Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.10 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci! Gospe in gospodje!
Pričenjam 30. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jože Možgan, dr. Jože Zagožen, Darja Lavtižar-Bebler, Janez Kramberger, Jelko Kacin, Jože Lenič, Leon Gostiša, Alojz Peterle, Feri Horvat, Zoran Lešnik, Roberto Battelli, do 15.00 ure Franc Kangler, Josip Bajc do 16.00 ure, Jakob Presečnik, Boris Sovič in Miroslav Luci.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije; v zvezi s 6. točko dnevnega reda predsednika vlade, podpredsednika vlade, ostale člane vlade, predstavnika urada predsednika Republike Slovenije, predstavnika državnega sveta, predstavnika ustavnega sodišča, predstavnika računskega sodišča, predstavnika varuha človekovih pravic, guvernerja Banke Slovenije, generalnega direktorja zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje in generalnega direktorja zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije. Vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 30. izredne seje državnega zbora. Prejeli ste ga. Sejo sem sklical po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora. Prehajamo na razpravo o predlogu dnevnega reda, ki ste ga prejeli s sklicem, dne 11.12.1998. O njem bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika državnega zbora. Po tej določbi so najprej v razpravi eventualni predlogi za umik. Pisnih predlogov za umik posamezne točke dnevnega reda nismo prejeli. Ali želi v zvezi s tem kdo besedo? (Ne želi.) Nimamo nobenega predloga za umik. Prehajamo na predloge za razširitev. Predstavniki vlade so me opozorili, da bodo predlagali širitev dnevnega reda. Prosim, državni sekretar, gospod Juri.
FRANCO JURI: Gospod predsednik, cenjeni poslanci! Vlada predlaga razširitev današnjega dnevnega reda z dvema točkama.
S predlogom zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Republiko Slovenijo in skladom Sveta Evrope za socialni razvoj za projekt popotresne obnove Posočja - program javnih del in ohranitve delovnih mest.
Predlog zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Republiko Slovenijo in skladom Sveta Evrope za socialni razvoj za projekt popotresne obnove Posočja - projekt varovanih stanovanj. Naj utemeljim ta predlog.
Najprej bi se vam opravičil za to izjemno širitev dnevnega reda. Vendar gre za objektivno časovno stisko, pred katero sta se znašla tako vlada kot državni zbor. 12. novembra sta bili sicer sklenjeni dve garancijski pogodbi med Republiko Slovenijo in skladom Sveta Evrope. Da bi lahko črpali in začeli črpati kredita še v letošnjem letu, morata garancijski pogodbi začeti veljati do 25. decembra. V nasprotnem primeru pa bo črpanje zaradi uvajanja evra v začetku novega leta možno šele v mesecu marcu 1999. leta. Vlada je dne 9. decembra določila predloga obeh zakonov o ratifikaciji ter ju istega dne poslala v obravnavo in sprejem državnemu zboru s prošnjo, da ju državni zbor obravnava na 30. izredni seji, 15. decembra 1998 - odbor za mednarodne odnose državnega zbora je obravnaval obe točki na korespondenčni seji, zaključeni 14. decembra - in nato posredovala elemente za postopek naprej.
Predlagamo, da ta predlog podprete, kajti gre za pomemben interes za vprašanje Posočja in črpanja teh kreditov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, gospodu Juriju. Na seji kolegija, kjer smo se odločali in določali dnevni red te izredne seje, ni bilo formalnega predloga za ti dve točki dnevnega reda. Sedaj ste slišali nastop predstavnika vlade, ki je tudi obrazložil, kakšni so vsebinski oziroma časovni razlogi, ki govorijo v tej smeri, da državni zbor danes v skladu s postopkom, ki ga ima, razširi 30. izredno sejo s tema dvema točkama dnevnega reda. Sam ugotavljam, da so torej poslovniške možnosti, da se o teh predlogih državni zbor izreče z glasovanjem.
Zato bi dal najprej v razpravo, v skladu z našimi določbami, predlog zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Republiko Slovenijo in skladom sveta Evrope za socialni razvoj za projekt popotresne obnove Posočja, program javnih del in ohranitve delovnih mest. Predstavnik vlade je že imel besedo. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Odbor za mednarodne odnose je na korespondenčni seji obravnaval predlog te mednarodne pogodbe, tega zakona in tudi predlaga, da se jo na 30. izredni seji obravnava. (Ne želi.) Ali želi besedo kdo od predstavnikov poslanskih skupin? (Ne želi.) Na glasovanje torej dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona, kot sem ga prebral. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za širitev dnevnega reda s to točko? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev dnevnega reda sprejet.
Zbor bo navedeni predlog obravnaval kot 5.a točko dnevnega reda. Seveda pa upam, da bo v tem času tudi gradivo razdeljeno poslankam in poslancem. Poslanske skupine so gradivo že prejele.
V razpravo dajem predlog vlade, da se izredna seja razširi s predlogom zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe med Republiko Slovenijo in skladom Sveta Evrope za socialni razvoj za projekt popotresne obnove Posočja, projekt varovanih stanovanj. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? Tudi tukaj velja isto opozorilo oziroma opomba, da je bil ta zakon obravnavan na korespondenčni seji odbora za mednarodne odnose. (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Na glasovanje dajem torej razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za navedeno razširitev? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog za razširitev dnevnega reda sprejet.
Zbor bo navedeni predlog zakona obravnaval kot 5.b točko dnevnega reda.
Skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Mogetom predlaga razširitev dnevnega reda 30. izredne seje državnega zbora s predlogom zakona o varstvu kulturne dediščine, tretja obravnava. V obrazložitvi je zapisano, da je ob koncu druge obravnave predloga zakona o varstvu kulturne dediščine državni zbor sprejel, v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora, sklep, da se lahko opravi tretja obravnava po preteku najmanj sedem dni, ko poslanci dobijo besedilo zakonskega predloga s sprejetimi amandmaji. Predlog zakona o varstvu kulturne dediščine je tudi del tako imenovane zaščitne zakonodaje, zato predlagamo, da se ga obravnava in sprejme na 30. izredni seji državnega zbora - prvopodpisani gospod Moge in še nekaj poslanskih kolegov.
Spoštovani poslanci, na seji kolegija, kjer smo se dogovarjali o dnevnem redu 30. izredne seje, je bilo rečeno, da je naša želja, da bi na tej seji obravnavali tudi zakone, ki se tičejo zaščitne zakonodaje - še nekaj jih je, ki so v proceduri, v različnih fazah branja. Moj predlog bi bil, spoštovani kolegi, da bi ta zakonodaja imela prednost na prvi seji, ki bo sklicana v skladu s poslovnikom, v mesecu januarju. Gospod Moge, prosim.
RUDOLF MOGE: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Ta zakon ne potrebuje več veliko dela, ker je že v tretji obravnavi in je dodelan. Še pred nedavnim pa smo bili priča odhodu velike zbirke umetniških del iz Slovenije prek meja, in če kaj, potem je prav ta zakon eden izmed tistih, ki bi jih bilo potrebno čimprej sprejeti, prav v tem času, ko smo vsi skupaj še najbolj ranljivi ravno na tem področju, ko se meje odpirajo.
Zaradi tega in zaradi argumentacije, ki sem jo tu prebral, gospod predsednik, bi lepo prosil, če bi dali to na glasovanje. Poslance bi prosil, da bi le-to sprejeli in s tem zaščitili tisto, kar nam je še ostalo od prednikov, torej kulturno dediščino.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Moge. Morda sem bil prej nekoliko nejasen. Tu se mi postavlja vprašanje poslovniške narave, namreč, ali lahko argumente, ki ste jih sedaj navedli, štejemo za to, da so nastali razlogi za širitev po sklicu te seje. Sam sem ocenil, da niso nastali. Tako, da, spoštovani kolegi, prosim, da me razumete, da v smislu korektnega razumevanja poslovnika predloga gospoda Mogeta ne bom dal na glasovanje. Ampak, kot sem že povedal, vsekakor bo zakon dobil prednost na prvi seji v mesecu januarju.
Ali je še kakšen predlog za širitev dnevnega reda? (Ni.)
