Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik Državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.04 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje. Pričenjam 3. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije, ki sem jo sklical na podlagi prvega odstavka 69. člena in prvega odstavka 51. člena ter 54. člena poslovnika Državnega zbora. Obveščen sem, da se je gospod Jazbec Franc opravičil za približno pol ure zamude, drugih zadržanih poslank in poslancev na današnji seji ni. Zato prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani. (75 poslank in poslancev.) Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem vabil predsednika Vlade dr. Janeza Drnovška in kandidate za ministre ter jih vse lepo pozdravljam.
Prehajamo na določitev dnevnega reda 3. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije. Predlog dnevnega reda ste sprejeli s sklicem, dne 26. februarja, in sicer je bil pripravljen na podlagi dogovora na 7. seji kolegija predsednika Državnega zbora. Predlagani dnevni red obsega naslednjo točko:
1. Predlog predsednika Vlade Republike Slovenije za imenovanje ministrov.
O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu z drugim odstavkom 64. člena poslovnika Državnega zbora.
Želi v zvezi z dnevnim redom kdo besedo? Gospod Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kandidati za ministre, spoštovani gospod mandatar, poslanke in poslanci! Lep pozdrav vsem skupaj. Znano vam je, da v dosedanjem poslanskem delu takorekoč nisem uporabljal možnosti, da bi se oglašal proceduralno. Danes to storim, ker mislim, da moram storiti, kajti mislim, da je odgovornost poslancev najprej v tem, da skrbijo za pravnost lastne države, in nenavadno bi bilo, če bi v samem državnem zboru, kot zakonodajnem telesu, prišlo do dejstev oziroma dejanj, ki s pravno državo ne bi bila v skladu. Zato bi, spoštovani gospod predsednik, želel tukaj uradno pojasnilo, na kakšni podlagi, na kakšni pravni podlagi je bil podaljšan rok za predlaganje liste kandidatov za ministra. Državni zbor je v listi kandidatov za ministre prvič glasoval 6. februarja 1997. Desetdnevni rok v skladu s poslovnikom, 266. členom, se je iztekel 16. februarja 1997. Gospod Drnovšek pa je predlog kandidatov predložil šele dne 17. februarja 1997. Jaz ne bi rad govoril na pamet, da predsednik Državnega zbora ni imel pravice sam odločati o podaljševanju roka. To besedo, kot mi je znano, je sam uporabil. Se pravi, da je šlo za podaljšanje. Ker ne bi bil rad v nejasnosti, ali sploh imamo danes tukaj formalno predsednika Vlade ali ga nimamo, želim, da se to najprej pojasni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Lojze Peterle, vaš nastop razumem kot vprašanje predsedujočemu, predsedniku. Na vaše vprašanje dajem naslednji odgovor.
Na podlagi prvega odstavka 266. člena poslovnika Državnega zbora, ki ste tudi vi, gospod Peterle, v vašem nastopu že omenili, mora mandatar predsedniku Državnega zbora predložiti nov predlog za imenovanje ministrov najkasneje v desetih dneh od prvega glasovanja. V procesni zakonodaji pa velja splošno pravilo, da se roki, šteti v dnevih, v primerih, ko bi se iztekli na nedeljo, praznik ali drugi dan, ko organ ne dela, iztečejo prvi naslednji dan. Ker je bilo prvo glasovanje o predlogu za imenovanje ministrov v četrtek, 6. februarja 1997, in je desetdnevni rok začel teči v petek ter bi se iztekel v nedeljo, 16. februarja 1997, ob polnoči, se je z uporabo navedenega procesnega pravila rok iztekel v ponedeljek, 17. februarja 1997, ob polnoči. To je moj odgovor na vaše vprašanje. Seveda ne gre nikakor za vprašanje, o katerem lahko odloča predsednik Državnega zbora oziroma da bi predsednik Državnega zbora podaljšal rok, ampak gre za načelo procesne zakonodaje, ki je bilo seveda v Državnem zboru ob takih primerih velikokrat doslej že uporabljeno. Mislim, da tudi na seji kolegija o tem vprašanju ni bilo govora.
Želi še kdo glede dnevnega reda besedo? Če ne želi, potem prehajamo na določitev dnevnega reda oziroma na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti.
Za današnjo sejo predlagam dnevni red, ki ste ga prejeli s sklicem. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red. Če ne želi nihče razpravljati, potem prehajamo na določitev dnevnega reda oziroma na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Na glasovanje dajem predlagani dnevni red? Ugotovimo sklepčnost? (80 prisotnih.)
Kdo je za? (73 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je zbor predlog dnevnega reda 3. izredne seje Državnega zbora sprejel.
O današnji seji je slovenska javnost obveščena tudi z neposrednim televizijskim prenosom in s poročanjem v drugih sredstvih obveščanja.
Glede tehničnega dela, med 13.00 in 14.00 uro načrtujemo opoldanski odmor.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IMENOVANJE MINISTROV. Na podlagi 266. člena poslovnika Državnega zbora je predsednik Vlade Slovenije, 17.2.1997 predložil predsedniku Državnega zbora listo kandidatov za ministre, in sicer je predlagal: gospoda Marjana Podobnika za ministra brez resorja, ki nadomešča predsednika vlade in koordinira državotvorna ministrstva, mag. Antona Ropa za ministra za delo, družino in socialne zadeve, dr. Marjana Senjurja za ministra za ekonomske odnose in razvoj, mag. Mitjo Gasparija za ministra za finance, gospoda Metoda Dragonjo za ministra za gospodarske dejavnosti, gospoda Cirila Smrkolja za ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Jožefa Školča za ministra za kulturo, gospoda Mirka Bandlja za ministra za notranje zadeve, gospoda Tita Turnška za ministra za obrambo, dr. Pavla Gantarja za ministra za okolje in prostor, gospoda Tomaža Marušiča za ministra za pravosodje, mag. Antona Bergauerja za ministra za promet in zveze, dr. Slavka Gabra za ministra za šolstvo in šport, dr. Marjana Jereba za ministra za zdravstva, dr. Lojzeta Marinčka za ministra za znanost in tehnologijo, gospoda Zorana Thalerja za ministra za zunanje zadeve, mag. Boža Grafenauerja za ministra brez resorja, odgovornega za področje lokalne samouprave, gospoda Janka Kušarja za ministra brez resorja, odgovornega za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva.
Predloge predsednika Vlade ste prejeli s sklicem današnje izredne seje zbora. Prejeli ste tudi pismo predsednika Vlade Republike Slovenije, s katerim je obvestil predsednika Državnega zbora, da ne bo umaknil nobenega od predlaganih kandidatov za ministre in se s tem odpovedal pravici, ki mu jo daje drugi odstavek 264. člena poslovnika Državnega zbora.
Želi predsednik Vlade dr. Janez Drnovšek dodatno obrazložiti svoj predlog? Prosim, dr. Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospe in in gospodje poslanci in gospod predsednik! Danes drugič predlagam vlado temu državnemu zboru. Kot vsi veste, prvi predlog ni dobil zadostne podpore, glasovanje v tem parlamentu je bilo izenačeno, 45 glasov za in 45 glasov proti. Takšno glasovanje je bilo odraz političnega razvoja, političnih razmer v Sloveniji v zadnjih mesecih od volitev naprej. In bilo je odraz vseh dosedanjih poizkusov, iskanj političnih povezav in pa politične rešitve, ki bi pripeljala do neke stabilne vlade v Sloveniji po zadnjih volitvah. Pokazalo se je, da sta se po volitvah formirala dva približno enaka ali skoraj povsem enaka bloka, v zvezi strank poslancev, od katerih ne eden ne drugi ni mogel vzpostaviti samostojno vlade. Prišlo je do izvolitve mandatarja, potrdili ste me za mandatarja slovenske vlade in ob tej priložnosti se vam za to še enkrat zahvaljujem, vendar naslednji korak, torej, izvolitev vlade na osnovi takratnega razmerja sil, ni bil možen, ni dal rezultata. V nastali situaciji sem bil kot predsednik vlade, kot mandatar, pred dilemo, ali ponoviti takšno glasovanje ob enakem predlogu, seveda z veliko možnostjo, da pride ponovno do neuspešnega glasovanja, ali pa poiskati neko povsem novo možnost, neko pot iz nastale politične blokade, iz nastale politične situacije, ki traja že predolgo, ki traja dobre tri in pol mesecev od volitev naprej, in končno priti do predloga vlade, ki bi bila sprejeta in ki bi bila dovolj stabilna, ki bi imela dovolj stabilno podporo tega državnega zbora v naslednjem obdobju. Mislim, da je takšna situacija narekovala prvenstveno mojo odgovornost kot mandatarja, kot predsednika vlade, da najdem pot iz te blokade in da začnemo iskati povsem novo možnost, novo pot. To je bilo možno edino na ta način, da se na nek način oba dosedanja bloka razformirata, da se dosedanje povezave na nek način anulirajo in da se povsem na novo postavijo razmerja, tako kot so izhajala iz zadnjih volitev. To je bilo možno storiti z dogovorom dveh največjih strank po volitvah - Liberalne demokracije Slovenije in Slovenske ljudske stranke, ob podpori nekaterih poslancev oziroma tudi poslanske skupine DeSUS-a. Takšna odločitev je bila težka za obe strani, tako za LDS kot tudi za Slovensko ljudsko stranko. Po eni strani so nas vezale dosedanje povezave, po drugi strani pa imamo oboji in vsi skupaj veliko odgovornost, da najdemo pot iz te situacije. Mislim, da, ne naši državljani, ne tujina, enostavno ne razumejo več, da bi še po treh mesecih in pol, ali še naprej, v Sloveniji ne bi imeli vlade. Že v svoji zadnji razpravi ob prejšnjem predlogu vlade sem opozoril na to, da nas to lahko pripelje praktično v neko opravilno nesposobnost, v situacijo, kjer bi izgledalo, da Slovenija sploh ne more politično delovati, da ne more vzpostaviti institucij političnega sistema.
To je seveda najhujše, kar se lahko državi zgodi, ob tem, da vsak naslednji teden, vsak naslednji mesec pomeni tudi izgubo časa v gospodarstvu, v mednarodni politiki, v temeljnih strateških ciljih Slovenije, ki so še vedno odprti, ki so še vedno pred nami in jih moramo reševati. Zato smo začeli s takšnimi novimi pogajanji na teh povsem novih predpostavkah in ta pogajanja so dala rezultat. Prišlo je do predloga te vlade, ki jo danes predlagam Državnemu zboru. Mislim, da je šlo ob tem in tudi v zadnjih mesecih v Sloveniji za veliko vprašanje in za naše medsebojno preverjanje in odločanje o tem, kako bo šel v prihodnosti politični razvoj Slovenije. Ali se bosta formirala dva bloka, na koncu morda dve stranki, ki si bosta vedno med seboj konfrontirali, nasprotovali, od katerih bo enkrat morda zmagal en blok, drugič spet drugi blok, pri čemer se bosta najbrž, tako je tudi sedaj kazalo, oba bloka med seboj močno demonizirala, iskala medsebojna nasprotja, vse skupaj bi najbrž poglabljalo razlike in nasprotja tudi med slovenskimi državljani. Moja ocena je bila vedno in tudi sedaj, da razlike med Slovenci niso takšne, da razlike med strankami niso takšne, da bi jih lahko za vedno zavezali v dva bloka, ki si a priori med seboj nasprotujeta. Obstaja precej programskih sličnosti, precej sorodnih prizadevanj med različnimi strankami in da stranke lahko te svoje cilje, svoja prizadevanja tudi v interesu državljanov, ki jih zastopajo, uresničujejo na različne načine, v različnih povezavah, ne samo v eni povezavi, ki se bo konfrontirala z neko drugo povezavo. To je drugačen tip demokracije, parlamentarne demokracije. Takšen, kot se je razvil zlasti v nekaterih skandinavskih državah, kjer imamo vedno več strank, ki nastopajo v različnih koalicijah, kjer so precej pogoste celo manjšinske vlade in kjer si stranke med seboj ne nasprotujejo tako a priori, da bi to vzbujalo celo medsebojno sovraštvo, veliko strasti, napetosti med njimi in na koncu seveda tudi med državljani. Mislim, globoko sem prepričan, da smo Slovenci zreli za takšno vrsto, po mojem mnenju, bolj razvite, bolj zrele demokracije. Da stranke zastopamo različne skupine ljudi, različne interese, vendar si ti interesi ne nasprotujejo, med sabo se ne izključujejo, ampak se lahko povežejo v iskanju tudi velikokrat kompromisnih rešitev, ki so na koncu v interesu večine državljanov.
Mislim, da je ta situacija, ki je sicer trajala nekaj mesecev in kjer smo skupaj šli skozi različne razvojne faze pripeljala do tega, da se lahko danes odločamo o neki takšni obliki, tudi obliki povezave med strankama, ki sta si do sedaj nasprotovali, kjer je bila ena v poziciji, druga v opoziciji, kjer bo takšna povezava pomenila, da bo potrebno seveda delati kompromise, iskati vmesne rešitve, kar je navsezadnej prav, ker vsaka stranka zastopa del državljanov, da bo pri tem potrebno veliko zmernosti, veliko strpnosti, tudi medsebojnega razumevanja in da bo morda to, kar smo v teh mesecih skupaj dali, ko smo se pogovarjali z različnimi strankami o vseh možnih povezavah, tudi osnova za nek nadaljnji politični dialog na višjem nivoju, z večjo strpnostjo, z večjim medsebojnim razumevanjem. Če bo rezultat teh mesecev, teh političnih prizadevanj in aktivnosti v Sloveniji v takšni bolj zreli parlamentarni demokraciji, potem mislim, da ti meseci niso bili zaman, da niso šli v prazno, ampak da utegnejo prinesti Sloveniji in slovenskemu političnemu življenju neko višjo kvaliteto, neko novo dimenzijo.
Ob tej priložnosti bi se tudi zahvalil vsem, ki so do sedaj podpirali tako mene kot mandatarja, ki so tudi iskali poti iz te nastale politične situacije. Upam, da z razumevanjem sprejemajo to novo situacijo, ta novi izhod in da to, da nekaterih naših dosedanjih sporazumov nismo mogli realizirati, seveda ne pomeni nekega dejanja, ki bi bilo namerno, ki bi bilo uperjeno proti katerikoli stranki, ampak izhod, iskanje izhoda iz te politične situacije v korist Slovenije, v korist vseh državljanov.
Vlada, ki jo danes predlagam, je, po mojem prepričanju, precej uravnotežena, dobro zasedena, da se bomo seveda v številnih vprašanjih še morali usklajevati, to je razumljivo, da so programske usmeritve dane v javnosti, da sam kot mandatar izhajam iz svojega programskega nastopa, ki sem ga imel takrat ob izvolitvi za mandatarja. Ta Vlada bo poskušala zasledovati tiste temeljne strateške cilje Slovenije navzven, v evropskih povezavah, v NATO povezavi, navznoter v krepitvi gospodarske konkurenčnosti Slovenije, v čim boljših gospodarskih rezultatih in ob tem, ob doseganju čim bolj uravnoteženega socialnega razvoja, gibanja v Sloveniji. Za to se bomo borili po svojih najboljših močeh in ob tem računam, pričakujem konstruktiven pritisk opozicije, takšen, ki bo seveda v interesu državljanov podprl tiste temelje, skupne interese in cilje, ki bo pa seveda vedno za pozicijo, za vlado, predstavljal tudi pritisk v tej smeri, da bo tudi vlada čim boljša, da bo morala zato dati čim več od sebe, ker bo vedno pod konstantnim pritiskom opozicije in pod njenim kritičnim očesom.
Upam, da bo naš politični razvoj vnaprej šel v tej smeri, na tak način, da bomo v Sloveniji utrdili tiste rezultate, dosežke, ki smo jih dosegli z osamosvojitvijo, od osamosvojitve naprej in da bo Slovenija resnično postala ena izmed najbolj razvitih sodobnih demokracij. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku za dodatno obrazložitev svojega predloga.
Predlagani kandidati so se predstavili matičnim delovnim telesom in odgovarjali na vprašanja članov odborov in komisij. Predsedniki odborov in komisij so predsedniku Državnega zbora in predsedniku Vlade Republike Slovenije posredovali mnenja o predstavitvi kandidatov za ministre. Iz mnenj izhaja, da so bile na podlagi prvega predloga predstavitve kandidatov za ministre mag. Antona Ropa, gospoda Metoda Dragonje, gospoda Jožefa Školča, dr. Pavla Gantarja, dr. Slavka Gabra in gospoda Zorana Thalerja ustrezne. Predstavitvi mag. Mitje Gasparija in gospoda Janka Kušarja pa sta bili neustrezni. Predsedniki delovnih teles so menili, da niso potrebne ponovne predstavitve istih kandidatov na podlagi drugega predloga predsednika vlade.
Na podlagi drugega predloga predsednika vlade so se predstavili: gospod Marjan Podobnik, dr. Marjan Senjur, gospod Ciril Smrkolj, gospod Mirko Bandelj, gospod Tit Turnšek, gospod Tomaž Marušič, mag. Anton Bergauer, dr. Marjan Jereb, dr. Lojze Marinček in mag. Božo Grafenauer. Iz mnenj delovnih teles izhaja, da so bile njihove predstavitve ustrezne.
Mnenja odborov in komisij ste sprejeli s sklicem seje. Želijo poročevalci odborov in komisij besedo? (Ne želijo.) Želi besedo predstavnik Sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu Poslanske skupine Slovenske ljudske stranke dajem besedo gospodu Francu Potočniku.
FRANC POTOČNIK: Spoštovane dame in gospodje! V Slovenski ljudski stranki menimo, da je vedno potrebno iskati najboljše rešitve in na koncu izbrati najboljšo možnost. Vendar je to v politiki zelo težko predvsem zato, ker so mnenja o tem, kaj je najboljša rešitev, pogostokrat zelo deljena. Zato se v Slovenski ljudski stranki držimo tudi drugega pravila, in sicer, da se moramo izogibati oziroma se izogniti najslabši varianti.
Slovenija potrebuje novo vlado. Morda za koga predlagana vlada ni najboljša. V Slovenski ljudski stranki menimo, da prav gotovo ni tudi najslabša možnost. Zato bomo poslanci Slovenske ljudske stranke to vlado podprli oziroma bomo glasovali zanjo. Danes je prisotnih 18 poslancev Slovenske ljudske stranke, torej bo 18 glasov za. Nenazadnje smo poslanci Slovenske ljudske stranke tudi podpisali izjavo, da podpiramo to vlado, to uravnoteženo vlado. Pobuda za te podpise je nastala spontano, ker so se pač v javnosti pojavili namigi, da so različna gledanja na to, vendar s tem smo želeli javnosti povedati, da smo v poslanski skupini enotni in da bomo tudi tako glasovali. Torej, Slovenska ljudska stranka bo to predlagano vlado podprla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potočniku. K razpravi se je v imenu poslanske skupine DeSUS prijavil gospod Anton Delak.
ANTON DELAK: Hvala za besedo. Gospod predsednik, spoštovani Državni zbor! Ko sem že pred precej časa bil povabljen k predsedniku države, gospodu Kučanu, na posvetovanje, koga naj določi za mandatarja vlade, in ko sem bil vprašan, kakšni opciji bi pravzaprav dali podporo, sem tistikrat odgovoril, da bomo dali podporo takšni vladi, ki bo v parlamentu imela izdatno večino. Ko me je vprašal, kateri so tisti problemi, ki so po mnenju naše stranke najbolj aktualni, sem povedal, da je čisto sigurno eden izmed takšnih problemov zagon gospodarstva, zaposlovanje in izboljšanje standarda, da je čisto sigurno eden izmed takšnih problemov lastninjenje oziroma dokončanje, denacionalizacija, ogromne investicije, ki se naj bi opravljale v Sloveniji na področju avtocest, železnic, elektrarn in tako dalje. Problem je tudi reforma pokojninske zakonodaje, in končno, na zunanjepolitičnem področju, problem vključitve v Evropo.
Mi smo seveda tem mislim, o katerih sem zdaj govoril, tudi sledili. Danes imamo pred seboj vlado, v katero bo po našem mnenju Liberalna demokracija vnesla izkušnje in pa znanje, Slovenska ljudska stranka pomladni veter in DeSUS starostno umirjenost, ob tem pa seveda tudi močno opozicijo za kontrolo te vlade.
Spoštovani Državni zbor! Pred seboj imamo takšno vlado in naša poslanska skupina bo seveda takšno vlado podprla. Mislimo v nadaljevanju konstruktivno delovati in naši pogledi so usmerjeni naprej, ne nazaj. Prepričani smo, da bo takšna vlada lahko zelo uspešno vodila Republiko Slovenijo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Delaku. Besedo dajem gospodu Miroslavu Mozetiču, ki bo spregovoril v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Drage kolegice, spoštovani kolegi, spoštovani kandidati za ministre! Nesporno je, da Slovenija potrebuje vlado, o tem ni dvoma. Vendar Slovenija ne potrebuje vlade Janeza Drnovška. Slovenija potrebuje verodostojno vlado, to pa po mnenju poslanske skupine SKD vlada Janeza Drnovška ni. Zato bo poslanska skupina SKD glasovala proti predlagani vladi. Zakaj?
Gospod mandatar je na prejšnji seji, ko smo imeli predlog o imenovanju vlade, s svojim predlogom pogorel. Prihaja z novim predlogom. Res je, da mu pravico do popravnega izpita daje poslovnik Državnega zbora, a normalneje bi po našem mnenju bilo, da bi po prvem neuspehu svoj mandat vrnil. Tako bi se vzpostavilo začetno stanje in nova dejanska možnost za pogovore o različnih povezavah, ki ne bi dišali po izigravanju prvotnih partnerjev. O tem več pozneje.
SKD smo opozicijska stranka. V vseh parlamentarnih demokracijah vlado postavlja ali izreka zaupnico vladna koalicija in ne opozicija. To ne pomeni, da je opozicija nedržavotvorna, kajti državotvornost opozicije se ne izraža v tem, da slepo podpira vse, kar vlada predlaga, kot sicer mislijo nekateri iz vrst LDS, pač pa se državotvornost opozicije kaže predvsem v nadzoru, v kontroli vladnega početja. Če to ne bi bilo tako, potem opozicija ni potrebna, potem bi bili verjetno tam, kjer smo nekoč že bili. Vsaka vlada je politična in zato je tudi njeno imenovanje politično dejanje. Zato je odločitev tako tistih, ki vlado podpirajo, kot tistih, ki ji nasprotujejo, politično. Da je vsaka vlada in zlasti njeno imenovanje političen akt, dokazuje tudi nastajanje te vlade. Stranka, ki je pred 14 dnevi ostro nasprotovala vladi istega mandatarja in je v večini primerov nasprotovala tudi posameznim ministrom, kateri tudi sedaj sestavljajo na novo predlagano vlado, bo sedaj glasovala za vlado. Gre za istega mandatarja. Gre za polovico istih ministrov, toda sedaj je za to stranko vlada sprejemljiva. Najbrž zato, ker je pač zraven. S tem nočem trditi, da ta stranka nima pravice tako ravnati. Ima vso pravico. Povedati hočem le, da je izvolitev take ali drugačne vlade čisto politično dejanje. Podobno, le v drugačni vlogi, bosta verjetno drugi dve stranki.
Vseeno naj na kratko povem nekaj razlogov za naše odklonilno stališče tudi do tega ponovljenega predloga. Gre za popravni izpit, gre za istega mandatarja, za katerim je ista stranka in še en isti koalicijski partner. Vse, kar smo že povedali pri zadnjem poizkusu imenovanja vlade, velja še naprej. Ponovim le najvažnejše. Za SKD je nesprejemljiv način, po katerem je bil gospod Drnovšek izvoljen za mandatarja. Izvoljen je namreč bil z volilno prevaro. Nobena taka ali drugačna koalicija tega ne more spremeniti. Tu gre za kršitev temeljnega principa demokracije. Kot že rečeno, bi bilo normalneje, če bi mandatar po prvem neuspelem poizkusu vrnil svoj mandat in priznal poraz. S tem bi se postopek imenovanja vlade vrnil na začetek. Vsi dogovori, ki so bili med tem sklenjeni, bi izgubili veljavo. Začeti bi se morali novi pogovori, ki bi morali upoštevati, da je razmerje moči razdeljeno po polovici. Kdor bi želel biti mandatar, bi se moral izkazati s podporo tolikih strank, ki bi zagotavljale večino v parlamentu. Tega od mandatarja, ki se je dal v ta položaj izvoliti z volilno prevaro, niti ni bilo pričakovati. Namesto tega smo doživeli novo presenečenje posebne vrste: mandatar poišče novega koalicijskega partnerja in sklene z njim koalicijsko pogodbo, v kateri sebe in partnerja zaveže k razvezi sporazumov o sodelovanju, ki sta jih pred tem obe stranki sklepali z drugimi partnerji. Skupaj in soglasno se dogovorita, da so prejšnji pogovori in dogovori s prejšnjimi partnerji, ki pa v novi pogodbi ne nastopajo, neveljavni. Da ne bo pomote, ni sporno, da ima vsaka stranka pravico do take ali drugačne koalicije s katerokoli stranko. Ni sporno, da ji te pravice ne more vzeti nobena stranka. Zato tega nastopa ni mogoče jemati kot očitek SLS, da je šla v koalicijo z LDS; te pravice nima nobena stranka, najmanj pa SKD, ki je pred štirimi leti storila isto. Šla je namreč v koalicijo z LDS. Toda razlika med našim dejanjem pred štirimi leti in sedanjim dejanjem LDS in SLS je precejšnja. SKD je stopila v koalicijo na podlagi političnih dogovorov, kar je v parlamentarni demokraciji nekaj običajnega in zaželjenega, ne da bi pri tem prelomila že dano besedo. Parlamentarna demokracija temelji na dogovoru, temelji predvsem tudi na kompromisu, vendar tudi v parlamentarni demokraciji je nujno treba spoštovati dano besedo. Zato gre tu zlasti za način, ki je sporen, kako je bilo to storjeno, in gre za vprašanje, koliko, če sploh smemo to vprašanje postaviti, držijo sklenjeni politični dogovori in kako se od njih odstopa. Vprašanje torej je, ali politični koalicijski dogovori sploh zavezujejo. Če ne zavezujejo, zakaj jih sklepati? Dejstvo namreč je, da je tako ena kot druga stranka imela sporazume o sodelovanju, ki so zavezovali partnerje k posebnemu sodelovanju, usklajevanju in skupnemu odločanju. Gotovo bi lahko ena ali druga stran odstopila od teh dogovorov in to naznanila drugim partnerjem. Mislim, da bi po prvem neuspelem poskusu imenovanja nove vlade, lahko to storila ena ali druga stranka. To bi bila druga, po našem mnenju, normalna pot ob tisti, da bi mandatar vrnil svoj mandat. To bi lahko storila tudi katerakoli od strank, ki smo jim pravili "trojček". Če bi SLS tako ravnala, potem, ko je ugotovila, da ne bo prišlo ne do vlade narodne enotnosti, ne do kakšne drugačne kombinacije, ki bi bila skladna s sporazumom, ki ga je imela s SDS in SKD, bi to bilo sprejemljivo. Navsezadnje je to njena odločitev, do katere ima vso pravico. Ugotovili bi, da sporazuma o sodelovanju pomladnih strank ni več, vse stranke bi bile vezane le na svoje lastne, predvolilne in povolilne izjave in prisege ter na samostojne odločitve lastnih strankinih organov. Ker pa take odpovedi sporazuma ni bilo, je samostojno nastopanje in sklepanje sporazuma z LDS pomenilo kršitev dane besede, kršitev podpisanega dogovora. Tak način ravnanja s sklenjenimi dogovori pa ne kaže na prav visok nivo dogovarjanja in spoštovanja dane besede. Zato tak način ravnanja kaže tudi na nizko stopnjo pravne in predvsem politične kulture in ne daje jamstva za verodostojnost predlagane Vlade kot celote. Vprašanje verodostojnosti je pa ključno vprašanje, ne samo doma, ampa tudi v mednarodnih odnosih. In verodostojnost neke države se v prvi vrsti meri po verodostojnosti vlade, ki to državo zastopa. Še enkrat ponavljam. Sama odločitev SLS, da vstopi v vlado samostojno ni sporna, kajti o povezavah odloča vsaka stranka samostojno. Vsa stvar je sporna le ob upoštevanju, da so že bili sklenjeni dogovori in da se jih niso držali. Ker nočem moralizirati, dam v premislek citat iz koroškega slovenskega lista Nedelja: "Tudi če upoštevamo, da je v politiki in zlasti v povolilnih pogajanjih potreben pragmatizem in neke vrste prikrivanje, to daleč presega, kar se je zgodilo, presega pravila igre, ki jih sicer pozna vsak demokratični sistem. S tem se tako rekoč na najvišji ravni institucionalizira nekaj, kar nekateri v Sloveniji že imenujejo 'Puckov sindrom' ali 'puckizem'. Vse je dovoljeno, da le služi meni oziroma politični opciji, ki jo zastopam. Posledice so za državo, kjer tranzicija v demokratični družbi še ni končana in ki jo z evropskim integracijskim procesom čakajo novi izzivi, lahko porazne." (Konec citata.) Posledice so v resnici lahko porazne, ker - to je neke vrste sporočilo, ki ga Slovenija daje v domačo in tudi tujo javnost, da v Sloveniji dana beseda nič ne velja.
Kljub vsemu bo SKD konstruktivna in državotvorna opozicija. Kar bo dobro za Slovenijo, kar bo koristilo vsem Slovenkam in Slovencem, kar bo koristilo našim manjšinam, bo SKD podprla. Kar bo taka vlada s svojim načinom naredila škode, bomo ostro kritizirali in skušali preprečiti.
Zahvaljujem se gospodu predsedniku Državnega zbora Janezu Podobniku, ki nam je včeraj na Televiziji Slovenija trosil komplimente, ko je dejal, da bo Slovenija dobila kvalitetno opozicijo. Hvala za tak kompliment. Kot kvalitetna opozicija si želimo tudi kvalitetno in verodostojno vlado. Vendar močno dvomim, da je ta vlada, kot celota - poudarjam, dovolj kvalitetna in dovolj verodostojna. Da ne bo nesporazuma, ne govorim o posameznih ministrih, o posameznih ljudeh pač pa o vladi kot celoti.
Zaključujem. SKD vlade, ki jo v ponovljenem poskusu in v drugačni koalicijski in personalni postavi predlaga gospod mandatar Janez Drnovšek, ne podpira. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se gospodu Mozetiču. Besedo dajem gospodu Hvalici, ki bo spregovoril v imenu Poslanske skupine Socialdemokratov.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik, kolegice, kolegi, gospodje kandidati! Socialdemokrati obžalujemo to, kar se bo danes tu zgodilo. Zakaj obžalujemo? Obžalujemo zato, ker je prišlo do tega s kršenjem nič koliko moralnih kriterijev vrednot.
Vsak ima pravico, da se odloči kakorkoli, pa vendar je to, kar se bo tu zgodilo, moralno vprašljivo. Gre tako za moralni vidik mandatarja, kot tudi za moralni vidik nove koalicijske stranke, ki je imela s strankami slovenske pomladi podpisano koalicijsko pogodbo. To ni bil sporazum, to je bila pogodba. Torej, vprašljiva je z moralnega vidika vsa zadeva.
Povedati moram pa še nekaj glede na špekulacije, ki krožijo občasno v javnosti, da je bil verjetno sklenjen nek dogovor. Nikakršnega dogovora ni bilo z nami. Mi za to ne vemo. Jaz sam sem to zaslutil na pepelnično sredo zvečer, seveda sem že prej tudi predpostavljal, da je možno, da se to zgodi. Zdaj mi je sicer marsikaj tudi jasno in uradno smo potem dobili obvestilo v ponedeljek. Torej slej ko prej imamo mi pravzaprav iste pripombe na to vlado, gledano strukturalno, kot smo jih imeli 6. februarja. Ker ne bi rad posploševal in, ker to ni moja navada in tudi ni navada naše stranke, bom konkretiziral zadeve z imeni in priimki.
Kandidat za zunanjega ministra Zoran Thaler. Doživel je interpelacijo zaradi nesposobnosti 16. maja 1996, tu, v tem državnem zboru, ponovno kandidira. Med tem časom je baje postal sposoben. Poročila, ki jih dobivamo iz Bruslja, govorijo drugače. Verjetno ste te dni zasledili v dnevnem tisku mnenja slovenske misije pri Evropski uniji v Bruslju. Verjetno poznate tudi ta dokument, tu je kopija izvirnika, kjer se v pridruževanju evropskih asociacijam Slovenija sramotno nahaja skupaj z Romunijo na zadnjem mestu. Pred nami so Madžarska, Češka, Slovaška, Poljska, Latvija, Litva itd. To je nekaj neverjetnega, boste rekli, pa vendar je tako. Verjetno dokument poznate, ampak mandatar ponovno vztraja pri prejšnjem zunanjem ministru, ki ga je ta zbor v prejšnjem mandatu dovolj zgovorno okvalificiral. Jaz k temu nimam kaj dodati. Lahko bi kvečjemu zavzdihnil: "Bog pomagaj".
Drugo ime - minister za finance Mitja Gaspari. Ne bom našteval vseh njegovih grehov, predvsem pa tega, da ni doživel zaupnice pred matičnem delovnim telesom. Torej minister Gaspari je neposredno kriv, odgovoren, da se ni materializiral 74. člen zakona o igrah na srečo, ki daje 48% koncesije lokalnim skupnostim oziroma občinam. Tako je od 19. maja 1995, ko je bil sprejet ta zakon, prikrajšal občine, ki jih bom naštel, za več kot, po mojih izračunih, 3 milijarde tolarjev. Prikrajšane so bile naslednje občine: Kranjska Gora, Bovec, Kobarid, Tolmin, Kanal ob Soči, Brda, Nova Gorica še najbolj, Miren, Kostanjevica in Ajdovščina. Sramota. Ministra, prejšnjega, sedanjega, bodočega Mitjo Gasparija je preiskovalna komisija osumila zlorabe javnih pooblastil julija leta 1996. Ne glede na to, dr. Drnovšek ni smatral za potrebno, da bi karkoli ukrenil. Torej je tudi on soodgovoren za to.
Novo, kar bom sedaj povedal, kar nisem povedal 6. februarja, je kandidat za notranjega ministra gospod Mirko Bandelj. To je pika na i, predvsem njegova predstavitev. Tu se gospod kandidat, ki je verjetno dal podatke, ponaša s tem, kar je počel leta 1982, 1985 in tako dalje. Bil je pribočnik Bohoriča. Bohorič je bil pribočnik Šinigoja. Šinigoj je bila pa takrat zakrknjen komunist, predsednik Izvršnega sveta, kasnejši grobokop novogoriške banke. Torej, to so bili časi, če se nekateri ne spominjajo, ko smo imeli depozit, ko so nam omejili prehode s propustnico v Italijo, ko smo kupovali bencin na bone in ko sem jaz moral govoriti potiho o političnih zadevah. Takrat si je Mirko Bandelj delal politično kariero. Danes bo postal minister. Tudi to je možno. Sicer sem pa siguren, da je to spretna poteza dr. Drnovška, da bi tako na en mah uredil dve stvari. Poplačal svojega sekretarja in dokončno spremenil kriminalistično službo ponovno v udbo. To že zadnje čase nastaja, ampak s tem jasno se bo to pospešilo. Seveda bo gospod Mirko Bandelj preprečil tudi odkrivanje vsega tistega, kar smo v prejšnjem mandatu preiskovali, skupaj s sedanjo koalicijsko stranko v preiskovalnih komisijah, v delovni skupini in tako dalje. To bo on znal spretno narediti in bodite prepričani, da tu bo kandidat oziroma bodoči minister uspel.
Mandatar, kar je bilo že tu povedano, je prišel do mandatarstva s puckizmom. To je termin, ki ga jaz uvajam v politično terminologijo, povedal sem že, da to pomeni prevaro, laž, spretno, zahrbtno, dejanje. Povedal sem tudi, da nisem našel ustreznega izraza, ga pa imajo Arabci, ampak mi Arabci nismo. Pa ni samo takrat, ko je bil izvoljen za mandatarja, dr. Drnovšek varal in prevaral. Imel je tudi mene za norca na pepelnično sredo, ko sem bil v odsotnosti mojega bolnega predsednika, ki je zbolel za gripo, pri njem na razgovoru. Tudi takrat je blefiral in me prevaral. Ko sem naslednji dan govoril z njegovim prvim sodelavcem, gospodom Šukljetom, s katerim tudi prijateljujeva, če verjamete ali ne, in sem rekel, ta me pa ne bo "nasankal", ta mi bo dal pisno to, mi je pa rekel tudi Šuklje, da mi tega ne more dati pisno. Borut, mislim, da je bilo tako, ne? Tako.
Kar je čudno, je tudi naslednje. Dr. Drnovšek, ki itak podcenjuje ta državni zbor, vedno in na vsakem koraku, ni izkoristil ali pa ne pozna 264. člena poslovnika tega državnega zbora, da bi lahko popravil delno napako in bi ministra Gasparija umaknil. Ne! Trdovratno ga je ponovil ponovno za kandidata in danes bo, glede na seštevke, ki ste jih skrbno opravili, manjkal bo samo en glas, tudi izvolili. Zakaj je dr. Drnovšek vztrajal že na tretjem mandatarstvu Mitje Gasparija? Zakaj? Jaz verjamem, da bi Mitja Gaspari bil pripravljen tudi ne sprejeti mandata; ne nazadnje, če se boste spomnili, takrat, tako po tistem "hearingu" je to rekel, da obstoja tudi ta možnost, ampak on ne more, ne sme odstopiti od mandata, ker kdorkoli bi prišel, tudi če bi prišel iz Liberalne demokracije, bi zahteval neko inventuro. Inventura tistega, kar se je dogajalo v financah v zadnjih letih, je pa silno težka in verjetno tudi ni več mogoča. Kdor se je ukvarjal le malo s tem, to dobro ve. Seveda bom kar tako dodal, da tudi novi minister za notranje zadeve ne bo poskušal eventualno tega odkrivati. V nobenem primeru ne. Pa vseeno imamo neko srečo, ko pomislim na vse skupaj, neko nepojmljivo srečo imamo. Še dobro, da je dr. Drnovšek tretjič mandatar, leta gospodovega 1997. Kaj pa, če bi bil 1991. leta? Potem ne bi imeli te države. Ker to državo je osamosvajal in ustvarjal nek drug predsednik vlade. Hvala bogu, da je bilo tako!
Kaj naj rečem ob zaključku? V Državnem zboru bodo nastala nova razmerja. Verjetno je dovolj jasno že sedaj, da močne opozicije ne bo, bo sicer dovolj kvalitetna, ne bo pa to močna opozicija. Opozicija je vsa tu kompletna v tej koloni. Združeno listo kot siamskega dvojčka LDS-a ne morem smatrati za resno opozicijo. Da slučajno ne bi niti pomislil na Slovensko nacionalno stranko, ker to bi bil res greh brez primere. Pa vendar računam, da se bo zgodilo poštenje, ker poštenje ne pozna meja, ne pozna ne rasnih razlik, ničesar. Poštenje je poštenje!
Jaz sem bil v prejšnjem mandatu eno leto na poziciji. Takrat, ko je bil moj predsednik obrambni minister. 7. aprila 1993 leta je na Rejčevi komisiji vzrojil moj prijatelj Marjan Podobnik z dokumentom o lastninjenju v igralništvu in nisem niti pomišljal, da sem na poziciji, da bom mogoče spravil koga v zadrego. Postavil sem se njemu v bok in skupaj sva..., pravzaprav od tistega dne, ne od takrat, dr. Drnovšek, ko ste z izgovorom Depale vasi odstranili ministra Janšo. Ne! Od tistega dne sem bil jaz v bistvu opozicija, ker sem naredil mejo med poštenjem in nepoštenjem. Prepričan sem, da bo tudi med vami kdo, ki bo ob priliki, ki sigurno bo v tem mandatu, ko se bo kaj takšnega odkrilo, da bo prestopil na našo stran. Dobrodošel v naprej!
Kako naj imenujem to vlado, ki nastaja? Pomladna ni, žal, tudi popolnoma zimska ne. Ne vem, ena asociacija na pico, recimo, "štirje letni časi", pri čemer, jasno, ta delitev ne bo koledarska. Bojim se, da se bo zima močno zarila v pomlad, kot je sicer tudi koledarsko običajno zadnja leta. Poletje bo kar bo, takrat bodo LDS-ski japiji v Portorožu ali v St. Tropezu, prav veliko se takrat ne bo delalo, kmetje bodo pridno pospravljali seno, in ko bom šel na kakšen kmečki turizem, me zanima, če bom poleg tistega klasičnega kmečkega krožnika dobil tokrat zraven tudi LDS-ski kaviar. Me prav zanima.
