Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.25 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci! Pričenjam nadaljevanje 54. izredne seje. Obveščen sem, da so zadržani in se seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Ivan Kebrič, Alojz Vesenjak, Andrej Fabjan, Darinka Mravljak, od 17. ure dalje Jurij Malovrh, za popoldanski del in za pričetek seje Franc Pukšič, za pričetek seje Aleksander Merlo, za popoldanski del Roman Jakič, Sašo Peče, za popoldanski del Miroslav Luci, za pričetek seje Vincencij Demšar.
Ugotavljamo navzočnost v dvorani! (61 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam. Zbor bo današnje nadaljevanje 54. izredne seje začel s prekinjeno obravnavo 1. točke dnevnega reda.
Preden preidemo k 1. točki dnevnega reda, pa bi vas rad obvestil, da smo se pred začetkom seje na kratko srečali z vodji poslanskih skupin in soglasno sklenili, da državni zbor vso prioriteto posveti 1. točki dnevnega reda, da danes državni zbor tudi to točko dnevnega reda sprejme. Pooblaščen sem bil, da predlagam naslednji ritem dela: ob 11. uri se sestane odbor za infrastrukturo in okolje, v sobi 217. Do takrat se lahko sestanejo poslanske skupine in se poskušajo dogovoriti glede podpore oziroma vsebine posameznih amandmajev. V eni uri pričakujemo, da bo odbor opravil delo. Ob 12. uri nadaljujemo sejo, in se torej posvetimo 1. točki dnevnega reda. Ko bo ta sprejeta, potem pa danes seja poteka po sprejetem dnevnem redu. Torej sejo prekinjam do 12. ure. Ob 11. uri v sobi 217 seja odbora za infrastrukturo in okolje.
(Seja je bila prekinjena ob 10.27 uri in se je nadaljevala ob 12.14 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Vsi tisti, ki ste sedaj tukaj prisotni in vsi tisti, ki me poslušate prek informacijskih povezav, odbor za infrastrukturo in okolje je intenzivno pri delu in se opredeljuje do posameznih amandmajev. Zato se bo seja državnega zbora s to točko dnevnega reda nadaljevala ob 14.30 uri. Pričakujem, da bo odbor za infrastrukturo in okolje kvalitetno pripravil gradivo in s tem omogočil potem hitro delo pri tej točki dnevnega reda. Seja se torej nadaljuje ob 14.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.15 uri in se je nadaljevala ob 14.39 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Prejel sem tudi dodatno opravičene za nadaljevanje popoldanskega dela seje: Anton Anderlič, Darja Lavtižar-Bebler - To ne velja? - Herman Tomažič, Mirko Kaplja, Ciril Metod Pungartnik, Jože Avšič je med nami. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Prehajamo na prekinjeno 1. TOČKO DNEVNEGA REDA. V dopoldanskem času se je sestal odbor za infrastrukturo in okolje in nam že pripravil tudi pregled amandmajev za tretjo obravnavo. Prosim predsednika odbora, kolega Jaka Presečnika, da da kratko poročilo.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Torej, odbor se je sestal danes dvakrat, na začetku in ob nadaljevanju seje, s tem da je vmes zadolžil oziroma zaprosil predlagatelje zakona in predstavnike ministrstev, da pripravijo ustrezne amandmaje - to je bilo tudi pripravljeno. Odbor se je opredelil do vseh amandmajev in tudi predlaga svoje amandmaje v sprejem. Torej poročila, zaradi pomanjkanja časa, še nimamo na mizi, imamo pa pregled vseh amandmajev, ki so bili vloženi za tretjo obravnavo. Mislimo, da državni zbor lahko odloča. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jaka Presečnik. Smo torej v okviru tretje obravnave. Ugotavljam, da so bili vloženi številni amandmaji v okviru tretje obravnave, da se je do njih tudi opredelilo matično delovno telo. Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti! Sicer pa predlagam, da se razprava opravi ob posameznih amandmajih. Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Kolega Kacin.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Preden začnemo odločati o posameznih segmentih, me osebno zanima, kakšno je stališče tistih, ki se pogajajo o vstopu Republike Slovenije v Evropsko unijo in najbolj neposredno poznajo področje kmetijstva v zvezi s tem našim zakonom. Državni sekretar But je tisti, ki ve, kaj je v skladu s pričakovanji in možnostmi. Ker je to, kar sedaj počenjamo, gospod predsednik, namenjeno v veliki meri temu, da bi bilo poročilo o napredku Republike Slovenije čimbolj celovito in čimbolj pozitivno, bi mene osebno zelo veselilo, če bi nam gospod But izrekel zagotovila, da so določbe in amandmaji, ki so bili usklajeni do zdaj, tudi prispevek k temu, da ob tem poročilu o napredku ne bi bilo kakih pomislekov o tem, da posamezne dejavnosti, v tem primeru kmetijstvo, sofinanciramo na načine, ki niso običajni v evropski praksi.
Zato, gospod predsednik, bi me veselilo, če bi gospoda državnega sekretarja, ki je tudi član ožje pogajalske skupine za področje kmetijstva, povprašali za njegovo stališče. Njegova beseda in zagotovila bi nam veliko olajšala naše glasovanje in opredeljevanje do posameznih domnevno usklajenih predlogov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kacin. Vlada ni pooblastila mag. Buta, da bi bil uradni predstavnik vlade pri tej točki dnevnega reda. Sicer pa se je sestalo matično delovno telo in najverjetneje o teh vprašanjih razpravljalo in tudi dobilo kompetentne odgovore. Tako, da jaz ne bi komentiral te vaše pobude in predloga. Predlagam pa, da ne razpravljamo o konceptualnih vprašanjih, ampak da se čim prej osredotočimo na predlagane amandmaje in da se o eventualnih vprašanjih oglasite pri amandmajih, ne pa sedaj, ko je splošna razprava oziroma ko razpravljamo o zakonskem predlogu v celoti. Besedo želi kolega Kopač, nato kolega Rejc.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hotel sem samo priskočiti na pomoč kolegu Kacinu in pravzaprav razložiti, v čem je problem. Včeraj je mag. But, ki je bil tu, razlagal, ne sicer pred govornico, da je odpisovanje prispevkov za socialno varnost v nasprotju z določili, ki veljajo v pravnem redu EU v zvezi z državnimi pomočmi temu sektorju. Na odboru sem jaz na to, na odboru za infrastrukturo sem jaz na to ponovno opozoril, vendar pač ni bilo volje, da bi povabili oziroma da bi si pridobili stališče mag. Buta. O tem je govoril gospod Kacin in to vprašanje ni nezanemarljivo, razumem pa, da je tu volja ugajati določeni skupini volivcev tako velika, da bo pač državni zbor šel prek tega, kar pa mislim, da je zelo žalostno dejstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovane gospe in gospodje! To vprašanje, ki ga je kolega Kacin postavil, se mi zdi zelo podobno tistemu iz stare Biblije, ko Judje po Stari zavezi ne bi smeli v soboto reševati, recimo, živine, ki je padla v vodnjak. Menim, da to vprašanje res ne sodi sem in da je treba to zadevo rešiti, ker ta zgodba ali pa ta suša - najbrž ne bomo spraševali po celem svetu, ali je ali naj jo rešimo; če jo bomo rešili, jo rešimo, če pa ne, pa na glas povejmo, da nimamo nobene volje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Kacin.
JELKO KACIN: Gospod predsednik, hvala za besedo. Repliciral bi rad spoštovanemu kolegu Rejcu, ki je bil med drugim tudi član vlade, odgovoren za pomemben resor svoj čas.
Primerjava z Biblijo je neprimerna. Veste, mi se danes ne pogovarjamo samo o suši - kaj je suša, vsi vemo, in sam vsa prizadevanja v zvezi s sušo podpiram - mi se danes pogovarjamo tudi o toči, pogovarjamo se o plazovih in pogovarjamo se še o morski vodi. To pa so veliko širši pojmi, in ne pogovarjamo se o tem ne na sabat ne na dela prost dan, ampak smo se pripravljeni o tem pogovarjati tudi pozno v noč, če je to potrebno. Zato se mi zdi, da je tak način diskreditacije neprimeren. Sem pa razumel sporočilo: gospod Rejc je govoril o tem, da nam tako izglasovani amandmaji lahko povzročijo določene zaplete in nerazumevanje na strani Evropske unije. To pa sem razumel, in hvala za to njegovo sporočilo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo, pred tem pa še kratka replika, gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Imam ugovor. Nobenega takega sporočila ni bilo, kot je sedaj gospod kolega Kacin povedal, da bi spraševali oziroma počakali, kaj bodo rekli - rekel sem samo, če je suša, potem je seveda treba reševati takoj, ne pa čakati, da nam bodo v poročilu oziroma šele čez dva meseca sporočili, oziroma ker tega ne bomo rešili, bodo rekli, da je vse v redu. Menim, da je to naša dolžnost in da jo moramo rešiti, ne glede na to, kakšno bo potem poročilo, ker je to res naša zadeva in se tiče naše vesti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z današnjega dne, torej 31.8.2000. Pomotoma je, najverjetneje zaradi hitrosti, odbor za infrastrukturo in okolje zapisal še stari naslov. Uradni naslov zakona, ki je bil spremenjen v drugi obravnavi, se glasi: "Predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, plazenja tal, neurja s točo in sluzenja morja." /Medklic iz klopi./ Aha, potem je pa tudi kolega Feri Horvat napačno vložil amandma - za naslov mislim, ker sem naslov povzel od kolega Ferija Horvata.
V razpravo dajem dva amandmaja k 1. členu. Pod točko 1 je predlagatelj odbor za infrastrukturo in okolje: "V členu se za besedami 'neurja s točo' črta beseda 'in' in nadomesti z vejico, za vejico pa se za besedami 'plazenja tal' dodajo besede 'in sluzenja morja'." Amandma pod točko 2 predlaga skupina poslancev, ki pa je napovedala umik. Kolega Gasparini, umik? Hvala lepa. Želi kdo razpravljati o amandmaju k 1. členu? (Ne želi.)
Amandma k 1. členu dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 3. členu. To je bil prejšnji člen celovitega besedila.
Amandma pod točko 1, predlagatelj je odbor. V primeru sprejetja tega amandmaja sta amandmaja po točko 2 in 3 brezpredmetna.
Amandma pod točko 2, poslanska skupina socialdemokratov. Stališče matičnega delovnega telesa ni razvidno. Se ni opredelilo do tega amandmaja.
Za amandma pod točko 3 pa je napovedan umik. Hvala, kolega Gasparini. Amandma je umaknjen. Prvi se je priglasil k besedi kolega Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Že pred dvema dnevoma, ko smo začeli obravnavati ta zakon, se boste spomnili, sem predlagal, da bi bilo dobro delo podaljšati, tako da bi bil zakon sprejet. Glede na vse zaplete, pa ne glede na to, da ni potrebno.
