gospoda Mirana Potrča k prvemu členu, ki glasi: "V 16. členu zakona o Jamstvenem skladu Republike Slovenije, Ur.l. RS št. 25/97, se besedi 'šest mesecev' nadomestita z besedama 'tri mesece". Prvi člen in oba amandmaja dajem v razpravo. Izvolite gospod minister Rop.

MAG. ANTON ROP: Spoštovani gospod predsedujoči. Rad bi povedal, da vlada umika ta svoj amandma, da se člen črta in podpira amandma, ki ga je vložil gospod Potrč. Smo se uskladili vmes, tako da predlagam, da se sprejme ta amandma.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: To pomeni, da o amandmaju k 1. členu pod številko 1, kot ga imate v pregledu številka 15, je umaknjen, in glasujemo oziroma razpravljamo še vedno o amandmaju, ki ga je vložil gospod Miran Potrč. Želi kdo razpravljati? Ne želi nihče.
Potem prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma k 1. členu je sprejet.
Prehajamo k 2. členu in amandmaju, ki govori: "Člen se črta." Želi kdo razpravljati? Nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k 3. členu in amandmaju k 3. členu, ki govori: "Člen se črta." Želi kdo razpravljati. Nihče.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma k 3. členu sprejet.
Prehajamo k 4. členu. K 4. členu je bil vložen amandma Franca Pukšiča in amandma na njegov amandma. Vložen pa je tudi amandma vlade, ki ga imamo v pregledu. V kolikor bo amandma gospoda Pukšiča osvojen, je brezpredmeten amandma odbora za zdravstvo, družino in socialno politiko. (Govor iz dvorane.) V razpravi? Izvolite, gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, naj mi bo dovoljeno, ker sem predlagatelj, da lahko to pojasnim. V pregledu imamo dva amandmaja. Gospod Pukšič je kasneje k 4. členu vložil tudi svoj amandma in še dopolnilni. Amandma pod točko 2 vlade je aktualen, amandma gospoda Pukšiča je aktualen. Prosim pa, da sprejmete na znanje, da amandma pod točko 1 postaja brezpredmeten. Ta amandma je odbor vložil zato, ker je najprej predlagala vlada, da se 1. člen črta. Zdaj je 1. člen ostal in ni treba še enkrat pisati "jamstveni sklad, pa uradne liste". Samo toliko sem želel pojasniti, da ne bi o prvem amandmaju še enkrat glasovali. Hvala. Gospod Pukšič, se opravičujem. Dajte razumeti. Sem se zmotil? (Govorjenje iz dvorane.)

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej ugotavljamo, da je amandma pod številko ena res v vsakem primeru brezpredmeten. Dajem amandma oziroma amandma gospoda Pukšiča v razpravo. Gospod Pukšič, izvoli. Torej amandma na amandma.

FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsedujoči, za besedo. Gospodu Potrču - seveda opravičilo sprejmem brez problema. Sem pa prepričan, da z mano tudi ni nezadovoljen gospod Pučnik.
Poglejte, spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Ob razpravljanju in ob pripravi pri tem zakonu o Jamstvenem skladu Republike Slovenije, ki govori o pravicah na izplačane plače oziroma za izplačane plače, smo pri tem 19. členu, ko smo se na to pripravljali, le v tej smeri, da je velik del teh ljudi, ki stanejo brez osebnih dohodkov in bodo iskali nadomestilo v skladu, v jamstvenem skladu, socialne kategorije, o kateri velikokrat povemo in kateri je v nezavidljivem položaju.
Zato smo prvotno razmišljali tako, da bi dali amandma in smo dali amandma k temu členu, da bi se zamenjalo 3 mesece za vse neizplačane plače. Poleg smo še dodali alieno "regres za letni dopust". Glede na razpravo, ki je bila sinoči po 18.00 uri v matičnem delovnem telesu in obrazložitvi tudi s strani vlade smo nekako razumeli, da bi vlada bila pripravljena ta amandma podpreti z nekimi dodatnimi dopolnitvami v smislu zmanjševanja pravic. Razumem, da prehod iz 3 mesecev na vse neizplačane plače, ter na vsa neizplačana nadomestila, je verjetno res nekako velik zalogaj.
Odločil sem se spremeniti amandma in sicer amandma na amandma in sicer tako, da neizplačane plače za obdobje ne treh, ampak 6 mesecev, pred datumom prenehanja delovnega razmerja. Mislim, da je to lahko kompromis in nekako pričakujem, tako kot je prej minister gospod Rop pristal pri spremembi 1. člena, da se ne črta, ampak je podprl iz tistih nič na oziroma in 6 na 3 mesece, nekako računamo, da je tudi to sprejemljivo za vlado in da bo te zadeve tudi podprla.
Zakaj toliko bolj pričakujem, da bo temu tako, predvsem zaradi tega, ker piše, da je prehod terjatev, to je 600. poglavje v 28. členu, da terjatve upravičenca proti delodajalcu oziroma stečajnemu tožniku preidejo od višine pravic za zagotovljenih po tem zakon, na sklad, z dnem izvršitve odločbe o priznanju pravic po tem zakonu. S tem prehodom terjatev na sklad vstopi sklad v razmerje do delodajalca oziroma do stečajnega dolžnika, v položaj delavca kot upnika, do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o priznanju pravic po tem zakonu.
Že včeraj na odboru je bilo povedano, da ti stečajni postopki trajajo precej dolgo, celo nekaj let in prepričan sem, da bo sklad po eni strani lažje in hitreje prišel do teh sredstev iz stečajne mase, kot pa seveda posamezni delavci.
Še o nečem sem prepričan. Če bo sprejet ta amandma na amandma, se bodo tudi nekateri postopki, ti stečajni postopki, ki so vsekakor predolgi, mogoče tudi skrajšali in bo to doprineslo tudi k razreševanju te problematike. Verjemite, da tisti, ki ostanejo brez, najtežje rešujejo prav te svoje težave, in da bo sklad kot takšen, na katerega se to enostavno prenese, in sklad si to poplača s stečajno maso, zadeve lažje reševal.
Jaz sem prepričan, da bo ta amandma na amandma k 4. členu dobil podporo in na ta način vsaj minimalno omilil situacijo brezposelnih, ki pa je gotovo socialno najšibkejša kategorija. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Pukšič. Gospa državna sekretarka, Nataša Belopavlovič, izvolite.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Včerajšnja razprava na odboru je bila precej dolga in moram reči, da ne vem, če smo se pravilno razumeli. Namreč to, da bi vlada lahko pristala na tak amandma, čeprav bi šlo za nekaj, pravzaprav za manjši obseg pravic. Mislim, da včeraj nikakor ni bilo izrečeno, vsaj z moje strani ne, čeprav sem bila včeraj edini predstavnik vlade na tem odboru.
Jaz moram ponoviti del te včerajšnje razprave. Namreč res, da to, kar se predlaga zdaj s tem amandmajem na amandma, je nekaj manj, kot je bilo prvotno zastavljeno. Kljub temu bi pa rada opozorila na dve oziroma tri stvari.
Prvič je treba vedeti, kakšne so razmere, če gledamo te jamstvene institucije drugod po Evropi. Te dajatve so v bistvu povsod omejene in so povsod omejene in ali v okviru samih sredstev oziroma v obsegu tudi trajanja teh nadomestil plače. Če gledamo v Italiji, je enako kot pri nas; trimesečne plače do enega limitiranega nivoja imajo pravico dobiti ti delavci iz stečaja. Če gledamo Veliko Britanijo, je to osem tednov. Če gledamo Grčijo, so to trije meseci. Če gledamo Avstrijo, je to dvakratni znesek, ki je osnova za prispevek. V Franciji je ravno tako izplačilo limitirano. Ko preračunaš to v višino pravzaprav oziroma koliko plač pride iz tega, smo preračunavali, da so praktično to tri plače.
Tako, da nekako ta limit, ki smo ga predlagali v zakonu, je tisti, ki je vzdržen. To je primerjalno, če gledamo stvari, kako so urejene po Evropi.
Če gledamo z vidika proračuna, se je treba zavedati, da je ta trenutek, torej do 9. januarja, bilo vloženih 17.000 vlog, in da jih pričakujejo na skladu med 27 in 30.000. Če mi enkrat povišamo pravzaprav možnost te pravice s treh mesecev na šestmesečne plače, to pomeni - jaz ne rečem, da v vseh primerih za šest mesecev plače niso bile izplačane, ampak lahko to pomeni približno eno tretjino ali pa še več potrebnih sredstev, kot so bila predvidena za sedanje pravice oziroma za pokritje sedanjih pravic. Minimalna bruto plača je trenutno 62.000 in lahko si približno poskušate tudi izračunati, kaj to pomeni. Namreč, tu moramo računati bruto plače, ker je od tega potrebno plačati tudi vse prispevke za zdravstveno oziroma za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in za zaposlovanje.
Še na nekaj bi opozorila. Tu ne gre samo za tiste delavce oziroma tako, kot je bilo omenjeno, ki so brezposelni. Nekateri od teh delavcev so brezposelni, nekateri so šli v pokoj, nekateri so našli druge zaposlitve. Skratka, mi imamo mehanizme in druge socialne dajatve, ki pač zagotavljajo te stiske ljudi, če je ta stiska v tem obsegu nastala. Samo moram pa reči, da mislim, da iz jamstvenega sklada ne moremo nekako več zagotoviti in tudi planirano ni bilo več kot to, kar ta zakon ponuja, pravzaprav že tako ali tako več, kot je bilo zamišljeno ob samem sprejemu lansko leto.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Želi še kdo razpravljati? V kolikor ne, prehajamo na odločanje. (Medsebojni pogovor) Ne vidim nobene želje po razpravi. Predstavnica zakonodajnega organa.

