Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam nadaljevanje 53. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Bogomir Špiletič, Rafael Kužnik, Vladimir Čeligoj, Eda Okretič-Salmič, Ivan Kebrič, Miroslav Luci, Jožef Košir, Jože Avšič, Franc Potočnik za pričetek seje - je že prišel, prav. Davorin Teročon od 11.00 ure dalje in Ciril Pungartnik. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (39 prisotnih.) Saj bomo še enkrat. Ugotavljamo navzočnost v dvorani! (58 poslank in poslancev.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse prav lepo pozdravljam. Zbor bo na današnjem nadaljevanju 53. izredne seje opravil 33. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Zatem bomo upoštevaje morebitni čas, ki nam bo ostal na voljo, - upam, da bo -, obravnavali tudi prekinjeni 14. in 9. točko ter 18. točko dnevnega reda.
Prehajamo na 33. TOČKO DNEVNEGA REDA, to so VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za to točko so se opravičili naslednji ministri: Janez Janša, ki ga bo zamenjal oziroma nadomeščal - pooblašča mag. Dušana Mikuša, državnega sekretarja in gospoda Mirana Bogataja državnega podsekretarja ministrstva za obrambo in pa gospod zunanji minister Alojz Peterle.
V poslovniškem roku enega dne pred sejo zbora smo prejeli pisne prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red postavljanja poslanskih vprašanj in pobud je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika tako, da prva tri vprašanja oziroma pobude postavijo poslanci opozicije, nato pa po vrsti poslanci iz različnih poslanskih skupin po vrstnem redu prijave.
Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je njegova vsebina jasno razvidna. Ustno zastavljeno vprašanja oziroma pobuda ne sme trajati več kot tri minute, ministrov odgovor pa ne praviloma več kot 10 minut. Dopolnilno vprašanje poslanca - 2 minuti. Na prva tri vprašanja poslancev bo odgovarjal predsednik vlade dr. Andrej Bajuk, in sicer bo poslansko vprašanje prvi postavil poslanec Borut Pahor, drugo Zoran Lešnik in tretje mag. Janez Kopač. Gospod Borut Pahor, imate besedo.
BORUT PAHOR: Spoštovani!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice in kolegi, prosim, umirite se, da lahko začnemo normalno delo.
BORUT PAHOR: Dobro jutri. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospod predsednik vlade, kolegice in kolegi. Ko ste pred kratkim časom pred tem državnim zborom predlagali podporo parlamenta vaši vladi, ste se zavezali, da bo njena glavna skrb evropska zakonodaja. Pokazalo se je, da je bilo v zameno za to glavna skrb posvečena volilni zakonodaji, pa kljub temu vas sprašujem: Ali boste, sedaj ko ste skupaj z zunanjim ministrom najavili ustanovitev nove stranke, skrb v tem času do volitev, namenjali obljubljeni temi - evropski zakonodaji in priključevanju Evropski uniji - ali ne?
To vprašanje je utemeljeno s tem, ker kot pravite, vodite, koordinirate delo na področju usklajevanja, zunanji minister pa je naš glavni pogajalec. Dva glavna človeka pri evropskem projektu torej prevzemata skrb za ustanovitev nove stranke. Kdorkoli od nas skrbi za stranke, ve, koliko dela in časa in energije terja to od slehernega posameznika. V času do volitev je torej priložnosti za to, da bi se posvečali obojemu, malo. Morali boste izbrati. Kaj boste izbrali, gospod predsednik?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Premier, dr. Andrej Bajuk, prosim.
DR. ANDREJ BAJUK: Prav lep pozdrav vam vsem. Spoštovane poslanke in poslanci. Hvala lepa za vaše vprašanje.
Moja prva naloga in moja prva zaveza je ta, ki sem jo sprejel pred tem državnim zboru, ko ste mi zaupali vodstvo naše vlade; sprejem in delo na področju evropske zakonodaje je bistvenega pomena za to vlado in to še vedno obstaja. Temu bom posvetil vso svojo energijo in prav gotovo tudi, če bo to za ceno organizacije tega novega političnega gibanja, ki ste ga vi omenili in sem ga sam tudi oznanil. Moje prepričanje je, da na političnem področju voditelji lahko dosežejo to ali ono samo, če imajo zadostno podporo in so zmožni mobilizirati voljo in pomoč državljanov in državljank, ki so somišljeniki na določenem področju. Sam se bom samo angažiral, v kolikor to ne bo cena mojemu delu, to delo je moja prva zaveza in za tem tudi stojim.
Kar se pa tiče dela vlade, bom pa rad tudi poročal, da smo zaenkrat že sprejeli 16 zakonov v tem mesecu. Seja vlade včeraj je potekala celotnih 10 ur. Delali smo na - in sprejeli - 53 točk, med katerimi tudi 6 novih zakonov, ki jih bomo predstavili državnemu zboru. Tudi smo načeli močno delo, trdo delo na področju priprave proračuna za leto 2001, to je silno zahtevno in na tem področju smo tudi delali, ne bom rekel pozno v noč, ampak ko se je že noč pričela.
Torej, spoštovani gospodje in gospe, rad bi vam zagotovil, da vlada nadaljuje trdno in resno svoje delo, za to smo se zavezali in za tem tudi stojim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednji bo postavil vprašanje Zoran Lešnik. Proceduralno imate? Prosim, gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ker smo v času prestopov, premikov, izstopov, povem, da sem še vedno član Liberalne demokracije Slovenije, tudi član njenega poslanskega kluba in ljubeznivo prosim, če gori popravite to.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Dobro, bomo popravili. Gospod Zoran Lešnik. Prosim za mir v dvorani. Izvolite.
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi poslanci, gospod predsednik vlade, dr. Andrej Bajuk.
Spoštovane kolegice in kolegi, jaz bi vas prosil samo toliko če bi - ne rabite me poslušati, kar bom vprašal, ampak da bi omogočili gospodu predsedniku, da sliši on.
Potem ko je parlament izvolil vlado, je prišlo do kadrovskih sprememb tako v vladi kot znotraj posameznih ministrstev. O tem ste vi, gospod predsednik, v minulem obdobju večkrat javno govorili v razgovorih, pogovorih, intervjujih na radiu in televiziji. Žal pa je bil vaš odgovor posplošen, ljudi pa zanimajo konkretne zamenjave in to zanima tudi mene. Zato vas, gospod predsednik, sprašujem in teh vprašanj bo nekoliko več kot tisto, kar sem vam posredoval.
Koliko ljudi ste zamenjali v vladi? Koliko ljudi ste zamenjali v posameznih ministrstvih? V katerih ministrstvih ste zamenjali državne sekretarje in koliko? V katerih ministrstvih so ostali državni sekretarji, ki so to delo opravljali že poprej? V katerih ministrstvih so bili imenovani novi dodatni državni sekretarji? Koliko je bilo imenovanih novih direktorjev uprav? Koliko vodilnih ljudi je vlada razrešila in imenovala nove v raznih skladih in v katere vlada imenuje svoje člane? Kako opravičujete imenovanje posameznih predstavnikov lobijev na mesta državnih sekretarjev? Prosim vas, če mi lahko na konkretno zastavljena vprašanja konkretno odgovorite predvsem zato, da bi odpravili dvom: ali je bilo zamenjanih toliko, ali nič, ali nekaj - govori se o številki 21 in tako naprej. Želi vedeti predvsem, v katerih ministrstvih je pa tistih 21, ki so ostali in lepo prosim, odgovor tudi na vsa ostala vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod predsednik.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanje je očitno zelo obširno. To vam bomo posredovali pisno. Rad bi pa samo še dodal sledeče, da številke, ki sem jih - ne samo tukaj, ampak tudi v javnosti oznanil, držijo. V vseh ministrstvih je vsaj eden sekretar ostal od tistih, ki so imeli te odgovornosti še prej. Vse odločbe, ki smo jih sprejeli, jih tudi podpiram in odgovornost za to tudi prevzemam. Z veseljem pa vam bomo poslali konkretne odgovore na vsa vaša vprašanja, ki pa so resnično silno obširna. Upam, da to razumete in boste čimprej od kadrovske službe prek mojega urada tudi dobili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še dopolnilno vprašanje.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Ker imam z odgovori izredno slabe izkušnje, nekaterih nisem dobil po več mesecev, moram reči, da nekatere sploh nisem dobil v treh letih odgovore, vas prosim, gospod predsednik, če bi lahko samo konkretizirali tisto: čimprej. Ali je to vsaj do začetka nadaljevanja dela državnega zbora po 20. avgustu? Hvala lepa. Da bo lažji odgovor, bom dal tudi konkretno vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepal. Mag. Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Spoštovani! Kolegi in kolegice! Predsednik vlade, člani vlade! Vlada je 11. julija letos parlamentu predlagala predlog zakona o privatizaciji državnega premoženja v drugi obravnavi. V njem v nasprotju s stališči državnega zbora v prvi obravnavi predvideva, da dolgotrajne in zapletene procedure po tem zakonu veljajo tudi za kapitalske naložbe gospodarskih družb, v katerih ima država kontrolni delež. Ker ima država kontrolni oziroma celo večinski delež v kapitalski družbi, odškodninski družbi, Telekomu in tako dalje, le-ti pa imajo kapitalske naložbe praktično čisto v vsakem večjem slovenskem podjetju, taka zakonska določba, kot ste jo predlagali, torej pomeni podržavljenje dela kapitala Krke, Leka, Mercatorja, Merkurja, Save in številnih drugih velikih slovenskih podjetij. Gre za poseg v temeljna lastninsko-pravna razmerja, ki so varovana tudi z ustavo. Predvsem pa gre za zanikanje tržnega gospodarstva in za poseg v neposredno upravljanje podjetij. En teden kasneje ste poslali javno pismo Janezu Podobniku, predsedniku državnega zbora s pozivom, da se pospeši postopek sprejemanja tega zakona. Kot argument ste zapisali sledeče, citiram - v samem uvodu: "Naloga vseh državnih institucij mora biti, da s pospešenim delovanjem na tem področju odpravijo zamude in tako našim gospodarskim subjektom omogočijo enake možnosti pri tekmovanju z njihovimi konkurenti v razvitih državah." In še: "Republika Slovenija se mora umikati iz neposrednega upravljanja podjetij in to prepustiti odgovorni zasebni pobudi."
Sprašujem vas torej: Ali v tem primeru niste vedeli, kaj ste sprejemali na vladi; ali niste vedeli, kaj piše v vašem pismu, ali pa ste mislili, da v celem parlamentu nihče ne zna prebrati omenjene zakonske določbe?
Drugo vprašanje pa je sledeče. 7. julija - štiri dni prej - ste parlamentu poslali spisek 22 tako imenovanih evropskih zakonov, ki naj bi jih vaša vlada poslala v parlament julija, in še 22, ki naj bi jih poslala avgusta. Mi, poslanci pa naj bi zato delali tukaj brez prestanka in se odpovedali počitnicam. Iz spiska 22 julijskih zakonov ste jih doslej v parlament poslali 9, julija pa je že skoraj konec. Poslali ste nekatere druge, ki sicer niso na tem spisku, ampak od 22 tako imenovanih evropskih ste jih poslali 9. V parlamentarno proceduro niste poslali niti vseh 10 zakonov, ki so bili že pripravljeni za že sklicano zadnjo sejo Drnovškove vlade 8. junija, na primer zakon o revidiranju v tretji obravnavi, o javnih uslužbencih, o vladi, o zunanjih zadevah itn.
Ker ste pri odgovoru kolegi Pahorju malo prej omenili, da boste sprejemanju evropske zakonodaje posvetili vso svojo energijo, vas sprašujem, kdaj boste utegnili v parlament poslati vsaj tista gradiva, ki so bila pripravljena že pred prvim dnem obstoja vaše vlade. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod predsednik.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Rad bi pričel z drugim vprašanjem, kar se tiče evropske zakonodaje. Vse, kar je imela vlada v pripravi, smo temeljito pregledali in to tudi že delamo. Vlada stoji za svojim programom, kot sem ga predstavil gospodu predsedniku državnega zbora, dr. Janezu Podobniku. Kot sem vam že omenil prej; devet - res je, da od tiste liste julija smo jih poslali zaenkrat devet. Dva sta že s tiste liste, ki je bila označena za mesec avgust; pet smo jih sprejeli včeraj in to mislim, da boste v kratkem času tudi dobili.
Kar se pa tiče problema privatizacije: vedno sem se zavzemal in sem tudi v tem spoštovanem državnem zboru izjavil svoje prepričanje, da mora Slovenija narediti vse take korake, da se bo država umaknila z gospodarskega področja z vseh teh aktivnosti, v katerih po izkušnjah po celem svetu je jasno dokazano, da je to bolje, če jo izvrši odgovorna zasebna iniciativa.
Zakon, ki smo ga poslali v obravnavo za drugo branje in naši komentarji k temu, je stališče vlade in za tem tudi stojim. Silno pomembno je, da se take odločbe, kot je privatizacije državnega premoženja, delajo na najbolj odprt, transparenten in jasen način.
Program za privatizacijo državnega premoženja, ki je bil vključen in ki je vključen v B bilanci ga letos, bomo izvršili, kot ste vi tudi jasno omenili, vsaka sprememba bi pomenila rebalans proračuna. Glede tega vprašanja se vlada še ni dokončno opredelila, stališče gospoda ministra za finance in tudi moje - dokončno se nismo odločili, še ni prišlo do sklepa vlade. In moje stališče je in v tem ga podpiram, da do rebalansa letos ne bi smelo priti. Na vsak način gre tukaj za nek jasen okvir, legalen okvir, na podlagi katerega bo ta ali pa katerakoli druga vlada lahko jasno s pogovorom v državnem zboru dosegla to, kar mislim, da mora biti naš skupni cilj. Preveč je aktivnosti na produktivnem sektorju, ki so še danes pod kontrolo slovenske države na tak ali pa drugačen način; prek skladov, ministrstev in drugih akronimov je še vedno prevelika proporcija vsega tega, kar je v državnih rokah. Mi se bomo za to zavzemali, bomo skušali načeti in tudi v bodočnosti na tej ali pa na katerikoli drugi poziciji bom branil z vso svojo močjo in svojo strokovnostjo nujnost, da se slovenska država umakne iz vseh aktivnostih, na katerih odgovorna zasebna iniciativa lahko bolje nastopa.
Pravna podlaga pozicije vlade, kar se tega tiče, vam bo pa, spoštovani gospod poslanec, v najkrajšem času tudi poslana. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dopolnilno - gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za odgovor, ki pa ni bil odgovor. Vprašal sem vas - ponavljam: Kdaj boste v parlament poslali vsaj tista gradiva, ki so bila že spisana in pripravljena pred prvim dnem obstoja vaše vlade? Bom dal za primer čisto droben predlog zakona, ki je bil popolnoma neproblematičen, v drugi obravnavi je bil sprejet brez enega glasu proti in samo dva amandmaja sta bila in, skratka, popolnoma neproblematičen, tehnični zakon - predlog zakona o revidiranju v tretji obravnavi. Bil je pripravljen za sejo Drnovškove vlade 8. junija, gradiva so bila razposlana, vi ste to sejo vlade pač stornirali, ker je nastopila 7. junija nova vlada, in tega predloga zakona še vedno ni tu. V državnem programu prevzema pravnega reda Evropske unije je zapisano, da ga bomo sprejeli do konca prvega polletja letošnjega leta. Predlog zakona je napisan in mi pravzaprav že imamo vsi verzijo za tretjo obravnavo, saj to je - od druge do tretje - vključiti tista dva amandmaja tako rekoč kurirski posel, ampak vi tega niste poslali v parlament.
Sprašujem vas torej ponovno, kdaj boste poslali vsaj tiste zakone, ki so bili že pripravljeni, če boste že posvetili sprejemanju evropske zakonodaje vso svojo energijo.
In pri prvem vprašanju prav tako niste odgovoril: Glede na vaš odgovor, ki ni bil odgovor, sem zaznal, da pravzaprav ne veste, da obstaja kontradiktornost med vašimi določbami predloga zakona o privatizaciji državnega premoženja, ki ste jih zdaj poslali v drugo obravnavo, in tem, kar ste tu ponovili kot svojo načelno stališče in je zares omenjeno v vašem pismu Janezu Podobniku.
Sprašujem vas: Ali se ne zavedete te kontradiktornosti, med tem, kar predlagate kot zakonsko določbo, in tem, kar tu javno izjavljate?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod predsednik.
