Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 15.04 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 50. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Zadržanih poslancev današnje seje ni. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotovimo navzočnost! (66 prisotnih.)
Ugotavljam, da je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade Republike Slovenije dr. Andreja Bajuka in kandidate za ministra ter vse prav lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 50. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Predlog le-tega ste prejeli s sklicem, dne 2. junija 2000, in sicer sem po dogovoru na kolegiju predsednika državnega zbora predlagal eno samo točko dnevnega reda, to je predlog predsednika Vlade Republike Slovenije, dr. Andreja Bajuka, za imenovanje ministrov na podlagi 266. člena Poslovnika Državnega zbora. Predlogov za širitev nismo prejeli. Na glasovanje dajem torej predlagani dnevni red. Ugotovimo prisotnost! (79 prisotnih.)
Kdo je za? (72 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 50. izredne seje državnega zbora sprejet.
Danes bo državni zbor to točko dnevnega reda tudi zaključil.
Prehajamo na 1. in edino TOČKO DNEVNEGA REDA - NA PREDLOG PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE DR. ANDREJA BAJUKA ZA IMENOVANJE MINISTROV NA PODLAGI 266. ČLENA POSLOVNIKA DRŽAVNEGA ZBORA. V skladu s 112. členom Ustave Republike Slovenije in na podlagi 266. člena poslovnika državnega zbora Republike Slovenije je predsednik Vlade Republike Slovenije dr. Andrej Bajuk, dne 1. junija 2000 predsedniku državnega zbora predložil novo listo kandidatov za ministre, na katerih so za ministre predlagani naslednji kandidati: gospod Alojz Peterle za ministra za zunanje zadeve; gospod Zvonko Ivanušič za ministra za finance; dr. Miha Brejc za ministra za delo, družino in socialne zadeve; dr. Marjan Senjur za ministra za ekonomske odnose in razvoj; dr. Jože Zagožen za ministra za gospodarske dejavnosti; gospa Barbara Brezigar za ministrico za pravosodje; dr. Peter Jambrek za ministra za notranje zadeve; gospod Janez Janša za ministra za obrambo; mag. Rudi Šeligo za ministra za kulturo; dr. Lovro Šturm za ministra za šolstvo in šport; dr. Lojze Marinček za ministra za znanost in tehnologijo, dr. Andrej Bručan za ministra za zdravstvo; gospod Ciril Smrkolj za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano; dr. Andrej Umek za ministra za okolje in prostor; mag. Anton Bergaver za ministra za promet in zveze; gospod Janko Razgoršek za ministra za malo gospodarstvo in turizem in dr. Tone Jerovšek za ministra brez listnice, odgovornega za področje zakonodaje.
Ali želi predsednik vlade dr. Andrej Bajuk dodatno obrazložiti predlog nove liste kandidatov? (Želi.) Prosim, besedo ima dr. Andrej Bajuk, predsednik vlade Republike Slovenije.
DR. ANDREJ BAJUK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci. .../Pozdravlja v tujih jezikih./... Spoštovane državljanke in državljani. Danes sem ponovno pred tem spoštovanim zborom, ki bo odločal o podpori predlogu liste kandidatov za ministre v novi vladi, ki jo bom vodil. Dovolite mi, spoštovane poslanke in poslanci, da vam na kratko pojasnim razloge za takšno mojo odločitev. Čas vladne krize, v katerem imamo vlado brez polnih pooblastil, ni koristen za državo. Krizno obdobje pomeni vegetiranje države, s čimer si delamo škodo doma in v tujini. Delo na številnih področjih stoji. Pooblastila vlade po izglasovani nezaupnici pa vzbujajo mnoga vprašanja, tako da mnoge njene odločitve ne uživajo zadostne politične legitimnosti. To vsekakor ni dobro.
Slovenija čimprej potrebuje polno opravilno sposobno vlado, brez katere je že od neizglasovane zaupnice vladi pred skoraj dvema mesecema. Zaradi tega sem se odločil, da v državni zbor čimprej vložim listo kandidatov za ministre v novi vladi, kar sem storil v četrtek prejšnji teden. V tem času je državni zbor spremenil ustrezno določilo poslovnika o glasovanju za listo kandidatov za ministre, ki sedaj namesto tajnega, predpisuje javno glasovanje o ministrskih kandidatih. Skupaj s kandidati za ministre v moji vladi pozdravljam to odločitev državnega zbora, ki bo omogočila večjo transparentnost pri tako pomembnih političnih odločitvah. Zagotovila večje legitimnosti in hkrati preprečila vsakršne nejasnosti z glasovnicami. Trdno sem prepričan, da bo ta odločitev pomembno prispevala k večji preglednosti pri sprejemanju najpomembnejših političnih odločitev in s tem k okrepitvi demokratične kulture na Slovenskem. Vsekakor pa se odslej ne bodo več pojavljali podobni zapleti pri glasovanju o listi kandidatov za ministre v katerikoli vladi. To je pomembno novo dejstvo in tudi zaradi tega sem se odločil, ob soglasju kandidatov, da predlog vlade ponovno vložim v državni zbor.
S ponovno predložitvijo liste kandidatov za ministre pa se z ostalimi podpisniki ne odpovedujem pravnim sredstvom, ki so na voljo v demokratični in pravni državi in ki jih predvideva tudi pravni red na Slovenskem. Z uporabo pravnih sredstev, ki so na voljo za reševanje tovrstnih zapletov, želimo izraziti tudi spoštovanje do načel delitve oblasti, ustavnosti in zakonitosti, tako v smeri pristojnosti sodne veje oblasti kot parlamenta kot zakonodajalca, katerega zakoni in drugi pravni akti se morajo spoštovati, k čemur je zavezan tudi sam zakonodajalec. Spoštovanje teh načel in skrb za to, da se bodo le-ta vselej dosledno spoštovala, sem v programskih predstavitvah kot eno od prvenstvenih nalog svoje vlade vselej jasno izpostavil.
V luči vseh teh dejstev sem se skupaj s kandidati za ministre odločil za ponovno vložitev predloga vlade državnemu zboru, predvsem zato, ker Slovenija čim prej potrebuje vlado s polnimi pooblastili. Predlagana lista kandidatov za ministre je nespremenjena, na njej so kandidati, ki sem jih predlagal že v prvem krogu. Prepričan sem, da so kandidati odlično strokovno usposobljeni za vodenje ministrstev in da imajo za to potrebne izkušnje. Prepričan sem tudi, da je predlagana ekipa sposobna uresničiti program, ki sem ga temu spoštovanemu zboru že podrobno predstavil. Trdno sem prepričan, da bo ta vlada delovala dobro in odgovorno, zato menim, da zasluži vašo podporo. Hvala lepa za vašo pozornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se predsedniku vlade dr. Andreju Bajuku za dodatno obrazložitev predloga nove liste kandidatov.
Predlagani kandidati za ministre na novi listi so isti kot na prvi listi. V prvem krogu volitev ministrov so se predstavili pred matičnimi delovnimi telesi, njihova mnenja pa ste prejeli. Glede na odločitev posameznih matičnih delovnih teles, so se pred drugim krogom imenovanja ministrov predstavili naslednji kandidati: gospod Alojz Peterle, kandidat za ministra za zunanje zadeve, dr. Tone Jerovšek, kandidat za ministra brez listnice, odgovornega za področje zakonodaje, in gospod Zvonko Ivanušič, kandidat za ministra za finance. Iz mnenj matičnih delovnih teles, ki ste jih prejeli na klop, izhaja, da njihova predstavitev ni bila ustrezna.
Na klopi ste prejeli tudi dopise ostalih matičnih delovnih teles, iz katerih izhaja, da ponovna predstavitev kandidatov za ministre ni bila potrebna oziroma ni bilo zanjo razlogov.
Ali želite poročevalci delovnih teles besedo? (Ne želite.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo predstavnikov poslanskih skupin.
Preden dam besedo prvemu predstavniku, mi dovolite, da vas obvestim, da sem danes na podlagi 123. člena poslovnika državnega zbora komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve obvestil, da sta me vodji poslanskih skupin SKD in SLD, Alojz Peterle in dr. Franc Zagožen, obvestila, da so člani obeh poslanskih skupin na podlagi 122. člena poslovnika dne 6.6.2000 sprejeli sklep o združitvi v novo poslansko skupino SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka. Člani poslanske skupine SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke so poslanci dosedanje poslanske skupine SKD in dosedanje poslanske skupine SLS. Za vodjo so določili dr. Franca Zagožna. Prvi se je prijavil v imenu poslanske skupine DeSUS kolega Anton Delak. Prosim.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Spoštovani državni zbor. Predsednik vlade mandatar nam je ponovno predstavil svoj predlog za imenovanje ministrov. V imenu poslanske skupine DeSUS mu sporočam, da tudi ponovno ne bomo podprli te vlade.
Verjetno so za to razlogi in dovolite, da jih čisto v nekaj besedah povem. Gospod predsednik vlade, mandatar govori o zelo veliki kvaliteti svojih kandidatov. To je sicer logično, saj bi bilo nemogoče, da mandatar pravi, da nam predlaga slabe kandidate. Ampak moram ugotoviti, da je tudi resnica takšna, da to ni ravno cvet slovenskega naroda. Najprej nekaj besed o strokovnih kvalitetah.
Kot je vsem znano smo imeli predstavitev kandidatov in mislim, da ni nobena skrivnost, da nekateri kandidati, posebno kandidat za delo in družino in za finance niso obvladali svojega področja. Da ne govorim o tem, da so nekateri drugi kandidati, ki se pa sicer imajo za velike strokovnjake, nekako čudno tolmačili pravne predpise, v mislih imam kandidata za notranje zadeve in pa za obrambo.
Druga pripomba so njihove človeške kvalitete. Poglejte. Potem, ko niso bili imenovani, smo slišali o Balkanu, smo slišali o nedemokraciji, o cirkusu, celo nek gospod bo menda objavil ali je že objavil pismo slovenski sodrgi. Sem si šel pogledat v slovar slovenskega jezika, kaj ta beseda pomeni. Povedali so, da ne bodo sodelovali in poglejte, gospodje sedijo tamle, to mi pove, kakšno besedo držijo. Tožili so pravzaprav svoje lastne kolege v parlamentu, ne bi na tem področju na dolgo in široko razpravljal. In vprašam se, kako bodo takšni gospodje kandidati, če bi eventualno bili izvoljeni, sodelovali s tem državnim zborom, ki so mu dali toliko in toliko različnih imen. Sprašujem se. Mogoče gospodje vedo, jaz seveda tega ne vem.
Na koncu pa še nekaj besed o najvažnejši postavki, namreč časovnem problemu. Jaz sem že večkrat povedal za to govornico. Spoštovane kolegice in kolegi! Ta vlada ne bo mogla narediti ničesar. Ta vlada se niti dobro ne bo usedla v svoje stole. Ta vlada bo lahko samo nekaj analizirala, ne bo mogla pa operativno ukrepati. Glede na vse to, kar sem povedal, poslanska skupina DeSUS te nove vlade ne bo podprla. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Delak. Stališče poslanske skupine SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke predstavlja dr. Franc Zagožen.
DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, spoštovani zbor. Spoštovani predsednik vlade in kandidati za novo vlado. Poslanska skupina SLS + SKD - Slovenska ljudska stranka bo seveda podprla ta predlog kandidatov za novo vlado in prepričani smo, da bo z današnjim glasovanjem tudi zaključen sicer zelo dolg in zapleten proces. Ampak tako je pač določen in take postopke omogoča tudi naš poslovnik. Ne glede na vse zaplete v zadnjih dveh mesecih, ki so privedli do tega, da izgubljamo dejansko tudi kot država veliko dragocenega časa, je imenovanje vlade nujno, tudi v tem času, tudi če je samo pet mesecev do volitev. Država vlado potrebuje. Menimo, da mandatar predlaga dobro sestavo in da je bilo dosedanje zavračanje ne iz strokovnih razlogov, kar se pogosto navaja, ampak iz razumljivih političnih razlogov, vendar pa to ni več produktivno in mislim, da tudi ne več odgovorno.
Zato smo prepričani, da bo državni zbor danes odločil drugače in to krizo končal. Potem bo mogoče seveda normalno delovanje vseh državnih institucij. To je vse. Glasovali bomo "za" in prepričani smo, da bo vlada danes imenovana z javnim glasovanjem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Franc Zagožen. Besedo ima v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Hvala lepa za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, mandatar dr. Bajuk. Danes vnovič ta visoki dom odgovarja na vprašanje, kaj je najbolj koristna odločitev za državo v okoliščinah vladne in politične krize. Koalicija Slovenija ponuja odgovor: prehodna vlada. Mislim, da so argumenti v prid te odločitve slabše od tistih, ki jih ponujamo drugi, ki se zavzemamo za čimprejšnji razpis volitev. Zakaj? Prvič zato, ker je povsem jasno, da se Slovenija nahaja pred jesenskimi volitvami. Če bi vlada nastopila mandat v teh okoliščinah, bi že samo dejstvo, da bi se po tihem in sčasoma tudi zelo na glas razvnel volilni boj, dodobra otežkočalo sprejemanje dobrih, pametnih in dolgoročnih v korist države koristnih odločitev. Dvomiti je, da bi vlada v teh okoliščinah bila pripravljena sprejeti tudi nekaj nepopularnih ukrepov, ki jih vsaj po naši presoji ta država potrebuje, če si želi zagotoviti dolgoročno socialno in gospodarsko stabilnost. Dvomim, da bi bilo v pogojih predvolilnega ozračja možno voditi nek pameten političen dialog o problemih, pred katerimi se ta dežela nahaja, predvsem pa, da bi bilo možno oblikovati potrebno nacionalno soglasje, da bi izkoristili številne priložnosti, ki jih ima Slovenija na prelomu tisočletja. Potem takem bi vladajoči ekipi ostalo na voljo le to, da zasede položaj in se povzpne na oblast, ne da bi z močjo in vplivom, ki bi ga tako pridobila, lahko pametno in preudarno ravnala v korist države, v skupno korist, čeprav ne dvomim, da je to morda tudi iskren interes mandatarja in članov njegovega kabineta, ki ga danes predlaga v izvolitev.
Vendar bi povabil ta visoki dom in hkrati vse, ki jih ta diskusija zanima, da vladne krize, ki smo ji priča, ne vidimo samo kot neko kratkoročno epizodo, ki se je zgodila zavoljo kratkoročnih strankarskih računic. Seveda, tudi tega je bilo in tukaj gre iskati povode za krizo, ki smo ji priča. Razloge gre iskati globlje.
Poglejte, leta 1990, ko je koalicija DEMOS dobila potrebno zaupanje ljudi in oblikovala vlado, je v relativno kratkem času, v roku slabih dveh let, potrošila energijo za to, da je skupaj z velikim delom opozicije uspela v dveh velepomembnih projektih za slovensko državnost, v dosegih samostojnosti in v okrepitvi demokratičnih institucij. Ta politična naloga je bila tako težka, da se je energija zelo hitro potrošila in namesto koalicije DEMOS se je tudi takrat pred volitvami že oblikovala nova koalicija, ki je potem na volitvah in še 8 let kasneje dobila mandat za vodenje te države. Liberalna demokracija je bila vseskozi v tem smislu najmočnejša stranka in je tako ali drugače z enimi ali drugimi partnerji vodila slovensko politično usodo v mnogočem v dobrem, v mnogočem pa tudi ne.