TINA BITENC PENGOV: Spoštovani zbor! Pred odločanjem o tem amandmaju bi radi opozorili, da je bil k 1. členu sprejet amandma, ki zmanjšuje gostoto, bom rekla, pri delodajalcu na tri mesece. Mislim, da je treba to tudi upoštevati pri odločanju o amandmaju, ki bi opredeljeval število neizplačanih plač za obdobje zadnjih šest mesecev pred datumom prenehanja delovnega razmerja, ker lahko pridemo v precej nesklepčno situacijo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nadaljnje razprave ni, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 4. členu.
Najprej bomo odločali o amandmaju na amandma poslanske skupine SDS k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma na amandma poslanske skupine SDS ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu poslanske skupine SDS in Franca Pukšiča. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Kdo je proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi amandma k 4. členu ni sprejet.
To je aktualni amandma, Vlada Republike Slovenije, ki ga imate zapisanega pod številko 2. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k členu 4 sprejet.
Prehajamo k 6. členu in amandmaju k 6. členu. Amandma govori, da se 6. člen črta. Odpiram razpravo. Ne želi nihče. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet.
Moramo koregirati še eno zadevo. Namreč, bil je osvojen amandma pod številko 2 k 4. členu in moramo glasovati še o 4. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 4. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 7. členu. K 7. členu so vloženi trije amandmaji. Prvi amandma vlade imate že na mizi, torej v tem spisku. Drugi je amandma gospoda Henigmana in tretji gospoda Vebra. Glasovali bomo po vrstnem redu. Najprej o predlogu gospoda Henigmana, nato gospoda Janka Vebra in nazadnje vlade. Torej glasujemo po vrsti in ko je eden sprejet, so drugi brezpredmetni. Odpiram razpravo. Gospa Belopavlovičeva. Prosim.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala. Jaz se bom skupaj oglasila pravzaprav na dva amandmaja, tako na amandma, ki ga je gospod Henigman vložil, in tako na amandma, ki ga je gospod Veber vložil. Namreč oba posegata pred zakon, pred datum 2.1.1994, to se pravi pred uveljavijo zakona o stečaju. Rada bi povedala sledeče.
Zakon izhaja, zakon o jamstvenem skladu izhaja iz zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji in sicer iz 8. in pa iz 51. člena tega zakona, ki napotujeta, da se uredijo pravice delavcev, ki jim je delovno razmerje zaradi stečaja prenehalo, in sicer od takrat, ko je ta zakon seveda začel veljati. Zakon vsebinsko dopolnjuje področje varovanja pravic delavcev v primeru insolventnosti in sicer tiste insolventnosti, ki je bila urejena z zakonom o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji. Ta zakon je začel veljati 2.1.1994 in to je seveda zato tudi ta datum, ki ga predlagamo za pravice, ki se uveljavljajo za nazaj, namreč retroaktivnost tega zakona je podana do takrat, ko pač moramo te stvari urediti. Urediti jih moramo pa ne samo zaradi zakona o stečaju, ki je to napovedal, ampak tudi zaradi ustavnih odločb, ki sta bili pripravljeni v to smer.
Glede na pravice delavcev, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi stečaja v letu 1992 ali pa prej, ureja zakon o prisilni poravnavi iz leta 1989. Ta ni predvidel nobenih dodatnih pravic delavcev v primeru stečaja ali pa prisilne poravnave. Zato mislimo, da ni mogoče razširjati teh pravic, ki jim gredo po zakonu o jamstvenem skladu oziroma po tem predlogu amandmaja še nazaj od tistega datuma, ko dejansko smo dolžni stvari urediti, in dati tiste pravice delavcem, ki smo jih z zakonom o stečaju leta 1994 napovedali. To se pravi gre za pravzaprav zavezo, da moramo od sprejema zakona o stečaju stvari urediti, nazaj bi bilo pa to zelo težko urediti. Moram reči tudi podatki o stečajih, vodenje samih stečajev, kdaj so se končali, vse je, skratka vsa ta dokumentacija bi bila relativno težko dosegljiva. Ravno tako pravzaprav ne moremo niti približno oceniti, kakšne bi bile finančne posledice, če bi bil eden ali pa drug amandma sprejet; zaradi tega, ker enostavno podatkov, za koliko ljudi bi šlo, za kakšen obseg pravic bi šlo, koliko je bilo teh stečajev, nimamo in tudi, še enkrat ponavljam, bi bilo zelo težko dobiti.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi kdo razpravljati? Gospod Veber, izvoli.

JANKO VEBER: Hvala za besedo. Jaz sem se sicer nameraval oglasiti pri amandmaju, ki sem ga sam dal, pa vendarle, razprava teče že v bistvu o vseh amandmajih k 7. členu. Namreč amandma, ki sem ga dal na 7. člen, se predvsem v prvem delu nanaša res na dodatne pravice, ki govorijo o tem, da enake pravice imajo tudi upravičenci, ki jim je prenehalo delovno razmerje zaradi insolventnosti delodajalca, pred 2.1.1994, če stečajni postopek do 2.1.1994 ni bil zaključen.
S tem sem želel upoštevati to, na kar je gospa sekretarka opozorila, da je ta datum 2.1.1994 zelo pomemben za uveljavljanje pravic. Dejstvo namreč je, da ljudje masovno odlagajo vloge na jamstveni sklad, torej tudi pred, ki jih je doletela usoda stečajev pred tem datumom in seveda stečaji še niso zaključeni. In stečaji, ki tečejo že od leta 1992, niso redki in tudi zaradi tega, ker so ti stečaji še vedno živi, če jih tako imenujem, ni nobena težava dobiti podatke o teh stečajih, kajti še vedno obstajajo stečajni upravitelji, še vedno obstajajo ljudje, ki aktivno delajo na teh stečajih in so vsi podatki, kadarkoli in za kogarkoli pa jih potrebuje na razpolago v dovolj veliki večini in kvaliteti. Tako, da se pravzaprav ne morem strinjati s tem, da teh podatkov ni možno dobiti.
Gre tudi za dejstvo, da so ti stečaji vendarle bili v največji meri posledica tako izgube trgov, ki so nastali zaradi osamosvojitve Slovenije in tudi zaradi postopka lastninjenja podjetij. In lahko govorimo o tem, da so ta podjetja, oziroma ti ljudje, bistveno bolj upravičeni do pomoči države, kot stečaji, ki sledijo šele po 2.1.1994.
Poleg tega, če k temu dodamo še dejstvo, da vlada vendarle pripravlja aktivno politiko zaposlovanja, da v prihodnosti vendarle ni za pričakovati toliko stečajev, kot jih je bilo v obdobju do leta 1994, bodo seveda tudi obveznosti jamstvenega sklada bistveno manjše, kot so danes in kot so seveda tudi do ljudi, ki so ostali na cesti, zaradi stečajev pred letom 1994. Da pa te finančne obveznosti niso neobvladljive, se ravno tako ne morem strinjati, kajti po podatkih, ki jih imajo na republiškem zavodu za zaposlovanje oziroma na območnih enotah, je razvidno, da je 58% prijavljenih takšnih, ki so brez izobrazbe ali imajo samo 1., 2. in 3. stopnjo izobrazbe. Samo 3% od vseh teh imajo izobrazbo 6. in 7. stopnje. Torej tudi govorimo o plačah, o prejemkih, ki so bistveno manjši, kot denimo, če bi bil ta procent nasproten, da bi bilo več teh oseb z višjo ali visoko izobrazbo. Torej gre res za nekaj delavce, ki so ostali brezposelni in tudi nikoli niso prejemali ne vem kako visokih plač.
Poleg tega je tudi dejstvo, da se številke o brezposelnih zaradi, predvsem zaradi stečajev, ne spreminjajo bistveno, torej do ne davnega, lahko ugotavljamo, da se stopnja brezposelnosti v Sloveniji ni zmanjšala, torej so ti ljudje od leta 1992 še vedno nekako prepuščeni usodi, in zato mislim, da so še toliko bolj upravičeni do dodatne pomoči s strani jamstvenega sklada. In če dodamo k temu še dejstvo, da je starostna struktura teh ljudi običajno 40 ali več let in da danes seveda delodajalci v razpisih praviloma postavljajo kot zgornjo mejo 30 do 35 let, tako zopet ugotavljamo, da tudi kljub vsem prizadevanjem aktivne politike zaposlovanja v Sloveniji, ti ljudje seveda nikakor ne bodo deležni pomoči tudi v krogu aktivne politike zaposlovanja. In zato je še toliko bolj vmesno, da vendarle te delavce poskušamo reševati na način, ki ga omogoča jamstveni sklad.
Mislim, da so ti argumenti zelo jasni, enostavni in da seveda, tudi če vzamemo pred sebe dejstvo, da bo vendarle stečajev manj, kot jih je bilo v tem obdobju, in da bodo tudi obveznosti v jamstvenem skladu iz leto v leto zaradi tega manjše in na konec koncev je tudi če vzamemo kot dejstvo, da jamstveni sklad lahko reši toliko vlog, kolikor sredstev pač ima v tekočem letu, pomeni dodatna obremenitev samo to, da bo pač reševanje teh vlog glede na razpoložljiva sredstva seveda trajalo nekaj dlje. Torej gre za obvladljive razmere in ne gre za neko drastično poseganje v proračunska sredstva.
S tem mislim, da je amandma utemeljen in umesten, in da seveda bo s strani poslancev podprt. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo ima gospa Nataša Belopavlovič, državna sekretarka.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi rada še enkrat zelo jasno povedala, kakšne so dimenzije, finančne posledice - tega ne vemo. Ne moremo oceniti zaradi tega, ker teh številk ni. Moram pa reči, da postopki, tudi si približno ne moremo predstavljati, kakšni bi bili postopki, in kako bi lahko ugotavljali dejansko na podlagi stečajev od leta, na primer 1989, da rečem fiktivno, ker takrat je začel zvezni jugoslovanski zakon od tečajev veljati, pa do leta 1994, ko smo ga razveljavili oziroma vzeli iz uporabe v Republiki Sloveniji.
Torej, takrat so se spremenili postopki, spremenile so se pristojnosti sodne, drugi stečajni senati so. Skratka, kako iskati to dokumentacijo, si ne moremo niti približno predstavljati. Kako dokazovati, da na primer nekdo leta 1990 ni izrabil dopusta in ima torej možnost regresa oziroma dobiti odškodnino za neizrabljen dopust, kar tudi piše v tem amandmaju. Dejansko stvari niso izvedljive. Tudi tehnično pravno so zelo težko izvedljive. Na primer, da pustimo posledice finance, za katere še enkrat pravim, da niso jasne. Niso jasne. In že zdaj je s temi postopki veliko težav, in se ta dokumentacija zbira počasi in veliko težje, kot smo si v začetku prestavljali vsi skupaj tisto od 94. leta pa do danes. Ampak od takrat naprej velja zakon, ki je nekako pravico dal, ki je pravico predvidel, in torej to pravico moramo zagotoviti ne glede na to, kako zdaj tehnično te stvari izgledajo. Ampak leta 1994 je bilo velika prelomnica v način v postopkih stečaja.
Enostavno ne moremo - mislim, ne bo šlo in ne bomo mogli zagotoviti teh pravic, ker enostavno dokumentacije ne bomo mogli dobiti.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Veber, gospod Henigman, gospod Demšar, gospod Rejc.

