Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.12 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegi polanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 29. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Boris Sovič, dr. Jože Zagožen, mag. Franc Žnidaršič, Peter Hrastelj, Jurij Malovrh, Ciril Pucko, Štefan Klinc, Janez Kramberger, Jože Možgan, Polonca Dobrajc za pričetek seje, Richard Beuerman, Roman Jakič, Tone Partljič je tukaj, Jelko Kacin, Jakob Presečnik, Franc Jazbec, Franc Kangler, Andrej Fabjan, Janez Janša, Janez Per, Mirko Zamernik, Branko Kelemina, Borut Pahor je tukaj, Franc Pukšič, dr. Helena Hren-Vencelj, Janko Veber, Rafael Kužnik, Darinka Mravljak, Jože Avšič, Geza Džuban, Branko Janc, Mirko Kaplja, Maksimiljan Lavrinc, Jožef Špindler, Jožef Zimšek, Aleksander Merlo za pričetek seje in prav tako Miran Jerič za pričetek seje ter Josip Bajc za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. (41 prisotnih.) Naslednje ugotavljanje sklepčnosti je ob 10.25.
(Seja je bila prekinjena ob 10.14 uri in se je nadaljevala ob 10.26 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Tretjič bomo ugotavljali sklepčnost v dvorani. Na cesti so zastoji in prosim, da temu primerno tisti, ki smo tukaj, tudi pritisnemo na gumb, da lahko ugotovimo sklepčnost in začnemo z delom. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam. Na današnjem nadaljevanju 29. izredne seje državnega zbora bomo opravili obravnavo 14. točke dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev.
Prehajamo na 14. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za današnjo sejo so se opravičili: minister Mitja Gaspari, ampak vidim, da je prišel. Torej nihče se ni opravičil, tudi po zasedbi vidim, da je številna, zato bodo lahko odgovarjali na vaša vprašanja.
Prejeli smo pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud sem določil v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika, tako da prva tri vprašanja oziroma pobude postavljajo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz raznih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. V nasprotnem primeru bom moral poslanca opozoriti in ga pozvati, da vprašanje ustrezno izpopolni. Ustno zastavljeno vprašanje oziroma pobuda ne sme trajati več kot 3 minute. Ministrov odgovor praviloma ne več kot 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca ne sme trajati več kot 2 minuti.
Prvo poslansko vprašanje bo postavil dr. Ribičič, ker mu dolgujemo to že nekaj časa. Prijavljen je že nekaj sej. Prosim.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz sem že četrtič tukaj za govornico z istim poslanskim vprašanjem, naslovljenim na predsednika vlade dr. Janeza Drnovška. Danes je 268. dan, odkar sem ga prvič prosil, da pride v državni zbor in mi odgovori na to vprašanje. Kljub temu, da ga danes ni, vprašanje se seveda nanaša na regionalizem, bom vprašanje postavil in prosim dr. Drnovška, da pride v državni zbor in na to vprašanje odgovori.
Razlogi za regionalizacijo Slovenije, o kateri sprašujem, so:
1. neenakomeren regionalni razvoj, ki spreminja tričetrtine Slovenije v ljubljansko obrobje in privesek centra,
2. velik prepad, ki je nastal s potrojitvijo števila občin in centralizacijo njihovih pristojnosti,
3. približuje se polnopravno članstvo Slovenije v Evropski zvezi, kar pomeni odpravo meja v sedanjem smislu in terja usposobitev za sodelovanje z regijami v drugih evropskih državah in za uporabo sredstev iz strukturnih skladov Evropske zveze,
4. vse pomembne družbene dejavnosti, ki hočejo biti v Sloveniji uspešne, so regionalno organizirane. Bolje od vlade jih razume in upošteva ta trenutek celo vodstvo rimskokatoliške cerkve,
5. ustavna ureditev onemogoča nastajanje pokrajin, ki bi imele navdih regionalizma evropskih držav.
Vprašanje se glasi: Ali bo vlada kaj storila za resnične premike na tem področju, bo podprla črtanje 143. člena iz ustave in druge spremembe, ki bi privedle do ustanovitve pokrajin v Sloveniji še v tem tisočletju? Če ne bo tega storila, zakaj ne.
Jaz bi še enkrat opozoril, da ne želim dobiti do naslednjega tisočletja odgovora predsednika vlade, ampak bi rad, da se ustanovijo pokrajine do tega obdobja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Če sem prav razumel gospoda dr. Ribičiča, čaka odgovor predsednika vlade. Hvala.
Naslednji ima besedo Franc Čebulj. Prosim. Ali ni izpisa? Prosim službe, da zagotovijo izpis na ekranu. Prosim.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani ministri in sekretarji naše vlade, dober dan!
Moje poslansko vprašanje je namenjeno ministru za kmetijstvo, gospodu Cirilu Smrkolju, ki mu zastavljam naslednje ustno vprašanje, na katerega želim pisni odgovor.
Zakaj je kot minister za kmetijstvo dovolil na 84. seji vlade z dne 12. novembra 1998, da se iz proračunske postavke 24.49 - podpora za pospeševanje kmetijstva, v občinah, prerazporedi 30 milijonov za razvoj oziroma humanitarno pomoč Bosni in Hercegovini, in tudi iz proračunskih postavk, kot so obramba pred točo, mednarodno sodelovanje, financiranje prestrukturiranja zadrug, financiranje programov za mlade kmete, sofinanciranje programov za sanacijo podjetij in kmetij, kar je v skupni vrednosti 50 milijonov SIT.
V zvezi s to prerazporeditvijo sredstev bi želel, da mi gospod minister Ciril Smrkolj takoj odgovori in mi posreduje tudi pisni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Čebulj. Gospod minister Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Dober dan, gospe poslanke in poslanci! Na vprašanje gospoda Čebulja, poslanca SDS-a, bi povedal naslednje.
Mi smo v okviru prerazporeditev, ki smo jih izvajali v tem letu, prerazporejali marsikatero postavko na drugo iz različnih vzrokov. Eden od pomembnih vzrokov je bil, da smo se morali uskladiti in smo prerazporejali okrog 110 milijonov za postavko sanacije škod po neurjih. V tem kontekstu je prišlo potem tudi v postavkah, ki niso bile izkoriščene v celoti, kjer je v okviru razpisov in pogojev, ki so bili, so bila sredstva neizkoriščena in so prišla tudi do določenih prerazporeditev iz postavke na postavko, v skladu z zakonom o izvajanju proračuna Republike Slovenije.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa.
Ugovor oziroma dodatno vprašanje. Kot je meni znano, sredstva na postavki 24.49 - podpora za pospeševanje kmetijstva v občinah, niso ostala. (Gospod Bajc, prosim, da ne vpadate v besedo! Ko boste imeli besedo, ko vam bo jo dal predsedujoči, boste lahko govorili. Vem, da je vaš strankarski prijatelj, ampak kljub temu bi želel tudi za vašo...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani!.
FRANC ČEBULJ: ... da tudi vaša občina iz tega namena nekaj sredstev več dobi za pospeševanje v kmetijstvu.)
Vi ste sredstva, ki so namenjena za občine, znižali občinam. To ne drži, da so sredstva ostala. Vi ste jih prej prerazporedili, predno ste se odločali, koliko boste občinam, na osnovi javnega razpisa, ki ste ga naredili, sredstev razdelili. Naša občina je dobila od lanskega leta še enkrat manj sredstev za pospeševanje kmetijstva. S tem, da smo 100% več sofinancirali, kot smo lansko leto. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
FRANC ČEBULJ: Želim bolj jasen in točen odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: Jaz bi bil rad precizen. Jaz nisem rekel tega, kar trdi gospod Čebulj. Jaz sem rekel, da smo sredstva prerazporejali v skladu s potrebami. Ostanki so nastajali na osnovi ocen komisij, kje so po kriterijih, ki so bili definirani vlagatelji, recimo v primeru občin, izpolnjevali pogoje in kje niso.
Na drugi strani sem jasno poudaril, da smo iz nekaterih drugih postavk zbrali 110 milijonov in tudi za sanacijo škod po neurju v jesenskem delu za postavko - sanacija kmetijskih površin v občinah. Tukaj v tem delu je bilo potrebno iskati tudi rešitve, kako te mednarodne obveznosti v okviru programa FAO tudi reševati in smo s to obliko prerazporejanja to dobili. Koliko je katera občina vložila in koliko je katera občina na postavki potem dobila, je bilo točno definirano v okviru kriterijev, ki jih je pripravila komisija za te občinske razpise za podporo razvoja kmetijstva v občinah. Zelo različno je bil določen v skladu z vloženo dokumentacijo potem kriterij in znesek za posamezno občino.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Miroslav Mozetič. Ga ni? Zoran Lešnik, DeSUS. Gospod Lenič se je namreč odpovedal vprašanju.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Koliko časa imam?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: 3 minute.
ZORAN LEŠNIK: 3 minute, bom hitel.
Poslansko vprašanje vladi in ministrstvu za zdravstvo: Kdo dovoljuje, da se določene stvari v času prizadevanj za stabilizacijo dražijo tudi za 80% v desetih mesecih? Desetih mesecih zato, ker sem poslansko vprašanje že zastavil na prejšnje zasedanju. Mislim na povišanje prispevka za dodatno zdravstveno zavarovanje. To povišanje je najbolj prizadelo tiste z najnižjimi prejemki. Slišati je, da je zaradi povišanja doslej že več kot 40.000 zavarovancev izstopilo iz dodatnega zavarovanja. Obstaja pa upravičena bojazen, da jih bo jutri še več, ker se bo zaradi tega slabšalo zdravstveno stanje občanov.
Sprašujem vlado in ministrstvo za zdravstvo, kaj je ali kaj bo ukrenilo, da zavarovalnice ne bodo več pretiravale s povečanjem prispevkov za dodatno zdravstveno zavarovanje.
Drugo vprašanje vladi Republike Slovenije: V tretji dekadi oktobra 1998 je vlada objavila razpis za delovno mesto direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije. Čas za prijavo je bil 8 dni. V tridesetih dneh po objavi razpisa v Uradnem listu pa naj bi bili vsi prijavljeni seznanjeni z rezultatom odločitve. Danes je minilo že 41 dni od časa razpisa. Ker sta oba v razpisu določena roka mimo, me zanima, ali je vlada že izbrala kandidata, kdaj bo odgovorila vsem tistim, ki so se prijavili na razpis, kako bo utemeljila zamudo pri odgovoru in kdaj je pričakovati, da bo o izbranem kandidatu odločal državni zbor.
Naslednje vprašanje je namenjeno ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Ker vem samo za en primer, da je kmet za naložbo nepovratno dobil 12 milijonov tolarjev, sprašujem ministra za kmetijstvo in gozdarstvo, gospoda Cirila Smrkolja, naslednje: Koliko slovenskih kmetov je letos dobilo za naložbe tolikšen znesek? Kakšni so pogoji, da lahko kmet dobi toliko nepovratnega denarja? Kakšno je pri tolikšnem znesku razmerje med denarjem, ki se daje iz republiškega, in kolikšen znesek iz občinskega proračuna? Ali je res, da lahko posamezniki dobijo nepovratni denar v najvišjem znesku tudi pet let zaporedoma? Govori se, da lahko toliko nepovratnega denarja dobijo le tisti, ki so vsaj v občinskem vodstvu Slovenske ljudske stranke.
Naslednje vprašanje oziroma poslanska pobuda: Predsedniku in vodstvu državnega zbora dajem pobudo, da takrat, ko vodilni ljudje parlamenta, vlade in države načrtujejo obisk na določenem območju, o tem obvestijo tudi poslanca državnega zbora tistega volilnega okraja, katerega območje bodo obiskali. To obvestilo in vabilo naj velja za poslance, ne glede na to, katere stranke člani so.
Obrazložitev: V zadnjem obdobju največ dveh mesecev sem iz časopisov...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Lešnik!
ZORAN LEŠNIK: (Eno vrstico imam.) ...izvedel, da so pomembni ljudje naše države obiskali razne kraje osmega volilnega okraja, osme volilne enote, v kateri sem bil izvoljen za poslanca. Nikoli o tem nisem bil obveščen, kaj šele povabljen h kateremu od pogovorov. Predlagam, da se to v prihodnje ne bi več dogajalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej, imamo dve vprašanji, in sicer za ministrstvo za zdravstvo in ministrstvo za kmetijstvo. Ministrstvo za kmetijstvo, prosim. Minister gospod Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Še enkrat lep pozdrav!
Glede prvega vprašanja, ki je bilo namenjeno vladi Republike Slovenije in pa tudi našemu ministrstvu, bi rad povedal naslednje. Predvsem na pobudo združene liste smo v okviru vlade pohiteli s postopki za pridobitev kandidata za direktorja sklada kmetijskih zemljišč in gozdov in temu ustrezno, tako kot je gospod poslanec, Zoran Lešnik, DeSUS, navedel, opravili javni razpis. V okviru razpisa se je prijavilo 19 kandidatov, od tega 3 kandidati niso izpolnjevali pogojev razpisa. Skupaj s kadrovsko službo vlade Republike Slovenije, ki je cel postopek peljala, smo pripravili tudi predlog izbora najbolj ustreznega kandidata na osnovi predvsem tehničnih in strokovnih kriterijev, ki so potrebni za vodenje tako pomembne institucije, kot je sklad kmetijskih zemljišč in gozdov. Predlog je bil poslan na vlado Republike Slovenije oziroma komisijo za kadrovske zadeve in je na tem, da se predlog obravnava tudi na vladi Republike Slovenije in predlaga državnemu zboru oziroma KVIAZ-u, da se spelje nadaljnji postopek. Točno kdaj bo to, jaz v tem trenutku res ne morem reči taksativno. To je glede tega.
Kar se tiče procedure, jaz imam informacije, da je verjetno postopek obveščanja kandidatov nekako v zamudi. Če bo potrebno, bo tudi komisija morala razpis ponoviti. Formalnost postopka bo zagotovljena.
