Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.10 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 16. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Lojze Peterle, Janez Mežan za popoldanski del seje, Franc Jazbec do 11. ure, Ivo Hvalica za popoldanski del seje, Pavel Rupar, Bogomir Špiletič, Jelko Kacin, Darinka Mravljak do 11. ure, Andrej Fabjan za popoldanski del seje, Leon Gostiša od 16. ure dalje in Vili Trofenik. Prosim, da ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade in predstavnike samostojnih računskih uporabnikov. Vse lepo pozdravljam!
Današnje nadaljevanje bomo pričeli z obravnavo prekinjene 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1997 ter nato prešli na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Smo pri razpravi o proračunskem uporabniku - Direkcija Republike Slovenije za ceste. Imamo 76 vloženih amandmajev. Odpiram razpravo. Dajem besedo gospodu Mežanu kot repliki, potem pa ima besedo še gospod Zamernik.
JANEZ MEŽAN: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci, predstavniki vlade lepo pozdravljeni! Želim uspešen delovni dan. Najprej se zahvaljujem, imam namreč ugovor na kratek ugovor na včerajšnje izvajanje državnega sekretarja gospoda Preglja. Najprej se mu seveda zahvaljujem za odgovore, ki mi jih je dal na včerajšnjem popoldanskem zasedanju. Vendar pa se ne morem popolnoma strinjati z njim, da je denarja premalo. Mislim, da je problem tudi v tem, da ni čisto pravilno oziroma pravično razdeljen. To je približno tako kot s "segedin golažem". Dolenjci jemo zelje. Primorci recimo meso, v povprečju pa nam seveda ne gre slabo, saj jemo segedin golaž. Vendar pa sedaj malo resneje. Naj navedem troje dejstev, da denar na tej postavki ni čisto pravilno oziroma pravično razdeljen.
Prvič. V prejšnjem štiriletnem mandatu je po izračunu denarja na kilometer ceste severo-vzhodna Slovenija dobila natančno dvakrat več kot ostala Slovenija. V prejšnjem štiriletnem mandatu. Drugič. V letošnjem proračunu je na postavki investicije, investicijsko vzdrževanje, skoraj večino denarja šlo na Primorsko in v mariborski bazen. Upam, da ne bom izpadel demogoško, če bom navedel še izjavo direktorice mariborskega cestnega podjetja, ki je dejala, da je letos padla sekira v med.
Tretjič. Občina Novo mesto ima tri odstotke državnih cest, kar pomeni, da bi bilo potrebno ob sedanji dinamiki financiranja nameniti preko tristo milijonov tolarjev, seveda brez interventnega zakona, brez bencinskega tolarja in brez upoštevanja vzdrževalnih del. Sicer se povzroča diskriminacija. S to dinamiko financiranja bi bila lahko obvozna cesta, se pravi severna obvoznica, o kateri sem govoril včeraj, zgrajena v treh do štirih gradbenih sezonah. Koliko je v letošnjem predlogu proračuna denarja, ni potrebno še enkrat mi omenjati. To so za mene pomembna dejstva. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Zamernik.
MIRKO ZAMERNIK: Lep pozdrav! Kot sem napovedal že včeraj, me izvajanje gospoda državnega sekretarja ni ravno najbolj prepričalo, da so stvari v zgornje Savinjski dolini take, kot jih je prikazal gospod državni sekretar. O tem, kdo vse nam je obljubljal to cesto, sem že zadnjič govoril pri splošni obravnavi proračuna in teh stvari ne bi ponavljal.
Kot je povedal tudi sam državni sekretar včeraj, se zadeva vleče od katastrofalnih poplav iz leta 1990. Tukaj imam, lahko že rečemo, zgodovinski Poročevalec z dne 10. novembra 1995, kjer v obrazložitvi pravi tako:
"Cesta Ljubno - Luče, gre za nadaljevanje v letu 1993, za začetek rekonstrukcije, kot posledica poplav 1990. Poleg poškodovanosti pa ima cesta seveda bistveno premajhno širino. Cesta omogoča v pretežnem delu samo enosmerni promet, neustrezne krivine in zelo slab zgornji ustroj. Rekonstrukcija je povezana z nujnimi obsežnimi deli na regulaciji in prečenje Savinje. Predvideni elementi nove ceste so za karakteristike terena in pomembnost ceste normalni, sicer bi bil, tako kot do sedaj, moten predvsem promet z avtobusi in tovornimi vozili. Prometno obremenitev je 1500 vozil na dan s koničnimi, turističnimi obremenitvami, kar je za tako zaprto dolino precej. Od tega trideset avtobusov in sto petdeset tovornjakov dnevno. Ker se predvideva odprtje meddržavnega prehoda na Pavličevem sedlu, pa tudi zaradi pomembne vloge Logarske doline v turističnem oziru, je nadaljevanje rekonstrukcije potrebno.
Potem pa še nadalje navaja, da bi eventualno zmanjšanje proračunskega zneska pomenilo, da bo potrebno skrajšati odsek, kar je sicer s tehničnega vidika možno. To pa tudi pomeni potencialno nevarnost zaprtja ceste in s tem doline ob vsakem večjem neurju ter upočasnitev rekonstruiranja v prihodnje.
To napoved je Ministrstvo za promet in zveze dalo že leta 1995. Kljub temu da je včeraj gospod Kopač rekel, če nekdo iz Socialdemokracije nekaj govori, on pač zamahne z roko, saj to je nepomembno. Oni pač zganjajo demogogijo. Vendarle, čeprav ga tu ni, pa verjetno posluša, bi ga prosil, da naj posluša in naj verjame, da to ni zganjanje demagogije, ampak je to dejstvo, ki je žal prisotno. Kot sem rekel, leta 1995 je Ministrstvo za promet in zveze napovedalo to zadevo. Žal se je s koncem letošnjega leta to dejansko zgodilo. Tukaj imam tehnično poročilo, ki pravi takole: "Med obilnim deževjem v obdobju med 6. in 8. novembrom 1997 se je močno povečal pretok Savinje. Visoke vode so na odseku med Lučami in Iglo spodkopale in porušile starejši podporni zid iz kamna v betonu, ki podpira cesto Luče - Logarska dolina in jo ščiti pred visokimi vodami. Zid je zgrajen ob strmem, levem bregu Savinje, na mestu, kjer se zaključi ostra, praktično pravokotna krivina, zaradi česar je zid še močneje izpostavljen močni bočni in globinski eroziji ob pojavu visokih voda. Zadeva izgleda približno takole. Sedaj pa sprašujem, mogoče tudi gospoda Kopača, ali pa tiste, ki boste ob glasovanju pritisnili na napačno tipko oziroma ob nepravem času na tipko. Kaj bi se zgodilo, če bi ravno ob tem trenutku eden od teh 30 avtobusov ali pa 150 tovornjakov peljal tu mimo? Lahko vam pokažem, kaj se zgodi v tem primeru. V tem primeru se zgodi tole. Če je to demagogija, gospodje, potem tudi gospodu Kopaču ne moremo ravno verjeti. Gospod Kopač je včeraj izjavil, da kadarkoli kdorkoli iz Socialdemokracije kaj pove, on zamahne z roko, ker je to zganjanje demagogije.
Seveda, močno smo se trudili, da bi te zadeve ne bile take, kot so. Tukaj imam predlog amandmaja k proračunu za leto 1997, kjer smo predlagali zvišanje sredstev za to cesto. Zahvaljujem se vsem gospodom, ki so tukaj in ki jih tudi ni, ki so to podpisali in podprli. Naj navedem samo nekaj najbolj eminentnih imen: gospod Franc Zagožen, gospod Jakob Presečnik, predsednik odbora za infrastrukturo. Seveda, vsi iz opozicije. Gospod Kopač je včeraj dejal tudi to, da je vlada v svojih amandmajih sprejela v bistvu vse upravičene in argumentirane predloge. Tega je res upoštevala, vendar ne za zvišanje, ampak za zmanjšanje že itak minimalnega zneska. In to je v tisti postavki, 131 skrčenih postavk v vladnem predlogu proračuna. Gospod Kopač, kako naj vam potem verjamem? Tudi jaz bom zamahnil z roko, ko boste vi kaj povedali. Kajti ponavljam, rekli ste, da so v vladnih amandmajih upoštevani predlogi. Torej, naj bo zaenkrat dovolj. Vendar, ali boste vzeli nase odgovornost, da na odsekih, kakršen je ta, resnično enkrat nekdo zleti v Savinjo? Kajti to, kar se je zgodilo tu, se lahko zgodi na vsakem kilometru te ceste. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Kangler ima repliko, repliko pa ima tudi gospod Moge.
FRANC KANGLER: Spoštovani poslanci in poslanke! Repliciram gospodu Mežanu. Odkrito moram reči, da so me njegove besede sicer malo zbodle, ko je omenil Štajersko in tudi Maribor. Žal, seveda, te njegove navedbe, da se je na Štajerskem nekaj zgradilo in se bo še gradilo, držijo. Ampak čudi me to, da se gospod Mežan ni vprašal, kaj se je pa v prejšnjem obdobju zgradilo, ko se je gradila avtocesta na Gorenjsko, ko so se gradile obvoznice okrog Ljubljane, ko se je gradila avtocesta za Primorsko, ko se je gradila avtocesta za Dolenjsko - kje je bila Štajerska takrat! Imeli smo sloveniko, nismo imeli vpadnice v Maribor - nič! Sedaj se je zgradila res avtocesta ob sloveniki, drugi pas, in tudi vpadnica v Mariboru. Seveda pa me čudi, da gospodu Mežanu ni repliciral gospod Pukšič, ki ima probleme s cestami, in da prav njegov poslanski kolega govori, da imamo na Štajerskem dovolj. To je eno.
Drugo, kar se tiče direktorice Cestnega podjetja Maribor, da je izjavila, da ji je padla sekira v med, ali v privatnem življenju ali poslovnem - tega jaz ne bi komentiral. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod Rudi Moge.
RUDI MOGE: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci! Iskreno sem bil vesel, ko je govoril kolega Mežan, on je prvi, ki je govoril, da se v Mariboru cedita med in mleko. Jaz bom v Mariboru tudi predlagal, naj mu na svetu podelijo vsaj ime kakšne ulice, če ne kaj drugega! Situacija pa v resnici ni taka. Maribor je res ogromno pridobil s tem, da so se gradile v njegovi bližini avtoceste. Resnica, da temu ni tako, je pa v tem, da trije projekti za gradnjo cest, ki so v proračunu in na katere smo dali amandmaje mariborski poslanci in jih boste vi zagotovo podprli, so pa zahodna obvoznica v Mariboru, ki je v proračunu že nekaj let. Za to zahodno obvoznico v Mariboru je občina Maribor, mestna občina, ki ima 20.000 nezaposlenih, sama zgradila štiripasovni most, ki je povezoval oba bregova, republika pa še do dandanes ni uredila tega, da bi ta most bil s štiripasovnimi cestami povezan na cestno omrežje. Potem je tukaj cesta Limbuš-Laznica, o kateri ne bi govoril, ne zasluži imena regionalka, je pa ta cesta zaradi tega, ker ni naslednji projekt urejen, to je projekt Verbanskega platoja, kjer bi lahko čez vodno zajetje Maribora peljale cisterne, morajo vse cisterne iti potem po tej cesti od Maribora, če gredo na Koroško, preko Ruš. Potem je pa še cesta Hoče-Areh. Jaz vidim, da se vsako leto vsi, kolikor toliko veljavni ljudje iz političnega športnega in drugega življenja Maribora pojavljajo na "Zlati lisici", ampak cesta, ki bi tudi nekako odprla širše pogoje za razvoj smučarskega športa v Mariboru, je pa v razpadanju. Zato smo dali tudi amandma na to.
Tako, da situacija v Mariboru, razen gradenj avtocest, je katastrofalno slaba.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod Franc Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Torej, Ivan Božič, ne Franc.
Na včerajšnje izvajanje gospoda sekretarja v ministrstvu za promet in zveze, moram le replicirati, vsaj za dve cesti, tisti dve, ki gresta iz Petrovega Brda, ena proti Sorici in Bohinju, druga pa proti Škofji Loki. Nepokorščina ljudi v Baški grapi je bila pač zaradi tega, ker se na teh dveh cestah v letošnjem letu ni ničesar naredilo. Saj so bile postavke, ampak ti ljudje in občina pa res nismo nič krivi, če se ni nič delalo. Tehničnih rešitev ne delajo občani, ampak jih dela nekdo drug. Po tridesetih letih obljub in petdesetih letih priključitve bi pa že lahko imeli cesto proti središču Slovenije, proti Ljubljani, urejeno, tudi iz Baške grape. Ne tako na lahko, zaradi nekih tehničnih ali lanskoletnih grehov, da to ni narejeno! Ljudje, ki tam živijo, živijo tam in rabijo cesto, da pridejo proti Ljubljani, da pridejo v središče naše države, sicer bomo še bolj vezani le na zahod. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Božič. Repliko ima gospod Franc Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi! Jaz se nisem prej oglasil k repliki, ker sem to možnost prepustil mojemu prijatelju, spoštovanemu kolegu Kanglerju, ker ima malokdaj možnost stopiti za govornico.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima Ivan Kebrič, replika.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Če bomo nadaljevali v tem stilu, da bomo drug drugemu ne samo gledali v žep ali v lonec, kot se temu reče, ampak drug drugemu očitali, kaj se je kje storilo, na drugi strani pa, česa se na drugih področjih in območjih ni storilo - ne bomo prišli nikamor!
Naj povem, da na svoj strošek vabim poslanskega kolego, da ga popeljem v Maribor pa še na kosilo zraven, da bo videl, kako skropucalo je v Mariboru Koroški most; da se v Mariboru stvari rešujejo vedno improvizirano, na pol, potem bo pa že, kakor bo. Koliko življenj je ogroženih, kako nemogoč je promet, koliko bencina se potroši, koliko se onesnažuje zrak, s tem, da se ni nič dogradilo, ampak se je zgradil samo Koroški most! Mi smo hoteli takrat zapreti. Pred tem smo samo s protestno zaporo, ne samo glavne ceste, ampak tudi na Studencih, izsilili takorekoč določen denar, da se je nekaj zgradilo, sedaj pa vse skupaj stoji in sploh ni prometno sposobno. Če bi inšpektorji spoštovali in ne bi bili pod pritiskom, ta Koroški most sploh ne bi smel biti odprt za promet. Toliko v vašo vednost.
Še enkrat pozivam, ne očitajmo in ne jemljimo drug drugemu! Poglejmo, kje bomo ustvarjali, pa bomo potem vsi lahko bolj zadovoljni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kebrič. Replika, dr. Jože Zagožen. Dr. Jože Zagožen, imate repliko! Hvala, dobro. Repliko ima gospod Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Bom čisto kratek. Gospodu Kebriču moram odgovoriti, da ne bi v javnost prišlo napačno tolmačenje.
Namreč, mariborski most, menim, da ni skropucalo, to je pomembna ugotovitev. Mariborski most je lep objekt, žal pa ni z obvoznico oziroma s cesto povezan z ostalim cestnim omrežjem. Zaradi tega, da ne bi prišlo do polemike v javnosti, da je mariborski - pardon, Koroški most! - skropucalo. Hvala
lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Presečnik. Replika, gospod Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Repliciral bi gospodu Kebriču in gospodu Mogetu, ampak to zaradi tega - jaz se z njima, s tem, kar sta danes povedala, strinjam. Štajersko območje, predvsem pa območje Maribora, je že dalj časa na vseh gospodarskih področjih zapostavljeno - to je absolutno dejstvo. Moti me pa to, da danes tako nastopata, sta pa takrat, ko smo, če se spominjate, volili mandatarja, predsednika Drnovška, slišali tako hvalnico, predvsem iz ust gospoda Mogeta, kaj vse je bilo v zadnjem mandatu za Maribor narejenega. Tako da sem se sam čudil, kje je vse to bilo narejeno in me je tudi nek kolega, ki je to slišal, vprašal, ja, čuj, zakaj pa se to ne predstavi, kaj vse je bilo za Maribor narejeno. Ker je takrat dva dni po tistem ali isti dan šel gospod Drnovšek v Maribor, mi je ta kolega rekel, sedaj, ko v Maribor pride gospod Drnovšek, ga bodo verjetno morali pozdraviti s tistim starim latinskim rekom "Ave cesar, morituri te salutam!".
Zato bi res prosil za doslednost - enkrat hvalnica, kaj je vse bilo za Maribor narejenega, sedaj pa ta bolj realistična slika, da je bilo bistveno premalo narejenega in ostajamo tudi v vseh situacijah pri tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Kebrič.
IVAN KEBRIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Opravičujem se, da sem uporabil napačni izraz, da je mariborski most skropucalo. Mariborski most, Koroški most je lepa gradnja, arhitektonsko in gradbeno. Vendar prometni režim je pa skropucalo! To vam pa povem in to so ugotovili tudi gradbeni in prometni strokovnjaki, kajti rešitev na desnem bregu Drave sploh ni rešitev, ker je vse ostalo, kot je bilo. Tam je tako ozka cesta, samo na eni strani, z meter dvajset širokim pločnikom, kjer hodijo otroci, kjer vozijo kolesarji, gre pa ves težki promet - kdor se vsaj malo spozna - iz koroške strani čez Koroški most, da lahko pridejo na Tezno pa potem proti Ljubljani ali proti Zagrebu. Dajte si to pogledati, pa boste videli, da je rešitev skropucalo, ne pa most! Se opravičujem, če sem napačno uporabil besede. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa in tudi en lep dober dan! Mogoče bi bila rešitev v tem, da kjer se prepirata dva, tretji dobiček ima. Ali je možno, da bi Dolenjci iz tega kaj potegnili? Bojim se, da ne, čeprav je gospod Kangler, njemu tudi repliciram, omenil, kje vse so se gradile pred tolikimi leti ceste in to je bilo med Mariborom in njegovo okolico. V Škofji Loki je bilo dogovorjeno za obvoznico pred šestindvajsetimi leti. Prišla je komanda iz Ljubljane, predstavnik vlade, predstavnik parlamenta in CK-ja in so rekli, tu pa ne boste ceste gradili in tudi še danes nimamo obvoznice.
Pod Ministrstvo za okolje in prostor spada rudnik Žirovski vrh in ta rudnik bomo lahko zapirali, ko bomo imeli primerno obvoznico mimo Škofje Loke. To pomeni, da bomo še naprej morali dajati sredstva za ta rudnik in ga ne bomo mogli zapreti, če prej ne bomo uredili dostopa.
Še to bi omenil, ko so nekateri prepričani, kako se je povezovalo osrednjo Slovenijo s Primorsko. Meja med Italijo, stara jugoslovansko-italijanska meja, ostaja pravzaprav še vedno ista, saj je severni del Primorske, tako tolminska kot idrijsko-cerkljanska regija še vedno povezana s tako slabimi cestami, kot je bilo to pred petdesetimi in več leti. Zato mislim, da če se je letos dalo več denarja na štajersko stran, jaz teh podatkov nisem natančno preračunaval, upam, da bomo drugo leto, čez kakšen mesec, ko bomo obravnavali proračun za prihodnje leto, doživeli podporo poslancev, da se bo lahko tudi na Gorenjskem kaj gradilo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Rudi Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod podpredsednik, spoštovani. Tu smo slišali tudi o "skropucalih". Res, da je bilo to potem popravljeno, vendar bi ta izraz kar obdržal. Namreč skozi ta mariborski most se vsak ponedeljek ob pol sedmih peljem sam in sem že dodobra ugotovil, kakšen je prometni režim čez železnico in tako naprej, pa na mostu. Vendar se bolj strinjam s tistim, da je most čisto solidna gradnja, primeren današnjemu času. Vse ostalo je pa res tako. Vendar, spoštovani, če s tem Mariborčani niso zadovoljni, verjetno tudi drugi nismo. Ampak če s tistim nismo zadovoljni, na strani 91, 69 zaporedna številka, piše - most čez Dravinjo v Ločah, če bi pa tisto videli, potem bi pa verjetno ostali brez besed. Ker tisto pa še "skrpucalo" ni. Takšni mostovi, ki so glavna povezava z vzhodno Slovenijo pa s Hrvaško, proti Roglji, kot turističnemu središču, so približno tako grajeni, kot so gradili stari Slovani, ko so šli čez reko; da ne govorim, da je to leseni most, da gredo čez težki vlačilci, ker je tam tudi industrija. Toliko kot pomeni mariborski most za Maribor, prav toliko pomeni ta most v Ločah za ta del Slovenije, ne samo za Loče, ampak tudi za turistično infrastrukturo, ki je v Zrečah in pa na Roglji.
Tako verjetno ne bomo prišli nikamor. Vsak ima ravno tako pomembne zadeve, kot je mariborski most za Maribor, tudi na svojem področju. Seveda, za tiste mostove ni nujno, da so tako dolgi, lahko so manjši, pomembni so pa enako. Zato s tem verjetno ne bomo prišli nikamor, ampak se bomo morali nekako po pameti odločiti, pa reči, da tudi v drugih krajih, ne samo v velikih mestih, so pomembne stvari, mogoče za tista naselja, ki imajo sicer manjše zahteve, ravno tako pomembne. Zato tudi takrat, ko bomo prišli do strani 91, 69. točka, razmislite, da je ta zadeva ravno toliko pomembna, kot za Slovenijo mogoče neka avtocestna povezava od vzhoda proti zahodu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Rudi Moge.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, predsedujoči. Kolegu Jerovšku bi odgovoril naslednje.
Če smo volili mandatarja, sem seveda govoril o njem to, kaj je naredil pozitivnega, kajti to, kar je naredil negativnega, so tako ali tako člani druge stranke, katere člen Drnovšek ni, v obilni meri povedali. Meni se ni zdelo vredno, da bi te stvari ponavljal. Mislim pa, da govoriti o Drnovšku kot županu Maribora ali pa kot o predsedniku države je velika razlika. Jaz sem v svojem govoru takrat samo poudaril, da je vlada, ne pa Drnovšek sam, v kateri je bil tudi on kot predsednik, ogromno storila na področju cest, da je ogromno storila na področju šol in da je tudi določene stvari premaknila pri decentralizaciji Slovenije. Omenil sem za Maribor, da je bilo v preteklosti to, da ko so se gradile ceste, avtoceste po Sloveniji, je v Mariboru bil zgrajen samo en kilometer avtoceste in to skozi Maribor, zdaj pa imamo devet kilometrov do avstrijske meje, smo povezani z avtocestami že z Vranskim - in meni se je zdelo to veliko opravljeno delo.
Glede šol, 30 let se v Mariboru ni zgradila niti ena srednja šola. V preteklosti smo odprli prvo šolo za 1.500 učencev in letos oziroma drugo leto bomo odprli še šolo za 1.500 učencev. Odprli smo nov center s telovadnico. Zato se mi zdi, da so to zasluge, ki jih je imela vlada v preteklem obdobju. V preteklosti so nam vzeli elektrogospodarstvo iz Maribora, v bližnji preteklosti, torej tudi v prejšnjem mandatnem obdobju je pa Maribor dobil Pošto Slovenije. Se pravi, ena državna inštitucija se je v Maribor preselila.