Tisto, kar želim opozoriti danes, je, ko pravim, da ne smemo te vladne krize gledati samo kot epizodo, dejstvo, da vsaj v Združeni listi socialnih demokratov ocenjujemo, da se je po 8 letih bolj ali manj uspešnega vladanja, kot rečeno, tudi zelo uspešnega - Slovenija je v tem času zagotovo naredila gospodarski in socialni napredek, ki nam ga smejo zavidati tudi nam primerljive države - tudi ta energija na nek način iztekla. Zato se seveda Slovenija danes nahaja na nekem križišču, na katerem mora odločiti o tem, katera politična večina bo potlej vodila slovensko prihodnost. In tukaj, gospe in gospodje, spoštovane kolegice in kolegi, vas vabim, da se strinjate ali ne z mojim prepričanjem, da o tako pomembnem vprašanju na prelomu te energije, ko se počasi oblikuje nova, o tem odločijo ljudje na volitvah, ne pa poslanci v državnem zboru, praktično na predvečer volitev.
Predlagam torej, da gledamo ta nastali položaj strateško in ga umeščamo ne v sedanje aktualne politične diskusije, temveč v slovensko prihodnost. Zares je zelo pomembno, kdo in zakaj bo od slovenskih ljudi dobil mandat za vodenje vlade. Nihče od nas ne more natančno ugotoviti ali povedati, kdo bo dobil to zaupanje. Toda na tem prelomu tisočletja, ki očitno ni samo simbolni časovni prelom, ampak tudi križišče, na katerem se bo odločalo o slovenski politični usodi na začetku tega tisočletja, ta je tako strateški, da o njem morajo odločiti ljudje. Danes in zadnja dva meseca v slovenski politiki, ki se v glavnem ukvarja sama s sabo, ne pa s stvarnimi problemi ljudi in priložnostmi te države, gre za vprašanje, kdo je sposoben oblikovati potrebno politično večino, da zaključi ta mandat, predvsem pa, kdo utegne dobiti politično večino, da bo gospodarske in socialne reforme, od katerih je odvisna blaginja slehernega posameznika in nas kot skupnosti, kdo bo ta mandat dobil.
Za združeno listo socialnih demokratov se zdi za državo - ponavljam, za državo! - za ljudi, ki v njej živimo, najkoristnejša odločitev, da gremo čim prej na volitve, na katerih naj se torej izmeri zaupanje ljudi v različne politične alternative, da te alternative lahko z nekim stvarnim političnim programom sestavijo vlado, ki naj s polnimi pooblastili in avtoriteto vodi državo v naslednjih štirih letih. Vidite, če v tem smislu drugače gledamo na sedanji politični trenutek, če ga ne gledamo samo skozi kratkoročne strankarske računice, če ga ne gledamo samo skozi dostikrat tudi zelo surov boj za oblast in položaje, če ga poskušamo umestiti v nek slovenski politični trenutek predvsem z vidika prihodnosti, je za ljudi, ki se ozirajo v slovenski parlament predvsem z vprašanjem, ali bo slovenska politika dovolj zrela, da bo sposobna sprejemati odločitve v skupno dobro, ne samo v dobro politike ali posamičnih političnih skupin, je to vprašanje odločilno in tako pomembno, da morajo nanj, kot rečeno, odgovoriti ljudje na volitvah. Imamo možnosti, da v zgodnji jeseni razpišemo volitve, da v fer in pošteni politični tekmi izmerimo alternative, da zmagujoča alternativa dobi povsem jasen mandat in kredibilnost za vodenje države in da v skladu s svojimi političnimi najavami državo potem tudi vodi.
To so razlogi, gospe in gospodje, spoštovani gospod mandatar dr. Bajuk, zakaj Združena lista socialnih demokratov predlaga, da rešijo vladno in na nek način tudi začetek politične krize volitve in ne prehodna vlada. Naši razlogi se nam zdijo utemeljeni, dodatno jih potrjuje razvoj dogodkov v zadnjih dveh mesecih.
Kaj pa je, spoštovane gospe in gospodje, slovenska politika, vključujoč državni zbor, v katerem sedimo, v teh dveh mesecih dobrega storila za javno blaginjo? Seveda je bilo sprejetih nekaj zakonov, vendar bi lahko bilo storjenega veliko več, če do te vladne krize sploh ne bi prišlo, če bi prejšnja vladna ekipa ta mandat zaključila, ali pa, če bi čez slabih 14 dni že lahko šli tudi na predčasne volitve, če bi tako odločili v prvem krogu glasovanja. Kolikor argumenti danes še odločajo o naših odločitvah, vabim vse, da ponovno pretehtajo, kaj je dobro za prihodnost Slovenije, ne samo za sedanji politični trenutek. Za prihodnost Slovenije je koristna in po mojem mnenju edino pravilna odločitev za čim prejšnji razpis volitev, za fer in pošteno politično tekmo, za odgovor ljudi, komu zaupajo mandat za 4 leta, za zaupanje v tistega, ki bo ta mandat dobil, za sodelovanje večine ali vseh političnih sil za to, da bi pri tem tudi dejansko ob štiriletnem inventarju lahko pokazal uspehe, in da v nekem dovolj iskrenem nacionalnem konsenzu leta 2004 konča mandat z gospodarskimi in socialnimi uspehi, zaradi katerih se bo nenazadnje povrnilo tudi dostikrat omajano zaupanje ljudi v slovensko politiko. Tako vidi sedanji trenutek Združena lista socialnih demokratov, predvsem pa tako vidi prihodnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Pahor. Stališče poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke predstavlja Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik! Kolegice, kolegi, kandidati! Jaz ne bom trošil preveč dragocenega časa, kot ga je predgovorec pred menoj, čeprav se strinjam z njegovo idejo o čim prejšnjih volitvah, ki pa jo dostikrat ruši s svojimi dejanji...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni polemik kolega Jelinčič!
ZMAGO JELINČIČ: Ne, ne govorim, ni polemika, zagotovo ni polemika, gospod predsednik. Je izražanje mnenja.
Nekateri ljudje govorijo, da mandatar, ki je ponovno predlagal iste ljudi, nima idej in nima novih ljudi. Jaz bi rekel, da to ne drži. To kaže na stalnost, na zaupanje v tiste ljudi, ki jih ima, v premišljeno tveganje in pa predvsem v to, da je v te ljudi prepričan. Nekateri pravijo, da kandidati niso strokovni. Kako da niso strokovni? Ti kandidatje so že vse pripravili za to, da bomo imeli verouk v šolah, da bo prišlo do prepovedi proste odločitve o rojstvu otroka, da bodo čim prej razdelili še preostale gozdove rimokatoliški cerkvi, da bodo slovenske kulturne spomenike dali cerkvi itn. Nekateri govorijo, da mandatar ne zna slovensko. Nikakor! Jaz mislim, da gospod mandatar že v naprej upošteva ideje gospoda Toporišiča o spremembah v slovenskem jeziku in jih seveda uporablja.
Nekateri govorijo celo, da mandatar ne razume slovenskega jezika. Prepričan sem, da ga novinarji ne razumejo, kajti na vprašanja, ki mu jih postavljajo, gospod mandatar odločno in na široko govori tudi o tistem, kar ni bil vprašan. Pravijo, da mandatar nima vizije za vlado. Jaz pravim, da jo ima. Tej viziji lahko mirno rečemo "tretja pot", čeprav je to uporabil že gospod Kopše, kot prvi, in gospod Pahor, kot drugi. In na koncu tudi pravijo, da gospod mandatar ni znan po svetu. Tudi to ne drži, zelo je znan. Znan je po vseh televizijskih studijih, oddajah, kajti če kdo gleda tisto italijansko risanko "La Linea", na koncu, ko podoba doživi že vse mogoče nesreče in ko pade v luknjo, se zadaj oglasi "Bajuk, Bajuk". To se pravi, vse kategorije so dosežene.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, prosim vas, da v nastopu ne žalite predsednika vlade. Z vašimi zadnjimi besedami ste bili žaljivi na njegov račun.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, samo dejstva sem našteval, nič drugega, zgolj dejstva. Lahko si ogledate to risanko, pa boste res videli, da ko se črta potegne, tisti pade v luknjo in sliši se "Bajuk, Bajuk". In vendar navkljub tem kvalitetam...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jelinčič, če boste tako nadaljevali, vam ob naslednji taki stavčni zvezi vzamem besedo.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik, ne bo potrebno vzeti besede. Povem samo še to, da te vlade ne bom podprl in je ne bomo podprli, in se vam zahvaljujem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslanske kolege prosim, da se ne bi spustili na tako raven, kot se je spustil kolega Jelinčič.
Stališče poslanske skupine socialdemokratov predstavlja Miroslav Luci.
MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, spoštovani predsednik vlade, kandidati za ministrska mesta! Kar potegne človeka, da kot predstavnik poslanske skupine gre v repliko oziroma v polemiko z gospodom Jelinčičem. Vendar bi želel ostati na nivoju dobrega zgleda državnega zbora, zato bom podal mnenje svoje poslanske skupine.
Socialdemokrati smo že dvakrat prispevali k temu, da bi naša država čim prej dobila novo opravilno sposobno vlado. Prvič, ko smo izvolili predsednika vlade, in drugič, ko smo podprli listo kandidatov za ministre, ki jih je v prvem krogu predlagal gospod predsednik. Tudi tokrat bomo podprli predlog kandidatov za ministre, ki ga je vložil predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Socialdemokrati menimo, da so predlagani kandidati po strokovni, pa tudi po moralni, človeški plati primerni, da jih državni zbor podpre.
Država Slovenija je v času našega mandata izgubila že dobrih pet mesecev, če štejemo prve tri mesece v prvem obdobju pri izbiranju prve vlade in sedaj dva meseca pri izbiranju druge vlade. Država Slovenija pa nujno potrebuje opravilno sposobno vlado. Preveč časa smo že izgubili. Če vzamemo v obzir, da predčasne volitve več niso možne, da volilni sistem še vedno ni razrešen, potem je jasno, da moramo čim prej dobiti to vlado. Iz vseh teh razlogov je resnično skrajni čas, da danes potrdimo predlog kandidatov.
Zato apeliram na vas, kolegice in kolegi poslanci, da predlog nove vlade podprete, in tako z delom nadaljuje vlada, kot naš državni zbor, pri sprejemanju ključne zakonodaje za nadaljnji razvoj Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Luci. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije predstavlja kolega Tone Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani poslanci in poslanke, dragi kolegi. Slovenija je utrujena, utrujena in naveličana je avanture, v kateri so mandatarji iz ozadja pahnili dr. Bajuka ne oziraje se na realne probleme, evropske projekte, iztekajoče se razvojne možnosti in priložnosti Slovenije. Ljudje so siti nenehnih jalovih poizkusov sestavi novo vlado, za katero ne stoji vnaprej znana parlamentarna večina, temveč zakulisno pridobivanje, kupovanje enega ali dveh odločilnih glasov. Nočejo vlade, ki bo v najboljšem primeru vladala oziroma le za nekaj mesecev zasedala položaje. V politiki gre, žal, marsikdaj za trošenje velikanskih količin energije v prazno, za napihovanje v bistvu majhnih razlik in za malenkostno prerivanje mnogih okoli številčno omejenih oblastnih sedežev.
Te dni in tedne doživljamo takšno zapravljanje časa in energije, kakršnega v naši sodobni politični zgodovini še ni bilo. Tudi v politični praksi drugih civiliziranih držav ni veliko podobnih primerov. Ponudba dr. Drnovška iz začetka aprila je izhajala iz realne in do danes že večkrat dokazane ocene, da v današnjih razmerah med političnimi akterji nihče ne more pridobiti zadostne podpore za oblikovanje politične vlade. Ponudba dr. Drnovška je nakazovala dva poštena, odkrita in z vidika razvojnih interesov Slovenije kakovostna izhoda iz politične krize, ki jo je spočel najavljeni odhod Slovenske ljudske stranke iz vladne koalicije. To je, takojšnjo rekonstrukcijo vlade, ki bi potem normalno delovala do rednih volitev, ali pa predčasne volitve, ki bi odpravile vzroke za politično nestabilnost. Na koncu smo se vsi bolj ali manj krivi z večjo ali manjšo odgovornostjo znašli na najslabši možni poti, za koga nemara celo v slepi ulici, vsekakor pa na zelo dolgi poti, ovinkarski in mučni poti odlaganja volitev in sestavljanja začasne, dvomljivo kompetentne politično skrajno ambiciozne vlade brez politične podpore. Drugače ne bi že petič tukaj sedeli, tako rekoč ob istem vprašanju.
Morebiti imenovana nova vlada bi že takoj po obdobju začetniškega uvajanja, pospremljena z izbruhi dolgotrajno zadrževanjih frustracij, padla v čas parlamentarnih počitnic in nato v čas predvolilne kampanije. Tudi resnično genialni ljudje bi v tem času oziroma v takšnih razmerah težko storili kaj pametnega. Zaslišanja pred parlamentarnimi delovnimi telesi pa so nam in javnosti nazorno pokazala, da pri mnogih ministrskih kandidatih nimamo opraviti s takšnimi ljudmi. Še več. Nekateri so se v preteklih tednih izkazali predvsem z doslej nezaslišano aroganco do parlamenta in celo do celotne slovenske javnosti, ki je bila sramotno poimenovana, da ne uporabim besede, ki je bila že izrečena za to govornico. Zato nam je žal, da mnogim ministrskim kandidatom, po volji strank in mandatarja, ki predlagajo novo vlado, ni bilo omogočeno, da na vnovičnih predstavitvah, pred drugim krogom glasovanja, pokažejo ali so se med tem poučili o rečeh, ki jih ministri morajo vedeti, če naj zadovoljivo opravljajo odgovorno delo v javno dobro, seveda, razen, če gre za kakšno drugo dobro.
Še več. Ob tem se je zgodil celo poskus grobega kršenja poslovniške in naravne pravice poslank in poslancev, da poizvedo, kaj o posameznih vprašanjih menijo tisti, ki se ponujajo za izvršno oblast v državi. Je mar čudno, da se je ob takšni nazaustavljivi želji pri pohodu na oblast za vsako ceno, ter neoziraje se na vse okoli sebe, eden od ministrskih kandidatov kar sam odločil, da mu vnovično zaslišanje ni potrebno. In to prav kandidat za finančnega ministra, ki je na prvi predstavitvi pokazal, da nekaterih temeljnih zadev iz delokroga ministra za finance, za katerega se poteguje, ne ve prav veliko. Celo sam je izjavil na samem zaslišanju in kasneje, da se je z nekaterimi vprašanji, ki so pomembna za delo ministra, srečal šele pred nekaj dnevi. Nezaslišano.
Pravica poslancev in javnosti, da ga vprašamo in zvemo, ali in kaj, če sploh kaj meni o posameznih resnih vprašanjih, zanj očitno ne obstaja. Parlament je odveč, javnost je moteča.
Tipično in samosvojsko. Poznavalci parlamentarne teorije in prakse se čudijo, kako je mogoče, da nekdo tako vehementno in prostodušno vlaga nove in nove predloge za vlado, ne da bi vedel, kdo vse sestavlja parlamentarno večino, ki jo bo podpirala in ali to večino v trenutku vložitve predloga sploh ima.
Prilagoditev vladnega programa politični sestavi večine je namreč eden od železnih zakonov sodobnega parlamentarizma. Tisti, ki želi seveda to večino v parlamentu imeti, razen če misli samo za tisto izvolitev, ki ga bo postavila, drugo pa ni važno pri izvrševanju programa. Mandatar za sestavo nove vlade, gospod Bajuk, pa je sam večkrat doslej priznal, da v resnici ne ve, kdo naj bi mu zagotovil razvpiti 46 glas in predvsem, zakaj se mu je sploh zgodil.