Kar se tiče pa seveda drugega vprašanja gospoda Lešnika, je zadeva naslednja. V lanskem letu je bilo opravljenih veliko število javnih razpisov v okviru našega ministrstva, in sicer javni razpis za sofinanciranje programov pospeševanja kmetijstva v občinah, kjer je bilo 121 vlog in odobrenih 105 vlog v skupnem znesku 399 milijonov in 922.000. Javni razpis za dodelitev podpor pri izvedbi strukturnih sprememb v rastlinski pridelavi, živinorejski prireji, predelavi, dodelavi kmetijskih pridelkov ter turizmu na kmetijah, kjer je prispelo 2.616 vlog in smo v okviru razpoložljivih sredstev v lanskem letu zagotovili sredstva za 260 vlagateljev in znesek odobrenih sredstev je 281 milijonov. Ravno tako je bil razpis za sofinanciranje vlaganj za objekte, za rejo plemenskih svinj, mladic na kmetijah, genska banka v živinoreji z 19 vlogami, kjer je bilo 18 vlog pozitivno rešenih in so bila odobrena sredstva v višini 49 milijonov. (Samo proceduralno vprašam: ali sem jaz tudi časovno omejen?)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ne, ne, kar izvolite!
CIRIL SMRKOLJ: (No, tako da ne bi bilo kakšnega protesta.)
Javni razpis za dodelitev subvencij za obnovo sadovnjakov, kjer je bilo 350 vlog, in so se na podlagi teh vlog v skladu s programom v enem delu zagotavljala sredstva vlagateljem v lanskem letu, v enem delu v letošnjem letu v višini 94 milijonov 330.000; javni razpis za obnovo vinogradov, kjer je bilo izredno veliko vlog. Potem je bil javni razpis za subvencioniranje investicij za izgradnjo hladilnic za sveže sadje, kjer je bilo odobrenih sredstev v znesku 250 milijonov; javni razpis za zbiranje ponudb za sofinanciranje programov strokovnega dela in prireditev, 34 vlog, 34 odobrenih in zagotovljenih sredstev v višini 34 milijonov SIT; javni razpis za izjemno pomoč kmetijam in pravnim osebam, ki opravljajo kmetijsko dejavnost in ki so bili ogroženi zaradi elementarnih nesreč in drugih zadev, 101 vloga, 85 vlog odobrenih in zagotovljenih sredstev v višini 100 milijonov 700 tisoč; javni razpis za subvencioniranje zadružnih vlaganj, 40 vlog, odobrenih 32 vlog in zagotovljenih 192 milijonov sredstev; javni razpis za celostno urejanje podeželja, to je kmetijska infrastruktura, vinske ceste, raziskovalne naloge, promocija, 219 vlog, odobrenih 89 vlog, zagotovljenih 246 milijonov tolarjev; javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz naslova intervencij za celostno urejanje podeželja in obnovo vasi, to so komasacije, 3 vloge, odobrene vse tri in zagotovljenih 35 milijonov (govorim samo okrogle številke); javni razpis za dodelitev nepovratnih sredstev iz istega naslova za agromelioracije, izredno veliko število vlog - 274, odobrenih 26, zagotovljenih 82 milijonov sredstev; javni razpis iz istega naslova za namakanje, osuševanje kmetijskih zemljišč in akumulacije, 29 vlog, 14 odobrenih, 150 milijonov sredstev za te investicije; potem je bil javni razpis za predhodne analize in za pripravo investicijsko-tehnične dokumentacije za projekte crpov, 85 vlog, 13 odobrenih in zagotovljenih 64 milijonov, skoraj 65 milijonov sredstev; javni razpis za dodelitev subvencije za spodbujanje pašnikov, obnovo pašnikov, 797 vlog in zagotovljenih 226 prosilcem, sredstva v višini 33 milijonov. V tem delu smo ravno tako en del vlog, ki so bile popolne v skladu s programom, izplačevali v letu 1998. Zadnji tak razpis, to so bile intervencije za investicijo v morsko ribištvo in marikulturo ter sladkovodno ribogojstvo, 12 vlog in 7 odobrenih v skupnem znesku 8 milijonov.
Iz tega je razvidno, da smo imeli temu ustrezno tudi število komisij, ki so bile sestavljene iz naših delavcev, zunanjih predstavnikov, kmetov in zadružne zveze Republike Slovenije. Temu ustrezno so tudi v skladu s kriteriji, ki so bili objavljeni v razpisu, in s kriteriji, ki jih je pripravila komisija, potem prosilcu od namena do namena, od vloge do vloge, od investicije do investicije dodeljevali sredstva po kriterijih, ki so bili odobreni.
Vaše vprašanje, gospod Lešnik, je šlo predvsem v smeri, če so res nekateri dobili tudi preko 12 milijonov SIT nepovratnih sredstev. Jaz moram povedati, da sem preverjal podatke in v letu 1997 je bilo po podatkih naših služb, da so 4 prosilci dobili preko 10 milijonov sredstev, in to v primeru investicij, ki so bile v skladu s programom in pogodbo, da se financirajo v dveh letih investicije predvsem v hladilnice, kjer je ocena oziroma predračunska vrednost investicij tudi v višini 250 milijonov in tako naprej. Zato je razumljivo, da so pri nekaterih večjih investicijah, ki imajo širši pomen, še posebej, če gre za hladilnice, kjer je več sadjarjev vključenih, bil tudi tak znesek odobren.
Kar se tiče zadnjega vprašanja, strankarsko. Jaz bi se malo pošalil. Mi vse vloge dobimo na osnovi, mi mu pravimo, rumenega obrazca, kjer so vlagatelji dolžni navesti vse podatke, od osebnih, davčne številke, EMŠO in tako naprej, velikosti kmetije. Vendar v okviru tega obrazca ni nikjer rubrike: strankarska pripadnost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim gospod Lešnik, dodatno vprašanje.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Jaz sem prišel sem zato, da se za izredno obsežen odgovor zahvalim gospodu ministru. Čeprav je res, da mi odgovoril na konkretno zastavljeno vprašanje. Gospod Bajc! Danes ste čudovito razpoloženi. Imate zmeraj neke pripombe. Hvala lepa tudi vam.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Lešnik!
ZORAN LEŠNIK: Ne, ne. On je imel pripombe.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Mi smo pri vprašanjih.
ZORAN LEŠNIK: Jaz bi samo prosil gospoda ministra, ker verjetno ima moje konkretno vprašanj - če ga nima, ga bom konkretno dostavil - ali bi mi lahko konkretno odgovoril pisno. Ni treba sedaj odgovarjati. Prosim, če mi pisno odgovori na konkretno zastavljeno vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bo dal pisno, gospod minister. Dajte vprašanje pisno... (Glasovi iz ozadja.) Dobro, hvala. Predstavnika ministrstva za zdravstvo ni. Želi kdo od dežurnih dati odgovor s strani vlade? (Ne.) Gremo naprej. Peter Lešnik.
PETER LEŠNIK: Predsedujoči, hvala lepa za besedo. Med nami lepo pozdravljam predstavnike vlade. Sprašujem gospoda Mirka Bandlja, ministra Republike Slovenije za notranje zadeve, zakaj ni v nasprotju z direktno določbo 27. člena poslovnika državnega zbora še do danes odgovoril na kratka in jasno zastavljena vprašanja v zvezi z nezakonitim delom načelnika upravne enote Maribor, gospoda Jožeta Majerja, ki sem jih zastavil že dne 24.2. in 30. septembra 1998. Predvsem pa ga sprašujem, zakaj ni nič ukrepal. Zakaj ni predlagal Majerjeve razrešitve na podalgi 36. ali 43. člena zakona o upravi? Zakaj ga ni niti suspendiral? Ali minister morda ne verjame lastnim kriminalistom, da so vložili utemeljene kazenske ovadbe? Gospod Majer se izgovarja, da se storilec kaznivega dejanja šteje za nedolžnega do pravnomočnosti obsodbe. Gre za čisto sprenevedanje, in to pravnika. Ko bo pravnomočno obsojen, bo šel v zapor in to za daljši čas. Za razrešitev načelnika upravne enote pa zadostuje, če načelnik ne izvršuje svojih nalog oziroma jih ne izvršuje pravilno in pravočasno. Zato ministrovo ravnanje spominja na lastnika kurnika, ki je od zunaj zaprl kurnik, ko se je lisica že splazila v kurnik. S tem pa se postavlja že vprašanje ministrove odgovornosti in utemeljenosti za njegovo interpelacijo.
Zato ministra Bandlja še enkrat sprašujem, kdaj bo storil svojo dolžnost ter predlagal vladi Majerjevo razrešitev? Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Lepo pozdravljeni! Gospodu Lešniku še nisem dal ekzaktnega odgovora, ker nekateri postopki še niso končani. Mislim pa, da sem storil vse, kar mi zakon veleva za ugotavljanje odgovornosti gospoda Majerja. Postopki zoper njega so potekali doslej po dveh smereh, uvedli smo pa prejšnji teden še tretjo.
Prva smer je bila seveda ugotavljanje njegove odgovornosti na podlagi 43. člena zakona o upravi, kjer je vlada na moj predlog že septembra sprejela sklep, da se ta postopek začne.
Drugo. Kriminalisti so preiskovali sume storitve morebitnih kaznivih dejanj s strani gospoda Majerja v zvezi z njegovim poslovanjem. Kot veste, so bile v zvezi s tem vložene nekatere ovadbe.
In tretji postopek, ki je, bi rekel, neodvisen od teh dveh, je disciplinski postopek. Kot izhaja tudi iz mnenja evropske komisije o pripravljenosti Slovenije na vstop v Evropsko unijo, pri nas je zakonodaja z vidika varstva človekovih pravic izredno zahtevna, veliko je postopkov, veliko je pravnih instrumentov, ki jih lahko vsak, ki se tako ali drugače pojavi v vlogi obdolženca ali v vlogi nekoga, ki se mu nekaj očita, jih lahko izkorišča. Gospod Majer seveda kot pravnik te ovire pozna in jih tudi uspešno uveljavlja. Zato je postopek nekoliko daljši, kot si je mogoče to predstavljati. Nikakor pa ni mogoče uveljavljati pravne države na tak način, da se zgolj na osnovi nekih sumov, govoric ali konec koncev že tudi nekaterih, bi rekel, za javnost ali pa splošno znanih dokazov, lahko takoj ukrepa. Tudi dokaze morajo presoditi za to pristojni organi, da dobijo pravno relevantno obliko in vsebino.
Ne glede na to, jaz sem prejšnji teden tudi vlado seznanil z delnim vmesnim poročilom, postopka ugotavljanja odgovornosti in lahko zatrdim, da bo kljub zahtevnosti postopkov ta usoda gospoda Majerja znana v zelo kratkem času. Moram pa seveda povedati, da ima prav gospod Majer, in to moram tudi tukaj jasno povedati, zgolj ovadba ne more pomeniti avtomatično suspenza ali avtomatično njegove oziroma razrešitve kateregakoli državnega uslužbenca kot tudi ne zaposlenega kjerkoli drugje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Dodatno vprašanje, gospod Lešnik.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospod minister, mislim, da sva si enotna v tem pogledu, da pri gospodu Majerju ne gre za govorice, gre za dejstva, gre za prekrške, gre za kršitev zakona. Javno mnenje v Mariboru je pač takšno, da tu ne gre za nič drugega, kot da vi osebno ščitite gospoda Majerja, ker je sveta krava. To sem vam že omenil v vprašanju, ker je v priviligirani stranki, lahko dela, kar hoče. Ne gre za spoštovanje zakonodaje, ampak izmikanje zakonodaji in vi ga baje ščitite. Vi mu dajete potuho, kot da ste njegov sorodnik. Z vašim odgovorom seveda nisem zadovoljen, ker že predlogo traja, žal. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
MIRKO BANDELJ: To moram seveda zavrniti. Nikogar ne ščitim. Mislim, da je pravzaprav gospod Majer edini od načelnikov, ki je deležen tovrstnih postopkov z moje strani. Če se on predstavlja kot sveta krava, je seveda to bolj problem gospoda Majerja in tistih, ki temu nasedajo. Tudi ne vem, da bi bil on v kakšni stranki, zlasti ne največji. Ne vem o tem nič. Zame je pač on upravni delavec, višji upravni delavec v skladu s pooblastili in statusa, ki mu ga daje zakon. Mislim pa, da sem odgovoril, tudi, če lahko sam ali pa če vi ali pa kdorkoli presodi, da so neka njegova dejanja nezakonita, je treba speljati ustrezen postopek in odločitev sprejeti na formalen način, to bo pa, kot rečeno, v kratkem storjeno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Peter Hrastelj je opravičen. Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svojo poslansko pobudo namenjam vladi Republike Slovenije, in sicer: Hitra povezovalna cesta na koridorju Postojna-Ilirska Bistrica - meddržavni mejni prehod Jelšane je zajeta v predlogu odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije, ki smo ga v državnem zboru obravnavali včeraj. Mejni prehod Jelšane je opredeljen kot eden izmed treh glavnih mejnih prehodov med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. Nenazadnje je ta koridor naravna povezovalna pot med postojnskimi vrati oziroma osrednjo Slovenijo s Kvarnerjem in Dalmacijo. Tudi blagovni tokovi, gledano širše, tudi z evropskega vidika, potekajo po tem koridorju. Z rastjo blagovnega prometa carinski terminal v Ilirski Bistrici dobiva iz dneva v dan pomembnejšo veljavo in vlogo. Prav ta navedena dejstva narekujejo čimprejšnjo izgradnjo hitre povezovalne ceste Postojna-Ilirska Bistrica-meddržavni mejni prehod Jelšane.
Občinski svet Ilirska Bistrica je letos spomladi soglasno sprejel sklep o pripravi planskih dokumentov za hitro povezovalno cesto. V jesenskem obdobju letošnjega leta so hitro povezovalno cesto podprli občinski sveti Postojna, Pivka in Divača ter vse lokalne skupnosti, po katerih ozemlju bo potekala hitra povezovalna cesta.
Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da se takoj prične izdelovati predinvesticijska dokumentacija za čimprejšnje odločitve za umestitev tega projekta v nacionalni program izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Čeligoj. Gospod minister želi odgovoriti. Gospod Čeligoj je dal pobudo. Najprej minister Bergauer, potem pa še minister Gantar.