Prehajamo na skrajšane oziroma hitre postopke.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo predlog podpira. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo besede.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog, da se zakon sprejme po hitrem postopku? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči 2 x 114 megavatov v Termoelektrarni Brestanica. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, gospod Špiletič, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Lep pozdrav vsem kolegicam in kolegom in predstavnikom vlade! V poslanski skupini smo pozorno prebrali predlog sprememb in dopolnitev zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov moči v Termoelektrarni Brestanica. Vendar glede na to, da je iz obrazložitve, zakaj je tako nujno sprejeti ta zakon, še manj pa iz besedila členov, ki sta dva kratka - povesta sicer lahko malo ali pa veliko - menim, da pred glasovanje zaslužimo jasno opredelitev, zakaj je ta zakon tako nujno sprejeti še pred iztekom tega leta. Moram reči, da sem na to opozoril tudi že na kolegiju predsednika državnega zbora. Predstavnik vlade, ki je bi prisoten, je takrat sicer povedal, da gre za izogib tečajnim tveganjem. Vendar moram reči, da vse to, kar je v zvezi s tem zakonom napisano, je zelo nepregledno in brez dodatnih obrazložitev mi tega hitrega postopka ne bomo mogli podpreti. Zato v imenu poslanske skupine socialdemokratske stranke prosim predstavnike vlade, da jasno in brez slepomišenja dejansko povedo, kaj je osnovni razlog za pripravo tega zakona in zakaj tako hitenje pri sprejemu tega zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? Sprašujem predstavnika vlade, ki je tudi predlagatelj tega zakona, ali sedaj želi svoj predlog obrazložiti, zakaj naj bi bil ta zakon sprejet po hitrem postopku. Prosim, državni sekretar gospod Reščič.
VALTER REŠČIČ: Hvala. V skladu z že veljavnim zakonom je bil narejen izbor za financiranje tega projekta in v tem izboru je prišlo do kreditodajalca, ki seveda ni pokrit z dikcijo zakona, ki je sedaj v veljavi. Namreč valuta, ki je bila dana, nemške marke, niso bile s strani kreditodajalca valuta, s katero je dajal ta kredit. Če ne bi v tem času prišlo do spremembe, se pravi, da bi bila dana možnost, da ni samo v tej valuti ampak tudi v drugi valuti, v okviru zneska pa seveda v protivrednosti, ki je vezana na investicijo, bi lahko prišlo do tega, da glede na razmere, ki vladajo na finančnih trgih, ne bi uspele v tem času konstrukcije zapreti in bi to pomenilo odložitev te investicije in s tem tudi škodo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju. Izčrpali smo možnost razprave. Na glasovanje dajem predlog za sprejem predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije za najetje posojil za izgradnjo plinskih blokov 2 X 114 megavatov v Termoelektrarni Brestanica po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog, da se ta zakon sprejema po hitrem postopku? (34 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o davčnem postopku. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za navedeni predlog? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Preden bomo prešli na glasovanje o dnevnem redu v celoti, bi vas rad opozoril še na naslednje. Amandmaji k predlogu zakona o bančništvu, druga obravnava, se lahko vlagajo do začetka obravnave predloga zakona na sami seji zbora. Prav tako bi vas rad spomnil tudi na to, da je državni zbor ob zaključku 29. izredne seje 11. decembra sklenil, da se tretja obravnava predloga zakona o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah v okviru hitrega postopka opravi na 30. izredni seji. Zbor bo to točko obravnaval kot 9.a točko dnevnega reda.
V zvezi z 11. točko dnevnega reda, to je soglasje k pravilom fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij v Republiki Sloveniji, pa bo zbor obravnaval tudi soglasje k imenovanju direktorja fundacije.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Predlagam torej dnevni red, kot ste ga sprejeli s sklicem in s sprejetimi dopolnitvami. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 30. izredne seje državnega zbora sprejet.
Gospod Jerovšek ima proceduralni predlog. Kot ste bili že obveščeni, bo državni zbor obravnavo 1. in 2. točke dnevnega reda, to je predlog odločanja o zakonu o davku na dodano vrednost, ponovno odločanje, ker je državni svet izglasoval veto, in 2. točko dnevnega reda, predlog predsednika Republike Slovenije za izvolitev sodnika ustavnega sodišča Republike Slovenije, opravil na nadaljevanju seje v petek, 18. decembra 1998 ob 10.00 uri dopoldne. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Jaz predlagam v imenu poslanske skupine, da se držimo dnevnega reda in da tudi o 1. in 2. točki dnevnega reda glasujemo po vrstnem redu. To utemeljujem s tem, da sta to izredno pomembni točki in jaz razumem razloge predsednika državnega zbora, da je v strahu, da zakon o dodani vrednosti ne bi bil sprejet; bom to predstavil v petek. Vendar zagotavljam, da bo naša poslanska skupina glasovala za zakon, kot sem obveščen v teh medsebojnih pogovorih, tudi krščanski demokrati, torej ni nobenega razloga, da bi pri tako pomembnem zakonu, odlašali z njegovim sprejemom, kajti s tem slabe signale v Evropi dajemo. Mi vemo, da je ta zakon eden od ključnih, ki jih Evropa zahteva. Prav tako pa moramo pri volitvah ustavnega sodnika doseči visoko stopnjo soglasja, da bomo izvolili. Mi vemo, da ustavno sodišče deluje v okrinjeni sestavi, kar je velika ovira in hiba v delovanju ustavnega sodišča, zato ni nobenih razlogov, da z volitvami odlašamo. Zato predlagam, da glasujemo proceduralno, da obedve točki imamo na dnevnem redu tako, kot sta predlagani, in da gremo od 1. do 2. točke naprej po dnevnem redu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jerovšek. Hvala lepa tudi za vaš konstruktivni predlog. Jaz sem bil ob pripravi te izredne seje obveščen in sem se večkrat tudi srečal z gospo Beblerjevo in nekaterimi drugimi člani parlamentarnega pridružitvenega odbora, ki so danes zjutraj odpotovali na dvo in poldnevno pomembno srečanje v Strasbourg. Mislim, da je korektno do naših kolegov in kolegic poslancev, mislim, da jih je 11 odšlo na pot, da ti dve točki, za kateri ugotavljate, da sta obe pomembni, opravimo, kot sem sam predlagal. Torej v petek dopoldne ob 10.00 uri. Tudi vabila, predvsem pri 2. točki dnevnega reda, so bila že poslana. Torej tistim, ki se povabijo k tej točki dnevnega reda. Predlagam, da bi bil tak korekten dogovor upoštevan, da ne bi bilo treba z glasovanjem ponovno preveriti ta moj predlog, kot predsednika državnega zbora. Ali nasprotujete mojemu odgovoru? Če boste mojemu predlogu nasprotovali, bom dal to na glasovanje.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa, gospod predsednik. Mi imamo tudi druge zelo pomembne točke na dnevnem redu. Tako proračun, ki je ključna zadeva v državi. Mi nikoli ne moremo zagotoviti popolne navzočnosti v tem državnem zboru. Zaradi tega bi bilo, če bi utemeljevali, da ni korektno, da brez nekaterih članov proračun sprejemamo. Mislim, da je tista točka še v nekem smislu pomembnejša. Jaz vztrajam pri svojem predlogu, pravzaprav naša poslanska skupina in prosim, da glasujemo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Na glasovanje dajem svoj proceduralni predlog. Državni zbor bo 1. in 2. točko dnevnega reda, obravnaval v petek dopoldne ob 10.00 uri. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI FINANČNEGA SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ORGANIZACIJO SEVERNO-ATLANTSKEGA PAKTA.
Zakon je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, gospod Juri.
FRANCO JURI: Hvala. Pred seboj imate predlog ratifikacije finančnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in organizacijo severno-atlantskega pakta. Sporazum je bil sklenjen z izmenjavo pisem 31. julija ter 11. avgusta 1997 in predvideva, da Republika Slovenija v celoti krije stroške svojega osebja, plače itd., ki bodo sodelovali v operaciji sforja ter druge stroške, ki izhajajo iz tega sodelovanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo razpravljati poslanke... Želi? Gospod Špiletič v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo, gospod predsedujoči. Jaz v imenu poslanske skupine pravzaprav sprašujem, kaj je s 3. točko, namreč samo za 1. in 2. točko smo prestavili glasovanje na petek, tako da zdaj smo preskočili na 4.