Danes je pred nmi nova stara lista ministrskih kandidatov, na katero je gospod Bajuk vnovič sila ponosen kot domnevno zelo dober visoko strokoven predlog. Tudi nam ne preostane nič drugega, kot da ponovimo, kar smo ugotovili že na začetku, torej pred časom, ker to se vleče kar nekaj časa, in pa seveda tudi danes, da gre v nasprotju s prvotnimi mandatarjevimi napovedmi, da bo sestavil tehnično, strokovno in v evropski projekt usmerjeno prehodno vlado, v resnici za trdo politično sestavo, borbeno enoto, za katero je videti dolgo roko predsednika Socialdemokratske stranke. Kar pa zadeva strokovnost, če je pri tem mišljeno predvsem dejstvo, da so v predlagani sestavi tudi kar trije bivši predsedniki ustavnega sodišča, nam prosim dovolite, da vnovič pripomnimo naš utemeljen sum, da gre za poplačilo ljudem, ki so svoj čas svoje strokovne zmožnosti in predvsem javne položaje postavili v službo interesov ene politične stranke. Najbolj seveda v primeru zloglasne odločbe starega ustavnega sodišča o volilnem referendumu, ki je dejansko razveljavila zakon, ki v trenutku odločanja sploh ni več obstajal, ter za zmagovalca razglasila nekoga, ki je že dve leti veljal za matematično dokazanega poraženca. S tem je v slovenski narodni spomin neizbrisno stopila zvijačna uganka, kako iz števila 44 narediti številko 51, ne da bi mu karkoli dodal.
Kot smo videli v nadaljevanju, pa se ta delavnica nenehne, za nenavadne politične domisleke preoblečene v strokovna mnenja še ni iztrošila. Sledila je ideja, naj dr. Drnovšek, po naši pravni ureditvi nesporni predsednik svoje vlade do izvolitve in presege nove, preda posle gospodu Bajuku. Neverjetno! To rokovnjaško razumevanje prava je celo nekdanji DEMOS-ov pravosodni minister, ki sicer podpira Bajukovo kandidaturo, razglasil za butalsko neumnost. To sem slišal, to sem prebral.
Žal pa neumnost ni omejen vir, s katerim bi bilo treba skrbno gospodariti. Ravno te dni smo imeli veliko opraviti s krono prizadevanj omenjene delavnice - s sodnim sporom, ki naj bi pripeljal do tega, da bi državno oblast, prvič po skoraj dvesto letih, odkar je, bojda, angleška lordska zbornica to storila v eni izmed afriških držav, postavilo kar sodišče. Čeprav je volilna komisija soglasno odločila, da nesporazum o tolmačenju dveh glasovnic razvozla s ponovitvijo glasovanja - slednje pa je potem prineslo jasen, neizpodbiten izid - in čeprav parlamentarno avtonomijo v demokratičnih državah zagotavlja tudi izključna pravica parlamenta, da tolmači lasten poslovnik in ugotavlja skladnost lastnega ravnanja z njim, je bilo trem vrhovnim sodnikom naloženo, naj razsodijo o zmagi. Tudi to je novum. Vsekakor ni dvoma, kako bi razsodili naši trije ministrski kandidati, ki so svoje mojstrstvo že dokazali. Za demokracijo v resnici ni nič bolj sramotnega, zavrženega in ogrožujočega, zato nas lahko vse skupaj upravičeno skrbi, česa vse bi bili ti in takšni ljudje zmožni, če bi se ponovno dokopali do oblasti, prej sodne, zdaj izvršilne. Danes ekscentrična šala se jutri lahko spremeni v zelo črn obešenjaški humor, in to seveda ni smešno, to je lahko tragično. Boj za oblast ni greh - to so znane parole in prav je tako - greh pa je, če se oblastiželjnež prav nič ne ozira na nacionalne interese in je za oblast pripravljen tvegati vse. To, kar se nam te dni dogaja, nas smeši in ponižuje pred evropsko javnostjo. Še huje: ker je ravno letos morda odločilno obdobje za nadaljnji tempo približevanja Slovenije Evropski uniji, je ta nesmiselni boj za nekajmesečno oblast, ki paralizira vseslovensko politiko, že na meji političnega brezumja.
V poslanskem klubu Liberalne demokracije Slovenije smo prepričani, da postopkovna pravila omogočajo razpis volitev v čimprejšnjem jesenskem terminu, v vmesnem obdobju pa lahko posle opravlja bodisi sedanja vlada bodisi prehodna skupna vlada, vladna sestava, ki bi temeljila na dogovoru vseh odgovornih parlamentarnih strank - dogovoru o skupnem delu, ne o delitvi, dogovoru o delovanju, ne o razdeljevanju, dogovoru o čim boljših pripravah na "jesensko evropsko prvenstvo" in dogovoru o volitvah, o kvalitetni izboljšavi volilnega sistema. Slovenija si zasluži politično stabilnost, Slovenija si zasluži resno vlado. Slovenija si zasluži, da gre naprej. Obrnimo ta list in pokažimo, da to zmoremo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Anderlič. Prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Tisti, ki se niste pismeno prijavili, boste imeli možnost petminutnih razprav. Prva ima besedo kolegica Skukova, pripravi naj se Ivan Kebrič.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Pozdravljeni vsi prisotni, kolegice, kolegi - številno občinstvo imamo danes - seveda tudi kandidati in pa mandatar dr. Bajuk.
Jaz moram priznati, da sem si razpravo kar zapisala, ker v vsem tem dogajanju in vsem razmišljanju, kako utemeljiti, zakaj so potrebne spremembe v Sloveniji in zakaj vidim možnost za spremembe z izvolitvijo nove vlade, ki jo predlaga dr. Bajuk, dejansko težko strneš vse misli in vse, kar se ti vrača iz zgodovine in iz sedanjosti.
In včeraj zvečer, ko sem razmišljala o dogajanju v državnem zboru in o današnji seji ter o zaslišanih takih in drugačnih ministrov, sem potegnila zaključek glede dogajanj, tako iz naše zgodovine osamosvajanja kot iz sedanjega dogajanja v državnem zboru, da so tako imenovani nekdanji, sedanji politiki, lahko bi rekli celo politiki kontinuitete, takrat sprejemali odločitve tako o demokraciji kot o novi demokratični ustavi s figo v žepu in še vedno uporabljajo dvojna merila za državljane. Zakaj lahko to trdim? In trdim, da se to mora nehati.
Danes na sejah odbora, tako za pravosodje kot komisije za poslovnik, sem dodatno dobila potrditev te moje ugotovitve. Gospe in gospodje, dejansko se pojavlja ugotovitev, da so nekateri sprejemali demokracijo in osamosvajanje s figo v žepu. Zakaj na podlagi zgodovine dogajanj o osamosvajanju? Da imamo v Sloveniji demokracijo, se moramo v prvi vrsti zahvaliti našim državljanom in državljankam, vsem tistim, ki so takrat s tako veliko večino glasovali oziroma smo glasovali za osamosvojitev in demokratično ureditev. Takrat sem tudi sama sodelovala aktivno v občini, ko smo se kot Demos trudili za izpeljavo sprememb. Takrat so predstavniki, da spet rečem, bivši ali pa nekdanji oziroma sedanji politiki takratne ZSMS, sedaj LDS, strašno nasprotovali vsem tem dejanjem. Danes pa so glavni razlagalci, kaj je demokracija, kaj je in kako in kaj ni ustavno pravo. Celo tako so takrat nasprotovali, da je moral takratni župan Demosa z odlokom določiti, da se razobesijo nove slovenske zastave.
Če se spomnite, sem bila celo v prejšnjem mandatu prisiljena in sem ugovarjala in protestirala, ko je takratni minister za zunanje zadeve gospod Thaler, iz vrst LDS, prepovedal proslave veleposlaništvom ob obletnici osamosvajanja. Iz takih dejanj seveda je težko razbrati željo in veselje po samostojnosti in demokraciji in seveda se ponovno pojavlja to, kar sem v začetku ugotovila, da so nekateri vse to sprejemali s figo v žepu. Isto se je dogajalo ob reformah, ki smo jih sprejemali v tem državnem zboru. Isto se je dogajalo ob sprejemanju zakonov. Zakaj to trdim? Ko smo nekateri, med njimi sem bila tudi sama, zahtevali, da so določbe v zakonih jasne, eksaktno napisane, da jih lahko razume in tolmači vsak državljan, predvsem zato, da ne bo pri tolmačenjih prihajalo do dvojnih ali celo dvoumnih razlag, so ravno tisti, ki danes v prvih vrstah stojijo in razlagajo ustavo in zakone, takrat vztrajali v dvoumnih določbah. To se je danes pokazalo tako pri razpravah na komisiji za poslovnik, ko smo hoteli ugotoviti in tolmačiti drugi odstavek 112. člena ustave, kot na pravosodju, ko se je eklatantno kršil poslovnik in se ni dovolilo glasovati o proceduralnem predlogu.
In poglejte, to se nadaljuje. Tudi iz mnenja odbora za pravosodje ob predstavitvi dr. Toneta Jerovška si zopet dovoli predsednica po svoje tolmačiti in po svoje oblikovati sklepe, ker ponovna predstavitev ni termin ne v poslovniku, ne v ustavnem določilu, ni celotno povzete razprave in tako naprej. Celo ni zapisano, na kar je sam kandidat opozoril, da seveda ravno v njegovi predstavitvi sta bili dve mnenji, in sicer, prvo, da je primerna predstavitev, in danes, da ni primerna. Torej, imamo dve veljavni odločitvi, ker nismo prejšnje razveljavili itn.
Strinjati se moram s kandidatom dr. Jerovškom, ki je lepo povedal in slikovito opisal, da ne moremo pristati na to, da si nekateri nekako hočejo vzeti vso oblast v roke, in to v smislu: "Kadija tuži - kadija sudi" in odločati o vsem. Jaz sem tudi med tistimi, ki zagovarjajo dosledno delitev oblasti. Torej, državni zbor naj opravi svoje delo. Izvolimo to vlado, dajmo ji možnost, da dela. Državni zbor naj nadaljuje s svojim delom, državljanom pa pustimo, da odidejo na miren in od trdega dela zaslužen dopust.
To glede na zgodovino, kaj pa danes? Ponovno trdim, da smo za nekatere državljani pod a in pod b, in poslanci pod a in pod b. V svoji maniri oblastnikov si dovolijo, da nam nalagajo in razlagajo, kaj si mislimo, koliko si lahko mislimo in kdaj naj mislimo. Tudi to se dogaja. Odkar sem se vrnila v državni zbor, stalno dobivam take ugovore na odborih. Ko sem si danes na komisiji za poslovnik dovolila ugovarjati gospodu Anderliču, mi je oponesel, da sem "coprnica s Kleka". In čeprav je šlo za očitno žalitev, mi gospod predsednik komisije kljub temu, da sem se prijavila k besedi, do konca seje ni dal besede. Zdaj sem prejela na mizo pismeno opravičilo gospoda Ribičiča, za kar se lepo zahvaljujem, vendar pa iz teh današnjih dogajanj lahko ponovno zaključim, kako nas tretirajo nekatere politike in kako smo politiki "pod B" oziroma državljani "pod B" in "pod A". Seveda pa moram povedati, da nisem užaljena, sem celo ponosna, da prihajam z naše prelepe Notranjske, izpod prelepe Slivnice, za katero res legenda pravi, da se tam zbirajo coprnice. Na Kleku pa še nisem bila, gospod Anderlič. Lepo vas povabim, gospod Anderlič, da pridete in greva skupaj na Slivnico, da vidite, kje se zbiramo coprnice, vendar vam povem, da se sedaj vozimo z avtomobili, nič več z metlami. Torej, kljub vljudnemu opravičilu gospoda predsednika komisije, moram vendarle ugotoviti, da tako obnašanje in tako reagiranje vendarle kaže na to, da smo poslanci oziroma državljani tretirani "pod A in B".
Zato ponovno trdim, da so potrebne spremembe, da bomo končno to prenehali. Ker razprave, kot se vrstijo in govorijo o vojnah po odborih, o zloglasnih odločbah, o rokovnjaških postopkih, gospe kolegice in gospodje kolegi, ni izredno stanje. V državi vlada demokracija in vsi imamo pravico do razprave in vsi imamo pravico povedati svoje mnenje, zato imamo svojo proceduro. Če se te ne držimo, potem pa res ne vem, kakšen zgled lahko dajemo državljanom.
Ponovno poudarjam, da podpiram izvolitev te vlade ravno zaradi tega, ker je iz predstavitev kandidatov in iz njihovih odgovorov jasno razvidno, da taki ministri in taki odgovori, ki so nam jih dali, jasno kažejo, da pa nekateri nismo s figo v žepu sprejemali te ustave in se nismo s figo v žepu odločili za osamosvojitev in za demokracijo, in da resno mislimo dati možnosti vsem državljanom, kot nam nalaga ustava, enako, in da smo vsi državljani enaki, ne pa A in B. Gospod mandatar nam je predlagal listo v skupno korist države, kot je pred menoj že nek razpravljalec omenil, in sama tako tudi njegov predlog vidim. V skupno korist državljanov izvolimo ponovno, kot pravim, in opravimo svoje delo, ki nam je naloženo, to je delo državnega zbora, da izvoli vlado, čeprav nam je dr. Jerovšek lepo razložil, da je to izjemen primer, da poleg tega, da smo že potrdili mandatarja, moramo še ministre imenovati. Kot mi je znano, gospod mandatar, ki je bil izvoljen v tem državnem zboru, trenutno dela zastonj in se trudi, da bi pripeljali ta postopek do konca.
Želela bi pa odgovor oziroma upam, da je dr. Drnovšek na zasluženem dopustu, ki mu ga je odobrila vlada. Če ni temu tako, bi želela predstavnika vlade, da me obvesti, kako je do tega prišlo. Torej še enkrat poudarjam, da bomo lahko vsi enakovredni, tako kot nam ustava nalaga, in da bo končno prišlo do sprememb in do prave demokracije v Sloveniji, podpiram izvolitev te vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegica Skukova. Predlagam, da bi o dogajanjih na delovnih telesih, o zapletih, sporih in drugih zadevah razpravljali na delovnih telesih, kjer se neka zadeva zgodi, ne pa na plenarni seji. Repliko na vašo razpravo ima kolega Peče.
SAŠO PEČE: Spoštovani prisotni. Zelo kratka replika na gospo Skukovo o njenem izvajanju, in sicer o potrebi po spremembah v naši državi. Res je, spremembe potrebujemo, toda ne spremembe, ki nam jih ponujajo, torej spremembe na slabše, temveč spremembe na boljše. Kdor je poslušal program samega mandatarja in programe predstavitev predlaganih ministrov je videl, da so izpostavljeni dve zadevi. Prva je globalizacija, za katero je značilno, da za malo gospodarstvo, kot ga Slovenija ima, ne prinaša nič dobrega, ampak prinaša podrejanje. Prinaša tisto vlogo v tržnem smislu, ki pomeni, da smo podrejeni.
In pa druga zadeva, ki - seveda - je bila izpostavljena prav tako na vseh teh zaslišanjih oziroma "hearingih", kakor jih nekateri imenujejo, je Evropa: torej, povezovanje, vklop v Evropo. Toda vedite: Evropa nas bo sprejela, ko nas bo ona hotela. Ni odvisno od naših aktivnosti, hotela nas bo takrat, ko bo Evropa na psu. Torej takrat, ko bojo nujno potrebovali razširitev. Zato je nesmiselno, da celo državo prirejamo, podrejamo Evropi.
In pa, ker je tudi gospa govornica pred menoj govorila o demokraciji in žugala z njo, češ, kako ste demokratični. Ampak gospa Skukova, ni ravno vaša poslanska skupina - krščanski demokrati - prejšnji teden pokazala stopnjo demokracije, ko smo govorili o zakonu o oploditvi z biomedicinsko pomočjo. A niste ravno tam pokazali, kaj menite o tem, da lahko ženska in moški sami odločajo, kdaj se bojo odločili za to? Ne! Takrat ste vehementno in v imenu celotne poslanske skupine - niste sodelovali; še več, zavrgli ste. Toliko, ker je bila samo replika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Besedo ima Ivan Kebrič. Replika na repliko, kolegica Skukova. Prosim, da v replike ne vnašate vprašanj, ki niso v ničemer povezane z današnjo točko dnevnega reda.