MAG. ANTON BERGAUER: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovane poslanke in gospodje poslanci! V zvezi s pobudo, ki je bila podana, bomo podali pisni odgovor. Se pa na tem, kot je bilo že rečeno, v skladu s sklepi vlade dela, bomo pa podali tudi pisni terminski plan, kako se bo pristopilo k tej nalogi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je Borut Pahor, namesto Ferija Horvata.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsednik. Rad bi izkoristil navzočnost zunanjega ministra, dr. Frleca, in mu postavil tri kratka vprašanja.
Prvo vprašanje zadeva odnose s Hrvaško. Jaz sem zadovoljen, da je odbor za mednarodne odnose nedavno sprejel našo pobudo, da o tem razpravljamo na zaprti seji. Če minister ocenjuje, da kljub temu lahko pred državnim zborom in slovensko javnostjo potrdi optimizem, ki ga lahko srečamo v slovenski in hrvaški javnosti glede urejanja odnosov, bi ga prosil, da to stori.
Potem bi ga prosil, da razloži razloge, ki so vodili Republiko Slovenijo najprej k temu, da je postala sponzor resolucije o svetu brez jedrskega orožja. Potem bi ga pa prosil, če razloži razloge, zakaj se je na tako mizeren način iz te pobude umaknila. Vsekakor je to pustilo doma in, mislim, da tudi na tujem nek slab okus.
Na koncu, zunanji minister, ali lahko pred parlamentom sporočite, kaj Slovenija dela na svoji kandidaturi za članstvo v OECD-ju. O tem že dolgo časa ne govorimo; mislim, da je bil zadnji, ki je postavil to poslansko vprašanje v tej hiši, kolega Feri pred časom. Zdaj pa mislim, da je nastopil čas, da ponovno rečemo nekaj več o tem. Ali je Slovenija glede tega vprašanja dovolj aktivna in ali lahko pred državnim zborom poveste, kako? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister, dr. Frlec.
DR. BORIS FRLEC: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci!
Urejanje odnosov s sosednjo Republiko Hrvaško je gotovo ena od strateških usmeritev slovenske zunanje politike. Če jih želimo urediti, potem je to treba pospremiti tudi z določeno stopnjo optimizma.
Z veseljem lahko ugotavljam, da je spoznanje, tako na hrvaški kot na slovenski strani, da je za urejeno bodočnost potrebno urediti tudi te odnose. Zaradi tega so se v zadnjem času tudi močno intenzivirala prizadevanja, da se štiri področja, globalna področja uredijo tako ali drugače.
O detajlih, o katerih trenutno ni mogoče govoriti v javnosti, bo matični odbor razpravljal na zaprti seji. Gre za tehnične osnove možnega predloga poteka meje. Pa tudi glede jedrske elektrarne Krško je mogoče na tem področju kaj reči.
Drugo vprašanje gospoda poslanca Pahorja je glede pobude osmih držav o svetu brez jedrskega orožja, rečem lahko naslednje. Razoroževanje kot globalni proces je danes neustavljiv in zato pobuda osmih držav, da se v septembru 1996 zastali proces razoroževanja ponovno spodbudi, gotovo ne more imeti ne etičnih, ne moralnih zadržkov. Mi smo pristopili k tej pobudi osmih držav na osnovi predhodnih konzultacij, ki so bile opravljene z vsemi. Tudi s tistimi našimi partnerji, ki so kasneje imeli pripombe na to. Šele v septembru tega leta so se pojavile resne pripombe na naše sodelovanje pri tej pobudi, ki se je med tem sprevrnila v resolucijo, o kateri je razpravlja tudi generalna skupščina Združenih narodov.
Sam potek priprave besedila resolucije je bil tak, da se je v določenem trenutku pokazalo, da prihajamo v navzkrižje z našim strateškim interesom, to je s kandidaturo za Severno-atlantsko zavezništvo. Zato smo svoje sponzorstvo resolucije umaknili. Pri glasovanju v generalni skupščini smo se glasovanja vzdržali. Jaz bi se različnih atributov, kot je na primer mizerno obnašanje slovenske diplomacije gotovo vzdržal, ker gre za prakso, ki se dogaja pogosto. Ni tako nenavadno, da neka država svoje stališče do določene pobude spremeni. Tisti dan, ko se je glasovalo o tej resoluciji v generalni skupščini, se je istočasno glasovalo še o treh drugih resolucijah: o japonski, o indijsko-pakistanski in o resoluciji neuvrščenih držav. Tako ni to kakšna posebna afera.
Kar zadeva kandidaturo za OECD, si Slovenija po svojih močeh prizadeva, da bi postala član te organizacije. Zadržek je na strani OECD. Konkretno o naporih, ki jih delamo na teh področjih, vam ne morem reči. Uporabljamo vse kanale, ki so na razpolago, tudi politične. Na to slednje vprašanje vam bomo pripravili, gospod Pahor, pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa gospod minister. Dodatno vprašanje. Gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Glede odgovora ministra na drugo vprašanje, si vsekakor nisem želel te vsebine. Če prav razumem ministra, je povedal, da je šlo za normalno obnašanje in da se bo tudi poslej slovenska diplomacija obnašala tako. Potem moram reči, da protestiram proti takemu obnašanju. Mislim, da ni v skladu z našimi strateškimi interesi. Minister je povedal, da smo pristopili k sponzorstvu zato, ker smo dobili zeleno luč od nekaterih pomembnih držav. Ko so te pomembne države prižgale rdečo luč, smo se mi umaknili. Mislim, da to ni dobro obnašanje. Minister! Vi sami veste, da vas je slovenska diplomacija oziroma vaši uradniki in diplomati obvestila o tem, da lahko pride v navzkrižje naša pobuda s strateškimi interesi, pa smo kljub temu šli v njo.
Tisto, kar je zbodlo slovensko javnost in mora zbosti tudi državni zbor, pa je dejstvo, da smo se umaknili s te pobude na način, ki daje slutiti, da je dovolj, da ena od pomembnih velesil malo zarohni in Slovenija se že umakne iz podjetja, v katerega je prej s svojim moralnim in političnim ugledom trdno verjela.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister, želite odgovoriti? Prosim.
DR. BORIS FRLEC: Intervenca gospoda poslanca Pahorja gotovo zahteva en kratek komentar. Torej, ne gre za standardno obnašanje slovenske diplomacije, ampak za eno od akcij in pobud, ki se je končala tako, kot se je končala. Še enkrat bi rad poudaril, da se drža Slovenije ob tem ni prav nič spremenila. Ostaja pač zvesta osnovnim načelom in če ponovim, razoroževanje kot proces ne more biti sporen. Dogajanja v zvezi z Natom v zadnjem času, ko so se nekatere evropske opcije premaknile v svojem političnem spektorju, pa kažejo, da tudi znotraj Nata obstaja vse večje nelagodje, ki zadeva tako imenovano prvo uporabo jedrskih orožij. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa Helena Hren-Vencelj je upravičena. Davorin Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala lepa, gospod podpredsednik.
Moje vprašanje je namenjeno ministru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. Nanaša pa se na sprejem programa varstva in razvoja zavarovanega območja Kobilarne Lipica. Zakon o Kobilarni Lipica je bil sprejet že leta 1996 in določa, da vlada v šestih mesecih po sprejemu zakona sprejme program varstva in razvoja zavarovanega območja. Minili sta več kot dve leti, tega programa pa še vedno ni. Vlada sprejema ta program vsaka štiri leta. Naj opozorim, da je sprejem programa varstva in razvoja zavarovanega območja Kobilarne Lipica tudi osnova za izdelavo prostorskoizvedbenih aktov za območje Kobilarna Lipica in za vsakršen poseg na območju Kobilarne Lipica. Ravno tako je ta program osnova za delitev dela koncesijske dajatve v skladu z 22. členom zakona o lastninjenju pravnih oseb, da ne navajam celega zakona, ker je dolg kot jara kača. Tega programa pa še ni. Kolikor je meni znano, je bilo že večkrat na svetih zavoda Kobilarne Lipica opozorjeno, da je nujno potrebno sprejeti ta program in pristopiti k izdelavi. Vendar se aktivnosti praktično ne peljejo.
Zato ministra sprašujem, kaj namerava vlada storiti, da se to stanje preseže. Program varstva in razvoja je v bistvu tudi koncept razvoja Lipice. Lahko rečem, da se pričakovanja, da se bodo zadeve na zavarovanem območju Lipica uredile s sprejemom zakona in prehodom zavarovanega območja v državno last, niso uresničila. Malodane javni so že spori med strokovnim vodjem in direktorjem Lipice. Pričakovanja, da bo uveden nek red in da bo jasen in znan razvojni koncept na območju Lipice, torej se niso uresničila. Zato pričakujem, da mi bo minister konkretno odgovoril, kaj vlada namerava storiti, da se bodo zadeve čimprej uredile. Prosim pa tudi, da mi pisno odgovorite.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Smrkolj.
DR. CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa za vprašanje. Jaz bi rad povedal, da je točno, kot ste navedli, gospod poslanec, v skladu z zakonom o Kobilarni Lipica v 8. in 9. členu definirano, da se mora pripraviti program varstva in razvoja in da mora pravzaprav to pripraviti strokovni svet, ki ga vodi strokovni vodja Kobilarne Lipica. Strokovni svet Kobilarne Lipica se je konstituiral šele z nastopom novega direktorja koncem leta 1997. V začetku leta tudi v okviru pregleda nalog je direktor oziroma je Kobilarna Lipica povabila urbanistični inštitut Slovenije, ki ima reference pri pripravi enakega ali pa podobnega programa v Škocijanskih jamah, za pripravo programa varstva in razvoja Kobilarne Lipica. V sredini leta so dobili odgovor s ponudbo, ki jo je najprej ocenil strokovni svet. V okviru ponudbe je bil podan predlog, da se program varstva razvoja izdela v dveh fazah.
Najprej se pripravijo strokovne podlage, nato pa se izdela program varstva in razvoja. Kot že rečeno, je priprava strokovnih podlag naloga strokovnega sveta Kobilarne Lipica. S strani urbanističnega inštituta Slovenije je bilo tudi predlagano, da se vzporedno prične tudi priprava prostorskoizvedbenega načrta, tako da bi strokovne podlage služile istočasno dvema dokumentoma v programu in načrtu. 31.7.1998 je svet Kobilarne Lipica razpravljal o omenjenem predlogu in sprejel predlagano ponudbo za pripravo programa varstva in razvoja urbanističnega instituta Slovenije za Kobilarno Lipica.
Pred sklenitvijo kakršnegakoli dogovora pa je bilo potrebno tudi ugotovitvi ustrezno finančno vrednost tega programa. Kobilarna Lipica je pismeno naložila inštitutu, da pripravi tudi finančno oceno priprave tega programa. Doslej, je tudi treba vedeti, je vlada Republike Slovenije v skladu z zakonom sprejela v letu 1996 sanacijski program in pa program dela in razvoja Kobilarne Lipice, posebej za leto 1997 in posebej za leto 1998.
Kar se tiče pa tega drugega vprašanja glede določenih razhajanj, sigurno je z novim direktorjem ta sanacija problemov, ki so v Lipici, bolj intenzivna. Prihaja pa tudi do nekaterih razhajanj. Jaz sem s tem dobro seznanjen. Na drugi strani pa prihaja tudi do drugega problema, da pravzaprav v okviru proračunskih sredstev, razen večjega angažiranja našega ministrstva, druga ministrstva, ministrstvo za kulturo da, nekatera druga ne, ki so tudi v skladu z zakonom obvezna zagotavaljati del sredstev za razvoj in sanacijo nekaterih problemov v Kobilarni Lipica, temu ustrezno ne parirajo. Jaz sem prepričan, da bo Kobilarna Lipica ta program varstva in razvoja čimprej pripravila in seveda poskrbela za ustrezno zaščito tega pomembnega kulturnega spomenika v Sloveniji.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Imate še dodatno vprašanje?
DAVORIN TERČON: Hvala lepa. Že prej sem rekel, da želim, gospod minister, da mi tudi pisno odgovorite. Rad bi pa poudaril, da želim, da mi v pisnem odgovoru odgovorite na oboje, ne samo o programu varstva, ampak tudi o programu razvoja. Ker v Lipici samo z donacijo oziroma s podporo države razvoja ne bo. Prosim, da v odgovoru navedete tudi ta razvojni element. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želite odgovoriti? V redu. Gospod Branko Tomažič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Spoštovani zbor! Sprašujem vlado, zakaj še nisem prejel odgovora na poslansko vprašanje, kdo zaseda službena stanovanja in kdo ima pravico, da jih lahko zaseda.
Drugo vprašanje naslavljam ministrstvu za infrastrukturo. V Poročevalcu je bilo razbrati, da se bo hitra cesta, ki bi morala biti v letu 1999 predana v uporabo med Vipavo in Selom, ponovno skrajšala med Selom in Ajdovščino. Se pravi, zakaj ne bo celoten odsek predan v uporabo.
Naslednje vprašanje pa namenjam ministrstvu za pravosodje. V času invazije na Slovenijo, junija 1991, dan prej, se pravi, 26.6.1991, se je izvajala akcija jugoslovanske armade na področju Vipavske doline in naše vasi. Kapetan Kovačič je poveljeval tankovski koloni, ki je iz kasarne Pivka imela namen priti čimprej v Rožno dolino ali Vrtojbo, se pravi, na zahodno mejo. Zaradi zapore Rebrnice je kolona prek Nanosa prišla do vasi Vrhpolje, kjer smo ji postavili tri blokade ali barikade. Bil sem predsednik krajevne skupnosti in sem takrat organiziral prvo blokado in ostali dve. Na drugi in tretji blokadi je gospod Kovačič zastraševal mojo vas z opozorilnimi streli v zrak ter nas maltretiral. Da je vas zastrašil, je zajel dva talca, ki ju je odpeljal v kasarno v Vipavo, od koder sta bila ponoči tudi izpuščena. Drugi dan je vodil kolono naprej do Rožne doline. Zaradi njegovega ekstremističnega poveljevanja so nam posledice znane: nedolžni vojaki so umirali na mejnem prehodu, streljal je tudi v Zaloščah, v Dornberku je ranil človeka, tako da je zastrašil domačine in s tem kršil vsa pravna načela.