Skratka, to stvar, ki jo sedaj skupaj dajete, ne vidim organsko, vidim velike razlike in resno se sprašujem, kako bo to funkcioniralo. Torej, tu je veliko tudi novih ministrov, tu so stari ministri z vsemi naglavnimi grehi, ki sem jih prej naštel vred, tu je tudi nenapisano pravilo, da bi morali spoštovati 100-dnevni rok za novo vlado. No, jaz vam obljubljam, da se bo naša stranka, Socialdemokratska stranka Slovenije, tega držala pri novih ministrih, starih pa ne bomo "šparali", ti pravzaprav niso novi ministri, ti so stari, k večjemu bodo sedaj dobili nek povišek plače, torej zakaj bi jih "šparal". Vse imajo isto, celo naučili so se "fajn" - sem pokazal z roko, da ne bom rekel - in jasno ni nobenega razloga, da bi jih mi "šparali". Bom pa pri novih ministrih sto prvi dan po ustoličenju te vlade potegnil magnetograme. Magnetograme s predstavitev, kjer sem slišal veliko veliko lepih želja, idealnih obljub, katerim, jasno nisem verjel. Moram odkrito povedati, da razen pri kakšnih, bolj takih hudih stvareh, sploh nisem kaj posebnega tudi spraševal. Mogoče tudi zaradi tega, da ne bi spravil v nelagodnost določenih kandidatov, torej prijateljstvo še vedno traja do nekaterih.
Kakorkoli že, opozicija je zbrana tu sedaj v eni vrsti, v enem nizu, ne bo številčna, to ste videli že na zadnji seji, ko se je nekajkrat pojavila številka 24, 25, takšna bo. Razloge sem povedal. Mi bomo glasovali projektno od primera do primera. Socialdemokrati obljubimo, da bomo predvsem državotvor,a opozicija, drugače pa bomo še kako gledali pod prste. Privlekli bomo na dan tudi tiste stvari, ki so še vedno aktualne in niso bile v prejšnjem mandatu razjasnjene, se tičejo pa predvsem stare LDS-ove garniture. Kakorkoli, verjetno ste razbrali že iz mojega govora, da Socialdemokrati ne bomo podprli te vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Besedo dajem gospodu Miranu Potrču, ki bo spregovoril v imenu poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kandidati za ministre nove vlade in gospod ministrski predsednik! Žal mi je, da ne morem pozdraviti nobene kandidatke za ministrico, ker jo pač niste predlagali, in cenjene kolegice in kolegi poslanci. V Združeni listi socialnih demokratov smo ves čas poudarjali in tudi delovali tako, da bi bila glede na volilne rezultate za Slovenijo najboljša čim širša koalicija, sestavljena iz strank obeh polov političnega spektra v Sloveniji. Koalicija, ki bi zahtevala njihovo medsebojno sodelovanje, koalicija, ki bi zaradi sodelovanja strank zagotavljala politično stabilnost v državi in ki bi zaradi zadostne podpore v Državnem zboru zagotavljala tudi učinkovito uresničevanje nalog, ki jih ima naša država. Takoj po volitvah smo pričakovali, da se bodo takoimenovane pomladne stranke, vse tri ali del njih, dogovorile z LDS za skupno vlado in da bomo opozicijska stranka. Ko zaradi popolne nepripravljenosti takoimenovanega trojčka za sodelovanje ni bilo mogoče izvoliti nove vlade, sestavljene iz obeh polov političnega spektra v Sloveniji, smo bili, da bi presegli polarizacijo in nezmožnost sestaviti vlado, pripravljeni sodelovati v vladi s podporo 46 poslank in poslancev. Rad bi rekel, da to vlado nismo šteli za noben politični pol, niti ne za enobarvno, ampak v njej smo bili pripravljeni sodelovati. Ob tem nas ni prevevalo nobeno posebno navdušenje ali zmagoslavje in zavedali smo se tudi mnogih slabosti takšne vlade. Ko ta vlada ni bila izvoljena zaradi enega samega prebežnika, se nam ni sesul svet. Doktor Drnovšek nas ni posebej presenetil, ko je enostransko in brez razlogov kršil z nami podpisana koalicijska sporazuma. Zaradi tega nismo igrali užaljencev ali prevaranih in nismo nikogar obtoževali zaradi nepoštenja ali nemorale v politiki. Tudi danes želimo predlagano vlado ocenjevati predvsem racionalno. Pojasniti želimo svoje poglede in ocene o njej, da bi prevedli svoj pogled na to in da bi nekaj svojega pogleda dali tudi volilkam in volilcem, predvsem zato, ko bomo skupaj kasneje, čez mesec, leto, dve, ocenjevali delovanje te vlade.
In kaj se nam zdi bistveno? Zdi se nam, da je prav in dobro, da sta LDS in Slovenska ljudska stranka pred dogovorom o koaliciji sestavili sporazum o sodelovanju, da je ta javen, da lahko o njem govorimo, čeprav bi rad poudaril, da se nam prvi poudarki v sredstvih obveščanja, da je to prvi javni sporazum, niso zdeli ravno korektni. Javni sporazum je bil namreč tudi že sporazum, ki smo ga mi sklenili s predsednikom vlade v začetku februarja.
Drugič. Koalicijo naj bi podpiralo, tako slišimo, 52 poslank in poslancev, 25 iz LDS, 19 oziroma po novem, danes, 18 iz Slovenske ljudske stranke, 5 iz DeSUS-a, 2 poslanca narodnosti in poslanec Ciril Pucko. To je solidna večina, to je večina, ki lahko uspešno deluje v Državnem zboru. To je hkrati večina, ki se mora glede pomembnih projektov, kot so ustavne spremembe, volilna zakonodaja, poslovnik Državnega zbora, povezovati tudi z opozicijo, sicer jih ne more uresničiti, kar je tudi dobro, da ne bi, bi rekel, bila premočna. Želimo si torej, da bi glede normalnega delovanja bilo 52 ali pa 51 poslank in poslancev in da bi bila to res trdna koalicija, čeprav imamo elemente za oceno, da najbrž tega s popolno gotovostjo ni mogoče že vnaprej trditi. Zato bi pa radi, da bi nova koalicija svojo večino in enotnost preizkusila in potrdila tako danes kot tudi v kasnejšem delovanju in da bi končno prišli v Sloveniji v situacijo, v kateri bi se vedelo, kdo vlada in kdo je v opoziciji, kdo je odgovoren za odločitve, kdo je tisti, ki jim je oporekal, in da bi na naslednjih volitvah državljanke in državljani lahko po tem, ne pa po dopadljivosti izjav posameznih prvakov strank volili tudi bodoče stranke. Mi bomo v opoziciji, pripravljeni bomo sodelovati pri dobrih projektih, tako s predlogi vlade kot tudi z opozicijskimi strankami. Ali bodo pripravljene za to tudi opozicijske stranke, bomo kasneje videli, če ne, bodo pač najbrž nosile krivdo za to, da bo opozicija manj močna, kot bi lahko bila.
Slovenske volilke in volilci si gotovo želijo, da bi ta vlada prispevala tudi k preseganju razlik in polarizaciji v Sloveniji. Gotovo bo lahko ta vlada prispevala k temu bolj, kot bi neka politično enobarvna vlada, posebej če bi šlo za vlado "trojčka", ki je napovedoval radikalne spremembe. Tudi tukaj in na tej točki pa ne bi želeli biti preveliki optimisti in reči, da je to že v celoti zagotovljeno. Zato dajemo določeno skepso tudi na to usmeritev, ne bomo pa naštevali razlogov zakaj, da nam ne bi kdo rekel, da imamo že v naprej slabe namene.
Cenjene poslanke in poslanci! Najpomembnejša za volivke in volivce pa je gotovo vsebina programskih ciljev vlade. Te programske cilje kaže temeljito oceniti že danes, predvsem pa se jih velja zapomniti, ko bo vlada, in ko bodo volivke in volivci ocenjevali njihovo izvajanje in uspešnost vladne politike. V tej smeri bomo že sedaj, ko se pripravlja in ko nastopa vlada, in med njenim delovanjem, te obljube, ki jih v programu daje in ki so jo dali ministri na predstavitvah, zelo temeljito kot opozicijska stranka spremljali.
Poslanci Združene liste, ki dobro poznamo tudi vsebino našega koalicijskega sporazuma z LDS z začetka februarja, smo proučili razlike med obema sporazumoma in o tem bi želel povedati nekaj besed. Trdimo namreč, da je podobne ali enake vsebine zelo veliko, približno okoli 80% in to je dobro. To pač pomeni, da je bil že prejšnji sporazum dokaj kvaliteten in da so ga poskušale nove stranke nadgraditi, kar je tudi normalno in temu ne oporekamo. Toda za nas ni pomembno samo to, kar piše, ampak je pomembno predvsem to, kje so razlike in kaj je izpuščeno, ker v politiki ni nič izpuščeno slučajno in tisto, kar je izrecno dodano, ni dodano slučajno.
V tem delu bi rad opozoril na najpomembnejše razlike.
Prvič. Vladni stranki več ne štejeta kot poglavitni cilj spoštovanje zagotovil manjšinam in drugim, torej tudi borcem in invalidom iz temeljne ustavne listine in ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije. Kako je lahko LDS pristala na črtanje tega cilja in kako lahko predstavnika manjšin menita, da je to v redu, je stvar posebne ocene. Rad bi posebej rekel, da je neodgovorno, da predstavnik vlade tudi na včerajšnjem televizijskim soočanju gladko reče, da to piše v sporazumu, ker to v sporazumu ne piše. Izrecno je ta del določbe črtan. Zakaj, ne vem? Lahko bi rekli, da ni pomembno, ali piše, ker se to samo po sebi razume. To bi sprejel. Ampak govoriti, da piše, je pa neresnica, ki jo preko televizije najbrž ni zelo korektno razglašati.
Drugič. Vladni stranki več ne štejeta kot cilj upoštevanje ustavno opredeljene ločenosti države in verskih skupnosti. V poglavju o nalogah na področju šolstva in športa pa izpuščata opredelitev po ohranjanju laičnosti javnega šolstva. Oboje je v prejšnjem sporazumu izrecno pisalo in oboje je v novem sporazumu izrecno črtano.
Če ne bi sam nekajkrat preverjal tega, skorajda ne bi mogel razumeti, predvsem zaradi opredelitev, ki jih je glede človekovih pravic, svobode vesti, laičnosti države in podobnega, doslej štela za temelj svoje politike Liberalna demokracija Slovenije.
Tretjič. Ker je tako, se je toliko manj mogoče čuditi, da vladni stranki ne upata ali nočeta med svoje cilje delovanja uvrstiti tudi pripravo in uveljavitev predpisov, ki bodo omogočili revizijo zlorab v postopkih denacionalizacije in onemogočili ponovno vzpostavitev fevdalnih odnosov v Sloveniji. Oboje je bilo prej izrecno zapisano v sporazumu, oboje je v novem sporazumu črtano. Ko boste pokazali, gospod Podobnik, da je napisano, se bova o tem pogovarjala. Pokazal vam bom, da je izrecno črtano.
Spoštujem javne izjave, ki jih v zadnjem času dajejo predstavniki strank, da se bodo potrudili, da se na tem področju nekaj stori. Želel bi, da je to res in da končno do tega sporazuma in do takšne ureditve pridemo. V programu tega ni. Nam, ki smo 6 let opozarjali na anomalije na področju denacionalizacije, posebej tudi na nesprejemljivo vračanje zemlje in gozdov, pa se zdi izpuščanje take določbe in takšnega programskega cilja nekorektno, škodljivo in mislimo, da moramo na njega opozoriti slovensko javnost.
Četrtič. Zanimivo je, da si nova koalicijska partnerja nista upala zastaviti za cilj niti zmanjšanje deleža javno finančnih prihodkov in odhodkov ter javnega dolga v bruto domačem proizvodu glede na leto 1996 in zaostajanje teh treh agregatov z rastjo bruto domačega proizvoda, kar je bila prej konkretna opredelitev sporazuma. Morda slučajno, morda zavestno, morda tudi zato, ker prav gotovo bosta z uvajanjem novih ministrov, pa tudi z napovedmi nekaterih ministrskih kandidatov, povečala že tako in tako drage stroške države in povečala tudi administracijo.
Petič. Zanimivo je, da je iz poglavja o davčni politiki izpuščeno besedilo, da bo davčna reforma zasledovala tudi cilj zmanjšanja socialnega razslojevanja. Slovenska ljudska stranka zagotavlja, da prinaša v vladno koalicijo tudi socialno noto. Morda. Pričakovali bi, da bo ta socialna nota vidna tudi na področju tako jasnega cilja na davčni politiki.
Šestič. Na področju družinske politike se vladna partnerja ne zavzemata več za to, da se družinska politika vodi ob upoštevanju pluralnosti družinskih oblik. Odslej postaja zakonska zveza družina, torej edina, in položaj matere, žene bo odvisen od položaja v družini. Tako je mogoče sklepati iz izrecnega izpuščanja tega dela teksta. Če je tako, potem to seveda pomeni obrnitev Slovenije v neko radikalno smer.
Sedmič. V koalicijskem sporazumu, enako pa to velja za predstavitve velike večine novih kandidatov za ministre, je toliko novih obljub za povečanje pravic, da bi bilo treba državni proračun bistveno povečati ali pa se enostavno teh obljub ne da izpolniti. Največ takih obljub je na področju kmetijstva, ko praktično ni poglavja, v katerem ne bi posebej bilo nekaj govora tudi o kmetijstvu. Recimo tudi, ko se govori o zdravstvu, tudi ko se govori o tehnološkem razvoju, posebej mora biti še kmetijstvo dodano, kljub posebnemu poglavju. Na področju znanosti in tehnologije, gospodarske infrastrukture, financiranja pravic v občinah. Mi smo, seveda zelo grobo, izračunali, da bi to pomenilo najmanj 60, če ne tudi do 100 milijard novih sredstev, če bi se želelo to, kar piše, realizirati. Če bodo ministri, ki so take obljube dajali, pri njih vztrajali ob sprejemanju proračuna, čez mesec ali dva, ne vem, kaj se bo zgodilo.
Besedilo koalicijskega sporazuma je tako obsežno, da se vse ne da navajati in navajal sem samo nekaj stvari, na dve tri bi pa še kljub temu opozoril. Recimo, jaz sem že na razpravi v odboru za pravosodje opozoril na najmanj zelo nepozorno pripravljen tekst, ki pravi, da se bo kazenska zakonodaja spreminjala kar na podlagi potreb in dejanskega stanja v družbi. Seveda, kazenska zakonodaja ni samo kazensko-procesno, ampak tudi kazensko-materialno pravo, kar je gospod kandidat za ministra priznal. Najmanj kar je, lepo prosim, ne tako pisati, da ne bomo razumeli, da se gremo spet politična kazniva dejanja in politične kazni.
V delu, ki govori o spremembah poslovnika Državnega zbora, naj bi zagotovili predvsem zmanjšanje števila glasovanj na plenarnih sejah, recimo, da je s pametnimi predlogi to še možno sprejeti, seveda ne tako, da glasovanj ne bo, ampak tako, da se bo koalicija dogovorila in ne bo več vlagala amandmajev, ker amandmaje vlaga opozicija in bomo potem manjkrat glasovali, kar je gotovo res. Ne vem pa, če je mogoče sprejeti opredelitev, da se želi posebej okrepiti položaj vlade v zakonodajnem postopku. To posebej sprašujem Slovensko ljudsko stranko, ker se spominjam razprav gospoda Preglja in Zagožna v prejšnjem mandatu, ko sta posebej poudarjala, da je vendar nesprejemljivo, da se stalno krepi položaj vlade v Državnem zboru in da ta državni zbor nima nobene vloge več. Zgleda da je, čim nekoga "prosvetli" vladanje, sprememba stališča preko noči mogoča.
Tretje takšno vprašanje je - moram priznati - vezano na del teksta, sporazuma med LDS in Slovensko ljudsko stranko, pa tudi na del besedila, ki ga ima DeSUS kot pridruženi član LDS v vladi z LDS-om, to je poglavje o reformi pokojninske zakonodaje. Kakorkoli sem poskušal analizirati ta tekst, sem ugotovil, da ga ne razumem in da je toliko razlik med temi določili, da tudi ne razumem, kaj pravzaprav si bo kdo pod cilji, ki si jih je ta Vlada zastavila, razumel. Ali bo na tej točki možno, bi rekel, uskladiti ali ne bo možno ali pa bo to nek konflikt, ki bo potencialno prisoten? Jaz sem pričakoval, da bodo predstavniki DeSUS-a na to opozorili, pa niso. Jaz pa sem dolžan pač to povedati, pa ne zato, da bi si domišljal, da je problem enostaven, kompliciran je, ampak potem ne ustvarjati vtisa, da smo ga lahko s podpisom koalicijskega sporazuma rešili, ker je najbrž daleč od tega.
Na koncu bi rad nekaj stavkov rekel tudi o tem, kako je mogoče in kako je tudi prav opozarjati na nekatere razlike, ki se kažejo tudi v predstavitvah, ki so jih imeli posamezni kandidati za ministre, predvsem pa, kako je mogoče ocenjevati ali med obema, prav gotovo glavnima ali pa edinima koalicijskima strankama, ker za položaj DeSUS-a je težko reči, ali je v koaliciji ali ne, ocenjujeta nekatera temeljna vprašanja dosedanjega dela in bodočih ciljev. To primerjavo sem si dovolil narediti s pregledom predstavitvenega nagovora doktorja Janeza Drnovška, z dne 8. januarja 1997, in predstavitve gospoda Marjana Podobnika na matičnem delovnem telesu 25. februarja letos. Priznati je treba, da oba predsednika strank v pomembnem delu svojih nastopov govorita o povsem različnih vprašanjih. Iz tega dejstva ne delam nobenih sklepov, saj je bil tudi namen nastopov različen. Primerjavo delam v tistem delu, kjer so se pogledi dotikali istih vprašanj. Če primerjam samo ta del, si upam ugotoviti naslednje, zelo bistvene razlike.
Prvič. Gospod Drnovšek skorajda nima kritičnega pogleda na delo dosedanje vlade. Gospod Podobnik pa izrecno in nedvoumno navaja zaostajanje pri prilagajanju zakonodaje Evropski uniji, pri sprejemanju zaščitne zakonodaje, pri izpolnjevanju pogojev za vstop v NATO, pri zagotavljanju pravne države in pri odpravljanju gospodarskega kriminala v zvezi z lastninjenjem. Če bi še lahko rekli, da tudi gospod Drnovšek glede zadnjih dveh vprašanj sprejema potrebo po večji učinkovitosti, vemo, da so bili prav rezultati na zunanjem političnem področju in posebej pri vključevanju v Evropsko unijo, najljubša tema doslej za dokazovanje absolutne uspešnosti dosedanje vlade in njenega predsednika, ki se je tudi pri tem sam, hvala bogu in prav, osebno zelo angažiral.
Drugič. Gospod Podobnik meni, da je bil za neučinkovito delovanje dosedanje vlade pomemben razlog pomanjkanje koordinacije, ki jo bo odslej, vsaj kar zadeva državotvorne resorje, opravljal sam. To oceno si sicer lahko vsak razlaga kakor želi, toda glede na 20. člen zakona o vladi, po katerem predsednik vlade vodi in usmerja delo vlade, skrbi za enotnost politične in upravne usmeritve vlade in usklajuje delo ministrov, torej je tudi odgovoren za koordinacijo, je take ocene gospoda Podobnika mogoče razumeti le kot opozorila, kje so bile slabosti dosedanje vlade in kdo je za njih odgovoren.
Tretjič. V zvezi s koordinacijo je treba povedati še, da predvideva gospod kandidat za podpredsednika, da bo odslej on koordiniral vse delo, tudi na področju zunanje politike, kar je bila doslej ena od pomembnih aktivnosti predsednika vlade, koordiniral pa bo tudi delo vseh poslanskih skupin oziroma vseh parlamentarnih strank pri prizadevanjih za doseganje nacionalnega konsenza o ključnih vprašanjih.
In zadnje. Novi podpredsednik vlade bo zahteval podatke in vpogled v dokumente o dosedanjem delu resorjev, ki jih bo koordiniral. Tako sliko stanja o dosedanjem delu resorjev bo po vsestranski preveritvi in pogovoru s predsednikom vlade predstavil slovenski javnosti. Samo tako se lahko zavaruje, da bi na svoja ramena prevzel odgovornost za neuspehe, napake, počasnost in neusklajenost pri dosedanjem delu vlade.
Teksti niso dobesedni citati, vendar so toliko citati, da upam trditi, da so popolnoma verodostojni in neizmišljeni. Najbrž je prav, da priporočimo, da se čimprej te, po mojem precejšnje razlike med sabo dogovorijo, da bi lahko imeli uspešno vlado.
Cenjene poslanke in poslanci! Na vsa ta vprašanja sem v imenu poslanske skupine opozoril, da se tudi nova vladna koalicija prikaže realno. Realno zato, da bi lahko dosegala potrebno enotnost, da bi lahko presegala razlike, da je ne bi idealizirali vnaprej in da bi lahko tudi uspešno vladala. Vsako idealiziranje, ki ga je nekaj prisotnega v javnosti sedaj, kot da je to edina rešitev in da nobene druge za Slovenijo nikoli ni bilo in da sta pravzaprav oba predsednika za to rešitev vedela že nekaj let pred tem, pa je doslej nista mogla uveljaviti, namreč ne bi imelo kakšnega posebnega pomena. Želimo si zato, da bi realno delali, realno ocenjevali, želimo si, da bi nova vlada uspela zagotoviti to, kar si tudi volilke in volilci od nje želijo, toda da je ne kujemo v oblake že prej, preden je pokazala, kaj zna in zmore. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. V imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke dajem besedo gospodu Zmagu Jelinčiču
ZMAGO JELINČIČ: Prav lep dober dan vsem skupaj. Gospod Potrč je zelo podrobno analiziral pogodbo med obema glavnima strankama bodoče vlade, za katero sem prepričan, da bo danes izvoljena, kajti nedvomno govori o 52 glasovih, ki bodo glasovali zanjo. Skrbijo me nekatere teze v tem sporazumu, kajti imam občutek, da se rimskokatoliški cerkvi odpirajo vrata na stežaj, da bo posegala v državno upravo. Bojim se, da ne vem, kako bo s slovenskimi gozdovi, kako bo z nepravilno in nekorektno in nepravično denacionaliziranim premoženjem Republike Slovenije in bojim se še za marsikaj drugega, vendar me pa po drugi strani ta pogodba ne skrbi kaj dosti, kajti podpisali sta jo dve stranki, ki ne spoštujeta dogovorov, ne izpolnjujeta podpisanih sporazumov in ne držita besede. To se pravi, da lahko tudi na tem področju malo lažje zadihamo, ker ni rečeno, da bo izpolnjeno vse tisto, kar je napisano v pogodbi.
Slovenska nacionalna stranka je ob tistem času, ko je bilo potrebno za to, da bi se formirala vlada, ponudila roko in pomoč takratnemu mandatarju in bila pripravljena vstopiti v vlado. Seveda se je zaradi določenih političnih usmeritev zadeva spremenila in Slovenska nacionalna stranka bo ostala tisto, kar praviloma je, torej opozicijska stranka. Pred časom, pred dnevi smo poslušali celo vrsto hearingov, za katere v naši stranki sodimo, da niso ravno smiselni, kajti ne glede na rezultat, se tistega kandidata potrdi in se mu izkaže zaupanje. Zato mislim, da bi bilo smiselno to urediti tako, da teh hearingov pač ne bi več poslušali.
Morda se bo v tej vladi le kaj spremenilo. Morda se bodo zadeve, ki smo jih štiri leta videvali in doživljali v slovenskem gospodarstvu, v slovenskem političnem prostoru in v slovenskem kulturnem prostoru spremenile. Upam, da bo v sedanji vladi urejeno tako, da ne bo več mogoče, da se bodo slovenska podjetja potapljala in uničevala do te mere, da morajo tožiti državo za vse tisto, kar je država po nezakoniti in nelegalni poti storila, če govorim samo o podjetju SPIKE iz Kopra, da se ne bo več dogajalo, da bo slovenska država in slovenska politika preferirala hrvaška, celo vojaška podjetja na istem področju, to je recimo Brodospas, in da se ne bo več dogajalo to, da bo slovenska vlada kot konkurenco hrvaškim podjetjem uvajala italijanska podjetja. Upam, da se ne bo dogajalo to, kar se je dogajalo z Delamarisom, da je v bistvu slovenska vladna birokracija prepovedovala in odsvetovala antidumpinške postopke proti hrvaškim podjetjem, seveda zopet na škodo slovenskih podjetij. Upam, da se ne bo dogajalo to, kot se je dogajalo recimo s podjetjem Porsche Slovenija, ki mu je slovensko ministrstvo oziroma slovenska politika dovolila, da za nemško državo oziroma za nemško podjetje uvede "by pass" firmo preko Slovenije, kar je bilo mogoče storiti samo še na Slovaškem. In če gremo v Evropo, mislim, da bo take zadeve potrebno gledati še toliko bolj podrobno. Upam tudi, da v bodoči vladi ne bo prišlo do uničevanja slovenskih letalskih prevoznikov. V teh dneh naj bi zopet odprodali del letalske flote slovenskega nacionalnega avio prevoznika. Upam, da se ne bo zgodilo to, kar se pripravlja, da bo Mercator odprodal Nizozemcem svoje najboljše firme, tiste, ki najbolje stojijo in ki prinašajo slovenski državi denar. Primer odprodaje imamo v tobačni tovarni. Smo namreč edina država v svetu, ki monopolno podjetje proda tujcu; da ne govorim o Elanu, upam, da se tudi take zadeve ne bodo več ponavljale. Upam, da se ne bo dogajalo to, da bomo kupovali nekakšne siemensove radarje za kontrolo letalskega prometa, ki še danes v kleti ne delujejo. Upam, da bo kontrola zračnega prostora pod slovensko komando, ne pod komando hrvaške zračne uprave v Zagrebu (dobršen del) in v rokah hrvaških kontrolorjev, ostali del tamle z Brnika.
Upam, da bomo vendarle prišli do tega, da bo izvedena oziroma dosežena transparentnost proračuna obeh ministrstev z represivnimi izhodišči, to se pravi Ministrstva za obrambo in pa Ministrstva za notranje zadeve. Skozi obe ministrstvi so se pretakale ogromne količine denarja in izginjale na razne naslove; pa recimo to od obiska papeža, pa še marsikam drugam.
Upam, da bo slovenska vlada, sedanja slovenska vlada, skrbela za interese Republike Slovenije, da bo uredila mejna vprašanja s Hrvaško na vseh segmentih, od štrigovskega področja do Ljutomera, do Ormoža, mimo Brežic do žumbreškega področja, do občine Radatoviči, do Čabra, do Prezida in do Istre, in to ne na ta način, da bo lastna slovenska vlada z zlaganimi in ponarejenimi dokumenti dokazovala, da to nikoli ni bilo slovensko, ampak da bo izbrala in zbrala vse tiste dokumente, ki so potrebni, da se dokaže nasprotno in da se bo vlada na tem področju oprla na soglasni sklep 85. seje Odbora za mednarodne odnose, ki je slovenski vladi in Ministrstvu za zunanje zadeve to že v prejšnjem mandatu naložil in vendar do realizacije tega ni prišlo.
Upam tudi, da sedanja vlada ne bo dovoljevala izsiljevanja nekaterih tujih firm, kot npr. Shella, za gradnjo bencinskih črpalk po Sloveniji in da ne bo slovenska vlada več dovolila tega, da bo zaradi interesov koroškega gospodarstva in obmejnih italijanskih občin zahtevala, da se ukinejo duty free trgovine na slovenskih mejah. Upam, da bo zaradi gospodarskega interesa Slovenije podobne duty free trgovine raje odprla na meji s Hrvaško in na meji z Madžarsko.
Upam tudi, da ne bo več dovoljevala ponižanja slovenskega nacionalnega ponosa, ki ga tako intenzivno izvajajo Italijani s svojo gonjo proti narodnoosvobodilnem boju in s svojo gonjo o fojbah. Upam tudi, da bo teža slovenske zunanje politike na slovenskih gospodarskih interesih, da ne bomo sklepali gnilih političnih kompromisov na škodo gospodarskega razvoja Slovenije in upam, da bo gospodarski razvoj naše države prvenstvena skrb bodoče vlade.
Upam tudi, da bo sedanja vlada preprečila to, česar prejšnja ni. Razne Zdenexe, "catch the cashe" in celo vrsto podobnih, lahko bi rekel, kriminalnih združb, ki so delovali ne samo v škodo posameznih slovenskih vlagateljev oziroma tistih, ki so se spustili v te zadeve, ampak tudi v škodo globalnega slovenskega gospodarskega razvoja. Nedvomno je, da je na 100 enot denarja, ki je šel preko teh združb v inozemstvo, prišlo nazaj največ 10 enot; vse ostalo je zunaj in slabi slovensko gospodarsko moč.
Zagotovo bo potrebno zelo kmalu sprejeti tudi zaščitno zakonodajo ob morebitnem vstopanju v Evropo. Nekaj je narejenega in nekaj je pripravljenega. Kar je narejeno, je bistveno premalo. Lahko bi rekel, glede na interese, ki jih kažeta italijanski, pa tudi germanski blok, predvsem Nemčija in potem Avstrija, po poseganju po slovenskem ozemlju, mislim, da nismo naredili na tem področju skoraj ničesar. To je velika naloga, ki jo bo treba izpeljati. Ker je Slovenska nacionalna stranka že v prejšnjem mandatu bila v konstruktivni opoziciji, lahko slovenska vlada računa na konstruktivno opozicijo Slovenske nacionalne stranke tudi v tem mandatu. Vendar po drugi strani lahko računa na zelo podrobno gledanje pod prste bodoči vladi in na neizprosno razgaljanje zadev, ki jih bo bodoča vlada poskušala skriti, prikriti ali pa potlačiti nekam v kot.
Govoriti bomo morali tudi o vprašanju vključevanja v NATO in to ne na način, kot nam ga je prejšnja vlada vsilila, da je Državni zbor moral ratificirati sporazum, po katerem ima NATO pakt pravico uporabljati slovenske železnice, slovenske ceste, slovenska pristanišča in slovenska letališča brez kakršnihkoli stroškov oziroma se temu reče zastonj. Ne plačuje niti cestnine in zdaj naj bi letališče v Cerkljah, nekateri pogovori funkcionarjev slovenske Vlade z NATO paktom potekajo v tej meri, da obljubljajo tudi protizakonite rešitve. O tem bomo morali govoriti v parlamentu in Vlada nam bo morala prinesti vse podatke o dobrih in predvsem o slabih straneh, tako vključevanja v NATO pakt, kakor tudi vključevanja v Evropsko unijo. In tudi razdelati bomo morali kompleten koncept tega našega vključevanja v obe organizaciji, in sicer na tak način, da bo tako kot druge države Evropske unije, ko so se vključevale, da bo Slovenija pridobila nekaj ob vključitvi, ne pa izgubila še tisto malo samostojnosti, ki si jo je do zdaj ohranila. Slovenija je šla iz bivše Jugoslavije zato, da bi šli na bolje in zaradi tega, vsaj v naši stranki, nismo za to, da na vrat na nos skočimo v nek kotel, kjer bo Slovenija izginila in kjer bo slovensko ozemlje zgolj novi trg za določene evropske in svetovne multinacionalke.
Zagotovo bo morala vlada rešiti tudi vprašanje slovenskih gozdov. Intenzivno se dela na tem, da bi se v Slovenijo vrnil fevdalni red. Nedvomno so to interesi tujcev in pa rimskokatoliške cerkve. Žal pri tem pomaga Ustavno sodišče kot pač najbolj more. Ne pomaga Sloveniji, interesu naše države. Pomaga rimskokatoliški cerkvi, ki je tuja, ki ima sedež v Vatikanu, vse to piše v kodeksu cerkvenega prava oziroma v zakoniku cerkvenega prava in tega se žal pri nas ne zavedamo.
Ravno tako kot slovenske gozdove in slovensko zemljo želijo s še sedaj veljavnim zakonom o denacionalizaciji razlastniniti slovensko državo tudi ostalega premoženja in v glavnem nepremičnin. Naloga, da se to reši, je pred nami in pravzaprav bi morala že biti rešena. Upam, da bo to ena od prvenstvenih nalog bodoče vlade in pričakujem vsaj na marčevski seji, če ne pa morda na aprilski, da bomo v Državnem zboru sprejeli novelo zakona o denacionalizaciji v tej meri in v tej usmeritvi, da bo dobra za državo Slovenijo in za državljane Slovenije, ne pa za tuje izpostave na slovenskem ozemlju.
Tudi upam, da v bodoči vladi ne bo več prihajalo do falsificiranja določenih odlokov, kot je to prihajalo na Ministrstvu za kmetijstvo. Ko je komisija napisala odlok, ki so ga potem gospodje funkcionarji tega ministrstva zaradi določenih privatnih interesov in pa interesov določenih trgovskih podjetij spremenili in predrugačili ter je potem takega predrugačenega vlada sprejela.
Mislim, da v tem času, ko so prve pomladanske pozebe požgale tiste prehitro zrasle rožice, upam, da ne bo pozeba požgala še vsega ostalega slovenskega cvetja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jelinčiču. Ko je gospod Jelinčič omenjal smotrnost predstavitev oziroma hearinge kandidatov, bi rad povedal, da v ustavi piše v 112. členu: "Predlagani minister se mora pred imenovanjem predstaviti pristojni komisiji Državnega zbora in odgovarjati na njena vprašanja." Torej, če bi želeli tako rešitev spremeniti, potem je potrebno tudi spremeniti ustavo. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije bo spregovoril gospod Tone Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! V politiki k sreči ni trajnega zavezništva ali trajnega nasprotovanja, ampak so le interesi in le-ti lahko pripeljejo do koristnih in konstruktivnih rešitev, ki so potrebne za državo, ki so potrebne zato, da se določene stvari urejajo skladno z ustavo in zakoni. V Sloveniji je k sreči prišlo do tega dogovora mogoče prej, kot so nekateri pričakovali, drugi so mogoče to pričakovali še prej...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, gospod Jelinčič, prosim!
ANTON ANDERLIČ: Čas, ki je nastopil, je čas za dogovarjanje, čas za iskanje dogovorov, ki pa, upam, da bo v prihodnje v to prepričal tudi skeptike, ki mogoče v tem trenutku s pretirano vehemenco zavračajo ta dogovor, ta sporazum med strankama Liberalne demokracije in pa Slovenske ljudske stranke, ob podpori DeSUS-a ter poslancev, ki so bili tukaj že omenjeni. Mi smo prepričani, da so programski dogovori in pa konkretne kadrovske rešitve s predstavitvami na ustreznih odborih zadostna garancija, da bo Slovenija lahko začela uresničevati naloge, ki so pred njo. Prav gotovo ni potrebno posebej poudarjati, da tako na zunanjepolitičnem kakor notranjepolitičnem področju je vrsta vprašanj, ki ne trpijo odlaganja, ki ne trpijo iskanja nekih drugih formul, ki v končni fazi že po tem štirimesečnem obdobju bodo morala v prihodnjem obdobju dobiti hitrejši tempo reševanja. Zagotovo je, da ni bilo vsega slišanega na predstavitvah kandidatov, celotnih programov na posameznih področjih, kajti to je tudi nemogoče storiti v tistih dveh urah, kot je tam časa na voljo.
Poslanci Liberalne demokracije bomo predlagani kabinet zagotovo podprli, ker menimo, da so bile vse predstavitve take, da so vsi kandidati dali zagotovila, s svojo predstavitvijo namreč, da bodo sposobni dojemati potrebe časa in seveda potrebe področij, katere bodo pokrivali. To pa je zadostna garancija, da se v prihodnje lahko zanesemo, da bo vlada kos nalogam, ki so pred njo, in zato bomo seveda glasovali danes za vlado.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Anderliču. V imenu poslanske skupine italijanske narodne skupnosti dajem besedo gospodu Robertu Battelliju, potem pa še v imenu poslanske skupine madžarske narodnosti, gospe Marii Pozsonec. Prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani! Podprl bom to vlado zaradi tega, ker vem, da bo minister za kulturo občutljiv za potrebe narodnih skupnosti na področju kulture, ker vem, da bo minister za šolstvo še naprej občutljiv za potrebe narodnih skupnosti na področju vzgoje in izobraževanja, ker vem, da bo minister za notranje zadeve občutljiv za vprašanja, ki skozi tisti del uprave, ki spada pod notranje zadeve, neposredno izvaja ustavne norme na področju jezikovnih pravic narodnih skupnosti in nenazadnje bom glasoval za to vlado zaradi tega, ker imam trdno zagotovilo tako predsednika vlade kot tudi gospoda Marjana Podobnika, da bo v programske usmeritve vnešen tisti del obstoječega programskega dogovora med LDS in Združeno listo, ki govori o tem, da se bodo dosledno izvajale ustavne norme na področju narodnostnih pravic in se bodo spoštovale tudi vse osamosvojitvene in predosamosvojitvene obljube na tem področju. Glasoval bom tudi za to vlado, ker vem, da bo minister za zunanje zadeve občutljiv za vprašanja narodnih skupnosti, posebej še italijanske narodne skupnosti, ko se bo soočal s problemi, ki zadevajo nadaljnje urejanje odnosov tako z Italijo kot tudi s Hrvaško. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Gospa Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Hvala. Spoštovani! Vsem prisotnim lep pozdrav! Kot veste, od prvega glasovanja naprej sem podpirala vlado gospod Janeza Drnovška. To sem storila iz globokega prepričanja, da je to v prid bodočnosti in blagostanja celotne Slovenije in tudi narodnosti. Podpirala sem to, ker sem upala, da glasujem za takšno državo, kjer ljudje, in to široka množica, bodo imeli delo in človeško dostojanstvo, da bomo živeli v demokraciji in mladina bo imela prihodnost. Zato nisem želela in nisem pričakovala nobene pogodbe. Moj glas ni bil na prodaj za nobeno pogodbo in tudi ne pridobljen za vse primere in za vselej. Vlado bom podpirala zgolj takrat, kadar bom menila, da dela za dobrobit Slovenije. Sigurno me ne bo zraven oziroma me ne bi bilo zraven, če bi šlo za razprodajo slovenske zemlje in imetja delavcev. Vlade in stranke so minljive, narodnost pa upam, da ostane, zato mora narodnostna poslanka ostati neodvisna, torej zato nisem niti iskala nobene pogodbe in nihče mi je ni ponudil. Ne smem se vezati za nobeno stranko in treba je najti prijatelje za narodnost v vseh strankah in upam, da bo tu v tem državnem zboru tudi tako, kakor je bilo tudi v prejšnjem zboru. Upam, da bo s to širšo koalicijo končno konec zgodbe o narodnosti kot na tehtnici in prav tako bo konec napadov na narodnost. Verjemite, da je bilo zelo nedemokratično in zelo hudo, kajti, če verjamete ali ne, za položaj narodnosti sta odgovorni tako opozicija kakor pozicija in menim, da vsaka demokratična vlada mora zagotoviti že pridobljene narodnostne pravice, mora jih razvijati in menim, da ta naša bodoča vlada bo takšna. Imena ministrov, ki jih poznam, to je približno polovico, in tudi onih, ki jih ne poznam, ter ministrski predsednik so zame garant, da bo vse to doseženo in zato glasujem z mirno vestjo za vlado gospoda Drnovška. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Maria Pozsonec. Razpravljali so predstavniki vseh poslanskih skupin in prehajamo na razpravo oziroma besedo dajem poslankam in poslancem. Prvi se je k razpravi prijavil magister Marijan Schiffrer. Prosim, gospod Schiffrer.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Predvsem prosim, da mi oprostite, ker sem se tokrat pojavil z listom, zadnjič sem rekel, da se nikoli ne pojavljam z listom v roki. Moram namreč prebrati nekaj citatov. Zadnji politični dogodki v domovini našim izseljencem in zamejcem kratijo spanje. Sami so podrli ograje, ki jih žal večina rojakov v matici postavlja na Karavanke in Goriška Brda, češ, onkraj tega ni nič in nas začeli bombandirati z vprašanji in nasveti. Vse te klice in fakse bi združil v eno samo besedo "razočaranje". Razlogi, vsi podrobni opisi dogodkov so bili bob ob steno. Njihovo mnenje je, da se Sloveniji dela neznanska škoda kot državi, ki je politično popolnoma nestabilna in gospodarsko nepredvidljiva.
Temeljno vprašanje je bilo - seveda, na to vprašanje sem težko odgovoril oziroma nisem mogel odgovoriti - zakaj v vlado ne gre ves "trojček"? Zlasti je veliko razočaranje nad političnimi strankami. V zvezi s tem bom citiral del sporočila, ki sem ga dobil od Slovenca iz Združenih držav. Piše mi: "Že desetletja volim demokrate in če bi živel še 50 let, bi storil isto, ker vem, da stranka svojih pozicij in povezav v tem času ne bo spremenila." Bil sem tudi med zamejci. Še vedno zastonj čakajo na ministra brez listnice, ki jim po resoluciji Državnega zbora, objavljeni v Uradnem listu z dne 5. julija 1996, pripada. Vsi zamejci in izseljenci pa so se strinjali v prošnji: ne delajte več eksperimentov! Ugled Slovenije v svetu trpi, politično in gospodarsko. Slovenija tega ni vredna, preveč jo imamo radi! Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Schiffrerju. Besedo dajem gospodu Ivanu Božiču.