NADA SKUK: Hvala. Jaz bi samo eno vprašanje vrnila gospodu kolegu, res, da malo spet iz zgodovine. Kako je pa vaša poslanska skupina glasovala, ko smo ponudili v izbiro, da se odločijo starši, ali bodo podaljšano porodniško koristili ali ne? Mislim, to verjetno ste spremljali v prejšnjem mandatu, ko smo tudi mi želeli ponuditi staršem, da se sami odločajo, ali bodo otroke varovali doma ali jih bodo dali v vrtec. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sedaj so replike končane. Kolega Kebrič ima besedo, pripravi naj se Miran Potrč.
IVAN KEBRIČ: Hvala, gospod predsednik, za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani mandatar dr. Bajuk in predlagana ministrica in ministri. Vso pravico ima mandatar, da tudi v drugem krogu predlaga isti sestav. Enako pravico imam pa jaz, da mu povem isto, kajti ničesar ni spremenilo dejstvo na zaslišanjih v odborih, niti kaj drugega, zato mu lahko povem enako in isto utemeljitev, zakaj ne morem glasovati za tak sestav vlade, kakršnega je predlagal. Nimam pravice in si je ne jemljem, da se vmešavam v koalicijo, v pomlad: kakršno pogodbo so sklenili, takšno imajo. Imam pa vso demokratično pravico, da razmislim o tem, kaj nas čaka, če bojo ustvarjali to, kakršen je sestav vlade predlagan. Ponavljam, da vsa tri represivna ministrstva so v rokah ene stranke. Kaj to pomeni, si lahko vsak na prste izračuna. Zakaj obrambni minister, gospod Janez Janša, želi da ima ista stranka tudi notranje ministrstvo in da ima tudi ministrstvo pravosodja? Vemo, kaj se dogaja v Mogetovi komisiji, ki raziskuje orožarsko afero, in če pridobi še ostala dva ministrstva, si lahko izračunamo na prste, kakšen bo rezultat.
Na drugi strani pa postavljam sebi vprašanje in vam, kolegice in kolegi, kako je mogoče, da nekdo samega sebe toži. Če je dr. Bajuk kot mandatar, predsednik vlade, vložil to tožbo, ima določen rezon, čeprav to politično, kulturno - ali pa kot en kolega vedno pravi, "ni higienično" - to storil, je imel pravico do tega. Vendar, da predlagani ministri, ki so še poslanci, tožijo samega sebe, to je pa skregano z vsako logiko in mi ne dopušča, da bi take spoštoval, sploh še, če bi prišli na mesto ministrov.
Na drugi strani, kratko, še o eni predstavitvi. Na našem odboru za finance se je predstavil kandidat za ministra. Včeraj je že nekaj bilo omenjeno, na mizo ste pa danes dobili zapisnik te komisije; enostavno pravi, da se ne bo odzval, ker nima ničesar dodati, pri čemer je bila pa vsa možnost, da na osnovi predhodnega zaslišanja bi svoj program ali svoje odgovore lahko izpopolnil. Danes pa je dejal, da za to ni imel časa z ozirom na druge obveznosti. Ali si zaslužimo potem takega ministra, ki si ne vzame časa za tako resno zadevo, kot je predstavitev v odboru, za tako resno zadevo, ko kandidira za ministra za finance, ki je zelo pomembno ministrstvo, saj je nujno v zelo kratkem času - če hočemo upoštevati zakone in poslovnik - predstaviti proračun države za prihodnje leto. Če si ne vzame časa in odloži druge stvari, ki so morda tudi važne, potem menim, da je to omaloževanje našega odbora, našega državnega zbora.
Še enkrat ponavljam, da ne morem glasovati za tak sestav, in menim, da bi gospod dr. Bajuk kot mandatar moral predhodno razmisliti o razlogih in posledicah, ki so bile izpostavljene na prvem našem glasovanju o tem, in pomisliki, ki so mu bili dani. In še enkrat povem, da sploh ne razume našega, bom rekel, političnega stanja v naši državi, našega miljeja. Celo Evropska unija upošteva specifičnosti vsake države, primera radi: nimajo, niti priporočajo enoten pokojninski sistem - samo kot primer. Na drugi strani se ne da, če si politično umen, prenesti nekega modela iz nekega drugega sveta enostavno v neko drugo deželo, če ne upošteva - in niti ne pogleda, da bi razmišljal o določenih posledicah, kaj govori javno mnenje; kako bo potem vladal za to državo, tem državljanom, iz svoje mnenje javno izraženo.
Za zaključek pa samo še to. Postavil sem mu vprašanje: tudi, če bo dobil 45 ali, če je potreben, celo 46 glas, kako bo ta vlada vladala brez prave dovoljšne podpore v našem državnem zboru. Ali že ima vsaj tak program, če bi ga predstavil za ta kratek rok, kolikor bo na oblasti, da bi nas, druge, prepričal da bo za ta program vedno, če ga bo predstavil v državnem zboru v predlogih zakonov, glasoval. Morda bi potem pridobil. Ker pa tega ni storil, in prepričan sem, da ne bo storil, in dvomim, kako bo, tudi če bi bilo slučajno izvoljeno, s takim ali drugačnim glasom, kako bo izgledala ta vlada, kako se bomo konfrontirali v tem državnem zboru. Hvala za vašo pozornost in poslušanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kebrič. Besedo ima kolega Potrč, pripravi naj se Bojan Kontič.
MIRAN POTRČ: Spoštovani gospod predsednik državnega zbora, gospod mandatar, kandidati za ministre, kolegice in kolegi poslanci! Danes bomo o popolnoma istih predlogih za ministre, ki ob prvem glasovanju nesporno niso dobili zadostne podpore, odločali drugič. Selekcija je po mnenju mandatarja torej tako dobra, da nobene osvežitve niso potrebne. Kaj to zares pomeni, ne vem - ali popolno nekritičnost mandatarja, ki kljub vsem, tudi dobronamernim opozorilom, ne zmore moči za objektivno presojo sposobnosti in osebnih lastnosti kandidatov; ali nepripravljenost vodstva strank, ki kandidate predlagajo, da prisluhnejo upravičenim opozorilom in kritikam javnosti; ali pa taka brezbrižnost že pomeni napoved bodočega ravnanja vlade - to je ravnanja, ki se ne bo oziralo na mnenja nikogar, na nobene predloge in opozirila; ki bo trmasto in brez preudarka zastopala le svoje politične interese in poglede.
Razočaran sem, da je tako, vendar hkrati zadovoljen, saj je izvoljen mandatar, saj so stranke, ki ga predlagajo, že pred imenovanjem vlade jasno pokazale bodoči stil svojega delovanja. To pa je nepripravljenost prisluhniti komurkoli, ki misli drugače. To je zaverovanost vase in v svoj prav, v svoje politične cilje, pa četudi velika večina državljank in državljanov misli drugače. To je želja po oblasti za vsako ceno, tudi za ceno nejasno pridobljenega glasu v državnem zboru; tudi za ceno, da se večina glasov poslancev, ki jih nesporno ni bilo ob prvem glasovanju, nadomesti z odločbo sodišča: da se vlada torej ne izvoli s potrebno politično večino, temveč na podlagi morebitne proceduralne napake. Takšna bo torej po svoji politični maniri delovanja bodoča vlada, če bi bila izvoljena.
Ker danes o povsem enaki ministrski ekipi odločamo drugič, ne bom ponavljal ocen, ki sem jih o njej dal pred štirinajstimi dnevi. Trdim, da vse te ocene danes držijo še bolj kot takrat, ko sem jih povedal. Tej vladi in mandatarju ne gre za interese države, njen cilj ni reševanje nalog, ki so pred nami, njen cilj je prevzem oblasti, pa čeprav samo za en dan in za vsako ceno. In ker je tako, bi rad povedal nekaj stavkov samo o moji oceni ravnanja vlade od takrat, ko prvič ni bila izvoljena.
Kaj je o tem ravnanju mogoče reči? Prvič: nesporno je, da poraza predlagani ministri niso znali prenesti dostojanstveno. Kar nekaj kandidatov za ministre je hitelo dajati nepremišljene, če ne že grobe in žaljive izjave. Kako bi šele ravnali, ko bi že bili izvoljeni? Predpostavim lahko, da še veliko bolj arogantno, to so končno potrdili tudi njihovi odgovori danes.
Drugič: nesporno je, da mnogi ministri ne ravnajo po treznem premisleku. Kar nekaj kandidatov za ministre je hitelo z izjavami, da ne bo več kandidiralo, in vsi so si zelo kmalu premislili. Zelo dosledni torej niso: enkrat govorijo tako, ko jih vzame stranka v precep, pa drugače. Predpostavljam lahko, da bodo tako ravnali tudi v vladi. Njihova tako zvana strokovnost in njihovo osebno prepričanje bo podrejeno interesom stranke.
Tretjič: nesporno je, da se je pod vprašaj postavila visoka strokovnost vsaj nekaterih kandidatov, saj so morali predsednik in kandidati za ministre popravljati kar nekaj elementarnih napak v vloženi tožbi zoper odločitev državnega zbora o njihovem neimenovanju.
Četrtič: eden od predlaganih že kot kandidat tako omalovažuje ustavo in državni zbor, da je odklonil zaslišanje pred matičnim delovnim telesom. Danes je to nesprejemljivo ravnanje popravil. Ali gre pri tem samo za njegovo aroganco ali pa je za svoje ravnanje našel oporo v ravnanju dr. Bajuka, pa je dodatno vprašanje, saj se celo dr. Bajuku v novem predlogu za imenovanje ministrov zapisalo, da naj se predstavitve kandidatk in kandidatov pred matičnim delovnim telesom ne opravijo. Pri tem si je kot argument za svoj predlog dovolil zapisati, "da bi tako prihranili dragoceni čas in omogočili čimprejšnje odločanje." Res neverjetno! Mandatar, ki sam izrabi vse postopke in vse roke, da uveljavi svoj interes in svoje politične ambicije, ki predlaga v tožbi celo podaljšanje roka za predlaganje kandidatov, opozarja državni zbor, kako naj uresničuje svojo ustavno obveznost predlaganih ministrov in kako naj čimprej odloča. Najbrž si je to dovolil tudi zato, ker je vedel, da bo za svoje ravnanje imel oporo v funkcionarjih državnega zbora iz vrst strank, ki predlagajo vlado. Tako se je tudi zgodilo. Ustava in poslovnik državnega zbora sta bila spet razložena v skladu s političnimi interesi. Tudi to je znak, kako bo delovala nova vlada in koalicija.
Petič: končno, toda po mojem najpomembnejše. Gospod Bajuk in predlagani ministri so se odločili, da nesporno manjkajoči glas za imenovanje v prvem krogu uveljavijo na sodišču. Pravno je to, seveda, mogoče in tega jim v pravnem smislu nihče ne oporeka. Toda politično je to zelo dvomljivo; posebej zato, ker sta ostala še dva kroga glasovanja in ker za predlagano vlado še nič ni bilo izgubljeno. Posebej zato, ker je vsakomur jasno, da večinske politične volje za imenovanje državni zbor ob prvem glasovanju nesporno ni izkazal. To je pokazalo ponovljeno glasovanje.
In gospod mandatar in gospodje ministri bi bili brez potrebne politične večine pripravljeni prevzeti vlado zaradi napake v postopku ali zaradi nepazljivosti enega poslanca. Kako bi potem vladali? Kako bi lahko bili učinkoviti in uspešni? Kako bi pred Evropo opravičili svoje ravnanje? Ne bom razmišljal naprej, ker bi lahko prišel do preveč ostrih sklepov.
Naj sklenem. Ravnanje mandatarja in predlaganih ministrov po neuspelem imenovanju so mi dala le še dodatne argumente za odločitev, da jih ne podprem in glasujem proti. Karkoli sem ob prvem glasovanju rekel o njih, je bilo preblago in premalo kritično. Toda,saj to niti ni bistveno. Dr. Bajuk in njegov predlog za ministre je že dobil večinsko negativno oceno v javnosti, med volivkami in volivci; tako prepričljivo, da dodatni argumenti res niso potrebni. Še nikoli se mi ni dogodilo, da bi sprejemal toliko klicev, da bi me na cesti ustavljalo toliko ljudi. In niti eden mi ni sporočil nič drugega, kot zahtevo, da predlagane vlade ne izvolimo. Če želimo vsaj malo pozabiti zgolj na strankarske in posebej morda osebne interese in poslušati voljo državljank in državljanov, potem bomo torej večinsko glasovali proti predlagani listi. Jaz bom tako tudi storil.
Še vedno pričakujem, da bodo čim prej razpisane državnozborske volitve in da bodo lahko volivke in volivci povedali, kakšno vlado si žele. Če ne bodo razpisane kot predčasne, so lahko kot redne razpisane že sredi julija meseca. Vse drugo bo prisvajanje pravic volivk in volivcev, saj nobena druga vlada s tako ali drugače pridobljeno večino ne more biti uspešna in ne more prispevati k reševanju krize, posebej pa ne k dolgoročnim nalogam, ki stoje pred Slovenijo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Potrč. Replika na vašo razpravo, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod mandatar, kandidatka, kandidati za ministre, kolegi poslanci, gospe in gospodje.
Nesporno je, da je gospod Potrč v svojem referatu, ki ga je tu prebral, uporabil desetkrat besedo "nesporno". To je nesporno, ker sem štel. Zdaj, v kakšnem kontekstu je uporabil poslanec Potrč besedo "nesporno". Prvi primer: "nesporno", tako on ugotavlja, "je, da mandatar na prvem glasovanju ni dobil večinske podpore." Jaz ne vem, ali ima gospod Potrč že v rokah sodbo vrhovnega sodišča; kako je to ugotovil - ne, ker je imel prebran referat. In nisem vas vprašal, pač pa gospoda Potrča! - Torej, skratka možno je tudi, da je v naprej to zvedel. Nesporno je to - da v njegovem stilu nadaljujem -, da je takšna ugotovitev preuranjena, ker še ni bilo o njej vse dokončno izrečeno. Hudo je tudi to, da gospod Potrč ugotavlja, da je večinsko negativno mnenje v javnosti. Ja, v vaši javnosti ali kaj? Saj javnost je vendar javnost vseh državljanov Republike Slovenije. Sedaj, če je v vaši javnosti večinsko, morate to povedati: v naši, lahko rečete - levi, lahko rečete - ekstremni, lahko rečete - komunistični javnosti ali ne vem kakšni -, je pač večinsko negativno mnenje tako, da vas ustavljajo ljudje na cesti in pravijo: "Bog ne daj, da bi izvolili to vlado." Torej, vam pravijo tako, meni pravijo pa drugače. Torej, jaz bi rekel tako: večinsko mnenje tistih, ki mene ustavijo, je nasprotno vašemu. Ampak jaz ne pridem zaradi tega sem trditi, pa bom rekel: večinsko pozitivno mnenje je. Ne, ker vem, da je absurd. Torej izgovorjave ene take trditve! Ampak, za vas je to pač nesporno in ker je pač za vas nesporno, je zame sporno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Ivo Hvalica: sodbo imam. Dobil sem jo uradno od vrhovnega sodišča. Podpisal sem vročilnico pred približno pol ure in vem za vsebino razsodbe. Ampak to ni bilo bistveno pri moji opredelitvi! Pri moji opredelitvi je bilo bistveno dejstvo, da smo v državnem zboru ponovili glasovanje, da je bila ponovitev glasovanja, če ga tako imenujem, regularna in da je bilo nesporno tudi po mnenju komisije, ki je vodila volitve v državnem zboru, ugotovljeno, da v prvem krogu predlagani kandidati niso dobili potrebne večine. Če vam to ne zadošča, ne morem pomagati.
Drugo. Rad bi vam povedal, da sem osebno prepričan, da moramo nekaj - poleg vsak svoje javnosti, ki jo imamo in s tem z vami soglašam - dati konec koncev tudi na javnomnenjske ankete, ki so v tem času bile opravljene. Velika večina teh javnomnenjskih anket je pokazala manj, mnoge tudi bistveno manj, kot tretjinsko podporo. In velika večina je pokazala dvotretjinsko in več opredelitev za čimprejšnje, po možnosti tudi za predčasne volitve.