Proti Kovačiču je bila sprožena preiskava v smeri kaznivih dejanj, ki jih je storil ob invaziji na Slovenijo. Okrožno sodišče v Novi Gorici je ugotovilo, da ni pravnih podlag za nadaljevanje pregona in vodenje postopka; odločili so se, da odstopijo od pregona. Druga verzija pa pravi, da je postopek zastaral. Vsi domačini, ki smo bili vključeni v junijsko vojno - tako jo karakterizira sodišče - z namenom ohranitve naše suverenosti, ozemeljske nedotakljivosti, skratka, svobodne Slovenije, smo z zgroženostjo sprejeli ugotovitev okrožnega sodišča v Novi Gorici.
Sprašujem ministrstvo za pravosodje, kako je mogoče odstopiti od pregona zoper človeka, ki je na Vipavskem naredil toliko gorja in materialne škode v junijski vojni za Slovenijo. Sprašujem, kako je mogoče, da je prav ta človek, ko je bil v postopku, lahko pridobil službeno stanovanje. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim za odgovor, gospod minister Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani poslanci! Primer kapitana Kovačiča je znan. Meni je osebno znan v zvezi z bitko pri Rožni dolini, ker je bil tudi ranjen in nato mu je bila odvzeta tudi prostost, nakar je bil izpuščen na svobodo. Prav tako mi je znano, osebno, ne kot ministru, da je vodilo okrožno državno tožilstvo v Novi Gorici kazenski postopek. Da je bil ta kazenski postopek ustavljen, mi je znano iz časopisja. Prav tako so naslovili vaščani vasi Vrhpolje vprašanje na ministrstvo za pravosodje, naj odgovori, zakaj je bil postopek ustavljen. Izgleda, da ne gre za zastaranje, pač pa za to, da to ne predstavlja kaznivega dejanja genocida in maltretiranja prebivalstva v vojnem stanju. Zgleda, poudarjam. Vsekakor smo na podlagi te peticije krajanov Vrhpolja zahtevali iz našega ministrstva poročilo od okrožnega državnega tožilstva v Novi Gorici približno pred tremi tedni in odgovora še nismo prejeli. V vsakem primeru bom posredoval odgovor, vendar moram povedati, da je sodna oblast, vključno tudi tožilstvo, pri sprejemanju svojih odločitev in pri ocenjevanju kaznivih dejanj povsem samostojna. Pravosodno ministrstvo kot del izvršilne oblasti, čeravno ima določene ingerence na organe pravosodja glede odločanja o posameznem primeru ali vplivanja na odločitve o posameznem primeru, nima nikakršnih kompetenc, niti ustava in pa zakon mu teh pravic ne dajeta. Vsekakor sledi pismeno poročilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še dodatno vprašanje?
BRANKO TOMAŽIČ: Za nagrado je gospod Kovačič, ko je bil v postopku, prepustil stanovanjsko pravico svoji soprogi, Kovačič Dori, katera je trisobno stanovanje leta 1996 odkupila od ministrstva za obrambo. V vrednosti 2 milijona 224 je bilo ocenjeno. Ko je pa po Jazbinškovem zakonu bila potem kupnina samo 40% procentna, je kupil za 897.000 SIT. Podpisan gospod Jelko Kacin, zanj gospod Boris Žnidaršič. To je za nagrado tistim, ki so izvajali agresijo proti Sloveniji. Na drugi strani pa gospod Groznik, ki je na mojo pobudo postavil blokado takoj, svoja materialna sredstva, buldožer in smo ustavili kolono za eno uro, pa hoče kupiti prostore od ministrstva za obrambo, pa mu to ni omogočeno, razen (? nerazumljivo) po izklicni ceni. To je pravica v tej naši državi. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bo kdo odgovoril? Državna sekretarka, gospa Ribičeva.
MARIJA RIBIČ: Spoštovani poslanci! Če dovolite, bi vam odgovor na to vprašanje poslali pisno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji je gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovani! Jaz vedno postavljam vprašanja tistim, ki jih ni. Tu je sicer podpredsednik vlade, ampak se ni potrudil zaenkrat, da bi mi odgovoril na to vprašanje, ki ga postavljam že leto dni.
Jaz namreč sprašujem direktno predsednika vlade in generalnega sekretarja, in sicer o tem, koliko proračunskih sredstev je vlada namenila v zadnjih petih letih za javnomnenjske raziskave? Koliko sredstev je predvidenih v predlogu dopolnjenega proračuna za leto 1999? Iz katere postavke se črpajo sredstva za te namene?
Jaz imam včasih občutek, da je to privatno podjetje nekega gospoda Toša. Verjetno ga financira stric iz Amerike, mogoče Rdeči križ, mogoče Karitas. Ne vem? Tako zgleda! Državnemu zboru vlada teh javnomnejskih raziskav ne pošilja. Če pa jih pošilja, potem deli državni zbor na pozicijo in opozicijo in še opozicijo pod A in B. Opozicija pod A tega ne dobiva.
2. oktobra 1997 je državni zbor sprejel dodatni sklep, da te redne letne raziskave, te ankete ažurno pošilja državnemu zboru. Jaz sem leto dni čakal po tem, da mi je na mojo intervencijo gospod Borut Šuklje, po letu dni, odgovoril, da so rezultati statističnih raziskovanj javni in dostopni vsem uporabnikom, tudi državnemu zboru Republike Slovenije. Torej iz omenjenega vladnega odgovora jasno sledi, vlada izvaja in financira javnomnenjske raziskave po drugi postavki državnega proračuna in da podatki javnomnenjskih raziskav do sedaj niso bili dostopni drugim uporabnikom. Torej tudi ne državnemu zboru. Razen, če ne opravljate tu ferenciacije.
Torej, odgovorite mi, kdo financira raziskave Toša, če je to privatni financer. Če je to mogoče iz tajne blagajne LDS ali SLS? Povejte! Potem jaz nimam pravice do tega. Ampak, kot poslanec državnega zbora imam pravico, ker se financira iz proračunskega denarja. Dokažite mi in odgovorite mi iz katere postavke se to financira! Kako je to predvideno za naslednje leto, za proračun leta 1999? Hvala lepa. Odgovor hočem tukaj. Tisto, odgovorili bomo, se potem vleče leto dni.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim odgovor. Gospod podpredsednik, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani podpredsednik! Spoštovani poslanci in poslanka! Vprašanje je bilo naslovljeno na gospoda dr. Drnovška in generalnega sekretarja vlade. Sam bi lahko - in poslanke, se opravičujem - odgovoril samo tako, da se popolnoma strinjam, da iz uradnih državnih proračunskih sredstev izvedene javnomnenjske raziskave morajo biti seveda vsem ustrezno tudi na razpolago. Sam ne poznam odgovora generalnega sekretarja na vaše poslansko vprašanje, lahko pa zagotovim, da bom to vprašanje, če je pač to zadovoljivo, postavil na prvi prihodnji seji vlade v četrtek in boste dobili uradno stališče vlade, iz katerih sredstev so se doslej in iz katerih sredstev se bodo v prihodnje financirale javnomnenjske raziskave oziroma raziskave - nekatere so povezane s stališči v zvezi z Evropsko unijo in podobnimi vprašanji, ki se tukaj postavljajo. Seveda bo tudi jasno odgovorjeno, na kakšen način so te raziskave dostopne oziroma bodo dostopne državnemu zboru in drugim uporabnikom. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica, dodatno vprašanje.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Ni dodatno vprašanje, gospod podpredsednik, pač pa natančno prepisano tisto, kar je gospod Šuklje meni odgovoril po letu dni. 14. septembra 1998 je sporočil, da, citiram, med navednicami: "Vlada Republike Slovenije po tej postavki ne izvaja in ne financira nobene javnomnenjske raziskave in da so rezultati statističnih raziskovanj javni in dostopni vsem uporabnikom, tudi državnemu zboru Republike Slovenije." Torej to je napisal Šuklje. Očitno je, da je zavajal, da ne rečem lagal, ali pa mi dokažite, da Toš dobiva denar za to od strica iz Amerike. Eno ali drugo. Jaz sem to natančno napisal, artikuliral, navedel vir in bom to tudi pisno tu pustil. Izvoli, podpredsednik.
Zdaj pa še nekaj. Zakaj mi hočemo to imeti? Poglejte, javnomnenjske raziskave, ki jih objavljajo razni časopisi, na primer Dnevnik, neki stranki, recimo stranki, ki ji pripada gospod Toš, namenijo dvakrat tolikšen rezultat, SKD-ju pa recimo 2,5%, pa je vse demantiral zdaj na teh volitvah. Nam tudi nikdar, nikdar, do te javnomnenjske raziskave tisto našo realno dimenzijo, ceno. Torej se s tem manipulira. Objavite prave javnomnenjske rezultate, ki jih izvaja vlada. Do teh smo vsi upravičeni, in ne dovoliti, da se s tem, da razni "Miheljaki" manipulirajo s temi stvari na takšen način, da nas "a priori" diskvalificirajo, in še posebej pred volitvami. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod podpredsednik, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Kot sem že povedal, jaz odgovora na vaše poslansko vprašanje ne poznam, pismenega odgovora. Sicer pa moram reči, da vsebinsko o tem delu, kar ste zdaj govorili, se popolnoma strinjam in mislim, da je objava objektivnih javnomnenjskih raziskav eden od pogojev za uspešen razvoj demokracije v Sloveniji. In zlorabe in manipulacije, ki se tu dogajajo, presegajo vsako mero dobrega okusa in so žal seveda zelo slaba popotnica za Slovenijo tudi v prihodnje. Sam pa, kot sem rekel, bom na prihodnji seji vlade v četrtek na osnovi pobude, ki jo bom tukaj dobil, ki ste jo pismeno predali, zahteval podatke o tem, iz kakšnih naslovov so raziskave, na kateri postavki je pokritje stroškov za te raziskave in seveda, da se zagotovi, da bodo raziskave, v kolikor se opravljajo, na razpolago tudi državnemu zboru oziroma drugim uporabnikom. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Samo Bevk.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Pred več kot letom dni sta mednarodno priznana astronoma, Herman Mikuž in dr. Tomaž Zwitter, s Fakultete za matematiko in fiziko na obrambno ministrstvo Republike Slovenije naslovila pobudo za sodelovanje naše države v mednarodnem projektu "Iskanje nevarnih asteroidov in kometov, vesoljska straža, Space Watch", ki ga vodita ameriška vesoljska agencija Nasa in obrambno ministrstvo ZDA. Projekt je namenjen iskanju nevarnih nebesnih teles, ki se na poti okrog Sonca premočno približajo Zemlji in bi v primeru trčenja resno ogrozila življenje na našem planetu. Pred štirimi leti se je prvič v dobi moderne znanosti zgodilo katastrofalno trčenje kometa "Shoemaker-Levy" z Jupitrom. Znanstveniki so ugotovili, da bi bilo za življenje na našem planetu tako trčenje usodno; naša civilizacija bi izginila z obličja planeta Zemlja, tako kot so nekoč izumrli dinozavri. Obrambno ministrstvo ZDA ima nalogo, da prouči možnost uničenja tovrstnih teles z raketnimi izstrelki, še preden bi trčila z Zemljo. Ameriški kongres je izrecno pozval tudi druge države, naj se priključijo in sodelujejo pri tem projektu.
Herman Mikuž spada med najbolj uveljavljene opazovalce kometov v Evropi in svetu, observatorij na Črnem vrhu nad Idrijo pa med tiste, ki imajo najboljše reference v svetovnem merilu. Cilji projekta, ki sta ga pred dobrim letom astronoma predstavila MORS-u, so: prvič, na opazovalni postaji na Črnem vrhu nad Idrijo vzpostaviti avtomatski detektorski sistem, ki bi sproti pokrival celotno severno nebesno poloblo; drugič, vzpostaviti sprotno avtomatsko obdelavo podatkov; in tretjič, vzpostaviti službo, ki vsak dan pregleda potencialne detekcije in jih pošlje v svetovni center za astrofiziko v Massachusetts. Na osnovi testnih opazovanj in dolgoletne statistike opazovanj kometov lahko pričakujemo, da se bo tako vsako leto odkrilo vsaj pet do deset kometov, ki bi bili sicer izmaknjeni detekciji.
Ker ministrstvo za znanost in tehnologijo že financira stroške personala in obstoječe opreme na observatoriju, dajem poslansko pobudo vladi in ministrstvu za obrambo, da nabavi detektorski sistem, katerega vrednost znaša okrog 40.000 ameriških dolarjev. S to investicijo oziroma nakupom CCD detektorja, kot ga predlagata astronoma Mikuž in dr. Zwitter, bi imel teleskop v črnovrškem observatoriju največje vidno polje med vsemi teleskopi na severni polobli. Tudi v luči prizadevanj za vključitev v vojaško zvezo Nato bi imelo sodelovanje v tem projektu pozitivne posledice, saj bi se s strokovnimi referencami Hermana Mikuža in njegovih sodelavcev naša država enakopravno vključila v vrhunski mednarodni znanstveni projekt, ki ga vodita ameriška vesoljska agencija Nasa in obrambno ministrstvo ZDA. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gre za pobudo, želi kdo odgovoriti? Prosim, gospa državna sekretarka Ribičeva.
MARIJA RIBIČ: Hvala. Spoštovani poslanci! Sama vsebine tega področja ne poznam, pobudo pa podpiram. Zato vam bomo v najkrajšem možnem času odgovorili in pripravili ustrezne rešitve. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Lojze Peterle ima besedo.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Čeprav je prej že poslanski kolega gospod Pahor odprl to vprašanje, želim jaz na nek način poglobiti vprašanje v zvezi s podporo najprej pobudi potem pa resoluciji za svet brez jedrskega orožja. Jaz namreč menim, da je šlo v tem primeru za neskladje med osebnimi in državnimi interesi, kar je državi nedvomno škodilo. Jaz načina vstopa, predvsem pa načina izstopa ne morem označiti drugače kot blamažo, ki ni prispevala seveda k ugledu naše države.