Kar se pa tiče 4. točke, imam pa vprašanje v zvezi z izvajanjem 178. člena poslovnika državnega zbora. Ta namreč pravi, da kadar predlagani zakon vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz državnega proračuna, dodeli predsednik državnega zbora tak zakon v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojno za finančna vprašanja. To delovno telo poda mnenje tudi k amandmaju, ki ima finančne posledice za državni proračun. Poročilo o finančnih posledicah zakona oziroma amandmaja lahko to delovno telo poda neposredno državnemu zboru. Sprašujem, ali ste eventualno vi prejeli poročilo delovnega telesa, ki je pristojno za finančna vprašanja, kajti poslanci oziroma v poslanskih skupinah tega poročila nimamo. In če tega ni, potem ocenjujem, da niso podani pogoji, da se ta točka, dokler tega poročila ne dobimo, nadaljuje, in menim, da ste vi, ki ste prvi poklicani za upoštevanje določil poslovnika, to dolžni tudi upoštevati in ustrezno ukrepati v tem trenutku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Točka dnevnega reda pod zaporedno številko 3 še ni pripravljena, ker jo še ni obravnavalo matično delovno telo, zato smo v skladu s pravili, kadar je izredna seja seveda, preskočili na naslednjo točko dnevnega reda 4. točka dnevnega reda, to pa je ratifikacija, pa je, po moji oceni, pripravljena v skladu s poslovnikom. Točko oziroma gradivo je obravnaval odbor za mednarodne odnose, poročilo ste prejeli dne 10. decembra letos. V imenu poslanske skupine slovenske nacionalne stranke, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni vsi skupaj! Jaz se pridružujem mnenju kolega Špiletiča in tudi jaz predlagam, da se ta točka danes ne obravnava na tej seji državnega zbora, ampak, da dobimo vse potrebne dokumente in da potem razmislimo o tem. Že prevečkrat se je zgodilo tako, da je državni zbor ratificiral določene zadeve na pamet. Mislim, da enkrat se lahko ta praksa neha in pridružujem se proceduralnemu predlogu kolega Špiletiča, da glasujemo o tem, da te točke danes ne obravnavamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jelinčič. Jaz sem mislil tako narediti, da bi seveda ob razpravi poslank in poslancev dali tudi besedo predstavnikom vlade, da bi na vaša vprašanja odgovorili. če boste vztrajali, bomo pa lahko tudi glasovali o proceduralnem predlogu, da državni zbor danes ne konča te točke, ampak pridobi še neka druga potrebna gradiva. Proceduralni ugovor, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospod predsedujoči! Moje vprašanje ni bilo, ali je matično delovno telo, v tem primeru odbor za mednarodne odnose, obravnavalo to točko, temveč, ali je to točko obravnaval tudi odbor za finance in monetarno politiko glede na to, da gre za zakon, ki ima finančne posledice. V skladu z določili 178. člena poslovnika mora podati tudi matično delovno telo, pristojno za finančna vprašanja, poročilo državnemu zboru. Na to vprašanje niste odgovorili. Če torej odbor za finance in monetarno politiko ni podal poročila, jaz menim, da, če boste upoštevali poslovnik, morate ugotoviti, da ta hip še ni pogojev, da nadaljujemo s to točko dnevnega reda. In tukaj prosim za jasen odgovor. Ne sprašujem vas za mnenje odbora za mednarodne odnose.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Nisem vas prvič v celoti razumel, se opravičujem. Torej, moj odgovor na vaše vprašanje je naslednji. Vi ste citirali drugi odstavek 178. člena poslovnika državnega zbora, ki govori o tem, da kadar predlagani zakon vsebuje določbe, ki zahtevajo finančna sredstva iz državnega proračuna, dodeli predsednik državnega zbora tak zakon v obravnavo tudi delovnemu telesu, ki je pristojen za ta vprašanja. V tem primeru seveda gre za mednarodno pogodbo in po zakonu o zunanjih zadevah obravnava vse mednarodne pogodbe odbor za mednarodne odnose. In seveda, moja razlaga te poslovniške določbe je taka, da ob tej obravnavi bi se morala odpreti in tudi razčistiti ta vprašanja torej finančnih posledic zakona. Iz gradiva, ki smo ga prejeli, iz poročila odbora ni razvidno, da bi bilo to vprašanje odprto, glede neposrednih finančnih posledic zakona. Zato menim, da sam kot predsednik državnega zbora nisem bil dolžan, da bi neposredno dodelil poleg OMO tudi odboru za proračun in javne finance. Te prakse do sedaj ni bilo. Tudi druge mednarodne pogodbe imajo nekatere finančne posledice. Sedaj smo v splošni razpravi, besedo ima državni sekratar, gospod Juri.
FRANCO JURI: Gospod predsednik! Ker so bila postavljena nekatera legitimna vprašanja, ki potrebujejo dodatno pojasnilo, bom to pojasnilo skušal tudi posredovati. Torej, najbrž gre tudi za vprašanje notranje procedure. Mi smatramo, da s tem, ko je matični odbor državnega zbora obravnaval ta sporazum, finančni sporazum med Slovenijo in Natom za sodelovanje pri operacijah sforja, je bila proceduralna plat v bistvu že zagotovljena. Ker je matični odbor odbor za mednarodne odnose in je svoje mnenje že posredoval, ocenjujemo, da je okvir že podan.
Finančna sredstva, ki bodo zagotovljena za izvajanje tega sporazuma, izhajajo iz proračunskih postavk pristojnih ministrstev, torej so že predvidena znotraj proračuna. V tem konkretnem primeru gre za črpanje iz proračunske postavke ministrstva za obrambo, 4013. Stvar je bila razčiščena že v predhodnih fazah, pred sejo vlade, na odboru za državno ureditev; kasneje je bilo to potrjeno na seji vlade in na odboru za mednarodne odnose. Torej, posebnih finančnih implikacij ni. Vsa finančna sredstva, ki bodo uporabljena, so bila predvidena, postavke že obstajajo znotraj specifičnega proračuna ministrstva za obrambo.
Rad bi pa še pojasnil, da nimamo veliko časa za sprejem in potrditev tega sporazuma, kajti, kot najbrž veste, je januarja predviden odhod skupine 22 pripadnikov vojaške policije, ki bodo aktivno sodelovali v operacijah sforja, in ta odhod potrebuje potrditev tega sporazuma. Zato prosim, da to danes tudi potrdite. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju, ki je odgovoril tudi na nekatera vprašanja, ki so se tu odprla glede finančnih posledic tega zakona.
Ali želi še kdo od poslancev in poslank besedo? Gospod Petan želi besedo. Prosim.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Jaz bom to vsekakor podprl, o tem sploh ni nobenega dvoma. Samo vseeno se mi zdi, da smo zopet v takšni sitauciji, v kakršni smo kar naprej, da bi morali o tem razpravljati pred 15 meseci ali pa vsaj pred enim letom in le-to tudi ratificirati.
Gospod predsednik, upam, da mi boste dovolili, da mi pri naslednji točki ne bo potrebno priti za govornico. Namreč, kolikor jaz razumem, sta ti dve ratifikaciji v "sorodu". Pri naslednji točki gre za sile sforja v Republiki Bosni in Hercegovini, kjer so obveznosti Republike Slovenije trije helikopterji, Bel in Turbo-let. Če se boste spomnili, se je s tem Turbo-letom že nekaj zgodilo v letošnjem letu. Te naše obveze mi izpolnjujemo že kar nekaj časa v Bosni. Bojim se, da smo zopet krepko zamudili. Ko sem rekel, da bom glasoval za potrditev tega, hkrati menim, da bi mi to morali prej potrditi, saj je sedaj že kar malo prehudo, da kar naprej potrjujemo stvari za nazaj. Res je, da bodo naše obveze tudi za naprej, s tem se strinjam, in tudi s tem, kar je gospod državni sekretar tu navedel, to drži. Vendar, kaj pa to, o čemer jaz govorim - o naši udeležbi v Bosni; tudi tu delujemo v okviru sforja in vemo, da smo udeleženi, da tudi naše obveze, ki so tu - v naslednji točki, seveda, ampak so zadeve povezane - izpolnjujemo, naša helikopterska enota in tudi Turbo-let že izvršuje svoje obveze. Ne vem, mene to res moti; če bi bila to edina taka zadeva, potem bi pač rekel, v redu, ni problema, ampak ker se nam to kar naprej dogaja, da potrjujemo nekaj za nazaj, nepravočasno in nekaj na silo.
Zato ponavljam, da se strinjam z mnenjem, ki sta ga podala vodja poslanskih skupin, da če že zamujamo eno leto, ne bi bilo nič hudega, če bi tudi o tem razpravljali, ne vem, čez nekaj dni, kasneje. Ampak, dobro, jaz bo potrdil, vendar s čudnim občutkom, da vedno delamo nekaj za nazaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Petanu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in državni zbor prehaja na odločanje.
Na glasovanje dajem predlog zakona o ratifikaciji finančnega sporazuma med vlado Republike Slovenije in organizacijo severno-atlantskega pakta.
Gospod Petan je že govoril o 5. točki. Glasujemo o 4. točki. Sedaj smo pri 4. točki. Gospod Petan je skoraj zmedel tudi predsedujočega. Razpravo smo končali. Najprej glasujemo o predlogu, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika glasujemo le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za navedeni sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O SODELOVANJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN ORGANIZACIJO SEVERNO-ATLANTSKEGA PAKTA, EPA 645-II. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želijo besedo posamezne poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje.