Namreč leta 1997 je bilo državni komisiji za elementarne nesreče za cca 9 milijard prijavljenje škode v zvezi s plazovi in neurji. Sedaj je ta številka bistveno višja in se suče okoli 16 milijard. Glede na to, da v zadnjih letih nihče ni pripravil sistemskega zakona, smo socialdemokrati smatrali, da bi, ker se da samo ob sprejetju posebnega zakona reševati tudi odpravo teh posledic škode, da je primerno, da se vsaj 2 milijardi zraven primakne tudi k temu reševanju. Pa vendar zaradi tega, da v tem trenutku rešimo to, kar je v tem trenutku najhujše, to pa so posledice suše, ki so katastrofalne in so se nekateri iz tega, dobesedno, norčevali, v vseh teh razpravah ter posledico suše primerjali z vstopanjem v EU, socialdemokrati umikamo amandma pod točko 2 in istočasno pri 4. členu tudi pod točko 2. Ju umikamo. Vsekakor pa smo pričakovali in pričakujemo, da bodo zaradi reševanja, čimprejšnjega, hitre in takojšnje rešitve umaknili tudi ostali svoje amandmaje, ki niso dobili podpore na matičnem delovnem telesu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Pukšič. Ugotavljam, da imamo torej k 3. členu samo amandma odbora. Kajti poslanska skupina socialdemokratov je amandma pod točko 2 umaknila, prav tako pa tudi amandma pod točko 2 k naslednjemu členu.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 3. členu. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 3. členu.
Kdo je za? (62 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Odpiram razpravo - v razpravo dajem amandmaje k 4. členu, to je 3. člen celovitega besedila. Amandma pod točko ena - odbor; amandma pod točko dva je kolega Pukšič v imenu poslanske skupine socialdemokratov umaknil; amandma pod točko tri umaknjen - hvala, kolega Gasparini; amandma pod točko štiri, predlagateljica je poslanska skupina SLS + SKD Slovenska ljudska stranka - umik, hvala lepa. Ugotavljam, da imamo torej samo amandma pod točko ena. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju k 4. členu.
Kdo je za? (66 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Odpiram razpravo o amandmajih k 5. členu - to je 4. člen celovitega besedila. Amandma pod točko ena, predlagatelj je odbor; amandma pod točko dva, skupina poslancev - umaknjen, hvala, kolega Gasparini. Želi kdo besedo o edinem amandmaju? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju k 5. členu.
Kdo je za? (69 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Odpiram razpravo o amandmajih k 6. členu - to je prejšnji 5. člen celovitega besedila. Pod točko ena je predlagatelj odbor; pod točko dva kolega Gasparini v imenu skupine poslancev amandma umika. Amandma pod točko ena dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju k 6. členu.
Kdo je za? (63 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 6.a členu. 6. člen celovitega besedila. Prvi amandma, 6.a člen se črta, poslanska skupina LDS, delovno telo ne podpira. Amandma pod točko 2, predlagateljica poslanska skupina DeSUS, delovno telo ne podpira. Amandma pod točko 3, predlagatelj odbor. Če je seveda sprejet amandma pod točko 1, sta amandmaja pod točko 2 in 3 brezpredmetna. Ali želi kdo besedo? Kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod predsednik. Ker vem, kako deluje glasovalni stroj in da v tem državnem zboru delimo ljudi na več in manj vredne, naša poslanska skupina umika amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Lešnik. Besedo želi kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ja, ponovno bi rad opozoril na utemeljitev za črtanje tega člena. Ta člen ima dva odstavka. Prvi pravi, da naj sklad kmetijskih zemljišč in gozdov odpiše oziroma zmanjša zakupnino za določena zemljišča, kar je seveda tako ali tako samo po sebi možno, predvsem pa je pomembno to, da tovrstne odločitve sprejema sklad kmetijskih zemljišč sam. Sodijo v njegovo poslovno politiko. Ta sklad ima svoj svet zavoda in ta svet zavoda tudi odpisuje zakupnino že sedaj. Gre za ustaljeno prakso. Sami poznate primere, ko nekaterim zakupnikom pač oprostijo plačilo zakupnine. Zato se mi zdi primerno edino to, da državni zbor pozove svet zavoda z imenom sklad kmetijskih zemljišč in gozdov, da pač to upošteva pri svoji poslovni politiki. Ampak to je stvar enega sklepa, ne pa člena zakona.
Drugi odstavek, ki pa govori o odpisu davka od dohodka iz kmetijstva, je v obstoječi zakonodaji, v zakonu o dohodnini in pa v zakonu o davčnem postopku povsem urejen. In nasprotno, ta odstavek s svojim malomarnim besedilom celo vnaša zmedo. Zato menim, da je ne samo nepotreben, ampak moteč. Predlagam, da se 6. člen oziroma zdaj 7. člen celovitega besedila črta.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma pod točko 1, predlagateljica je poslanska skupina LDS, delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (73 prisotnih.)
Glasujmo o prvem amandmaju k 6.a členu.
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Amandma pod točko 2 je kolega Lešnik v imenu poslanske skupine DeSUS umaknil.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (50 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k 6.b členu, to je 7. člen celovitega besedila. Pod točko 1 je predlagateljica poslanska skupina DeSUS, nima podpore delovnega telesa; pod točko 2 je predlagateljica poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, delovno telo ga podpira; pod točko 3 je predlagateljica poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, delovno telo ga ne podpira; pod točko 4 je amandma odbora. Razpravljati želi kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Najprej na kratko o prvem amandmaju, ki govori o tem, da se črta prispevek za zdravstveno varstvo. Zdi se nam povsem nesprejemljivo, da bi odpisovali prispevek za zdravstveno varstvo zato, ker so bile pravice iz zdravstvenega varstva že konzumirane. Rad bi opozoril samo na to, kakšne zaplete bi to v praksi utegnilo povzročiti. Kmetje plačujejo prispevke mesečno. Prispevki za zdravstveno zavarovanje, na primer, so bili plačani že za obdobje prvih šestih, sedmih mesecev s strani mnogih. Sedaj bi se pa prispevki v celoti za leto 2000 odpisali po tem tekstu 7. člena, kot je bil sprejet v drugi obravnavi. Tehnika, kaj se zgodi zdaj s tem denarjem, seveda ni razdelana. To bi pomenilo, da bodo zdaj posamezni kmetje terjali od zavoda za zdravstveno zavarovanje nazaj, da jim vrne ta sredstva. Zavod za zdravstveno zavarovanje je pa že plačal storitve iz tega naslova, ki so bile plačane. To bo povzročilo neskončne spore pri izvrševanju te določbe.
Zato si upam trditi, da v kolikor bi naš amandma ne bil sprejet, bo prišlo do tega, da bodo mnogi mislili, da jim je prispevek za zdravstveno varstvo odpisan, v resnici jim pa ne bo odpisan oziroma bo pot do tega odpisa še dolga, in ljudje bodo seveda preklinjali državo, koga pa drugega, ker bodo mislili, da jim zakon nekaj daje, v resnici jim pa ne bo dajal. Problem je, ker pisci tega amandmaja, se pravi poslanska skupina SLS + SKD, ne znajo napisati amandmaja tako, da bi bil operativno izvedljiv. Mi je prav žal, če moram to reči, pa če se to komu zdi žaljivo, ampak res, taki amandmaji povzročajo v praksi same probleme. Poleg tega sem posebej želel opozoriti na to načelno stališče, da je nesprejemljivo odpisovati prispevek, iz naslova katerega je bila pravica že konzumirana.
Prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je druga zgodba. Tam pravica še ni bila konzumirana, zato mi ne predlagamo, da se črta možnost odpisa, ne, samo predlagamo, da se iz tega naslova ne šteje trajanje delovne dobe. To pa je drug amandma. Tega prvega, v zvezi z zdravstvenim prispevkom, je podprlo tudi matično delovno telo.
Ta drugi, naš amandma, ki pa govori o tem, da se prispevek za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ne šteje za plačan, pa seveda pomeni, da se izenačijo vsi plačniki prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v tej državi tako, kot so izenačeni po zakonu o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Tudi če en obrtnik ali samostojni ustvarjalec na področju kulture ne plača prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in se mu to odpiše, ker je možno, se mu pač delovna doba ne šteje. Medtem ko v tem primeru bi pa šlo za postavitev nekaterih ljudi v položaj, ko bi se jim delovna doba štela kljub temu, da tega ne plačajo.
Avtorji amandmaja v drugi obravnavi so želeli olajšati postopek odpisa, in to tako, da ni treba posameznemu kmetu vlagati vloge individualno, ampak da to za njega naredi občinska škodna komisija. Ta del že sprejetega teksta v drugi obravnavi smo pustili nedotaknjen. Torej postopek bi se olajšal.
Naslednja stvar, na katero želim opozoriti, je pa ta: predlagatelji amandmaja v drugi obravnavi so se sklicevali na zakon o odpisu prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, ki se štejejo za plačane, iz leta 1992. Ta zakon omogoča v resnici odpis in omogoča celo štetje delovne dobe v tem primeru, vendar se aktivira šele pri škodi, ki dosega 30 in več odstotkov škode. Ta tekst, kakršen pa je zapisan, govori o sorazmerju, in to sorazmerje se aktivira z enim odstotkom ali pa s pol odstotka. Skratka pomeni ali je nekaj drugega, kot tisti zakon iz leta 1992.
In še naslednji očitek, tisto, kar sem že prej govoril v zvezi z mag. Butom. Ta način odpisovanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje je po mojem razumevanju nasproten določbam zakona o državnih pomočeh, kakršnega je sprejel ta državni zbor v decembru mesecu. Mi smo se zavezali s tem zakonom, da bomo načine oziroma oblike državnih pomoči usklajevali z Evropsko unijo. Zakon iz leta 1992 je bil v trenutku ratifikacije pridružitvenega sporazuma, s katerim smo se zavzeli za prevzemanje, spoštovanje pravnega reda EU, zatečeno stanje. Ta zakon pa sprejemamo kasneje, sprejemamo ga v trenutku, ko smo tako po splošnem sporazumu, pridružitvenem sporazumu, kot po že sprejetem zakonu o državnih pomočeh v Republiki Sloveniji dolžni usklajevati oblike državnih pomoči s pravnim redom Evropske unije. Zato seveda apeliram, da podprete tudi naš drugi amandma, ki ga sicer matično delovno telo ni podprlo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi kolega Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala, gospod predsednik. Bom poskušal biti kratek, ne me držati za besedo, če me zanese. Vendar ta zakon, ki je sprejet oziroma člen 6.a in 6.b, ki je sprejet v drugi obravnavi, je metodološko in zakonsko možno izvajati in ga je državni zbor v drugi obravnavi sprejel. Zato predlagamo, da se ta dva člena sedaj ne spreminjata.