Sprašujem predsednika vlade, ali je bila odločitev o podpori tej pobudi, potem resoluciji del sprejetih izhodišč vlade za njegov delovni obisk v Washingtonu. Ponavadi vlada za take obiske sprejema izhodišča.
Sprašujem ministra za zunanje zadeve, kakšni so bili maja odgovori stroke na vprašanje, kaj menijo o tej pobudi, namreč nekateri so bili vprašani in me zanima, ali je kdo od vprašanih opozoril, da je taka podpora v nasprotju z našo odločitvijo za Nato.
Zanima me tudi, ali je bil predsednik vlade s takšnimi stališči tudi seznanjen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kdo bo prosim odgovoril? Minister za zunanje zadeve. Gospod minister Frlec prihaja.
DR. BORIS FRLEC: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pobuda osmih držav je bila sprva naslovljena name osebno, to je bila pobuda osmih ministrov. Kasneje je vlada to stališče le sankcionirala in tudi uvrstila v izhodišča za nastop predsednika vlade na generalni skupščini združenih narodov letošnjo jesen. Pred pogovori v Washingtonu je seveda vlada tudi sprejela ustrezna stališča, tako imenovano platformo za te razgovore. Kot sem že prej rekel, prišlo je do navzkrižnega interesa in zato umik iz sponzorstva resolucije ni nečastno dejanje ampak stvar preudarka. Mi smo se ob glasovanju o tej resoluciji vzdržali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Meni je žal, da gospod minister ni odgovoril na drugo vprašanje, ki je bilo zelo konkretno in je nanj tudi zelo enostavno odgovoriti. Nečastno je, da predsednik vlade ni upošteval mnenj, ki so jasno povedala, da ta korak ni v skladu z našo voljo, da pridemo v Nato. V tem je problem teh različnih interesov.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Aleksander Merlo. Ga ni. Potem pa Jožef Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Spoštovani predstavniki vlade!
Na prvo vprašanje pričakujem odgovor dveh državotvornih ministrstev. V Ljubljani je bil 2.11.1998 pred poslopjem parlamenta miting skupine ljudi, ki so demonstrirali pod velikim transparentom z napisom "Ko bom velik, bom carinik na Črnem Kalu". Vsebina transparenta je napad na ustavno ureditev in ozemeljsko celovitost Slovenije. Saj ustava Republike Slovenije v 4. členu pravi: "Slovenija je ozemeljsko enotna in nedeljiva država". Mitingiranje pod tako parolo pomeni tudi zavzemanje za pomik meje na nekdanjo rapalsko mejo, ki je velik del slovenskega nacionalnega ozemlje ločevala od matičnega naroda. Slovenci pa so bili izpostavljeni neusmiljenemu raznarodovanju in fašističnemu terorju.
Ker manjša skupina ljudi že dalj časa hujska proti spoštovanju ustavnosti in sedaj odkrito tudi proti nedeljivosti države, sprašujem vlado Republike Slovenije, kaj bo storila, da zagotovi spoštovanje ustavnosti in zakonitosti.
Ker gre očitno tudi za kazniva dejanja, ki so preganljiva po 305., 349., 360. členu kazenskega zakonika, sprašujem vlado Republike Slovenije, ali so ustrezni organi uvedli preiskavo.
Drugo vprašanje, ki ga naslavljam tudi na vlado. Vlado Republike Slovenije oziroma državni protokol sprašujem, zakaj poslanci, razen vodij poslanskih skupin, nismo bili vabljeni na Maistrovo proslavo v počastitev 80-letnice priključitve Maribora in boja za severno mejo. Ob vseh drugih državnih proslavah, ki včasih obeležujejo mnogo manj pomembne dogodke, pa taka vabila dobimo. Prepričan sem, da gre za zavestno omalovaževanje dejanj generalna Maistra in za nadaljevanje marginalizacije zaslug borcev za severno mejo in generala Maistra, kot se je to dogajalo v dolgih letih bivše države.
K temu navajajo tudi druge okoliščine. Za nacionalno televizijo je bilo pomembnejše predvajanje nadaljevanke "Komisar Rex" na prvem programu kot prenos proslave. Poleg tega je prek posegov v protokolarno normalni sedežni red prišlo do strankarskega favoriziranja in zgodovinsko neupravičene inditentifikacije z dejanji generala Rudolfa Maistra v korist ene stranke. Tako je poslanec iz Združene liste socialnih demokratov sedel na sedežu, ki po protokolu pripada predsedniku državnega zbora. Predsednik državnega zbora pa se je moral umakniti s častnega sedeža.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala.
JOŽEF JEROVŠEK: Vodje poslanskih skupin so dobili sedeže v 6. vrsti, sam pa sem po izrecni zahtevi, da se proslave želim udeležiti, dobil sedež v 13. vrsti.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, ali ima protokol države Slovenije izdelane kriterije sedežnega reda državnih funkionarjev in častnih gostov na državnih proslavah. Sprašujem tudi, kdo od državnih funkcionarjev ima pravico po lastnih interesih zahtevati izjeme in spreminjati kriterije. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Spoštovani! Pred državnim zborom je seveda bilo veliko demonstracij že, tudi takih, ki niso imele nobenega dovoljenja. Tokrat so bile demonstracije z vsemi veljavnimi in v tej državi potrebnimi dovoljenji, kot jih nalaga pravni red te države. Lahko rečem, da službe to pobudo ali pa opozorilo, ki ga je gospod poslanec dal, preverjajo. Vendar, če lahko svoje osebno mnenje povem, bi rekel, da bi težko zaznal znake kaznivega dejanja v takem napisu, kajti v Sloveniji že dolgo ni več verbalnega delikta. Če bi tudi gledal odločbe ustavnega sodišča, ki so povezane s pravico do združevanja, pravico do registracije recimo, ko je ustavno sodišče odločalo o registraciji istrskega demokratskega sabora v Sloveniji, in podobne določbe, bi zelo težko iz takih manifestacij, kot je bila ravnokar predstavljena, zaključil, da je represivni aparat države upravičen, da bi kakorkoli reagiral. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dodatno želi gospod Jerovšek še vprašati. Prosim, gospod Jerovšek. Protokol še, kdo bo odgovoril? Prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Dobil sem samo na eno vprašanje odgovor, pričakujem tudi na drugega in zahtevam za obe vprašanji pismen odgovor. Vendar, gospod minister, ne mislim na verbalni delikt, tudi jaz sem proti verbalnemu deliktu, ampak, ali ni to napeljevanje, napad na ozemljsko celovitost in pa ščuvanje k spremembam ustavne ureditve. Malo razmislite. Želim zelo natančen odgovor in upam, da ga bom dobil.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod minister še.
MIRKO BANDELJ: Ja, zelo težko presojam konkreten primer, ampak če berem odločbo ustavnega sodišča, ki sem jo malo prej omenil, ni tako stara. Govori o tem, da je ustavno dopustno združevati se tudi s ciljem spreminjanja ustave. Zato se kaj več kot to jaz v to presojo ne morem spuščati. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Naslednji je Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Spoštovani! Sprašujem vlado, kaj je že ukrenila in kaj namerava ukreniti in kdaj za učinkovitejše pobiranje davkov.
Posebej me še zanima to v povezavi z uvedbo davka na dodano vrednost sredi prihodnjega leta.
V zadnjem času je namreč vse več vprašanj in dvomov v gospodarstvu, pa tudi v okvirih davčnih uradov, da kasnijo oziroma so nezadostne aktivnosti za usposobitev davčne službe za učinkovito delo. Predvsem gre za organiziranost, prostorske pogoje, kadrovske pogoje oziroma zasedbo, informacijsko podporo, izobraževanje in podobno. Zato se tudi v delu gospodarstva pojavljajo predlogi, da bi se rokovno odložil začetek izvajanja zakona o davku na dodano vrednost.
Odbor za nadzor proračuna je že v mesecu juniju, ko je obravnaval poročilo računskega sodišča o reviziji pobiranja davkov podprl predloge računskega sodišča za izboljšanje učinkovitosti dela davčne službe v celoti. Žal do danes še ni dobil odgovora vlade, čeprav je zaprosil, da odgovori v tridesetih dneh, kako vlada izvaja ta priporočila računskega sodišča. Zato smo pred včerajšnjim na seji odbora ponovno povzeli sklep in pozvali vlado, da da odgovor oziroma da celovito informacijo, kakšno je stanje in kakšne so aktivnosti za izboljšanje učinkovitosti te izjemno pomembne službe.
Naj pri tem še povem, da smo poslanci Združene liste že ob sprejemu zakona o davčni službi opozarjali na realno stroko in spraševali, ali bo možno dejansko zakon tudi izvajati tako, kot je bil sprejet. Takrat smo dobili zagotovila, da bo tako. Poleg tega smo predvsem opozicijski poslanci že ob sprejemu letošnjega proračuna predlagali, da naj imajo izdatki za usposobitev davčne službe prednost pred drugimi področji. Zato mislim, da bo zelo zanimivo slišati, kakšno je stanje in kakšne bodo nadaljnje aktivnosti, da se bo dejansko izvajanje davka na dodano vrednost lahko pričelo sredi prihodnjega leta. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa Milojka Kolar, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Spoštovane poslanke in poslanci! Če mi dovolite, bi v ustnem odgovoru cenjenemu gospodu poslancu na kratko odgovorila na dve zelo obsežni in vsebinsko tudi zelo zahtevni vprašanji in bi seveda, če se gospod poslanec s tem strinja, v pismenem odgovoru podali zelo izčrpno informacijo, hkrati tudi s časovnico oziroma s časovnim potekom vseh aktivnosti, ki se bodo odvijale v davčni upravi, pa tudi v seznanjanju javnosti z uvedbo davka na dodano vrednost, začenši že s 14. decembrom pa tja do 1. julija oziroma, kar se spremljanja cen tiče s strani potrošnikov, celo tri mesece po uvedbi davka na dodano vrednost.
Če mi dovolite, zelo na kratko o ukrepih, s katerimi je vlada v okviru sprejetja strateškega načrta o delu davčne uprave za leto 1999-2000 in na osnovi tega načrta z letnim načrtom davčne uprave, ki je bil sprejet sredi letošnjega leta, predvidevala oziroma predvideva in se opravljajo posebni ukrepi prisilne izterjave. Naj naštejem samo najpomembnejše. V okviru teh ukrepov se je predvidel oziroma napravil program prednostne obravnave, izterjave predvsem tistih davkov, ki so z vidika finančnih prilivov najpomembnejši in kjer seveda je davčna uprava podedovala od starih uprav tudi največje zatečene dolgove. Pri tem mislimo predvsem na dolgove iz prispevkov za invalidsko, pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Potem pa v nadaljevanju je pospešila izterjavo v dohodnini in v prometnih davkih, ker so te tri vrste prispevkov oziroma davkov najpomembnejše z vidika prilivov in tudi z vidika financiranja obeh, zdravstvene in pokojninske blagajne.
Pri pospešeni izterjavi si je uprava zadala za leto 1998 osnovni cilj, ki ga tudi po zadnjih podatkih uresničuje. Ta cilj je, da je stanje dolga, se pravi skupaj glavnice in obresti, na koncu letošnjega leta, 31.12.1998, manjši od dolga v preteklem letu, se pravi, na stanje 31.12.1997, seveda vključujoč obresti.
Nadaljnji ukrep, ki se izvaja in kjer je narejen napredek, je, da smo kljub osiromašeni računalniški podpori in glede na to, da smo vezani na zunanje izvajalce, ki to podporo zaenkrat še opravljajo - ocena pa je oziroma dela se na tem, da bo z uvedbo DDV to lahko davčna uprava v celoti opravljala - da se dnevno spremljajo prilivi po vseh vrstah davkov in prispevkov, tako imenovani interni - kdor pozna B2, ki ga pripravlja oziroma dela zaenkrat še agencija - je ta interni B2 o dnevnih prilivih, o vrstah davkov in prispevkov, ki so na voljo direktorjem davčnih uradov, da te prilive dnevno spremljajo, se pravi realizacijo v skladu s planiranimi prihodki, in lahko tako dnevno reagirajo oziroma poizvejo, zakaj ni toliko prihodkov oziroma kaj se pri davčnih zavezancih dogaja. To je ta drugi sklop ukrepov.
Nadalje, tretji sklop ukrepov, ki je tudi uveden, žal sicer v mejah zakonskih določil nagrajevanja delavcev v državni upravi, in sicer je to ukrep stimulativnega nagrajevanja, predvsem inšpektorjev in izterjevalcev. Žal je treba povedati, da je ta stimulativni del relativno, glede na to, da bi bilo, vsaj po naši strokovni oceni, potrebno nekaj več tega stimulativnega nagrajevanja v tem delu tudi od višine izterjanih dolgov in naknadnih nadzorov oziroma naknadno ugotovljenih neplačanih dajatev. Ta stimulativni del je odvisen od višine izterjanih davkov, glede na te prilive, potem je glede na zmanjšanje dolga in pa tudi na višino naknadno ugotovljenih dajatev. Pri tem pa je treba upoštevati razmere glede na opremljenost, kot sem jo malo prej omenila. Moram reči, da je tudi stimulativni del direktorjev davčnih uradov vezan na procent realizacije prilivov iz naslova davkov in prispevkov za vsak posamezni davčni urad.
Nadalje, kot četrti ukrep tekoče potekajo dodatna usposabljanja in izobraževanja, predvsem inšpektorskega kadra pa tudi izterjevalcev, predvsem v smislu, da bi bile lahko izterjave učinkovite, ne samo administrativne izterjave na naše plače oziroma na žiro račun, temveč tudi takrat, kadar gre za izterjavo na premičninah najprej, se pravi, na opremi, strojih, zalogah, in na koncu pa prek sodnih postopkov na nepremičninah.
Nadalje se je pospešilo reševanje zatečenih zaostankov na drugi stopnji razreševanja, se pravi, takrat, kadar se davčni zavezanec pritoži na odločbo prve stopnje, na odločbo davčnega organa. Naj omenim, da so se tukaj zaostanki bistveno zmanjšali, predvsem zaostanki pritožb na odločbe o dohodnini. Je pa resnici na ljubo treba povedati, da se tudi davčni zavezanci čedalje bolj pritožujejo; tu gre predvsem za pravne osebe, takrat kadar je v naknadnem nadzoru ugotovljena druga davčna osnova in naloženo plačilo dodatnih obveznosti.
