Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej

DRŽAVNI ZBOR REPUBLIKE SLOVENIJE

38. izredna seja

(22. julij 1999)

Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora.
Seja se je pričela ob 10.08 uri.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 38. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. člena in 54. člena poslovnika državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miroslav Mozetič, za pričetek seje Jurij Malovrh, Jožef Špindler, Miroslav Mozetič, kar dvakrat je napisan, Vladimir Čeligoj za popoldanski del, Jelko Kacin, za pričetek seje dr. Helena Hren-Vencelj, Stanislav Brenčič za pričetek seje, za pričetek seje Mirko Kaplja in Borut Pahor. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo navzočnost v dvorani! (61 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam!
Prehajamo na določitev dnevnega reda 38. izredne seje državnega zbora. Prejeli ste ga s sklicem z dne 20. julija. O predlogu bomo odločali v skladu s poslovniškimi določbami. Tako najprej prehajamo na predloge za umik posamezne točke z dnevnega reda. Pisnega predloga za umik posamezne točke z dnevnega reda nismo prejeli. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Preden gremo naprej, bi vprašal predsednika odbora za finance in proračun, ali glede na sklep, ki ga je le-ta sprejel ob obravnavi 12. točke, predlagane 12. točke, 13. točke, se opravičujem, predloga zakona o zavarovalništvu, druga obravnava, da bo o tej točki odločal meseca septembra, ali odbor predlaga državnemu zboru, da to točko umakne s te seje! Torej, prosim gospod Kopač, če to poveste.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne, odbor je sicer preložil obravnavo na odboru. Ni pa nikakor predlagal umika z dnevnega reda seje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Kopač! Sklep je bil, da se obravnava preloži na kateri mesec? (Glas iz dvorane.) Hvala lepa. Torej, ni predloga, da se ta točka umakne z dnevnega reda. Sam menim, da bi bilo korektno, da bi tak predlog tudi odbor posredoval državnemu zboru, da ne bi po nepotrebnem obremenjevali dnevnega reda seje. Ampak, če predloga ni, o njem ne bomo razpravljali.
Prehajamo na širitve. Gospod Rejc želi besedo.

IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. Predlagam širitev dnevnega reda izredne seje državnega zbora. Prosim, da glede na sklep komisije za nadzor lastninskega preoblikovanja in privatizacije, da uvrsti na dnevni red odlok o soglasju k dopolnitvam pravil Fiho in odlok o soglasju k spremembam in dopolnitvam pravilnikov o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije invalidskih in humanitarnih organizacij - oba smo obravnavali na sami komisiji in predlagamo državnemu zboru, da jih uvrsti.
Vzrok je v tem, ker je bil sprožen ustavni spor in s katerim bi se ta odlok, s tem odlokom se ta ustavni spor uredi in se lahko tudi razdelijo sredstva, ki so na voljo. Prosim, da državni zbor to sprejme. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Rejc. Tudi sam sem kot predsednik prejel sklep oziroma predlog vaše komisije kot tudi dopise drugih organizacij in posameznih poslancev s tem vprašanjem. Bilo je tudi nekaj drugih dodatnih točk predlaganih, da bi bile uvrščene na to izredno sejo. Ker sem sam sledil cilju, da bi vendarle čimbolj realno planiral delo na tej zadnji seji, se samo zaradi časovnih razlogov nisem odločil, da bi ti dve točki uvrstil na dnevni red.
Torej, gospod Rejc predlaga, da se izredna seja razširi z dvema točkama, ki se glasita:
- odlok o soglasju k spremembam in dopolnitvam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij,
- odlok o soglasju k spremembam pravil te fundacije.
Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? To je bilo že opravljeno. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.)
Ker ni več razprave, dajem najprej na glasovanje, da se dnevni red te izredne seje razširi s točko - odlok o soglasju k spremembam in dopolnitvam pravilnika o merilih in pogojih za uporabo sredstev fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za tako širitev? (38 poslancev.) Kdo je proti? (15 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za širitev sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se razširi ta seja s točko - odlok o soglasju k spremembam pravil fundacije za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij. Gre za vsebino, ki je povezana s prejšnjo točko. Ugotavljamo prisotnost! (72 prisotnih.)
Kdo je za to, da se razširi dnevni red s točko, ki sem jo pravkar prebral? Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Besedo želi, glede širitve, kolega Jakič.

ROMAN JAKIČ: Spoštovani gospod predsednik! Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ni mi prav prijetno tukaj stopiti pred vas in vsem jemati dragocene minute z opozorilom, da bi seveda nekaj, kar bi že zdavnaj moralo biti za nami in urejeno, morali urediti čimprej in po mojem mnenju, še na tej seji državnega zbora.
Za kaj gre? Govorim seveda in predlagam širitev dnevnega reda z novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Govorim o nekaj stavkih, dolgih pet vrstic, mogoče za nas tukaj obrobnega pomena, seveda za medicinske sestre in zdravstvene tehnike pa vitalnega pomena. Vitalnega pomena seveda za ohranitev in možnost razvoja stroke in kakovosti ter, kar je še pomembneje, ohranitev dostojanstva.
Novela, ki sem jo v parlamentarno proceduro vložil pred nekaj meseci, pravi, da zdravstveni zavod sprejme na usposabljanje kot pripravnike medicinske sestre in zdravstvene tehnike z višješolsko, visokošolsko in univerzitetno izobrazbo, če ima z normativi predvidena prosta delovna mesta.
Sredstva za plačilo osebnih dohodkov, prispevkov za pokojninsko in invalidsko zavarovanje ter zdravstveno zavarovanje pa zagotavlja proračun Republike Slovenije. Podobno smo z istim zakonom uredili sekundariat zdravnikov. Gre za zelo preprosto dopolnitev zakona, zato sem vodstvu državnega zbora že v sredi maja meseca predlagal sprejem po skrajšanem postopku. Stvar se je vlekla na vseh nivojih, tako na vladnem kot tudi v parlamentarni proceduri.
Problem pripravništva na področju zdravstvene nege je zadeva, ki seveda bode v oči. V Republiki Sloveniji po zadnjih podatkih iz ankete v zdravstvenih zavodih manjka prek 700 medicinskih sester in zdravnikov, tehnikov z višješolsko in univerzitetno izobrazbo. Hkrati pa v zdravstvenih zavodih preveč na široko izrabljajo zakonske možnosti, ki dovoljujejo voluntersko opravljanje pripravništva. Tako nekateri zavodi zahtevajo voluntersko opravljanje ne glede na dejstvo, da jim primanjkuje tovrstnega kadra. Medicinske sestre in zdravstveni tehniki so na svoj plakat zapisali "človek in pol". Ali naj besedo "človek" spremenijo v "suženj"? Prihaja namreč do novodobnega suženjstva, saj pripravniki brez plačila in kakršnegakoli zavarovanja zasedajo prosta delovna mesta v zdravstvenih zavodih in opravljajo delo, ki bi moralo biti plačano. Me boste vprašali - koliko je takih primerov? Ne vem, koliko vi, jaz jih poznam nekaj, ampak mislim, da je že eden preveč.
Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi! Ureditev pripravništva je tudi vrnitev dostojanstva zaposlenim v zdravstveni negi in bi nam glede na obseg vzela mogoče kakšno uro. Deklarativno smo sicer očitno vsi za ureditev problematike pripravništva, ker smo vsi za to. To se je pokazalo, spomnite se, ob množičnih čestitkah ob 12. maju, mednarodnem dnevu medicinskih sester. Sedaj pa imamo priložnost, da ne ostanemo le praznih obljub. Torej poskrbimo za to, da ti, kot jih jaz imenujem, sodobni sužnji, ne bodo več sužnji in razširimo dnevni red z obravnavano novelo zakona o zdravstveni dejavnosti. Bodočim zaposlenim v zdravstveni negi sporočimo, da nam ni vseeno, kdo, kako usposobljen in ne nazadnje tudi kako zadovoljen je z nami in drugimi državljani v trenutkih naše največje ranljivosti. Hvala za pozornost.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jakič. Kolega Jakič torej predlaga, da razširimo to izredno sejo s točko, ki se glasi: Predlog zakona o dopolnitvi zakona o zdravstveni dejavnosti, skrajšani postopek. Vaš predlog mi je znan. Tudi kot pripravo gradiva za to izredno sejo smo pod drugimi zadevami predstavili tudi vaš predlog. Sam tudi dobro poznam vsebino tega zakona. Rad bi vas pa samo opozoril na to, kar vem, da vi dobro veste, da pač je predpogoj, da se lahko o taki razširitvi odločamo, kadar imamo pri skrajšanem postopku mnenje matičnega delovnega telesa. To je podoben primer, kot je bil primer pri zakonu o trošarinah, ko je kolega Rokavec predlagal dve seji nazaj in ni bilo mogoče točke uvrstiti. Tukaj nastopi poslovniški zadržek, da bi državni zbor odločal o vašem predlogu. Gospa Zbačnikova želi podati pojasnilo, v funkciji predsednice odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko.

MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Tudi sama podpiram in menim, da bi bilo prav, da bi se ta točka uvrstila na dnevni red, da bi se končno ta problem rešil. Namreč, kot zdravnica dobro vem, kaj pomeni "team" za medicinsko sestro, in mi sedaj rešujemo ter urejamo status zdravnikov in zdravstvenih delavcev. Zato mislim, da je ravno pravi čas, da tudi to uredimo. Namreč, ta točka je bila tudi že na naši seji, vendar je na prejšnji seji nismo mogli obravnavati, ker ni bilo mnenja sekretariata, sedaj pa to imamo, in če je to ovira, bi pač mi naredili izredni sklic, bi se sestali in bi samo to točko obravnavali. Mislim, da je prav, da pokažemo, da tudi s svojimi besedami ob čestitkah in ob tem, ko urejamo celovito status zdravstvenih delavcev, kar pa pomeni, ne samo zdravnikov, ampak tudi medicinskih sester, to je celotnega zdravstvenega "teama", to podpremo in to tudi naredimo ter pokažemo, da resno mislimo. Zato predlagam varianto - če se člani odbora strinjajo - da se sestanemo, obravnavamo to točko, in da gre na dnevni red.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. 204.a člen poslovnika, ki v prvem odstavku govori, kateri so pogoji, da se prične skrajšani postopek za sprejem zakona, je nedvoumen. Z vidika predsednika državnega zbora vas moram opozoriti, da bi bilo odločanje o razširitvi s to točko v nasprotju s poslovnikom. Žal, gospod Jakič, vašega predloga zaradi poslovniške določbe ne morem dati v razpravo.
Ali je še kakšen predlog za širitev? Gospod Avšič ima predlog.

JOŽE AVŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi, lep pozdrav! Predlagam, da se na dnevni red današnje izredne seje uvrsti zakon o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Hrvaško o maloobmejnem prometu in sodelovanju. Ta zakon je bil nazadnje obravnavan na 32. izredni seji februarja letos in mislim, da je prav, da naš parlament končno po treh letih, odkar je ta sporazum med obema vladama podpisan, tudi ratificira omenjeni zakon. Tudi nekaj novih dejstev se je zgodilo v tem času. Spremembe v vodstvu komisije, vladne komisije za določanje državne meje, nove pobude, ki so v teh dneh prišle v parlament v zvezi z določanjem meja v Istri, ki kažejo na to, da do tega sporazuma verjetno ne bo prišlo kmalu, če se bo čakalo na dokončen sprejem vseh zadev v zvezi s slovensko-hrvaško mejo. Ne nazadnje pa mislim, da se zavedamo vsi v tem parlamentu, koliko lahko tak sporazum pomeni zlasti slovenskemu kmetijstvu, predvsem pa kmetijstvu ob slovensko-hrvaški meji. Na zadnji seji državnega zbora smo veliko slišali o položaju slovenskega kmetijstva; sprejemali smo interventni zakon, določili kar obsežen del sredstev za premagovanje težav v kmetijstvu, sami pa bore malo storimo za to, da bi teh težav bilo manj. Omenjeni sporazum bi ne nazadnje lahko izredno pospešil tudi medsebojni promet s kmetijskimi presežki, predvsem mlekom in mlečnimi proizvodi, ki so aktualni na sosednji strani meje, in podobno. Zaradi tega predlagam, da ta zakon uvrstimo na to sejo in ga tudi ratificiramo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Avšič. Gospod Avšič torej predlaga, da dnevni red današnje seje razširimo s točko: zakon o ratifikaciji maloobmejnega sporazuma med Republiko Slovenijo in Republiko Hrvaško. V svoji mapi, kjer so predlogi za razširitve oziroma za obravnavo na dnevnih redih, nisem dobil nobenega predloga, o katerem vi govorite, nobena od poslanskih skupin, nobeno delovno telo tega predloga ni posredovalo, zato ga tudi nisem uvrstil med možne zadeve drugih zadev, in kolegij o tem vašem predlogu ni razpravljal. Res je, da ste vi že na dveh sejah, ko smo sprejemali dnevni red, opozorili in predlagali tako rešitev. Vedno znova ste se potem pustili prepričati, da zakon še ni pripravljen do take mere, da bi se lahko nadaljevala razprava v državnem zboru. Gospod Avšič, apeliram na vas, da tudi tokrat odstopite od vašega predloga. Tudi zato, ker sem obveščen, da je na relaciji med obema vladama intenzivno dogovarjanje, kako bi se posebno, z nekim dodatkom, pojasnila nekatera odprta vprašanja in da bi bila potem sama deklaracija lahko sprejeta tudi v slovenskem državnem zboru. Sam menim, da obravnava te točke, preden bi se to zgodilo, da ne bi bila modra. Ali ima še kdo kakšen predlog za razširitev? Gospod Potrč.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi. Predlagam, da se dnevni red razširi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi!

MIRAN POTRČ: ... s predlogom sprememb in dopolnitev poslovnika državnega zbora, tretja obravnava.
Ta akt je pripravljen že dva meseca. Sam ne bi prišel s predlogom za razširitev, pa imam za to tri razloge.
Prvi je ta, da je dnevni red, tak ali tak, pripravljen popolnoma brez kriterijev, zaradi katerih smo se zmenili za izredno sejo. Namreč daleč od tega, da gre za samo ali pa pretežno evropske zadeve. Vse, karkoli je mogoče, dajemo v predvidenih 6 dni samo zato, da bomo potem odhajali zadnji dan slabe volje domov. Če to počenjamo vsi, predvsem predsednik državnega zbora, ki je dnevni red pripravil, pa še danes poslanci, potem to lahko jaz tudi naredim.
Drugi razlog je v tem, da osebno menim, da bi, če se bomo tako odločili, spremembe in dopolnitve poslovnika, vsaj na dveh točkah, nekaj pomagale pri našem delu. Veliko več kot morda kodeks poslanske etike, pa ga predsednik pač ne da na dnevni red.
Tretje, ne najbolj pomembno. Ko sem o tem govoril na kolegiju državnega zbora, mi je predsednik rekel, da če bi bil bolj siten, bi bilo to že zdavnaj na dnevnem redu. Torej, dajte razumeti, da na tako opozorilo pa res moram biti bolj siten, če mi ga je dal predsednik državnega zbora, in zato to razširitev predlagam. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Potrču. Gospod Potrč torej predlaga, da se razširi ta današnja seja s točko - spremembe in dopolnitve poslovnika državnega zbora, tretja obravnava. Res je, tudi na zadnji seji kolegija, ko smo pripravljali to sejo, ste me opozorili na to zadevo. Sam sem tudi obljubil, da bom razmislil o vašem predlogu in seveda načrtujem in predlagam, da državni zbor to točko opravi na prvi septembrski seji. To bi bil moj predlog in predlagam, kolega Potrč, da se s tem tudi vi strinjate in mislim, da bo to dobra rešitev tudi v smislu dela državnega zbora v teh zadnjih julijskih dnevih.
Prehajamo torej na odločanje o predlogih za sprejem zakonov po hitrem postopku. Imate proceduralno? Vztrajate pri vašem predlogu? Prosim, gospod Avšič.

JOŽE AVŠIČ: Gospod predsednik! Ni nobenih novih razlogov za to, da ne bi obravnavali tega sporazuma oziroma ratifikacije na tej seji, kajti odkar je odbor za mednarodne odnose sprejel sklep, da je zakon primeren za sprejem v državnem zboru, se ni nič več zgodilo. Zgoditi se mora samo odločanje in jaz predlagam, da preverimo to, koliko v državnem zboru nas je, ki si resnično želimo, da bi se razmere in življenje približno 250.000 ljudi ob hrvaški meji uredile. Dajmo glasovati o tem predlogu in seveda, če bo zavrnjen, potem bo pač zavrnjen. Če bo pa sprejet, pa pričakujem, da bo tako in tako obravnavan v nadaljevanju v začetku septembra, glede na obsežnost dnevnega reda, in do takrat seveda lahko tudi komisija, novi predsednik, še preverijo dodatna dejstva okoli tega sporazuma. Predlagam torej, da se glasuje o uvrstitvi na dnevni red, da končno vidimo, ali je tak sporazum sploh možno ratificirati v tem državnem zboru. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Avšič. V svojem pojasnilu, ki sem ga dal, bi brez dvoma moral razbrati zelo pomembne nove elemente, zelo pomembne nove elemente. Jaz ne bi rad podrobneje o njih govoril in nazadnje tudi sam nisem neposredno vključen v to. Menim pa, da ni modro, da bi razširil državni zbor to izredno sejo s to točko dnevnega reda, kolega Avšič. So nastali nekateri novi argumenti, ki sem jih v svoji kratki obrazložitvi pojasnil in mislim, da so pomembni.

JOŽE AVŠIČ: V redu, gospod predsednik, če je tako, potem želim seveda slišati, da bo vsekakor v septembru zakon o ratifikaciji obravnavan v tem zboru, bodisi na redni seji ali pa če bo nova izredna seja. To obljubo bi želel slišati. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vsekakor o tej zadevi bo odločal kolegij. Če bo večina na kolegiju za to, bo brez dvoma ta točka na septembrski seji. Imate dodaten predlog, gospod Potrč? Pardon. Gospod Potrč bo pojasnil svoje stališče.