DR. ANDREJ BAJUK: Hvala lepa. Vlada bo poslala v obravnavo temu državnemu zboru vse tiste zakone, ko bodo enkrat dokončno, temeljito pregledani in ko jih bo ta vlada sprejela. S tem, da je nekaj še bilo pripravljeno, boste pa gotovo vsi razumeli, da ni mogoče, da ker je bilo pripravljeno, se pa moramo s tem strinjati. Imamo drugačne poglede na nekatere stvari, ki so bile pripravljene, to je popolnoma normalno in jasno. Naše spremembe bomo predlagali državnemu zboru, ko bo naše delo glede tega končano.
Kar se pa tiče onega vprašanja; če obstaja kakšna kontradiktornost, jo bom močno pregledal in na vsak način bom pa tudi glede tega odgovoril pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ciril Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Spoštovana gospa ministrica, gospodje ministri, ostali predstavniki vlade. Imam dve vprašanji, naslovljeni na ministrstvo za gospodarske dejavnosti.
In sicer smo dne 7.7. bili iz kratkega sporočila za javnost obveščeni, da se je na vašem ministrstvu sestala uprava podjetja Nafta Lendava na informativno spoznavnem sestanku s predstavniki obeh lastnikov, to je Republike Slovenije in pa Petrola.
Izhajajoč iz pogodb, ki so podpisane med obema lastnikoma, me zanima: V kakšni fazi je razpis za izbiro strateškega partnerja oziroma odprodaje deleža drugega lastnika - to je Petrola?
In drugič: Kako se bo razrešilo vprašanje oziroma kakšen predlog bo podan za razrešitev vprašanja starih obveznosti glede na to, da predlagane razrešitve skupščina podjetja ni sprejela? Za odgovor se že vnaprej zahvaljujem.
Hkrati pa bi ponovil vprašanje, naslovljeno na predsednika vlade, ker je potekel poslovniški rok za odgovor. Zanima me, na katero izmed sej državnega zbora bo vlada predlagala ratifikacijo maloobmejnega sporazuma z Republiko Hrvaško glede na to, da se julijska seja izteka danes. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosimo za odgovor. Prosim, dr. Šustar, državni sekretar.
DR. BORIS ŠUSTAR: Spoštovani predsedujoči! Odgovor na to vprašanje bomo podali pisno, ker ni državnega sekretarje za energetiko. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Maria Pozsonec, odsotna. Rudolf Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovana ministrica, spoštovani ministri, člani vlade, kolegice in kolegi! Zadnje čase je pri nas veliko govora o usodi brezcarinskih prodajaln. Te prodajalne naj bi zaprli do konca letošnjega leta. O tem pa je veliko manipulacij, ugibanj in pa seveda tudi sprenevedanj.
Zato sprašujem vlado: Kakšna je tista zaveza, ki Slovenijo obvezuje, da mora brezcarinske prodajalne zapreti še pred vstopom v Evropsko unijo?
Zanima me tudi: Ali obstajajo za to kakšni pisni dokumenti? Kateri dokumenti so to? Ali so to mogoče samo ustna zagotovila?
In pa: Kdaj so bila ta zagotovila, obveze dane in kdo jih je dal?
Konec leta bo kmalu, šale je konec, BCP po potrebno zapreti, sprenevedanj pa še vedno ni konec. Zato bi želel vedeti odgovore. Želel bi odgovore na ta vprašanja. Kakšni so - ne trdim, da je kaj narobe, samo želel bi vedeti, kdo je te zaveze dal, kako so bile dane in pa seveda, kdaj. Namreč, konec leta je pred durmi. Hvala za odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Pričakujem odgovor vlade. Državni sekretar, gospod Drobnič.
MITJA DROBNIČ: Gospod predsedujoči, poslanke in poslanci! Slovenija je politično obveznost za zaprtje brezcarinskih prodajaln sprejela ob podpisu asociacijskega sporazuma. Ko se je iskala pravna podlaga za prelitje te politične obveznosti v pravno obveznost, so pravne službe evropske komisije kot takšno pravno obliko našle priporočilo sveta za carinske zadeve iz - mislim, da - leta 1963. In to priporočilo je bilo potem vključeno kot posebna deklaracija asociacijskem sporazumu in je predstavljalo pravno podlago za politično sprejeto odločitev oziroma obveznost. In to je sedaj ostala pravna podlaga za obveznost Slovenije za zaprtje teh prostocarinskih prodajaln. Pri čemer bi rad poudaril, da ni težišče na pravni obveznosti, ampak na politični obveznosti, ki je povezana z vprašanjem kredibilnosti. To pomeni, da Slovenija glede na to, da do tistega roka - to je bil 30. 6. 1988 - te takrat politične sprejete obveznosti ni sprejela, je predvsem se izkazala v nekem smislu kot nekredibilna in to je problem, ki ga moramo reševati, ne pa toliko problem pravne obveznosti za zaprtje prostocarinskih prodajalen. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še kdo od vlade? (Ne.) Dodatno, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Mislim, da z odgovorom sem delno zadovoljen. Govora je bilo precej o politični zavezanosti. S tem se strinjam, vendar so bile tam še dopuščene, je bil dopuščen določen manevrski prostor glede na pogajanja in Slovenija se je verjetno lahko še tudi pogajala o določenih izjemah, o določenih rokih, o določenih panogah.
Zanima me - ker je pa rok fiksen, to se pravi, zaenkrat je konec letošnjega leta: kdo se je o tem in ali smo se sploh pogajali, da je prišel ravno ta rok konec letošnjega leta, ali smo to prepustili čisto Evropski uniji, ni bilo nobenih pogajalcev v zvezi s tem. Ker nekaj je moralo biti, nek dogovori so tudi morali biti. Se strinjam, da tudi ustni razgovori veljajo. Če Evropski uniji nekaj obljubiš, potem to drži: ali je to zapisano ali je pa to samo obljuba. Vem pa, da za konkretne stvari potem obstajajo tudi konkretni dogovori. Tako kot se sedaj pogajamo tudi za posamezna področja in jih tudi zapiramo ali pa so še nerešene, tako smo se morali tudi konkretno o tem področju nekje, z nekim organom z naše strani in organom iz Evropske unije, iz Bruslja tudi pogovarjati; in to me zanima. Ker datum je pa čisto konkreten, vstopa v Evropsko unijo pa še ni konec letošnjega leta. Če mi lahko še na to, mogoče, odgovorite. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod Drobnič.
MITJA DROBNIČ: Hvala lepa. Začel bi rad s poudarkom, da zaprtje prostocarinskih prodajaln ni neposreden element pogajanj o polnopravnem članstvu, ampak je predmet pogajanj samo v toliko, ker Slovenija v okviru pogajanj mora dokazati svojo kredibilnost in izpolniti obveznosti, ki jih je sprejela z asociacijskem sporazumom. Premik datuma na konec letošnjega leta je bil rezultat dogovorov, predvsem z evropsko komisijo, dogovorov o tem in pojasnjevanj o tem, da ima Slovenija probleme pri izpolnjevanju te sprejete obveznosti in da si skuša z odlogom izpolnitve te obveznosti kupiti čas oziroma pridobiti čas, v katerem bo uspela omiliti efekte, negativne učinke zapiranje teh prodajaln.
To se pravi, ta datum konec letošnjega leta je bil naš predlog, ki ga je Evropska unija, da tako rečem, molče sprejela, slišali ste pa iz ust komisarja za širitev v tem parlamentu, da Evropska unija pričakuje, da bo Slovenija do konca leta resnično to obveznost, ki jo je sprejela, izpolnila. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Vincencij Demšar, pripravi naj se Sašo Peče.
VINCENCIJ DEMŠAR: Spoštovani ministri, spoštovana ministrica, kolegice in kolegi. Moje vprašanje je zelo kratko.
S strani evropskih organov smo znova in znova povpraševani, kako teče pri nas denacionalizacija. To vidim tudi pri tistih rednih poročilih, sem šel to posebej še gledat in znova in znova sprašujejo, kako je s to stvarjo. Seveda, zdaj tisto poročilo - upam, da nastaja in da imamo še nekaj časa.
Zanima me, kako meni vlada te stvari reševati, glede na to, da vem, da so drage; upravne enote so ene tistih osnovnih, ki te stvari rešujejo, njim zmanjka denarja, nimajo kadrov, na razpisih ne dobijo ustreznih sposobnih ljudi, potem seveda so pa še denacionalizacije, ki jih opravljajo ministrstva sama glede na to, kdo je pristojen za kakšno vračanje.
Ta spekter poznam in moje vprašanje: Kako upate in kako bomo v tej naši državi pospešili to denacionalizacijo? Gre tudi za stvari, za katere pa ne vem, ali bodo stvar denacionalizacije ali ne. Recimo, 1977. leta so v eni kapelici vzeli s soglasjem oziroma v dogovoru s krajevno skupnostjo na enem pokopališču večjo sliko in zdaj je ta slika v muzeju, lastnik, župnijski urad ga zahteva nazaj, oni pa rečejo, saj smo mi to dobili od krajevne skupnosti, ki je takrat brez soglasja lastnika to naredila. Torej, tudi teh stvari je nekaj. Jaz sem samo en tak primer povedal.
Zanima me, kako računate, da bomo na ta način se pokazali čimbolj evropski in pa urejeni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister, dr. Jambrek. Prosim.
DR. PETER JAMBREK: Jaz sem ujel samo za drugi del vprašanja, se opravičujem, medtem sem se pa pogovarjal z drugim vašim poslancem državnega zbora o problemu policijske postaje v Kočevju: Ampak mislim, da sem vendarle - upam - bistvo vprašanja dojel: racionalizacije dela v upravnih enotah s posebnim ozirom na denacionalizacijske postopke. Je približno bistvo zadeto.
Torej, jaz sem se odločil, da na pamet ne bom oziroma ne morem kriviti ali presojati počasnosti ali hitrosti dela upravnih enot na tem področju, tako da sem v dogovoru z državnim sekretarjem, ki vodi urad za organizacijo in razvoj državne uprave, sklenil, da opravimo nekaj vzorčnih, testnih, inšpekcijskih pregledov v upravnih enotah, ne bom jih imenoval - treh do petih - ki so vsaj po nekih uvodnih informacijah v zaostanku v večji meri kot ostale. Ti inšpekcijski pregledi bodo zelo hitro izvedeni, že ta teden, drugi teden naj bi bili končani. Po tem, kot poznate postopek upravnega nadzora, bo inšpektor izdelal poročilo, to je vsaj par dni zanesljivega dela na sedežu upravne enote posameznega inšpektorja. Na to poročilo ima potem upravna enota oziroma načelnik pravico in upam, da bo tudi odgovorila. Oba dokumenta bom osebno z dr. Virantom pregledal in potem tudi vse te upravne enote osebno obiskal. Torej, to je - recimo - nek konkreten ukrep, ki sem si ga zamislil. In to je samo začetek, zato da se seznanim na najbolj - recimo - nevralgičnih točkah s problematiko in jo tudi zanesljivo pospešim in dobim neke konkretne informacije, iz katerih bi lahko sklepal tudi na splošno stanje.
Druga zadeva je, kot veste, da vlada nastavlja v celi vrsti - zdaj, ali je to že 20, 30 upravnih enot - enega ali dva dodatna uslužbenca posebej za področje denacionalizacije, ki naj bi razbremenila dosedanje uslužbence.
Tretje, kar lahko zanesljivo opazim, je, da ne moremo pač pavšalno upravnih enot in njihovih za denacionalizacijo zadolženih uslužbencev kriviti oziroma jih šteti za odgovorne za nerazumno dolžino - domnevno nerazumno dolžino - denacionalizacijskih postopkov. Vemo, da so denacionalizacijski postopki zelo zahtevni, da presegajo v številnih primerih čisto strokovne kvalifikacije upravnih delavcev, uslužbencev; da je za številne upravne denacionalizacijske postopke nujna tolikšna stopnja izobrazbe in usposobljenosti, kot jo lahko izkazuje sodnik. Tako, da je tudi v tem pogledu izobrazbe in izkušenj gotovo neko ozko grlo, ki ga ne moremo v zelo kratkem času nadomestiti. Ja, ampak kar se da - pač - na tem konkretnem ukrepu, ki sem ga vam povedal, poskušamo narediti. Jaz sem tudi pozval kolege ministre, stranke in tudi dobrodošli bi bili vsi poslanci in njihove iniciative, ki bi opozarjali na konkretne probleme, kajti splošnih pavšalnih ocen - verjetno - v tem trenutku ne potrebujemo več.
Glede racionalizacije dela v upravnih enotah: je bi rekel - celo kar kratkoročni cilj strateški, programski cilj vlade oziroma ministrstva oziroma njegovega urada za organizacijo in razvoj državne uprave reforma vse izvršno-upravne veje oblasti prek zakona o vladi in ministrstvih.
Tu samo dopolnjujem z neko pripombo pod črto predsednika vlade, ko je odgovarjal na vprašanje spoštovanega poslanca Kopača, da bo - torej, lahko me primete za besedo - 31. julija, to je v ponedeljek, ta zakon prišel oziroma osnutek tudi v državni zbor. Torej, to je res zelo zahteven zalogaj za kogarkoli, ne samo za avtorje, pisce, tudi za vlado in tudi za državni zbor in z velikim olajšanjem bom, upam, doživel v ponedeljek trenutek, ko ga bomo s svojih bremen položili v skrbne roke vas, poslancev.
Kar se tiče uslužbenskega zakona pa tisto velja, da je v enaki fazi končnega piljenja besedila in da bo tudi - torej, upam, tega pa ne obljubim - v ponedeljek, 31. julija, tukaj. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Demšar ima dodatno vprašanje.
VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz sem v glavnem zadovoljen. O tistem drugem vprašanju bom pa res moral konkretno se z vami pogovoriti, ker sedaj tudi vidim, kdo je... - ker lahko bi za to, kar sem kot drugo vprašanje postavil, bil lahko tudi minister za kulturo pristojen, ampak se bom z vami...
Želim pa samo pojasnilo, da jaz nič ne krivim uslužbence upravnih enot. Mogoče kdo ne ve, da sem zmeraj rekel, da so na upravnih enotah dobri delavci. Da niso lahko najboljši, imam tudi lastne izkušnje, ampak mislim, da se trudijo. Zato jaz ne govorim tu, da ne bi kdo razumel, da sem jaz kritiziral upravne enote. Tiste, ki jih poznam, dobro delajo.
Mogoče bi pa samo to rekel, ker ste omenili, da boste nekatere obiskali, če imam pravo informacijo, boste eno obiskali, ki dobro dela. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še državni sekretar, gospod Gaberšek, prosim.
SILVESTER GABERŠČEK: Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dolžan sem odgovor kolegu poslancu Demšarju. Gre za upodobitev iz pokopališke kapele iz Poljan v Poljanski dolini, delo Mihaela Šubica, ki se nahaja v škofjeloškem muzeju.
Torej, naša praksa je taka, da tisto, kar je zavedeno v inventarno knjigo neke institucije, galerije ali muzeja, je potem tudi sestavni del neke zbirke. Vendar to še ne pomeni, da dela ni možno vrniti lastniku v last, ne pa tudi v posest. Imeli smo že nekaj podobnih primerov v Sloveniji, ko smo ugodno rešili, tako da so bili lastnik in tudi galerija ali muzej s tem zadovoljni. Navedel bom primer iz Lesc, ko je Gorenjski muzej priskrbel kvalitetni repliki, kopiji in ti izročil župnijskemu uradu, sama originala pa sta ostala na varnejšem mestu in na ustreznem varovanju v sami muzejski instituciji. Poznamo tudi primer v sosednji državi, ko je eno izmed najbolj poznanih božjepotnih središč. Ni več originala v oltarju, pač pa ustrezna kopija, original pa se hrani v trezorju. Mislim, da bi bili tudi s podobno ponudbo lahko zadovoljni v krajevni skupnosti oziroma Župnijskem uradu Poljane, če bi država zagotovila ustrezno kopijo. Danes je kopistika dosegla vrhunske dosežke in je to možno zelo lepo napraviti, kot smo tudi nazadnje napravili na Kredarici, kjer je v tisti kapeli gori, kopija Bergantove Marije, original pa se hrani v muzeju. Ministrstvo si prizadeva za tovrstno rešitev in upam, da bo s strani krajanov in župnijskega urada sprejeta.
To zamisel in to rešitev podpira tudi škofijska komisija za likovno umetnost in gradbeništvo. Upam, da potem bomo uspeli v obojno zadovoljstvo to rešiti.