JANKO VEBER: Jaz bi samo toliko oporekal, da glede dokumentacije resnično ni nobenega problema, kajti ti stečaji so živi, ti stečaji niso prekinjeni, še vedno imamo ljudi, ki so zaposleni, ki živijo od tega denarja, in se ti podatki lahko dobijo kadarkoli.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Besedo ima gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Zatrjevanje gospe državne sekretarke Belopavlovičeve ne more biti resnično oziroma nima nobene trdne podlage. Vsaka zadeva, ki se dogaja na sodišču, ima svoj spis, svojo zgodbo, svoje zaporedje in menim, da, prvič, ker vemo, da sodišča prehitro ne delajo, je ta zadeva - jasno, da se mora vedeti, kaj so naredili.
Drugič menim, da imajo tudi na sodiščih računalnike, kjer jim te stvari hranijo in se ve, kaj se dogaja. Tako, da menim, da je to bolj stvar dobre volje in pa odnosa do tistih podjetij, ki smo jih nekako kar vnemar vrgli. Medtem, ko nekatere grozno pestujemo in imamo izredno tenak občutek in veliko vesti, nekatere pa kar kot da jih ni, kot da jih nikoli ni bilo, pa v bistvu doživljajo usodo iste države. Se pravi, da država, pa mislim, da je pravna in poštena in je objektivna do vseh. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospodu Vebru želi odgovoriti gospod minister Rop. Izvolite.

MAG. ANTON ROP: Jaz bi rad samo to povedal gospodu Vebru, da je Združena lista socialnih demokratov vložila enega od amandmajev, ki mu je sicer vlada nasprotovala, in smo se potem tudi dogovorili, da na njem ne vztraja, ki se tiče ravno dokumentacije. Namreč, v dosedanjih postopkih se je dokazalo, da imajo upravičenci velike probleme s pridobivanjem dokumentacije o vseh neizplačanih plačah, regresih in vseh drugih dodatkih. Ne gre samo za stečajni postopek. Gre za dokumentacijo podjetij, preden so šla v stečaj. S temi je že od leta 1994 izjemno velik problem. Na ta način, s tem amandmajem, praktično odpiramo vrata za nazaj, ne bom rekel, v neskončnost, ampak za več let nazaj. Zelo veliki problemi bodo z dokumentacijo, zelo veliki problemi bodo z reševanjem teh odločb, reševanje odločb se bo zavleklo preko tega, kar zakon določa, ne bo možno izvajati zakona, in ta trenutek ne moremo vedeti, kakšne finančne obveznosti potemtakem iz tega izhajajo, iz tega predloga. Praktično ni moč v tem trenutku ugotoviti.
Pa še na to bi opozoril zelo jasno. Ustavno sodišče je zelo jasno naložilo vladi, da po sprejemu zakona o stečaju, prisilni poravnavi in tako naprej pripravi zakon, ki bo v skladu s tem zakonom uredil problematiko, ki jo sedaj ureja jamstveni sklad. Mi smo to storili in s tem popravkom izboljšujemo tekst ravno zaradi tega, ker je bilo toliko težav in problemov pri izvajanju zakona že iz leta 1994. Zato nas to enostavno spravlja v tako veliko negotovost, finančno, glede izvajanja, logistike, da prosim, da se seveda tega ne podpre in se omogoči, da jamstveni sklad normalno funkcionira, da mu zagotovimo tista sredstva, ki so potrebna za tiste, za katere tudi Ustavno sodišče zahteva, da jim zagotovimo sredstva.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Henigman, nato gospod Demšar in gospod Potrč.

BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Rad bi se oglasil na ta 7. člen oziroma na amandma gospoda Vebra, pa tudi sam sem potem vložil dodaten amandma glede na priporočilo oziroma pripombe sekretariata glede tega, kaj je s prisilnimi poravnavami v zvezi stečajnih postopkov.
Vendar bi se rad najprej povrnil na razpravo, ki je bila včeraj po tej seji, ob šestih zvečer in kjer je žal minister Tone Rop manjkal oziroma je bila gospa iz ministrstva, Belopavlovičeva navzoča. Zelo zanimivo je, ko smo o tem razpravljali, vsaj jaz sem dobil občutek, da vsi poslanci, tako koalicije, kaj šele opozicije, razumejo pripravljenost oziroma našo željo, da se širi pravica tudi na tiste, ki so ostali brez dela zaradi stečajev pred 2.1.1994.
Argumenti, da so stečaji v letu 1994 nekaj drugega kot so bili stečaji v letu 1992, 1993, recimo 1991, ne vzdržijo, argumenti, ki jih je predstavnica vlade podala. Ne vidim nikakršnih razlogov, recimo, da bi stečaji, konkretno, ki se je zgodil v Ribnici v Riku, 7. decembra 1993, odstopal od ekonomske logike vseh tistih stečajev kasneje. Mislim, da ni predstavnika vlade, ki bi lahko argumentirano upravičil razliko med delavci, ki so ostali brez službe en mesec pred sprejemom oziroma veljavnostjo zakona in en mesec po tistem in s to razliko še oziroma s tem, da stečaj še vedno traja, se pravi še vedno ni formalno-pravno zaključen.
Drugo je, kar se tiče ustavnega sodišče. Ustavno sodišče je dalo pripombe na zakon, ki je bil sprejet. Nikoli ne daje ustavno sodišče pripomb na to, kaj bi bilo lahko drugače, če bi bil zakon v drugih okoliščinah sprejet. Se pravi politično ne odloča. Odloča točno o posameznih določbah posameznega člena, ki je napaden. In zato je seveda bilo upravičeno, da pride do spremembe zakona, državni zbor pa lahko oceni in sprejme tudi drugačno odločitev. In ustavno sodišče, če sprejmemo datum oziroma popravimo, da velja za vse stečajne postopke, ki niso zaključeni, sem prepričan, da ne bo nobene pripombe s strani ustavnega sodišča v zvezi, da smo delali protiustavno. Retroaktivnost je vedno mogoča takrat, ko se širijo pravice. To govori ustava, če se ne motim, v 151. členu.
Drugo. Poglejte, primer, podjetje je šlo v stečaj v letu 1993. Katera podjetja so tista, ki so šla takrat v stečaj? Tista, ki so na obrobju, ki niso bila pod budnim očesom vlade, za katere je vlada oziroma vladajoča politika ocenila, da niso strateško pomembna, in jim ni seveda dajala takšnih podpor oziroma takšne pomoči kot recimo nekaterim drugim podjetjem. Upam, da še niste pozabili Litostroja, in vseh mogočih sredstev, ki smo jih vložili v ta podjetja oziroma v banke v teh podjetjih. Če druga podjetja niso imela te pravice oziroma te možnosti, potem mislim, da se dogaja dvojna krivica. In ta amandma v bistvu pomeni popravo krivic. Se pravi tisti, ki je moral v stečaj pred tem časom, je dvakrat udarjen. Najprej ni dobil subvencij oziroma pomoči, je zamudil rok oziroma ni bil takrat več aktiven, na drugi strani pa podjetja, recimo dam primer samo, deloma TAM, so pa dobivala pomoč, delavci so dobivali tudi sredstva za plače, v stečaj so šli po tem datumu in pa pripada še pomoč iz jamstvenega sklada.
Če mi znate to odgovoriti, kje je tukaj logika, potem se strinjam, da ostane tako kot je. Ne moremo pa reči, da ta zakon vpliva na aktivno politiko zaposlovanja. Včeraj je bilo jasno povedano tudi s strani vladnih predstavnikov LDS, predvsem gospod Kopač je poudaril, da bi se verjetno pa le dalo pogovarjati, da bi tudi za tiste delavce, ki so pred 2.4. izgubili delo na socialni osnovi jim priznali neko subvencijo oziroma neko povračilo plač.
Če pa velja ta logika, potem pa naj velja ta logika za vsa ostala podjetja, ne glede na to, kdaj je šel kdo v stečaj. Vendar mislim, da je tukaj potrebno upoštevati isto izhodišče za vse. Jaz bi zelo rad podprl predlog, da naj iz jamstvenega sklada gredo sredstva tistim, ki so še sedaj brez dela oziroma, ki niso dobili nove zaposlitve. Se pravi, ki niso samo špekulativno v narekovanju v stečaju izgubili delo, pa so že naslednji mesec bili na boljšem delovnem mestu. Jaz sem takoj za to. Če bo vlada predlagala tak amandma, da bo oklestila pravice zaposlenim iz sklada in istočasno seveda bo iz tiste razlike lahko poplačala tudi delavce, ki so še sedaj brez službe, pred tem datumom.
Mislim, da je to vse možno. Včeraj se je govorilo o finančnih posledicah. Vladni predstavniki koalicije, ki imate več informacij, kot opozicija, so govorili o 3 milijardah tolarjev in mislim, da to so lahko velika sredstva, glede na sprejemanje proračuna za leto 1998, in glede na dolžnost, ki jo imamo do ljudi, ki so izgubili delo pa bi se dalo o tem tudi najti določena sredstva v državnem proračunu. Kljub temu seveda, da je v njemu primanjkljaj. Vendar kje in kako je ta primanjkljaj, je pa drugo vprašanje o katerem bomo verjetno pri proračunu več govorili.
Lani pri sprejemanju proračuna za leto 1997 je bila hitrica in smo morali sprejeti, pravim, morali sprejeti dejstva, da je proračun za nazaj, da nimamo več kaj komplicirat, da je to poračun. Mislim, da pri proračunu za 1998 ta argument, nič več ne zdrži. Zato mislim, da je ta amandma, jaz sicer predlagam, da podprete prvi amandma, ki je nekoliko celovitejši, ki tudi prisilne poravnave vključuje, v zakon za podpreti.
In še enkrat bi prosil, ne samo preglasovati opozicijo pri tem, ker opozicija se zmeraj lahko preglasuje, ampak odgovorite argumentirano. Res argumentirano, kaj je tisti razlog, da se to ne bi upoštevalo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Henigmanu. Replika oziroma odgovor gospe državne sekretarke.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Mislim, da nekaj pojasnil kljub vsemu je treba dati v zvezi s tem.
Prvič. Ne gre. Ne en ne drug amandma ni napisan tako, da gre za tiste stečaje, ki še niso končani, ampak oba amandmaja govorita o stečajih, ki še niso bili končani do 1.2.1994. To pomeni, tisti, ki so se potem kasneje lahko 1994, 1995 ali kasneje končali. To se pravi, govorite o vsem tistem, kar je večinoma že bilo končano.
Drugo. Ne gre za to, da so stečaji iz leta 1993 nekaj drugega kot tisti iz 1994. Ampak žal so pravice tistih iz 1993 in 1994 različne, ker jih je zakon drugače postavil. Zakon o stečaju, ki je bil sprejet, oziroma je začel veljati 2.1. je točno v drugem odstavku 8. člena določil, da imajo delavci, ki jim preneha delovno razmerje na podlagi potrjene prisilne poravnave ali sklepa o začetku stečajnega postopka poleg pravic po zakonu o prisilni tudi pravice določene za primer insolventnosti s posebnim zakonom.
Torej, zakon iz 1994. leta, je delavcem te pravice dal, in jih je seveda s tem postavil v drugi položaj kot tiste, ki so šli v stečaj po stari zvezni zakonodaji iz leta 1989.
Drugo. Težko je reči, da je nekdo špekulativno zgubil delo na podlagi stečaja in se potem zelo hitro drugi mesec ali pa takoj že zaposlil in da bi sprejeli amandma, ki bi bil vladni, ki bi bil v tem smislu pripravljen.
Mi, žal, glede na to, da gre za pravice delavcev, vseh, ki so prišli iz stečaja, na podlagi tega zakona, o katerem govorim - torej slovenskega zakona iz leta 1994 - mi takih razlik ne moremo delati. Te pravice, dane s posebnim zakonom, imajo vsi, ki jih je že zakon o stečaju dal, ne glede ali so šli v pokoj, ker so lahko šli tudi predčasno - če so prišli iz stečaja - ali so se zaposlili ali so pa še vedno na zavodu za zaposlovanje.
Skratka, te razlike tudi po samem zakonu po ustavi ni možno delati. Tak amandma oziroma taka sprememba ali pa dopolnitev zakona bi padla pred ustavnim sodiščem. To mislim, da lahko zagotovim z vsem svojim pravnim znanjem. Verjetno me pa lahko podprejo tudi kolegi iz zakonodajne službe v parlamentu.
S tega vidika, žal, mi ne moremo teh razlik delati. Torej, praktično moramo dati in želimo dati te pravice tistim, ki jim je bilo to že dano in jim je ta parlament leta 1994 s sprejemom zakona o prisilni poravnavi, stečaju, likvidacije to pravzaprav že zagotovil. Realizirano pa je bilo res šele s sprejemom zakona o jamstvenem skladu.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Opozoril bi samo na eno zadevo. Torej, k 7. členu moramo razširiti še tudi točko 2. Po včerajšnji seji odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko, bi se naj napovedni stavek pri drugem - sedaj tistem členu , ki ga imate na mizi - pravilno glasil: "V 30. členu se dodata novi tretji in četrti odstavek." Tako lahko razpravo razširimo še tudi na del kot četrti amandma k 7. členu. Torej, razprava je razširjena tudi na ta del. Gospod Demšar je pa na vrsti.

VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Ker smo pri tistem, kaj bi se moralo prav zapisati, in kakšna bi bila prava formulacija, bi zaradi jasnosti tam pri drugem amandmaju k 7. členu povedal, da bi moralo biti tako: Namesto sedanjega, uvodnega stavka, se uvodni stavek glasi: "V 7. členu se dodasta dva nova odstavka" in potem tako, kot tekst piše naprej "upravičencem" in spodaj tudi "drugimi upravičencem iz prejšnjega odstavka". To bi bilo v pojasnilo.
Druga stvar. Hvaležen sem, da je danes tako gospa državna sekretarka kot minister povedal, da nimajo pregleda, ocene, kaj bi pomenilo sprejetje takega amandmaja, kot je bil včeraj predlagan na seji odbora. Me pa to čudi, da nista oziroma gospa ni včeraj reagirala, ko je gospod iz stranke LDS takoj postregel s podatkom, da to pomeni 6 milijard.
Torej, jaz bi pričakoval, da bi takrat reagirali, ker zdaj imamo dve kategoriji ljudi tu; eni takoj, kot iz topa lahko povejo, to pa toliko pomeni. Zato bi prosil, da bi tistim, ki toliko vedo, počasi dopovedali, da ravno vsega pa ne vedo, in tudi službe, ki se s tem ukvarjate, in ministrstvo pa je za to pristojno, da bi tudi odreagirale na tako izjavo. Ker če nekdo reče, to pa 6 milijard stane, potem se takoj postaviš in začneš premišljevati, ali bi bilo to res možno uresničiti ali ne. Torej te ocene ni. To je prvo izhodišče. Zato mislim, da bi bilo potrebno tako oceno, kaj pomenijo taki amandmaji, približno pripraviti, ampak to tisti ljudje, ki imajo tudi podatke, ne pa tisti, ki vse vedo. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prijavljen je še gospod Potrč. Replika oziroma odgovor, bi rekli boljše, gospa državna sekretarka - pojasnilo.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: To, kar je bilo včeraj rečeno, 6 milijard, ni bilo rečeno ob amandmaju k 7. členu, ampak k 4. členu. Skratka, tam pa je ta ocena približno lahko taka, kot je bila izrečena s strani enega od poslancev. Ampak ta ocena ni šla ob tem in ta razprava ni šla ob 7. členu, ampak ob 4. členu, tistem, o katerem smo prej govorili. Torej, ali tri ali šest oziroma ali vse plače za nazaj.
Jaz bi še enkrat povedala. Težko je to narediti. Jaz vam bom prebrala končno določbo 196. člena zakona o stečaju:
"Postopek prisilne poravnave, stečaj likvidacije, ki je bil začet pred uveljavitvijo tega zakona...", torej pred 2.1., "se končajo po predpisih, ki so veljali do uveljavitve tega zakona." In so bili drugi postopki, saj pravim, tudi sestava sodišča je bila drugačna, senati so bili drugačni, tako da je zaradi tega zelo težko reči, mejnik je bil zakon 1994. leta. Zato je tudi vso dokumentacijo tako težko - ne glede na to, da sodišča imajo dokumentacijo, jo spravljajo, ampak postopek in sestava sodišč se je od takrat spremenila. Mi smo šli iz zvezne zakonodaje, ki je te stvari drugače urejala, tudi postopkovno drugače, na slovensko zakonodajo, ki je pač stvari drugače zastavila. Zato je težko vedeti, kje dobiti dokumentacijo, koliko denarja. Tako, da je to treba vzeti v obzir, ko se pogovarjamo o tem.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Obstajata dve repliki. Gospod Demšar, gospod Špiletič.