IVAN BOŽIČ: Gospod predsednik, hvala lepa. Spoštovani, vsi prisotni, mandatar, kandidati za ministre, kolegice poslanke, poslanci! Ko sem poslušal vodje poslanskih skupin, sem slišal skoraj vse. Še sreča, da sem se pripravil za majhno zadevo, ampak veliko za Slovenijo in za vse nas. In sicer bi rad povedal nekaj pomislekov in opažanj ob branju sporazuma med strankama Liberalne demokracije in Slovenske ljudske stranke o vladi v naši državi, Republiki Sloveniji. Rekel bom nekaj besed s področja kmetijstva, gozdarstva in prehrane.
Ob primerjavi 12 točk medsebojnih obvez, to je poglavje D sedanjih koalicijskih partneric, se pravi, tako k 12. točkam teksta koalicijske pogodbe med Liberalno demorakcijo Slovenije in Slovenskimi krščanskimi demokrati leta 1993, ugotavljam, da so dikcije v sedaj veljavni pogodbi bistveno splošnejše in manj obvezujoče. Sedanji sporazumi se v prvi in drugi točki pravzaprav nanašajo na sprejeto strategijo, katere izvedba je bila obvezna v triletnem programu in je predvidena tudi v novem štiriletnem programu razvoja kmetijstva; tako ni to nič novega. Dikcije iz druge in tretje točke sporazuma med Liberalno demokracijo Slovenije in Slovensko ljudsko stranko prevzemata glavne trditve iz omenjenih programov in izvajanje proračunske politike v zadnjih letih. Manjka le navedba zneskov proračunske porabe po letih in področjih zaščite. Vse to pa je že vseboval dodatek koalicijske pogodbe v letu 1993. Zato je sedanji sporazum manj obvezujoč od sporazuma z našo stranko. Prav tako sta 4. in 5. točka sedanjega sporazuma: "Za zaščito slovenskega kmetijstva je potrebno doseči ugodne sporazume s članicami CEFTE in vsestransko podporo prestrukturiranju slovenskega zadružništva in predelovalne industrije ob vključevanju Republike Slovenije v Evropsko unijo", bolj splošni in bistveno manj obvezujoči, kot so sklepi Vlade Republike Slovenije in Državnega zbora, ki so že bili sprejeti. Ti sklepi so tudi v izvajanju.
Zahteve po zakonski ureditvi in zagotavljanju pogojev za delovanje javnih služb in izobraževanja so veliko bolj splošni kot so bile pogodbe med Slovenskimi krščanskimi demokrati in Liberalnimi demokrati Slovenije pred štirimi leti. Tako je splošna ugotovitev, da je nova pogodba bistveno manj obvezujoča, kot je bila pogodba z našo stranko. V novi koalicijski pogodbi je povsem izpuščeno področje socialnega položaja kmetov, vključno z višino njihovih prispevkov, kar je že bilo zapisano pred štirimi leti kot veza vlade. Še več. Predvidena je izenačitev obveznosti kmetov, ki pa po moji oceni ni izvedljiva. Čudi tudi to, da je izpuščeno področje skrbi za ohranitev kulturne in poseljene dežele, ki je vendar temelj ohranitve slovenstva in je eden izmed poglavitnih ciljev strategije razvoja našega slovenskega kmetijstva.
Pogrešam dogovor po sprejetju temeljnega zakona s področja kmetijstva. To je zakon o kmetijstvu, ki je že bil sprejet kot obveza v dodatku h koalicijski pogodbi leta 1993. Pogodba med SKD in LDS. Prav tako pogrešamo vezo po uveljavitvi še nesprejetih tržnih redov kot temeljnih instrumentov tržne in zaščitne politike, ki so bili že navedeni v pogodbi med našo stranko in Liberalno stranko Slovenije.
Vse ni samo slabo. Nekaj dobrega je napisano o gozdarstvu in lovstvu. Upam, da bo to naša država Slovenija tudi doživela. O podrobnostih teh stvari, ki sem jih sedaj našteval, pa se bomo začeli pogovarjati tako, kot je vodja poslanske skupine iz stranke Socialnih demokratov povedal, gospod Hvalica, konec maja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Božiču. Besedo dajem dr. Cirilu Ribičiču.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Ko sta prišla dva zaljubljenca sedaj na valentinovo v hotel, pa je vprašal receptor, ali sta poročena, sta se nerodno spogledala in sta rekla, da sta poročena in to oba. Tako približno je izgledal tudi nastanek te koalicije. Oba partnerja, ki sta sklenila novo zvezo nista pretrgala še prejšnjih zvez, nista prekinila prejšnjih sklenjenih pogodb.
Nisem se oglasil zaradi tega, da bi predvsem o tem govoril. Hotel sem, mislim, da se to tudi spodobi, tudi takrat, ko je veliko nesojenih, da se čestita k taki novi politični zvezi in da se ji zaželi vso srečo. Želim obema partnerjema, vladi in dr. Drnovšku, vso srečo in mislim, da bodo to srečo tudi potrebovali.
Kar zadeva analizo je bila zelo realna in objektivna analiza bila narejena. Kolega Miran Potrč jo je tukaj podal. Jaz sem se oglasil zaradi enega drugega razloga. Ko sem prišel danes v parlament, je gospod Gregor Golobič rekel, ti boš pa gotovo glasoval za vlado, glede na tvojo diskusijo, ko si pozival gospoda Peterleta, da naj razmisli in da naj nima vnaprejšnjih sodb do te vlade. Ja, rekel bi, da lahko v celoti vztrajam pri tistem, kar sem prej govoril tukaj o vladi in o posameznih ministrih. Moram pa dejati, da takrat nisem nikogar od ljudske stranke prepričal, niti enega poslanca, da bi dal podporo tej stranki. Rad bi vas spomnil še na nekaj drugega, kar ima mogoče še nekoliko večjo težo. Ko smo volili predsednika te vlade dr. Drnovška se je dr. Drnovšek skliceval na tisto programsko izjavo, ki jo je ob tej izvolitvi dal. Seveda ni dobil glasov poslancev Slovenske ljudske stranke. Doživel je pa nekaj drugega. Glede na to, da danes dr. Zagožna ni tukaj, se bom manj ukvarjal s temi njegovimi osebnimi stališči, domislicami. Nekatere so po mojem bile bolj primerne za to, da se povedano pred tem parlamentom kot v samem parlamentu. Mislim recimo na tisto, ko je rekel: Skrajna desnica v Sloveniji je tista stranka, ki sedi poleg vaše poslanske skupine. Ali pa ko je rekel, 50 je ljudi v tej dvorani, ki bi jih raje podprl za predsednika Vlade. Ali pa ko je govoril o tem, da dr. Drnovšek latino-amerikanizira Slovenijo in podobno. Bolj zanimive so za današnjo politično razpravo tiste ocene, ki jih je dal v imenu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke. Kjer je izrecno poudaril, da gre za stališče poslanske skupine, vseh poslancev Slovenske ljudske stranke in ko nihče od teh poslancev seveda tudi tem njegovim ocenam ni ugovarjal, kot ni ugovarjal tudi tistim, ki sem jih že navedel. Mislim, recimo, na oceno, ki jo je dal v imenu poslanske skupine, da dr. Drnovšek cepi in deli Slovenijo že od sredine leta 1992, da teži k dominaciji, hegemoniji in samodrštvu. Mislim na njegove kritike o anarholiberalizmu. Jaz se spomnim kdaj in kako so bile te kritike aktualne. Na kritiko nezakonitega delovanja dr. Drnovška v zunanji politiki. Na to, da Liberalna demokracija z dr. Drnovškom vodi Slovenijo v socialno diferenciacijo, več brezposelnosti in marginalizacijo ogromnega dela prebivalstva. Mislim pa posebej na takšne ocene, da bodo poslanci Slovenske ljudske stranke uporabili vsa demokratična sredstva, da prepričajo poslance in javnost, da dr. Drnovšek ni primer za vladno palačo. Celo v njeno bližino ne bi smeli spustiti dr. Drnovška. In še citiram: "Ne danes, ne jutri, ne kdaj v prihodnje, prizadevali si bomo, da ne danes, ne jutri, ne kdaj v prihodnje ne bo državni zbor odločal se za predsednika vlade, ki lahko odloči o vsem in mu nikogar ni treba poslušati." Sprašujem ali so te ocene še veljavne, ali so to še vedno stališča poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki je enotno glasovala proti temu, da bi bil dr. Drnovšek predsednik Vlade in to na podlagi takšne obrazložitve. Redko se strinjam s kolegi iz Slovenskih krščanskih demokratov, ampak sedaj, ko smo kolegi v opoziciji, se moram sklicevati na tisti del, ko je bilo tukaj povedano s strani gospoda Mozetiča, da bi bilo korektneje seveda vrniti mandat in ponovno oblikovati vlado in ponovno voliti predsednika Vlade. Ampak je tako kot je. Tudi tako je legalno z vidika ustave in veljavnih predpisov, tudi temu postopku, po mojem mnenju, ni mogoče resneje ugovarjati. Se mi pa zdi, da je za politično higieno, za to kako se v tem državnem zboru pogovarjamo, pomembno kakšna stališča zavzemamo v eni situaciji in kakšna stališča čez en teden ali pa čez štirinajst dni pozneje. In iz tega vidika se mi je zdelo pomembno postaviti to vprašanje, koliko so torej merodajne tiste ocene, ki so jih poslanci ljudske stranke dajali v nedavni diskusiji, v tej isti dvorani in o tej isti temi. Se pravi o temi ali je naj bo predsednik Vlade dr. Drnovšek ali ne. To seveda ni vprašanje samo Slovenski ljudski stranki, je vprašanje tudi Liberalni demokraciji Slovenije in doktor Drnovšku, ali pristaja na skupno koalicijo, ne da bi se umaknile takšne ocene, za katere je doktor Drnovšek sam rekel v tisti razpravi, da so takšne, da jih je težko mogoče vzeti nazaj. Naj s tega vidika rečem, da to, kar je danes rekel gospod Potočnik, seveda ni tisto, o čemer govorim. Seveda je možno stvar tudi poenostaviti do te mere, da se reče, ta vlada ni najslabša, ta vlada ni najboljša in mi bomo enotno glasovali zanjo, samo seveda to ni odgovor na prejšnje, zelo ostre, zelo radikalne, vsestranke kritike doktor Drnovška. Mislim, da to ne bo najboljša podlaga za delo, za skupno delo te vlade. Mene in Združeno listo je seveda ta nov koalicijski sporazum postavil v opozicijo in moja naloga v opoziciji je, da opozarjam na slabosti vladajoče koalicije in ena od teh slabosti je tista, o kateri sem govoril.
Sicer se pa strinjam z gospodom Potočnikom, da ta vlada ni najboljša. Tukaj ste slišali precej natančno analizo. Jaz bi samo še en element tej analizi dodal. Mi smo primerjali starost kandidatov, ki jih je ponudila Združena lista s kandidati, ki jih ponuja Slovenska ljudska stranka in smo ugotovili, da gre za 10 let starejše kandidate. Če gledamo naših 5 kandidatov za ministre s sedanjimi 9 kandidati za ministre, je razlika 10 let s tem, da so starejši seveda predstavniki Slovenske ljudske stranke. Zakaj to omenjam? Zato, ker je bilo tudi kar precej vehementnih, mislim, da kar močno pretiranih ocen o tem, kako Ljudska stranka prenaša v to politiko tisto, kar je novo, pomladno, mladostno in nadomešča tukaj stare sile, kamor uvrščate Združeno listo socialnih demokratov.
Želel sem govoriti še o vprašanju položaja narodnih skupnosti in drugih skupin, ki jim je temeljna ustavna listina, pa ustavni zakon za njeno izvedbo obljubil določene stvari. Kolega Potrč je opozoril, da tega izrecno ni zapisano v koalicijski pogodbi. Nastopa obeh predstavnikov narodnih skupnosti sta me prepričala, da nima smisla, da zdaj to posebej potenciram in zahtevam neke posebne odgovore. Še zlasti mi je iz tega vidika bil všeč nastop gospe Pozsonec, ki je opozorila, da je tudi opozicija tista, ki je garancija spoštovanja obljub, ki smo jih dajali v času osamosvajanja, kajti te obljube seveda ni dajala takrat vladna koalicija, ampak so bili izraz vsestrankarskega sporazuma, sporazuma vseh parlamentarnih strank, ki so takrat sodelovale v našem parlamentu. Želim pa kljub temu opozoriti, da tukaj ne gre samo za položaj narodnih skupnosti, ampak tudi za druga vprašanja in da z vidika tega, kaj so poslanci Ljudske stranke v preteklem mandatu govorili o teh vprašanjih in kaj so tudi formalno predlagali nekateri člani poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, želim opozoriti, da gre tudi za problem državljanstva, problem zlasti tistih državljanov, ki so pridobili državljanstvo na podlagi 40. člena zakona o državljanstvu. Gre za pobude in formalne predloge, ki so bili vloženi za odvzemanje tega državljanstva itd. Tako da gre tukaj za nek sklop vprašanj, kjer bi bilo, jaz mislim, da koristno, dati še kakšno dodatno zagotovilo, zlasti s strani Slovenske ljudske stranke, morda prav osebno gospoda Marjana Podobnika, ki naj bi koordiniral državotvorne resorje na tiste, katerih se ta vprašanja najbolj nanašajo. Mislim, da bi bilo pred ustoličenjem te vladne sestave koristno in smiselno, če dobimo glede tega še kakšno zagotovilo.
No, in sklenil bi s tistim, kar je omenil gospod Tone Anderlič - ne vem, ali je namenoma ali nehote, ko je rekel, v politiki vladajo samo interesi, na srečo ni trajnih zavezništev - tisto, kar mi je bilo zanimivo, je ta dodatek "na srečo", skratka, nekdo je zelo zadovoljen in srečen, da se je stvar iztekla tako, kot se je iztekla, kljub temu, da smo imeli drugačne predhodne dogovore, in da za izvolitvijo predsednika Vlade stojijo drugi glasovi, kot pa je sedanja predlagana sestava vladne koalicije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa dr. Ribičiču. Besedo dajem dr. Jožetu Zagožnu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani gospod mandatar, spoštovani kandidati za ministre, drage poslanke in poslanci! Skoraj štiri mesece je že minilo od volitev. Tisti, ki je potreboval toliko časa, da je uresničil svoj načrt, je lahko kljub vsemu zadovoljen, za razliko od nekaterih drugih je malo obljubljal, a je dosledno uresničil vse, kar je napovedal že lansko leto. Zanj je bilo važno samo to, da bo mandatar dr. Drnovšek in da bosta v vladi LDS in SLS. To je dovolj, da ohrani sedanje smeri tranzicije in da zadrži pozicije v gospodarstvu in v družbi. Ivan Oman je nekoč dejal, da gremo na volitve zato, da zmagamo. Naj dodam, da se gre v vlado zato, da se vlada. Stranka gre v vlado zato, da uresniči svoj politični program. Stranki, ki želita danes skupaj v vlado, sta imeli že do nedavnega zelo različne, celo nasprotujoče si programske cilje. Z vrstami kompromisov, z omejitvami svojih stališč ali preprosto s pozabo nekaterih zahtev, sta na koncu prišli do nekega skupnega papirja. Važnejše od podpisanih papirjev, ki jih ta partnerja rada kršita, je realno razmerje moči v vladi in v parlamentu, ki je pogoj za izvajanje sprememb. Tu pa je SLS v manjšini, Liberalna demokracija jo lahko kadarkoli preglasuje. Vsi ministri bodo morali strogo spoštovati sklepe Vlade. Morda še bolj kot razmerje moči je pomembno, koliko znanja, sposobnosti in politične volje imajo ministri, da bodo uresničevali strankin program. Takšne volje je bilo mogoče bolj malo zaznati na obeh zaslišanjih kandidatov. Visoka strokovnost je pri ministru sicer nujni, ne pa že tudi zadostni pogoj. Minister je zlasti uresničevalec politične volje stranke na nekem strokovnem področju.
Ko smo se še v okviru slovenske pomladi dogovarjali za skupni gospodarski program, smo predvidevali dokaj temeljite konceptualne spremembe. Te smo obljubili volivcem. V Slovenski ljudski stranki so še zlasti poudarjali pomen odprave nepravilnosti in krivic v družbi. In ne samo to. Zavedali smo se, da ne gre samo za strankarsko aritmetiko, pač pa zlasti za epohalne spremembe, kot je zaključek tranzicije in na tej osnovi dolgoročno zacementiranje pozicij tiste družbene strukture, ki si je sedanjo moč pridobila v preteklosti z nedemokratičnimi sredstvi, z revolucijo in dolgoletno enostrankarsko vladavino. Govorili smo o novi zasnovi, na kateri naj temelji javna poraba in proračun. Govorili smo o prenovljeni strategiji gospodarskega razvoja Slovenije, s katero bi morali uskladiti razvojne tolarje. Govorili smo o pripravi standardov javne porabe, o sodobnem davčnem nadzoru, o novih temeljih deviznega nadzora nad poslovanjem gospodarskih družb in bank s tujino, o dodatnih revizijah divjega lastninjenja, o privatizaciji bank, o pospešitvi denacionalizacije, o politiki do tujih vlaganj, o nadzoru nad trgom vrednostnih papirjev, o zaščiti interesov malih delničarjev, o privatizaciji zavarovalnic in podjetij, ki prirejajo igre na srečo in o učinkovitejšem nadzoru nad pranjem denarja. Nadalje smo govorili o temeljitem zmanjševanju števila paradržavnih skladov in agencij in o njihovem nadzoru, o racionalizaciji državne uprave ter konkretno o združitvi Ministrstva za gospodarske dejavnosti in Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj. Govorili smo, da bi bilo treba zmanjšati število ministrstev iz 18 na 12, tudi glede na to, da ima na primer Švica le 7 ministrstev, Avstrija pa 12. Namesto tega bomo, kot vse kaže, dobili še nekaj novih ministrstev, tako da jih bomo imeli okoli 20, čeprav se je državna administracije od leta 1991 do 1996 povečala iz 9.800 na 28.600 zaposlenih. Zavzeli smo se za davčno in pokojninsko reformo, za aktivno industrijsko politiko, za vzpodbujanje malega gospodarstva in za ukrepe, ki bodo pospeševali izvoz. Zlasti pa smo v naših razmišljanjih postavljali socialno, tržno in pravno gospodarstvo nasproti ideologiji in praksi surovega liberalizma, kot smo ga poimenovali. Ne na prejšnjem in ne na zadnjem zaslišanju ministrskih kandidatov nismo slišali, kaj bodo bodoči ministri storili, da bodo ti cilji doseženi. Še več, kljub jasnim vprašanjem nismo mogli iz njih izvleči, ali se s takšno politiko sploh strinjajo. Predstavitev kandidata doktorja Marjana Senjurja je bila dosledno okleščena vseh vrednostnih opredelitev, omejil se je na minimalno presečno površino ekonomske stroke, ki naj bi zadovoljevala vse politične opcije. Na vprašanja, kaj misli on osebno storiti, je odgovarjal, kaj pravi o tem ekonomska teorija. Z vso odgovornostjo lahko zatrdim, da iz njegove predstavitve izhaja, da zaradi tega, ker kandidira za Slovensko ljudsko stranko, njegova ekonomska politika ne bo niti za las drugačna kot bi bila, če bi kandidiral na primer za Liberalno demokracijo.
V časopisnem sestavku on ocenjuje, da je Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje poljubno revidirala podjetja in da je neobjektivno ugotavljala oškodovanja družbene lastnine. S tem naj bi podjetja v določenem času onesposobila. Kot negativno ocenjuje, da so nekateri politiki obtoževali podjetja za kriminal in mafijo. Kandidat je na predstavitvi dejal, da se ne bo boril proti korupciji in kriminalu, ker je za to pristojno pravosodje. Meni, da je v Sloveniji potrebna visoka obrestna mera, da bi spodbudila varčevanje, čeprav je enotno stališče gospodarstvenikov, da se morajo glede na stopnjo inflacije visoke obrestne mere znižati. Ne podpira združitve Ministrstva za ekonomske odnose in razvoj in Ministrstva za gospodarske dejavnosti, pač pa je za krepitev tega ministrstva. On meni, da naj se izvoz spodbuja le z raznimi oblikami promocije, ne pa tudi s finančnimi mehanizmi, kot so subvencije in aktivna tečajna politika. Sodi, da naj se v posamezne gospodarske panoge in v posamezne regije z ničemer ne intervenira. Na tokratnih zaslišanjih, morda z izjemo enega ali dveh kandidatov, žal nismo slišali konceptov in programov dela ter prikaz ključnih sprememb in reform, ki naj bi jih kandidati uresničili.
S tem se Slovenska ljudska stranka po moji sodbi v veliki meri odpoveduje programu, za katerega se je zavzemala v okviru strank slovenske pomladi. To tudi pomeni, da za sile socialistične kontinuitete ne bo nobenih resnih ovir, da bodo lahko dosledno uresničile načrtovano tranzicijo. Še zlasti, ker ima ta stran množico svojih privržencev v velikih podjetjih, v bankah, v skladih, v agencijah, v sodstvu, šolstvu, medijih, v sindikatih in drugod. Še celo vse stranke slovenske pomladi skupaj bi imele velike težave, ena sama pa je zaradi izrazito podrejene vloge vnaprej obsojena na neuspeh. Le čudimo se lahko zakaj se je vodstvo Slovenske ljudske stranke odločilo za ta korak, kljub zelo slabim izkušnjam, ki sta jih pred njo imela Socialdemokratska stranka in Slovenski krščanski demokrati. Ključni resorji, ki so pomembni za tranzicijo, bodo ostali v rokah levega bloka, če bo vlada danes izvoljena. Še več. Tudi večina resorjev, ki jih bo dobila Slovenske ljudska stranka bo politično paralizirana, da o konceptualnih neskladjih sploh ne govorim. Ne le, da Slovenska ljudska stranka na marsikatero ključno stvar ne bo imela nobenega vpliva, prepričan sem, da o mnogih pomembnih stvareh ne bo imela niti nujno potrebnih informacij. Žal mi je le poštenih ljudi, volivcev, ki bodo najbrž morali na uresničitev svojih idealov počakati še nekaj let. Predvsem zaradi spoštovanja volivcev Slovenske ljudske stranke predlagane vlade danes ne bom podprl. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Jožetu Zagožnu. Besedo dajem gospodu Bogomiru Špiletiču.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci in vsi ostali prisotni! Moram reči, da me koalicijska pogodba med LDS in Slovensko ljudsko stranko resnično spominja na poroko, kjer se že od vsega začetka ve, kdo bo gospodar v hiši. To izhaja iz tega, da resorji, ki jih pokrivajo ministri, ki pripadajo LDS-u, pravzaprav razpolagajo s 70% vseh proračunskih odhodkov, ostalih 30 pa se nanaša na resorje, ki jih pokrivajo ministri s strani Slovenske ljudske stranke. Moram pa reči še nekaj drugega, kar je mogoče tudi ob pozornem branju te koalicijske pogodbe razbrati, to pa je, da ostajajo določene tabu teme in da nima do njih nihče dostopa niti vpogleda, razen LDS; kot na primer določilo, da se bosta Nova ljubljanska banka in Kreditna banka Maribor lastninili šele potem, ko bo revidiran zaključni račun za leto 1996, da pa bodo revizorja izbirali tako, da bodo o njem šele glasovali soglasno vsi člani Vlade. Ni dvoma torej, da LDS lahko kadarkoli prepreči, da ne bo dobila tistega revizorja, ki bi karkoli razkril, temveč da bo revizor pravi in da se bo še naprej vedelo, kdo je gospodar v hiši in čigave so finance. Namreč, finance so tiste, ki so pomembne in pravzaprav zato tudi ves politični boj, torej osnovni cilj političnega boja. Tako, da pravzaprav iz lepih besed, ki so zapisane v tej koalicijski pogodbi oziroma iz preambole koalicijske pogodbe, kjer je zapisano, da si bosta stranki prizadevali za prevlado zmerne politike in za dobrobit Slovenije, jaz bi rekel drugače: v bistvu gre za to, da bo še naprej prevladoval liberalizem za dobrobit LDS.
Druga ugotovitev iz koalicijske pogodbe je tudi ta, da si bosta stranki prizadevali za učinkovito in transparentno zaključevanje lastninjenja podjetij in izvedbo revizij spornih lastninjenj. Kako naj verjamemo temu zapisanemu reku, ko pa bo pravzaprav nosilec te aktivnosti dr. Senjur, ki je, citiram, v reviji "Kolaps" dobesedno izjavil naslednje: "da je bilo pri revidiranju veliko poljubnosti. Ta poljubnost se je na primer kazala v tem, da je lahko neka državna agencija poljubno revidirala podjetja in zaustavila transformacijo podjetja." Drugi njegov citat pa pravi tako: "da je ta agencija lahko poljubno ugotavljala oškodovanja družbene lastnine", kot da v tej državi ne bi imeli zakona o lastninskem preoblikovanju podjetij, ki je jasno določal, kaj se šteje kot oškodovanje družbene lastnine in kaj se ne šteje kot oškodovanje družbene lastnine, še več, požvižga se celo na ugotovitev Ustavnega sodišča, ki je jasno ugotovilo, da ugotavljanje oškodovanj družbene lasntine, ki jih je opravljala Agencija za revidiranje po zakonu o lastninskem preoblikovanju, pomeni v bistvu zgolj konkretizacijo norm, ki so veljale že v času, ko je bilo storjeno oškodovanje družbene lastnine. Tako, da nikakor ne morem verjeti v to, da se bodo lepe besede, zapisane v koalicijski pogodbi, dejansko tudi izvedle.
Naslednje, kar je pa še bolj problematično, je pa to, da je zapisano v tej koalicijski pogodbi, da se bo okrepil nadzor nad finančno porabo državnih in paradržavnih inštitucij. Moram reči, da sem tukaj iz dneva v dan bolj presenečen. Namreč pred 2. izredno sejo smo poslanci prejeli poročilo Računskega sodišča o Skladu Republike Slovenije za razvoj in tam je Računsko sodišče ugotovilo, da so razmere takšne, da na podlagi listin, ki v tem skladu obstajajo, ni mogoče podati realnega mnenja o tem, ali je tisto kar je izkazano v bilancah Sklada Republike Slovenije za razvoj, res ali ni res. Žal, danes smo poslanci naše poslanske skupine prejeli letno poročilo, ki ga je pri tem istem skladu, za to isto leto opravil komercialni revizor in to vse je seveda plačal Sklad Republike Slovenije za razvoj oziroma proračun, kjer pa komercialni revizorji ugotavljajo, da je po njihovem mnenju vse lepo in prav. Komu sedaj verjeti? Ali Računskemu sodišču, ki je najvišji organ za revidiranje računovodskih izkazov javne porabe, ali naj verjamemo komercialnemu revizorju na drugi strani in kdo se gre to dvojnost, po kakšnem pooblastilu, kdo bo odgovarjal za stroške te revizije?
Naslednje, kar velja prav gotovo poudariti in zaradi česar sem pa osebno še kako zaskrbljen, je pa pravzaprav dikcija v koalicijski pogodbi, kjer piše, da bo vlada mesečno spremljala in ugotavljala nepravilnosti in zlorabe pri delu upravnih organov. Vse to naj bi počel potencialni minister gospod Mirko Bandelj. Mislim, da je to višek ironije, kajti spomnimo se samo leto dni nazaj, ko si je gospod Bandelj vzel pravico in poslal v agencijo približno 10, 11 ljudi, od tega dva uniformirana policista in celo dva fizična delavca za, ne vem, zaradi tega, da bodo morebiti vdirali v prostore in prisilno odvzeli agenciji pravzaprav strokovno knjižnico in še pet drugih prostorov in jih zapečatili. Višje sodišče je ravno te dni odločilo, da se ugotavlja, da je Vlada Republike Slovenije motila Agencijo Republike Slovenije za plačilni promet v neposredni posesti. Še več, vlado je v 2. točki izreka v bistvu podučilo, da se naj tožena stranka, torej Vlada Republike Slovenije, da se je dolžna v prihodnje vzdržati vseh takšnih in podobnih motitvenih dejanj. To pravi Višje sodišče v Ljubljani. Tudi slike o tem, kako so nas izganjali iz bivše agencije za nadziranje, pa si jih lahko tudi ogledate. In sedaj naj bi taisti človek pravzaprav skrbel za red in disciplino dela upravnih organov. V to preprosto ni mogoče verjeti, zato resnično - ve se kdo je gospodar in gospodar bo isti, kot je bil v preteklosti - zato žal v tej vladi ni niti pomladnega vetra, kaj šele, da bi kaj cvetelo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Besedo dajem gospodu Vincenciju Demšarju.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Lep pozdrav iz tisočletnega loškega gospostva. Ker smo danes že nekaj govorili o fevdalizmu, bi rekel, da je bil fevdalizem skoraj tisoč let na Loškem, da je gospodarstvo tam tudi še danes sorazmerno zrelo, zdravo, najmanjša brezposelnost. Mogoče pa tudi političen podatek, da iz tega gospodarstva izhaja 9 poslancev, ki so tu. Pri tem sem štel še 2 ali 3, ki sta v drugem kolenu, izvirata iz tega kraja. Toliko na račun fevdalizma, katerega se nekateri tu tako bojijo.
K besedi sem se pa prijavil predvsem zaradi tega, da bi vas spomnil, da sem zadnjič govoril, kaj je liberalizem in podučen tudi teoretično po knjigi - jaz se gospodu Mogetu zahvalim za knjigo - tudi prebral sem jo, ampak tam je veliko teorije, mi pa tu doživljamo prakso. Nekateri koalicijski partnerji iz prejšnje pogodbe so bili danes silno prizanesljivi. Govorili so o politični higieni. Lahko bi govorili, da je to demokracija, da je modrost, lahko, da je to diplomacija, ampak jaz se sprašujem, kaj pomeni dati besedo in kaj še več nekaj podpisati. Vedno sem bil v prejšnjem sklicu prizadet, ko so grdo in slabo govorili o poslancih, o Državnem zboru, tam se samo prepirajo, tam se gredo politične igre in ravno zaradi tega se mi toliko bolj pomembno zdi, da rečemo, kaj je morala, kaj pomeni držati besedo. Sprašujem se, kaj sedaj ljudje mislijo tudi o tem parlamentu, kako je mogoče. Jaz se samo spomnim, ko smo prvikrat volili predsednika Državnega zbora in ga pač nismo izvolili. Ni minil dober dan, smo ga pa lahko izvolili. To pomeni, da se stvari lahko zelo hitro spreminjajo in počasi bi se skoraj prepričal v to, da v politiki te stvari tako tečejo. Vendar na take načine v nobenem primeru ne želim pristajati in tudi ne bom, zato bom na to moralno podobo, kar pomeni poštenost, znova in znova opozarjal. Seveda se pa bojim, da del tega liberalizma prihaja tudi preko vzgoje in pa preko kulture, zato o šolstvu niti ne bi tu spominjal, to sem že na predstavitvi kandidata za ministra za šolstvo povedal.
Bi pa omenil samo en del iz te koalicijske pogodbe, kjer je govora o kulturi. Jaz verjamem, da se o vsem ne da pisati, vendar je tam v treh točkah v primerjavi z drugimi področji, pa vendar zame zadosti pomembno področje tudi kulture, v treh točkah je povedano, kako bo na področju kulture. Mislim, da bi bilo prav, če bi bilo v nekem sorazmerju z ostalimi področji. Prvo bi omenil, da se tu ne napoveduje iz tega sporazuma nikakršna zakonodajna pobuda na področju kulture. Drugič, da se ne vidi iz tega, da bi se dotikalo to kaj uresničevanja kulture glede televizije. Nadalje ostaja odprto vprašanje organiziranosti in pa financiranje ljubiteljske kulture. Sami vemo, kako je s tem skladom za ljubiteljsko kulturo. Po drugi strani, kot četrto, bi omenil tudi to, da je pred nekaj meseci delegacija ministrstva za kulturo pred ustreznim forumom Sveta Evrope predstavila naše delo - o tem se je tudi veliko govorilo - in da sedaj, v samem sporazumu ni ustreznega odziva na tovrstno vključevanje v Evropo. Kot eno kardinalnih vprašanj se mi postavlja to, da je bilo v prejšnjem dogovoru med pomladnimi strankami zapisano, da bomo do leta 2000 prešli s 3% sredstev iz proračuna za potrebe kulture. Torej, tega tu notri sedaj ni videti in zato se bojim, da se kulturi slabo piše.
Da ne bi bil preveč kritičen, bi rekel, da so nekatere stvari na drugih področjih vendarle omenjene v prid kulturi, recimo, vprašanje vlaganja v kulturo se bo štelo pri davčnih olajšavah. Nadalje, da se naj bi na novo preučilo tudi ustreznost glasbene in likovne vzgoje.
Na koncu mi dovolite, da izrazim še svoje prepričanje, da ne verjamem, da sta oba partnerja čisto mirne vesti prekinila s prejšnjimi zavezanci in sodelavci. Zato upam, da bo ostajalo nekaj naravne povezanosti, tudi Slovenske ljudske stranke, z ostalima dvema strankama slovenske pomladi. Če bo danes ta vlada izvoljena, da bomo lahko kaj skupnega naredili.
Žal mi je bilo ob vseh predstavitvah sedaj novih kandidatov, za katere sem s strani ljudske stranke prepričan, da so dobri, ampak istočasno sem pa tudi prepričan, da v tej združbi ne bodo uspeli realizirati tistih lepih idej, pobud in sposobnosti, ki jih imajo. Zato moje sožalje Slovenski ljudski stranki. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Demšarju. Besedo ima gospod Izidor Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik, gospe in gospodje, gospod mandatar, kandidati za ministre! Začel bom z uvodnimi razmišljanji mandatarja dr. Janeza Drnovška. Rekel je, da je bil oziroma da je bilo potrebno dotedanja bloka razformirati in da to pomeni, da se ustvarja bolj zrelo demokracijo. Kakorkoli bomo to obračali, odgovarjam takole: v vsakem primeru bo bila pozicija in opozicija, v vsakem primeru pa je to dosti pozno rečeno, ker ko smo bili SKD-jevci v Vladi, ni bilo tako ocenjeno, da je s tem bolj zrela demokracija, ampak so bili povsem drugi prilastki. In seveda tista želja, ki je bila na koncu izrečena, gospod mandatar, da bi bila naša demokracija ena najbolj razvitih, menim, da pa je gotovo vrženo kot izjemen up.
Glede tega, kakšna je ta predlagana vlada, hmm, si bom tudi jaz dovolil, da menim, da je brvna, to se pravi, to je brv, nimam je za most, ker tudi menim, da smo ali pa da ste, ko ste načenjali koncept vlade, predvsem šli daleč od tega, da bi bila vlada racionalna, da bi imela evropski izgled in da bi imela recimo tam 12, 14 ministrstev. Ob vsem tem boste gotovo slišali očitke, da niste uspeli pridobiti in pritegniti nobene dame v svoj sestav. Menim pa, da je gotovo ravno to tisto, ta številčnost te vlade, znak tega, bi rekel, računskega pristopa in seveda kupčkanja, da bi se do določene polovice prišlo, pri tem pa seveda obdržati glavne resorje. Mislim, v tem je seveda ta povzetek in ta siže, ko človek gleda predlog sestave vlade. Moram pa reči, da sem bil včeraj, ko sem dobil gradivo za današnjo sejo, strašno presenečen, ko sem šel šteti ministrstva in sem ugotovil, da mi manjkajo ljudje. In ko sem ugotovil, da ni bilo med njimi Marjana Podobnika, seveda me je to spomnilo na tisto, da se še niste med sabo navadili, po eni strani, po drugi strani pa sem tudi ugotovil, da je tudi mandatar velikokrat imel težave s tem, bodisi s titulami ali pa s priimki, skratka, da je ta številčnost res problem in menim, da se jo je treba čimprej iznebiti. Gotovo pa to ni bilo v prid prizadevanju gospoda Marjana Podobnika, ko ni bil niti potem tako upoštevan, da bi ga dali na seznam - danes ste to seveda popravili, vendar ta popravek je gotovo, bi rekel, deluje zelo tako, neprijetno in seveda nikomur v čast.
Zgodba o prehodu, kot temu rečeno, ali o tranziciji, jaz uporabljam ta izraz "prehod", menim, da se sedaj dokazuje v tem, da pač vlada lega v posteljo, katero greje lagodnost, pokrita je s tem liberalizmom, daleč nekje pa je to ljubo slovensko potrpežljivo ljudstvo. Nekaj takega je. In menim, da z ozirom na to, da dobivamo zelo slabe ocene iz bruseljskih daljav, predvsem glede tega vključevanja naše zakonodaje in sploh naših trendov, menim, da smo v velikem zaostanku in ker se danes večkrat pojavlja vprašanje, kje smo in kako smo se osamosvajali, moram povedati, da v tistem letu 1990-1991, smo bili gotovo med najbolj razvitimi tega področja, kamor nas tudi, bom rekel, na vzhod dajejo in da smo to mesto lepo zapravili v teh letih, kar pomeni, da je to veliko opozorilo in resno opozorilo. Menim, da je tudi in to se vidi iz določenih spraševanj in ugotovitev ali pa celo obiskov, ki so bili zadnje čase tu iz tujine, videti, da so mnogi ljudje, ki delajo na področju prilagajanja Evropi, nezainteresirani. Skratka tudi ta Urad za evropske zadeve, vidimo, da ima nosilce, ki so jim cilji in stremljenja drugod in smo pred tem, da bo treba res tja dati ljudi, ki vedo kaj hočejo in ki seveda se jim res tudi čudno mudi in se zavedajo tega. Mnogi ste danes ali pa nekateri ste danes tudi govorili o tem, kako bodimo previdni, pa moram reči, da včeraj je ravno pod to dvorano potekal en proces, eno določeno razglabljanje, razmišljanje o oživljanju gospodarstva in tudi tam je bilo povedano precej takih, bi rekel izrazov in pomislekov o Evropi.
Menim, da se mi Evrope ne smemo bati. Prvič sem že zdavnaj rekel, da je prav, da se teh starih jugoslovanskih in balkanskih navad in razvad otresemo. Drugič pa, kakorkoli boste gledali zgodovino, saj še nobeden ni uspel te Slovence spraviti v kakšen poseben koš in mislim, da tudi sedaj ni treba, da bi se mi bali. Če je pa ta rod, ki zdaj živi in ki sedaj prihaja, toliko slabši, potem pa mislim, da se je treba tega tako lotiti. Včeraj, ko je bilo spodaj v dvorani določeno razglabljanje o oživljanju gospodarstva, je bilo najbolj in najbolj trdo napadeno šolstvo. Zanimivo. Povedano je bilo, da enostavno ni koncepta, da sploh ne vemo, kaj bi radi imeli. Dobro, zdaj ne bom tu, nič več razpletal, vendar ugotovljeno je bilo in s strani tehničnih dekanov, gospodje so povedali, da izjemno upada vpis in da je izjemno nezanimanje za take, predvsem inženirske poklice v proizvodnji in seveda na osnovi tega, da pa nas čaka, ne vem kaj, v glavnem propadanje gospodarstva, ker ne bo takih profilov, ki bi ga uspeli oživeti. Nekdo je lepo rekel in seveda sem potem doma tudi preveril, slučajno je prišel pred mano neki mladi doktor elektroinženir, ki je doktoriral v Nemčiji ta hip. Je rekel - ne boste verjeli v teh glavnih nemških firmah, ki nekaj pomenijo, pa jih ne bom našteval, saj jih vsi poznamo, sistematično zaposlujejo inženirje, ker vedo, da je to edina stvar, ki jih bo pripeljala naprej in seveda prevzeli bodo vodstvo nad manjšimi firmami, manjšimi deželami, ki jih bodo pokorili in tu smo mi. Se pravi, oni se tega zavedajo, sistematično zaposlujejo te kadre, jih šolajo itn., ker se zavedajo, da bodo čez nekaj let imeli prednost, ki jo nobeden ne bo dohitel in seveda mi bomo samo še, bi rekel, dihali predihani zrak in se prepuščali usodi, temu se pa reče poznemu srednjemu veku, če je bilo že prej govora o tem, kako k nam prihaja fevdalizem.
Ne bom nikoli šel mimo tega, da so trendi, ki so nam na voljo, ki jih spremljamo, še vedno isti, slabi, preslabi in ne kažejo nobene posebne oživitve. Tudi se ne bom sedaj spuščal na določena izpraševanja. Mi smo to že pripovedovali na temo prejšnje predlagane vlade in smo tudi omenjali določene kandidate kako so na poznane stvari gledali. In seveda ker jih poznamo, smo tudi dali svoje mnenja, ali pa sem dal svoje mnenje. Sedaj se ne bi tudi spravljal na kandidata, ki je bil že nekajkrat omenjen za makroekonomske odnose in razvoj, vendar iz vsega tega, kar je pač le-ta bil iz tega področja kot osvežitev, kot nova moč v makroekonomiji in seveda v teh, kot bi rekel, tipanjih slovenskega gospodarstva naprej, sem podobno, kot sta pred mano ugotovila oba gospoda, ugotovil, da je nekako vse v redu. Vse je v redu, to pokrivanje uvoza z izvozom je nekako v redu, cena je v redu, obresti so v redu. Najprej je tuji kapital, naj bo velika konkurenca, potem seveda se bo ta zadeva spremenila in skratka ne boste neučakani, kaj se pa vi greste oziroma kaj sploh pričakujete. Izredno simpatično mi je zvenel tudi k temu kandidatu gospodu Marjanu, predvsem ta prispodoba, ki jo je dal poslanec iz Ljudske stranke, ko je rekel, pravi, to je ravno tako, da bi na kmetih dajal mačku Whiskas, potem ne bi miši lovil. Seveda, sedaj bom pa jaz to rekel malo drugače. Na kmetih so še druga sredstva in tudi brez mačkov se da živeti. Pri nas pa brez izvoznikov pa gotovo da ne. In seveda ta Whiskas je bilo mišljeno o tem, kako razmišljati, da bi se bodisi v smislu večjega zaposlovanja, v smislu osvajanja tržišča, v smislu vsega tega, kako bi se ta ekonomija zaživela.
Kaj bi bilo treba narediti, da bi se doseglo. Ker gotovo je res, da je proračun velik in da gre predvsem tistim v žep, ki jim je to všeč. Pa tudi včeraj je bilo povedano v spodnji dvorani, pa se tudi to pri tistih gospodih ni preveč prijelo, da bo potrebno to znanost in znanje vpeti v gospodarstvo, potem se bo pa nekaj dogodilo. Sicer bo pa vsak seveda gledal proračun, mrcvaril ustreznega ministra in na koncu bo isto, vedno premalo denarja, učinka pa nobenega. Pa o zaposlovanju ne bom govoril, ker je stanje isto oziroma se nič ne spreminja. Vendar, kot pravim, te predstavitve so pokazale, da se nam ne obeta čisto nič posebnega in da je pač pred nami neki čas, žal, bi rekel, na pragu novega tisočletja, ki ga ne bomo mogli, s to ekipo pa gotovo da ne, bi rekel, uhiteti in kaj novega narediti na predvečer, ko bodo rakete naznanjale, da novo tisočletje prihaja.
Zelo me je tudi presenetilo tudi stališče, to velja predvsem za kandidata za MEO-rja, ministra, predvsem v relaciji do oškodovanja družbenega kapitala. Pač to je relativno, to so pač problemi. Vprašanje je, oziroma tako se je dalo slišati, če je bil tisti zakon iz junija leta 1993, ko smo te dopolnitve sprejemali, če je to sploh imelo pravi smisel. Ampak ena stvar me je presenetila in sem nekako užival, ko je rekel ali pa nekako mi je bilo všeč, ko je rekel, prav bi bilo, da gre Slovenija tudi v tujino. Namreč, jaz sem že parkrat tudi rekel, da se mi ne bi slabo zdelo, da bi se malo spogledali tudi s kakšnim osvajanjem v tujini. Vendar, tu ni razglabljal dlje, potem sem pa jaz sam zase razgrabljal in razmišljal, kako bi to bilo; ali je ta pohod slovenskega kapitala v tujino mišljen v tem, da se ta družbeni kapital, ki je že zdavnaj čez prišel in se nekako nekje skriva ali pa nekje razdrobljen čaka nekega vremena ali pa nekega časa, ko bomo na vse to pozabili; ali naj se ta potem pojavi kot osvajalec nekih pomembnih firm in nekih svetovnih, zanimivih koncernov, ali bi to bili naši podjetniki ali pa bi bile to banke, ki itak nimajo nobenega interesa, da bi se tu doma kaj prida ukvarjale z gospodarstvom, ker je pač vsa stvar zelo tvegana, imajo pa dovolj in veliko denarja in bi bilo prav, da bi ga nekam vložile. Skratka, v tem smislu se mi je pojavljalo to razmišljanje in menim, da gotovo kot ideja ni slaba, vendar žal ima veliko podskupin, nekatere so celo take, ko stopiš in seveda padeš.
Drugače pa moram reči, da - v kratkem povzeto: Mi smo mala država s preveč zemlje in v zadnjem času - pa sem zelo spremljal ta spraševanja, ki menim, dobro, v ustavi tako piše, najbrž da bo to še naprej pisalo in da bomo to naprej še delali - to je bilo, bi rekel, prikupljanje in tako naprej, ampak nisem nikjer slišal in nikjer nisem ujel, že dolgo časa nazaj zdaj ne ujamem nobenega razmišljanja o tem, kako bi se slovenska zemlja bolje obdelala - nič! In zaradi tega pravim, da smo mala država s preveč zemlje. Oziroma zdaj, ob tem, ko bo ta Vlada in še ko bo novi zakon o vladi prišel, spremenjen, bomo tudi dežela, ki ima seveda izjemno veliko vlado, se pravi: majhna država s preveč zemlje in z zelo veliko vlado.
Teh 90 dni oziroma 100 dni, če se 11 oziroma 10 dni še zamiži, menim, da bi lahko prizanesli, če bo ta vlada izvoljena, predvsem tem mlajšim, tem pa, ki seveda izhajajo iz prejšnje vladne strukture, pa gotovo da ne. Moram pa povedati, da gotovo kaj posebnega ne pričakujem. In tudi tista primerjava o izkušenosti, mladostnosti in umirjenosti, je seveda primerjava, ki je stopnjevanje nekega pojma, seveda ob tem se niso leta seštevala, meni bolj vprašljivo v tem smislu, kot sem tudi načel, kako bomo to zaostajanje, to nepribliževanje, vse to, ko smo že v teh štirih, petih letih to zaostajanje očitno dosegli za nekaterimi državami, ki nas prehitevajo v tem vzhodnem delu, ki se trudijo, da pridejo v Evropo - kako bomo to dosegli? Žal, mislim, ne morem dobiti, nimam odgovora z ozirom na to, ker v glavnem gotovo poznam predvsem ta gospodarski del kandidatov in nimam gotovo kakšnega posebnega upanja ali pa kakšnih posebnih, recimo 20, 25 točk, kot sem jih prej slišal, češ upam in tako naprej, da se bo to zgodilo. Menim, da se ne bo nič posebnega zgodilo in da pač nas čaka tak čas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Rejcu. Končali ste točno ob 13.00 uri. Prijavljenih je še nekaj razpravljalcev. Razpravo prekinjam do 14.00 ure.
(Seja je bila prekinjena ob 13.00 uri in se je nadaljevala ob 14.12 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanke in poslanci! Nadaljujemo sejo. Najprej ugotavljamo prisotnost. (57 poslank in poslancev.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljuje z delom. Nadaljujemo z razpravo, smo pri razpravi poslank in poslancev. Po vrstnem redu, kot ste se prijavili, vam dajem besedo. Naslednji ima besedo gospod Pavel Rupar.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidati! Jaz kar ne morem od tiste podkupovalne afere preč, zato, ker sem zelo vesel, da je končno dobila tudi svoj, en tak mini epilog. Namreč, znano mi je, da sta človeka, ki sta bila naročena podkupovalca s strani Liberalne demokracije, bila nekako izključena iz te stranke. S tem je priznano dejstvo in se v tem delu tudi zahvaljujem za priznanje tega spektakla, če lahko tako rečem. Škoda, ker to ne dobi epiloga na sodišču, kar bi bilo zelo pošteno in pravično, tudi kakšne posebne komisije za raziskavo tega "trgovskega" podviga ni bilo. Seveda pa se mi pojavlja drugo vprašanje, kaj tukaj počne Slovenska ljudska stranka glede te afere. Kot vem, ste bili zelo kritični do takih poskusov, zelo ste obsojali to zadevo. Po drugi strani pa se mi iz tega magnetograma, ki ga bom verjetno hranil celo življenje, nenehno pojavljajo neka nova spoznanja, na katera žal nismo bili kdove kako pozorni, smo pa zdaj toliko bolj, ker se dejansko ta zadeva odvija po točnem scenariju, ki se je začel zelo kmalu po volitvah. Namreč, Slovenska ljudska stranka - pa se opravičujem, ker bom vzel prispodobo kolega Peterleta - je bila pravzaprav pri začetku zidave mostov sredi vode, sicer ne do grla v njej, ampak stala je na sredini neke reke in je zidala malo na levo, malo na desno; na katerikoli breg bi prej prišla, tam bi bila, ampak prav gotovo že z začetkom trdno odločena, da v vladi sodeluje. Kako lahko to dokažem?
5. decembra lansko leto je eden od liberalnih demokratov, ki se je zelo trudil ponuditi tiste velike vsote denarja za moj prestop, dejal (citiram): "Ne vem, se pravi, boste že tukaj rabili potem neko zaščito, če se boste odločili za nas." No, druga zadeva: "Mi pri nas smo imeli tudi nekaj kandidatov, ki niso pristajali na tako koalicijo, kar sem jaz prej povedal, samo moram pa reči, da v bistvu zdaj delam na tem, in jaz v končni fazi zdaj lahko povem, koliko je vam dovoljeno in koliko vam ni. Mogoče bi bilo pametno že v tem smislu pač sugerirati vašim v vaši stranki v tem smislu, da bi kljub vsemu malo v tej smeri delali. Zdaj jaz sploh ne vem, kakšno stanje je znotraj vas, ampak znotraj SLS-a mi že vemo v bistvu, da so zadeve urejene. Recimo, da je naklonjenost mnogo večja - ja, ja - saj tam v bistvu ne vidimo, da v bistvu vsaj večina ljudi je za tako skupno zgodbo. Izrecno proti njej jih je zelo malo, pod pogojem, če bi bili pa vi zraven, pa skoraj vsi. Saj pravim, to v tem smislu, v končni fazi ne nasprotujejo, kot je bilo, namreč enim je to pogoj, če bi bili tudi vi zraven." Datum 5.12.1996.
S tem se pa odpira zelo veliko vprašanj, ne samo moralnih, ne samo koliko ste blefirali ene in druge, koliko ste ljudi vozili. Moje osebno prepričanje je, da načelnosti ni. Škoda. Iz vsega skupaj bi na koncu koncev rad videl še eno drugo zadevo. Namreč kaseto, iz katere je ta magnetogram narejen, ste menda izročili nekim strokovnjakom na Nizozemsko. Od tam se menda ni vrnila. Jaz bi pa res rad videl, kaj so tam strokovnjaki ugotovili, če je sploh do tja prišla in seveda enkrat bi resnično rad videl, da nekdo pove, da je ta kaseta prava in da so vsi ti dokumenti, vse to, kar zdaj berem, kar govorim, resnica in zelo obžalujem, zelo obžalujem potezo, ki ste jo naredili, čeprav sem bil zadnjič, ko sem bil za to govornico, strašen optimist in sem bil pravzaprav zelo vesel, danes lahko rečem, da ta most, ki ste ga gradili, vas je sicer pripeljal nekam, ampak kako boste pa nazaj prišli, to pa ne vem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rupar. Besedo ima gospod Mirko Zamernik.
MIRKO ZAMERNIK: Spoštovani! Prav lep pozdrav tudi v mojem imenu. Pravijo, da je po kosilu najbolj enostavno nastopati, ker vsi dremljajo, tule pa nihče nič ne sliši. V tej kratki parlamentarni karieri imam občutek, da itak malokdo kaj posluša, kaj se tu reče. Pa vendar, mogoče bo pa tisti, katerega izraze bom sedajle uporabljal, pa vendarle prisluhnil temu. Takrat pa se naj sam spozna. Takrat je bilo rečeno takole. "Danes ne odločamo o slovenski vladi, ampak o tem, kam Slovenci kot narod plujemo." Takrat je bilo tudi izraženo veliko skrbi o nekaterih fazah privatizacije, pa o vzpostavitvi pravne države. O tem, kar smo poslušali, kar je povedal govornik pred mano. Zelo smo bili zaskrbljeni, to pa tudi mene osebno najbolj skrbi kot predstavnika takega območja, se pravi demografsko ogroženega, kaj bo s slovenskim podeželjem, da če ne bo odločnega zasuka v smeri enakomernega razvoja, kaj potem bo? Sedaj je v tem koalicijskem sporazumu napisano, da se bo to nekako poskušalo urejati, vendar je napisano tudi to, da morajo poslanci koalicijskih strank glasovati tako, kot z večino odloči vlada. Kakšna je bila politika vlade, ki bo sedaj imela večino v tej vladi, prej do demografsko ogroženih območij, vemo oziroma vsaj mi zelo dobro vemo. Kljub 5-letni vladavini, kljub velikokratnim obiskom, gospod predsednik, v naših krajih - vemo, kakšni kraji so tam gor - kako zapostavljen je ta del Slovenije in sprašujem vas, kako se boste kot ljudje odločali, če se bo vlada odločila drugače, tako kot se je sedaj 5 let. Ali vam bo dala vaša vest, za katero sem trdno prepričan, da jo imate v veliki meri, da glasujete tako, kot vas zavezuje koalicijska pogodba? To pa je tako, kot je večinska odločitev vlade. V mislih imam konkretne primere s Pavlovičevim sedlom in tega, česar je ogromno slišati zadnje čase, vendar žal besedam, retoriki očitno ne moremo več verjeti.
Ob koncu bi uporabil še eno misel, ki je bila tudi že takrat uporabljena - o tem zakonu narave, ki pravi o setvi in žetvi: Kar boš sejal, to boš tudi žel. Sprašujem tega istega, ki je to izrazil takrat, kaj pričakuje, kakšna bo žetev tam, kjer se je sejalo nepoštenje, neiskrenost in pa razdiranje pogodb? Če se je to sejalo, kaj se bo želo?
Čisto nazadnje, ker vendarle, kot sem že prej rekel, sem trdno prepričan, da obstoja neka vest. Sprašujem predsednika Državnega zbora - tisti črni petek, za katerega je tudi meni zelo žal, da se je zgodil, ste izjavili, ko se je očitalo, da se je na podlagi tega dogovora izvolilo tudi predsednika Državnega zbora, ste temu očitku dejali, da ni noben problem ponuditi tudi odstopa. Takrat ste vi sami to izjavili, drugače vas to ne bi vprašal. Sprašujem, ali boste tudi to umaknili? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Zamerniku. Besedo dajem gospodu Marjanu Podobniku.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani! Zahvaljujem se na nek način za dobronamerna opozorila - tista, ki niso bila dobronamerna, vsak sam ve, zakaj jih je na tak način izpostavil - ki govorijo o potrebi velike previdnosti, premišljenosti in skušam tudi razumeti razloge za mnenje, da je seveda poteza Slovenske ljudske stranke, za katero smo se odločili, napačna. Ampak ob vsem relativno pozornem spremljanju razprave niste podali vsi skupaj niti ene alternative - do zdaj je nisem slišal. In to je tisto temeljno vprašanje, zaradi katerega sem se predvsem odločil, da bom odgovoril na nekatere pomisleke in da bom pač izkoristil tudi priliko in povedal stvari, za katere je prav, da jih slovenska javnost ve; da jih ve tudi zato, ker nekateri poslanci strank, ki ste danes tu razpravljali, jih očitno ne veste, ali pa preprosto ste verjeli izjavam, ki niso bile resnične. Jaz jih bom povedal zato, ker sem sam bil pred veliko dilemo. Tudi sam sem se zelo težko odločal, ko je šlo za vprašanja, za glasovanja, tudi na glavnem odboru. Vendar na koncu s povsem mirno vestjo, čisto vestjo in vsakemu izmed vas tukaj in vsakemu, ki nas danes kot član, kot Slovenec, kot slovenski državljan gleda, lahko pogledam v oči v prepričanju, prvič, da nismo prekršili nobene pogodbe.
Slovenska ljudska stranka je obravnavala, torej glavni odbor Slovenske ljudske stranke je obravnaval na svoji seji, potem, ko je padel prvič poskus, da bi sami oblikovali vlado strank slovenske pomladi, ko je propadla možnost oblikovanja vlade narodne enotnosti, ko se je ugotovilo, da očitno ne en ne drug blok ne moreta vzpostaviti sama ustrezne večine, ko se je ugotovilo, da ni pripravljenosti posameznih strank slovenske pomladi, da bi sodelovale v širši vladi, je obravnaval nastale razmere in ugotovil, da koalicijska pogodba, dogovor, ki smo ga podpisali, ne zavezuje več Slovenske ljudske stranke, ker ni nobenih realnih možnosti, da bi člene te pogodbe lahko izvajali. Zakaj je prišlo do tega, da ni bilo možno izvajati koalicijske pogodbe, dogovora med tremi strankami slovenske pomladi? Morda samo na kratko, da naštejem:
Prvič zato, ker je poslanec Slovenskih krščanskih demokratov zapustil svojo poslansko skupino in s tem preprečil, da bi bila vsaj osnovna možnost, da stranke slovenske pomladi dobijo svojo vlado in jo tudi vodijo.
Drugič, ni bilo možnosti za sodelovanje vseh treh strank slovenske pomladi v skupni vladi narodne enotnosti zato, ker očitno ni bilo pripravljenosti, da bi Slovenski krščanski demokrati in Socialdemokratska stranka stopili v vlado narodne enotnosti. Čeprav je bilo že večkrat to omenjeno - jaz sem tudi zadnjič govoril, sam sem sodeloval na vseh pogovorih o oblikovanju vlade narodne enotnosti - je prav, da se še enkrat pove: mi smo šli v ta projekt iskreno, v prepričanju, da je vlada narodne enotnosti ob dejstvu, da imamo dva bloka, ki sama nimata, nobeden od teh blokov nima absolutne večine, da je to boljša začasna možnost kot možnost, kakršna je bila potem dana s predlogom vlade s podporo 46 poslancev. To sem v vseh naših pogovorih tudi opozarjal. V taki vladi narodne enotnosti je bilo tudi dogovorjeno, da bi na primer dr. Bajuk sodeloval kot skupni kandidat za ministra za finance in še celo vrsto podobno usklajenih kadrovskih predlogov bi bilo možno izvesti.
Na koncu se je pokazalo, da že na začetku ni bilo resnega namena, da se vstopi v to vlado narodne enotnosti. Sam sem, žal, to ugotovil šele v trenutku, ko je tik pred zaključkom, ko sem ponudil, če je problem kadrovski, ker se je na koncu pokazalo, da je, sem ponudil, da se lahko vsi Krščanski demokrati in Socialdemokrati odločijo in iz kvote Slovenske ljudske stranke rešijo problem, ki ga imajo znotraj sebe. Ko ni bilo za to nobene pripravljenosti, mi je bilo seveda jasno, da ni bilo interesa, da bi prišlo do vlade narodne enotnosti. Jaz sem, obžalujem, šele naknadno izvedel, da je bilo v vrstah Socialdemokratske stranke že več kot mesec dni nazaj, pred oblikovalnim poizkusom oblikovanja vlade narodne enotnosti, dogovorjeno, da Socialdemokratska stranka ne bo šla v vlado.
Treba je povedati, čeprav morda komu zveni to kot pranje umazanega perila, ampak tudi javnost mora vse vedeti, potem ko bomo šli v, če bo danes potrjena, v zelo zahtevno koalicijo, ki bo zahtevala ogromno prizadevanj obeh partnerjev in drugih, ki jo podpirajo, če bomo želeli nekaj dobrega narediti za Slovenijo. Treba je povedati tudi, kaj se je dogajala v tej znameniti noči, predvsem zato, da se bo vedelo, kdo ima pravico moralizirati o koraku Slovenske ljudske stranke. Takrat, ob dveh ponoči, ko so se zaključevali pogovori o oblikovanju vlade narodne enotnosti, so iz tajništva Slovenskih krščanskih demokratov poklicali na vodstvo Liberalne demokracije Slovenije in povabili njene visoke predstavnike in se za mojim hrbtom, ki sem se pogajal v imenu vseh treh strank slovenske pomladi, pogajali, kako bi oni vstopili v vlado in s katerimi kandidati bi vstopili. In ko sem telefonsko preveril in so pač potrdili, da je bilo to res. Zgrozil sem se ob dejstvu, da sem se v tistem trenutku, med drugo in tretjo uro ponoči boril, ne za naše zadeve, ne za naše ministre, ampak za to, zakaj je tako potrebno, da Slovensko krščanski demokrati dobijo Ministrstvo za promet in zveze kot edina ustrezna stranka in sem prepričeval predsednika Vlade, da to mora dobiti, da je to prav, ker ste mi pač rekli, da želite, da vztrajam pač na tem resorju in sem se boril. In ko sem ugotovil, da ste za mojim hrbtom to delali, lahko povem samo to, nimate moralne pravice, lahko poveste svoje mnenje, nimate nobene moralne pravice, da očitate torej ta korak, ki smo ga naredili potem, ko smo, po ugotovitvi glavnega odbora, da odstopamo od koalicijske pogodbe, seznanili s tem sklepom vodstvi obeh strank in šli v koalicijski dogovor z Liberalno demokracijo. Žal mi je, da se je tako zgodilo. Jaz še vedno verjamem, da bi preko vlade narodne enotnosti tudi lahko prišli do take oblike uravnotežene vlade, ki bi morda še v večji meri odražala voljo volivcev, ki so jo pač pokazali ob tem, ko so natanko na polovico dali glasove med dvema usmeritvama, če jih pač pogojno tako imenujem.
Mimogrede, dejstvo, da je Slovenska ljudska stranka dobila slabih 20% glasov, 19 poslancev, je dejstvo, na osnovi katerega si upam trditi, da samo zato smo lahko iskali alternativo, kjer bi poleg treh strank slovenske pomladi z dodatno, ali liberalno demokracijo ali dvema drugima strankama, oblikovali tako slovensko vlado, ki bi v večji meri in z več samozavesti lahko šla v izvajanje programa slovenske pomladi. Če bi tak rezultat dobila Krščanska demokracija ali Socialdemokrati, Slovenske ljudske stranke ne bi nič vprašali in bi takoj šli v vlado. Tako ste tudi vedno doslej naredili, ko ste tako priložnost dobili; in bili ste že v vseh možnih kombinacijah, kar je bila seveda tudi vaša pravica.
Ta koalicijska pogodba seveda ni idealna. Ta koalicija kot taka tudi seveda ni idealna, vendar še enkrat bi postavil vprašanje: kaj je alternativa v tem trenutku? Tisto, kar sem sam, potem, ko je glavni odbor z večino na svoji seji potrdil stališče, da se gre v tako koalicijo, tisto, kar sem sam lahko naredil v smeri čim večjega deleža izvajanja programa Slovenske ljudske stranke in tudi usklajenega programa strank slovenske pomladi, je to, da mislim, da smo si v strpnem dogovarjanju z Liberalno demokracijo, da smo prišli do koalicijske pogodbe, ki dobro odraža razmerje, ki upošteva nekatere ključne točke obeh strank, podpisnic koalicijskega sporazuma, in zavzel sem se, da je koalicijski sporazum javen. In prav je, da je javen, prav je tudi zato, ker nekateri, ki ste razpravljali, žal niste imeli morda tudi ne zadnje verzije, zato v nekaterih točkah niste bili v celoti obveščeni in bi rad na kratko jih tudi komentiral. Javnost tega dokumenta seveda pomeni veliko zavezo, tako za Slovensko ljudsko stranko kot Liberalno demokracijo, še v največji meri za predsednika Vlade in za vse druge, ki bomo sodelovali, če bo ta vlada danes potrjena, zato, da bo ta dokument se dejansko tudi izvajal.
Mimogrede, že tako, ko imam na tej strani, gospodu Potrču odgovorim, na sedmi strani, 3. točka, vprašanje notranjih zadev, glede denacionalizacije: "Na ravni vladnega nadzora se bo mesečno statistično spremljalo izvajanje upravih postopkov ob sočasnem ugotavljanju nepravilnosti in zlorab, še posebej zakona o denacionalizaciji pri vračanju premoženja tujcem in drugim osebam." To, kar se tiče vprašanja zakona o denacionalizaciji, ob zavezi za pospešitev postopkov zakona o denacionalizaciji, o čemer pa govori prejšnji člen.
In če grem naprej. V nekaterih točkah, o katerih je govoril gospod Zamernik. Morda je le pomembno, torej, na žalost ta dokument ni bil doslej nikjer objavljen, razen mislim da v "Slovenskih brazdah", in prav bi bilo, da bi bil še kje objavljen, da bi tudi javnost bila z njim seznanjena. Ko gre za vprašanje sprejemanja odločitev in kaj se zgodi, če ni soglasja dveh koalicijskih partneric ob ključnih točkah, pri čemer ključne točke niso definirane, kar pomeni, da vsak partner sam določa, katera točka se mu zdi tako pomembna, da ji da tak status. Bom izkoristil priložnost in to prebral: "V kolikor uskladitev v posamezni točki ni dosežena, lahko predsednik vlade oceni, da gre za vprašanje, katerega uresničevanje je nujno za uspešno uresničevanje nalog vlade, in zahteva, da se postopek odločanja o njem nadaljuje. Če je na vladi z večino glasov sprejeta odločitev, s katero drugi koalicijski partner ne soglaša, lahko ta zahteva, da se sestane koordinacija predsednikov in sekretarjev oziroma pooblaščencev ter vodij poslanskih skupin koalicijskih strank. Na tej koordinaciji se poskuša doseči soglasje o spornem vprašanju oziroma se preveri smotrnost vložitve neusklajenega predloga v proceduro Državnemu zboru. Če do uskladitve ne pride, lahko predsednik Vlade sporoči, da vztraja pri predložitvi neusklajenega predloga v proceduro Državnemu zboru. V takem primeru koalicijski partner, ki s predlogom ne soglaša, lahko oceni, da so nastopili pogoji za presojo nadaljnje veljavnosti koalicijske pogodbe. To, kar se tiče vprašanja večinskega odločanja, ki brez dvoma ne more biti kriterij pri nobeni od ključnih točk. Mimogrede, ko gre za vprašanje lastninjenja saniranih bank, smo izrecno navedli kako bo ta postopek tekel.
Glede preiskovalnih komisij bi rad povedal, glede na to, da sem bil sam nosilec aktivnosti v prejšnjem sklicu Državnega zbora, sem zelo vesel, da sem lahko dobro sodeloval z gospodom Špiletičem tudi pri komisiji za lastninjenje, gospodom Hvalico pri preiskovalni komisiji in smo res dobro sodelovali. Verjamem, da bomo tudi v prihodnje. In pričakujem sugestije, pripombe, pripravljenost za sodelovanje na naši strani je prav taka v naprej, kot je bila tudi doslej. Pričakujem, da bo prišlo do nadaljevanja dela preiskovalnih komisij. Osebno bom podprl pobudo, da se nadaljuje delo preiskovalnih komisij, da se čim bolj seveda skrči število, ker smo šli zelo v širino, ampak da se delo intenvizira tudi s tem, ko javno obljubljam, da bom, če bom podpredsednik Vlade in s koordinacijo resorjev, kjer bom pač sodeloval, podprl prizadevanja, da se stvari, ki jih obravnavajo preiskovalne komisije tudi razčistijo.
Ker dobro vem, kaj pomeni, če vlada ne sodeluje ustrezno, ko gre za razčiščevanje spornih zadev pri vprašanju gospodarskega kriminala, pa trgovine z orožjem in tako naprej. Zavzel se bom, da se vse te zadeve celovito in dokončno razčistijo in tu je tudi moja polna podpora. Mimogrede, vprašanje sodelovanja med parlamentarnimi strankami. Ne vem, očitek je bil, da pač to ni moja pristojnost. Brez dvoma nobene pristojnosti ne želim jemati predsedniku vlade. Govorim pač pogojno, če bom oziroma če bo ta vlada danes potrjena. Nobene pristojnosti ne želim jemati.
Ampak kar se tiče sodelovanja poslanskih skupin. Jaz sem prepričan, da je sodelovanje vseh parlamentarnih strank in njihovih poslanskih skupin že pred odločanjem v Državnem zboru, največje zagotovilo, da se nadomesti zaostanek, ko gre za vprašanje zakonodaje, prilagoditvene zakonodaje Evropski zvezi, zaščitne ureditve in tako naprej. In želim tudi sam pripomoči s tem, da bom povabil predstavnike vseh parlamentarnih strank in da sem zelo konkreten. Že prihodnji teden boste dobili, če bo ta vlada potrjena, povabilo. Verjamem, da bo to pač skupni dogovor in želim, da bi se predstavniki vseh parlamentarnih strank udeležili začetnega pogovora o tem, kako nekatere zamude, s kakšnim načinom delovanja doseči, da jih bomo nadomestili v korist pač Slovenije in to pomeni v korist tako pozicije kot opozicije.
18 poslancev Slovenske ljudske stranke se je odločilo, da podpre Vlado, kakršna je predlagana. Dr. Franc Zagožen, vodja naše poslanske skupine, je povedal na seji glavnega odbora, da ne podpira take rešitve, da pa bo spoštoval večinsko voljo, zato tudi ne bo glasoval proti vladi, zato tudi deluje, in vse spoštovanje želim tu izraziti, izredno konstruktivno, ko gre za pripravo kvalitetnega programa delovanja tako kandidatov, ki jih je Slovenska ljudska stranka predlagala v prihodnji vladni kabinet, kot tudi ko gre za pripravo skupnega programa vladne koalicije. Sodeloval je na posameznih področjih, povedal je, da bo sodeloval tudi v prihodnje, in se izrecno zavzel za trdnost in stabilnost, trdno in stabilno Slovensko ljudsko stranko, kajti samo taka lahko zagotovi, da bo teža te stranke v koaliciji taka, kakršna dejansko je, in da bo naš delež dejansko tudi ustrezno upoštevan.
Mimogrede, podcenjevanje posameznih resorjev, ki ga je bilo začutiti v zadnjih dneh iz izjav predstavnikov nekaterih strank, seveda je možno razumeti kot nek človeško razumljiv odziv na razočaranje, ki ga je pač posameznik doživel pri taki odločitvi, vendar je popolnoma neutemeljeno. Namreč, če danes posamezni predstavniki ugotavljate, kako pomembno je, da ohranimo poseljeno slovensko podeželje, da zaščitimo slovensko kmetijstvo, nekateri ste govorili, da je kmetijstva v sporazumu preveč, nekateri, da ga je premalo, torej, da zaščitimo vitalne nacionalne interese, zaščitimo in utrdimo slovensko identiteto ob vstopanju Slovenije v Evropsko zvezo, in tako naprej, potem je seveda logično, in zavestno smo se odločili, da sklop resorjev, ki imajo vpliv na to področje, skušamo voditi predstavniki Slovenske ljudske stranke. Zavestno smo se tako odločili, pokazati želimo, da je možno zaščititi vitalne nacionalne interese ob vstopanju Slovenije v različne integracije, in verjamem, da bomo pokazali in dokazali, da se tudi da nekaj narediti.
Mimogrede, z obžalovanjem, pa vendarle moram povedati, tudi na kmetijskem področju bo verjetno človek brez visokošolske izobrazbe moral popravljati težke napake doktorja s tega področja, na področju kmetijstva, ob spoštovanju vseh, ki imajo visoke nazive, ampak žal, samo naziv ni dovolj. Ob sodelovanju strokovnjakov z različnih področij, je predvsem osnovna pripravljenost in jasna zavest, kaj je potrebno storiti, tisto, kar lahko zagotovi, da se program na posameznem področju izvaja. Zato žal ni dovolj, da je jasno navedeno v sporazumu, kot je omenil gospod Uršič, kaj se bo na recimo področju kmetijstva dogajalo. Jaz verjamem, da bomo dosegli, da bomo zagotovili tudi zaščito pred praznenjem slovenskega podeželja in enakomeren razvoj Slovenije, ob tem, da seveda je to možno samo ob pripravljenosti obeh partnerjev in tudi strank in posameznikov, drugih, ki podpirajo in so napovedali podporo tej vladi.
Glede narodnosti. Večkrat je bilo postavljeno vprašanje, ali bomo zmanjševali pravice narodnim skupnostim, narodnim manjšinam v Sloveniji. Slovenska ljudska stranka ni bila nikoli nosilec nobene akcije, s katero bi želeli zmanjšati nivo pravic italijanski in madžarski narodnosti v Sloveniji, s katerimi se Slovenija upravičeno ponaša pred evropskimi in drugimi državami. Ob tem smo pa vedno jasno povedali, da si bomo in si bomo res prizadevali za vzpostavitev pozitivne reprocitete, kar pomeni, da si prizadevamo za to, da bi tudi Slovenci v zamejstvu dobili vsaj približno enake pravice, kot jih imajo predstavniki italijanske in madžarske manjšine v Sloveniji. Ne na način, torej da se zmanjšujejo pravice manjšin v Sloveniji, ampak da se bolj kot doslej gre aktivno v prizadevanje, da recimo, Slovenci v zamejstvu dobijo zagotovljeno neposredno zastopstvo v deželnih in državnih institucijah, kajti samo preko takega zastopstva ob nekaterih drugih točkah je moč verjeti v dolgoročni obstoj in razvoj slovenske skupnosti tudi v zamejstvu.
Več vprašanj je tudi bilo v zvezi s tem, ali posamezni kandidati, ki jih je predlagala Slovenska ljudska stranka, pomenijo našo usmeritev ali usmeritev, ki je bila v krogu strank slovenske pomladi poudarjena. Jaz bi še enkrat rad povedal, da sem zadovoljen, da so v tem programu vse ključne točke za katere smo si prizadevali, oziroma večina tistih ključnih točk za katere smo si tudi v prejšnjem dogovoru prizadevali, vnesene. To je naša skupna odgovornost. In trdno stojim za vsemi kandidati, katere je Slovenska ljudska stranka predlaga predsedniku vlade, kot kandidati Slovenske ljudske stranke za prihodnjo vlado.
In glede same notranje delitve. Kdor ocenjuje, da je edini kriterij za težo kandidatov to, koliko tehta njegov resor, potem se je seveda odpovedal razmišljanju, da je pomembna tudi druga vsebina. Potem seveda vprašanje identitete, vprašanje ohranjanja poseljenosti posameznih področij, vprašanja enakomernega razvoja Slovenije seveda niso pomembna. Zato mi ne pristajamo na to, da je edini kriterij za težo posameznega resorja in za ministra, ki ga vodi, v tem koliko ima denarja. Je pa normalno in to mislim, da je bilo pričakovano glede na razmerje med Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko, da je več proračunskih sredstvih bilo tudi v tej delitvi na strani Liberalne demokracije. Razmerje znotraj vlade pa bo vendarle zagotavljajo uravnotežen način delovanja.
Torej, da zaključim. Mnoge morda preseneča ta pozitivni pristop in jaz verjamem, da jih zelo veliko danes tukaj v dvorani in ko spremljajo ta prenos razmišlja, ta je popolnoma naiven, ne ve s kom ima opravka. Jaz sem v tem smislu zelo vesel opozoril o previdnosti. Držim se pa načela, da nekomu lahko zaupam, dokler me ni prevaral. Prevarali so me, če govorim tudi kot predsednik Slovenske ljudske stranke, posamezniki na različnih straneh v preteklosti. Upam in želim, da ta vlada ne bo, če bo dobila danes podporo, ne bo zaključila svojega mandata s tako ali drugačno prevaro. Mi gremo v to koalicijo z iskrenim prepričanjem, da lahko naredimo nekaj pozitivnega za Slovenijo. Da lahko vnesemo pomemben del tistega pomladnega vetra, zaradi katerega smo tako trdno vztrajali v koaliciji strank slovenske pomladi, dokler smo videli najmanjše upanje in možnost, da bi z večjo težo šli v neko drugačno koalicijo in šele takrat, ko nismo videli nobene možnosti več, smo se odločili za drugačno koalicijo.
Jaz upam, da bo možno sodelovanje, če bo ta vlada potrjena, med vsemi parlamentarnimi strankami. V tem smislu se priporočam za to sodelovanje. Na vseh tistih področjih, kjer so naši predstavniki tudi v preteklosti vodili, ali različne komisije, preiskovalne in druge komisije državnega zbora ali pa na drugih področjih sodelovali, smo popolnoma odprti za sodelovanje z vsemi parlamentarnimi strankami, ne glede na pozicijsko, opozicijsko vlogo oziroma politično prepričanje, kajti žal ni dovolj, da rečemo, ta sedanji predlog je slab. Vendarle je treba vedeti, da ima danes Slovenija hude gospodarske, socialne probleme, težave na zunanje-političnem področju. S sosednjimi državami moramo nekatere zelo zahtevne probleme intenzivno skušati razreševati. Mi smo prevzeli veliko tveganje. Zavedamo se tega tveganja. Veseli bomo, če bo rezultat tega tveganja ta, da bo ob nekoliko manjši razklanosti slovenske politične javnosti prišlo tudi do rešitve vsaj nekaterih ključnih problemov, pred katerimi je Slovenija. In če se bo to zgodilo, potem cena, ki jo bo plačala Slovenska ljudska stranka za to tveganje, zagotovo ne bo prevelika. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Marjan Podobnik. Za repliko se je priglasil gospod Lojze Peterle in gospod Potrč.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Upam, da bom kljub gripoznim težavam z glasom vseeno jasen. Gospod poslanec Podobnik pravi, da ni bilo nobene alternative. Alternative ni, če je ne maraš. Alternativa je bila, ko so se stranke slovenske pomladi odločile, da delajo skupaj. Govorili smo takrat od znotraj ali od zunaj, vendar skupaj. Alternativa je trajala do glasovanja, na katerem je padel prvi predlog Drnovškove vlade, ko se je glasovanje zaključilo 45:45. Takrat, ko smo imeli tako rekoč največ kart v rokah, je nekdo karte vrgel stran. V pokru se menda temu reče "pas", neham in grem drugam.
In kar zadeva pripravljenosti za vlado - mi smo javno to večkrat povedali, nismo šli pa za vsako ceno, to smo jasno povedali in ne bom govoril za Socialdemokrate, ker se bodo gotovo sami oglasili; mi smo rekli: Na tak način ne. Zahtevamo transparentna pravila igre, garancijo, da ne bo tako, kot je bilo v tej rundi, ko se niti enkrat na pol leta, nekaj časa te koalicije nismo mogli srečati v skladu s koalicijsko pogodbo. Od 1. julija lani predsednik Vlade ni več sklical koordinacije obeh koalicijskih partnerjev. Do zdaj dela ta vlada brez te koordinacije, ki je zapisana v koalicijski pogodbi in ne želim, da se to komu ponavlja. Prepričan sem, da bi s 44 glasovi, v primeru, da bi šel tisti glas nazaj - rečeno je že bilo, da naslednjič pa ne bo tako in da bo disciplina. Torej, če bi bila disciplina, bi tisti glas mogoče prišel nazaj, ali pa tudi ne. S 44 glasovi bi mi enotno lahko uveljavljali tisto, čemur se reče demokratična alternativa na Slovenskem. Če pa nekdo zapusti to družbo, ki je bila vezana s sporazumom in s koalicijsko pogodbo in gre na drugo stran, potem se stvari bistveno spremenijo. Prepričan sem, da bi s 44 glasovi v opoziciji dosegli več za to državo, kakor bo zdaj ta koalicija oziroma bo SLS z deloma pomladnim programom, kakor beremo, dosegla v koaliciji, v kateri bo v izraziti manjšini po številu ljudi, po teži resorjev, po kontroli denarja itd.
Omenjen je bil gospod Bajuk. On je že večkrat prosil, naj se ga javno ne omenja, ker to ne želi oziroma niti ne želi sodelovati naprej. Bil je pripravljen sodelovati v primeru, če bi te tri stranke šle skupaj v vlado. V tem primeru bi pustil lepo službo v Parizu in ne bi bil več vezan na zahteve te službe in on se ne želi oziroma tudi ne sme vezati sedaj na kakšne take postranske angažmaje, ker pravila njegove službe to zahtevajo. Zato protestira proti javnim navedbam - mislim, da je bilo tudi v Večeru - Bajuk torej ne svetuje SLS in ne želi biti omenjen kot kakšen svetovalec.
Potem gremo naprej - SKD ob 2.00 uri ponoči. Ob 23.00 uri pred to ob 2.00 uri, ki se tukaj že kar nekaj časa ponavlja, sem kot predsednik stranke, kot edini pooblaščenec za pogajanja, dobil tisto tako imenovano zadnjo ponudbo. Bila je po vseh pogajanjih gospoda predsednika SLS Marjana Podobnika najslabša od treh, ki smo jih dobili. Torej bi se vprašal, kako se je za nas pogajal, če je bila ta ponudba še slabša od prejšnje in me nič ne zanima, kdo je komu kam telefoniral, pa kdo se je o kom kaj zlagal.
Mene zanima, kaj sem dobil jaz kot pooblaščeni pogajalec, kaj sem dobil na papirju, telefoniralo se je marsikaj, videli smo razne ljudi v uradu gospoda predsednika, pa se nismo zmenili, da se pogovarjamo recimo s predsednikom neke druge stranke, ki bo to pot tudi v opoziciji, nismo moralizirali nad temi zadevami. Na raznih ravneh so očitno tekli pogovori, ampak pri nas ni bilo nobenih separatnih dogovorov.
In bom še ta dokaz uporabil: če bi to bilo, potem bi jaz predpostavljal, da bi naslednji dan, v petek ob 11.00 uri, ko smo imeli zadnji sestanek, zadnji poskus, predsednik Drnovšek rekel takole, eni so se - neki ljudje, ki se ne pišejo Peterle, a ne, so se ponoči pogovarjali in so se zmenili to pa to - ali je to zdaj zate sprejemljivo ali ni. Predsednik mi ni prišel s takim predlogom. In ob tisti uri, takrat v petek dopoldne, je bila situacija še kar naprej ista, kakršna je bila tudi na temo vlade narodne enotnosti. Mi, ki smo dobivali te ponudbe, smo - enkrat je eden dobil več, drugič je drugi več oziroma drugi manj, in ta zadeva se ni izšla s kriteriji, ki so bili v našem skupnem odgovoru poslani gospodu Drnovšku. Rekli smo, uravnotežena koalicija in take in take zahteve. Mi smo rekli, ali gospodarstvo ali sociala; če nimaš enega od obeh, mislim, da lahko relativno slabo vplivaš; ali notranje ali zunanje zadeve, drugi par, ali šolstvo ali finance - vse to je šlo k LDS-u, ob silnih zagotovitvah SLS-a, da če pa šolstva ne bo, pa ne gredo zraven. V nedeljo zvečer smo še to poslušali - šolstvo je šlo, kamor smo pričakovali, da bo šlo, SLS je pa vseeno zraven.
Ne bi želel moralizirati v tej smeri naprej in se bom, mislim, da je zadeva potekla, oglasil še, ko bom dobil redno besedo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Peterletu. Repliko ima gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Marjan Podobnik se je korektno potrudil, da bi poskušal opozoriti, kje meni, da nisem bil dovolj natančen v svojih navedbah. Naj najprej povem, jaz imam nepodpisan koalicijski sporazum, ki nosi datum 18.2.1997, ob 19.20 uri - upam, da je pravi, ne garantiram pa in na njega se sklicujem, toliko samo za pojasnilo.
Kar zadeva pa opozorila, ki jih je dal, samo to. V točki 3 na strani 7 v zvezi z denacionalizacijo, jaz seveda berem tako: "na ravni vladnega nadzora se bo mesečno, statistično spremljalo izvajanje upravnih postopkov" - en del, "ob sočasnem", poudarjam, "ugotavljanju nepravilnosti in zlorab". Nepravilnosti in zlorabe se bodo ugotavljale - in tu se konča, nič drugega. To, po mojem, je bistveno manj in tako berem, kot piše; lahko berem s hudobijo, vse se strinjam, ampak berem, kakor piše, tako sem navajen. To je gotovo bistveno manj, gospod Podobnik, od tistega, kar imamo mi v našem sporazumu v točki 11 na strani 4, kjer pravimo: "Priprava in uveljavitev predpisov, ki bodo omogočili revizije zlorab v postopkih denacionalizacije in onemogočili ponovno vzpostavitev fevdalnih odnosov." Pa še enkrat k temu pojasnilo: Vem, da ni nobene dolžnosti, da mora biti vsebina, ena in druga, enaka, zastopite, ampak pravim, samo opozarjam na razlike, ki so dovolj bistvene.
Drugo, kar zadeva kmetijstva. Strinjam se z vami, na eni in na drugi strani so pripombe, zakaj sem jih recimo dal jaz, pa nisem hotel tega posebej prej omenjati, ker sem že predolgo govoril. Poglejte, nam se zdi, da je vsaj toliko problemov kot na področju kmetijstva tudi v industriji oziroma v realnem sektorju sploh. Mi smo izgubili v zadnjih petih letih preko 100.000 delovnih mest na tem področju in mi smo imeli v našem sporazumu obvezo storiti nekaj tudi za sanacijo realnega sektorja gospodarstva. Vi tega enostavno nimate in je problem samo kmetijstvo. Nas ne moti, da je posebno poglavje o kmetijstvu, ampak recimo tudi, ko govorite nasploh o raziskovalni dejavnosti, rečete, s posebnim poudarkom na kmetijstvu. Zakaj pa raziskovalna dejavnost ni pomembna kje drugje? V tem smislu je ta primerjava.
In tretje. Jaz sem hvaležen, da ste, ne toliko zaradi mene, čeprav tudi zame, pojasnili, kako se boste zavzemali glede, vi osebno in vaša stranka, glede narodnih skupnosti in hkrati povedali, da tega res v sporazumu ni. Bi pa opozoril na nekaj. V sporazumu, ki ga jaz omenjam, so "narodne manjšine in drugi" iz temeljne listine. In vi ste, kar zadeva "narodne manjšine", rekel ja, kar zadeva pa "drugih" iz temeljne listine, to so pa tudi borci, to so vojaški vojni invalidi, to so še kdo, toda glede tega niste rekli nič in dopuščam, bi rekel možnost, da tu skepsa pa obstoja in bom vesel, če boste tudi to demantirali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Besedo dajem gospodu Rudolfu Petanu.
RUDOLF PETAN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani kandidati, spoštovane kolegice in kolegi poslanci! Opredelitev za koalicijsko vlado, ki je sestavljena nekako obratno sorazmerno z volilnim rezultatom, prav gotovo ni enostavna. Večinska volilna opcija slovenske pomladi je v tej predlagani vladi v manjšini in če uporabim izkušnje iz preteklosti, ko je služila za pokrivanje legitimitete in kot dežurni krivec za neprijetne ukrepe vlade.
Jaz upam, da se zgodovina kar naprej pa mogoče res ne bo ponavljala. Ob glasovanju pa se mi pojavlja še druga dilema, to je delitev na stare, preizkušene kadre in na nove okrepitve, ki jim verjetno bomo morali dati tisti čas, da se bodo lahko izkazali. Sedaj, ali bo 100 dni dovolj, o tem ne bi želel soditi v naprej. S starimi kadri imamo marsikdaj tudi slabe izkušnje in zato je tudi se okrepil ta program slovenske pomladi in pa tisti, ki so glasovali za ta program slovenske pomladi in ki je tudi zmagal na lanskih volitvah. Vprašanje je prav gotovo, kako bo ta nova sveža kri osvežila staro garnituro, ki pa je v večini. To se sprašujejo tudi številni Slovenci in Slovenke, tistih 500.000, ki so glasovali za stranke slovenske pomladi, ki so glasovali za spremembe, torej za nekaj drugega kot je predstavljala garnitura, ki ima v tej predloženi vladi večino.
Predvsem pa se pojavljajo vprašanja, kaj bo s pomladjo. Veliko se špekulira, v narekovaju, z ugotovitvijo, da je sedaj uspela akcija razbijanja slovenske pomladi. Ali je to res ali ne, pa je potrebno najprej ugotoviti, kaj se sploh skriva pod tem pojmom slovenska pomlad. Za nas je to predvsem program, program za plebiscitarno Slovenijo. Pa da ne bi mislili, kaj si predstavljam pod tem pojmom, bi z drugimi besedami rekel, da za takšno Slovenijo, kot smo jo takrat, ko smo se odločali za svojo državo, imeli v mislih in takrat je večina Slovencev imela v mislih prav gotovo drugačno državo. Verjetno bo držalo, da smo si takrat v evforiji edinstvene priložnosti, ki se nam je ponudila, stvari tudi idealizirali in si zamišljali stvari, ki v praksi mogoče celo niso izvedljive, ali pa zelo težko, vendar nekaj pa je gotovo. To, kar smo doživeli, kar smo preživeli in kar imamo sedaj, je prav gotovo daleč izpod ravni možne realnosti.
Očitno poštenost Slovencem ni dana v zibelko, kot je razmišljal eden od pomembnih Slovencev. Drugače si tudi ne moremo razlagati dejstva, da imamo za doma ene podatke o tujih ocenah naše uspešnosti, kjer smo najboljši - seveda po razmišljanju naše vlade - tuje ocene, če samo navedem Svet centra za evropske in politične študije, tam smo pa dobili v treh od štirih ocen, oceno nezadovoljivo. To pomeni, da je zgodba o Sloveniji za Evropo drugačna, žal slabša, da ne rečem katastrofalna, kot pa za nas Slovence, ki tu živimo, ki to občutimo in ki moramo tu preživeti in to preživeti kljub raznim Zdenexom, raznim programiranim stečajem, ko nekaj tisoč zaposlenih sploh ni pomembno, ko moramo preživeti kljub 150 tisoč nezaposlenih, ker žal jih je nekaj 10 tisoč tudi takih, ki niso niti v to kategorijo več uvrščeni, ko gre za razprodajo. Pred menoj je že nekdo govoril o različnih razprodajah tako ugleda, tudi ozemlja in česa drugega, ko imamo poplavljene cele doline in moramo kljub temu preživeti, ko samo v Dravinjski dolini ob normalnih padavinah na leto tudi 10-krat in večkrat plavamo in to samo zato, ker ustrezno resorno ministrstvo vodarske službe ni pravilno organiziralo, čeprav imamo dovolj strokovnjakov, da ne rečem, da se je stroka vodarstva preprosto morala sesuti, ko moramo preživeti kljub demografsko ogroženim področjem in še kup tega bi bilo. Zato in tudi zato se upravičeno sprašujemo, kakšna zgodba bo nastala sedaj, ko so v isto vlado predlagani ljudje in stranke, ki so zastopali popolnoma diametralna stališča.
V vladi je stranka, katere predsednik - bom kar povedal - gre za DeSUS, je izvajal razlaščanje kmetov. Da ne bo kdo mislil, da govorim na pamet. Tu imam tudi dokument. Zbodlo me je celo to, da je razlaščena vdova, to je še nekaj posebnega, kar ni v čast nobenemu in ko je v tej vladi tudi drug partner, ki pa je ostro za popravo vseh krivic, kar je pozitivno. Če bi se izrazil malo ironično, bi lahko rekel, da je to - božja kazen bom dal na stran in bom rekel samo - kazen. Sedaj o tem, za koga je kazen, ne bi želel dajati sodb. Takšnih razlik je še veliko in upamo lahko, da bodo različne startne osnove vladnih strank rodile kaj dobrega za Slovenijo, toda ta koalicija povečuje državni aparat. Navsezadnje tako obširne vlade, ki bi imela toliko ministrov - pravih in brez listnice - po zadnjem mandatu nismo poznali in vsak minister, tudi tisti brez listnice bo hotel imeti in upravičeno - to je treba priznati - svoj aparat in to za proračun države in za državljane ne pomeni nič dobrega. Zato v Socialdemokratski stranki Slovenije, zato v SDS še naprej verjamemo v slovensko pomlad, ki je alternativni program, alternativni program za boljšo Slovenijo, v tem trenutku sicer opozicijsko Slovenijo, in bomo, to vsekakor obljubljamo, budno pazili na vse korake vlade. Skušali bomo postati njihovo ogledalo in te nove zgodbe, ki nastaja, Socialdemokrati sicer obžalujemo, da vseh pol milijona Slovencev nima več skupnih predstavnikov za program sprememb.
No, kakorkoli, pri Socialdemokratski stranki Slovenije ostajamo zvesti obljubam, ki smo jih dali svojim volivcem, in jim bomo lahko mirne vesti pogledali v oči, in naše besede bodo imele težo in legitimiteto, kajti Socialdemokrati govorimo in delamo enako pred in po volitvah. Zato slovenska pomlad ostaja še naprej v željah in hotenjih še vedno tistega pol milijona Slovencev. Kdo jo pa zastopa, je pa prostovoljna in popolnoma legitimna odločitev strank. Pri SDS smo še vedno njihovi zastopniki. Nismo prelomili danih obljub, nismo pozabili na naša včerajšnja dejanja, seveda obljube, ki smo jih tudi takrat dajali. Res je, Socialdemokrati smo si izbrali težjo pot, odpovedali smo se udobnosti in slasti oblasti, smo pa ostali tisti, ki na svojo besedo kaj damo in še naprej ostajamo - uporabil bom prispodobo, kot sem jo že za tem pultom uporabil in ki so jo nekateri mediji malo ironično tudi uporabili - ostajamo luč v predoru tistih pol milijona Slovenk in Slovencev, tistih volilcev, ki v tej državi želijo lepšo Slovenijo, in ki morajo tu, doma, preživeti.
Spoštovani! Smo in ostajamo alternativa za boljšo Slovenijo in pripadamo polu za boljšo in pravičnejšo državo. No, tudi Socialdemokrati smo se pripravljeni pustiti presenetiti. Bojimo pa se, da se bodo vremena Slovencem razjasnila šele z uresničitvijo programa slovenske pomladi, ki mu pri Socialdemokratski stranki stranki ostajamo zvesti. Kljub težki poti, ki nas čaka v opoziciji, smo na to ponosni in pripadamo tistim, ki dajo nekaj nase. Tu mislim na naše besede in na naša dejanja, ne glede na čas ali pred volitvami ali pa po volitvah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Petanu. K razpravi se je prijavila gospa Majda Kregelj-Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Spoštovani! Zopet smo slišali od kandidata za podpredsednika Vlade veliko lepih obljub, vendar se žal od obljub ne da živeti, potrebna so dejanja. Novembrske volitve so mnogim prinesle upanje, upanje, da se je začel nov dan, ko bo v Sloveniji končno jasno, kdo je kdo, in ko bodo maske padle.
Sporočilo, ki so nam ga volitvah posredovali volivci, je bilo jasno. Zahtevali so razvidnost, jasnost in preglednost političnega prostora. Danes, skoraj 3 mesece po volitvah, z velikim razočaranjem lahko ugotavljam, in ne samo jaz, zadnjih 14 dni je odzivov tistih, ki so me izvolili, pa tudi tistih, ki so glasovali za kolege iz Slovenske ljudske stranke, ogromno. Iz njih je moč razbrati, da se ljudje počutijo prevarane, opeharjene in predvsem razočarane. V državah, kjer vladajo moralne norme in so vrednote poštenost, iskrenost ter doslednost, cenjene in spoštovane, je zaupanje v vsakdanjem in poslovnem življenju, pa tudi v politiki nekaj, na čemer temeljijo medčloveški odnosi. Koalicija, o kateri bomo danes glasovali, je nastala na zlorabljenem zaupanju. Kakšni politični partnerji so to, ki danes podpišejo koalicijsko pogodbo, jutri pa na dogovor pozabijo, ga niti ne prekličejo in ne sklenejo novega. Tako sta ravnali obe politični stranki, ki bosta, če bo predlog nove vlade danes potrjen, vodili Slovenijo v zelo odgovornih in težkih časih njenega vključevanja v Evropsko zvezo in v druge mednarodne integracije.
Meni osebno in mnogim mojim volivcem je moralno sporen in nesprejemljiv način, kako je prišlo do te koalicije. Ali bo torej v prihodnje v Sloveniji prevladal tako imenovani totalni pragmatizem, ki danes prelomi besedo, dano včeraj in ki za vsako izdajo najde opravičilo. Takšno je sporočilo takšnega ravnanja mladim generacijam, da cilj opravičuje vsa sredstva. Resnično me skrbi, če bo danes izvoljena predlagana vladna ekipa, kaj bo Sloveniji prinesel jutri. Ne nazadnje, sanjska ekipa doktor Drnovška ni uspela prepričati Evrope. Kako naj sicer drugače razumemo nedavno sporočilo Sveta centra za evropske in politične študije v Bruslju, kjer je Slovenijo glede prilagajanja evropski zakonodaji uvrstilo za Poljsko, Češko, Madžarsko, Slovaško, Litvo, Estonijo, Bolgarijo in Romunijo. Slovenija se je uvrstila na zadnje mesto, skupaj z Latvijo.
Slovenska pomlad je programska alternativa za Slovenijo. Alternativa, ki postavlja skupni interes vseh Slovenk in Slovencev pred ozkimi, posamičnimi interesi, katerega edini motiv je oblast in dobiček za vsako ceno in samo za svoj žep. Novembrske volitve so pokazale, da to alternativno želi in vanjo verjame večina slovenskih volivcev in volivk in sam gospod kandidat za podpredsednika Vlade je na zadnji seji dejal, da je poštenost položena Slovencem v zibelko. A kot kaže sedaj, samo nekaterim. Ne moreš biti malo ali bolj pošten, lahko si ali pa nisi. Socialdemokrati smo vrednote slovenske pomladi vgradili v svoj politični program in ga bomo dosledno izpolnjevali. Verjamemo, da bo jutri mogoče tisto, kar se nam še danes zdi malo verjetno - z dialogom, vztrajnostjo, poštenostjo in pogumno bomo nadaljevali našo pot.
Bodoči slovenski vladi bomo Socialdemokrati vedno držali ogledalo, budno bomo spremljali vse njene korake in odločitve, kajti vse, kar se dogaja v Sloveniji, je tudi naš problem, saj je odgovornost veliko večja, ker bodo posledice čutile tudi prihodnje generacije. Življenje je odločitev. Tudi v politiki je tako. So besede in so tudi dejanja. Zato bom danes glasovala proti predlagani vladni ekipi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospe Zbačnikovi. Besedo ima gospod Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Mislim, da nima smisla, da dodajam svoj pogled na moralno dimenzijo današnjega pogovora in odločitev, ki so bile sprejete. Jaz samo računam, da se ne bo zgodilo s slovensko državo enako kot se je zgodilo s partnerji, ki so bili mimogrede pozabljeni.
Se bom ustavil najprej pri programu. Do tistega petka, ki sem ga prej omenjal, smo imeli kljub vsem naših prizadevanjem na mizi samo 13 točk oziroma v najboljši varianti 13 točk programa na eni strani. S tega vidika seveda opažam velik napredek, kajti sedaj imamo 13 strani. Vesel bi bil, če bi teh 13 strani odražalo neko, vseprežemajočo vizijo, neko enotno strategijo; žal mi to ne deluje tako, ampak deluje bolj kot lepljenka. Včasih se prepoznamo v programu, ker najdemo notri tudi cele pasuse tega, kar je naša stranka uveljavljala v programu, ki so ga skupaj sestavile stranke slovenske pomladi; tako recimo glede zdravstva. V tem programu piše veliko o nekaterih zadevah, zelo natančno kot recimo o tem, kaj je potrebno storiti z agencijo za sanacijo bank; tam gre program v ta detajl, da bo potrebno spremeniti statut, hkrati pa ima tisto neverjetno napako oziroma dejstvo, ki so ga nekateri že prav brali, da revizij ne bo, kajti edino tukaj je vlada vezana na popolno soglasje. Si ne predstavljam, da bo kdaj do revizije prišlo, pri takem pogoju.
In če grem na nekaj konkretnih zadev. Imam lep spomin na gospoda dr. Senjurja, ki je bil asistent na ekonomski fakulteti, ko sem tam študiral ekonomijo, ampak težko mi gre skupaj tisto, kar je pisal ob koncu lanskega leta o obrestih, ker mislim, da so tista stališča povsem v nasprotju s tem, kar je doslej delala Vlada ali pa kar želi še delati. Mislim, da se Vlada ne bo strinjala s tem, da so za nas primerne visoke obresti. In seveda, zame je vprašanje, kako se lahko tako hitro, bi rekel, neka temeljna linija nekega razmišljanja podredi neki poziciji. Glede kmetijstva je bilo tudi govora. Prej je že gospod poslanec Božič o tem podrobneje govoril. Naj rečem samo naslednje.
Pozorno sem seveda spremljal kritiko SLS-a, ko je šlo za politiko dosedanje vlade, kajti jasno je, da je seveda ključni akter kmetijske politike minister, ampak veliko stvari je, ki se jih sprejema v vladi, tako bo tudi poslej, ne glede na to, kakšne izobrazbe bo minister. Jaz nimam nobenih problemov z izobrazbami in si predstavljam ali pa vsaj dopuščam možnost, da je lahko uspešnejši človek z nižjo stopnjo formalne izobrazbe. Mene moti nekaj drugega, da kandidat za ministra, kolikor sem ga jaz slišal in spremljal, ni prav v ničemer zamajal svoje kritike strateških linij oziroma odločitev, ki so bile že sprejete na temo kmetijske politike v preteklosti. Res pa je, da so v tem programu sedaj slabše zapisane. In gospod Podobnik je govoril, da so bile velike napake narejene. Iz tega programa ne zapopadem, v čem se bodo popravljale velike napake. Ne bi sodil tukaj naprej. Kmetje, ki jim je bilo veliko povedanega na naš račun, bodo seveda sami zelo hitri sodniki ali je ta politika sedaj primernejša ali ne. Ta politika pa ima seveda tudi evropsko dimenzijo.
Potem bi se spomnil teme zaposlovanja, ki je gotovo temeljna tema, o kateri bi moralo biti govora v programu. Ne vidim, da bi bila tako eksponirana, kot zasluži. Jaz bi si predstavljal, da se to temo nekako takole zastavi: V teh štirih letih moramo zbiti nezaposlenost za toliko in toliko procentov, v prvem letu toliko, s takimi in takimi ukrepi, v drugem toliko, in tako naprej. Imamo notri nek procent, 8% naj bi se letno dvigala sredstva za pospeševanje zaposlovanja v - tam piše - storitvenih dejavnostih, obrti in turizmu; moram reči, da zame sta obrt in turizem tudi storitev, ne, tako da je malo težav s terminologijo. In jaz si ne predstavljam, da bomo s temi 8% reševali tisto, kar je predvsem naš problem.
Potem se moram spomniti seveda tudi zadeve, ki je zapisana v programu kot glasovanje po pošti. Tam ne piše recimo to, kar bi jaz napisal, da je treba zagotoviti spremembo zakona, uveljavljanje temeljnih človekovih oziroma ustavnih pravic ljudem, ki ne živijo v Sloveniji, našim državljanom. To ne piše, ampak piše tako, ohlapno, da je treba olajšati glasovanje po pošti. Znano je, da nekaj tisoč glasov ni moglo priti pravočasno do Slovenije, zato, ker tudi pravočasno niso dobili in tako naprej. Zdaj lahko nova koalicija za en dan podaljša rok, v katerem bodo te glasovnice veljale, pa bo še zmeraj nekaj tisoč neveljavnih; cilju bo pa zadoščeno, ker bodo "olajšali" glasovanje po pošti z enim dnevom. Torej, tukaj bi si jaz želel veliko bolj jasnega stališča oziroma jasnih namenov.
Predvsem pa me zanima naslednje: kako bo seštel vse, kar piše v programu, finančni minister? Jaz imam nekaj izkušenj iz prve in iz tretje vlade, in tega, kar je zapisano v programih, se ne da spraviti skupaj. In tukaj mislim, da bodo nastopile tudi prve težave v novi koaliciji, ki je seveda odgovorna za to, kako bo proračun skozi spravila.
Te stvari se preprosto ne dajo sešteti in jaz bi svetoval koalicij, da bi se ta čas pogovarjala o tem, kako bo izgledal proračun, ne da se gremo igrice, zaradi katerih nas bo bolela glava.
In še nekaj načelnega bi rekel k financam. Velikokrat so se pojavile tudi pri zaslišanjih besede, tudi glede kmetijstva je bilo v bistvu rečeno, saj je politika še kar v redu, samo denarja je premalo. Mi bomo pa v tem letu še bolj kot v lanskem ali katerem prej pod udarom finančnih omejitev, premalo denarja bo in "taprava" politika se kaže, njena moč se kaže kako iz majhnega nekaj narediti, ne samo kako zahtevati še enkrat več in še enkrat več. Tako bi vsak politiko delal. Pa tudi če bi tako delal, grem stavit, da bi imel težave, ker denarja seveda ni nikoli dovolj. Prej se je mogoče kdo začudil, ko sem stopil do gospoda Potrča, češ, ali opozicija že deluje. Jaz sem ga že vprašal ali je rekel 8% ali 80% programa. Pa mi je rekel 80. In seveda moram povezati to potrditev s tem, kar je prej gospod Delak rekel. Poglejte, če je šla SLS v projekt, kjer je 80% v uravnoteženi koaliciji, kot je rekel gospod Drnovšek, programa, ki ga je napadala do zadnjič, ko je bilo 45:45 in izposlovala 20% svojega, potem so seveda vse besede o sredinskosti ali o uravnoteženosti odveč. So pesek v oči. In to o pomladnih sapicah se je lepo slišalo, ampak mislim, da se ne bo zgodilo.
Nadaljujem s komentarjem k sestavi vlade. Mi smo res leta 1990 podedovali zakon, ki je pač zahteval skoraj 30 ministrov. 27 jih je bilo v moji vladi. V naslednji rundi, v koaliciji z LSD in SDS smo to zadevo spravili na znosnih 16. Pa sta kasneje prišla zraven dva ministra brez listnice, smo prišli na 18. V kratkem bomo prišli na 21, ker bo zakon o vladi, ki bi bil lahko že zdavnaj narejen, ponudil še 2 ministra. Kot je bilo že poudarjeno, to pomeni novo birokratizacijo, to pomeni dražjo državo. Jaz mislim, da je skrajno neprimerno, da se širi vlada. Prej bi bil za to, da se še kaj združi in seveda moram reči, da ob tem, ko se bil eden od nosilcev novega zakona o vladi pred nekaj leti, nikakor ne zastopam tega stališča, da se za to, ker je v neki stranki taka potreba, zopet vzame ven malo gospodarstvo, turizem, kar sta bila prej dva ločena resorja. Tako si predstavljam, da bo spet težava z resno gospodarsko politiko, ki jo potrebujemo. In tukaj gremo na čiste, bi rekel, pač potrebe. Rešujemo neke potrebe, ki po mojem s to državo nimajo nič skupnega, imajo pa z neko stranko. Potem bi se tudi vprašal, kateri so to državotvorni resorji. Nisem prvi, ki se to sprašuje. Piše, da bo podpredsednik vlade koordiniral državotvorne resorje. Zame oziroma jaz sem kot predsednik vlade ali pa kot poslanec razumel, da so vsi resorji državotvorni. Vsi delajo nekaj za to državo, jo tvorijo, ne samo zunanje ali notranje zadeve ali pravosodje.
Potem imam čisto iskreno vprašanje, kako bo podpredsednik, ki pravzaprav v statusu ministra brez listnice, koordiniral neka področja, celo sem slišal zunanjo politiko, če je še minister, ki je odgovoren za zunanjo politiko po zakonu, ni mogel ali ni smel? Meni ni bilo dopuščeno, da bi resno koordiniral zunanjo politiko, ker je bilo več nosilcev zunanje politike. Kdorkoli bo novi zunanji minister, mu ne želim, da se mu ta zgodba ponavlja. In seveda mislim, da preprosto ne bo šlo, da se bodo na nekako treh nivojih godile koordinacije, ne vem, kako bo izgledala ta politika.
Tukaj moram potem reči še nekaj o Evropi. Večkrat je bilo že danes omenjeno, tisto kar nam ni v čast, ker informacije prihajajo iz Bruslja, o naši pripravljenosti za vstopanje v Evropsko zvezo. Moram reči, da sem to pričakoval, kajti tistim, ki so vodili po mojem odstopu zunanjo politiko, so skrbeli predvsem za podpis in za kamero. Potem, ko je šla kamera stran, so pozabili, da je treba delati zelo hitro, če hočemo vlak sproti loviti. Ne bi želel, da se to ponavlja in tudi ne bi želel, da se gremo politiko, tako kot je pravkar napovedal gospod Podobnik. Že drugi teden, če bo vlada potrjena, vas bomo povabili, tukaj so bile neke zamude, pa se bomo pogovorili, kaj narediti. Natančno se ve, kdo česa ni naredil, če je tisti še v vladi, naj poskrbi, da bo vsaj zdaj naredil, opozicije pa ne spraševati, kaj naj dela vlada v Evropi. Vlada naj pride sem z zakoni, naj pride z ukrepi, naj pride s predlogi, naj vpraša opozicijo, tudi če ne bo vprašala, bo odgovor dobila, mi smo zmeraj za tak pogovor, ne pa zdaj megle delati s tem, da se bomo kar vsi o vsem pogovarjali. Pozicija je odgovorna, pravite, da ima 52 glasov in naj v skladu s to odgovornostjo dela.
Ko smo pri sestavi, bi omenil še eno zadevo, ki se bo mogoče nekomu zdela čudna, ker nisem nikoli izrazito uporabljal številk oziroma argumentacije, ki jo bom zdaj.
V prvi vladi je bilo 12 doktorjev znanosti, dve ženski in večina ministrov ni bila nikoli v partiji. V tej vladi je večina bila v Zvezi komunistov, 7 je doktorjev znanosti in nobene ženske. To povem zato, ker menim, ne iz kakšnega zapoznelega antikomunizma, ampak zato ker sem prepričan, da ljudje, ki niso bili formalno strukturno vezani v bivši organizaciji Zveze komunistov, lažje skrbijo za novo dinamiko, ki je v Sloveniji potrebna. Torej, bojim se, da v taki sestavi te dinamike ne bo.
Komentiram nekoliko to, kar je rekel gospod predsednik Drnovšek. Kako bo šel razvoj naprej, se je vprašal. Jaz pravim, da je odgovor zelo preprost oziroma vprašanje je retorično. Tako kot bo želela LDS, ki ima večino v vladi in ima večino v parlamentu. In ko gre za kompromis - rekel je, da je treba kompromisno delati - mislim, da bodo kompromisi samo tisti, ki bodo v interesu LDS-a. Omenjal je sovraštvo in to me je spomnilo na nekega drugega moža, prvega v naši politični strukturi, ki je nekajkrat omenjal fašizem. Jaz ne vidim nobene potrebe, da se straši Slovence pred takšnimi ali podobnimi zadevami. Bojim pa se, da ne bo dobro za Slovenijo, če bo politična slika zameglena.
Kar se SKD-ja tiče, je bilo naše temeljno, etično izhodišče vedno dialog in smo gotovo dokazali, da smo ga sposobni v prvi ali v tretji Vladi in ga bomo dokazovali tudi naprej. Ničesar, kar ne drži, si nismo izmišljali. In ko pravi gospod Drnovšek, da ni bilo lahko sestaviti take koalicije, moram reči seveda, da verjamem, da ni bilo lahko. Način je pokazal, da je šlo to zelo težko, čeprav vem, da je LDS praznovala zmago ob novem dogovoru, preden sem jaz sploh zvedel, da SLS misli resno s to koalicijo. Mi smo bili obveščeni nekako naknadno. In tukaj, ko je bil prej omenjen doktor Zagožen in je to izpadlo, da gre zgolj za razliko med 19 in 18. Zame je ta razlika nekoliko večja. Gospod doktor Zagožen je bil ustanovitelj Slovenske kmečke zveze, če se prav spomnim. Bil je vodja poslanskega kluba Demos in je še zdaj šef poslanske skupine svoje stranke. Če se je mož te veljave, tega statusa, odločil, da ne glasuje za to vlado in ga danes celo ni tu med nami, potem mislim, da je bilo res težko priti do take koalicije.
Potem bi še tole povedal glede tega, kar je gospod Podobnik rekel. Poglejte, mi smo dobili od Slovenske ljudske stranke samo obvestilo in to v ponedeljek, potem, ko je bilo vse mimo, smo dobili suhoparen dopis, da glavni odbor ugotavlja, da ni pogojev za sporazum, ki smo ga podpisali. Jaz bi rad vprašal, ali glavni odbor SLS-a ve, da smo podpisali tudi koalicijsko pogodbo, ne samo sporazum, kajti o pogodbi ni nobene besede. In še to, glede vseh kombinacij, je gospod Podobnik rekel, da smo bili mi v vseh kombinacijah. Bili smo skupaj s SLS, ki je žal takrat ponudila samo enega ministra v prvi vladi. Tam smo bili skupaj. V drugi nas ni bilo. V drugi je bil gospod minister Jeraj (SLS), ki pa je res kasneje postal konzul v Celovcu, v vladi doktorja Janeza Drnovška. V tretji vladi smo bili skupaj s SDS, vabili smo SLS, ki je imela neke pogovore, vendar je rekla, da ne bi šla zraven in prevzela kmetijstva, ker niso samomorilci. Toliko o vseh zgodbah.
Zaključujem takole. Nimam vtisa, da gre tukaj za vlado, ki bi natančno vedela, kaj dela oziroma kaj bo treba delati, ampak za vlado, ki se je predvsem primerno, kakor so pač pogajanja tekla, razdelila resorje. Jaz ne morem reči, da bi ta vlada dišala po sredinskosti in bistveno je to, da ne pričakujem od te vlade tistih sprememb in tiste razvojne dinamike, ki bi jo Slovenija potrebovala. Če gledate razne analize, ki jih delajo inštituti in časopisi, potem boste videli, da se ocenjuje za obdobje dobre razvojne dinamike čas prve vlade, da se pa sedaj kaže precejšnje zaostajanje, ki ga čutimo tudi te mesece.
Rad bi povedal še tole: ne glede na to, kaj se je zgodilo, mi želimo tej vladi, ne glede na sestavo, da za Slovenijo dela dobro, zato ker želimo, da se v tej državi ljudem dobro godi. Rezerve, zakaj se bojimo, da temu ne bo tako, smo povedali. Mi bomo v opoziciji zvesti temu, kar je pričakovala večina volilcev na zadnjih volitvah. Bistven del našega opozicijskega delovanja pa bo v tem, da bomo pozicijo držali za besedo. In glede na program, ki ga je dala, jo bomo imeli držati za marsikaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Peterletu. K repliki se je priglasil gospod Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani! Zelo sem vesel, da je gospod Peterle izrazil spoštovanje do našega vodjo poslanske skupine, dr. Zagožna. Če bi ga morda nekoliko poslušal tudi kdaj v preteklosti, bi bili morda kakšni učinki na kakšnih drugih področjih mnogo boljši, tudi kakšen dober nasvet je kdaj dal. Vendar, kljub vsemu poudarjam, dr. Zagožen je kot dejansko eden od ustanoviteljev naše stranke, poudaril pomen trdnosti in stabilnosti Slovenske ljudske stranke, če želimo, da bo ta vlada lahko naredila del tistega, kar brez dvoma pričakujejo tudi vsi tisti, ki so znotraj Slovenske ljudske stranke večinsko podprli odločitev za to rešitev, za to dvostransko koalicijo. In jaz verjamem, da bo na tej poti tudi sam v veliko pomoč.
Glede dr. Bajuka - meni je žal, da ga moram ponovno omeniti tukaj, ampak moram povedati, da mi je povedal, ko sem zadnjič govoril z njim po telefonu, zelo podobno, ampak nisem bil jaz tisti, ki sem prišel s predlogom vlade v senci, v kateri se je omenil dr. Bajuk, ki je povedal, da je bil pripravljen sodelovati v vladi, v kateri bi bile vse tri stranke slovenske pomladi in to bi bila, ob takem razmerju sil, očitno lahko samo vlada narodne enotnosti. Ampak, ker ste preprečili, da bi nastala, tudi dr. Bajuk ne more sodelovati. Je pa povedal, da bo svoje znanje v okviru pogojev, možnosti, ki jih ima, dal na razpolago, še posebno, ko gre za vprašanje koncepta lastninjenja saniranih bank, in da je pripravljen tu dati dober nasvet, ker gre za potezo, ki je za državo izredno pomembna, in upam, da bomo tudi z njegovo pomočjo prišli do najboljše rešitve.
Glede opozicije - jaz sem si prizadeval že pred volitvami za to, da je prišlo do sodelovanja pri ključnih nacionalnih vprašanjih. Takrat ni bilo sodelovanja, ko je šlo za sukcesijsko vprašanje, nekatera druga vprašanja, in če bi bilo sodelovanje, bi bile rešitve boljše. To je bila ponudba. Če je ne boste sprejeli, bomo seveda to vzeli z razumevanjem. Tudi meni je iskreno žal, da zaenkrat v tem predlogu ni nobene ženske. Moram reči, da sem si za to zelo prizadeval, ampak na koncu se je tako nekako obrnilo in mislim, da še ni vse izgubljeno.
Glede razmerja 80:20 bi rekel tako - prav diametralno nasprotna stališča so o tem, kdo ima preveč v programu. Zame je temeljno vprašanje. Če se bo ta program izvajal, je očitno dovolj uravnotežen, da se bo lahko iz tega naredilo nekaj pozitivnega.
Še odgovor gospodu Potrču glede vprašanja, ker ob manjšinah nisem omenil vsega. Ne mislim za vsako točko odgovarjati, tudi ne poznam na pamet celotnega programa, ampak mnoge stvari so same po sebi umevne in kar se tiče Slovenske ljudske stranke in verjamem, da to velja za vse koalicijske partnerje, tudi za Liberalno demokracijo in druge, ki podpirajo to koalicijo, govorim pa seveda za Slovensko ljudsko stranko - vsi, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, bodo uživali polno podporo Slovenske ljudske stranke, če v tej borbi ni prišlo do zločinov, do drugih nezakonitosti in glede tega ni nobene nevarnosti, da bi se pravice, ki izhajajo z naslova spoštovanja vseh tistih, ki so nam na tak ali drugačen način pomagali k ohranitvi narodne samobitnosti in osamosvojitve, torej ni nobene nevarnosti, da bi glede tega prišlo do negativnih usmeritev. Bo pa treba neke stvari na nek način še dopolniti, ker nas nekako k temu sili tudi zakonodaja, ki je bila sprejeta v tem Državnem zboru z naslova poprave krivic.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na repliko, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani! Pravzaprav ne bo replika, bo samo vprašanje. Slišal sem gospoda Podobnika, ki je rekel, da bodo tisti, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, doživljali oziroma doživeli podporo s strani SLS. Mene zanima, ali tudi LDS?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Mislim, da to vprašanje ni bilo namenjeno predvsem meni. Lahko odgovori kdo od predstavnikov Liberalne demokracije, vendar prepričan sem, da je bila prav kongresna deklaracija Slovenske ljudske stranke iz predzadnjega kongresa, na katerem smo izrazili spoštljiv odnos do vseh, ki so se borili proti nacizmu, fašizmu in komunizmu, ena od temeljnih točk preseganja totalne delitve, ki obremenjuje tudi mlade slovenske generacije. Delitve, ki nas je usodno zadela iz časov med in po 2. svetovni vojni in verjamem, da bova obe koalicijski partnerici zmogli to odgovornost, da bomo s takim pristopom nadaljevali usmeritev zmanjševanja teh tragičnih delitev iz naše zgodovine.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Jože Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani zbor! V današnji slovesni poroki bi želel voščiti dolg in srečen zakon mladoporočencema LDS in Slovenski ljudski stranki. Seveda pa je to voščilo skaljeno ob misli in skrbi za nevesto, saj smo slišali, da je ženin že v svojem prvem zakonu s takratno izvoljenko ravnal vse prej kot zaupanja vreden mož. V zakonu ni bilo partnerskega odnosa, čeprav je tudi takrat ženin zagotavljal, da je napredno nepatriarhalno vzgojen in se bo zavzemal za partnerstvo in enakopravne odnose. Skrbi tudi to, da je nevesti izbral poročno pričo kar ženin sam. Priznati moramo, da je LDS poskrbela za spretno poročno pričo, ki se spozna na ženitno mešetarjenje. Nevesti jo je prvič predstavila v obliki rezultata 45 proti 45 ob prejšnjem poskusu glasovanja ženina. Po nasvetu poročne priče si je današnji ženin v zadnjem trenutku premislil, čeprav mu je bila rdečica takratne neveste zelo všeč. Zaradi takih razvad ženina bodo potrebni pogosti obiski v zakonski posvetovalnici. Ker je dolžnost poročne priče, da skrbi za trden zakon, bo poročni boter nevesto vodil, gotovo tolažil, da je v zakonu pač potrebno potrpeti. Čeprav boter do sedaj ni dal mnogo na božjo previdnost, bo nevesti v bodoče gotovo svetoval, da, ko jo udarijo po levem licu, naj nastavi še desnega.
Spoštovani! Takšen je blišč in predvsem beda današnje poroke. Kaj se bo izcimilo iz tega zakona in kakšne bodo posledice za okoličane mladoporočencev? Zavedajoč se duha te koalicije, se Slovenci ne moremo nadejati izboljšanja težkih razmer. Najbolj prizadete socialne skupine pa bodo zagotovo delavci, kmetje in upokojenci. S tem, ko je Liberalna demokracija uspela uveljaviti hegemonističen pristop pri razrezu ministrskih resorjev, je postalo izvajanje sicer pozitivnega programa Ljudske stranke le pobožna želja. Kako si Ljudska stranka zamišlja revizijo divjega lastninjenja? Kako si zamišlja boj proti korupciji in zatiranje gospodarskega kriminala, ob tem da se je odpovedala notranjemu ministrstvu in celo soglašala s predlaganim notranjim ministrom, ki ni pripravljen upoštevati niti razsodb sodišča? Lahko verjamem v dobronamernost Ljudske stranke, vendar se samaritanstvo v politiki ponavadi pokaže kot najslabša rešitev za davkoplačevalce. Na tak način reševati zagato in omajan ogled mandatarja je, milo rečeno, nezrelo.
Spoštovani kolegi iz Ljudske stranke. Nekateri ugledni ljudje v vaši stranki so že spoznali, da je koalicijska pogodba dejansko nova Dolomitska izjava z letnico 1997, ki verificira hegemonijo LDS. S to pogodbo ima LSD odprto in pokrito pot za realizacijo lastninskega pohlepa do preostanka družbene in državne lastnine.
Spoštovani gospod mandatar. Moram vam priznati, da ste s svojo predstavitvijo mandatarskih smernic naredili močan vtis na skoraj vse predlagane ministre. Tudi oni v predstavitvah svojega programa analizirajo preteklost, namesto da bi razmišljali o prihodnosti. Tudi oni se izogibajo jasnim opredelitvam in raje govorijo o pogojniku. Tudi oni ne poznajo primerjalnih indeksov in kazalcev. Tudi oni na jasna vprašanja poslancev ne dajejo jasnih odgovorov. Ob rekordni brezposelnosti, ki je bila objavljena te dni, kljub vsemu v programih naših ministrov, ki jih predlaga gospod Drnovšek, ne zasledimo predloga konkretnega programa, ki bi dejansko nakazoval vsaj delne rešitve. Očitno se drnovškovim ljudem nenehno naraščanje brezposelnosti zdi najboljši instrument ekonomske politike.
Mnogo je bilo meglenega govorjenja o demografsko ogroženih območjih. Vendar pa nihče ni konkretno pojasnil, kateri program bo realiziral. Dva meseca sem potrpežljivo čakal, da bom v kakšnem programu zagledal to, kar je minister Gantar obljubljal med predvolilno kampanjo mojim rojakov v večno poplavljeni dravinjski dolini in zahodnih Halozah. Takrat, ob koncu oktobra, je na licu mesta v Makolah obljubil 100 milijonov tolarjev sredstev za takojšnji začetek reševanja problema toka Dravinje. Preveril sem pri županu ali se je od takrat o tem že kaj oglasil. Seveda se ni. Očitno je bilo to samo predvolilno mešetarjenje. Mnogi ljudje se dobronamerno sprašujejo ali je s tem, kar se bo zgodilo danes, prišlo do hujše pozebe na trti slovenske pomladi. Prepričan sem, da gre le za blažjo zimsko pozebo, ki trte ni načela, osmodila je le nekaj brstov. Trta se bo gotovo v prihodnosti še bolj razrasla. Upam si celo trditi, da bo gnala nov cvet bolj veselo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Jerovšku. Mislim, da ima gospod Tone Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Kar nisem mogel verjeti, da sem prav slišal gospoda Ruparja, zato sem si priskrbel magnetogram in mu nisem repliciral takoj. Kajti namreč izjavil je, da mu je znano, da sta bila človeka, ki sta bila naročena podkupovalca s strani Liberalne demokracije izključena iz te stranke.
Odgovorno tukaj izjavljam, da ne izključujemo v naši stranki članov po nikakršni želji, predvsem pa ne po želji nekega konstrukta, ki je narejen recimo v kakšni drugi stranki. Če je izključevanje zamešal s kakšno drugo stranko, si bo moral to sam pojasniti. Lahko pa rečem, da po tistem konstruktu, ki je bil narejen v javnosti glede podkupovanja, je kar nekaj članov vstopilo na novo v stranko.
In še gospodu Peterletu. LDS se prišteva med evropske antinacistične in antifašistične stranke, če vam še ni do zdaj jasno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Poglejte, prej, ko sem vprašal gospoda Podobnika, očitno nisem bil dovolj jasen. Mene je zanimalo, če to, kar govori, če je to program koalicije. Ker danes me ne zanima, kaj posamezne stranke zastopajo v odnosu do tega vprašanja, ampak, ali je to program te koalicije. Drugače je pa tudi za našo stranko jasno samo, da mi vse tri omenjamo tako kot SLS, vi ste pa samo dve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko ima gospod Rupar in gospod Zamernik. Ne? Gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Torej repliciram gospodu Anderliču. Konstrukt je nekaj, kar se naredi, kar se ponaredi. To je pa resnica, gospod Anderlič, v katero ste bili vi hudo vpleteni.
Še nekaj bi rad povedal. Gospod Podobnik je v nedeljo na televiziji POP v Argumentih povedal, da mu je gospod Drnovšek zaupal, da ste oba člana izključili in mislim, da ta dokument lahko tudi pogledamo. Tako da bi prosil, da se zmenite med sabo, kaj kdo govori in da to uskladite potem tudi tukaj pred govornico. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika gospod Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Nesporno jasno lahko zagotovim, da se pri nas z vključevanjem oziroma izključevanjem članov stranke ukvarjajo organi stranke in ne mogoče na željo ali kakršnokoli interno ali drugo obliko komuniciranja, na katero se vi sklicujete. Vi ste namreč v tem svojem nastopu razlagali o tem, da je ta konstrukt oziroma vse to, kar se je dogajalo, potrdilo vaše navajanje in da bi še raje videli, da bi se to na sodišču uredilo. Tudi mi tako mislimo in seveda to vaše vedenje o tem, da je bil nekdo ali da sta bila dva izključena iz naše stranke, pač ni točno, ker nista bila. Seveda je v tem delu vaše izvajanje netočno. Ali je samo nekorektno ali je laž ali izmišljotina, to si sami razčistite. Jaz samo govorim o dejstvih, da iz naše stranke v zadnjega pol leta prav gotovo nismo izključili nobenega člana. Verjamemo pa, da se bo ta celotna afera zaključila na sodišču, tako kot tudi vi to želite. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še enkrat se oglaša gospod Rupar k repliki. Prosim.
PAVEL RUPAR: Se ponovno opravičujem. Če si kdo želi to zadevo pripeljati do konca, sem to sigurno jaz. In zelo bi rad videl, da tudi sodišča enkrat delajo tako kot je treba, da ne bomo neprestano govorili o nepravni državi. Enkrat samkrat dokažite - pozivam sodnike - kaj je resnica, samo enkrat!
Bi pa seveda prosil tu gospoda Podobnika, da poveste, kaj ste izjavil v nedeljo v Argumenti, ker to ni moja izmišljotina. Gospod Anderlič, mi prihajamo iz Socialdemokratske stranke in si ne izmišljujemo!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Marjan Podobnik kot replika.
MARJAN PODOBNIK: Torej, znano je, da sem ob imenovanju predsednika vlade povedal, da pričakujem, da se bodo stvari, ki so povezane z vprašanjem poskusa podkupovanja gospoda Ruparja, razčistile in sem tudi povedal, da je bil to razlog, zakaj nisem takrat mogel čestitati izvoljenemu predsedniku vlade. In potem sem na teh pogajanjih nekajkrat izpostavil to vprašanje in po mojem razumevanju je šlo v smeri prepričanja, da bodo ljudje, ki so sodelovali v spornih zadevah, če se te stvari dokažejo, odstopili oziroma da bodo izključeni. Vprašanje, ali je bila stvar speljana že do konca, ali ne, ne vem. Moje razumevanje je bilo tako, da bo, če se bo neka stvar v tem smislu dokazala, ko gre za vprašanje politične odgovornosti, šlo za ta ukrep stranke, ko pa gre za stvar pravne odgovornosti, pa je to stvar sodišča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Janezu Janši.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani predsednik vlade, kandidati za ministre, spoštovani kolegice in kolegi! Danes bo ta državni zbor ponovno odločal o vladi. Kadrovski predlog, ki smo ga dobili s sklicem in dnevnim redom, je deloma spremenjen glede na prejšnji propadli poizkus in zajema popoln, po našem mnenju, preštevilen kabinet z nekaterimi povsem nesprejemljivimi in nestrokovnimi posamezniki in z očitno težnjo po nadaljnjem bohotenju državne uprave in administracije. Toda to morda ob današnji odločitvi ni glavna dilema, zagotovo je ena od glavnih dilem, ki jo je potrebno omeniti na prvem mestu programske narave. Ta državni zbor danes namreč pred seboj nima vladnega programa. Odločamo o vladi, vendar pred seboj nimamo nobenega vladnega programa. Še več. V zadnjih mesecih sta bila predstavljena dva teksta programske narave, ki sta vsak zase nepopolna, predvsem pa sta medsebojno neusklajena.
Danes imamo pred sabo predlog vlade, ki je sestavljen iz predsednika vlade, ki ima svoj program, in iz vlade, ki je predlagana na podlagi koalicijske pogodbe, ki je programsko gledano stvar zase. Smernice, ki jih je ob izvolitvi predstavil dr. Janez Drnovšek, so podprli poslanci Liberalne demokracije, Združene liste, DeSUS-a in Slovenske nacionalne stranke. Med najostrejšimi kritiki pa je bila poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Kljub kritikam dr. Drnovšek svojega programskega nastopa ob izvolitvi ni nikoli preklical, niti spremenil. 17. februarja sta Liberalna demokracija in Slovenska ljudska stranka ob blagoslovu DeSUS-a podpisali koalicijsko pogodbo, ki vsebuje številna programska načela in poudarke, ki so v temeljnem nasprotju s smernicami, ki jih je pred izvolitvijo predstavil predsednik vlade.
Prvo vprašanje, ki se postavlja in terja odgovor, je vprašanja, kateri tekst je programska osnova vlade? Oba ne moreta biti, ker sta v nekaterih pomembnih delih v protislovju. Če se je dr. Drnovšek pred podpisom pogodbe s Slovensko ljudsko stranko odpovedal svojim programskim smernicam predstavljenim ob izvolitvi, in ki jih je takrat najbolj kritizirala ravno Slovenska ljudska stranka, potem bi bilo pošteno, da bi vrnil mandat in ponovno kandidiral z novim programom iz koalicijske pogodbe in z novo podporo poslancev iz strank, ki podpirajo to vlado. Tako pa smo dobili predsednika vlade, ki je bil izvoljen na podlagi svojega programa, s podporo povsem drugih strank, in smo dobili predlog vlade s koalicijsko pogodbo, ki je v nasprotju v nekaterih točkah, predvsem pa je neusklajena s koalicijsko pogodbo oziroma s programskimi delom koalicijske pogodbe. To je zame bistveno vprašanje. Za tistega, za katerega to ni bistveno vprašanje, potem program sploh ni važen in se najbrž vse začne in konča pri razdelitvi ministrskih stolčkov, pri fikusih in pri zunanjih simbolih oblasti in prestiža.
Stranke slovenske pomladi smo v 16 strokovnih skupinah dva meseca usklajevale vladni program. Vanj je bilo vloženega veliko intelektualnega dela strokovnjakov vseh treh strank. Danes v koalicijski pogodbi med Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko tudi zasledimo nekatere dobesedno prepisane dele tega programa strank slovenske pomladi, razen tistih delov, ki so konkretni. Prepisi oziroma vključitve teh delov so se ustavile na točkah, kjer smo mi v teh usklajenih programih navajali jasne opredelitve, številke, procente, tukaj pa v tej pogodbi tega ni.
Zdaj pustimo tokrat ob strani nedogovorjeno uporabo neke skupne intelektualne lastnine, ki je jasno dokazljiva. Dejstvo je, da so nekateri programski deli koalicijske pogodbe dobri. Tudi za Socialdemokratsko stranko so sprejemljivi, še več, neposredno so prepisani iz programa našega strokovnega sveta. Seveda bi bilo sedaj nenačelno, če bi mi sedaj dejali, da nekaterih teh usmeritev ne podpiramo. Če bo vlada imenovana, potem bomo mi tisti, ki bomo tudi preverjali izpolnjevanje teh delov, te pogodbe, ki so prepisane ali pa morda nekateri tudi slučajno podobni delom programa našega strokovnega sveta. Nisem se ukvarjal s tem, koliko procentov to znaša; te procente je prej navedel tukaj gospod Potrč. Če on pravi, da je njihovih programskih točk 80%, potem bom jaz sedaj rekel, da je naših 20%. In za teh 20% bomo tudi mi gledali natančno, kako se izpolnjujejo. Vendar pa je, ne glede na to kar sem prej rekel, neusklajenosti oziroma o nejasnosti, kaj sploh je program te vlade.
Če pogledamo programski del koalicijske pogodbe, je že sedaj jasno, da vlada nekaterih teh načel ne bo uresničila; ker ni nobenih razlogov, vsaj jaz jih ne vidim, da bi verjeli, kako bodo isti ministri in funkcionarji Liberalne demokracije naenkrat ravnali drugače. Na primer, ko gre za odnos do korupcije in divjih privatizacij. Kdo bo te iste ljudi, ki so do sedaj ravnali drugače oziroma narobe in jih je ob tem kritizirala tudi Slovenska ljudska stranka, prisilil, da bodo sedaj ravnali bolje? Vladna večina tega ne bo mogla storiti, ker je v rokah Liberalne demokracije. Tudi če v tej vladi, tej predlagani vladi ne bi bilo DeSUS-ovega ministra brez listnice in bi imela Slovenska ljudska stranka enako število glasov v vladi kot ostali partnerji, bi bila večina v primeru glasovanja še vedno v rokah Liberalne demokracije, kajti po zakonu o vladi in ta določba se ne bo spreminjala, kot piše v tej pogodbi, ima v primeru neodločenega glasovanja na seji vlade predsednik vlade dva glasova. Se pravi, ravnotežje v tej vladi ni niti v številu, da o teži posameznih resorjev niti ne govorimo.
Vsi resorji so državotvorni, vsi so pomembni, država ne more funkcionirati brez opravljanja ključnih funkcij. In kar se tega tiče, so resorji v vladi enakovredni. Seveda pa niso enako vplivni oziroma niso enako težki. Prvi kriteriji, po katerem se lahko to izmeri, je poraba in odločanje, neposredno odločanje o proračunskih sredstvih, potem ko je sprejet proračun. Resorji, ki jih v tej Vladi, DeSUS seveda nima listnice v tej Vladi, torej ga ne štejemo, ampak resorji, ki pripadajo po tem predlogu Liberalni demokraciji, dobijo, če bo razdelitev podobna in verjetno bo tudi v letošnjem proračunu oziroma proračunih naslednjih let, 70% proračunskih sredstev. Resorji, ki pripadajo Slovenski ljudski stranki, pa 30 %. Se pravi po finančni teži je to koalicija 70:30. Ob takih razmerah, ko ni nobenih, bom rekel, vsebinskih garancij za to, da se prisili nekoga, ki je do zdaj ravnal drugače, da bo zdaj ravnal bolje, ni nobenih garancij, da bo naenkrat recimo gospod Mirko Bandelj kot minister za notranje zadeve, začel preganjati korupcijo. Kdo to verjame? Kdo je garancija za to? Ali je to morda koalicijska pogodba? Mislim, dajte no, kako se bo lahko kdorkoli od obeh večjih partnerjev v vladi skliceval na pogodbo in na dano besedo, če je pa pod obema partnerjema kar nekaj še svežih poteptanih pogodb in sporazumov, nekaterih od teh pa sploh še preklicala nista, sta jih pozabila.
Ključna slabost programskega dela te koalicijske pogodbe, o kateri moramo govoriti, ker drugega programskega teksta ob predlogu vlade nimamo, skratka ključna slabost programskega dela je, poleg očitne neusklajenosti z ostalimi teksti, predvsem v splošnosti. Ne vem, če ste opazili, ampak v vsem programskem delu je ena sama številka, en sam konkreten cilj, zato da bi bilo vse čimbolj neoprijemljivo in če je nekaj neoprijemljivo, se potem seveda lahko ribari v kalnem in ker se ribari v kalnem, je vedno v prednosti tisti, ki je močnejši. Tisti, ki misli, da je povsod tako, naj vzame na primer v roke koalicijsko pogodbo med avstrijskimi socialisti in ljudsko stranko Avstrije. Je bila tudi javno objavljena, se pravi, ni samo javno dostopna, ampak je bila javno objavljena v časopisju. V tej pogodbi so vsi cilji natančno opredeljeni, s številkami. Natančno je tudi v pogodbi določeno, kje sta stranki pač neusklajeni in bosta v parlamentu glasovali vsaka po svoje. In na ta način sestavljena pogodba je nekaj, kar je preverljivo, tako med partnerji, kot od javnosti oziroma ali opozicije.
Pogodba med Slovensko ljudsko stranko in Liberalno demokracijo pa je ob slabo definiranem statusu DeSUS-a brez konkretnih kazalcev in številčno opredeljenih ciljev, bolj tak metodološko bled odsev nekdanjih kongresnih resolucij, kjer je bilo najvažnejše, da ni bilo navedenih kakšnih očitnih konkretno preverljivih stvari, za katere bi se lahko ali pa bi lahko kdo čez eno leto rekel, da pa stvar ne drži. Res je, da na taki podlagi vsaka koalicija lahko dolgo časa trdi, da je uspešna. Bo lahko taka koalicija umirila inflacijo kot je zapisano v tej pogodbi?
Mislim, kaj je to umiriti inflacijo? Ali to pomeni znižanje? Ne bi rekel. Lahko ostane tudi popolnoma enaka. Ni nobene jasne opredelitve, niti pri gospodarski rasti, niti pri obrestih, niti ni v pogodbi nobenega dogovora o načinu privatizacije bank. Očitno bo možno še naprej o sebi kazati boljšo sliko. To pa je slika, ki nam jo v ogledalu kaže tujina kot lahko zadnje dni beremo, in je vse slabša. Posebno omembo zahteva tudi 6. točka koalicijske pogodbe na strani 17. Jaz upam, da berem pravo pogodbo. Tudi mi smo jo dobili iz pisarne Slovenske ljudske stranke en dan po podpisu. Se pravi, bi že morala biti prava. Ta 6. točka na strani 17 je po našem mnenju evidentno protiustavna, predvsem pa je v nasprotju s poslovnikom tega državnega zbora, saj pravi, da bo koordinacija vodij poslanskih skupin vladnih strank skupaj z vlado odločala o prioritetah pri uvrščanju zadev na dnevne rede državnega zbora. Oprostite, ta državni zbor pač ni sestavljen samo iz poslancev vladnih strank in poslovnik tega državnega zbora tudi jasno opredeljujejo kdo določa dnevni red in prioritete za seje državnega zbora. Žal je bil pri podpisu te pogodbe, upam da ne tudi pri pisanju tega člena, prisoten tudi predsednik državnega zbora, ki je obljubil, da bo nadstrankarski, vsaj ko bo šlo za korekten odnos.
V zvezi s pogodbo je treba omeniti še eno stvar. Predvsem pa je iz nastopov predsednika vlade in kandidata za podpredsednika jasno razvidno, da se svojih funkcij ne predstavljata enako. Ob tem ima predsednik vlade oporo za svoje predstave v zakonu o vladi in veliki meri tudi o tej koalicijski pogodbi, predvsem pa v večini glasov v vladi, dočim ima predlagani podpredsednik oporo le v nekaterih meglenih obljubah, ki bodo seveda, če se bo ravnalo tako kot v preteklosti, kmalu pozabljene. Nedvomno je res in tudi danes je bilo za to govornico to velikokrat povedano, da tudi Slovenija, tako kot vsaka druga normalna država, potrebuje vlado. Še posebej, ker je od volitev minilo že več kot tri mesece. To ne pomeni, da potrebujemo kakršno koli vlado. Končno, kaj pa se spreminja z novim predlogom vlade v primerjavo s sestavo, ki tudi po volitvah opravlja tehnične posle. Predsednik vlade je isti, ključni ministri so isti, nekateri še slabši. Eno stranko slovenske pomladi zamenjuje druga, s tem da prevzema še bolj nepomembne resorje. Res se postavlja vprašanje, zakaj smo čakali tretjino leta, če se pa strateško ne bo nič spremenilo. Večkrat je bilo postavljeno vprašanje o tem, zakaj je bilo potrebno čakati skoraj štiri mesece, da se je zgodilo tisto, za kar je večina medijev že pred volitvami pisala, da se bo zgodilo.
No dejstvo je, da smo zagotovo vsaj en mesec čakali tudi zato, ker smo po volitvah dobili dva kandidata za mandatarja, ki sta bila oba do vratu vkopana v svoje ambicije. Oba sta dobivala ošpice, če je kdo samo omenil, da bi bilo morda pametno poiskati tudi nestrankarskega kandidata, ali morda sestaviti začasno strokovno vlado in v tem času poiskati boljše rešitve. Sprašujem, kje je bil pa takrat interes Slovenije pri obeh kandidatih, če se ga sedaj uporablja kot izgovor za rušenje mostov in enostransko prekinitev podpisanih pogodb? In tudi to je treba vprašati, kje je interes Slovenije, ko je bilo treba in ko je treba tudi v tem času vlade, ki opravlja samo tehnične posle, reševati tekoče probleme. Zakaj mora opozicijska stranka, na primer, predlagati zakon o odpravi posledic žleda oziroma naravne ujme, ki je v letošnji zimi prizadela slovenske gozdove. V zadnjih dneh se mnogi prepirajo, čigavi bodo gozdovi, nikogar, niti vlade niti predlaganih vladnih strank pa ne zanima, da ti gozdovi zaradi naravne ujme propadajo.
Današnji uvod gospoda Drnovška je bil, vsaj zame, novo razočaranje. Danes bi predvsem pričakovali, da bo predsednik vlade povedal, kaj je programska osnova vlade, ki je predlagana. Kakšni sta ključni sili in predvsem, katera izhodišča veljajo. Ali njegova ob izvolitvi z drugačno podporo strank in z drugačnimi političnimi poudarki, v temelju drugačnimi političnimi poudarki, ali veljajo tista v koalicijski pogodbi? Namerno to še enkrat poudarjam, ker bi tudi mi kot opozicija, če bo ta vlada izvoljena, radi jasno sliko. Ne bi radi imeli pred sabo vlade, v kateri sta dva partnerja in eden se sklicuje na en programski tekst, drugi pa na drugega. In nikoli ne veš, za kaj je obvezen. Te jasnosti, tudi po tem ignorantsko kratkem uvodu do tega državnega zbora na današnji seji nismo dobili. Namesto tega, pa smo danes slišali, da z današnjim dnem uvajamo v Slovenijo nov tip demokracije, dr. Drnovšek ga je neustrezno poimenoval za skandinavski, in da interesi v Sloveniji pravzaprav niso tako različni, da so programi strank malodane enaki, da lahko vsaka stranka brez problemov po volitvah sodeluje z vsako drugo in podobne stvari. Moram reči, da te definicije dr. Drnovška nedvoumno sodijo v vse politološke učbenike. Iz njegovih besed lahko razberemo, da je povsem slučajno v Sloveniji več strank, da je to pravzaprav nepotrebno, morda bolj nujno zlo zaradi Evrope, da bistvenih razlik pravzaprav ni, in da lahko zaradi želje po oblasti pravzaprav vsak sodeluje z vsakim in da je to končno lahko celo v nacionalnem interesu. Zdaj, bolj jasnega zagovora teorije pluralizma samoupravnih interesov nismo slišali v Sloveniji že najmanj od leta 1987, ko se je o tem nehalo javno govoriti. Teorijo, ki priznava, da so v družbi različni interesi, vendar so lahko samo samoupravni, ne smejo biti pa politični, smo poslušali v tistih časih.
Dejstvo pa je, da ravno priznavanje političnih razlik in svoboda politične opredelitve in organiziranja predstavlja osnovni temelj vsake demokracije. Politične razlike, tako majhne kot velike, obstajajo v vsaki normalni družbi. V vsaki normalni družbi je to priznano, omogočeno je organiziranje teh političnih razlik, omogočeno je demokratično tekmovanje na volitvah, omogočen je dialog, ko gre za nacionalne interese in povsem normalno je, da med seboj sodelujejo prvenstveno tiste politične stranke in sile, med katerimi so razlike najmanjše. Zaradi tega ni mogoče korakov, ki preprečujejo normalno politično razvidnost, označiti pozitivne za razvoj demokracije. To je smer, ki nas vodi nazaj. Dr. Drnovšek je v svojem nastopu na začetku to smer nakazal tako jasno, da tega ni mogoče storiti bolje, zato mu moramo biti hvaležni. S tem svojim nastopom je namreč po svoje razkril tisto, kar je pravzaprav hotel zakriti. Politična razvidnost, ki je edina poštena do volilcev, saj samo tako lahko vedo, za kaj glasujejo, drugače je vseeno, ali daš glas za Liberalno demokracijo ali Ljudsko stranko ali DeSUS. V čem je potem razlika, če razlik ni, po tem, kar smo slišali danes dopoldan. Kjer ni politične razvidnosti, poznamo take sisteme, doživljali smo jih, je omogočeno ribarjenje v kalnem. Ravno nepriznavanje političnih razlik je nekdanjim, tako komunističnim partijam kot fašističnim strankam na drugi strani oziroma na drugem polu skrajnosti, omogočalo hegemonijo, omogočalo, da je manjšina vladala večini in to skrivala za skupnimi političnimi interesi, med katerimi so lahko samo samoupravne razlike.
Tudi sedaj je močnejšemu partnerju v koaciji, to je Liberalni demokraciji, v primarnem interesu, da so stvari čim bolj nejasne navzven in navznoter. Z večinsko glasovalno močjo lahko v takih razmerah stvari uravnava po svoji volji. Garancija, ki je bila prej citirana iz pogodbe s strani gospoda Podobnika, kaj se zgodi, če pride do neusklajenih stališč, se zaključi v neki nedefiniranosti. Če predsednik vlade kljub temu, da se drugi partner ne strinja, pošlje naprej v proceduro odločitev, ki je bila večinsko sprejeta na vladi, potem lahko nasprotni partner "razmisli" o veljavnosti kolektivne pogodbe. Ja, kakšen instrument pa je to?! Razmisli?! Razmisli lahko vedno, razmišlja lahko tri leta, končno. Nikjer ne piše, da je potrebno ob takih stvareh pač soglasje ali pa da se v določenem času pogodba avtomatično prekine, če se to zgodi. To, kar je bilo citirano in to, kar tudi dejansko piše v pogodbi, seveda zato ni nobena garancija.
Seveda, komentar nedvomno zasluži tudi primerjanje s Skandinavijo, ki smo ga slišali danes dopoldne, o tem, da gradimo skandinavski tip demokracije. V zadnjem času sem bil večkrat v Skandinaviji. Nikjer nisem videl, da bi bil njihov tip demokracije podoben temu, kar zdaj pri nas nastaja in moram reči, da bi vsaj danes, ko je pred nami resen predlog za resno odločitev, pričakovali tudi malo več resnosti. Ravno v dneh, ko nas je Center za evropske in politične študije v Bruslju, uvrstil na zadnje mesto med kandidatkami za Evropsko zvezo skupaj z Romunijo in Latvijo, ko smo pri 3 od 4 predmetov dobili kot država oceno nezadostno, pri enem pa zadostno, v dneh, ko je bolj kot kdajkoli prej postalo vprašljivo članstvo Slovenije v NATU, predsednik vlade, ki je osebno najbolj odgovoren za takšne ocene in takšno stanje, primerja našo demokracijo s skandinavsko. Na tem mestu je treba reči: Bodimo resni! Sicer takim laskavim besedam mnogi volivci v Sloveniji verjamejo, ker vedno slišijo samo eno plat resnice, toda takšno zamegljevanje Sloveniji kot državi navzven prav nič ne pomaga, ker tujino zanimajo predvsem dejstva, ki jih lahko preprosto preverijo.
V Bruslju ne berejo in poslušajo naših provladnih komentatorjev, ki slabe posledice vladanja ali zamolčijo, ali pa zavijejo v celofan. Ravnajo po svoje, delajo primerjave in te kažejo, kje smo pristali. Celo bolgarska oblast, kjer nimajo niti kruha in imajo v vseh pogledih slabše razmere za delo kot v Sloveniji, je dobila boljšo oceno za trud, ko gre za harmonizacijo zakonodaje z evropsko. Kot državljani Slovenije tega ne moremo biti veseli. Še več. Lahko smo več kot zaskrbljeni, saj vse kaže, da bodo imeli izvršno oblast tudi v prihodnje v rokah ljudje, ki so najbolj odgovorni za takšne ocene oziroma stanje, ki je vzrok tem ocenam.
Eno od vprašanj, ki se ponuja ob tej koalicijski podlagi za novo vlado, je tudi dilema, ki se postavlja ob teh odločitvah pred povprečnega volivca bodisi Liberalne demokracije, Slovenske ljudske stranke, DeSUS-a ali katerekoli od drugih strank, ki je volil eno od strank zato, ker se mu je zdela različna oziroma boljša od druge. Preden je tak volivec recimo glasoval za Slovensko ljudsko stranko, je od njenega predsednika na televiziji lahko slišal jasen nagovor v smeri koalicije strank slovenske pomladi in hkrati hude kritike Liberalne demokracije.
Sedaj torej po volitvah pa vidi to stranko v koaliciji s tisto stranko, ki je bila z njihove strani najbolj kritizirana. Kakšna je reakcija povprečnega volivca, ki ne da dosti na razne izgovore o reševanju domovine? Jasno mu je, da je bilo z vidika sestave sedanje vlade povsem vseeno, ali je glasoval za eno ali za drugo stranko, ki so sedaj skupaj. Ne glede na medsebojne kritike je to skupaj in povsem normalen odziv na tak razplet je razočaranje in apatija med volivci. Vse najnovejše javnomnenjske raziskave so zabeležile porast deleža tistih volivcev, ki sploh ne želijo več sodelovati na volitvah in tistih, ki ne bi podprli nobene od obstoječih strank. Razočaranje je očitno izraženo. 19% udeležba na krajevnih volitvah v Mariboru zadnjo nedeljo je najnižja udeležba na volitvah kadarkoli v tej državi. In to je prva neposredna praktična reakcija volivcev na to zmedo in neposredni dokaz takšne apatije. Še bolj pa so zanimivi nekateri drugi rezultati zadnjih javnomnenjskih raziskav. Po raziskavi, objavljeni na primer v sobotnem Večeru, odločitev Slovenske ljudske stranke, da se pridruži koaliciji Liberalne demokracije in DeSUS-a, podpira več kot 70% volivcev Liberalne demokracije, skoraj 54% volivcev Združene liste in samo 48% volivcev Slovenske ljudske stranke. Podobna razmerja z malenkostno drugačnimi številkami so ugotovile tudi druge javnomnenjske raziskave in na tej točki se je potrebno postaviti naslednje vprašanje. Ali ni nekam nenavadno, da odločitev Slovenske ljudske stranke za koalicijo z Liberalno demokracijo, podpira absolutna večina volivcev Združene liste? Saj naj bi bila po vseh teh razlagah in po dejanskem stanju Združena lista vendarle po novem, vsaj formalno opozicijska stranka. In ali ni nenavadno, da takšno potezo Slovenske ljudske stranke bolj podpirajo volivci Združene liste, se pravi stranke, ki zaradi te poroke ne bo prišla v vlado, kot pa volivci Slovenske ljudske stranke, se pravi volivci stranke, ki je to potezo naredila. Ali niso ti podatki nekaj, nad čemer bi se moral zamisliti vsak razsoden politik dokler je še čas.
Sicer pa, če stvar poenostavimo, ali bi vi zaupali arhitektu, ki ukaže porušiti dva solidna mosta zato, da začne graditi novega in to na mestu, kjer je reka najširša. Zagotovo ne. Nihče razumen takšnega arhitektna ne bi zaposlil. Takega arhitekta bi bila vesela le gradbena mafija, ki bi na tak način prišla do posla. Tudi če analiziramo komentarje domačega tiska o podpisu koalicijske pogodbe med Slovensko ljudsko stranko, Liberalno demokracijo in DeSUS-om, naletimo na enotno podporo nekdanjih SZDL-jevskih glasil temu koraku. Zanimivo je, da sta najbolj goreče, bolje rečeno navijaško, ta podpis pogodbe pospremili dve glasili in sicer od mrtvih vstala Republika in tednik Združene liste Panorama. Komentar ni potreben. Zelo zgovorni so bili tudi nekateri komentarji v tujem tisku. Srbska politika, na primer, je podpis pogodbe pospremila z nazornim naslovom, ki se je glasil "Velika zmaga Drnovška". Dopisnik politike pa je v članku zapisal, da je Drnovšek kot veliki zmagovalec uspešno izpeljal načrt, ki si ga je zastavil že pred novembrskimi volitvami.
Noben medij, ne domač in ne tuj, podpisa te koalicijske pogodbe ni komentiral kot veliko zmago Slovenske ljudske stranke ali kot uspeh Marjana Podobnika. Vsi so govorili in pisali o velikem uspehu in zmagi Liberalne demokracije in doktorja Janeza Drnovška. In bom rekel, kot komentar k temu, da je tudi danes zelo zanimivo, da vlado, ki je predlagana danes v tej dvorani, v tem Državnem zboru, predvsem brani njen manjšinski partner, to se pravi Slovenska ljudska stranka, dočim pa večinski partner, se pravi Liberalna demokracija modro molči. Meni je žal, da moram ugotoviti, da je na nek način danes poslanska skupina, pa tudi članstvo Slovenske ljudske stranke v mnogočem v enakem položaju kot so bili poslanci Slovenske nacionalne stranke leta 1992, ko so v nasprotju s predvolilnimi obljubami podprli izvolitev doktor Drnovška za predsednika vlade. Zdaj morda tudi ta novi sedežni red skriva nekaj simbolike.
Zdaj, da ne bo nesporazumov. Tako Slovenska nacionalna stranka leta 1992, kot Slovenska ljudska stranka letos, imata povsem legalno pravico, da glasuje po svoji odločitvi in relacija teh strank do svojih volivcev je bila in je njun lastni problem. Vendar pa je zaradi zaves sporazumov in podpisanih pogodb, od tega nekatere še vedno niso bile odpovedane, formalno, dolžnost Socialdemokratske stranke, da nekdanjega partnerja opozori na predvidene posledice.
In še nekaj je treba reči ob tem dejstvu. Je beseda moža, ki nekaj velja, pa naj bo dano ugovoru ali zapisana in je obljuba s figo v žepu, ki pač ni vredna nekoga, ki da nekaj na svojo čast. Že stoletja poteka civilizacijska meja med vzhodom in zahodom, kar seveda ne pomeni, da je bilo v tem času na vzhodu vse slabo in na zahodu vse dobro ali obratno; ampak vendarle, znano je, da v zahodnem poslovnem ali političnem svetu dana beseda drži. Podjetnik, ki na zahodu prelomi ustno ali pisno pogodbo, je, ali za vse večne čase izločen iz posla ali pa se njegovi poslovni partnerji v prihodnje vsaj zavarujejo s 100%-nimi garancijami. Tudi pri nas v Sloveniji eden od starih ljudskih pregovorov pravi: "Dano besedo je treba izpolniti". Dočim pa v Srbiji, se pravi v državi, ki je bila včasih v isti državni tvorbi kot Slovenija, že stoletja velja nek drug pregovor, ki se glasi: "Obečanje ludom radovanje". Se pravi, da se obljube veseli samo bedak.
Slovenija je bila zaradi spleta nesrečnih okoliščin in tudi zaradi nesposobnosti lastne nacionalne politike v tem stoletju v mnogih ozirih vpeta v vzhodne politične in civilizacijske tokove. Uspešna obramba lastne nacionalne in civilizacijske identitete je bila v tem času predvsem zasluga slovenske kulture. Leta 1991 smo verjeli, da si nismo priborili samo lastne države; verjeli smo, da smo se z državno osamosvojitvijo enkrat za vselej znebili tudi vzorcev ravnanja, ki so najbolj nazorno izraženi v prej citiranem srbskem reku. Dogajanja v slovenski politiki v teh mesecih po volitvah so žal raven naših pričakovanj ponovno močno znižala. Socialdemokrate predvsem skrbi smer v slovenski politiki, ki je bila z večkratno prelomljeno besedo jasno nakazana in ki vodi nazaj proti Balkanu. In ob tem še posebej obžalujemo, ker je pri tem najprej sodeloval poslanec, izvoljen na listi ene izmed strank slovenske pomladi, nazadnje pa še ena stranka skoraj v celoti, vsaj kar se tiče vodstva.
V Socialdemokratski stranki smo 17. februarja 1997 dobili kratek dopis Slovenske ljudske stranke, ki je bil poslan naknadno, potem, ko je glavni odbor te stranke že sprejel sklep, da se bo stranka pridružila pogodbi oziroma sklenila koalicijsko pogodbo z Liberalno demokracijo, ob blagoslovu DeSUS-a. V tem dopisu piše, da glavni odbor Slovenske ljudske stranke smatra, da ni mogoče več uresničevati sporazuma o sodelovanju strank slovenske pomladi. V tem dopisu, ki je edini, ki smo ga dobili na to temo, pa ni niti z besedo omenjena koalicijska pogodba med Slovensko ljudsko stranko, Socialdemokratsko stranko in Slovenskimi krščanskimi demokrati, ki je bila podpisana 2. decembra 1996. Javnosti ta podpis ni bil znan, vendar pa zaradi tega pogodba nič manj ne velja. Sprašujem torej, ali ta pogodba še velja, ker mi nismo dobili nobenega obvestila, da Slovenska ljudska stranka od nje odstopa. To je formalna koalicijska pogodba, s podpisi predsednikov vseh treh strank, vsaj kar se tiče Socialdemokratske stranke je bila verificirana na vseh organih. Zdaj, vsaj politična higiena bi zahtevala vsaj naknadno uradno obvestilo, razen seveda, če glavni odbor Slovenske ljudske stranke sploh ni vedel, da je predsednik stranke poleg sporazuma podpisal tudi koalicijsko pogodbo s Socialdemokratsko stranko in Krščanskimi demokrati, v kateri je določeno vse, od kadrovskih vprašanj do programskih vprašanj, in kot je tudi rečeno, da se dokončno uskladi podroben program po resorjih, kar se je delalo dva meseca.
Po vseh teh dogajanjih v zadnjih tednih je bilo najbolj pogosto vprašanje v javnosti, med volilci, od novinarjev, kaj je zdaj s slovensko pomladjo. Tudi danes je bilo izrečenih nekaj bolj ali manj zajedljivih opazk na to temo. Slovenska pomlad seveda ni proizvod političnih strank. Nasprotno: Demokratične politične stranke so nastale kot eden od rezultatov slovenske pomladi. Druge stranke v Sloveniji so se takrat po lastnih besedah šele začele prenavljati. Slovenska pomlad je vrednostna opredelitev, ki je zrasla iz težnje po svobodi, demokraciji, samostojni Sloveniji, popravi krivic in človeka vrednem življenju, ki je na zadnjih državnozborovskih volitvah, od vseh političnih opcij dobila večinsko podporo Slovencev.
Večkrat do sedaj je bilo že tako in večkrat se je zgodila povolilna prevara. Seveda čas je vsako takšno prevaro oluščil, na koncu je ostala le škoda za državo in nekoliko povečana liberalna demokracija. Ob vseh takih dogodkih se je predvsem povečala stranka LDS. Najbrž bo tudi tokrat tako. Proti temu pač, zaenkrat, kot vse kaže, ni možno trenutno storiti nič, toda to ne pomeni konec slovenske pomladi. Slovenska pomlad bo preživela tudi ta udarec in v Socialdemokratski stranki se bomo trudili, da bi bil čas, v katerem bo treba popravljati to škodo, čim krajši in da bi bila ta škoda čim manjša.
Še enkrat moram poudariti, da tako poslanci, kot vodstvo Socialdemokratske stranke obžaluje, da je Slovenska ljudska stranka prekinila koalicijsko pogodbo z ostalima dvema strankama slovenske pomladi. Dejstvo je, da je do enostranske prekinitve te pogodbe prišlo. Če je pogodba prekinjena, kar še enkrat ponavljam, mi o tem nimamo nobenega uradnega obvestila s strani Slovenske ljudje stranke, lepo bi bilo, da vsaj pred glasovanjem to zvemo. Skratka, ta prekinitev se je zgodila ob razmerju 45:45 v državnem zboru, če stvari skrajšam in poenostavim. Pogodba je bila prekinjena ob enakem razmerju v kakršnem je bila tudi podpisana. Tudi pogodbo smo podpisali takrat, ko je bilo jasno, da stranke slovenske pomladi nimajo več kot 45 glasov in da bo potrebno v koalicijo pridobiti še eno stranko in zaradi tega v pogodbi tudi jasno piše, da je ta koalicija odprta še za kakšno drugo stranko, s katero se bo dosegla večja večina.
Se pravi, v trenutku, ko je bila ta pogodba prekinjena, položaj ni bil, gledano s stališča razmerja sil v Državnem zboru nič drugačen kot 2. decembra, ko je bila ta pogodba podpisana. Alternative so bile povsem enake, razmerje sil je bilo enako, res se je vmes zgodila izvolitev predsednika vlade, vendar pa ta pogodba ni bila prekinjena po tem, ko je bil izvoljen predsednik vlade, ampak po tem, ko se je pozicija strank slovenske pomladi po padcu prvega predloga predsednika vlade izboljšala, politična pozicija dr. Drnovška pa poslabšala. Se pravi, tudi te stvari na nek način ni možno razumeti, da se je šlo, zdaj bom rekel s pragmatičnega vidika, v pogajanja, v trenutku, ko so bila pogajalska izhodišča oziroma v prekinitev pogodbe v trenutku, ko so bila pogajalska izhodišča strank slovenske pomladi bistveno boljša kot pa pred glasovanjem o prvem predlogu vlade.
To je dejstvo in zaradi tega je treba najprej na vprašanje, kaj pa je bila alternativa, odgovoriti: alternativa je bila natančno enaka, kot 2. decembra, ko je bila koalicijska pogodba med strankami slovenske pomladi podpisana. Razmere sil so bile v državnem zboru enake, edino nekaj procedure se je v tem času odvrtelo in kazalo je, da bo končno nastopila situacija, ko se bo možno realno pogajati, ko bo možno sestaviti dejansko uravnoteženo vlado, kadrovsko in politično in priti do neke stvarne in dobre rešitve za državo.
Dejstvo je, da je neka zdrava mera pragmatizma v politiki nujnost, problem pa je, če se politika spremeni v en sam pragmatizem. Po našem mnenju so v politiki pomembna in potrebna tudi morala, načela in čustva. Mi se bojimo politike brez načel in morale. Takšen politik slejkoprej pride do tega, da so najprej ogrožene človekove pravice, še posebej socialne, državljanske in statusne pravice malega človeka. Zato Socialdemokratska stranka nikoli ne bo zraven pri takšni politiki brez načel in morale.
Kot že rečeno, je prizadevanje, ki smo mu rekli slovenska pomlad, z dogajanji v zadnjem času doživelo hud udarec, vendar slovenska pomlad ni premagana, ker je to zavest in energija, ki je v največji meri prispevala k demokratizaciji in osamosvojitvi Slovenije in ta energija in zavest ne more biti nikoli poražena. Socialdemokratska stranka bo še naprej gradila jasno razvidno alternativo in pri tem sodelovala z vsemi tistimi, ki v politiki vidijo tudi človeka, ne samo pragmatizem in osebne koristi.
K povedanemu je potrebno dodati še nekaj odgovorov na določene stvari, ki so se za to govornico izgovorile tekom današnje seje. Odgovoriti je potrebno ne glede na to, da se povsem jasno zavedamo, da bodo nekateri v teh polemikah, ki so se že začele med strankami slovenske pomladi, neznansko uživali. Imajo nas natančno tam, kjer so nas hoteli. To je dejstvo in to je potrebno priznati. Vsa ta strašna energija, ki je bila usmerjena v to, da se stranke slovenske pomladi razbijajo, je pač obrodila sadove. Ampak ker se čas ne konča z enim dejanjem, je vedno tako, da vprašanja terjajo odgovor. In nekaj odgovorov je potrebno dati tudi mojemu prijatelju Marjanu Podobniku.
Tisti dan, preden je dokončno postalo jasno, da s tako imenovano vlado narodne enotnosti ne bo nič, pa ne zato, ker je mi ne bi hoteli, ampak zato, ker je seveda dr. Drnovšek nikoli ni resno vzel v obzir in on je bil tisti, ki je imel škarje in platno v rokah; za tisto zadnjo noč je bilo rečeno prej, da je Slovenska ljudska stranka ponudila Socialdemokratom in Krščanski demokraciji iz svojega deleža resorjev ali česarkoli, vse kar bi hoteli, samo da nekako gremo zraven. Mislim, to se lepo sliši, in je res, ampak to je samo del resnice. Dejstvo je, da je nekdo ponujal nekaj, česar ni imel, kar je tisti, ki je postavljal predloge, tisti, ki je tudi formalno pošiljal predloge in je bil takrat že izvoljen za predsednika vlade.
In tudi če bi, recimo, Socialdemokrati dobili vse resorje, ki so bili formalno ponujeni Slovenski ljudski stranki, in bi šli v tako vlado, bi bila ta vlada še vedno neuravnotežena, ali pa če bi to naredila Slovenska krščanska demokracija - skupaj bi še vedno bili v podrejenem položaju. To je bil osnovni problem. Za Socialdemokrate ni bil osnovni problem v tem, ali dobimo Ministrstvo za zunanje zadeve ali ne. Mi smo rekli, prvi pogoj, da gremo v tako vlado, je, da se upoštevajo volilni rezultati v vseh ozirih, predvsem pa skupni volilni rezultati strank slovenske pomladi. Mi ne gremo nikamor v podrejen položaj. Nam, in kar se tega tiče, zato ne bi nič pomagalo, če bi mi imeli en resor več ali pa dva, pa zato Slovenska ljudska stranka dva manj, ker bi skupaj bili še vedno v podrejenem položaju. To je le treba povedati, da se tu ne bodo trosile polresnice.
Druga stvar, ki pa, moram reči, da me je zelo presenetila že v soboto, ko je bilo objavljeno v sobotni prilogi Večera - mislil sem, da je prišlo do kakšne napake, zato nismo reagirali, ampak danes je bilo tukaj še enkrat ponovljeno - je pa trditev, da je Socialdemokratska stranka Slovenije že en mesec - že pred enim mesecem sprejela sklep, da ne bo šla v vlado. Gospod Podobnik, kje ste pa to slišali? Prosim, da pač poveste. Jaz sem predsednik te stranke, organ v Socialdemokratski stranki, ki lahko sprejme sklep, ali gre stranka v vlado ali ne, je svet stranke. Svet stranke je v tem času dvakrat zasedal; obakrat je sprejel isti sklep, nazadnje je ta sklep sprejel v soboto, se pravi v času, ko ste se vi že odločili, da greste sami v koalicijo z Liberalno demokracijo, in ta sklep se je glasil enako kot vsi prejšnji sklepi, odkar smo se odločali o teh variantah, po našem kongresu od leta 1995. In sicer, da smo Socialdemokrati pripravljeni iti v vlado, v kateri imajo stranke slovenske pomladi večino, kar je pomenilo, da za nas ni - da nimamo odklonilnega stališča in da smo se pripravljeni pogajati tudi o vladi, v kateri bi bile po nekem dogovoru tudi samo dve stranki slovenske pomladi in Liberalna demokracija, če bi se upoštevali volilni rezultati. In če bi se upoštevali volilni rezultati, bi seveda v katerikoli kombinaciji teh treh strank slovenska pomlad imela večino. To je jasno vsem.
Treba pa je reči, da mi nobene, nobene resne ponudbe v tej smeri nismo dobili. Socialdemokrati smo bili zadnjič formalno v igri oziroma na razgovoru, ko je bil naš podpredsednik Ivo Hvalica na obisku oziroma na razgovoru, na tisto pepelnično sredo, pri dr. Drnovšku. Takrat je bilo tako nekako rečeno, če se prav spomnim in če bom prav citiral: "Kaj pa kombinacija dva plus ena?" To je vse, o čemer smo se potem pogovarjali. Še isti dan smo rekli, kombinacija, če nekdo reče dva plus ena, nič ne pomeni; treba je vedeti, kakšno je razmerje. Za nas je to sprejemljivo, če to pomeni, da se upoštevajo volilni rezultati. In smo rekli, pošljite oziroma naj tisti, ki je tukaj v vlogi koordinatorja teh pogajanj, se pravi predsednik vlade, izdela kakršnokoli ponudbo v tej smeri. Nobene take ponudbe nismo dobili. Preko gospoda Podobnika smo bili večkrat vprašani, kateri resor bi pa hoteli, ampak, oprostite, tako se vlade ne sestavlja. Tako se vlade ne sestavlja!
In tudi iz izkušenj pač moram reči, da smo zelo dvomili v taka sporočila preko tretje osebe. Res pa je, to smo mi že povedali in povem še enkrat, da so bila tudi Socialdemokratski stranki, tako kot najbrž tudi Slovenskim krščanskim demokratom, ponujena ločena pogajanja. Tudi Socialdemokrati bi lahko bili zdaj, če bi pristali na tako pozicijo, morda za kakšen resor manj ali več, jaz ne vem, ampak če bi hoteli, bi se tudi mi lahko pogajali ločeno in bi bili tudi v taki poziciji, v kakršni je zdaj Slovenska ljudska stranka. Samo tri poslance manj ima Socialdemokratska stranka - zdaj, kot kaže po današnji prisotnosti, 2 - in tukaj ni nobene bistvene razlike. Za Liberalno demokracijo bi bila koristna in sprejemljiva katerakoli stranka slovenske pomladi. Tukaj so bile neke razlike v željah, ampak katerakoli bi bila dobra, samo da se naredi megla še za 4 leta. Vendar mi nikoli nismo pristali na taka ločena pogajanja in smo rekli, da ne bomo solirali.
Glede očitkov, ki so bili izrečeni za nazaj in to precej ostro, češ, tudi vi ste ravnali enako, je treba najprej iskreno priznati, in to je naša stranka naredila, da je bilo nekaj korakov, ko je tudi Socialdemokratska stranka šla v koalicijo s strankami, ki so imele nesoroden, ali pa tudi nasproten program. To je dejstvo. To se je zgodilo maja leta 1992 in to se je ponovno zgodilo januarja leta 1993, vendar nikoli ob teh korakih Socialdemokratsko stranko ni vezal noben sporazum. Nikoli ob teh korakih Socialdemokratska stranka ni prelomila nobene pogodbe s kakšno drugo stranko niti sporazuma. Leta 1992, ko je ta stranka podprla tisto konstruktivno nezaupnico, s katero je bil izvoljen dr. Drnovšek, to stranko niti katero drugo stranko bivšega Demosa, ni vezal noben sporazum. Demos se je bolj ali manj sporazumno razpustil decembra leta 1991 v Dolskem. Noben sporazum več ni vezal te stranke. Leta 1993, ko smo šli skupaj s Krščanskimi demokrati v koalicijo z Liberalno demokracijo, Socialdemokratske stranke pred tem ni vezal noben sporazum in nobena pogodba. Vsaj jaz ne vem zanjo in če lahko za leto 1992 rečem, ko še nisem bil v tej stranki, sem leta 1993 že bil in sem bil zraven in vem, da ni bilo nobenega sporazuma. Se pravi, Socialdemokratska stranka in tega si ne dovolimo reči, nikoli ni požrla podpisane besede pod sporazum ali pogodbo.
Kar se tiče naivnosti, je stvar naslednja. Pravica do naivnosti ni ustavna pravica, je pa dovoljena in je tudi legitimna. Ampak tisti, ki misli, da ni naiven, kar je povsem legitimno, mora dopustiti tudi vsem, ki mislijo drugače oziroma ki mu ne verjamejo, da mislijo drugače in da to povedo. Čas itak pokaže, kdo je imel prav. Jaz moram reči, da bom najbolj zadovoljen, če se bo izkazalo, da nisem imel prav. Me lahko primete za besedo.
Kar se tiče alternative, sem nekaj že povedal prej. Dodati pa moram to, da je po mojem mnenju tudi zaradi tega - moram reči, da je moje mnenje lahko drugačno v zvezi s tem in je normalno, da ima vsak svojega, končno tudi več strank, ki imajo tudi svoje interese. Ampak, kar se alternative tiče, je moje mnenje, da bi stranke slovenske pomladi bistveno več iz programa, ki so ga uskladile, dolgoročno izpolnile, recimo v naslednjih štirih, šestih letih, če bi ostale skupaj, ne glede na to, kje. Ne glede na to, kje. Kajti novembra 1996 niso bile zadnje volitve, razen, če kdo misli spremeniti ustavo in sistem. Že letos bo dvoje zelo pomembnih volitev, naslednje leto tudi in če bomo še nekaj časa sestavljali to vlado, bodo naslednje državnozborske volitve morda prej, preden jo bomo sploh sestavili. Se pravi, stvari se ne dogajajo v tem času, samo od danes do jutri, po mojem mnenju je treba gledati tudi dolgoročno in zagotovo je bila najbolj sprejemljiva alternativa, stališče Socialdemokratske stranke, še enkrat ponavljam, da bi stranke slovenske pomladi ostale skupaj, bodisi v vladi, bodisi v opoziciji ali pa da bi šle v vlado vsaj pod pogojem, da se tam upošteva volilni rezultat v kombinaciji, da imajo te stranke večino.
Zdaj jaz razumem nekatere izgovore ali pa tolmačenja ali kakor hočete temu reči, lahko kdo temu pravi tudi argumenti, nimam nič proti. Zame so to izgovori, ki se navajajo za ta korak oziroma za podpis koalicijske pogodbe med Liberalno demokracijo in Slovensko ljudsko stranko. Trditi, da se je neka druga stranka pogajala za hrbtom, ko je nekdo drug zastopal njene interese - dobro, marsikaj se je dogajalo - ampak moram reči, da to ni ravno resen argument. Tudi včasih, ko smo se mi pogajali za ta sporazum strank slovenske pomladi, moram reči, si šel težko v kakšno gostilno blizu Ljubljane, ne da bi naletel na gospoda Podobnika in na gospoda Drnovška, ne da bi bili za to prej obveščeni. To je povsem legitimno. Ste se pač pogovarjali, ampak ne očitati potem drugim takih pogovorov kot neko veliko izdajo. Oprostite, ta stvar ne zveni resno, moram reči.
Druga taka, bom rekel argumentacija, da ne rečem izgovor, je trditev, da itak, ne Socialdemokrati, ne Slovenski krščanski demokrati niso hoteli v vlado. Kakšno je stališče Krščanskih demokratov je tako ali tako povedal predsednik te stranke. Kar se tiče Socialdemokratov sem povedal, kakšen je bil naš sklep. Ampak vendarle ob tem je treba tudi jasno poklicati v spomin dogodke tri tedne nazaj in se vprašati, katera stranka je bila tista, ki je že na začetku, ko je bil dan predlog za vlado narodne enotnosti, prva rekla, da v tako vlado zagotovo ne gre in da je to neumnost. To ni bila nobena od strank slovenske pomladi. To je bila Slovenska nacionalna stranka. Poglejte te posnetke. In dejstvo je, da vlada narodne enotnosti ni bila možna, če bi ena sama stranka na tej ali drugi strani temu nasprotovala in ena je nasprotovala od samega začetka. Vse, kar se je dogajalo naprej, je bilo po mojem mnenju sicer morda vredno truda, ni pa imelo ravno velikih možnosti za uspeh.
In ko se o tem govori, je treba reči še to. Ni res, da je bil predlog za vlado narodne enotnosti solistična akcija Slovenske ljudske stranke. Tisti večer, predno je bil ta predlog v javnosti, je bil sestanek predsednikov treh strank in gospod Podobnik je ta predlog dal naprej v razpravo med strankami slovenske pomladi. To je treba povedati zaradi korektnosti. Vendar pa tam ni bilo nič dogovorjeno, na kakšen način bo šla ta zadeva v javnost in nekateri smo bili še isti dan postavljeni v zelo, bom rekel, neugodno pozicijo. Jaz, recimo, sem bil gost na televizijski konferenci in vsa vprašanja so se vrtela okrog predloga za vlado narodne enotnosti, ki ni bil moj, o katerem nisem vedel veliko, sem ga pa moral zagovarjati. Skratka bilo je veliko potez, ki so postavljali koga drugega, ne samo predsednika Slovenske ljudske stranke v tak položaj, da smo morali stisniti zobe.
No in še na eno stvar moram odgovoriti, ker sem bil zato naprošen. Včeraj me je namreč dr. Bajug zaprosil in pooblastil, da v primeru, da bi se spet opletalo z njegovim imenom, rečem v njegovem imenu, da nikogar ni pooblastil, da to počne. Da je bil on skupni kandidat strank slovenskih pomladi za ministra za finance in za nič drugega. Da je pripravljen sodelovati tudi v prihodnje samo pri projektih, ki bodo skupni projekti teh strank. Da ni svetovalec Slovenske ljudske stranke in njenega predsednika ali pomočnik pri katerih koli projektih in da ostro protestira proti zlorabi njegovega imena v sobotnem Večeru. Zaradi tega, ker gre pač za časti vrednega človeka, bi tudi osebno prosil, da se ne opleta z njegovim imenom. Moram reči še to, da dr. Bajug odločno in resno nasprotuje tej potezi Slovenske ljudske stranke, se pravi koaliciji z Liberalno demokracijo. Ne vidi nobenih pametnih razlogov za to.
Ob koncu bi dejal še to, da bo Socialdemokratska stranka, če bo ta vlada potrjena, delala v prvi fazi določeno razliko med delom Slovenske ljudske stranke in med delom Liberalne demokracije v vladi oziroma bo bolj prizanesljiva do tistih ministrov, ne glede na to kaj si mislimo o njihovi strokovni usposobljenosti, ki v to vlado stopajo prvič kot novi ministri. Priznali jim bomo uvajalno dobo, bomo bolj dobrohotni in moram reči, da bomo, kot sem prej dejal, še posebej gledali na izpolnjevanje tistega dela programa koalicijske pogodbe, drugi so definirali, da je to 20%, za katerega menimo, da je v redu in je tudi plod intelektualnega dela vseh treh strank slovenske pomladi. Tudi na splošno bomo podpirali vse tiste predloge, za katere bomo menili, da so v korist Slovenije, ne glede na to, s katere strani bodo prišli.
Moram pa reči še to, da odslej naprej Socialdemokratska stranka nikomur več ne bo verjela na besedo. Od sedaj naprej bomo terjali dejanja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se gospodu Janezu Janši. Izkoriščam priložnost in se sam priglašam k repliki. Prijavljam se k repliki.
JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! V repliki bi rad odgovoril na vsaj dve ali tri misli, ki so se dotikale tudi mojega dela in mojega položaja. Tako me je gospod Zamernik vprašal, če še vedno razmišljam o možnosti, da bi odstopil. Prav tako pa je delno bilo o moji funkciji povedano tudi v razpravi gospoda Janše. Najprej naslednje. Točka 6, stran 17 - sporazuma med obema koalicijskima strankama govori naslednje; vkolikor bi v funkcioniranju državnega zbora prihajalo do zastojev, bo koordinacija vodij poslanskih skupin v sodelovanju s pooblaščenimi predstavniki vlade na podlagi programa in stališč vlade odločala o prioritetah pri uvrščanju zadev na dnevni red državnega zbora. Če je kakorkoli to možno razumeti, da bodo imele poslanske skupine vladnih strank kakšno prioriteto pri dnevnih redih, v nasprotju s poslovnikom Državnega zbora, potem pri takem početju mene ne bo zraven, če bom še predsednik državnega zbora. Zagotavljam vam, da bodo poslanske skupine, vse poslanske skupine pač lahko o teh stvareh odločale samo na podlagi poslovnika. Razumljivo pa je in to je praksa vseh koalicij, da se seveda poslanske skupine in vodje le teh usklajujejo, predno se odločajo o dnevnih redih.
Kar se pa tiče poziva, ki sem ga bil v preteklih štirinajstih dneh deležen s strani vsaj dveh predsednikov strank, naj iz moralnih razlogov razmislim o svojem odstopu, pa naslednje. Bil sem počaščen, da so me stranke slovenske pomladi predlagale za predsednika državnega zbora. Kot se spominjate tistega večera, sem dobil 45 glasov. Tudi če bi jih dobil takrat 46 ali pa 47, bi bil, če bi bil izvoljen, potem poslanec vseh poslancev oziroma vseh poslanskih skupin, tako bi deloval. Naslednji dan je prišlo do dogovora in me je za to mesto podprla velika večina tega državnega zbora. In jaz želim v tem smislu delovati naprej, ne kot nadstrankarsko, ampak kot človek, ki imam pomembno funkcijo v Slovenski ljudski stranki, ampak na način, da bom pri svojem delu upošteval poslovnik in interese vseh poslanskih skupin. Če pa boste našli v mojem delu kakšne zadržke o tem, pa so poslovniške možnosti, da predlagate mojo zamenjavo.
Sedaj pa samo še na kratko o nekaterih stališčih, ki so bila izražena v razpravah, še posebej v razpravi cenjenega kolega, gospoda Janeza Janše. Veliko programskih zadev je bilo danes tukaj povedanih. Mislim, da ste poslanci tistih strank, ki pričakujete, da če bo danes vlada izglasovana, da boste v opoziciji, korektno prebrali ta sporazum. In moja ocena, ki sem jo izrekel včeraj v eni od javnih televizijskih oddaj, da če bo danes vlada potrjena, bo dobila Slovenija stabilno vlado in močno in odgovorno opozicijo, še vedno drži. Če se bo to zgodilo danes, potem bomo dobili, po moji oceni, relativno programsko stabilno vlado, politično in programsko stabilno vlado in tudi močno opozicijo, in to ni slabo za Slovenijo, ki jo čakajo pomembne naloge.
Kar se pa tiče vprašanja politične razvidnosti oziroma odnosa do volilcev, pa naslednje. Jaz sem bil v predvolilnem času eden od tistih predstavnikov Slovenske ljudske stranke, ki sem bil zelo veliko na terenu, med volilci. In sem o prihodnjih političnih odločitvah stranke povedal dve stvari: prvič, Slovenska ljudska stranka želi biti po uspešnem nastopu na volitvah vladna stranka, v kateri bo lahko uresničevala čim večji del svojega programa in predvolilnih stališč; to je bilo prvo stališče in organi stranke so to potrdili. In drugo stališče: če se bo po volitvah pokazalo, da bodo imele stranke slovenske pomladi realno možnost, da oblikujejo vlado, bo Ljudska stranka storila vse, da bo do tega prišlo.
Spoštovane kolegice in kolegi! Z vso odgovornostjo trdim, da je po volitvah Slovenska ljudska stranka storila vse, da bi prišlo do te vlade, toda realno se je pokazalo, da ni bilo možnosti. Zato sem lahko korekten do svojih volilcev, ko sem poskušal v skladu z usmeritvami organov stranke, izvršilnega in glavnega odbora, uresničiti prvo obljubo našim volilcem: da bomo poskušali po teh volitvah svoj program uresničevati v vladi. To je zame pomembno stališče in zato bi tudi prosil, da se ga tako interpretira. To je stališče do naših volilcev, tako smo jim govorili in tako bomo naprej delovali.
Kar se pa tiče vprašanja politične razvidnosti, pa samo to, dve poti sta: ali se odločimo, da Slovenija gre v smer močnih političnih programskih blokov, ali pa poskušamo poiskati možnost, da se dva politična bloka, morda dve največji stranki, čeprav imata programske razlike, poskušata politično in programsko srečati in oblikovati vlado. Poskus Ljudske stranke gre v drugo smer. Čas bo pokazal, če smo se pravilno odločili. Hvala lepa. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Skoraj sem prekoračil čas, mislim, da je bilo samo nekaj sekund, se opravičujem! K repliki sta se priglasila gospod Franc Potočnik in gospod Vincencij Demšar.
FRANC POTOČNIK: Dame in gospodje, repliciral bom gospodu Janši in še nekaterim poslancem iz njihove poslanske skupine. Jaz se zahvaljujem Socialdemokratski stranki za veliko skrb, ki jo posveča Slovenski ljudski stranki. Če je to eden od razlogov, da po vseh javnomnenjskih raziskavah Slovenska ljudska stranka stoji pred Socialdemokrati, se za to skrb še naprej priporočamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Vincencij Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Gre za bistveno razliko. Krščanski demokrati smo se na svojem kongresu v Škofji Loki dogovorili, da bomo samo skupaj s strankami slovenske pomladi šli naprej. Torej, meni je bil prvi cilj slovenska pomlad in šele potem drugi cilj, kaj bo s Krščansko demokracijo. Meni je bilo to, da se v Slovenij premakne, pa da pridemo do nekega bistvenega premika. Zato vidim in mi je žal, da sva z gospodom Podobnikom imela na prvem mestu postavljeni dve različni srani. In zdaj vidim, zakaj se je potem tudi to dogodilo. Tisto, kar je imel kdo prvi na prvem mestu, tistega se je še naprej držalo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Repliko ima gospod Marjan Podobnik.
MARJAN PODOBNIK: Spoštovani! Upam, da bo danes zadnjič omenjeno ime spoštovanega gospoda dr. Bajuka. Jaz seveda verjamem, da izjava, ki jo je dal gospod Janša, ustreza resnici, sam sem pa povedal samo to, o čemer sem se z njim pogovarjal. Namreč, res je povedal, da ne bo sodeloval v taki vladi, na tak način, da je želel, da pridejo vse tri stranke slovenske pomladi skupaj, zato sem si med drugim tudi jaz tako prizadeval za vlado narodne enotnosti, v kateri bi bil lahko tudi dr. Bajuk - imel bi pomembno težo. Res pa je, da mi je na zadnjem pogovoru dejal, da je ob tako pomembnih vprašanjih, kot je vprašanje ustreznega lastninjenja saniranih bank, pripravljen kljub vsemu pomagati z nasveti. Če se je premislil, bom seveda tudi to stvar spoštoval.
Druga stvar. Pragmatizem, amoralo in nenačelnost očitati Slovenski ljudski stranki - bom povedal zelo odkrito: žal niste pravi, niste pravi v tej vrsti, kjer boste, kot pravite, opozicija, če bo danes vlada izvoljena. Jaz ne želim zaostrovati današnje razprave, ampak še enkrat poudarjam: nobene moralne pravice nimate nam tega očitati tisti, ki ste rušili prvega demokratično izvoljenega predsednika slovenske vlade, ki ste sodelovali v vseh možnih koalicijah in ki niste naredili tega, kar bi lahko, da bi prišlo do vlade narodne enotnosti, v kateri bi sodelovale vse te stranke slovenske pomladi. Če bi pol tega naredili, kar sem sam naredil, bi danes to vlado imeli, to trdno verjamem.
In glede vlade narodne enotnosti še to. Razmerje, ki je bilo doseženo na koncu. Seveda lahko rečemo, ali je nekdo mislil resno ali ne, ampak tisto, kar je bil zadnji dogovor pred dokončnim razhodom, je bilo razmerje 10:10, kar je bilo korektno glede na dejstvo, da je bilo natanko na pol razdeljeno tudi volilno telo oziroma poslanci v državnem zboru. Edina stvar, ki ni bila dosežena, je res, je bilo eno od močnejših resorjev, namesto enega od močnejših resorjev bi dobili enega od, po pač naših skupnih ocenah, šibkejših resorjev. To je bila edina stvar, ki v danem trenutku ni bila dosežena in takrat sem predlagal, kar je bilo tudi povedano, da je res, da se lahko, če je znotraj strank problem, se lahko problem reši tudi s kvoto Slovenske ljudske stranke, ampak pač ocene so bile, da to ni rešitev.
Torej glede nazivov, glede naslovov v tujih časopisih, ali je to zmaga Ljudske stranke ali Marjana Podobnika. Ni zmaga, to ni zmaga Slovenske ljudske stranke, to ni moja zmaga. To je v prvi vrsti veliko tveganje, ki ga je bila pripravljena prevzeti Slovenska ljudska stranka in če projekt ne bo uspel, se zavedam, da bo predvsem Slovenska ljudska stranka plačala ceno. Ampak plačala jo bo zato, ker mi želimo nekaj iskreno narediti za to državo, ljudje nam zaupajo. Vsak peti glas slovenskih volivcev smo dobili. In verjamemo, da lahko nekaj doprinesemo k temu, da bodo mladi imeli nekaj več perspektive, da se bo prav za tega malega človeka, ki danes zaradi nedelovanja pravne države je neenak pred zakonom, nekaj res naredilo. Ne verjamem, da je možno vse narediti, ampak verjamem, da nekaj lahko naredimo v tej smeri in pričakujem podporo vseh tistih, s katerimi smo skupaj oblikovali določene programske točke. Verjamem, da smo sposobni skupaj narediti eno potezo v tej smeri, da bodo mladi izobraženi ljudje dobili možnost za zaposlitev. Konec koncev nas bo prav tisti del tiste populacije, na katero se vsi sklicujemo, ki je ključna, če želimo, da bo tudi starejša generacija dolgoročno pač imela perspektivo, verjamemo, ocenjevali, kot ste rekli in prav je tako, po naših dejanjih. Tveganje prevzamemo nase, ne prelagamo ga na vaša ramena.
Sicer pa, kolega Janez Janša, jaz sem te tu v državnem zboru in pred parlamentom branil takrat, ko so te odstavljali. Imel sem pač priliko spoznati marsikaj. Ni mi žal. Če bi bil danes na tem, bi ponovno isto naredil, ponovno bi te branil. Žal, pa nisem imel priložnosti slišati besede hvala v vsem tem času. Je tudi ne zahtevam. Želim pa, da tisto, kar je bilo in kar bo morda dobrega narejenega, da se spoštuje in da ne bomo odkopali sekir, bojnih sekir tam, kjer nam lahko skupno naredijo samo škodo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo repliko? Gospod Janez Janša, prosim. Potem je prijavljen še gospod Kelemina.
JANEZ JANŠA: No, v tem državnem zboru je kar nekaj ljudi, ki vedno, ko je treba govoriti z argumenti, na koncu pravijo, da so me kdaj branili. Jaz upam, da me ne bodo še kdaj aretirali in da ne bo treba še kdaj demonstrirati zame in me braniti in se potem sklicevati na te stvari. Gospod Podobnik, če ti takrat nisem rekel hvala, rečem zdaj. Iskrena hvala. Mislim, da smo se zavzemali za isto stvar. Jaz prej nisem govoril zaradi tega, besed, ki so bile izgovorjene leta 1994, ampak zaradi tega, kar se je zgodilo zdaj in ker mi je žal, da se je to zgodilo. Jaz vam te pravice ne oporekam.
Drži tisto, kar ste rekli, odgovornost je vaša, vi ste si to naložili in čez nekaj časa bo čas pokazal, kdo je imel prav.
Še enkrat ponavljam, jaz bom najbolj vesel, če bo čas pokazal, da ste imeli ob tem koraku vi prav, ne pa mi, ki to kritiziramo. Morate pa seveda v demokraciji dopustiti tudi partnerju, ki je z vami podpisal pogodbo, pa ste jo prelomili, da izrazi svoje nestrinjanje s tem. Argumenti, ki ste jih navedli, so po vašem mnenju taki in držijo, po našem mnenju so drugačni. Vi ste predstavili svoje, mi smo predstavili svoje. Tako da jaz tukaj ne vidim nobene potrebe za tem, da bi se stvar nadalje zaostrovala. Tudi vi ste prvi govorili in pač replicirali na nekatere stvari, ki so bile zelo blago izrečene s strani poslancev Socialdemokratske stranke in Krščanskih demokratov in seveda beseda vedno da besedo. Še enkrat ponavljam v tej repliki na repliko. Mi vas bomo podprli v vseh predlogih, za katere bomo smatrali, da gredo v smeri programa strank slovenske pomladi, in vas bomo kritizirali v tistih točkah, v katerih bomo smatrali, da gre to v drugo smer. In bomo izražali obžalovanje, če bomo videli, da pač v vladi ne morete doseči tistega, za kar jaz verjamem, da zdaj mislite, da boste lahko dosegli in verjamem v to dobronamernost, da si boste v tej smeri prizadevali. Morate pa tudi vi verjeti nam in Krščanskim demokratom, da imamo iz takega sodelovanja svoje izkušnje, da te izkušnje niso ravno dobre, pravica do iluzij, bom rekel, je dovoljena, brez iluzij bi bilo itak težko živeti na svetu, ampak tisti, ki ima neke izkušnje, pač jih menda lahko pove. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Janša. S tem dajem besedo zadnjemu prijavljenemu razpravljavcu, gospodu Kelemina Branku. Se opravičujem, gospod Pahor je tudi še prijavljen.
BRANKO KELEMINA: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci, spoštovani kandidati, gospod mandatar! Jaz sem mislil, da me bo doletela ta čast, da bom danes zadnji, pa zgleda da ne bo tako. Nič zato. Tudi jaz bom, tako kot so že nekateri danes rekli, da bomo morda danes po treh in pol mesecih dobili pretežno staro-novo vlado. Ker velik del slovenskih neodvisnih medijev, kot je na primer..., Delo in drugi, to krivdo valijo predvsem na parlament in s tem na poslance, torej branim pač nas poslance kot celoto, češ da so ti nepripravljeni, ali se celo nesposobni dogovoriti karkoli za dobro Slovenije. Menim, da ne bi bilo slabo nekoliko osvežiti spomin, kdo vse je pravzaprav bil odgovoren za sestavo vlade v tem obdobju. Za to, da bo komaj danes mogoče izvoljena ta vlada, obstaja več razlogov. Po moji oceni so najpomembnejši naslednji. Eden od razlogov za zavlačevanje je bil ta, da so vsi, ki so imeli pravico o tem odločati, izkoristili sicer z zakonom in ustavo določene roke takorekoč do zadnje sekunde.
Spomnimo se samo primera predsednika države, ki se je kar nekajkrat sestal s predstavniki strank, pa se ni hotel odločiti, čeprav je že mogoče lani vedel, kdo bo novi mandatar.
Drugi, tudi zelo pomemben razlog je tisti, ki ga je že omenil gospod predsednik Janša, da smo imeli na razpolago 2 kandidata za mandatarja, ki sta bila vkopana in nihče od njiju ni bil pripravljen na kakršnokoli drugo ali tretjo rešitev.
Tretji zelo odločilen razlog, zakaj še ni vlade, pa je ta, da je vladna koalicija sama glasovala proti svoji vladi. Upam, da danes ne bo tako in to morda, kot je bilo nekje tudi že zapisano, sam mandatar. Zakaj je koalicija sama glasovala proti sebi, je lepo in slikovito danes povedal gospod mandatar, samo ni hotel povedati, da je to storil zato, da bo LDS lažje ribarila v kalnem, kot je že tudi nekdo omenil.
Slovenski politični prostor je s to potezo zelo zamegljen po ugotovitvah domačih in tujih političnih komentatorjev. Le upati moram, da bom tudi jaz in stranke opozicije imele možnost v tej mlakuži ujeti kakšno bolj ali manj crknjeno ribo. Seveda je potrebno pri tem omeniti tudi sposobnost našega mandatarja, ki se vseskozi drži starega preizkušenega reka: Kadar se najbolj mudi, se usedi in polovica stvari se bo uredila sama.
Upam, da takrat, ko bom sam prišel k njemu s kakšnim zahtevkom, se ne bo usedel in prepustil stvari, da bi same stekle naprej, ampak da me bo mogoče tudi sprejel in mi kako ustregel. Ampak znano je tudi reklo, da je v politiki vse dovoljeno, le presenetiti se politik ne sme dovoliti. Prav to pa se nam je vseskozi dogajalo, ker smo razmišljali preveč čustveno, preveč pošteno. Menim, da sem s povedanim razbremenil krivdo, ki leti na račun poslancev, zakaj tako dolgo nimamo te vlade.
Prav tako sem nekje v neodvisnih, samooklicanih medijih zasledil, da je kandidat za ministra za finance padel zato, ker je predlagal zamrznitev poslanskih plač in plač teh ministrov.
Tukaj danes pred tem parlamentom, pred vlado in tudi pred javnostjo bi predlagal, da bi ustrezni organi državnega zbora izvedli zamrznitev plač in da bi bil to naš prvi prispevek k stabilizaciji političnih in ekonomskih razmer v slovenskem prostoru. Parlament in vlada sta managerja velikega podjetja. To je Slovenije. Vsaka usoda podjetja je odvisna od njenega vodstva, v prvi vrsti od njenega vodstva. Upam, da se tega vsi zavedamo. Zato še enkrat. Usoda Slovenije je v rokah tega parlamenta in te vlade in nikogar drugega. Izkoristimo to priložnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kelemina. Besedo ima gospod Borut Pahor, podpredsednik državnega zbora.
BORUT PAHOR: Gospoda predsednika, spoštovane kolegice in kolegi! Poglavitni cilj, pred katerim je vsa slovenska politika ne samo vlada, so reforme, ki naj bi Slovenijo utrdile kot stabilno demokracijo, ki naj bi uvedle v Slovenijo socialno tržno ekonomijo in ki naj bi nas kvalificirale za državo, ki lahko stopi v krog najrazvitejših držav. Imam občutek, da se, ne glede na konceptualne razlike med nami, strinjamo, da so v tem smislu pomembne predvsem tri naloge - dvigniti konkurenčno sposobnost slovenskega gospodarstva, izvesti reformo socialne države in poskrbeti za to, da bomo šli v Evropsko unijo in NATO, tako da bomo okrepili našo državnost in ohranili nacionalno istovetnost.
Tisto, kar je bilo morda premalo poudarjeno v tej programski debati in programski debati pred slabimi tremi tedni, je nevarnost, ki preži na te reforme. To je občutek izgube, ki ga ima vse širši krog ljudi, namreč vse manjša je identifikacija s potrebo po teh reformah. Ta občutek za izgubo mora slovenska politika dobro paziti. Ker vse manj ljudje mislijo, da so te reforme potrebne, ker jim ne izboljšujejo njihovega socialnega položaja. V tem smislu se bo morala slovenska politika poskušati v tem mandatu soočiti z vprašanjem, ali zna uvesti socialno tržno ekonomijo, tako da razslojevanje ne bo odvisno od drugih spremljevalnih okoliščin, kot večinoma odloženega dela. Če bi se zgodilo drugače, potem je že moč napovedati, da bodo reforme skrenile s poti in da Slovenijo čaka drugačna prihodnost, kot si jo želi večina Slovencev. Mislim, da je dobro, da za to dobimo vlado.
Strinjamo se, da imamo različne poglede na to, katera vlada bi s temi reformami opravila najboljše. Tisto, kar je za to morda kljub vsemu dobro, da je ta večinska vlada. Ima trdno podporo med poslanci. To obvezuje poslance koalicije, da glasujejo zanjo in daje možnost poslancem opozicije, da brez velike stiske, brez kakšnega morda kakšenkrat preveč konstruktivnega občutka za državotvornost, glasujejo proti vsem tistim predlogom, za katere bodo sodili, da so morda predvsem predmet politične trgovine ali pa da niso v skladu z njihovimi pričakovanji ali interesi njihovih volilcev. Jaz bi opozoril na to veliko prednost, ki jo imamo v tem mandatu, da imamo večinsko vlado in da imamo zelo močno opozicijo. Jaz mislim, da vsemu navkljub to prinaša v Slovenijo nek prepotreben politični mir, kjer se bodo seveda sem in tja iskrili tudi ideološki spopadi, vendar kjer bodo morale politične stranke pokazati, ali znajo ali ne znajo dajati odgovorov na vprašanja, ki zadevajo večino Slovencev. In mislim, da bo parlament tisti prostor, kjer se bodo te diskusije iskrile.
Tukaj bi rad prosil predvsem kolege iz vladnih strank, predvsem mandatarja in predsednika vlade, dr. Drnovška, da, kako bi rekel, nekako disciplinira nek občutek, ki ga je bilo moč dobiti v zadnjih letih, namreč njegov občutek, da je vse tisto, kar reče Liberalna demokracija ali on osebno, že hkrati tudi državni interes. Državni interes ni tisto, kar reče Liberalna demokracija, in tudi ne tisto, kar bo rekla njena vladna partnerica, Slovenska ljudska stranka. Državni interes bomo oblikovali v tej hiši. In jaz upam, da bo ta politični mir, o katerem govori, omogočil, da bomo med seboj soočili dobre argumente in potem izbrali najboljše. Jaz si želim, da bi tudi moja poslanska skupina, poslanska skupina, kateri pripadam, v tej diskusiji sodelovala s tvornimi argumenti in ravnala konstruktivno, da bo podprla vlado vselej tedaj, ko bo mislila, da je predlog dober, da govori tudi v interesu ljudi, ki jih mi zastopamo, in da bo brez vsakih pomislekov glasovala proti vladi vselej tedaj, ko bo mislila, da so ti predlogi slabi.
Združena lista je opozicijska stranka, kot sem prej rekel, tudi danes njej in drugim ni potrebno razmišljati o tem, da bi podprli vlado, ker ima dovolj glasov. Mi predlagamo, da se torej ta vlada izvoli, da se jutri začenja odštevati 100 dni, ko ima vlada čas, da se konsolidira, in da po stotih dneh naredimo prvo inventuro in začnemo resno politično delo, ki bi, kot smo rekli, Slovenijo kvalificiralo kot uspešno državo, vendar ne samo na ravni statistik, ampak tudi na ravni neke empirične vsakdanje izkušnje večine ljudi, da živijo danes boljše, kot so živeli včeraj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Pahorju. Sprašujem, ali je on zadnji razpravljalec? Gospod Pucko želi besedo, prosim. ...(Žvižgi!)... Prosim, prosim, besedo ima gospod Ciril Pucko.
CIRIL PUCKO: Hvala lepa, spoštovani gospod predsednik. Ciril Pucko, samostojni poslanec. Spoštovani gospod predsednik vlade, spoštovani kandidati za ministre, spoštovane poslanke in poslanci! Končno, skoraj štiri mesece po volitvah, se je začelo v Sloveniji uresničevati tisto, zaradi česar sem podprl kandidaturo gospoda Drnovška za mandatarja. Zato, ker je prevladal razum, lahko danes odločamo o imenovanju sredinske vlade, z dokaj solidno podporo v tem državnem zboru. V nasprotju s tistimi eminentnimi predstavniki tako imenovanih spomladanskih strank, te poteze Slovenske ljudske stranke ne štejem za zavrženo, ampak vam, kolegica in kolegi iz Slovenske ljudske stranke, čestitam!