MIRAN POTRČ: Jaz sprejmem na znanje izjavo gospoda predsednika z naslednjimi dopolnitvami ali pa mojimi komentarji, da seveda ne dajem nič na dogovore na kolegiju, ker teh dogovorov ni, ampak dajem na to, da bo predsednik držal svojo besedo in da bo to septembra uvrstil.
Drugič pa soglašam, da bi bilo čisto vse ena figa, ali to damo danes na dnevni red ali ne. Kajti glede na število točk bi to tako ali tako prišlo septembra in glede na to, kako mi prestavljamo sejo oziroma kako jih predsednik prestavlja, je popolnoma nepomembno, da nekaj je bilo že dve seji nazaj, zdaj se kljub temu uvrsti med zadnje točke, ker je pač takšen izbor predsednika državnega zbora. Menim torej, če bo sam želel, da bo prej prišel poslovnik na dnevni red, kot pa, če ga bom jaz izsiljeval. Prosim samo, da toliko korigira svoje mnenje, da ni moja premajhna sitnoba glavni razlog, da poslovnik še ni na dnevnem redu, ampak to, da se pač on ni odločil. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Držal bom besedo. Tisti stavek je bil pa izrečen nekoliko hudomušno, in če sem vas karkoli z njim užalil, se vam opravičujem. Velja torej za oba predloga, kot sem tukaj napovedal, in predlagam torej, da gremo na odločanje o hitrih postopkih.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije in zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Prosim za pozornost. Torej zakon o izvrševanju proračuna.
Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (47 poslancev.) Kdo je proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Matično delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku.
Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik matičnega delovnega telesa? (Ne posluša.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Gospod Horvat, želite besedo? (Ne želite.) Poslušate? Sem gledal gospoda Kopača, se opravičujem. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.)
Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog, da se zakon o reviziji postopkov javnega naročanja sprejme po hitrem postopku. Ugotavljamo prisotnost! (73 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (49 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Torej samo dva predloga sta bila za hitri postopek.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogu za sprejem zakonov po skrajšanem postopku. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s tem predlogom soglaša.
Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne.) Poslanske skupine? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu sprejme po skrajšanem postopku. Prosim za pozornost! Predlog ni sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Gre torej za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za to, da se zakon sprejme po skrajšanem postopku? Kdo je za? (61 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S sklicem ste bili obveščeni, da je amandmaje na podlagi 190. člena poslovnika k 9., 11., 12., 13., 16., 17., 18., 19., 20., 24. in 25. točki dnevnega reda ter amandmaje na podlagi 197. člena poslovnika k 4., 5., 14. in 15. točki dnevnega reda možno vlagati do začetka obravnave posameznega predloga zakona in nacionalnega programa na seji državnega zbora.
Zbor bo v zvezi s 30. točko dnevnega reda - volitvami in imenovanji - obravnaval predloge, ki mu jih je predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, pa tudi zadeve, ki mu bodo predložene med sejo. Je že predlagano. Predložena sta že predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora za obrambo in predlog sodnega sveta za izvolitev deset kandidatov v sodniško funkcijo.
Za glasovanje predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami.
Na glasovanje dajem predlagani dnevni red v celoti. Ugotovimo prisotnost! (77 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dnevni red? (54 poslancev.) Je kdo proti? (17 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani dnevni red 38. izredne seje državnega zbora sprejet.
S sklicem ste bili obveščeni, da bo državni zbor opravil 1. točko dnevnega reda oz. pričel obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je interpelacija o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, v torek, 27. julija. Tokrat izjemoma ob 10.00 uri dopoldne; takrat bo pričel obravnavo. Na seji kolegija je predstavnik predlagateljev interpelacije napovedal, da pričakuje, da bosta za to točko potrebna približno dva dneva seje državnega zbora. 3. točko dnevnega reda, to so vprašanja in pobude poslank in poslancev, pa bo zbor obravnaval v petek, 23. julija ob 10.00 uri. V skladu z našim dogovorom so bila prva tri poslanska vprašanja namenjena predsedniku vlade. Ker smo obveščeni, da je predsednik vlade zaradi bolezni zadržan, smo se danes člani kolegija dogovorili, da bomo jutri opravili to točko dnevnega reda, kot je pripravljena, in da bodo prvi trije kolegi, gospod Feri Horvat, gospod Franc Čebulj in gospod Lojze Peterle, postavili poslanska vprašanja vladi v celoti ali pa enemu od ministrov, na katerega bi se lahko njihova poslanska vprašanja ali pobude nanašale. Ker pa je v četrtek, 29. julija, tudi napovedana zaprisega že doslej izvoljenih kandidatov v sodniško funkcijo, bi predlagal samo majhno korekturo, da bi jutri v začetku seje ob 10.00 uri opravili tudi to točko, volitve in imenovanja, predlog sodnega sveta za izvolitev desetih kandidatov v sodniško funkcijo, da bi lahko potem prihodnji teden ti kandidati, če bodo potrjeni v državnem zboru, zaprisegli pred predsednikom državnega zbora in pričeli svoje delo takoj, ko bodo zaprisegli.
2. točko dnevnega reda, to je obvestilo predsednika vlade Republike Slovenije o odstopu ministra za šolstvo in šport ter predlog predsednika vlade za imenovanje novega ministra za šolstvo in šport, bo zbor obravnaval v naslednjem tednu, takoj ko bomo prejeli stališče matičnega delovnega telesa, ki bo opravilo zaslišanje kandidata, dr. Pavla Zgage. Potem se bomo potem tudi dogovorili, kdaj bi državni zbor obravnaval to točko dnevnega reda - predvidoma naslednji dan po "hearingu" na matičnem delovnem telesu.


Kolegice in kolegi, prehajamo torej na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O GORSKIH VODNIKIH.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila skupina poslancev s prvopodpisanim Rudolfom Mogetom. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? Prosim, gospod Moge.

RUDOLF MOGE: Predsednik, hvala lepa za besedo. Predlagani zakon smo predlagali poslanci vseh poslanskih skupin v parlamentu. Omogočal pa bo razvoj krajev ob Julijcih, Karavankah, Kamniških in Savinjskih Alpah in pa delo vsaj 100 gorskim vodnikom. To delo bo odslej potekalo poklicno. S tem zakonom bo zagotovljena večja varnost v gorah in pa s tem zakonom se naša zakonodaja pridružuje evropski zakonodaji. K zakonu je bilo vloženih samo pet amandmajev, ki so redakcijske narave. Zato vas lepo prosimo predlagatelji, da te amandmaje podprete. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Moge. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? Prosim, predsednik, dr. Jože Zagožen ima besedo.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na svoji 15. izredni seji dne 20. julija kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o gorskih vodnikih in je sprejel naslednji sklep: "Odbor predlaga državnemu zboru, da v tretji obravnavi predloga zakona o gorskih vodnikih sprejme amandmaje odbora in amandmaje, ki jih odbor podpira, ter da po končani razpravi in glasovanju o amandmajih predlog zakona v celoti sprejme." Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih. Danes ste tudi prejeli pregled amandmajev. K 5. členu je predlagala amandma skupina poslancev s prvodpisanim gospodom Rudolfom Mogetom. Delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 9. členu ista skupina poslancev predlaga amandma. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 9. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odbor za gospodarstvo predlaga amandma k 10. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odbor za gospodarstvo predlaga amandma k 11. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 11. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odbor za gospodarstvo predlaga amandma k 13. členu. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 13. členu? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo glasovanje o amandmajih. Na podlagi poslovniške določbe sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! (Ni.)
Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za zakon o gorskih vodnikih? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O KONTROLI CEN.
Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državni sekretar, gospod Grabeljšek.

ANTON GRABELJŠEK: Drage poslanke, dragi poslanci! Pred vami je predlog zakona o kontroli cen. Na seji pred nekaj dnevi, ko smo ga obravnavali v prejšnji obravnavi, smo opravili širšo razpravo. Zato mogoče sedaj ne bi delal daljšega uvoda, ampak bi povedal samo to, da je predlagani zakon zelo okvirne narave, da kot tak omogoča normalno delovanje vseh funkcij države. Da pa omogoča nadaljnjo liberalizacijo cen in da omogoča, da v primerih težav vlada vseeno najde načine, kako vzpostaviti nazaj ravnotežje v kriznih razmerah.
S tem bi na kratko zaključil. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Grabeljšek! V gradivu delovnega telesa je zapisano, da je vlada napovedala tudi popravke k 5. in 6. členu. Prejeli smo popravek k 6. členu, ne pa k 5. členu.

ANTON GRABELJŠEK: Samo trenutek.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bomo dali besedo predstavniku sekretariata, da bo pojasnil. Ali želi besedo odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo? Dr. Jože Zagožen, prosim.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na svoji 15. izredni seji, 20.7.1999, kot matično delovno telo obravnaval predlog zakona o kontroli cen.
Odbor je bil seznanjen tudi z mnenjem sekretariata, v katerem ta ugotavlja, da v 5., 6. in 8. členu niso pravilno upoštevani amandmaji, ki so bili sprejeti ob drugi obravnavi zakona.
Odbor je pri tem ugotovil, da je vlada Republike Slovenije že posredovala popravek k 8. členu. Napovedala pa je tudi popravke k 5. in 6. členu.
Odbor je bil seznanjen s predlogi amandmajev, ki jih je predlagala gospodarska zbornica, vendar jih ni podprl.
Odbor je podprl amandma vlade Republike Slovenije k 8. členu.
V razpravi je odbor sprejel naslednji sklep: Odbor za gospodarstvo predlaga državnemu zboru, da v tretji obravnavi predloga zakona o kontroli cen sprejme amandma, ki ga odbor podpira, ter po končani razpravi in glasovanju o amandmajih predlog zakona v celoti sprejme. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Prosim, gospa Tina Bitenc, predstavnica sekretariata, namestnica predsednika.

TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! Pravzaprav smo opozorili, kar se tiče 5. člena, v glavnem zaradi tega, ker ni bilo nobene posebne obrazložitve, na kakšni podlagi je prišlo do spremembe v besedilu samem tega člena.
Sicer pa je bila opravljena intervencija v besedilo na podlagi, bom rekla, sklepa odbora, ki je bil opravljen v okviru druge obravnave in je bilo potem to posebej pojasnjeno tudi na samem matičnem delovnem telesu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Torej je stvar pojasnjena?

TINA BITENC-PENGOV: Stvar je pojasnjena.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti, od poslank in poslancev? (Ne želi.)
Razpravo zaključujem. V proceduri je torej vložen en sam amandma, s strani vlade, in sicer k 8. členu. Samo trenutek! Kolega Kopač je v imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije vložil amandma k predlogu zakona o kontroli cen, in sicer k 13. členu. Poslovnik določa, da se amandmaji vlagajo do začetka obravnave točke dnevnega reda. Samo trenutek, da preverimo.
Spoštovani kolegi in kolegice, da ne bo nesporazuma. Preden smo glasovali o dnevnem redu v celoti, sem prebral tiste točke dnevnega reda, pri katerih se lahko vlagajo amandmaji do začetka obravnave posamezne točke dnevnega reda. Mi smo sedaj praktično že v sami obravnavi o posameznih amandmajih in zdi se mi, da s tem kršimo poslovniško določbo. Za pet minut prekinjam sejo, da se preveri situacija glede tega amandmaja.

(Seja je bila prekinjena ob 10.53 uri in se je nadaljevala ob 11.04 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 54 poslank in poslancev; državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
V tem kratkem odmoru smo preverili postopek oziroma način, kako je bil ta amandma vložen. Prosil bi, da bi to kratko pojasnili, gospod Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Prišlo je do nesporazuma oziroma lahko rečem tudi napake. Amandma je predolgo potoval do glavne pisarne po naši krivdi, je pa bil vnesen v računalnik, tako da ga je bilo možno videti kot amandma, ki je v pripravi. Taka situacija se sicer še ni zgodila, ampak upam, da se lahko tolmači tako, da je amandma bil pravočasno vložen. Če bi pa vnaprej vedeli, da bo do tega nesporazuma prišlo, bi pa, ker je bil amandma že napisan dva dni, tisto minuto prej, preden je bila zaključena razprava oziroma preden je bila začeta sploh razprava, ki je bila silno kratka, to eksplicitno tudi povedali in s tem bi bilo tudi formi zadoščeno. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Kopač. Strokovnjaki za poslovnik, dvignite ušesa! Upam, da je bilo korektno predstavljeno, da ne bo kakršnihkoli očitkov glede procedure.
Najprej prehajamo na odločanje o amandmaju k 8. členu. Predlagateljica je vlada Republike Slovenije. Amandma se glasi: V prvem odstavku se v 2. točki za besedama "posamezno podjetje" doda "ali enota, ki samostojno opravlja dejavnost". Delovno telo ta amandma podpira. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 13. členu. Predlagateljica je poslanska skupina LDS. Amandma se glasi: V 13. členu se doda novi deveti odstavek, ki se glasi (točka 9): "Primeren ukrep kontrole cen lahko določi tudi pristojni organ lokalne skupnosti za cene storitev javnih služb iz pristojnosti lokalne skupnosti." Kdo želi besedo? Gospod državni sekretar Grabeljšek; potem pa lahko pojasni tudi predlagatelj.

ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa. Glede na to, da se je še danes spreminjal tekst, bi vseeno prebral malo daljšo obrazložitev mnenja našega ministrstva. Na vlado pa tega nismo dali v potrditev, ker ni bilo časa.
Amandma gospoda Kopača, da bi ukrepe kontrole cen določili občinski sveti, je v nasprotju s temeljnim izhodiščem predloga zakona o kontroli cen, ki ga je poleg vlade Republike Slovenije sprejel tudi državni zbor Republike Slovenije v prvi obravnavi in ga nato potrdil še v drugi obravnavi. Gre za to, da je kontrola cen imanentna državna funkcija, ki jo zato izvaja vlada Republike Slovenije na podlagi predlogov pristojnega ministra. Amandma je naprej povsem nenaravno in nesmiselno priključen k 13. členu, zato pač, ker je bil ta člen amandmiran v drugi obravnavi. Predvsem pa je amandma, kot že rečeno, v nasprotju s temeljnim izhodiščem in hkrati tudi povsem nepotreben z vidika tistega, kar se hoče z amandmajem doseči.
Ob tem je treba predvsem opozoriti na 21. in 23. člen zakona o gospodarskih javnih službah, ki med drugim določata, da ustanovitelj - to pa je občina in v njenem okviru seveda občinski svet - določa cene javnih dobrin, ki jih zagotavljajo javni gospodarski zavodi in javna podjetja. Če občinski svet torej določa cene komunalnih storitev, že po logiki ne more kontrolirati teh cen, saj bi vendar kontroliral samega sebe. Poleg tega so določbe predloga zakona o kontroli cen oblikovane tako, da v celoti omogočajo razrešitev zapleta, ki je naveden v obrazložitvi amandmaja. Če bo ljubljanski mestni svet dal predlog za ureditev recimo cen komunalnih storitev v Ljubljani, bo vlada Slovenije lahko seveda ob predhodni uporabi meril za določanje ukrepov kontrole cen predpisala minimalne cene teh storitev. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Grabeljšek, državni sekretar. Želi še kdo besedo? Gospod Kopač, prosim.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Nesporno je seveda, da vlada je osnovni izvajalec tega zakona. Pri določitvi cen storitev javnega sektorja, ki je v pristojnosti občine, pa je pomembno, da ukrepe kontrole cen - ukrepov kontrole cen je pa cela vrsta, v skladu s tem zakonom, eden od njih je tudi spremljanje - lahko določi tudi tisti, ki je za gospodarske javne službe in druge javne storitve v skladu z zakonom pristojen na svojem teritoriju. Zato seveda ta dodatni možen ukrep, ki ga sprejme občinski svet, nikakor ni nadrejen ali pa nasproten ukrepu, ki ga sprejme vlada Republike Slovenije, če se pač odloči za njega, ampak je samo dopolnilen v primeru, da je na določenem teritoriju treba razrešiti kakšnega od ukrepov, kakšnega od problemov v zvezi z določanjem ali spremljanjem cen komunalnih storitev, tudi vrtcev itn. Nesporno je, da občinski sveti oziroma mestni sveti določajo te cene, vendar pa je treba reči, da posamezni izvajalci teh storitev, posebej v primeru, kjer delitvene bilance med občinami še ni bilo - takih primerov je pa skorajda polovica v vsej državi, ni samo ljubljanski - v mnogih primerih nimajo neposrednega vpliva niti na določanje cen niti na spremljanje cen. Zato prihaja seveda v praksi do številnih težav in menim, da ta amandma poslanske skupine LDS nikakor ni v nasprotju z duhom zakona, pač pa ga v enem določenem segmentu samo še dopolnjuje. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Gospod državni sekretar Grabeljšek.

ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa. Drage poslanke, dragi poslanci! Še enkrat bi opozoril na 21. in 23. člen zakona o gospodarskih javnih službah. Kot sem prej povedal, imajo možnost določati, oni določajo, to se pravi, občinski sveti oziroma občine določajo, tako kot je gospod poslanec povedal. Ne glede na delitvene bilance, razrešene ali nerazrešene, vlada je vedno obravnavala vse predloge, ki so bili. Seveda pa rezultat te obravnave je bil pa različen. Ampak nikoli nismo zavrnili, tudi v bodoče ne mislimo zavračati predlogov, če nekdo, ne glede ali ima bilanco, ali je delitvena bilanca končana ali ni končana, je sprejeta ali ni sprejeta, predlog vedno lahko pride. Tako, da ta zaplet se vedno lahko reši. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Trofenik želi besedo.

VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Da sem se oglasil, me je spodpodel zadnji nastop državnega sekretarja, ki je bistveno različen od nastopa pred tem.
Pred tem je govoril, da ni potrebno. Sedaj je pa govoril, da vlada nekaj bo - vlada nič ne bo, ker to ni v njeni pristojnosti! Z amandmajem v drugi obravnavi smo popravili napako, ki si jo je vlada pridržala oziroma privzela in želela uveljaviti, da nadzira cene tudi komunalnih storitev, ki so po gospodarski, v skladu z zakonom o gospodarskih javnih službah, in drugi zakonodaji izključna pristojnost občin, ki se je zelo počasi in skrivoma sproščala. Sproščala je recimo pogrebne storitve, dimnikarske storitve, ne pa najbolj vitalne zadeve, kar je preskrba z vodo.
Spoštovani gospod sekretar, oglašam se zato, ker ta vaša druga obrazložitev ali argumenti niso v kontekstu prejšnjega vašega nastopa. Jaz bom ta amandma podprl iz preprostega razloga, ker lokalna skupnost mora spremljati. Zlasti je pa prisotne kaj več v lokalni skupnosti skrbi za ta sistem. Zato bom glasoval za amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 13. členu, ki se glasi: Doda se nov deveti odstavek, ki se glasi: "Primeren ukrep kontrole cen lahko določi tudi pristojni organ lokalne skupnosti za cene storitev javnih služb iz pristojnosti lokalne skupnosti." Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 13. členu sprejet.
Končali smo glasovanje o obeh vloženih amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona! Gospa Bitenčeva, prosim.

TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik! Spoštovani zbor! Mi sicer mislimo, da v tehničnem smislu ni porušena skladnost, čeprav je ta določba umeščena pravzaprav v člen, kamor po vsebini nekako ne sodi in tudi deloma odstopa od koncepta samega zakona, kar so pač vsebinska vprašanja. Ampak mi ne moremo reči, da je pravzaprav zaradi tega zakon med seboj pač neusklajen oziroma njegova določila. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tu gre za zadevo, ki bi jo lahko imenovali prelisičenje postopka, da nekdo vloži amandma k členu, ki je bil amandmiran, vsebina pa ni v ničemer povezana s tem amandmajem, s to določbo. Ampak o tem ne bomo več razpravljali, ker smo o členu že glasovali in amandma sprejeli.
Torej ni medsebojne neskladnosti? Ni medsebojne neskladnosti zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti, lahko pa kdo obrazloži svoj glas. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za zakon? (40 poslancev.) Kdo je proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o kontroli cen. S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije.
Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima minister za finance, mag. Mitja Gaspari.

MAG. MITJA GASPARI: Gospod predsednik! Gospe in gospodje poslanci! Zakon je predlagan državnemu zboru zaradi tega, ker se je sistem pobiranja davkov na področju posrednih davkov s sprejetjem zakona o davku na dodano vrednost in trošarinah spremenil in s tem ne omogoča več takega načina izdajanja ali zagotavljanja sredstev, kot je bilo mišljeno pred uveljavitvijo tega zakona, kot je predvidel ustrezni člen zakona o izvrševanju proračuna za leto 1999. Da bi zagotovili ustrezna sredstva, ki so predvidena tako v državnem proračunu Republike Slovenije kot tudi v nacionalnem programu za leto 1999 družbe Dars, predlagamo ustrezno spremembo, ki omogoča, da bo lahko ministrstvo za promet in zveze na ustrezen način, na podlagi ustreznih dokumentov, zagotovilo družbi za izgradnjo avtomobilskih cest znesek denarja, ki je v državnem proračunu predviden, in to je do oziroma to je 33 milijard slovenskih tolarjev.
Če bi se držali dikcije, ki je ta trenutek v zakonu o izvrševanju proračuna, bi se izrecno zmanjšali zneski izdvajanja sredstev za izgradnjo avtomobilskih cest, ker pri uporabi sistema trošarin in davka na dodano vrednost ne obstajajo več končni potrošniki, kot so obstajali v sistemu prometnega davka, ker mnogi od tistih, ki trošijo te naftne derivate, niso končni potrošniki. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec predstaviti mnenje odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Feri Horvat, v imenu poslanske skupine Združene liste socialdemokratov.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, minister in ostali prisotni! Mi ne nasprotujemo temu zakonu, ker ga razumemo kot neke vrste tehnični zakon, glede na razloge, ki jih je navedel gospod minister. Vendar ne bi radi ostali v negotovosti, da se kakorkoli postavlja pod vprašaj sistemsko financiranje avtocestnega programa v prihodnje. V obrazložitvi zakona sicer piše, da bo sprememba zakona, ki zagotavlja sredstva za avtocestni program, pripravljena do konca leta; bojim se, da je ta rok predolg, kajti v tem času bo treba že pripraviti predlog proračuna za prihodnje leto oziroma ga morda celo sprejeti. Zato mislim, da najmanj, kar bi bilo potrebno, da dobimo od vlade jasen odgovor, ali za tem ne stoji kakršnakoli namera po spreminjanju izvajanja nacionalnega programa izgradnje avtocest, in predvsem zahteva, da vlada čimprej pripravi spremembo sistemske rešitve o financiranju nacionalnega programa glede na odpravo prometnega davka in uvedbo trošarin. Da ne bi bili v negotovosti in da se ne bi uresničilo tisto, kar smo lahko slišali zjutraj v radijskem komentarju - če si lahko sposodim prispodobo, ki jo je uporabil novinar, upam, da je to malo pretiravanje - da češ sedaj, ko bo rešen problem okrog Ljubljane in od Ljubljane do Ponte Rossa v Trstu, da se s tem lahko potem zanemari nadaljevanje izvajanja nacionalnega programa. Tako da tukaj prosim za jasen odgovor vlade v zvezi z nadaljnjo usodo nacionalnega programa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat. Želi še katera od poslanskih skupin? Gospod Špiletič, v imenu poslanske skupine socialdemokratov.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Poslanska skupina socialdemokratov se zaveda, da je potrebno, glede na spremembe davčne zakonodaje oziroma uvedbe davka na dodano vrednost, uskladiti zakon o izvrševanju proračuna glede na nastalo situacijo, bi pa želela vsekakor jasna zagotovila, ali gre resnično za zagotovitev enakega obsega sredstev, kot je bilo predvideno prvotno v zakonu o izvrševanju proračuna, oziroma če gre za večji obseg sredstev, ki se po tem zakonu namenjajo za izgradnjo avtocestnega omrežja, zakaj tako. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Špiletič. Vaše vprašanje je podobno vprašanju kolega Horvata. Predlagam, da potem v razpravi nanj odgovori gospod minister. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pismeno prijavljenih razprav ni, zato velja poslovniška omejitev petih minut. Najprej pa bi dal besedo gospodu ministru, da bi odgovoril na vprašanji, ki sta bili zastavljeni.

MAG. MITJA GASPARI: Ekspliciten odgovor je, da sprememb zaradi tega zakona v sistemu, ki ga je državni zbor sprejel, in v nacionalnem programu, ki ga je tudi potrdil, ni. Ali je ta program vzdržen ali ne, bodo pa lahko poslanci sklepali v naslednjih obdobjih, verjetno po letu 2001. Svojega mnenja tu ne bom izražal, čeprav mislim, da je program prenapet glede na finančne zmožnosti te države.
Ta zakon ne more vplivati na to in ne bo vplival, in v letošnjem letu bo zagotovljenih 33 milijard tolarjev za ta program. V naslednjem letu bo zagotovljeno, tako kot je zapisano v zakonu o bencinskem tolarju, pri čemer bo osnova ne več davek od prometa naftnih derivatov oziroma prometni davek, ampak ustrezne tiste davščine, ki so ta davek zamenjale, tako po strukturi kot po obsegu, to so trošarine. Se pravi, da bo v ustreznem delu zopet lahko posredno, preračunano iz porabe naftnih derivatov, izračunan po ustreznem koeficientu odstotek, ki bo zagotavljal taka sredstva, kot so v nacionalnem programu predvidena, seveda ob predpostavki, da tudi ta prodaja teh naftnih derivatov ne bo drugačna, kot je predvideno. To je pa kriterij, ki ga ne moremo danes komentirati, kot veste. To se pravi, prodaja naftnih derivatov je osnova, ki pove tisto, na kar se potem računa koeficient. Ampak, kot pravim, za letošnje leto ni nobenih težav, jeseni bo pa tudi vlada predložila spremembe in dopolnitve zakona o - na kratko - bencinskem tolarju, v katerem bo spremenjen samo tisti člen, ki govori zdaj o tem, na kaj je vezana ta osnova za izdvajanje sredstev. Ne gre tukaj samo za avtoceste, gre za v bistvu nacionalni program izgradnje avtocest ali kakor se že pač v celoti imenuje. Ker je bilo v državnem zboru sprejeto, je seveda tudi to obvezno in se mora to izvrševati. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Prosim.

MAG. MITJA GASPARI: Morda še to, da povem, oprostite. Do tega trenutka oziroma do konca junija je bilo izdvojenih za ta namen 15 milijard in 737 milijonov tolarjev in do konca leta jih mora biti še 17 milijard 262 milijonov.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Ker ima zakon samo tri člene, predlagam, da se odločamo o vseh treh členih. Najprej dajem na glasovanje 1. člen. Želi kdo besedo o 1. členu? (Ne želi.) Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma, ki ga predlaga odbor. Prejeli ste ga v poročilu odbora. Želi kdo besedo? Gospod minister, prosim. Amandma k 2. členu, predlagatelj je odbor.

MAG. MITJA GASPARI: Komentar je samo ta, da ni nobene potrebe, da bi se moral člen spreminjati, in vse, kar je v tem členu bistvenega, je na koncu, iz drugih virov proračuna. Če pa je to pripomba sekretariata, je pa vsebinsko neutemeljena, žal, ker je napačno razumevanje zakonodaje. Zakon ni vsebinsko neutemeljeno pripravljen, trošarine so logična, bom rekel, zamenjava prejšnjih prometnih davkov. In zaradi tega, ker so to tudi trošarine, ki se zaračunavajo na naftne derivate, kot smo včasih rekli, oziroma po novem mislim, da se reče olja ali kako že, vsebuje pa seveda vse bencine in tudi nafto in iz tega vira se lahko zagotavljajo popolnoma normalno tudi v nadaljevanju tisti zneski in tisti obseg sredstev za izgradnjo avtocest in tudi državnih cest, kot jih je program opredelil, kot je to veljalo za prometni davek. Se pravi, ni nobene potrebe za spreminjanje tega 2. člena na ta način. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Smo torej pri amandmaju k 2. členu in 2. členu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Gospod minister je pojasnil stališče vlade do amandmaja odbora. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 2. členu? (37 poslancev.) Je kdo proti? (22 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 2. členu sprejet; v celoti smo spremenili 2. člen.
V razpravo dajem 3. člen, ki se glasi: "Zakon velja naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
Glasovali smo o členih in amandmajih, glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (51 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da smo v drugi obravnavi sprejeli amandma k 2. členu. Želite k temu členu kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Gospod Špiletič, prosim.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Ja, želimo vložiti amandma, zato ker se nam prvotno besedilo zdi primernejše. Dikcija, kot je bila sedaj sprejeta, oziroma to, da se lahko zagotavljajo sredstva za izgradnjo avtocestnega omrežja oziroma za potrebe izvajanja nacionalnega programa iz drugih virov proračuna, namreč dopušča možnost, da se iz katerekoli postavke v proračunu nekaj postrga in se daje za izgradnjo avtocestnega omrežja. Ta zadeva pa menim, da je v nasprotju pravzaprav s tistim, kar je sprejeto v proračunu, in s tistim, kar je v zakonu o izvrševanju proračuna, da je treba zagotavljati namensko trošenje proračunskih sredstev. Tako da naša poslanska skupina predlaga, da se točka začasno prekine, ker bi želeli k temu drugemu odstavku vložiti amandma.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Ali bo vaš amandma povsem enak, kot je bila dikcija osnovnega 2. člena? Povsem enak, in ne glede na to dejstvo želite, da... Prosim? Torej, prosil bi samo, da formalno poslanska skupina socialdemokratov tukaj napove amandma.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Torej, napovedujem amandma, ki bo identičen besedilu, kot je bilo prvotno predlagano in potem spremenjeno s sprejetim amandmajem na podlagi tega, kar je predlagal državnemu zboru matični odbor. Tako da ni potreben odmor zaradi tega, pismeno bomo pa amandma predložili naknadno.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. Ali želi še kdo od kvalificiranih predlagateljev vložiti amandma? Torej ugotavljam, da je vložen en amandma k 2. členu. Poslanska skupina socialdemokratov vlaga amandma k 2. členu, ki se glasi: 78. člen se spremeni tako, da se glasi: "Sredstva za graditev avtocest po 2. členu zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest, določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji, Uradni list Republike Slovenije, številka 57/98, se do celotnega preostalega zneska, do 33 milijard tolarjev, ki je določen v proračunu Republike Slovenije za leto 1999, zagotovijo iz trošarin."
Sprašujem, ali želi kdo od poslank in poslancev razpravljati o zakonskem predlogu v celoti! Bomo dali besedo. Najprej po proceduri govorimo o predlogu v celoti. (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo o vloženem amandmaju. Gospod Kopač želi besedo.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Amandma poslanske skupine socialdemokratov, ki poskuša vzpostaviti nazaj identičen tekst, kot je bil v predlogu vlade, ima nekaj pomanjkljivost. Zaradi tega je sploh odbor za finance predlagal spremembo, saj je nismo predlagali kar tako.
Rad bi pa pojasnil sedaj, ko se pač prej nisem oglasil, zakaj pa smo predlagali spremembo 2. člena. Najprej in predvsem je sekretariat za zakonodajo rekel, da moramo narediti izjemo od posebnega zakona, ki to stvar že ureja, zato ker to v predlogu zakona ni urejeno. Sedaj tu piše: "Sredstva za graditev avtocest se do celotnega zneska 33 milijard tolarjev zagotovijo itn." Treba je napisati: "Ne glede na določbo 2. člena zakona o zagotovitvi namenskih sredstev za graditev državnih cest." Ker ta pa to ureja drugače, zato je pač treba narediti izjemo in je treba reči: "Ne glede na določbo člena tistega zakona je pa letos tako". To je prvo, ampak to je recimo pravnosistemska pripomba, ki jo seveda sedaj ta amandma poslanske skupine socialdemokratov ne upošteva, zato ker pač vzpostavlja prvoten tekst, h kateremu je sekretariat za zakonodajo imel to pripombo.
Druga pripomba. "Se zagotovijo iz trošarin" je pisalo v osnovnem tekstu predloga zakona in sedaj to socialdemokrati ponovno predlagajo. Je pa nepotrebno, zato ker, prvič, niti ne specificira trošarin, ne reče ali so cigaretne ali alkoholne ali naftne ali katere druge ali pa avtomobilske celo in trošarina ali pa katerakoli od trošarin je v odnosu do tega zakona isto kot katerikoli drug vir proračuna. Zato je odbor predlagal, da se pač zagotovijo sredstva iz drugih virov proračuna, kar je samo po sebi umevno. In to pomeni popolnoma identično kot pomenijo te besedice "trošarine".
Trošarine so po mnenju vlade eden od drugih prihodkov proračuna, iz katerega se bo to zagotovilo. Nič ne specificirajo, koliko, kakšne trošarine, ali 10 odstotkov cigaretne, ali 50 odstotkov naftne, ali 20 odstotkov alkoholne, ali trošarine, pobrane od alkohola, ali karkoli drugega, pač rečejo trošarin, kar je čisto isto, kot da bi rekli iz drugih davkov; mi smo pa rekli iz drugih virov proračuna, kar je najbolj splošna dikcija.
Tako, da ne bi imel kdo misel, da se sedaj kregamo o neki silni vsebini zakona. Odbor je samo pravnosistemsko popravil predlog vladnega predloga zakona s svojim amandmajem in zato, vsaj jaz osebno, predlagam, da ne podprete amandmaja poslanske skupine socialdemokratske stranke, ampak pač tekst, kakršen je. Ker kar se pa osnovnega namena zakona tiče, je pa odbor zakon podprl in ga samo pravnosistemsko dopolnil v isti smeri, kot je že predlagala vlada. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: No, gospod Kopač ima prav v tistem delu, ko pravi, da je treba s pravnosistemskega vidika napovedni stavek dodelati. To se strinjam, ne glede na določila itn. Tako da v tem smislu nimam kaj pripomniti.
Vendar pa duh zakona, kot je bil napisan, je bil, da se del prometnega davka namensko zagotovi za izvajanje nacionalnega programa avtocestnega omrežja. Tako iz zakona je pravzaprav bilo možno razbrati vir in namensko uporabo vira za te namene. Tako da če bi hoteli osnovni duh zakona ohraniti in zagotoviti tudi namenskost virov tudi v tej rešitvi, potem bi bilo potrebno, ne samo, da ohranimo prvotno rešitev in besedilo, da se zagotavljajo sredstva iz trošarin - dodelati še, ne vem, iz trošarin, ki se zberejo v proračunu od porabljenih naftnih derivatov ali kakorkoli je že - tako da, če hočemo isti duh zakona ohraniti oziroma tudi vir sredstev za financiranje nacionalnega programa avtocestnega omrežja, potem menim, da bi bilo treba naš sedanji amandma dodelati še v tej smeri. Mi smo sicer pripravljeni pripraviti v tej smeri oziroma dopolniti amandma, vendar to ne gre tako izza govornice. Tako da jaz le predlagam, da vendarle prekinemo glede na razpravo in da lahko amandma potem v celoti dodelamo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se strinjam, kolega Špiletič, da vi kot poslanska skupina vaš amandma dopolnite. V skladu s proceduro je to še mogoče in sedaj prekinjam to točko dnevnega reda. Seveda pa predlagam, da bi to storili relativno hitro, najkasneje pa v nadaljevanju popoldanske seje. Prekinjam 6. točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA, HITRI POSTOPEK. Proceduralni predlog ima gospod dr. Franc Zagožen. Prosim.

DR. FRANC ZAGOŽEN: Spoštovani zbor! Ker smo poročilo dobili zelo pozno in ker je v poročilu predlaganih cela vrsta amandmajev, predlagam, da bi preložili to točko na popoldanski čas, zato da bi lahko amandmaje vsaj temeljito pregledali. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Proceduralni predlog dr. Franca Zagožna, da bi državni zbor pričel z odločanjem o 7. točki dnevnega reda v nadaljevanju današnje popoldanske seje, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni zbor bo pričel odločanje o 7. točki dnevnega reda danes ob 14.30 uri. Prosim samo za trenutek, da preverimo. Spoštovane kolegice in kolegi, če pogledate dnevni red, 8. točka še ni pripravljena, gre za predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. 9. točka, predlog energetskega zakona, delovno telo je že pripravilo poročilo, pripravlja pa se še pregled amandmajev, ki je zelo obširen, zato predlagam, da pač pričnemo z 10. točko in takoj, ko bo 9. točka pripravljena, se z njo soočimo.

Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O JAMSTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNICE, IZDANE ZARADI SANACIJE SLOVENSKIH ŽELEZARN, PRVA OBRAVNAVA. Lahko nekaj trenutkov, da si pač pridobimo gradivo, počakamo. V tem času pa prosim predlagatelja zakona, mag. Kopača, da predstavi zakon. Prosim.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Predlog zakona sem sicer vložil že novembra lansko leto po skrajšanem postopku. Vendar predlog zakona ni bil, pri glasovanju o dnevnem redu skrajšani postopek ni bil podprt.
Predlog zakona je zelo kratek. Ima eno osnovno idejo v enem členu, ki bi jo pač rad na kratko predstavil. Slovenske železarne so na podlagi posebnega zakona v letu 1992 izdale obveznice z državnim jamstvom v višini 249 milijonov takratnih nemških mark, v tolarski protivrednosti seveda. Na te obveznice do sedaj niso plačevale obresti. Plačevala jih je kar država sama, in to zato, ker je pač zakon tako predvideval. Teh obresti ni bilo malo, bilo jih je za 2 milijona, približno tolarska protivrednost 2 milijonov nemških mark letno. Pardon, 20 milijonov nemških mark letno, se opravičujem. Okoli 2 milijardi tolarjev letno. No, letos je zakonska podlaga za plačilo teh obresti usahnila. Slovenske železarne pa seveda še vedno niso same sposobne plačevati teh obresti in sedaj vlada to rešuje tako, da na podlagi zakona o privatizaciji, ki smo ga sprejeli v tem parlamentu, sredstva za dokapitalizacijo transferira v sredstva za plačilo obresti in na ta način likvidnostno pomaga železarnam.
No, te obveznice, za katere še enkrat poudarjam, so jih izdale železarne, država jih pa jamči, zapadejo nazaj v plačilo, torej glavnica zapade leta 2022. Tega leta bo seveda zapadlo vseh 249 milijonov nemških mark glavnice in to bo takrat treba plačati. Plačati bodo morale slovenske železarne. Slovenske železarne tega glede na dosedanja poslovna gibanja v njih - lahko že danes rečemo, ni treba čakati na leto 2022 - tega ne bodo takrat sposobne plačati. Zato pa in ker ima država jamstvo, bo to takrat morala plačati država.
Sočasno pa se slovenske železarne tudi privatizirajo, deli, posamični kosi železarn se odprodajajo. Zato tisti del, ki še plačuje obveznosti, ki se glasijo na železarne kot celoto, postaja vse manjši. Zato je toliko bolj nemogoče pričakovati, da bi pa leta 2022 plačali teh 249 milijonov nemških mark. Zato lahko že danes rečemo, da teh 249 milijonov nemških mark sodi v javni dolg države; torej ne samo, da je država dala jamstvo, lahko smo relativno trdno prepričani, da bo država to tudi plačala takrat. In če to že danes prepoznamo kot javni dolg, tudi eksplicitno, potem je primerno, da se s tem javnim dolgom upravlja; slovenske železarne z njim ne upravljajo. Če pa želimo upravljati, pa za to rabimo posebno zakonsko podlago - in to zakonsko podlago poskuša dati ta zakon.
In kakšen je način upravljanja, ki ga predlagam? Način upravljanja je tak, da se iz kupnine za posamične dele slovenskih železarn ali za poslovni delež, ki ga ima država v sistemu železarn, torej da se iz te kupnine odkupujejo predčasno te obveznice, zato da jih ne bo treba plačati leta 2022, ampak jih že sedaj z diskontom odkupimo; predčasen odkup ima pa vedno diskont. Ker imamo zakon o davku na bilančno vsoto bank, ki je sedaj, žal, začasno zadržan na ustavnem sodišču, so banke ali pa imetniki teh obveznic - poudarjam, da to niso samo banke - zelo zainteresirani, da se - govorim pa sedaj predvsem o bankah - znebijo teh obveznic, zato ker jih bremeni davek na bilančno vsoto bank. Poudarjam, ko sem vložil ta zakon, še nisem vedel, da utegne ustavno sodišče kdaj ta zakon o davku na bilančno vsoto bank začasno zadržati; no, upam, da ga ne bo razveljavilo, zato ker davek na bilančno vsoto bank je pa stimulans bankam, da se obveznic z državnim jamstvom znebijo, ker so za njih postale drage. In če so stimulirane, da se jih znebijo, država pri pogajanju lahko doseže ustrezen diskont.
Gre torej za poskus načina upravljanja z javnim dolgom, tako da nekaj, kar se bo nedvomno zgodilo leta 2022, poskušamo postopno reševati že v času od sedaj pa do leta 2022. Ampak da ne bi samo mislili, kako se ta zakon nanaša na leto 2022, torej na čas, ki se večine nas niti ne tiče, moram povedati, da ima ta zakon s tem mehanizmom učinke pa že danes, tukaj in zdaj, kajti z zniževanjem obsega izdanih obveznic v prometu se znižuje tudi potreben znesek za plačilo obresti, to pa je sprotni strošek železarn oziroma teoretično železarn, v resnici pa vse do sedaj samo in izključno strošek države oziroma proračuna Republike Slovenije. Zato ta predlog zakona pomeni upravljanje z javnim dolgom v času od sedaj do leta 2022 iz tega naslova in pomeni zniževanje stroškov tekočega izplačila obresti. Inštrument, prek katerega naj bi se to zgodilo, je tako imenovani odplačilni sklad znotraj proračuna, ki se polni - jaz sem predlagal - samo s kupnino od železarn; vlada je potem, ko je bil zakon predlagan še po skrajšanem postopku, predlagala, da tudi z drugo kupnino, ne samo s kupnino od železarn, in matični odbor je potem ta amandma vlade, sedaj v obliki spreminjevalnega stališča, v prvi obravnavi tudi povzel.
Predlagam torej, da predlog zakona v prvi obravnavi podprete, in da mi ne bi bilo treba kasneje še enkrat hoditi sem v imenu matičnega delovnega telesa, lahko, se mi zdi, že sedaj rečem, da tudi matično delovno telo to podpira in predlaga to spreminjevalno stališče, ki - še enkrat pravim - povzema amandma vlade, ki je bil vložen na predlog zakona, ko je ta še bil v proceduri po skrajšanem postopku. Hvala za poslušanje.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Kopaču, ki je opravil že dve funkciji, predstavil je zakon kot predlagatelj in tudi na kratko podal poročilo odbora za finance in monetarno politiko. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospa Mravljakova v imenu poslanske Slovenske ljudske stranke.

DARINKA MRAVLJAK: Spoštovani! S to spremembo zakona je omogočeno vladi, da predčasno odkupi obveznice z državnim jamstvom, ki izhajajo iz zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn.
Šele s to spremembo je podana zakonska osnova, da država odkupi obveznice, za katere jamči pred dospelostjo obveznic, in se na ta način aktivno vključi ne le kot garant, ampak tudi kot partner, ki ima tu pravni interes. Zakon, ki je bil v letu 1992 sprejet, to je zakon o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn, je namreč v veliki meri saniral banke, ker so slovenske železarne imele svoje obveznosti.
Državni proračun je do leta 1998 tudi plačeval izredno ugodne obresti na obveznice, kar po 8% letni obrestni meri. Samo to pa je naneslo od leta 1992 do 1998 približno 12 milijard iz državnega proračuna. V letu 1999 bi koncern slovenskih železarn moral sam prevzeti plačilo obresti na obveznice, kar bi pomenilo oviro za izpolnitev sanacijskega načrta, ki predvideva, da bodo lahko začele slovenske železarne pozitivno poslovati ob dveh predpostavkah. To je po nižji ceni električne energije in ob predpostavki, da do 2002 koncern ne bo sposoben plačevati obresti na obveznice. In takšen sanacijski načrt s tem dvema predpostavkama je bil tudi sprejet.
Zaradi visokih obresti na obveznice je interes države, da jih čimprej odkupi iz predvidenega odplačilnega sklada, kamor se lahko prenese kupnina od prodaje državnega premoženja in tudi kupnina, pridobljena z javno in neposredno prodajo delnic slovenskih železarn, ne glede na določbo 16. člena zakona o privatizaciji slovenskih železarn.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke zato podpira predlog sprememb zakona, skladno s stališčem odbora za finance, ki je pa že zajet v amandmaju odbora z dne 29.6., ko se je zakon še obravnaval po skrajšanem postopku, in je usklajen s sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera od poslanskih skupin? Gospod Rejc v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.

IZIDOR REJC: Spoštovani gospod predsednik! Gospe in gospodje! Pozdravljam!
Ta zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o jamstvu Republike Slovenije za izdane obveznice in podobno je v tem primeru gotovo potreben. Potreben iz več razlogov. Potreben zaradi tega, ker znamo biti silno nerodni. Vlada je lastnik slovenskih železarn in seveda bi lahko tudi sama marsikaj naredila. Zgodilo se je v zadnjem času povsem nekaj nepričakovanega. Mi vemo, da smo sprejeli zakon o privatizaciji slovenskih železarn in sanaciji. V tem zakonu je točno določeno, kako bo vlada, kako se bo ta operacija izvršila in je in poteka, glede privatizacije. Druga stvar pa je gotovo sanacija. Določeni zneski, ki so bili določeni za sanacijo, se niso realizirali s strani vlade oziroma ministrstva za finance in so šli. Določen delež je šel za odplačilo ravno teh obresti.
Skratka vlada, ki je lastnik slovenskih železarn, je seveda tisti del, ki naj bi šel v sanacijo, dala v odplačilo teh obresti in kar naenkrat se je pojavil problem, da sanacija poteka, denar pa je šel za čisto druge namene. Seveda tisti zakon, ki smo ga leta 1992 sprejeli, kdor je pač bil zraven, se lahko dobro zaveda, da teh 249 milijonov mark ni bilo malo, da pa je bilo vedno vprašanje, in to vprašanje se pa ni razrešilo, ali je bilo teh 249 milijonov upravičenih. Zakaj? Zato, ker vemo sami, da se - in nekateri vemo, da so se na osnovi tega in tudi drugih zakonov, ki so govorili o sanaciji bank - da se je na osnovi tega izvršila osvoboditev določenih bank iz objema sanacije. In vemo tudi, da je bilo rečeno že zdavnaj, da bi morali dati v revizijo oziroma revizijsko pregledati, ali so bili vsi tisti zahtevki, ki so jih banke - predvsem to velja seveda za Gorenjsko banko, pa tudi tri druge banke so bile - ali so tisti zahtevki res bili upravičeni. Kakor so včasih rekli, unovčili so vse, kar je bilo in kar je že pod rušo, tako da ta zadeva meni še vedno ostaja pod vprašajem, zakaj je teh 249 milijonov nemških mark bilo potrebnih.
No, ker je bilo takrat to zaključeno in tudi v naši poslanski skupini smo se o tem veliko pogovarjali, gre pa za osnovno stališče oziroma relacijo do tega, in to smo vedno zastopali, da je treba slovenskim železarnam dati tisto, kar je bilo rečeno, in seveda jim pomagati, da se izkopljejo iz teh primarnih težav, ki so, in da v bistvu dosežejo na trgu svojo veljavo in svojo ceno. To je tisto, ker v tem primeru so bili na račun tega odplačevanja teh obresti, ki so seveda stvar saniranih bank in seveda banke imajo v svojem portfelju svoja sredstva. Res pa je to, kot pravi gospod mag. Kopač, da je pa nek zakon, ki jih obremenjuje oziroma jim jemlje denar, ne glede na to, da imajo velik dobiček. Ampak seveda, ker denar ni angažiran, je pa potrebno to obremeniti in to mislim, da je bila dobra poteza ministra za finance njega dni nazaj. To se pravi, banke smo sanirali, preveč smo jih sanirali, zdaj jim pa še pomagamo, in ker jim drugače ne moremo pomagati, moramo prinesti zakon, ki bo zagotovil, da bomo lahko to naredili. Kajti najbrž drugih ali pa so tudi metode, vendar, kot pravim, gospodar, ki nekaj obvladuje, lahko tudi tako naredi, da se to obvlada, ne pa, da se to seveda z vsako besedo določi in seveda precizira.
V glavnem mi, naša poslanska skupina to podpiramo. Najbrž bi kazalo tudi naslednje faze skrajšati in na osnovi tega priti do čimprejšnjega zaključka te, bi rekel, določene agonije. Gre, saj pravim, za to, da se tudi na osnovi kupnin - saj dobro veste, da so v kratkem prodajali to štorsko železarno in da so na osnovi tega potem tudi, pa po mojem tudi s pritiskom vlade oziroma ministrstva za finance, ki ima pri bankah določene denarje kot pologe in podobno - da lahko na osnovi tega se ta čas skrajša, pokupi pod ugodnejšimi pogoji in s tem se razbremeni ta sanacija slovenskih železarn. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Rejc. Ali želi besedo še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pisnih razprav nisem prejel, tako da so poslovniške omejitve.
Želi kdo besedo? Ker ni razprave... Gospod Moge, želite besedo? (Ne.) Ta roka ni bila namenjena temu. Ker ni več razprave, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje o sklepu, ki ga predlaga matično delovno telo in se glasi: "Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije slovenskih železarn, je primerna osnova za pripravo besedila za drugo obravnavo." Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak sklep? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Drugi sklep pa se glasi: Predlog zakona za drugo obravnavo pripravi predlagatelj v skladu z naslednjim stališčem: "Predlagatelj naj pri pripravi predloga zakona za drugo obravnavo besedilo dopolnilo tako, da se bo v odplačilni sklad za predčasen odkup obveznic pri ministrstvu za finance stekala tudi kupnina od drugega državnega premoženja ter da se bodo iz odplačilnega sklada v letih 1999 in 2000 izjemoma lahko plačevale tudi obresti na obveznice Slovenskih železarn, delniška družba." Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta drugi sklep? (42 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet in s tem smo zaključili to, 10. točko dnevnega reda.
Ali je kolegu Špiletiču že uspelo pripraviti amandma? Ne še?
Kolegice in kolegi, glede na pripravljene točke dnevnega reda bo sedaj potrebno narediti en skok po dnevnem redu naprej in bomo prišli do tiste točke, ki je bila že na prejšnji izredni seji prekinjena, to pa je 22. To ne more biti presenečenje za vas, ker smo jo že obravnavali na prejšnji izredni seji. To je predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije - prva obravnava. Točke do te še niso v celoti pripravljene.
Prehajamo torej na 22. TOČKO DNEVNEGA REDA. Zbor je obravnavo tega predloga zakona pričel na 37. izredni seji, odprta je še splošna razprava. Pisno sta k razpravi še prijavljena poslanca Ivan Božič in Franci Rokavec. Medtem ko pa bo razprava ostalih poslancev omejena na pet minut. Torej, gospod Božič, beseda je vaša in prosim, da se obvesti kolega Rokavec, da pride v dvorano.

IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Lepo pozdravljeni predstavniki vlade, poslanke in poslanci! Torej, tako hitro skakanje je še za lovce malo čudno in divjad ponavadi pobegne. Tudi sam nisem prinesel materialov, ampak vseeno bom povedal to, kar sem želel povedati prejšnji teden.
Namreč, moti me mnenje odbora, ki pravi, da bo v zakonu o regionalnem razvoju rešeno vprašanje nekaterih členov iz tega zakona. To je pismeno predstavljeno v drugem poročilu odbora, hkrati pa je ta isti predlagal pri sprejemanju zakona o regionalnem razvoju, da se iz 27. člena to črta. Torej, povejte enkrat, kaj res mislimo! Če mislimo regionalno kaj pomagati, potem mora biti to urejeno tako, da bo prav.
Drugo, kar so naši kolegi že povedali - ni prav, da v zakonu ni razdelano, kako se bo teh 82,7 milijarde tolarjev trošilo. Programi morajo biti opisani, sicer se bo zgodilo tako, kakor v zakonu o popotresni obnovi Posočja in razvoju, ko smo se več kot pol leta prepirali in dobili iz proračuna za dve leti za popotresno obnovo, kjer je 9 milijard 280 milijonov za razvoj. 280 milijonov v dveh letih zbranega denarja za razvoj Posočja proti 82,7. Zato smatramo, da je treba 82,7 milijarde proti 280 milijonom, da je treba imeti natančno napisano, za kaj se bo 82,7 milijarde porabilo; kaj je za zapiranje rudnika, kaj je za posamezne sklope razvoja. Drugače je tak predlog zelo zelo težko sprejeti.
To so stvari, o katerih smo veliko govorili lani, o razvoju, svet za razvoj smo imenovali oziroma ga je vlada imenovala; ne vem, ali bo vlada imenovala ponovno svet, ker tu v Zasavju kar gre denarja, in je ravno tako potrebno, da je od strani vlade imenovano telo, ki bo razporejalo ta denar, in ne da se bo trošil pač tako, kdor bo prvi prišel in prvi vzel. Naj bo namensko pripravljeno. To je moja pripomba na ta zakon. Ne more se dajati samo na "karto bianco", kot pravimo na Primorskem. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Božič. Razprava, kolega Rokavec. Saj sem ga videl v dvorani še pred trenutkom. Je šel po gradivo? Predlagam, da kolegialno samo toliko počakamo, da se bo poslanec Rokavec oborožil z gradivom, da bo nastopil.