VINCENCIJ DEMŠAR: Prepričan sem, da sem zelo jasno povedal tisto, kar se tiče same formulacije k 7. členu, kako naj se bi tisti napovedni stavek glasil. To je bil en del.
Z drugim delom sem pa opozoril na tisto, kar je bilo sinoči na obravnavi. In tisto tam, kar smo se sinoči pogovarjali, vsi vemo o čem smo govorili in ne o tej zadevi. In govoril sem o tem, da je nekdo vedel, koliko to stane. To se mi pa ne zdi pošteno, na tak način spreminjati stvari. Zelo jasno sem jih razmejil. In verjamem, da ste tudi tu stvari razumeli. In grdo je spreobračati besede, ki nismo bile tako mišljene.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospod Demšar. Gospod Špiletič ima repliko.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Že včeraj gospa Belopavlovičeva enostavno ni izbirala sredstev, ki bi lahko bili kakršnakoli ovira pri sprejemu kateregakoli amandmaja, ali gospoda Vebra ali danes amandmaja gospoda Henigmana ali pa amandmaja k amandmaju gospoda Pukšiča. Naštevala je vse mogoče. Od tega, da smo bili prej v bivši Jugoslaviji, da smo sedaj v Sloveniji, da smo prej imeli dinarje, da je problem prevedbe v tolarje itd. Skratka, ne razumem pa, v čem se razlikuje terjatve delavcev do stečajne mase po starem stečajnem zakonu od terjatev delavcev do stečajne mase po novem stečajnem zakonu. Terjatev 100 tolarjev je bila enaka po starem in terjatev 100 tolarjev je enaka po novem zakonu. Dejstvo pa je, gospa Belopavlovičeva, da sodišča oziroma stečajni sodniki in stečajni senati ne delajo tako, kot bi bilo treba, drugače vi za to govornico ne bi prišli sem in rekli, nihče ne ve koliko stečajnih postopkov je končanih. Ti stečajni postopki lahko segajo 5, 6, 7, 8, 9, 10 let nazaj.
To je pa sramotno in da to postrežete vi tu, kot predstavnica vlade, je še toliko bolj zaskrbljujoče, ker to pomeni, da sploh nimate pregleda, kaj se na tem področju dogaja. In še posebej zaskrbljujoče je to, da tu sedite v vlogi predstavnice ministrstva za delo, ki bi jo pa vendar moralo skrbeti to, koliko delavcev 5, 6, 7, 8, 9, 10 let čaka na to, ali bo dobilo 5 ali 10 ali 15% iz stečajne mase, ne pa da tu vehementno zavračate kakršnikoli poskus, da se tistim delavcem, ki 5, 6, 7, 8, 9, 10 let čakajo na kakršnokoli možnost uveljavljanja svoje pravica iz naslova neizplačanih plač, tu zavračate. Poiskati in pomagati bi morali iskati te možnost pridobivanja tovrstne pomoči. V to ste bili včeraj na razpravi matičnega delovnega telesa tudi zaprošeni. Celo namig ste dali, da morda v tej smeri bi pa amandma podprli. V tem smislu razumem tudi ravnanje gospoda Henigmana, vendar včerajšnja obljuba vaša danes ne drži več, žal tudi to ne.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Nadaljujemo z razpravami. Gospod Potrč, gospod Veber.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ker je s strani gospoda ministra čisto korektno bilo omenjeno vprašanje dokumentacije, naj povem naslednje. Mi smo v spremembi 6. člena, ki je že pasiral obravnavo, predlagali spremembo glede možne dokumentacije. Predlagali smo jo zato, ker smo prepričani bili in smo še danes, da je dokumentacija, ki jo morajo delavci vložiti, več kot zahtevna. Mi smo zato pregledali, ne samo zakon, ampak tudi pravilnik in v tem pravilniku je posebna zahteva in so posebne priloge in jaz vam ne bi bral, ker nočem jemati časa. Samo pridati mora toliko podatkov od delavca, od stečajnega upravitelja, ne govorim o emšu in njegovi hranilni knjižici, to bo že dal, da v bistvu jih daje izjemno težko. Poudarjam to iz razloga, da ne bi bilo razumljeno, da smo mi kakorkoli spremenili svoje mnenje. Res pa je, da na vsem nismo vztrajali. Zakaj? Želite, da še enkrat povem, zakaj? Ker nam je bilo več vredno, bi rekel materialne probleme rešiti v dogovoru z vlado in doseči vsaj nekaj, kot da bomo dobili, bi rekel steno in ne bomo mogli rešiti ničesar. Smo rekli, dobro, vsako stvar, pač vztrajali ne bomo in zato tudi na tej dokumentaciji pač vztrajali nismo. Ne spreminjamo pa svojega pogleda, da ni hudo hudo zahtevna in da marsikdo bo imel težave, preden jo bo zbral. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. Gospod Veber? Se odpoveduje. Razprava. Gospa sekretarka bo dala nekaj pojasnil.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz bi želela samo gospodu Špiletiču odgovoriti dve stvari. Jaz nisem včeraj ničesar obljubila, ker ne morem v imenu vlade obljubljati nekaj, kar pravzaprav presega tisto, kar je bilo odločeno oziroma tisto, kar se je že razpravljalo tudi v preteklosti ob tem zakonu, kar presega. Če bi karkoli v takem smislu rekla, bi lahko rekla samo, da bomo potem morali stvar speljati v te amandmaje skozi vlado. Lahko sem povedala v imenu vlade toliko, v takem okviru kot so stvari že tekle v razpravi ob teh amandmajih, ki so bili zdaj vloženi in ob samem osnovnem tekstu takrat, ker gre za stvari, ki so pravzaprav bile že obravnavane tudi lani, ko se je zakon sprejemal.
Drugič, glede podatkov. Mi imamo točne podatke od leta 1994 naprej. Jaz še enkrat rečem, meni je žal, petkrat sem povedala, ampak leto 1994 in nov zakon je bil mejnik za to državo. Takrat je bil mejnik za sodišča, za postopke, za državo in za dokumentacijo. Od prej pa do takrat pa teh podatkov nimamo, moram reči, jih pa tudi zbirali nismo, zaradi tega, ker jih praktično zaradi tega v tem obsegu nismo potrebovali. Če bi jih, bi seveda tudi te podatke se dalo dobiti prek, glede brezposelnih in števila, prek zavodov v nekem smislu, vsekakor pa ne take dokumentacije kot se v nekem okviru zahteva. Mislim pa, da brez dokumentacije pa tudi ne moremo pravzaprav pravic priznavati, to smo pa povedali tudi v odgovoru na tisti amandma, ki ga je Združene lista predlagala, zato ker na koncu koncev potem priznamo, da lahko nekdo dobi pravico, ki jo je že dobil, jo uveljavi dvakrat, trikrat in plačujemo nekaj, kar je lahko bilo že plačano s strani delodajalca, s strani stečajne mase ali pa na kakšen drug način. Tako da je treba vedeti, kje so ti mejniki oziroma do kje podatki so dostopni in tudi zakaj.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa državni sekretarki. Gospod Špiletič želi replicirati. Gospod Henigman prav tako.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, jaz bi gospo Belopavlovičevo spomnil, da mi ne govorimo danes tu o dokumentaciji, temveč o tem, ali priznamo tistim delavcem, ki še danes so zaposleni oziroma nezaposleni, pa stečajni postopki v podjetjih, kjer so bili prej zaposleni, še niso končani, ali jim priznamo pravico, da uveljavljajo določen regresni zahtevek do jamstvenega sklada ali ne. To je bistvo odločanja in na tej točki se moramo odločiti, ali jim to pravico priznamo ali jim ne priznamo. Glede na dolgost trajanja teh stečajnih postopkov menimo, da je to vsekakor upravičeno.
In drugo, naj se jamstveni sklad vsaj malo znajde, enkrat v vlogi delavca, ko bo uveljavljal regresne zahtevke do stečajne mase in takrat bo morda tudi država razumela, kakšen odnos ima do delavcev, ki čakajo na pravice iz dolgotrajnih stečajnih postopkov. To je tisto, o čemer se moramo tu pogovarjati. Ne o tem, ali je dokumentacija ali ne.
Drugo pa bi vas spomnil. Zakon o računovodstvu je veljal do uveljavitve slovenskih računovodskih standardov in zakonov o gospodarskih družbah. Ta je zapovedoval katere listine se hranijo 5 let, katere se hranijo 10 let in katere se hranijo trajno. Vsaj listine, ki so vezana na izplačila plač, so se po zakonu ohranile trajno in se še danes hranijo trajno, saj tako določa zakon. In zaradi tega ne govoriti, da teh podatkov ni. Jaz ne trdim, da morda te listine niso kje uničene, vendar tudi tu se da poiskati nadomestno listino pri bankah, pri hranilnicah, kamor so bila nakazila plač nakazana.
Gospa Belopavlovičeva, ni problem v listinah, problem je v tem, kako vi zopet po svojem tolmačite zakon. Da ste pa specialist na tem področju, ste pa že za to govornico večkrat pokazali in sem brez komentarja.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Gospod Henigman želi replicirat.