In zadnje, gospod Hvalica, da ste se zmotili v štetju, vam ne bom posebej zameril.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Potrč. Dovolite mi kratko pojasnilo. Pred približno tridesetimi minutami je prišla v državni zbor sodba v imenu ljudstva, s strani Vrhovnega sodišča Republike Slovenije. Jaz sem jo takoj posredoval vsem štirim oziroma petim članom komisije. Vrhovno sodišče pravi, da je bila to volilna komisija, prav tako pa tudi vsem članom kolegija.
Da ne bo nesporazuma, menim, da je kolega Potrč sodbo dobil, ker je dal tudi predlog, da bi vstopil v pravdo. Poleg gospoda Potrča so ta predlog podpisali tudi kolega Anderlič, Delak in Sašo Peče, da ne bo kakršnekoli nesporazum. Prosim? /Odziv iz dvorane./ Tako je. Replika, kolega Hvalica!
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Torej nesporno - da nadaljujemo v istem jeziku - je, da ste imeli neko prednost pred menoj, ker še nisem videl tega; to je nesporno. Ampak nekaj drugega je tudi nesporno. Da vi ugotavljate, da so bile glasovnice nesporne. Ne, to pa ne drži! Ker jaz bi rad sicer, da bi pisalo drugače. Ne, ne, ne, dobro sem si zapomnil besede predsednika državnega zbora ob zadnjem glasovanju. Sporne so bile, žal ni rekel, da so neveljavne. Torej nesporno je, da so bile sporne, po dosedanjih ugotovitvah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Kontič bo razpravljal, za njim kolega Bevk.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani dr. Bajuk, kandidatka in kandidati, kolegice in kolegi. Rdeča nit vseh mojih razprav v postopku imenovanja mandatarja in ministrov je bil nacionalni program zdravstvenega varstva, ki pa smo ga v tem času, ko so vse te razprave v državnem zboru potekale, na srečo že sprejeli. Tudi odgovor dr. Bajuka v podpori temu programu sedaj ni več pomemben oziroma ni aktualen. Prav tako ni pomembno, ali se s kandidatom za ministra za zdravstvo, dr. Bručanom, strinjava o vsebini in potrebnosti zdravstvenih domov. O tem sem želel govoriti na matičnem delovnem telesu, a se je predsednica odločila, da "hearinga" pač ne bo.
Prav tako menim, da je delovanje državnega zbora Republike Slovenije v obdobju, ko imamo v.d. ministre oziroma v.d. vlado, celo produktivnejše kot v času, ko je vlada bila koalicijsko usklajena. Tako da spremembe do volitev, po moji oceni, niti niso nujno potrebne. Nujne pa so volitve, kjer bomo ugotovili sedanjo in dejansko podporo posameznim programom, kandidatom oziroma političnim strankam.
Tokrat mi ni potrebno govoriti o tem, da vlade ne bom podprl, glasovanje bo namreč javno in zato povsem pregledno. Boj za oblast je torej trd in neizprosen. Tako kot so nekateri prepričani, da so nezamenljivi, tako se zopet drugi borijo, da bi to oblast po osmih letih ponovno zasedli. Kot poslanec Združene liste socialnih demokratov v tem trenutku nimam težav s tem, kako priti na oblast, niti kako ostati na oblasti; v tem mandatu sem v vsakem primeru opozicijski poslanec. Pri tem pa ne mislim, da je karkoli narobe s prizadevanji za prevzem odgovornosti vodenja države, toda naj se to zgodi z volitvami. Vsi ti dogodki v zadnjih tednih me vsaj v naslovu spominjajo na komedijo Maratonci tečejo častni krog, s to razliko, da dejanski dogodki niso niti malo komični, čeprav odvisno od rezultatov glasovanja zvabijo nasmešek na obraz zdaj enim, zdaj drugim. Volilke in volilci pa še naprej čakajo na svojo priložnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima kolega Bevk, nato pa še dve petminutni razpravi.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor, gospod dr. Bajuk in ministrski kandidati! Ko sem se pripravljal na današnjo sejo, sem razmišljal, kaj naj vas tokrat, že četrtič doslej, povprašam. Glede na vaš vztrajni molk sem se odločil, da vam ponovno - sedaj četrtič - postavim tri vprašanja, na katera mi trikrat doslej niste hoteli odgovoriti ali pa se vam nanja sploh ni zdelo vredno odgovoriti.
Torej, prvič: ali podpirate projekt uvrstitve partizanske bolnišnice Franja na seznam svetovne dediščine pri Unescu?
Drugič: kakšen je vaš odnos do vprašanja narodne sprave, do naše skupne polpretekle zgodovine in do vprašanj, ki iz te skupne zgodovine izhajajo?
In tretjič: ali boste v primeru potrditve vaše ministrske garniture ponovili projekt sprejemanja tako imenovane lustracijske zakonodaje?
Spoštovani dr. Andrej Bajuk, lepo prosim, da na moja vprašanja vsaj na kratko odgovorite in ne ignorirate mojih vprašanj tokrat tudi četrtič. To me spominja na vztrajni molk ministra za zdravstvo dr. Marjana Jereba, ki sem mu trikrat postavil vprašanje o priznanju zdravljenja s hiperbaričnim kisikom v posebnih barokomorah, o katerem se ponovno zelo veliko govori v zvezi s tragično nesrečo pri delu v železarni na Jesenicah. Prvič sem mu postavil poslansko vprašanje leta 1997, drugič leta 1998 in tretjič leta 1999. Nikoli nisem dobil odgovora ne od ministrstva za zdravstvo, niti ne od samega ministra.
Spoštovani gospod dr. Bajuk, upam, da ne boste ob morebitnem uspehu v državnem zboru Republike Slovenije stopali po njegovih stopinjah in ignorirali postavljena poslanska vprašanja, tako kot ste do sedaj trikrat molčali ob mojih vprašanjih.
Torej za sklep: skrajni čas je, spoštovane poslanke in poslanci, da namesto sodišč, da namesto izrazito skromne večine v državnem zboru volilke in volilci na neposrednih državnozborskih volitvah odločijo, komu bodo zaupali vodenje države v naslednjih štirih letih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Petminutna razprava, Jelko Kacin, pripravi naj se Feri Horvat.
JELKO KACIN: Spoštovani gospod predsednik. Kolegice in kolegi, gospod Bajuk, vršilci dolžnosti ministra in kandidati za ministre.
Danes smo imeli dve predstavitvi kandidatov in oba kandidata sem spraševal eno in isto vprašanje. Gre za vprašanje v zvezi s tožbo zoper državnih zbor Republike Slovenije. Moje vprašanje se je glasilo: koga pravzaprav tožijo in kdo toži. Eden od dveh, ki je poslanec državnega zbora, je rekel, da državni zbor ne toži kot poslanec državnega zbora, ampak kot kandidat za ministra. Ne znam si predstavljati, kako je mogoče v taki dvojni vlogi preprosto zanikati mandat, na podlagi katerega se nekdo pravzaprav promovira kot kandidat in ima pravico odločanja o vladi in govoriti o tem, da je to dejanje samo dejanje kandidatov za člane bodoče vlade. Tako ravnanje se mi zdi premalo domišljeno. Če gre samo za kandidata za ministra, ki mu pravni mojstri svetujejo take stvari - jaz to lahko razumem in to odpuščam. Dasiravno se mi seveda zdi, da je tako ravnanje podobno mladostniški ljubezni ko deklico, ki jo imaš rad, lasaš in misliš, da te bo zato imela rada. Nekateri so se pač odločili, da napadejo ta naš državni zbor in bodo za to dobili več glasov podpore. Obstojijo, seveda, tudi druge prispodobe, ena najbolj slikovitih je, da se nam je zgodil poskus samomora iz zasede. Tudi to si je ekipa kandidatov za to novo vlado, ki nas bo popeljala v lepšo prihodnost, privoščila.
Ampak nekaj nezaslišanega oziroma meni resnično nerazumljivega pa se mi je zgodilo, ko sem to isto vprašanje zastavil enemu od ustavnih sodnikov. Moje vprašanje se je glasilo, komu je namenjena ta tožba. Torej, koga pravzaprav tožimo: državni zbor - cel, ali del, ali tožimo volilno komisijo, ali tožimo predsednika volilne komisije, ki je slučajno tudi predsednik državnega zbora, ali koga četrtega. In odgovor je bil, da je predmet tožbe akt. Pri tem pa smo bili potem vsi po vrsti na tej predstavitvi deležni poduka in kravžljanja možgan, češ, da smo storili zares velik greh, ker nihče od nas, ki smo sedeli tukaj zbrani v tej dvorani - recimo 85 nas, če odštejem 5 tistih, ki so bili v volilni komisiji - takrat, ko nas je pozno zvečer predsednik volilne komisije seznanil, da bo glasovanje ponovljeno, ni ugovarjal. Pri tem nam je ta ustavni sodnik - nekdanji, bivšega mandata - res napel take levite, da se na nek način človek počuti pravzaprav nekompetentnega sedeti tukaj v državnem zboru. Očitano je bilo, da je molčeča večina zagrešila ta hudi greh. Na moje vprašanje, katera molčeča večina je to - se pravi, levi del ali desni del 85 molčečih, ki niso oziroma niste ugovarjale takrat, ko se je to zgodilo -, pravega odgovora ni bilo.
Resnično ne pomnim primera, da bi kjerkoli v Evropi - pa tudi na Balkanu ne - katerikoli poslanec, kandidat za ministra, tožil svoj lasten parlament; in to tako vehementno, kot se nam je to zgodilo sedaj. Zdi se mi, da je tako početje resnično nepremišljeno. Predvsem pa se mi zdi, da je tako početje nekredibilno zato, ker je tak predlog potrebno pravno utemeljiti. Če trije mojstri prava, trije nekdanji ustavni sodniki nahecajo predsednika vlade v postopku izvolitve in vse svoje kolege, če zraven sodeluje človek, ki naj bi v tej vladi vodil oziroma bil minister brez listinice za zakonodajo, me seveda skrbi za vsako pravno gesto te in take nove vlade. /Znak za konec razprave./ Zato ob tem opozorilu, ki mi meri dovoljeni čas, samo izjavljam, da takega samomora iz zasede ne mislim podpirati: ne zase, ne za ta državni zbor, niti za še tako kratko prehodno obdobje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Anderlič predlagam, da se oglasite v okviru petminutne razprave. Kolega Anderlič si je pridobil stenogram in bo popravil navedbo. Prosim. Domnevam, da bo šlo za popravek navedbe v zvezi z nastopom kolegice Skukove.
ANTON ANDERLIČ: Glej ga vraga, sedaj je pa ušla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Je, je, gospa Skukova je v dvorani. /Smeh v dvorani./
ANTON ANDELIČ: Ali je? Pardon. Ja ne, očitno je nekaj v zvezi s tem, o čemer sva se danes pogovarjala. Poglejte, tipičen primer sprevračanja dejstev. Tipičen primer! Jaz imam oba magnetograma s seje komisije in s seje državnega zbora. Med tem ko sem jaz imel besedo na poslovniški komisiji, me je najprej prekinil gospod Ribičič in rekel: "No, nekatera delovna telesa se niso sestala." Potem je govoril Anderlič: "Se niso sestala, ampak so imela prej zagotovila ..." in potem je gospa Nada začela nekaj tam vpiti in potem jaz njej odgovarjam: "Ja, ja res je, gospa Nada." In rečem: "Kako vrešči tam, kot s Kleka dol." O nobenih coprnicah nisem govoril, razumete, to pač ne gre na tako resni komisiji. In potem gospod Ribičič: "No, prosim, prosim, ne! Ne z obeh strani, prosim! Ne povzdigovati glasu!" Ampak pri besedi sem bil jaz, vi meni niste dovolili ugovarjati oziroma sploh niste ugovarjali, ker niste bili pri besedi, gospa Nada. Ampak ste se vi vmešavali, in vi ste vpili v dvorani in še nekateri drugi - recimo, gospod Bajc je prav poznan po tem. In, seveda, potem sem nadaljeval za gospodom Ribičičem. Ker pri vsaki stvari ima pripombo, na vsako mojo besedo se je slišala njena pripomba - in prav glasna, tam v dvorani. Sam sem poslušal: in gospoda Bajca in gospoda Petana - brez besed, pa gospo Beblerjevo in tako naprej. In bom tudi še naprej poslušal; ampak tisto, kar želim povedati, bom pač povedal, če mislite, da je prav; če pa ne mislite, da je prav, potem pač ne. Ampak pravim, poglejte, če je mogoče ravnati tako - ampak, glejte, vrešči kot tam gor, izgleda, še kar naprej se je to dogajalo. To je bilo na komisiji. Ona pa pravi danes tukaj za govornico - o čemer govorim: "Ko sem si danes na komisiji za poslovnik dovolila ugovarjati Anderliču, mi je oponesel, da sem coprnica s Kleka." Resnično nisem rekel!" Sem celo hotel reči, omeniti Slivnico, pa se nisem takoj spomnil, ampak besede "coprnice" nisem omenil. In se ne čutim krivega, da bi kakorkoli tukaj dodatno pojasnjeval. Če pa mislite, seveda, da je ugovarjanje iz klopi in kar tako vskakovanje v besedo kogarkoli drugega ugovarjanje, potem se pač motiva o parlamentarni demokraciji. Dvakrat torej sprevračanje: prvič - to, kar sem zares rekel; in drugič - dejstva, ki so tam bila. Torej, vi niste imeli besede in niste ugovarjali, ampak ste iz klopi nekaj... - zdelo se mi je, da vreščite. In to je prav tisto, na kar odgovarjam. Tja gor pa verjetno ne bom šel, ker imam nekatere druge hobije. Hvala lepa za povabilo. /Smeh./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Upam, da smo razumeli to pojasnilo. Kolega Bajc, ne v zvezi z repliko? V zvezi z razpravo kolega Kacina? /Anderliča./ Predlagam, da ne nadaljujemo te replike.
JOSIP BAJC: Predsednik, hvala lepa za besedo. Prvič bi prosil, da novinarka, ki prenaša in komentira današnjo sejo, popravi svojo navedbo ob nastopu gospoda Bevka, ker sem bil po telefonu opozorjen, da je predstavila gospoda Bevka kot Josipa Bajca, člana Združene liste socialnih demokratov. /Nemir v dvorani./
Drugo, kar bi rad, kolega Anderlič, zaradi tega mojega mahanja, in če ne bi bil sinoči na Odmevih, ko sva bila skupaj, jaz bolj umirjen, kot ste vi bili danes na komisiji za poslovnik, verjetno midva ne bi bila skupaj v Odmevih, zaradi tega, ker veste, kaj ste naredili ob začetku snemanja, da ste bili celo zapustili studio in da je bilo treba trikrat snemati tisto oddajo, da je prišlo do tiste šestminutne oddaje. /Odzivi iz dvorane./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To ni tema, kolegice in kolegi! Replika, kolega Anderlič - kratko pojasnilo.
ANTON ANDERLIČ: To boste, gospod Bajc, morali pojasniti - seveda, sam sebi najbrž. Prvič: zaradi mene ni bilo treba nobenega ponavljanja. Zaradi mene pač ne! To... /Pripomba iz klopi./ Zaradi tega, ker je novinarka želela skrajšati oziroma neke druge poudarke. /Odzivi iz dvorane./ In ker... Ja, seveda, natanko tako! Pojdite v režijo pogledat kasete, pojdite pogledat v režijo kasete in boste videli. Je pa res, je pa res tudi to, da je imela vnaprej pripravljena izhodišča, ki so sledila izhodišču, ki jih je prej v posnetku. Ker midva sva pogledala posnetek, v katerem je nastopil gospod Janša in je ta novinarka postavila za sveto resnico tisto, kar je govoril Janša, ni pa odgovarjalo dejstvu; in to tistim dejstvom, za katera se poslanska skupina in poslanci LDS zavzemamo. Šlo je za popolnoma nekaj drugega. Ampak, izjavljam tukaj, preverite kjerkoli: lahko da na vašo zahtevo in ste bili vi zmenjeni vnaprej - jaz ne vem, da bi bilo treba trikrat ponavljati in se sploh trikrat ni ponavljalo zaradi mojih ali kakršnikoli drugih drugačnih stališč. Zagotovo ne!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da nadaljujemo razpravo. Torej 5-minutna razprava, kolega Feri Horvat, nato Janko Veber.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani predsednik vlade, kandidatke in kandidati za ministre. /Nemir v dvorani. Predsednik: Prosim, da se umirite./
Vse to dogajanje, vključno z današnjim, me dodatno prepričuje, da smo storilo veliko napako - tisti, ki ste glasovali proti temu, da bi šli na predčasne volitve. Vse več časa izgubljamo sami s seboj in tudi če - kot pravi kolega Hvalica - relativiziramo izjave posameznikov, občank in občanov, državljank in državljanov, ki jih srečujemo, in s tem javno mnenje, ne moremo mimo tega, da ankete, ki so pa vendarle reprezentativne - ankete javnega mnenja -, kažejo, da je večina naklonjena, da se to stanje neha, da se vladno krizo čim prej razreši; in to s predčasnimi oziroma s čim hitrejšimi volitvami.
Kolegice in kolegi, še na en podatek bi opozoril. Jaz sem občutljiv na njega, morda kdo manj občutljiv. Namreč, zadnja anketa Dela, ki kaže doslej najnižji rating, najnižji ugled tega državnega zbora. In sicer je slaba ocena, slabo oceno daje 76,3 procente, se pravi, več kot tri četrtine anketiranih državljank in državljanov, in dobro oceno, nekaj več kot 3 procente. Mene taka ocena prizadene, ker se ne čutim, da sem - enako kot povprečje - kriv za tako stanje in zelo hudo mi je ugotoviti, da še nisem imel v življenju službe, ki bi bila na tako slabem glasu, kot je ta sedaj.
Jaz se bojim, da se bliža tisto, na kar je uvodoma opozoril predsednik vlade dr. Bajuk, da bi lahko zašli v vegetiranje vlade in tudi v vegetiranje državnega zbora. Vendar, vprašanje je na kak način. Prepričan sem, da je ta nevarnost večja, če gremo v izvolitev začasne vlade za nekaj mesecev, kot pa, če gremo v predčasne volitve.
Jaz se zelo strinjam s tem, ko se zavzema predsednik vlade za stabilno vlado in za kompetentno vlado. To je pogoj, da lahko država normalno funkcionira in tudi državni zbor; vendar vprašanje je, kako to doseči. Prepričan sem, da tu z izsiljenim - enim ali dvema glasovoma večine med 90 poslanci tega ni možno doseči. Še manj je možno doseči učinkovitost vlade z vrsto novih ministrov, pa če so strokovno še tako kompetentni, ampak normalno potrebujejo nekaj mesecev za uvajanje in v tem času se izteče rok do volitev in v tem času je treba veliko postoriti. In navsezadnje, kar se verodostojnosti tiče, ki je pomemben pogoj za učinkovito delo vlade in za ugled v tujini - ja, kdo lahko da največjo verodostojnost vladi kot volilke in volilci na volitvah! Z enim glasom večine ni možno zagotoviti zadostne verodostojnosti. Zato sem prepričan, da bi bila boljša izbira v tej sedanji situaciji, da sedanja vlada deluje naprej, opravlja tekoče posle, da državni zbor, ki ima veliko zadev na zalogi že tukaj, postori, kolikor je mogoče, in da gremo čim prej na volitve.
Naj zaključim še z nekaj predvsem gospodarskimi argumenti.
Ko govorimo o pripravah na EU, govorimo predvsem o spreminjanju zakonodaje in o prevzemu zakonodaje in pravnega reda. Vendar mislim, da je pred nami bolj kritično obdobje na področju gospodarskih priprav, ko je treba tiste dele gospodarstva, ki niso dovolj pripravljeni za konkurenčnost in za vstop v Unijo, pripraviti. Zato rabimo čim prej proračun za prihodnje leto in za prihodnja leta. In kdo bo pripravljal proračun v neki prehodni vladi, ki se bo šele uvajala! Zato sem prepričan, da je tudi v interesu ali pa predvsem v interesu gospodarstva, ki potrebuje jasen gospodarski sistem, jasno gospodarsko politiko in čim prej potrebuje proračun za prihodnje leto; da je v interesu, da se gre čim prej na volitve in da imamo definitivno razrešitev vladne krize. Da ne govorim tudi o reformi javne uprave, ki je tudi eden od pogojev in tudi predmet upravičene kritike Evropske unije, tako zaradi priprav na Unijo kot tudi zaradi domačih potreb.
Zato mislim, da ni prava rešitev prehodna vlada, nova prehodna vlada, ampak je primerneje iti na čimprejšnje volitve. Čudim se, in s tem končujem, da so proti predčasnim ali čimprejšnjim volitvam predvsem tiste kolegice in kolegi ter nekatere stranke, ki najbolj glasno govorijo in se sklicujejo, da je treba spoštovati demokracijo in voljo ljudstva. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, kolega Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani gospod predsednik vlade in kandidati za ministre! Pozoren sem na besedo "verodostojnost", o kateri je govoril poslanski kolega Feri Horvat.
Glejte, toliko spomina imam, da se spominjam, da v primeru izvolitve gospoda Drnovška z glasom več ni nihče od teh, ki so podprli njegovo izvolitev, govoril o "samo glasu večine" ali o "verodostojnosti", pač pa se je to proglasilo kot zmago razuma in naprednih sil na Slovenskem. Predlagam, da se nekako ohranijo vsaj približno enaka merila.
Potem pa dovolite k temu, v oporo, če tako rečem, še nekaj dejstev, ki jih želim komentirati.
Poglejte. Nam vlada ne - se pravi: nam vlada razrešena vlada. Kako vlada, vidimo iz dneva v dan, ob tem pa imamo izvoljenega in zapriseženega predsednika vlade, ki pa ne more vladati, ne more dobiti niti sistemizacije svojega kabineta oziroma kabineta, kot velja danes. V.d. razrešeni predsednik vlade pa se že dolgo sej vlade ne udeležuje in vodi seje vlade nekdo drug. Torej v takem stanju ne moremo naprej niti do - če bi bila še možnost za predčasne volitve. Rad bi povedal predvsem jasno, da Koalicija Slovenija ni ponujala nove vlade do takrat, dokler se ni predsednik Drnovšek odločil, da stavi na vse ali nič; in je potem z malo več kot glasom večine izgubil podporo v državnem zboru oziroma večine, ki ga je doslej podpirala - s tem, ko je predlagal glasovanje o zaupnici. Od takrat naprej je bila tudi za Koalicijo Slovenija situacija drugačna in mislim, da je ravnala odgovorno, ko je v novih okoliščinah predlagala najprej kandidata za ministra, ki je doživel večinsko potrditev, in nato predlagala še kandidata oziroma jih je predlagal on - za vlado. Nas tukaj ne zanima, ali bo preživel Drnovšek ali ne in kje se ta čas nahaja, nas zanima: ali bo ta država vlada oziroma primerno upravljana v ključnem času, ko lahko še vplivamo na oceno evropske zveze, ali ne.
Tako kot sedaj stvari tečejo, ko razrešeni predsednik vlade niti ne želi več voditi vlade, menimo, da je treba, tudi če bi šlo za predčasne volitve, imeti vlado s polnimi pooblastili. V ekipi, ki jo je predlagal gospod Bajuk, je kar nekaj ljudi, ki so sedaj v vladi, pa ljudi, ki so že bili v vladi, ali ljudi - preostali, ki se razumejo na svoje področje.
Še to bi rekel, poglejte. Nekateri še naprej govorite o predčasnih volitvah. Ali želite res ljudi z morja, ali hribov, ali od koderkoli potegniti na volitve za sveto Ano na koncu julija? Mislim, to gre pa res malo proti razumu. Pustite ljudi na počitnicah, ali dopustu, ali kjerkoli, omogočite izvolitev vlade, če ste že podirali predsednika vlade in izrazili nezaupnico dosedanji vladi, jeseni pa pojdimo na normalne volitve. Tako bo stvar najbolj verodostojna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Peterle. Replika na repliko, Geza Džuban.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Skoraj človek ne more več verjeti, kaj se tukaj pripoveduje. Gospod Peterle se ne spomni, kolikokrat je v svojih nastopih zahteval od Marjana Podobnika, da gre že enkrat ven iz te Drnovškove vlade. Danes tukaj pravi, da Koalicija Slovenija ni zahtevala - morda Slovenija, ampak vi, ki ste pogojevali združitev, ste pogojevali tudi, da gre Marjan Podobnik ven iz te Drnovškove vlade. Gospod Podobnik - jaz sem ga trikrat na televiziji gledal in poslušal seveda, ko je izjavil, da dela s svojim odstopom škodo stranki - novi združeni stranki, škodo državi. Potem še enkrat, ko je gospod Podobnik izjavil, da zelo pogreša Drnovška v tej sedanji vladi, ki funkcionira, kakor pač funkcionira, ker je - na pamet ponavljam, ne morem citirati -, "da je Drnovšek veliko dobrega naredil s to državo in bi bilo dobro, da bi sodeloval še na način, kot je sodeloval do sedaj." To, kar pa vi govorite, je pa povsem nekaj, sicer ni novega, ker ste tu večkrat ponavljali - morda je pa res, morda je pa res, da ni bila to vaša želja, osebno želja gospoda Peterleta, da gre Podobnik ven iz vlade, da je to bila želja nekoga ali zahteva nekoga tretjega, ki seveda, menda za zaveso, kroji usodo Koaliciji Slovenija. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Džuban. Replika na repliko Lojze Peterle. Torej replika gospod Peterle, tako.
ALOJZ PETERLE: Nisem računal na ta pojasnjevanje, ampak res v dobesednem smislu gre za repliko. Jaz sem povedal, tako kot je bilo. Koalicija Slovenija ni vnaprej tega najavljala, mi smo se želeli pripraviti na volitve. In gospod Drnovšek je pač naredil potezo, ki bi se ji lahko izognil, on bi lahko počakal na realno združitev 15. aprila in bi potem, ko bi SLS formalno zapustila oziroma najavila, da hoče vlado zapustiti, predlagal zamenjavo tistih ministrov.
Gospod predsednik vlade je hotel kaznovati SLS vnaprej. In temu so sledile posledice.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Janko Veber bo razpravljal. In kot 5 minutna zadnja razprava Aurelio Juri.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. Spoštovani zbor, mandatar, kandidatka in kandidati za ministre. Želim opozoriti na nekatera vprašanja, ki jih bo vlada morala v tem obdobju nujno reševati.
Dejstvo je, da smo pred kratkim v parlamentu sprejeli kmetijski zakon, ki je po mojem mnenju izredno slab, saj jih ne definira javnih služb, ne definira dodeljevanja javnih pristojnosti, kar lahko seveda pomeni izredno veliko porabo proračunskih sredstev na neracionalen način. Poleg tega bi pa na področju kmetijstva v zvezi s tem zakonom postavil konkretna vprašanja, kajti v 30. členu tega zakona govorimo o tem, da se podpore okolju prijazni kmetijski dejavnosti namenjajo spodbujanju takšne rabe kmetijskih zemljišč, ki prispeva k ohranjanju in izboljšanju naravnih virov, krajine in biotske raznovrstnosti.
Dejstvo je, da za izvedbo tega člena - in tudi nekaterih drugih - v tem zakonu bo morala vlada sprejeti uredbo o kriterijih za določitev območij z omejenimi možnostmi za kmetijsko dejavnost v Republiki Sloveniji. Dejstvo pa je, da je ministrstvo za kmetijstvo - kot vse kaže - v izredno slabem stanju, kajti vsak resor znotraj tega ministrstva deluje popolnoma neusklajeno; torej, vsak po svoje in seveda s tem tudi nekako se negira trditev ministra, da so kandidati - torej mandatarja -, da so kandidati, ki jih predlaga za ministre, uspešni.
Namreč, del ministrstva, ki se ukvarja konkretno s predlogom strategije upravljanja s populacijo rjavega medveda, piše v tej strategiji na temo subvencije za kmetijske in gozdarske dejavnosti v območjih z medvedom, da zaradi izvajanja ukrepov varstva ljudi in njihovih dejavnosti se v osrednjem in robnem območju zagotovi subvencioniranje kmetijske in gozdarske dejavnosti. Subvencije se zagotavljajo iz državnega proračuna, zlasti iz sredstev kmetijsko-okoljskih programov; sredstev, namenjenih preventivnim zaščitnim ukrepom ter mednarodnih sredstev. Drugi resor znotraj tega ministrstva, ki se očitno ukvarja z vključevanjem kmetijstva v Evropsko unijo, trdi: Evropa ne pozna rešitve, po kateri bi med območja z omejenimi dejavniki vključili tudi tista, ki jih ogroža divjad.
Kakšno je konkretno vaše stališče do tega, do te problematike, kako boste razložili ministru za kmetijstvu, naj o tem konkretnem primeru ukrepa in uskladi ta pomembna razhajanja v tem resorju?
Naslednje dejstvo, ki me tudi izredno skrbi na tem področju, pa je, da se tudi vodovarstvena območja ne štejejo v območja, na katerih veljajo omejitve pri kmetovanju. Razlaga pa je seveda taka, da naj bi to reševal nek drugi zakon. Dejstvo pa je, da seveda govorimo v 30. členu o izboljšanju naravnih virov. Kmetijstvo, v kolikor ni ekološko, na takšnih območjih, na vodovarstvenih območjih, bo poslabšalo vodne vire, bo poslabšalo oziroma ogrožalo zdravje ljudi. Če zamudimo to možnost, da se v kmetijski politiki tega ne upošteva, bodo nastali zelo veliki stroški zaradi dodatnega čiščenja pitne vode in tudi posledic pri zdravju ljudi.
Naslednje vprašanje na področju kmetijstva. Sprememba zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov Republike Slovenije predvideva, da se gozdna gospodarstva v Sloveniji razbijejo na manjše enote - danes imamo 14 takšnih območij, s katerimi gospodarijo gozda gospodarstva. Ta zakon predvideva, da se v teh območjih razdelijo koncesije na enote, ki jih je približno po 30 v enem območju, potem predvideva, da se to naprej še razdeli na oddelke in potem še na odseke. Skratka, pridemo celo do številke 30 tisoč in toliko koncesij bi v Sloveniji morali skleniti za gospodarjenje z gozdovi. Poleg tega pa tudi sprašujem, ali je to smiselno zaradi vključevanja v Evropsko unijo in za zagotavljanje konkurenčnosti poslovanja gozdnih gospodarstev?
Izpostavil bi še posebej vprašanja stanovanjskega gospodarstva. Kandidat za ministra za okolje in prostor je predvidel pri reševanju stanovanjske problematike stanovanjsko hranilnico. Preverbe so pokazale, da je ideja posebne državne stanovanjske hranilnice, ki bi jo uzakonili s posebnim zakonom, izvedljiva le ob velikem začetnem vložku države. Zato smo seveda pristopili v Sloveniji k oblikovanju nacionalne stanovanjske varčevalne sheme. Problem je odnos Banke Slovenije do te stanovanjske varčevalne sheme. Kakšno je vaše stališče do tega in kako boste seveda tudi uskladili s kandidatom za ministra, da odstopi od ideje hranilnice, ki je očitno preverjeno neracionalna?
Samo še zadnje vprašanje na področju ministrstva promet in zvez. Trenutno je bil v drugi obravnavi sprejet zakon o letalstvu, z željo, da se v tretji obravnavi uskladi gospodarjenje z letališči. Kakšno je vaše mnenje, kakšno naj bo gospodarjenje z letališči v Sloveniji? Ali se gospodari kot gospodarska dejavnost ali pa kot gospodarska javna služba? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki, prvi Franc Potočnik, nato Benjamin Henigman.
FRANC POTOČNIK: Spoštovani! Nepoučen opazovalec razprav v državnem zboru bi lahko sklepal po nastopih gospoda Vebra, da je največji strokovnjak za kmetijstvo v tem državnem zboru, čeprav je po stroki strokovnjak s področja gradbeništva, kot vem. Dobro pa je za slovensko kmetijstvo, da je gospod Veber največkrat v zelo veliki manjšini. Tudi v teh dveh primerih, ki jih je v svoji razpravi navajal, se pravi, glede zakona o kmetijstvu, je bil, saj je za zakon glasovalo 40 poslank in poslancev, proti zakonu samo eden. Gospod kandidat za ministra in sedanji v.d. ministra, gospod Smrkolj, pa je tudi na predstavitvi dobil od vseh ministrov največjo podporo, saj sta proti njemu oziroma proti njegovi predstavitvi na odboru za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano glasovala samo dva poslanca.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Formalno repliciram na izvajanje gospoda Vebra, vendar bi želel za začetek povedati, da Slovenija potrebuje resno vlado. Točno to je rekel predstavnik poslanske skupine liberalne demokracije. Strinjam se s to ugotovitvijo, zato moramo izvoliti novo vlado, v skladu s poslovnikom, ustavo in vsemi stvarmi, ki se nam tu dogajajo že približno zadnja dva meseca. Slovenija je utrujena in ljudje so siti teh dogodkov, absolutno se strinjam. Utrujena je seveda manipuliranja z javnostjo in utrujena je te pat pozicije. Zato upam, da bo prevladala razsodnost.
Glede vprašanj, ki jih je postavil gospod Veber, se z njimi seveda lahko globalno strinjam kot poslanec, ki prihaja s tega območja. Ne morem pa razumeti logike, da predsednik združene liste pove, da ne bo podprl te vlade in da se združena lista z vsemi močmi zavzema za predčasne volitve, poslanci združene liste ne podpirajo kandidatov na "hearingih", hkrati pa se postavljajo vnaprejšnja vprašanja, na katera se želijo odgovori, s tem da se teh kandidatov ne podpira. Mislim, da bi lahko racionalizirali to pot in bi lahko ugotovili, da dosedanja vlada z mandatom tekočih del ni uspela spraviti skozi strategije o gospodarjenju z medvedi, predvsem pa odnosa do ljudi na teh področjih, ker je prišlo do različnih stališč med ministrstvom za okolje in prostor in ministrstvom za kmetijstvo. Dejstvo je, da se ministrstvo za okolje in prostor ne strinja z načinom in strategijo, ki še ni sprejeta, je ni v javnosti, in sta jo pripravili skupaj ti dve ministrstvi. Se pravi, če hočemo nekaj rešiti, potem moramo izvoliti kompetentne ljudi, da bodo presekali to pat pozicijo. Rešitev je samo v tem. Za zaključek bi rekel samo dve dejstvi. Scenarij liberalne demokracije in, bom rekel, pogojno levice, da gremo ne predčasne volitve, se je sesul v trenutku, ko dr. Drnovšek ni dobil zaupnice svoje vlade. To je bil prvi trenutek, ko je verodostojnost programa in strategije LDS padla. Drugi trenutek pa je nastal, ko smo izvolili dr. Bajuka za predsednika vlade. Od takrat naprej je verodostojno izvoliti novo vlado. In ni nikakršnega drugega opravičila. Se pravi, vse to, kar se je dogajalo, ta cirkus, ki se povzroča tudi v tej hiši danes na "hearingih", je pač cirkus, ki hoče slovenskemu gledalcu, poslušalcu ustvariti občutek, da nismo sposobni, kompetentni obvladovati situacije v tej državi. Moram reči, da tisti, ki smo predlagali dr. Bajuka, ki je dobil vašo večinsko podporo, in vlada oziroma dr. Bajuk, ki je predlagal kompetentne ljudi, smo pač naredili vse kar je bilo v napi moči. Odgovornost je pa seveda na vsakem posamezniku. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika kolega Veber, kolega Juri vi imate pa razpravo takoj na to.
JANKO VEBER: Imam repliko na gospoda Henigmana. Dejstvo je, da ste preprečili razpravo na odborih, torej možnost ponovne predstavitve kandidatov za ministre. To ni bilo možno opraviti na odboru za kmetijstvo, na odboru za okolje in odborom za promet in zveze. Zato sem se odločil, da ta konkretna vprašanja postavim pač na seji, ker druge možnosti enostavno ni bilo. Žal pa se mi zdi, da je izredno slabo za razvoj slovenske demokracije, da se onemogoča z glasovanjem na odborih predstavitev kandidatov in seveda s tem tudi postavljanje vprašanj, ki po mojem mnenju veliko prispevajo k bolj konkretnim jasnim stališčem in seveda tudi ukrepom pri razvoju slovenske države. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na razpravo kolega Vebra. Replika na repliko, torej gospa Skukova. Prosim?
NADA SKUK: Hvala za besedo. Najprej bi replicirala gospodu Vebru. Ponovno je uporabil termin ponovna predstavitev. Tega v ustavi ni. Potem bi pa želela tudi popraviti navedbo gospoda Kacina, ki je izjavil, da smo bili v odboru za pravosodje deležni kravžljanja možganov. Jaz pa trdim, da smo bili deležni resne pravne razlage. Prav to pričakujem od ministra za pravosodje in pravnega strokovnjaka, kot je dr. Jerovšek. Šlo je za vztrajno spraševanje gospod Kacina, kdo je sojeni in zakaj je sojen. Nekorektno je gospod Kacin obrazlagal, na svoj način, seveda, kot je manira tu, kaj in kako je gospod Jerovšek odgovoril. Zato bi želela citirati, kar je bilo resnično rečeno, in sicer: Če že pač ustava predvideva 112. člen, predvideva volitve ministrov, citiram: "V Državnem zboru mora biti izven Državnega zbora zagotovljeno sodno varstvo zakonitosti. Če bi od tega odstopili, v tem primeru bi bila to popolnoma nepravna država." Ne bom nadaljevala do konca, ker je potem gospod Kacin ponovno zahteval in je ponovno gospod Jerovšek odgovoril. Glede na to, da je gospod Kacin trdil, da je neka polovica ali kdo je pač tožen, leva, desna in tako naprej molčeča in tako naprej večina v Državnem zboru, je dr. Jerovšek odgovoril: "Državni zbor ni sestavljen iz leve in desne polovice. Slovenci imamo en državni zbor. Tudi ko se boste kregali, tako da ne boste mogli v istih klopeh sedeti, kar se stalno dogaja, če se bodo te nestrpnosti nadaljevale, boste še vedno en državni zbor." To je to, kar sama zagovarjam, da v demokraciji pač razpravljamo in se ne kregamo, smo en državni zbor in si izmenjujemo mnenja. Ponovno je opozoril, da je bil napaden akt in razložil pravno stališče in zakon, ki to ureja, se pravi, zakon o upravnem sporu. Tako navedbe ne držijo, kot je gospod Kacin tolmačil, kaj zopet nekdo misli in kaj je želel povedati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Aurelio Juri, petminutna razprava, nato petminutna razprava, Sašo Peče.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Bom krajši. Ugovarjal bi kolegu Henigmanu, v analizi glede vzrokov in posledic, ki so vezane na sedanjo krizo.
Krizo je spočela slovenska ljudska stranka z odločitvijo, da izstopi iz vlade. Predčasne volitve, junijske, so postale realna opcija v trenutku, ko je bila izglasovana nezaupnica Drnovšku, izvolitev mandatarja dr. Bajuka pa je onemogočila junijske volitve. Še vedno kljub temu vztrajamo pri predčasnih, čimprejšnjih volitvah, ki so, po mnenju naše stranke in tudi moje osebno, edini realni izhodi iz sedanje krize, ko ugotavljamo, kakorkoli že obračamo rezultate, da je politično parlament razdeljen skoraj povsem identično na dve strani, na dva bloka, 45-45, ne glede na izid, ki ga bo dalo današnje glasovanje o predlogu vlade. Vlada, ki bo nastala v tem razmerju sil, morda z enim ali dvema glasovoma več, bo morala biti tudi hranjena ves ta čas, da bo lahko proizvajala svojo politiko in svoje programe. Iz tega naslova seveda ni odstopanja od naše odločitve, da je edina rešitev zavrnitev predloga in omogočanje razpisa predčasnih volitev.
Dr. Bajuku bi samo to rekel, da me še enkrat preseneča in čudi tako vztrajanje. Čudi pa me tudi to, da je na tej listi nekaj imen kandidatov, ki so se slabih deset dni nazaj izločali iz te igre, češ, da je to cirkus. Mislim, da tako vztrajanje kaže na nek cilj, ki je jasen: gre za to, da se prevzame položaj, da se glede na pomanjkanje časa ne opravi ničesar. Zato bom tudi ob tej priložnosti obrazložil svoj glas, da bom glasoval odločno proti temu predlogu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Sašo Peče, petminutna razprava.
SAŠO PEČE: Spoštovani, spoštovani prisotni. V temu trenutku se tudi dvorana, nabirajo poslanci, prihajajo vsi noter, bomo pač gledali, da bomo iz lastnih vrst vsi na številu, da bomo lahko pač zagotovili identiteto, ki jo zagovarjamo. Mandatar je izvoljen. Enim všečno, enim ne všečno. Danes pa čakamo na to, če bo izvoljen, recimo temu, vladni kabinet. Če bojo potrjeni ministri. Torej, če bo potrjena tista ekipa, ki bo v bodočnosti morala tesno sodelovati, ki bo morala prikazati celoten svoj program.
Na vseh dosedanjih zaslišanjih, kakor tudi na dolgih uvodnih govorih gospoda Bajuka, kjer je govoril o gospodarski viziji oziroma o gospodarski viziji za razvoj naše države Slovenije, je bilo osnovno pomanjkanje. In če je bilo do zdaj rečeno, da smo se predstavniki tega državnega zbora oziroma člani državnega zbora odločali samo politično, moram jaz tudi tu reči, da je bilo pa s področja makro ekonomije, torej s področja tiste velike črke G, kakor se označuje v angleščini, v osnovni formuli, ekonomski zakonitosti, veliko pomanjkanje. Ne kandidat oziroma ne mandatar sam, ne njegovi kandidati, niso spregovorili o osnovnih ekonomskih inštrumentih, s katerimi lahko država, vlada, vladni kabinet, spodbuja od investicij do potrošnje, do povpraševanja, zaposlenosti in vseh kazalcev, ki se odražajo potem na nivoju in v stopnji kakovosti življenja. Teh zadev ni bilo.
Na celotni predstavitvi, na kar dostih sem bil, sem doživel samo eno pozitivno stran, en pozitiven odgovor, in sicer odgovor s strani gospoda Ivanušiča, ko je bil govor o privatizaciji bank. Žal je bil to eden redkih odgovorov, ki je bil v smeri ohranjanja identitete Slovenije. Eden redkih, če ne celo izjema. Seveda so se med kandidati pojavljali in se še zmeraj pojavljajo kandidati, za katere pač seveda v Slovenski nacionalni stranki poslanci ne bomo mogli glasovati. Ne zdaj zaradi političnega razhodišča, politično miselnostjo, med, recimo temu, levim in desnim blokom, kakor hočete, nas lahko imenujete, ampak predvsem zaradi tega, ker so v nekaterih svojih izjavah šli predaleč. Ne bom ponavljal vseh tistih zadev, ki bi marsikoga obtoževale nizke ravni, ampak še danes dopoldne je kandidat za ministra, Janez Janša, govoril o tem in obtoževal, recimo temu, nasprotno stran, da skuša podaljševati rok, da skuša podaljševati rok. In to človek, ki je vložil, ki je eden izmed sopodpisnikov tiste vloge, za katero je hotel podaljšati rok. Torej dvoličnost je tu na pohodu. Kaže na to, da so določeni posamezniki pripravljeni narediti vse, da bi prišli na oblast, pa čeprav bo ta oblast trajala samo nekaj mesecev. Čeprav v celotnem svojem programu niso pokazali niti enega - to je sicer eden izmed govornikov pred menoj že rekel - nepriljubljenega ukrepa. Ampak dejstvo je, če hočemo, da bo vlada v tej državi uspešna, če hočemo, da se bodo zadeve pomaknile na boljše, se je treba v tej državi spoprijeti tudi z negativnimi inštrumenti. To je to, kar se da tej predlagani vladi najbolj zameriti. Zamerimo jim lahko to, da so šli, recimo temu, na publicistične prijeme, torej take lepo zveneče na uho, za tiste, ki so bili enostavni, za težke, se niti potrudili niso. Kandidati sami so rekli, da niso imeli časa, ne vira informacij. Ampak mislim, da tako odgovorni položaji, kot je kabinet oziroma predlagani ministri, ministrstva, bi morali v tem državnemu zboru podrobno predstaviti tiste instrumente, ki so za večino ljudi v tej državi nepriljubljeni, ampak so nujno potrebni za to, da lahko gremo dalje.
Nekaj kandidatov za ministre je celo na današnjem zaslišanju ob 14.00 uri govorilo o neustavnem početju. Z neustavnim početjem so ga označevali, so pa celo sami počenjali to eno in isto zadevo. Torej sami počenjali neustavne stvari.
Seveda za na konec, ker pač osebno ne morem iti mimo gospoda Brejca. Ko ga danes pogledam, koga bi nadomestil, da bi nadomestil, recimo temu, v.d. ministra Ropa. Oprostite, ampak tu zraven, taki sestavi slovenska nacionalna stranka ne bo dala svojih glasov. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Izčrpali smo prijavljene razpravljavce. Prosim, da se umirite, kolegi in kolegice, in da se nam vsi pridružite v dvorani. Naprej pa sprašujem predsednika vlade, ali želi besedo. (Ne želi.) Sprašujem kandidate za ministre, ali želijo besedo? (Ne želijo.) Sprašujem, ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Spoštovani kolegi in kolegice, predvsem vas prosim za mir v dvorani, kajti glasovanje, ki bo sledilo, je pomembno in zelo pomembno je, da se zberemo pri tej odločitvi.
V skladu s prvim odstavkom 265. člena poslovnika državnega zbora se o imenovanju ministrov glasuje tako, da se glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti. Glede na spremembo 265. člena poslovnika državnega zbora, ki je bila sprejeta na 49. izredni seji državnega zbora, dne 30. maja 2000, bo zbor o listi kandidatov za ministre glasoval javno. Preden bom dal na glasovanje listo kandidatov, mi dovolite, da vas še posebej opozorim, da bom sam zavrnil kakršenkoli poskus o ponovitvi glasovanja, če bom ocenil, da gre za zlorabo poslovnika. Dovolj časa bo med glasovanjem "za" in "proti". Če bi kdorkoli na ta način želel predlagati ponovitev glasovanja, njegovega predloga ne bom dal na glasovanje. Samo če bi kdo ugotovil, da mu ne deluje glasovalna naprava, to je edini razlog za ponovitev glasovanja. Zato pa je potrebna zbranost in da se vsak skoncentrira na svojo odločitev. Na glasovanje dajem listo kandidatov za ministre, ki jo je državnemu zboru dne 1. junija 2000 predložil predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložila gospa Eda Okretič-Salmič.
EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala za besedo. Drage kolegice in kolegi, spoštovani gospod Bajuk, cenjeni kandidati za nove ministre! Dovolite mi, da glede na to, da je s spremembo poslovnika državnega zbora določeno, da se ministri nove vlade izvolijo z javnim glasovanjem, obrazložim, kako bom glasovala v drugem krogu imenovanja ministrov.
V preteklem obdobju, ko smo volili novega mandatarja, se je pri rezultatih volitev stalno manipuliralo z mojim imenom in imenom kolegice ter ugotavljalo, kako sem glasovala v povezavi s 45. ali 46. glasom, čeprav so bile volitve tajne in ni nihče razen mene vedel, kako sem dejansko glasovala. Zaradi tega sem bila deležna mnogo prepričevanj, kako moram v bodoče glasovati, drznih napotkov, pa celo groženj, kaj se lahko zgodi, če bom drugače glasovala, kot želi posamezna politična opcija. Inštitut tajnega glasovanja razumem kot dejanje, pri katerem se poslanec sam odloči, kako bo glasoval, na osnovi svojega prepričanja, vesti in argumentov, ki so mi bili predstavljeni, nikakor pa ne na osnovi slepih ukazov in pritiskov strankarskih veljakov, ki jih vodi le gola sla po oblasti. Sama zavračam take metode ter bom še naprej ostajala na ustavnih določilih, da smo izvoljeni poslanci poslanci vsega ljudstva ter da se odločamo po svoji vesti in prepričanju. Ravno tako v tem obdobju dobivam ogromno pisem z izrazi podpore.
Moja današnja odločitev ne bo politična, temveč sloni na prepričanju, da je treba agonijo okrog izvolitve nove vlade čim prej zaključiti, posebno ker smo v situaciji, ko imamo kar dva predsednika vlade, oba pa sta opravilno omejena. Na eni strani imamo vlado v odstopu, ki naj bi v tako pomembnih časih za Slovenijo glede vstopa v Evropsko unijo opravljala samo tekoče posle, na drugi strani pa imamo novega predsednika vlade, ki je bil izvoljen v državnem zboru, ni pa dobil zadostne večine za predlagano listo ministrov. Vsekakor sem prepričana, da bi nova vlada z novimi ministri, željnimi dela, bolj ambiciozno opravljala delo do konca mandata oziroma rednih volitev. S ciljem, da se ta situacija prekine, bom dala svoj glas podpore za izvolitev predlaganih ministrov... /Aplavz./... v upanju, da bo pripomogel h konstituiranju nove vlade. V slučaju, da bo nova vlada izvoljena, jo bom podpirala pri izvajanju projektov vključevanja Slovenije v Evropsko unijo ter pri sprejemanju tiste zakonodaje, ki bo usmerjena v razvoj gospodarstva, šolanja in zaposlovanja mladih, izboljšanje socialnega položaja ostarelih, zmanjšanje števila brezposelnih ter izboljšanju socialnega položaja delavcev.
Na koncu, bi rada pojasnila še to. Spoštovani kolegici poslanki, da ta glas za novo vlado ni pridobljen z nikakršno obljubo položaja in niti ne z državnim denarjem, kot je bilo insumirano na eni prejšnjih sej državnega zbora, kot tudi danes, s strani kolega poslanca, temveč je dan le na osnovni lastne odločitve. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prosim obiskovalce na balkonu, da ne motijo zasedanje državnega zbora in da se seveda usedejo, kot smo vsi ostali tukaj v sedežih. Na glasovanje dajem torej listo kandidatov za ministre... Svoj glas bo obrazložila kolegica Dobrajčeva. Prosim!
POLONCA DOBRAJC: Spoštovani predsedujoči, spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, spoštovani mandatar, kandidati za nove ministre. Glede na številna ugibanja, kako bom glasovala, želim pojasniti razloge za svojo odločitev. Menim, da ne glede na to, ali bo nova vlada danes potrjena ali ne, je do volitev približno ravno tako dolgo, kot če danes vlada ne bo izvoljena. Zavetrje, v katerem se giba sedanja vladna ekipa in večkrat pozabljena državna administracija oziroma državna uprava, pa omogoča nezdrave razmere brez prave odgovornosti, v kateri še naprej potiho poteka prerazporeditev družbenega premoženja. Prav pa je, da državljani vedo, kdo je na oblasti, in sicer zato, da bi lahko od njega terjali odgovornost, bodisi za dejanja ali pa za opustitve. Pri tem je razvoj države in pa pridruževanja države evropski skupnosti brez načrta še najškodljivešja od vsega. Če pride torej nova vladna ekipa, bo le-ta račun morala polagati bistveno prej, kot prejšnja ekipa ter zaradi kratkega mandata tudi bolj podrobno. To za državo sploh ni napak. Poleg tega v tem kratkem času lahko novi mandatar dobi priložnost, prav tako pa tudi volivci; prvi, da se eventualno izkaže, drugi, da se bodo na volitvah lažje odločali. Te izkušnje bodo koristile vsej državi, ne glede na to, ali bo po volitvah v opoziciji ali v poziciji, saj je poštena opozicija lahko za narodno zgodovino pomembnejša od pozicije same.
Ker je Slovenija po osamosvojitvi preživela tako desno kot levo opcijo, kake hude spremembe tako ali tako ne pričakujem. V ideološke razlike, ki determinirajo eno ali drugo stran, se ne bi spuščala. Saj ne verjamem, da so lahko kriteriji le tisti, ki se pri nas trenutno uporabljajo in navajajo v medijih.
Predvsem pa menim, da si niti ena, niti druga stran, ne more lastiti monopola nad demokracijo. Nenazadnje je demokracija tudi v menjavi enih in drugih. Upoštevati pa je potrebno tudi dejstvo, da je Slovenija po ustavi pravna država. Trenutna situacija pa bolj kaže na to, da smo država prijateljev in ne pravna država. Samo iz teh razlogov bom torej danes glasovala za potrditev ekipe mandatarja dr. Bajuka.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospa Dobrajčeva. Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem listo kandidatov za ministre, ki jo je državnemu zboru dne 1. junija 2000 predložil predsednik vlade dr. Andrej Bajuk. Prosim, da se umirite. Ugotavljamo prisotnost! (90 poslancev in poslank.)
Kdo je za predlagano listo ministrov? (46 poslancev.) (Aplavz.) Kdo je proti? (44 poslancev.) (Aplavz.)
Ugotavljam, da so bili ministri Vlade Republike Slovenije imenovani.
Iskreno vam čestitam in vam želim pri vašem delu uspešnost.
Prehajamo na zaprisego imenovanih ministrov. Prosim novo imenovane ministre, da v skladu s 113. členom Ustave Republike Slovenije prisežejo pred državnim zborom. Kolegice in kolegi, prosim, da omogočite, da se to zgodi. Prvi bo zaprisegel gospod Alojz Peterle, minister za zunanje zadeve. Prosim, gospod minister.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani. Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Hvala. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za finance, gospod Zvonko Ivanušič. (Aplavz.)
ZVONKO IVANUŠIČ: Spoštovani! Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za ekonomske odnose in razvoj, dr. Marjan Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Hvala. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za delo, družino in socialne zadeve, dr. Miha Brejc.
DR. MIHA BREJC: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. Hvala. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za gospodarske dejavnosti, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže ministrica za pravosodje, gospa Barbara Brezigar.
BARBARA BREZIGAR: Prisegam, da bom spoštovala ustavni red, da bom ravnala po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi delovala za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za notranje zadeve, dr. Peter Jambrek.
DR. PETER JAMBREK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za obrambo, gospod Janez Janša.
JANEZ JANŠA: .../Aplavz./... Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za kulturo, mag. Rudi Šeligo.
MAG. RUDI ŠELIGO: .../Aplavz./... Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister za šolstvo in šport, dr. Lovro Šturm.
DR. LOVRO ŠTURM: .../Aplavz./... Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da zapriseže minister za znanost in tehnologijo, dr. Lojze Marinček.
DR. LOJZE MARINČEK: .../Aplavz./... Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./... PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister za zdravstvo, dr. Andrej Buračn.
DR. ANDREJ BRUČAN: .../Aplavz./... Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: .../Aplavz./... Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. .../Aplavz./...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister za okolje in prostor, dr. Andrej Umek.
DR. ANDREJ UMEK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister za promet in zveze mag. Anton Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani! Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in se zavzemal z vsemi svojimi močmi delovanja za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister za malo gospodarstvo in turizem gospod Janko Razgoršek.
JANKO RAZGORŠEK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, da priseže minister brez listinice, odgovoren za področje zakonodaje, dr. Tone Jerovšek. /Aplavz./
DR. TONE JEROVŠEK: Spoštovani! Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsem svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dovolite, da vsem ministrom in ministrici, ki so zaprisegli, ponovno izrazim iskrene čestitke in v imenu vseh poslancev in poslank Državnega zbora izrazim željo po tvornem sodelovanju z Državnim zborom Republike Slovenije. Ker so bili poslanci Lojze Peterle, dr. Jože Zagožen in Janez Janša imenovani za ministre, v skladu s 14. členom zakona o poslancih začasno ne morejo več opravljati poslanske funkcije. O tem bom tako obvestil Republiško volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidati bodo v skladu s 14. členom zakona o poslancih nadomestili te poslance. Na podlagi obvestila Republiške volilne komisije bo mandatno-imunitetna komisija Državnega zbora pripravila poročilo in predlagala potrditev mandatov. Prosim za pozornost. Obenem vas tudi obveščam, da zaradi imenovanja novih ministrov, na podlagi prvega odstavka 14. člena zakona o poslancih, z današnjim dnem ponovno nastopijo funkcijo poslancev: dr. Janez Drnovšek, gospod Marjan Podobnik, gospod Jožef Školč in gospod Igor Bavčar. V zvezi s tem se bo čez pet minut v velikem salonu državnega zbora sestala mandatno-imunitetna komisija, ki bo o svojih ugotovitvah poročala v nadaljevanju te točke dnevnega reda.
Torej, točko sedaj prekinjam, nadaljevali pa bomo ob 18.30 uri. V redu, kolega Pucko? Ob 18.30 uri bo nadaljevanje te točke dnevnega reda.
(Seja je bila prekinjena ob 17.49 uri in se je nadaljevala ob 18.33 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Očitno je prišlo do nesporazuma, tako bom jaz sedaj sejo prekinil. Ob 18.30 smo izrecno rekli. Ne, ne. Ponovljeno je bilo 18.30. (medsebojno pogovarjanje.)
Dobro, bomo počakali do 18.45.
(Seja je bila prekinjena ob 18.34 uri in se je nadaljevala ob 18.42 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo z izredno sejo. Najprej ugotovimo prisotnost. Prisotnih je 59 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Morda je prišlo do majhnega nesporazuma, kdaj se seja nadaljuje. Moj zadnji predlog je bil 18.30, res pa je, da sem omenil tudi 18.45 - to gre na moj račun.
Prehajamo na SEZNANITEV DRŽAVNEGA ZBORA S POROČILOM MANDATNO-IMUNITETNE KOMISIJE O PRENEHANJU OPRAVLJANJA FUNKCIJE POSLANCEV V SKLADU S 14. ČLENOM ZAKONA O POSLANCIH. Poročilo mandatno-imunitetne komisije ste prejeli na klopi. Ali želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želite besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem.
Zboru predlagam, da se seznani z naslednjimi ugotovitvenimi sklepi mandatno-imunitetne komisije. Vsi štirje so zapisani v poročilu mandatno-imunitetne komisije. Dovolite, da jih ne berem; govorijo pa o tem, da so gospod dr. Janez Drnovšek, gospod Marjan Podobnik, Jožef Školč in Igor Bavčar na podlagi zakona o izvolitvi državnega zbora, imenovanja liste ministrov in prisege nove vlade, so prenehali opravljati tekoče posle v skladu s prvim odstavkom... /Nerazumljivo!/ člena zakona o poslancih in ponovno opravljajo funkcijo poslanca. Poslancem, ki so zapisani - v primeru dr. Janeza Drnovška s tem dnem preneha opravljati funkcijo poslanca gospod Ciril Metod Pungartnik, v primeru gospoda Marjana Podobnika s tem dnem preneha opravljati funkcijo poslanca Leon Gostiša, pri gospodu Jožefu Školču preneha opravljati funkcijo poslanca Stana Stoparjeva in pri poslancu Igorju Bavčarju preneha opravljati funkcijo poslanca Richard Beuermann. S temi sklepi smo se seznanili.
V zvezi s temi ugotovitvenimi sklepi predlagam zboru še sprejem naslednjega predloga sklepa: "Do morebitnih sprememb v sestavi delovnih teles opravljajo poslanci, ki jim je mandat poslanca miroval, funkcijo članov v tistih delovnih telesih, katerih nadomestni člani ali namestniki predsednika so bili poslanci, ki so prenehali opravljati funkcijo poslanca.
Želi o predlaganem sklepu kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Predlagani sklep dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Proceduralni predlog, kolega Bajc.
JOSIP BAJC: Predsednik, da ne bi bilo peripetij in da ne bi kdorkoli očital, da je bilo neregularno glasovanje, predlagam, da kolega Pungartnik in kolegica Stoparjeva ne glasujeta pri tem glasovanju, glede na to, da jima je potekel mandat.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Bajc, hvala, za to opozorilo, tako je tudi mišljeno. Ugotavljamo torej prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (69 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Danes v teh večernih urah je eden od poslancev že podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Sam sem obveščen, da podobno nameravajo storiti še nekateri drugi poslanci, ampak dejstvo je, da imamo en predlog za prenehanje mandata že in se lahko do njega opredelimo. Poslanec gospod Igor Bavčar je podal izjavo, da odstopa kot poslanec.
Prehajamo na ugotovitev o prenehanju mandata poslanca državnega zbora. Poslanec državnega zbora gospod Igor Bavčar je dne 7.6.2000 podal pisno izjavo, da odstopa kot poslanec. Le-to izjavo ste prejeli na klop. Gospoda Bavčarja ni med nami. O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Torej zaključujem razpravo.
Na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 268. člena poslovnika državnega zbora državnega zbora se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom: "Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec gospod Igor Bavčar dne 7.6.2000 podal odstopno izjavo, zato mu v skladu s tretjim odstavkom 268. člena poslovnika državnega zbora ter zadnjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih preneha mandat z današnjim dnem. Z navedeno ugotovitvijo bomo seznanili republiško volilno komisijo, ki bo državnemu zboru sporočila ime kandidata, ki bo nadomestil poslanca, ki mu je prenehal mandat."
Prosim tudi, da bi mandatno-imunitetna komisija, če bo potrebno, z jutrišnjim dnem tudi imela sejo, če bomo pač prejeli tudi dodatne predloge oziroma izjave, da tudi nekateri drugi poslanski kolegi odstopajo kot poslanci.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 50. izredno sejo državnega zbora.
Jutri v dopoldanskem času bom sklical delovni pogovor, da se z vodji poslanskih skupin dogovorimo o nadaljevanju dela državnega zbora. Prosim ponovno, da bi se mandatno-imunitetna komisija jutri sestala, da bomo v nadaljevanju 21. redne seje lahko dobili tudi že poročilo o prenehanju mandata oziroma o drugih odločitvah poslanskih kolegov. Jutri državni zbor ne bo zasedal. Sam pa menim, da je realna možnost, da se 21. redna seja nadaljuje v petek ob 10. uri dopoldne. O tem boste obveščeni jutri. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. Proceduralni predlog ima kolega Hvalica. Imate predlog proceduralne narave. Prosim. Točka je zaključena, seja še ni zaključena.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, jaz, predlagam v imenu poslanske skupine, da vzamete na znanje, da se bo poslanska skupina Socialdemokratske stranke vrnila v odbor za mednarodne odnose. Prosim, da nas obvestite, kaj moramo zaradi tega storiti, ker je, mislim, ker je dejanje, še ni bilo nikdar izvršeno takšno ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Hvalica. Postopek je znan. Poslanska skupina naj se obrne na komisijo za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je o tej temi menda že dvanajstkrat razpravljala, kot me je obvestil kolega Lavrinc.
Jutri ob desetih dopoldne pa vabim vodje poslanskih skupin v sobo 117 na delovni pogovor.
S tem zaključujem izredno sejo. Lahko noč.