FRANCI ROKAVEC: Zahvaljujem se vsem skupaj, gospodu predsedniku ter poslankam in poslancem, za to majhno pozornost. Namreč, tako hitro letimo danes po nekih točkah dnevnega reda, da dejansko nisem bil pripravljen v tem trenutku in sem moral iti po gradivo v pisarno.
Namreč, predlog zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik in pa ekološki sanaciji termoelektrarne II in pa spodbujanju razvojnega prestrukturiranja Zasavske regije, mislim da je ena od osnov, s katerimi bi bilo potrebno obravnavati vsa specifična območja, ki so v Sloveniji. Če povem svoje mnenje, mislim da je zakon dober vsaj v tej smeri, kjer tudi daje rešitve za razvojno usmeritev. Dejansko je pa res, da sam zakon ima še veliko nedorečenosti, z vidika samega nadzora nad izvajanjem samega programa, ki bi najbrž moral biti sestavni del, preden bi dokončno sprejemali predlagani zakon. Mislim tudi, da bi bilo potrebno v navedenem zakonu jasno opredeliti, kaj je Zasavska regija in kaj so tudi območja, ki so posledično vezana kot sedaj na samo proizvodnjo v termoelektrarni II, kakor tudi posledice te proizvodnje in pa same ekološke sanacije. Namreč ve se, da so cela območja, predvsem bi tukaj izpostavil gorska območja in pa širše območje, od Laškega do Sevnice pa tukaj do Litije, izpostavljena predvsem umiranju gozdov. Tega sam zakon ne opredeljuje, zato bi bilo sigurno potrebno tudi tej problematiki v samem zakonu, v nadaljevanju priprave posvetiti še posebno, tudi svoje mesto. Dejansko se tudi sprašujem, ali je smiselna večja ekološka sanacija termoelektrarne II in s tem tudi zagotovitev dodatnih znatnih finančnih sredstev, če vemo, da je delovanje termoelektrarne tako in tako zelo časovno omejeno.
Mislim, da bi bilo potrebno v nadaljnji graditvi programa sigurno opredeliti, ali je smiselno funkcioniranje termoelektrarne II podaljševati do tega navedenega obdobja ali je boljša hitrejša ustavitev TET II in s tem tudi verjetno posledično manj stroškov, ki bi prizadeli sam zakon, ki jih opredeljuje sam zakon. Mislim, da bi bilo potrebno ponovno preučiti celoten obseg finančnih sredstev. To lahko zagotovi le celovit program, ki bi ga dobili v državnem zboru. Seveda pa bi bilo potrebno pri ugotavljanju tudi razvojne usmeritve tega območja predvsem vključiti ne samo ožje območje, ampak tudi širše. Pri tem pa imam en pomislek. Že sedanja sanacija zapiranja rudnikov v Zagorju. Dejansko je tukaj bojazen, da je lahko v tem območju prav področje samega Zagorja postavljeno v bolj privilegirani položaj kakor samo področje Trbovelj ali Hrastnika oziroma na nasprotni strani ostalih območij. Zato bi bilo potrebno to pri nadaljnji dograditvi zakona sigurno opredeliti. Predvsem mislim, da bi bilo potrebno sam koncept in zasnovo programa preučiti tudi z ustrezno verificirano mednarodno finančno ustanovo. Toliko za enkrat, hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Rokavec. Sedaj smo izčrpali razpravo prijavljenih. Sedaj prehajamo na 5-minutne razprave. Prvi je gospod Kelemina, za njim kolega dr. Jože Zagožen. Predlagam, da bi se počasi osredotočili na osnovni sklep, ki je ta, da je zakon primerna podlaga za pripravo predloga za drugo obravnavo. Nato, če bo ta sprejet, gremo na odločanje o spreminjevalnih stališčih. Prosim, gospod Kelemina.

BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani vsi skupaj! Predlog zakona, ki je v obravnavi, je po moji oceni slab projekt oziroma če celo ne zelo zgrešen projekt. Pa ne zaradi namena in potrebe po ureditvi nekega vprašanja, ampak zaradi oblike, ki si jo je vlada izbrala in predlagala državnemu zboru.
Da je to tako, potrjuje tudi seja odbora za finance. Mislim, da ste tisti, ki ste bili člani odbora, seznanjeni s tem, vsi ostali pa ne. Upam, da ste prebrali v časopisu, kjer sam gospod predsednik odbora ugotavlja, če citiram: "...da je nerodno, da je zakon o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje - Hrastnik, ekološki sanaciji TET 2 in spodbujanju prestrukturiranja zasavske regije nastajal hkrati z zakonom o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja." Zakaj, je logično. Ne dolgo tega smo ta zakon sprejeli. Torej že velja in je nelogično, da se te stvari urejajo prek drugega zakona.
Prav tako je dejal, da "zato se mu zdi neuvmestno, da vlada ni poskrbela za skladnost obeh zakonov." Treba bo pa končati tudi s prakso vlaganja posamičnih zakonov s posamičnimi težavami, ki potem burijo regionalne strasti in da bi bilo smiselno zapiranje vseh rudnikov urediti v enem zakonu. Popolnoma je to, kar je predsednik odbora povedal kot predstavnik največje vladne stranke, popolnoma je korektno. Bilo bi seveda korektno, da se to tudi to naredi. Gre tudi za velika sredstva iz proračuna v eno samo regijo. Tukaj se seveda postavlja vprašanje, kaj je z ostalimi regijami - Maribor, Pomurje, Haloze in tudi Posavje, če hočete. Tukaj je bilo tudi v razpravi omenjeno, da je 3-krat, 4-krat že ta tematika bila v državnem zboru in da to zmeraj prelagamo in da je veliko očitkov predvsem bilo izrečenih na račun Socialdemokratske stranke, češ da smo edini, ki to nekako zaviramo in ki ne dovolimo, da se ta zadeva reši oziroma imamo zmeraj neke nove izgovore.
To ni res! Trdim pa, da smo ena od redkih strank, ki ji ni vseeno, kakšno politiko ta država vodi v celoti v tej državi. Tukaj se seveda pojavlja vprašanja rudnika. Sami veste, kakšna je kvaliteta te rudnine. Ni za drugo uporabo kot samo za termoelektrarne. Sedaj, zapiranje seveda bo potrebno, prej ko slej, to je jasno in določena sredstva nameniti.
Sicer mi je bila všeč ena ideja, ko je enkrat eden od razpravljavcev tukaj omenil, da so zaprli rudnik tako, da so postavili na njega železna vrata. Mislim, da bi bilo treba tudi o tem razmisliti.
Je pa tudi vprašljiv nadzor glede vsega tega. Lahko vam povem, da poznam nekaj primerov zapiranja rudnikov sedaj, ki se izvajajo. Nadzor nikakršen in ogromna sredstva se tukaj zapravljajo tako rekoč. Zapravljajo, upam si trditi.
Naslednja zadeva, TET III. Tukaj se postavlja vrsta vprašanj seveda. Ravnokar sprejemamo novi zakon o energetiki. Tukaj si tudi lahko pogledate članek, v istem, pod tem je bil napisan. Ne bom ga sedaj bral, ker mi zmanjkuje časa. Postavljajo se posamezna vprašanja, tudi sam jih postavljam. Kje so tukaj upoštevani evropski trendi?
Poglejte sedaj, kaj se dogaja z nuklearko. Oni nočejo več elektrike imeti. Ugotavljajo, da je predraga naša elektriki z nuklearke. Jo kupujejo na evropskem trgu. Kam bomo mi to elektriko dali? Delamo Brestanico. Savske elektrarne ne vem, kako daleč so, bom potem šel sekretarja vprašat, me zanima, kaj je s tem. To bo treba zgraditi. Kaj bomo mi z elektriko? Sedaj pa hočete TET 2. Ali se vprašate, kakšna je cena elektrika iz te elektrarne? Ali bo konkurenčna? Kdo bo to plačal? Ali bomo mi to prodajali na svetovnem trgu? Ali kako si predstavljate? To je treba imeti vse pred očmi.
Seveda lahko se tudi odločimo in tudi zmoremo, prepričan sem, v Sloveniji zgraditi, obnoviti še pet ali deset TET 2, vendar ne zato, ker zmoremo, ampak kvečjemu zato, če to potrebujemo, če je ekonomsko upravičeno in gospodarno.
Mislim, da mi poslanci ne moremo in ne smemo se tukaj pri nas obmetavati z milijardami, tako kot se v Afriki opice obmetavajo z bananami. Temeljito je potrebno razmisliti, analizirati, primerjati in sprejeti tiste odločitve, ki bodo z najmanjšim vložkom prinesla največje učinke.
Seveda me boste vprašali, kateri so potem tisti projekti, ki so upravičeni. Eden izmed mnogih je prav gotovo prestrukturiranje, preoblikovanje v obliki več razpršenih regionalnih razvojnih programov in projektov, kar je predlog v tem zakonu, vendar ne po tem zakonu, ker imamo za to področne razvojne, poseben zakon, ki sem ga prej omenil. Torej, po tistem zakonu se naj te stvari urejajo, nimam pa nič proti, da se prioritetno vloži v to regijo.
Seveda se pojavlja tudi pri vsem tem odgovornost. Kdo bo prevzel odgovornost za ta projekt kot celoto? Ali bodo to prevzele stranke, ki to podpirate? Ali njihovi predsedniki? Ali mogoče ministrica gospa Petrinova? Povejte, če prevzamete odgovornost za ta projekt, tudi s svojo hipoteko na lastno premoženje. Tudi jaz bom ta zakon potem podprl. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravljal bo dr. Jože Zagožen, za njim Peter Hrastelj in gospod Janša, Špiletič.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Na kratko naj povem, kot sem že zadnjič, da je gotovo smotrno pristopiti k zapiranju rudnika, vendar na osnovi študije, ki bo doživela svojo recenzijo oziroma revizijo s strani tuje neodvisne strokovne institucije. Način, da imamo v zakonu sredstva opredeljena, program za zapiranje rudnika pa naj bi se šele pripravil, ta način je docela nesprejemljiv in tudi strokovno ni vzdržen. To je, kar se tiče zapiranja.
Kar se tiče dodatnega razvoja, neodvisno od zapiranja, se pravi sredstev za dodatni razvoj Posavske regije menim, da se ta del mora reševati v okviru skupnega zakona o spodbujanju manj razvitih področij v Sloveniji, ki je bil v državnem zboru pred kratkim sprejet, in da vsakršno odstopanje od tega zakona pomeni nedopustno privilegiranje ene regije na račun drugih regij.
Kar se tiče tretjega sklopa, ekološke sanacije, gre v tem primeru predvsem za izgradnjo odžveplovalne naprave v vrednosti 11 milijard, če se prav spomnim, za kar bi lahko zaposlili 1.100 ljudi, tam nekje. Tu pa se postavlja težje konceptualno vprašanje. Namreč, jaz sem razočaran, gospa ministrica, nad nečem. Energetski zakon in zakon o zapiranju premogovnikov sta konceptualno med seboj soodvisna in pogojena. Z zakonom o energetiki odpiramo sedaj notranji trg, kmalu pa bo tudi se začel odpirati zunanji trg in na temelju tega zakona se tudi predvideva, da bo trg popolnoma odprt do leta 2003. To pomeni, da bodo padle cene energije in je sedaj vprašanje, ali bo slovenski energetski trg potreboval oziroma zmožen prebaviti, porabiti vso to energijo iz nuklearne elektrarne Krško. Vemo, da Hrvati ne želijo več prejemati te energije, da se energije iz nuklearne elektrarne ne more uskladiščiti, da nuklearna elektrarna v glavnem predstavlja fiksni strošek. Vse je fiksni strošek, samo gorivo je minimalno, to, kar je variabilni strošek, in če bo ta energija iz nuklearne elektrarne se porabila na slovenskem trgu, potem bo potrebno drastično zmanjšanje proizvodnje v Šoštanju in tudi v Trbovljah. In tu se poleg tega, da so posojila v termoelektrarno Šoštanj bila pridobljena na temelju državnih garancij, kjer gre za okoli 230 milijonov mark, se postavlja vprašanje rentabilnosti te naložbe in bomo davkoplačevalci nosili to breme te zgrešene naložbe. Drugo pa je, zakaj potemtakem za nadaljnjih 15 let povečevati proizvodnjo v TET II in poleg tega tudi še dodatno iti v investicijo odžveplevalne naprave, če je ta produkcija energije nepotrebna oziroma ekonomsko škodljiva glede na Krško. To so stvari, ki jih je natančno raziskal tudi inštitut za energetiko Milan Vidmar oziroma tako nekako se imenuje in jaz bi želel, da poleg recenzije denarja za zapiranje TET 2 bi morali napraviti tudi študijo, kaj pomenijo ti procesi, se pravi, prvič, odpiranje trga energije, in drugič, to, da bo Slovenija morala prevzeti električno energijo iz Krškega, kaj to pomeni za Šoštanj, za naložbe v Šoštanju, in kaj to pomeni za to, da Trbovlje še 15 let dela s polno paro. Številke inštituta Milana Vidmarja kažejo na to, da se ekonomika ne izide, in tu smo pred tem, da bomo napravili ogromno škodo Sloveniji, če bomo brez jasnih študij, ki jih bomo tudi poslanci dobili na mizo, z imeni in priimki, če se bomo torej brez tega odločali o tako usodnih dolgoročnih razvojnih vprašanjih na področju slovenske energetike. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Zagožen. Besedo ima gospod Peter Hrastelj.

PETER HRASTELJ: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Že na odboru za gospodarstvo je bilo ugotovljeno, da je sicer zakon potreben, vendar malo preveč vrtičkarsko pa le prirejen. Zakaj? Ne gre samo za Litijo, Zagorje, Trbovlje, Hrastnik in Radeče, kaj pa ostale sosednje občine, iz katerih si še danes služijo kruh rudarji prav v tem rudniku? Zato dovolite, da opozorim na to, na kar sem že opozoril tudi na odboru za gospodarstvo, da je neminovno, da se v ta projekt vključi tudi občina Laško, iz katere je danes še 134 rudarjev zaposlenih v tem rudniku. To je prvič, dovolite pa, da opozorim ob tem zakonu še na naslednje.
Sprejet je zakon o skladnejšem razvoju, sprejet je že zakon o zapiranju rudnika Zagorje-Kanižarica-Senovo, sedaj pa še zasavski zakon. Opozarjam, da bi pri delitvi teh sredstev bili vsi enako udeleženi, ne pa eni trikrat ali dvakrat, nekateri pa nobenkrat. Torej, to je moje skromno in vljudno opozorilo.
Dalje. Od leta 1991 dalje, odkar smo v samostojni državi, nekaj rudnikov se je že zaprlo mimo zakona o zapiranju, ker takrat ga še ni bilo, vendar določeni dolgovi za poplačilo tega zapiranja so pa še odprti. Ravno tako so od leta 1991 dalje vsi zahtevki od kmetovalcev, od Radeč pa gor vodno še vsi odprti in niti minimalna škoda ni poplačana. Predlagam in opozarjam predlagatelja, da se na to moje opozorilo resno zamisli in najprej, preden bo ta zakon sprejet, poplača vsem tistim, ki že od leta 1991 terjajo svoje pravice prek sodišč, pa žal še niso iztožili. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hrastelj. Besedo ima gospod Janša, za njim gospod Špiletič.

JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Tokrat razpravljamo o zakonu, ki ni zakon o gorskih vodnikih, ampak o zakonu, v katerem vlada predlaga, da v naslednjih letih slovenska nacionalna ekonomija nameni za zapiranje nekega rudnika 900 milijonov nemških mark, 83 milijard tolarjev, kar je ena največjih nacionalnih investicij, če izvzamemo izgradnjo avtocest. Gre za velikansko vsoto, za vsoto denarja, ki si jo običajni državljani ne predstavljajo in gre za odločitev, ob kateri bi v tem državnem zboru, ko se sprejema, moral sedeti predsednik vlade - če ne more, je treba razpravo in odločanje preložiti - minister za finance in še vsaj pol vlade.
Dejstvo je, da v zakonu, ki je predložen, ni nobenih natančnih izračunov, so samo številke, ki so zaokrožene navzgor. V bistvu bo državni zbor, če bo ta zakon v podobni obliki sprejet, dal bianco menico izvajalcem, da s tem denarjem naredijo praktično kar hočejo. Brez učinkovitega nadzora, kar je itak problem v tej državi. Ta zakon je v temelju nepravičen do ostale Slovenije. Nepravičen! Sprašujem vas. Kdaj se je sprejemal v tem državnem zboru zakon o razvoju mežiške doline? Ali o sanaciji, ekološki sanaciji mežiške doline? Kdaj se je sprejemal zakon, ko je propadel Riko Ribnica, ki je imel še več zaposlenih, kot jih je v tem rudniku? In še najmanj deset, petnajst takih primerov je bilo do sedaj. Ne! Mi sprejemamo samo zakon o Trbovljah. Zakar namenjamo po neki laični oceni, kjer kakšnih podpisov strokovnjakov pod elaborati nismo videli, približno 4-krat več sredstev kot jih ta poseg, ki je predviden, zahteva.
Morda bo kdo rekel, da temu ni tako. Vendar prosim vlado, če nasprotuje temu, ker je predlagatelj, predloži strokovne argumente s podpisi veredostojnih strokovnjakov, ki bodo zatrjevali drugače. Prav tako zahtevamo od vlade, da pred odločitvijo že v tej fazi predloži primerjavo z vsaj dvemi, tremi podobnimi primeri zapiranja rudnikov v Franciji ali Nemčiji, ker je bilo tega veliko, tako da bomo videli kakšen je strošek na zaposlenega in kakšno je ekonomska računica pri tem. Teh primerov je kolikor hočete in jih ne bo težko dobiti. Pa tudi, če bi vse to imeli, je sprejemanje oziroma sploh obravnava tega zakona v tem času povsem neustrezna. Mi obravnavamo energetski zakon, ki še ni sprejet in najprej je treba določiti strategijo, potem pa še taktiko. Vlada še ne ve, kaj bo s pogajanji s Hrvaško glede nuklearne elektrarne. Zadnje vesti iz Hrvaške so, da Hrvaška ne potrebuje te energije. Najbrž vsi vemo kaj to pomeni. To pomeni, da bodo nekaterih energetskih kapacitet v Sloveniji preveč, če se to zgodi - najbrž se bo to zgodilo - da bodo vprašljivi ne samo rudniki v Trbovljah, ampak tudi v Velenju, izgradnja savskih elektrarn morda in še marsikaj. Dokler teh odgovorov ni, je neresno razpravljati o tem zakonu.
Vsi tisti, ki so zagreti, da se teh 900 milijard brez obrazložitev strese v tri občine - moram reči, da se to nič ne reši, če se to število razširi še na nekaj sosednjih občin - pravijo, da ni alternative. Seveda, alternative so. Eno smo sprejeli v zakonu o regionalnem razvoju. Drugo smo mi predlagali kot poslanska skupina, ko smo vložili zakon o povečanju zaposlenosti v občinah z nadpovprečno stopnjo brezposelnosti; zakona še vedno nismo dobili na klopi in ga ne obravnavamo, čeprav je bil vložen prej, preden je vlada sploh začela pisati predstoječi zakon. Skratka, alternativ je dovolj, vendar se tukaj vztraja na neki posebnosti, na posebni rešitvi, ki ima politične motive in je skregana tako z racionalnostjo kot tudi z neko vizijo razvoja Slovenije.
Ob tem zakonu se bomo odločili, ali bomo vložili teh 900 milijonov nemških mark v rudnike in premogovništvo in v nek klan, ki to obvladuje, ali pa v informatiko, ki lahko edina potegne slovenski razvoj naprej. To je ta dilema, o kateri odločamo. Če bomo dali 900 milijonov mark za rudnike, tega denarja ne bo za kaj drugega.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Špiletič, za njim gospod Potrč.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Že na odboru za finance ob obravnavi tega predloga zakona je bilo nekaj nedvoumno in nedvomno jasno. Pristop, kot ga je tu ubrala vlada, ni mogoče imenovati strokovni pristop, temveč je to politični pristop. Če bi se vlada odločila za strokoven pristop, potem bi prav gotovo najprej izdelala programe, ki bi tej regiji nekaj prinesli. Ti programi morajo biti podvrženi strokovni kritiki. Šele izbor programov na podlagi kritike je potrebno ovrednotiti in pridemo do zneska, ki je potreben, da bi se dosegel cilj, ki je v programih izdelan in ki mu ti programi sledijo. Vlada nastopa tu s tem zakonom ravno obratno.
Vlada in ministrica sama zagovarjata naslednji pristop: "Potrebujemo toliko denarja. Programe bomo izdelali naknadno, nismo pa še čisto prepričani, da tisto, kar zdaj mislimo, v programih stoji, zato bomo izdelali še dve študiji naknadno." Ja, oprostite, kako ste pa prišli do zneska, ki ga potrebujete in kako si upate trditi, da boste vse tisto, kar je v zakonu zapisano dejansko s tem zneskom in na način, kot ga vi zagovarjate, tudi dosegli.
Gospa ministrica, četudi vi zmrdujete z roko, imate to pravico, vendar poglejte, kaj ste zapisali v 9. člen zakona, piše naslednje: "Za pripravo programa so odgovorne občine zasavske regije." Ampak, naprej: "Če občine v dveh mesecih po uveljavitvi tega zakona ne sprejmejo sklepa o pripravi programa in ne poverijo programa ustrezni regionalni instituciji, vodi pripravo programa ministrstvo, pristojno za razvoj." Se pravi, da vi nimate soglasja niti z občinami, ki jih neposredno ta zakon zadeva. Tu zagovarjate, da je pa vendar vse jasno in da bo to omogočilo razcvet teh občin. Poglejte, ne nas tako vleči za nos! Menim, da je vendarle potrebno se vrniti nazaj k stroki, da bomo lahko dosegali cilje s čim manjšimi stroški in v dobro ne samo enega dela Slovenije, ampak skladnejšega regionalnega razvoja Slovenije kot celote.
In še drugo, gospa ministrica, tudi iz vaše razprave. Rekli ste, "mi s tem zakonom rešujemo problem depresivne regije". Zdaj vas pa sprašujem, ali je samo ta regija v Sloveniji depresivna? Koliko regij je še v Sloveniji depresivnih? Kako ste izmerili to stopnjo depresivnosti? Tokrat vas pozivam, dajte nam lestvico, dajte nam rang, kako ste izmerili depresivnost, kateri deli Slovenije so označeni kot depresivni in po kakšnem kriteriju je ravno ta regija bila izbrana, da zasluži največjo pozornost. In kaj? Po sprejemu tega zakona bo ta regija kar naenkrat iz depresije postala radoživa, seveda, ker bo denarja zmanjkalo za vse ostalo, bodo pa ostale regije še bolj depresivne, in to ravno v trenutku, ko se ta parlament ukvarja z zakonom o skladnejšem regionalnem razvoju v Sloveniji.
Poglejte, tako nestrokoven pristop, ki kaže na jasno politično voljo in ne neko strokovno željo po res skladnem regionalnem razvoju Slovenije, pa že presega pravzaprav še tisto kritičnost, ki jo poslanci moramo nekako imeti do predlogov vlade. Menim, da z vso utemeljenostjo pričakujemo, da bo vlada priznala to zmoto, da bo rekla, res je političen projekt, odstopam od njega. Pričakujem - seveda lahko računate tudi na večino rok v tem parlamentu, samo potem bo streznitev prišla ob naslednji razpravi o proračunu in takrat ne opoziciji očitati, da je ona tista, ki z zakoni producira kar naprej nove obveznosti državnega proračuna, ampak takrat se naj najprej vlada in minister za finance v njej še prej posuje s pepelom, preden pride za to govornico.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Potrč, za njim gospod Peterle. Lahko nastopi tudi gospa ministrica ali državni sekretar in odgovori na nekatera vprašanja.

MIRAN POTRČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Mislil sem poprositi gospo ministrico in predstavnike vlade, da se oglasijo in povedo stališča, ki jih ima vlada do vprašanj, ki so bila izrečena v razpravi. Po mojem spominu mi razpravljamo o mnogih vprašanjih, nekaj je tudi ponavljanja stališč že od preložene seje, in še tudi na tisti del razprave ni bilo odgovora, ki smo ga od vlade pričakovali, ker smo potem pač to točko zaradi načina dela v tem državnem zboru prekinili. Jaz pa mislim, da so odgovori vlade, jasni in nedvoumni, zelo zelo potrebni, ker jih mnogokrat doslej tudi v prejšnjih postopkih ni bilo, ali so bili dani zadnji čas ali so bili dani relativno medlo, neargumentirano in je to tudi eden od razlogov, da se stvari vlečejo, tako kot se vlečejo. Jaz niti slučajno ne trdim, da vprašanj ni. Gotovo so. In to tudi utemeljena. Vem sicer tudi, da je možno veliko več vprašati, kot se da marsikdaj odgovoriti, pa poznamo nekatere takšne pregovore, ampak glede na to, mislim, da bi morala vlada dovolj jasno povedati nekatere, dati odgovore na nekatera vprašanja, ki jih pač jaz vidim, tako kot jih vidim in jih bom zdaj postavil.
Prvo je vprašanje zapiranja rudnika in cene za zapiranje rudnika in dinamike tega financiranja zapiranja. Kolikor jaz vem, je zapiranje rudnika relativno fiksna postavka. Pravim relativno, absolutno ni fiksnega nič in je možno boljše pripraviti zapiranje na daljši čas in je možno ceneje opraviti zapiranje, če se sproti opravlja tudi določena proizvodnja, kot da se to naredi v bistveno krajšem času - kolikor jaz vem, ampak naj to povedo strokovnjaki. Če je oboje približno res, potem so seveda lahko zelo na pamet trditve, saj za zapiranje smo, ampak je predrago in za zapiranje smo, ampak naj se opravi veliko hitreje, ker tisto veliko hitreje bi lahko bilo še veliko dražje in veliko bolj rizično kot pa v času, ki je zdaj predviden.
Drugo, jaz mislim, da je jasno treba povedati, ali smo kjerkoli do zdaj in, ali smo kjerkoli v Evropi imeli doslej zapiranje zgolj samo jam, tisto, kar je rekel gospod Kelemina okoli železnih vrat, je najbrž bila prispodoba, ker zares upam, da to ni vzel, ker potem bi za železnimi vrati zaradi njega se lahko tudi stvari sesule, pa tudi hiše rušile v jame in podobno, ampak ne trdim, da je to mislil, samo tako se pač rudniki ne zapirajo, da se železna vrata na vhod dajo, to marsikdo ve, ki se ne ukvarja direktno s temi problemi, ampak mislim, da je enostavno potrebno zelo konkretno povedati, ali je kjerkoli zapiranje bilo, samo jame in samo ekologija brez vprašanja socialnega programa. Jaz mislim, da ga ni bilo in treba je povedati.
Naslednje. Gospodje, tudi iz socialdemokracije, pa ne samo vi, ste pol leta nazaj zahtevali razvojni program in rekli, dosti je sociale, dosti je tega, da rešujemo samo knapovšno, dajmo program. Danes se pripravlja, pravite, je krivičen, ker je samo za nek konec in ga ne dajemo istočasno za celo Slovenijo. Morda, samo potem bi o tem lahko govorili že pred pol leta, ker, gospod Janša, tisti zakon, ki je sicer res v proceduri, je pač zato vložen, da se lahko na njega sklicujete, resen pa niti pod slučajno ni. Resen niti pod slučajno ni, ker se ne da na ta način reševati problemov brez programov, kot se v nekem zakonu napiše. Jaz mislim, da bi vlada morala dati na to nesporno jasne odgovore in da bi potem šele lahko rekli, kaj je možno, kaj ne, ker dokler jasnih odgovorov ne bo, bo lahko vsak od nas pameten in bo govoril popolnoma na pamet o različnih stvareh, ki ne bodo imele z realnostjo nobene zveze. Da pa je treba stvari preveriti, da je treba reči, da so cene maksimalne, da je treba imeti mednarodne recenzije, s tem se pa tudi jaz strinjam. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegi! Ali bi nasprotovali ali ne bi nasprotovali, da bi sedaj oglasila ministrica, pa bi potem dal besedo vam za replike? Bi se lahko tako dogovorili. Gospa dr. Petrinova, prosim.

PROF. DR. TEA PETRIN: Hvala lepa za besedo. Spoštovani poslanci! Mislim, da je že tretjič, ko je ta zakon na sporedu. Prisotna sem bila vašim diskusijam in moram reči, da so bile pravzaprav zelo zanimive. S poslušanjem se tudi marsikaj naučimo, spoznamo kako naša družba deluje. Sedaj bi probala odgovoriti na kratko na pravzaprav tri vprašanja, ki so se mi zdela bistvena in pomembna, da nanje odgovorim.
Najprej bi pred tem pa rada opozorila na naslednje dejstvo. Zaradi neuspelega referenduma TET III je ta isti zbor, državni zbor. (Nemir v dvorani.) Referendum je uspel, ampak v smislu, da se TET III ne gradi. (Nemir v dvorani.) Referendum ni uspel, pardon. Uspelega referenduma, da se TET III ne gradi, bom pa tako postavila. V redu. Je prišlo iz vaše strani zahteva, da pridemo s programom reševanja tega problema. Naložen je bil zelo kratek rok, 3 mesece in v treh mesecih je pač zadolženo ministrstvo pripravilo predlog zakona, ki je pred vami.
Ravno zaradi tega ni bilo možno dobiti številnih študij, na katere sedaj opozarjamo, da bi bilo treba poleg ene še druge, in prav tako mislim, moramo upoštevati, da je bil zakon le dan kot prvo branje. No in sedaj, če bi povedala okoli tako globalno okoli tega zakona. Ker v bistvu se nekako postavlja vprašanje, regionalni razvoj, vključiti ga v zakon ali ne, če pustimo še vprašanja financ in podobno. Vam moram povedati, da je ravno predvčerajšnjim bil pri meni - in tudi se sprašujete, kakšna je praksa v Franciji, mislim, da je bilo sedaj eksplicitno postavljeno to vprašanje - pri meni novi direktor skupine poslovne skupine banke, Evropske banke za obnovo in razvoj. Zaradi te mislim, zaradi te žgoče razprave okoli tega zakona, sem ga seveda vprašala, kakšne izkušnje ima Francija na tem področju? Njegov odgovor je bil, citiram: "Da so uspešno zaprli svoje rudnike, pri tem so porabili ogromno denarja iz proračuna, ampak, da najuspešnejši primeri torej zapiranja rudnika so bili tisti, kjer so poleg zapiranja rudnika oziroma ekološke sanacije teh termoelektrarn, v kolikor je bilo to potrebno v času zapiranja, tisti primeri, kjer so poleg teh dveh postopkov še vključili programe za odpiranje novih delovnih mest." Povedal mi je ime tudi gospoda, ki je te najuspešnejše postopke zapiranja rudnika ob hkratnem regionalnem razvoju peljal in seveda jaz sem ga tudi povabila, da pride v Slovenijo, in da te svoje izkušnje pove, da ne bi mislili, da mi prikrivamo resnico. To je ena zadeva.
Drugo kar se tiče, zato je tudi v tem zakonu in mislim, da je pravilno, da je regionalni aspekt vključen. Drugo bi rada opozorila še to. Ko smo se pogovarjali v pripravi tega zakona, ali vključiti ta del revitalizacije ali ne, je bil v pripravi zakon o skladnem spodbujanju regionalnega razvoja. Ko smo se mi usklajevali z resornim ministrstvom tega zakona, je bilo rečeno, da zakon ne bo sprejet pred tem. In smo skladno z njimi in drugimi resorji se odločili, da damo tudi ta aspekt v zakon. In je bil z vseh strani ta vidik izredno potrjen in sprejemljiv in mislim, doživel veliko spodbude, ker smo vsi menili, da v bistvu na ta način mi rešujemo prestrukturiranje neke regije, ki je specifična, specifična zaradi tega, ker gre za zapiranje zakona oziroma rudnikov, in da je zaradi tega treba upoštevati še te dodatne aspekte na podoben način kot jih je seveda upoštevala Evropa.
V evropskih deželah, na katere se stalno sklicujemo in sprašujemo, kako to tam gre, so torej primeri taki, da gre za celovito obravnavanje take regije pri hkratnem zapiranju tudi postavljanje programov za odpiranje novih delovnih mest. Mislim, da se je Evropa odločila za to na podlagi enega primera, ki izhaja iz Belgije, kjer so pred dvajsetimi leti šli zelo enostavno: "Zaprli bomo rudnike, ostalo nas pa ne zanima." Problem je bil zelo socialno pereč in tiste regije so doživele velike probleme in post festno reševanje tistih regij je bilo veliko dražje, kot če bi naredili to skladno in v začetku.
Drugo, kar je bilo rečeno, je bilo vprašanje tega zapiranja rudnikov z vidika energetskega zakona. Res je, da energetski zakon vnaša v to področje energetike konkurenco, in da bomo lahko pričakovali, da bo cena, ne, neusklajena s tržno ceno odprtega trga. Vendar moram poudariti, da zapiranje rudnikov ni v nasprotju s tem zakonom. Bi bilo v nasprotju, če bi mi šli v revitalizacijo rudnikov, ampak mi jih zapiramo, ravno zaradi z vidika tega zakona je treba te rudnike zapreti in hkrati z njimi seveda tudi te termoelektrarne, ki so vezane na te rudnike in s tem bo seveda ta vir energije sčasoma ugasnil.
Je pa seveda tukaj en postopek, eno časovno obdobje, v katerem to lahko naredimo s tega vidika, da se je naša država nekje opredelila za tržno-socialni sistem, podobno kot ga ima recimo Nemčija, Avstrija, Francija in druge dežele v Evropi.
Tretje, kar bi rada poudarila, je vprašanje, koliko denarja je namenjenega za regionalni vidik. Različne številke so se vrtele. Poudarjam, da gre letno tukaj za 300 milijonov in da gre v bistvu za graditev infrastrukture, ki bo omogočala angažiranje podjetniškega potenciala v tej regiji.
Velikokrat je bilo citirano vprašanje teh 25% in pa pravzaprav sploh šesti del, posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja. Mislim, da je ta del, kjer govori, da se posamezni instrumenti spodbud povečajo za 25%, napačno razumljen. Dovolite mi, da ga pojasnim, za kaj pravzaprav tukaj gre. V tem delu, se pravi, šesti del, posebno območje za pospeševanje novega zaposlovanja, samo bolj natančno določa instrumente razvojnih spodbud, to je tistih, ki že obstajajo in so na razpolago pri posameznih ministrstvih, na primer ministrstvu za delo, socialo in družino, ministrstvu za gospodarstvo, ministrstvu za znanost in podobno, in so dostopni, poudarjam, vsem regijam in vsem podjetjem. Zdaj, kaj je razlika? Razlika je ta, ki izhaja iz zakona o skladnem in spodbudnem razvijanju regionalnega razvoja, in sicer 18. člena zakona, ki je bil v tretjem branju, to se pravi, končanega, sprejetega, kjer ta zakon določa prednostna območja za usmerjanje regionalnih razvojnih spodbud. Tukaj so regije razporejene v različne kategorije, ljubljanska, Prekmurje, Zasavje in podobno. Na kakšne način je pravzaprav ta razporeditev narejena? Upošteva se kazalec, ki ne vsebuje samo stopnje nezaposlenosti, ampak tudi odstotek družbenega proizvoda, ki ga ta regija dosega v odnosu do povprečja, in hkrati tudi ta podjetniški potencial, infrastrukturo in še druge indikatorje. Ta razporeditev regij na posamezne razvojne regije, ki bodo potem nekako upravičene do različnih spodbud, je narejena na podlagi evropske zakonodaje, in jo je resorno ministrstvo sprejelo in je zapisana v tako imenovani beli knjigi; tam ima vsaka regija svoj ponder, in najvišji ponder, kar pomeni upravičenost do relokacije sredstev v to regijo, ima zasavska regija. To ni izmišljeno, to je bilo narejeno na ministrstvu za ekonomske odnose in ravoj, in se bo upoštevalo pri določanju prednostnih območij za regionalni razvoj. No, sedaj bom dala pa še primer. Na primer, da ministrstvo za delo subvencionira neko odpiranje novih delovnih mest in da subvencionira, recimo, v vrednosti 1.000 tolarjev. Kaj bi to pomenilo? Da, če pride nekdo, se odpirajo nova mesta v zasavski regiji, bi pomenilo, da bi zasavska regija namesto 1.000 tolarjev pomoči dobila 1.250, Prekmurje 1.200 itd., ampak to je vse v okviru obstoječih proračunskih sredstev. To ni nekaj nad, kar je obstoječega, in jaz bi rada poudarila naslednje, da vsaka država ima nek instrumentarij, na podlagi katerega premešča razlike med razvitimi in manj razvitimi območji. To je pravica vsake države in tudi dolžnost, da ta neenakost v razvitosti in v blaginji ljudi izenačuje. In poglejte, če so podjetniki, vsak podjetnik bo raje aluciral in razvijal ter ustanavljal podjetje v ljubljanski kotlini zaradi tega, ker je tu infrastruktura, mislim transportna, potem šol, administracije, vse je tu na razpolago in je pripravljen tudi plačati več za delovno mesto. Podjetniki ne gredo radi na neka območja kot so ta, ki so tukaj bila opredeljena kot območja, ki izredno zaostajajo po strukturnih kazalcih. Treba jih je spodbuditi, ampak ne na tak način dobiti denar od nekje, kjer ga ni, ampak v okviru proračunskih postavk vsakega leta je treba nekako imeti instrumente, da se ta denar kanalizira na ta območja in to imajo tudi druge države. Jaz mislim, da vloga države de facto je, da skrbi, da je blaginja ljudi čim bolj izenačena med posameznimi regijami in to je en instrument v bistvu, kako stimulirati samostojne podjetnike, privatnike, da bodo šli odpirati delovna mesta tja, kjer trenutno za njih ni, bi rekla, neke posebne vzpodbude ali interesa. To je vse okrog teh 25%. Prekmurska regija, zdajle oprostite, ne me držati za besedo, ne vem kolikšen je ponder, mogoče, da je tam 20, recimo Ljubljana ga ima celo minus, potem Gorenjska ima mogoče ponder 8 itd. Je pa to zapisano v takoimenovani beli knjigi in je instrument, še enkrat poudarjam, za določanje prednostnih območij za usmerjanje regionalnih razvojnih vzpodbud, 18. člen tega zakona, ki je bil sprejet.
Jaz bi še to dodala, da mislim, dajmo nekako upoštevati, da je, mislim vse druge države, kot je meni znano, so upoštevale, da je takrat, ko pride do zapiranja rudnika, da je to določena specifika, da so določeni problemi in da se moramo z njimi spopasti. Zato menim, da je predlog zakona ustrezen in seveda ustrezen v tem smislu, da nad njim gradimo naprej in pripombe, ki so bile seveda, ki so takšne, ki v bistvu lahko samo še izboljšajo predlog tega zakona, pa naj bo to iz vidika financ ali karkoli, so seveda umestne. Zato jaz tudi razumem, da je prvo branje to, da se razčisti, kje so še problemi in da se to upošteva pri predložitvi drugega in tretjega branja. Toliko zaenkrat.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa ministrica, doktor Petrinova. Vaša razprava je izzvala nekaj replik. Že prej jih je bilo nekaj. Za eno je še čas. Prvi je gospod Peterle.