Zaradi tega jaz nisem govoril v stilu, kot mi je spoštovani kolega Jerovšek rekel, "ave cezar morituri te salutat", ampak sem govoril v stilu "in pensa monumenti supervacua est, memoria nostri durabi civita meruimus" ali: "odveč so stroški za spomenik, spomin na nas bo trajal, če smo si z delom oziroma z življenjem to zaslužili."
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame! Spoštovani! Jaz mislim, da razpravi o Mariboru ali pa o katerem drugem mestu nič ne koristi razprava v stilu, kaj je Maribor dobil in česa Maribor ni dobil. Saj Maribor ni oseba, ki mu nekaj poklanjamo ali pa mu nekaj ne poklanjamo. Maribor in regija, katere središče Maribor je, je sestavni del Slovenije. Tako ima podobne potrebe, kot drugi kraji v Sloveniji. Če se želi Slovenija normalno razvijati, seveda mora temeljiti na skladnem regionalnem razvoju, torej tudi razvoju Maribora in njegove regije, ki je kos tudi novega dela države. Zato se mi zdi ta razprava popolnoma ne produktivna. Še najmanj diskusija o tem, kdo je Mariboru kaj dal in kdo Mariboru česa ni dal. Lahko se enkrat tudi o tem pogovarjamo. Samo potem prosim temeljito na osnovi argumentov, ne pa na osnovi navijanja, bodisi za to ali za drugo stran. Še najmanj Mariboru in kateri koli drugi regiji koristi diskusija v smislu prenašanja političnih razprav in razprtij v Sloveniji. V tem smislu, katera vlada je kaj naredila in katera ne. Nobena vlada pravzaprav ne more biti čisto mirna, kar se Maribora tiče. Pa prepričan sem, da tudi kar se drugih regij v Sloveniji tiče. Potrebe, ki jih v tej državi imamo, so relativno velike in težko jih je v zelo kratkem času pokriti. Tudi, kar se cest tiče, se prav nobeden ne rabi hvaliti z njimi, pa tudi prav nobeden ne rabi iz tega delati - bi rekel - političnih posebnih zgodb.
Koroški most je v Mariboru dograjen, popolnoma, vendar priključki na njega so pa torzo. To je dejstvo. In tega vidi verjetno vsak, ki se v Mariboru vozi. Ti priključki so nedokončani, zaradi tega nastajajo veliki prometni zastoji na obeh straneh Drave. Torej na obe bregovih Drave. In to je pravzaprav predmet amandmaja, ki smo ga vložili skupaj poslanci vseh političnih strank, spoštovani! Vse politične stranke so v tem amandmaju, ki smo ga pripravili, zastopane. Jaz ne vidim nobenega razloga, če smo se takrat lahko poenotili in ta amandma pripravili, da ga ne bi zdaj seveda korektno znali pojasniti. Gre za priključke, gre za to, da Maribor tudi to zahodno obvoznico potrebuje, če želi normalno urediti promet. Vendar, če to govorim, ne trdim, da so potrebe v katerem drugem delu manjše. Jaz ne trdim in mislim, da bi bila popolnoma neproduktivna diskusija, da bi zdaj zaradi tega, ker bi zagovarjali mariborsko zahodno obvoznico, začeli nasprotovati komurkoli drugemu, ki ima ravno tako utemeljene potrebe. S tega vidika, se mi zdi to popolnoma nesmiselno, trdi primerjave z drugimi mostovi ne. Čeprav, kar se mostov tiče, pa moram reči, da to je politična diskusija, kar bom rekel, da sem pa vesel, da tudi desni del te dvorane začenja razmišljati o gradnji mostov oziroma če ne drugega, vsaj če citiram predsednika te države o gradnji brvi. To pa mislim, da je pozitivno spoznanje za vse nas in mogoče nas bo to pripeljalo k temu, da bomo tudi več cest lahko gradili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Replika, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Jaz predlagam, da se vrnemo na ceste, ne na šole itn., ker bo prišlo tudi do šol. Gospod Sovič je omenil skladni regionalni razvoj. Jaz sem prej s podatki dokazal, da bi morala nov meška občina dobiti, ker ima 3% državnih cest, okoli tristo petdeset milijonov tolarjev. Dobila je nekaj drobiža. To ni skladni regionalni razvoj. Sem pa sinoči slišal, da je nov proračun že pripravljen in da je Ministrstvo za promet in zveze dobilo, v prioriteti za naslednje leto, bistveno več denarja. Zato verjamem, da bo v naslednjem letu prišlo toliko denarja, kolikor ga za skladni regionalni razvoj potrebujemo tudi na Dolenjskem, tudi na naš konec. Nič drugega. Podatke sem povedal in podatki držijo, lahko jih pa tudi preverjamo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Mežan. Gospod Jerovšek, replika. To je zadnja, potem pa damo besedo razpravljavcem, ki so kar štirje.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Jaz bi gospodu Mogetu samo to odgovoril, da seveda, se delno strinjam z njim. Hočem pa reči, tudi po reakcijah drugih poslancev, da je to tako nekontrolirano hvalisanje, kaj je Maribor vse dobil, kot je bilo takrat škodljivo za mariborsko področje. Dostikrat sem dobil očitek, ja, pa kaj ti nič ne veš, kaj se na tistem koncu, vsaj poslušaj, kaj je pa gospod Moge povedal, kaj je bilo vse narejenega. Tega od drugih poslancev s Primorskega, Gorenjskega nisem slišal, da bi se hvalili, kaj je bilo preveč narejeno ali pa dovolj narejenega, tako da v bodoče bodimo tu stvarni, če hočemo misliti na mariborsko regijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na razpravo. Besedo dajem gospodu Ivu Hvalici.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, predstavniki vlade! Jaz bom svojo razpravo začel malo drugače. Drugače zaradi tega, ker je treba spremeniti ta način, kako vlada predlaga in kako parlament odloča o tem, kam investirati, v katero cesto in kako. Nedvomno je nekaj, da tu sistema ni in verjetno ga še nekaj časa ne bo, pa vendar je treba tu nekaj narediti, da bi mi prišli do nekega sistema in moj prispevek gre v to smer.
Torej, ne morem mimo tega, da ne bi na samem začetku malo polemiziral z nekaterimi, pa ne glede na to, da so verjetno bili celo iz moje poslanske skupine, torej na Štajersko toliko, na Primorsko toliko. Tudi jaz sam lahko ugotovim, da pod pozicijo 2415, kjer je 131 alinei oziroma podpozicij ali pa pozicij, ker 2415 je neka rekapitulacija, da je od 131 postavk manj kot 10 tistih, ki spadajo na Primorsko. Primorska je zelo obsežen pojem, to je druga volilna enota, plus Idrija, to je od Pirana pa do Bovca. Ko se pogosto tu govori o Primorski, se misli na morje. Tudi to bo treba v naših glavah spremeniti, tam je Istra. To je Kras in slovenska Istra. Torej, za kaj gre? Pri vsej tej zadevi smo mi podedovali neko filozofijo iz prejšnje države, ki pravzaprav ni imela nikdar neke filozofije cestnega prometa. Stara Jugoslavija, ne govorim o tej Jugoslaviji, ki je razpadla, ampak o stari Jugoslaviji, ni imela, to piše v učbenikih, nobene asfaltirane ceste. Edino utrjeno vozišče je bilo Ljubljana - Bled, betonska cesta, ki je služila kralju, da je hodil tam v svojo rezidenco.
Sem eden izmed tistih, ker sem starejši, eden izmed starejših tukaj v parlamentu, ki sem cesto med Ljubljano in Zagrebom še prevozil po makadamu z vespo. Prišel sem na cilj kot "mlinar". To je zelo važno povedati, kakšno cestno omrežje smo podedovali. Ne bom nikdar pozabil, kako smo 1947. leta, ko smo bili priključeni k tedanji Jugoslaviji, doživljali nekaj nenavadnega. Na železniški vagon, ki je bil takoj za lokomotivo, so Ljubljančani, pa tudi drugi, naložili kolesa in se prišli na Primorsko vozit po edinih asfaltiranih cestah. To je osvežen spomin. Spominjamo se tega, ko smo gledali tista nenavadna kolesa, ker so prihajala, so bila večinoma iz Avstrije, iz Nemčije, mi smo jih imenovali na Primorskem "torpedo". Bila so v primerjavi z italijanskimi kolesi, ki so veliko bolj elegantna, silno nerodna, pa so čudno zgledala in mi smo rekli na Primorskem: "Poglej Kranjce s torpedom." Torpedo se je imenovalo kolo zaradi tega, ker je imelo zavoro na pedalo. Tega recimo mi nismo poznali, ki smo bili bolj razvit kolesarski del Slovenije. Ja, res. To je bilo res.
Zakaj to pripovedujem? Da bi razumeli to, kakšno filozofijo smo podedovali. Ne bom nikdar pozabil, kako sem potem enkrat bil na morju, v slovenskem Primorju. Tam nekje je bilo, ne znam tega točno locirati, tam nekje za Piranom - ne morem se res spomniti, kje je bilo - ampak tisto je bila ena ozka cestica, ki je bila soltirana in od časa do časa je imela eno veliko luknjo, tako da če si notri priletel z motorjem, si "pogrnil", da je bilo veselje ali pa žalost. No, in nek slučajni znanec - ki jih spoznaš na morju, ki je lomil malo italijanščine malo angleščine, bil je Nemec - je gledal v mene: "Kakšen problem", je dejal. Jaz o nemščini nisem imel pojma, on pa je rekel: "Kako je to mogoče. Tega ne razumem, saj to ni vprašanje denarja ali karkoli, saj to gre za neko posamezno luknjo. Mirno tam ves njegov dopust ni bilo nobenega, ki bi prišel to luknjo zakrpati. Tudi to pravim zaradi filozofije. Namreč do danes se ni nič spremenilo. Tam pred Dobravljami, na magistralki, ki jo vsak dan prevozim, je ravno tako ena takšna luknja. Že trikrat sem tako "ruknil" notri, da sem mislil, da mi bo vse odneslo. "Kaine problem!" Ampak je problem, očitno, ker je tu problem. Tu. To ni vprašanje denarja. To je vprašanje pristopa k temu. Filozofija. Pač ena luknja je ena luknja! Pa se ubij! Samo to izgleda šaljivo. Ampak, če priletiš tja z motorjem, je to še kako nevarno.
Takšnih in podobnih stvari bi lahko še veliko povedal. Hotel sem samo povedati, da smo tu podedovali neko staro miselnost, da smo pravzaprav narod vprežnih vozov, da smo tudi tu, posebno v osrednji Sloveniji samo pogostokrat slišali, vsaj prejšnja leta, kakšen voz imaš. Zmeraj sem mislil, da je kakšna kočija, voz. Ampak, to je tudi stvar mentalitete.
Ko sem to povedal, preidem na primorske ceste. Torej, imeli smo res najboljše ceste. Če verjamete ali ne, na Primorskem jim še sedaj rečejo Mussolinijeve. Za časa Mussolinija se je asfaltirala cesta iz Gorice do Planine, do prejšnje državne meje. Ta cesta je ostala nespremenjena v svojih elementih. Je pa neka razlika. Zgornji ustroj je slabši, kot je bil prej. To je neizpodbitno dejstvo. Zakaj? 1936. leta smo imeli - tudi sam bom sedaj povedal, dragi moj prijatelj Žare, državni sekretar, sedaj nič manj kot državni sekretar in vas prosim, da me poslušate tudi vi - bom povedal tudi sam zakaj. Zato ker takrat ni bilo težkega prometa. Ali mogoče veste, kolegi poslanci, da en težki tovornjak poškoduje z enim samim prevozom cestišče toliko kot 11.000 osebnih avtomobilov? Ali ste že vedeli za ta podatek? Prebral sem ga v strokovni literaturi. En težki tovornjak, 11.000 osebnih avtomobilov. Osni pritisk osebnega avtomobila ni nič. Ko sem nekoč delal nek objekt in je arhitekt predvidel garažo na strehi, so se vsi zgražali, ker so mislili, da je to blazna obremenitev. Kje pa? To je isto, kot tako rekoč za stanovanjsko gradnjo. Osebni avtomobil, če je težak, si lahko tudi izračunate, eno tono, na štirih kolesih zavzame cca meter in pol krat štiri dolžine, kar je 6 m2. To ni nikakršna obremenitev. Obremenitev za stanovanje se računa 202 iz 250 kg na m2. Tu pa ne dobite te obremenitve. To je treba vedeti, da bi ločevali osebni promet od tovornega prometa in da bi potem tudi videli, kje je treba imeti drugačno filozofijo vzdrževanja cest, glede na vrsto prometa. Jaz sem se zadnjič peljal po neki cesti, precej, bi rekel, odročni - ne maram povedati, da ne bi kdo mislil, da tudi tista ni potrebna vzdrževanja in tako dalje, ker sem jo zasledil tudi tu v teh 131 alineah - ki je pa perfektna cesta, če paziš in če jo vzameš s filozofijo, da pač voziš 40, 50 kilometrov na uro, kolikor ti dovoljujejo elementi ceste, ni nobenega problema; kamiona ne srečaš in zadeva gladko teče. Povprečna hitrost na takšni cesti je večja, kot na moji magistralki iz Nove Gorice do vrha Razdrtega. To ugotavljam vsak dan, kronometriram - ne uspe! Ne uspe! 60 na uro ne uspe! Ja, katrce pa jugoti s šestimi žarometi spredaj to dosežejo, ampak to so kamikaze, to so samomorilci in tega ne jemljem v obzir.
Zdaj, ko govorim zopet o primorskih cestah, moram nekaj reči. Za razliko od ostalih cest v Sloveniji, ki so bile zgrajene po drugi svetovni vojni, imajo primorske ceste še zastarele elemente - za tiste, ki ne poznate tega dovolj strokovno, vam bom zelo enostavno povedal: to so krivine, to so prehodnice, ki jih ni - prehodnica pomeni prehod iz preme v krivino, to so prečni nakloni, ki so silno pomembni za varnost v cestnem prometu. Teh elementov te stare ceste nimajo. Medtem ko ima vsaka sekundarna in terciarna cesta, ki je bila zgrajena v Sloveniji po drugi svetovni vojni, že te sodobnejše elemente. Ta cesta, po kateri se jaz vozim vsak dan, je bila predvidena za balile - to je bil fiatov model iz leta 1936, če ga zdaj zagledate na cesti, se boste ustrašili in boste mislili, da je nekaj nemogočega, da je to šlo po cesti s hitrostjo 90 kilometrov na uro. Jasno, med tem časom je razvoj avtomobilske industrije šel v takšne višine pravzaprav, da si tega sigurno 1936. leta, ko so to cesto zgradili, niso mogli predstavljati. Ampak ta cesta služi prometu do dandanes. Da je nesreča popolna, je na tej cesti ogromno čeških, slovaških, ukrajinskim kamionov s poraznim - poraznim! - tehničnim stanjem. To se vidi, če voziš zadaj, se kadi kot parna lokomotiva, od časa do časa popustijo zavore, če imaš nesrečo, si na drugi strani, kot tisto dekle, ki jo je skupilo z življenjem zadnjič, ko je naletel takšen tovornjakar in so mu popustile zavore, in pač greš v nebesa ali v pekel, kamor si si zaslužil. Če pa si vsak dan na cesti in si vsak dan s to potencialno nevarnostjo, si lahko samo v strahu, jasno, da se ti to zgodi. Če prevoziš 40.000, kolikor jih jaz prevozim na leto, je ta možnost vsak dan. Zakaj vse to pripovedujem? Zaradi tega, da bi znali vendar imeti neke vrednosti, neke kriterije, kam je treba denar vložiti, kaj je primarno in kaj je sekundarno.
Z velikim zadovoljstvom preberem tu pozicijo 4024, ki pravi "zasaditve in ozelenitve brežin". Ja, ja, ampak najprej vse ostalo. V hiši moraš imeti naprej tlak, zasteklitev itd., šele kasneje zavese in rožice itd. Lahko imaš pa tudi, če imaš tako klimo, ne vzidaš okna, ampak si postaviš cvetlični lonček in samozadostno gledaš vanj, dokler ne zmrzneš, ko pride zima.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Hvalica, lepo prosim...
IVO HVALICA: Ne, ne, vi mene lahko prosite, jaz pa vas prosim nekaj, da me ne prekinjate, ker sem v naprej povedal, da mislim imeti daljšo razpravo in vse to, kar govorim, se nanaša na nekaj bistvenega. Govorim obširneje zaradi tega, da bi spremenili filozofijo tega in da ne bomo nikdar več dobili takšnega predloga proračuna za ceste, kot ga imamo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za opozorilo...
IVO HVALICA:... in bom nadaljeval.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Če dovolite, soglašam z vami, da je treba tudi to jasno povedati, ampak mi smo razpravo že končali, splošno razpravo.
IVO HVALICA: Ne, jaz govorim o tem, o poziciji 2415.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, nadaljujte.
IVO HVALICA: Jaz govorim izključno, začel sem, tu sem si označil, v moji promemorija, sem napisal, govorim o poziciji 2415, Direkcija Republike Slovenije za ceste, na strani 63 in grem naprej. Torej, zelo mi je všeč, da piše "zasaditve in ozelenitve brežin". Bolj bi bilo koristno pa, če bi popravili tu prečni naklon v neki krivini. Lepo je pa videti tudi zeleno brežino. Najprej je seveda moraš imeti, to brežino, ker lahko je tudi ni. Jaz amandmiram eno brežino, ki je ni. Bom potem o tem govoril. Torej, ko sem povedal, da moramo to spremeniti, ko sem povedal, naj bi spremenili neke kriterije, nek vrednostni sistem, kako bi pristopili k temu, ker to se nam bo sicer pojavljalo in bomo, krpali na ta način v nedogled vse te stvari, bom spregovoril še nekaj o tej cesti, kjer tudi zelo skromno, bi rekel, zavedajoč se silnih težav, ki jih ima vladajoča koalicija in državne finance, imam amandma, ki je na strani 68 pod številko 8. En amandma, ki ne zahteva nič več kot 15 milijonov tolarjev.
Cesta, po kateri se vozim vsak dan, je cesta, ki, žal, bo še dolgo edina povezava z Ljubljano. V času mojega mandata se bom, žal, moral po tej cesti do konca voziti, ker avtoceste ne bom dočakal. Tu je namreč odpovedal nacionalni program za izgradnjo avtocest. To je sicer druga zadeva. Ampak če vemo, da avtoceste na tem odseku ne bo, bi morali potem neko adekvatno vsoto vložiti v to cesto, da bo vzdržala ta čas, dokler ne bo avtoceste. Gre vendar za magistralko, gre za izredno obremenjeno cesto. Vi veste, da ta cesta pelje na mednarodni mejni prehod Vrtojba, ki ima specifičen tranzit blaga, ki ga nikdar ne bodo prevzeli ne Fernetiči, ne Luka Koper. Gre čez določene mejne prehode zaradi tega, ker je infrastruktura na teh prehodih urejena za določeno blago. Na primer živina, in vi veste, da vzhod zaenkrat ne more nič drugega izvažati kot te primarne proizvode in to gre vse čez Vrtojbo. To je dosti počasen prevoz, poleti tudi silno smrdi in tudi marsikaj iz teh kamionov odpada.
Torej, glede na to, da se avtocesta iz meni nejasnih razlogov, čeprav sem dobil že ne vem koliko pojasnil, da se ne gradi avtocesta iz Nove Gorice proti Ajdovščini. Pogodba je bila podpisana pred skoraj letom dni, ampak cesta se ne gradi. To je dejstvo. Delajo se neki objekti, toliko da se nekaj tam "prčka", ampak cesta se ne gradi.
Obvoznica Ajdovščina, ki je tudi spadala v ta kontekst se ne gradi. Vse ostalo tudi miruje. Ta cesta je taka, kakršna je. Verjetno bo to doživelo tudi neko okroglo obletnico. Verjetno bo to prišlo kar do leta 2006, tako da bo 70 let promet potekal po tisti trasi, ki so jo zastavili Italijani leta 1936 oziroma je starejša še od prej, ampak so jo potem korigirali. Cena za to bo katastrofalna.
Poleg tako rekoč tedenskih smrtnih žrtev na tem odseku je jasno tudi materialna škoda takšna, da bi vsaka država, vsak resor, ki se ukvarja s cestami, ki bi zadevo gledal z vsenacionalnega aspekta, moral to spregledati in nekaj narediti. Vi veste, da je bila pred kratkim tudi cestna zapora v Ajdovščini, da tam skozi mesto in čez majhen mostiček, ki gre čez malo rečico, bolj potok, Hubelj , pelje tisoče kamionov na dan. Ljudje so pač prejšnji teden tam napravili zaporo samo za 15 minut. Jaz sem bil prisoten, sem šel dol, samo v 15 minutah se je nabralo prometa na eni in drugi strani toliko, da se potem ni odfecljalo eno uro - 15 minut zapore!
Sedaj prehajam k svojemu amandmaju, čeprav sem hotel še marsikaj reči, ampak vidim, da je tudi predsedujoči malo nervozen... (Smeh.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Sploh ne! Vas zelo poslušam, sploh ne! Zanimiva razprava, vendar...
IVO HVALICA: Ali res? Ne, sem mislil, ker si mi prej upadel v besedo. Se ti opravičujem!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne, dobronamerno sem mislil.
IVO HVALICA: Aha, dobro, sprejemam. Torej, sprejemam dobronamernost gospoda Andreja Gerenčerja in bom še nekaj rekel o tem svojem amandmaju. Samo poiskati ga moram... ga že imam.
Kot sem že prej povedal, na strani 68, amandma pod številko 8, rezerva Republike Slovenije - vidite, da nisem vzel ne predsedniku republike, ne predsedniku vlade, ampak rezervi - pod postavko 7.640 se prenese na pozicijo 1.634. Jaz sem uporabil strokovno klasifikacijo, ki smo jo dobili v odboru za infrastrukturo - ne vem, kako se imenuje tista zelena knjižica, če mi pomagaš, Jakob - tista zelena knjižica, ki smo jo dobili na odboru za infrastrukturo, kjer so klasificirane vse ceste. Tisto ima eno pomanjkljivost, ker ni navedena neka predpozicija, neka celotna trasa, zato moram to pojasniti. Ta cesta se uradno imenuje M10-5/344 Razdrto-Manče. Skratka, to je na trasi Razdrto-Gorica. To je ovinek v Podgriču, tega vsi poznajo, ker tam je že marsikomu vzplapolala kri, ko je dobil nasproti kakšen kamion - meni se je to zgodilo pred tremi dnevi, ker tam gredo redno kamioni čez neprekinjeno črto v popolnoma nepregleden ovinek in tam ni brežine oziroma brežina je, ampak to je nek zid, kar je popolnoma nepregledno. Tam sem imel tudi pred leti frontalno trčenje; pravilno sem vozil po desni strani, mlado dekletce, ki ni obvladalo svojega avtomobila oziroma avtomobila svojega očeta in je priletelo vame; če ne bi imel močnega avtomobila, bi bilo po meni, tako pa sem jo malo zaradi pasu, malo pa zaradi avtomobila poceni odnesel skozi. Moj prijatelj tukaj, Borut, se smeje, ko posluša to, čeprav pa tudi sam, ko vozi po tem ovinku, ima verjetno iste občutke kot jaz.