SAŠO PEČE: Spoštovani navzoči! Pred kratkim časom je ministrstvo za zunanje zadeve obvestilo generalni carinski urad Republike Slovenije, jih seznanilo s pravnimi akti, ki veljajo na njihovem področju - torej, ki veljajo med Republiko Slovenijo in Republiko Avstrijo. Kot posledica pravnega reda, kamor vsekakor sodijo tudi sporazumi med državami, pa ni bil uvrščen pravni red sporazuma o obmejnem sodelovanju. Torej, sam sporazum in njegova kasnejša sprememba - dva akta, ki pa imata za prebivalce tistega dela meje, katerega sem prej omenil, bistveno vlogo. Vlogo predvsem v tem, ker je dosedanji sporazum "desefriotom"(?) in Avstrijo o prenašanju blaga v obmejnem prometu med drugim določal plačilo carine pri vnosu blaga v vrednosti določeni v avstrijskih šilingih oziroma slovenskih tolarjih. Sedaj, ker tega akta več ni, je to brezpredmetno in ob tem se zastavlja vprašanje, zakaj potem prebivalci obmejnih občin sploh potrebujejo maloobmejne propustnice, če jim v tem primeru s pravnimi akti ne omogočamo - recimo temu - bonitet, ki izhajajo iz teh propustnic. Tole bi prosil za odgovor.
In pa druga zadeva: druga zadeva je pobuda ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, in sicer, da se enkrat za vselej poskuša rešiti oziroma začeti ukvarjati s problematiko zapuščenih in zavrženih živali, kar je na vsak način bistvena razlika. Res je, da v primeru zapuščenih živali smo ljudje tisti, ki povzročamo to stanje, ki na vsak način, mislim, ni pozitivno, prav tako pa tudi v določenem delu izgubljenih živali. Režimi na področju azilov za živali so v slovenskih lokalnih skupnostih sila različni: od tega, da v mestu Maribor imamo azil za živali, ki se financira tudi iz občinskega proračuna, do tega, da v nekaterih mestnih občinah oziroma ostalih lokalnih skupnostih imajo posebne režime, kjer najdeno žival, ponavadi psa ali mačko, obdržijo pri življenju še deset dni in nato jih - recimo temu - usmrtijo.
Mislim, da bi moralo ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano v tem primeru prevzeti osnovno iniciativo, da se vsaj v mestnih občinah, ki jih je 11, ustanovijo, organizirajo oziroma oblikujejo azili za živali in pri temu priskočiti na pomoč s pravnimi akti, ki jih danes ni, čaka se še na nekaj uredb, za katere mislim, da so obljubljene že vse od leta 1995 - vsaj po zagotovilu predstavnikov mariborskega azila za zaščito živali - da ministrstvo končno pristopi, se poskuša dogovoriti z lokalnimi skupnostmi, ki so zainteresirane. Je pa res, da primanjkuje material, nastopajo lokacijski problemi, vendar mislim, da v kolikor bi prej omenjeno ministrstvo pristopilo, bi se z dobro voljo zadevo dalo rešiti.
Mislim pa, da bi s tem naredili sebi, torej tistim, ki smo ljubitelji živali, in tistim, ki niso, veliko uslugo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod državni sekretar, Drobnič.
MITJA DROBNIČ: Hvala lepa, predsedujoči. Vprašanje zahteva sodelovanje mednarodne pravne službe v zunanjem ministrstvu in bo poslancu dano v pismeni obliki. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo? Hvala lepa. Naslednji postavlja vprašanje Jožef Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Opravičujem se, ker je to vprašanje bilo danes že odprto, toda v nasledjih alineah ga odpiram še z nekega drugega zornega kota. Gre za prostocarinske prodajalne.
Odločitev, ki jo je vlada sprejela, je znana. Nekatere analize kažejo, da gre za veliko gospodarsko, pa tudi politično škodo. Ta gospodarska škoda naj bi znašala v naslednjih petih letih milijardo in pol nemških mark; gre za izgubo okoli 1.000 delovnih mest - neposredno, posredno pa še več; gre za udarec tako državnemu proračunu kot devizni bilanci za okoli 200 milijonov mark. Zlasti pa gre za novo težavo, ki jo bomo, kot kaže, preložili na bremena lokalnih skupnosti. Tudi tu so stališča županov - ne glede na to, iz katere politične opcije prihajajo - dokaj enotna. Dejstvo je, da se bomo morali pokoriti evropskim zakonom, toda zdi se pri tej temi, da smo vendarle bolj papeški, kot je sam papež. Datum vključevanja se odmika, datum zaprtja PCP pa se naglo približuje. Vprašanje je, zakaj vendarle ni videti nikakršne amortizacije te gospodarske škode, ki bo nastala.
Vprašujem ministrstvo za finance: Kje so zares konkretni programi za ublažitev posledic? Kako boste zaščitili oziroma nadomestili tisoč delovnih mest?
Naslednje vprašanje: Ali so res izčrpane dejansko vse možnosti v pogajanjih z Evropsko unijo glede na to, da se datumi priključevanja odmikajo?
Vrsta stvari je bilo danes že izrečenih. To spoštujem. Vendarle bi na ta konkretna vprašanja rad dobil odgovore, ker bi po teh odgovorih reagiral v skladu s poslovnikom in 29. členom našega poslovnika, ki pravi, da naj državni zbor opravi razpravo. Namreč, to odločitev, ki jo je vlada sprejela pred časom v tistih, tedanjih okoliščinah, nikoli državni zbor ni verificiral. Mi smo po fragmentih govorili o posameznih vprašanjih PCP in zapiranja PCP v različnih odborih državnega zbora: v odboru za mednarodne odnose, v gospodarskih komisijah in evropski komisiji in še kje, nikoli pa celovito pred državnim zborom. Hvala zaenkrat.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej predlog poslanske skupine je... Gospa državna sekretarka, gospa Logarjeva.
ROMANA LOGAR: Spoštovani. Ministrstvo za finance je pripravilo zakon, ki bo poskušal razrešiti problematiko zapiranja prostocarinskih prodajaln. Ta zakon je vlada že obravnavala, ga še bo na gospodarskem kolegiju predsednika vlade, mislim pa, da so v njem zadovoljive rešitve. To sklepam iz tega, ker je gospod poslanec Feri Horvat ta zakon, kot mi je znano, prepisal in ga vložil nekaj dni nazaj v proceduro državnega zbora kot zakon združene liste. Zato, gospod Jagodnik, takrat bo čas, da konkretno odgovorimo na ta postavljena vprašanja. Torej takrat, ko bomo obravnavali ta zakon. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Jagodnik.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala, gospa državna sekretarka za to, ker mi niste odgovorili na nič, razen na to, da je zakon pripravljen in da je gospod Feri Horvat prepisal vaš zakon - če sem vas prav razumel. In da naj milostno počakamo, da bomo dobili odgovore takrat, ko jih bomo dobili. Prav, se strinjam. Ampak jaz bom izkoristil pred tem državnim zborom enega od odstavkov. Skupaj z gospodom Petanom sva nekako soglasna, da predlagam državnemu zboru, da vendarle opravi enkrat celovito razpravo o problematiki PCP. Če bi bil "žleht", bi zdaj zahteval glasovanje o tem, ampak uporabil bom drugo možnost, da v imenu poslanske skupine združene liste prosim za razpravo, ki naj bo opravljena v nadaljevanju oziroma na eni prihodnjih sej, tako kot poslovnik veleva - najkasneje pa v 48 urah itn.
Ta problematika okoli zakonov - ta razprava bo pravzaprav služila za en širši okvir, v katerem bo možno tudi v zakonu reči kaj več, čeprav se mi zdi tudi to čudno, da je vlada obravnavala zakon - kot ste rekli - in da bo zdaj obravnaval ta zakon še gospodarski kolegij. Kakšno sosledje je to? Najprej je po mojem mnenju gospodarski kolegij, potem vlada in potem državni zbor, vi ste pa zdaj to postavili na glavo; ampak mimogrede sem si dovolil tudi to opazko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Drobnič, državni sekretar še prosim.
MITJA DROBNIČ: Gospod predsedujoči. Odgovoril bi rad na tisti del vprašanja, ki se je glasil: Ali so izčrpane vse možnosti za prestavitev datuma zapiranja PCP-jev? Po moji oceni so izčrpane vse možnosti in bi pomenilo nadaljnje odlaganje datuma zaprtja resno ogrožanje položaja Republike Slovenije v pogajanjih za polnopravno članstvo v EU.
V tem procesu bodo lahko odločale podrobnosti. Podrobnosti v tem, katera država bo - recimo - v prvi skupini vstopila. Vprašanje tudi še ni rešeno, ali se bodo formirala skupina šestih, ali treh držav, ali 10-ih držav. In ravno v taki situaciji bodo odločali detajli, tako da v zunanjem ministrstvu menimo, da bi bilo izjemno tvegano in tudi škodljivo za ugled Slovenije za položaj v tem procesu, če ne bi prišlo do uresničitve te obveznosti. Slovenija je določen odlog že dosegla: od leta 30.6.1988 do konca letošnjega leta in smatramo, da je to tista meja, ki je ne bi smeli prestopiti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Želite predlog? Prosim, dajte še en predlog, bomo o njem glasovali.
JOŽEF JAGODNIK: Hvala. Razlika med enim in drugim zakonom je v letnici, gospa Logarjeva in gospod državni sekretar. In letnico, ki jo predvideva zakon, ki ga je vložil poslanski kolega Feri Horvat, je drugačna in je, mislim da 2003.
Jaz predlagam, da se opravi razprava po drugem odstavku 29. člena; torej, da v imenu poslanske skupine to predlagam, razprava se pa lahko opravi kasneje, če to razumemo ta odstavek v povezavi s 1. členom 29. člen.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Po tem členu, po tem odstavku je takoj razprava. Po prvem pa je možno, da se zmenimo - kdaj. /Dogovarjanje s poslancem./ Prosim. Proceduralni predlog o prvem odstavku 29. člena. Na naslednji seji, če sem prav razumel gospod Jagodnik. Prav? Bomo glasovali o tem proceduralnem predlogu. Prosim vodje poslanskih skupin... Državni zbor brez razprave in obrazložitve glasu odloči o tem, ali in kdaj se opravi razprava o poslanskem vprašanju. Gospod Jagodnik predlaga, da se razprava opravi na prvi naslednji seji državnega zbora. Ugotavljamo sklepčnost! (36 prisotnih.) Ali ni prijelo? Drugič ugotavljamo sklepčnost, prvič, ker ni prijelo, se opravičujem. Prvič, ker ni prijelo. Sami ste jo sproducirali iz klopi, prosim. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog, ga še enkrat preberem. "Državni zbor bo o odgovorih vlade na poslanska vprašanja gospoda Jagodnika razpravljal na prvi naslednji seji, v zvezi s prostocarinskimi prodajalnami."
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Proceduralni predlog je sprejet. Hvala lepa.
Naslednji, Richard Beuermann, pripravi naj se Ivo Hvalica.
RICHARD BEUERMANN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade! Državni zbor je na 51. izredni seji 29. junija ob obravnavi vmesnega poročila preiskovalne komisije o vpletenosti in odgovornosti nosilcev javnih funkcij v zvezi z najdbo orožja na mariborskem letališču ter z opremo in orožjem v skladišču Ložnica poleg dveh sklepov sprejel tudi dodatni sklep, s katerim je zavezal vlado Republike Slovenije, da državnemu zboru Republike Slovenije v roku štirinajstih dni posreduje poročilo o v letih 1991-1993 prejetih gotovinskih sredstvih od prodaje orožja kupcem iz Hrvaške in Bosne in Hercegovine ter o porabi teh sredstev.
Ministra za obrambo, gospoda Janeza Janšo, ki žal danes manjka, sprašujem:
Zakaj vlada ni spoštovala sklepa parlamenta in do današnjega dne, ko je minilo že 30 dni, še ni poslala poročila?
Ker gre po nekaterih predvidevanjih za ogromna sredstva, v višini nekaj sto milijonov, morda celo milijardo nemških mark, sprašujem:
Kje je ta denar?
Ministra za šolstvo in šport dr. Lovra Šturma pa sprašujem:
Ali so resnične informacije, da ima pri pripravi proračuna za leto 2000 namen reducirati šolski del proračuna za 900 milijonov tolarjev na račun materialnih stroškov in investicij v šolstvo?
Poleg tega pa ga sprašujem:
Ali je res, da je njegov kabinet mimo javnega razpisa pozival iniciativno skupino mladih koalicije Slovenija za sodelovanje na uradu za mladino? V ta urad menda prihajajo nepooblaščene osebe in od tam odnašajo dokumentacijo. V zvezi s tem pričakujem tudi pismeni odgovor. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni sekretar, gospod Mikuš.
MAG. DUŠAN MIKUŠ: Dober dan vsem prisotnim! V zvezi s prvim delom vprašanja bi povedal, da je pripravljanje gradiva, kot je bilo vprašano, v ministrstvu za obrambo kompleksen proces, ki zahteva resno in strokovno pristopanje k tej problematiki. Tako da, ko bo gradivo pripravljeno, bo vsekakor posredovano vladi v nadaljnjo proceduro. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Minister dr. Šturm.
DR. LOVRO ŠTURM: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec Beuermann! Na vprašanje, ali bo ministrstvo za šolstvo in šport zmanjšalo proračun za 900 milijonov, odgovarjam, da takšnega namena ministrstvo nima. Res pa je, da se bodo v okviru vlade začela pogajanja in razgovori o prilagoditvi proračuna dejanskim zmožnostim, ki so v državi. Namreč, ob proučitvi finančno-proračunske situacije, tako kot jo kaže prva polovica letošnjega leta, izhaja, da je bil očitno proračun sestavljen v nekaterih primerih zelo dvomljivo, zelo velika je proračunska vrzel, in z namenom, da vlada zagotovi normalno poslovanje, bodo mogoče potrebna nekatera krčenja posameznih postavk. Ta trenutek tega ne morem napovedati, o tem ne morem govoriti, kajti o tem bo vlada še razpravljala, vsekakor pa zagotavljam, da v okviru ministrstva takšnih predlogov ni.
Za drugo vprašanje sem pa prav vesel in sem vam zanj izrecno zahvaljujem. Kajti že nekaj dni se po nekaterih dnevnikih, to sem ugotovil, koti izmišljotina, izmišljotina, izmišljeni konstrukt, češ, da je ministrstvo za šolstvo in šport pozvalo, ne vem, neki podmladek, niti ne vem natančno, kakšen, menda govorijo o podmladku koalicije Slovenija, zato na tem mestu, ponavljam in izjavljam, gre za izmišljotino, iz kabineta ministra ni šel nikakršen dopis niti kakšna druga informacija o tej mladinski organizaciji. Na to bomo odgovorili tudi pismeno in seveda demantirali tudi v medijih. Sem pa vesel, da ste mi dali priliko, da to na tem mestu javno povem.
Na drugo vprašanje, nepooblaščene osebe z vednostjo ministra ne hodijo po prostorih ministrstva. Seveda, videli ste pa sami recimo, prebrali smo v časopisih, da so nepooblaščene osebe vdrle recimo v neko drugo ministrstvo. To se seveda lahko vedno dogaja. Vendar v ministrstvu za šolstvo doslej takšnih primerov nismo zaznali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Dodatno vprašanje, gospod Beuermann.
RICHARD BEUERMANN: Hvala. Torej z odgovorom državnega sekretarja Mikuša niti slučajno nisem zadovoljen. Mislim, da gre za zavajanje tega prostora, nas poslancev in poslank. Govori o neki kompleksnosti itd. Mislim, da je to norčevanje in bi vseeno, vsaj nekaj še vprašal:
Koliko časa to ministrstvo potrebuje, da bo to kompleksno vprašanje razrešilo oziroma pripravilo neko spodobno poročilo o tej zadevi? Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod državni sekretar Mikuš.
MAG. DUŠAN MIKUŠ: Celotna ta problematika oziroma materiali, ki se dotikajo teh vprašanj, o katerih boste razpravljali v naslednjem obdobju, bo zaključena v naslednjem tednu in zadeve bodo pripravljene tako, da tukaj ne vidim, za kakšno zavajanje bi lahko šlo. Lahko rečem, da bo to naslednji teden pripravljeno in v proceduri in glede na čas, ki je pred nami, mislim, da boste to lahko zelo hitro tudi obravnavali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi, ministrica, ministri, predstavniki vlade!
Imam dve pobudi, ob katerih prosim, da tisti, katerim sem ju namenil, prisluhnete in poskušate rešiti tisto, česar Drnovškova vlada ni rešila v prejšnjih štirih letih.