Najprej bomo glasovali o predlogu sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za navedeni sklep? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Spoštovane kolegice in kolegi! Pri sprejemanju dnevnega reda smo odločili, da bomo razširili današnjo izredno sejo z dvema ratifikacijama. Sprašujem, ali želite poslanke in poslanci dobiti razdeljeno gradivo teh dveh ratifikacij, preden o tem odločamo! (Želite.) Potem bo državni zbor ti dve točki obravnaval, ko bo gradivo razmnoženo.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1999 IN DOPOLNJENEGA PREDLOGA PRORAČUNA. Proceduralni predlog ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik! Poslanke in poslanci! Glede na to, da bomo obravnavali pri 6. točki predlog državnega proračuna in glede na pismo, ki ga je napisal predsednik odbora za finance, mag. Janez Kopač dr. Drnovšku in predsedniku državnega zbora, gospodu Janezu Podobniku, da predlog državnega proračuna ni v skladu s sprejeto zakonodajo pripravljen za obravnavo, in ker določenega gradiva še do danes nismo dobili, čeprav je predsednik odbora za finance in monetarno politiko napovedal, da te točke ne bomo obravnavali niti na odboru, če ne bo materiala - gre pa seveda za izračun primerne porabe občin in na tej podlagi tudi izračun prihodkov občinskih proračunov iz finančne izravnave občinam - predlagam, da vlada pred obravnavo te točke da poslankam in poslancem državnega zbora na vpogled v material, ki govori o izračunu primerne porabe občin. Spomnite se, da je bilo ustanovljeno veliko novih občin, da je 192 občin v Republiki Sloveniji in da je velik del amandmajev, ki so jih vlagali poslanci in poslanske skupine, vezan prav na spremembo zakona o financiranju občin. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate pisno?
FRANC PUKŠIČ: Ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Pukšič, kot sem obveščen, je vlada poslala gradivo v skladu s sklepom državnega zbora ob drugi obravnavi proračuna, roko dviguje tudi gospod minister za finance, ampak vas opozarjam, da je to proceduralno vprašanje in tukaj ni razprave. Sam ugotavljam, da so pogoji, da državni zbor v skladu s poslovnikom odloča o tej točki dnevnega reda.
FRANC PUKŠIČ: Gospod predsednik, kot član odbora za finance in monetarno politiko in kot poslanec do tega trenutka še nisem dobil gradiva predlog izračuna primerne porabe, in če tega gradiva ni, ni pogojev za nadaljevanje te točke.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Gradivo, o katerem govorite, ima 65 strani in se razmnožuje. Prav tako je vlada poslala tudi program ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirane na lokalni ravni iz sredstev državnega proračuna za leto 1999 po uveljavitvi sprememb in dopolnitev zakona o financiranju občin. To je pa v skladu s sklepom državnega zbora ob drugi obravnavi proračuna, tako da bi prosil za razumevanje in da poskušamo se pametno odločiti. Gospod Pukšič, prosim, imate proceduralni predlog.
FRANC PUKŠIČ: Gospod predsednik, nekaj trenutkov nazaj ste ugotovili, da so pogoji, pravkar ste pa tudi to zanikali, ker ste povedali, da se gradivo razmnožuje in da je prišlo šele sedaj. Jaz upam, da vsaj imamo poslanci pred obravnavo proračuna pravico tudi to videti in se s tem seznaniti. Zato predlagam proceduralno, da to točko prestavite za toliko časa, da bomo dobili vsaj gradivo in nekje pol ure po tistem, ko bomo videli gradivo, nadaljujemo s to točko. Kolikor ne, bom pa seveda predlagal v imenu poslanske skupine eno uro pavze, da dobimo gradivo in da se tudi z gradivom seznanimo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Vsekakor se bomo odločili na tak način, da bodo poslanke in poslanci imeli vse potrebno gradivo, da bomo lahko kvalitetno pričeli odločanje o najpomembnejšem aktu finančne narave vsako leto, torej o državnem proračunu. Jaz bom sam samo za trenutek prosil za potrpežljivost, da bomo preverili, ali je to gradivo tiste narave in take vsebine, kot je bil sklep državnega zbora. In seveda, ko bom to preveril, bom potem tudi povedal, koliko časa je potrebno, da boste poslanke in poslanci to gradivo dobili razmnoženo. Sejo prekinjam za 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 14.57 uri in se je nadaljevala ob 15.12 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Preveril sem sklep, ki ga je sprejel državni zbor ob obravnavi predloga proračuna Republike Slovenije v letu 1999 na 28. izredni seji 30. oktobra letos. Tretji dodatni sklep se glasi: "Vlada Republike Slovenije naj za nadaljevanje postopka sprejemanja predloga proračuna za leto 1999 pripravi predlog izračuna primerne porabe občin za leto 1999 in na tej podlagi tudi izračun prihodkov občinskih proračunov in finančne izravnave občinam ter predlog programa investicij in ukrepov, ki bodo sofinancirani iz državnega proračuna v skladu s 17. členom zakona o financiranju občin."
Prvi del tega dodatnega sklepa, torej predlog izračuna primerne porabe občin za leto 1999 in na tej podlagi izračun prihodkov občinskih proračunov in finančne izravnave, je državni zbor prejel danes tako rekoč že po sprejemu dnevnega reda te izredne seje. Zato ugotavljam, da sedaj ni pogojev, da bi državni zbor lahko nadaljeval to točko dnevnega reda in predlagam, da se razmnoži potrebno gradivo. Gradivo boste, poslanke in poslanci, prejeli na klop. V roku pol ure bo gradivo razmnoženo in pol ure je potrebno, da se vsaj načelno s tem gradivom seznanite, zato bomo sejo nadaljevali ob 16. uri.
Še o nečem vas sprašujem. Program ukrepov in investicij, ki bodo sofinancirane na lokalni ravni, pa je objavljen v Poročevalcu. Prosim, da si to gradivo pridobite, ker ga ne bomo razmnoževali.
Sejo nadaljujemo ob 16. uri.
(Seja je prekinjena ob 15.14 uri in se je nadaljevala ob 16.14 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi! Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča. Rad bi vam dal kratko pojasnilo. Na tem mestu bi najprej izrazil kritiko oziroma negativno presenečenje, ki ga je bil danes deležen državni zbor s strani vlade. Kajti gradivo, o katerem govori 3. sklep državnega zbora, je bilo kasno posredovano v državni zbor. Tukaj gre za odgovornost vlade in ne državnega zbora. Prav tako sem bil sedaj obveščen, da je pri pripravi teh tabel in potrebnih gradiv - gre za zelo občutljivo in pomembno materijo v povezavi s spremembo zakona o financiranju občin - prišlo je do nekaterih tehničnih napak v samem gradivu in da bo zato vlada sedaj v miru ponovno proučila nekatere tabele in potrebuje še nekaj časa, da se bo to gradivo razmnožilo poslankam in poslancem. Prosim vas za vaše razumevanje. Imam naslednji predlog.
Ker te danes prišli v Ljubljano na svoje delovno mesto, da bi bili pri izredni seji državnega zbora, vas sprašujem in predlagam, da bi državni zbor sedaj opravil tiste točke, ki so pripravljene v skladu z našo proceduro. V tem času ste tudi poslanke in poslanci prejeli na klop razmnožena oba zakona o ratifikaciji garancijske pogodbe 5.a in 5.b. Moj predlog je, da bi državni zbor ti dve ratifikaciji opravil. Prav tako bi bil moj predlog, da bi državni zbor po dnevnem redu obravnaval tiste točke, ki so pripravljene. Po našem dnevnem redu je pripravljena točka pod številko 10. To je predlog zakona o bančništvu. Ampak pred tem bi predlagal, da najprej opravimo 5.a in 5.b točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5.A TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN SKLADOM SVETA EVROPE ZA SOCIALNI RAZVOJ ZA PROJEKT POPOTRESNE OBNOVE POSOČJA - PROGRAM JAVNIH DEL IN OHRANITVE DELOVNIH MEST.
Ta zakon je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Boste dobili v imenu poslanske skupine besedo, gospod Pukšič. Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo predstavnik? Želite besedo? Prosim, gospod državni sekretar.