Na koncu še kot zadnji, pa tudi zelo pomemben ukrep je, da se bo z vso to pripravo uvedbe davka na dodano vrednost in predvsem s celovitejšo računalniško podporo celotne davčne uprave omogočilo, da se bodo vsi ukrepi in postopki modernizirali, da bodo lahko učinkovitejši in bolj ažurni.
Če mi dovolite sedaj še na kratko povedati, kako potekajo priprave o davku na dodano vrednost. Kajti v javnosti in tudi v časopisih je mnogkrat brati in slišati, da država oziroma davčna uprava ne bo oziroma ni pripravljena. Naj vam zagotovim, da priprave potekajo v skladu z načrti, tako za vsak dan kot za vsak teden posebej. Naj na kratko omenim, da so te priprave usmerjene v dva vsebinska dela.
Prvi vsebinski del, ki bo potekal, je delo z davčnimi zavezanci in tudi z javnostjo. Tako bodo pripravljeni seminarji za menagdžerje. Posebej potem seminarji, podrobni, za finančnike, računovodje in komercialiste pravnih oseb. Začetek teh seminarjev je predviden s 1. januarjem in bo potekal ne samo do 1.7., temveč še kakšen mesec naprej. Naj povem, da je bilo dogovorjeno z zbornicama in tudi z drugimi zainteresiranimi, da 14. tega meseca začnemo usklajevati oba pravilnika in vse druge podzakonske akte, ki so pripravljeni, tako za DDV kot za trošarine, registracijo. Tako, da bodo ti pravilniki, podzakonski akti in obrazci lahko objavljeni v uradnem listu takoj po novem letu, za kar nas zavezuje tudi sklep tega parlamenta, da morajo biti objavljeni 6 mesecev pred uvedbo.
Nadalje bomo mi vsi, kot fizične osebe, državljani dobili posebno zgibanko, kjer bodo osnovni podatki in informacije, kaj moramo mi kot državljani, ne kot zavezanci, vedeti o davku na dodano vrednost. Potem bo poseben vodič, taka drobna knjižica, pripravljena z navodili za registracijo, s praktičnimi primeri, ki ga bodo dobili vsi davčni zavezanci za davek na dodano vrednost. Januarja bo odprta posebna informacijska pisarna, kjer se bodo dobile vse informacije in odgovori na vprašanja. Tako bo tudi poseben internet informacijski servis, kjer bodo ravno tako objavljene vse tekoče informacije in odgovori na vprašanja.
Mislim, da detajlno ne bi razlagala, kako so zadeve tempirane po tednih, kdaj bo potekala registracija, kdaj bodo te zgibanke izšle. To bi lahko verjetno, če zanima to širši krog, v odgovoru potem poslancu Feriju Horvatu to napisali. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gremo lahko naprej? Benjamin Henigman, ga ni. Rudolf Moge, ga ni. Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, gospod podpredsednik! Poslansko vprašanje naslavljam ministru za lokalno samoupravo, ki ga tu danes ni. Zato pričakujem pisni odgovor.
Ustavno sodišče je v razvpiti odločbi o mestni občini Koper odločilo, da je le-ta v neskladju z ustavo. Da naj jo državni zbor najkasneje v enem letu, poenostavljeno, spravi v ustavni okvir, ter da se njenim organom podaljša mandat do nastopa mandata organov občin, ki bodo na njenem območju ustanovljene v skladu s tem izrekom. Zaradi tega nam v Kopru ni bilo dano, kot veste, da bi se kot vsi ostali državljani in državljanke Republike Slovenije 22. novembra podali na volitve.
Gospod minister se je izognil komentarju ob tej razsodbi in njeni obrazložitvi, ker da tega pravna kultura ne dopušča. Napovedal pa je, da se bo skladno z odločbo lotil priprave nekih možnih rešitev, členitev koprske občine, pri čemer je dodal, da si želi sodelovanja lokalnih faktorjev, zlasti županje, občinskega sveta in uprave mestne občine Koper, zato, da bi se našla solucija, ki bi naj bila tudi življenjska in prizadetim prebivalcem prijazna ter sprejemljiva.
Ker bom verjetno tudi sam poklican nekaj o tem povedati, ne nazadnje v funkciji podpredsednika komisije za lokalno samoupravo v tem državnem zboru, bi od ministra želel zvedeti, kolikšen je manevrski prostor izbire pri oblikovanju predlogov oziroma, do kje lahko določena rešitev seže. Ker je ustavno sodišče zapisalo, da mestna občina Koper, citiram," odločno odstopa od ustavnega koncepta občine in mestne občine zaradi teritorialnega obsega, števila naselij in posledične notranje heterogenosti," in ker bi radi v Kopru vedeli, kaj to pomeni oziroma kaj narediti, da ne bi znova zašli v neko slepo ulico, vljudno prosim gospoda ministra, da vsem tistim, ki bomo udeleženi pri iskanju nekih rešitev, še preden se bo podal na razgovore v Koper, odgovori na naslednja vprašanja.
Torej, da ne bi odstopali od ustavnega koncepta občine in mestne občine, koliko sme biti tovrstna skupnost teritorialno obsežna? Prosil bi, da minister odgovori, navede kvadraturo oziroma število kvadratnih kilometrov.
Koliko naselij sme imeti?
Koliko sme biti notranje heterogena oziroma kako se njena posledična notranja heterogenost meri.
Koliko zaledja sme mestna občina imeti? Navede naj se površina v kvadraturi oziroma kvadratnih kilometrih, ali oddaljenost, možno tudi to, v kilometrih seveda, od roba mesta do roba občine.
In, ali bo smatral za skladnega z ustavo in zakonom o lokalni samoupravi in torej primernega za odločanje v državnem zboru predlog občine, ki ne bo užival podpore prebivalcev tega območja, na katerem naj se občina ustanovi? V pisni obliki bom jaz vložil, pa bom prosil, da se tudi odgovor da pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Moge. Gospod Moge je bil na vratih, ko sem dal besedo gospodu Juriju, tako da se mu opravičujem.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa, gospod podpredsednik in hvala lepa za besedo. Bom kratek. Govoril bom pa o investicijah, ki jih vodijo lokalne skupnosti. Do pred nedavnim je država pomagala pri sofinanciranju investicij v šolstvo, šport, kulturo in zdravstvo tako, da je z občinami, s katerimi je imela sklenjene določene pogodbe, sofinancirala 50% delež. Tako so se zgradile na področju Slovenije osnovne šole, pri katerih je lokalna skupnost dala 50% sredstev in pri katerih je država pomagala s 50% sredstvi. Državni zbor je pa letos sprejel zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin, ki ga je predložil, nosilec je bil naš kolega, gospod Trofenik. Ta zakon pa določa, da se pri sofinanciranjih upošteva, kolikšen je delež dohodnine občine glede na povprečje dohodnine v Republiki Sloveniji. Ta zakon tudi določa, da naj država tukaj po novem sofinancira od 10% pa do 70% sredstev v investicijo. Občine, ki so revne, lahko dobijo največ 70%, te ki so zelo bogate, pa največ do 10%. Sprašujem vlado oziroma pristojne iz ministrstva za finance: Prvič, kako se bodo financirale investicije, ki so bile že začete? Ali ostanejo do konca teh investicij tudi deleži, ki jih bo država dala v naslednjih letih, po enakem kriteriju, 50:50, ali se te investicije pri pridobivanju sredstev s strani države tretirajo po novem. Za Maribor kot primer, prej je bilo v izgradnji šolskega prostora 50:50, sedajle bo pa morala občina sofinancirati 70, država bo pa dala 30.
Torej, vprašanje je preprosto. Kaj je s starimi investicijami? Ali se investirajo po starem? Za nove boste pa verjetno potrdili, da se investirajo po novem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Bo kdo odgovoril? Državni sekretar, gospod Strel.
DR. JANKO STREL: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! S strani ministrstva za šolstvo in šport je bil posredovan predlog vladi za financiranje tako imenovane bivše izravnave, kjer gre za predvsem šolske objekte, ki se že gradijo. Upoštevalo se je izhodišče ravno sprejetega zakona o financiranju občin, to pomeni, da ni več v veljavi razmerje 50:50, ampak v skladu z izračunom za posamezno občino, ker smo bili mnenja, da je potrebno upoštevati nova izhodišča o finančni zmožnosti posameznih občin, ki so bila opredeljena v zvezi s tem zakonom. Sicer bo pa vlada o tem sprejela sklep, ali je takšno stališče tudi pravilno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še? Prosim, dodatno vprašanje.
RUDOLF MOGE: Predsedujoči, hvala lepa. To je bil samo odgovor ministrstva za šolstvo, investicije so v športu, investicije so v kulturi in investicije so tudi v zdravstvu. Sprašujem financerje, kako se bo ta reč urejala. Če slučajno sedajle nimajo odgovora, bi prosil potem tudi za pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Pisni odgovor pričakujemo. Gremo naprej. Ivan Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, predstavniki vlade!
Torej postavljam poslansko vprašanje ministru za finance. Poslansko vprašanje pa je tudi v imenu skupine primorskih poslancev. Ni bil v celoti naš klub zbran, tako da smo samo tisti, ki smo podpisani, nosilci teh vprašanj.
Primorski poslanci smo prejeli pismo nekaterih županov iz Primorske, v katerem nas opozarjajo na problematičen odnose ministrstva za finance do dejavnosti iger na srečo. Iz pisma sledi, da ministrstvo več energije vlaga v omejevanje igralniške dejavnosti kot pa v omogočanje njenega razvoja. Opozarjajo na počasnost pripravljanja zakona o privatizaciji igralnic. Počasnost pri uresničevanju strategije igralništva v Sloveniji, za kar so potrebne celo spremembe zakona o igrah na srečo, odklanjajo pomoč stroke pri pripravljanju sprememb zakona, ravnanje, ki kaže na odsotnost koncepta igralništva, stalno spremembe zakona in podzakonskih aktov, v končni fazi pa tudi ravnanje urada za nadzor iger na srečo. Tu se zastavlja vprašanje:
Ali ne gre v nekaterih primerih za protizakonite postopke? Ker gre za dejavnost, ki je za razvoj Primorske in turističnih območjih v Sloveniji, kjer je že razvito igralništvo, za izjemno pomembno vprašanje, smo se odločili, da vladi in posebno ministru za finance zastavljamo nekaj vprašanj, katerih cilj je ugotoviti: Ali navedbe primorskih županov držijo? Kakšni bodo naslednji koraki pri omogočanju razvoja te dejavnosti? Od tu naprej so našteta vprašanja, ki jih ne bom bral. Oddal sem jih pisno.
Na zadnji seji, na začetku te 29. seje, smo tudi prejeli obljubo predsednika državnega zbora, da se bo kmalu začela 9.(?) seja državnega zbora, na kateri bomo govorili o problemih igralništva. Posebno o spremembi zakona o prometnem davku na prirejanje posebnih iger na srečo. Do takrat bi želeli odgovore na ta vprašanja. Sicer bomo razširili takrat dnevni red s temi vprašanji, ki sem jih danes oddal. Nato se bomo tudi poslanci Primorske odločali, kako bomo posredovali odgovore županom in občinam, ki v razširjenih turističnih območjih že 4 leta pričakujejo uresničitev koncesij. Pričakujejo namreč denar, ne samo turiste, ki prihajajo v te igralnice, ampak tudi tisto, kar je za razvoj turizma potrebno, to je finančno pomoč. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Simonič, državni sekretar.
ANDREJ SIMONIČ: Spoštovane poslanke in poslanci! Gre za kompleksno vprašanje, zato bo vlada na podrobna vprašanja pripravila tudi podrobne odgovore. Naj na tem mestu samo nekaj najbolj bistvenih točk izpostavim, kot delni odgovor. Poudarjam, da bo celovit odgovor prišel pisno.
Ta državni zbor je sprejel sistemski zakon o igrah na srečo že v letu 1994 in takrat je bilo določeno, da se pride na koncesijski tip opravljanja igralniške dejavnosti, kar pomeni, da koncesionar, ki pridobi koncesijo vlade, plačuje koncesijsko dajatev. Takrat je bilo tudi določeno, da se dajatev plačuje od sklenitve koncesijske pogodbe dalje. Ta isti državni zbor je takrat tudi sprejel stališče, da koncesijo in s tem tudi začetek plačevanja koncesijske dajatve lahko pridobijo le olastninjene igralnice, ki se bodo olastninile po nekem kasnejšem zakonu o lastninskem preoblikovanju igralnic.
Posledica te odločitve je bila tudi v tem, da se koncesijska dajatev in njen način delitve med lokalne skupnosti in proračun začne uveljavljati šele z določenim zamikom. V prehodnih določbah je bil takrat določen 2-letni prehodni rok. Ta 2-letni prehodni rok se je iztekel ravno v dneh, ko je ta državni zbor sprejemal zakon o lastninskem preoblikovanju igralnic. To je bilo v letu 1997. Zato je bil ta rok podaljšan z namenom, da se zagotovi nemotena kontinuieta opravljanja dejavnosti v igralnicah, in sicer podaljšan do odločitve vlade o podelitvi koncesije. Igralnice so že izvedle vse potrebne postopke v zvezi z lastninskim preoblikovanjem. Večina postopkov je bila končana že v prvi polovici tega leta. Od takrat do danes je preteklo sicer nekaj časa in danes lahko povem, da je vlada do danes pridobila dve vlogi za pridobitev koncesije s strani dveh večjih igralnic. Te vloge so prišle ravno v zadnjih dneh in vlada se bo s temi vlogami intenzivno ukvarjala in v okviru pravil upravnega postopka tudi odločila.
Toliko zaenkrat, podrobnejši odgovor pa bo posredovan pisno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospodu Demšarju, namesto gospoda Rejca.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Malce sem presenečen, da je prisotnih skoraj več predstavnikov vlade kot pa poslancev, kar ni posebno lep obraz za nas poslance.