Ministrstvu za gospodarske dejavnosti dajem pobudo, da razreši zadevo Batistič. Za kaj gre? Gre za človeka, ki je na reki Vipavi pri Mirnu legalno, z gradbenim dovoljenjem začel graditi malo hidroelektrarno. Nakar je upravni organ ugotovil, da je zgrešil, mu preklical gradbeno dovoljenje. Gospod Batistič se je zainvestiral, kot se temu reče, in je na robu finančnega in tudi, bi rekel, življenjskega zloma. Ta zadeva je v rokah podsekretarja Dimnika na ministrstvu za gospodarske dejavnosti že tri leta; ta je bil in je še vedno podsekretar. Pozivam ministrstvo za gospodarske dejavnosti, da končno to zadevo reši, ker sicer lahko pride v tej družini, ki je sicer tudi že zaznamovana s tragedijami, do velike tragedije. Zadevo vzemite resno in vas javno pozivam, nemudoma, da to rešite.
Druga pobuda je Vladi in Ministrstvu za obrambo, da uredi zadeve z rentami, ki naj bi pripadale občinam, kjer so vojaški poligoni, strelišča. To je normalno v vseh državah Evrope in mislim, da moramo mi zakonsko tudi to urediti.
Poleg tega bi prosil, ker sem iz ust ministra za promet in zveze slišal, da so neka nesoglasja z ministrstvom za obrambo glede strelišča Mlake pri Vipavi, v zvezi z izgradnjo priključka, da se čimprej dogovorite. Gre vendar za isto vlado in ne glede na to, da je ta koalicija, kakršna je, upam da boste zmogli ta dogovor in vas javno pozivam, da te stvari rešite. Če potrebujete kakšne detajle, vam jih bom dal jaz. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Hvalica, za vašo pobudo. Prehajamo k naslednjemu, Franc Kangler - ga ni. Zmago Jelinčič - ga ni. Janko Veber, pripravi naj se gospa Darja Lavtižar-Bebler.
JANKO VEBER: Hvala za besedo in lep pozdrav vsem! Vprašanje postavljam Ministrstvu za finance. In sicer ga sprašujem:
Ali je že odgovorilo na dopis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glede porabe pristojbine, ki jo po zakonu o gozdovih lastniki plačujejo za vzdrževanje gozdnih cest?
Pristojbina za vzdrževanje gozdnih cest je prihodek proračuna občine, občinski svet pa v okviru lastne presoje prosto odloča o namenski porabi sredstev občinskega proračuna. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano osporava to pristojnost občini in noče podpisati pogodbe za vzdrževanje gozdnih cest v državni lasti. S tem se onemogoča črpanje sredstev tudi iz državnega proračuna za vzdrževanje gozdnih cest in ne nazadnje stoji tudi izvajanje vzdrževanja gozdnih cest in zaradi tega nastaja že sedaj velika gospodarska škoda.
Zato me zanima:
Ali je ministrstvo za finance že odgovorilo na dopis ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, ki je v ta namen naslovilo dopis na to ministrstvo?
In seveda: Kakšna je vsebina tega odgovora?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državna sekretarka, gospa Bukovčeva.
SONJA BUKOVEC: Hvala lepa. Spoštovani! V tej zadevi se usklajujemo z ministrstvom za kmetijstvo in bomo takoj v začetku prihodnjega tedna dali odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa Darja Lavtižar-Bebler.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Spoštovani zbor! Vprašanje tako imenovane diskriminatorne denacionalizacije postaja v zvezi z našim približevanjem Evropski uniji vse bolj aktualno, celo pereče. Zlasti je nastala takšna situacija potem, ko je sosednja Avstrija poskušala prek različnih forumov Evropske unije inputirati prepričanje, da Slovenija glede tega vprašanja v odnosu do avstrijskih državljanov ravna diskriminatorno. Se pravi, do tistih, ki ne da so zgolj zdaj avstrijski državljani, ampak ki so bili avstrijski državljani takrat, ko jim je bilo tu odvzeto premoženje. To se mi zdi zelo pomembna stvar, ki bi jo morali osvetliti tudi širše, zlasti ker imam občutek, da se to vprašanje s strani Evropske unije oziroma njenih forumov izrazito intenzivno postavlja zgolj do Slovenije, ne pa v takšni meri tudi do drugih držav kandidatk za vstop v Evropsko unijo.
Do sedaj smo to problematiko obravnavali na odboru za mednarodne odnose državnega zbora in iz tiste razprave se je takrat nekako pokazalo, da ministrstvo za zunanje zadeve in minister za zunanje zadeve ne najdeta nekega pravega odgovora na tovrstna vprašanja. Ker pa je to izredno pomembna problematika, sem danes nameravala vprašati sedanjega ministra za zunanje zadeve, v kolikor to še je:
Kaj meni, da bi kazalo storiti v zvezi s tem vprašanjem?
Vemo, da je Češka, denimo, internacionalizirala na nek način to problematiko s tem, ko je povprašala ameriški State Department, kaj meni o veljavnosti oziroma neveljavnosti tako imenovanih Beneševih dekretov. Pri nas je to vprašanje nekako vzporedno zastavljeno kot vprašanje spornosti naših avnojskih sklepov in nekateri iz našega ministrstva za zunanje zadeve so kar vehementno pristali na tezo, da so avnojski sklepi sporni, pri čemer pa se seveda pozablja, da denimo sedanja Slovenija v veliki meri izvaja tezo o pravnem nasledstvu po bivši Jugoslaviji tudi v zvezi z avnojskimi sklepi.
Skratka gre za resno problematiko in bi zato tudi predlagala, da se potem, ko dobim odgovor s strani ministrstva oziroma ministra za zunanje zadeve, da se v državnem zboru opravi širša razprava na to temo, pri čemer bi seveda pričakovala že v odgovoru s strani ministra za zunanje zadeve, da se tudi navede mednarodno-pravni vidik te problematike, kajti gre seveda poudariti, da je po vojni bila v zvezi s tem tudi preurejena mednarodno-pravna ureditev in pogled na tovrstna vprašanja, se pravi po koncu 2. svetovne vojne.
Zdaj ne vem, ali je gospod minister za zunanje zadeve še minister, komu odgovarja in ali je sploh smotrno nanj nasloviti to vprašanje. Ampak ne glede na to, ker gre za, kot sem rekla, zelo pomembno stvar, ki se tiče Slovenije in njenega procesa približevanja k Evropski uniji, da bi torej sprejeli sklep, da se opravi širša razprava na to temo v državnem zboru na plenumu. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister Peterle se je opravičil za današnjo sejo, pisno, odgovor bo dal državni sekretar gospod Drobnič. Prosim.
MITJA DROBNIČ: Gospod predsedujoči! Vprašanje je bilo namenjeno tudi gospodu ministru Peterletu osebno, zaradi tega mu ga bom prenesel in če bo imel za potrebno, da bo še kaj dodal, potem bo imel kasneje to možnost.
Jaz bi pa kljub temu želel nekatere stvari pojasniti v zvezi s tem. Najprej bi želel opozoriti, na katero skupino oseb se nanaša pripomba Avstrije o nediskriminatorni denacionalizaciji. In sicer to stališče je izrazila Avstrija v noti, ki jo je predal veleposlanik Avstrije v Ljubljani in v kateri Avstrija izraža skrb, da je bila kategorija državljanov oziroma kategorija oseb, ki po vojni do leta 1946 oziroma 1948 niso imeli avstrijskega državljanstva, da je to tista kategorija, ki je predmet diskriminatorne denacionalizacije. To se pravi, da se avstrijsko stališče nanaša na to relativno ozko skupino ljudi.
Avstrija je to vprašanje želela vnesti v pogajanja Slovenije za polnopravno članstvo v EU in je skušala to vključiti v pogajalska izhodišča EU za deseto poglavje. Evropska komisija je ocenila, da to ni predmet "aquisa" in je ta stališča Avstrije tudi izključila iz desetega poglavja, iz skupnega stališča desetega poglavja in s tem je za sedaj slovenski položaj pravno gledano dokaj trden. Seveda ima Avstrija v skladu z mehanizmi, ki delujejo v institucijah Evropske unije, več možnosti, da to vprašanje sproža, še posebej v okviru izpolnjevanja splošnih kopenhagenskih kriterijev, ki zajemajo tudi demokratične kriterije.
Želel bi opozoriti še oziroma se vrniti še na izjavo ministra Game ob zasedanju asociacijskega sveta, kjer je minister Gama v svojem govoru omenil, da poziva Slovenijo, da pospeši proces denacionalizacije, skratka na splošno in v tem okviru tudi ob upoštevanju principa nediskriminatornosti. To izjavo smo razumeli kot splošno izjavo. In naše stališče je bilo oziroma stališče zunanjega ministrstva in tudi tiste skupine, ki je sodelovala na pogajanjih, da na tako izjavo niti ni potrebno reagirati. Zaradi tega je bila reakcija plod, torej ne spontana reakcija, ampak plod analize, kaj v tistem trenutku se splača narediti oziroma česa ne bi bilo treba narediti, da ne bi sprožili ponovno diskusije znotraj institucij EU, med svetom in komisijo o tem vprašanju. Ker če bi se ta diskusija sprožila, bi bilo takrat ocenjeno, da ne bi koristila položaju Slovenije.
Toliko v pojasnilo, vprašanje bo pa preneseno tudi zunanjemu ministru in bo lahko še dodatno na to odgovoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Gospa Darja Lavtižar-Bebler, dodatno vprašanje oziroma predlog.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa. Nadaljevala bi tam, kjer je gospod državni sekretar končal. Namreč, ko je tukaj rekel, da je bilo takrat na tem sestanku zunanjih ministrov bolj modro molčati in ne sprožati razprave o tej problematiki. Ravno tukaj je tista sporna točka, glede katere se pač nekateri poslanci ne strinjamo z ministrom Peterletom. In izhajamo pač iz stare rimskopravne podmene oziroma pravila, ki govori o tem, da kdor je molčal takrat, ko je moral in mogel govoriti, se zdi, da se strinja. In to je problem. Mislim, da je treba jasno povedati slovensko stališče, kar zadeva to problematiko. Zaradi tega ne drži to, kar ste rekli, da je pravni položaj Slovenije v tem smislu, v odnosu do te problematike trden. Ne, ni, to smo videli tudi na zadnjem skupnem zasedanju pridružitvenega parlamentarnega odbora.
Torej, vztrajam pri tem, da je to problematika, o kateri je treba spregovoriti in kjer pričakujemo tudi trdno in mednarodno-pravno utemeljeno stališče ministrstva za zunanje zadeve.
Zato tudi predlagam v imenu poslanske skupine, tako kot je državni zbor storil prej v zvezi s predlogom gospoda poslanca Jagodnika, da se na to temo opravi razprava v državnem zboru. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Na naslednji seji, če sem pravilno razumel? Hvala. Bomo odločali o tem predlogu. Pozivam poslanke in poslance, da se nam pridružijo v dvorani zaradi glasovanja. Ponovno pozivam poslanke in poslance, da se nam nemudoma pridružijo v dvorani.
Ugotovimo sklepčnost! (31 prisotnih.) Drugič ugotovimo sklepčnost! (36 prisotnih.)
Naslednje ugotavljanje sklepčnosti bo ob 11.50 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.37 uri in se je nadaljevala ob 11.50 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Tretjič ugotavljamo sklepčnost za sprejem sklepa, da se opravi razprava o odgovoru na poslansko vprašanje gospe Darje Lavtižar-Bebler o nediskriminatorni denacionalizaciji. Še enkrat ponovim: Na naslednji seji se opravi razgovor o odgovoru na poslansko vprašanje gospe Darje Lavtižar-Bebler o nediskriminatorni denacionalizaciji. (53 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Predlog je sprejet.
Naslednji, Jože Jerovšek. Se odpoveduje. Hvala. Bojan Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Vlada Republike Slovenije je na pobudo ministrstva za šolstvo in šport, ministrstva za delo, družino in socialno politiko in ministrstva za okolje in prostor na 156. seji 20. aprila 2000 obravnavala projekt prenove študentskih bivanjskih zmogljivosti v Republiki Sloveniji ter podprla začrtano strategijo.
Projekt je vključen tudi v nacionalni stanovanjski program in je pripravljen za obdobje 2000 do 2005. Njegov temeljni cilj je povečanje fonda bivalnih zmogljivosti za študente za 4 tisoč dodatnih ležišč. Realizacijo projekta pa naj bi vodil in spremljal projektni svet, v katerem bodo zastopani tudi predstavniki oziroma predstavnice študentov, univerz in lokalnih skupnosti.
Ali so bili člani oziroma članice projektnega sveta v zvezi s projektom prenove študentskih bivanjskih zmogljivosti v Republiki Slovenije s strani vlade imenovani? In zakaj še ta ni bil sklican oziroma kdaj bo sklican?
Vemo namreč, da je problem naselitve študentov zelo pereč.
In še eno vprašanje Ministrstvu za kulturo Republike Slovenije. Na ministra je bil naslovljen dopis s strani mestne občine Velenje in Gorenja d.o.o. delniške družbe iz Velenja glede pobude za tradicionalna srečevanja Prešernovih nagrajencev v vili Herberstein v Velenju in me zanima:
Ali se minister do tega vprašanja oziroma pobude že opredelil? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Kdo bo odgovoril? Minister dr. Lovro Šturm.
DR. LOVRO ŠTURM: Hvala lepa. Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec! Vlada, tako ministrstvo za šolstvo in šport kot tudi ministrstvo za delo in socialne zadeve se zavedata perečega problema zmogljivosti študentskih bivalnih kapacitet. Na zastavljeno vprašanje bomo odgovorili pismeno, izkoriščam pa priložnost, da ta trenutek opozorim na problem, ki se kaže pri zagotavljanju študentskih domov v Ljubljani. V Ljubljani bi namreč, seveda, že zdavnaj morali zgraditi nove kapacitete za prenočitvene zmogljivosti za študente, vendar žal to ni mogoče, ker ni na razpolago ustreznih lokacij. To sicer ni naloga ministrstva, čeprav je ministrstvo že pred leti na to opozarjalo mesto Ljubljana in opozarja tudi sedaj. Tako da v Ljubljani lahko zadeve rešujemo kvečjemu z malimi adaptacijami. Bo pa to morala biti ena od prioritetnih nalog, ki jih bo morala urbanistična služba lokalne skupnosti v čim krajšem času rešiti. In potem bo to zagotovo ena prvih velikih investicij, ki jih mora zagotoviti resorno ministrstvo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Še kulturno ministrstvo, prosim, ki pa bo podalo pismeni odgovor. Herman Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Gospe in gospodje! Najprej bi rad spomnil ministrstvo za šolstvo in šport ter ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, da sta mi dolžna odgovore še s prejšnje seje.
Danes pa sprašujem oziroma imam za Ministrstvo za promet in zveze dve vprašanji.
In sicer, ministrstvo za promet in zveze mi je na prejšnje poslansko vprašanje, kdaj se bo pričela gradnja obvoznice Radlje, optimistično odgovorilo, da vsak čas. Ker se do danes gradnja obvoznice Radlje ni pričela, ponovno sprašujem ministra za promet in zveze:
Ali lahko zagotovi, da bo pričetek gradnje obvoznice Radlje v avgustu 2000?
Drugič. Ministrstvu za promet in zveze je znano, da je Koroška glede povezanosti z avtocestnim omrežjem prometni osamelec, saj so za Korošce prvi priključki na avtocesto šele v Mariboru ali v Arji vasi. Od Črne do Maribora ali od Črne do Arje vasi imajo torej Korošci, v vsakem primeru, prek sto kilometrov do teh priključkov. Za koroško gospodarstvo je to velika ovira, še posebej zato, ker so tudi železniške povezave slabe. Železniške povezave proti Velenju ni več, povezava proti Mariboru pa je glede posodabljanja zapostavljena. Zato sprašujem Ministrstvo za promet in zveze:
Kdaj bo vključena v program avtocestnega omrežja v Sloveniji avtocesta oziroma hitra cesta Dravograd-Arja vas?
Za to cesto se, kot je znano, zanimajo tudi na avstrijski strani, za povezavo prek Labotske doline s Slovenijo - torej, ta cesta kot del eventualnega drugega avtocestnega križa Dravograd-Arja vas-Krško.
In kdaj bo ponovno vzpostavljena železniška povezava Dravograd-Velenje, ki je bila politično ukinjena v 60-ih letih?
Ali je predvidena elektrifikacija mednarodne železniške proge Maribor-Dravograd-Pliberk?
Kot je znano, se je o tej problematiki pogovarjal pred dnevi z avstrijskimi kolegi tudi minister za promet in zveze, v zvezi z železniškim prometom v Dravski dolini. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, Žare Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Dovolite, da vas najprej lepo pozdravim. Na vprašanje, kdaj bo izpostavljena hitra cestna povezava med Dravogradom in Celjem oziroma naprej proti Krškemu, seveda ne moremo dati odgovora v smislu neke določene letnice, ker ta projekt še ni uvrščen v nacionalni program izgradnje avtocestnega omrežja niti v program, ki ga direkcija vodi prek letnih proračunov. Vsekakor je potrebno za to smer - ki smo jo pa že večkrat v strateških dokumentih, to je v strategiji razvoja državnih cest, ki je pripravljena, ni bila pa še dana v proceduro, zaradi tega, ker vlada še ne najde sredstev, da bi lahko tak razvoj zagotovila - je ta strateška opredelitev v tej smeri v dokumentih, ki se pripravljajo za spremembo prostorskega plana Republike Slovenije.