Čestitam zato, ker ste se vrnili k svojemu programu, zaradi katerega ste dobili takšno podporo na volitvah. Čestitam zato, ker ste znali zavreči lažni krščanski etos in dvojno moralo politike Alojza Peterleta, ki vodi stranko v pogubo. In čestitam zato, ker ste se uprli tako imenovanim desnim Socialdemokratom, ki bi želeli z vašimi rokami loviti kače.
Predlagane kandidate za ministre pa bom podprl predvsem iz naslednjih razlogov. Prvič. Država Republika Slovenija je že skoraj pol leta brez vlade, potrebujemo pa stabilno sredinsko vlado z zadostno podporo, ki se bo sposobna takoj lotiti reševanja realnih gospodarskih problemov, ustreznega reševanja socialnih težav in zagotavljanja socialne varnosti vseh državljank in državljanov Republike Slovenije. To vlado potrebujemo takoj tudi zato, da bomo lahko ustrezno s čimvečjim konsenzom med političnimi strankami razreševali probleme slovenske zunanje politike, in da bomo enakopravno obravnavani pri našem vključevanju v zahodnoevropske integracije in zvezo NATO. Za vlado bom glasoval tudi zato, ker so mi volivke in volivci zaupali mandat za delo in ne zato, da se bodo poslanske skupine, ki jih ni tukaj, prepirale o tem, kje bo kdo sedel v tej dvorani, kje in v kateri pisarni bo posamezni poslanec lahko opravljal tisto delo, ki zelo veliko stane vse davkoplačevalce. To vlado podpiram tudi zato, da bom lahko uresničeval svoj program, ki je namenjen vsem Prekmurkam in Prekmurcem ter razvoju Prekmurja v celoti ter zato, da bomo lahko v okviru kluba pomurskih poslancev čim uspešneje uresničevali naš program.
Z današnjim imenovanjem vlade bomo poslanci končno začeli opravljati svoje poslanstvo. To je tisto, zaradi česar smo bili izvoljeni. Sprejemati zelo pomembne odločitve, ki so pred nami in od katerih je odvisno vsakdanje življenje tisočev davkoplačevalcev in davkoplačevalk. Končno bomo z izvolitvijo vlade prešli k delu za dobro in v korist države Slovenije. Prešli bomo iz strankarskih okopov k normalnemu demokratičnemu dogovarjanju, k težavni in dolgotrajni gradnji tolikokrat omenjenih mostov.
In na koncu. Spoštovane kolegice in kolegi, se zahvaljujem vsem vam. Zahvaljujem se vsem državljankam in državljanom, ki ste razumeli mojo potezo in mi stali ob strani. Sedaj lahko že z gotovostjo rečemo vsaj dvoje; da bi danes ne imeli predsednika vlade in ne vlade same. Vprašanje pa je, ali bi že bil konstituiran parlament s svojimi delovnimi telesi. Še posebej pa se z obžalovanjem, ker ga ni tukaj, zahvaljujem poslancu Alojzu Peterletu za zelo načrtno in vztrajno širjenje laži in podtikanj najslabše vrste. Njegovega organiziranega linča proti meni in njegovega hkratnega pozivanja na človečnost. Svetujem mu, da, če že drugega dokazano ni sposoben početi, črta vsaj iz imena te njegove stranke, zapisano z veliko začetnico, besedo "krščanski", ker je prav zaradi njega ni vredna. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pucko. Če ni dodatnih razpravljavcev, bi vprašal predsednika Vlade, če želi besedo? Prosim, doktor Drnovšek.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Ob koncu današnje razprave bi želel odgovoriti, komentirati posamezne sklope vprašanj oziroma tudi kritik, ki so se pojavile v razpravi. Kot prvo bi želel poudariti, da danes razpravljamo o Vladi, ki sem jo predložil, in da ste o programu mandatarja v državnem zboru že razpravljali. Ta program je osnova, izhodišče mojega delovanja v tem Državnem zboru tudi v naprej.
Koalicijski sporazum, ki sta ga sklenili Slovenska ljudska stranka in Liberalna demokracija Slovenije, v tistih najbolj bistvenih točkah opredeljuje skupne cilje teh dveh strank pri njunem skupnem delovanju v Vladi. Med tema obema dokumentoma ni temeljnih razlik, gre predvsem za razjasnjenje in preciziranje nekaterih vprašanj, nekaterih ciljev, zlasti tam, kjer so se postavljala vprašanja o tem, ali lahko stranki vzpostavita neko skupno politiko, nek skupen program. Dejstvo je, da program, kakršenkoli progam že, nikoli ni povsem kompleten, dokončen, zaprt in zato smo se že nekako navadili, da so potem običajno razprave o tem, kaj v programu ni napisanega, bolj kot o tem, kaj v programu piše. Tudi danes smo v glavnem poslušali o tem, česa v programu ni. Tisto, česar ni, že piše v ustavi, v zakonih ali bomo še tudi dodatno napisali, če bo treba.
Mislim, da ni treba posebej poudarjati, ponovno poudarjati, vendar bom to storil, da obe stranki podpirata in bosta zagovarjali takšne pravice narodnostnih skupin, kot so zapisane v naši ustavi, kot smo jih zaščitili z našim skupnim dogovorom. Enako velja tudi za vse druge pravice, ki so napisane v temeljni listini ob osamosvojitvi.
Postavljena so bila še nekatera druga programska vprašanja. Povsem razumljivo je, da tudi pri razmejitvi odnosov med državo in cerkvijo obe stranki izhajata iz obstoječe ustavne ureditve, ki postavlja jasno razmejitev med tema dvema institucijama, in je povsem razumljivo, da to ni potrebno pisati vsakič znova v vsakem novem dokumentu.
Kar se tiče nekaterih morda aktualnih vprašanj, vprašanj denacionalizacije, zlasti vračanja gozdov - vprašanje, ki se je aktualiziralo v zadnjih dneh, bi želel povedati, da sta stranki v tem sorazmerno kratkem času zdaj uspeli močno približati svoja stališča, da imamo zelo podobna stališča do tega, da v Sloveniji ne bomo vračali fevdalnih odnosov, da ne bomo restavrirali veleposesti in da obe stranki, računam, v naslednjih dneh lahko prideta tudi do povsem konkretne politične akcije, ki naj bi ustrezno razrešila to vprašanje. Prepričan sem, da bi do tega že prišlo v tem parlamentu, če bi seveda ta parlament že deloval oziroma če bi že vzpostavili vlado.
Postavljenih je bilo več vprašanj v zvezi s posameznimi ministri. Nekoliko me preseneča, da zlasti v zvezi z gospodarskimi ministri - ministri, za katere sem sam zelo prepričan v njihovo kvaliteto, v njihovo izkušenost, sposobnost, da se soočijo z zelo zahtevnimi izzivi v naslednjem obdobju. Res je, da je na zaslišanju matični odbor o ministru Gaspariju glasoval neodločeno: osem proti osem, in da je to verjetno predvsem rezultat tudi razmerij sil strankarskih odnosov v tem odboru. Vendar sam izhajam iz poznavanja ministra Gasparija, njegovega dela v teh letih, iz velikega ugleda, ki si ga je pridobil v tujini in pri nas doma, iz velike kredibilnosti, ki jo daje naši finančni politiki. Dobri finančni ministri so zelo redki in zelo težko je predsedniku vlade eksperimentirati na takšnem področju. Res je, da si tudi sam večkrat želim, da bi tudi na tem področju kakšne stvari napravili hitreje, morda bolj učinkovito odpravili še nekatere neučinkovitosti v finančnem sistemu, vendar po drugi strani so ravno eksperimenti v finančnem sistemu najbolj tvegani, kar nam kažejo številni finančni zlomi v različnih državah, zlasti tranzicijskih, pa tudi v nekaterih z že bolj ustaljenimi sistemi. Zato so finančni ministri z veliko znanja in s precejšnjo stopnjo konzervativnosti na nek način nujna potreba in tudi nujno zlo vsake dobre vlade.
Zelo me je veselilo, da se je v Vlado vključil prof. dr. Senjur, da je sprejel predlog, da sodeluje v tej vladi. Prepričan sem, da bo kot zelo renomiran ekonomist, teoretik, profesor, lahko zelo veliko prispeval k temu, da bo gospodarska ekipa Vlade še bolj učinkovita. Vendar bi ob tem seveda dodal to: ekonomska teorija je ekonomska teorija; ekonomske zakonitosti so ekonomske zakonitosti, ne da se jih prilagajati vsakokratnim trenutnim političnim potrebam.
Prepričan sem, da bo visoka strokovna integriteta prof. Senjurja v tem smislu močno pripomogla k temu, da bomo sprejemali prave gospodarske odločitve, četudi ne bodo vedno najbolj popularne oziroma najbolj všečne in na kratek rok.
Precej besed je bilo danes v nadaljevanju, potem ko sem že uvodoma podal svojo obrazložitev, izrečenih o novi koaliciji, o novem sporazumu med Slovensko ljudsko stranko in Liberalno demokracijo Slovenije. Zlati je prav ganljiva skrb drugih strank za to, kakšni bodo naši odnosi v tej novi koaliciji: ali bodo dobri ali ne, ali si v koaliciji lahko zaupamo ali si ne smemo zaupati; no lahko bi poenostavil, da je precejšen del razprav bil usmerjen v apriorno zbujanje nezaupanja med obema koalicijskima partnerjema. Določena stopnja nezaupanja med nami je seveda razumljiva. Uvodoma sem že dejal, da sta stranki v preteklih letih delovali na različnih bregovih - pozicija, Vlada ima svoje zakonitosti delovanja, opozicija spet druge, in da sedaj stranki stopata skupno v koalicijo seveda tudi z veliko vprašanji, z veliko odprtimi postavkami za naprej. Močno se zavedam, da je izjemno pomembno ustvariti to začetno zaupanje za delovanje te vlade. Prepričan sem, da vsaka stranka vnaša v Vlado neko svojo kvaliteto, in da, če bomo uspeli konstruktivno združiti naše prednosti, prednosti vsake stranke, potem bo od tega imela korist vsa Slovenija. Sam kot predsednik Vlade se bom resnično prizadeval, da bo temu tako.
Sporazumi, ki smo jih imeli prej z drugimi strankami; dovolite, da še enkrat komentiram tudi to vprašanje. Ti sporazumi se niso mogli uresničiti, zato je povsem nekorektno govorjenje o tem, da se ne držijo besede, da se ne držijo sporazumi. Kako naj se uresniči sporazum o skupnem delovanju v vladi, ki ni izpostavljena, ki je nismo mogli izvoliti? Ne more se uresničiti. In naša odgovornost vseh, ki smo tukaj, pa tudi odgovornost političnih strank ni odgovornost ene stranke do druge stranke. Seveda je odgovornost, kar se tiče korektnih medsebojnih odnosov, vendar naša primarna odgovornost je odgovornost do vseh državljanov. Državljani od nas upravičeno pričakujejo, da končamo te večmesečne politične prepire, igre, poizkuse, kako priti do vlade in to je tisto, zaradi česar smo tudi kandidirali na volitvah, obljubili smo vsak svoj program, zagotavljali smo Slovencem - volivcem nek soliden razvoj Slovenije v tem obdobju. In kako naj še podaljšujemo to sedanje obdobje od skoraj štirih mesecev še naprej, ne da bi resnično začeli razreševati vsa odprta vprašanja, vse odprte dileme. Kolikor je bilo težko za eno in drugo stranko na nek način stopiti iz prejšnjih povezav, to je bilo težko, to je bila težka odločitev, vendar je bil to s tega vidika nujen kompromis, nujen kompromis z vidika naše odgovornosti do državljanov; tistih, ki čakajo, da začnemo resno delati in da začnemo reševati probleme tudi v tem mandatu.
Naj izpostavim samo en primer, ki sta ga večkrat izpostavljali v današnjih razpravah, češ, da je neki bruseljski inštitut ocenil, da Slovenija zaostaja, da je med zadnjimi v prilagajanju svoje zakonodaje evropski zakonodaji. To je točno. Ampak zakaj zaostaja? Zato, ker je Slovenija šele lani junija podpisala sporazum o pridruženem članstvu z Evropsko unijo. Vi sami veste, kako je do tega prišlo po dolgih sporih z našo sosedo, po razrešitvi teh problemov in junija lanskega leta je šele Slovenija s podpisom tega evropskega sporazuma - sporazuma o pridruženem članstvu začela izvajati harmonizacijo svoje zakonodaje z evropsko oziroma izvajati predpristopno strategijo. Konec julija, torej mesec dni po tem pa je Državni zbor praktično nehal s svojim delovanjem. Od takrat naprej smo imeli predvolilno kampanjo, volitve in sestavljanje vlade vse do danes. Torej samo en mesec dni smo se lahko ukvarjali s harmonizacijo zakonodaje. Vlada, ki opravlja tekoče posle, ne more predlagati novih zakonov, ker to ne sodi med tekoče posle vlade. Torej praktičen primer paralize oziroma blokade v tem odnosu do Evropske unije in tudi razloga za to oceno, ki ste jo tako navajali, češ, kako smo slabi oziroma kako smo slabo delovali. To je razlog. Sicer je objektivno stanje Slovenije - ekonomsko stanje v primerjavi z vsemi drugimi kandidatkami za članstvo v Evropski uniji še vedno boljše, še vedno smo objektivno država z najboljšimi možnostmi za vključitev v Evropsko unijo, vendar pred nami je sedaj izjemno zahtevno delo prilagajanja zakonodaje, harmonizacije z evropsko zakonodajo. Zelo rad in z veseljem bom pa poslušal tiste današnje kritike, ki so nas kritizirali, da zaostajamo s harmonizacijo, ko se bomo pogovarjali o tej harmonizaciji. Kaj to pomeni? To je liberalizacija našega trga, tudi nepremičninskega trga in tudi drugih trgov. To pomeni prilagajanje evropskim pravilom igre, tudi takšnih, ki se nanašajo na tuje investicije, ki so velikokrat "osporavane" v Sloveniji. To so ta vprašanja in to je tisti kriterij, ki je ocenjeval, ali je Slovenija potem že blizu ali še ne Evropski uniji. Če uporabljamo takšne kritike moramo seveda vsaj vedeti, o čem govorimo, da bi seveda bilo vse skupaj verodostojno.
Pred nami, upam, da je danes uspešna izvolitev vlade. Upam, da bomo lahko začeli normalno delovati kot vlada in kot opozicija. Opozicija ima seveda vso pravico in navsezadnje tudi dolžnost, da kritizira, da izvaja pritisk na vlado. To vsekakor pričakujemo. Soočili pa se bomo z izjemno zahtevnimi vprašanji, ki bodo terjati seveda veliko znanja in veliko razmisleka na obeh straneh: tako v vladi kot v opoziciji. Vprašanja pred nami so strateškega, dolgoročnega pomena za Slovenijo: ne samo članstvo v Evropski uniji, ne samo članstvo v NATO paktu, ampak tudi vprašanja nadaljnjega gospodarskega in socialnega razvoja. Mi si želimo čim bolj uravnotežen gospodarski in socialni razvoj. Dejstvo pa je, da so se tudi v teh mesecih, ko smo mi sestavljali vlado, v svetu procesi odvijali naprej; da se evropske vlade naprej soočajo s pritiski globalizacije na njihova gospodarstva, z vedno večjimi pritiski svetovne konkurence, ki pritiska tudi na evropsko, da se vlade evropskih držav soočajo s tem, kako povečati svojo konkurenčnosti in kako na nek način tudi poceniti državo v širšem smislu in da so vsa ta vprašanja pred nami, a da to ne bodo lahka vprašanja.
Ko sem prebral in spremljal tudi zaslišanja naših kandidatov za ministre v komisijah Državnega zbora, sem njihova pričakovanja oziroma njihove želje po velikem povečanju proračunskih sredstev na posameznih področjih seveda razumel. Razumel sem ju kot neko startno osnovo za pogajanja o proračuna, ki se bodo takoj sedaj začela. Pogajanja o proračunu bodo izjemno težka in pogajali se bomo seveda o tem, komu dati in komu vzeti. Nihče ne govori o tem, da znanost ni pomembna. Je pomembna. Pomembno je šolstvo, pomembne so druge dejavnosti. In mislim, da so ta konkretna vprašanja pred nami. Niso rešena s koalicijskim sporazumom. Terjala bodo veliko strpnosti na koncu in dogovor o proračunu, ki ga Slovenija zdaj že nujno potrebuje. Tista vprašanja, ki jih še nismo dokončno razrešili tudi v tej koalicijski pogodbi, bomo razreševali sproti; se bomo uskladili, se bomo soočili z argumenti. In prepričan sem, da bomo tudi našli ustrezne rešitve.
Torej upam, danes resnično upam po prvem neuspelem poskusu, da bo tokratni poskus glasovanja o vladi uspešen in da lahko začnemo z delom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se dr. Drnovšku. Preden bi dal besedo gospodu Hvalici in gospodu Janši, bi samo vprašal, če dovolite, ali želijo besedo, ker nekako po takem vrstnem redu se gre, kandidati za ministre? (Ne želijo.) Še velja replika, gospod Hvalica? (Da.) Besedo imajo gospod Hvalica, gospod Janša in gospod Peterle.
IVO HVALICA: Hvala. Gospod mandatar, z veliko lahkoto ste prešli preko ministra Gasparija, kandidata za ministra in jasno, tudi sedanjega ministra, ali pa - bom rekel - kar večnega finančnega ministra. Tu nekaj ne drži. Sicer sem za vas slišal, da držite zadeve v šahu tako, da sprete ljudi med seboj.
Zdaj bi vas pa rad spomnil na tisti dan, ko sem bil pri vas na pepelnično sredo in sva se pogovarjala o lastninjenju v igralništvu. Ali se spomnite tega, gospod predsednik? Bil je prisoten tudi gospod Borut Šuklje. Ali veste, kaj ste takrat rekli? Rekli ste, da vas je minister Gaspari zavedel, da vi niste vedeli, da je s tem tako in tako. Oprostite, oprostite - ne zmajevati z glavo, ker verjetno snemate te stvari, pa si dajte prebrati magnetogram. To ste vi meni rekli. Meni ste celo rekli - trudil sem se, da bi registriral vsako besedo, ki ste jo izrekli - rekli ste tudi približno tako... (Gospod Ribičič, ali se lahko malo znižate, da bi lahko videl predsednika? Hvala lepa. Rad ga gledam, ko govorim.) Rekli ste tudi naslednje: "Ali veste, vi niste bili nikdar v vladi, ali veste, kako to izgleda? Nekateri ministri vam delajo, drugi pa ne. Jaz sem bil tu totalno zaveden." Oprostite, zdaj pa vi ne predlagate in greste mimo tistega, kar sem rekel. Niste se dotaknili ničesar. Dotaknili ste se samo odbora za finance, preko katerega kandidat za ministra ni šel, niste se pa dotaknili ostalih dveh stvari. Vi ste celo rekli, da se želite pogovarjati z menoj. Bili ste zelo fini. Vem, da ste blefirali, to mi je jasno. Ampak, ste pa to rekli in ker sem prepričan, da snemate te razgovore, dajte poslušati in boste videli, da je temu tako. Torej to še enkrat dokazuje vašo totalno nenačelnost, ker sem že zadnjič povedal, da minister Gaspari ni samoiniciativno zamočil, skril, zaprl v predal EPA 500 - mislim, da imam dober spomin - predlog zakona o lastninjenju igralnic. Ne. On je naredil to po vašem naročilu. Tu ga imate vi v šahu. Zakaj je to naredil? Hudiča, zakaj. Zato, da lahko ob času volitev potem fino pomolzete te stvari in da nimate nobenih problemov s financami. Tudi zato je potreben dober finančni minister.
Kar se pa tiče vaše ugotovitve glede tega, da je minister Gaspari vrhunski strokovnjak, v to ne dvomim. V Združenih državah Amerike so najbolj vrhunski finančni strokovnjaki utajevalci davkov. To so vrhunski strokovnjaki, ampak v napačni smeri. Vi veste, da so na področju ključavničarstva najbolj vrhunski strokovnjaki vlomilci, ampak to je v napačni smeri! A za vas je pa to...? Ni važno, v kakšno smer greš, važno je, da si strokovnjak! Hvala lepa za tako strokovnost. Meni je bolj važna poštenost in smer. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Hvalica. Besedo dajem gospodu Janši.
JANEZ JANŠA: Najprej je treba tukaj jasno povedati, da mi nismo veseli ugotovitev bruseljskega inštituta. Nismo veseli, da je Slovenija iz treh predmetov dobila nezadostno, iz enega pa zadostno. In seveda ne sprejemamo tega izgovora, da je ta zamuda nastala zato, ker smo šele pred kratkim podpisali pridružitveni sporazum - oprostite, mi to zakonodajo prilagajamo že vrsto let!
Leta 1993, se spomnim, na eni od prvih sej vlade, je bil sprejet sklep, da pri vsakem zakonu, pri vsakem predpisu morajo ustrezne vladne službe zraven napisati, ali je ta zakonodaja in v katerem delu v nasprotju z zakonodajo oziroma predpisi Evropske unije. Ta proces poteka v določeni meri že od leta 1991; od takrat, ko pač spreminjamo nekdanjo jugoslovansko in socialistično zakonodajo. Od takrat naprej pravimo, da te stvari prilagajamo Evropi - ne od lanskega leta, od začetka veljavnosti oziroma saj sploh še ne velja, od podpisa pridružitvenega sporazuma. Ta izgovor je zelo prazen, žal, moram to reči, ker mene ne veseli, ko berem te tabele in te analize, ker govorijo o Sloveniji; ne govorijo o dr. Drnovšku in o vladi, to mi govorimo tukaj v parlamentu, ampak govorijo o Sloveniji. In zelo neugodno se človek počuti, ko gre v tujino in vidi Slovenijo poleg Latvije in Romunije, mi pa tukaj pravimo, da smo prva tranzicijska država! Se pravi, prilagoditvena zakonodaja in zgodba s tem se ni začela šele v lanskem letu, ampak poteka že najmanj - in o tem so bili sprejeti ustrezni sklepi vlade in tudi tega državnega zbora in odbora za mednarodne odnose tega državnega zbora - najmanj od volitev leta 1992 - zelo jasne usmeritve so. In zaostanki niso vprašljivi samo zaradi tega, ker nismo prilagojeni evropski zakonodaji in tako naprej, ampak so vprašljivi tudi zaradi tega, ker mi še vedno uporabljamo vrsto zakonov, ki bi jih morali že zdavnaj spremeniti - ne zaradi Evrope, ampak zaradi nas. Še vedno uporabljamo jugoslovanske knjigovodske in računovodske predpise, ki so neustrezni; še vedno ni zakona o prevzemih vrste drugih finančnih zakonov, ki jih rabimo za to, da bo naše gospodarstvo funkcioniralo. In zato ne more biti izgovor, da smo šele lani podpisali pridružitveni sporazum zaradi Italije. Treba je kar povedati, da ima tudi dosedanja izvršna oblast velikansko odgovornost za to, da je temu tako; ne prihodnja vlada ne Vlada, ki jo danes imenujemo, ampak tista, ki je vladala doslej. Oprostite, tudi te zadnje štiri mesece. Vsi uradniki, ki morajo delati na tem: Urad za evropske zadeve, Služba za zakonodajo, vsa ministrstva so v tem času potrebovala proračunski denar. Vsi uradniki so dobivali plače. Ali kdo morda ni dobil plače? Prav vse smo plačali iz davkov v tem času in morajo delati tudi - bom rekel, v tem vmesnem času, ko ni vlade - na teh stvareh. To ni nobeden izgovor, da ni bilo Vlade. Saj je cela uprava bila tukaj, vsi ministri, vsi državni sekretarji do zadnjega uradnika. Oprostite, to so prazni izgovori. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Peterletu. Kot replika gospod Peterle? Ja.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Bil sem zelo pozoren na to, kar ste rekli, gospod predsednik, in rekli ste: "Te programske smernice so izhodišče mojega dela v Državnem zboru tudi v bodoče."
Rad bi povedal, da poslej ne boste mogli nastopati v prvi osebi; doslej ste bili mandatar, sedaj pa ste ali boste šef Vlade in mislim, da je zelo pomembno to, na kar so že drugi opozorili, na razlike med temi smernicami in med sporazumom, ki smo ga danes tukaj do neke mere kritizirali.
Omenil bom samo eno stvar. V vaših smernicah so na široko odprta vrata - tako to sam berem - za zadolžitev. V sporazumu ne vidim ničesar o možnostih za zadolževanje. Zame je to velika razlika in takih razlik je še kar nekaj in ne vem, kaj se bo izvajalo. Verjetno, kar se bo sproti dogovarjalo.
Kar zadeva kritike iz Bruslja, drži tisto, kar je že poslanec Janša povedal. Tudi jaz ne vidim razloga, da bi delo vlade in njenih služb vezali na tisti sporazum v lanskem letu, in pravite, da vlada dela samo tekoče zadeve. Nikjer ne piše, da ne bi smela kakšnega osnutka zakona dati naprej, nikjer ne piše, da mora biti stanje mirovanja ves čas, dokler ni nove vlade.
Očitno minister Kračun razume sporočilo iz Bruslja drugače kot vi, gospod predsednik, kajti ko je prišlo to do njega, je nemudoma napisal pismo vsem ministrom, naj pohitijo s temi deli. Ne vem sedaj, kdo prav politiko in tekoče posle v vladi razume. Mislim, da jih bolj razume Kračun, ker je zaznal, da je zadeva v veliki časovni stiski in problematiziram to obnašanje ravno zaradi posledic. Namreč, v časovni stiski bo seveda treba odločati zelo hitro in takrat bomo lahko sprejemali slabe odločitve. Vi sami ste pa že rekli: bomo videli, kolikšna bo pripravljenost Državnega zbora, da gredo stvari skozi. Torej, slabo pripavljene verjetno ne bodo šle. In ne bi rad, da se praksa nadaljuje, da bo teklo samo tisto delo, ki je v interesu nekaterih ljudi, le samo predsednika vlade. Brez problema je na internet prišel portret predsednika vlade, tudi ta gre iz državnega proračuna oziroma iz žepov davkoplačevalcev, kjer je notri kup neresnic - tudi ta, da ste zmagali na prvih demokratičnih volitvah, kar ni res. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi besedo predsednik Vlade, doktor Drnovšek? (Ne.) Gospa Maria Pozsonec najprej. Prosim.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Rada bi tudi povedala svoje mnenje glede gospoda ministra Gasparija.
Smatram, da je ocena o njegovem delu neprimerna in zelo zelo žaljiva. Delo gospoda Gasparija je od bonov do konvertibilne valute - se spominjate, da smo imeli Markovičev denar. Potem smo imeli trištevilčne inflacije in zdaj je ta inflacija enoštevilčna. Imamo uravnotežen proračun, imamo rezerve in bi še lahko nadaljevala. Smatram, da tako ponižati nekoga - strokovnjaka in tudi človeka, ni v skladu s človeškimi normami.
In žagati vejo, na kateri sedimo, je tudi nespametno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem predsedniku Vlade.
DR. JANEZ DRNOVŠEK: Hvala. Od tistega, kar je povedal gospod Hvalica, je res samo to, da sem mu zagotovil, da bo ta nova vlada v najkrajšem času razčistila vprašanje zakona o igralništvu in da se resnično sam za to temo do zdaj nisem veliko zanimal. Vse drugo je zraslo v njegovi bujni domišljiji. Ker sem to predvideval, sem tudi na tisti razgovor povabil pričo, ker se mi je zdelo, da z gospodom Hvalico ni dobro govoriti brez prič, razgovorov pa ne snemamo, če tega ne povemo tistim, ki so prisotni. To se tiče prve replike.
Kar se tiče druge replike gospoda Janše. Resnično vas bom z veseljem spomnil, vas in vse ostale takrat, ko bomo obravnavali tukaj harmonizacijo zakonodaje z Evropsko unijo. Takrat bom skušal potegniti nek kredit iz te vaše velike zavzetosti za harmonizacijo zakonodaje. Je pa to zakonodaja, sprejema jo parlament, ne vlada. In še enkrat bi poudaril, glavni problem Slovenije in tudi glavni zaostanek z vidika sistema zakonodaje je zaprtost nepremičninskega trga, vključno z ustavno omejitvijo. To je tisto, na kar Bruselj že ves čas opozarja in to vam moram seveda tudi tokrat povedati.
In kar se tiče vaše skrbi za ugled Slovenije v svetu; zelo me bo veselilo, če bosta, gospod Peterle in tudi gospod Janša, nehala z očrnjevanjem Slovenije in drugih slovenskih politikov v tujini, v razgovorih s tujimi državniki, s pošiljanjem raznih panfletov na različne naslove po svetu. Če se bo s tem nehalo, bo tudi s tem dan nek prispevek k boljšemu imidžu Slovenije v svetu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, doktor Drnovšek. Repliko ima gospod Partljič, gospod Hvalica in gospod Peterle.
ANTON PARTLJIČ: Lep pozdrav vsem skupaj! Imel bi kratko repliko na vas, gospod Lojze Peterle, čeprav mi je na nek način nenavadno, ker nič posebnega ne gojim do vas, da vam že tu večkrat dajem replike. Ampak sem opažal v tem času, kar volimo vlado in mandatarja, ste nekajkrat z daljšimi nastopi kar precej jedko govorili o gospodu Drnovšku. To me čudi, jaz bi si prej mislil, da bi morda lahko uporabili kakšno tako gesto, kot jo je gospod Janez Janša do Marjana Podobnika in mu je rekel: hvala. Kajti, kadarkoli se v naši poslanski skupini kdo pripravlja, da bi vas bodisi napadel bodisi polemiziral z vami, če za to izve gospod Drnovšek, to poskuša zmeraj preprečiti. Vedno reče: nikar po Peterletu, pod njim se število članstva Liberalni demokraciji manjša, število poslancev radikalno zmanjša in je za Liberalno demokracijo zelo dragocen, torej mi ga čuvajte.
Zato vam predlagam, da mu rečete, hvala, ne pa, da ga zmeraj kregate.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem gospodu Ivu Hvalici.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod mandatar, zdaj pa res ne vem, kaj je z vami - ali ste zavedeni ali niste? Ali veste, kaj ste rekli tu? Da boste poskrbeli za zakon o igralništvu, da ste vi govorili o tem z menoj. Lepo vas prosim, gospod mandatar!
Ta zakon smo sprejeli 19. maja 1995. leta, ima že brado! Vi pa še zdaj tega ne veste! En dan po najinem rojstnem dnevu - kot veste, sva slučajno oba rojena 18. maja, kot sva ugotovila zadnjič v razgovoru. Torej, vi mi govorite zdaj o zakonu o igralništvu. Ma, lepo vas prosim, to je neresno! Jaz sploh nisem govoril! Zakon o igralništvu, če se ne motim, je imel oznako EPA-196, tolikokrat sem to izrekel za to govornico, da vem, in smo ga sprejeli - zdaj bo dve leti.
Lepo vas prosim, da ste vsaj pred tem državnim zborom resni, če na vladi ne operirate s številkami in datumi. Jaz sem govoril o zakonu o lastninjenju igralnic EPA-500 in o tem smo se pogovarjali. Glede na vaše negiranje sedaj, bom rekel naslednje - uporabil bom slovenski pregovor: "Kdor laže, tudi krade". Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Za repliko se je prijavil tudi gospod Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Ja, zdaj izgleda, da je stvar zelo resna, kajti tudi gospod predsednik Vlade se je poslužil neresnice. Nobenih pamfletov ne širim po svetu, ne črnim nobenega, če me pa kdo vpraša, kako je pri nas doma, povem tisto, kar povem tudi doma. Ničesar drugega na tujem nisem še povedal. V demokraciji je tako, da človek lahko govori doma in po svetu. Če pa imava različne poglede na našo situacijo, ni to nič narobe, ali je to komu všeč ali ne.
Kar se pamfletov tiče, poglejte za vsak slučaj, kaj je vaša uradna tiskovna predstavnica pisala v Frankfurter Algemeine in mi, prosim, sporočite, ali je to pamflet ali je kaj drugega.
Kar zadeva jedkosti, gospod Partljič: zame je ključni kriterij resnicoljubnost. Po štirih letih sistematičnega ignoriranja koalicijskega partnerja, ki se imenuje SKD, ne morem izreči posebne zahvale za tak odnos, ki sta ga bili deležni tudi drugi dve stranki. Sem pa za temi mikrofoni zadnjič dejal, da sem vesel vsega, kar smo storili skupaj, in so zadeve, ki smo jih tudi skupaj dobro naredili. Pravim pa, koliko bi jih lahko še več, če bi ravnali demokratično, kot delujejo koalicije po svetu, ne pa, da je LDS grobo uveljavljala svojo silo in preprosto partnerja ni upoštevala. Še preprostih delovnih mest nismo mogli zasesti z našimi ljudmi, če tako rečem, ker je bil nek razrez, ko so bili ti tako ali drugače premaknjeni.
Torej, za tak odnos moram reči hvala, za tisto, kar so pa naredili, pa sem vesel, da smo naredili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Peterletu. Repliko ima gospod Boris Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi repliciral gospodu Peterletu, ki je rekel, da nič drugega ne govori v tujini kot doma, in to, kar pove doma, pove tudi v tujini.
Rad bi povedal, da sem nekje bral o nekem politiku iz neke druge države, ki je bil znan in zelo oster polemik v domovini in ko je nekoč šel na obisk v drugo državo, so rekli: "No, pa povejte še tukaj nekaj o vaši državi." Rekel je: "Veste, v tujini svoje domovine ne ogovarjam." In bi vljudno prosil, da bi se tudi vsi slovenski politiki držali tega. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko ima tudi gospod Mozetič.
MIROSLAV MOZETIČ: Hvala za besedo. Se opravičujem, da še enkrat stopim sem, vendar, ker sem ta trenutek poslušal to, o čemer je mandatar prej govoril, da naj bi nekateri politiki nehali pripovedovati svoja stališča, sem ga poslušal sicer v pisarni in sem prišel sem zato, da nekaj povem, ker sem se na nek način zgrozil.
Upam, da to ne kaže na to, da se bo začelo v prihodnosti pri nas določati, kaj kdo sme misliti, kaj kdo sme govoriti, kaj kdo sme pisati. Upam, da je obdobje, ko je bilo določeno, kaj kdo sme misliti, kaj kdo sme govoriti, kaj kdo sme pisati ter kako in kje in kaj, mimo. In upam, da se je gospodu mandatarju, gospodu Drnovšku, na nek način to samo zareklo, da to v resnici ne kaže na to in da bomo še vedno v tej državi spoštovali tisto, kar smo rekli, kar je zapisano v ustavi, kar je iz Evropske konvencije o človekovih pravicah, ki smo jo sprejeli, a še ne izpolnili v celoti, da je svoboda misli, govora - svoboda misli vključuje tudi izražanje in širjenje svojih stališč - da bo ta svoboda v tej državi še vedno ostala. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Spoštovane poslanke in poslanci! Ali želi še kdo besedo? (Ne.) Zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. V skladu z drugim odstavkom 265. člena poslovnika Državnega zbora se o imenovanju ministrov glasuje tajno. O imenovanju ministrov se glasuje tako, da se glasuje o listi kandidatov za ministre kot celoti. V skladu s 97. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke Državnega zbora in štirimi poslanci, ki jih izvoli Državni zbor na predlog predsedujočega. Prosil bi, da me poslušate in da kulturno dokončamo to sejo. Predstavniki poslanskih skupin so mi že posredovali predloge za člane volilne komisije. To so: Liberalna demokracija Slovenije - gospod Rudi Moge, Slovenska ljudska stranka - gospod Josip Bajc, Socialdemokratska stranka - gospod Jože Jerovšek, Slovenski krščanski demokrati - magister Marijan Schiffrer. Član te komisije sem tudi jaz kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje?
Če ne, dajem na glasovanje predlog za tako sestavo volilne komisije. Ugotovimo sklepčnost! (83 prisotnih.)
Kdo je za? (81 poslancev.) Je kdo proti? (1 član.)
Glede na izid glasovanja ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika Državnega zbora bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak k mizi predsedujočega in pove svoje ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka Državnega zbora pa v seznamu označi pri imenu in priimku poslanca, da mu je bila glasovnica tudi vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda za ali proti. V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika Državnega zbora je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena v skladu s prej omejenim navodilom, neveljavna.
Na podlagi 241. člena poslovnika Državnega zbora bodo kandidati imenovani za ministre, če bo za listo kandidatov glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Glasovali bomo v dvorani. Prosim poslanke in poslance, da izpolnjeno glasovnico oddajo v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani na mizi predsedujočega.
Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 18.25 uri ter bo trajalo 20 minut, do 18.45. Torej glasovanje se prične ob 18 uri 25 minut in traja 20 minut in traja do 18 ure 45 minut. Predvidoma bomo sejo nadaljevali ob 19. uri. Prehajamo na glasovanje.
(Seja je bila prekinjena ob 18.12 uri in se je nadaljevala ob 19.00 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane poslanke in poslanci! Predlagam, da nadaljujemo s sejo. Preden preberem zapisnik o izida glasovanja, prosim, da ugotovimo prisotnost. Ugotavljamo prisotnost! Prisotnih je 81 poslank in poslancev. To pomeni, da je Državni zbor sklepčen in lahko nadaljuje z delom.
Seznanjam vas z rezultati glasovanja, torej z zapisnikom o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju ministrov. Glasovanje je potekalo 27. februarja 1997 v prostorih Državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 89 glasovnic. Oddanih je bilo 89 glasovnic. Neveljavna ni bila nobena glasovnica. Veljavnih je bilo 89 glasovnic. Za listo kandidatov za ministre je glasovalo 52 poslank in poslancev, proti pa 37 poslancev. (Aplavz.) Na podlagi tega izida glasovanje je bila lista kandidatov za ministre izglasovana. Državni zbor je imenoval vse predlagane ministre v Vladi Republike Slovenije. Imenovanim ministrom iskreno čestitam. (Aplavz.) Prosil bi, da počakate, spoštovane kolegice in kolegi! Predlagam in vas prosim, da takoj preidemo na zaprisego.
Prosim ministre, da na podlagi 113. člena Ustave Republike Slovenije izrečejo prisego pred Državnim zborom. Predlagam, da opravimo zaprisego ministrov pred Državnim zborom.
Prvi bo zaprisegel gospod Marjan Podobnik, minister brez resorja, ki nadomešča predsednika Vlade in koordinira državotvorna ministrstva. Prosim.
MARJAN PODOBNIK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močni deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sledi zaprisega ministra za delo, družino in socialne zadeve mag. Antona Ropa. Prosim za mir v dvorani.
MAG.ANTON ROP: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močni deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za ekonomske odnose in razvoj, dr. Marjan Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močni deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za finance, mag. Mitja Gaspari.
MAG. MITJA GASPARI: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za gospodarske dejavnosti, gospod Metod Dragonja.
METOD DRAGONJA: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospod Ciril Smrkolj.
CIRIL SMRKOLJ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za kulturo, gospod Jožef Školč.
JOŽEF ŠKOLČ: Spoštovani zbor! Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za notranje zadeve, gospod Mirko Bandelj.
MIRKO BANDELJ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za obrambo, gospod Tit Turnšek.
TIT TURNŠEK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za okolje in prostor, doktor Pavel Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za pravosodje, gospod Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za promet in zveze, magister Anton Bergauer.
MAG. ANTON BERGAUER: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in se z vsemi svojimi močmi zavzemal za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za šolstvo in šport, doktor Slavko Gaber.
DR. SLAVKO GABER: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za zdravstvo, doktor Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za znanost in tehnologijo, dr. Lojze Marinšek.
DR. LOJZE MARINŠEK: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister za zunanje zadeve, gospod Zoran Thaler.
ZORAN THALER: Spoštovani! Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister brez resorja, odgovoren za področje lokalne samouprave, mag. Božo Grafenauer.
MAG. BOŽO GRAFENAURE: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Minister brez resorja, odgovoren za koordiniranje delovnih teles s področja socialnega varstva, gospod Janko Kušar.
JANKO KUŠAR: Spoštovani! Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo od ministrov spregovoriti Državnemu zboru? (Ne želi.)
Ker so bili poslanci Marjan Podobnik, Metod Dragonja, Ciril Smrkolj, Jožef Školč, mag. Anton Bergauer, dr. Slavko Gaber in Zoran Thaler imenovani za minister, ne morejo več opravljati poslanske funkcije, zato bom o tem takoj obvestil Republiško volilno komisijo in jo zaprosil, da zboru sporoči, kateri kandidati jih bodo nadomestili v skladu s 14. členom zakona o poslancih. Na podlagi obvestila Republiške volilne komisije bo Mandatno-imunitetna komisija zbora pripravila poročilo in predlagala potrditev mandatov že na naslednji seji zbora.
Spoštovane poslanke in poslanci! S tem zaključujem to točko dnevnega reda in s tem tudi 3. izredno sejo Državnega zbora Republike Slovenije. Hvala lepa. (Aplavz.)
(Seja je bila končana 27. februarja 1997 ob 19.17 uri.)