Moje vprašanje je namenjeno ministrstvu za finance. Žal mi je, da ministra ni tu, ampak upam, da bom dobil tudi pisni odgovor. Namreč, že pri proračunu sem opozarjal na to, da niso pobrani davki in da davkarija ne funkcionira; tudi danes ugotavljam, da je neučinkovita glede pobiranja davkov in prispevkov, posebej pri večjih dolžnikih. Eden glavnih vzrokov za premajhno učinkovitost dela je, po mojem mnenju, nezadostna strokovnost in premalo resen odnos do dela, predvsem tistih vodilnih, ki že nekaj let opravljajo funkcijo samo kot vršilci dolžnosti. Besede "premalo resen odnos do dela", kot sem rekel, bom utemeljil z naslednjim.
Prvo vprašanje: Zakaj so vodilni še vedno vršilci dolžnosti? Včeraj smo slišali, da imamo zdaj končno res direktorja davčne uprave, vendar po posameznih območjih, tudi na Gorenjskem, imamo še vedno vršilca dolžnosti. Zato je moje vprašanje: Zakaj imamo toliko vršilcev dolžnosti? Ali so nesposobni? Zakaj se ne potrdijo? Če niso primerni, naj se opravi razpis.
Drugo vprašanje je naslednje: Koliko je bilo s strani davčne uprave že podanih predlogov glede utaje davka? Tu bi želel podatke o številu teh predlogov, posamezne zneske in podatek, v kateri fazi je posamezna zadeva.
Kot tretje vprašanje bi želel, da davčna uprava posreduje podatke o 40 največjih dolžnikih davkov in prispevkov; gre za pravne osebe in samostojne podjetnike. Podatek naj vsebuje celoten dolg in ukrepe, ki so bili storjeni, da se davek izterja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka, Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Mislim, da sem del odgovora na vprašanje, kateri ukrepi za prisilno izterjavo so bili uvedeni in se kontinuirano izvajajo, v kratkem podala že v odgovoru na vprašanje poslanca, gospoda Ferija Horvata, obljubila pa sem tudi pisni odgovor. Enako velja, da bomo tudi spoštovanemu poslancu podali pisni odgovor glede podrobnosti, ki jih je tu zastavil.
Naj začnem s prvim vprašanjem. Kot veste, od včeraj naprej davčna uprava nima več niti v.d. direktorja niti v.d. namestnika direktorja. Kot ste bili seznanjeni, je vlada včeraj na svoji seji imenovala gospoda Stojana Grila za direktorja davčne uprave Republike Slovenije in gospoda Marka Bezjaka, dosedanjega v.d. direktorja, za namestnika direktorja davčne uprave. Torej, nimam informacij, zato bi gospoda poslanca prosila - kot mi je znano, nimamo v.d. direktorjev posamezih davčnih uradov - ker ste omenjali Dolenjsko, vem, da je direktor in ne v.d., ampak direktor davčnega urada Novo mesto gospod Zvonko Špilko, in nima v.d.-jevstva. Če je mogoče kje na posamezni izpostavi, potem bi vas prosila, če mi lahko poveste, ali je to v kateri izpostavi na Dolenjskem in kateri gospod oziroma gospa to je. Je pa dejstvo, da je v pristojnosti direktorja davčne uprave imenovanje posameznih direktorjev oziroma vodij izpostav. Toliko na ta prvi del odgovora.
Glede učinkovitosti ali neučinkovitosti pobiranja davčne uprave pa tole. Rada bi povedala, predvsem zaradi razjasnitve, kdaj in na kaj primerjamo, kadar govorimo o učinkovitosti, in kaj je utaja in kaj je siva ekonomija. Glejte, o učinkovitosti in neučinkovitosti lahko govorimo takrat, kadar govorimo o razliki v skladu z zakonom nepobranih dajatev. Ne moremo pa govoriti o učinkovitosti vezano na sivo ekonomijo, če davčna uprava in naš pravni red nima takih pooblastil. Problem je namreč v registraciji dejavnosti. Davčna uprava niti v skladu z zakonom o davčnem postopku niti o davčni uslužbi nima pooblastila, da bi lahko naložila nekomu plačilo dajatev za opravljanje dejavnosti, ki ni registrirana. Mi smo že nekajkrat poskušali tudi v tem državnem zboru še pri zadnjem sprejemanju zakona o davčnem postopku, ki velja od 1. januarja leta 1997, da bi skušali tudi za dejavnost, ki ni registirana v skladu z zakonom o gospodarskih družbah, dati možnost pooblastila davčni upravi, da obdavči tudi ta del dejavnosti. Zaradi tega bodimo toliko korektni in pošteni do sami sebe in do vseh, da kadar govorimo o učinkovitosti ali neučinkovitosti, govorimo o tisti razliki, za katero davčna uprava ima pooblastilo, se pravi o plačevanju dajatev, tako kot jih določa zakon. Jaz bom gospodu tudi v pismenem odgovoru poleg vseh vsebinskih ukrepov poslala tudi tabele in številke, iz katerih je jasno razvidno, kako se ta dolg zmanjšuje.
Zdaj ne vem, če želite, bi lahko tudi navedla, koliko je bilo po številu prisilnih izterjav opravljenih v letošnjem letu od 1.1. do 31.10.. Vendar, če se seveda vi s tem strinjate, bi vam raje to pismeno dali, da ne bi zdaj brala podatkov iz tabel. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Demšar želi postaviti dodatno vprašanje. Gre namreč za gorenjske probleme, ne dolenjske, če sem prav razumel.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. Gre za vsesplošen problem. Ampak prej nisem hotel omenjati. Vzemite v roke Gorenjski glas, nekaj številk nazaj, kjer boste prebrali, kako se je potem res korektno vršilec dolžnosti opravičil, ker so poslali iz davkarije zahtevek neki gospe, katere mož je že štiri leta mrtev. In tam piše v.d., zaradi tega sem na to tudi opozoril. Če je bila pa potem v časopisu napaka, potem jaz nisem na tekočem. Vendar tega, koliko imate teh v.d.-jev po Sloveniji, na to pa niste odgovorili. Torej jaz sem rekel res o neučinkoviti davkariji, ampak četrto, tretje vprašanje je zelo jasno. Dolžniki davkov in prispevkov, ki jih imate registrirane, pa vam niso plačali, torej želel sem številko, vsaj 40 tistih od začetka največjih in pa navzdol.
Ali mi lahko odgovorite, koliko imamo še v.d.-jev po Sloveniji in pa, ali lahko poveste, ali boste navedli teh 40 največjih dolžnikov davkov in prispevkov, tako pravne osebe kot pa samostojni podjetniki? Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Če bi želeli radi slišati poimenski spisek davčnih dolžnikov, vam ga žal ne morem dati, ker nas zavezuje davčna tajnost, da vam tega spiska ne moremo dati oziroma ga ne smemo dati. Vam pa lahko damo agregirane podatke po posameznih vrstah dejavnosti: po fizičnem, številu fizičnih oseb, po številu pravnih oseb, koliko kdo dolguje. Recimo, fizične osebe v dejavnosti gradbeništva, po številu jih je toliko, dolgujejo tak znesek; pravne osebe iz dejavnosti gradbeništva s številom, koliko dolgujejo. Poimenskega spiska pa, mislim, to je bilo že večkrat povedano. Žal je v javnosti bilo tudi vsaj eno ime obravnavano, ki pa sicer ni prišlo iz davčne uprave.
Zdaj, da vam odgovorim na to, zakaj je nekdo, ki je umrl, lahko dobil obvestilo o davčnem dolgu. Kakorkoli to zveni, pa boste rekli, da je to opravičilo, ampak to ni krivda davčne uprave. Veste zakaj? Problem je, ker nimamo ažuriranih tudi evidenc povezav, pa to niso davčne evidence, takrat, ko nekdo umre, ko se prinese smrtovnico na upravni organ s centralnim registrom prebivalstva. Saj to veste, to je tudi takrat problem, ko so bile izlistane oziroma generirane davčne številke, da se je tudi to dogajalo. Mi pač, žal, iz teh registrov črpamo podatke in ker prihaja vedno do nekega časovnega zamika, lahko pride tudi do takih - se strinjam - zelo neljubih situacij.
Zdaj glede pa še v.d.d.-jevstva. Kolikor je meni znano, pa da ne bom imenovala davčnega urada, je samo še en v.d.d. davčnega urada v Sloveniji, ta moment.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednja, ki bo postavila poslansko vprašanje, je gospa Majda Kregelj-Zbačnik. Prosim.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav še vsem, ki vztrajate! Postavljam poslansko pobudo vladi.
Vladi Republike Slovenije dajem pobudo, da čimprej sprejme sklep, da se za sanacijo Knafljevega doma na Dunaju nakaže 27 milijonov SIT, kar znaša 23% skupne vrednosti investicije.
Obrazložitev. Pobuda temelji na vloženem amandmaju skupine poslancev, s prvopodpisano dne 13.11.1998, in na odločitvi vlade Republike Slovenije, da vloženega amandmaja ne podpira. Kanfljev dom na Dunaju je leta 1676 ustanovil gospod Luka Knafelj z namenom podpore slovenskim študentom, ki se izobražujejo na Dunaju. Projekt sanacije Knafljevega doma bo stal 45 milijonov šilingov. 37,9 milijonov šilingov bo potrebno za prvo gradbeno fazo, 77% potrebnih sredstev bo, kar znaša približno 35,4 milijone šilingov, prispeval dunajski sklad za obnovo mesta v obliki ugodnega posojila in le 23% potrebnih sredstev, kar znaša približno 8,6 milijonov šilingov, Republika Slovenija.
Glede na pomen Knafljeve ustanove v zgodovini slovenskega izobraževanja in sklenjene meddržavne pogodbe v juliju 1997 na Dunaju - soglasje sofinanciranja sta že dala dunajski sklad za sanacijo stanovanjskih hiš in avstrijsko ministrstvo za znanost - oba pa pogojujeta svojo finančno udeležbo z zagotovilom deleža s strani Republike Slovenije po zgoraj navedeni pogodbi. Ministrstvo za šolstvo in šport je Univerzi v Ljubljani že 27.7.1998 poslalo dogovor o sodelovanju pri sanaciji Knafljevega doma na Dunaju. Sopodpisniki navedene pogodbe: ministrstvo za šolstvo in šport, ministrstvo za kulturo, ministrstvo za znanost in tehnologijo so pripravljeni v letu 1998 - 1999 in leta 2000 prispevati določena sredstva za sanacijo tega doma. V letu 1999 se pripravlja sprememba avstrijske zakonodaje, ki bo ukinila predvideno 77% sofinanciranje te investicije. Januarja 1999 pa bo tudi zapadla veljavnost gradbene dokumentacije.
Zato naj vlada Republike Slovenije še letos zagotovi nujno potrebnih 23% finančnih sredstev za to investicijo, kot je bilo podpisano v meddržavni pogodbi že julija 1997. S tem bo preprečila izgubo edinega slovenskega doma intelektualcev na Dunaju in nastanek nepopravljive škode v zgodovini slovenskega izobraževanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosim za ustni in pisni odgovor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Morda bi predstavnik vlade dal odgovor? Boste dobili pisni odgovor. Hvala. Vabim naslednjega, gospoda Bogomirja Špiletiča, da postavi vprašanje.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Ministrstvu za delo oziroma Inšpektoratu Republike Slovenije za delo, ki je ustanovljen kot organ v sestavi omenjenega ministrstva in opravlja nadzor nad delovnopravno zakonodajo, zastavljam naslednja vprašanja.
Kako inšpektorat ukrepa v primeru, ko ugotovi, da delodajalec z delavcem ni sklenil pisne pogodbe - pogodbe o delu oziroma jo je podpisal v času opravljanja dela ali celo po preteku časa, za katerega je delojemalec opravljal delo za delodajalca? Ali to pomeni, da je bil delavec v navedenih primerih zaposlen na črno?
Ali v primeru, ko inšpektor ugotovi, da je bil delojemalec po pogodbi o delu zaposlen več kot dva meseca, ali to šteje kot kršitev delovnopravne zakonodaje in kako ukrepa v takšnih primerih?
Sprašujem tudi, koliko odločb za odpravo prej omenjenih nepravilnosti je izdal inšpektorat v letu 1997 in v letošnjem letu.
In kot zadnje vprašanje sprašujem, na podlagi katerega pravnega predpisa sklepajo državni organi pogodbe o delu z upokojenimi svetovalci vlade. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Vabim predstavnika vlade. Prosim. Odgovor bo dala gospa Belopavlovičeva, državna sekretarka na ministrstvu za delo.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Hvala lepa. Torej, če grem po vrsti; štiri vprašanja so bila zastavljena.
Prvo, kako inšpektorat ukrepa v primeru, ko ugotovi, da delodajalec ni sklenil pisne pogodbe. Torej, če delavec opravlja delo pri delodajalcu, ne da bi ta z njim sklenil ustrezno pogodbo, pomeni, da tak delavec dela na črno. V takem primeru inšpektor za delo delodajalcu izda odločbo po 17. členu zakona o inšpekciji dela, s katero mu prepove opravljati dejavnost do odprave nepravilnosti. Zakon o inšpekciji dela potem naprej govori, kako delodajalec odpravi to nepravilnost, in sicer tako, da z delavcem bodisi sklene pogodbo o zaposlitvi - če gre za zaposlitev - bodisi da sklene ustrezno drugo pogodbo. Torej, kadar sklene pogodbo o zaposlitvi, torej delovno razmerje. Tu je treba namreč ločiti, ali so delovna razmerja ali gre za drugo vrsto pogodbe. Če gre za pogodbo o zaposlitvi, ga mora tudi prijaviti v zavarovanje in mora to storiti za nazaj. To se pravi, od takrat, ko je delavec delovno razmerje sklenil, ko je začel delo dejansko tudi opravljati. Če gre za ponavljanje teh kršitev, to se pravi, če delodajalec te kršitve ponavlja večkrat, ima inšpektor tudi možnost, izdati odločbo o prepovedi opravljanja dejavnosti - torej nekaj trajnega pravzaprav in hkrati tudi dati pristojnemu organu predlog za prenehanje oziroma za likvidacijo takega delodajalca. Če inšpektor neposredno dobi delavca, ki opravlja delo brez pogodbe o delu oziroma zaposlitve oziroma kakšne druge podlage, lahko potem delodajalca na podlagi 12. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o inšpekciji dela tudi mandatno kaznuje. Mandatna kazen je 100.000 tolarjev za pravno osebo oziroma za fizično osebo - torej za posameznika - in za odgovorno osebo pravne osebe je to 25.000 tolarjev. Toliko glede prvega vprašanja.