Torej prva stopnica je uvrstitev tega projekta v prostorski plan. To je v dolgoročni prostorski plan. Šele na podlagi tega se bodo lahko pripravile strokovne podlage, ki bodo to pomembno povezavo lahko uvrstile v dokumente, ki pomenijo potem v doglednem času tudi izvajanje. Do tokrat se vsi projekti usmerjajo v obnovo in rekonstrukcijo obstoječe dolinske ceste. Veliko je bilo že narejenega, znan je odsek preko Hudejužne, obstaja še Vistinski/?/ klanec in še nekaj manjših odsekov, ki jih bo potrebno v naslednjih letih usposobiti, da bo ta cesta vsaj del te funkcije, neke bodoče, boljše povezave še vedno opravljala.
Kar se tiče železnice. Kdaj se bo ponovno vzpostavila, seveda je težko reči. Glede na to, da je trenutno stanje na železniškem področju, kar se tiče tako imenovanih stranskih prog, dokaj slabo. V kolikor država ne bo uspela zagotavljati dela kritja stroškov za vzdrževanje in sploh za uporabo teh prog, potem bo treba verjetno celo še katero ukiniti. Seveda je to zelo boleče za posamezne kraje, ki so že sicer v slabih prometnih povezavah, na cestnem področju. Tako, da je to težka naloga naslednjega obdobja, ko bo potrebno uravnotežiti tako cestni kakor tudi železniški nacionalni program.
Zaenkrat obstaja izredno velika razlika in čeprav imamo na avtocestnem kakor tudi na državnocestnem področju velike potrebe, so na železniškem mogoče v nekaterih pogledih še hujše. Enako velja za elektrifikacijo proge med Dravogradom in Mariborom. Za vse to je potrebno poleg ustrezne opredelitve v nacionalnem programu predvsem zagotoviti sredstva. Če se bodo še sedanji trendi na razvoju železniškega omrežja odvijali, potem ni za pričakovati kakršnihkoli rešitev. Na ministrstvu za promet in zveze resno razmišljamo o enotnem razvojnem programu prometne infrastrukture, torej celotne prometne infrastrukture, tako cestne kot železniške, predvsem v koridorjih, mednarodnih koridorjih, ki so že sicer intermodalni in v združitvi teh programov vidimo neko rešitev, da bi uspeli uravnotežiti ta razvoj, hkrati pa ne podvajati oziroma na določenem segmentu predimenzionirati, na določenem segmentu pa premalo, kar se nam sedaj nekje celo dogaja. Tako, da upajmo, da bomo lahko z novimi strateškimi dokumenti tudi to področje ustrezno zajeli. Bolj detajlno bomo potem še pisno odgovorili.
Ja, za obvoznico Radlje bi lahko rekli, da je v delu, ampak ni v delu. Znanj je pravni problem pridobitve enega samega zemljišča, kjer žal ima odgovor v rokah sodna oblast. Enostavno gre za zapleten primer nasledstva, dedičev. Inženir, ki vodi ta projekt, je naredil vse, kar je mogel. Pridobil je sicer delno gradbeno dovoljenje, tako da se bodo dela začela odvijati, ne more pa pridobiti celotnega gradbenega dovoljenja. Kaj pomeni delno gradbeno dovoljenje za gradnjo objekta, mislim, da lahko razumete. To pomeni, da objekta še nimamo. Upam, da bomo uspeli v jesenskem času tudi ta pravni problem razrešiti, se pravi dobiti s strani sodišča ustrezno soglasje, da so se pač pojavili vsi dediči, ki se morajo pri tem pojaviti. Nekateri živijo daleč po svetu in jih baje sedaj intenzivno iščejo. Stvar je v resnici nekoliko tragična, kajti s problematiko, ki ni direktno vezana z gradnjo ceste, se očitno ustavljajo izredno pomembni državni projekti. Na ministrstvu smo že pripravili novelo zakona, tako imenovanega zakona o hitrejši gradnji oziroma o reševanju določenih problemov pri gradnji avtocest. Žal ta novela ni šla skozi medresorsko usklajevanje, ker se na določenem segmentu ne uspemo uskladiti z ministrstvom za gospodarstvo, kakor tudi v tem primeru ni bilo nekako dokončno odgovorjeno s strani pravosodja.
V glavnem, problem rešujemo in upamo, da ga bomo rešili; zaenkrat ga rešujemo prek delnega gradbenega dovoljenja. Torej, gradnja se bo začela in upajmo, da se bo lahko nadaljevala korektno, s polnim gradbenim dovoljenjem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Naslednja je gospa Nada Skuk.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Spoštovani! Zavedam se, da bosta moje vprašanje in pobuda zahtevala pismeni odgovor.
Že prejšnji mandat sem prosila ministra Ropa, ministra za delo in družino, da naj pripravi primerjavo, koliko državnega denarja je bilo vloženega v gospodarstvo na Notranjskem in koliko v druge regije v Sloveniji.
Poleg tega me zanima:
Ali pozna sedanji minister študijo, ki se dela za razvoj notranjske regije, ker je na moje vprašanje in pobudo zdaj sama regija naredila neko raziskavo?
Kako ministrstvo pri tem sodeluje?
Drugo vprašanje istemu ministrstvu, za delo in družino:
Prosim, da pripravi analizo, koliko škode bo storjene v času, odkar so mali podjetniki previsoko postavljeni v razrede za plačevanje prispevkov, da zato dobivajo nove odločbe, ki jih prizadenejo tako, da se raje odločajo za preregistracijo v gospodarske družbe.
Prosim, če bi lahko dobili izračun vseh teh, ki so se preregistrirali, koliko bi prispevali v blagajno, če bi ostali samostojni podjetniki, in koliko so izgubili, ker se meni kot poslanki in predstavnikom obrtne zbornice ne verjame, da s tem tudi blagajna izgublja denar.
Istočasno bi prosila, da ministrstvo oceni, kje so nastale napake in v katerih segmentih je treba zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju popraviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Državni podsekretar Marjan Trape.
MARJAN TRAPE: Hvala lepa. Spoštovane gospe poslanke in gospodje poslanci! Kot podsekretar v ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve, zadolžen za področje vojnih invalidov, vojnih veteranov in žrtev vojnega nasilja, težko ocenim oziroma težko podam ustni odgovor na poslansko vprašanje gospe Skukove in s tem izkoriščam poslovniško možnost, da na poslansko vprašanje posreduje ministrstvo v najkrajšem času izčrpen pismeni odgovor.
Drugo vprašanje oziroma pobudo bomo pa v ministrstvu proučili in vam prav tako posredovali pismeni odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod Maksimiljan Lavrinc. Se opravičujem! Gospod Potrč je na vrsti, namesto Pahorja, se opravičujem.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Potrebne poprave krivic zaradi odvzetega premoženja nobena od bivših socialističnih držav ni predvidela tako totalno, z vračanjem vsega premoženja, in to praviloma v naravi.
Danes ni dvoma, da je bil v Sloveniji ta projekt predvsem političen, strokovno slabo pripravljen in izpeljan, zato je z njim tudi toliko problemov doma in v tujini. Na žalost pa smo v glavnem izčrpali možnosti za smotrno spremembo zakona. Pobudo 52 tisoč državljanov je ustavilo ustavno sodišče, sprejete spremembe v letu in pol pred tem pa so zaradi odnosov v koaliciji LDS - SLS skoraj brez vrednosti. Zdaj se celo pri vprašanjih izvajanja zakona poskušajo uveljavljati politična merila. Največjemu upravičencu, to je Rimskokatoliški cerkvi, ki ima tudi največ spornih zahtevkov, Betnava, Blejski grad, Križanke, kompleksi gozdov ipd., se zdaj pospešeno vrača premoženje. Vlada je za državnega sekretarja imenovala predsednika združenja razlaščencev, ki v postopkih ne more biti objektiven. Denacionalizacija se ne rešuje predvsem v upravnih postopkih, ampak tudi na pogovorih in dogovorih, kakršen je bil med ministrom mag. Šeligom in nadškofom dr. Rodetom.
Zaradi tega sprašujem gospoda ministra Šeligo in druge odgovorne za denacionalizacijo, prvič:
Kaj je bila vsebina obljub oziroma dogovora gospoda ministra Šelige z nadškofom gospodom dr. Rodetom?
Drugič:
Kako bo odločeno glede največjih in tudi javno najbolj zanimivih zahtevkov, kot so recimo gozdovi na Gorenjskem in v Savinjski dolini, Blejski grad, Križanke, mnogih drugih slovenskih gradov in drugih spornih zahtevkov?
In tretjič:
Ali nameravajo v kulturnem in drugih ministrstva v svojem kratkem mandatu z enostransko razlago zakona kljub nejasnim ali nerazčiščenim vprašanjem dejanskega stanu in kljub neugotovljenim vlaganjem ali višini odškodnine bliskovito rešiti tudi vse večje denacionalizacijske zahtevke, posebej cerkvi in upravičencem, ki nimajo stalnega prebivališča v Sloveniji? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Potrč. Prosim za dogovor. Ni nikogar? Minister dr. Andrej Umek, za okolje in prostor.
DR. ANDREJ UMEK: Ker resornega ministra ni tukaj, bo odgovor spoštovanemu gospodu poslancu in državnemu zboru posredovan pisno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Potrč, dodatno.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Jaz vas prosim, da pač vi ugotovite in nič drugega, da vlada ne ravna v skladu s poslovnikom in da ni ustreznega resornega ministra oziroma nekoga iz ministrstva, ki bi lahko vsaj iz vljudnosti povedal nekaj stavkov. Tako se ne more ravnati v okviru točke poslanska vprašanja in pobude. Sicer pa razumem, da gospod Umek ne more tega narediti in se zahvaljujem za njegovo vljudnost, da je prišel to vsaj sporočit. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Obveščeni smo s strani vlade, da je namesto ministra mag. Rudija Šelige, ministra za kulturo, prisoten danes Silvester Gaberšček, državni sekretar. Lahko počakamo trenutek. Torej pričakujemo pisni odgovor, kot je bilo zagotovljeno. Gospodu poslancu in tudi državnemu zboru. Maksimiljan Lavrinc. Pripravi naj se Pukšič, Franc Pukšič.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Prosim, če se ugasne tole. Če so ta poslanska vprašanja in pobude namenjena samo nam, če se to vlade ne tiče oziroma vsaj ne kompetentnih iz vrst vlade, potem pobude ne bom postavil. Povem samo to, da jo bom poslal pisno, nanaša pa se na spremembo, čimprejšnjo spremembo zakona o vrtcih.
S tem tudi seveda izražam svoj protest, da se seja sploh še nadaljuje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za pobudo. Franc Pukšič. Ga ni. Franci Rokavec. Upam, da bo generalna sekretarka vlade poskrbela za zastopstvo ministrstev.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Spoštovani zbor, predstavniki vlade!
Poslansko pobudo naslavljam vladi, bolj konkretno dvema resornima oziroma pristojnima ministrstvoma, to je Ministrstvu za okolje in prostor in pa Ministrstvu za promet in zveze. Namreč predlagam, da obe resorni ministrstvi presodita, predvsem pa mislim, da je problem dovolj velik, da se pripravi strategija upravljanja in pa vzdrževanja mostov oziroma cestnih povezav, ki prečkajo velike reke v naši državi. Namreč dejstvo je, da imajo nekatere lokalne skupnosti, prihajam tudi iz ene izmed teh, večje število omenjenih infrastrukturnih objektov v upravljanju. Prav slednje pa predstavlja velik finančni zalogaj, ki ga marsikatera lokalna skupnost ni v stanju zagotoviti, še posebno v primerih, ko so navedeni objekti dotrajani. Namreč v takih primerih so potrebna večja vlaganja in tudi zagotoviti je treba večja finančna sredstva.
Predlagam, da to pobudo predlagani resorni ministrstvi in pa vlada proučite in tudi smiselno pripravite strategijo v zvezi s to navedeno problematiko. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za pobudo. Samo Bevk, Jože Avšič, Miroslav Luci, dr. Vida Čadonič-Špelič. Miran Potrč je opravil svoje, Miran Jerič, Vladimir Čeligoj, Branko Tomažič, Feri Horvat. Ne še, imamo še nekaj vprašanj.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospa ministrica, ministri in drugi funkcionarji, predstavniki vlade! Imam tri kratka vprašanja Vladi Republike Slovenije. Prvič:
Sprašujem vlado, ali in kdaj namerava uresničiti sklep oziroma predlog državnega zbora, vlade za odpravo neskladja med zakonom o pospeševanju turizma, 21. in 22. člen, in zakonom o financiranju občin, 22. člen, v zvezi s krajevno turistično takso.
Ta sklep je bil sprejet ob sprejemu zakona o izvrševanju proračuna za leto 2000, 21. januarja tega leta, z namenom, da se zagotovi namenska poraba sredstev krajevne turistične takse tako, kot to piše v zakonu o pospeševanju turizma, in hkrati zagotovi enakopraven položaj občin pri finančni izravnavi.
Drugo vprašanje:
Sprašujem vlado, ali in kdaj namerava uresničiti sklep državnega zbora, ki ga je sprejel na isti seji, tudi ob sprejemu zakona o izvrševanju proračuna, in sicer je predlagal vladi, da čimprej pripravi predlog o finančni izravnavi in ga predloži državnemu zboru v obravnavo.
Do danes se to še ni zgodilo.
In tretjič:
Sprašujem vlado, kako namerava uresničiti nedavno napoved ministra za malo gospodarstvo in turizem o spremembi terjatev v kapitalski delež za dokapitalizacijo žičnic Vogel in Kanin.
Katere terjatve ima vlada v mislih glede na dejstvo, da ko poznam bilanco terjatev in naložb v državnem proračunu za leto 2000, take operacije ne predvideva?
Ali gre za terjatve proračuna ali kakšnega od javnih skladov?
Ali je zapadlost teh terjatev takšna, da omogoča izvedbo danega zagotovila še v letošnjem letu?
Hvala lepa za odgovore vnaprej.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državna sekretarka gospa Bukovčeva.
SONJA BUKOVEC: Hvala za besedo. Spoštovani! Torej glede vprašanj gospoda poslanca Ferija Horvata bi odgovorila predvsem na prvi dve vprašanji.
Brez sprememb sistemske zakonodaje na področju financiranja občin in ob spoštovanju 148. člena Ustave Republike Slovenije, ki pravi, da morajo biti vsi prihodki in odhodki države in lokalnih skupnosti za financiranje javne porabe zajeti v njihovih proračunih, ni mogoče realizirati sklepov oziroma predlogov o financiranju občin za prihodke iz naslova turistične takse. Oba sistemska zakona, ki urejata financiranje občin, sledita predhodno navedenim določbam ustave, zato morajo biti tudi prihodki iz naslova turistične takse sestavni del proračuna občine. Ob sprejemu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin se niso sprejele rešitve, po katerih se ti prihodki ne bi upoštevali v obsegu lastnih prihodkov za izračun pripadajočih sredstev finančne izravnave občin, to je 25. člen zakona o financiranju občin. Skladno z določbami tega člena bo ministrstvo za finance v sodelovanju z davčno upravo Republike Slovenije in posamezno občino ocenilo obseg lastnih prihodkov občin za posamezno proračunsko leto. Po poteku proračunskega leta se ob dokončnem poračunu pripadajočih sredstev finančne izravnave občinam dejansko realizirana sredstva nad ocenjenim obsegom sredstev iz naslova turistične takse ne upoštevajo pri izračunu pripadajočih dopolnilnih sredstev občinam. Po podatkih za proračunsko leto 1999 je razvidno, da so bili prihodki iz tega naslova, se pravi iz naslova turistične takse, globalno raelizirani nad ocenjenim obsegom v višini 60,8 milijona tolarjev. Primerjava podatkov o dejanski realizaciji prihodkov iz naslova turistične takse s podatki iz preteklih let kaže, da ti prihodki ne naraščajo z enako dinamiko kot ostali javni finančni prihodki občin, kar kaže na to, da občine tudi ne skrbijo dosledno za pobiranje te dajatve.