BENJAMIN HENIGMAN: Gospa Belopavlovičeva, oziroma minister!
Na tisto mojo repliko mi niste v ničemer odgovorili. Se pravi niti eno vprašanje, ki sem ga postavil v zvezi z enakopravnostjo delavcev pred 2.4. en mesec, 1 leto ali en dan po tistem, na to niste argumentirano nič odgovorili.
Drugo vprašanje. Kar se tiče zakonodaje, ki je bila spremenjena. Res je bila spremenjena zakonodaja, dobili smo slovenski, sodobnejši stečajni zakon, tako sem bil vsaj prepričan, takrat, ko sem o tem zakonu glasoval. In v tem zakonu tudi piše, da je stečajni postopek hiter. Tega v prejšnjem jugo zakonu ni bilo napisanega. Ampak ta stečajni postopek še vedno ni hiter. In na tej osnovi smo predlagali dvakrat spremembe tega stečajnega zakona. In sicer nadzor nad stečajnimi upravitelji in obvezno revizijsko poročilo, direktorja za 2 leti pred uvedbo stečaja. Pa niste ničesar od tega podprli oziroma ni bilo sprejeto v državnem zboru.
In sprememba zakona, ki je vložena, je bila v bistvu vložena zato, ker vlada ni svojega naredila. In povsod, kjer se želi vplivat na nekoliko boljšo pozicijo tistih, ki so izgubili delo, ste amandmaje zavrnili. Razen prvega, da je namesto 6 mesecev sedaj menda 3 mesece tista doba permanentne zaposlitve. In sedaj se človek sprašuje ali je sploh smiselno tukaj razpravljati in se boriti za neko elementarno pravičnost, ali pa povejte, da vse, kar bo kdo predlagal in ni iz vlade, boste ignorirali. Ker drugega argumenta očitno ne znate povedati.
Rad bi pa še to povedal. Da zame je slovenska država vsaj od 25. junija 1991. Zakoni, ki smo jih z ustavno listino in z ustavo sprejeli, čeprav so iz SFRJ, so slovenski zakoni, po njih se moramo ravnati. Jaz mislim, da tukaj ni dileme. Razen, če mislite, da niste dolžni zagotavljati podatkov iz bivše SDK, ki je bila ravno tako slovenska, v Republiki Sloveniji, ki je bila v Jugoslaviji, kot je slovenska Agencija za plačilni promet sedaj oziroma sodišča. Jaz tu ne vidim nobenih razlik. Da je pa problem dokumentacije, to pa vsak, ki se bori za izplačilo iz jamstvenega sklada, dobro ve; zaradi tega je bil tudi ta zakon vložen. Istočasno smo opozorili tudi na te stvari.
Če ne bo sprejet ta amandma, imam jaz pripravljen dodatni sklep, predlog sklepa, v zvezi s to problematiko podjetij izpred leta 1994. Sklep pa vemo, da ne obvezuje, ampak da vlado naprošamo, da prouči in da problem poskuša rešiti. Če tudi tega ne boste sprejeli, potem pa mislim, da se delate iz nas norca. Ampak ne iz nas, iz ljudi, ki so izgubili delo. Jaz sem povedal, da bi pristal tudi na to, da dobijo razliko plač tisti, ki niso dobili dela, pa niti o tem niste hoteli odgovoriti argumentirano. Se pravi, ne gre za to, da bi dobil nekdo, ki je šel v stečaj, pa je naslednji mesec, dva, tri, šel na Zavod za zaposlovanje in v pokoj ali pa na drugo delovno mesto, bil, recimo, zaradi te tako imenovane obubožane države - da bi oškodoval proračun. Bog ne daj! Vendar nekaj pa, mislim, da ljudem vseeno pripada. Mogoče bo kdo rekel, da zganjam demagogijo, ampak poskušajte razumeti naša prizadevanja, ki izhajajo iz življenja ljudi! Ja, gospa Belopavlovičeva se nasmiha; lahko se nasmihate, vendar na tem delovnem mestu ste že toliko let, da bi bili lahko te stvari takrat, ko je bil osnovni zakon, tudi drugače uredili - pa jih niste. In takrat še ni bilo proračunskega primanjkljaja in je bila, ne bom rekel, zgodba o uspehu še zelo visoko v javnosti kot zelo pozitiven rek. Hvala lepa.
Predsedujoči, predlog sklepa bi potem. Če ne bo sprejeto, bom predlagal dodatni predlog sklepa. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospa Belopavlovič, državna sekretarka, izvolite.

NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Jaz res ne bi rada zavlačevala. Se oproščam, nisem se nasmihala, ne vam, ne vaši razpravi, moram reči, niti približno ne! Verjamem, da so stvari resne in ne očitati, da jih ne razumem osebno ali pa da jih ne razume ministrstvo v tem obsegu.
Rada bi pa še enkrat povedala. Jaz sem mislila, da sem bila jasna, pa sem bila očitno premalo jasna. Rekli ste, nobenega argumenta nimam. Argument je 8. člen zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji, ki je rekel, da imajo delavci na podlagi tega zakona pravice. Te pravice, ki jih daje zakon v prisilni poravnavi, in pravice, ki jih daje poseben zakon v primeru insolventnosti delodajalca. In to je to. To je argument, da je zakon iz leta 1994 te pravice dal. Dal jih je tem, ki so 1994. leta in naprej po tem zakonu prišli v stečaj. To je argument. Mislim, da je to dosti močan argument. Jaz vam drugega ne morem dejansko dati. Ampak dejstvo je, da smo te stvari naredili in zaradi tega je tudi ta mejnik in ta zakon.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Zaključujemo razpravo, ker se nihče več ne prijavlja. Prehajamo na glasovanje. Kot že rečeno, glasujemo najprej o amandmaju gospoda Henigmana, nato o amandmaju gospoda Vebra, potem o amandmaju Vlade Republike Slovenije. To je v pregledu vse pod 1. točko. In seveda potem še kot četrti amandma preformiran na odboru za zdravstvo, družino in socialno politiko. Ta je pa v pregledu pod 2. točko, seveda prvi dve alinei odpadeta.
Opozoriti je potrebno, če bo sprejet amandma gospoda Henigmana, sta tako amandma gospoda Vebra in amandma Vlade Republike Slovenije brezpredmetna. O četrtem amandmaju pa bomo glasovali tudi v tem primeru.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma gospoda Benjamina Henigmana? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Amandma gospoda Henigmana ni sprejet.
Prehajamo na odločanja o amandmaju poslanca Vebra. Ugotavljamo prisotnost! (57 poslancev.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Tudi amandma gospoda Janka Vebra ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma Vlade Republike Slovenije sprejet.
Sedaj prehajamo še na odločanje o amandmaju odbora za zdravstvo, delo in socialno politiko pod 2. točko. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je tudi ta amandma sprejet.
Sedaj prehajamo na odločanje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati pa moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o samem naslovu zakona? (Nihče.) Potem prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Tako zaključujem drugo obravnavo.
Prehajamo na tretjo obravnavo. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona. Sedaj odpiram razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Kdo želi besedo? Amandma ni vložen. Želi še sedaj kdo vložiti amandma? Ker ni vloženega amandmaja in ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Predstavnica ne želi besede!
Torej prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Dobili smo še predlog dodatnega sklepa, poslanca gospoda Benjamina Henigmana. Ta predlog dodatnega sklepa se glasi: K 15. točki dnevnega reda 19. seje o jamstvenem skladu, državni zbor je sprejel naslednji sklep: "Vlado Republike Slovenije se poziva, da preuči in predlaga ustrezne rešitve, s katerimi ustrezno finančno zagotovi pravice, ki veljajo za vse delojemalce, ki so na (tu je malo z roko pisano, bomo poskušali prebrati) osnovi stečajnih postopkov in prisilne poravnave izgubili delo pred 2.1.1994 in so še vedno brezposelni, skladno s pogoji in pravicami zakona o jamstvenem skladu. Ali je pravilno prebrano, gospod? Odpiram razpravo na ta predlog dodatnega sklepa. (Nihče ne želi razpravljati.) Prehajamo na odločanje o predlogu dodatnega sklepa. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog dodatnega sklepa ni sprejet.
S tem zaključujemo tudi to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 19. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ODLOKA O USTANOVITVI FUNDACIJE ZA FINANCIRANJE INVALIDSKIH IN HUMANITARNIH ORGANIZACIJ V REPUBLIKI SLOVENIJI. Predlog odloka za ustanovitev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.)
Predlog odloka je obravnavala komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije kot matično delovno telo. Želi poročevalec komisije besedo? Gospod Izidor Rejc, izvoli.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Odlok o ustanovitvi fundacije za financiranje invalidsko-humanitarnih organizacij je pred vami, in sicer z amandmaji.
Komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije je 21. tega meseca obravnavala predlog odloka, sprejela amandmaje, ki jih imate v prilogi oziroma v pregledu. So pa ti amandmaji oziroma pregled malo krajši od prejšnje športne fundacije. Vendar bi vas opozoril na sklep, ki se glasi - Predlagamo sklep, da državni zbor pozove vlado, da v 30 dneh poda poročilo o razporejanju in porabi sredstev iz 19. člena zakona o igrah na srečo, v času od uveljavitve zakona do konca lanskega leta, pa tudi poročilo o izvajanju 48. člena zakona o igrah na srečo.
Namreč, obema fundacijama, predvsem pa tudi Fundaciji za invalidsko-humanitarne organizacije, je temelj zakon o igrah na srečo, kjer se tudi ta sredstva zbirajo in primerno, upam, da po najboljši meri, razdeljujejo.
KVIAZ, kot smo videli, je že imenoval tudi člane sveta. Želimo, ker je bila ta, bom temu rekel, priprava za ustanovitev fundacije zelo dolgotrajna, in ker tudi vemo, da je populacija invalidska in humanitarna, predvsem invalidska, zelo številna, z izjemno težkimi preizkušnjami in da moramo res to zadevo z največjo mero odgovornosti opravljati. Tudi menim in upam, da je pravkar predlagani, imenovani oziroma predlagani svet tudi tako izbran, da bo lahko zagotovil pravilno razdelitev teh sredstev. Želim, da v predlagani obliki tudi sprejmete ta odlok o ustanovitvi fundacije. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Izidorju Rejcu. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razpravljamo o predlogu odloka in seveda vseh amandmajih, ki jih imate na mizi in so vloženi pod številko 19. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Ker ne želi več nihče razpravljati, zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih.
Na glasovanje dajem najprej amandma za novi 3.a člen.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! Kolegi poslanci in poslanke, vodje poslanskih skupin, ugotavljamo prisotnost! Dajmo! Ugotavljamo prisotnost! (50 poslancev.)
Kdo je za novi 3.a člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 3a. člen sprejet.
Prehajamo na glasovanje k 5. členu in k amandmaju k 5. členu. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje za nov 5.a člen. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 poslancev.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 5a. člen sprejet.
Prehajamo k 7. členu in amandmaju k 7. členu. Črta se tretji in četrti odstavek. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Vodje poslanskih skupin, jaz bi prosil, da zagotavljamo sklepčnost. Ponovno ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma sprejet.
Amandma za nov 9.a člen je umaknjen. Torej oba amandmaja sta umaknjena.
Prehajamo k 17. členu in amandmaju k 17. členu. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 17. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma k 17. členu sprejet.
Prehajamo na amandma za novi 20.a člen. Najprej glasujemo o amandmaju na amandma. Predlagatelj je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma na amandma pod točko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih za novi 20.a člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 20.a člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju za nov 23.a člen. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je amandma za novi 23.a člen sprejet. Tako smo prešli preko amandmajev. Na glasovanje dajem predlog odloka o ustanoviti Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji v celoti na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 poslancev.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog odloka o ustanovitvi Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Slovenije v celoti sprejet.
Imamo še dodatni sklep poslancev gospe Majde Kregelj-Zbačnik in Maksimiljana Lavrinca. Gospod Lavrinc izvoli.

MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospod podpredsednik! Kolegice in kolegi! Ko je KVIAZ določil kandidatno listo za svet predmetne fundacije, so se v državnem zboru pri predsedniku državnega zbora oglasili kot zainteresirana javnost predstavniki SIOSA. V razpravi, kaj bi bilo potrebno, da bi bil svet fundacije, boljše sestave, kot je sedaj, da bi pokrival več invalidov, da bi zagotovili čim boljše delovanje fundacije, ki ni ustanovljena samo za razdelitev sredstev, ki bodo na voljo, ampak tudi za kaj več, je prišlo do sklepa oziroma do predloga, da se v tem državnemu zboru na nek način zaprosi oziroma se predlaga vladi, da najkasneje v treh mesecih posreduje državnemu zboru v obravnavo predlog zakona o invalidskih organizacijah.
Zakaj tako? Zato, ker je menda ta zakon že predlagan oziroma pripravljen in je potreben le še manjših dopolnil. Na ta način bi tudi odpravile tudi vse dileme, ki so se ob imenovanju pojavljale. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Gospod Potrč, izvolite.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsedujoči, jaz ta predlog sklepa podpiram. Rad bi pa opozoril na to, da je v komisiji za lastninjene, dobil sem obvestilo od sekretarke, da kasneje formalno ta sklep ni bil sprejet, bilo je pa s strani več poslancev opozorjeno, da bi bilo več kot koristno, da se pozitivno odzovemo tudi na poziv, ki so ga poslankam in poslancem državnega zbora poslali iz sedemnajstih ali osemnajstih invalidskih, humanitarnih, športnih in podobnih organizacij. Opozorili so nas, da bi bilo prav, da bi čimprej uvrstili na dnevni red tudi zakon o posebnem prometnem davku od posebnih iger na srečo, ki šele bo, če bo in ko bo sprejet, zagotovil tudi obema fundacijama, fundaciji za šport, da poenostavim, in fundaciji za invalidske organizacije, 2% sredstev od koncesijskih dajatev, ki jih še ni, oziroma ustrezna sredstva od posebnega prometnega davka. Jaz mislim, da bi bilo prav, da si to vzamemo vsaj v spomin, da do tega nismo brezbrižni, da na to opozorimo vlado, ki za to nima posluha, in da podpremo tudi prizadevanja, ki jih bom, vsaj jaz, kot vodja poslanske skupine še naprej imel v kolegiju državnega zbora, da ta zakon res čimprej pride na dnevni red. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, gospod Potrč. To je seveda apel za predsednika državnega zbora in za kolegij, ki bo verjetno reagiral na vaše izvajanje.
Želi še kdo razpravljati o sklepu, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga Vladi Republike Slovenije, da čimprej, najkasneje pa v treh mesecih, posreduje državnemu zboru v obravnavo predlog zakona o invalidskih organizacijah." (Nihče.) Gospa Zbačnikova, prosim.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Rada bi samo še dodala k temu, kar je povedal kolega pred mano. Ob eni uri smo imeli sestanek pri gospodu predsedniku državnega zbora z invalidskimi organizacijami, kjer so bili izraženi številni protesti. V izogib kasnejšim posledicam oziroma nejasnostim smo predlagali, da se čimprej, najkasneje v treh mesecih, sprejme ta zakon o invalidskih organizacijah, saj sama vem kot zdravnica, kako pomembni so kriteriji, po katerih se ocenjuje invalidnost. Tega pa na žalost, in vse to, kar je povezano tudi s strokovnostjo, nimamo. Zato mislim, da je to eden od nujnih zakonov, ki jih potrebujemo, da bomo tudi zmanjšali te napetosti in nesoglasja med invalidskimi organizacijami. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospe Zbačnikovi. Gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Jaz bom sicer podprl ta predlog zakona. Ampak s tem, kar je pa govorila dr. Zbačnikova, pa nima nobene zveze. To je statusni zakon o invalidskih organizacijah in podoben zakon o društvih. Zakon o invalidnosti ali pa o, ne vem, s to tematiko, o čemer je ona govorila, je pa nekaj, česar še nihče ni začel pisati in še dolgo ne bomo imeli, žal; je pa strokovno zelo zahtevna reč.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Še kdo? Replika, gospa Majda Zbačnik.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod Kopač, škoda, da vas ni bilo na sestanku, ker bi slišali, kako je bil problem ravno s strokovnega vidika, kako oceniti, kdo je invalid in kdo ni invalid in kako se lahko potem formirajo ta društva, tudi na podlagi strokovnih kriterijev. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ja, izvolite, gospod Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Upam, da tudi mislite na sklep komisije, ki je na koncu.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Tudi tega bomo.

IZIDOR REJC: Tega nisem zdaj slišal in so vsi drugi bili prej, le-ta pa gotovo veliko pove. Pove o tem oziroma bo povedal tudi o tem, koliko je bilo denarja od uveljavitve zakona o igrah na srečo porabljenega in kam. Seveda tudi tisto, kar je gospod Potrč vprašal oziroma poudaril, 48. člen zakona o igrah na srečo govori o podanih koncesijah, ki seveda tudi prinašajo določen denar za financiranje tovrstnih namenov. To, kar je bilo pa zdaj nazadnje povedano, pa menim, da je takole. Slovenija ima pod 2 milijona ljudi in menim, da je v vsakem primeru sramotno, da nima in da ne ve, koliko in kakšne vrste invalidov ima in kako so organizirani. Ko se bo to dogodilo in to bi se že zdavnaj moralo dogoditi, ker imamo urad za invalide, potem ne bi bilo takih in podobnih razgovorov, dogovorov in pozivanj, ker menim, da je potrebno celovito invalidsko, bi rekel, vse invalidske skupine enakopravno obravnavati in jim dati mesto, ki jim gre. Sem za to, da imamo tu tak občutek kot se spodobi in da bomo s tem zakonom, s to fondacijo že veliko naredili, prihajajoči zakon pa, kot pravim, pa naj vsaj pove, kje so, kakšni so, kako so organizirani in ne glede, kako so organizirani, so nam enaki in enake pozornosti potrebni. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ker ne želi nihče več razpravljati, prehajamo na glasovanje o sklepu gospe Majde Zbačnik in gospoda Lavrinca, nato pa še na razpravo o naslednjem sklepu.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za sklep? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljamo, da je sklep sprejet.
V razpravo dajem še sklep, ki ga je malo prej napovedal že gospod Izidor Rejc. Upam, da ga imate na klopi, je v dodatnem poročilu komisije na 2. strani. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Torej prehajamo na odločanje tudi o tem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi ta dodatni sklep sprejet.
S tem pa zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 20. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem vabil predlagatelja oziroma njihove predstavnike in jih vse prav prisrčno pozdravljam. Predloge posameznih predlagateljev ter predloge in mnenja komisije za volitve, imenovanje in administrativne zadeve ste prejeli. Zbor bo pod to točko dnevnega reda obravnaval: Predlog sodnega sveta za izvolitev kandidata na sodniško funkcijo za razrešitev višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru ter predloge odlokov Komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, in sicer o spremembi odloka o ustanovitvi sveta za radiodifuzijo in o imenovanju predsednika in 8 članov sveta; o spremembi odloka o izvolitvi predsednika in štirih članov komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo; o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Komisije Državnega zbora Republike Slovenije za poslovnik; o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko; o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi Odbora Državnega zbora Republike Slovenije za kulturo, šolstvo in šport; o imenovanju 6 članov nadzornega sveta Družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji; o imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji in imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Slovenije. Gradiva ste prejeli s sklicem seje in pa nekaj tudi med sejo zbora in jih imate na klopi.
Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih. Predlog sodnega sveta o izvolitvi za sodniško funkcijo. Sodni svet je državnemu zboru predložil predlog za izvolitev gospe Patricije Bratuža za sodniško funkcijo na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Novi Gorici. Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne.) Predlog je obravnavala Komisija za volitve imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik sekretariata za pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imate poslanke in poslanci. Želi kdo besedo? (Nihče.) Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem sklep oziroma predlog odloka o izvolitvi za sodniško funkcijo gospe Patricije Bratuža na sodniško mesto okrajnega sodnika na Okrajnem sodišču v Novi Gorici. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog sodnega sveta o razrešitvi višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru. Sodni svet je državnemu zboru predložil predlog za razrešitve gospoda Zdenka Vavde s funkcije višjega sodnika na Višjem sodišču v Maribor. Želi predstavnik sodnega sveta besedo? (Ne želi.) Predlog je obravnavala Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in zboru predložila poročilo ter predlog odloka. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Želijo poslanke in poslanci besedo? (Ne.)
Dajem na glasovanje predlog odloka o razrešitvi gospoda Zdenka Vavde funkcije višjega sodnika na Višjem sodišču v Mariboru. Ugotavljamo prisotnost! (54 poslancev.)
Kdo je za predlagani odlok? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na spremembo odloka o ustanovitvi sveta za radiodifuzijo in imenovanju predsednika in osmih članov sveta. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Želi kdo besedo? (Ne.) Ker ne želite razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog odloka o spremembi odloka o ustanovitvi Sveta za radiodifuzijo in o imenovanju predsednika in osmih članov sveta. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi predsednika in štirih članov komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imate poslanke in poslanci. Razpravljati ne želi nihče.
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o izvolitvi predsednika in štirih članov komisije po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije za poslovnik.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata za pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi komisije za poslovnik. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko.
Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Verjetno ne želi. Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Nihče se ne javi.) Besedo imate poslanke in poslanci. Razpravljati ne želi nihče.
Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora za kulturo, šolstvo in šport. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imate poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želite razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora za kulturo, šolstvo in šport. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju 6 članov nadzornega sveta družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imate poslanke in poslanci. Razpravljati ne želi nihče, zato zaključujem razpravo. Dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju 6 članov nadzornega sveta družbe za avtoceste v Republiki Sloveniji. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (32 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje športnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predlog odloka o imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Predlog odloka je v obravnavo zboru predložila Komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnica sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo imajo poslanke in poslanci. Želi kdo razpravljati? (Nihče.) Ker ne želi nihče več razpravljati, dajem na glasovanje predlog odloka o imenovanju članov sveta Fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem pa zaključujem tudi 20. točko dnevnega reda.