Torej jaz predlagam, da se poveča preglednost temu ovinku. To je vsa moja zahteva. Če bi bil Kopač tukaj, vi rekel, da sem demagog, ker res, kar je predlagano s strani socialdemokratske stranke, je demagogoško. Njegovo trgovanje z borzo pa je antidemogoško. Ampak, to je druge stvar. Torej jaz predlagam, da bi ta ovinek, to je pri kraju Podgrič, da bi temu nesrečnemu ovinku namenili petnajst milijonov tolarjev. Vas prosim, če hočete pokleknem tudi, če želite, če treba to narediti, ker do sedaj ni bilo še nobeno dopolnilo sprejeto. Lahko pokleknem, meni to ni težko, pred vlado, pred vladajočo garnituro, tu jaz pokleknem lahko, za ta ovinek pokleknem. Ne se smejat, ker sem mislil resno. Torej jaz predlagam, da povečali preglednosti na tem ovinku in brez humuziranja in sejanja rožic. Ni važno, samo da bom videl ali mi gre nasproti kakšna pošast iz Ukrajine. Pri čemer nisem mislil na Ukrajinke, ampak na kamion iz Ukrajine. Ne se smejati, ker so stvari resne.
Torej dragi moji kolegi, LDS-a tako rekoč ni, oni itak vse vedo, pa še zbor za trgujejo, tako da nimajo teh problemov, kot jaz z enim ovinkom. Prosim vas za podporo. Dokažite, da je še malo demokracije v tem parlamentu. Da jo je še nekaj. Ker poglejte, to kar mi počnemo v tem parlamentu, to je, jaz temu rečem nehigienično. Čisto vse ste do sedaj zavrnili, čisto vse. Meni se zdi to premalo bistro. Tako bi vi nam sto milijončkov nekje pustili in mogoče bi bili mi tudi s tem zadovoljni. Ne vseh meni, nekomu petnajst, drugemu pet, deset itn.. Ne, ampak nič. Vi hočete dokazati, da valjate in do sedaj jasno uspešno valjate in ste nas povaljali. Ampak zdaj smo pri mojem amandmajem in tu bi se jaz postavil pred ta valjar, in kot sem rekel, lahko tudi pokleknem, in vas prosim za razumevanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hvalica. Besedo ima gospod Herman Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala, gospod predsedujoči. Kolegice in kolegi! Meni bo seveda nekoliko težje ob tem briljantnem pristopu gospoda Hvalice. Tudi sam imam vložen amandma, in sicer za obvoznico Radlje, za katero bi prav tako našel dovolj tehtnih argumentov, zakaj je potrebna, tako, kot so vsi moji predhodniki in vsi tisti, ki bodo nastopali kasneje tudi. Ne bom torej posebej poudarjal tega, da se zanjo borimo že dvajset let, zadnjih pet let intenzivno, da bo vsak čas zapadla tudi lokacijska odločba za to. Ne bom tudi ne kazal slik prevrnjenih tovornjakov na radljerskih klancih; zadnjo si lahko ogledate izpred treh dni, v Večeru, ko je kamion z 20 tonami akomulatorjev bil zopet obrnjen na vodovarstvenem območju, ki je prav tam. Ne bom tudi govoril o tem, kakšni botri so bili v preteklosti za posamezne ceste ali področja.
Ali so bili ali niso bili? Dejstvo je, da območje, ki ga zastopam, torej Koroško, Dravsko dolino še posebej, na nek način v zadnjih letih vendarle cestno spreminjamo v neke Haloze. Haloze v tem smislu, da je pač ta cestna infrastruktura izrazito zaostala.
Zato se mi zdi ta trenutek tudi bolj pomembna kot to, da se pogovarjam in dokazujem pomembnost te svoje investicije, filozofija oziroma pristop k reševanju cestne problematike v Sloveniji. Ceste - to dokazuje vsa ta razprava v tem parlamentu - postajajo eden najbolj vročih ali pa perečih problemov v tej državi. Najbrž bo prav na tem področju treba ujeti filozofijo, da so poleg avtocest problem regionalne oziroma magistralne ceste. To filozofijo bo morala vlada tudi tako obravnavati.
Moram reči, da moj amandma, ki predvideva zgolj plačilo na spremembe namembnosti zemljišča in torej gre iz enega žepa v drugega v okviru samega proračuna, ni ta trenutek tisto, kar ne bi bilo mogoče doseči. Še bolj kot to, pa moram reči, da sem zadnjič prisluhnil državnemu sekretarju, ki je govoril o možnostih za naprej, ko je govoril o tem kako pravzaprav priti do teh večjih investicij - konkretno imam v mislih in najbrž je imel tudi on, obvoznice, ki so v Sloveniji potrebne. Na nek način ga želim zavezati, da ob pripravi proračuna za leto 1998 hkrati ministrstvo oziroma vlada tudi pripravi ta predlog rešitve. Zadnjič so bile nakazane nekatere možnosti in v bistvu v resnici, če hočemo ujeti filozofijo reševanja magistralno regionalnih cest, potem se mi zdi, da mora biti zraven pri proračunu za leto 1998 tudi ta rešitev. Sicer se nam bo podrla vsa filozofija magistralnih in regionalnih cest v Sloveniji in samo avtocestni križ, ki bo zgrajen in tudi je prav in je normalno, da bo, ne bo reševal problematike cest v Sloveniji, ker vendarle - za Koroško zopet govorim - najbližji bo do avtoceste 50 km, najbolj oddaljen prek 100 km. In torej za nas Korošce so avtoceste izrazito drugotnega pomena. Še za mnoge Slovence so prvotnega pomena magistralne in regionalne ceste in so avtoceste pač nadgradnja.
Prosim za ta predlog oziroma to rešitev, ki jo je omenil državni sekretar v svojem včerajšnjem nastopu. Sam pa apeliram za svoj amandma na 76. strani pod številko 29. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Tomažič. Besedo dajem dr. Jožetu Zagožnu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani kolegice in kolegi, cenjeni predstavniki vlade! Spoštovani gospod podpredsednik! O tej temi je težko razpravljati in to iz več razlogov.
Prvi je nedvomno ta, da je to posel, ki ne daje upanja na kakšne posebne učinke, ker se stvari pač potem drugače izglasujejo. Drugo zato, ker je ta problematika takšna, da so vse ceste v Sloveniji, razen morda avtocest, potrebne popravil, obnove, rekonstrukcij in vemo, da denarja ni. V primerjavi z drugimi državami se vozimo po dosti slabših regionalnih cestah in raven kakovosti teh cest je odsev gospodarske moči, stanja v gospodarstvu in kakršno je stanje, so pač tudi te ceste. In tudi to stanje v bodoče in danes ni dobro, v gospodarstvu in je težko pričakovati, da bo stanje dobro tudi pri cestah. Zato je danes tu dosti neprijetno, ko je potrebno nekomu vzeti, da bi drugemu dali. Vendar jaz menim, da je v tem proračunu, predlogu proračuna, še cela vrsta možnosti, da bi se vzelo na drugih koncih, ne pa tu pri cestah, kot na primer konkretno pri prvem amandmaju.
Sam se bom tukaj ustavil pri dveh, treh amandmajih. Eden je tisti, ki sem ga sam vložil, gre za problem tu v Ljubljani, Celovške ceste. Dostikrat se misli, da je pač v Ljubljani stanje najboljše, da je razrešeno, vendar to ni res. Celovška cesta je tudi, del Celovške ceste je tudi povezava med zahodno avtomobilsko obvoznico in pa med avtocesto za Kranj in v času turistične sezone je praktično neprehodna. Ta cesta deli Šentvid in Zgornjo Šiško na dva dela, na dva popolnoma s Celovško ločena dela in tu pač predlagam, da bi se dal denar za začetek del, za začetna incialna dela za predor, ki bi mimo Celovške ceste povezal avtocesto proti Kranju s severno ljubljansko obvoznico, ki potem pelje proti Postojni in proti Kopru. Ta stvar bi bila nujna tudi zaradi tega, ker je čedalje več nesreč na tem področju, skoraj ne mine dan, da ne bi prišlo do velikih zastojev in pa tudi nesreč in zato apeliram, da se vsaj ta simbolični znesek za ta del avtoceste vendarle nekje dobi.
Druga zadeva je ta, ki se nanaša na cesto Ljubno-Luče. Tudi sam sem bil zelo neprijetno presenečen, ko sem videl, da namesto povečanja je v prvem amandmaju predlagano zmanjšanje za 4 milijone. Ali res nima slovenska država štirih milijonov, oziroma ali se res ne da na drugih postavkah ta denar dobiti, da bi se cesta proti Lučam končno uredila ali pa vsaj pričela urejati. Od poplave leta 1990 je zdaj že sedem let in stanje na tej cesti je neznosno, tudi nevarno, tako da menim, da bi lahko bilo v prvem delu amandmaja, kjer je govor komu se kaj prida, ne pa v tem drugem, ko je govor o tem komu se kaj odvzame. Ljudje v Savinjski dolini to od nas zahtevajo. Pravijo, ja, zdaj ste pa štirje poslanci od tu doma, dajte nekaj napraviti, ampak ne vem, morda bo drugo leto kaj boljše. Tako se tolažimo že sedem let, morda bo še kakšnih par let potrebno, da se bo to uredilo. Toliko.
Skratka, apeliram, da bi se le vsaj en del teh amandmajev, ki se tičejo cestne problematike, ugodno razrešil zaradi tega, ker je to tisti del proračuna, ki je vendarle razvojno naravnan, ki je v konkretne stvari naravnan, ki je v materialne stvari, ki ni v birokracijo, ki ni v neke abstraktne porabe. In zato predlagam, da se tudi vsaj nekaj amandmajev opozicije na tem področju podpre. Ponovno poudarjam to, kar sem rekel že včeraj: ni nujno vedno vlada edina najpametnejša in ima edino prav. Že včeraj in danes je tak vtis, da kar vlada predraga, to je prav, kar pa mi, pa ne. Vendar v tem ni resnice - vlada je pač močnejša. Tu ni na delu sila argumenta, tu je na delu argument sile. In to je tisto žalostno, kajti v pametni politiki bi tudi opoziciji morali dati možnost, da vsaj v enem delu uspe. Sicer se pa gremo dva pola, med katerima ni vmesnega prostora, vendar to je bilo stanje, ki je bilo značilno za totalitarne sisteme. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, doktor Zagožen. Besedo dajem Francu Čebulju.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa in dober dan vsem skupaj! Težko se je odločiti za tako razpravo, ko smo vsi prepričani, da je premalo sredstev, da bi lahko vlada oziroma naša država dobila sredstva za tista področja, ki so tega nujno potrebna. Ampak če pogledam na postavki 24.15, kjer se nekje povečujejo sredstva, največjemu delu se pa jemljejo. Skoraj me je groza, če pogledam tudi preostali del proračuna, kar se nanaša na investicije, Kot Gorenjca, kot gorenjskega poslanca, ki sva v tem trenutku v parlamentu oziroma smo trije, tudi gospod Per - ne, trenutno ga ni tukaj v parlamentu. Če, skratka, pogledamo pregled, kot sem že omenil, povečanje oziroma postavke, ki se zmanjšujejo. Na približno 150 postavkah, ki so zajete tukaj notri, je deset odsekov, ki tangirajo tako imenovano Gorenjsko, od Medvod, Domžal in tja gor do Kranjske gore, Bohinja in seveda tudi Jezerskega ter Kamnika. Mene je groza! Skupaj je tukaj namenjenih okvirno, mislim, da pri seštevanju oziroma je mogoče, da sem kakšno postavko spregledal, je namenjenih samo 256 milijonov. Od tega naj bi na teh postavkah, ki so namenjene za gorenjske regionalne, predvsem za regionalne ceste - ni vključene nobene magistrale ceste - vzeto 56 milijonov oziroma - ja, 56 milijonov. To pomeni, da bo šlo na gorenjske ceste - je šlo, ker je passe, ker so sredstva porabljena - ampak se pa sprašujem, koliko je teh odsekov na Gorenjskem dokončanih, ali so dokončani ali niso dokončani, ali bo potrebno za naslednje leto v proračunu, v novem proračunu spet namenjati sredstva, da se bodo za te odseke, ki so mogoče pričeti ali nedokončani, izvajalcem storitve plačale. No, jaz se bom obrnil, čeprav je večkrat očitano, predvsem od pozicijskih poslancev, zlasti LDS-a, da prevečkrat zastopamo neke lokalne interese. Jaz se moram tukaj pač - mislim, da je to moja življenjska priložnost, da vas spomnim, gospod državni sekretar, Spodnji Brnik, Cerklje, Žičnica Krvavec, skratka, ne gre ta cesta samo za pomen same občine Cerklje, ampak ta cesta služi tudi nemotenemu in varnemu dohodu do smučišča Krvavec. Moram povedati, da se s tega mesta zahvaljujem, ker smo v letošnjem letu nekako uredili dva kilometra te ceste, toda odprte ostaja še preko šest kilometrov. No, zanimivo je to, da - ker pa seveda pričakujem, da bo v letu 1998 tudi nekaj sredstev ponovno namenjenih za ponovno odprtje novih adaptacijskih del tega cestišča. Opaziti pa je, da ste na postavki 72.91 vzeli 6 milijonov, kar pomeni samo 35 milijonov za ta del odseka, pri čemer moram s tega mesta povedati, da je ta investicija oziroma so vsa ta adaptacijska dela na tem odseku stala skoraj 93 milijonov SIT. Zanima me, ali imate vi, kot državni sekretar, pregled nad temi deli, investicijskimi deli, ali imate pregled nad izvedbenimi projekti, ker projekt je pač vseboval verjetno ta znesek, sama dela so pa v zaključni fazi stala, kolikor sem rekel. Zanima me, ali bo tudi v letu 1998 prav za to investicijo ponovno namenjenih nekaj sredstev, ker se mi zdi, skratka, nelogično da iz leta v leto prenašamo določene odseke, ki so že, skratka zgrajena, za pokritje del, ki so že storjena. Jaz se tukaj sprašujem seveda potem tudi, ali je nadzor nad samo izvedbo, je temeljit? Ali je sam nadzor oziroma potrditev samih projektov kot nadzornega organa, ki ga imate v državni družbi za ceste, tudi učinkovit ali ni? Mislim, tu se veliko vprašanj pojavlja, tudi pri samih izgradnjah, ker se pač passe vleče to iz leta v leto. Potem pa še kot Gorenjec moram vprašati tudi za, gospod Demšar je rekel: "Pač, mogoče bo pa drugo leto boljše." Jaz sem prepričan, da ne, če bomo pač tako nastopali. Prepričan sem, da bomo morali Gorenjci oziroma tudi gorenjski poslanci se dejansko usesti na Gorenjskem in o tem nekaj spregovoriti. V kolikor ne bo naš glas tukaj dosegel svojega cilja, bo potrebno Gorenjce motivirati k še večjemu oziroma pritisku, ne samo na nas, ampak tudi na vlado, da se skratka lahko na gorenjskem kaj zgodi. Sprašujem pa tudi sledeče, ker bi bilo verjetno potrebno v letu 1998 tudi vključiti, kaj je z Gorenjsko avtocesto. O tem ni več ne slišati, ne tukaj v tej hiši, še manj pa s strani ministrstva za promet in zveze.
No, v zaključku bi rekel toliko, da seveda ne morem za take amandmaje glasovati, ker vzamejo sredstva, to ni samo področje Gorenjske, tudi področje drugih regij v Sloveniji in skratka bi glasoval za tak predlog, kot ga je prvotno vlada tudi predložila oziroma ministrstvo za promet in zveze. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Čebulj. Dajem besedo doktor Hren-Vencljevi. Replika? Se opravičujem. Prosim. Jaz sem vas zabeležil kot razpravljavca.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Samo nekaj kratkega. Spoštovani kolegi in kolegice! Mi razpravljamo o proračunu leta 1997. Leto je pravzaprav končano in nesmiselno je zdaj zahtevati razne dodatke, kajti ta proračun je v bistvu pripravljen samo za to, da se pokrijejo tiste zadeve, ki so že bile narejene in zato nima smisla zdaj na dolgo in na široko govoriti in dajati razne dodatke, ki tako ali tako v glavnem, razen nekaterih zadev, ne pridejo v poštev. Mislim, da te razprave bodo dobre ob proračunu leta 1998, v tem primeru pa mislim, da nimajo kakšnega velikega smisla. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Košir.
JOŽEF KOŠIR: Spoštovane poslanke in poslanci! Ne bi bila čisto pravilna replika gospodu Čebulju, ampak oglasil bi se prav zaradi tega, ker dejansko ne bi komentiral o tem, Štajerski pa Gorenjski, ker problemi so enaki verjetno na vseh koncih, tudi na drugih koncih Slovenije. Vendar bi govoril predvsem o temu, da vsi ugotavljamo, da je premalo denarja, po drugi strani je pa preveč obremenjeno gospodarstvo. Govoril bi o temu, da izhajam iz bazena, v katerem smo dejansko vložili predvsem v rekreacijsko - turističnemu centru Unior na desetine milijonov v področje Zreč in Rogle. Povezano je dejansko s cesto, ki pa je danes v katastrofalnem stanju.
V pismih, ki jih pošiljajo ti naši turisti, tako kot županu, kot vodstvu Unior turizma, bom enkrat tudi naslovil na ministrstvo za promet in zveze. Ker dejansko je do sedaj to področje 100% izvajalo in odplačevalo davke. Ta del ceste povezuje mogoče malenkost, ampak je 16 km in povezuje dejansko obstoj tisoč zaposlenih delavcev na področju turizma, ki so do danes - kot sem že prej omenil - v celotnem gospodarstvu v celoti izvajali naloge, katere so jim bile zadane s strani države. Zato tudi pričakuje za tiste 1.7 km, za katerega sem vložil amandma na 69. strani oziroma številka 68 na strani 91, glede popravila ceste, ki ni samo problem, problem da je preozka, da je nevarna, da da prihajalo do danes do nesreč, ker vemo, da te center ima danes tristo tisoč prenočitev. Rogla ima obiska preko petsto tisoč obiskovalcev, vendar toda to ni tista cesta, ki je bilo omenjeno, da pridejo občasno ljudje k maši ali pa na procesijo. Ampak je cesta, ki je stalna in je dejansko osem do devet mesecev dnevno obremenjena. Jaz sem ta amandma tudi na odboru, ko sem komentiral. Vendar ni bil sprejet.
Mislim, da bomo morali gledati tako, kot gledamo demografijo, kot enakomerno porazdelitev denarja po celotnem podeželju, prihaja prvo do tega, da bomo ta denar zaslužili. In mislim, da ga moramo dati v prvo tiste sfere tudi, če bomo hoteli do tega priti, da bomo lahko iz gospodartva še več denarja potegnili in s tem več davkov.
S tem bi obrazložil amandma številka 68, enak je 69, ki pa je obrazložil prej gospod Petan. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod Čebulj, potem dr. Zagožen replika.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Najprej kratka replika, gospodu Koširju. Poglejte, Štajerci! Vi ste se v bistvu med sabo začeli, diskusijo voditi, kako je zgrajen mariborski podvoz in most itn.. Med sabo, kjer je že zgrajeno. Jaz pa ne govorim o tem kaj je zgrajeno, ampak kaj ni. Jaz sem samo hotel, med tem, tudi repliko gospodu Jelinčiču, mislim, da me bo poslušel, prej me od vsega začetka ni.
Rekel sem, da je ta proračun sigurno passe, ampak hotel sem ob tej priliki spomniti vlado, državnega sekretarja, da je samo toliko bilo v letošnjem letu namenjeno Gorenjski. Jaz bi želel, da Gorenjska, v nadaljevanju tudi za izletnike, ki prihajajo na Gorenjsko in tudi na Krvavec, da pridejo na naš konec in da odnesejo lepe občutke. In tudi gospoda Jelinčiča povabim, da bo ocenil ali so gorenjske ceste v redu ali ne. Kot turista, kot turista. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Repliko ima gospod dr. Zagožen, potem pa Zmago Jelinčič.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Repliciral bi gospodu Jelinčiču. Zelo bi se strinjal z njim, da je res v resnici neumestno govoriti o stvareh, ki so že porabljene, o denarju, ki je že porabljen in verjamem, da je večina tega denarja že res porabljenega. Vendar, dokler vlada daje amandmaje, stvar še ni porabljena. Če vlada lahko daje, zakaj tega ne bi smela dajati tudi opozicija. To je ključno vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Obema spoštovanima gospodoma bi še enkrat pojasnil. Vlada daje amandmaje zaradi tega, ker je preprosto prezrla nekatere zadeve, ki so že narejene. To je logično. Vendar gre dejansko tukaj za poračun. To v pojasnilo, da bosta gospoda razumela, če sem bil morda nejasen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Replika, gospod dr. Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Ne vem zakaj gospod Jelinčič po vsej sili opravičuje vlado in pravi, da je samo prezrla. Ne. Vlada ni samo prezrla. Vlada je menjala politiko. Vlada se je že odločila, da bo dala tem postavkam denar, potem pa se je naknadno odločila, da ga bo vzela. To ni prezrtje. To je sprememba politike, ker je pač ocenila, da nekje drugje dobi več točk ali kaj podobnega.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospe dr. Hren-Vencljevi.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Spoštovani! Očitno bijemo boj brez upa zmage, kajti pojasnjeno nam je že vsem bilo, da denarja ni, da so se stvari spremenile in podobno. Vendar bi vseeno želela pojasniti zakaj sem vložila dva amandmaja, ki se tičeta tega področja, o katerem sedaj govorimo in ki so ga podprli tudi trije koalicijski poslanci.
Prvi amandma pod številko 64 se nanaša na obvoz okoli Vrhnike. Zakaj je ta obvoz potreben, smo že obrazložili na odboru. Gospod Hvalica je zelo plastično in drastično hkrati govoril o ukrajinskih pošastih, ki drvijo po cestah. To isto se dogaja tudi skozi Vrhniko vsak dan in to v takem številu, da pravzaprav niso varni več otroci dveh šol, ki živijo ob tej cesti in vsak dan vsaj dvakrat prečkajo to cesto. Niso varni otroci iz vrtca, pa tudi ostali občani, kajti to je poglavitna komunikacija v kraju Vrhnika.