Kar se tiče pripomb gospoda Kopača oziroma liberalne demokracije, pa sledeče. Ključno za zakon o suši in povračilo ljudem, predvsem manjšim kmetom, je, da se jim omogoči tudi odpis prispevkov in davkov. To zagotavlja, tako kot je gospod Kopač korektno povedal, tudi zakon iz leta 1992. In amandma, ki črta zdravstvene prispevke, je seveda možen, vendar je nesmiselno, da bi črtali prispevke iz pokojninskega zavarovanja, zdravstvene pa bi ohranili. Prispevki, ki so, ki se odpišejo, se po zakonu lahko razumejo in se razumejo kot plačani prispevki. Tako, da očitek, da se to črta, ne drži. Se pravi, amandma, ki predlaga črtanje plačanega oziroma kontra temu, ne vzdrži zakonske podlage.
Za samo informacijo, čeprav je nismo dobili niti od predstavnikov vlade, kar niti ni bilo potrebno, ker niso vlagatelji, niti od kogarkoli drugega, pa bi vas rad seznanil, da je pri prispevkih za zdravstveno zavarovanje, o čemer govori ta 6.b člen, če se kmet zavaruje po najnižji zavarovalni stopnji, ta obveznost povezana s katastrskim dohodkom. In vhodni kataster, najnižji, ko se je možno zavarovati, je 165 tisoč tolarjev. In ta obveznost pride 18 procentov, 18,78 procentov od KD in znaša 30.987 tolarjev letno. To govorim, je najnižja osnova. In ko bomo o tem glasovali, ali ljudem omogočimo odpis tega ali ne, gre za 2.500 tolarjev letno, če gre za 100-procentni odpis, mesečno. Se pravi, da gre za 30 tisoč letno. Če pa računamo, da je vpliv suše 30, 40, 50 ali samo 20 odstoten, je ta delež, se pravi temu sorazmeren. In je 15 tisoč ali manj ta osnova. Se pravi, zneski so relativno majhni, so pa za kmete v Prekmurju oziroma tam, kjer je bila suša največja, vseeno zelo pomembni. Zato predlagamo, da to ostane in da zavrnete amandma Liberalne demokracije Slovenije.
Kar se tiče pa drugega, pokojninskega in invalidskega, in tega pomisleka, kako akontativno obračunavati, oziroma zdravstvenega za nazaj, je pa praksa seveda takšna, pri davčnem ali pri kakšnem drugem organu, da se ne vrača, vendar se v bodočih akontacijah upošteva zmanjšanje. Se pravi, rešitev našega amandmaja je v tem, da v praksi v naslednjih mesecih in v naslednjem letu se ta razlika sedaj obračuna, poračuna se pa pri naslednjih akontacijah. To velja za vse možnosti, za davek, za pokojninske prispevke in za zdravstvene prispevke. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Dve repliki, prvi je kolega Jakič.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Repliciram zadnjemu razpravljavcu, istočasno pa vsem tistim, ki že dva dni tu na nek način hočejo prepričati mene, ki se, moram reči, nisem kaj zelo poglabljal v to tematiko, kaj je prav in kaj ni prav.
Moje osebno stališče in tudi stališče stranke je - zato je tudi stranka in skupina poslancev s prvopodpisanim Gezo Džubanom vložila zakon - da se škoda popravi, in tu ni bilo spora niti v naši stranki, da je treba škodo, ki bo ocenjena, pokriti in zato seveda plačati. Problem je nastal v tej točki, 6.a oziroma 6.b člen, ko govorimo o odpisu dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, kjer pa je v resnici tudi po teh dvodnevnih diskusijah meni jasno, da gre za težko demagogijo. Tu bom končal z enim stavkom, ko bom kolega Henigmana spomnil, da ker nismo bili v predvolilnem času, nismo tega istega odpisa dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje nikomur odpisali v Posočju, ko se je streslo, ko je bila naravna katastrofa, ko so ljudem hiše šle in morajo praskati denar, da zberejo denar, plus kredite, da postavljajo nove hiše, pa nikomur ni padel na misel odpis dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje. Zato je zame v resnici 6.a in 6.b člen v tej točki čista demagogija. Ljudem je treba pomagati za nastalo škodo, ki so jo imeli, ne pa se izmišljevati nekih novih pravic. Ne gre za 2.300 tolarjev, kar se mene tiče, in majhen znesek, o katerem govori kolega Henigman, gre za presedan in gre za uvajanje nečesa novega. Vsak drug naslednji, ki se mu bo, bog ne daj, zgodila taka ali drugačna katastrofa, bo upravičen zahtevati točno to, kar delamo danes, in takrat ne bodo številke 2.300, ampak bo kakšen drug denar.
Zato bi prosil, da gremo na glasovanje ali pa da tisti, ki zganjajo demagogijo, povedo, da so demagogi, da želijo dobiti še nekaj predvolilnih točk v tem času, dokler državni zbor zaseda, ne pa me prepričevati, da sem kreten in da ne razumem, kako je to malo denarja in kako seveda s tem ne naredimo nobene škode državi. S tem delamo škodo državi, zato ker delamo presedan. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj imam vtis, da se bo razprava z replikami odprla, štiri oziroma pet vas čaka, zato prosim, da se poskušamo osredotočiti in se čim prej približati glasovanju. Prvi ima repliko za kolegom Jakičem kolega Kopač, nato kolega Anderlič.
MAG. JANEZ KOPAČ: Rad bi povedal, da je razprava o akontacijah, ki jo je imel gospod Henigman, netočna. Gospod Henigman je rekel, prispevek za zdravstveno zavarovanje poznamo, če se ga zdaj ne plača, se bo kot akontacija upošteval v prihodnjem obdobju. Prispevek za zdravstveno zavarovanje je prispevek, ki je last zavoda za zdravstveno zavarovanje in ne davčne uprave oziroma državnega proračuna. Akontacije ali pa tovrstna tehnika se lahko upošteva pri davkih od dohodkov iz kmetijstva oziroma pri drugih davkih, ki pripadajo državnemu proračunu. Prispevek za zdravstveno zavarovanje pa ni prihodek državnega proračuna. Zato še enkrat trdim, pri tem bo prišlo do zmede, in tisti, ki sedaj razlagate, kako hočete narediti nekaj dobrega tem kmetom s tem odpisom, vam povem že danes, da boste povzročili veliko zmedo, zaradi katere bodo ti isti kmetje, ki bodo zdaj prebrali, da jim tu nekaj pripada, imeli potem velike težave pri izvedbi v praksi. In to je nepošteno do ljudi, ki so utrpeli škodo iz naslova suše. Ne bom ponavljal tega, kar je rekel že kolega Jakič, to je v resnici demagogija. Če se že drugič lotevate pisati neke amandmaje, potem jih napišite vsaj tako, da se bodo v praksi dali izvajati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Anderlič, za njim kolega Henigman.
ANTON ANDERLIČ: Več kot očitno je, da se je razprava o tem zakonu zavlekla za tri dni izključno zaradi SLS + SKD Slovenske ljudske stranke, ki je želela zadnji trenutek in čez zadnja vrata pravzaprav pripeljati nekaj, kar je nesistemsko, kar je selektivno, kar je na nek način tudi krivično prav do kmetov in do nekaterih kmetov, ki seveda so na drugačen način bili v preteklih letih prizadeti.
Najprej so poskušali celo za 8 let to narediti, celo vsem tistim, ki tudi iz kakšnih, bi rekel, tudi "goljufivih" razlogov niso plačevali, ker so hoteli državo "okrog prinesti" in zdaj jim predlagatelji amandmajev hočejo dati darilo v imenu države. Na koncu so pač prišli, da v letošnjem letu oziroma za letošnje leto naj bi se to odpisalo. Jaz sem trdno prepričan, da je to ukrep, ki je dodatno subvencioniranje določenega sloja prebivalstva, in da je to v nasprotju s politiko, ki jo zagovarja ta vlada in pa, seveda, država, ko je govora o spoštovanju in prevzemanju evropskega reda. Vem pa, da je to tisto, kar bi radi na nek način prerazporedili od enih k drugim.
In, seveda, to je točka, kjer je treba nesporno jasno povedati, da Slovenski ljudski stranki ni do reševanja stvari celovito. Ampak, da jim je za to, da nekaj denarja razdeli pač skozi neko obliko, ki je trenutno na voljo. Namreč, če temu ne bi bilo tako, potem bi zagotovo predlagali, da se odpišejo prispevki in davki vsem tistim, ki so tudi skozi razne druge oblike bili prizadeti in so na takšen ali drugačen način deležni določenih ukrepov države. Jaz verjamem, da je to iluzorno pričakovati, da bi ta koalicija ne podprla amandmajev oziroma osnovnega teksta Slovenske ljudske stranke. Čudi pa me, da vlada sama tega ni predlagala in se je celo mesec in pol in več ukvarjala z vprašanjem in se ji je zdelo to neprimeren ukrep. Jasno, zdaj ga podpira, zaradi tega, ker je očitno prišlo do nekaterih uskladitev v času, ki se mu reče predvolilni čas.
Jaz sem trdno prepričan, da se je potrebno v državi držati nekih principov, nekih načel in predvsem enako obravnavati vse državljane. V tem primeru obravnavate državljane različno in osnovni zakon je namenjen za poravnavo škode, nastale zaradi suše, plazenja in tako naprej, in sluzenja, kar je po mojem popolnoma nedoločljiva zadeva in ne bo mogoče ugotoviti, koliko so ribiči na račun sluzenja imeli manjši ulov. To sem trdno prepričan, ker so mi razlagali včeraj in danes ljudje, ki se sprašujejo, kako boste ugotovili, kakšen je bil izpad ulova rib zaradi tega. To ni ugotovljivo in boste razdelili 30 milijonov ne glede na to, da so to podprli tudi poslanci iz naše stranke. To je preprosto neugotovljivo. Jaz samo ponazarjam stvari, kako se ne dela in kako se ne deli denarja na tak način.
Če bi dejansko hoteli kaj narediti zares, bi se namreč s tem, ko se izplača škoda na račun izpada prihodka, zagotavljala sredstva za poravnavo stroškov, vključno s poravnavo prispevkov državi oziroma ZPIZ-u ter zdravstvenem zavarovanju. Vključno za te namene so ta sredstva namenjena. Za kaj pa drugega, kot za to. In torej iz tega naslova bi se seveda to lahko izplačalo.
Sedaj se bo lahko zgodilo, da ima nekdo manjši del parcel na območju občine, ki je prizadeta zaradi suše. V najemu ima pa 20, 30 kilometrov stran - jaz poznam takih primerov ogromno - od sklada kmetijskih zemljišč, kjer pa stvar ni bila prizadeta in bo za račun tega oproščen vseh prispevkov za socialno in zdravstveno zavarovanje. Nepravično, krivično in seveda neenakopravno med državljani v tej državi. Ampak seveda za to ste se odločili in ne verjamem, da bi vas lahko kdo prepričal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Replika... Prosim za mir v dvorani! Replika, kolega Henigman, za njim kolega Potočnik.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Gre v bistvu za pojasnilo, klasično pojasnilo v tej repliki. Gospodu Anderliču bi se najprej zahvalil, da je povedal, da sluzenje ne sodi v ta zakon in da ni ugotovljiva škoda. Gospod Anderlič, poslanska skupina SLS + SKD je vložila amandma, s katerim, k 4. členu, kjer bi sluzenje izločili iz tega. Glede na dogovor skupine poslancev med poslanskimi skupinami smo ta amandma zaradi tega, da bomo zakon sprejeli in ker gre za 30 milijonov tolarjev, umaknili zato, da ne bo to ovira. Vendar ko smo kontaktirali z morsko biološko postajo v Piranu, z gospo dr. Malejevo, je jasno, nedvoumno povedala, da ni korelacije in ni zagotovila, da je suša povezana tudi s sluzenjem. Vendar zaradi ljubega miru v hiši v državnem zboru smo to umaknili. Verjamem, da bo težko ugotavljati po tem zakonu škodo za vprašanje sluzenja. Toliko glede tega vprašanja.
Drugo, vidim, da niste razumeli oziroma niste seznanjeni s tem, da za zakupljena zemljišča na drugem področju, kjer človek oziroma kmet živi, velja sorazmernost škode. Ne gre za to, da je nekdo upravičen do odpisa vsega, ampak je upravičen samo do tistega deleža, kolikor je pri KD oškodovan oziroma zaradi suše. Se pravi ne glede na to, kje zemljišče leži, se sorazmerno upošteva. In to smo z amandmajem tudi zagotovili.
Sedaj pa še gospodu Jakiču. Gospod Jakič, meni je žal, če ljudje v Posočju niso izkoristili zakona o pogojih, pod katerimi se kmetom zmanjšani odpisani prispevek šteje za plačan. Zakon iz leta 1992 govori v svojem 1. členu, da je to možno, da se neplačana oziroma odpisana štejejo za plačana. Vendar pa v 9. členu, to kar je bilo včeraj že jasno povedano, govori, da mora individualno vsak v 15 dneh vložiti vlogo na ustrezen organ in da mu davkarija oziroma ustrezen organ to potem odpiše. Se pravi, zakon o Posočju omogoča, kot zakon o naravni nesreči, da bi vsak kmet individualno to pravico izkoristil - jaz ne vem, kdo jo je ali kdo je ni. S tem, ko pa ta amandma, 6.b in 6.a člen uvajamo v zakon o suši, pa v bistvu pooblaščamo organ, občinsko komisijo oziroma organ, da v imenu oškodovanca, če se ta s tem strinja, to namesto njega stori. Se pravi, mi nismo v nikakršnem nasprotju, ampak olajšujemo oškodovancem to možnost. Tako, da če se že govori o demagogiji, potem je treba to argumentirano govoriti. Mi nismo zganjali in ne zganjamo nobene demagogije, hočemo pa ta zakon storiti bolj operativen, s to možnostjo, ki velja že od leta 1992. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še tri replike: prvi je kolega Potočnik, nato kolega Rokavec in kolega Anderlič.
FRANC POTOČNIK: Hvala lepa. Jaz se kljub predvolilnemu času, zaradi interesa, da je zakon čimprej sprejet, trem replikam, ki sem jih mislil imeti oziroma dati gospodu Jakiču, Kopaču in pa Anderliču, odpovem, če bo pa potrebno, bom pa kasneje stvari razložil, če se bo razprava v tej smeri nadaljevala. Ker vidim, da marsikatere stvari se govorijo približno in bi bilo treba več časa, da se razložijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Oglašam se pri tem zakonu zadnjič. Namreč meni in naši poslanski skupini gre za to predvsem iz državotvornih ciljev, da ta zakon sprejmemo čimprej, ker je treba ljudem pomagati. Tudi ne bom več odgovarjal na kakršnekoli provokacije, ki so bile pri tem členu, s strani gospoda Kopača ali gospoda Jakiča, ali pa gospoda Anderliča. Namreč, veliko primerov - to je rekel gospod Anderlič - pozna, da imajo kmetje v najemu zemljišča, 20-30 kilometrov oddaljena od svojega bivališča. To je pa res provokacija, kdor ve, kakšna je ta relacija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Glede na to, da ima Slovenska ljudska stranka nesporno pod svojo ingerenco sklad kmetijskih zemljišč in da praktično vse poteze, ki se tam dogajajo, gredo skozi konzultacije - to vem za čas, ko smo bili mi skupaj v vladi, ne govorim za sedaj, mogoče je sedaj drugače, govorim za čas, ko smo bili skupaj v vladi, vem, da se nobena odločitev ni sprejela brez konzultacije v Slovenski ljudski stranki s skladom, tudi konkretne pogodbe, konkretne oddaje zemljišč in konkretne višine zakupnin, najemnin in podobno. Tako da okoli tega lahko diskutiramo, če hočete, v nedogled. Vem pa, osebno, očitno več kot tisti, ki mislite, da zagovarjate kmete. Pojdite na Dolenjsko pogledat, pa boste videli, koliko daleč stran imajo ljudje v zakupu zemljišča, pa se boste prepričali. Ampak jaz to vem, če vi ne veste, je to pač vaš problem. Je to vaš problem. Toliko se spoznam zagotovo kot marsikdo, če ne pa vsaj se dam podučiti in mi ljudje povedo, za kaj gre. Ne pa da trdim nekaj, kar tako.
Namreč, ko sem govoril o sluzenju morja, sem hotel ponazoriti, kako se zakoni ne delajo. Zakoni se ne delajo zaradi ljubega miru v hiši, češ, naj vsak nekaj dobi in bomo vsi zadovoljni, bomo šli domov in smo državi sicer naredili nekaj 10 milijard "pufa" ali karkoli drugega. To seveda državotvorno in za poslance državnega zbora ne more biti merilo, kriterij in ne more biti osnovni motiv. Ne more biti. Zakoni se ne delajo zaradi ljubega miru v hiši. Povem to našim poslancem, kolegom kot tudi vsem drugim. To je moj princip in nikoli ne bom delal zakonov zaradi ljubega miru v hiši, ampak zaradi stvari, zaradi katerih je res treba delati.
Če bi gospod Henigman in gospod Potočnik res imela interes, da se zakon sprejme čimprej, bi svoji vladi sugerirala, da ne zavlačuje z obravnavo zakona mesec pa pol. In če bi res imela interes, da se to obravnava, bi bil gospod minister Smrkolj kdaj na odboru, ker se to njegovega ministrstva tiče, pa je bil samo na koncu danes na odboru itn. Če bi res bilo to tako, če bi res vam bil v interesu sprejem tega zakona, bi ga sprejeli predvčerajšnjim, brez vašega amandmaja, dveh amandmajev, ki smo jih sprejeli na mizo, v tej dvorani, predvčerajšnjim popoldne, tik pred zdajci. Lahko bi si mislil, da hočete podtakniti neko zadevo. Samo zato, da bo šlo naprej. Nisem si tega mislil. Bolj ko boste razpravljali, bolj ko boste utemeljevali, bolj ko boste obtoževali druge, bolj bom prepričan v to, da gre resnično samo za razporejanje nekega denarja in izpolnjevanje nekih obljub. Bolj bom verjel.
Lepo vas prosim, gre za prvo stvar, torej za sušo, za zadevo, ki je bila pred mesecem pa pol vložena v proceduro, lahko bi jo obdelali in danes je gospod Zagožen predlagal sam, šest nas je sedalo tam, da bi bilo najbolje, da samo sušo obravnavamo, pa je rekel, s tem predlogom v Slovenski ljudski stranki ne morem prodreti. Gospod Zagožen bo to lahko sam povedal. Danes zjutraj ob desetih pri predsedniku Podobniku na pogovoru. Torej kdo koga tu heca. Kdo koga tu heca. Jaz prav gotovo ne. Jaz prav gotovo ne, jaz, Zagožna vprašajte, pa boste videli, kako to je. Glasujmo o amandmaju, pa je.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še bodo replike. Bajc, Beblerjeva, Tomažič, Jakič. Vsi ste dvignili naenkrat. A ja, je bil že prej? Kolega Bajc, prosim.
JOSIP BAJC: Predsednik, hvala lepa. Kolegice in kolegi! Začel bi replicirati čisto na koncu kolegu Anderliču. Kolega Anderlič, mislim, da so tvoji strankarski kolegi v tvoji poslanski skupini širili območje oziroma področja, za katera naj velja ta zakon, sluzenje. Ampak dajmo pogledati nekatere amandmaje oziroma širitve in tudi večina kolegov iz vaše poslanske skupine je pripravila ta zakon.
Drugo, kar bi rad v tej repliki povedal, je naslednje. Mislim, da je za ta konkreten zakon pristojno ministrstvo za okolje in prostor in ne ministrstvo za kmetijstvo.
Tretje. Sedaj sem od zadnjih razpravljalcev ugotovil, da je kar nekaj dušebrižnikov za državni proračun; ne vem, kje so bili vsa ta leta in se sedaj, bom rekel, za nekaj milijonov prepričujemo, ali je kdo upravičen ali ne. Rad bi konkretno rekel, kolegu Anderliču repliciral, ko je govoril, da je možno, da bo nekdo uveljavljal oprostitev prispevka za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje, če bo imel, bom rekel na pamet, 20% zemljišč v matični občini, kjer ima stalno bivališče, pa ima še nekje drugje najetih 20, 30 hektarjev. To ni res, ker bodo komisije ugotovile škodo in tista škoda je, ne vem, 20%, 30% višine njegovega KD in 20%, 30% prispevkov za pokojninsko in invalidsko ter zdravstveno zavarovanje bo konkretno oproščen. Mislim, da je to korektno.
Sedaj bi pa repliciral kolegu Kopaču in Jakiču. Ne gre za subvencioniranje določenega sloja prebivalstva. Pred dvema dnevoma smo se vsi - takrat sam nisem razpravljal, pa tudi ne repliciral - strinjali, da je potrebno čim prej sprejeti zakon, ki bo vsaj delno odpravil posledice suše; potem smo to sušo razširili še na plazenje pa ne vem na kaj še, tudi sluzenje in tako naprej. Ampak gre za konkretne ljudi, ki so bili z določeno naravno katastrofo prizadeti, in ne vsevprek in ne samo za nekatere ciljne skupine katerekoli stranke na volitvah 15. oktobra. Zaradi tega mislim, da ste tisti, ki ste tako razpravljali, zganjali demagogijo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolegica Beblerjeva.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa za besedo. Ne bi se strinjala s tem, da je za ta zakon matično resorno ministrstvo zgolj ministrstvo za okolje in prostor. Trdim, da gre za zakon, ki je interdisciplinarne narave in zaradi tega, ko se pogovarjamo o odpisu prispevkov za zdravstveno zavarovanje ter za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, me seveda zanima, koliko pravzaprav in o katerih sredstvih se pogovarjamo. Jaz bi zelo rada videla - mislim, da bi tudi sicer naj veljalo načelo, da tudi poslanci ne moremo kar tako sprejeti nekega amandmaja, ki je finančne narave oziroma ima finančne posledice, ne da bi vedeli, kakšne so te finančne posledice.
Zato bi rada zdajle tukaj slišala meritoren odgovor na vprašanje, od ministra za delo oziroma njegovih namestnikov, od ministra za zdravstvo oziroma njegovih namestnikov, kaj pomeni, če mi te amandmaje trenutno danes tu sprejmemo. Mislim, da je sicer to zelo neodgovorno početje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Tomažič, pripravi naj se kolega Jakič.
BRANKO TOMAŽIČ: Hvala za besedo. V enem delu moram replicirati gospodu Anderliču, ki je bil po svoje nesramen, ampak bom tudi sam v tem smislu razpravljal. Žal, v tem parlamentu se prav vsi poslanci - to sem videl pri vseh sprejemanjih zakonodaje iz naslova kmetijstva - se vsi spoznajo na kmetijstvo, tudi tisti, ki imajo majhen vrt ali kupujejo sadje in zelenjavo na tržnici, pijejo cviček ali pa so celo novinarji. In to je bil vedno največji problem pri dobrem sprejemanju kmetijske zakonodaje. Žal pa so zraven tudi vedno politična razmišljanja, ki škodijo slovenskemu kmetijstvu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za to kratko repliko. Jakič, kolega imate repliko, za njim kolega Pucko.
ROMAN JAKIČ: Hvala, za besedo, predsednik. Jaz bom klasično repliciral gospodu Henigmanu in gospodu Bajcu, neklasično bom pa samo odgovoril gospodu Tomažiču, da me veseli, da je tudi on bil glavni razpravljavec, kar je zadevalo šolsko polje - kot zelo dober poznavalec šolskega polja. Ampak, ker smo tu, seveda vsi enakopravni in izvoljeni, lahko povemo svoje mnenje tudi tisti, ki nismo najboljši eksperti na različnih področjih. Zato seveda cenim tudi prispevek gospoda Tomažiča, ki je predstavil poglede gospe Picige, ko je bilo treba govoriti o šolskem polju.
Ampak klasična replika gospodu Henigmanu. Gospod Henigman je seveda hotel na vsak način prikazati, da je vsak, ki je z interventnim zakonom o Posočju in pa z zakonom o odpisu prispevkov kmetov, ki se šteje za plačane, da je lahko bil oproščen plačila zdravstvenega zavarovanja. To ni res in gospod Henigman to ve. Zato je popravek v njegovi navedbi - niti interventni zakon o Posočju, niti zakon iz leta 1992 o odpisu prispevkov kmetov, ki se štejejo za plačane, ni omogočal nobenemu prizadetemu odpis dajatev za zdravstveno zavarovanje.
Gospodu Bajcu pa tudi klasična replika. Seveda toliko nisem bil nepozoren, da ne bi ugotovil, da se seveda 6.a in 6.b člen nanašata zgolj na odpis dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za tiste ljudi, ki jih je prizadela suša. Namreč, 6.a in 6.b, ko govorita o odpisu, ne govorita o odpisu dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje za tiste, ki jih je prizadelo plazenje tal, tiste, ki jih je prizadela toča, ali tiste, ki so imeli manjši ulov zaradi cvetenja morja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Pucko, za njim kolega Anderlič.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, gospod predsednik. Želim replicirati oziroma spomniti kolega Bajca na prispevke posameznih ministrov pri sprejemanju tega zakona. Gospod minister za okolje je v svojem zelo kratkem nastopu povedal približno naslednje, in sicer: da je vlada obravnavala po mesecu in pol ta zakon, da ga je podprla, da predlaga znesek v višini 5,6 milijarde in povedal je še na koncu, da vlada ne vztraja pri svojih amandmajih. To je bil ves prispevek ministra, ki naj bi bil pristojen za sprejem tega interventnega zakona.
Seveda po drugi strani pa je prispevek ministra za kmetijstvo naslednje: on na široko - mislim, hodi po Sloveniji in razlaga, kako bo vlada pomagala ljudem, ki jih je prizadela ta katastrofa. To je v redu, jaz to podpiram. Ampak potem bi bilo tudi prav, da bi znotraj vlade dosegel vsaj to, da te amandmaje, ki jih predlagate, vlada, če že ne obravnava, vsaj indirektno pove, da so dobri ali niso dobri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Kar se tiče širitve, bi bilo pa res dobro, da tisti, ki govorite o tem zakonu, preberete naslov, ki je bil v originalu pri tem zakonu in ki so ga vložili poslanci LDS + poslanec Pucko; predvsem pa, seveda, so se drugi tudi pridružili - DeSUS, Feri Horvat, Zoran Lešnik in Maria Pozsonec. Torej sami poslanci, sami poslanci opozicije.
In zdaj vam bom prebral naslov, ker govorite o širjenju. Zdaj vam bom prebral naslov, lepo vas prosim, poslušajte. Torej predlog zakona o zagotovitvi sredstev za delno odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in škode, ki jo je povzročila divjad v letu 2000 - ergo. Torej LDS-ovci niso nič širili, tudi jaz nisem nikjer v imenu LDS-a nič podpisoval; še več, odpravili smo - tudi po diskusiji v naši poslanski skupini - škodo, ki jo je povzročila divjad. Je pa res, kar sem že tudi prej rekel, da se ne strinjam - osebno govorim, seveda, v svojem imenu - da je sluzenje morja, ki pa resnični v primerjavi z 12 milijardami, 30 milijonov res ni primerljiv denar. Tako da s tega vidika govoriti o tem, kdo je kaj širil, kdo je kaj, ne vem kaj; širitev je bila predvsem in samo zares tehtna širitev je bila s 6a. členom in 6b. členom - to je bila pa zares vsebinska širitev. Tako s tega vidika ni kaj.
Gospodu Tomažiču ni drugega povedati, kot to, da to očitno ni kmetijska zakonodaja, ampak je interventna zakonodaja, predvsem finančne narave, in sanacija finančnih posledic izpada dohodka in nima veze s pospeševanjem kmetijstva, niti kaj drugega. Bi bilo, pa seveda, po mojem narobe, če parafraziram nek rek, da je kmetijstvo tako pomembna zadeva, da ga je težko prepustiti posameznikom, da ne bom rekel, tistim, ki se spoznajo na to. Je preveč pomembna zadeva, da bi dejansko to lahko bilo cehovsko, kajti potem se pa dogajajo stvari, da se tudi, jaz trdim, odgovorno delijo sredstva in delajo ukrepi, ki niso sorazmerni po celi državi in katerih niso deležni vsi enako, ki se ukvarjajo z istovrstno kmetijsko dejavnostjo. To je pa dejstvo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Kolega Hvalica, ima še repliko in kolega Lešnik. Razpravo imate, kolega Hvalica, razprava ali replika?
IVO HVALICA: Proceduralno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralno, prosim.
IVO HVALICA: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Jaz se nisem oglašal pri tem zakonu, mislim pa, da je razprava dosegla vrhunec predvolilne kampanje, lepo vas prosim, no. Če dejansko hočemo sprejeti ta zakon, in zakon je potreben, dajmo se vzdržati takšnih razprav. Tako ali tako stojimo vsak na svojem bregu.
Glasovanje bo pokazalo, kaj bo šlo skozi, kaj ne bo. Drug drugega ne bomo prepričali. Zemlja je porabila vso vodo, mi pa bomo porabili ves kisik v tej dvorani, ne. Zelo malo ga je in vas lepo prosim, no. Dajmo to spraviti z dnevnega reda. Tokrat pa se nam ljudje res lahko smejejo, ob vseh neumnostih, ki so bile izrečene, ob 500 tonah rib na dan itd., se gremo še tu en maratonski tek, ki ni produktiven. Lepo vas prosim, jaz se ne bom več oglasil in v naši poslanski skupini se ne bomo več oglasili. Dajmo glasovati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. Ali je potrebno, da komentiram vaš predlog, kako nastopi poslanec koalicije. Kolega Lešnik ima razpravo.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Ne bom repliciral.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim. ZORAN LEŠNIK: Veste, kaj, samemu sebi sem že petkrat povedal. /Smeh./ Pravim, da ne bom repliciral. Ker pa nisem v imenu poslanske skupine umaknil amandmaja k temu členu, se bom poslužil tistih besed, lepo izrečenih, poslanskega kolega Hvalice, ki je rekel: lepo vas prosim! Tudi sam bom rekel: lepo vas prosim, podprite ta amandma, ki odpravlja krivico, ki je bila storjena kmetijskim delavcem, in ga podprite zato, ker konkretno navajam, od kod se naj dobi denar, da bo poplačan izpad pokojninske in zdravstvene blagajne.
Zakaj sem pa to predlagal? Predlagal sem zato, ker morda gospodje in gospe poslanke in vsi gostje ne vedo, da je v Gospodarskem vestniku bil objavljen intervju s kmetijskim ministrom, gospodom Smrkoljem, kjer med drugim piše: "Pri tem velja omeniti tudi dejstvo, da lahko iz bruseljske blagajne ob ustreznem obnašanju doma pričakujemo letos od 50 do 80 milijard tolarjev evropske pomoči." Ker pa gre samo za razgovor o kmetijstvu, osebno menim, da bomo toliko dobili za kmetijstvo, in če bomo toliko dobili, potem bi lahko vse predlagane amandmaje sprejeli in bi bila zadeva rešena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Verjetno gre za lapsus v številki. Kolega Jakič, replika, kolega Feri Horvat in nato kolega Možgan. Prosim.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Naj bo malo pikra tudi moja pripomba, kot ste prej rekli za kolega Hvalico - ne vem pa, ali je kolega Hvalica iz koalicije A ali koalicije B - vendar to je malo za šalo.
V resnici me zanima to, kar je kolegica Darja Lavtižar-Bebler danes vprašala. Vsak zakon ima v svojih uvodnih točkah neko finančno oceno. Finančna ocena tega zakona, ki je bil predlagan s strani poslancev LDS oziroma LDS, DeSUS in gospe Pozsončeve, je imel številko na začetku postavljeno, kakšen je finančni strošek. Finančni strošek smo potem korigirali glede neposredne pomoči vsem prizadetim v višini 10 milijard 100 in še nekaj milijonov. V resnici me zanima, če bo državni zbor sprejel amandma, ki govori o odpravi dajatev za pokojninsko in zdravstveno zavarovanje, koliko bo to državo stalo. V resnici bi bilo primerno, da bi ta odgovor dobili, tudi preden začnemo o tem glasovati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo za repliko ima kolega Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. To bo kratka razprava, ne replika.
Navezal bi se na to, kar je rekel kolega Lešnik, in podpiram ta njegov predlog oziroma predlog poslanske skupine in njihove argumente. Če smo že sprejeli 6.a člen oziroma sedanji 6. člen in tudi ta člen, potem mislim, da je boljša ta dikcija, ki jo on predlaga. Vsebinsko je v bistvu enaka, vendar bolj pravična in celovita za vse, ki jih je prizadela suša, ne glede na to, kakšen formalni status imajo: ali so to kmetje ali so to kmetijska posestva in pa delavci v kmetijskih posestvih oziroma kmetijskih organizacijah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še replika dr. Jožeta Možgana.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi! Lepo vas prosim, bog nas je že kaznoval s sušo letos, zdaj vidim, da nas je kaznoval še s parlamentom v kmetijstvu. Ne delajmo tega. Res da nimam kvalifikacij, sem se rodil na kmetiji in imam čustven odnos do kmetijstva, ampak vem pa, kako je hudo, če prizadene kmetijo suša. In ne delajmo se norca iz te zadeve, dajmo glasovati tako, kot je predlagal kolega Hvalica, in nehajmo s takimi replikami, ker s politiko pa res ne bomo posledic suše prekinili. Lepo vas prosim, dajmo nehati s tem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Proceduralno? Prosim, koleg Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Moram o tem - ravno če ne bi bilo te zadnje razprave, mogoče niti tega proceduralnega predloga ne bi dal. Ampak glede na to, da si pač ne dovolim očitkov, ki so tovrstni. Gre za to, da prvič: mi smo stali za zakonom, smo ga podprli oziroma smo ga vložili, vlada je čakala en mesec in pol, da je kaj naredila, tri dni smo izgubili zaradi Slovenske ljudske stranke in zdaj pa pozivati, govoriti o čustvih itn. in v tem trenutku iti na odločanje, brez da bi vedeli, kakšne bodo posledice predvsem v zdravstveni in blagajni ZPIZ-a. In predlog kolegice Darje Lavtižar-Bebler je bil prej jasen, vi ste ga preslišali, niste...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlog!
ANTON ANDERLIČ: ...Da, predlog je bil, da ministri jasno in glasno povedo, kaj bo to pomenilo za te blagajne, katere se oproščajo. Lahko prekinemo, naredimo pavzo, si boste šli gledat magnetogram in boste to ugotovili. Ampak, to je bil predlog, to je bil predlog, da se ministri odzovejo, da povedo. In vi ste, brez da bi dali ministrom ali ministricam, ker jih pač ni, ali pa predstavnikom vlade besedo, da povedo, kaj v zvezi s tem bo nastalo. Gospa Beblerjeva je pa jasno to vprašanje postavila.
In gospod predsednik, odločite se, ker sicer bomo pač predlagali proceduralno pavzo, če zdaj ne odgovorijo, da pač pridejo sem in da na ta vprašanja odgovorijo. To je v razpravi bilo sproženo in menim, da ne morete prej te razprave zaključiti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Horvat, ni replike na proceduralni predlog. To je bil proceduralni predlog. Sprašujem predstavnike vlade, ali želite besedo? Do sedaj je bilo vedno tako, da nobenega nismo prisili k besedi. Če želite besedo predstavniki vlade, prosim, da se oglasite. Vprašanje pa je bilo postavljeno v razpravi: kakšne so finančne posledice. Mislim, da je bilo mišljeno samo, če je izglasovan amandma pod točko 1, ker ta ima neposredne finančne posledice. O členu ne govorimo, razprava je samo o amandmajih, kolegi. Po poslovniku se razpravlja o amandmajih. Člen je bil izglasovan v drugi obravnavi. Bodite dosledni! Amandma pod točko ena pa v celoti spreminja člen, ki je bil izglasovan. Kolegica!
MARGARETA SREBOTNJAK-BORSELINO: Hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Pristojni ministri, minister za finance, minister za okolje in prostor in minister za kmetijstvo ter ostala vlada v celoti je z vloženi amandmaji seznanjena. Finančna konstrukcija je napravljena, ministri se z njo strinjajo. Hvala lepa. /Odziv iz klopi./
To je poslanski amandma. Jaz sem že včeraj povedala in mislim, da imam prav, da v kolikor želite točne podatke, je - po mojem mnenju - potrebno izglasovati sklep, da vlada to pripravi. Informacije, ki jih imam in ki so pripravljene na strokovnih poglavjih, se pa gibljejo okoli 300 milijonov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj pa imate repliko, kolega Feri Horvat. Nimate replike? Hvala lepa. Kolega Anderlič, replika. Ali imate? Imate? Prosim.
FRANC (FERI) HORVAT: Najprej odgovor na vprašanje, od kod in kako nadomestiti izpad v pokojninski blagajni, daje ta amandma, ki ga predlaga DeSus v zadnjem stavku. To je eno.
Drugo. Kolegice in kolegi, jaz sem že včeraj oporekal temu, da mi pozivamo stalno vsak dan posamezna ministrstva ali vlado, da dajo odgovore o finančnih posledicah tega zakona. Ob tem, ko predstavniki vlade, kot ste prej rekli kolega Pucko, ministri in drugi, vključno s predsednikom, hodijo okoli in tudi obljubljajo, da bodo zagotovljena sredstva za pokrivanje dela škode, ki nastaja zaradi suše. In se sedaj sprašujem, zakaj bi opozicijski poslanci tukaj najbolj spraševali, kako bo vladna koalicija oziroma vlada izvajala ta zakon in tudi seveda finančno reševala zadeve, ki iz tega zakona izhajajo. Dejstvo je, da so danes, ne samo oči kmetov in zahteve kmetov in kmečkega sindikata in zbornice in javnosti uprte predvsem ali pa izključno na državni zbor, in če ne sprejmemo zakona, bo nam naprtena največja odgovornost za to, da zakon ni bil sprejet. Zato sem za to, da nehamo s temi vprašanji in da enostavno zakon sprejmemo in naj potem vlada zagotovi njegovo izvajanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Anderlič, nato kolega Lešnik.
ANTON ANDERLIČ: To bo prvi zakon - jaz se čudim predstavnici vlade, mislim, da je državna sekretarke - to bo prvi zakon, ki ga bomo sprejeli na način - in čudim se seveda tudi sekretariatu za zakonodajo in pravne zadeve, da tega ne pove jasno in glasno. Vsak zakon je moral pri svojih obrazložitvah, utemeljitvah imeti - med drugim - tudi eno od obrazložitev: finančne posledice zakona. S tem ko gre državna sekretarka gor in reče: vi sprejmite sklep, potem bo pa vlada vam posredovala po sprejetju zakona, kakšne bodo finančne posledice. V naprej je jasno. Ali pa recimo, da naj pač v okviru sredstev, ki se zagotavljajo, torej 12 ali koliko milijard, se tudi ta izpad v teh blagajnah poračunava. Ker tukaj gre sedaj, verjetno je mišljeno, da gre tisto za direktne zadeve, to gre pa še dodatno zraven. Ampak, resnično bo to prvi zakon - čudim se tudi, predvsem Feriju Horvatu, ki je vešč teh zadev, in sploh je predsednik komisije za nadzor na izvajanjem javne porabe, da sugerira, da pri zakonu ne opredelimo finančnih posledic - to bo prvi zakon, kar jaz pomnim v tem državnem zboru, da bo sprejet. Prvi zakon! Seveda, če za izvajanje proračuna ni to nič pomembno, gospod Feri Horvat, potem seveda ne vem, kako boste vi nadzorovali porabo javnih sredstev na tem odboru, tega pač ne razumem.
Predlagam seveda, da razmislite o tem, da se glasi rešitev taka. Kajti uvodoma, če ne bi teh amadnmajev oziroma če ne bi bilo 6.a in 6.b člena, tega vprašanja sploh ne bi bilo, kajti bil bi obseg sredstev določen in bi bile finančne posledice s sprejemom zakona, seveda, za državni proračun jasne. Sedaj pa seveda niso jasne. Jaz resnično predlagam, naj ali sekretariat pove ali kdorkoli - jaz mislim, da naknadno sprejeti pri zakonu sklep, da naj vlada potem pove, kakšne bodo posledice nekega zakona, ki smo ga sprejeli, je resnično v nasprotju z vsemi procedurami v državnem zboru. In tudi verjetno, po zakonu o vladi se tega na ta način ne da delati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, kolega Lešnik, za njim kolega Partljič.
ZORAN LEŠNIK: Hvala lepa. Da ne bi napravil napake, gospod predsednik, ali lahko repliciram tudi vam? Lahko.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali sem jaz razpravljal?
ZORAN LEŠNIK: Da, ste. Celo ste, bi rekel, malo želeli usmeriti, kako "katastrofalen" - v narekovanju - je moj amandma. Moj ali naš amandma DeSUS-a samo dopolnjuje v drugem branju sprejeti amandma, ga konkretizira, odpravlja krivico in ga konkretizira, kdo naj poravna. In jaz sem sedaj, ko sem uspel prebrati še tudi te fantastične številke, povedal tudi, iz katerih sredstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Hvala tudi za repliko. Replika, Tone Partljič.
ANTON PARTLJIČ: Jaz bom repliciral gospodu Feriju Horvatu, pred tem bi pa naredil krajši uvod.
Vseeno mislim, da se bomo vsi strinjali, da s strani vlade nismo bili kvalitetno servisirani v tej trodnevni diskusiji. Če je res, lahko pa da ni, se opravičujem, ker je pač slišal, povedal, da je tudi na odborih del - recimo sekretar ali kaj - kmetijskega ministrstva govoril eno, minister pa drugo, kot da tudi tam niso usklajeni. Vendar sem morda se tu zmotil.
Jaz tudi ne ironiziram nastopa gospe sekretarke, ki se mi zdi, da se trudi znotraj tega, kar je na razpolago, nam na nek način korektno parira. To je moja prva ugotovitev.
Drugo bi se rad opravičil. Sem pred dnevi govoril, kako sem desetine kilometrov nosil vodo. Stanoval sem res en kilometer od Pesnice, vendar neštetokrat poleti smo jo nosili - to sem hotel reči, da ne bi kdo mislil, da kaj pretiravam.
Feri Horvat, tebi, kolega pa bi repliciral tako. Seveda, v celoti se strinjam, to je stvar vlade, ne vem, zakaj nas tako glava boli. Ne bi pa rad videl, da bi moj nastop izgledal predvolilno. Trdno smo prepričani, da ta vlada tega zakona ne bo več izvajala, ne letos, kaj šele prihodnje leto, in se bo neka druga vlada mučila s tem zakonom, ki ga sprejemamo danes. Zato nas, po mojem mnenju, skrbi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Feri Horvat, nato Jože Avšič.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Repliciram Tonetu Anderliču, kajti puščico je ustrelil v napačno tarčo. Odbor za nadzor proračuna ni tisti, ki odločilno ali pa pomembno vpliva na sprejem zakonov s finančno dimenzijo, to je spoštovani kolega Kopač, ki se intenzivno s tem ukvarja tudi ob tem zakonu. Zadeva odbora za nadzor proračuna je takrat, ko je nek zakon sprejet, ko je proračun sprejet in ko računsko sodišče ugotovi nepravilnosti in te nepravilnosti obravnavamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Poglejte, ko sem dodelil zakon, sem ga po tehtnem premisleku dodelil odboru - najprej sem celo razmišljal, da je matično delovno telo odbor za kmetijstvo, nato sem se posvetoval in zakon je bil dodeljen odboru za infrastrukturo in okolje, nato pa sem ga poslal tudi odboru za finance in odboru za kmetijstvo ter vladi, se razume, ker vlada ni predlagateljica. Tako da je bilo z naše strani korektno pripravljeno. Formalno pa je zakon obravnaval samo matični odbor, zainteresirani, mislim, da ga niso obravnavali, in sekretariat, seveda. Želite besedo? Dajem vam besedo. Prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Želela bi v imenu sekretariata povedati naslednje.
Kar se tiče postopka amandmiranja, kar se tiče amandmajev s finančnimi posledicami, ima neposredno pristojnost delovno telo, pristojno za finančna vprašanja, ne pa sekretariat. Sekretariat ocenjuje zgolj predlog zakona, kakor je vložen v zakonodajni postopek, in ali je uvod predloga zakona, kamor sodijo finančne in druge posledice, ustrezen glede na besedilo, in ali predstavi stanje. Tako da s tega vidika sekretariat nima pristojnosti ocenjevati finančne posledice, temveč vložene amandmaje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Replika, kolega Avšič, nato kolega Anderlič in kolega Kopač. Morda bi bilo treba počasi replike skrajševati. Kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Torej, delno repliciram gospodu Horvatu in delno državni sekretarki.
Poglejte, tri dni res meljemo eno in isto - sam pa se danes prvič oglašam, mislim, da drugič, no - ampak včeraj, mislim, da včeraj, da ni bilo predvčerajšnjim, sem postavil podobno zahtevo, kot jo je danes gospa Darja Lavtižar (to je v magnetogramu, lahko se prebere). Kdo je kriv, da ta hip, ko smo pred končnim sprejemanjem zakona, ne vemo, kako finančno težak zakon sprejemamo? Mislim, da je to izključna krivda na vladi. Do tega zakona, da imamo te zaplete in da izgubljamo tri dni časa, je kriva vlada. Poglejte, ta zakon je obravnavala samo na korespondenčni seji. Za tak zakon, ko cela Slovenija ve, da je suša problem tega stoletja za kmetijstvo, si ni vzela ure časa, da bi se usedla in o njem razpravljala. In danes je vlada zasedala in danes bi vlada lahko obravnavala amandmaje, ki so vloženi in ta hip bi lahko imeli oceno finančnih posledic tega zakona, lahko bi dobili napotilo, ali sprejmemo to ali ne.
Seveda je vprašanje dejansko - želim, da ne bi motili tukaj moji od zadaj - želim seveda tudi sam to poudariti, kar drugi govorijo: verjetno je za to vlado bolj problem nadzorni sveti elektrarn v Sloveniji, nadzorni sveti v drugih organizacijah, ki so v državnih službah, skratka kadrovske zadeve. Suša je očitno najmanjši problem naše vlade. Če bi bil majčken problem, ne mislim na ministra za kmetijstvo, ali pa ministra za okolje, mislim na vlado kot celoto, na organ, ki bi moral dati jasne odgovore na naše predloge, ki presegajo predlog poslancev, ki je bil vložen v ta državni zbor. Predlog poslancev se je glasil na milijardo, milijarda 150 milijonov je izglasovana, to ni tako - 10 milijard 150 milijonov - to ni tako huda prekoračitev, ampak tisto, česar ne vemo, je pa lahko izredno veliko.
In predlagatelj amandmaja je zjutraj rekel, da je to milijardo pa pol približno. Sekretarka je rekla približno 300 milijonov. Kaj mi res sprejemamo? In za zaplet ni potrebno nobenega poslanca kriviti, nobene poslanske skupine, izključni krivec, da se ni vlada sestala in sedla okoli zakona in o problemih suše v Sloveniji nasploh, je vlada sama. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Prosim, ne vem, razmišljam o kratki pavzi. Tone Anderič replika, za njim Janez Kopač kot zadnji.
ANTON ANDERLIČ: Jaz vsekakor nisem upiril nobene puščice na odbor za nadzor proračuna, ampak gospodu Feriju Horvatu osebno in njegovi diskusiji je bilo namenjeno. Njegovi diskusiji je bilo namenjeno, sem pa seveda rekel, da si tudi ne predstavljam, kako bo odbor kontroliral porabo javnih sredstev, vključno s proračunom, če on zagovarja zakon, po katerem se ne ve, koliko denarja bo namenjeno za to in kako bo on to potem sploh kontroliral, če - kajti, namreč pri vsakem zakonu, vključno s proračunom, je določen obseg sredstev na koncu in seveda potem odbor pač to obravnava. Ampak jaz razumem, da gospod Feri Horvat nastopa tudi v dvojni vlogi in da tukaj ni kakšna posebna zadeva.
Seveda sem šel zdaj dva, tri zakone gledat, ki so v proceduri, kar se tiče sekretariata. In sem trdno prepričan, da je samo delno ta razlaga točno, ki jo je gospa Bitenčeva povedala. Kajti, namreč v zakonih piše, posebna postavka, ki govori: finančne in druge posledice sprejetega zakona. In potem v vsakem zakonu piše: izvajanje tega zakona bo stalo toliko in toliko. In če tega ni, torej pri tem zakonu, s tem amandmajem, se tega ne da predvideti. In torej ta osnovna postavka ni zagotovljena.
Zato, da to lahko ugotovimo, da to ni zagotovljeno, ni potreben odbor za finance, ampak se preprosto ugotovi, da če bi bil sprejet tak amandma, se ne more predvideti posledic, finančnih posledic in bodo pač šle te finančne posledice čez predvidenih 12 milijard ali koliko je že končna številka. Samo za to gre. S tega vidika je to na nek način nekorektno pripravljeno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralno? Samo še kolega Kopač je bil za repliko, potem bi pa glasovali. Kolega Jože Jerovšek, proceduralni predlog. Prosim!
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Tu smo priče strašni dvoličnosti in strašni dušebrižnosti do državnega proračuna, do zdravstvene blagajne, do pokojninske blagajne s strani gospoda Anderliča in kolegov v njegovi poslanski skupini. Če so tako strašno zainteresirani za to, potem jaz predlagam, da prvo absolviramo eno drugo točko - to se pravi, poročilo o polletnem izvajanju proračuna - pa bomo videli, kje so te strašne luknje v proračunu nastale, da je že 82% proračuna bilo po prerazporeditvah, po obremenitvah, da je v pokojninski blagajni takšna strašna luknja, da so te strašne malverzacije na državnem proračunu. Če ste taki dolžebrižniki, potem pa to absolvirajmo, pa bomo videli. Sedaj pa na hrbtih kmetov lomijo tu za eno milijardo, na hrbtih kmetov se gredo dvoličnost: predlagajo zakon, potem pa zavlačujejo z vsemi možnimi sredstvi. Obravnavajmo potem polletno poročilo izvajanja proračuna...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jerovšek. To ni bil korekten proceduralni predlog, ker te točke ni na dnevnem redu.
JOŽEF JEROVŠEK: Predlagam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vašega predloga ne bom dal na glasovanje. Poglejte. Jaz bi rad vendarle prebral člen poslovnika, ki govori, kakšne so relacije, kadar predlagani zakon vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz državnega proračuna, še posebej to v relaciji do našega sekretariata: "dodeli predsednik državnega zbora tak zakon v obravnavi tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za finančna vprašanja..." - to je bilo narejeno - "... to delovno telo poda mnenje tudi k amandmaju, ki ima finančne posledice za državni proračun. Poročilo o finančnih posledicah zakona oziroma amandmaja lahko to delovno telo poda neposredno državnemu zboru." Ni mi znano, da bi v poslovniku bila neposredna določba, da bi bil sekretariat dolžan v tem primeru; samo, kadar pa oceni sestavine zakona, pa seveda napiše in pogleda, če ima zakon vse sestavine zakona. Ne nazadnje, to sem dolžan storiti že sam, ko dodelim zakon. Če ni vseh sestavin, sem dolžan zakona nedodeliti. Tako da mislim, da je bil tukaj postopek povsem korektno izpeljan. Replika še kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Poglejte. Žal, žal, je mnogo nerodnosti nastalo zaradi tega, ker je vlada v resnici, kar se tega tiče, popolnoma razsuta. Jaz sem prej govoril z ministrom Umekom, tukaj, in je rekel: "Ja, mi imamo to danes na dnevnem redu, opredeljevanje do teh amandmajev, ampak to smo dali bolj na konec. Če boste počakali, pa boste dobili stališče vlade." Meni se je to zdelo malo za malo - moram reči. Lahko bi dali, danes ste imeli sejo vlade, pa bi lahko dali ob 10.00 na dnevni red, pa bi mi tukaj imeli pisno stališče vlade. Ampak tega niso naredili. Lahko bi vlada skrajšala to razpavo.
Drugo. Kar je rekla gospa Borselino, absolutno ne drži. Verjetno je narobe obveščena. Posledice je ta hip v resnici nemogoče v celoti ali pa celo zelo približno oceniti zato, ker ne vemo, kakšen bo odstotek suše pri posameznih upravičencih. Tega v resnici ne more povedati ta hip nihče. Lahko da nek zelo širok interval, ne more pa reči 300 milijonov, lahko reče od 300 do 900, ne vem, se izmišljujem.
Tretje, kar bi rad rekel. Ker je kolega Feri Horvat začel razpravljati v prid amandmaju DeSusa sem se za trenutek zbal, da bo celo sprejet. Rad bi opozoril samo na to, kaj pa ta amandma prinaša. V resnici, ko ste vi pozvali gospo Borselino, naj govori o tem amandmaju, je ona govoril itak o nečem drugem. Ta amandma bi pa šele povzročil katastrofo. Zakaj? Zato, ker prvič: ne pove, kakšna je osnova, od katere se odbija znesek prispevkov pri zaposlenih v kmetijskih podjetjih oziroma v kmetijskih organizacijah. Drugič: zato, ker je način obračunavanja dajatev v podjetjih čisto drugačen, kot je način obračunavanja pri fizičnih osebah. Tretjič: zato, ker škoda v resnici ni bila povzročena, razen na zelo posreden način zaposlenim, ampak lastnikom. Skratka, logika je napačna. Tako, da jaz - na matičnem odboru ta amandma sicer ni doživel nikakršne podpore, upam, da je tudi tu ne bo.
Razumem sicer njegovo dobronamernost ali pa neke vrste protest glede na osnovni tekst, ki ga je predlagala SLS+SKD in poskrbi samo za ene, na druge pa čisto pozabi. Ampak, ker je načeloma resen poslanec Feri Horvat začel o njem razpravljati pozitivno, sem želel opozoriti na to, kaj v resnici to prinaša.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Zelo kratko. Jaz sicer gospoda mag. Kopača spoštujem in ga cenim in tudi cenim njegovo znanje. Ampak tu si pa sedaj upam reči, da je usekal popolnoma mimo, ko je rekel, da ni osnova. Osnova je enaka kot za kmete: ocenjena višina škode. Če je na njivi koruza, na kmečki njivi 50% izpad, je na tej družbeni ali pa državi njivi, bom rekel, 50% izpad, se pač upošteva 50% manj plačila dohodnine. To je eno.
Drugo pa ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim! /Nekdo govori iz klopi. Ni vključen./ Smeh v dvorani. Kolega Bajc.