FRANCO JURI: Hvala, predsednik! Že uvodoma, ko smo predlagali razširitev dnevnega reda, sem na kratko povedal, kaj gre. Naknadno ste dobili tudi zahtevano gradivo. Zakon predvideva ratifikacijo dveh pogodb. Pogodbi sta bili sklenjeni 12. novembra med Republiko Slovenijo in skladom Sveta Evrope za socialni razvoj. Zadevata dva programa za projekt popotresne obnove Posočja - program javnih del in ohranitve delovnih mest in v tem drugem primeru projekt varovanih stanovanj. O sami vsebini morda bi lahko spregovoril predstavnik finančnega resorja, vendar, ker ste že opremljeni z vsemi podatki, predlagam, da se o teh dveh predlogih kar glasuje. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Juri. Predlog je obravnaval tudi odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Prosim, gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor! Sekretariat je pri pregledu gradiva tega predloga zakona ugotovil manjšo redakcijsko neusklajenost, kar se tiče naslova, ki izhaja tudi iz njegovega mnenja. Ker je matično delovno telo opravilo korespondenčno sejo, na to, recimo več ali manj neskladje nekako ni odreagiralo. Gre pa za naslednje, da tudi slovenski prevod besedila govori o projektu popotresne obnove v Sloveniji. Menimo, da bi bilo treba tudi v naslovu tega zakona temu ustrezno uskladiti besedilo in govoriti seveda o projektu popotresne obnove v Sloveniji namesto do sedaj uporabljene besede "Posočja". To pa je mogoče opraviti v končni redakciji, če nas zbor za to pooblasti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenc. Predlagam torej, da državni zbor potem ob zaključku pooblasti sekretariat, da redakcijsko popravi naslov pogodbe in da se beseda "Posočja" na navedenih mestih nadomesti z besedama "v Sloveniji". Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Pukšič? (Ne želi.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Želijo. Prosim, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo in pa lepo pozdravljeni! Kar je sedaj gospa Bitenčeva povedala in je bilo rečeno, da bo redakcijsko, gre za veliko vsebino. Namreč, mnoge občine, med temi so tudi občine na Šofjeloškem in Gorenjskem, tu zraven glede na tako formulacijo zakona ne bi bile upoštevane, vendar mi vemo, da na Gorenjskem je bilo tudi precej škode in zato sem vesel, da ste sprejeli nekako razlago gospoda predsednika našega državnega zbora, da bi se to popravilo. Ne gre pa samo za redakcijski popravek, ampak za velik vsebinski popravek in, ali bo to samo redakcijsko, jaz bi samo želel, da bi se to dejansko tudi zgodilo, da bo formulacija potem taka, "v Sloveniji". Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Kot že rečeno, bomo to uredili na način, kot se lahko naredi, kadar se sprejema zakon o ratifikaciji mednarodnih pogodb. Če ni več razprave, jo zaključujem. Dajem najprej na glasovanje predlog, da bomo skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za navedeni sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Na glasovanje dajem tudi sklep, da državni zbor pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da kot redakcijsko popravi, da vse besede "Posočja" na navedenih mesti nadomesti z besedama "v Sloveniji", kot izhaja iz poročila sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve z dne 11.12. in tudi mnenja. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost!(52 prisotnih.)
Kdo je za navedeni dodatni sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
S tem smo zaključili 5.a točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5.b točko dnevnega reda... Prosim, gospod Pukšič ima proceduralni predlog.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Pred proceduralnim predlogom imam tudi proceduralni ugovor. Ob prekinitvi seje ste pravilno ugotovili, da je bil dodatni sklep državnega zbora, da mora vlada v nadaljnjem postopku sprejema predloga proračuna pripraviti tudi izračun primerne porabe občin za leto 1999 in je bilo za tem pultom oziroma z vašega mesta povedano, da je to v državnem zboru in se razmnožuje. 45 minut po tem oziroma še 15 minut po zakasnitvi, ko ste rekli: "ob 16.00 uri nadaljujemo s sejo", začeli smo ob 16.15, pa ugotavljate, da tega materiala v državnem zboru ni. Ali obstaja tudi kakšna osebna, moralna ali kakšna druga odgovornost, se sprašujem. Niste pa povedali, do kdaj in kdaj bomo to poslanci tudi dobili. Zato, da ne bi danes resnično stali in ne delali naprej, čeprav je že bil proceduralni predlog, pa ga bom ponovil, da po teh točkah, ki so pripravljene, gremo tudi na 1. in 2. točko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Pukšič. Predlagali ste predlog sklepa, ki je bil danes že proceduralni predlog sklepa. Mislim, da je naša praksa bila taka, da ne glasujemo o enakih oziroma o istih proceduralnih sklepih. Predlagam, da smo v tem smislu dosledni.
V državnem zboru bomo, ko bomo s strani vlade prejeli potrebno gradivo, takoj razmnožili in ga razdelili poslankam in poslancem. S strani predstavnikov vlade sem obveščen, da je prišlo do nekaterih vsebinskih napak pri nekaterih tabelah v tem gradivu. Zato vlada ni predlagala, da bi se to gradivo razmnožilo poslankam in poslancem.
Prehajamo na 5.b TOČKO - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI GARANCIJSKE POGODBE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN SKLADOM SVETA EVROPE ZA SOCIALNI RAZVOJ ZA PROJEKT POPOTRESNE OBNOVE POSOČJA (PROJEKT VAROVANIH STANOVANJ). Predloga zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi predstavnik odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Najverjetneje bo gospa Bitenčeva povedala podobno stališče, kot je v prejšnjem zakonu. Besedo ima gospa Bitenčeva. Sejo vodi predsedujoči, ne poslanke. Prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor, najkrajše: velja identična pripomba kot pri prejšnji točki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Bitenčeva. Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin?(Ne želijo.) Ali želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje. Najprej bomo glasovali o sklepu, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Na glasovanje dajem dodatni predlog sklepa, ki se glasi: "Državni zbor pooblašča sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, da v skladu z mnenjem, ki ga je podal, redakcijsko popravi in besedo "Posočja" na vseh mestih nadomesti z besedama "v Sloveniji". Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo dodatni sklep sprejeli.
S tem smo zaključili 5.b točko dnevnega reda.
Spoštovane kolegice in kolegi, če pogledamo današnji sprejeti dnevni red, vidimo naslednje. Ker je osrednja točka te izredne seje 6. točka, to je predlog proračuna Republike Slovenije za leto 1999 in dopolnjen predlog proračuna, in ker je državni zbor sprejel sklep, da je potrebno, da se do obravnave te točke tudi pripravijo določena gradiva s strani vlade, o katerih smo prej govorili, in ker teh gradiv državni zbor dosedaj še ni prejel, bi predlagal, da se skupaj dogovorimo za predlog, da ocenimo, katero točko dnevnega reda bi lahko danes državni zbor obravnaval, v skladu s poslovnikom. Vsekakor, če pogledate dnevni red, potem ugotavljam, da je edina točka, ki bi lahko imela pogoje za obravnavo, 10. točka, to je predlog zakona o bančništvu. Res pa je, da smo danes, ko smo sprejemali dnevni red, povedali, da je čas za vlaganje amandmajev do začetka obravnave te točke dnevnega reda. Tudi zato še niso bili pripravljeni pregledi amandmajev, ker je bilo pričakovati, da se bo lahko s strani kvalificiranih predlagateljev vložil še kakšen amandma.
Zato sprašujem poslanske skupine, kolegice in kolege, ali menite, da obstajajo pogoji, da bi začeli z drugo obravnavo predloga zakona o bančništvu. Predlagal bi, da vsaj poslušamo uvodne besede, in se potem, preden preidemo na obravnavo po posameznih členih in amandmajih, odločimo, kako bomo delali naprej.
Prehajamo torej na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O BANČNIŠTVU. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Prosim, minister za finance, mag. Mitja Gaspari, ima besedo.
MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik, gospe in gospodje poslanci! Najprej bi rad za gospoda Pukšiča povedal kljub vsemu razveseljivo novico, da bo v roku pol ure gradivo razmnoženo in bodo imeli vsi poslanci možnost to gradivo pogledati. Saj poslanci ne bodo gledali teksta, gledali bodo samo tabele, torej ne potrebujejo ne vem koliko ur za pregled, ampak bo vsak našel svojo občino v nekaj minutah. Tako se bo dalo nadaljevati z razpravo brez problemov tudi še danes, če bodo, seveda, poslanke in poslanci to želeli. Se pa opravičujem za to zadevo, ampak če je kdorkoli pregledal sam zakon in posledice tega zakona, je lahko ugotovil, da ministrstvo za finance s sedanjo ekipo ljudi dela takorekoč nemogoče stvari na tem, ko poskuša nov sistem financiranja občin spraviti v takšno obliko in vsebino, da bo poslancem in tistim, ki odločajo, dejansko pomenila dovolj dobro in kvalitetno podlago za odločanje. Zato se še enkrat opravičujem, vendarle mislim, da si zaslužimo nekaj razumevanja pri tako veliki reformi, kot je reforma financiranja občin, ki je bila sprejeta pred tremi meseci.
Predlog zakona o bančništvu za drugo obravnavo je pomemben akt priključevanja Slovenije Evropski zvezi. Glede na razpravo, ki je bila prisotna ob poročilu Evropske zveze oziroma evropske komisije o napredku Slovenije na področju prilagajanja določilom pravnega okvira Evropske unije, je bilo sproženo tudi vprašanje počasnega napredka na področju financ oziroma finančnih storitev. Lahko rečem, da je zakon o bančništvu, ki ima usodo dolgega pripravljanja in s tem tudi možnost kvalitetne končne rešitve, za drugo obravnavo pripravljeno na način, ki omogoča naslednje.