Rečeno je bilo, to je že prepozno, ni možno tehnično izpeljati. Možno je, imamo tudi pripravljeno dokumentacijo, da bi bilo to mogoče financirati. Ta sindrom Pepelke, ki ga čuti jugozahodni del Ljubljanskega barja, ali pa, če hočete, mačehovski odnos vlade, se ne kaže samo v primeru cest, kaže se tudi v primeru zagotovitve osnovnošolskega prostora, ko je Vrhnika, po ne vem kakšnem ključu, pač izpadla iz financiranja, mi imamo pa pogoje za devetletno osnovno šolo, ki jo predpisuje zakonodaja. Pa tudi pri gradnji vrtca, ki je pogorel, ko od obljube v januarju in pogodbe za finančna sredstva v juniju do danes še nismo dobili ničesar.
Drugi amandma pod številko 65 se pa nanaša kolesarske ceste. O njih ne bom govorila, to je državni vladni projekt, ki smo ga mi želeli realizirati. Včeraj ste podprli, kolegi iz pozicije, vinske ceste, pa vas prosim, da danes podprete še kolesarsko cesto, kajti po njej se da potovati tudi z nekaj maligani.
Imam pa še dodatni predlog, na katerega me je navedel gospod Jelinčič, ki pravi, saj se o tem ne izplača več pogovarjati. Verjetno se res ne! Preko 60 predlogov amandmajev opozicijskih poslancev ni bilo sprejetih in tudi nekaj pozicijskih. To se pravi, predlagam, da v sklopu glasujemo samo še za vladne amandmaje, potem pa nehamo s to razpravo!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima Jože Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani zbor! V dosedanjih razpravah je bilo že precej argumentiranih opozoril na izbor vladnega predloga in prioritete. Sam bi tudi na nekatere stvari opozoril.
V programu Direkcije Republike Slovenije za ceste vidim premalo podpore turističnemu gospodarstvu. To se pravi, da so zapostavljeni tisti infrastrukturni odseki, ki bi lahko pripomogli k odpiranju in boljšemu trženju pomembnih turističnih območij. Kot so tu ugotovili že gospod Zamernik, gospod Košir in še nekateri, se iz tega predloga pravzaprav vidi neposluh v slučaju Logarske doline, v slučaju Rogle. Sam se temu mnenju pridružujem in soglašam. V tej zvezi bom navedel tudi dva predloga, ki imata izrazit pomen za slovensko turistično gospodarstvo in tudi za ohranjanje poseljenosti na demografsko ogroženem območju. Menim, da s pravilno politiko in filozofijo pri gradnji cest, da je mogoče znatno podpreti prizadevanja turističnega gospodarstva. Naj vam razložim dva predloga, ki bi gotovo imela pozitivne posledice za slovensko turistično gospodarstvo.
Prvi predlog: gre za ureditev ceste skozi Zgornje Poljčane, ki je pod postavko 7.7.7.1 zajeta v prvotnem proračunu z dvema milijonoma. V sedanjem dopolnjenem pa je odvzet celo 1 milijon, tako da gre zgolj za simboliko. Čeprav se za ta odsek ceste na ministrstvu strinjajo, da je nujno potreben obnove že več let, se nekako kar naprej in naprej odlaša. Moram še navesti, da gre tu skozi Zgornje Poljčane za popolnoma uničeno cesto, ki ji je treba tudi nekoliko spremeniti traso. Uničena pa zaradi tega, ker je za Zgornjimi Poljčanami kamnolom, iz katerega je bilo v času gradnje štajerskih odsekov avtocest vzetega kar 70% gradbenega materiala in vse je šlo preko te ceste. Seveda ob takih obremenitvah tu praktično ni več asfalta.
Ureditev te ceste ni pomembno samo zaradi tega, ker je to potrebno, ker je to uničeno, ampak ima silno velik pomen, ker je to povezava - to je odsek nekdanje tako imenovane cesarske ceste Rogaška Slatina - Dunaj. Vemo, kakšen zdraviliški center je Rogaška Slatina in zadnjih dvajset let imamo tu še Atomske Toplice in mnogi turisti se odvrnejo od Rogaške Slatine. Mislim, da je del vzroka za zaostajanje Rogaške Slatine tudi v tej cesti. Vemo, da je Rogaška Slatina dobila vedno pomemben del turističnih gostov iz Avstrije, ker ima dvestoletno tradicijo. Pritožbe so vedno na račun te ceste, zato je nujno potrebno. Poleg tega je ta cesta tista žila, ki daje Kozjanskemu možnost za gospodarski razvoj. To je demografsko ogroženo področje in bi se z obnovitvijo in rekonstrukcijo te ceste možnosti izredno povečale.
Ta cesta je poleg tega tudi najkrajša povezava z Dolenjsko, to je celotnega vzhodnega obomočja, to se pravi povezave Štajerske oziroma Avstrije in Madžarske z Dolenjsko, Slovenska Bistrica - Brežice. Marsikdaj se tu nekateri prevozniki ne odločijo in ne morejo odločiti, ker je cesta v tako slabem stanju. Ta cesta, ki sem jo zdaj omenil, je zajeta na strani 84 pod zaporedno številko 50.
Drugo pa je obnova ceste na relaciji Zgornja Ložnica - Oplotnica. V bistvu gre odsek od Slovenske Bistrice do Oplotnice na strani 90, pod zaporedno številko 67. Te ceste od zemeljskega plazu je praktično na nekaterih odsekih ni. Je pa izredno pomembna. Naj vam jo obrazložim. Dopolnjuje se k temu, kar je govoril pred mano, malo pred mano gospod Košir. Po tej cesti je najkrajši dostop do smučišč na Rogli, preko sistema Jurgovega. Morda vsi tega ne veste, vendar, če greste, če se odločite za cesto preko Slovenske Bistrice, Oplotnice, Sezlaka, Lokanje na Jurgovo, ste prihranili eno uro, praktično eno uro za dostop na smučišča, če greste iz Ljubljane ali iz Maribora ali iz Zagreba ali iz Avstrije, kajti to je po trasi izredno primerna cesta, ni nobenih velikih vzponov, je pa bila do zdaj zapostavljena, ker je pač pred leti bil tisti odsek od Oplotnice proti Jurgovemu, proti Pesku, ni bil transformiran, ni bila več regionalna cesta, ker je pač dobila prednost cesta skozi Zreče, vendar je ta odsek in ta strategija usklajena s Turističnim centrom Rogla. Turistični center Rogla se zaveda, da po obstoječi cesti, tudi, če bi bila lepo vzdrževana, ni možno spraviti vseh kapacitet na to območje Pohorja in zaradi tega ima ta cesta izredni pomen za turistično gospodarstvo celotnega Pohorja. To daje možnost povezave, slemenske povezave pohorskih smučišč in celotnega tega območja in dejansko, ker je na to možno priti iz vseh smeri, po novi avtocesti, iz Stepanja ali Slovenske Bistrice, tu se prihrani ena ura vsakemu smučarju, ki gre na sistem Rogle ali pa na smučarski sistem Trije kralji. To je najkrajši in najugodnejši pristop, ki bi bila izredna žila za to gospodarstvo in dejansko pozivam, ne samo ministrstvo za ceste, ampak tudi novo ministrstvo za turizem, da da vso potrebno prioriteto objektom in infrastrukturnim povezavam na tej trasi. Zato vas prosim, da nekako podprete to, to ima širši pomen za vse slovensko gospodarstvo, ni to lokalni projekt, hkrati se pa strinjam s tistim, kar je pred mano gospod Košir rekel, to zreško oziroma turistično gospodarstvo na območju Rogle, pa na tistem delu Jurgova, kar spada v slovenjebistriško občino spada, je se izredno razvilo z velikim trudom in z velikimi vlaganji, sedaj pa obilno vrača in tega, del tega obilnega vračanja prosim, da usmerimo v to, da bo še več vračalo, ker tu so potenciali enormni in dajmo se odločiti za pravilne prioritete. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Zoranu Lešniku.
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegi in kolegi! Imel sem namen, da bi se oglasil samo takrat, ko bomo utemeljevali svoj glas, ko bomo o posameznih amandmajih odločali. Vendar sem ocenil, da je bolje, da se oglasim zdaj, čeprav je seveda dvorana popolnoma prestreljena in nas menda ni niti toliko, da bi bili sklepčni, ampak to zdaj ni v tem trenutku pomembno.
Da sem se oglasil, me je k temu vzpodbudil podatek na strani 64, kjer ministrstvo celo od neke ceste, ki je v resnici v katastrofalnem stanju, jemlje, ne vem, piše sicer 13.000, 1.000, ne vem, kaj to pomeni, ampak verjetno pomeni to 13 milijonov. Nekoč nam bo ministrstvo že obrazložilo, kakšno slovnično izrazoslovje so tako napisane številke. Posebno sem prepričan, da gospod državni sekretar za ceste pozna cesto Šentilj-Sladki vrh. Zato bi vas jaz, da se ne bi pozneje oglasil, pač skušal na vas nekako apelirati, če se da, pa bom to utemeljil, da bi podprli amandma številka 12, kjer gre za 60 milijonov tolarjev in to za cesto, kot sem že rekel, Šentilj-Trate. Namreč malo bom, zelo na kratko bom povedal. Pretežni del te ceste je že obnovljen. Tisti del, ki pa ni, je pa v resnici v katastrofalnem stanju, zato smo se s kolegi poslanci, s kolegom Sovičem in Klincem odločili, da bi skušali z amandmajem pridobiti tisti minimalni potrebni denar, da bi že začeta dela lahko dokončali. Namreč na tej cesti je prepovedan promet težkim tovornjakom. Ker pa se ob tej cesti nahajata dve tovarni, samo ena dnevno potrebuje 240 ton ali 240.000 kilogramov surovine, ki jo je potrebno iz centralnega skladišča ali razkladalne železniške postaje Šentilj prepeljati do Sladkega vrha in iz Sladkega vrha dnevno odpeljati 200 ton ali 200.000 kilogramov končnih izdelkov, od katerih gre 70 do 80% v izvoz, o tem mislim, da je dovolj utemeljeno, da mi lahko verjamete, da je ta cesta za ti dve tovarni življenjskega pomena. Govorim, podatke sem uporabil samo za lokacijo Sladki vrh, ker Ceršak toliko v resnici ne rabi, zato nisem teh podatkov se posluževal.
Poglejte, ker pa tovornjaki ne smejo voziti po tej cesti, je zdaj dovoz po obvoznici, ki pa je 30 kilometrov daljša. Ali veste, za koliko to podražuje proizvodnjo in to praktično, izključno izvozno usmerjeno proizvodnjo. No, seveda pa je ta cesta tudi sicer pomembna za ljudi s tega demografsko ogroženega območja in ne nazadnje, to je vendarle regionalna cesta, ki povezuje magistralko, pa zdaj tudi lahko rečemo avtocesto Šentilj, Podgrad pri Gornji Radgoni, torej je tudi obmejna cesta. Vse, ne vem, kaj še je potrebno k temu zraven našteti. S temi, kot sem že rekel, 60 milijoni tolarjev, bi cestno podjetje dokončalo že začeta dela, tako da bi vsaj na tistem odseku lahko bil promet. Samo še en podatek. To cesto smo začeli obnavljati - pa se jaz ne vozim dosti po njej, razen če grem med volivce na Sladki vrh in Ceršak, ampak pravim pa zato, ker sem tudi jaz nekoč bil na občini in smo začeli obnavljati pred devetimi leti. Gre za devet kilometrov ceste in seveda bi bilo še kako, ne samo zaželjeno, ampak v resnici potrebno, da bi devet kilometrov pa vendarle v desetih letih uredili, torej samo kilometer na leto. Čeprav jaz vem, da bo zelo težko, da je, ne želja, potreb bistveno več od realnih možnosti, ampak če je možno, vas prosim za razumevanje, da bi to podprli, ker vendarle gre za gospodarsko izredno pomembno cesto in cesto, po kateri se naši proizvodi izvažajo v Evropo. Če gospod sekretar te ceste ne pozna, ga kot poslanec tega volilnega okraja vabim, da si jo greva skupaj ogledati, kajti za ministra sem pa prepričan, da jo dobro pozna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Bom kratek. Vlagam amandma v višini 41 milijonov in sicer za dela oziroma ukrepe za izboljšanje varnosti, za tista dela in ukrepe, ki jih je možno realizirati še v letošnjem letu, in sicer za dve cesti: za magistralno cesto M 10-10, Keltiko - od Kalc do Robiča, in za regionalno cesto 308. Se pravi, za ti dve cesti, za kateri boste v zimskem času prav gotovo slišali skoraj vsako jutro na radiu Slovenija, namreč, da je cesta Idrija-Godovič-Črni vrh-Col-Ajdovščina zaprta vsaj za kamione ali priklopnike, ali pa je obvezna uporaba zimske opreme.
Glede na izredno veliko število amandmajev, ki so bili na ta segment državnega proračuna vloženi, menim, da bi morali dati pod drobnogled prometno politiko države oziroma politiko izgradnje in rekonstrukcije cest, obenem pa seveda tudi problematiko skladnega regionalnega razvoja Slovenije. Naj povem samo en podatek. Baje se za avtocestni odsek Trojane namerava investirati pol milijarde dolarjev. Namreč, tam se celo pripravlja ali se gradi podzemeljski avtocestni priključek. Ko sem spraševal, kje v Evropi - ali pa tam, kjer sem se vozil, tega nisem videl - kje je kakšen podzemeljski avtocestni priključek, so mi povedali, da je to samo ali pa je eden redkih blizu Sestriera, tega znanega zimskega športnega središča v Italiji. Po drugi strani pa za to isto magistralno cesto Keltiko baje prometno ministrstvo v letu 1998, za sto kilometrov dolgo cesto Keltiko, namenja komaj 370 milijonov tolarjev, ali za tisti odsek, ki sem ga prej omenil in je na ozemlju občine Idrija, komaj 9 milijonov tolarjev - ali da boste lažje primerjali z dolarji, 100 tisoč mark. Ne spuščam se v upravičenost ene ali druge gradnje. Dal sem samo na tehtnico pol milijarde dolarjev na eni strani in 100 tisoč mark za en cestni odsek na drugi strani.
Naj zaključim. Prosim za podporo k amandmaju, ki sem ga vložil in nosi zaporedno številko 2. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Danes je bilo že sigurno rečeno zelo veliko o problematiki cest. Sigurno je, da je bilo na cestnem področju v dosedanjem obdobju, če štejemo tudi gradnjo avtocestnega omrežja v Sloveniji, storjeno veliko. Res pa je, da je bilo storjeno prav v zadnjem času bistveno manj tudi na račun gradnje avtocestnega križa, veliko manj na nižji ravni, se pravi na izgradnji in modernizaciji magistralnih in pa regionalnih cest.
Danes je bilo v zvezi s tem izrečenega že zelo veliko. Razumem, da je denarja za te potrebe iz leta v leto manj in tudi po nekih informacijah naj bi jih bilo v letu 1998 še celo manj. Zato mislim, da je ta razprava danes predvsem namenjena v tej smeri, da je potrebno v okviru vlade poiskati neke možnosti rešitve, da se zagotovi tudi normalno modernizacija regionalnih in pa magistralnih cest. Že ob razpravi, pri prvotni razpravi proračuna sem opozoril, da prihajam iz območja, kjer imamo največji procent makadamskih državnih cest, cca. 8% teh cest je na območju občine Litija. Že sam ta podatek je verjetno potreben kar velikega razmisleka, kakšna je širina problematike na tem področju.
Vložil sem tudi z gospodom Kapljo in pa še z nekaterimi ostalimi poslanci kar nekaj amandmajev, vendar so verjetno v tem trenutku ti amandmaji bolj kot opozorilo za pripravo proračuna za leto 1998, po drugi strani pa kot resno opozorilo, da je problem na tem področju zelo velik.
In še nekaj bi se dotaknil, ker bom verjetno z razpravo k zakonu o izvrševanju proračuna se tudi prijavil. Namreč problematika rekonstrukcija ceste M 10-9 je že tako pereča in tudi modernizacija ceste R 330 - Velika Reka - Radeče, da bi bilo nujno potrebno, da bi obdržali prvotni tekst 25. člena zakona o izvrševanju proračuna, ker samo ta še mogoče daje eno možnost, da tiste prioritete, ki so bile določene že v preteklosti, da jih v določenem času tudi uredimo. Toliko za enkrat. Jaz ne bom podrobno opredeljeval svojih amandmajev oziroma skupnih amandmajev, ki sva jih vložila s kolegom Mirkom Kapljo. Mislim pa, kdor je bil na pohodu po Levstikovi poti "Od Litije do Čateža", si je lahko ogledal problematiko te ceste, zato prosim v točki amandmaja številka 44 za njegovo podporo. Mislim pa, da je to predvsem apel za leto 1998, da se resno pristopi k reševanju te problematike. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Brenčič ima besedo.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa. Kolegice in kolegi poslanci, jaz razumem kljub temu, da je ta proračun passe, kot smo že slišali, da tako krčevito branimo svoje lokalne potrebe, ki so na "cestariji" evidentni in tudi kritični. Vendar bi rad opozoril na dejstvo, s katerim se je srečeval že morda prejšnji minister pa se srečuje sedanji minister in če se kaj ne bo spremenilo, morda tudi prihodnji. Dejstvo je, da gospodarjenje v cestni infrastrukturi ali vlaganja tako po kvaliteti kot po kvantiteti v cestno infrastrukturo zaostaja za potrebami, ki jih narekuje naraščajoči promet, tako po številu, še bolj pa po vrsti. Prav to dejstvo enostavno narekuje večja sredstva, ki jih bo ta država vlagala in večja sredstva predvsem usmerjena v državne ceste. Ker z vzpostavljanjem tranzitnih poti avtocestnega križa praktično spreminjamo to deželo v poligon tranzitnega prometa, kot je prej ugotovil Hvalica, povzroča strahovito obremenitev in stroške vzdrževanja.
Sam pričakujem, da je enostavno potrebno že v letu 1998 pridobiti dodatne vire sredstev v cestno infrastrukturo iz naslova obremenitve tega tranzitnega prometa.
Če samo pogledamo, ko bo končan ta cestni križ, se bo nazadnje v Ljubljani koncentriral tranzitni promet za Primorsko tako, da bo za oseben promet samo še levi pas in vozili bomo 100 na uro in nič več. Desni pas bo tako rekoč pas tranzitnega prometa. Enostavno je potrebno v prihodnje dobiti v celotno kvoto cestnega gospodarstva več denarja iz naslova obremenitev tranzitnega prometa. In del tega denarja, ki ga v proračunu z davkoplačevalci naberemo, mora nujno iti v večjem obsegu v državne in lokalne ceste. Nekatere občine vlagajo v svojo lokalno "cestarijo" tudi do 20% proračuna. Če bi mi to ekvivalentno prenesli, koliko državni proračun vlaga v "cestarijo" za državne ceste, je to neprimerljivo manj. Kljub temu, da se je ogromno vlagalo v cestno infrastrukturo, je nujnost, da v proračunu za 1998. leto dobimo nov vir zaradi obremenitve tranzitnega prometa, ki se bo predvsem odražal v gradnji avtocest in vzdrževanju avtocest in preostali večji del denarja v državne in lokalne ceste. Hvala.
RUDOLF PETAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani! Torej veliko govorimo o tem letošnjem proračunu ali poračunu ali kakor koli bi že rekli. Rekel bi pa to, da zame to še ni pase, nekaj, kar je že mimo, kar se ne splača več razpravljati, kar se ne splača potruditi, o tem govoriti. Mogoče, če nič drugega vsaj v tem vidiku, da je navsezadnje ta letošnji proračun ali poračun, tudi če ga sedaj sprejemamo nerazumljivo pozno, kar vsekakor škodi naši državi. Vendar pa je kljub temu, moramo priznati, osnova za proračuna za naslednje leto. To je dejstvo in mimo tega tudi ne moremo.
Bi pa mogoče na ta proračun gledal mogoče še z nekoliko drugega zornega kota, malo bolj specifično. In ta pododdelek proračuna, kjer smo se ustavili pri Ministrstvu za promet in zveze, je ravno pravšnji trenutek. Jaz bi mogoče malo v tem svojem pogledu gledal tudi s stališča novega ministrstva za turizem, tudi drobno gospodarstvo, ampak predvsem dela za turizem. Namreč veliko pišemo, veliko govorimo, veliko razpravljamo o neki razvojni naravnanosti, tako naše države, predvsem pa seveda, da bi moral biti proračun razvojno naravnan, to večkrat slišim. Ta beseda mi ni najbolj sedla v uho, vendar se mi vedno bolj zdi, da je to tisti pravi vidik in iz tega zornega kota bi mogoče to svoje kratko razmišljanje tudi izvedel.
Namreč vprašajmo se: Kakšen bi bil ta razvojno naravnan proračun? Ali mogoče je to, da bi vsak poslanec ali mogoče skupina poslancev za tiste svoje projekte, pač nekako uspela z amandmajem, da bi še nekaj milijonov primaknili zraven ali pa se sploh čisto na novo uvrstili v izdatke proračuna? Kajti potrebe so vsekakor velike. Ali je mogoče to kaj drugega? Ne vem. Menim pa, da je lahko razvojno naravnano samo tisto, kar ima neki razvoj, kar bo pripomoglo k nekemu razvoju in kot je že eden od mojih predgovorcev rekel, da bomo lahko dosegli takšen razvoj, da bomo tistemu delu, ki je realni sektor gospodarstva, ki ga sedaj obremenjujemo, ki prispevamo ta proračun, še nekaj več vzeli. Ampak ne tako, da bi ga onemogočili, ampak tako, da bi od tega vsi nekaj imeli. To se pravi tisti subjekt, ki lahko prispeva v proračun, in tako tisti, ki smo tudi na tem drugem koncu, na porabniškem koncu. Namreč vsekakor se moramo zavedati, da ne moremo reči, da je eden samo tukaj, drugi pa samo tam. Čisto vsi smo na obeh koncih. Ali moramo se tega zavedati, da bi tako tudi razmišljali, da smo tako na tistem prihodkovnem delu kot tudi na odhodkovnem delu.
In če se malo vprašamo: Kaj pa je v tem trenutku v Sloveniji tista razvojna naravnanost? Kaj sploh je tisto, ki je v Sloveniji v tem trenutku še sposobno kakšnega razvoja? Prav gotovo težka industrija to ni, pa ne zato, da bi omalovažujoče o tem govoril. Prav nasprotno. Mogoče je moja osnovna stroka ravno s tega področja. Vendar državna politika, tudi proračunska ni tako naravnana, da bi od te panoge lahko kaj veliko pričakovali. Celo več. Ob podpisih raznih dokumentov za vključevanje v Evropo smo tudi tu zapisali, da bomo, če nič drugega železarstvo po letu 2000 enostavno ukinili. O tem sem tudi že pred to govornico govoril, ko sem spraševal, kaj to pomeni, razne dikcije, in ker nisem dobil odgovora, smatram, da sem popolnoma pravilno tisto razumel. Tudi za kovinsko industrijo, ki je nekoč bila tisti nosilni steber, ne bi mogli več reči, da to je, kajti kup panog smo tudi na čudne načine - in je bilo tudi govora v tem parlamentu - nekako spravili na kolena in jih danes, še tiste, ki so dobre, prodajamo tujcem. Tudi lesno industrijo, katera je ena redkih, za katero imamo surovine kar doma, kar v domačih gozdovih, smo nekako spravili na tisti minimum, da dvomim, da je ta industrija sposobna sploh veliko prispevati v državni proračun, kvečjemu računa na pomoč. Ker prihajam s takega področja in ker ravno v tem času, ko razpravljamo o proračunu, gre firma v stečaj, kljub temu, da ima zunanje trge, ker je bila izvozno naravnana..., ampak dobro, to je sedaj nekaj drugega.