ALOJZIJ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, gospa ministrica! Meni je bil pravzaprav všeč vaš nastop posebej v tistem delu, kjer ste izrazili željo po tem, da se v tej fazi obravnave zakona razčisti nekatera vprašanja. Nimam pa vtisa, da bi v drugem delu vašega nastopa res poskusili kaj od tega, kar je bilo tukaj že povedanega, razčistiti. Predvsem je manjkal ekonomski vidik te zadeve, tisti vidik, ki se nahaja med petimi in petnajstimi ali šestnajstimi ali več pfeningi na kilovatno uro, in to izrazito čutim: pomanjkanje obdelave tega vidika v zakonu, ki je skop v nekaterih osnovnih številkah, je skop z analizami, je skop s projekti oziroma s programi. Je pa zelo natančen v številkah. Jaz se lahko zavzemam samo za transparenten pristop, za pravičen pristop, se pravi nediskriminatoren in za evropski. Po mojem mnenju je seveda velika razlika med tem pristopom, ki daje skupaj zapiranje rudnika, ekološko sanacijo in razvojno prestrukturiranje in z zakonom, ki govori o skladnem regionalnem razvoju.
Menim, da se da skozi tisti zakon s primernimi razvojnimi programi seveda reševati na nediskriminatoren način, se pravi na pravičen način tudi vprašanje Zasavja. Meni se zdi, mene čudi taka korajža vlade, da je prišla s takim zakonom. Mislil sem, da bo tisti mesec zamude, ki se je zgodil, pomenil kakovost v predloženem materialu, ne pa nadaljevanje nekako stare logike, ki jo čutimo v tem predlogu.
Jaz nimam odgovora na to, kako bo poskrbljeno za druge regije glede na to, koliko denarja bi bilo namenjenega za Zasavje. Torej, mi v naši poslanski skupini ne dvomimo, da je treba dati denar, ampak seveda dvomimo v ponujeno rešitev in menimo, da ne vodi k pravemu rezultatu. In veste, kako smo se borili za 1,6 iz proračuna za regionalni razvoj, pa se je to potem doseglo skozi nek drug predlog. Ne vem, kako bomo skrbeli za uravnotežen razvoj oziroma za pravičen odnos do drugih regij. Zato me ne čudi, da sedaj že pritiskata Litija, Laško kot sosednji občini in me ne bo čudilo, da bodo vse občine, kamor se kadi ta nesreča iz Trbovelj, pritisnila na to, da iz tega nekaj dobijo. In naenkrat bo vsa Slovenija zopet regija. Jaz vidim v tem pristopu veliko bolj političen kot pa ekonomski in razvojni pristop, zato bo naša poslanska skupina vztrajala, da se razčistijo zadeve, da se postavi vsaka na svoj tir in predvsem, da se ekonomski vidik upošteva.
To, kar tukaj ponuja vlada, je draga energija, je draga ekologija, zunaj pa vidite, kako se kupuje elektrika, je nerazrešeno vprašanje jedrske elektrarne oziroma njenega mesta v energetskem sistemu oziroma v energetski oskrbi Slovenije. Kar nekaj vprašanj je tukaj odprtih, na katera še ni bilo odgovorov in upamo, da bodo pač v nadaljevanju razprave ti odgovori tudi dani.
Manjka nekaj najbolj osnovnega na samem začetku ali pa v obrazložitvi zakona. Doslej bi bilo treba reči, je bilo zaradi znanih razlogov toliko in toliko nezaposlenih. Te rešujemo kratkoročno tako, srednjeročno tako, z zapiranjem rudnika dobimo v časovnem nizu še toliko in toliko nezaposlenih. To bomo reševali tako, starostna struktura je taka, poklicna struktura je taka, instrumenti za reševanje so pa taki. Ampak mi imamo samo velik znesek od katerega nas bo bolela glava, če bo tako sprejet.
Zato mislim, da zakonu preprosto manjka kontekst, iz katerega bi lahko pridobili prepričanje, da je zadeva v redu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Peterle za repliko. Ura je 13.00, čas za naš opoldanski odmor. Državni zbor. Zabeležili bomo vse, ki ste se prijavili za repliko. Ob 14.30 uri državni zbor nadaljuje s 6. točko, prekinjeno. To je tretja obravnava predloga zakona o izvrševanju proračuna. Nato preide na 7. točko - predlog zakona o reviziji postopku javnega naročanja, hitri postopek. Nato na točko 8., točko 9. - energetski zakon in nato na prekinjeno 22. točko, ki jo pravkar obravnavamo. Prekinjam sejo.

(Seja je bila prekinjena ob 13.03 uri in se je nadaljevala ob 4.38 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi. Pričenjam nadaljevanje 38. izredne seje državnega zbora. Najprej ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (70 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Dodatno opravičeni za nadaljevanje 38. izredne seje: Stanislav Brenčič za ves dan in Anton Anderlič za pričetek popoldanskega dela seje.

Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE, HITRI POSTOPEK. V okviru tretje obravnave je poslanska skupina socialdemokratov vložila amandma, ki ste ga prejeli tudi na klop in se glasi: "V 2. členu se v prvem odstavku besedilo "iz drugih virov proračuna" spremeni tako, da se glasi "iz trošarin od mineralnih olj in plina za pogonski namen." Odpiram razpravo o tem amandmaju. Ali ga želi kdo obrazložiti? Dodatno utemeljiti? Prosim za pozornost v dvorani! Smo pri amandmaju k 2. členu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije. Obveščen sem, da se vam bodo pridružili tudi predstavniki vlade. S tem amandmajem se določa vir za financiranje nacionalnega programa izgradnje avtocest, ki je na novem viru, ki se je do 30.6.1999 namenjal za izgradnjo državnih cest določenih v nacionalnem programu izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji. Piše v obrazložitvi k temu amandmaju. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma k 2. členu, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! (70 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil podprt z zadostnim številom glasov in ni bil sprejet.
Glasovali smo torej o vseh, o vloženem amandmaju za tretjo obravnavo. Sprašujem sekretariat, ali je na podlagi tretjega odstavka 180. člena poslovnika, zaradi sprejetih amandmajev v drugi obravnavi, porušeno medsebojna skladnost do zakona? (Ni porušena.)
Zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije? Kdo je za? (55 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Poslanec Feri Horvat, predlaga dodatni sklep, ki se glasi: "Državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da do septembra 1999 pripravi predlog spremembe...", to je seveda ta plan avtocestne izgradnje, najverjetneje "za zagotovitev nemotenega in trajnega vira sredstev za zagotavljanje namenskih sredstev do 31.12.2007." Zagotavljanje namenskih sredstev za izvajanje nacionalnega programa. Gospod Feri Horvat želi besedo.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospe in gospodje, dovolite mi kratko obrazložitev predloga sklepa.
Najprej bi se seveda ministru Gaspariju zahvalil za odgovor, ki ga je tukaj dal, na moje vprašanje. Prvi del odgovora me je zadovoljil, ker ne samo to kar piše v zakonu, da so sredstva zagotovljena po nacionalnem programu za letošnje leto, ampak je povedal, da bodo tudi za drugo leto.
Ampak seveda drugi del odgovora, kjer pa je rekel približno tako, da misli, da je program prenapet, glede na finančne možnosti države, pa seveda zbuja skrb, tisto, ki sem jo izrazil v razpravi ob predlogu zakona v začetku. Posebno še zbuja skrb, ker tega ni povedal kdorkoli, ni povedal tega minister brez listnice, uporabljam prispodobo, ampak minister z najdebelejšo listnico v vladi Republike Slovenije, zato da ne bi bilo predolgo negotovosti okoli avtocestnega programa. Mislim, da ni dobro to kar piše v obrazložitvi, da bo šele do konca leta pripravljen predlog zakona o spremembah zakona o bencinskem tolarju. Tu se opravičujem gospod predsednik, da sem kratico uporabil in nisem celega naslova zakona napisal, ampak za to gre.
Zato predlagam ta dodatni sklep, da naj vlada do septembra pripravi predlog zakona o spremembah tega zakona. Ta sprememba se lahko opravi po skrajšanem postopku, ker bo šlo za majhno spremembo, glede na spremembo v davčnem sistemu, in da lahko potem tudi čim prej obravnavamo ta predlog zakona in ga sprejmemo. Negotovost ni dobra, niti za prizadete oziroma zainteresirane za izvajanje avtocestnega programa, niti za vlado samo. In zato predlagam, da ta predlog sklepa podprete. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo o tem dodatnem sklepu? (Ne želi.) Potem ga dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (71 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep, ki ga predlaga Feri Horvat? (48 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O REVIZIJI POSTOPKOV JAVNEGA NAROČANJA, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Tudi če želi, ga ni. Predstavniki vlade se nam bodo vsak trenutek pridružili.
Spoštovani kolegi! Če ne boste nasprotovali, bi dal predlog, da bi odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ, ki je matično telo pri tej točki, predstavilo svoje poročilo, v tem času se nam bodo pa predstavniki vlade pridružili in jim bomo potem dali besedo. Prosim, gospod Feri Horvat.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospe in gospodje! Odbor za nadzor proračuna kot matično delovno telo podpira predlog zakona in predlaga tudi oziroma podpira hitri postopek.
Glede na mnenje sekretariata, druga mnenja in pripombe, ki smo jih dobili, ter glede na temeljito razpravo na dveh sejah odbora, daje odbor kot vidite iz poročila tudi vrsto amandmajev. Nekateri so vsebinski, drugi so redakcijski ali posledica vsebinskih. Rad bi povedal še to, da smo pri teh amandmajih upoštevali tudi številne ugotovitve računskega sodišča in tudi razprave na odboru v zvezi s problemi pri javnih naročilih in pri ne dovolj učinkoviti reviziji javnih naročil. Vzrok za to ne dovolj učinkovito revizijo javnih naročil je bil v veliki meri v pomanjkljivih zakonskih določbah, na kar je tudi sam predsednik revizijske komisije večkrat opozarjal.
Dejstvo je, da je zakon o javnih naročilih, ki je vseboval tudi določbe o reviziji postopkov, bil v tem delu sorazmerno skop. Imel je vsega 10 členov. Med tem, ko sedaj, kot vidite iz predloga zakona, je 39 členov in še enega dodatno predlaga odbor, tako, da bo to 40 členov. Že to samo govori o natančnejši opredelitvi postopkov revizije javnih naročil. Seveda pa ima ta zakon tudi pomembne določbe o statusu in delovanju komisije za javna naročila. Ni treba govoriti o pomenu tega zakona, ker smo o tem že zadnjič, ko smo obravnavali zakon o javnih naročilih v prvi obravnavi, govorili, kakšen je obseg javnih naročil in kako je ta zakon pomemben. Dovolite mi, da predstavim nekatere bistvene amandmaje, ne pa vseh, ker jih imate v poročilu.
Predvsem poskušajo ti amandmaji natančneje opredeliti postopke, da bodo postopki bolj pregledni, da bodo hitri in da bodo čim bolj enostavni, kajti od tega je tudi odvisna hitrost in preglednost. Zato tudi poudarjamo v amandmaju k 18. členu, da se senate uporablja izjemoma in da se da poudarek posameznemu članu revizijske komisije, kajti tudi evropske direktive ne zahtevajo, da se vse delo opravlja v senatih. Pomemben je 5. člen, ko gre za imenovanje državne revizijske komisije, kot bi se naj po tem zakonu imenovala, in ta določa tudi status, število, pogoje in tudi razrešitev. Tu je predvsem pomembna točka 3, kjer pri številu predlaga odbor amandma, da se namesto 9 članov določi, da ima državna revizijska komisija 5 članov. S tem ne podcenjujemo obsega dela, ki se bo gotovo povečalo v prihodnje, ampak menimo, da izhod ni v tem, da se povečuje ali pa da je veliko število članov revizijske komisije, temveč da se poleg same revizijske komisije krepi strokovno službo pri državni revizijski komisiji. Tu nekako poskušamo vleči paralelo s spremembami zakona oziroma z novim zakonom o računskem sodišču, kjer - kot ste lahko videli v predlogu - se tudi predlaga drastično zmanjšanje števila članov računskega sodišča, kar pa ne pomeni, da se bo učinkovitost računskega sodišča s tem zmanjšala. Vrsta tujih strokovnjakov, ki so obiskali Slovenijo in imeli razgovore v računskem sodišču in drugih ustanovah, so tudi predlagali tako rešitev, da se gre na manjše število kolektivnih organov in da se krepi strokovne službe ter sploh strokovnost nadzornih ustanov; podobno velja tudi za to komisijo. S tem bi tudi poenostavili delo, torej z amandmaji dajemo poudarek tudi, da so na prvem mestu posamezni člani, ki obravnavajo revizijo posameznih postopkov, in da so manjši senati namesto pet, tričlanski senati, ker tudi tam, kjer evropska direktiva določa senate, nič ne pravi, kako številčni morajo ti senati biti. Seveda, poudarek se pa daje tudi v tem členu večji usposobljenosti in kvalificiranosti članov državne revizijske komisije, in tega si ne izmišljujemo sami kot odbor ali pa tudi ne predlagatelj, ampak to določa tudi evropska direktiva. Direktiva izrecno pravi, da mora predsednik komisije izpolnjevati pogoje, torej imeti enako pravno in strokovno usposobljenost kot člani sodne oblasti. Navajam besedilo iz te direktive. In pa seveda število članov državne revizijske komisije navsezadnje vpliva tudi na stroške delovanja tega organa. Nič pa ne posegamo v način imenovanja, tako kot predlaga vlada, bi tudi ostalo, da člane imenuje državni zbor na predlog vlade.
Pomembna je tudi točka 4 v 5. členu, ki natančneje določa postopek po koncu mandata predsednika in članov oziroma po razrešitvi predsednika in članov revizijske komisije. Odbor namreč meni, da je bilo to v predlogu pomanjkljivo obdelano in imamo izkušnjo iz primera razreševanja članov računskega sodišča, kjer so bile težave zaradi tega, ker je tudi po mnenju sekretariata, so bile te določbe o predčasni razrešitvi preskopo obdelane. In pa še eno določilo je pomembno, ki ga tukaj izpuščamo in prenašamo v prehodne in končne določbe pod novi 37.a člen, to je točka 5 predloga zakona. Namreč pravice iz delovnega razmerja jih ne ukinjamo, da ne bi kdo, ko bo to videl, da je tukaj izpuščeno v amandmaju, ampak jih take kot so bile predlagane, z manjšo dopolnitvijo, prenašamo v 37.a člen. Gre na vezavo statusa članov državne revizijske komisije na državne sekretarje. Tu moram povedati, gospe in gospodje, da smo na odboru dosti razpravljali o tem, če je taka vezana optimalna oziroma primerna, vendar so nas potem predstavniki vlade prepričali, da dokler ne bo zakona o javnih uslužbencih, da ni neke druge boljše rešitve in da pač nekaj je potrebno za določitev plače in pogojev dela članov državne revizijske komisije. Zato smo potem to rešitev obdržali, ampak jo prenesli, kot pravim, v novi 37.a člen.
Dalje predlagamo črtanje 24. člena, ki govori o postopku pred sodiščem. Preprosto zato, ker na to sta nas opozorila sekretariat in pa tudi predsednik slovenskega sodniškega društva, in sicer da to določilo ni potrebno, ker to je že itak po drugih predpisih jasno, da je možen postopek pred sodišči. Da bi pa izključili vsako nejasnost, dopolnjujemo določilo 23. člena, ki napoti vlagatelje zahtevka, da ima tudi sodno varstvo o dokončni odločitvi državne revizijske komisije.
Predlagamo tudi črtanje 36. člena, namreč ničnost pogodb. Bili smo opozorjeni in smo to tudi upoštevali, da to ni potrebno pisati v zakon, ker je to že določeno z zakonom o obligacijah, kdaj so pogodbe nične. Potem končno še naj rečem nekaj besed o 37. členu v končnih in prehodnih določbah, ker je ta člen zelo pomemben in tu predlagamo drugačno rešitev, kot jo je predlagala vlada. Vlada je namreč predlagala, da sedanja revizijska komisija ostane in deluje do izteka mandata. Odbor je po temeljiti razpravi ocenil, da to ni primerno, če se želijo doseči cilji tega zakona, namreč, da ta revizija deluje učinkovito in kvalitetno. Potem tudi ni razloga za hitro sprejemanje zakona oziroma za sprejemanje zakona po hitrem postopku, kajti sedanji revizijski komisiji poteče mandat šele čez 3 leta, ker je bila imenovana leta 1997.
Menimo, da je potrebno, da se tudi v tem delu zakon, to so predvsem določila 5. člena, uveljavi čim prej. Predlagamo rok treh mesecev. Mislimo, da to tudi ne bo ogrozilo normalnega prehoda oziroma dela revizijske komisije. Kot smo bili informirani, sta sedaj profesionalna le dva člana. Nekateri člani, ki so imenovani, sploh ne delujejo, nekateri so v pokoju in podobno. Tisti, ki delujejo in ki izpolnjuje pogoje, bodo lahko ob tem imenovanju na osnovi tega zakona tudi imenovani za člane državne revizijske komisije. Seveda ima, če bo sprejet ta amandma, to potem tudi posledice in zato so potem predlagani še dodatni amandmaji, številka dva in številka tri, glede priprave aktov o sistemizaciji, v roku enega meseca, in pripravi poslovnika, za kar je zadolžen oziroma pooblaščen predsednik revizijske komisije.
Končno novi 37.a člen, ki sem ga že prej obrazložil in tega ne bi ponavljal.
Odbor ni dobil nekih drugih amandmajev, zato se tudi ni mogel do njih opredeljevati. Odbor je sprejel sklep, da predlaga zboru, da po obravnavi predloga zakona in po obravnavi teh amandmajev sprejme zakon skupaj z amandmaji, ki jih odbor predlaga. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat, ki je opravil skoraj dvojno delo. Poleg tega da je zelo detajlno obrazložil amandmaje svojega odbora je tudi v bistvu predstavil vsebino zakona. Danes ste na klop poslanci prejeli samo še en amandma, ki ni v pregledu. Vložila ga je poslanska skupina socialdemokratov k 7. členu. Sprašujem predstavnika vlade, državnega sekretarja gospoda Cvikla, ali želi besedo. Prosim.