ZORAN LEŠNIK: Naj bo kulturen, pa naj se oglasi in naj replicira.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako je. Prosim!
ZORAN LEŠNIK: Zraven tega me tudi izključujejo, ampak to tudi ni pomembno, ker govorim dovolj glasno. Rad bi še povedal, da je izračun tega predloga ... /Izključeno./... ne bo, saj ni važno. Če je določena višina škoda na tistem območju, potem se pri obračunu plače reče: 30% manj za pokojninsko, 30% manj za - če je, recimo, tak odstotek - pokojninsko in 30% manj od akontacije dohodnine. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Še dve repliki, potem pa lepo prosim zaključimo. Lepo prosim. Replika kolega Kopač, nato kolega Feri Horvat.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Žal moram ugotoviti, da to kot si ali pa to, kar je sedaj.... /Nemir v poslanskih klopeh./ Ali je lahko malo tišine?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali lahko, prosim, prisluhnemo?
MAG. JANEZ KOPAČ: .../Ni vključen./ To kar je rekel sedaj kolega Lešnik, je mogoče njegovo razumevanje tega teksta, ampak v resnici ta tekst ni jasen. Osnova je pri kmetih je KD. Osnova pri zaposlenih je pa plača. In plača ni nič prizadeta, tako kot je KD prizadet. Plača se ne znižuje, tako kot se znižuje KD. Hočem reči, da je v praksi neizvedljiv. In če bi že kaj bilo primerno kot osnova, bi bil prihodek podjetja, šele tam bi pa videli, kakšne težave to povzroči, ker je potem treba izračunavati, iz katerega naslova - nekateri imajo tudi trgovsko dejavnost registrirano, nekateri imajo poleg proizvodnje kmetijskih pridelkov še kaj drugega; skratka, popolna zmešnjava bi se zgodila.
Zato predlagam, seveda, da se tega amandmaja ne sprejme. Oglasil sem se pa izključno in samo zato, ker je nenadoma začel v njegovo prid diskutirati poslanec Feri Horvat, ki, sem prepričan, da razume, kako neizvedljiv je ta amandma.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Oglašam se zadnjič, predvsem zato, ker se zavedam, ravnam tako in govorim tako kot govorim, zato ker se zavedam zelo velike odgovornosti: svoje osebne in naše, državnega zbora, glede na usodo tega zakona, ali bo sprejet ali ne bo sprejet. Objektivno, če ne bo sprejet, pa tudi če imamo ne vem koliko opravičenih izgovorov, da je vlada kriva za to, bo krivda padla objektivno na nas. Tega ne želim in nočem sprejeti nase: ne kot podpisnik predloga zakona, ne kot poslanec tega državnega zbora in predvsem ne kot poslanec, ki prihaja z območja, ki je eno najbolj prizadetih v Sloveniji in dejansko hitro in nujno rabi pomoč.
Soglašam s kolegi, ki so kritizirali ravnanje vlade, s tem da bodimo pošteni, z izjemo predstavnikov vlade, ki so bili tu, predvsem dveh resorjev, ministri in njihove sodelavke, ki so v okviru svojih pooblastil in v okviru možnosti poskušali narediti, kar se da, da bi prišli do kolikor toliko dobrega zakona. Vlada kot celota je dejansko pokazala ravnanje, kako vlada ob takem zakonu ne bi smela ravnati. Vendar ne moremo zdaj mi, predvsem pa ne opozicijski poslanci, prevzemati odgovornosti za to nase in iti celo v tveganje, da zakona ne bi sprejeli.
Zato predlagam, da izglasujemo amandmaje, da zakon sprejmemo, in če bodo nastali problemi, pa naj se potem tudi zakon čez nekaj časa popravlja ali pa spreminja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Smo na šesti strani pregleda amandmajev. Glasujemo o amandmajih k 6.b členu.
Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 1, predlagateljica je poslanska skupina DeSUS, delovno telo ga ne podpira. Če bo amandma sprejet, bodo ostali amandmaji brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (69 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (49 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj -poslanska skupina LDS, delovno telo - podpira. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju pod točko 2.
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Amandma pod točko 2 ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj - poslanska skupina LDS, delovno telo - ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.)
Glasujemo o amandmaju pod točko 3.
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 4, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (72 prisotnih.)
Glasujemo za amandma pod točko 4.
Kdo je za? (61 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 7. členu. Predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 7. členu.
Kdo je za? (70 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 8. členu, predlagatelj je odbor. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (70 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 8. členu.
Kdo je za? (62 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 9. členu, predlagatelj je odbor. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (67 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k 9. členu.
Kdo je za? (64 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Torej glasovali smo o vseh amandmajih k členom.
K naslovu zakona je skupina poslancev, prvopodpisani Gasparini Mario, predložila amandma, ki se glasi: naslov zakona se spremeni tako, da se glasi: "Zakon o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000." Delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Amandma k naslovu zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.) Glasujemo o amandmaju k naslovu zakona.
Kdo je za? (60 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Končali so z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost do zakona? (Ni porušena.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona o zagotovitvi sredstev za odpravo posledic suše, neurja s točo, plazenja tal in sluzenja morja v letu 2000. Ugotovimo prisotnost! (72 poslancev.) Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (72 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
V pregledu imamo še tri dodatne sklepe. Prvega predlaga poslanska skupina LDS: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije in skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, da proučita možnost za oprostitev oziroma znižanje zneskov zakupnin za zemljišča, posejanja s kulturami, ki jih je prizadela suša ali druge naravne nesreče v sorazmerju, z ugotovljeno škodo v letu 2000, ter sprejmeta ustrezne ukrepe." Ali je ta sklep na podlagi določb zakona še aktualen? Umik. Hvala lepa, kolega Anderlič.
Dodatni sklep pod točko 2 se prav tako dotika... Ali preberem? "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi, da prouči problematiko plačevanja prispevkov za zdravstvo in pokojninsko-invalidsko zavarovanje kmetov, ugotovi natančno višino neplačanih prispevkov, vključno z zamudnini obrestmi, za obdobje 1992/2000 ter predlaga državnemu zboru Republike Slovenije način reševanja tega problema. Prioritetno naj prouči upravičenost in zakonsko možnost za pomoč pri plačilu oziroma odpis od dajatev za tiste kmete dolžnike, ki so bili v obdobju 1992-2000 enkrat ali večkrat prizadeti z elementarnimi nesrečami, npr. sušo, poplavami, neurji s točo, pozebami, žledom itd."
Predlagatelji - poslanska skupina LDS, delovno telo - podira. Kolega Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Umik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog ima kolega Potočnik.
FRANC POTOČNIK: Predlagam dodatni sklep, v enaki vsebini, kot je napisan pod številko 2.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Potočnik, v imenu poslanske skupine je pravkar kolega Anderlič dodatni sklep pod točko 2 umaknil.
FRANC POTOČNIK: Vlagam ga kot poslanec, ne kot poslanska skupina. Če je treba, ga še enkrat preberemo ali pa ga še enkrat prepišemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dobro, kolega Potočnik, prosim, da samo formalno to vložite.
Gremo na sklep pod točko 3. To je dodatni sklep, ki ga predlaga kolega Geza Džuban: "Državni zbor predlaga Vladi Republike Slovenije naj pri določitvi stopnje prizadetosti posameznih območij zaradi suše uporabi metereološke metode, ki slonijo na količini padavin in temperaturi do konca avgusta ter pedološki karti. Na tej podlagi naj se določijo območja prizadetosti, približno pet območij, ki naj služijo kot osnova za delitev in kontrolo porabe sredstev" - delovno telo podpira.
Ta dodatni sklep kolega Džubana dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (66 poslancev.) Glasujemo o dodatnem sklepu pod točko 3.
Kdo je za? (58 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Dodatni sklep kolega Džubana je sprejet.
Kolega Feri Horvat predlaga dva dodatna sklepa. Prvi se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi, da v okviru svojih pristojnosti čim prej sprejme zunanjetrgovinske in druge ukrepe, ki so pomembni za blažitev posledic suše." Prosim za mir v dvorani! Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Glasujemo o prvem dodatnem sklepu kolega Ferija Horvata.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Dodatni sklep je sprejet.
V razpravo dajem še drugi dodatni sklep kolega Horvata: "Vlada Republike Slovenije naj pospeši aktivnosti na programih za preprečevanje oziroma zmanjšanje negativnih posledic ujm in škodljivih vremenskih pojavov, sistemi namakanja in drugo." Ugotovimo... Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Glasujemo o drugem sklepu kolega Ferija Horvata.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ta dodatni sklep je bil prav tako sprejet.
Kolega Franc Potočnik je napovedal, da bo vložil tudi dodatni sklep, ki je sicer vsebinsko povsem enak, kot so ga predlagali kolegi iz poslanske skupine LDS. Jaz sem pričakoval, da bo samo na roko pač podpisal ta sklep, očitno ga je kolega Potočnik šel pač pripraviti, zato bom sejo, kolega Franc Potočnik torej predlaga dodatni sklep, ki je vsebinsko enak, kot je dodatni sklep, ki ga je prvotno predlagala poslanska skupina LDS. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Glasujmo o dodatnem sklepu, ki ga predlaga kolega Franc Potočnik.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Tudi ta dodatni sklep je bil sprejet.
S tem smo izčrpali izglasovanje vseh dodatnih sklepov. Zaključujem 1. točko dnevnega reda.
Preden preidemo na 18., za deset minut sejo prekinjam, da se nekoliko pripravi prostor za nadaljevanje seje. Nadaljevali bomo s točko 18 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah.
(Seja je bila prekinjena ob 16.39 uri in se je nadaljevala ob 16.59 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prešli bomo na 18. točko dnevnega reda. Predem preidemo na 18. točko dnevnega reda, najprej ugotovimo prisotnost. Prosim samo trenutek, da se nam vsi pridružijo. Tukaj ni možno podaljšati, imamo samo petnajst sekund. Ali smo vsi? Ura je 17.00. Ugotovimo prisotnost, drugič! Prosim, da se s pritiskom na rumeni gumb prijavimo. Okoli 50 nas je v dvorani. Sejo nadaljujemo ob 17.12. Prosim vodje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost.
(Seja je bila prekinjena ob 17.02 uri in se je nadaljevala ob 17.14 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke in kolegi poslanci, prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ker je bilo prehitro, tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani. Prisotnih je 51 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Smo v drugi obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o upravnih taksah, 18. točka dnevnega reda. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Navedeni predlog ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Več nas je v dvorani. Drugič ugotavljamo prisotnost.
Tretje ugotavljanje prisotnosti bo ob 17.26 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.16 uri in se je nadaljevala ob 17.26 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci. Tretjič ugotavljamo prisotnost v dvorani! (56 poslank in poslancev.)
Glasujemo o predlogu.
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo k 3. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor. Vlada ga podpira. Želi kdor razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Kolegice poslanke, kolegi poslanci prekinjam sejo, nadaljujemo jutri ob desetih s to točko dnevnega reda.