Želel bi povedati, da menim, da mogoče v tem trenutku je ena redkih razvojnih naravnanosti turizem, se pravi panoga turizma, ki lahko edina da nek razvoj, ki nam lahko nekaj prinese. Kot vsi veste, v turizmu, vse tisto, kar ponudimo na mizi, lahko najdražje prodamo. Se pravi, če prodamo meso v obliki živine, je to najnižja cena. Če ga pa prodamo kot zrezek na mizi, je pa to najvišja cena, in to je verjetno tisto. Dobro, slišal sem kolega, se strinjam z njim, da tudi to je to, da klobase tudi, saj to je pa ravno tisto. Tisto, kar ponudimo na krožniku, tisto je najdražje.
Naj mi bo še dovoljeno, da samo spomnim na nekaj teh virov, o katerih govorim, da je visoka stopnja možnosti razvoja, za katere se splača potruditi, da bi se nekako okrepilo in dajalo še več, kot daje. Jaz bi samo en segment tu navedel, to so naravna zdravilišča, v takšnih ali drugačnih...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan, o cestah govorimo.
RUDOLF PETAN: Ja, hočem pripraviti do tega, da bom bolj prepričljiv. Naravna zdravilišča v takšnih ali drugačnih, se pravi klimatska, termalna in pa seveda tudi kmečki turizem. Tu se tudi zaposlenost povečuje, se pravi, zaposlenost je tista, na katero lahko računamo. Vendar, gospodje, sedaj pa tisto, kar sem hotel povedati in kar je ta točka turizma, takšnega ali drugačnega - brez dobre infrastrukture prav gotovo ni. To so v prvi vrsti prav gotovo ceste, seveda v infrastrukturo spada tudi PTT omrežje in pa seveda železnice. In če ne bomo teh naših, ker sem se omejil na naravna zdravilišča, nekako odprli v svet, povezali z infrastrukturo, s cestami - če je železnica tam, dam sedaj na stran, ker se pač pogovarjamo o cestah - potem bolj težko, da bi dosegli še veliko več, kot pa bi lahko. Naj mi bo dovoljeno, da vas samo spomnim, koliko tega imamo v Sloveniji, pa se mogoče niti ne zavedamo. Seveda jaz vseh niti nisem omenil, ampak samo tista najbolj znana od teh zdravilišč. Začel bi kar pri Rogli, kot klimatskem zdravilišču, Terme Zreče, Rogaška, Atomske toplice, Radenci, Maribor, Ptujske toplice, Banovci, Moravci, Lendava, Topolščica, Čatež, Dolenjske, Šmarješke - da ne naštevam vseh. Hočem povedati, da imamo ogromno možnosti. Tu je samo treba temu res dati tisto dolgoročno strategijo, nek koncept, da cest ne rešujemo tako, kot imamo v letošnjem predlogu. Imamo spisek stotih raznih objektov, ki jih krčimo, vzamemo en milijon, dva milijona, pet milijonov, deset milijonov, in imamo nekoliko krajši spisek tistega, kjer dajemo. Mislim, da razumem predlagatelja, ki mora spraviti skupaj, da mora skrpati ta proračun - to mi je popolnoma jasno. Vendar s tem bi želel opozoriti, da bi bil potreben nek koncept. Če bi imeli koncept - recimo, to bi lahko bila samo ena od misli. Takih stvari, o katerih jaz govorim, je sigurno več, in vsak bi lahko s svojega zornega kota še navedel nekaj takih področij, kjer bi te besede "razvojna naravnanost proračuna" prišle prav gotovo do izraza. Zato bi država morala pripraviti dolgoročni program povezave teh naših razvojnih možnosti - jaz sem se omejil na naravna zdravilišča - da bi jih povezali z dobrimi cestami, kajti edino na ta način bi lahko bila tudi priprava proračuna lažja. Verjetno bi bil tudi argument, da ravno naš amandma ali moj amandma ni tisti, ki je najbolj pravi, ker sedaj bomo pač glasovali ali po politični pripadnosti ali pa generalno, zato, ker so vsi predlogi, vsi amandmaji opozicije nekako nepotrebni, ali pa tudi pozicije, konec koncev je vseeno - če ni vladni, potem ga je treba zavrniti. To zame ni noben argument; zame bi bil edini argument na takšni osnovi, kot sem prej o njem govoril. To bi bilo toliko v tem delu.
Sedaj pa samo mimogrede. Sliši se, da se na odseku za Trojane, kjer denarja zmanjkuje, ker se tudi z denarjem iz bencinskega tolarja polni proračun, da se tu računa, da se bodo dela upočasnila. Ker se vsak dan vozim tu mimo - dobro, v tem trenutku res ni gradbena sezona, vendar bi lahko rekel, da se na tem delu dela samo zato, da so pač tam neki stroji bolj za vizuelno kot pa za karkoli drugega. Menim, da bi to bila velika škoda in bi v tem delu nekako opozoril že na pripravo proračuna za naslednje leto, ker računam, da bo tudi kmalu tu. Drugače pa, osnovno, kar sem hotel povedati, osnovni princip, osnovni koncept, razvojna naravnanost proračuna - jaz sem predlagal samo en segment - povežimo z dobrimi cestami, vsa naša slovenska - ne govorim samo za ta, ki so na mojem območju, v mojem volilnem okraju - ampak vsa slovenska zdravilišča, dolgoročno en program povezave z dobrim cestnim omrežjem, pa mislim, da nam bo veliko lažje, ker bomo veliko več dobili v proračun, da bomo lahko tudi na odhodkovni strani več zahtevali; s tem bomo pa tudi razvoj dosegli, kar pa bi morala biti primarna skrb predlagateljev in tistih, ki skrbijo za proračun, da bi dobili tudi čim več davkov, pa seveda rešili tudi druge probleme, ki so povezani, ker samo segmentno se tega ne da reševati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Videti je tako kot na bojišču kakšnih starih lepih nizozemskih slik, kako je vojska utrujena in vsak gleda v svojo smer. Kljub temu mislim, da je vredno tudi ob tej uri, ko nekateri že sprašujejo, kaj je danes za kosilo, reči nekaj načelnih in nekaj konkretnih stvari.
Najprej bi rekel, da se čuti...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospodje poslanci, prosim vas, ne motite dela državnega zbora! Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: ...da se čuti v tem našem državnem zboru, kot da smo res poslanci dežel in ne poslanci ene in iste države.
Drugo. Čudi me, da so tako zvesto vlagali amandmaje tudi poslanci koalicije. Ali je temu razlog, da se radi pokažejo, kot so nam očitali, da se radi pokažemo pred kamerami, ali je kakšen drug razlog - tega jaz ne bi hotel zdaj podrobneje analizirati. Konkretno bi rekel, da sem vložil sedem amandmajev, od katerih bi posebej opozoril na problem, ki sem ga prej delno že nakazal, problem povezave Gorenjske s Primorsko, in dodatno še problem zapiranja Rudnika Žirovski vrh.
Tisti, ki kdaj potujete proti Primorski, se peljete skozi srednjeveško Škofjo Loko in skozi dvoje mestnih vrat; ta Škofja Loka je zaščitena kot zgodovinski spomenik. Cesta teče točno tam, kot je tekla pred 500 ali pa pred 800 leti, mogoče je samo vogal kakšne hiše nekoliko porezan, drugače je pa arhitektura in pot ostala ista, promet se je pa strahovito povečal. Zaradi tega menim, da bi obvoznica v Škofji Loki, za katero sem že omenil, da je po politični strani bila popolnoma zavrnjena pred 25-imi leti, da je sedaj čas, da se tudi tu nekaj naredi, ne glede na to, da je bila danes beseda "passé", s tistim akcentom na e, posebej potegnjeno. Upam, da stvari niso že mimo in da se bo dalo še kaj narediti. Pri tem bi rekel, da ne vidim samo lastne lokalne potrebe, da ne govorim samo za svojo lastno hišo, ampak širše. (Molk.) Navajen sem bil, da je gospod Petan bil eden tistih, ki je bil molčeč v svoji klopi takrat, ko sem govoril, danes vidim, da tudi to ne gre več. Zato se bom moral omejiti in bom na kratko končal.
Marsikaj se je gradilo, marsikaj smo poskušali prej kot občinski funkcionarji, kot izvršniki in marsikje smo doživeli kritiko, kako bogato se gradi, kako velika sredstva se porabijo za določene odseke, ko ne bi bilo to potrebno. Tu bi pa želel, ob tej razpravi glede naših cest opozoriti, naj bi tu tudi projektanti, pomeni stroka, upoštevali to, da denarja ni tako veliko, da bi se ne vem kako bogat način lahko lotevali posameznih odsekov. Sigurno je potrebno upoštevati določene normative. Standardi naj veljajo. Vendar pa vsaj po neki človeški razumnosti naj bodo tudi upoštevani. S to željo bi tudi končal, ker sem prepričan, da če se bi bolj premislilo, na kakšen način se bo kakšna varianta speljala oziroma uresničila, da bi imeli tudi kaj več denarja in da bi bili na koncu v večjem delu tudi mi in pa seveda naši potniki na cestah bolj zadovoljni in pa bolj varni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Demšar. Besedo ima Jožef Špindler.
JOŽEF ŠPINDLER: Gospod predsedujoči! Spoštovane poslanke in poslanci! Spoštovani vladni predstavniki! Nisem se mislil oglasiti, vendar, ker se z našega konca, iz Prlekije in Prekmurja nihče ne oglaša, da ne boste ostali poslanci iz Slovenije mislili, da teh problemov nimamo. Vse tiste pošasti, o katerih ste danes govorili tukaj, da jih srečujete na slovenskih cestah, jih prav gotovo najprej srečamo mi v Prekmurju in Prlekiji. In zraven teh ruskih, romunskih, madžarskih, poljskih še druge pošasti srečujemo tudi na našem področju, pošasti, naložene s sladkorno peso, ki se vozi vsak dan v Ormož. In to je nekaj nemogočega. Prosim dejansko vse poslance, da podprete tiste amandmaje, ki smo jih vložili prekmurski in prleški poslanci, da lahko vsaj saniramo tiste najbolj kritične stvari, ki jih predstavljamo v svojih amandmajih. Toliko na kratko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Špindler. Besedo ima Mirko Kaplja.
MIRKO KAPLJAA: Hvala lepa. Spoštovane poslanke! Spoštovani poslanci! Bitka je izgubljena, je nekdo tu rekel. Jaz bom apliciral na tisto, ko so enega vojščaka v borbi oziroma v vojni v Bosni vprašali: "Kdaj bo pa konec te vojne?" Rekel je: "Prvega." Pravim: "Kako pa ti to veš?" Pravi: "Naš kapetan vedno govori, da se bomo borili do zadnjega."
Jaz mislim, da bomo tudi do prvega, bomo nekje ta proračun najbrž sprejeli, pa še se ne splača puško v koruzo vreči. Tudi sprejemam to zadevo, o kateri je govoril gospod Jelinčič, da je to tako, kot je. Zato tudi tu nastopam kot vest, vest med tistim, ki so pripravljali to zadevo, zato, da bi to mogoče upoštevali v 1998. letu. Vem, da ceste niso ne od Združene liste ne od DeSUS-a, ne od LDS-a, ne od SDS-a, ne od SKD-ja, ne od SLS-a in da so ceste naše slovenske in razumem te potrebe. Razumem potrebe okrog Maribora in Dolenjske in Primorske. Seveda podpiram tudi to zadevo oziroma amandma, ki ga je dal gospod Hvalica, zaradi tistih pošasti. To pa so resnično strahotne zadeve. Pa zdaj, ali srečaš notri Ukrajinko ali pa ukrajinsko pošast, želim si samo, da nikdar ne bi v taki situaciji srečal brhke Slovenke. S takimi pošastmi se mi srečujemo vsak dan, ko se vozimo iz Zasavja proti Ljubljani po zasavski magistrali, na vsakem koraku. Veliko mrtvih je tu, veliko nesreč, 75% vseh nesreč na področju naše občine se zgodi na tem odseku ceste. O tem bom govoril potem, ko bo na vrsti tisti znameniti 25. člen, o katerem je govoril gospod Rokavec in ga v tem tudi v celoti podpiram.
Ne morem pa razumeti tega, ko vlada predlaga znižanje postavk, in sicer postavke 6484, Sostro - Besnica. Iz 50 milijonov, kolikor jih je bilo najprej predvidenih, jih je znižala kar za 45 milijonov. In še potem naprej ne upošteva tistih amandmajev, ki se nanašajo na to cesto, ki smo jih predložili gospod Jakič, Rokavec in tudi jaz. Povedal bom tudi, zakaj ne razumem. Deset let se že pogovarjamo skupaj, tudi sam sem se kot predsednik skupščine pogovarjal, v tem času so se izmenjali štirje predsedniki skupščine in en župan občine Ljubljana Moste-Polje, ki smo skupaj nastopali za to cesto, in že tudi en župan Mestne občine ljubljanske, ko smo tudi skupaj zastopali. Zakaj? Ta cesta je edina vez, odpira to celotno področje od Radeč pa do Ljubljane nadaljnjemu gospodarskemu razvoju, ohranja živelj, ohranja razvoj kmetijstva, vsega drugega, in turizma na tem področju. Ne bom samo s tega vidika govoril. Ampak takrat, kadar je Zasavje neprehodno zaradi visoke Save, kot se je to zgodilo leta 1990, ko je prvič v 150-letni zgodovini Sava prekoračila celo železnico, narasla je 27 cm nad progo, je ta cesta edina vez tega celotnega področja z Ljubljano. Samo prek te ceste smo bili takrat povezani z glavnim mestom Ljubljana in naprej z zahodnim delom naše države. Celotno to področje. In to ima še poseben pomen. Tudi takrat, ko se bo začelo graditi na Trojanah, sem prepričan tako, kot zdaj tukaj sedim, da bo to glavna obvoznica, takrat, ne tista, ki jo danes zagovarjajo nekatere službe, kar se pozna že sedaj. Iz Krškega iz Celja in vse to drvi po tej magistralni cesti v Ljubljano. Tudi takrat bo ta cesta edina možna obvoznica tudi za tovornjake,ki se bodo pojavili. Kajti ta M10/M10/9 danes ne omogoča nobenega prikoličarja niti vlačilca, ne omogoča dostopa iz zahodnega dela naše države na to področje. Iz naše občine, konkretno iz Litije, iz centra Slovenije morajo voziti tovornjaki s prikolicami in vlačilci prek Zagorja in Trojan, da pridejo lahko v Ljubljano.
Kot sem rekel že poprej, resnično ne razumem tega zmanjševanja sredstev na tej cesti in bi apeliral - zato sem rekel, da nastopam in govorim kot vest - da se pri naslednjem proračunu to upošteva. Čeprav razumem, da danes so vse te poti najbrž zaprte, tako kot je že o tem govoril gospod Jelinčič. Podpiram pa ta amandma, o katerem je govoril gospod Hvalica, tudi zaradi demokracije v tem državnem zboru.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo ima gospod Jurij Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod podpredsednik! Hvala lepa za besedo. Veliko je bilo rečeno o takšnih pa drugačnih potrebah. Sam sem vložil dva amandmaja, za katera vem, da ne bosta sprejeta, tako ne eden ne drugi, pa vendar bi rad nekatere stvari obrazložil. Skozi Šentjur vodi cesta M 10/8, tako imenovana obvoznica, o kateri je bilo veliko rečenega. Zgodovina te obvoznice sega v leto 1978. Takrat so prvič zaorali z buldožerji po njej. Potem je čakala 13, 14 let, pod ministrom Kranjcem je dobila zeleno luč, pod ministrom Umekom se je pričelo graditi in mislim, da pod, in upam, da pod ministrom Bergauerjem bo ta zadeva dokončana. Skozi zahodno križišče te ceste se dnevno prepelje okrog 17.000 vozil, skozi vzhodno okrog 13.000. Tam pa se ceste cepijo, in sicer približno 8.000 jih nadaljuje proti Kozjanskemu in 7.000 proti hrvaški meji. Zato mislim, da je bila ta investicija še kako potrebna, narejeno je pa tisto, kar je bilo daleč daleč najnujnejše, kajti sicer bi bile kolone med 5. in 7. uro in med 13. in 15. uro tudi po nekaj kilometrov.
Drugi amandma je za cesto iz Šentjurja, ki vodi v osrčje Kozjanskega proti Kozjemu. Tu bi lahko razdelil to cesto kar na dve etapi, in sicer na cesto Črnolica-Slivnica, ki je bila zgrajena in modernizirana pred 30-imi leti. Mislim, da bo sedaj za 29. november 30-letnica, ko so jo svečano odpirali. Takrat cesta ni bila grajena ne za takšne osne pritiske ne za takšna vozila, kot so sedaj, še manj pa za to količino prometa, ki se odvija danes. Druga cesta pa je oziroma drugi odsek ceste pa je Prevorje-Lesično v dolžini 3,2 kilometra, ki je še vedno v makadamski izvedbi in so prav tako vsi ministri, tako iz časa socializma kot iz časa demokracije hodili tja in obljubljali svetlo bodočnost. Vendar, če se bo cesta gradila s takšnim tempom, kot se gradi sedaj, bo samo bodočnost ostala, brez ljudi.
Naša občina ima še 16 kilometrov in pol regionalnih cest v makadamski izvedbi. Ena od teh je ta cesta, Prevorje-Lisično, druga je Planina-Sevnica - to je cesta, kjer je najkrajša povezava Štajerske z Dolenjsko. Če bi bila ta modernizirana, bi se velik del prometa odvijal po tej cesti, tako pa cesta ni vredna imena, še slabše, makadamske lokalne ceste. Potem je cesta Jurklošter-Dežno-Loke-Ledinšca, ki je pomembna predvsem za ljudi, ki živijo ob tej cesti. Zadnja cesta, ki bi jo rad omenil, pa je Dramlje-Žiče. Ta cesta je tudi nekako, bi rekel, slabša lokalka ali pa kot krajevna cesta, čeprav ima naziv R-345, pa vendar povezuje pomembne kulturne objekte oziroma kulturna področja. Tu je Žički samostan, tu je na območju Šentjurja Ipavčevina, Rifnik, Ponikva s Slomškom. To je tudi najkrajša povezava konjiške občine s šentjursko občino. Mislim, da bi načrtovalci državnega proračuna morali v prihodnjih letih, kljub temu, da občina opozarja, tako ena, druga kot tretja, na te ceste, da bi načrtovalci morali vnesti tudi te postavke v bližnji prihodnosti, kajti ta območja se tudi zaradi tega vztrajno praznijo - približno 1% letno. Če bomo tako nadaljevali, potem bodo po letu 2000 ali dolgo po letu 2000 tudi te ceste brezpredmetne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Malovrh. S tem smo izčrpali listo prijavljenih. Gospod Demšar ima še repliko, izvolite.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Ko človek pride malo v leta, potem kakšno ime preskoči. Prej sem menda rekel besedo "Petan" - in se gospodu Petanu opravičujem! - gledal sem pa gospoda Mogeta. Toliko, da bo jasno in da bo tudi potem v zapisniku to čisto. Hvala lepa. Gospod Petan, še enkrat se vam opravičujem!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, kot sem dejal, smo izčrpali listo prijavljenih. Želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani, lep pozdrav! Želim zgolj podati nekaj splošnih mnenj k vsemu, kar je bilo povedanega v zvezi z letošnjim proračunom pri Direkciji za ceste.
V globalu gledano je, žal, res to neke vrste poračun, ne pa več proračun. Gre za izvršena dejstva in ta izredno dolg amandma, ki ga je predlagala vlada, je v resnici zgolj računovodsko seštevanje viškov in primanjkljajev, tako da se na koncu račun izteče. To ni nobena nova politika, kot je bilo danes rečeno, nobena sprememba prioritete, ampak zgolj golo dejstvo, ki ga je pač bilo potrebno sprejeti ob koncu začasnega financiranja. Morate se zavedati, da se cela vrsta projektov ni dala uresničiti, ker v okviru začasnega financiranja ni bilo dovolj sredstev in se niso mogle podpisati pogodbe oziroma direkcija ni dobila soglasja na že pripravljene pogodbe in jih potem seveda tudi ni mogla uresničiti. Tukaj mislim na soglasje ministrstva za finance, ki je zadolženo, da sprotno ugotavlja, ali je v proračunu na posameznih postavkah dovolj sredstev. Letos žal na posameznih postavkah teh sredstev ni bilo. Poskušali smo z določenimi prerazporeditvami, začasnimi prerazporeditvami reševati določene probleme, predvsem tiste, kjer je gradnja tekla, tam pa, kjer je prišlo do zapletov, jasno, ni bilo kaj pomagati. Tako je že cela vrsta odsekov, o katerih ste poslanci spraševali, zakaj se ni gradilo. Čudite se slabemu stanju ceste, vlada pa jemlje denar s tega odseka in podobno. Gre za znano dejstvo, da so vsi ti odseki, ki so v proračunu, v resnici slabi, vsi so potrebni obnove, noben ni tak, da bi bil po nepotrebnem predlagan za obnovo, seveda so pa običajno druge sile, ki preprečijo kakršnokoli rešitev, večkrat. Moram pa poudariti in prizadeval si bom, da bom v kratkem prišel do dovolj jasnih podatkov, predvsem za tiste zaostanke, ko očitno ni šlo za objektivne težave, ampak za subjektivne. Torej za tiste primere, ko nekdo svojega dela ni opravil, ali je bil to projektant ali je bil to nadzorni inženir ali pa je bil to odgovorni na direkciji. Tako da v bistvu gre za kompleks, ki je izredno razvejan, in pri takem razvejanem sistemu seveda lahko nastane cela vrsta napak. Žal so najbolj boleče tiste, ki nastanejo po nepotrebnem in so plod določene malomarnosti ali pa slabosti celotnega sistema.