Na drugo vprašanje bi odgovorila, da glede na zahtevo državnega zbora po realizaciji njegovega sklepa, da se čim prej pripravi predlog zakona o finančni izravnavi in se le-tega predloži državnemu zboru v obravnavo in sprejem, so se začele določene aktivnosti že v času prejšnje vlade. Prejšnji minister, pristojen za finance, je sklical usklajevalni sestanek s predstavniki slovenskih občin in z združenjem občin Slovenije ter predstavniki takratne koalicije. Ker na tem sestanku oziroma v obravnavi tega problema ni bil določen konsenz o vsebinskem pristopu pri nadaljnji reformi financiranja občin, takratna vlada ni mogla pripraviti ustrezne spremembe sistemskega zakona, ki bi ga lahko predložila v obravnavo in sprejem državnemu zboru. Aktivnosti za pripravo tega zakona so se pričele v okviru nove vlade, vendar v tem smislu še niso dorečena izhodišča, ki bi predstavljala primerno osnovo za predložitev oziroma pripravo tega zakona.
Gospoda poslanca Ferija Horvata bi prosila, če lahko na tretje vprašanje odgovorimo pismeno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Še dodatno vprašanje? Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. Najprej hvala gospe državni sekretarki za zelo temeljita odgovora na prvi dve vprašanji.
V zvezi s prvim vprašanjem bi dal pobudo. Namreč, ni vprašanje oziroma problem, da bi oporekali temu, da gre turistična taksa v občinski proračun zaradi integralnosti proračuna, vendar ostaja naprej problem, da ta specifična vrsta takse oziroma prihodkov proračuna, ki je predpisana po zakonu o pospeševanju turizma in zakon tudi izrecno določa njen namen, vpliva na to, da zmanjšuje pridobitev sredstev za finančno izravnavo za financiranje drugih potreb občin in so s tem dejansko občine zaradi turistične takse na nek način kaznovane in v neenakopravnem položaju z drugimi občinami. Ampak, seveda zavedam se, da je potrebno spremeniti zakon in dajem pobudo, da vlada razmisli o spremembi zakona o financiranju občin, ki sta ga določila, kjer je tudi alinea o turistični taksi. Namreč to, kar je državna sekretarka povedala na koncu, da ti prihodki stagnirajo v primerjavi z drugimi prihodki, je ravno dokaz za to, da občine niso motivirane, da ustvarjajo čim več prihodkov iz turistične takse. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gremo naprej. Aleksander Merlo, ga ni. Branko Kelemina, ga ni. Potem sem pa jaz.
ANDREJ GERENČER: Postavljam vprašanje ministrstvu za promet in zveze.
Prvič. Kako daleč je uresničevanje soglasnost sprejetega sklepa na pogovoru med predstavniki ministrstva za promet in zveze in ministrstva za okolje in mestne občine Murska Sobota pri predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku z dne 30. marec 2000 ob pripravi in izvedbi projekta obvozne zbirne ceste mimo Murske Sobote?
Po zagotovilih predstavnikov ministrstva za promet in zveze na tem sestanku oziroma pogovoru je izvedbo glavnine del mogoče izvesti že v letošnjem letu. Izvedba tega projekta je namreč predpogoj, da lahko začnemo z izvennivojskimi križanji in z deli v Murski Soboti.
In drugo vprašanje. Kako potekajo aktivnosti za izgradnjo izvennivjskega križanja na Lendavski in Cankarjevi ulici v Murski Soboti? Dela in izgradnja mednarodne železniške proge Murska Sobota - Madžarska potekajo po planu, na prej omenjenih sestankov pa je bilo dogovorjeno, da bo ob otvoritvi te proge tudi začetek del izvennivojskega križanja v Lendavski ulici. V letošnjem proračunu je zagotovljenih 100 milijonov tolarjev za te namene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Odgovoril bo gospod Žare Pregelj, državni sekretar.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Poskušamo dati odgovor glede na to, da gre za sorazmerno zapleteno problematiko. V skladu z določbami proračuna oziroma postavkami proračuna se pripravlja gradbena dokumentacija, to je PGD-PZI za izgradnjo obeh izvennivojskih križanj na državnih cestah v Murski Soboti. Tako je pospešeno v pripravi priprava dokumentacije in zato so tudi zagotovljena sredstva v letošnjem proračunu za izvennivojsko križanje z železnico na Lendavski cesti, to je v smeri proti Hodošu. Ocenjujemo, da bo to križanje narejeno oziroma uspešno začeto in potem dokončano, tako kot je bilo dogovorjeno v ustreznih rokih, ki naj bi sovpadli z odprtjem železniške proge za promet koncem leta oziroma prihodnje leto naj bi se to križanje tudi dokončno izvedlo, v kolikor ne bo kakšnih dodatnih težav. Zaenkrat ne kaže.
Drugo križanje na Cankarjevi cesti, ki je bilo ponujeno s strani mestne občine, da se namesto tega izvennivojskega križanja naredi raje odsek obvozne ceste, tako imenovane južne zbirne ceste in se v tem okviru tudi naredi nadvoz čez obstoječo železniško progo v okviru te obvoznice, pa seveda ni tako daleč, kot bi mogoče v mestni občini želeli, predvsem iz glavnega razloga, da ta projekt ni v proračunu. Tudi ni zajet v programu Darsa. Mi smo na takratnem usklajevanju oziroma pogovoru pri predsedniku vlade obljubili, da bomo poskušali najti rešitev. Kaj pomeni to, vemo vsi: lahko najdemo rešitev izključno v okvirih veljavnih dokumentov. Žal je medtem postopek oddaje del za izgradnjo avtocestnega odseka Vučja vas-Beltinci že tekel. Tako, da v kolikor bi mi želeli uvrstiti tudi to južno zbirno cesto, kajti en krak te ceste je del Darsovega programa, ki pomeni povezavo mesta Murska Sobota in državne ceste proti Tišini z avtocestnim priključkom Murska Sobota, del pa seveda ni bil takrat uvrščen, tudi ni bil še pripravljen. No, ta drugi del, ki naj bi ga zdaj dali noter, bi ga seveda morali lokacijsko urediti, kar pomeni, da bi morali lokacijski načrt južne zbirne ceste uvrstiti v lokacijski načrt avtoceste. To pa ni bilo več mogoče, kajti to pomeni lahko odložitev gradnje avtocestnega odseka za 2 leti. To seveda ni dopustno. Poznamo celotno problematiko nujnosti izgradnje tega odseka, ki bo dejansko predstavljal pravi obvoz za daljinski promet med Dolgo vasjo in Mariborom na petem koridorju.
Tako da ministrstvo potem ni naročilo Darsu, da ta program uvrsti v lokacijski načrt, kajti pomenilo bi to zaustavitev gradnje. Smo se pa odločili, da bomo to pobudo občine o zamenjavi, se pravi namesto izgradnje izvennivojskega križanja na Cankarjevi cesti z izgradnjo dela te južne zbirne ceste ali obvoznice Murska Sobota, pač proučili v pripravi obstoječega izvennivojskega križanja, torej v študiji variante, in jo potem pri pripravi proračuna za leto 2001 predlagali parlamentu v sprejem; seveda tako, kot se bo najbolj racionalno izkazalo.
Žal bi pri tem poudaril, da je stroka prišla že dokaj soglasno do ugotovitev, da je gradnja tega dela južne zbirne ceste s stališča prometa nekoliko sporna. Imamo podoben primer, že zgrajen v Vipavski dolini, to je obvoznica Ajdovščine, ki je po izgradnji hitre ceste praktično ostala brez prometa in se ves promet odvija naravnost na priključek iz samega mesta. Seveda ne želimo ponoviti napake, ki se je zgodila pred leti na območju Ajdovščine, in bo stroka - tako nalogo ima - morala natančno podati odgovor na to rešitev. Vsekakor bi bila verjetno za mesto Murska Sobota tudi v bodoče najboljša rešitev z izgradnjo podvoza na Cankarjevi cesti. To je vse, kar se tiče te problematike. Študije se še delajo in bolj detajlno bomo lahko povedali jeseni. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar, za izčrpen odgovor. Pričakujem, da boste tudi pismeno obvestili občino o tem. Hvala lepa.
Gospod Lavrinc bo postavil poslansko vprašanje, ker se je gospod minister vrnil, da zadevo tudi razčistimo.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod podpredsednik. Ne bo poslansko vprašanje, pač pa bo pobuda, in ministru se iskreno zahvaljujem, ker je spoštoval to mojo odločitev.
Gre za naslednje. Ustavno sodišče je 10. maja letošnjega leta z odločbo razveljavilo drugi odstavek 16. člena pravilnika o plačilih staršev za programe v vrtcih, ki je določal, da lahko vrtec zaradi nerednega plačevanja staršev za programe predšolske vzgoje otroka izključi. Razveljavitev omenjenega odloka vpliva na finančni položaj občin, saj se nekateri starši zavestno izogibajo plačevanju pogodbene obveznosti, čeprav plačujejo le določen del ekonomske cene programa, v katerega je otrok vključen; torej tudi taki, ki jih finančna sredstva ne tarejo oziroma nimajo problemov z njimi. Preostalo razliko namreč, kot je znano, zagotavljajo občine iz javnih sredstev. Izključitev otroka je bil tako edini učinkovit mehanizem, sedaj pa je, kot rečeno, ta odpravljen. Ob tem mislim, da je treba povedati tudi to, da občine tudi sicer, glede na način, kot je vzpostavljen, niso prav posebej stimulirane za izgradnjo kapacitet v vrtcih. Tako, recimo, lahko povem, da za prostor v kamniškem vrtcu čaka 290 otrok - zakaj? - zato, ker za otroke, katerih starši tega bremena ne prenesejo, mora participirati občina iz svojih sredstev, kar pomeni dodaten strošek za občino - najprej investicija in potem plačevanje tega programa.
Ustavno sodišče je v 8. točki obrazložitve odločbe o razveljavitvi drugega odstavka 16. člena pravilnika ugotovilo, da izpodbijana določba pravilnika ni primerna kot predmet urejanja v podzakonskem aktu ter napeljuje na zakonsko ureditev tega vprašanja, ki pa bo morala dati otrokovi pravici obiskati vrtec prednost pred ekonomskimi interesi vrtca in seveda posredno občine.
Glede na kompleksnost vprašanja, na kar nakazuje tudi obrazložitev odločbe, sem mnenja, da je le vlada skupaj z vsemi svojimi strokovnimi službami in pa medresorsko sposobna pripraviti ustrezno zakonsko rešitev, ki bo seveda zdržala tudi morebitno presojo pred ustavnim sodiščem, zato dajem vladi Republike Slovenije pobudo, da čimprej pripravi dopolnitev zakona o vrtcih, seveda vključujoč z merili za izključitev otrok iz vrtca, pa seveda tudi spremembe ustreznih drugih zakonov, ki urejajo tovrstno problematiko in na katero sem opozoril. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod minister, dr. Lovro Šturm.
DR. LOVRO ŠTURM: Hvala za besedo, spoštovani gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani gospod poslanec Lavrinc.
Najprej se želim opravičiti, ker sem prej za nekaj minut zapustil dvorano in ravno med tem je spoštovani poslanec Lavrinc postavil oziroma izrazil željo, da postavi vprašanje oziroma - kot smo ravnokar videli - pobudo.
Na ministrstvu za šolstvo in šport se zavedamo vseh posledic razveljavitve podzakonskega akta, ki je urejal plačevanje oziroma razvrščanje otrok v vrtcih. Moram reči, da se pridružujem stališču kolega Lavrinca, da bi to problematiko kazalo razrešiti z zakonskim aktom, in na ministrstvu bomo skušali takšno dopolnitev obstoječega zakona tudi pripraviti, res pa je, da moram vendarle tudi na tem mestu tudi zastaviti vprašanje poslancem, zlasti tudi poslanski skupini LDS, ali bodo tudi takšne zakone hoteli obravnavati, glede na to, da smo zasledili v dnevnem tisku stališče, da bodo pač v obravnavi samo evropski zakoni, vseh drugih zakonskih predlogov, ki jih bo vstavila vlada, pa ga ne bodo želeli obravnavati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala, gospod podpredsednik. Gospodu ministru in seveda vladi zagotavljam, da je narobe razumel sporočilo, ki je bilo dano kot sporočilo za javnost. Namreč, prioriteto ima seveda evropska zakonodaja, prioriteto v času, ko naj bi bile parlamentarne počitnice in seveda tudi počitnice vlade.
Ker do sedaj ni zaznati, da bi se vlada ukvarjala predvsem s temi zakoni, temveč - če sem lahko oseben, po moje - predvsem sama s seboj, je seveda to sporočilo bilo na mestu. Sicer pa si bo poslanska skupina LDS prizadevala, da se kar najhitreje sprejmejo vsi zakoni, ki so pomembni predvsem za Slovence - za nas delamo zakone, ne za Evropo. Evropska zakonodaja je v tem kontekstu samo kot prednostna, kajti čakajo nas roki. Tako lahko razumete tudi vsa sporočila, ki so bila doslej s tem v zvezi dana.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Jazbec Franc. Ali ste, gospod minister, hoteli še kaj odgovoriti? Ne. Ali želite odgovoriti, gospod minister? Prosim, prosim. Se opravičujem.
DR. LOVRO ŠTURM: Hvala za besedo. Izkoriščam priliko, da lahko pač komuniciram neposredno s spoštovanimi poslankami in poslanci v državnem zboru. Pa bi si dovolil zastaviti tole vprašanje.
V zakonski proceduri je dopolnilo zakona o vzgoji in izobraževanju, ki ga je pravzaprav pripravila še prejšnja vlada. Vendar sem že v nastopu in v predstavitvi programa povedal, da ta predlog podpiram in ministrstvo je zainteresirano, da ta predlog pride - da zaključimo z njim v zakonodajni proceduri, vendar sta pred njim še dva druga, predloga dveh poslancev.
In eden obravnava... No, dva predloga poslanca imata prednost. V primeru, ko bi lahko prišli do nekega dogovora - morebiti med poslanskimi skupinami - da se glede tega uskladimo, bi ministrstvo to zelo pozdravilo. In zato na tem mestu dajem takšno pobudo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Proceduralno? Prosim.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Proceduralno, gospod podpredsednik. Vi veste, da poslovnik ne dovoljuje, da bi mi tukaj odgovarjali recimo na tako zastavljena vprašanja, kot je bilo zdajle s strani ministra. Zato vas ljubeznivo prosim, da kot predsedujoči to poveste tudi za javnost in za ministra, ki je očitno te določbe v poslovniku spregledal. In seveda, torej da se te stvari urejajo ob drugih prilikah, zanje pa je dovolj časa in prostora tudi... - ne ob tej točki.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Ni bilo tako mišljeno, gospod Lavrinc. Mislim pa, da ni bilo nič narobe, če je minister odgovoril, boljše da nam dvakrat odgovori kot pa nobenkrat. Mislim pa, da ste imel prav, da ste pripombo to dali, ampak mislim, da ni bilo narobe. V bistvu ni bilo narobe. Gospod Jazbec. Se odpoveduje. Stana Stopar.
STANA STOPAR: Hvala lepa. Lep pozdrav vsem navzočim. Danes postavljam vprašanje in pobudo ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Večkrat smo bili že soočeni s problematiko zagotavljanja ustreznih oblik skrbi za odrasle osebe s težkimi in najtežjimi motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Če lahko trdimo, da je poskrbljeno za usposabljanje teh oseb, ko so še v otroški in mladostniški dobi, če smo za to obdobje sprejeli sodoben koncept integracije, potem je seveda nujno, da se koncept integracije in vključevanja v življenje nadaljuje tudi potem, ko je obdobje izobraževanja in usposabljanj zaključeno. V nacionalnem programu socialnega varstva je predvidenih kar nekaj usmeritev in nekaj oblik, ki bi naj to usmeritev zagotovile, pa tudi konkretna mreža različnih storitev. Glede na to, da je danes vrsta odraslih oseb z zelo težkimi motnjami v razvoju leta in leta ali celo desetletja popolnoma prepuščena zgolj staršem ali drugim sorodnikom, ki prevzamejo vlogo oskrbnika brez možnosti za potrebno strokovno pomoč in hkrati delno razbremenitev, sprašujem ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve: Ali je že kaj storilo za uresničevanje tega dela nacionalnega programa oziroma ali je pripravilo potreben izvedbeni akt?
Hkrati sprašujem: Koliko težko in najtežje prizadetih osebe ni deležno nobene strokovne pomoči, niti ni vključeno v nobeno institucijo, niti ni deležno občasne dnevne mobilne pomoči njim in njihovim družinam?
Prav tako me zanima, kako je poskrbljeno za zagotavljanje ustreznih možnosti za bivanje, za bivalne skupnosti in kakšni so konkretni kratkoročni načrti ministrstva v zvezi s tem?
Nazadnje me zanima, zakaj osebe s težjimi, težkimi in kombiniranimi motnjami v razvoju niso upravičene do tega, da bi bile vključene v varstveno-delovne centre? Ti centri so nedvomno eno od zelo pomembnih oblik vključevanja invalidnih oseb v življenje in delo. V zadnjih letih so se razvili in razširili v številnih krajih, zagotavljajo tudi možnost bivanja v svojih bivalnih skupnostih, zato menim, da je neustrezno, da se vanje lahko vključujejo le osebe z lažjo oziroma z zmerno motnjo.
Ker se to še ni uredilo, prosim in dajem pobudo, da pristojno ministrstvo čimprej spremeni pravilnik o standardih in normativih za izvajanje socialno-varstvenih storitev tako, da bodo do vključitve v varstveno-delovne centre vključene tudi te skupine invalidnih oseb. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za pobudo. Minutka, dve, tu, minutko ste samo prekoračila. Torej pobuda je dana. Upam, da bo ministrstvo to tudi upoštevalo.
Naslednji Franc Čebulj. Ga ni. Jožef Zimšek.
JOŽEF ZIMŠEK: Spoštovane poslanke, poslanci, spoštovani predstavniki vlade!
Na poslance pete volilne enote je mestni svet mestne občine Celje naslovil pismo, v katerem opozarja na perečo problematiko poplavne varnosti. Verjetno se spomnite, da sem ob zadnjih poslanskih vprašanjih nekaj podobnega tudi sam že zastavil.
Uvodoma v tem pismu navajajo, da je bilo konec leta 1999 s strani ministra rečeno, da bi potrebovali 73 milijard v Sloveniji za ureditev te problematike in da je bilo v proračunu za leto 2000 določeno le 2,6 milijarde. No, že uvodoma lahko rečem, da ta trditev ni pravilna, ker je teh 73 milijard bilo mišljenih za dobo 10 let, in da smo tudi 2,6 milijarde z dodatnim vladnim amandmajem dvignili na nekaj več kot 5 milijard, tako da je v proračunu za leto 2000 nekaj več sredstev.
Opozarjajo tudi na pogostost poplav. Opozarjajo na to problematiko in zastavljajo vprašanji: Kdaj bo zagotovljen denar za kompleksno sanacijo porečja Savinje?
Drugo vprašanje: ali bodo aktualizirani načrti iz 70. let, ki predvidevajo izgradnjo zadrževalnikov?
In pa: Kako je organizirano obveščanje občanov za primer poplav v kateremkoli območju države? Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospod dr. Andrej Umek, minister za okolje in prostor.
DR. ANDREJ UMEK: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospod poslanec Jožef Zimšek ter ostali gospodje poslanci! Ministrstvo se zaveda perečega problema poplavne varnosti v Sloveniji in to ne samo na Savinji, so tudi druge reke. Poplavna varnost in ogroženost Slovenije izvira iz dveh osnovnih virov: prvi so klimatske spremembe, drugi je urbanizacija in neracionalna raba prostora. Strinjamo se s številko približno 73 milijard, mogoče je bilo od tega že nekaj investiranega, številka se je nekoliko zmanjšala, z inflacijo se je nekoliko povečala, tako smo pri številki približno 70 milijard, ki bi jih Slovenija morala srednjeročno vložiti v zagotavljanje poplavne varnosti. Ker bi radi ta problem reševali kompleksneje, pripravljamo in bomo pripravili do volitev - naj kar tako povem, ne bomo pa še vložili v državni zbor - nacionalni program zagotavljanja poplavne varnosti. V tem programu bo odgovorjeno tudi na ostali dve vprašanji, ki jih je gospod poslanec postavil.
Kdaj bo zagotovljen denar? Denar naj bi se zagotavljal skozi ta program, premalo je bilo narejeno o obveščanju o poplavni varnosti in modernizaciji tega sistema; tudi v tem programu mislimo to problematiko obdelati. Za kaj več v tem kratko omejenem roku pač ni časa. Jaz se opravičujem, če je mogoče odgovor nepopoln, ampak tako je trenutno stanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod minister. Dodatno želi zaključiti državni podsekretar, gospod Bogataj, iz ministrstva za obrambo.
MAG. MIRAN BOGATAJ: Hvala lepa. Jaz bi samo na tretji del oziroma na tretje vprašanje dal kratko pojasnilo.
Že več kot tri leta državni center za obveščanje združuje celotni hidromonitoring spremljanja vostajev na vseh slovenskih porečjih, in sicer je to monitoring, ki ga razvije hidrometeorološki zavod in ta omogoča, da pravočasno napovedujemo vse visoke vode v Sloveniji. Tudi v zadnjih katastrofalnih poplavah pred dvema letoma je bilo pravočasno napovedano, da se dvigujejo vodotoki in da bo prihajalo do poplav, pa tudi v teh novembrskih poplavah, ko se je poplavni val gibal od zahoda države proti vzhodu države.
Edini del sistema, ki je izven tega, je alarmni sistem za visoko pregrado na Golici. Ta sistem deluje pa avtonomno zaradi specifičnosti te pregrade, medtem ko ostali del sistema deluje znotraj enotnega sistema alarmiranja v Sloveniji. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Bogataj. Mirko Zamernik - ga ni. Jožef Špindler.
JOŽEF ŠPINDLER: Hvala lepa, gospod podpredsednik, spoštovani člani vlade, spoštovane kolegice in kolegi. Vprašanje bi postavil ministrstvu za promet in zveze, gospodu Žaretu Preglju.
Zanima me, kdaj se bo pričela izgradnja mostu čez Muro za avtocestni program, ki je predviden proti Madžarski?
Drugič. Kdaj se bo pričela rekonstrukcija ceste R1-230 Vučja vas - Križevci in pa pozneje druga cesta proti Veržeju? Ta cesta je namreč predvidena za preusmeritev prometa zaradi rekonstrukcije beltinških mostov. Bi prosil za odgovor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Državni sekretar, gospod Žare Pregelj.
ŽARKO PREGELJ: Spoštovani! Poskušal bom podati odgovor na ti vprašanji. Seveda težko rečem, kdaj se bo kaj začelo, je pa vse v postopku oddaje in priprave. Namreč, zakaj ne moremo dati točnega roka pričetka dela na izgradnji mosta čez Muro na avtocestnem odseku Vučja vas - Beltinci. Predvsem zato ne, ker se je eden od ponudnikov izvedbe pritožil. Seveda, pritožba vedno zadrži oddajo del. Upamo, da bo državna revizijska komisija uspela delo opraviti v predvidenem roku, običajno to naredijo v 15 dneh, če ni kakšnih dodatnih zapletov, ki zahtevajo daljši rok. Tako da bi verjetno lahko v roku treh, štirih tednov že vedeli, kakšno bo tu stanje. V kolikor bi prišlo do razveljavitve oddaje del, lahko pride tudi do ponovnega razpisa in potem se bo rok pričetka del podaljšal vsaj za tri mesece, kar pa lahko pomeni že naslednje leto glede na to, da lahko potem vremenske razmere preprečijo pričetek gradje. Tako da je v teh primerih ministrstvo oziroma Dars, ki vodi oddajo del, nemočen in mora počakati na sklep te revizijske komisije.
Drugo vprašanje, kdaj bo pričetek rekonstrukcije Vučja vas-Križevci. To je zdaj v bistvu nekoliko lažja zadeva, je v pripravi, tako da vam bom natančen datum lahko povedal nekoliko kasneje. Zaenkrat pa tu ne beležimo nobenih večjih zapletov. Dela bodo razpisana takoj, ko bodo dokončno usklajeni sofinancerski sporazumi s tangiranimi občinami, občino Veržej in občino Križevci. Tako da - glede na to, da smo imeli ravno predvčerajšnjim na obisku oba župana, s katerima smo se nekako uskladili - nekako predvidevam, da bodo tudi ta dela šla v razpis in oddajo že v tem mesecu in ocenjujemo, da tu ne bi smelo prihajati do kakšnih dodatnih zapletov.
Torej, bolj detajlen odgovor o rokih vam bomo podali pismeno, zaenkrat pa mislim, da velja optimizem.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa Majda Ana Kregelj-Zbačnik - ki pa se odpoveduje, kar je pravilno, ker se pozicijski poslanci ne smejo preveč angažirati. Mario Gasparini - ga ni. Pavel Rupar - ga ni. Davorin Terčon - ga tudi ni. Janez Cimperman - ga ni. Rudolf Moge. Kolegi, verjemite mi, da delam po seznamu.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa za besedo, predsedujoči. Najprej v smislu dobrih običajev odgovarjam spoštovanemu ministru za šolstvo. Omenil je namreč oziroma pri poslanskih vprašanjih je spraševal poslance, zakaj nismo sprejeli zakona, ki ga je on obljubljal, to je zakon o financiranju organizacij vzgoje in izobraževanja. To pa zategadelj ne, ker je naš poslanec, poslanec opozicije, Herman Tomažič, bil pripravljen ta zakon umakniti, poslanec pozicije, gospod Čeligoj, ga pa noče umakniti in s tem dela veliko škodo slovenskemu šolstvu in posebej škofijski klasični gimnaziji v Mariboru. Vemo, da je v pripravi sestava proračuna za naslednje leto. Za pripravo sestave tega proračuna je pa dobro, da ima minister jasno razčiščen pojem o tem, kakšne programe se bo izvajalo v prihodnjem letu, in drugič, kolikšna bo mreža šol v Sloveniji. Mreža šol potrebuje tudi za dobre definicije investicij na tem področju.
Vprašanje gospoda ministru so sledeča. V Mariboru se že več kot deset let vleče problem mreže šol in je vprašanje ministru naslednje: Kako bo postavil mrežo šol v Mariboru? In podvprašanje: Kako bo rešil prostorske probleme škofijske klasične gimnazije v Mariboru? Sprašujem ga, na kak način bo razrešil probleme okoli denacionalizacije. O tem je v tisku bilo dosti govora, vzemite v roko samo današnje Delo.
In še enkrat ga sprašujem - jaz se vam zelo zahvaljujem, da so ustavni sodniki, tisti ministri - skoraj edini tukaj notri, ki so ostali do konca in so nam pripravljeni odgovarjati.
Torej gospod minister, vprašanje je preprosto: Kako boste postavili mrežo šol v Mariboru in kako boste rešili prostorske probleme škofijske klasične gimnazije v Mariboru?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim.
DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovani gospodje poslanci. Na to vprašanje gospoda Mogeta bomo dali pisni odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Moge. Dodatno vprašanje.
RUDOLF MOGE: Hvala lepa predsedujoči. Mislim, da je vprašanje toliko enostavno, da bi vsaj tukaj želel delni odgovor, zaradi tega ker že ko sem na prejšnji seji spraševal, še do zdaj teh pisnih odgovorov nisem dobil. In bi želel, torej da bi se tukaj potem s strani ministrstva tudi definiralo, do kdaj bom dobil tak pisni odgovor. Predlagal bi vsekakor, če vam ni odveč, da bi bilo to vsaj do 20. avgusta, takrat ko se vrnemo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim. Gospa državna sekretarka.
DR. DUŠA KRNEL-UMEK: Do 20. avgusta vam bomo posredovali ta odgovor. Tudi, če še ni bilo na prejšnje vprašanje odgovora.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Gospa Irena Virant.
IRENA VIRANT: Pozdravljam vse kolegice in kolege poslance in druge navzoče v tej dvorani.
V Dnevniku sem 13.7. tega leta na strani 5 prebrala od gospoda Mileta Šetinca tole. In sicer se je spustil v vprašanje primanjkljaja v odškodninskem skladu glede povračila odškodnin nacionaliziranim občanom. In je napisal takole. "Liberalna oblast je vsaj poskušala te probleme odložiti v čimbolj oddaljeno prihodnost tako, da se je odškodninski sklad metodično pritoževal na odškodninske zahtevke."
Glede tega povem, da opazujem tako blokado upravičenih zadev tudi na drugih področjih, posebej v delovnih razmerjih, kjer se rešitve odlagajo in odlagajo. Vem, vsi imajo pravico udeleženi delati pravna sredstva, pritožbe itn. Ampak opažam, da reveži nimajo denarja in se potem bojijo in odnehajo, državne institucije pa te zlorabe z lahkoto delajo in tudi povzročajo stroške. In ker je - lahko rečem - vsaj polovica zahtevkov ugodno rešenih, vsi ti stroški padejo v breme države. Zato dajem pobudo trem... - ali pa še skoraj vladi in tudi resornim ministrstvom, da take primere preprečujejo in da naj posvarijo odgovorne delavce v institucijah, da zmanjšajo tako metodično varčevanje, ki je sicer samo navidezno, povzroča pa ogromno nejevolje in ogromno tudi gospodarsko škodo. Ker povem primere; delavce sem zastopala po 9 let in je morala organizacija plačati; vse zaostanke, obresti. In to nam dela tudi hudo škodo in škoduje tudi državi.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za vašo pobudo. Naslednji je Jelko Kacin.
JELKO KACIN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Sprašujem ministrstvo za zunanje zadeve v zvezi s tiskovno konferenco, ki jo je priredilo v ponedeljek.
Tega dne je namreč slovenska javnost izvedela za obstoj pisma, ki ga je podpisal gospod Michl Ebner, evropski poslanec, in ga naslovil na štiri naslovnike: predsednika države, predsednika parlamenta, predsednika vlade in predsednika ustavnega sodišča. Ko so gospoda Michla Ebnerja vprašali, kaj lahko pove o tem pismu, o katerem je govoril gospod Peterle, je odgovoril, da gospodu Peterletu ni poslal nobenega pisma. Na vprašanje, zakaj je minister Peterle napovedal pismo na tiskovni konferenci ministrstva za zunanje zadeve, pa je gospod Ebner rekel, da bi bilo to najbolj vprašati gospoda zunanjega ministra.
Zato sprašujem zunanje ministrstvo: Kateri državotvorni vzgibi so ministrstvo za zunanje zadeve vodili k temu, da je v ponedeljek napovedalo pismo s strani evropskega poslanca, naslovljeno na štiri ključne funkcionarje slovenske države?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Prosim odgovor vlade. Gospa generalna sekretarka, doktorica Verica Trstenjak.
DR. VERICA TRSTENJAK: Poslanke in poslanci. Zaradi odsotnosti ministra za zunanje zadeve, gospoda Peterleta, vas obveščam, da bo ministrstvo na to vprašanje odgovorilo ustno, zlasti zato, ker težko drugi dajemo informacijo na to, kar se tiče neposredno tudi osebne, na nek način, angažiranosti gospoda ministra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Kacin.
JELKO KACIN: Gospa generalna sekretarka! Izreči moram skrajno nezadovoljstvo nad tem, kako vlada obravnava poslanska vprašanja. Gospod državni sekretar Drobnič, ki je bil prisoten na tiskovni konferenci, je sedel v dvorani do tistega trenutka, ko sem jaz šel zastavit vprašanje. To, da se predstavnik vlade, ki je pristojen za svoj matični resor, umakne iz dvorane takrat, ko se mu zastavi vprašanjem, je neprimerno. Gospod zunanji minister ima svojega namestnika, državnega sekretarja, zato ga je poslal v državni zbor. In prosim, da zagotovite njegovo prisotnost tukaj in da podate ustni odgovor na vprašanje. To vprašanje je bilo že včeraj javno objavljeno v Delu. Imate službo za odnose z javnostmi v ministrstvu za zunanje zadeve. Že res, da se gospod piše Kiler, ampak treba je odgovarjati. Spiker je tam zato, da odgovori na vprašanja, in verjamem, da je ministrstvo za zunanje zadeve pravočasno, vnaprej pripravilo odgovor na to vprašanje, ki je več kot pričakovano.
Prosim, da predstavnik ministrstva za zunanje zadeve odgovori na to vprašanje. To vprašanje je sprožilo odgovore in dileme tudi v tujini in jaz samo ponavljam vprašanje, ki ga je zastavil gospod Ebner. Rekel je, naj gospod minister oziroma zunanje ministrstvo odgovori na to vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dr. Terstenjakova, prosim.
DR. VERICA TERSTENJAK: Se opravičuje, da se oglašam še enkrat gospod poslanec. Hvala za vprašanje. Moram zaradi korektnosti povedati, da gospod Drobnič, državni sekretar, ni zapustil dvorane takrat, ko ste vi postavili vprašanje, ampak se je opravičil približno 10 minut pred eno zaradi diplomatskih obveznosti, ki jih ni bilo, žal, možno preložiti.
V kolikor se bo državni zbor v skladu s poslovnikom odločil, da zahteva prisotnost koga od zunanjih zadev, ker dejansko zaradi mednarodnih obveznosti ni možno v tem času zagotoviti navzočnosti, potem seveda bo potrebno sejo za toliko časa prekiniti. Hvala lepa. Ampak moram - zaradi korektnosti informacij: državni sekretar ni zapustil seje takrat, ko ste vi želeli postaviti vprašanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Torej, če pride v teku te seje, te točke dnevnega reda še gospod Drobnič, ga bomo povprašali za odgovor. Najavljen je pisni odgovor.
Gospod Kacin, želite še proceduralno? Prosim. Ni dodatno vprašanje, proceduralno, saj je tako najavil.
JELKO KACIN: Gospod podpredsednik! V ministrstvu za zunanje zadeve je več državnih sekretarjev: dva sta, in v kolikor je eden zaseden, se da poklicati drugega. Vlada je vedela, da so poslanska vprašanja danes tukaj in mora biti prisotna. Prosim, da pozovete vlado, da zagotovi prisotnost drugega državnega sekretarja in odgovori na vprašanje. To se mi zdi normalno.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Predlagam, da prekinemo sejo za 20 minut. Nadaljevali bomo ob 13.25 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.07 uri in se je nadaljevala ob 13.30 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, ugotovimo sklepčnost v dvorani. Prisotnih je 54 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo pri poslanskem vprašanju gospoda Jelka Kacina. Gospod državni sekretar Drobnič je prišel in prosim za odgovor.
MITJA DROBNIČ: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Najprej bi rad ponovil tisto, kar je bilo izraženo tudi na seji odbora za mednarodne odnose, da kot državni sekretar zastopam institucijo ministra, ne pa ministra kot osebnost. To samo kot pojasnilo, da ne morem dati odgovorov na nekatera vprašanja in nekatere izjave, ki se tičejo direktno ministra.
Kar se tiče načelnega odnosa do pisma evropskega poslanca, gospoda Ebnerja, pa moramo izhajati iz vloge posameznih institucij Evropske unije, kjer ima parlament avtonomno vlogo in v tem okviru tudi poslanci - in običajno poslanci in parlamenti - med sabo komunicirajo. Kar zadeva vlado, je v Evropski uniji pendant, partner vladi predvsem evropska komisija in svet ministrov. Tako da kot predstavnik vlade ne morem komentirati pisma, ki ga je pisal parlamentarec in ki ni bilo naslovljeno na zunanje ministrstvo, zato tudi ni bilo zunanje ministrstvo uradno seznanjeno z vsebino pisma. Vaše vprašanje, gospod Kacin, je šlo osebno na zunanjega ministra, gospoda Peterleta in, kot rečeno, nisem v položaju, da odgovarjam na tista vprašanja, ki se tičejo ministra Peterleta kot osebnosti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Dodatno vprašanje imate še? Replike ni.
JELKO KACIN: Hvala, gospod podpredsednik. Nisem zadovoljen z odgovorom, zato ker nanj niste odgovorili.
Vprašal sem vas, zakaj je institucija, ki se imenuje zunanje ministrstvo na svoji tiskovni konferenci skozi usta ministra, ne Lojzeta Peterleta, ampak ministra za zunanje zadeve, napovedala pismo, naslovljeno na štiri nosilce oblasti v naši državi. Ko je bilo to vprašanje zastavljeno gospodu Ebnerju, je odgovoril, naj na to vprašanje, pač, odgovori zunanji minister. Tam ni nastopal Lojze, nastopal je zunanji minister kot institucija. In zato sprašujem, zakaj - še enkrat ponovim - je zunanje ministrstvo na tiskovni konferenci z odgovorom zunanjega ministra napovedalo pismo, ki ni bilo naslovljeno na zunanje ministrstvo, pač pa na štiri nosilce oblasti. To je pomembno vprašanje.
Jaz vam v pomoč povem, da nam je gospod Peterle na odboru za mednarodne odnose rekel, da takrat, ko je prebral prisego, ki se glasi: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije," s tem tudi potrdil, da je z najavo tega pisma deloval za blaginjo Slovenije.
Zato vas sprašujem: odgovorite mi kot institucija, zakaj ste se odločili za to predstavitev pisma, ki ga še ni. Zanimanje je zelo veliko. Kot vidite, tukaj desno nekdo stoji v prvi vrsti in čaka na odgovor. Prosim, potrudite se. /Odziv iz dvorane./
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani. Gospod državni sekretar bo odgovoril, pa gremo naprej po vprašanjih.
MITJA DROBNIČ: Spoštovani poslanci. Res da je zunanji minister tudi institucija, ampak res da je tudi osebnost. In jaz vam v tem trenutku ne morem odgovoriti, zakaj je zunanji minister kot institucija in zunanji minister kot osebnost napovedal to pismo. Na to vprašanje mora odgovoriti zunanji minister kot institucija in zunanji minister kot osebnost.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ciril Metod Pungartnik, vprašanje - ga ni. Branko Janc - se odpoveduje. Mirko Kaplja. Samo še dve stvari imamo. Dve vprašanji samo, ena pobuda.
MIRKO KAPLJA: Spoštovani podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani vladni zbor. Imam pobudo in vprašanje, vendar je o pobudi, ki je naslovljena za ministrstvo za promet in zveze, govoril že v podobnem smislu kolega, poslanec Franci Rokavec, in ker sem jo dal tudi sam pismeno, je ne nameravam ponavljati, ker se prav tako nanaša na vzdrževanje cestnih objektov, ki jih mora vzdrževati občina, z velikimi razponi - tu mislim mostove in viadukte na rekah in prek železnice.
Drugo vprašanje pa je namenjeno ministrstvo za okolje in prostor. V zvezi z javnimi polemikami v naših sredstvih obveščanja o umestnosti sežigalnice odpadkov prosim ministrstvo za okolje in prostor in seveda spoštovanega in cenjenega gospoda ministra dr. Umeka - ki ga ni, vendar verjamem, da bom od njega dobil tudi pismeni odgovor - za uradno stališče in usmeritve ministrstva za okolje in prostor Republike Slovenije. Po razpoložljivih informacijah zahteva usklajevanje zakonodaje z Evropsko unijo pospešeno uvajanje tudi strategije in prakse za varovanje okolja, ki veljajo na tem področju. Trajnostno gospodarjenje z odpadki zahteva drastično zmanjšanje potrebnega prostora za odlaganje odpadkov in njihovo čim večjo inertnost. Izpolnitev teh zahtev omogoča intenzivno izločanje sekundarnih surovin in sežig ostankov na sodobnih sežigalnicah z izkoriščanjem energije, ki obratujejo po rigoroznih emisijskih predpisih, ki veljajo v Evropski uniji. Problematika dioksinov in dušičnih oksidov je tehnološko uspešno rešena in ne predstavlja več nevarnosti za okolje in ljudi. Zato je sežigalnica odpadkov v članicah Evropske unije postala nepogrešljiv člen integralnega gospodarjenja z odpadki v prostoru v okviru širše regije. V državah Evropske unije in v ostalem razvitem svetu pospešeno gradijo in načrtujejo nove sežigalnice ter posodabljajo in obnavljajo obstoječe, nekatere neustrezne za posodobitev pa zapirajo. Večina članic Evropske unije načrtuje v obdobju desetih let zelo zmanjšati deponiranje odpadkov in čim bolj povečati sežiganje z izkoriščanjem energije. Manjše in prostorsko vprašljive deponije se ukinjajo. Uvedene so ekološke takse na deponiranje odpadkov in še dodatne na toplogredne pline, kot metal in tako dalje. Tem trendom se tudi Slovenija ne more izogniti, saj jo prevzemanje zakonodaje Evropske unije tozadevno obvezuje.
Uradno stališče in usmeritve ministrstva za okolje in prostor v zvezi z navedeno problematiko bo zelo pripomoglo k bolj strpnim dialogom in bolj ustvarjalni klimi. Zahvaljujem se za odgovor.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka, Margareta Srebotnjak-Borselino, prosim.
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke in spoštovani gospodje poslanci! Zahvaljujem se za vprašanje. Ker je kompleksno, bomo odgovor pripravili v roku osmih dni. Hvala lepa za razumevanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. In še zadnja poslanska pobuda, Samo Bevk. Zadnja.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Spoštovani zbor! Ustavno sodišče je s svojima odločbama že dvakrat posredno potrdilo mojim stališčem, ki sem jih kot opozicijski poslanec poskušal uveljaviti v državnem zboru Republike Slovenije.
V obeh primerih je šlo za moje nasprotovanje k sprejemu 27. člena zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o financiranju občin in 30. člena zakona o izvrševanju proračuna za leto 2000. Oba člena sta tako ali drugače narekovala občinam, da v nasprotju z dotakratnimi rešitvami kulturne zavode financirajo izključno občine ustanoviteljice oziroma soustanoviteljice na račun 35% povečane dohodnine, do katere pa so bile opravičene vse slovenske občine, ne glede na to, ali imajo v svojem okviru kulturne zavode ali ne. Odločba ustavnega sodišča je pred ministrstvo za kulturo kot tudi pred ministrstvo za finance in vlado Republike Slovenije kot celoto postavila zelo težko nalogo. Vlada Republike Slovenije bo morala občinam povrniti sredstva za financiranje kulturnih zavodov za leti 1999 in 2000. Naj za ilustracijo povem, da je za financiranje 38 kulturnih zavodov v letu 2000 potrebno zbrati približno 3 in pol milijarde tolarjev. Javni zavodi bodo v začetku avgusta morali izplačati plače za mesec julij. Zato me zanima:
Kako bo vlada ta problem rešila kratkoročno in kako bo uredila financiranje kulturnih zavodov do konca leta 2000?
Obenem in na koncu pa dajem pobudo, da vlada čimprej uskladi zakonodajo z odločbo ustavnega sodišča. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa za pobudo in vprašanje kulturnemu ministrstvu.
Kdo bo odgovoril, prosim, iz vlade? Gospod Gabršček, prosim.
SILVESTER GABRŠČEK: Gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Mislim, da na to vprašanje mora odgovoriti finančno ministrstvo. Vem, da se že pripravlja odgovor in tudi ustrezna rešitev, da bi pokrili funkcioniranje 38 institucij, in to od drugega polletja v tem letu dalje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Kolegice in kolegi! S tem smo...
Prosim. Odgovor je, da se stvari rešujejo.
SAMO BEVK: Resno bi prosil, da predstavnik finančnega ministrstva pride za to govornico in odgovori na moje vprašanje. Za pobudo vsekakor menim, da bodo poskrbeli v tem času, ki jim še preostane, vendar čez nekaj dni bodo zavodi morali izplačati osebne dohodke oziroma plače svojim zaposlenim in me zanima, kako bodo to uredili.
Ali bodo kakšni zapleti, se dogovarjajo z občinami, kako bodo to operativno izpeljali in kako potem zagotovili še osebne dohodke oziroma plače do konca leta 2000?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod državni sekretar Valter Reščič.
VALTER REŠČIČ: Hvala. V okviru ukrepov za izvrševanje proračuna do konca leta je predvideno pokrivanje teh sredstev. In vlada je na tej zadnji seji in v nadaljevanju v ponedeljek bo obravnavala te ukrepe do konca leta, kako to problematiko pokriti. To gre v sklop tudi drugih vprašanj, ki jih mora razrešiti. Ampak to vprašanje je tudi vključeno. Se pravi, v ponedeljek je nadaljevanje seje, ki je bila prekinjena včeraj.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Kolegice in kolegi, s tem zaključujem to točko dnevnega reda. Predstavnikom vlade se zahvaljujem za podane odgovore in seveda obljube. Ampak, ne glede na to predstavnike vlade vabim, da danes po končani seji še malo počakate, vas vabimo na srečanje v preddverju te naše dvorane, kjer bomo proslavili zaključek spomladanskega dela zasedanja državnega zbora.
Kolegice in kolegi, glede na to, da smo včeraj prekinili točko 34 dnevnega reda, to so volitve in imenovanja, in ker s tem v zvezi ni dodatnih predlogov, zaključujem to točko dnevnega reda. Obenem ugotavljam, da so ostale nedokončane naslednje točke dnevnega reda: 8, 9, 11, 14, 18 do 28, 31 in 32. Na podlagi drugega odstavka 73. člena poslovnika državnega zbora predlagam, da se vse nedokončane točke dnevnega reda te seje preložijo na naslednjo izredno sejo zbora.
Obenem predlagam zboru, da to odločitev sprejme v paketu, to je z enim sklepom. Ali skupni obravnavi navedenega predloga kdo nasprotuje? (Ne.) Če ne, dajem predlog za preložitev točk v razpravo. Želijo predstavniki poslanskih skupin besedo? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem predlagani sklep na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Ugotovimo sklepčnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (55 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
S tem zaključujem 53. izredno sejo državnega zbora. V svojem imenu vam želim prijeten dopust in na svidenje konec avgusta, dajem pa besedo našemu predsedniku.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovani kolega podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci. Obljubljam, da bom kratek.
Z nekoliko sintimentalnosti sem slišal, da so nekateri poslanski kolegi in kolegice rekli, da smo pravkar zadnjič v tej dvorani pritisnili na sivo tipko. Ampak tako je življenje. Zaključili smo zadnje pomladno zasedanje državnega zbora tega sklica in ob tej priložnosti, malo pred zaključkom našega mandata sem prepričan, da se lahko s ponosom ozremo in ocenimo v zadnjem letu opravljeno delo. V času od septembra 1999 do julija 2000, do danes je državni zbor zasedal na šestih rednih in žal na štirinajstih izrednih sejah državnega zbora in zanje porabil skupno 113 dni. Obravnaval je 379 točk, sprejel je 209 zakonov, od tega 101 ratifikacijo. Med sprejetimi zakoni je 73 zakonov, ki jih je bilo treba sprejeti zaradi harmonizacije s pravnimi predpisi Evropske unije. Poleg tega je državni zbor sprejel 118 odlokov in 221 stališč in je ponovno odločal o zakonu v šestih primerih. Med drugim pa je državni zbor v tem času vladi izglasoval nezaupnico, opravil več postopkov v zvezi z volitvami novega predsednika vlade in imenovanje ministrov ter tudi v pomembni določbi spremenil poslovnik državnega zbora. Po dolgotrajnih in številnih postopkih v zvezi s spremembami volilne zakonodaje je s sprejemom ustavnega zakona o spremembi ustave določil načela volilnega sistema in način njihove izvedbe, s čimer je zagotovil nesporno izvedbo letošnjih volitev.
V zvezi z volitvami, ki so pred nami, bi želel izraziti pričakovanje, da bomo po počitnicah v skladu z našim dogovorom nadaljevali delo, povezano predvsem s harmonizacijo s predpisi Evropske unije, razumljivo, do dogovorjenih rokov, kot se bomo v naslednjem mesecu tudi dogovorili. Menim, da lahko s takšnim svojim ravnanjem pokažemo, da smo sposobni delovno in z visoko stopnjo politične kulture zaključiti mandat in nato oditi na volitve.
Kot sem že uvodoma povedal, smo danes zadnjič zasedali v tej dvorani, v dvorani nekdanje skupščine, kjer je v zadnjih desetih letih zasedal demokratično izvoljeni slovenski parlament. V prihodnjih dneh se bodo pričela velika preurejanja parlamentarne dvorane, zato se bomo, po letos krajših parlamentarnih počitnicah, sešli konec avgusta v manjši dvorani na Tomšičevi. Na nek način se veselim te seje, zanima me, kako bo tam potekalo; prepričan sem, da bomo dobro organizirali delo.
Sedaj pa sledi zahvala (ponavadi koga pozabim). Zahvalo za sodelovanje izražam: podpredsednikom državnega zbora, generalni sekretarki državnega zbora in njenim pomočnikom, vodjem poslanskih skupin - še posebej zahvala vodjem poslanskih skupin! - brez vašega sodelovanja bi težko vodili delo državnega zbora, še posebej v tem, kot se s tujko reče, turbulentnem spomladanskem delu leta 2000; zahvala velja predsednikom delovnih teles, vsem poslancem in poslankam, strokovnim in drugim službam državnega zbora in novinarjem; zahvala tudi vladi, predstavnikom vlade, ki nas sedaj še poslušate, za naše tvorno in korektno sodelovanje.
Vsem želim prijetne počitnice in upam, da si bomo skupaj nabrali novih moči, da bomo jeseni uspešno zaključili delo državnega zbora v tem mandatu. Hvala lepa. /Aplavz./
Kot je že povedal podpredsednik, z generalno sekretarko državnega zbora vabiva vse, tako poslanke in poslance, zaposlene v službah državnega zbora, akreditirane novinarje in vlado Republike Slovenije, da se dobimo v avli pred veliko dvorano ob zaključku spomladanskega zasedanja državnega zbora.