Vračamo se nazaj na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je drugo in tretjo obravnavo PREDLOGA ZAKONA O DELNI PRIVATIZACIJI SLOVENSKIH ŽELEZARN, v okviru hitrega postopka poteka ta zakon.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Zbor je na 12. izredni seji že opravil prvo obravnavo, zato danes v okviru hitrega postopka nadaljujemo z drugo in tretjo obravnavo predloga zakona.
Pregled številnih amandmajev imate pod številko 4. Proceduralno ima gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod podpredsednik! Sprašujem v zvezi z gradivom, ki smo ga dobili za današnjo sejo. Prejeli smo ga vodje poslanskih skupin v tej zajetni kuverti, kjer je to gradivo označeno poslovna skrivnost - zaupno. Prav tako sta dve gradivi označeni kot poslovna skrivnost - zaupno na spremnem dopisu, ki smo ga prejeli vodje poslanskih skupin. Poslala nam ga je komisija za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije. To oznako imata tudi dve gradivi v tem zajetnem svežnju. Zanimivo je pa to, da eno od teh gradiv, ki smo ga obravnavali na matičnem delovnem telesu, to je pa ta predsanacijski program Slovenskih železarn, nosi oznako poslovna skrivnost. Ta povsem identičen izvod pa tega nima. Zdaj ne vem, kdo to briše, kdo to sme oziroma ali bomo sejo zaprli ali bodo predlagatelji tega gradiva oznako zaupno vzeli proč in dovolili normalno nadaljevanje seje, kar je naša prošnja, naš predlog. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. O zaupnosti odloča predlagatelj gradiva. Gospod minister, prosim.

METOD DRAGONJA: Hvala lepa. Gospod podpredsednik! Spoštovane poslanke in poslanci! Vlada je z dopisom generalnega sekretarja umaknila oznako zaupno oziroma poslovna skrivnost iz tistih sanacijskih programov, ki so to oznako nosili.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, zaupnost je umaknjena.
Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih k predlogu zakona o delni privatizaciji Slovenskih železarn. Gospod Izidor Rejc. To je proceduralno, gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Hvala gospod podpredsednik. Ne vem, mi smo danes obravnavali, pripravili gradivo, ne moremo zdaj iti, moramo še kakšno stvar povedati, bog se usmili. Včeraj smo prejeli, s 27.1. smo prejeli sanacijski program. Ne vem, ali je ta stvar res tako nepomembna in nič težka, da bi kaj s sabo nosila, ali je to igra, ki jo bomo zdaj zaigrali in v teh pol urah pač odpravili neko stvar, ki je zagotovo bistvena.
Mislim, da bi še marsikdo lahko kaj povedal, kako in kaj je in kaj pomeni sanacijski program. Ne vem, če lahko kar naprej ropotamo za ceno tega, da bomo rekli, kako smo hitro naredili in kako smo neko stvar spravili pod streho. Komisija je danes obravnavala, včeraj obravnavala, vlada je določene amandmaje uredila. Te amandmaje, ki jih je vlada uredila, sta potem oba predstavnika poslanskih skupin - gospa Darinka Mravljak in gospod Janez Kopač v imenu poslanskih skupin vložila in s tem rešila situacijo, da se je lahko zadeva odpravila naprej.
Bistvo pa je v tem, da smo se danes in tudi včeraj pogovarjali, kakor je že gospod Špiletič povedal, z včerajšnjem dnem smo prejeli kup gradiva, ki pomenijo sanacijo oziroma sanacijski program. Ko smo imeli 30.7. sejo državnega zbora in smo tudi sprejeli določene sklepe, smo tam nedvoumno povedali. Mi bomo obravnavali ta, bi rekel, zakon o lastninskem preoblikovanju oziroma lastninjenju, takrat še delnem lastninjenju Slovenskih železarn, potem ko bomo dobili sanacijski program, ki smo ga pričakovali. Sklep državnega zbora je bil, da bo to meseca septembra. Danes smo 28. januarja in včeraj smo tudi prejeli ožji, manjši zapis, ki pomeni sintezo teh sanacijskih programov. Poslanske skupine so prejele, upam, da vse, večji sveženj, v katerem so posamezne firme oziroma delniške družbe, ki so v sestavu Slovenskih železarn nekako naredile sanacijski program. O tem, kako in kaj je v tem programu, jaz sedaj ne bom povedal, povedal bom pa samo dodatne sklepe, ki smo jih oblikovali in ki seveda pomenijo neko obvezo z vlado. In sicer prvi sklep je tisti, ki se nanaša na razreševanje vprašanja raznih infrastrukturnih objektov, športnih in ostalih in seveda tudi zemljišča, ki pomenijo nepremičnino in ki so jih gradile železarne oziroma podjetja, ki so iz sestava Slovenskih železarn, na lokacijah Ravne, Jesenice, Štore in tudi verjetno drugod, da se, ker so že sedaj uporabljali in upravljali razna športna in kulturna društva in organizacije, da se v okviru lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekako uredijo in poskušajo nekako z dezinvestiranjem ali pa z dokapitalizacijo urediti in prenesti tudi v upravljanje in uporabo lokalnim skupnostim za namene, ki so bili zgrajeni. To je prvi sklep. Drugi sklep pa je tisti, ki pravi in poziva vlado, da bi tekom 90-ih dne od tega, ko bo zakon sprejet, posredovala, bi rekel, načrt privatizacije Slovenskih železarn, tudi po posameznih firmah. To sta dva bistvena sklepa. Če bo koga kaj zanimalo, mislim pa, da je malo "nefer", da kar tako skočimo čez dokumente, ki smo jih sprejeli in za katere smo dali državnemu zboru konec julija pogoj, da bomo nadaljevali delo. Ta pogoj je, bom temu rekel, delno izpolnjen, žal pa, kot pravim, želim, da amandmaje, ki smo jih sprejeli in za katere smo se trudili te dni, da jih sprejmete in s tem tudi zakon kot tak damo v naročje Slovenskih železarn, da ga izvedejo. Hvala.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej, to je bilo proceduralno, glede na aktualno problematiko. Postopek sprejemanja zakona bomo seveda peljali po poslovniku. Smo v drugi obravnavi. Proceduralno. Samo proceduralno, ker razpravljamo po posameznih členih.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovane kolegice in kolegi! Državni zbor je na svoji 12. izredni seji, dne 30.7., sprejel dodatne sklepe, ki se nanašajo na sanacijo Slovenskih železarn. Tam je bilo več stvari predvidenih, tudi vsebinskih, in tudi v amandmajih, ki jih bomo danes obravnavali, je več vsebinskih vprašanj in zato menim, da ne moremo danes samo formalnopravno razpravljati o amandmajih kot takih, ne da bi nekaj povedali tudi o vsebini in naravi tako velikega in odgovornega projekta, kot je sanacija Slovenskih železarn, ki tehta več 100 milijonov mark, če se lahko v markah izrazim. Na nek način protestiram pri temu, da bi obravnavali samo amandmaje kot takšne. Hvala lepa.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega, ali imate proceduralni predlog? Obstaja namreč možnost, ena je možnost poslovniška.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Glede na sklepe, ki jih je državni zbor sprejel na seji, ki sem jo prej citiral, in to so ti sklepi, menim, da bi moral ta državni zbor odpreti razpravo o vsebini sanacijskih programov in o konceptu sanacije. Če to ni mogoče drugače, naj se to vrne v prvo obravnavo.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Če pravilno razumem, predlagate, da na podlagi 188. člena na predlog matičnega delovnega telesa, poslanske skupine ali najmanj 10 poslancev lahko državni zbor sklene, da v drugi obravnavi opravi splošno razpravo predloga zakona ali da se o predlogu zakona ponovno opravi prva obravnava. Želite splošno razpravo? V imenu poslanske skupine Socialdemokratov? Torej imamo predlog poslanske skupine Socialdemokratov, da se o zakonu ponovno opravi splošna razprava. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani predlog? (22 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta predlog ni sprejet.
Smo torej v drugi obravnavi. Gospod Izidor Rejc, proceduralno.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! V imenu poslanske skupine SKD predlagam uro in pol odmora, da se bomo pogovorili in tudi malo obdelali ta sanacijski program, da bomo lahko odločali.

PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Predlagano je eno uro in pol odmora, ker je pa ura 17.25, pomeni to, da za danes zaključujemo in nadaljujemo razpravo v torek. Jutri ob 10.00 uri so na vrsti poslanska vprašanja in pobude. S sejo torej nadaljujemo jutri ob 10.00 uri, in to s poslanskimi vprašanji in pobudami.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 29. JANUARJA 1998 OB 17.19 URI.)

Zadnja sprememba: 02/18/1998
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej