Sejo je vodil Andrej Gerenčer, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.11 uri.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 28. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Prosim, gospodje poslanci!
Obveščen sem, da so zadržane in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Rudolf Moge, Miran Jerič, Aurelio Juri, Maria Pozsonec, dr. Ciril Ribičič, Feri Horvat, Jakob Presečnik, Franc Potočnik, dr. Franc Zagožen, Peter Hrastelj, Vili Trofenik, Janez Kramberger, Bojan Kontič, Peter Lešnik, Lojze Peterle, Ivan Kebrič, Zoran Lešnik, (Izidor Rejc je prišel, kot vidim), Ivan Božič, Miroslav Mozetič in Jurij Malovrh.
Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Očitno nekateri niso pritisnili na gumb, zato bomo ponovno ugotovili prisotnost! Ugotovimo prisotnost v dvorani! (40 prisotnih.)
Naslednje ugotavljanje prisotnosti bo ob 14.25 uri. Pozivam vodje poslanskih skupin, da zagotovijo prisotnost v dvorani.
(Seja je bila prekinjena ob 14.11 uri in se je nadaljevala ob 14.25 uri.)
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Kolegice poslanke, kolegi poslanci! Ugotovili bomo sklepčnost v dvorani! Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije ter vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 28. izredne seje bomo pričeli s točko PREDLOGA ZAKONA O POGOJIH ZA PRIDOBIVANJE LASTNINSKE PRAVICE TUJCEV NA NEPREMIČNINAH, ker še nismo dobili za 3. točko poročila, je pa v pripravi. Predlog tega zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Gre za hitri postopek. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval tudi odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Ali ne želi predstavnik odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Dajem besedo predstavnikom poslanskih skupin. Pisno se je prijavil gospod Pahor, ki bo govoril v imenu poslanske skupine združene liste. Prosim.
BORUT PAHOR: Hvala lepa, gospod predsedujoči. Gospe in gospodje, spoštovane kolegice, lep pozdrav vsem! Ker ne bom dolg, bom hvaležen kolegom, če ne bodo glasno klepetali. Najprej moram izraziti začudenje v imenu poslanske skupine, da vlada o tako pomembnem zakonu ni terjala uvodne besede. To je zakon, ki zahteva dvotretjinsko večino, je pomemben zakon, je zaščitni zakon. Pričakovati je bilo, da bo vlada zelo temeljito obvestila parlament in javnost, za kaj se je odločila s tem zakonom in kako zavarovati slovenske nacionalne interese. Zato vlada ne sme zameriti, če ob izjavi, da Združena lista socialdemokratov podpira zakon, če ob izjavi, da zakon podpiramo, postavimo nekaj vprašanj in pričakujemo odgovore. Ni mogoče skriti, da zakon sprejema državni zbor v času in v luči uveljavitve evropskega sporazuma. Vlada je sicer skušala javnost prepričati, da bi bilo mogoče uveljaviti evropski sporazum tudi brez tega zakona. To vsekakor drži, toda če prav razumem predstavnika vlade, je zakon potreben zato, ker ima zaščitni značaj, ima zaščitno funkcijo. Zato se velja o njegovi vsebini in dejanskih dometih seveda temeljito pogovoriti. Kot rečeno, ni slučajno, da pada sprejem tega zakona v čas uveljavitve evropskega sporazuma. V evropskem sporazumu je tudi poglavje 13 oziroma priloga 13, ki vsebuje takoimenovani španski kompromis. Španski kompromis je bil veliko darilo slovenske države Evropski uniji, predvsem pa Italiji, zato da smo ta sporazum lahko sklenili. V njem smo v bistvu dopustili, da bodo tisti državljani Evropske unije, ki so kdajkoli tri leta živeli na ozemlju Slovenije, dobili štiri leta pred vsemi drugimi pravico do nakupa nepremičnin. To je, seveda, velik privilegij in veliko darilo. Ampak slovenska država se je dve leti nazaj, ko je odločala o tem, ali to sprejme ali ne, pač zavoljo popolne izgube državne verodostojnosti s tesno večino odločila, da to darilo sprejme. Lani državni zbor ni imel druge poti, kot da to samo verificira, spremeni ustavo in zakon o ratifikaciji z dvotretjinsko večino tudi sprejme. Se pravi, zdaj smo v okoliščinah, ko je treba mednarodno pogodbo izpolniti; mednarodno pogodbo, ki daje pravico državljanom, ki so tri leta živeli na ozemlju Slovenije, da pridejo do pravice do nakupa nepremičnin - to obveznost je treba izpolniti.
Če prav razumem vlado, želi s tem zakon to pravico uveljaviti na tak način, da bo hkrati to funkcioniralo zaščitno, če prav razumem, omejevalno. Zato bi rad tukaj vlado zelo odkrito vprašal, ali sprejem tega zakona ne pomeni, spričo svoje omejevalnosti in spričo tega, da je zaščiten, da utegnemo imeti težave z Brusljem in Evropsko unijo. Če pa vlada trdi, da takih težav in problemov ne more biti, ker zakon v ničemer ne omejuje ali pa ščiti naših nacionalnih interesov, sprašujem, v čem je potem omejevalen ali zaščiten? Ta paradoks mora vlada vsekakor pojasniti.
Jaz kot poslanec in naša poslanska skupina, seveda, verjame, da je vlada v preteklih mesecih temeljito proučila vprašanje vzajemnosti kot temeljno vprašanje priloge 13 španskega kompromisa in evropskega sporazuma. Rad bi opozoril na to, da je Združena lista socialnih demokratov s poslanskimi vprašanji ves ta čas opozarjala na izjemen pomen dobrega in uspešnega odgovora na to vprašanje. Rad bi povedal, kaj in kako Združena lista socialnih demokratov šteje kot dobro zaščitno ureditev in neizogibno potrebo, da se izpolnijo pogodbene obveznosti iz evropskega sporazuma.
Skratka, treba je najti tisto stično točko med zaščitnimi ukrepi na eni strani in izpolnjevanjem pogodbenih obveznosti na drugi strani, da bomo mi dejansko zavarovali slovenske nacionalne interese, toda hkrati ne vzbudili suma v izpolnjevanje pogodbe v Rimu, na Dunaju ali v Bruslju. Vlada je v preteklih mesecih zagotovila, da je ta zakon natančno ta stična točka. Jaz pričakujem od predstavnikov vlade, da bodo to tukaj še enkrat argumentirali. Nisem zadovoljen, da predstavnikov vlade zdaj ni tukaj. Zato se mi zdi predsedujoči, da bi bilo dobro, če glavne ljudi iz vlade povabimo, ker diskutiramo o zakonu, ki zahteva dvo tretjinsko večino.
Dovolite mi, da strnem stališče poslanske skupine združene liste v naslednje. Zakon podpiramo! Glede tega zakona imamo nekaj vprašanj. Pričakujemo, da bo vlada na vprašanja, ki smo jih zastavili, odgovorila še pred glasovanjem. Opozarjamo na to, da smo v preteklih mesecih večkrat opozorili slovensko vlado na veliko delikatnost načina uveljavitve načela vzajemnosti. Mislimo, da bi lahko slovenska vlada in slovenska politika to načelo vzajemnosti uveljavila na bolj eleganten način, ki bi utegnil imeti manj morebitnih negativnih odzivov iz mednarodne javnosti, posebno iz Evropske unije, če bo le-ta štela ta zakon kot poskus omejevanja že uveljavljanja pravice za pogodbo.
Na koncu. Mislim, da smo danes ob tej diskusiji tako ali drugače soočeni tudi z razpravo o evropski politiki sploh. V tem smislu predsednik oziroma predsedujoči ne more dopustiti razprave o vprašanjih, ki niso na dnevnem redu - o poročilu evropske komisije, ki smo mu priča v teh dneh. Vendar mi bo, upam, dovolil reči samo eno premiso, samo eno paralelo. Slovenska politika se bo morala odločiti ali bo še naprej tako nervozno kot do sedaj trkala na vrata Bruslja, namesto, da bi doma temeljito organizirala gospodarske in socialne reforme, ki bi jo kvalificirale kot polnopravnega člana čez čas. Ali pa bo namesto trkanja, nervoznega trkanja na bruseljska vrata, to pomilovalno opravilo končno opustila in se dokončno odločila delati doma. Jaz moram reči, da je Združena lista socialnih demokratov poročilo evropske komisije razumela tudi v tem smislu, da se bo proces širitve Evropske unije upočasnil. Kar za nas seveda ni nobena novost. O tem smo govorili že pred 2 in 4 leti, ko je predstavnik vlade tukaj vztrajno zahteval, da se državni zbor opredeli do njegovega predloga, da se zapiše kot cilj vključitve leto 2001. Tudi v tej luči je državni zbor sprejemal odločitve, katerih ceno plačujemo danes. To je ta povezava med tem dvema diskusijama.
Zato Združena lista socialnih demokratov ob tej razpravi poziva slovensko politiko in seveda slovensko vlado posebej, da se končno izteče ta nervozna evropska politika, ki si je zadala za edini cilj, da je čimprej članica Evropske unije, da Slovenija čimprej postane član Evropske unije. Namesto tega naj se energija osredotoči na temeljitost priprav in poročilo Evropske unije je ukor prav iz tega vidika. V tem smislu pričakujemo, da se bo slovenska vlada v replikah na to izvajanje tudi odzvala. Ker je to diskusija, ki v ta okvir sodi. Mislim, da ne more malomarno skomigniti z rameni in reči, da smo samo mimogrede dobili neko slabšo oceno, drugače pa gredo stvari v redu naprej. Treba je zamenjati filozofijo, treba je zamenjati politiko, treba je zamenjati slovensko evropsko politiko. Iz nervoznega trkanja na evropska vrata je treba preiti na temeljite priprave doma. Čas širitve na vzhod, tudi v Slovenijo bo daljši, daljši in omogočal bo Sloveniji, da se temeljiteje pripravi in to sploh ni slabo. To je po mnenju Združene liste socialnih demokratov dobro. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Malo ste šli izven konteksta te točke, ampak dobro, tudi to je treba. Kolegice in kolegi! Državni zbor obravnava in sprejema ta zakon na izredni seji na predlog vlade. Nedopustno je, da vlade ni in odločno zavračam vsak morebitni očitek, da je državni zbor kriv za nepravočasen sprejem tega zakona. Istočasno opozarjam tudi vas, kolegice in kolegi poslanci, da je za sprejem tega zakona potrebna dvotretjinska večina, to se pravi, da vsi tisti, ki ste po pisarnah, da pridete v dvorano, ko bomo odločali oziroma ko bomo razpravljali o tem zakonu. Proceduralno? Gospod Jerovšek je želel v imenu poslanske skupine. Proceduralno imate? Prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Zakaj sem se nenadoma odločil za proceduralno vprašanje? Zahvaljujem se vam, gospod podpredsednik, da ste povedali, da je nedopustno, da ni vlade danes tukaj. Ampak nekaj drugega me v to tudi sili. Jaz se zelo spomnim, dobro se spomnim izjav predstavnikov vlade, da ta predlog zakona ni eden izmed tistih, ki je nujen v tem takoimenovanem evro-paketu. Če je temu tako, zakaj trošimo čas, po drugi strani zamujamo v Bruslju itd. In najmanj, kar je, in to je moje proceduralno vprašanje, sprašujem predstavnika vlade, če je umestno, da sedaj, ko nam tako voda teče v grlo na drugih področjih, na drugih segmentih, razpravljamo o tem zakonu. In še to, brez kogarkoli, ki bi predstavljal vlado. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Torej sprejeli smo dnevni red, s to točko dnevnega reda, gospod Hvalica in bomo po tem delali. Pridružil se nam je tudi minister za pravosodje, gospod Marušič, tako da je vlada tudi prisotna na tej seji. V imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke besedo dajem gospodu Jerovšku.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Čeprav se nam je sedaj gospod minister priključil, pa je zamuda vlade simbolna. Dogaja se iz dneva v dan in za zamude vlade je potem kriv parlament. To slišimo iz ust ministra za evropske zadeve, to slišimo iz ust predsednika vlade, ki pravzaprav, nekje sem videl v nekem okvirčku, nesramno namiguje na parlament, da se parlament ukvarja z nekim maturantom, ko se sploh ni z maturantom, ukvarjal se je s korupcijo. In ker predsednik vlade noče in ne vidi korupcije v državni upravi, v državi, govori, da se parlament ukvarja z maturo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek, prosim, preidite na stališče poslanske skupine.
JOŽEF JEROVŠEK: No, gospod podpredsednik, čeprav ste protestirali, bom protestiral tudi sam. Kajti v današnjem Delu beremo glede teh simbolnih zamud "Pojasnilo iz Slovenije prepozno v Bruslju". Tako spoštovane kolegice in kolegi, pojasnilo, ki bi moralo iti iz vlade, vse druge države pristopnice k Evropski uniji so poslale pojasnilo. Ali je tudi v tem slučaju kriv parlament? In kot je pojasnilo iz Slovenije prepozno prišlo v Bruselj sedaj te dni, tako je tudi ta zakon prišel prepozno v parlament.
Imam občutek, da tudi za ta zakon velja in še za marsikateri zakon posrečena ugotovitev novinarja, ko smo v soboto v časopisu lahko prebrali v zvezi z umikom pristopne pobude k resoluciji svetu brez jedrskega orožja, da je novinar zapisal...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Jerovšek lepo vas prosim! Mi smo pri točki dnevnega reda in tega se prosim držite in obrazložite stališče vaše poslanske skupine.
JOŽEF JEROVŠEK: Da, bom temeljito obrazložil. Pravi tam novinar, vlada ima sicer stališča, vendar se z njimi ne strinja. In vlada pripravlja tudi zakone, vendar se z njimi očitno ne strinja in jih ne podpira. Kajti bil je začetek razprave, ni bilo nobenega predstavnika od vlade pri tako pomembnem predlogu, tudi ni podal poročila tu ustno naš odbor za notranjo politiko, čeprav je o zadevi razpravljal, in treba je protestirati na tako nedopusten, in upam, da je sedaj slovenski javnosti znano, da so ti očitki, ki letijo na račun parlamenta, neutemeljeni in so izgovor.
Da je zelo vprašljivo ali se vlada z omenjenim zakonom v celoti strinja, mi daje osnovo razprava na odboru za notranjo politiko. Ob tezi, da verjetno tega predloga v parlamentu ne bi imeli, če se ob razpravi o nekem drugem zakonu ne bi pojavilo tudi poročilo Sove o tem, da se na nepremičninskem trgu tujci že pojavljajo, da nepremičninske transakcije že potekajo, in da je to poročilo Sove pravzaprav botrovalo, da se je vlada končno zganila, je na to dilemo podpredsednik vlade odgovoril. Citiram, podpredsednik vlade gospod Marjan Podobnik je na odboru za notranjo politiko povedal. "Ta zakon, to je treba odkrito povedati, je ležal pol leta v predalih vlade tako, da na žalost, to je treba odkrito povedati, da ga je resorno ministrstvo pripravilo pravočasno, pred več kot pol leta. Tisti, ki smo pristojni za koordinacijo zakonodaje, smo ga že takrat in vedno podpirali in smo bili prepričani, da je dober in ustrezen. Sedaj smo uspeli izpeljati, da ga je tudi vlada soglasno podprla in predlagala hitri postopek. To je tudi razlog, da je tako pozno prišel tudi v parlamentarno proceduro."
Je lahko bolj jasno in nedvoumno stanje in odnos vlade kot celote do tega zakona? Gospe in gospodje, kaj se za tako politiko vlade skriva? Vlada kot celota je hotela imeti pravno praznino na področju, ki ga z mednarodno pogodbo v slovensko zakonodajo uvaja španski kompromisni predlog. Ob tem, ko se vlada zaveda, da je v celotnem postopku pogajanj delovala dobesedno diletantsko, in nas je Evropska unija kot edino pristopno članico prisilila v podpis - to lahko mirno rečemo - za to državo sramotnega kompromisa, za katerega, zopet beremo, da je državni podsekretar v italijanskem zunanjem ministrstvu, ki je dejanski pisec tega, rekel, da bo omogočil italijanizacijo Primorske. Ob tem, ob takih katastrofalnih posledicah je vlada zavlačevala, da bi prišel zakon o pogojih tujcev za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah v parlament; da ga je resorno ministrstvo pripravilo in da je ležal šest mesecev v predalih. To je škandal, ki meji na izdajo interesov države.
S tega mesta pričakujem, da bo vlada odgovorila, s kakšnimi argumenti, kateri del vlade, kdo je zadrževal, kdo si je želel pravno praznino, kdo baranta s slovensko zemljo mimo zaščitnih pogojev, mimo vzajemnosti, koliko slovenske zemlje je že prodane mimo pogojev vzajemnosti. Vemo, iz nedeljskega Nedela, kako lahko Slovenci v sosednji državi kupujejo; za njih izrecno velja, da ne morejo, izrecno! Tam piše, da je obljubljeno, da se bo to spremenilo. Vendar pričakujem, da se bo spremenilo tako, v takem času, kot je bil sprejet zaščitni zakon za slovensko manjšino, približno v takem času, v naslednjih 40 ali 50 letih; sedaj ga še ni.
Ob tem zakonu je treba opozoriti, da je Madžarska ponovno poudarila, da ni govora, da bi pred polnopravnim sprejemom v Evropsko unijo spreminjala nepremičninsko zakonodajo, ki bi omogočala nakup zemljišč. Ni res, kar je podpredsednik vlade na odboru za notranjo politiko odgovoril, da Madžarska nima več kaj zaščititi. Vemo, da so njihove tovarne in nekatere ustanove res razprodali. Vendar zemljišč, zemlje, njihova zakonodaja ne omogoča prodaje in je ne bo do polnopravnega članstva.
Tu je treba reči, da je sedaj Španski kompromisni predlog ratificiran, sprejet v Evropski uniji in da je to zakon, ki ga je v taki obliki pod minimalnimi pogoji potrebno spoštovati. "Pacta sunt servanda", zakone je treba spoštovati in tudi tega bo Slovenija morala spoštovati, kajti sicer si bo nakopala še hujši negativni odnos Evropske unije. Vendar spoštujmo ga pod pogoji in ob zaščitni zakonodaji, ki jo imajo tudi druge članice Evropske unije, ki jo bodo gotovo imele novo vstopajoče članice Evropske unije, ko bo njim - državljanom - grozile ustrezne koncesije Evropske unije.
Tu se pogosto odpravlja, državni zbor in poslance, da ni nobene nevarnosti. Da so ljudje zavedni in ne bodo prodajali zemlje. Vendar kako naj tujcem, taki argumenti so bili uporabljeni. Vendar kako naj naš državljan voha, rekel bom še enkrat, voha, da se za neko banko skriva tuja institucija in tuji državljani. Prodajajo v dobri veri, da prodajajo domači pravni osebi. Ko se bodo državljani enkrat izselili z nekega področja, kot se to dogaja v Posočju, kjer državljani pravijo, da tako dolgo čez zimo ne bodo vzdržali in se bodo odselili. Potem interes in tista zelo globoka patriotska čustva se nekje končajo. Poleg tega so nezaslišane zamude in igrce, kupčkanja v interesu nekoga - ni te države, ki se dogaja v vladi, ki jo je treba obrazložiti, razčistiti.
Zakon poraja tudi druge dileme. Normalno bi bilo, da bi zakon sprejemali ob tem, ko bi imeli na mizi celotno paleto zaščitne zakonodaje. Sedanji vladi ne moremo zaupati, da ne bo namerno izpustila določenih segmentov. Ker če 6 mesec čaka s pripravljenim zakonom, ki nekomu ne ustreza, ker je pač nekje bilo zmenjeno, da bo nek promet stekel mimo zakona, kako naj zaupamo, da bo zakonodaja zaščitna, pokrila vse segmente, ki jih mora pokriti. In kako se naj odločamo v tej zadevi? Zakon podpiramo, mi socialdemokrati. Mi smo ga tudi zahtevali, njegovo sprejetje v pravem času. V pravem času bi naj prišel v parlament. Vendar zopet bo opozicija kriva, ko se bodo v zakonu našel luknje, zakaj pa ni tega popravila, zakaj pa ni predlagala, zakaj pa pravočasno ni reagirala. Kako naj reagira, ko ne vemo, kateri del zaščitne palete pokriva.
Druga dilema je, kar je bilo na odboru za notranjo politiko opozorjeno, da morda po nepotrebnem, preveč na široko širi krog upravičencev. Zakon bi moral biti, s tem se strinjamo, v bistvu zakon za izvedbo španskega kompromisnega predloga in za države, ki s tem predlogom dobivajo pravice kupovanja nepremičnin. Drugo je, da je seveda ključna vsebina zakona, kar je normalno in potrebno, je vzajemnost. Vendar ta vzajemnost vsaj za nekatere države, sosednje, po mojem, bi morala biti v integralnem delu zakona navedena, kaj to pomeni. Mene ne skrbi, če bodo tu kupovali ameriški državljani. Zelo sem zainteresiran, da kupijo tudi naše tovarne in ono. Vendar kot vsaka normalna država, kot smo gledali Dance ta teden na televiziji, nas pa skrbi za tiste sosednje države - in to ni noben šovinizem in noben nacionalizem - ki imajo bistveno večjo kupno moč, bistveno več človeškega potenciala in so pač na naših mejah. Taka čustva sem srečal večno v Nizozemski, večno v Danski in to ne bo nihče trdil, da so Nizozemci evropski šovinisti, da so Danci evropski nacionalisti. To so realne dileme številčno šibkejših narodov "napram" narodom, s katerimi pač so v soseščini. Kakšno bo pojmovanje, če ni reprezentirana vzajemnost, ko nimamo učinkovite državne uprave, kot ugotavlja Evropska unija in kot zelo odkrito priznava državni sekretar, dr. Gorazd Trpin, ki pravi, da zato, da bi prišlo do reforme državne uprave, do učinkovite državne uprave v vladi ni politične volje.
Kakšna pa bo politična volja za spoštovanje vzajemnosti ob takem stanju v vladi in ob taki komandi iz vrha na državno upravo, če ni politične volje. Ali bo politična volja za spoštovanje vzajemnosti, da se bodo vzajemni pogoji naših državljanov v drugih državah, na podlagi katerih se določajo pravice, sploh ugotovila? Ali se bodo tudi tu iskali in uporabljali by passi v interesu tistih, ki so zakon držali v predalu 6 mesecev. Tisti, ki so to naredili, imajo interese. To je očitno in jasno. Pričakujem, da bo vlada pojasnila vse te dileme.
Spoštovani gospodje z vlade in vladne koalicije, te zakonodaje, tega zakona ne moremo sprejemati kot mačka v žaklju. Prevečkrat smo od te vlade dobili mačka v žaklju, preveč smo jih tudi "kupili". To prakso je treba prekiniti. Od vlade lahko pričakujemo normalno spoštovanje parlamenta, normalno spoštovanje opozicije in zadnji čas je, da se to spoštovanje s strani vlade izkaže. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Jerovšek. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke dajem besedo Jelinčiču.
ZMAGO JELINČIČ: Pozdravljeni vsi skupaj. Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslušali smo očitke dveh opozicijskih strank. Enake očitke je Slovenska nacionalna stranka naslavljala na vlado takrat, ko so vse stranke vehementno podpisovale sporazum o sodelovanju in priključevanju Evropi približno leto dni in pol tega. Takrat so vse tako pozicijske kot opozicijske stranke podpisale sporazum s prepričanjem in z vero v vlado, da bo vlada v 14 dneh pripravila vso zaščitno zakonodajo. Edino Slovenska nacionalna stranka tega ni podpisala, ker smo enostavno vedeli, da te stvari ne bodo izvršene in ne morejo biti izvršene v tako kratkem času. In zdaj me pravzaprav po eni strani moti sprenevedanje nekaterih gospodov, ki so kar na lepem spregledali, čeprav je ravno Slovenska nacionalna stranka bila tista, ki je ves čas opozarjala na iste probleme. Danes se pa Slovenska nacionalna stranka zaveda, da je zadevo treba izpeljati čim prej, čim bolj točno in čim bolj previdno. Treba je pripraviti marsikaj v tej zakonodaji in ne samo govoriti, kaj bi bilo treba ali pa se tukaj pričkati o oslovi senci. Iz tega zagotovo ne bomo potegnili nič dobrega.
Proces vključevanja v Evropo teče. Teče po tistih tirih, ki jih je začrtala Evropska skupnost, ne pa po tistih tirih, ki jih pripravlja slovenska vlada. V Evropo bomo šli takrat, ko bo Evropa za to in ko se bo Evropa odločila. Do takrat moramo pa zadeve pripraviti, ampak pripraviti na ta način, da je včasih treba pogledati tudi v lasten lonec in reči, da je notri nekaj slabega, ne pa samo pljuvati po dolgem in počez naokrog.
Morda bi bilo zdravo prebrati kakšno zgodovinsko knjigo in se iz nje naučiti, da je včasih smiselno ob določenih trenutkih zavreti kakšno stvar, ne pa vehementno podpisovati razne sporazume, se slikati s sporazumi in potem edino kar narediti, to da se iz koordinacije strank pod komando Socialdemokratske stranke in Slovenskih krščanskih demokratov iz koordinacije vrže Slovenska nacionalna stranka, ki je edina opozarjala na vse te napake in nedorečenosti.
Marsikdo je govoril tukaj o opozorilih iz Bruslja. Res je, opozorila so bila iz Bruslja, vendar pa nihče ni povedal, iz katerih krogov so bila ta opozorila. Nedvomno so bila ta opozorila pretežno iz desnih političnih krogov, ki so v Evropi zdaj v odhajanju. Prepričan sem, da je zmaga leve opcije tako na Portugalskem, kot v Angliji, kot v Nemčiji za Slovenijo boljša in večja priložnost za vstopanje v evropsko skupnost, še posebej zaradi tega, ker je levi opciji dosti več do pravične razdelitve in do pravičnih razmejitev, kot pa desni opciji. Gospodje socialni demokrati se seveda smejejo ampak tako pač je.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Prosim za mir v dvorani.
ZMAGO JELINČIČ: Čeprav je nekaj očitkov in pa idej pravilnih in resničnih, sodim, da bi bilo bistveno bolj smiselno, da začnemo razpravljati o zakonu samem. Da se pri vsakem posameznem členu ustavimo, da ga premislimo in dodelamo do te mere, da zadeva bo delovala v slovensko korist. Da bomo zakon sprejeli na ta način, da bo vsak člen onemogočal vse tisto, česar se bojimo, in vse tisto, na kar je Slovenska nacionalna stranka opozarjala že pred tremi leti, letom in pol ob podpisu in opozarja še danes.
Španski kompromisni predlog - ve se, kdo je glasoval zanj. Kolegi poslanci spomnite se, kdo je bil vse za španski kompromis. Slovenska nacionalna stranka je bila proti.
O italijanizaciji Primorske in o namenih Italijanov, da pokupijo primorsko zemljo, je naša stranka opozarjala že približno tri četrt leta, preden je prišlo na plan Sovino poročilo in vendar se nihče v parlamentu ni zganil zaradi tega. Žal. Žal se dogaja to, da nekatere zadeve, na katere smo opozarjali, prihajajo na plano. Sedaj, ta hip. Res je, so akutne, zadevo je treba popraviti, vendar še enkrat, sodim, da se ni smiselno kregati o oslovi senci, pojdimo k obravnavi zakona, zakon je potreben, zakon moramo sprejeti, zagotovo pa je potrebno kar nekaj členov bistveno spremeniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod Jelinčič. Želi še katera poslanska skupina? (Ne.) Prehajamo na razprave poslanca in poslank. Pisnih prijav nimam. Razprave so na pet minut. Kdo želi razpravljati? Proceduralno gospod Špiletič. Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani gospod predsedujoči. Glede na to, da ob začetku obravnave te točke ni bilo nobenega predstavnika vlade v dvorani, tako da poslanci niti nismo slišali obrazložitve zakona s strani vlade, kaj ščiti, česa ne ščiti, katera paleta je s tem pokrita, katere probleme rešuje, katere dileme so eventuelno odprte, bi jaz proceduralno predlagal, da vendarle pred mnenji posameznih poslancev to mnenje, zaradi tega, ker so predstavniki vlade zamudili pri obravnavi te točke, vendarle poda predstavnik vlade prej, preden posamezni poslanci preidejo oziroma dobijo besedo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala za predlog. Ni običajno, ampak mislim, da je prav, da zaprosimo vlado, da poda določena pojasnila in odgovore, da pravzaprav predstavi zakon, da bomo o njem lažje razpravljali. Gospod pravosodni minister Marušič, prosim.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod podpredsednik, hvala lepa za besedo. Prav tako bi se želel opravičiti tukajšnjemu zboru za skoraj desetminutno zamudo; namreč, po dnevnem redu je bila predvidena obravnava proračuna in šele nato ta zakonodaja. Nisem vedel, da se bo dnevni red spremenil, in je treba tukaj iskati vzroke za mojo zamudo. Zato se vam ponovno opravičujem za nenamerno zamudo.
Zadnjič sem vam že obrazlagal, zakaj hitri postopek, nakar je tukajšnji državni zbor izglasoval, da se ta zakon sprejema po hitrem postopku. Glede na vse dileme in vprašanja, ki so bila tu sprožena, bi želel poseči nekoliko nazaj, v leto 1995, ko je bil pred vami v prvem branju zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah. No, ta zakon je v svojem predzadnjem poglavju obravnaval tudi - v predzadnjem poglavju, poudarjam - kakšne pravice oziroma odnos tujcev do pridobivanja lastninske pravice na ozemlju naše države. V tem času, v juniju lanskega leta, je bila novelirana ustava, in sicer 68. člen, ki pravi, da lahko lastninsko pravico na nepremičninah lahko pridobijo tudi tujci ob pogojih vzajemnosti in če tako določa tudi zakon.
No, v skladu s to zakonsko določbo in nenazadnje tudi s sprejemom v izvrševanje priloge 13 se je na vladi pojavila dilema, ali naj se obravnava poglavje v smislu spremenjenega zakonskega, pardon, ustavnega določila, v skladu z zakonom o lastninskih in drugih stvarih pravicah, ali naj to poglavje, glede pridobivanja lastninske pravice tujcev na nepremičninah, obravnava poseben zakon. No, seveda, razlika med enim in drugim zakonom je bila v tem, da se zakon o pridobivanju lastninske pravice tujcem sprejema z dvotretjinsko večino, zakon o lastninski in drugih stvarnih pravicah pa z navadno večino. Tako smo se odločili, predvsem strokovni kolegij na našem ministrstvu, kar je tudi kasneje vlada potrdila, naj se pripravi o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah poseben zakon. Medtem ko naj drugi zakon, ki se nanaša na lastninsko in druge stvarne pravice, gre svojo redno proceduralno pot.
Seveda, ker se je bližalo dejansko izvajanje priloge 13, se je takoj pojavilo, predvsem v pravnih strokovnih krogih, vprašanje, kaj je vzajemnost, kaj pomeni beseda vzajemnost, ki jo citira priloga 13 in jo ima v svojem besedilu tudi ustava - kaj je to vzajemnost. Dejansko po pregledu celotne naše domače legislature, smo ugotovili, da se pojem vzajemnosti pojavlja v večih zakonih, recimo, v zakonu o dedovanju, zakonu o mednarodnem in zasebnem pravu, pa tudi sicer v proceduralnih predpisih imamo opraviti z vzajemnostjo. Torej, kaj pomeni vzajemnost?
Ali je ta vzajemnost formalna ali je ta vzajemnost materialna? No, in seveda po daljših razpravah smo se odločili, naj bo ta vzajemnost materialna. To se pravi enako z enakim. Iste pravice, ki jih ima tujec na svojem domicilju odnosno, ki ima iste pravice, ki bi jih imel naš državljan na tujčevem domicilju, enake pravice ima tujec na domicilju, torej v kraju domicilja našega državljana. To gre tukaj za materialno vzajemnost. Odločili smo se, naj jo ta zakon o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev uporabimo materialno vzajemnost, načela materialne vzajemnosti. No, takoj nato se pojavi vprašanje, kdo naj podeljuje, kdo naj ugotavlja to vzajemnost, kakšen naj bo postopek, v kakšni proceduri naj se to obravnava in nenazadnje, kateri organ. Tako da smo se zedinili, naj se stvar obravnava po upravnem postopku, naj vodi to vzajemnost enotno za celo državo upravni organ pri ministrstvu za pravosodje za celo državo, zato da se potem tudi vodi evidenca o izdanih odločbah o vzajemnosti in seveda na ministrstvu za pravosodje smo v tej zvezi že predvideli oziroma že organizirali posebno službo. No, potem ko smo razčistili vsa ta pravna vprašanja, je bil zakon predložen v vladno proceduro, se pravi, da je šel skozi odbor za javno ureditev in državne zadeve, šel je skozi tudi zakonodajno službo vlade, prišel je na sejo vlade in bil tudi na seji vlade sprejet. No, ta zakon je potem obravnaval sekretariat za zakonodajo tukajšnjega državnega zbora, dal je svoje pripombe, ki smo jih potem nekje uskladili skupaj z državnozborskim odborom za pravosodje in notranje zadeve. Ti amandmaji, ki so bolj ali manj redakcijske narave, so sedaj pred vami in kot lahko ugotovite, gre tu za amandmaje odbora, o katerih se je izjasnila tudi vlada in jih v celoti potrdila.
No, v glavnem sem tukaj podal historiat, kako je prišlo do zapisa, kako je prišlo do vsebinske sestave tega zakona in seveda tudi, kako je bil izglasovan hitri postopek.
No, kaj predstavlja dejansko, kaj predstavlja ta zakon. Predstavlja to, da tujec, ki se odloči, da bo kupil na ozemlju države Slovenije nepremičnino, bo moral dokazati, da državljan Slovenije lahko v kraju njegovega bivanja ima enako pravico. Ta postopek bo izveden po pravilih upravnega postopka, vodil pa ga bo državni organ, ki bo vodil tudi evidenco o izdanih potrdilih. Potem, ko tuji državljan pridobi to odločbo o vzajemnosti, mora sestaviti kupoprodajno pogodbo v obliki notarskega zapisa pri notarju, vendar vas moram tu opozoriti, da je tuj državljan še naprej vezan na spoštovanje specialnih določb naše zakonodaje. Tukaj gre za zakon o kmetijskih zemljiščih, prednostna pravica. Zakon o gozdovih, prednostna pravica. Zakon o stavbiščih, ponovno prednostna pravica do nakupa in tako dalje. Isto velja tudi za pridobitev stvarnih pravic. Nisem omenil tudi zakona o kulturni in naravni dediščini, ki ima svoje prednosti. Ta je tudi tu v obravnavi, in zakon o vodah, zakon o varstvu okolja in tako dalje, kjer so določena omejitvena načela. Tudi vsa ta načela bo moral tujec pri pridobivanju te lastninske pravice upoštevati, odnosno notar bo tisti filter, bo tisti filter, ker gre nenazadnje za notarski zapis, ki bo kontroliral ali je ta pogodba z vso dokumentacijo, ki je k tej pogodbi priložena, korektna da ali ne.
Na tej seji prisostvuje tudi gospa državna sekretarka Marinškova, avtorica zakona in vodja tega projekta, ki je pripravljena odgovarjati na vsa vaša konkretna, pravno- tehnična vprašanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala gospod minister. Smo pri razpravi poslank in poslancev. Kot sem povedal je razprava na 5 minut. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Jerovšek, prosim.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod minister. Želel bi, da mi odgovorite to, kar sem prosil za odgovor. Da pojasnite zakulisje zadrževanja, da se zakon pošlje v parlamentarno proceduro. To, o čemer je govoril, gospa Marinškova je bila tam, podpredsednik vlade. Domnevam, tako iz konteksta, da je podpredsednik vlade bil, da se ta zakon pošlje. Bilo pa je resorno ministrstvo... Naj nekdo odgovori, kakšni pribliski, kakšni razmisleki, kakšni interesi so bili? Lahko tudi tod cenite in pojasnite, jaz tu mislim, da so tu razmerja in geometrija v vladi je jasna. Zakaj? Ali je bila tu mišljena in pripravljena kot past za opozicijo? Da se do zadnjega zavlačuje, potem pa se prek medijev plasira - opozicija je blokirala - tako kot se te dneve dela. Tiste stvari se prodaja, da jih je opozicija blokirala, ki jih še sploh v proceduro ni bilo. Je bila to past za opozicijo? To je zelo pomembno, da to stvar razčistimo, ker drugače se bo ista zadeva pri vsakem naslednjem zakonu pojavljala ter teh očitkov ter teh podtikanj na račun opozicije, si ne moremo dovoliti.
Res je tu opozicija večkrat razbita. Vendar ne barantajte s tem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan ima besedo. Gospod minister bo odgovoril takoj. Gospod Petan prosim. Mislim, da je dobro, da se sprotno odgovarja na vprašanja, da potem lažje sledimo naprej razpravi.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala lepa gospod podpredsednik za besedo. Spoštovane poslanke, poslanci.
Začel bi na koncu pri drugem vprašanju. Zakaj je sploh potrebno, da to sprejemamo. To je nujno in potrebno. Sicer naš državljan, ki živi nekje v tujini in če ni vgrajeno načelo vzajemnosti v našo zakonodajo, ne bo prišel do nakupa nepremičnine. Mi bomo dovoljevali tujcem, da si kupi to nepremičnino, seveda ob nedodelanem vprašanju zajemnosti. Naš državljan, ki je zunaj v tujini, pa bo lahko kupil nepremičnino pod vprašanjem.
Poglejte, gre za to, da zajamčimo tudi našim državljanom, ki so zunaj v tujini prav enako pravico. To je odgovor na ono drugo vprašanje, kaj je bilo v ozadju. Moj odgovor je enostaven, prav nič posebnega. Smo se usklajevali. Pravniki so razpravili formalna ali materialno vzajemnost, razpravljali smo o proceduri.
Poglejte. Na žalost vam moram povedati. Smo prvič na področju slovenskega prava načeli vprašanje odnosno načeli, uzakonili vprašanje vzajemnosti. In tu je razumljivo, pri takem vprašanju, ki smo ga sicer samo superficiano obravnavali in ga vgrajevali v razne zakone, ne da bi ga do konca dodelali, je bilo porabljeno več časa, kot bi bilo treba.
In nenazadnje zakaj taka sila. Seveda logično, da pred nami je pač pridružitveni sporazum. Logično, pred nami je zahteva ustave, naj te stvari urejamo z zakonom in v tem trenutku, ko mi odpiramo naš nepremičninski trg tudi za tujce, potem moramo določene stvari tudi z zakonom urejevati.
Poglejte, lepo vas prosim, ne iščimo povsod hudobe in pa zlobnih igric, tukaj pri celi stvari je imela stroka svoje pomisleke, jih je imela še vedno in tudi na zadnji seji odbora se je stroka nekje uglasila ali je to v redu definirano ali ni, ali je korektno pravno ali ni pravno, bi rekel, na žalost je tako. Zaradi tega še enkrat apeliram na vas vse, da ta zakon tako rekoč moramo sprejeti v kolikor želimo, da se bo razrešilo in pa tudi korektno izvajalo pridobivanje lastninske pravice s strani tujcev in obratno. Pridobivanje lastninske pravice naših državljanov v tujini.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan ima besedo. Gospod Jerovšek, replika je samo tako, če boste obrazložil svoje vprašanje še dodatno. Mislim da je minister dal konkreten odgovor in potem pričakujem vašo repliko.
JOŽEF JEROVŠEK: Bom dodatno vprašal in tudi želim razčistiti ali je to res hudobnost. Mi se zavedamo, jaz sem posebej poudaril, da zakon moramo sprejeti. In ga bomo podprli, ker smo pač pred Damoklejevim mečem. Vendar imamo pravico in pomembno je, da to razčistimo.
Gospod minister rekli ste, da ste se usklajevali. Potem pa jaz ne razumem tega, gospod podpredsednik je določen za koordinacijo usklajevanja te zakonodaje, pa tega ni vedel, kajti izjavil je in dvakrat rekel, da je to treba odkrito povedati. Ta zakon, to je treba odkrito povedati, je ležal pol leta v predalih vlade, tako da na žalost to je treba odkrito povedati itn. Pred tem, da je ležal, pa na koncu je bilo treba odkrito povedati, da je ležal v predalih. In za mene to ni usklajevanje, če je ležal ali kakšno tehnologijo usklajevanja imate, da je pač na "lagerju" zakon pol leta in je usklajen. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan ima besedo. Gospod minister, predlagam, da poslušamo še nekaj razprav, pa potem daste odgovore na vse, da bo šlo hitreje. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Torej, tale diskusija me spominja na dobro leto nazaj, ko smo sprejemali tiste zakone, bilo jih je nekaj v paketu, ampak recimo jim vsem skupaj španski kompromis ali španski diktat Italije. In da ne bo kdo mislil, da smo se sedaj nekateri pač prebudili in videli vraga v takšni obliki kot je, mi dovolite, da vam preberem iz dokumenta, kaj smo takrat govorili. Eden od zakonov je bil tudi zakon o obrambi in v zapisniku je zapisano: "Odbor se je seznanil tudi s predlogi amandmajev poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije. Po razpravi je odbor glasoval in sprejel naslednje sklepe - to je bilo na odboru še - s 7 glasovi "za" in 3 glasovi "proti", da vlada predpiše za objekte in okoliške objekte, ki jih določi in ki so posebnega pomena za obrambo ter za obmejni pas v širini 30 kilometrov." Kasneje v razpravi tukaj v tej dvorani smo rekli, tudi s 25 bi se strinjali, tudi z 20 in tudi z 10 -na koncu - bi se strinjali. To se še kako nanaša na ta zakon o pridobivanju lastninske pravice tujcev na nepremičninah. Tudi tisto z 10 kilometri ni bilo sprejeto, pa mi dovolite - da ne boste govorili, da govorim na pamet, kdo je zdaj tisti, ki je naenkrat spoznal vraga v črni podobi, prej ga pa ni videl ali pa se je norčeval iz tega - pa mi dovolite, da preberem dobesedno tako, kot je, ker se nanaša točno na ta zakon. Naj mi bo oproščeno, ampak tako je, navedel bom imena: "Janko Veber. Želel bi pojasniti amandma, ki je bil vložen in se nanaša seveda na ta območja, ki se bodo srečevala z izrednim interesom države, da zaščiti pač svojo identiteto. Predvsem bodo tukaj prizadeti obmejni pasovi in prav gotovo tudi nekatera območja znotraj države" - ne bom bral naprej - prizadeti bodo zato, ker bo ta pas, ki bo ščitil interese države.
Naj mi bo še dovoljeno v tem času, da preberem, kaj sem še sam izjavil ob tem, ampak samo del, ni iztrgan citat, to je samo ena dodatna varovalka, tako da okoli tega ni nobenih omejitev. "Tudi jaz se strinjam, da bi mogoče bilo primerno, da se v podzakonskih aktih tudi to uredi, vendar dokler podzakonskih aktov ni" - in to je v tem primeru, kot podzakonski akt se lahko smatra - "in ne vemo, kako dolgo jih ne bo in vemo, kakšna je tudi pri nas procedura, naj ostane tako, kot je predlagano" - to se pravi tisti 30-kilometrski pas - "kasneje se lahko spremeni in če bi mogoče kdo imel pripombe, zakaj bi nekaj sprejemali, kasneje pa spreminjali, naj vas spomnim na 68. člen ustave, ki je v tem času zelo dobro varoval interese, pa smo že takrat vedeli, da je mogoče malo lagal glede vključevanja v Evropsko skupnost in ga bomo sedaj umaknili ali pa spremenili." In še naprej, gospod Roman Jakič: "Tudi jaz bi repliciral na izvajanje gospoda Petana, namreč tu se srečujem s pomisleki o predlaganem 30-kilometrskem obmejnem pasu." In če bi simulirali in če si to nekako lahko predstavljate, bi bila karta Slovenije v računalniku - o čemer je tudi govoril dr. Ribičič, pa ne bom o tem vsega bral - bi lahko ugotovili, da bi v Sloveniji lahko trgovali samo vaščani gospoda Kaplje, in sicer okoli Geosa; le-ti bi lahko trgovali brez soglasja ministrstva za obrambo. Namreč poanta, da s 30-kilometrskim pasom fiksiramo pas, na katerem mora pri prometu z zemljišči obvezno dati soglasje ministrstvo. Temu se pravi norčevanje; Slovenija - samo 30-kilometrski pas in samo okoli Geosa bi lahko trgovali. Opravičujem se gospodu Kaplji, ki sicer s tem nima nič, ker tega ni izjavil on, ampak je bilo omenjeno njegovo ime. "Zato," to je rekel gospod Jakič, "zato bom tudi jaz glasoval proti, ker izgleda, da gospod Petan in poslanci Socialdemokratske stranke niso ugotovili, da s tem delamo probleme sebi oziroma državljanom Republike Slovenije." Se pravi, sebi in državljanom Republike Slovenije delamo probleme, težave, zato ker smo zahtevali določeno zaščitno in to takšno, ki jo sosednja država ima. In to tista država, ki ima pripravljenih 5 milijard dolarjev za te ljudi, da bodo lahko tu pokupili. Lahko preberem še nekaj, da ne bo pomote, kdo se je kdaj spomnil in kdo je kdaj opozarjal, da smo opozarjali pred letom in pol. Gospod Kopač je rekel: "Sicer me je zbodlo tisto, kar je rekel gospod Janša," - pa bom skrajšal - "ta logika se mi zdi zares sprevržena in rad bi povedal, da mislim, da nikakor ne velja tisto, kar je izjavil, namreč, španski kompromis je podpisal predsednik slovenske vlade ne v osebnem imenu, ampak v imenu slovenske vlade." (Opozorilni znak za konec.) V imenu slovenske vlade je bil podpisan ta kompromis.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan...
RUDOLF PETAN: Se opravičujem, ker mi je zmanjkalo časa. Mislim pa, da bo še čas za replike in bom lahko prebral še tisto, kar spada k temu zakonu, da ne bo pomote, kdo kje zavlačuje, kdo je kdaj opozarjal, kdo je pravočasno opozarjal in kdo je že...
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan, prosim, čas se je iztekel.
RUDOLF PETAN: Takoj zaključim. In kdo je že takrat pripravljal varovalke. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Razpravljamo o zakonu, lepo prosim, ne o vseh teh vzporednih vprašanjih. Besedo dajem gospodu Pahorju.
BORUT PAHOR: Hvala lepa. Ker je bil gospod minister odsoten, ko sem postavil nekaj vprašanj vladi, mi ne bo zameril, tudi kolegi ne, če jih bom zelo na kratko ponovil.
Še prej pa naj repliciram kolegu Petanu, ki je omenjal našega kolega Vebra. Rad bi samo spomnil, da je tako kot Socialdemokratska stranka tudi združena lista takrat predlagala, da se uvede instrument zaščitnega mejnega pasu. Naši kolegi, socialdemokrati so predlagali 30-kilometrski pas, mi pa 10-kilometrski. Žal, to ni bilo sprejeto. Slišim pa dobro novico iz vladnih krogov, sicer neuradno, da zdaj vlada končno le razmišlja o tem instrumentu; in če ga bo pripravljena predlagati, ga bo naša stranka z veseljem sprejela.
Preden minister odgovori na moja vprašanja, bi mu rad povedal, da naša stranka sprejema ta zakon in ga razume kot zaščitni zakon. Tudi zato bo dala vseh devet glasov v njegovo podporo. Mi razumemo ta zakon kot način, s katerim država, Republika Slovenija znižuje visoko ceno, ki smo jo dali s španskim kompromisom za sklenitev evropskega sporazuma. Zato nas zanima, s katerimi instrumenti - če je naš minister to pripravljen povedati natančneje - bomo to ceno znižali: na kakšen način bomo torej vendarle dosegli neke omejitve. Zato vas sprašujem, nenazadnje - namreč, to vprašanje je dobronamerno, ne bi rad, da bi državni zbor sprejel zakon v prepričanju, da je zaščitil nacionalne interese, dejansko se pa to ne bi zgodilo - to je namen mojega vprašanja.
Sprašujem, ali bo ta zakon veljal za tiste upravičence, o katerih govori španski kompromis oziroma priloga 13 evropskega sporazuma, torej za državljane Evropske unije, ki so tri leta živeli na ozemlju Slovenije, tudi 5. člen in tudi poglavje vzajemnosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Pahor. Gospod Veber.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Repliko imam na gospoda Petana. Moram priznati, da nisem sledil razpravi, dokler ni imenoval mojega priimka in imena. Vendar, če se poskušam spomniti dogodkov, ko smo razpravljali o teh zadevah, sem v svojih razpravah takrat opozoril na dejstvo, da prav gotovo ni enako, ali delaš, živiš v okolju, kjer moraš zaradi zaščite nacionalnih interesov pač upoštevati tudi nekatere omejitve. In te omejitve v obmejnem pasu so gotovo predvidene in jih tudi podpiramo v Kočevju.
Vendar v primerjavi z razvojnimi programi, ki so gotovo povezani tudi na vlagatelje iz tujine, nastane razlika med obmejnimi in med območji, ki imajo to možnost. Seveda pa je ta možnost ohranjanja meje pomembna za nacionalni interes in seveda v vsej današnji zakonodaji in v proračunu in karkoli gledamo na nivoju Slovenije, so obmejna področja že tako ali tako zapostavljena. In če se tudi v tem primeru, ko se jasno govori o nacionalnih interesih, ne opozori na to dejstvo, je velika napaka. Če sem prav razumel, ste me hoteli obtožiti, da sem bil proti temu, da se sprejme zaščitna zakonodaja. To ni res.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan, prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Replika. Sam sicer nikjer nisem mislil, da bi koga obtoževal, da je bil proti. Jaz se strinjam s tem, kar je bilo prej povedano, da je poslanska skupina združene liste predlagala 10-kilometrski pas, res sem tudi mislil in tudi mi smo ga potem podprli. Ampak ko je padel 30-kilometrski - pa še za manj ni bilo soglasja - potem smo, da bi vsaj nekaj ostalo od tega, podprli tudi 10-kilometrskega. Ampak, tudi to, žal, ni bilo dovolj. Ampak moram povedati, da tudi predlagatelj 10-kilometrskega ni bil čisto dosleden, ker tudi našega za 30 ni podprl, mi pa smo podprli potem vašega. Tako, da najprej to razčistimo", če bi vi vsi podprli našega, potem bi bilo tisto že vgrajeno.
Hočem še nekaj drugega povedati. Strinjam se, da če živiš v takem pasu, so določene težave. Ampak nekaj nam mora biti jasno: če že iščemo skupne interese in če želimo zaščititi naše širše interese, potem je prav gotovo nekdo, ki ima s tem določene probleme, ampak če gre za širši interes, je to popolnoma razumljivo. In ravno s tem bi pomenilo to tudi zaščito tistih ljudi, ki bodo prav gotovo najbolj prizadeti. Rad bi vam dal primerjavo, pa nisem ravno prepričan, da bi bila najboljša, ampak v prispodobi bi bila pa najboljša. Če bo tvoj prostor odrejal nekdo drugi, vsiljivci, bom rekel, ki tebi niso najbolj všeč in če so naenkrat okrog in okrog tebe, potem ti verjetno tudi bivanje tam ni najbolj prijetno. In kaj se zgodi, posebej v mestnih četrtih? Tudi tisti spakirajo in gredo drugam in tisti pas ostane 100% poseljen z vsiljivci. Upam, da ste razumeli poanto, ki sem jo hotel povedati. In vse tisto sprenevedanje, kakšne težave bi tam nastale, če bi mi že takrat sprejeli določeno varovalko, bi bilo danes verjetno popolnoma drugače. Ta razprava me spominja na tisto razpravo pred letom in pol. Samo, ti akterji in tudi sam minister zame ni več prepričljiv zato, ker je takrat ravno isto govoril. Danes samo še to čakam, da bo rekel: Poslušajte, gospodje, do 5. ure moramo to sprejeti, kajti v Evropski uniji bodo imeli čez pol ure sestanek in bodo obravnavali to našo..."
Spomnite se, da smo takrat lani točno o tem razpravljali: do 3. ure je potrebno sprejeti, potem bo pa vlak za Evropsko unijo odpeljal, zato ker imajo v Evropski uniji v Bruslju sila pomemben sestanek in če mi tega v našem parlamentu ne bomo sprejeli, bodo vsi vlaki za Slovenijo odpeljali. Figo so odpeljali. Odpeljali so drugačni vlaki. Danes imamo to težavo in se srečujemo z istimi problemi kot takrat in tudi razprava je ista. Samo še enkrat bom povedal isti stavek: Ti akterji, ki so takrat govorili, kako je vse zaščiteno, kako bo vlada tako ali tako vse naredila... Po letu in pol ni nič naredila. Če je res še to, da je šest mesecev valjala po predalih tisti svoj zakon, ki je bil že usklajen, potem me ne bo nihče prepričal, tudi minister ne, da je pa danes vse v redu, samo, za božjo voljo, hitro sprejmite. Težko bo to. Tisti, ki nas enkrat nalaže - ali pa ne bom rekel, da je to ravno to, da so nas nalagali, vsaj mislili so, da bi bilo lahko tako. Ampak v koaliciji očitno nekaj ni tako, kot bi moralo biti. Če je usklajevanje, pa usklajeno, pa 6 mesecev v predalu, sedaj pa pod neko zelo urgentno zadevo takoj sprejeti, ker drugače se nam bo res slabo godilo, potem me ne bo nihče več prepričal. Če ste me lani še prepričali, lani, več kot leto in pol približno, danes ali jutri me o tem ne boste več. Niste zame več prepričljivi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dve repliki sta, in sicer najprej gospod Pahor, potem pa gospod Džuban.
BORUT PAHOR: Hvala lepa. Kolega Petan je mimogrede v svojem nastopu navrgel tezo, ki bi jo rad vladi formuliral kot vprašanje.
Ko je tekla diskusija o občini Koper, sem presojal, da je bila diskusija o poročilu Sove diskusija na napačnem mestu ob napačnem času. Danes pa je to lahko prava diskusija na pravnem mestu. Rad bi vprašal predstavnike vlade, ali lahko ovržejo ali potrdijo nekatere indice, nenazadnje tudi iz poročil obveščevalne službe, da imajo sosednje države strateški interes, da sistematično poskušajo nakupovati zemljo v Slovenskem primorju. Take indice je bilo mogoče razumeti iz nekaterih poročil, opozicijsko združeno listo zanima, ali lahko vlada potrdi ali zanika te vesti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Ko poslušam to razpravo in nek strah, pomisleke in celo navajanje nekih dejstev, da tujci - izgleda - že kupujejo zemljo, da bodo pokupili, enkrat v 10 - potem 30-kilometrskem pasu, ki naj bi bil nacionalni interesi in vso drugo zemljo, se sprašujem, kje pa se to vendar kupuje. Ali so kakšni konkretni primeri, da se res to dogaja, da se bo dogajalo in da so dejansko v Sloveniji res takšne možnosti, da se bo to zgodilo? Poznam obratne primere, da nihče noče kupiti oziroma da so postopki tako komplicirani, da se nekateri odločijo, da ne kupijo, naši državljani. Mi imamo, že od gospoda ministra omenjeni zakon o kmetijskih zemljiščih, ki določa prednostni red in tako zakomplicira postopke, pa še dodatni podzakonski akti, da je promet s kmetijskimi zemljišči dejansko otežen; ne moremo reči, da je onemogočen. V 21. členu, kjer zakon o kmetijskih zemljiščih govori o prednostni pravici, kjer imamo najprej solastnika, zakupnika, kmeta, na katerega meji zemljišče, drugega kmeta - torej najprej štiri fizične osebe in potem drugi - Republika Slovenija, lokalna skupnost, pa vmes še kmetijska organizacija, vsi subjekti v državi, ki imajo možnost. In ko so vse te možnosti izčrpane, potem predpostavljam, da tam res ni nobenega interesa za vsa ta zemljišča, in se lahko na osmem mestu pojavi nekdo drug. Ampak nekdo drug takrat, ko res v Sloveniji nimamo interesa in ob dodatnih mehanizmih tega zakona, ki ga imamo na mizi, dodatna varovala, da se to ne zgodi - sicer na nekih principih vzajemnosti in tako dalje - praktično onemogočimo ves promet z zemljišči, o katerih govorimo. Vendar kljub vsemu - to ste tudi kolegi rekli - pa moramo ohraniti interes, da se morda takrat, ko v državi nimamo več nobenega interesa, tudi lahko pojavi nekdo drug, pa spet postavljamo pogoje, kdo drug. Mi pa danes tukaj govorimo, kot da se že vse dogaja in da se bo še zgodilo in da ne bo ostalo ničesar. Ob vsem tem pa vse skupaj ni nič res. Ker so že dosedanji mehanizmi taki, kot tukaj vidimo, ki to onemogočajo.
Želel bi videti primere, kje se to dejansko že dogaja - ne vem, če se res dogaja, ker po vsem tem, kar tukaj vidimo, ni mogoče, in da se bo zgodilo nekaj, kar očitno ni res. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika, gospod Jerovšek gospodu Pahorju, če sem prav razumel.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospoda Pahorja ni v dvorani, vendar kljub temu.
Gospod Pahor trdi, da takrat, ob problematiki velike koprske občine, ki naj bi segala, ne vem, do postojnskih vrat, to ni bila prava debata in potrebna stvar, da se opozori na poročilo Sove. Menim, da temu ni tako, da je bilo še kako potrebno, ker če se takrat tega ne bi sprožilo, tudi tega zakona gotovo ne bi imeli sedaj v obravnavi. Ker če je bilo šest mesecev, bi ga tisti, ki so imeli interes, vlekli še do februarja, potem bi pa rekli, opozicija je zavirala. Tu je koincidenca povezave, da je ta zakon prišel, in tisto poročilo, absolutna. Tu gospodu Pahorju gotovo toliko "klikerji", kot rečemo, delajo, da se tega zaveda. Razumem, da on zastopa tako politično stališče, to so pač politični interesi - pa da me ne bi napačno razumel - vendar on za svojo stranko v tem predvolilnem času tako taktizira.
Potem bi pa še rad gospodu Džubanu repliciral, ko pravi, da nihče noče kupiti, pa da ni interesentov. Marsikje v Sloveniji je tako, marsikje narašča in to je gotovo res. Vendar tam pa, ko pa so drugi interesi, ali pa so državni interesi, ali pa nekoga, se pa kupuje tudi kamenje, če je treba; gospod Džuban, ni nujno kmetijske površine. Tam se kupuje tudi interese.
Ko je Amerika imela namen v Pacifiku nek kamnit atol kupiti, ga je kupila. Ne zaradi pridelovanja banan. Veste, gospod Džuban, z vsem spoštovanjem, saj delava skoraj v identičnih odborih, vendar kljub temu menim, da ima, recimo, profesor doktor Bučar na tem področju boljše informacije od vas. Nedavno sem ga slišal, ko je v televizijski izjavi rekel: Kupi denarja so pripravljeni za to, da se nekatere nepremičnine kupijo. Kupi denarja. Tako po spominu ga citiram, vendar je gotovo smiselno. In gotovo, jaz mislim, da on ne govori na pamet. Tudi gospod Bavčar, minister, ima gotovo boljše informacije in tudi on je prejšnjo soboto v intervjuju rekel, da je tudi on slišal o tako imenovanih slamnatih kupcih. Ni zanikal, to je rekel. Menim, da sta, eden še resorni minister na položaju, drugi človek z velikim političnim ugledom, s pomembnimi političnimi povezavami v Evropi, da ne govorita na pamet, da imata informacije. Profesorju Bučarju verjamem, da to tudi iz neke globlje odgovornosti pove pred televizijskimi kamerami. Takrat sprožena ta razprava je osveščenost v Sloveniji gotovo povečala. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Replika še gospod Petan na gospoda Džubana.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Najprej bom rekel, da se strinjam z gospodom Džubanom, ko je rekel, da marsikdaj pri nas ni interesa za nakup nepremičnin, zemljišč. To je res, vendar je lepo povedal, da s strani domačinov, to je bilo tudi povedano in to drži. Mi se pa pogovarjamo o zakonu o pridobivanju lastninske pravice tujcev do naših nepremičninah in lahko mi verjamete, če bi naša država pripravila 5 milijard dolarjev za nakup zemljišč v tuji državi, mislim, da bi se tudi sam vključil v to, če mi država plača, pa bi na rezervo kupil zemljišče v tujini. Zato prav nič ne dvomim, če tuja država pripravi za nakup naših nepremičnin 5 milijard dolarjev, pa razmislite, kakšne so cene, približno veste, najprej za zemljišča, potem za nepremičnine, koliko se da v Sloveniji pokupiti. Verjetno vam bo na hitro simulacija takoj jasna, kaj to pomeni, da je to za takšno državo, kot je Slovenija, prava katastrofa.
Sedaj pa mi dovolite, da to razmišljanje še dopolnim. Posočje je prav gotovo eno od tistih področij, ki je prvo na udaru. O tem verjetno ni nobenega dvoma, ker direktno meji s to državo. In to, kar sem kot poslanec slišal takrat, ko sem bil pred razpravo v tem državnem zboru v Posočju, da je to namenoma, da je to sodelovanja raznih institucij, raznih nivojev naše države s tujino, da se Posočje ne bi nikoli več naselilo, da se ne bi obnovilo, da bi te nepremičnine bile še bolj poceni, da bi pomenilo še več kvadratnih kilometrov, ki se jih da kupiti s 5 milijardami dolarjev. Takrat v to nisem verjel in sem pred to govornico tudi to rekel. Povedal pa sem, kaj sem slišal. Danes sem vedno bolj prepričan, da tisto, kar so nam naši prebivalci v Posočju povedali, da je to verjetno; če ni čisto res, je pa zelo blizu resnice. Kajti, res da se pogovarjamo o tem zakonu, o pridobivanju lastninske pravice, ampak kljub temu naj mi bo dovoljeno en stavek pa mogoče malo odskočim, ker se vseeno nanaša. Da se po tolikem času v Posočju ni več naredilo, to točno dokazuje, da je nekaj narobe. Tista namigovanja danes zame niso več namigovanja, ampak je nekaj več na tem in že začenjam verjeti, da je tisto res.
Zato se ne sprenevedajmo okoli vsega tega in ne ponavljajmo diskusij, ki smo jih imeli pred dobrim letom in pol. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Besedo dajem gospe državni sekretarki Marinškovi.
NIVES MARINŠEK: Spoštovani poslanci! Ta zakon je danes pred vami zato, da zagotovimo v prvi vrsti pravno državo in v drugi vrsti, da zaščitimo svoje nepremičnine. O tem, da jih želimo zaščititi najbrž ni velikega dvoma in o tem je bilo spregovorjenih že veliko besed - ne nepremičnino kot konkretno nepremičnino, ampak svoj nacionalni interes; da konec koncev ne razprodamo tistega, kar je naše nacionalne in naravno bogastvo.
Če dovolite, bi na začetku povedala: dejstvo je, da smo se odločili za Evropsko unijo. Dejstvo je, da imamo prilogo 13. Španski kompromis, ki nas zavezuje, da izpolnimo obveznost glede nakupa nepremičnin državljanom EU. Dejstvo je, da smo v lanskem letu sprejeli ustavno spremembo. Ta ustavna sprememba pravi, da pogoje za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah ureja zakona ali mednarodna pogodba, ob pogoju vzajemnosti. To pomeni, obema pravnima viroma je ena točka skupna in to je pogoj vzajemnosti.
Vi veste, da je bila ustavna sprememba sprejeta ravno tedaj oziroma potem ko se je država zavezala s prilogo 13, podeliti pravico do lastnine državljanom EU. Torej je bilo pred tistega, ki oblikuje zakon in predpise, kako se bo priloga 13 in na splošno, kako se bodo nakupovale in prodajale nepremičnine, postavljeno zelo težko pravno vprašanje.
Če gremo razčleniti prilogo 13 tako, kot smo jo razčlenjevali tisti, ki smo se odločili za tak zakon, kot je danes pred vami. Ta priloga 13 ima v sebi dva pogoja: eden pogoj je pogoj 3-letnega bivanja v Republiki Sloveniji, za drugi pogoj se zopet postavlja pogoj vzajemnosti. Torej, če simuliramo primer in če vidimo, kakšne možnosti ima Slovenija, tako kot je gospod Pahor rekel, da zniža ceno, ki smo jo plačali za prilogo 13, potem je predlagatelj zakona in tudi vlada Republike Slovenije videla to rešitev v načinu in v postopku za ugotovitev vzajemnosti. Nedvomno je - in pravna teorija to poudarja - da je vzajemnost tista, ki omogoča državi, da zaščiti svoje interese. Pravna teorija pravi, da se država postavi na tisto stopnjo vzajemnosti, kolikor je pač prizadeta glede zaščite interesov svojih državljanov v tujini. Glede na to, da Slovenija še ni član Evropske unije in da njeni državljani niso državljani Evropske unije, ampak so državljani Republike Slovenije, ki so tretirani v tujini tako kot državljani tretjih držav, nedržavljani članic Evropske unije, sta se predlagatelj in vlada Republike Slovenije postavila na stališče; da je potrebno imeti zakon, ki bo urejal pogoje za pridobitev lastninske pravice, zato da zaščitimo svoje interese, pri tem, da ta zakon nikakor ni osamljen, ampak je zadaj še ostala zaščitna zakonodaja, ki bo dodatno uredila pogoje glede na posamezne vrste nepremičnin, in da prav ta zakon izžema iz zahteve ustavne določbe, da posebej uredimo pogoje za tujce, vse tisto, kar je mogoče izžeti. Ta zaščitna luč, ki jo ima ta zakon, je ravno ugotavljanje vzajemnosti. Tu je zapisana materialna vzajemnost, to je najvišja stopnja vzajemnosti, ki si jo lahko država za to, da zaščiti svoje interese, določi in postavi.
Moram povedati, da pravna teorija posebej poudarja, da je problem vzajemnosti ravno v tem, ker ta vzajemnost ni razdelana, ni navedeno, za kakšno vrsto vzajemnosti gre, ni ugotovljeno, v kakšnem postopku se ugotavlja in da prav to povzroča največ težav. Ta vzajemnost je pred vami in je razdelana. Gledati jo moramo v tej luči, da pravzaprav ima v sebi tisti zaščitni element, ki ga bomo uporabili tudi v prilogi 13. Zakaj? Zato, ker je vzajemnost dejansko in pravno vprašanje. To ni samo dejansko vprašanje, to je pravno vprašanje. Zakaj? Zaradi tega, ker dokler mi ugotavljamo vzajemnost, ima tisti, ki lahko pridobi oziroma ki namerava pridobiti lastninsko pravico, tako imenovano rezervirano pravico. To je njegova pravica, ki čaka, dokler se ta vzajemnost ne potrdi oziroma ne ugotovi oziroma se domneva - to je najnižja stopnja vzajemnosti. Ko pa se ta pravica ugotovi, potem le-ta dokončno pridobi svojo pravico. Ker gre za rezervirano pravico, je treba vedeti, da je lahko poseg v to pravico samo legitimen, po konvenciji o človekovih pravicah.
Torej, predlagatelj zakona je prišel v bistvu do strokovne opredelitve, da je pravzaprav najbolj korektno in se najbolj zagotavlja pravno državo, če pogoj vzajemnosti, tako kot smo ga mi tukaj postavili, postavimo z zakonom, ki bo uporaben tudi v primerih - in to v primeru priloge 13, ki se bo izvajala z ratifikacijo pridružitvenega sporazuma. To je najbolj čista oblika, pravno najbolj utemeljena in tudi zagotavlja pravno državo.
Če bi kakorkoli drugače ali pa sploh ne uredili vzajemnosti, če jo sploh ne uredimo - vzajemnost, potem se postavlja nam kot predlagatelju, kot ministrstvu vprašanje: kdo, na kakšen način, za kakšno vrsto vzajemnosti gre in potem tudi vprašanje, če je nihče ne bo ugotavljal, ali se bo ta sporazum sploh lahko izvajal oziroma priloga 13, in potem se postavlja vprašanje, ali ne bi v tem primeru prišlo do kršitve priloge 13 oziroma do kršitve pridružitvenega sporazuma.
Če dovolite, če vas preveč ne obremenjujem, bi vam rada povedala, da ko so se začeli prvi razgovori v Evropski uniji -bodisi skupni dialogi, bodisi drugi sestanki, kjer se je o tem razpravljalo, je bilo večkrat poudarjeno, da bo na to temo - na temo vzajemnosti, ki jo ureja priloga 13, urejeno v zakonu in ta zakon je pred vami.
Kar zadeva strokovne opredelitve, mislim, da glede tega ni več dilem. Je pa res nekaj časa trajalo - zakon je bil pripravljen skoraj v taki obliki, kot ga imate pred seboj. Prav pa je, da se je tudi stroka do tega opredelila in če je za to porabila nekaj časa, ne gre temu nič hudega očitati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospa državna...
NIVES MARINŠEK: No, morda bi še zaključila: to, kar je gospod Pahor vprašal, da mu direktno odgovorim. Ta vzajemnost - če bo zakon sprejet do vključitve, do uveljavitve pridružitvenega sporazuma, se bo ta vzajemnost, določena s tem zakonom, uporabljala tudi za primere priloge 13. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Dve repliki sta, in sicer Bogomir Špiletič in gospod Petan.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala lepa. Repliciram gospe Marinškovi.
Najprej bi želel povedati naslednje; da menim, da ni nobene dileme o tem, da je vzajemnost potrebno opredeliti in to v zakonu opredeliti tako za potrebe izvajanja španskega kompromisa, kot tudi sicer, če se odpre nepremičninski trg. Vendar pa dilema, ki se mi tu zastavlja, je naslednja: ali ta zakon sedaj potrebujemo zgolj za potrebe izvajanja španskega kompromisa ali ga potrebujemo zato, da bomo na široko odprli nepremičninski trg, seveda po načelih vzajemnosti.
Namreč, 1. člen pravi, da ta zakon določa pogoje, pod katerimi lahko tujci pridobijo lastninsko pravico na nepremičninah, za katere to ni urejeno z mednarodno pogodbo, ki jo ratificira državni zbor. Se pravi, če se res tako mudi s tem zakonom, se mudi - po moji oceni - zgolj v delu, ki se nanaša na izvajanje španskega kompromisa. Medtem pa ni nobene potrebe, da mi na vrat na nos po hitrem postopku od danes do jutri na splošno odpiramo nepremičninski trg, in sicer ne glede na to, ali gre za države članice EU, ali gre za države, ki so predmet španskega kompromisa, ali za katerokoli drugo državo. Menim, da bi bilo veliko ustrezneje formulirati 1. člen zakona tako, da bi se ta nanašal zgolj na tiste države oziroma da bi se vzajemnost, opredeljena v tem zakonu, nanašala zgolj na tiste države, s katerimi ima Slovenija sklenjeno mednarodno pogodbo; ne pa tako - kot je mogoče razbrati iz sedaj predloženega zakona - na vse države. Ali drugače; ni potrebe - po moji oceni - da Slovenija na splošno odpira nepremičninski trg, temveč - če je potrebno in menim, da je - naj to stori zgolj za potrebe izvajanja španskega kompromisa. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod podpredsednik. Torej, večino tega je že povedal gospod Špiletič - predgovornik, bi pa še nekaj dodal.
Prej sem dejal, da mi nekateri ne prepričajo v svoje besede, zdaj bom pa rekel celo, da niso najbolj verodostojni. Namreč, gospa državna sekretarka me je ravno prepričala o tem, da sem prej, ko sem izrazil svoj dvom v to, da sem imel prav. Namreč, dejala je, da je ta zakon zato, da zaščiti slovenski nepremičninski trg ali slovenske nepremičnine. Pa nisem ravno prepričan, da je to to. Namreč, to smo že enkrat poslušali. Gre še za nekaj drugega. Sem jo pazljivo poslušal in vsebino sem dojel. Če pa sem dobesedno dejal, pa to navsezadnje mislim, da ni toliko pomembno.
Namreč, zgrešenost se že tako ali tako vleče od temeljev tega ljubega španskega diktata in sedaj moramo popravljati tisto, kar se da. Nisem prepričan, da bomo s tem lahko kaj zmanjšali naše obveznosti, pa kljub vsemu. Namreč, tako široko odpiranje trgov - nisem prepričan, da je to potrebno, če se vključujemo v Evropsko unijo. Kajti, tudi Evropska unija ima zakonodajo za sebe in ima potem tudi še za druge kategorije držav, ki jih razdeli na več kategorij. Za tiste, ki so politično bližje, gospodarsko bližje, velja bolj mila zakonodaja ali pa manj stroga, za tiste, ki so bolj oddaljeni, pa bolj stroga. S tem se tudi Slovenija srečuje, zato ne vidim potrebe, kot je že moj predgovornik dejal, zakaj je potrebno na široko na splošno odpirati ta nepremičninski trg, saj se ne vključujemo v neko svetovno skupnost, ampak v Evropsko unijo. Za to tudi gre.
Naslednje, kar me pri vsej stvari moti, zato nisem prepričan, da se ravno ščitijo interesi. Namreč, tako kot je ta zakonodaja pripravljena, ima neko predkupno pravico ali karkoli, neke dodatne pravice tudi tisti, ki je bil dovolj dolgo okupator v Sloveniji - takšen ali drugačen. Vem, da se to sedaj ne da več popraviti, ampak o tem smo vas prepričevali pred letom in pol. To se mi pa ne zdi v nobenem primeru primerno, niti dolgoročno, niti v smislu zaščite slovenskih interesov. Žal so ta leta, ki so bila omenjena, ravno v tem kontekstu. Ampak, če bi se vsaj omejili samo še na enega okupatorja, ampak smo jih dali na splošno: čisto vsi, ki so imeli v Sloveniji dovolj časa, da so zatirali Slovence, imajo sedaj celo nagrado, imajo predkupno ali pa zastavno pravico. In to me moti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka.
NIVES MARINŠEK: Torej dovolite mi, da najprej odgovorim na vprašanja, za koga velja ta zakon.
Ta zakon velja za vse tuje državljane, to je tuje fizične in tuje pravne osebe in pogoji, določeni s tem zakonom, veljajo za vse tiste, za katere mednarodna pogodba ne določa drugače. In kje sedaj dejansko najti razlog, zakaj odpiramo nepremičninski trg? To določa že ustava. V ustavi imamo napisano, da pogoje ureja zakon, ki je sprejet z dvotretjinsko večino. Kakšni problemi pa se nam odpirajo, če mi tega zakona ne sprejmemo? Vi veste, da je bilo v prejšnji ustavni določbi napisano, da lahko tujci dedujejo pod pogojem vzajemnosti. Te določbe v ustavi ni več; to pomeni, da noben slovenski državljan v tujini ne more dedovati, če ima tuja država napisano, da lahko pridobiva pod pogojem vzajemnosti. To je eno.
Drugo. Sklepamo mednarodni sporazum s Hrvaško za ureditev premoženjskopravnih razmerij. Tudi tu je treba urediti vprašanja, ker ima tudi Hrvaška v svoji zakonodaji napisano, da se lastninska pravica pridobiva pod pogojem vzajemnosti. Torej, če mi tega nimamo urejenega, tudi naši državljani ne morejo pridobiti lastninske pravice v tujini.
Vse to so tisti elementi, ki jih je, ko pripravljaš zakonodajo, upoštevati in jih tudi urediti. Konec koncev: naši državljani imajo etažno lastnino v blokih, kjer so tudi tuji državljani, še izpred leta 1991, z obstoječo, zajamčeno lastninsko pravico. Tudi njim je treba urediti lastninsko pravico zaradi tega, da se bodo lahko vsi naši državljani vpisali, recimo, v nekem bloku kot etažni lastniki, ker nerešeno lastninsko vprašanje enega etažnega lastnika pomeni nerešeno vprašanje celotnega bloka. Torej, to so ti praktični problemi.
Kar pa zadeva mojo izjavo, sem povedala, da ta zakon zagotavlja pravno državo in na drugi strani zaščito skupaj z vso zaščitno zakonodajo, ki je v tem kontekstu pripravljena. Sprejemam tudi vaše predloge, ko pravite, da ni omenjen obmejni pas, da niso omenjena druga področja, ki bi jih bilo treba zaščititi. V tej smeri smo tudi na ministrstvu za pravosodje razmišljali in pripravili amandma za hitri postopek, ki ga želimo vložiti, kjer bo še ena zaščita, še en varostni mehanizem, s katerim bo mogoče zaščititi tudi obmejna območja; območja, ki so nacionalnega interesa. Skratka, gre za amandma, ki ga bomo predložili v drugi obravnavi.
Prav tako smo razmišljali tudi o mehanizmu, kjer se mogoče tudi lahko izpostavljajo razni fiktivni posli; tudi v tem oziru nameravamo vložiti amandma.
Gledati pa morate ta zakon vedno v kontekstu z zaščitno zakonodajo po vseh zakonih, ki urejajo vsako posamezno vrsto nepremičnin. Torej, če kupuje tujec kmetijsko zemljišče, je treba poleg vzeti tudi zakon o kmetijskih zemljiščih; če kupuje stavbno zemljišče, tudi zakon o stavbnih zemljiščih. Skratka, ta zakon kot tak, ki sledi samo ustavni določbi in ureja le pogoje, se ne more nikoli spustiti nižje na drugi zakon, ki ureja posamezno vrsto nepremičnin. V duhu te zaščite je potrebno dodatne pogoje, ki jih pa ta zakon določa, še določiti in zato je primerno, da imamo ta zakon. Konec koncev, ali ni primerno, da ima neka država najprej svojo nacioalno zakonodajo in šele potem mednarodno pogodbo, ki ji kroji in ureja pogoje za pridobivanje lastninske pravice na nepremičninah?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospa državna sekretarka. Gospod Špiletič želi replicirati.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospe Marinškovi bom morda celo verjel, če mi bo podrobno pojasnila oziroma odgovorila na moje naslednje vprašanje.
Namreč, večkrat je omenila, da ta zakon pomeni pravzaprav skupaj z določilom ustave pravno državo in pravno varnost; da pa je potrebno ta zakon obravnavati skupaj z vso zaščitno zakonodajo. Gospa Marinškova, jaz bi resnično lepo prosil za pojasnilo, kaj imate v mislih, ko ste rekli "skupaj z vso zaščitno zakonodajo". Omenili ste zgolj dva zakona. V zadnjih dneh pa kar dežujejo izjave, tako pristojnega ministra za evropske zadeve, da ne ve, kaj je evropska zakonodaja in zaščitna zakonodaja. Na to vprašanje ne daje pojasnila niti predsednik državnega zbora. Skratka, prosim, povejte, katera je tista zaščitna zakonodaja, ki jo moramo brati s tem zakonom, če bo sprejet. Torej, zaščitna zakonodaja, ki je že sprejeta in katera je tista zaščitna zakonodaja, ki jo v vladi še pripravljate, da bo resnično zaščita - kot ste omenili - popolna oziroma da bo zagotovljena pravna država in pravna varnost. Brez tega, da vi samo rečete, skupaj z zaščitno zakonodajo, priznate nekaj: ta zakon ni zadosten, da je potrebno še nekaj zraven.
Povejte, kaj je že sprejeto, kaj še mora biti in kje je vlada na tej poti, da bo izdelala še tisto, kar manjka, da bo resnično zagotovljena pravna država in pravna varnost - zopet bom rekel - najprej slovenskih državljanov, potem pa tudi drugih, če bomo z njimi sklenili mednarodno pogodbo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa državna sekretarka.
NIVES MARINŠEK: Še enkrat moram svojo izjavo ponoviti. Rekla sem, da zagotavlja pravno državo; in na drugi strani, drug element je pa ta zaščitni element. Ta zakon je samostojna celota, to je logično, da samostojna celota. Ampak skupaj z ostalo zakonodajo, ki je že pripravljena ali še bo pripravljena, pa tvori celoten zaščitni mehanizem. To je to.
Ampak že sam v sebi, kar ureja, kar je pristojen urejati, pa ima v sebi že tiste zaščitne elemente. Ali veste, da v postopku velja že zakon o kmetijskih zemljiščih, velja zakon o dedovanju kmetij, zakon o varstvu naravne in kulturne dediščine, zakon o ohranjanju narave. Ti vsi zakoni so tukaj pred nami. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Prosim. Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa Marinškova! Vi ste naštela nekaj zakonov več, kot v svojem prvem nastopu. Vendar na moje vprašanje niste odgovorila. Kaj razumete pod pojmom zaščitna zakonodaja? Sedaj ste navrgla dva, tri zakone. Kateri je tisti sklop, tisti celotni sistem zakonodaje, ki jo je mogoče šteti kot zaščitno zakonodajo, da bo ob tem, ko bo v celoti odprt nepremičninski trg v Sloveniji, resnično zaščiten nacionalni interes Republike Slovenije?
Prosil sem, da kot predstavnica vlade podrobno navedete tako tiste zakone, ki so že sprejeti, kot tudi tiste zakone, ki jih vlada še obravnava - kot smo lahko slišali v sredstvih javnega obveščanja - in ki jih bo na naslednjo izredno sejo predlagala v sprejem državnemu zboru. Ne našteti enega, dva, tri zakone tako kar počez, kot ste sedaj. Mi poslušamo že leto in pol podobne odgovore. Vlada obljublja: to bomo naredili, to že imamo, to imamo v predalu 6 mesecev in se greje. Po 6 mesecih se je nekdo spomnil, da je nekaj iz predala vzel in tako naprej. Vendar na tej točki pa menim, da si moramo jasno naliti čistega vina. Kaj razumete s pojmom zaščitna zakonodaja? Še enkrat poudarjam. Kateri zakoni iz tega paketa so že sprejeti in veljavi? Katere vlada pripravlja in jih bo predložila v paketu zaščitne zakonodaje v sprejem državnemu zboru?
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospa sekretarka prosim.
NIVES MARINŠEK: Torej v tem zakonu, pri pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, piše, da je v nadaljnjih postopkih tujec izenačen z domačo osebo pri nakupu nepremičnin po pogojih, ki jih urejajo zakoni za posamezne vrste nepremičnin.
To pomeni, da dajemo tujcem nacionalni tretma takrat, ko se po pridobitvi teh pogojev po tem zakonu vključijo v nadaljnje pridobivanje dovoljenj po drugih zakonih. In zaščitna zakonodaja, če bi vam povedala na ta način. Recimo, vprašaš tujo državo, ali lahko tujec pri vas pridobiva lastninsko pravico. Na ustavni ravni ali na zakonski ravni jo lahko pridobiva. Potem pa z zaščitnimi mehanizmi, ki pa morajo biti izenačeni z domačimi in s tujimi, za domačine in tujce, ureja to z zaščitno zakonodajo, in sicer na področjih, ki urejajo posamezno vrsto nepremičnin - status te posamezne vrste nepremičnin. In seveda tisti zakon, ki ureja - recimo -kmetijska zemljišča, bo določil pogoje za pridobitev lastninske pravice enako za domače kot za tuje osebe. Posebni pogoji so pa tukaj. Torej je to tisti krovni zakon, ki sploh spusti tujca na nepremičninski trg. Potem je pa seveda interes države, da po posameznih področjih uredi in oblikuje pogoje, ki jih bodo imeli tako domači kot tuji državljani. Torej to pomeni, da vsa zakonodaja, ki ureja posamezne vrste nepremičnin, je pravzaprav z vidika nacionalnega interesa in z vidika zaščite zaščitna zakonodajo. Bolj strogi so pogoji za pridobitev, tako za domačega kot za tujega za pridobitev nepremičnine, bolj je zakonodaja zaščitna.
Kar pa zadeva seznam, pa nimam pristojnosti, da bi govorila o seznamu, ker ga sama nimam zdajle pred sabo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Gospod Petan, replika. Ali daste besedo, prednost? Gospod Špiletič, Petan se odpoveduje. Prosim, gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Gospa državna sekretarka, z vsem dolžnim spoštovanjem, vendar nekaj boste pa morali priznati. Mi smo vam že lani predlagali neke vrste zaščitni pas. Ne trdim, da je to bila tista najbolj idealna oblika, vendar nihče ni imel nobenih pripomb in dopolnil, da bi se ta pas kako drugače formuliral, ampak je bilo vse proti temu in navsezadnje je tudi ta pas padel.
Sedaj ste nam poslali v proceduro zakon, ki ga imamo pred sabo in pri katerem je - po mojem - pol členov preveč. In sedaj, ko se je nekako usul plaz pripomb, šele sedaj smo pa slišali, da pa vlada le pripravlja neko spremembo tega zakona, ki pa naj bi bil celo usklajen na vladi. V redu. Tudi to je sprejemljivo. Razumljivo, da vlada ugotovi, da mogoče se še da kaj izboljšati v zakonu in da pripravlja amandma.
Kot ste rekli, ta amandma govori o nekem obmejnem pasu - sam sicer ne vem, kako je to mišljeno, zato se opravičujem, ker vsebine ne poznam, pa bi bilo dobro, če bi to vsebino verjetno vedeli že, ko sprejemamo ta osnovni zakon. To se pravi, s tem nehote priznavate, da so naša razmišljanja pred enim letom in pol bila nekako v pravi smeri. Ampak, ker očitno - in to je jasno, da nismo vladna stranka - ker smo napačna stranka, je vse, kar predlagamo, pa tudi, če je še tako dobro, treba to avtomatsko zavreči. Mislim, da bi bilo prav, da ne samo, da bi skrivnostno odgovorili, da gre za nek poseben status nekega obmejnega področja, da bi nam povedali tudi vsebino. Navsezadnje, če ste pred enim letom in pol tako kategorično zavrnili tisti naš amandma o obmejnem pasu, sedaj pa vi prihajate z neko vsebino, ki je blizu temu - bom rekel, ker podobna ne more biti. To se pravi, da smo mi imeli takrat prav, ne vi. In kako naj vam sedaj verjamemo samo na besedo brez tega, da bi videli, kaj je v žaklju? Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Kot je bilo povedano, bo vlada vložila amandma in pri amandmaju se bomo o vsem tem pogovarjali. Gospod minister želi odgovoriti.
TOMAŽ MARUŠIČ: Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci, danes bi želel odgovoriti na očitek, kaj se je dogajalo tu pred poldrugim letom. Namreč, ta zakon se pred poldrugim letom sploh ni obravnaval. Verjetno gre za obravnavo o spremembi ustave, vendar je povsem razumljivo, da glede zaščite obmejnega pasu in obale to ni ustavna materija. Vendar bi se danes poslancem zahvalil za zares konstruktivno razpravo. Na vladi smo ugotovili, da bi bili potrebni določeni amandmaji glede spoštovanja obrambnega pasu, glede spoštovanja zaščite določenih teritorijev, ki jih odloki lokalne skupnosti kot taki zaščitijo; in da bi morda bilo prav, če sledimo dosedanjim razpravam, da najde mesto v tem zakonu tudi določba, da velja zaščita, velja varovanje in velja vprašanje vzajemnosti tudi za zemljišča, ki jih ščitijo občinski odloki ali tudi drugi zakoni. V tej smeri bi vlada lahko ta zakon dopolnila s posebnim amandmajem.
In ne nazadnje, če sem prav sledil uvodnim razpravam, gre za primere, ko imajo tuje firme (ustanovljene na podlagi slovenskega prava) možnost nakupiti nepremičnine, bi morda sledili današnji razpravi, da bi bilo v ta zakon le treba vgraditi določene zaščitne norme. Vsekakor bomo do drugega branja tega zakona, ker je zdaj zakon po hitrem postopku v prvem branju, poskušali na vladi proučiti današnje sugestije in jih predložiti državnemu zboru v obliki določenih amandmajev.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod minister. Gospod Špiletič želi replicirati, nato pa imamo še dve razpravi.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Še vedno repliciram gospe Marinškovi. Delno je sicer že odgovoril gospod minister, ko je dejal, da so za nekatere predloge, ki so bili v razpravi navedeni, že razmišljali v tej smeri, da bi jih predložili v obliki amandmajev in dopolnili določbe predloga zakona, ki je pred nami. Pa vendar, gospa Marinškova, to kar ste omenila v svojem zadnjem nastopu. Gre za krovni zakon, ki na splošno odpira nepremičninski trg v Sloveniji in ko bomo določali vzajemnosti in podrobnejše pogoje, pod katerimi tujci lahko dobijo nepremičnine oziroma kupijo nepremičnine ali jih dedujejo, se je potrebno sklicevati na ta zakon, ta zakon in tako naprej; skratka na zakone, ki določena specifična področja oziroma promet določenih nepremičnin urejajo na poseben način.
Moje vprašanje pa je bilo ravno v tej smeri. Kateri so tisti zakoni, katere so nepremičnine, ki bodo imele nek poseben tretma in kaj bomo s temi zakoni ščitili in zakaj? Namreč, to je tisto, kar moramo poslanci vedeti prej, preden na splošno odpremo nepremičninski trg v Sloveniji. Vem, da zakon o kmetijskih zemljiščih že določeno specifiko ureja in še nekaj zakonov, ki ste jih tu našteli. Vendar sem prepričan, da s tem v celoti slovenski nacionalni interes ni pokrit. Vlada je sklenila, da odpre nepremičninski trg, ko pa vprašam, kateri so pa pogoji, ki bodo ščitili slovenske nacionalne interese, pa odgovorite, da ne veste oziroma da niste pooblaščeni dati tega odgovora. Sedaj pa sprašujem, gospod predsedujoči ali ne vem kdo, da mi pojasni, ali je kdo v tej dvorani pooblaščen, da v imenu vlade poda ta odgovor. Gre namreč za ključno vprašanje; ali je vlada ob tem ob tem, ko se je odločila, da bo v celoti odprla nepremičninski trg Republike Slovenije - seveda ob načelih vzajemnosti - obravnavala tudi spisek tistih predpisov, s katerimi bo podrobneje uredila promet določenih nepremičnin in kateri so ti predpisi.
Še enkrat poudarjam. To je informacija, ki jo moramo imeti, preden lahko zakon kot tak v celoti podpremo, brez da bi nas nekaj še žgalo, kaj smo ga zopet polomili oziroma kaj bo zopet čez leto dni morda privrelo na dan.
Tako da lepo prosim, da predstavniki vlade poveste, ali ta spisek obstaja ali ne obstaja. Če pa boste rekli, da ne obstaja, potem mi pa povejte, na kateri podlagi, na katerih temeljih ste se odločili, da sprostite trg nepremičnin v Republiki Sloveniji, pa čeprav na podlagi načela vzajemnosti, kot ga opredeljujete v predlogu zakona. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod podpredsednik Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani gospod podpredsednik, poslanke in poslanci! Najprej bi se opravičil, ker sem bil nekako obveščen, da bo ta točka naslednja točka dnevnega reda po zakonu o izvrševanju proračuna in sem bil zato naknadno obveščen in sem takoj druge obveznosti odpovedal ter prišel sem.
Kar se tiče samega spiska, mislim, da bom v petih ali desetih minutah lahko natančno povedal tudi, kar se tiče zaključka današnje korespondenčne seje, na kateri odločamo o predlogih zakonov, ki jih predlagamo državnemu zboru, da jih sprejema na drugi izredni seji - torej po tej izredni seji, ki sedaj teče, tako imenovana proračunska izredna seja.
Mimogrede, nekoliko me čudijo nekatera vprašanja, samo nisem bil od začetka tukaj, ker vsi predsedniki parlamentarnih strank, razen Slovenske nacionalne stranke, so že nekajkrat sodelovali ob razpravi na koordinaciji parlamentarnih strank, enkrat pa tudi na odboru za evropske zadeve, kjer je bilo zelo detajlno govora o tem, kateri zakoni so tisti, ki jih je nujno sprejeti še pred uveljavitvijo pridružitvenega sporazuma. Rečeno je bilo tudi, kateri so tisti, za katere se ocenjuje, da nimajo take zaščitne narave, in kateri so tisti, za katere se z ustreznimi nadomestnimi mehanizmi rešuje problem zaščitnosti, če ne bodo sprejeti v času do 1.1.1999. Konkretno je bil omenjen zakon o urejanju prostora kot izredno zahteven sistemski zakon.
Sicer pa, kar se samega spiska tiče, najprej to. Sami veste, da je bilo v prvi fazi po spremembi ustave in sprejetju tudi španskega kompromisa in potrditvi pridružitvenega sporazuma, sprejetih pet zakonov na samem začetku iz tega sklopa. Med drugim tudi zakon, ki govori o obmejnem pasu. Problem obmejnega pasu bo z ustreznim odlokom ustrezno rešen, ta zakon pa še dodatno ustrezno rešuje, in to z odlokom vlade, kar pomeni, da ni prav nobene nevarnosti, da bi eno samo minuto zamudili, ko govorimo o začetku veljavnosti pridružitvenega sporazuma. To, kar je možno z naše strani narediti - s slovenske strani - na področju obrambnega pasu, ko govorimo za vojaško področje, bo narejeno. Je ustrezno pripravljeno in bo narejeno. Res je, pravilno ste ocenili, da je v takratni silni naglici prišlo do nekaj neoptimalnih rešitev v teh petih zakonih. Popravki so pripravljeni in iz tega naslova ne vidim nobenega posebnega problema, kar se tiče zaščitnosti teh zakononov.
Na koordinaciji parlamentarnih strank je bilo dogovorjeno, da bo sprejetih 16 zakonov iz tega sklopa. Takrat se je delegiralo različne zakone in smo prišli do številke 16. Naknadno se je en zakon razdelil na dva dela in jih je praktično zdaj 17. Ta 17. je prav zakon o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah, ker se je ta tematika razdelila na dva zakona. Od teh zakonov se je naknadno ugotovilo, da so vsaj trije taki, ki nimajo neposredne zaščitne funkcije in jih brez težav lahko dokončno sprejmemo po popolni, dokončni uveljavitvi pridružitvenega sporazuma, ki bo začel veljati s 1.1.1999. Od ostalih zakonov jih je večina že v državnem zboru - se opravičujem, točen spisek bo pripravljen čez nekaj minut in mi bo dostavljen sem, ker sem prišel iz neke druge obveznosti. Torej, večji del jih je že v državnem zboru, nekaj jih bo prav danes s korespondenčno sejo vlade potrjenih in posredovanih v državni zbor za sprejemanje na drugi izredni seji. Za nekaj zakonov pa je bilo ugotovljeno, da so take sistemske narave, da bi hitro sprejemanje lahko pomenilo tudi sprejemanje slabih odločitev, zato so pripravljeni kvalitetni nadomestni mehanizmi. Kar pomeni, da, recimo, nesprejetje zakona o urejanju prostora kot zahtevnega sistemskega zakona ne bo pomenilo, da na tem področju Slovenija ne bo ustrezno zaščitena, pač pa bomo za čas do sprejetja tega zakona z nadomestnimi mehanizmi, ki jih bodo lahko tudi strokovno kolegi potem utemeljili - tu je gospodična Mateja Fajsova - se bo s temi nadomestnimi mehanizmi zagotovila popolna zaščita, ki je potrebna na tem področju - to je izredno pomembno prostorsko področje.
Rad bi omenil še eno stvar. Torej, poleg teh 16 zakonov, ker je bilo o njih veliko govora, je še nekaj zakonov, ki imajo pomemben značaj, tudi zaščitni značaj. Na primer zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, ki daje določene vzvode za to, da se bo zaščitna zakonodaja lahko kvalitetno uveljavljala. To smo tudi povedali in tudi želimo, da se ustrezno prioritetno sprejme.
Po drugi strani je v zadnjem času zelo veliko govora, če sem prav razumel tudi vprašanje, kaj je zaščitno in kaj je tisto, kar je harmonizacija, zato da našo zakonodajo prilagodimo zakonodaji Evropske zveze. Evropski diplomati nas ne opozarjajo na našo zaščitno zakonodajo in v tem smislu je to naš notranji problem. Marsikje tudi ni sprejeta najbolj z odprtimi rokami, kar je tudi normalno. Ker nekateri to ocenjujejo kot določeno oviro za uveljavljanje določenih interesov posameznih držav, njihovih državljanov ali gospodarstva, dela gospodarstva in tako naprej teh evropskih držav. Ampak zaradi naših notranjih interesov je ta zakonodaja pripravljena. Jaz sem trdno prepričan, da je dobro pripravljena, da vsi ključni zakoni so lahko kvalitetno sprejeti do uveljavitve tega sporazuma.
Se pa opravičujem, ampak eno misel za konec moram povedati. Ta državni zbor je sprejel tako imenovani španski kompromis. Relativno zahtevne pogoje smo si s tem postavili. Jaz osebno sem bil med tistimi, ki sem temu nasprotoval. Skupaj s poslansko skupino Slovenske ljudske stranke takrat in nekaterimi drugimi poslanci in poslanskimi skupinami. Ampak naša obveznost, mednarodna obveznost je, ker smo to takrat sprejeli, da izvajamo. Sedaj pa se trudimo, da v okviru možnosti, ki jih imamo na razpolago, kljub veljavnosti pridružitvnega sporazuma in priloge 13, izpeljemo tako ta postopek, da vitalni nacionalni interesi na tem področju ne bodo ogroženi.
Jaz vam zagotavljam, da je ekipa, ki sodeluje tudi v krogu mojega kabineta, številni zunanji strokovnjaki, ekipa ministrstev, pri tem konkretnem zakonu na čelu z ministrom gospodom Marušičem in številna druga ministrstva, ki to delajo, da je delala odločno, odgovorno, dobro. Povsem se strinjam, da je prav, da se postavijo vsa vprašanja, ki se danes tukaj postavljajo. Ampak postavljati vprašanje v tem smislu, ali ni morda neka ambicija, da bi odprli naš trg, naš prostor, da bi celo naredili kontra učinek temu, kot ga želimo. Jaz verjamem, morda sem tudi napačno razumel. Jaz vam zagotavljam s polno odgovornostjo: Ekipa, ki tu deluje, deluje za to, da bi zaščitili naše vitalne nacionalne interese in jih bomo zaščitili. Zahvaljujem se za konstruktivnost velike večine poslancev in strank, tudi na koordinaciji parlamentarnih strank, tudi ko ste se odločali za uvrstitev teh točk dnevnega reda na izredno sejo državnega zbora. Jaz sem prepričan, da kljub temu, da smo prisiljeni v časovni stiski v nekaj mesecih ali letu in pol sprejeti to, kar so druge države sprejemale 5, 6 ali vsaj 4, 3 leta, kljub temu bomo sprejeli dobro zakonodajo, nediskriminiatorno pa vendarle dobro zaščitno, na drugi strani pa tudi harmonizacijsko, kar smo tudi dolžni storiti.
Kar se tiče točnega spiska, da ne bo še enkrat vprašanje. Pripravljen sem sam priti čez nekaj minut, samo preverim potek današnje korespondenčne seje vlade in vam bom lahko navedel točen spisek do zadnjega zakona, kaj je po naši oceni še potrebno narediti. V kakšni fazi je posamezen zakon, tudi zato, da se boste lažje odločali, glede načina dela tudi v državnem zboru. Mislim, da velika večina tega je bila celovito predstavljena tudi na koordinacijah predsednikov parlamentarnih strank. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod podpredsednik. Kolegice in kolegi! Upam, da bomo poslanci v kratkem obveščeni tudi o tistem, kar se pogovarjajo predsedniki strank in žal do nas ni prišlo. Replika, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu podpredsedniku vlade. Dejal je tako: "Državni zbor je sprejel španski kompromis, ta je sedaj takšen, kakršen je in sedaj moramo vložiti vse napore v to, da zaščitimo tisto, kar se še zaščititi da." Poglejte, podobno, tudi brez ustreznih odgovorov bomo lahko slišali očitek čez leto ali dve, če sprejmemo ta zakon brez ustreznih pojasnil oziroma brez tistih pojasnil, za katere sem prej zaprosil. Gospod podpredsednik je omenil, da bomo ta spisek dobili čez 10 minut, kar je sicer pohvale vredno, omenil pa je tudi, da so strokovni sodelavci, njegovi strokovni sodelavci pripravljeni podati podrobnejša pojasnila, kaj bo v Sloveniji zaščiteno in kaj se bo ščitilo in na kakšen način od dneva, ko se odpre nepremičninski trg. In jaz bom zelo vesel, gospod predsedujoči, če boste dali možnost, da strokovni sodelavci vlade to podrobno tudi predstavijo.
Kar se pa tiče večkrat omenjene koordinacije predsednikov strank, ki so zastopane v državnem zboru, jaz moram reči, da sem o teh dogovorih tekoče obveščen, vendar žal, vsaj po informacijah, ki sem jih dobil, se je koordinacija resnično že večkrat sestala, zahtevala državnemu zboru ali čimprejšnjo predložitev 16 zakonov, ki so predmet podpisanega dogovora, ali pa, bom rekel, na novo pripravljen spisek, na podlagi katerega bi lahko prišlo do podpisa aneksa k sporazumu vseh strank, ki so ta sporazum že podpisale. Vendar vse do danes tega spiska še ni bilo, kaj šele, da bi bil podpisan aneks, na včerajšnjem sestanku pa je bilo dogovorjeno, da bo vlada danes sprejela ta spisek. Zato tudi po tem spisku sprašujem in še enkrat, res lepo prosim gospoda podpredsednika ali pa njegove strokovne sodelavce, da pojasnijo, s katerimi predpisi, kaj in na kakšen način se bodo ščitile nepremičnine potem, ko bo sprejet ta zakon oziroma po trenutku odprtja nepremičninskega trga v Sloveniji. Vse to zgolj zaradi tega, da ne bi zopet nekdo čez 2 leti bil pameten in rekel, saj je državni zbor to sprejel, sedaj smo pa tam, kjer smo. Zato prosim pred glasovanjem res za podrobnejše pojasnilo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. K razpravi sta se prijavila še dr. Jože Zagožen in pa Izidor Rejc. Dr. Jože Zagožen. Replika? Se opravičujem, dr. Zagožen, se opravičujem, dve repliki sta, najprej gospod Jerovšek, potem pa Petan. Replika na podpredsednika vlade, če sem prav razumel.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Če sem gospoda podpredsednika dovolj dobro razumel, potem se mi zdi, da so ga malo napačno informirali o dosedanji debati, kjer se je spraševal oziroma da so bile take debate, da se tu smatra, da se hoče odpreti bolj zakonodaja oziroma se izogniti sedaj. Jaz tega nisem slišal, je pa bilo res vprašanje, zakaj je en del vladne koalicije zavlačeval postopek, kar izhaja direktno iz vašega izvajanja v odboru za notranjo politiko. Te argumente smo pa hoteli - sam sem dvakrat vprašal - zakaj je bilo treba čakati, kakšni interesi so bili tu zadaj.
Drugo, kar bi vprašal. Gospod podpresednik je rekel, da bo pri nekaterih sistemskih zakonih vlada z nadomestnimi mehanizmi zagotovila popolno zaščito. Mene zanima, če bi pravni strokovnjaki lahko pojasnili, ali v tem primeru lahko pride do neke naknadne arbitraže s strani Evropske unije, da zakonodaja ni obstajala, da so nadomestni mehanizmi za evropsko zakonodajo neveljavni in da bodo, recimo, razveljavili take nadomestne mehanizme in bodo določeni posli, določene stvari, ki bi bile po teh nadomestnih mehanizmih sicer "zabranjene", prepovedane ali pa nemožne, ukinjene oziroma preklicane. Za to bi prosil pojasnila. Za zdaj pa hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Petan, replika.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani podpredsednik vlade, vesel sem, da je tudi vlada prišla do prepričanja, da je na obmejnem pasu potrebno sprejeti določene ukrepe, ki so malo drugačni kot na ostalem območju Slovenije, pa kljub temu, če pride samo še Geoss izven tega. To samo dokazuje, da smo v opoziciji in pri socialdemokratih že lani imeli prav. Zdaj, ali to pomeni, da smo mi bolj dolgoročno gledali ali da smo zadeve bolj poznali - o tem ne želim razpravljati. Bi pa rekel nekaj drugega.
Namreč, zakon, ki je prišel v proceduro, je še brez amandmajev, ki naj bi uredili status obmejnih območij. To pomeni, da je vlada kljub vsemu šele v zadnjem času prišla do tega spoznanja, kar je pa hvalevredno, to tudi priznavam. Ker pa je bilo danes rečeno, "gospodje, v tem parlementu je bilo to sprejeto, sedaj pa moramo to izvajati in narediti stvar takšno, da bo čim bolj ugodna", tako sem jaz to razumel, ne bi rad, da bi se mi zgodilo, da bom glasoval slučajno za ta zakon, pa ne zaradi tega, ker mislim, da je dober, ampak zaradi tega, ker mislim, da se Slovenija mora vključevati v evropske povezave, in bi se potem slučajno izkazalo, da tisto, kar vlada pripravlja, še ni takšno, kot bi moralo biti, in bom drugo leto ali pa čez ne vem koliko časa slišal, "ja, saj ste glasovali za". Zato bi ponovil še vprašanje, ki sem ga že enkrat postavil: Ali je vlada že razčistila, kakšni so amandmaji o tem obmejnem pasu, pa mogoče še kaj drugega zraven, ali je vlada to že definirala, ali je že uskladila ali je še v fazi usklajevanja, ali pa je šele v fazi razmišljanja, da je treba nekaj storiti? Ko bom dobil ta odgovor, potem se bom odločil, ali bom podprl ta zakon ali ga ne bom. Kajti po vsem tem, kar smo zadnje čase slišali iz Bruslja, je Slovenija verjetno zelo daleč od Bruslja in verjetno ne bo nobene škode, četudi bi glasoval proti. Ker pa tega ne želim, bi želel kvalitetno pojasnilo, kako daleč so ti amandmaji, s katerimi bi se naj sezanili do drugega branja. Ampak malo vsebine bi pa vseeno želel vedeti in na osnovi tega se bom potem odločal, ali bom glasoval za ta zakon ali ne. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. K razpravi sta se prijavila dr. Jože Zagožen in mu dajem besedo, in pa Izidor Rejc.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospod podpredsednik, načelo prostega pretoka kapitala, ljudi, dela, ki ga ima Evropska unija, bo tudi zadevalo Slovenijo. Španski kompromis je tu ena od tistih omejitev, ki je bila v tem parlamentu že sprejeta in je dejstvo, mimo katerega očitno ne moremo več iti. V zakonu, ki ga danes obravnavamo, pa imam vtis, da se ta prosti trg kapitala razširja tudi prek mej španskega kompromisa, in to razširja se neselektivno. Se pravi, brez posebnih omejitev, kot je bila v tem prostoru že obravnavana ideja zaščitnega pasu in podobno. Edina praktična omejitev, ki se giblje skozi cel zakon, je načelo vzajemnosti. Eno je enakost, drugo pa je enakopravnost. Pri načelu vzajemnosti je po moji sodbi tako, da to načelo samo po sebi še ne zagotavlja tudi enakega položaja. Konkretno, če nekoliko parafraziram. Dobesedno načelo vzajemnosti bi bilo, če bi nekdo dejal, da ima dva milijona prebivalcev neke države, ki ima povprečno takšno kupno moč, kot je v Sloveniji, pravico do vzajemnosti. Tako pa gre pri nas za malo deželo in mala dežela ni velika dežela v malem, zanjo ne veljajo zakonitosti velikih ekonomij ali pa večjih ekonomij ali imajo drugačen pomen. V tem smislu menim, da bi tudi ta zaščita morala biti mnogo bolj specifična, posebna, prilagojena našim razmeram.
Seveda pa je ob tem tudi razveseljivo, da tudi vladna stran priznava nezadostnost tega predloga in potrebo po dopolnilih, ki naj bi jih izboljšali.
Imam pa tudi nekaj konkretnih pripomb. Na primer, kako je s tem: Tuje pravne osebe, ki imajo svoj sedež v Republiki Sloveniji, po 2. členu zakona niso opredeljene kot tujci. Kako je torej z njimi? Ali oni lahko kupujejo neomejeno, ker pač niso tujci?
In drugo. Pri omejitvah, ko je govora o petih letih pridobitne dejavnosti kot pogoju na podlagi koncesije in če ima nekdo dovoljenje za stalno bivanje, je tam navedeno, da lahko dobi dve stanovanji ali dve hiši in dva objekta za bivanje. Skratka štiri objekte. In če sta to mož in žena, je očitno osem objektov možno na ta način pridobiti.
Še nekaj. Ko je govora o predkupni pravici, sta omenjeni samo občina in država. Ravno v primeru razmer v Kopru smo bili tu nekateri kritični, ko smo govorili, da je občina lastnik velikih površin in da je tudi to interes ene velike občine, ki bi tudi zaledje zajemala. Vem, da je v ostalih zakonih predvideno, da je kmet sosed in podobno, tisti, ki ima prednost. Vendar najbrž bi tudi v tem zakonu bilo to predkupno pravico potrebno bolj natančno obrazložiti. Kajti v praksi potem pride do različnih problemov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala dr. Zagožen. Besedo ima gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik! Gospe in gospodje! Zakon, ki ga obravnavamo oziroma predlog zakona, ki ga obravnavamo, je gotovo eden od temeljnih zakonov, ki ga bomo videli, čutili in se tudi morda morali, ne morda, kar gotovo na njega navaditi. Jaz vem, da je to del tega, ker je že pridružitveni sporazum pod streho, se pravi to je vprašanje formalnosti evropskega parlamenta, da to ratificira. Skratka ugotovi, da se je vse to zgodilo. Vendar vsa ta zagotavljanja, ki smo jih slišali, in tudi razprave, ki so bile na temo teh pravic tujcev na nepremičninah, bi nekako razumel. Tudi pojasnjevanje gospoda ministra in gospe državne sekretarke, ko pravi, da je res temeljni ključ, ki varuje, da je vzajemnost, kaj je enako z enakim, in načelo materialne vzajemnosti. Predvsem to velja. Ravno s pozicije oziroma iz besed zadnjega razpravljalca pa moram reči, da se ta zadeva lahko tudi tako razume. Mi 10, nek tujec ali neka tuja dežela ali neka dežela tisoč ali sto. Ampak vzajemnost je s tem zagotovljena. Mi ne bomo mogli reči, sedaj ker naši nočejo kupiti ali ne kupijo kjerkoli v katerikoli deželi, oni pa lahko kupijo. Pravico pa seveda imajo. To je ena stran.
Motijo me vsa ta zagotavljanja o tem, kako smo mi vse to brez skrbi in ne imejte nobenih skrbi, da ta zadeva ni zavarovana. Meni se izcedi neko čudno razmišljanje v členih 20, 21 in 22. Člen 20 v tretjem odstavku piše o teh naših preteklih republikah, ki so bile, s katerimi smo bili v skupni državi. 22. in 21. člen pa isto. Se pravi, mi nekako s tem zakonom, ki ga moramo prilagoditi in naši ustavi in pridružitvenemu sporazumu, odpiramo tudi neko čisto novo stran urejevanja in možnosti nakupa nepremičnin tudi državljanom, ki so še daleč od Evrope, so še daleč od tega, da bodo vstopili v Evropo. Nobena stvar nas v to ne sili. Če bi mi imeli s temi deželami, s temi državami urejeno vprašanje, kako se ta družbena lastnina, kje je, kako je in na kakšen način, potem bi rekel, dobro. To velja tudi s Hrvaško, velja tudi s Srbijo, velja z vsemi deželami. Tu smo načeli, tu načenjamo neko stran ali neko stvar, ki sedaj o njej nismo čisto nič govorili. Med tem, ko gledamo tja v Evropo, kjer pazimo, da noben ne prestopi z denarnico na naša tla, zadaj pa lahko slišimo, kako se iz pralnega stroja vleče denar, ki bo uporabljen za to, da se bo nekaj zgodilo.
Mislim, da smo tu malo nepošteni, neobjektivni. Proti Evropi se tresemo, zadaj za nami pa je ta del balkanskih dežel, ki pa mnogih stvari z njmi še nimamo urejenih in ne bomo imeli urejenih, in ko seveda ta zakon sprejmemo, bodo rekli, evo, ovde smo, tu smo. Skratka, nimate kaj. Menim, da bi morala naša vlada preklemansko premisliti in jaz sem proti temu, da so ti pasuši notri, se pravi v tem 20., 21., 22. členu, kjer je to čisto brez potrebe. Mi imamo še kup dela, da bomo to uredili, kup dela, preden bomo to uredili in preden bo sploh to potrebno, zraven tega pa Evropa, pridružitveni sporazum tega sploh ne zahteva. Zahteva urejevanje z evropsko skupnostjo, jih ne briga, ne vem kaj, Balkan, pa ne vem kaj, Mala Azija, pa ne vem ali pa Amerika, kaj bomo z njimi. To bomo že mi uredili.
Skratka, tu mislim, da je in za mene je ta zadeva pa redka in vsakršno zagotavljanje, da to ni res, gre mimo moje glave, ker menim, da delamo neko stvar, ki je brez potrebe. Nimamo urejenih razmer, daleč smo od tega in zdaj kar naenkrat bomo s tem zakonom tole uredili. Bodo rekli, ja, pa krasno, super, vi ste to naredili še za neke druge stvari. Jaz sem proti temu, da se ta zadeva tako reši, ker mislim, ne mislim, ampak vem, da je polno stvari neurejenih, je privatna lastnina, je družbena lastnina, je državna lastnina, skratka vse te relacije so tu in v tem primeru, bom temu rekel, zaključek lastninjenja je še daleč od tega in tudi urejevanje razmer do privatnih lastnikov počitniških domov in podobno še daleč od tega. Pa še nekaj vam povem. Ko smo bili v prejšnji državi, so, recimo poznam primere, Srbi imeli pokupljene pol Istre. Zakaj? Zato, ker vedo, kam iti in tudi najbrž, da tudi zdaj vedo, kam iti in kar pričakujmo, da bodo začeli trkati na vrata, pa ne trkati, tu bodo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Rejc. Želi še kdo razpravljati? Gospod podpredsednik vlade, Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Bom skušal odgovoriti na postavljena vprašanja. Začel bi pa pri koncu. Gospod Rejc je rekel, da se mu zdi vprašljivo govoriti: "Ne imejte nobenih skrbi, mi bomo to ustrezno zaščitili". Bistveno manj skrbi bi imeli, če bi takrat tukaj malo bolj mislili v državnem zboru, ko smo sprejemali španski kompromis, in tisti, ki ste ga podpirali, zdaj ne tega tukaj problematizirati. To je pač s stališča tudi tistih, ki nosimo zdaj odgovornost za pridružitveno zakonodajo, za zaščitno zakonodajo. Zagotavljam pa, da vse tisto, kar se da narediti po tej vladni poti, v tem sicer zelo kratkem času, s sprejetjem zakonov, s spremembami zakonov in s sprejetjem nadomestnih ukrepov, bomo tudi naredili. Sem pa sam povedal, ker je bil tukaj protest, da mi imamo pridružitveni sporazum potrjen v državnem zboru, smo ga dolžni spoštovati in seveda znotraj tega okvira ščititi tudi slovenske nacionalne interese.
Tu je bilo postavljeno vprašanje, ali smo usklajeni. Poglejte, ta zakon, ki ga danes obravnavamo, je sprejela slovenska vlada, sprejela ga je enotno, sprejela je tudi amandmaje, ki jih danes tukaj postavljate, ki so bili danes tukaj predstavljeni. To pomeni, da je vlada ta predlog zakona enotno predlagala v državni zbor. Če bi pa sicer želeli kakšno dodatno razpoko narediti znotraj problemov, ki jih sicer imamo, moram povedati, da to ni pravi čas, niti pravi prostor. Vsi v vladi se čutimo odgovorne, da sprejmemo dobro zakonodajo. Imeli smo nekaj različnih pogledov. Morda je kakšen detajl tudi v tem trenutku. Naša skupna odgovornost je, da sprejmemo dobro zakonodajo. Ampak to je skupna odgovornost vseh, poleg vlade in vladnih strank tudi koalicije. Zato, kar se tega tiče, mislim, da so dileme odveč. Vlada je zakon sprejela, amandmaje sprejela in jih posredovala v državni zbor.
Kar pa se tiče postopkov in zakonov oziroma faz, v katerih so posamezni zakoni, bi jih skušal na hitro preleteti. Bojim se, da to sicer za nekatere ne bo preveč zanimivo, ker smo o stvareh že večkrat razpravljali, pa vendarle, ker je bilo vprašanje izrecno postavljeno.
Zakon o lastninskih in drugih stvarnih pravicah je v drugi obravnavi v državnem zboru. Od tega se je oddelil zakon o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev, ki ga danes obravnavamo tukaj po hitrem postopku. Zakon o urejanju prostora še ni pripravljen. To je eden od tistih zakonov, ki je sistemske narave in za katerega sem tudi povedal, da so pripravljeni kvalitetni nadomestni ukrepi. Med temi je odlok o spremembah in dopolnitvah prostorskega plana od leta 1986 do leta 2000, ki ga obravnavamo tudi danes na korespondenčni seji vlade in bo predlagan za drugo izredno sejo državnega zbora. Nadomestni ukrepi so poleg tega tudi organizacijski ukrepi plus poselitveni kriteriji.
Zakon o ohranjanju narave je v prvi obravnavi in je danes na tej izredni seji državnega zbora.
Zakon o vodah še ni sprejet na vladi, toda velja moratorij, kar pomeni, da je do sprejetja tega zakona prepovedan promet z vodnimi zemljišči, kakor tudi z zemljišči nad gozdno mejo. To pomeni, da do sprejetja tega zakona, čeprav ni sprejet, ne bo iz tega naslova negativnih učinkov. Zakon o spodbujanju regionalnega razvoja je v drugi obravnavi.
Pomorski zakonik je v drugi obravnavi.
Zakon o rudarstvu je na 10. redni seji, ki je sedaj prekinjena zaradi teh izrednih sej.
Zakon o davku na nepremičnine in zakon o evidentiranju nepremičnin sta dva zakona, za katera so pripravljeni nadomestni ukrepi, med drugim ustanovitev sveta, ki bo poenostavil zajemanje podatkov za prostorske evidence do časa sprejetja teh dveh zakonov.
Zakon o pospeševanju turizma je že sprejet v državnem zboru in že velja.
Zakon o geodetski dejavnosti je v prvi obravnavi v državnem zboru.
Trije zakoni so po naši oceni iz tega skopa zakoni, ki nimajo neposredne zaščitne funkcije. To so zakon o spremembah in dopolnitvah obrtnega zakona, zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o zaposlovanju tujcev in zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o gospodarskih družbah.
Zakon o varstvu kulturne dediščine je v drugi obravnavi sedaj na tej seji.
Zakon o posredovanju v prometu z nepremičninami je v fazi priprave. Pripravljen pa je nadomestni ukrep, obvestilo ministrstev upravnim enotam in registracijskemu sodišču o neposrednem učinkovanju določb pridružitvenega sporazuma glede izključitve tujcev iz opravljanja te dejavnosti, dokler stvari zakonsko niso ustrezno urejene. Odlok sem že omenil, ki je dodatno pripravljen za razpravo v državnem zboru.
Na tej korespondenčni seji vlade, ki pa še velja, torej še ni zaključena, ker se bodo poleg zaščitnih zakonov sprejeli tudi nekateri zakoni, na katere nas je izrecno opozorila Evropska unija, da je zamujanje na nekaterih področjih, pa lahko povem, da je usklajeno in verjamem, da bo potrjen danes na korespondenčni seji zakon o varstvu kulturne dediščine. Ta je sedaj na tej izredni seji in je proceduralno vprašanje, ali bo lahko na naslednji izredni seji državnega zbora, če bo državni zbor našel poslovniško možnost; torej z naše strani bo pripravljen, da bi ga lahko na izredni seji obravnavali v tretji obravnavi, sedaj je v drugi obravnavi.
Podobno velja za zakon o ohranjanju narave, ki je sedaj v obravnavi na tej izredni seji.
Na tej korespondenčni seji vlade se sprejema tudi odlok o spremembah in dopolnitvah državnega prostorskega plana.
Od zakonov izven tega kroga zaščitnih zakonov za področje nepremičnin pa bo sprejet in posredovan predlog v državni zbor za obravnavo na prihodnji izredni seji - bančni zakon, zakon o trošarinah, zakon o nematerializiranih vrednostnih papirjih in zakon o davku na dodano vrednost in morda še kakšen zakon iz tega sklopa. Seveda gre za pomembne, obsežne zakone, ki so v različnih fazah. Mi bomo predlagali nek vrstni red in stvar ocene državnega zbora je, na kakšen način in kdaj se bo obravnaval. Predlog vlade je, da se po zaključku te izredne seje z naslednjo izredno sejo zapre ta sklop in se s tem po eni strani zagotovi sprejetje velike večine najpomembnejših zakonov iz sklopa tako imenovane zaščitne zakonodaje, po drugi strani pa bi s tem na prihodnji izredni seji tudi že pokazali, tako vlada kot državni zbor, da je bilo v Sloveniji bistveno več narejenega na določenih področjih, za katera smo doživeli v zadnjih dneh zelo močne kritike iz Bruslja. Predvsem zato, ker so tam obravnavali stvari, ki so bile že dokončno sprejete v Sloveniji, in niso ocenjevali, v kakšnih fazah so, in nekateri od teh zakonov, tudi zakoni, ki so iz sklopa zelo pomembnih reform, pa so praktično pred zaključkom.
Jaz bi rad še enkrat poudaril, da je bilo ogromno dela in energije vložene v pripravo teh zakonov. Morda se vam zdi neustrezno, da se to poudarja. Zdi se mi potrebno poudariti, ker, kot je bilo rečeno, čez pet let ne bo vprašanje, kako je danes potekala ta seja, čez pet let tudi nihče več ne bo vprašal, zakaj je bilo potrebno zdaj v letu in pol to pripraviti, zakaj nismo od leta 1991 naprej, ko smo se osamosvojili in smo šli v smeri Evropske zveze, pripravljali zakonodaje, tako s področja harmonizacije kot zaščitne zakonodaje. Zdaj jo pripravljamo zelo na hitro. Kljub temu verjamem, da bo kvalitetna, kljub temu, da imamo številne omejevalne dejavnike, in ob konstruktivni drži vseh - verjamem, da je tu veliko volje - verjamem, da bo taka zakonodaja tudi sprejeta. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod podpredsednik. Kar dve repliki imamo, najprej dr. Hren-Vencljeva, potem pa Izidor Rejc.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Spoštovani gospod podpredsednik vlade! Tri stvari bi rada povedala.