Drugo vprašanje. Kaj se zgodi, ko inšpektor ugotovi, da je bil delojemalec po pogodbi o delu zaposlen več kot dva meseca? Kakšna kršitev je to? Če inšpektor ugotovi, da je bil delojemalec po pogodbi o delu - torej poudarjam, mora iti za pogodbo o delu po 107. členu zakona o delovnih razmerjih. Namreč, delo se lahko opravlja tudi na drugih podlagah pri nekem delodajalcu. Če ugotovi, da gre za tako delo, ki je začasno, vendar v nekem smislu tudi trajnejše - se pravi, da se ga opravlja celodnevno - gre dejansko za kršitev, ker se takega dela ne more opravljati več kot 60 dni. Treba je vedeti, da imamo pri delu po pogodbi o delu dve možnosti - še vedno pa govorim o pogodbi o delu po 107. členu zakona o delovnih razmerjih - da nekdo dela 60 dni ali pa, da nekdo dela skozi celo leto po 8 ur na teden. To se pravi, če gre za kršitev 107. člena, je ravno tako možno mandatno kaznovanje v enakem obsegu, kot sem prej rekla: torej mandatna kazen 100.000 tolarjev za pravno osebo in 25.000 tolarjev za posameznika.
Konkretni podatki, koliko je bilo ugotovljenih takih kršitev: v letu 1997 je bilo ugotovljenih 959 kršitev - gre za delo na črno; v obdobju od januarja do oktobra letošnjega leta - torej leta 1998 - je bilo takih kršitev ugotovljenih 990. Na podlagi navedenih kršitev je bilo v letu 1997 izdanih 549 odločb in je bilo izrečenih 359 mandatnih kazni. V letošnjem letu - torej do oktobra letos - sta bili izdani 602 odločbi, in izrečenih 1045 mandatnih kazni. Se pravi, v letošnjem letu je bilo pobranih približno 50 milijonov tolarjev na račun mandatnih kazni.
No, in še zadnje vprašanje: na podlagi katerega pravnega predpisa sklepajo državni organi pogodbe o delu z upokojenimi svetovalci vlade. Državni organi v tem primeru niso nič drugega kot delodajalec in se lahko obnašajo tako kot vsak delodajalec, ki lahko sklepa za opravljanje dela tri različne pogodbe: bodisi da gre za pogodbo o delu po 107. členu zakona o delovnih razmerjih, o kateri sem govorila in ki je časovno omejena; bodisi da gre za pogodbo o delu po 600. členu zakona o obligacijskih razmerjih, ki časovno ni omejena; in bodisi da gre za avtorsko pogodbo po avtorskem pravu, kadar gre za delo, ki ga je v okviru avtorske pogodbe dejansko mogoče opravljati. Stvar delodajalca oziroma stvar izbire je, s kom bo tako pogodbo sklenil - katerokoli od teh treh: lahko jo sklepa z nekom, ki je sicer že zaposlen - torej, ki je v delovnem razmerju - skratka, lahko se sklene pogodbo tudi z nekom, ki ima status delavca; lahko se sklene z brezposelno osebo; lahko se sklene z upokojencem; lahko se sklene s študentom ali z gospodinjo. Gre pač za vprašanje, za kakšno delo gre, kako kvalificiranega človeka tak delodajalec rabi in še enkrat ponavljam; tu pravzaprav državni organ ni nič drugega kot delodajalec.
Novi zakon o delovnih razmerjih - mislim, da je to pomembno, ker je inštitut pogodbenega dela inštitut, s katerim smo se teoretično pravno zelo veliko ukvarjali - praktično pogodb o delu v sedanjem smislu niti ne bo več poznal, ampak bo poznal samo še delovršne pogodbe, se pravi, popolnoma civilne pogodbe, kot jih zdaj pozna 600. člen zakona o obligacijskih razmerjih.
Moram reči, da gre v novi zakonodaji dejansko - in te stvari smo temeljito proučevali tudi primerjalno - za to, da bodisi v okviru delovnega razmerja urejamo samo tisto, kar je pogodba o zaposlitvi za določen ali pa za nedoločen čas, da pa seveda - jasno, tako kot zdaj - obstajajo potrebe in bodo tudi v prihodnje obstajale potrebe, da se neko delo opravi izven delovnega razmerja in zato bo možno sklepati civilnopravne pogodbe. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospa Belopavlovič. Vabim gospoda Janeza Mežana
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Poslanke in poslanci, predstavniki vlade! Svoje poslansko vprašanje in hkrati pobudo naslavljam ministrstvu za zdravstvo. Nanaša pa se na lastninski vložek mestne občine Novo mesto v gradnjo nove porodnišnice; in hkrati tudi vprašanje, ki bo izpostavljeno na koncu, o propadanju stare stavbe, ki že leto, več kot leto in pol nezadržno propada.
Na 33. redni seji je občinski svet mestne občine Novo mesto sprejel več sklepov glede vlaganja občine v izgradnjo porodnišnice s strani samoprispevka. V drugem sklepu predlaga kot enega možnih načinov urejanja lastniških razmerij tudi prenos opuščenih prostorov stare porodnišnice in še dveh zgradb ob njej v last lokalne skupnosti. Razliko med ocenjeno vrednostjo objektov in vložkom pa naj ministrstvo zagotovi v proračunu 1999 za dokončanje investicije. Ministrstvo za zdravstvo je na pisno vlogo župana odgovorilo, dobesedno navajam, da: "Občinski svet mestne občine Novo mesto na svoji seji 2.2.1998 s sklepom zgoraj obravnavano vsebino ne bi smel sprejeti." Ministrstvo za finance meni, da "občina ni upravičena do nadomestila objektov, ampak le deleža v novem objektu." Če je takšno tolmačenje točno, sta nerešeni dve vprašanji.
Prvič. Ministrstvo za zdravstvo uporablja občinsko lastnino, zgrajeno s sredstvi samoprispevka, ki jih ni mogoče podržaviti, in zanjo ne plačuje nikakršnega nadomestila, saj si je novozgrajene prostore bolnišnice preprosto prisvojilo. Za ureditev tega razmerja bi moralo ministrstvo skleniti z občino najemno pogodbo, v kateri bi uredili vsa vprašanja, ki izhajajo iz lastništva in namembnosti.
Drugič. Opuščeni objekti že dalj časa propadajo, ker jih nihče ne vzdržuje. Za mesto je tak odnos države do lastnine, ki jo je z zakonom prenesla nase, seveda neodgovoren. Ker mesto potrebuje prostore za vrsto dejavnosti: prostore za društva, mladinski center, izobraževanje itn., je župan dal ministrstvu pobudo, da občina te prostore prevzame v upravljanje do dokončne ureditve lastniških odnosov. Pripravili smo osnutek pogodbe, ki pa jo je predstavnik ministrstva, gospod Arzenšek, zavrnil kot nesprejemljivo in odklonil nadaljnje usklajevanje. Torej sprašujem ministrstvo, kdaj, predvsem kdaj in kako misli ta problem urediti, saj stari objekt, kot je bilo že rečeno, nezadržno propada. Pričakujem ustni odgovor in tudi pisni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Mežan. Naslednji je gospod Rudolf Petan. Morda predstavnik vlade? Boste dobili pisni odgovor, gospod Mežan. Vabim še gospoda Rudolfa Petana.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani!
Moje poslansko vprašanje je sledeče, nanaša se na področje zunanjih zadev. Vprašanje je naslovljeno na vlado, ker je vprašanje toliko bolj kompleksno.
V zadnjem tednu smo kar bombandirani z informacijami o tem, kako je Slovenija dosegla tako rekoč že sporazum ali se je dogovorila o vseh nerešenih vprašanjih s Hrvaško glede kopenske meje. Vprašanje postavljam zato, ker vemo, da je bilo pred 14 dnevi v bistvu še ogromno stvari nerešenih, tudi informacije so bile nasprotujoče. Bila je nekako obojestranska grožnja z mednarodno arbitražo. Kar naenkrat pa so vse zadeve tako rekoč rešene; predstavniki obeh držav so dajali izjave, ki so se nekako ujemale, kot da je res vmes prišla neka zadeva, ki je stvari postavila na pravo mesto in so vsa nesoglasja tako rekoč rešena.
Glede na to, ker poznamo, kakšna so bila stališča sosednje države, da so bili zelo trdi pogajalci. Osebno jih zelo spoštujem, ker so zastopali svojo državo, ker so se pogajalci zavzemali za interes svoje države. Medtem ko - to je moje mnenje - naši pogajalci niso dajali takega vtisa - tudi to je moje mnenje - nisem imel ravno občutka, da so se naši pogajalci zavzemali za svojo državo. Res je, da marsikdo od teh pogajalcev te države verjetno še danes nima za svojo, ampak mogoče katero drugo. Ampak kljub temu: bili so naši predstavniki in morali bi zastopati ta stališča. Sedaj pa so kar naenkrat našli sporazum. To me nekako navezuje na misel o tem našem preljubem španskem kompromisu pri vstopanju v Evropsko unijo, ko smo v bistvu prodali svoje interese. Sam jih nisem prodal. Ker sem član te države, državljan te države, potem je to tudi moja država in moram govoriti v prvi osebi množine.
Zato naslavljam na vlado vprašanje. Ali to pomeni popolno popuščanje pogajalskih izhodišč Slovenije? V navezavi s tem vprašanjem še: ali je to mogoče nov španski kompromis - hrvaški? Ker zame je španski kompromis postal sinonim za nekaj, kar je Slovenija prepustila, kjer je Slovenija prodala svoje interese in zato bom tudi v prihodnje uporabljal, "španski kompromis" kot nekaj, kar ni dobro za Slovenijo. Odgovor bi želel pisno in ustno.
Gospa podpredsednica! Prinesel vam bom še pisno vprašanje. Nimam tega, to je namreč moj izvod, kjer sem si še nekaj pripisal. Vam bom takoj prinesel.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Velja. Hvala. Odgovor bo dal gospod Frlec, minister za zunanje zadeve.
DR. BORIS FRLEC: Gospa podpredsednica, gospodje poslanci! Gospod Petan je naslovil samo dve konkretni vprašanji, ki sem ju razumel - ostalo je mogoče obravnavati kot komentar.
Odnosi med obema sosednjima državama - to sem danes že povedal - se urejajo z nekaj večjo dinamiko, urejajo se pa že celo vrsto let. Tisti, ki se karkoli in kjerkoli lahko pogovarja, ima za to ustrezen mandat, zato ni mogoče govoriti o kakršnemkoli popuščanju stališč. Je pa popolnoma jasno, da je mogoče ob zelo oddaljenih izhodiščih iskati kompromise samo takrat, kadar obstaja volja za tak kompromis, sicer do sprorazuma sploh ne bi bilo mogoče priti.
Gospod Petan, začeli ste s problematiko meje. Kot veste, sta obe vladi imenovali svojo tako imenovano diplomatsko komisijo, ki dela za zaprtimi vrati in išče tehnične rešitve za predlog poteka mejne črte. Ko bo ta predlog dorečen, bo prišel v razpravo v politične gremije in na vlado in končni rezultat vsega tega zelo dolgotrajnega in zelo podrobnega dela bo, seveda, meddržavni sporazum o poteku meje, ki ga bosta morala ratificirati oba parlamenta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod minister. Gospod Petan ima še dopolnilno vprašanje.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Torej, vprašanje ni dopolnilno. Namreč to, kar je gospod minister povedal; jaz akceptiram in to mi je znano in jasno, ker drugače tudi biti ne more. Vendar je bilo moje vprašanje bolj konkretno.
Glede na to, da smo lahko slišali, da je takorekoč kopenska meja rešena; in te izjave so dajali, sicer malo bolj zavito, hrvaški predstavniki, naši pa tega niso zanikali. Potem sem jaz razumel, da so v tej fazi razgovorov te stvari na tej stopnji takorekoč rešene. Seveda, drugo je, kaj bo temu še sledilo, kje je to potem treba še obravnavati - to je drugo. Ampak do te faze, da so pogajalci praktično rešili kopensko mejo; drugo je zdaj še morska meja - tisto ni bilo niti rečeno, čeravno so bili zemljevidi, ampak tisto je druga stvar, tisto je lahko tudi špekulacija. Nisem dobil odgovora, ali so se pogajalci res uskladili tako, kot smo lahko slišali, videli in prebrali v medijih. To je bilo moje osnovno vprašanje.
Seveda, tisto, kaj to pomeni: popuščanje ali ne, tisto razumem, da se je gospod minister malo diplomatsko izvil, to je popolnoma jasno. Ampak to, kar so mediji objavili, da je kopenska meja takorekoč na pogajalski ravni, ki je bila formirana, definirana - to je bilo moje osnovno vprašanje. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod minister Frlec bo podal odgovor še na to vprašanje.
DR. BORIS FRLEC: Samo na kratko naj odgovorim gospodu poslancu.
Še enkrat ponavljam; tehnični predlog možnega poteka meje je v tako veliki meri, kot ste to lahko prebrali v časopisih, usklajen. Obstaja še segment, ki ni usklajen in o katerem se bodo ti pogovori tehnične narave nadaljevali. Mislim, da tik pred božičem, 22. Sicer je pa tisto, kar ste prebrali v časopisih, točno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji bi bil na vrsti gospod Rupar, ga ne vidim. Torej dajem besedo še gospodu Merlu oziroma tudi njega ni v dvorani.
S tem smo zaključili s poslanskimi vprašanji. Vsem se zahvaljujem za sodelovanje. S tem zaključujem tudi to točko dnevnega reda, prekinjam izredno sejo in nadaljujemo v torek ob 14.00 uri. Nadaljujemo v torek ob 14.00 uri. Obvestilo boste dobili naknadno.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 4. DECEMBRA 1998 OB 12.52 URI.)