Iz razprave lahko razberem, da je želja poslancev, da bo proračun v bodoče regionalno razmejen. Tudi to je možno narediti. Najboljša rešitev za to je sprejetje nacionalnega programa razvoja in vzdrževanja državnih cest. V tem programu bo seveda jasna razmejitev na posege na glavnem, to je do sedaj magistralnem omrežju, in na posege na regionalnem omrežju. Kot sem že včeraj omenil, razmišljamo, zelo resno razmišljamo, da bi del teh aktivnosti prenesli na nacionalni program gradnje avtocest, ki je k sreči nekoliko bolje založen s finančnimi sredstvi, kot pa se zaenkrat obeta za program ostalih državnih cest. Tako da bi na primer vsaj te večje projekte, kot so obvoznice večjih mest - danes jih je bilo nekaj naštetih, od novomeške naprej, do radeljske - lahko uresničili v nekem doglednem času naslednjih treh let. Seveda, zavedati se moramo, da ima tudi avtocestni program svojo mejo. Tam je res na kupu veliko denarja, toda ta denar ima za sabo tudi izredno drage odseke. In omenjeni odsek čez Trojane ni v takem stanju, kot ste nekateri omenjali, ne dela se nobeno podzemno križišče. Križišče bo nadzemno, obrisi se že vidijo. To je tam, kjer stroji stojijo. Tam potekajo pripravljalna dela za vhod v tunel, se pravi za tunelske portale. Koplje se že manjši tunel, ki bo po krajši poti povezoval Zasavje z glavno cesto in bo na ta način tudi olajšan promet skozi same Trojane.
Ta dela potekajo, ne sicer v idealnem časovnem poteku, toda v glavnem sledijo osnovnemu časovnemu terminu. Popolnoma je odprt začetek del pri kopanju glavnih predorov. Tam je še veliko neznank. Ena glavnih neznank je, v kolikšnem času je tak predor, ki ima še celo vrsto za seboj tehničnih težav, možno narediti. In to je ena od glavnih finančnih obremenitev, ki bo determinirala gradnjo avtocestnega sistema. In zato ne moremo, poglejte, zahtevati, da iz tega avtocestnega sistema vsako leto redno odlivamo zakonsko namenjena sredstva. Tako smo letos in lani to naredili z intervencijskem zakonom. Letos naj bi se ponovno omejil limit pridobivanja sredstev iz bencinskega tolarja. Tako, da je v bistvu vprašanje hitre izgradnje avtocestnega sistema potrebno povezovati tudi z zagotovitvijo zadostne količine domačih sredstev. Kajti tuja sredstva so tukaj v nekem omejenem obsegu. Kajti sicer se nam čez pet let lahko zgodi, da sploh ne bomo ničesar več gradili. To je pa posebna prognostična težava.
No, če se povrnem nazaj na državne ceste, je pač potrebno problematiko državnih cest, žal, v večjem delu rešiti le v okviru proračuna, kajti celo vrsto posegov, ki so predvsem večje ali manjše obnove, rekonstrukcije na obstoječih trasah, izboljšanje posameznih prometnih elementov in podobno, je pač potrebno narediti iz splošnih postavk, kot jih imamo tudi v programu direkcije zapisane.
Zato so vsi amdnamaji, ki navidez jemljejo znotraj računa direkcije z ene postavke in dajejo na drugeo, v resnici jalovo početje. Prvič zato, ker je vse, kar je zapisano v tem proračunu, že porabljeno. Porabljeno, narejeno, večina že plačano. Tisto, kar pa ni plačano, bo pa preneseno na prihodnje leto. Opozarjam vas, da je teh prenosov, kot kaže, kar precej. In porabljen je že tisti limit, to je 50% proračuna za drugo leto. Do tam je možno iti v predobremenitev. To pa znese približno osem milijard. Torej že proračun za prihodnje leto je v dokajšnjem delu porabljen na račun letošnjega leta, ki je bil že reduciran.
Zato so vsi amandmaji, ki so vloženi, smiselni samo v enem pogledu: v pogledu, da bi že opravljeno delo hitreje plačali, nič drugega kot to. Seveda pa tega ne zmore državni proračun oziroma bilančni račun, ki je pač letos omejil proračun za 1997. leto na tej vsoti, kot ga je vlada predlagala. Zato se s povečevanjem proračuna tega ne da reševati - tu mislim predvsem na amandma odbora, ki bi bil sicer zelo koristen, toda pomeni poseg v končni seštevek letošnjega proračuna. Ravno tako niso sprejemljivi tisti amandmaji, kot sem že prej omenil, ki jemljejo na enem koncu direkcije in dajo na drugega in na koncu vedno zmanjka. Tako, da rešitve prenosa z drugih ministrstev so sicer možne, toda spet problematične, in to je dejansko politična odločitev, četudi tam niso sredstva že porabljena.
Tako, da letos, žal, moram še enkrat poudariti, se kaj prida s temi amandmaji ne da pomagati. Jaz sem si jih vestno beležil in jih tudi jemljem kot priporočila za prihodnje leto, s pridržkom, da jih bom tudi težko, težko upošteval, vsaj marsikaterega, ki ima za sabo večji obseg del in s tem tudi večji obseg plačil.
Dodal bi še nekaj konkretnih odgovorov. Eden od teh je bil, kot sem se že prej nekoliko spozabil in z medklicem rekel, da bom kasneje pojasnil. Res je, določene stare ceste, zgrajene celo še v bivših državah, pa ne samo v tej Jugoslaviji, od katere smo se ločili, ampak še prej, so bile dobre in zdržale toliko let, ker so bile grajene na klasičen način. Ta klasičen način je tudi upošteval nekaj preprostih zakonitosti, ki jih danes sicer tehnika in stroka tudi upoštevata, toda lažje se naredijo napake, kajti pri večjih količinah se da marsikatero napako lažje skriti, ki se pa kasneje pokaže in s tem skrajša uporabna doba posameznemu cestnemu objektu. No, ena od teh pomembnih zadev je, da so pri starih cestah zelo pazili na podlago, uporabljali primeren lomljen kamen in tudi pri vezivih uporabljali naravna kvalitetna veziva. Ravno pri asfaltih se je izkazalo, da se je uporabljal takrat naravni bitumen in je kasneje prišlo do uporabe naftnega bitumna, ki ima za naše podnebne razmere malo manj idealne kvalitete. Zavedati se moramo, da poleti dosežejo temperature na naših cestah tudi 80 stopinj, pozimi pa padejo na minus 20, tudi minus 30 ponekod. Ta velikanska amplituda temperaturnih nihanj se pri nekaterih asfaltih ne obnese najbolje. Zato je to pospešeno propadanje cest v bistvu v veliki meri povezano s tem, kako kvalitetne asfalte uporabljamo. Žal je stroka to priznala šele v zadnjih letih in zdaj poskusno pri gradnji novih avtocestnih odsekov uporabljamo mešanice naravnih in umetnih bitumnov, kar naj bi se izkazalo kot nekaj boljšega; s tem naj bi se tudi odpravljale znamenite kolesnice, predvsem na avtocestah, ki so pa posledica neprimernih osnih pritiskov, predvsem teh. Na ministrstvu pripravljamo uredbo, ki bo na določen način obdavčevala tiste tovornjake bolj kot pa druge, predvsem tiste tovornjake, ki imajo manjše število osi pri enaki nosilnosti, kajti to pomeni seveda izredno povečano obremenitev cest in na ta način je nekorektno, da se tovornjaki obdavčujejo na podlagi moči, namesto na podlagi neprimerne nosilnosti. Tako da tukaj pripravljamo določene spremembe in bomo, upam da, dolgoročno tudi, bodo te spremembe imele ugoden učinek na samo cestno infrastrukturo. Do takrat smo pa popolnoma odvisni od sprotnih kontrol, ki jih nekaj le izvaja tudi policija, toda žal verjetno še vedno premalo.
Kar se tiče amandmajev, ki v bistvu ne jemljejo nekih bistvenih sredstev in so namenjeni manjšim posegom, bi rad poudaril, tukaj imam v mislih predvsem tisti predlog gospoda Hvalice o povečanju preglednosti določenega ovinka na cesti čez Rebernice. Seveda, to se da narediti. Tudi sam sem že poskušal strokovnjake prepričati, da je to modro dejanje, pa mi stalno dokazujejo, kaj vse se zgodi, če naredijo tak majhen poseg. Jaz upam, da jih bom uspel prepričati oziroma na koncu bom moral očitno odrediti, da se določen poseg opravi, kajti zavedati se moramo, da imajo vsi tisti, ki opozarjajo na sprotno in redno vzdrževanje, popolnoma prav. Žal naša cestna podjetja kot dosedanji vzdrževalci se do tega leta niso tako obnašala, ker jim ni bilo potrebno, ona niso bila na trgu, bila so preskrbljena, dobila so tisto določeno količino in ves problem cestnih podjetij je bil v tem, ali je področje dobilo nek denar ali ne, se pravi, ali je dobilo neko rekonstrukcijo čez poletne mesece ali ne. Pozimi imajo vsa podjetja dovolj dela z zimsko službo. Tako da po novi uredbi o načinu vzdrževanja državnih cest bo nekoliko drugače. Res pa je, da imamo še nekaj čisto strokovnih problemov, kako upoštevati tukaj neko stabilno zaposlenost teh podjetij in hkrati jim ne dovoliti, da bi na ta račun se preveč polenili in v bistvu zaradi tega slabo delali. Kajti zavedamo se, da edina rešitev za boljše vzdrževanje državnih cest je neke vrste tržni pristop, torej konkurenca, koncesijski pristop in podobno. Tako da ti problemi, ki se nanašajo na gospodarjenje s cestami in so v bistvu posledica širše cestne politike, ki je le del prometne politike države, menim, da bo že v kratkem imela nekoliko drugačne temelje, oziroma ne glede na sprejem prometne resolucije bomo že z letnimi programi zastavili zadeve približno na tak način, kot ga poskušam zdaj pojasniti.
Bi pa, če dovolite, za zaključek le zavrgel tiste obtožbe, da so posamezne regije dobile več kot druge. Poglejte, potrebno je gledati dovolj dolga obdobja. Eno leto ni primerljivo. Komurkoli lahko dokažemo, ko pogledamo v knjige, da je na primer Novo mesto v zadnjih treh letih dobilo vsako leto vsaj tretjino več sredstev kot pa na primer neko drugo področje ali pa kolikor bi jim pripadalo na podlagi dolžine državnih cest. Seveda je to relativno. Vedeti moramo, ali je šlo to v območje sedanje novomeške občine ali je šlo na območje prejšnje novomeške občine, ki je nekoliko širša, in vsi ti podatki se dajo tako ali drugače uporabiti in tudi zlorabiti, žal. Če je vzhodna Štajerska dobila v zadnjih petih letih nekoliko več, je dobila zato, ker je bilo tisto področje infrastrukturno izredno nerazvito in zaostalo in je bilo v prejšnjem mandatu namensko usmerjenega v ta prostor več denarja, zato da so se nekoliko razmere izboljšale.
Govor o tem, da dobi Primorska veliko več, je spet nesmisel, če se ne pogleda, koliko je kilometrov in če se ne pogleda, na kakšnem terenu so te ceste. Namreč, ni vseeno ali imamo opravka z ravninsko ali z gorsko ali z dolinsko cesto. Seveda je treba poudariti, da so naše regije, če lahko tako rečem, zelo neprimerljive. Primorska zavzema tretjino države, pa ima samo desetino prebivalcev, na primer vzhodnoštajersko področje ima pa bistveno manjši del površine, prebivalstva pa je lahko skoraj tretjina. Tako, da gre v bistvu za izredno neenakomerne pogoje in jih je treba vedno med seboj uskladiti. V cestni stroki se uporablja predvsem prometna obremenitev. To je prvi imperativ. Na podlagi prometne obremenitve se potem tudi načrtujejo ukrepi in tudi nivo ukrepov. Ravno pri varčnem pristopu imamo še veliko opraviti, pripravljamo posebno uredbo o projektiranju državnih cest, kjer bo dana posebna pozornost projektiranju prometno manj obremenjenih, ampak še vedno zelo pomembnih cest, ker so to običajno edine ceste, ki posamezna področja povezujejo s širšim svetom. Zato bo potrebno najti neke popolnoma korektne solucije, ki bodo te probleme ugodno rešile.
Zdaj bi zaključil. Opravičujem se vsem tistim, ki menite, da nisem dal dovolj konkretnih odgovorov, kajti še enkrat poudarjam, če bil zdaj marec ali maj, da bi bilo smiselno zelo natančno odgovarjati, zakaj je kje odvzet denar in zakaj ni dan. Toda zdaj je praktično december, konec novembra in se na cestnem delu kaj dosti več ne da narediti.
Edino upravičen smisel bi imeli amandmaji, če bi lahko našli dodatno milijardo in jo potem usmerili v plačilo tistega, kar je bilo že zgrajeno, že porabljeno in je treba samo še plačati. To bi bil edini smisel teh amandmajev, ki so tukaj vloženi. Da bi pa zdaj sredi zime šli na teren, pa razen na nekaterih področjih in na nekaterih manjših intervencijah se pač ne da sredstev več porabiti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar Pregelj.
Kolegice in kolegi, mi smo, kot vidim, končali splošno razpravo. Koliko je replik? Prosim, da se oglasite, ker je ura 13. Samo dva sta. Potem bi predlagal, da gremo z replikami in končamo razpravo. Prosim, replika, gospod Zagožen. Gospod Zamernik, replika. Prosim.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Razumem vse težave, ki jih je navajal gospod Žarko Pregelj, vendar je zaključek tak, da sploh nima smisla o ničemer razpravljati. Torej mi smo to leto preživeli brez proračuna. Brez proračuna. Birokracija je denar porabljala, na koncu pa reče: "Brez zveze je karkoli govoriti, denar je zapravljen - adijo." Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Zamernik.
MIRKO ZAMERNIK: Gospod državni sekretar. Žal vam vsega, kar ste povedali, ne morem verjeti. Tukaj imam magnetogram Odbora za infrastrukturo, obravnava proračuna. In tam ste dejali tako, kot ste dejali tu. Da amandmaji niso smiselni, ker je leto končano. Na tem omenjenem odboru ste pa rekli tako: "Smiselno bi bilo kvečjemu dati kakšno manjšo količino, na primer dvajset milijonov." Kar je potem bilo na tem odboru tudi sprejeto. Govorim seveda o cesti Ljubno-Luče. Tega v vašem vladnem predlogu ni. Čeprav ste takrat trdili, da dvajset milijonov bi pa bilo smiselno.
Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? (Nihče.) Zaključujem splošno razpravo. Popoldne bomo prešli na odločanje o amndmajih. Nadaljujemo ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.05 uri in se je nadaljevala ob 14.46 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke! Spoštovani kolegi poslanci! Nadaljujemo s popoldanskim delom državnega zbora. Ugotavljamo sklepčnost v dvorani! (52 poslancev.) Zbor je sklepčen, da lahko nadaljuje sejo.
Obveščen sem, da se popoldanske seje ne morejo udeležiti: Rudolf Petan od 16.00 ure dalje, Maksimiljan Lavrinc za popoldanski del seje, prav tako Jože Jerovšek, in Peter Hrastelj za popoldanski del seje pa tudi Josip Bajc, Benjamin Henigman pa od 16.00 ure dalje. Spoštovane kolegice in kolegi! Na seji kolegija predsednika državnega zbora, ki mo ga imeli danes ob pol dveh, smo se nekako dogovorili z vodji poslanskih skupin in vas prosimo, da bi pri obrazložitvi glasu bili čim krajši, da bi lahko čimprej in tudi čimveč danes stvari opravili. Prosim za razumevanje. In poslance, ki ste že obrazlagal svoje amandmaje, prosim, da potem to skrajšamo. Ali je lahko takšen dogovor? Nekateri bodo gotovo to sprejeli. Hvala lepa.
Prehajamo, ker smo končali razpravo, na glasovanje o amandmajih. Prvi amandma je amandma Vlade Republike Slovenije. Želi kdo o njem razpravljati? Ni več razprave.
Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko dva. Predlagatelj je Samo Bevk. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko tri. Vlagatelj je Ciril Metod Pungartnik. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4. Predlagatelj je Aurelio Juri. Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod točko pet je amandma skupine poslancev, prvopodpisani Boris Sovič. Prosim, gospod Sovič, obrazložitev glasu.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame! Spoštovani kolegi! Rad bi samo še enkrat poudaril pomen tega amandmaja, ki bi razrešil enega od največjih prometnih zamaškov, mislim, da kar v državi. Gre za Koroški most, ki je torzo, torej njegovi priključki. In gre za to, da bi s tem na nek način omogočili, da bi mesto Maribor na nek način vzpostavilo lahko svoje komunikacije, tako proti Dravogradu kot proti drugim smerem, ki so za mesto pomembne. Mislim, da tudi na nek način odraža tak amandma prepričanje, da je pomembno, da se ta prometna ureditev v mestu na nek način zaokroži.
Jaz bi rad posebej poudaril - in tega sem zelo vesel - da so ta amandma podprli poslanci vseh strank. In vljudno prosim, da tudi pri glasovanju to upoštevate, da ne gre za amandma ene politične opcije, ampak za vse, ki pač imajo interes, da bi ta problem razrešili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim za mir v dvorani. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (60 poslancev.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prosim, gospod Sovič, proceduralno.
BORIS SOVIČ: Hvala za besedo. Jaz bi vljudno predlagal, da bi glasovali o ponovitvi glasovanja, ker dopuščam možnost, da se je kdo od poslancev zmotil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Sovič, ste se vi zmotili?
BORIS SOVIČ: Mislim, poštenje je poštenje. Jaz moram reči, da se jaz nisem zmotil. Jaz sem vedel, kako sem glasoval. Ampak jaz sem prepričan, da se je kdo od poslancev gotovo zmotil, zato predlagam, da še enkrat glasujemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Naj se javi tisti, ki se je zmotil. Prosim, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Gospod podpredsednik upam, da se v petih letih lahko enkrat zmotim oziroma dvakrat. Hvala. Sem se zmotil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, dr. Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Deset minut odmora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Odrejam na željo poslanske skupine SLS deset minut odmora. Nadaljujemo ob 15.00 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 14.53 uri in se je nadaljevala ob 15.03 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Besedo dajem doktorju Zagožnu, ki je prosil odmor. Najprej ugotavljamo prisotnost v dvorani! (59 prisotnih.) Ugotavljam, da smo sklepčni. Rad bi še opravičil poslanca Lucija, ki je prav tako danes popoldan odsoten. Besedo dajem doktorju Zagožnu, ki je prosil odmor. Če želite? (Ne.) Prosim. Proceduralno, gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Brez strahu, da bom prosil za pavzo. Poglejte, jaz bom opozoril na dve zadevi, ki sta sporni, in praksa, ki se uveljavlja v tem parlamentu, postaja počasi nemogoča. Ne bom komentiral, ker moje stališče je bilo že v preteklosti glede teh ugovorov o napačnem glasovanju oziroma "sem se zmotil", nekoliko drugačno od prakse, ki se uveljavlja. To, kar se je prej dogajalo, bi moral podpredsednik, predsedujoči preprečiti, ne glede na to, da se je potem javil, da se je zmotil, kolega Henigman. To je prva stvar.
Druga stvar. Najmanj, kar je, ko se zahteva pavza, je pač, da je treba povedati, zakaj se zahteva. Pavzo lahko poslanska skupina zahteva, nekdo v imenu poslanske skupine, samo za posvet, ne pa, da pride gor in da reče, 10 minut odmora in podpredsednik reče 10 minut odmora. To je spet kršitev poslovnika. Ampak zgleda, da smo se zdaj v tem parlamentu navadili na to, zlasti vladajoča koalicija, da lahko dela res, kar hoče. Ampak prosim, potem dajte za božjo voljo predlagati nov poslovnik, dobite dvotretjinsko večino in sprejmite poslovnik, ki bo v njem pisalo tako, če pride poslanec vladajoče koalicije in zahteva to pa to, potem je to tako, brez glasovanja, brez debate, brez vsega. To naredite in potem bomo tudi mi iz opozicije to spoštovali, ker nam tako ali tako drugo ne preostane. In prosim, da se res začne postopno, vsaj počasi to, kar smo se, bom rekel v prejšnjem mandatu že naučili, da smo vsaj poslovnik spoštovali. Odločitev je odvisna od tega, kdo glasuje za eno, kdo za drugo, koliko za, koliko proti, ampak vsaj poslovnik je treba spoštovati.
MIROSLAV MOZETIČ: Gospod podpredsednik, vsak poslanec lahko ima, kar se tiče proceduralnega vprašanja, ugovor na proceduro in jaz sem imel ugovor na proceduro. Lahko pa predlaga tudi proceduralni predlog, ki ga pa nimam - zakaj pa?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, hvala lepa.
MIROSLAV MOZETIČ: Edino to predlagam - prosim, ne predlagam! - prosim, da spoštujete poslovnik.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bomo spoštovali, hvala lepa. Dr. Zagožen, proceduralno.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz sem že veliko odmorov vzel v tem državnem zboru in vedno samo zaradi razloga, ki ga poslovnik dovoljuje, to je zaradi posveta. Tudi to pot nisem posebej tega izjavil, ampak jaz vem, da je to edini razlog, ko ima poslanska skupina pravico do posveta. Posvetovali smo se. Kaj smo se dogovorili, je naša zadeva in ni nujno, da o tem poročam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Ponovno ugovarjam proceduralno. Poglejte, gospod podpredsednik, zdaj ste gospodu Zagožnu dovolili debato, na moj proceduralni ugovor po poslovniku tega ne morete. Gospod Rokavec, lahko mahate z roko! Prosim, preberite si poslovnik - po poslovniku je treba delati, mi je prav žal!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Mozetič, imate prav. Tudi vam sem zdaj dal, pa vam tudi ne bi smel dati besede.
Dajem na glasovanje predlog gospoda Benjamina, da ponovimo glasovanje o amandmaju številka 5. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovili bomo glasovanje o amandmaju številka 5. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem? (26 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 6, prvopodpisani Boris Sovič, naslednji Janko Veber in Štefan Klinc. Dajem na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 7. Predlagatelj je Franc Horvat. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 8. Dr. Jože Zagožen, obrazložitev glasu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod podpredsednik, drage kolegice in kolegi! Ta amandma bom podprl. Dovolite mi, da obrazložim svoj glas.
Sredstva, s katerimi bi se pokrila ta investicija, so namenjena iz rezerve. Ker pa je tu december, predpostavljam, da ta rezerva v teh 20 dneh decembra več ne bo potrebna, kolikor, seveda, ni porabljena še pred koncem leta.
In drugo, kar bi rad poudaril. Danes smo prebrali, da bo znašal proračun za drugo leto 837 milijard, za 1996 pa je znašal 538 milijard. Oprostite, 300 milijard v dveh letih, tu pa za 15 milijonov ni možnosti! 300 milijard pomeni 57%, ob tem, da se je ves čas zatrjevalo, da je bila inflacija pod 10%, 8%. Sprašujem ta državni zbor in vlado, kam gre ta denar. Kam grejo te ogromne količine. Prej pa smo 137 cestam odvzeli 2 milijardi. Tri ure smo se o tem pogovarjali, za dve milijardi. Ob tem, ko je pa proračun narasel v dveh letih za 300 milijard. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju pod številko 9. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 10, predlagatelj je Janc Branko. Umaknjen.
Prehajamo na amandma pod številko 11. Predlagatelj je Jurij Malovrh. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 12 imamo amandma s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 13 je amandma Branka Kelemine. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amanmda ni sprejet.