1. Uveljavitev vseh ustreznih direktiv Evropske unije v ta zakon. Tako tiste, ki jih je potrebno uveljaviti takoj, bodo takoj uveljavljene. Tiste, ki bi jih bilo potrebno uveljaviti s polnopravnim članstvom Republike Slovenije v Evropski uniji z dnem uveljavitve tega članstva, pri čemer bodo ta določila v zakonu že zapisana, pa bodo imele odložni pogoj uveljavitve z dnem polnopravnega članstva.
Rad bi opozoril zakonodajno telo, da se mu obetajo ogromne težave pri sprejemanju zakonodaje na način, kot se ta trenutek pretežno želi tolmačiti uveljavitev evropskih direktiv v slovenski pravni prostor. Če bo smatral zakonodajalec, da mora vsako direktivo Evropske skupnosti, ki ne velja od dneva sprejetja zakona, sprejemati s posebnim postopkom s spremembo zakona, potem vam zagotavljam, da Slovenija v roku 10 let ne bo sprejela vseh potrebnih zakonodajnih projektov, ki jih mora za vključitev v polnopravno članstvo Evropske unije.
Zato smo pri zakonu o bančništvu, ki je prvi primer, žal je testni primer, uvajanja direktive Evropske unije v pravni prostor Republike Slovenije, odločili in dobili podporo tudi pri zakonodajni službi vlade - upamo, da tudi v parlamentu, glede na to, da smo se o tem dogovorili - da se v zakon vključijo vse direktive Evropske unije, ki so pomembne tako za status v Sloveniji pred polnopravnim članstvom in se morajo uveljaviti s pridružitvenim sporazumom oziroma takoj po njem, in tudi tiste, ki bodo veljavne s polnopravnim članstvom Republike Slovenije. S tem, da je v prehodnih določbah zelo jasno zapisano, katere določbe veljajo od dneva sprejetja zakona in katere določbe bodo veljale z dnem polnopravnega članstva. Ta dan je nemogoče napisati s številko. Lahko se napiše z jasnim pravnim terminom: polnopravno včlanitvijo Republike Slovenije v Evropsko unijo.
Približno 4 pomembna področja so, ki jih je treba urediti in v drugem branju tudi sprejeti. Potem menim, da v tretjem branju se ta zakon lahko sprejme v najkrajšem možnem postopku po sprejetju v drugem branju.
Prva pomembna določba je konkurenca, ki jo zahtevajo direktive Evropske unije in pridružitveni sporazum Slovenije z Evropsko zvezo. To je omogočanje delovanja podružnic tujih bank na slovenskem finančnem trgu od pridružitvenega članstva Republike Slovenije v Evropski uniji. Določbe so sedaj v celoti pravno smiselno in korektno vključene v zakon za drugo branje.
Drugo pomembno poglavje, ki ga je bilo treba uskladiti z direktivami Evropske unije v celoti je poglavje o skrbnem in varnem poslovanju bank na bančnem trgu. Tako imenovana "prudential" regulacija, kot ji rečejo po angleško, ki uveljavlja vse standarde evropskih direktiv na področju določitve kapitala, kreditnih tveganj, drugih oblik tveganj in vsega tistega, kar je povezano z varnim in skrbnim poslovanjem bank. V tem poglavju so sedaj vključene vse direktive, ki ta trenutek obstajajo v Evropski zvezi, ki se jim morajo prilagoditi tudi tisti, ki se v to Evropsko zvezo želijo vključiti.
Tretje pomembno področje je področje nadzora in ukrepanja centralne banke, pri čemer je osnovno vodilo zakonodajalca oziroma predlagatelja zakonodaje ta, da Banki Slovenije kot centralni bančni instituciji omogoči, prvič, na eni strani v celoti prerogative in pooblastila za izdajo licenc, to je za nastopanje novih osebkov na trgu, kakor tudi celotna pooblastila za izstop takih osebkov s trga, kar pomeni tudi prisilno likvidacijo po sili zakona. Slovenska zakonodajna in pravna praksa je pokazala, da je stečaj ali likvidacija banke skozi sodni postopek v Sloveniji neučinkovita, počasna in povzroča mnoge dodatne stroške, ki so sicer nepotrebni. Poleg tega obstaja široka praksa v tujini na temo prisilne likvidacije, kot se ji v angleškem jeziku reče, ker se običajno ti teksti v tujini berejo v angleščini, "for cloeser". Centralna banka kot osnovna institucija, regulacija na tem področju ima po predlogu zakona pravico, da po zakonu, po sili zakona lahko prisilno likvidira banko, ki je zašla v takšne težave, da bi s svojim nadaljnjim poslovanjem škodila drugim konkurentom na trgu oziroma predvsem tistim, ki z njo poslujejo, to je komitentom, če ni predhodno izrabljene možnosti ali za dokapitalizacijo oziroma restrukturiranje takšne institucije, kar tudi obstajajo določbe v tem zakonu, ki so predhodna faza za uporabo tega instituta prisilne likvidacije.
Tretji pomemben element v tem zakonu, ki je doživel veliko strokovne diskusije v krogih tako bančnikov kot drugih, je zavarovanje hranilnih in drugih vlog fizičnih in pravnih oseb v Republiki Sloveniji. Ta trenutek obstaja sistem, kjer je jamstvo izključno jamstvo države, in to inplicitno jamstvo, kar pomeni jamstvo, ki v naprej ne pove, za kakšen znesek in za koga vse je, razen prebivalstva, to zavarovanje tudi dejansko na voljo. Predlog predlagatelja zakona je, prvič, da ohrani enako varnost vseh, ki v Sloveniji imajo svoje hranilne in druge vloge v bankah tudi v naprej. Način zavarovanja tega je, da banke jamčijo najmanj za vsoto 20.000 ekujev, preračunano v slovenske tolarje, za posameznega varčevalca, za posamezni račun pri posamezni banki. Iz podatkov, s katerimi razpolagata tako ministrstvo za finance, kot tudi Banka Slovenije, je očitno, da v Sloveniji takorekoč ni varčevalca, vsaj ne fizičnih oseb, ali jih je pa zelo zelo malo, ki bi imeli na individualnem računu lahko več kot 20.000 ekujev privarčevanega denarja. Če je seveda računov več, velja 20.000 ekujev za vsak posamezni račun.
Ta shema se bo uveljavila po izteku vseh tistih pogodb o varčevanju, kratkoročnih ali dolgoročnih, ki so v veljavi pred sprejetjem tega zakona v državnem zboru, torej najmanj za obdobje veljavnosti pogodb za vsako posamično vlogo. Ko se bodo vse te vloge iztekle, šele preidejo na nov sistem zavarovanja. Sam sistem se ne bo začel uveljavljati takoj, ampak v roku dveh let, to se pravi, če bo sprejet zakon nekje januarja, to se pravi čez 2 leti, to je nekje januarja ali februarja 2001. leta. Do takrat bo veljal sedanji sistem zavarovanja, po tem roku 1. januarja 2001 pa bo veljal ta sistem tudi za vse tiste vloge, katerih veljavnost je ta trenutek nesporna in se bodo iztekle šele po januarju leta 2001. To se pravi, sprememba v sistemu zavarovanja vlog je, prvič, zvezna, torej ne enkratna. Drugič, omogoča zavarovancem tistim, ki bodo zavarovani po tem zakonu, popolno pravno in materialno finančno varnost za njihove privarčevane zneske. Mimo tega je v sistem vključen tudi sektor pravnih oseb, do določene velikosti pravnih oseb oziroma so izključeni iz te sheme samo tisti, ki so, ali povezane osebe z upravo ali drugimi, bom rekel, v banki oziroma kot je navedeno v posameznih členih, tiste pravne osebe, ki niso fizične osebe in so povezave osebe z banko skozi lastništvo ali na drugi način, ki je v zakonu jasno definiran.
Torej ne obstaja nikakršna posebna nevarnost, da bi se karkoli zgodilo v sistemu varčevanja, hkrati se pa dosega večja stopnja odgovornosti bank za posle, ki jih opravljajo za svoje komitente in s tem seveda, ko se povečuje njihova odgovornost za pokrivanje teh tveganj, za kar se tudi povečuje stopnja varnosti varčevalcev, ker bi sicer v sistemu državnega jamstva, kar je izkušnja po svetu, se razvijal tako imenovani problem moralnega hazarda, torej izigravanja sistema hranilnih oziroma zavarovanja vlog s strani bank, pod predpostavko, da jih itak ščiti država v vsakem primeru. Na ta način, ki ga uveljavljamo in ki je v Evropi razširjen način zavarovanja vlog, ki ga imajo Francozi in še nekateri drugi, popolnoma enak ali pa zelo podoben sistem zavarovanja vlog, hkrati ustvarjamo na eni strani varnost za varčevalce, na drugi strani pa ustrezno stopnjo ekonomskega interesa bank, da se ta shema v praksi tudi dejansko ne uveljavlja. To ni kurativni ukrep, ampak je preventivni ukrep. Shema ni narejena zato, da bi se uveljavljala, ampak da bi banke silila v varno in pa solidno poslovanje.
Naslednji dve točki sta manj pomembni, vendar lahko interesno imata svoj vpliv. Prva je vprašanje, zakaj smo izločili iz zakona posebne določbe o poštni banki. Razlog je zelo enostaven in preprost. Zaradi tega, ker se je pošta, ki je lastnik poštne banke, odločila, da bo sodelovala v Sloveniji z vsemi bankami, da bo svoje kapacitete koncesionirala oziroma ponudila v storitev vsem slovenskim bankam v načelu. Zaradi tega ni več nobene specifične pozicije poštne banke, ki bi jo bilo treba v zakonu na poseben način urejati. Seveda poštna banka ostaja komercialna banka, ki se mora prilagoditi zakonu kot vse ostale banke in lahko deluje sama ali v združbi z drugimi bankami v nudenju poslovnih storitev, za katere je dobila ali pa bo dodatno dobila še licenco s strani centralne banke.
In nenazadnje, vprašanje hranilno kreditnih zadrug, kot nekega posebnega instituta v slovenskih financah, ki ima dolgotrajno tradicijo v slovenskem prostoru. Iskali smo kompromis med dvema skrajnostma. Na eni strani je tista skrajnost, ki zahteva s strani evropskih direktiv, da vse institucije, ki se ukvarjajo z bančnimi storitvami, da poslujejo kot delniške družbe. In na drugi strani zahtevo, da so kreditno-hranilne zadruge popolnoma izločene iz sistema, ki ga ureja zakon o bančništvu, in ne zapadejo pod regulativo in pa kontrolo centralne banke kot osnovnega regulata na tem področju. Predlog, ki je bil usklajen znotraj ministrstva za finance in pa z drugimi prizadetimi institucijami, upajmo seveda tudi z zvezo hranilno-kreditnih zadrug, je, da se ne posega v pravni status hranilno-kreditnih zadrug, da je neki upravni status določljiv z njihovim zakonom, da pa morajo izpolniti v roku petih let od sprejetja zakona tiste kapitalske zahteve, ki jih zakon določa kot minimalne, in te minimalne veljajo za hranilnice, to je minimalno 1 milijon tolarjev kapitala za opravljanje finančnih oziroma bančnih storitev. S tem izpolnjujemo, začasno, do polnopravnega članstva v Evropski uniji tudi tisti kriterij Evrospke skupnosti, ki pravi, da nobena druga institucija, razen hranilnic, začasno, o tem se bo treba tudi spogajati v pogajanjih z Evropsko unijo, ne more imeti manjšega deleža kapitala za jamčenje v svojem poslovanju, kot je preračunano v slovenske tolarje, milijon slovenskih tolarjev.
Na ta način, upamo, da smo dosegli tisti kompromis, ki je bil možen med tema skrajnima pozicijama, ki nista omogočali nikakršne rešitve tega vprašanja. V zakonu na ta način omogočamo raznovrstnost organizacije na področju, ki ga pokrivajo hranilno-kreditne zadruge, ne odrejamo njihovega pravnega statusa, hkrati pa zahtevamo finančno stabilnost in varnost za posle, ki jih te hranilno-kreditne zadruge opravljajo na finančnem področju in s tem seveda tudi razširitev kontrole centralne banke, Banke Slovenije, na finančno poslovanje teh hranilno-kreditnih zadrug, kar v tem primeru, ta trenutek še ni slučaj, čeprav se ukvarjajo z vsemi bančnimi posli kot hranilnice in tudi banke.
Prehodni rok petih let se nam zdi razumen in omogoča kakršnokoli pravno prilagoditev, ki jo bodo želeli tisti, ki so neposredno udeleženi v tem procesu na področju hranilno-kreditnega zadružništva. Jaz bi opozoril, da je bila bistvena kriza pred mnogimi leti v stari Jugoslaviji, v tridesetih letih, ko je prišlo do pooperizacije kmečkega prebivalstva, v mnogočem tudi posledica sistema, ki je ta trenutek pri nas še v veljavi, to pa je 100% jamstva, neomejenega jamstva članov tovrstnih hranilno-kreditnih zadrug, ki praviloma jamčijo ne z denarjem, ampak s svojim premičnim ali nepremičnim premoženjem. Ni dobro človeka, posameznika ali posamezne pravne osebe, ki so člani takih zadrug, siliti v to vrsto zavarovanj, ki lahko povzročajo ob sicer, upajmo, nestvarni situaciji stečaja takih institucij do popolnoma obubožanja tistih, ki jamčijo neomejeno.
Mislim, da je tako socialno kot ekonomsko bistveno bolj opravičljiv sistem omejenega jamstva, to je skozi kapital in povezovanja teh institucij po vertikali s tistimi bančnimi institucijami, kjer najlažje lahko izvajajo svoje interese v praksi. To pa so hranilnice ali banke, odvisno od volje interesa hranilno-kreditnih služb, ki obstajajo v Sloveniji.
Prehodne in končne določbe urejajo vprašanje, ki je povezano z uveljavitvijo tega zakona po posameznih določbah. Najkrajši rok prilagajanja je eno leto, to so statutarne spremembe. Najdaljši rok je pet let za urejanje vprašanja na področju hranilno-kreditnega sistema.
Zakon smo pripravili v čistopisu zaradi tega, ker je bilo potrebno zaradi vključitve vseh instrumentov ali vsebinskih rešitev iz direktiv v taki meri dopolniti zakon, da bi samo z vlaganjem dopolnil oziroma amandmajev k zakonu tekst postal za odločanje poslancev nerazpoznaven oziroma bi izredno težko odločali o teh vprašanjih. V obrazložitvi k zakonu so posamezni segmenti sklepov državnega zbora jasno opredeljeni in tudi napoteno je za poslanke in poslance, na kakšen način je vlada kot predlagatelj zakona posamezne sklepe državnega zbora tudi v celoti ali delno upoštevala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mnenje odbora bi lahko predstavil pravzaprav zelo na kratko, ker so bili vsi amandmaji odbora sprejeti soglasno, in to brez daljših diskusij. Ampak vseeno na kratko.
Odbor je podprl 13 redakcijskih amandmajev vlade, narejenih na podlagi pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Poleg tega pa smo prejeli še različne predloge petih inštitucij: Banke Slovenije, ki je predlagala spremembo 37., 123. in 237. člena. Vse te tri smo tudi prelili v amandma odbora. Potem pripombe Združenja bank Slovenije k 29., 147. in 153. členu, tudi te pripombe smo ob soglasju predstavnikov vlade spremenili v amandmaje odbora. Pripombe Zveze hranilnic k 4. členu in k prehodnim določbam, kjer smo samo pripombo k 4.členu upoštevali v obliki amandmaja, pripombe k prehodnim določbam, kjer so si v Zvezi hranilnic želeli poseben daljši rok za uskladitev z določbami zakona, kar se tiče števila članov uprav, pa nismo upoštevali.
Prispele so tudi pripombe sindikata zaposlenih v finančnih organizacijah, prav konkretnega imena ta hip nimam pred seboj, torej republiškega odbora sindikata finančnih organizacij Slovenije. Ugotovili smo, da so njihove pripombe brezpredmetne. Želeli so si pač neko posebno zakonsko določbo, ki bi govorila o plačilnem prometu, vendar smo skupno ocenili, da je tekst zakona v zvezi s tem zadosti jasen in da ne potrebuje posebnega amandmaja.
Prejeli smo tudi pripombe Zveze hranilno-kreditnih služb, in to dveh vrst. Najprej Banka Slovenije želi oziroma je sugerirala odboru in državnemu zboru, da ukine hranilno-kreditne službe oziroma da jih prisili k preoblikovanju v hranilnice. Zveza hranilno-kreditnih služb pa je, nasprotno, predlagala, da ta zakon o hranilno-kreditnih službah sploh ne govori, pač pa da se predvidi nek poseben zakon za njih in torej nobene spremembe statusa za njih.
No, na koncu smo dosegli kompromis, sprejet soglasno - prav tako s soglasjem predstavnikov Banke Slovenije in predstavnikov Zveze hranilno-kreditnih služb - ki predvideva, da se določbe zakona, ki govori o nadzoru centralne banke nad finančnimi organizacijami, začnejo uporabljati takoj; da status hranilno-kreditnih služb oziroma samosvoja pravna oblika hranilno-kreditnih služb ostane do nadaljnjega; da se določbe, ki govorijo o višini rezerv, kapitala in tako naprej, uveljavijo v petih letih. No, na ta način, se mi zdi, da smo relativno elegantno rešili ta zaplet, poleg tega pa zapisali, da novih hranilno-kreditnih služb, ki bi bile registrirane tako, kot so sedanje, ki so popolnoma brez nadzora Banke Slovenije, ne bi več bilo po uveljavitvi zakona o bančništvu.
Če zaključim, lahko rečem, da smo vsebinske amandmaje, razen enega - drugih niti nisem podrobneje predstavljal - z veliko mero konsenza vseh sodelujočih v razpravi vnesli. V imenu odbora predlagam, da amandmaje vlade, ki jih odbor vse podpira, saj so redakcijski, in skupaj z amandmaji odbora predlog zakona sprejmete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) V tem času ste dobili tudi razmnožen pregled amandmajev k predlogu zakona o bančništvu, druga obravnava. Tudi glede na poročilo predsednika odbora, mag. Kopača, predlagam, da preidemo na obravnavo in odločanje o posameznih členih zakona. Mislim, da so izpolnjeni vsi poslovniški pogoji, da lahko državni zbor o tem odloča.
Najprej bomo glasovali o tem, da skladno z zadnjo alineo 189. člena razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Predlog dajem na glasovanje. Torej proceduralni sklep, ki je običajen v drugi obravnavi. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo ta sklep sprejeli.
Prehajamo na odločanje o posameznih členih oziroma amandmajih.
K 3. členu je vlada Republike Slovenije predlagala amandma, ki ga odbor oziroma delovno telo podpira. Beseda "denarnih" se črta v 1. točki prvega odstavka. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 3. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Kolegice in kolegi, prosim, da priglasite prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 4. členu je odbor za finance in monetarno politiko predlagal amandma: V 1. točki tega člena se za besedo "banka" dodasta besedi "oziroma hranilnica". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 4. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 5. členu vlada Republike Slovenije predlaga amandma, ki se glasi: Besede "s posebnim zakonom" se nadomestijo z besedami "z zakonom". Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 10. členu predlaga amandma vlada. Odbor ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 10. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za 10. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 19. členu in amandmaju, ki ga je na ta člen vložil odbor za finance in monetarno politiko. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 19. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 19. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 24. členu in amandmaju, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije. Odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 24. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 29. členu in amandmaju, ki ga je na ta člen vložil odbor za finance in monetarno politiko. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 29. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o 29. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 29. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o naslovu 4. poglavja. Na naslov je vložil amandma odbor za finance in monetarno politiko. Naslov se spremeni tako, da se glasi: "Sodelovanje z nadzornimi organi in organi evropskih skupnosti." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Želi. Gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Zanima me, kdo bo redakcijsko opravil te stvari. Jaz opažam napake. Tu gre lahko pa tudi za veliko nerodnost, kot bi rekli, saj niti ne vemo, koliko evropskih skupnosti imamo itn. Zato bi jaz prosil, da bi na koncu potem sprejeli sklep, da bi, ne vem kdo, ali bomo rekli, da naj slavisti popravijo tekst, da bo slovensko urejen, ker ni to edina napaka. Zato sem se tudi javil k besedi. Lepo prosim, gre za ekzaktnost izrazov, ki morajo stati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Demšar. Besedo ima mag. Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa. Ta amandma je nastal na podlagi sugestije sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. Resnici na ljubo se mu je predstavnica vlade na seji odbora zelo upirala, ampak predstavnik sekretariata je bil zelo vztrajen, češ, da imamo, mislim, da tri ali štiri evropske skupnosti in da zato se mora pač redakcijsko predlog besedila, kot ga je predlagala vlada, popraviti na način, kot je zdaj razviden iz amandmaja odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V gradivu sekretariata piše: "Naslov tega poglavja bi v skladu z njegovo vsebino kazalo redakcijsko izboljšati, tako da bi bilo izraženo, da gre za sodelovanje med domačimi nadzornimi organi in za sodelovanje z organi evropskih skupnosti." Tako pravi sekretariat. Želi še kdo besedo? Saj smo to pojasnili, gospod minister. (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k naslovu 4. poglavja? Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov spremenili.
Prehajamo na odločanje o 100. členu in amandmaju, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 poslancev.)
Kdo je za amandma k 100. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 100. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (44 poslancev.) Prosim za pozornost, kolegice in kolegi! Ponovno ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 100. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na odločanje o 118. členu in amandmaju, ki ga je vložila vlada Republike Slovenije. Odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 118. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo torej na odločanje o 118. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 118. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 123. členu in amandmaju, ki ga je predlagal odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 123. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zdaj pa prehajamo na odločanje o 123. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za 123. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 125. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 125. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 125. člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Prehajamo na odločanje o 153. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor za finance in monetarno politiko. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 153. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 153. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 153. člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo k 172. členu in amandmaju, ki ga je na ta člen vložila vlada, odbor ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 172. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 172. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 172. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 174. členu in amandmaju, ki ga predlaga vlada Republike Slovenije, matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma 174. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 144. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 186. členu in amandmaju, ki ga je vložil odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 186. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 186. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 188. členu in amandmaju, ki ga je predlagal odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 188. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 188. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novo 16.a poglavje je amandma predlagal odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju za novo 16.a poglavje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sprejeli novo 16.a poglavje.
Prehajamo na odločanje o 218. členu in amandmaju vlade Republike Slovenije. Odbor ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 218. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 218. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Ponovili bomo ugotavljanje prisotnosti za 218. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 224. členu in amandmaju vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 224. člen. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (138 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 237. členu je odbor vložil amandma. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 237. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 237. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 239. členu je amandma vložil odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 239. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 239. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za ta člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 240. členu je predlagatelj amandmaja odbor za finance. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 240. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 240. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta člen v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 243. členu in temu členu. Predlagatelj amandmaja je vlada. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 243. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 243. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo 243. člen sprejeli.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 244. členu in amandmaju k temu členu. Predlagatelj amandmaja je vlade Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za ta člen v celoti? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 245. členu je amandma vložila vlada Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o tem amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prosim, da še enkrat ugotovimo prisotnost. Mislim, da smo pri zadnjem amandmaju k temu zakonu. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 245. členu? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 poslancev.)
Kdo je za ta člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na obravnavo preostalih členov, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Amandmajev ni bilo. Na glasovanje dajem naslov zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Predlog zadnjega sklepa: Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
4.12.1998 je skupina poslancev vložila sklep, da po opravljeni drugi obravnavi predloga zakona o bančništvu sprejme v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora sklep: "Državni zbor Republike Slovenije opravi tretjo obravnavo predloga zakona o bančništvu po preteku 7 dni, ko poslanci prejmejo gradivo." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta sklep dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prejeli smo tudi dodatne sklepe ob obravnavi predloga zakona o bančništvu, druga obravnava. Pravkar so vam tudi razdeljeni na klop. Sklepe so predlagali trije poslanci: Janez Kopač, Vili Trofenik, Ivan Kebrič. Prvi sklep: "Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da najkasneje do 31. oktobra 1999 predloži spremembe v veljavni zakonodaji, ki še določa dela ter naloge in sedanjo institucionalno obliko agencije za plačilni promet in pri tem upošteva poleg novih ohranjenih ali preoblikovanih funkcij tudi socialne posledice in njihovo razreševanje." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi dodatni sklep? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je prvi dodatni sklep sprejet.
Drugi dodatni sklep glasi: "Državni zbor poziva vlado Republike Slovenije, da v sodelovanju z Banko Slovenijo in drugimi prevzemniki plačilnega prometa pripravi dodaten program preobrazbe preostalih funkcij agencije, njihovega preoblikovanja in njihovega prehoda v druga institucionalna okolja ter z njenimi dejavniki podpre reorganizacijo in ojačanje funkcij ministrstva za finance in drugih ministrstev ter vladnih služb ter skupaj z njimi reši še tiste naloge in probleme pri vzpostavitvi nujno potrebnih državnih evidenc ter informatizacij dela, ki so zakonsko že določene posameznim ministrstvom, a so v zaostanku že pri zadovoljevanju domačih potreb in evropskih obveznosti." Celoten sklep je torej en sam stavek. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za drugi dodatni sklep? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je drugi dodatni sklep sprejet.
Dodatnih sklepov ni več. S tem je državni zbor zaključil 10. točko dnevnega reda.
V skladu z našim prejšnjim dogovorom predlagam, da državni zbor sedaj ne nadaljuje z delom. V tem času, mislim, da boste v kratkem dobili razmnoženo potrebno gradivo.
Jutri, ob 10.00 uri, bo državni zbor nadaljeval sejo s 6. točko dnevnega reda. Hvala vsem!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 15.12.1998 OB 17.29 URI.)