Glejte, gospod Rejc ni govoril o tem, da zakon ne bi bil potreben; rekel je, da je potreben. Govoril je o tem, da so nekateri členi nepotrebni oziroma da so določila v nekaterih členih nepotrebna, kajti govorijo tudi o stvarnih pravicah na nepremičninah tistih, ki niso v Evropski zvezi. Jezili ste se zaradi španskega kompromisa - skratka, stvar je šla mimo.
Drugo. Pravite, vlada je soglasno sprejela predlog tega zakona in tako dalje, češ parlament se pa razburja in postavlja neke čudne razlage in se čudi, kako to, da vlada - skratka, da ne gre kar tako soglasno skozi. Parlament je za to, da predloge, posamezne člene oziroma predlog zakona prouči s stališča vse države, pa tudi posamezne člene. Zato mislim, da ne morete prejudicirati, da če je vlada predlog zakona sprejela, da mora pa zdaj parlament takoj roke dvigniti pa reči, krasno, vse je v redu!
Tretje. Bruselj ocenjuje državo Slovenijo po tem, kaj smo že naredili in ne po tem, kaj še bomo. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala, gospod podpredsednik, za besedo. Dobro, gospa dr. Vencljeva je tisti glavni del že povedala. Jaz sem predvsem opozoril na 20., 21. in 22. člen, kjer je vlada vključila stvari, ki mislim, da ne spadajo sem. To bomo morali mi bilateralno s temi dežalami rešiti. Če bomo zdaj to vključili, potem smo se jim tako rekoč vrgli v naročje in kdo ve, kakšne bodo posledice. Menim, da je to tisto bistveno. Nič pa ne ugovarjam temu, da se ne dela in tako naprej, ne trudi. Vendar morate priznati, in tudi videlo se je iz dobre volje gospoda ministra in sekretarke, da so marsikatere pripombe bile sprejete oziroma da jih boste upoštevali pri nadaljevanju sprejemanja tega zakona, ki je v hitrem postopku.
Vendar je moje osnovno vprašanje, zakaj "bašemo" te jugoslovanske dežele notri ta hip, ker to ni potrebno. Dajmo to mi z več časa in z več truda napraviti, to, ker vemo, da bomo to lahko naredili z vsako deželo, kdo ve kdaj, mogoče kmalu, hitro ali pa kasneje, ta hip pa to ni potrebno. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod podpredsednik vlade.
MARJAN PODOBNIK: Jaz se opravičujem, bi samo gospe Vencljevi, ker mislim, da je šlo za nesporazum. Vprašanje je bilo, ali je koalicija usklajena na tej točki, vprašanje odgovornosti za to, da je zakon relativno dolgo časa rabil, da je prišel v državni zbor. To je res. Jaz sem odgovoril, ko je bilo rečeno, ko sem povedal, da je vlada enotno ta zakon predstavila, torej ga podprla. Predvsem sem želel povedati, da tudi, če so različni pogledi, je na koncu prevladala pač ocena, da je prav, da ta zakon je sprejet, da s tem rešujemo nekatera vprašanja, ki so v zakonu opredeljena in v tem smislu stvar poenotena. Ni pa nobenega dvoma, seveda je prav, da državni zbor zelo tenkočutno, odgovorno vse stvari pregleda, razpravlja. Jaz verjamem, da tako kot doslej, bomo tako pri tem, kot pri drugih zakonih pripombe, ki bodo dane, tudi upoštevali. Še posebno v hitrih postopkih, ko je malo časa za razmišljanje, za pogovore, za razpravo, je toliko pomembneje, da se držimo pač principa več glav več ve. Predvsem pa mnogi ljudje, mnogi poslanci in drugi strokovnjaki, tudi v opozicijskih strankah, imajo znanje in izkušnje, ki lahko pripomorejo k temu, da bo zakonodaja na koncu sprejeta boljša, kot so bili posamezni predlogi, ko so prišli v državni zbor. Tako da bomo tako kot doslej tudi v prihodnje pripombe, ki bodo dane, konstruktivne pripombe, tudi sprejemali. Samo toliko v pojasnilo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Branko Kelemina želi še besedo.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani podpredsednik, cenjeni državni zbor! Jaz sem ta zakon tudi preletel, in kolikor vidim pač iz njega, bo ta zakon začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Zdajle me pa zanima, kakšne so seveda možnosti glede na veljavnost tega zakona, da se tudi seveda začne v praksi izvajati, kajti samo, če omenim tukaj pri 1. členu, pri tretjem odstavku - sicer je tale zdajle spremenjen, prej je bilo predvideno, da bo pač vlada z neko uredbo določila podrobnejše pogoje, s katerimi se ureja pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah, potem je pa seveda z amandmajem tukaj spremenjeno - da bo to in sicer tako, da pravice tujcev na nepremičninah podrobneje predpiše vlada. Mene zanima zdajle, kako bo predpisala tole in kdaj bo predpisala in kdaj bo začelo veljati, kajti, če zakon začne naslednji dan veljati, mi moramo potem imeti ali podzakonske akte ali kakršno drugo zagotovilo, da bo na osnovi teh podzakonskih aktov ali drugih določb lahko o neki zadevi odločila. In bi prosil, prosim, pojasnilo v zvezi s tem, kako mislite te stvari rešiti. Enako tudi v 19. členu, četrti odstavek, če se ne motim, ponovno piše: "Postavitev in vodenje evidenc iz prvega odstavka tega člena predpiše minister, pristojen za pravosodje." Kdaj bo to napisal, v kakšnem roku -ali to ni pomembno, da te roke določimo ali kako je s tem? Rad bi pač odgovor na to vprašanje. Če samo malo omenim za nazaj. Velikokrat smo sprejemali zakonodajo tukaj v državnem zboru in tudi prej, ko še nas ni bilo, v prejšnjih sklicih, kjer je vedno bilo poudarjeno, da bodo neki pozneje sprejeti pravilniki, predpisi oziroma podzakonski akti neko materijo urejali, pa vemo, da še danes teh podzakonskih aktov ni in da se določeni zakoni zaradi tega ne morejo izvajati. To je eno vprašanje.
Drugo vprašanje, ki me izredno zanima, še najbolj od vseh. To je v 13. členu v točki A. Če lahko, prosim, pogleda predstavnik vlade. Piše: "Če najmanj 5 let upravlja pridobitno dejavnost ali dejavnost na podlagi koncesije v Republiki Sloveniji". Resnično me močno zanima, kaj je tukaj mišljeno "na podlagi koncesije". Kaj si tukaj predstavljate? Kolikor je meni znano, koncesijo preda oziroma podpiše, verjetno v takih primerih, država oziroma vlada za kakršnokoli dejavnost. V tej koncesijski pogodbi so seveda navedeni popolnoma vsi pogoji, pod kakšnimi pogoji neki koncesionar neko koncesijo izvaja in tudi kako dolgo jo bo izvajal in kaj se bo na koncu s to koncesijo zgodilo.
Tukaj naenkrat opažam, da dejansko bo lahko uveljavljal tudi pravico pridobitve lastninske pravice ali nad tem delom njegovega posla ali kako drugače. Enostavno si ne predstavljam in me zelo zanima, kakšno zvezo ima tudi to s predvidenim podpisom koncesije Savskih elektrarn. Ali potem nameravate po tem, ko bo koncesija pretekla, enostavno te elektrarne prodati tujim lastnikom ali kako? Trdno sem prepričan, da koncesijska pogodba vsebuje vse elemente, ki so s koncesijo zajeti, in da ne sme biti tukaj nobene določbe. Bilo bi prav, da razmislite o tem, ali ima to sploh pomen in smisel, da se v tem členu tako opisuje, kot je tukaj opisano. Prosim za obrazložitev. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Kelemina. Lahko pričakujemo odgovor od vlade? Minister gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Podpredsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Odgovarjam na vprašanje: Kaj bo s podzakonskimi akti? Že v svojem prvem, uvodnem govoru sem povedal, da ministrstvo za pravosodje vodi upravni postopek. Vodi tudi evidenco izdanih odločb. Kako se vodi ta evidenca, na kakšnih obrazcih, kakšni so formularji, skratka vse to, kar je potrebno za nastavitev ene take evidence, pa predpiše ministrstvo za pravosodje s posebnim podzakonskim aktom. Normalna stvar. Ta podzakonski akt se izda takoj po tem, ko stopi ta zakon v veljavo.
Drugo vprašanje, ki je bilo postavljeno. Glede koncesije, glede člena 13., da tujec lahko pridobi s pravnim poslom lastninsko pravico na nepremičninah pod pogojem, da najmanj 5 let opravlja dovoljeno dejavnost na podlagi koncesije v naši državi, če ima dovoljenje za stalno prebivanje v Sloveniji, za potrebe svojega bivanja in za bivanje svoje družine. Treba pa je tudi drugače brati člen 13, ki med drugim pravi tole: "Šteje se, da tujec ni opravljal te dejavnosti", se pravi, da ni pridobil pravice do nakupa nepremičnine, "če v tem obdobju ni ustvaril nikakršnega prometa ali če je v tem obdobju izključno posloval z izgubo." Skratka, mislim, da tako kot zakon podeljuje tujcu neko pravico, v primeru, če on izrablja pravno osebo za kritje za pridobivanje lastninske pravice, in četudi ni tukaj dejansko posloval ali je posloval z izgubo, se potem lahko zgodi, da te pravice ne pridobi.
Kaj je koncesija. Gre za legalno dejavnost, ki tujcu dovoljuje na našem teritoriju - ta stvar je že uzakonjena, to ni v bistvu nič novega; pet let mora aktivno poslovati s to dejavnostjo, da potem pridobi pravico do nakupa nepremičnine, poleg pogoja stalnega bivanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Vprašanje ima še gospod Kelemina. Prosim.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Jaz se zahvaljujem za pojasnilo. Poslušal sem tudi prvi del razprave, ko ste omenili, da ste to že povedali, ampak dejansko niste povedali, v katerem roku boste vi te podzakonske akte izdali. Mislim, da bi moralo biti tu zapisano, da bomo imeli neko garancijo, da bo državni zbor vedel, v katerem roku se bodo ti podzakonski akti sprejeli. To morate povedati, po mojem mišljenju. Prevečkrat smo že sprejemali zadeve, kjer roki niso bili določeni, in potem to ni bilo nikoli. Jaz bom zdaj predlagal tudi amandma, če ne boste sami prišli do spoznanja, da je treba zapisati določene roke, do kdaj boste te podzakonske akte sprejeli.
Kar se pa tiče koncesije, pa sem trdno prepričan, da noben tujec ne bo v Sloveniji izvajal koncesije, na osnovi katere ne bo imel profita. Če vi mislite, da bo nekdo z izgubo izvajal koncesijo v Sloveniji, potem se krepko motite, potem se motite stokrat, ne samo enkrat! Tako, da tem pogojem bodo gotovo zadostili. Mene izredno moti ta določba - ravno zdaj, ko bomo sprejemali oziroma ko se bo podpisovala koncesija za Savske elektrarne - kaj se lahko iz tega na koncu zgodi; da bodo oni prepustili svojo pravico po 30 letih na osnovi koncesijske pogodbe Sloveniji - zdaj to potrjuje dvom, da se to ne bo zgodilo in da bodo dejansko ta del odkupili, svoj del, ali pa še več, in da bodo dejansko postali trajni lastniki za vse življenje. Tukaj mi niste točno odgovorili na vprašanje. Vi seveda navajate druge pogoje, ampak jaz sem trdno prepričan, da tujec, tako kot sem vam povedal, ne bo proizvajal izgube s svojo koncesijo na našem področju. Niste mi povedali, ali se to lahko zgodi, da bo po 30 letih, recimo, v tem konkretnem primeru, ki sem ga navedel, tujec postal lastnik oziroma odkupil svoj delež in bo ostal trajni lastnik. To mi še, prosim, odgovorite. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod minister.
TOMAŽ MARUŠIČ: Hvala, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Odgovarjam na vprašanje, ki se nanaša na rok za izdajo podzakonskega akta. Ko smo pripravili ta zakon, je bilo vselej mišljeno takoj po sprejemu zakona. Vendar če naj se ta rok zapiše takoj v roku 3 dni, v roku 8 dni, lahko to sprejmemo kot stališče prvega branja in da se potem v drugem branju pripravijo ustrezni amandmaji, če je to stališče prvega branja. Če se lahko šteje kot stališče in s tem smatram stvar za urejeno.
Vračam se h koncesionarju, 13. člen. Se pravi, da tak, ki ima regularno koncesijo za pridobitno dejavnost, lahko pridobi lastninsko pravico kjerkoli v Sloveniji in na katerikoli nepremičnini, razen če ta pridobitev te lastninske pravice ni omejena s posebnimi zakoni, katere smo prej definirali kot zaščitne zakone. Razumljivo, če govorimo tukaj o Savskih elektrarnah, potem to ni koncesionar, ampak tukaj gre za delniške družbe, v katerih nedvoumno je tudi slovenski kapital. To je hipotetični primer, ampak mi vselej govorimo o nekem koncesionarju, o nekem tujem državljanu. Je lahko pravna ali fizična oseba, vsak, ki opravlja neko dovoljeno dejavnost pet let in v tem primeru pridobi pravico, da si kupi kjerkoli na teritoriju Slovenije ob že omenjenih omejitvah neko nepremičnino. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Še razprava gospoda Jerovška, ki mislim, da je zadnja.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Postavil bi vprašanje, ki je bilo tudi sicer že postavljeno s strani drugih, vendar ker je danes vlada imela sejo, me zanima to, kar je gospod Pahor, mislim, že prej v tem istem kontekstu spraševal: Ali se je vlada opredelila do poročila Sove, do pisma gospoda Nerada? Ali je v tej zvezi naredila kakšno poizvedbo? Mislim, da je sedaj že toliko časa, odkar so se te zadeve v poročilu Sove našle v avgustu, da bi vlada na nekem področju morala biti. To ni ekspeditivnost, to je zamujanje na vseh področjih, ampak do sedaj bi že moral biti kak odgovor, ker drugače bo podobno kot v slučaju prilagajanja in harmonizacije zakonodaje do EU. Tam smo dobili oceno. Tu bi pa bilo treba, da se podajo odgovori. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Jerovšek. To ni neposredno v zvezi s to točko. Je pa gotovo lahko poslansko vprašanje formulirano. Gospod podpredsednik vlade.
MARJAN PODOBNIK: Tudi zelo na kratko na to zadnje vprašanje, ki mislim, da ni neposredno tema sicer tega zakona, je pa z njim povezano. Rad bi povedal to, kar je bilo rečeno tudi včeraj na koordinaciji parlamentarnih strank, kjer smo to točko prekinili in je bilo rečeno, da jo bomo nadaljevali ob prisotnosti tudi predsednika vlade in predstojnika obveščevalno-varnostne, slovenske obveščevalno-varnostne agencije. Vlada bo tudi obravnavala na ustrezni ravni to vprašanje, tudi bo posredovano pisno. Sicer pa tudi z zakonom, ki ga danes obravnavamo, s predlaganim amandmajem, ki ga bomo v naslednji fazi tudi predlagali, rešujemo ta problem, če je tak, kot je bil naveden v poročilu Sove, in sicer z dikcijo, če tuja oseba, ki je družbenik ali delničar družbe s sedežem v Republiki Sloveniji, zlorabi to družbo kot pravno osebo tako, da je ta družba s pogodbo pridobila lastninsko pravico na nepremičnini v Republiki Sloveniji, ki je ne uporablja za svoje poslovanje, temveč jo zase, za svoje potrebe in za svojo korist uporablja tuja oseba, ima državni pravobranilec pravico zahtevati ugotovitev ničnosti pogodbe v javnem interesu. Nekaj v tem smislu, v tej smeri kot predlog v naslednjih fazah tega postopka, ki teče danes, pač zakona po hitrem postopku, bo razrešilo tudi ta problem, če je tak, kot je možnost razbrati delno tudi iz tega poročila Sove.
Sicer bi pa rad še dve zadevi. Torej, kar se tiče koncesije, samo to, ker je bila spodnja Sava večkrat omenjena. Poglejte, tisto, kar je pomembno v tem trenutku tudi glede te koncesije: Veste, da je vlada od prvotnega predloga, ki je bil dan, spremenila pogoje za podpis pogodbe tako, da bo v podjetju Sava d.o.o., če bo pač ta koncesijska pogodba podpisana, lahko avstrijski delež maksimalno 35%-ni. Prej je bilo vprašanje večine, manjšine, torej bi šlo zelo na tesno. Zdaj je ta sklep, torej brez tega pogoja ta pogodba ne bo podpisana. Mimogrede pa je tudi zagotovljeno, da bo vsaj 70% vseh poslov opravilo pri tej investiciji slovensko gospodarstvo.
Sicer bi pa rad še to, kar sem v začetku tudi obljubil, prebral seznam zakonov, ki jih bo vlada Republike Slovenije predlagala na izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Zdaj sem dobil ta dokončni spisek: Predlog zakona o varstvu novih sort rastlin je na današnji korespondenčni seji vlade. Drugič, predlog zakona o gospodarskih družbah je bil poslan v državni zbor 10.11.1998. Tretjič, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku, poslan v državni zbor 9.11.1998. Četrtič, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o posebnem davku na bilančno vsoto bank in hranilnic, skrajšani postopek, poslan 3.11.1998. Petič, predlog zakona o davku na dodano vrednost, tretja obravnava. Vlada bo zato predlagala umik s predhodnega sklica 11. seje državnega zbora, da bo lahko šel na izredno sejo. Šestič, predlog zakona o trošarinah, tretja obravnava, prav tako bomo predlagali umik s predhodnega sklica 11. seje državnega zbora, redne seje. Sedmič, predlog zakona o bančništvu, druga obravnava, poslan v državni zbor 30.10.1998. Osmič, predlog zakona o delovnih razmerjih, bil je poslan 6.10.1998, vlada bo predlagala umik s predhodnega sklica 11. seje. In devetič, predlog odloka o spremembah in dopolnitvah prostorskih sestavin dolgoročnega in srednjeročnega družbenega plana Republike Slovenije za obdobje 1996-2000.
Torej to so predlogi vlade, ki jih bo danes, verjamem, na tak način korespondenčna seja tudi potrdila za izredno sejo državnega zbora. Sicer bi pa ob tej točki povabil vse poslance, da podprejo ta zakon v naslednjih fazah ob teh, ki bodo šle verjetno danes ali jutri naprej. Bomo tudi z amandmaji utemeljili nekatere spremembe in tudi sprejeli nekatere pobude. Mislim, da je velika večina pobud iz sekretariata za zakonodajo državnega zbora bila že vključena v samo pripravo. Pa tudi druge predloge bomo skušali v največji možni meri akceptirati, vključiti v predlog zakona. Gre za zakon, za katerega je potrebna dvotretjinska večina. Prepričan sem, da je v tem sklopu zaščitne zakonodaje to izredno pomemben zakon in pričakujem polno podporo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod podpredsednik. Še Roberto Battelli želi in gospod Pukšič. Potem zaključujemo.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi sam bi rad postavil nekaj vprašanj vladi na podlagi prispevkov, ki smo jih lahko slišali v dosedanjih razpravah.
Zanima me predvsem naslednje. Priloga 13 evropskega sporazuma pravi, da z njegovo uveljavitvijo ti, ki so prebivali 3 leta na sedanjem teritoriju Republike Slovenije, lahko ob pogoju vzajemnosti pridobijo lastninsko pravico nad nepremičninami. Vendar v zakonu vidimo, da v 13. členu so postavljeni zelo resni pogoji za to, da se to lahko uresniči. Eden od pogojev je stalno prebivanje, po zakonu o tujcih to predpostavlja 8 let neprekinjenega bivanja. Priloga 13 pa pravi, da 4 leta po uveljavitvi evropskega sporazuma se Slovenija zavezuje k temu, da za državljane Evropske unije popolnoma sprosti nepremičninski trg. Že zopet ob pogoju vzajemnosti. Če pogledamo seštevek teh zahtev in let, vidimo, da najmanj kar izhaja iz tega je, da se prebije "plafon" 4 let, to pomeni, da ta zakon lahko velja samo za to prehodno obdobje. To posledično tudi pomeni, da je priloga 13 praktično neuresničljiva za tiste državljane Evropske unije, ki so v svojem življenju 3 leta stalno prebivali na sedanjem teritoriju Republike Slovenije. Tako jaz razumem ta zakon in bi prosil vlado, da pove ali je ta razlaga točna ali ne. Če ni, kako je mogoče prilogo 13 na podlagi tega zakona uresničiti v celoti. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Poslanke in poslanci, ki vas je še nekaj v državnem zboru, in ostali! Glejte, iz današnje razprave v tako imenovanem hitrem postopku, v prvem branju predloga zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah se je izkazalo, da je marsikaj v zakonu treba amandmirati in šele z dobrimi spremembami oziroma z dobrimi amandmaji bo ta zakon lahko služil temu, čemur je pravzaprav namenjen.
Pred nekaj trenutki je za govornico govoril podpredsednik vlade, gospod Marjan Podobnik in je naštel, če se ne motim, še devet zakonov, v takšni ali drugačni obravnavi - nekateri so torej na začetku, nekateri v drugem ali tretjem branju - kjer bo potrebno še to ali ono narediti in sprejeti. Vse skupaj pravzaprav, pa tudi na podlagi kritike iz Evropske skupnosti, ki je nismo dobili poslanci državnega zbora, ampak vlada Republike Slovenije, zaradi svoje nesposobnosti priprave zakonodaje na tem področju in, seveda, odnos vlade proti državnemu zboru, da je pravzaprav državni zbor tisti, ki je zamujal s sprejemanjem zakonodaje - izkazala pa se je povsem druga resnica. Resnica o tem, da zakonodaja niti ni prišla in še niti ni na pragu državnega zbora. Očitki, ki jih je bilo slišati s strani ministra za evropske zadeve - mimogrede se vprašam, kaj je to leto delal, ali bo vrnil tudi osebni dohodek, ki ga je neupravičeno dobival, saj ni naredil, izgleda, tistega, kar bi moral - so popolnoma jalovi in neupravičeni. Če je minister Marušič za ta zakon dejal, da je predvsem zahtevna materija in da je bilo potrebnega toliko in toliko usklajevanja, verjemite, spoštovani kolegi iz vlade, da tudi poslanci državnega zbora potrebujemo nek določen čas, da si o določeni zakonodaji pridobimo tudi še kakšno drugo stališče, kakšen drug pogled, ne samo tistega, kar nam vlada na vrat na nos pritrosi v državni zbor.
Da je pa res tako in da je še slabše, kot se tu kaže, pa je jasno že okoli tega zakona o pogojih za pridobivanje lastninskih pravic tujcev na nepremičninah, hitri postopek, saj je sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve šele 2.11. lahko oblikoval mnenje. Saj je parlamentarni odbor za notranjo politiko in pravosodje šele 5.11. oblikoval mnenje in danes, 10.11. pride v državni zbor predlog vloženih amandmajev, ki jih vlaga vlada k predlaganemu zakonu.
Res verjetno ne kaže po sistemu hitrih postopkov za vsako ceno in potem tudi nagajanja ob splošnih razpravah o posameznih zakonih vztrajati pri tem, ker na koncu bo oškodovanje v smislu celotne države in celotne nacije imelo neprecenljive razsežnosti tako, kot je oškodovanje družbenega premoženja bilo v času lastninskega preoblikovanja. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi še kdo besedo? Gospod podpredsednik, prosim.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani! Jaz bi samo eno misel rad na ta vprašanja, ki se pojavljajo v zadnjih dneh, povedal na tem mestu. Prepričan sem, da ne bo prava pot, če bomo predvsem iskali, kdo je kriv za eno ali drugo stvar, tako pri eni kot drugi vrsti zakonodaje, o kateri se sedaj pogovarjamo, zaščitni in harmonizacijski. Gre za ogromno delo. Jaz sem prepričan, da je državni zbor ogromno naredil, veliko, daleč več kot večina drugih parlamentov, ki ima bistveno manj dela, manj potreb, da v kratkem času toliko naredi. Prav tako tudi vlada. Zelo slabo bi bilo, če bi v tem trenutku ocenili, da je čas, da se skuša ugotavljati do konca, kdo bo tisti, ki bo za nekaj odgovoren. Vse je v naših skupnih rokah. Večino, veliko večino tega z ene in druge strani lahko pozitivnega naredimo, če bomo prioritete čim bolj usklajeno si skušali postaviti in jih tudi speljati.
Konec koncev tudi dejstvo, da smo priča določeni politični krizi, tudi na vladni in širši ravni, je za Slovenijo neko dejstvo, ki je v relativno neprimernem in neprijetnem času, zaradi številnih obvez, tudi glede zakonodaje, povezane z Evropsko zvezo. Zato mislim, da je potrebno - jaz lahko zagotovim tukaj v imenu vlade, da se bomo prizadevali tudi v prihodnje - da optimalno in z absolutno prioriteto pripravimo to zakonodajo. Tako s tega področja, kar še manjka zaščitnega, predvsem pa tudi z vidika harmonizacije. Cenimo delo državnega zbora in se zavedamo, da je v izredno težki situaciji ob tem ogromnem dnevnem redu, ki ga ima. Bi pa res apeliral na to, da skušamo z vsemi oblikami iskati možnost tudi vmesnih usklajevanj, ker nas čaka veliko dela v kratkem času in verjamem, če bomo delali z roko v roki, ga bomo dobro opravili. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa. Ker ni več razprav, zaključujem splošno razpravo. Se opravičujem! Gospod Battelli. Gospod Hvalica, je razprava?
ROBERTO BATTELLI: Jaz se opravičujem, ampak nisem dobil odgovora na svoje vprašanje. To se pravi, ali so ti pogoji, če naj poenostavim, kumulativni ali ne? To se pravi tri leta bivanja nekoč v lastnem življenju v Republiki Sloveniji plus osem let stalnega prebivanja. To je vprašanje.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Čudi me, da se k besedi ni javila gospa Tina Bitenc. Namreč prebral sem njeno mnenje oziroma mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, to mnenje je z dne 2. novembra, ki v zadnjem odstavku pravi naslednje. Citiram: "Opravljena bo tudi končna redakcija, v kateri bodo popravljene tudi nekatere tehnične napake. Zaradi zahtevnosti in razdrobljenosti veljavne in nastajajoče domače zakonodaje, ki ureja stvarne in s tem podobne pravice, in časa, ki je bil na voljo za pripravo tega mnenja, si sekretariat pridružuje pravico, možnost dodatnega mnenja." Zdaj pa jaz sprašujem, ali si še pridržuje! Nič ni bilo rečeno. To je pa le res treba vedeti pred glasovanjem. To kaže tudi na nekaj drugega. Kaže očitno na krivdo vlade, ker je to poslala tik pred zdajci v parlament. Sekretariat za zakonodajo ni bil v stanju tega temeljito proučiti. Jaz povem naslednje. Jaz ponavadi vedno preberem zaključek mnenja sekretariata za zakonodajo. Že dolgo je tega, mislim, da je bilo zadnjič v prejšnjem mandatu leta 1994, ko sem nekaj podobnega prebral, sedaj pa ponovno. Torej zelo jasno sprašujem gospo Bitenčevo, ki je podpisana pod to mnenje, če zadnji odstavek še drži, ali ga bo tu preklicala oziroma ali je možno, da ona prekliče ta njen pogoj.
Zdaj bom pa še nekaj rekel. Gospod podpredsednik, prej ste omenili koordinacijo parlamentarnih strank in da poslanci nismo seznanjeni s tem, kar je bilo na koordinaciji parlamentarnih strank. Gospod podpredsednik, za našo stranko to ne drži, ker mi smo bili danes zjutraj temeljito s tem seznanjeni. Verjamem, da poslanci LDS-a niste bili seznanjeni, ker predsednika Drnovška ni bilo na koordinaciji parlamentarnih strank. To je pa vaš problem. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod Ivo Hvalica. Ampak največ vprašanj je bilo prav danes iz vaše poslanske skupine. To samo toliko. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Gospa Bitenc bo povedala, sigurno, če bo hotela oziroma, ko bo videla amandmaje, ki jih bo vlada predložila. Je tako? Hvala. Kolegice in kolegi poslanci, končali smo splošno razpravo o tem zakonu. Vlada bo jutri zjutraj predložila amandmaje, ki jih je danes napovedala, da bi se lahko poslanci pripravili in proučili amandmaje, pa tudi sekretariat za zakonodajo in tudi po potrebi matično delovno telo. Ker je za glasovanje o amandmajih in zakonu v celoti potrebna dvotretjinska večina vseh poslancev, vas obveščam, da bomo o tem zakonu odločali v četrtek ob 10.00 uri. Torej prekinjam to točko dnevnega reda. V četrtek ob 10.00 uri. Jutri imamo čas, da proučimo amandmaje, ki jih bo vlada predložila.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA. Dobili smo dodatno poročilo matičnega delovnega telesa, to je odbora za finance, smo torej pri PREDLOGU ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Bogomir Špiletič. Želi predlagatelj zakona besedo? Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči, ura je 20 minut, še manj, do 18.00 ure, tako da sprašujem, ali velja začeti to razpravo ali jo začnemo jutri ob 10.00 uri!
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Do 18.00 ure danes delamo, kot vedno in ponavadi.
BOGOMIR ŠPILETIČ: V redu, če menite, da je tako produktivno in dobro, da razprava kvalitetno steče, potem bom pač podal mnenje v imenu predlagatelja zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna.
Kot predlagatelj tega zakona sem izhajal predvsem iz temeljne predpostavke, ta pa je, da je potrebno v Sloveniji na področju javnih financ čimprej pristopiti k varčevanju, k varčevanju in še enkrat k varčevanju namesto sedanjega razsipništva, ki je razvidno tako iz predloga proračuna za leto 1999, kot tudi na podlagi številnih poročil računskega sodišča, ki jih poslanci prejemamo na svoje klopi. Moram reči, da skorajda ni poročila računskega sodišča v zadnjem času, kjer računsko sodišče ne bi vsaj v enem delu izdalo mnenja s pridržkom, in izredno malo je tistih, kjer računsko sodišče ugotavlja, da je bila poraba proračunskega denarja zakonita, v skladu z zakoni, še manj pa tistih poročil, kjer računsko sodišče ugotavlja, da je bilo trošenje proračunskih sredstev gospodarno.
To, da je potrebno na tem področju čimprej pristopiti k varčevanju, k zagotavljanju zakonitosti, predvsem pa h gospodarnemu in učinkovitemu trošenju proračunskega denarja, je nenazadnje pozval državni zbor tudi svet banke Slovenije. Še enkrat poudarjam, kar sem že večkrat za to govornico povedal, da je banka Slovenije pozvala poslance, naj ob glasovanju o proračunu za leto 1999 skušajo zagotoviti uravnotežen proračun oziroma naj glasujejo proti predlogu, ki predvideva proračunski primanjkljaj, kajti to narekujejo tako mednarodne negativne okoliščine, v katerih se Slovenija nahaja, kot tudi notranje razmere.
Naslednje, kar velja poudariti, je znesek obresti, ki v proračunu iz leta v leto narašča. Indeks obresti za leto 1999 znaša prek 40%, v številkah pa je to prek 50 milijard tolarjev, ki jih bo Slovenija morala nameniti za odplačilo obresti za tiste kredite, ki jih je najela za prepotratno, preširoko financiranje javne porabe. Pomembno pa velja opozoriti še na nekaj, na kar zaman predvsem poslanci poslanske skupine socialdemokratov opozarjajo že vsaj tri leta oziroma ob vsaj treh predlogih proračuna, ki smo jih v tem sklicu doslej obravnavali. To pa je, da nikakor ne pridemo do pravilne številke, do jasnega podatka o tem, koliko sploh znaša proračunski primanjkljaj. Vlada, seveda, vztrajno lepša številke, vlada zatrjuje, da je ta izredno nizek, da nikakor ne presega 1% bruto domačega proizvoda. Po drugi strani pa tako raziskovalni center oziroma sektor državnega zbora ugotavlja, da je pač zelo pomembno, da se najprej opredeli jasna metodologija, šele nato pa se v skladu s to metodologijo izračuna tudi proračunski primanjkljaj. Ko smo ustrezen odgovor zahtevali od ministra Gasparija, je ta deloval zelo neprepričljivo, predvsem pa je nekako tu izza te govornice izrazil mnenje, češ kako pa lahko sploh nek sektor v državnem zboru podaja neka mnenja o proračunskem primanjkljaju, ne da bi prej vprašal nas, kako se temu streže.
Mislim, da je to izredno zaskrbljujoče stališče. Kajti zaključiti je moč, tisto, kar meni vlada, tisto kar meni ministrstvo za finance, je prav. Vi vsi, ki kakorkoli dvomite v te številke, pa ste že na meji tistega, ki meji na razumno ali nerazumno postavljanje vprašanj. Vendar zopet nas je tudi na tem področju morala strezniti Evropa. V papirju oziroma v mnenju evropske komisije, ki smo ga dobili pred dnevi v roke poslanci, lahko razberemo, da vendarle proračunski primanjkljaj pod 1%, kar poudarja vlada v svojih dokumentih kot izreden dosežek v letu 1997 oziroma 1998, le ni tako lep. Namesto zneska pod 1% se pojavlja cifra 1,7% in obrazložitev je ta, da smo lepše številke pridobili na način podaljšanja proračunskega leta.
Še veliko takih podaljšanj proračunskih let je gotovo v izračunu proračunskega primanjkljaja. Predvsem bi želeli še en podatek oziroma opozoriti na še en podatek, na katerega nismo kljub številnim zaprosilom dobili ustreznega odgovora oziroma podatka. Koliko bi znašal proračunskih primanjkljaj, če bi v proračun vključili vse institucije, sklade in agencije, ki spadajo v javni sektor? Kaj ta javni sektor sploh je? Ta javni sektor vendar niso samo tiste agencije in skladi, ki so omenjene v zakonu o izvrševanju proračuna, temveč je gotovo ta sektor širši. Minister Gaspari je dejal, da je to, kar je omenjeno v zakonu o izvrševanju proračuna, vse, kar v Sloveniji sodi v tako imenovani javni sektor. Ministri te iste vlade v odboru za nadzor proračuna in javnih financ govorijo povsem drugače. Govorijo o Sloveniji, javni sektor sploh še ni jasen. Kaj je vlada naredila v tej smeri? Kakšno številko dobimo, če naredimo konsolidirano bilanco vseh teh številnih agencij in skladov, številnih paradržavnih institucij, ki v tej državi delujejo? Tako, da predlagatelji ob teh številnih dilemah, predvsem pa ob spoznanju, da je proračunska poraba v Sloveniji previsoka, ob spoznanju, da namesto, da smo pristopili k varčevanju, pristopimo k izdelavi nove metodologije in zgolj z izračunom zmanjšamo delež javne porabe s 47% na 43%, ob spoznanju, da so se bistveno spremenili cilji proračunske politike oziroma cilji javne porabe - namesto zmanjševanja javne porabe v ohranjanje deleža - smo predlagatelji predlagali zakon, da se omeji oziroma določi zgornja meja, do katere se država v letu 1999 še lahko zadolžuje za potrebe izvrševanja proračuna. Določili smo mejo 70 milijard. Do te številke pa smo prišli tako, da smo od želenega zneska zadolžitve vlade, ta je po predlogu 96 milijard, odšteli znesek proračunskega primanjkljaja, izhajajoč iz že navedenih dejstev oziroma iz že navedene potrebe po varčevanju, iz že navedene potrebe po tem, da se javna poraba v Sloveniji zmanjša, da se ta začne trošiti skrajno racionalno in da se na ta način da možnosti realnemu sektorju, da lažje zadiha. Ne pa, da ga država ne glede na to, kakšne so razmere v gospodarstvu, dobesedno duši in si iz dneva v dan ne izmišlja drugega kot nove davke zato, da sama lahko realno troši vsako leto več. Kakšne so pa realne možnosti te države, da vse to ustvari, pa je očitno ne zanima. Skratka to je osnovni razlog, ki smo mu sledili v obliki predlaganega zakona v socialdemokratski stranki oziroma, ki sem mu sledil sam kot predlagatelj. Menim, da so razlogi za ta predlog utemeljeni in prosim za podporo.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala lepa, gospod Špiletič. Predlog je obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca odbora, to je predsednik mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je predlog zakona obravnaval dvakrat, 23. oktobra in še potem danes ob 12.00 uri; predlagatelja žal ni bilo ne na prvi ne na drugi seji odbora. Predlog zakona ima dva člena, eden govori, da je posredno, da je neto proračunski primanjkljaj nič, drugi pa govori, da se ne glede na proračunsko postavko v bilanci prihodkov in odhodkov za stanovanjski sklad Republike Slovenije nameni toliko in toliko milijard tolarjev.
Kar se tiče prvega člena, torej omejevanja neto zadolževanja na nič, smo bili v odboru mnenja, da je nekoliko, da bi skratka bilo neprimerno, da na eni strani državni zbor sprejme in že je sprejel sklep, po katerem se nadaljuje obravnava predloga proračuna za leto 1999, ki predvideva proračunski primanjkljaj v višini približno, nekoliko manj kot 1% bruto domačega proizvoda, ta predlog zakona pa torej pravi, da je nič.
Kar se pa tiče drugega člena, smo bili v odboru, lahko rečem v večini mnenja, da to predstavlja nek nov izvirni, tako imenovani tolar, ki pa za razliko od drugih tako imenovanih tolarjev, ki jih je okrog 70 ta hip v Sloveniji in govorijo, da se bo v tem in tem letu zagotovilo za ta in ta namen toliko in toliko denarja. Potem je pa zakon o izvrševanju proračuna zmeraj rekel, da ne glede na tisto, je pa za ta in ta namen namenjeno samo toliko denarja, kot pravi dotična proračunska postavka. Ta predlog zakona pa zdaj za izjemo od te ureditve, prvič, pravi, da ne glede na to, koliko je znesek v proračunu, pa velja drug znesek. Na ta način bi se zgodilo, po vsej verjetnosti, da bi pri proračunski postavki z imenom dokapitalizacija stanovanjskega sklada Republike Slovenije bil en znesek, v zakonu o izvrševanju proračuna bi bil pa drug znesek. Proračun in zakon o izvrševanju proračuna sta pa enovit akt, zato ker dokler ne začne veljati eden, ne začne veljati drugi; zmeraj sta objavljena sočasno v uradnem listu in začneta veljati isto sekundo. Na ta način bi prišli do neskladnosti v enovitem aktu, ki pa je - poslovnik državnega zbora predvideva, kako se odpravi neskladnost, z uskladitvenim amandmajem. Tovrstne možne neskladnosti - ne rečem, da bi avtomatično bila - kakršna bi lahko prišla na podlagi predloga gospoda Špiletiča, pa naš poslovnik razrešitve te situacije ne omogoča. Zato bi se torej vlada ali pa finančni minister znašel avtomatično v nezakonitem - skratka, karkoli bi naredil, bi vselej delal nezakonito; če bi se ravnal po enem členu, bi bil v neskladju z drugim, če bi se ravnal po drugem, bi bil v neskladju s prvim.
Tako, da na to in še na nekatere druge stvari je opozoril tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. No, ampak ne glede na mnenje sekretariata, ki smo ga obravnavali naknadno, posebej, glede na dogovor na prejšnji prekinjeni seji zbora, ko smo že začeli obravnavati to točko dnevnega reda, lahko povem to, da je odbor že na prejšnji seji predlagal zboru, da tega predloga zakona ne sprejme, in da tudi danes ni sprejel nobenega drugačnega sklepa. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade besedo? Ne želi? Želi. Državni sekretar, gospod Cvikl.
MILAN M. CVIKL: Hvala lepa za besedo. Jaz bi rad samo povedal k temu, kar je bilo že povedano, mnenje vlade.
Vlada vloženi predlog zakona zavrača zato, ker zakon vsebinsko ne izpolnjuje tistih zahtev, ki jih je potrebno ali pa ki jih vlada pripravlja v zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna, ki bo usklajen s predlogom proračuna za leto 1999. Zato je vlada podala svoje mnenje na svoji seji 22. oktobra, da tako oblikovanega predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna ne sprejme in predlaga državnemu zboru, da takega zakona ne sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNIK ANDREJ GERENČER: Hvala, gospod državni sekretar. Kolegice in kolegi, predlagam, da danes zaključimo sejo, da prekinemo to točko dnevnega reda. Jutri jo nadaljujemo, in sicer s predstavitvijo stališč poslanskih skupin. Po tej točki dnevnega reda bi šli na točko 5 in potem naprej, kot smo se dogovorili, na točko 6 in potem nazadnje v četrtek ob desetih, kot smo rekli, na točko 4. Hvala. Lahko noč.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 10. NOVEMBRA 1998 OB 17.58 URI.)