Pod številko 14 imamo amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Borisom Sovičem. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številka 15. Predlagatelj je Vincencij Demšar. Ugotavljamo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 16. Prvopodpisani Luci Miroslav in skupina poslancev. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 17. Predlagatelj je Vincencij Demšar. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 18, poslanca Vincencija Demšarja. Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 19. Predlagatelj je Franc Horvat. Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 20. Predlagatelj je Henigman Benjamin. Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 21. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 22. Prvopodpisani Jožef Špindler in ostali. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 23. Predlagatelj je Miroslav Mozetič. Prosim, obrazložitev glasu.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. V glavnem sem prišel gor zato, da vas potolažim, da, ko ste mi prej dali besedo, niste kršili poslovnika, ker jaz sem imel ugovor na vašo proceduralno napako in nisem z nikomer polemiziral, pač pa samo povedal, v čem je narobe. Kar se tiče tega amandmaja, bom pa povedal drugo zanimivo stvar, da je ta modra vlada, ki zna izredno dobro planirati, planirala za to postavko, ki je pod amandmajem 23, 2 milijona tolarjev. Z amandmajem vlade, ki ste ga sprejeli na začetku, je bila postavka zmanjšana za milijon in pol, ostalo je 500.000. Vem, da se nič ne dogaja na tistem odseku, kjer naj bi se nekaj dogajalo. Nisem hotel prej spraševati, ker vem, da odgovora ne bi dobil, ampak 500.000 je dobro za kakšno tako posebno večerjo ali pa kosilo, ki ga priredi državni sekretar ali pa minister na kakšnem koncu. Za kaj drugega zadeva ni mogoča. Predlagal sem pa ta amandma zato, ker se je v predlanskem letu in lanskem deln nadaljevalo, začel ta del skozi Medvode - in tisti, ki pozna pot proti Gorenjski, ve, da avtocesta praktično ne pride v poštev in da gre ves promet skozi Medvode - da se uredi ta del skozi Medvode, ker enostavno prebivalci, ki živijo v Medvodah, ali pa, ki živimo v Medvodah, smo razdeljeni, ne samo z reko Savo in Soro, predvsem smo razdeljeni s cesto, ki pelje skozi Medvode, in enostavno se prek te ceste ne da priti. Postavljena sta dva semaforja; jaz upam, da če ne drug, bo občina našla še kje denar, pa postavila še kake tri semaforje in bomo enostavno zaprli, bo skozi rdeče, ne bo treba kamionov ustaviti, ne bo treba okopov delati, bo skozi rdeč semafor, potem se pa vsi, ki se vozite skozi Medvode proti Gorenjski ali pa proti Ljubljani peljite po avtocesti, ki pa pelje daleč, daleč proč od tega kraja. To so razlogi, zakaj bom jaz podprl in zakaj bi bilo tudi pametno, da bi vi podprli ta amandma, ampak včeraj oziroma predvčerajšnjim sem na narodovo modrost apeliral, pa nisem bil uspešen, tako da dvomim, da bi tudi danes bilo kaj posebne modrosti v tem parlamentu.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Pardon, gospod Lešnik, obrazložitev glasu.
ZORAN LEŠNIK: Spoštovani podpredsednik! Zdaj pa malo bolj za šalo kot zares. Jaz bi amandma kolega Mozetiča podprl, če bi šlo za 48 milijonov. Ampak, ker gre za 48 milijard, pa naj mi bo oproščeno, pa ne morem podpreti.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 24. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 25. Predlagateljica je skupina poslancev, prvopodpisani Boris Sovič. Ugotavljamo sklepčnost! Gospod Sovič, obrazložitev glasu. Prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani kolegi! Jaz bi pač vljudno opozoril na to, da pri tem amandmaju gre za, ne za velik projekt, ampak gre za to, da je cesta od Maribora proti Rušam takšna, da je samo še 500 metrov te ceste neurejene, in to na odseku, ki predstavlja relativno zelo veliko prometno nevarnost in temu primerno je tudi število nezgod. S tem bi preprosto uredili to dejstvo, da je do zdaj pravzaprav ravno na tem odseku zmanjkalo sredstev. Tudi tokrat gre za amandma, ki ga podpirajo poslanci vseh poslanskih skupin, torej vseh političnih opcij. Gre pa tudi za bistveno manjša sredstva, kot smo jih obravnavali pri enem od amandmajev prej. Zato bi vljudno predlagal, da bi vsaj ta amandma podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod številko 26. Predlagatelj je Miran Jerič. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 27. Predlagateljica je skupina poslancev s prvopodpisanim Pavlom Ruparjem. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 28, Jože Avšič - umik.
Amandma pod številko 29. Predlagatelj je, Herman Tomažič. Obrazložitev glasu, prosim.
HERMAN TOMAŽIČ: Glasoval bom za ta amandma, ker gre v bistvu za to, da država sama sebi nakaže spremembo namembnosti zemljišča.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 30. Predlagatelj je Franc Potočnik. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 31. Predlagatelj je Jurij Malovrh. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Za amandma 32 je predlagan umik.
Amandma pod številko 33. Predlagatelj je Demšar Vincenc in Božič Ivan. Ugotovimo... Prosim, obrazložitev glasu, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Glasoval bom za. Spomnil pa vas bi, da smo letos praznovali 50-letnico, ko so spet vsi Slovenci, tisti, ki jih je odtrgala Italija po prvi svetovni vojni stran od ostalih Slovencev - in to je ena od cest, ki je najbližja z Gorenjske proti Primorski. Zato sem se tudi tu pojavil, da damo vsaj nekaj še zraven - saj nekaj je predvideno - dajmo še toliko, da bo 150 milijonov za to cesto.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 34. Predlagatelj je Roman Jakič, Mirko Kaplja, Franci Rokavec. (Glas iz ozadja: Umik.) Umik. Hvala.
Amandma pod številko 35. Predlagatelj je Benjamin Henigman. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 36. Predlagateljica je skupina poslancev s prvopodpisanim Pavlom Ruparjem. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 37. Predlagateljica je skupina poslancv, prvopodpisani Boris Sovič. Obrazložitev glasu. Prosim, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Hvala lepa. Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi vseeno - čeprav vidim, da je opredelitev v koaliciji takšna, da zavrača vse, tudi če ima stvar utemeljitev ali ne - jaz bi še enkrat plediral za to, da bi premislili o tem amandmaju. Gre za amandma, ki omogoča, da bi se cesta na Pohorje na nek način sanirala. Ta cesta je pravzaprav v zelo slabem stanju in spričo dejstva, da je ravno pozimi ta promet največji, pomeni zelo veliko nevarnost. Tudi pri tem amandmaju smo zbrali podporo vseh strank, poslancev iz vsake stranke, ki je tukaj zastopana. Zato bi predlagal, da pač premislite in potrdite in na neki način podprete ta amandma. Jaz mislim, da človek seveda razume, da koalicija, ko sestavlja proračun, upošteva dejstvo, ga zapre in s tem bi vsak sprejeti amandma pomenil na neki način težavo. Po drugi strani pa mi ni znano, da bi se kadarkoli zgodilo, tudi takrat, ko je bil koalicijski dogovor zelo trden, ne bi koalicija prav nobenega amandmaja sprejela. Tudi v lanskem letu se je zgodilo, da jih je bilo nekaj sprejetih, in jaz mislim, da bi tudi letos kazalo vsaj na nek način z nekim signalom pokazati, da nam ni vseeno, kadar gre za projekte, ki so v splošnem interesu, projekte, ki niso niti politično niti čisto krajevno obarvani. In jaz mislim, da tak projekt je ta amandma, pred katerim smo, zato vljudno prosim za podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 38. Predlagatelj je Peter Lešnik. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 39. Predlagatelj je Vincencij Demšar. Obrazložitev glasu, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Glasoval bom za, zato ker se to ni zgodilo pred petimi leti, ko so hoteli, da bi iz ljubljanske strani začeli voziti v Poljansko dolino odpadke. In takrat niso hoteli začeti delati ceste. Danes pa želim, da to cesto začnemo delati. Ni samo loška, ampak je tudi ljubljanska. Zato bom glasoval za in tudi vam priporočam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ugotavljamo sklepčnost! (66 poslancev.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugtovaljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k amandmaju pod številko 40. Najavljen je umik.
Amandma pod številko 41. Predlagatelj je Peter Hrastelj. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 42. Predlagatelj je Miroslav Mozetič. Ugotavljam sklepčnost! (62 poslancev.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 43. Predlagatelj je Alojz Peterle. Obrazložitev glasu, gospod Kramberger.
JANEZ KRAMBERGER: Spoštovane kolegice! Cenjeni kolegi! Predlagam, da tega amandmaja ne podpremo. Namreč kolega Peterle, ki ga ni tukaj, je večraj obljubil, da bo umaknil ta amndma. Želel bi opozoriti na sedanjo pozicijo. Namreč, prejšnje leto se je kolega Peterle in skupina za to izrecno zavzemala, za to cesto, zdaj pa, ko je druga pozicija, pa seveda ta denar vzame. Zdaj pa ne vem, zakaj. Ker slučajno se z županom enako piševa in najuj je zdaj mogoče celo zamenjal.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ugotavljamo... Gospod Kangler, obrazložitev glasu.
FRANC KANGLER: Pozdravljeni! Jaz bi tudi svoj glas obrazložil. Moram reči, da bom glasoval proti temu amandmaju. To pa iz preprostega razloga. Z gospodom županom iz Lenarta sva dobra prijatelja in me je tudi večkrat klical, da naj se borim za to cesto, da bi se opravljala. Čudi me pa to, da je gospod Peterle vložil amandma, da mu vzamejo ta denar, čeprav izhajata iz iste stranke.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ugotavljamo sklepčnost! (57 poslancev.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (43 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 44. Predlagatelja sta Franci Rokavec in Mirko Kaplja. Ugotavljamo sklepčnost! (60 poslancev.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 45. Umik.
Amandma pod številko 46. Predlagam umik.
Amandma pod številko 47, Miroslav Mozetič. Obrazložitev glasu. Prosim.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Eno besedo nazaj gospodu Lešniku. Jaz sem potem res šel natanačno brati to, kar je prepisano, ker jaz nisem prepisoval. Jaz celo priznam, da to niti ni 48 milijard. Ne znam prebrati tukaj številke, ker je 48, pika, štiri ničle, pika, štiri ničle, pika, tri ničle. Jaz te številke, priznam, ne poznam, ampak take jaz sigurno nisem napisal, možno pa, da tisti, ki je to prepisoval, iz Medvod, pa da je v vnemi dodal nekaj ničel, tudi to je možno, tako da, v upanju celo, da bo taka stvar uspela. Ampak zadeva, zvijača ni uspela.
Kar zadeva pa amandma pod številko 47. Poglejte, jaz spet enostavno ne razumem. Vladni amandma, ki ste ga sprejeli oziroma najprej je vlada tukaj predlagala za križišče Valburga 5 milijonov, z amandmajem, ki ste ga prej na začetku sprejeli, se je vzelo 24 milijonov in je ostal en milijon. Jaz vem dobro, da se na tem križišču že precej let nič ne dogaja, da je bil že vsaj dvakrat v prejšnjem mandatu denar na postavki, da se uredi križišča, in se ni uredilo, ker zemljiškolastniške zadeve niso bile urejene. Vendar te stvari so se uredile. Zakaj letos ni direkcija začela popravljati tega križišče, ki je izredno izredno nevarno. Je tudi zdaj na tem delu cestišča, ki na nek način postaja obvoznica, kjer se bo gradila avtocesta, in je zdaj po Tuhinjski dolini, prek Vodic, Medvod pa na to cesto. Ne razumem. Vem pa, da so bile postavke višje že tri leta nazaj, in zato sem tudi predlagal ta amandma, da se to uredi. Umpak kakšni so razlogi, da se je sploh zmanjšalo, da se ni začelo, čeprav je bilo planirano, da se ni uredilo, jaz jih ne poznam. Predlagal sem ta amandma. Mislim,
da bi bilo koristno, če bi ga sprejeli, da to zelo nevarno križišče na tej cesti, kjer se iz dneva v dan tudi promet povečuje, vse ostalo je praktično do tega križišča iz obeh strani urejeno, samo to križišče je tako, kot da bi peljal skozi dva precej precej podrta in z raznimi koli podprta kozolca. Tako zgleda to križišče v Valburgi. Glasoval bom, jasno da, proti, sicer ne bi predlagal amandmaja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Mozetič, zaradi točnih podatkov, vi ste napisali oziroma podpisali pod številko, amandma 24, resnično znesek, ki ga je izpodbijal gospod Lešnik. Niste vi pisali, ampak videlo se je. Podpisal pa je. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 48. Predlagatelj je Vincencij Demšar. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 49. Predlagateljica je skupina poslancev s prvopodpisanim Pavlom Ruparjem. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 50. Predlagatelj je Jože Jerovšek. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 51. Predlagatelj je Benjamin Henigman. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 52. Predlagatelj je Franc Horvat. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 53, skupina poslancev s prvopodpisanim Bogomirjem Zamernikom, ki želi obrazložiti svoj glas, in pa dr. Zagožen.
BOGOMIR ZAMERNIK: Pa smo spet pri tej temi! Torej, res je, skorajda je že smešno, ampak mislim, da ljudem, ki se tam vozijo vsak dan, pa niti najmanj ni smešno! No, tudi jaz se tam vozim dostikrat. Ampak kolegi v Ljudski stranki so se začeli smejati - ne vem, zakaj, mogoče zato, ker že vnaprej vedo, da bodo to podprli, pa mislijo, saj se "brez veze matraš" tako ali tako bomo to podprli.
Gospod Zagožen, ali se spomnite leta 1992, ko smo že ravno govorili o... Ja, bom obrazložil glas, ja!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: No, prosim!
BOGOMIR ZAMERNIK: Ni to polemika, samo en spomin bom obudil iz leta 1992, ko smo tudi pri nas ravno zaradi te ceste hoteli bojkotirati volitve. Se spomnite, gospod Zagožen? Takrat smo vas dobili v našo sredino. Takrat smo se potem ujezili na LDS, tako smo tolkli po njih, da tu v parlamentu še nisem slišal, da bi že kdaj po njih tako tolkli! (Smeh.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Zamernik! Gospod Zamernik, prosim!
BOGOMIR ZAMERNIK: In potem je bila ugotovitev... Bom takoj zaključil, no. Pustite mi malo veselja, no! Takrat smo ugotovili, da je bil glavni krivec seveda takratni predsednik države, ki je seveda še sedanji, takoj za njim LDS, in če bi bila Ljudska stranka v vladi, bi pa zadeva bila popolnoma drugačna. Hvala bogu, dočakal sem te čase! Če bo res to drugače, dokažite zdaj!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Zagožen. Prosim, ne polemizirati - obrazložitev glasu!
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Lepo pozdravljeni! V tem parlamentu sta dva Zagožna. In to, kar je gospod Zamernik govoril, je verjetno šlo na račun Franca Zagožna. Kajti, jaz bom podprl ta amandma z velikim veseljem. Gre za cesto, ki je bila podrta ob poplavi. Ta denar, ki je tu predviden, je drobiž za parlament in za državo Slovenijo in za ta proračun, ampak zelo veliko denarja in velika usluga Savinjski dolini. In vas prosim, da ta amandma podprete, čeprav je Franc rekel, da ga ne.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Franc Zagožen, obrazložitev glasu.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Jaz moram najprej popraviti gospoda Zamernika. Bojkot so takrat napovedali v Podvolovljeku zaradi ceste Luče - Podvolovljek. In ta cesta se je potem za silo uredila - mislim, da ima gospod Presečnik za to največ zaslug, ki tukaj sedi. Volivci so pa šli na volišče. Za cesto Ljubno - Luče se pa jaz zavzemam že bolj ali manj uspešno odkar sem tukaj, to je od leta 1990, poplava je bila 1. novembra tistega leta. In vsaj lansko leto mislim, da sem uspel, čeprav kot opozicijski poslanec, prepričati vendar tudi koalicijo toliko, da se je najtežji odsek zgradil. Jaz bom seveda tudi ta amandma podprl. Če ne bo izglasovan, sem prepričan, da bo državni zbor in vlada vsaj drugo leto spet se odločila za nadaljevanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (27 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri 54. amandmaju, predlagatelja gospoda Demšarja. Pardon, Odbora za infrastrukturo. Ker je ta amandma povezan z amandajem 59, ki pa ni bil vložen v skladu s poslovnikom, o tem amandmaju ne bomo glasovali.
Prehajamo na amandma pod številko 55. Predlagatelj je Vincencij Demšar. Obrazložitev glasu. Prosim.
VINCENCIJ DEMŠAR: Zdaj mi je prišlo nekaj drugega na misel. Imamo edinega ministra tu, ki se vozi po tej cesti, mladega, in tudi naš predsednik parlamenta hodi skozi Škofjo Loko. Jaz računam, da mu želite, da se skozi Škofjo Loko pelje lepo prijetno in ne da bi ga tam tudi posebej pretreslo, da bo vedel, da se pelje skozi področje, kjer je bil tudi izvoljen. In zato že iz spoštovanja do edinega ministra, ki je po moje tudi zaradi interesa, kaj se bo tu dogajalo s to obvoznico prišel sem, in tudi predsednika parlamenta, mislim, da ju boste podprli tudi na tak način. Jaz pa seveda prvi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mminister je prisoten, gospod Kušarja, minister zastopa vlado. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Kdo je proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma 56 umikamo.
Prehajamo na amandma 57. Predlagatelj je Aurelio Juri. Obrazložitev glasu prosim.
AURELIO JURI: Bom pustil oder kar nizko, ker bi tudi pokleknil, če je treba, in zaprosil seveda podporo, vsaj pri tej majhni številki, kajti je tu neko ime, vasica Mlini. Danes je nepomembno. Poznamo bolj Razkrižje, Trdinov vrh itd. Seveda bo postalo to ime aktualno, če se bodo stvari ne uredile. Morda je letos zadnji čas, da podpremo realizacijo ceste do te vasi. Lahko se zgodi, da bo naslednje leto že prepozno in ne bo treba niti v proračun uvrstiti te postavke. Zato prosim seveda, da podprete ta amandma. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotavljamo sklepčnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Preden gremo na naslednji amandma, se moram opravičiti ministru Gantarju, ki je tudi prisoten. Torej, imamo dva ministra danes na seji, pa polno sekretarjev in pa ostalih poklicanih iz vlade.
Amandma 58. Predlagatelj je Jurij Malovrh. Obrazložitev glasu prosim.
JURIJ MALOVRH: Spoštovani gospod podpredsednik! S tem amandmajem sem želel opozoriti na zadevo, ki se je zgodila v tem državnem zboru. Postavka 8239 je ovrednotena z ničlo. Spomladi pa smo sprejeli intervencijski zakon. To se pravi, da smo samo prerazporedili sredstva. To se pravi, našemu področju v Sloveniji nismo dali nič dodatnega, ampak samo približno toliko kot preteklo leto. To se pravi, da je bil intervencijski zakon sprejet samo zaradi tega in porazdeljena sredstva samo zaradi tega, ker državni proračun ni bil sprejet. In mislim, da bi smisel bi predvsem v tem, da bi ta intervencijski zakon, ki je bile takrat sprejet, prinesel dodatna sredstva, kar pa ni. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 59 nima vira in zato o njem ne bomo razpravljali ne odločali.
Amandma pod številko 60. Predlagatelj je Janez Mežan. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 61, predlagatelj je doktor Jože Zagožen. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 62. Predlagatelj je Branko Kelemina. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 64. Predlagateljica je doktor Helena Hren-Vencelj. (Glas iz dvorane: 63) Se opravičujem, Vlado, se opravičujem. Obrazložitev glasu, gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Spoštovani! Ilirska Bistrica nima avtoceste, tudi niti blizu niti daleč Ilirske Bistrice ne gre avtocesta. Imamo pa magistralno cesto M 10, Postojna-Ilirska Bistrica, ki je glavna prometna žila iz postojnskih vrat proti Kvarnerju in vzhodni Istri ter proti Dalmaciji. Ta amandma bom podprl. Vabim vas pa, vsaj tiste poslanke in poslance, ki se peljete poleti na morje, da podprete ta amandma, sicer boste v Ilirski Bistrici morali dolgo časa čakati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (27 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 64. Predlagateljica je doktor Helena Hren-Vencelj. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 65, prav tako je predlagateljica gospa doktor Helena Hren-Vencelj. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 66. Predlagatelj je Miroslav Mozetič. Obrazložitev glasu.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi! Meni je predvsem žal, da prejšnji amandma ni bil sprejet, ker sem se lansko leto vozil na tej relaciji iz Ljubljane proti Vrhniki s kolesom in je res zelo nevarno, ko poskušaš peljati po asfaltu, pa drvijo mimo avtomobili. Po makadamu se ne da, po stari progi, kjer so tire ven vzeli, je pa tudi nemogoče voziti. Ampak bo že. Saj verjetno se noben od vas, ali pa malokdo od vas, s kolesi vozi.
Sedaj pa k amandmaju številka 66. Danes je bila izrečena z ene strani zelo zanimiva resnica, ki je resnica. To, da je v prejšnjem obdobju opozicija kljub vsemu s kakšnim amandmajem uspela. Ta resnica je veljala za prejšnji mandat. Za ta mandat ne velja, ampak tako je res. Kaže, da so argumenti oziroma so bili tisti, katere je bilo treba prepričati v prejšnjem mandatu, bolj sprejemljivi za argumente opozicije.
Amandma številka 66. Prepričan sem, da ne bo dolgo, ko se bo to dejansko zgodilo, kar predlaga, da naj bi se začela dokumentacija delati, da bi se od Šentvida, tam, kjer se sedaj gorenjska avtocesta priključi na našo cesto Kranj-Medvode-Ljubljana, in do tam, kjer je ljubljanska obveznica, da bi se naredil brez velikih težav v obeh smereh še en pas. Potem bi bila v tistem delu tripasovnica. O tem, mislim, da bodo začeli ljudje v Ljubljani in bližnji okolici ter tudi v vladi kmalu razmišljati. Če je ta amandma spodbuda, bi že to bilo veliko. Ker dejstvo je, da ne samo ta leta, ki so pred nami in se bo gradila avtocesta proti Domžalam in tunel ter praktično ves promet prihaja sedaj tudi s Štajerske do tu in tu se preprosto ustavi, ampak tudi z vidika perspektive, kako bi se lahko tisti tretji pas morebitno, ko ne bi bilo več toliko avtomobilov in ko bo Ljubljana, ki je opustila tvamva in ga bo spet kot pravi, vpeljala, bi tam tudi lahko zelo preprosto tekla tramvajska proga. Pa ne zato, nič ne bom rekel. Hvala lepa. Glasoval bom za.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 67. Predlagatelj je Jože Jerovšek. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 68. Predlagatelj je Jože Košir. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 69, predlagatelj je Jožef Košir. Ugotovimo sklepčnost! Se opravičujem, gospod Petan bo obrazložil svoj glas.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Bom čisto kratek. Storil bom nekaj, česar danes pa včeraj še nismo doživeli. Namreč, agitiral bom za amandma mojega poslanskega kolega iz LDS, gospoda Koširja. Ker računam - in ker korajža velja - da me bodo moji poslanski kolegi podprli, računam tudi na solidarnost kolegov iz LDS-a, da bodo podprli svojega poslanskega kolego, gospoda Koširja, pa spravimo amandma skozi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 70, predlagatelj je Ivan Božič. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 71. Predlagatelj je Jurij Malovrh. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 72. Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Ivanom Božičem. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 73. Predlagatelj je Benjamin Henigman. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 74, prav tako gospoda Benjamina Henigmana. Ugotovimo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 75, predlagatelj je Pavel Rupar. Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 76, predlagatelj je Benjamin Henigman. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskemu uporabniku prometni inšpektorat. Imamo amandma vlade - dopolnjen predlog. Želi kdo razpravljati? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost!
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k proračunskemu uporabniku Ministrstvo za okolje in prostor. Imamo dva amandmaja. Odpiram razpravo. Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 1, to je amandma Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (55 poslancev.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na amandma pod številko 2. Predlagateljica je poslanska skupina Združene liste socialnih demokratov. Ni razprave. Ugotavljamo sklepčnost! (48 poslancev.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
S tem smo opravili odločanje o teh uporabnikih.
Prehajamo na Hidrometerološki zavod. Imamo samo en amandma, in sicer vlade. Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (50 poslancev.)
Kod je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k uporabniku Uprava Republike Slovenije za geofiziko. Imamo amandma vlade. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Ugotavljamo sklepčnost! (51 poslancev.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k uporabniku Uprava Republike Slovenije za varstvo narave. Imamo deset amandmajev. Drugi in tretji nista vložena v skladu s poslovnikom in o njih ne bomo odločali. Odpiram razpravo. Prosim, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Zahvaljujem se Ministrstvu za okolje in prostor, ker mislim, da je v tem svojem vladnem amandmaju povzelo del mojega amandmaja. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (52 poslancev.) Odločamo o amandmanu pod številka 1.
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4. Predlagatelj je Janko Veber. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (7 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 5. Samo Bevk. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (12 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6. Janko Veber. Ugotavljamo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (10 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 7. Jože Jerovšek. Ugotavljamo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 8 je amandma gospoda Janeza Mežana. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (9 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9. Miroslav Mozetič. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 10. Dr. Jože Zagožen. Prosim? Gospod Zamernik, obrazložitev glasu.
MIRKO ZAMERNIK: Ista stvar kot prej, odprava posledic iz leta 1990. Zadnji popravni izpit. Če to pade, potem pač ni tako, kot govorimo, da je. Moram še seveda poudariti, da je Odbor za infrastrukturo in okolje tako kot tudi tistega, ki ga prej žal seveda niste izglasovali, vendar zato ne bomo metali puške v koruzo, korajža še vseeno velja. S tem nas samo malce zavrete pri razvoju. Ne boste nam pa vzeli vsega optimizma, ki ga pa tam gori seveda moramo veliko imeti, da zdržimo tam gori. Tako, da ponovno pravim, zadnji popravni izpit je to.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotavljamo sklepčnost! Se opravičujem. Gospod Demšar še želi besedo. Obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa.Jaz bi pa vendar za to, da bi kdaj še tako, kot je bilo, v nasprotju z drugim reklom, zato bom podprl ta amandma.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na uporabnika. Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve. Imamo 12 amandmajev.
Odpiram razpravo o vseh teh amandmajih. Kdo želi besedo? Gospa Darinka Mravljak.
DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! Ne bom dolga. Gre pa za 8. amandma, ki ga je predlagala komisija za politiko enakih možnostih in ker je v celoti povzet v posebnem delu proračuna po uporabnikih na strani 7, 8, ga umikam. Rada bi pa vam samo razložila vsebino in sicer gre za povišanje postavke 7091, Zveza prijateljev mladine Slovenije za izvajanje programov varstva otrokovih pravic.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imate pooblastilo komisije? Nimate. Gospod Ivan Božič. Bomo rajši glasovali, da ne bo kaj narobe. Gospod Ivan Božič ima besedo.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani člani vlade, kolegice in kolegi, poslanke, poslanci! Včeraj sem govoril tu pri vprašanju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, okrog demografije. Namreč, zelo sem bil vesel, ko sem videl v proračunu, da se postavka za demografsko ogrožene programe ni zmanjšala. Me pa pri ministrstvu sedaj zelo čudi, da se zmanjšajo javna dela za 660 milijonov. Celo leto smo bili omejeni v koriščenju teh sredstev in zakaj sedaj naenkrat na koncu leta 660 milijonov ni porabljenih? Rad bi slišal to razlago. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim, še kdo? Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Torej tokrat se bi pa zahvalil, da je vlada upoštevala in povečala republiške štipendije, kar mislim, da je sila pomembno za mlade ljudi in tokrat vidim, da vsa naša prizadevanja pa vendar niso zaman. Zato hvala lepa in mislim, da smo s tem naredili tudi eno dobro delo za našo mlado generacijo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa doktor Hren-Vencelj.
HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Očitno je ta prerazporeditev sredstev v stilu varčevanja, kajti vsi, tako rekoč socialni programi, od varstva žrtev nasilja, vojnih invalidov, materinski domovi, denarna pomoč in še lahko naštevamo naprej, so okrnjeni v svojem financiranju, tako da, kaj naj rečem, torej ni, se mi ne zdi pravilno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo? Če ne, zaključujem razpravo. Magister Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Sam bomo glasoval proti temu amandmaju zaradi tega, ker med drugim jemlje tudi sredstva v namenu za varstvo žrtev vojnega nasilja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še kdo? Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje o amandmajih uporabnika ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve.
V sprejem dajem amandma številka 1 Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (35 poslancev.) Je kdo je proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Amandma pod številko 2. Komisija za vprašanja invalidov. Prosim dr. Alojz Vesenjak. Obrazložitev glasu.
ALOJZ VESENJAK: Hvala za besedo. Spoštovani vsi navzoči! Glasoval bom za ta amandma. To pa iz razloga, da se omilijo nemogoče razmere, ki vladajo za varovance in za delavce, ki vladajo v tem domu. Prosim, da pred odločitvijo si prikličite v spomin nemogoče razmere v gradu Dornova. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo?
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo še enkrat sklepčnost! (45 prisotnih.)
Nadaljujemo ob 16.25.
(Seja je bila prekinjena ob 16.17 uri in se je nadaljevala ob 16.30 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, nadaljujemo z delom. Prosim, da ugotovimo sklepčnost v dvorani! (53 poslank in poslancev.). Smo sklepčni in lahko odločamo ter delamo naprej.
Smo pri amandmaju pod številko 2. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 3 je prav tako vložila komisija za vprašanja invalidov. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4 je vložil Lojze Peterle. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 5, prav tako komisija. Ugotovimo sklepčnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6, predlagatelj Kregelj-Zbačnik dr. Majda. Dr. Pukšič bo obrazložil svoj glas. Boste obrazložili svoj glas, sem rekel, ne boste pa zastopali gospe doktor. Prosim.
FRANC PUKŠIČ: Hvala, predsedujoči. Ja, doktorata res še nisem pisal, tako da to ne! (Smeh.)
Kolegice in kolegi! Tu gre pravzaprav za to, kot če bi sedaj nekdo kateremukoli od nas prišel na obisk v državni zbor in bi ga ta povabil na kokto v parlamentarno menzo. Verjamem, da ni nobenega, da za to kokto v žepu nima. Tu gre za 5 milijonov, gre enostavno za družbeno pomoč otrokom, to je tiste najšibkejše socialne kategorije. Pri tako majhnih sredstvih, tako kot sem rekel, iz naše denarnice za eno kokto, pa res ne bi smeli varčevati in dajmo za teh 5 milijonov vsi podpreti ta amandma in nekako presekajmo, presežimo tisto, da dosedaj še pač ni bil izglasovan noben opozicijski amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (22 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 7. Vincencij Demšar. Obrazložitev glasu.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala. Ne gre za obrazložitev glasu. Umikam, ker je bilo to upoštevano. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na amandma pod številko 8. Ugotovimo sklepčnost! Mogoče je bilo prehitro. Ugotovimo sklepčnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 9. Demšar Vincencij. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 10. Demšar Vincencij. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 11. Gospod Vincencij Demšar. Ugotovimo sklepčnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Pod številko 12. Predlagatelj dr. Jože Zagožen. Obrazložitev glasu, gospod Zamernik. Prosim.
MIRKO ZAMERNIK: To ni obrazložitev glasu, ampak je proceduralni predlog. Ker valjar deluje, kot pač deluje, niti enega amandmaja, kjer so zahteve bile še tako upravičene, tudi kjer se je tikalo otrok, smo bili proti. Predvidevamo, da boste večina proti tudi pri tem amandmaju in ker smo danes, ravnokar so me obvestili na poslansko skupino, dobili pismo predsednika države, v katerem je baje omenjeno tudi to, bi prosil za eno uro odmora, da proučimo to pismo in potem glasujemo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Zbor nadaljuje ob 17.30 oziroma 17.35 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.38 uri in se je nadaljevala ob 17.36 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Ndaljujemo z delom. Najprej ugotovimo sklepčnost! (60 poslancev.) Lahko nadaljujemo z delom.
Prosim gospoda Zamernika, ki je prosil enourni odmor za poslansko skupno SDS, da pojasni razloge, kaj so se zmenili.
MIRKO ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik za besedo in za odmor. V tem času, kot sem rekel, smo prebrali pismo gospoda predsednika. Upam, da ste si tudi ostali vzeli toliko časa.
V obrazložitvi našega amandmaja je bilo napisano tako: "Združenje za odpravo posledic komunističnega nasilja je ustanovljeno že od 2.3.1991 in šteje več kot šesto registriranih članov. Le-to še danes ni prijelo niti tolarja državne pomoči. S predlaganim amandmajem želimo zagotoviti vsaj minimalna sredstva za nemoteno delovanje združenja in tako pospešiti popravo krivic žrtvam komunističnega nasilja."
V pismu, zaradi katerega smo vzeli odmor, pa predsednik države poziva nas poslance, citiram njegove navedbe:
"Na to sem pred obravnavo zakonske ureditve poprave krivic spomnil v svojem pismu, dne 23. marca 1994, poslanke in poslance državnega zbora. Poudaril sem, da je za odlaganje zakonske ureditve težko najti razumljive odgovore in prepričljivo opravičilo. Spričo tega, da je v slovenskem parlamentu bilo doseženo popolno soglasje glede tega, da je treba storjene krivice popraviti, v kolikor je to pač v tem času še mogoče, sem izrazil svoje prepričanje, da bodo poslanke in poslanci razpravo o odločanju zakona o popravi krivic opravili tako, da se tudi po zakonski poti čimprej omogoči poprava storjenih krivic. Kar je ne samo moralna dolžnost, ampak tudi ustavna obveznost"
Tu imamo sedaj lepo priliko, da vzamemo na znanje ta apel predsednika države, in da konec koncev izpolnimo obljubo, za katero sem tudi izvedel, da so predstavniki tega združenja dobili tako pri gospodu Janezu Podobniku, ko so bili pri njem na obisku, kakor tudi pri DeSUS-u. Tako, da resnično prosim, tega pa ne zavrnite, čeprav ste zavrnili do zdaj, mislim, da tisoč amandmajev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje o amandmaju številka dvanajst.
Ugotavljamo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (21 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Zaključujem razpravo in prehajamo k razpravi o proračunu - amandmajih Inšpektorata Republike Slovenije za delo. Imamo en amandma in sicer dr. Majde Kregelj-Zbačnik. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (19 prisotnih.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje, odločanje o amandmajih za uporabnike ministrstva za zdravstvo, in razpravo seveda. Imamo 8 amandmajev. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma Vlade Republike Slovenije? (45 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na amandma številka 2, prav tako Vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 3 je prav tako od vlade. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma pod številko 4 je amandma dr. Majde Kregelj-Zbačnik. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 5. Vincencij Demšar. Ugotavljamo sklepčnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (23 prisotnih.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 6, amandma Aurelia Juria. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 7 je vložila Združena lista socialnih demokratov. Obrazložitev glasu, dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Tukaj gre za amandma, ki naj bi zagotavljal reden potek krvodajalskih akcij. V kolikor ne bo sprejet, ne bo mogoče zadržati krvodajalskih akcij na isti ravni, kot so bile doslej. Te akcije so edinstvene v Sloveniji in mislim, da bi bilo lepo, če bi se vsaj ti minimalni materialni pogoji, ki omogočajo to prostovoljno krvodajalstvo, zagotavljali. Pri tem se sklicujem na to, kar je gospod Anderlič včeraj govoril, ko je rekel približno tako, da veliko pametnih amandmajev opozicije je vlada povzela in zaradi tega, z izglasovanjem vladnih amandmajev, je tukaj nek alibi ali osnova za to, da se zavračajo dodatni, tisti, ki jih vlada ni upoštevala. Pri tej točki vlada ni upoštevala amandmaja, ki ne želi nič drugega, kot zadržati res neke minimalne materialne pogoje za te prostovoljne krvodajalske akcije. Pri tem bi rad opozoril, da ne bi kdo mislil - in to zdaj govorim posebej, pričakujem tudi podporo županov - da je mogoče to razrešiti z občinskimi sredstvi. Poklical sem malo po občinah in govoril z župani ter ugotovil, da v sredstvih za izravnavo oziroma v zagotovljenih sredstvih za občine ta postavka ni predvidena in je to nemogoče pokrivati na ta način. Posebej bi se rad obrnil tudi na tiste, ki so zdravniki v tem zboru, v vodstvu zbora - zdajle nimam sreče, če bi imel malo več sreče, bi zdravnik pač vodil sejo, ampak sem prepričan, da bo tudi predsedujoči podprl ta amandma. Rad bi se obrnil na vse, ki ste sodelovali v krvodajalskih akcijah - mislim, da je bilo pri gospodu Možganu to že 35-krat. Vsako leto, ko imamo te akcije, se približno 15 poslancev odloči za to akcijo. Jaz verjamem, da je lahko veliko razlogov, da jih ni več, ali so zdravstveni razlogi ali ni pravega časa, hotel sem pa opozoriti na to, da je veliko lažje zdaj pritisniti tipko in omogočiti to široko akcijo za celo Slovenijo.
Čeprav ni neke velike pripravljenosti, da bi se poslušali ti moji predlogi, bi rad vsaj toliko časa govoril, da bo vsem v tej dvorani jasno, o čem glasujejo, da ne bi kdo potem rekel, ja, nisem vedel, da gre ravno za krvodajalce, nisem pozorno poslušal, stvar je šla hitro mimo mene. Zaradi tega bom rekel še nekaj besed. Nekaj sem že namenil krvodajalcem, županom, zdravnikom, zdaj se bom obrnil še na športnike. Gospod Anderlič je bil poškodovan pred nekaj dnevi, ampak tam mislim, da ni potreboval krvi. Resno povedano - seveda ne samo pri športu, lahko tudi v prometni nesreči se marsikomu od nas in od naših lahko zgodi kaj težkega, tudi če gre za ljudi, ki jih ne poznamo, je pomembno, da bodo imeli na razpolago dovolj krvi. No, če zdaj povem še, za kakšen obseg sredstev gre. Gre za povečanje za 44 milijonov 131.000 tolarjev, slovenskih tolarjev in predvidena je znižana postavka. Naj za konec rečem samo še tole, da pozivam gospoda Kopača, ko bo nehal govoriti po telefonu... Bom počakal.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani! Gospod Kopač posluša.
DR. CIRIL RIBIČIČ: No, jaz sem prijazno počakal, da je gospod Kopač nehal govoriti zato, ker ga prosim za podporo. Sicer gospod Kopač takrat - kadar preden predsedujoči pozove h glasovanju - obrne tako levi palec navzdol in potem se disciplinirano glasuje tako kot on naroči. Levega, levega. In moram ga prositi, da tega tokrat ne naredi oziroma, če bo to naredil, da naj se zaveda, da daje palec dol prostovoljnim krvodajalskim akcijam v Sloveniji. Bi še enkrat ponovil argument, s katerim sem začel - da če teh minimalnih sredstev ne bo, ne bo materialnih pogojev za to, da bi se nadaljevale krvodajalske akcije v tem normalnem okviru kot doslej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Franc Pukšič, obrazložitev glasu.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. To je ena izmed zopet prostovoljnih društev, torej Rdeči križ, krvodajalci, ki se torej prostovoljno organizirajo in doktor Podobnik to dobro ve, kako to zgleda, kako je vesel kot zdravnik bil, ko je pripeljal avtobus ali dva, da so prostovoljno ljudje dajali kri. Kri za kaj? Za reševanje življenj. Mogoče je kateri med nami že ležal in mu je tekla transfuzija, pa se dajmo spomniti danes, ko bi že nekaj drobiža pomagalo tej organizaciji, tako rekoč, da nadaljuje s svojim poslanstvom, s svojim humanim delom. Če pa še kateri te priložnosti ni imel, možnosti izkoristiti, da bi potreboval kri sočloveka, pa se naj zahvali. Hvala bogu, da to ni bilo potrebno.
Ker smo vsi vsak dan preobremenjeni, veliko tudi na cesti, se nam to lahko zgodi slej ko prej.
Tudi odbor za zdravstvo in socialo je o tem amandmaju razpravljal in kot vidite v poročilu pregleda amandmajev, tudi ta odbor je to podprl. Strinjam se s kolegom Ribičičem, in naša poslanska skupina in sam podpiramo ta amandma. Resnično bi prosil, če bi ga tudi ostali podprli, saj s tem bomo mogoče reševali tudi svoja življenja. Bistvo pa je, da s tem rešujemo življenja prav nas ljudi, lahko pa velikokrat tudi nedolžnih, najmlajših in tako dalje. Ne "šparajmo" na tem področju. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Gospod Kelemina, obrazložitev glasu.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, predsedujoči. Spoštovani! Tudi sam bom moral žal ta predlog podpreti, ker se močno zavedam problematike, s katero se krvodajalci oziroma Rdeči križ ukvarja. Dogaja se celo, vam moram povedati, za take primere, ko so ljudje dejansko pripravljeni dati kri, jih celo mečejo iz prostorov in jim ne dajo prostorov, da bi lahko krvodajalci v nekaterih prostorih dajali to. Ker v zdravstvenih domovih namreč ne dovolijo - navadno ne, ker nimajo primernih prostorov in potem, recimo, po nekih športnih dvoranah in tako naprej to kri dajejo, tam jih pa celo športniki in določene organizacije mečejo ven, tako da so res težki problemi. Jaz moram priznati, da sam ne dajem krvi, seveda to ne pomeni, da ne spoštujem teh dejanj, zato, ker me je pač malo strah; jaz bi pač raje kot kri dal, jo komu malo izpustil, predvsem tiste hudobne, tako kot je to delal včasih Krjavelj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Kelemina!
BRANKO KELEMINA: Ampak rad pa resnično prispevam kakšna finančna sredstva in dajem Rdečemu križu kdaj pa kdaj kakšnih 10.000, ker pač ne dam krvi, pa jim dam ta sredstva. Zato bom tudi zdaj ta amandma podprl in prosim tudi vse ostale, da razumete to problematiko in da podprete ta amandma. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Zamernik.
MIRKO ZAMERNIK: Seveda bom tudi jaz z veseljem podprl ta amandma, kajti resnično je to tako humano dejanje, ki mu skorajda ni primere. Dati del svojega telesa, kar kri je, za nekoga, da mu rešuješ življenje, je seveda zelo humano. Pa da ne bi bil obsojen, da zganjam demagogijo, ta amandma podpiram zato, ker vseh mojih cestnih niste podprli; pokazal sem vam, tam se lahko dogodijo nesreče, mogoče bomo pa s tem še lahko kaj popravili. Ne računajte tisti, ki si mogoče samovšečno domišljate, da imate modro kri, da te krvi ne boste potrebovali!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Demšar. Gre za obrazložitev glasu, prosim!
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Tisti, ki boste natančno prebrali tekst, boste ugotovili, da je malce nerodno napisan. Namreč, nekatere organe bomo presajali, nekaterim organom bomo pa prostore vzeli. Vendar, ne glede na to, bom sigurno podprl ta amandma, ker - jaz bom pa rekel tako, jaz sem bil pa tudi na ta način že rešen in zato s toliko večjo zavzetostjo tudi na vas apeliram, dajmo to podpreti vsi skupaj!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jakič, proceduralno.
ROMAN JAKIČ: Gospod podpredsednik, jaz seveda odobravam demagogijo. Ko pa demagogija preraste v nekaj, kar je proti Ustavi Republike Slovenije, moram reagirati. 63. člen Ustave Republike Slovenije govori v drugem odstavku, da je protiustavno vsakršno spodbujanje k nasilju in vojni, predvsem k nasilju. Gospod Kelemina, žal si ne smete dovoliti, da bi za tem govorniškim odrom tudi omenili to, da bi nekomu radi izpustili kri, ker to je spodbujanje k nasilju.
Prosim, gospod podpredsednik, da take razprave drugič preprečite. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Bom, bom preprečil. Gospod Čebulj, obrazložitev glasu.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Ravno tako tudi jaz podpiram ta amandma, ki ga je predlagal gospod Ribičič, s tem, da mogoče gospod Ribičič ni obveščen, da župani, ravno tako iz proračuna, namenjamo za krvodajalske akcije. Kar pa seveda, ta sredstva, sem pa prepričan, da rabijo prav v Ljubljani, v transfuziji, kjer se pač jemlje kri. Iz tega namena podpiram ta amandma. Zaradi tega bomo pa župani še v nadaljevanju tudi podpirali iz sredstev, to se pravi iz lastnih sredstev občine tudi za ta namen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo sklepčnost! (63 poslancev.) Amandma številka 7.
Kdo je za amandma? (34 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Predlagam ponovitev glasovanja. ...(Podpredsednik vpraša za vzrok)... Po poslovniku mi ni treba povedati vzroka.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dajem predlog gospoda Kopača, da ponovimo glasovanje, v sprejem. Ugotavljamo sklepčnost! (53 poslancev.)
Kdo je za predlog gospoda Kopača? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Torej odločali bomo ponovno o amandmaju pod številko sedem. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Pred sprejemom odločitev oziroma zaradi posveta o sprejetju odločitve, prosim za deset minut odmora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Nadaljujemo jutri ob 10.00 uri. Samo še nekaj informacij, prosim. V skladu z dogovorom z vodji poslanskih skupin, to je bilo danes, vas obveščam, da bo državni zbor v naslednjem tednu nadaljeval z delom, in sicer:
- v torek, od 14.00 do 20.00 ure
- v sredo, 3. decembra od 10.00 do 20.00 ure
- v četrtek, 4. decembra od 10.00 do 20.00
- v petek, od 10.00 do 20.00 ure
Zaključujem zasedanje.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 27. NOVEMBRA 1997 OB 17.55 URI.)