MILAN M. CVIKL: Gospod predsednik, gospe in gospodje! Najprej se moramo opravičiti, da je seveda gospod Feri Horvat predstavil tudi vsebino zakona. Vlada je namreč ravnokar končala usklajevanje okoli predloga mnenja vlade k amandmajem, ki so vloženi k predlogu zakona. Če mi dovolite, bi jaz v kratki predstavitvi v bistvu poudaril, katere amandmaje vlada podpira, za katere amandmaje pa seveda vlada smatra, da bi jih zbor naj ne sprejel. Vemo, da je zakon o reviziji postopkov javnega naročanja zakon po hitrem postopku, ker seveda skušamo predvsem urediti status sedanje revizijske komisije. Zato je seveda tudi največ amandmajev pravzaprav povezanih s tem. Tudi glede teh amandmajev se mnenje vlade razlikuje od mnenja matičnega odbora. Vlada podpira redakcijske amandmaje in seveda podpira 4., 15. in tudi 16. člen. Nasprotuje pa amandmaju k 5. členu, zato ker vlada ocenjuje, da je predvsem zaradi obsega del in nadaljnje organizacije dela državne revizijske komisije zaradi dela v senatih potrebno, zato vlada nasprotuje predlogu, da bi državna revizijska komisija imela predvidenih pet članov.
Vlada se strinja in podpira amandma, ki v prehodnih določbah do uveljavitve zakona, ki bo urejal pravice iz delovnega razmerja za javne uslužbence, določa, da veljajo pravice iz delovnih razmerij za predsednika in člane državne komisije enako, kot to velja za državne sekretarje. Ta amandma podpira.
Vlada nadalje podpira prvi amandma k 16. členu, nasprotuje pa drugemu amandmaju k 16. členu, ker ocenjuje, da bi izdaja takega sklepa nepotrebno oteževala pritožbeni postopek. Vlada nadalje podpira prvi amandma k 17. členu. Nasprotuje pa z isto obrazložitvijo kot pri drugem amandmaju k 16. členu tudi drugi amandma k 17. členu ponovno zaradi tega, ker bi izdaja sklepa nepotrebno oteževala pritožbeni postopek.
Dalje. Vlada predlaga, da se 18. člen, kjer je poudarek na tem, da načeloma državna revizijska komisija dela s posameznimi člani in kot naslednji korak senatu vlada predlaga, da ostane kot načelna oblika dela predvsem zaradi tega, ker gre pri reviziji javnih naročil v veliki meri za strokovne zadeve, ki potrebujejo kombinacijo tehnične, pravne in tudi ekonomske stroke, da seveda je pretežna oblika dela predvsem pri spornih zadevah v senatu in je zato seveda senat poudarjen, tako kot je v osnovnem tekstu tista oblika dela. Zato vlada nasprotuje prvemu amandmaju k 18. členu. Strinja se pa z drugim amandmajem k 18. členu, kjer seveda se strinja, da je senat tri in samo izjemoma pet članov.
Vlada nadalje k prvemu amandmaju k 19. členu, kjer se po oceni vlade zožuje v bistvu delovanje revizijske komisije, vlada ne podpira tega amandmaja in predlaga, da se ohrani obstoječa dikcija 19. člena.
Nadalje se vlada strinja in podpira dopolnitev 23. člena, ki bo v povezavi s črtanjem 24. člena napotuje tožbo pred pristojnim sodiščem za uveljavitev povrnitve škode od naročnika kot nadaljnji korak po odločitvi revizijske komisije in zato tudi podpira črtanje 24. člena. Vlada pa nasprotuje črtanju 36. člena, ker ocenjuje, da bi bilo potrebno v samem zakonu o reviziji postopka javnega naročila tudi to določilo ohraniti.
Vlada amandmajem k 37. členu nasprotuje. Pri tem vlada seveda izhaja iz osnovnega dejstva, da je sam zakon o javnih naročilih v polni veljavi praktično šele drugo proračunsko leto. Zato dosedanje delo revizijske komisije šele sedaj dobiva pravi zamah in zato vlada predlaga, da se seveda članom revizijske komisije imenovanje z odlokom državnega zbora nadaljuje mandat, zato vlada nasprotuje pri 37. členu prvemu, drugemu in tretjemu amandmaju. Kot sem pa že prej povedal, se pa vlada strinja z novim 37.a členom zaradi določitve pravic iz delovnega razmerja. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Cvikl, kakšno je stališče vlade do drugega amandmaja k 23. členu?

MILAN M. CVIKL: Vlada podpira, v skladu s podpiranjem črtanja 24. člena - prvi in drugi amandma k 23. členu vlada podpira, ker podpira tudi črtanje 24. člena. Določba drugega amandmaja 23. člena napotuje na prej omenjeni postopek v sedanjem črtanem 24. členu. Tako da vlada podpira drugi amandma k 23. členu. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslanskih skupin. Katera od poslanskih skupin želi besedo? (Nobena.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Pismeno prijavljenih ni bilo, tako da bodo vaše razprave omejene v poslovniško določenem roku. Kdo želi besedo? Gospod Špiletič, prosim.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. No, vsekakor si želim, da bi na podlagi tega zakona bilo delo državne revizijske komisije bolj uspešno, kot je bilo doslej, in da bi s strani predsednika te komisije, kdorkoli že bo, v bodoče sprejemali manj pisem s takšnimi in drugačnimi opozorili, kot smo jih doslej s strani gospoda Tomšiča. Vendar nekaj vprašanj ob tem zakonu kljub amandmajem, ki jih je oblikoval odbor, pa vendarle vsaj meni ostaja odprtih. Jaz jih bom navedel in bi vljudno prosil predstavnike vlade, da mi nanj odgovorijo.
Poglejte, že v 4. členu se mi postavlja vprašaj, kakšen status ima ta državna revizijska komisija. Že v preteklih letih smo se večkrat, predvsem ob sprejemanju proračuna, bolj glasno pogovarjali o tem, ali je to samostojen organ ali je organ v okviru vlade, kakšen status ima komisija, in to ni rešeno sedaj niti v 4. členu. Piše pač, da državna revizijska komisija ima pečat in tako naprej, nič pa ne pove, ali je to organ v sestavi vlade ali je to pravna oseba, skratka, kakšen je pravni status te državne revizijske komisije, je zelo pomembno. Če v nadaljevanju izhajam iz tega, da sama predlaga tudi proračun, potem bi človek rekel, to je neodvisno telo, je neka neodvisna inštitucija, državna inštitucija, podobno kot je računsko sodišče, ne vem, ustavno sodišče, ne nazadnje parlament, vendar pravni status tega organa v zakonu ni določen.
Drugo, kar se mi nekako ne zdi korektno, je to, da če je državna revizijska komisija samostojna, zakaj bo spisek izvedencev, ki jih bo ta komisija lahko angažirala za svoje delo, pripravljalo ministrstvo za finance. Zakaj ta komisija sama ne najde ustrezne strokovnjake in z njimi po potrebi sklepa pogodbo, kadar gre za specifična znanja, ki jih je potrebno uporabiti, kadar gre za odločanje o pritožbi v zelo zapletenih in številnih in različnih primerih, s katerimi se je ta komisija ukvarjala in se tudi bo. Ne vem, zakaj je tu ministrstvo za finance sedaj pravzaprav razsodnik, kdo je pravi strokovnjak in kdo ni pravi strokovnjak. Če je to državna komisija, naj bo tudi pri tem samostojna.
Naslednja dilema, ki se mi prav tako postavlja je v 22. členu, in sicer v višini takse. Zdi se mi, da ta taksa, tako kot je sedaj zapisana v 22. členu, vendarle lahko včasih sega v zelo, zelo nerazumne višine. Poglejte, piše, da se plača taksa v enem odstotku od vrednosti javnega naročila. Sedaj, če nam lahko postrežete samo prvih nekaj deset javnih naročil po vrednosti in od tu izračunamo potem 1 odstotek od tega, potem boste videli, da so to včasih tudi nerazumno visoke številke, ki presegajo stroške, ali izvedencev ali ne vem česa. Zato menim, da bi v tem 22. členu nujno kazalo določiti zgornjo mejo, nad katero pač taksa, ne glede na vrednost javnega naročila, ne more presegati.
Nekako pa mi je nerazumljivo, zakaj na podlagi drugega odstavka 38. člena poglavje, ki se nanaša na pomirjevalni postopek, ne velja vse do polnopravnega članstva Slovenije v Evropski uniji. Poglejte, če je namen ta, da bi ne uporabljali v vseh primerih zapletenih postopkov, ampak da bi čim prej prišlo do nekih rešitev, potem ali bomo čakali na to uspešnejše reševanje sporov do vključitve v Evropsko unijo. Zakaj? Dajmo to prakso, ki je povzeta, mislim da po skandinavski praksi, uveljaviti čim prej, če se je tam izkazala za učinkovito in gotovo jo je vlada kot tako tudi ocenila, da jo je predlagala v obliki petega poglavja v tem zakonu. Ni nobenega razloga, da čakamo na uresničevanje 25., 26. in vseh teh členov, ne vem, še nekaj let do polnopravnega članstva v Evropski uniji.
Bom takoj zaključil. Podobno lahko razmišljam tudi o tretjem odstavku 38. člena, kjer gre za izdajo potrdil, kar se prav tako odmika do polnopravnega članstva v Evropski uniji. Jaz bi res prosil za pojasnila na te dileme. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču. Prosim, gospod državni sekretar.

MILAN M. CVIKL: Hvala lepa. Nekaj odgovorov. Najprej glede statusa. Z vidika proračuna oziroma z vidika opredeljevanja sredstev pravic porabe posameznim proračunskim uporabnikom, je nedvomno, da bo seveda državna revizijska komisija za revizijo postopkov oddajo javnih naročil neposredni proračunski uporabnik, da pa jih bomo seveda med posameznimi vrstami proračunskih uporabnikov - ker ločimo seveda na eni strani vladne, nevladne in pravosodne - da jih bomo seveda uvrstili med nevladne, podobno kot agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja, na primer.
Drugo, okrog izvedencev, zakaj seveda zdaj ministrstvo za finance vodi to. Zato, ker je to seveda prva faza, pri prvi fazi se seveda vključi revizijski izvedenec zato, da seveda da mnenje, ali je seveda sploh ustrezen sum, da je prišlo do napake in da seveda na tej podlagi potem se pride do postopka pred državno revizijsko komisijo. Glede stroškov moram seveda povedati, da ne gre za 1% od vrednosti javnega naročila, kakršen je, ampak gre 1% od vrednosti javnega naročila, za katerega je po zakonu potreben javni razpis. To je sedaj 5 milijonov oziroma 10 milijonov za gradbena dela, tako da gre za takso v višini 50.000, če je to seveda 5 milijonov oziroma 100.000, če je pa vrednost manjša od teh 50 milijonov, potem pa smo povedali, da je to 0,5% od tega.
Glede pomirjevalnega postopka. Res je, gre seveda za zadevo, za katero direktive seveda zahtevajo, da imamo, gre pa seveda za zadevo, ki je strokovno zapletena in seveda zato je tukaj dana možnost, ki jo pa neobvezno ne predpisujemo, dokler seveda Slovenija ni polnopravna članica in v tem kontekstu je ta dikcija petega poglavja pripravljena. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Še vprašanje glede dneva uveljavitve določb.

MILAN M. CVIKL: Zdaj, glede dneva uveljavitve. Zakon naj bi začel veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, ne, gospod Špiletič je vprašal tudi, mislim da je šlo za 37. in 38. člen, ki določa, da pač nekatere določbe tega zakona stopijo v veljavo šele z dnem, ko bo postala Republika Slovenija članica Evropske unije.

MILAN M. CVIKL: Seveda, ko bo Slovenija postala članica Evropske unije, druge ni. Ampak osnovna intenca petega poglavja je ta, da seveda predvsem pri zapletenih gradbenih postopkih, kjer v državah Evropske unije pomirjevalni postopek je predpisan, seveda takrat, ko bomo člani Evropske unije, bomo to seveda morali imeti, sedaj pa seveda tudi ocenjujemo glede na stanje, da seveda tudi ustreznih izvedencev, tako imenovanih pomirjevalcev v bistvu nimamo, zato bo potrebno v skladu z nadaljnjim razvojem tudi prakse na samih postopkih javnega naročanja potem tudi to uvesti. Je pa skrajni rok, do katerega to moramo ob seveda vstopanju Slovenije v Evropsko unijo. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Samo še eno dodatno vprašanje imam. Jaz se zahvaljujem za pojasnila, ki sem jih prejel, vendar pravni status je torej agencija. To je samostojna institucija, agencija, ne vem, zdi se mi to izredno pomembno, ker potem je treba določiti v zakonu tudi kje je sedež te agencije, pa najbrž še kaj. Pravniki boste to bolj vedeli, kako ta stvar poteka in pa koliko bo ta agencija potem zaposlovala ljudi takrat, ko bo polno zaživela, ko bodo tudi pomirjevalci že izšolani in ko bodo lahko opravljali tisto, kar določa peti odstavek, upoštevaje seveda, da bo sprejet tudi amandma in da bo članov le 5, ne pa 9, kot to predlaga vlada.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Za vprašanje statusa? Ali želite besedo, gospod Cvikl? (Ne želite.) Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Lahko prosim predstavnike sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, kako oni berejo sedanji 4. člen in če mi lahko, bom rekel delavci državnega zbora pojasnijo, kakšen status bo ta državna revizijska komisija imela. Kaj bo to? Sklad, agencija, bo to nek organ v sestavi? Mislim, da je to pomembno, ker ne nazadnje bo ta organ izdajal neke odločbe, neka potrdila in sam si bo predlagal proračun in mislim, da je zelo pomembno, kakšen status ta organ ima. Že doslej si je stalno prizadeval, da bi bil to samostojni organ, da bi imel podoben status, kot ga ima računsko sodišče. Vendar glede na financiranje je bil po vsebini organ v sestavi vlade, ker je vlada predstavljala njegov proračun, ni ga sam do sedaj. V tem zakonu pa zopet tega ključnega vprašanja, s katerim smo se vsako leto ob sprejemanju proračuna ukvarjali, jaz ne vidim rešenega.
Dajte mi to pojasniti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da na tako vprašanje, kot ste ga postavili, odgovori predlagatelj zakona. Prosim, gospod Cvikl.

MILAN M. CVIKL: Seveda moramo pogledati tri pomembne aspekte glede same definicije statusa te institucije. Z vidika zakona o javnih financah in z vidika proračuna bo to, kot sem predvidel, neposredni proračunski uporabnik. Ker pa ne bo in ker mora biti neodvisen tako od naročnika kot tudi, ker mora biti neodvisen od naročnika in naročniki so pretežno seveda na eni strani ministrstva in potem vsi drugi zavodi, ki so seveda pač dolžni po zakonu o javnih naročilih, vse institucije, ni vladni organ. Zato pravimo, da je z vidika proračuna to nevladni proračunski uporabnik in ga bomo uvrstili verjetno po številki v zakon, pardon, v samem državnem proračunu tam nekje od 130 naprej. Tam, kjer smo sedaj končali z agencijo za revidiranje lastninskega preoblikovanja. To je statusno gledano državni organ, podobno kot je seveda vlada in vsi drugi proračunski uporabniki, z vidika evropske zakonodaje pa je pomembno, da je ta, kot pravi direktiva, institut neodvisen tako od naročnika kot tudi organa, ki na prvi stopnji seveda kot naročnik izvaja ustrezen postopek preverjanja pritožb.
Toliko kot dodatno pojasnilo. Seveda pa moram povedati, da je to pojasnilo predvsem z vidika ekonomske in proračunske stroke. Z vidika pravne stroke pa je, kot je bilo predlagano, to naj poudari še sekretariat. Nedvomno pa, ker se ustanavlja z zakonom o reviziji postopka javnega naročanja, je s tem zakonom tudi oblikovan kot ustrezen državni organ. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Spomnim se ene podobne zgodbe, ki se je zgodila takrat, ko je zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju ustanovil kapitalski sklad zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V zakonu ni bilo zapisano, da je pravna oseba. Ker ni bilo zapisano, da je pravna oseba, potem seveda je bil problem registracije tako na sodišču, je bil problem registracije pri statističnem uradu, bil je problem odprtja žiro računa pri agenciji oziroma SDK, in ne vem še koliko problemov je iz tega sledilo. V tem primeru vidim povsem identičen problem. Ali bo ta revizija imela svoj račun oziroma kako bo poslovala? Ne vem, če je to vse pravno korektno in vsem jasno, ne bom več hodil za govornico. Opozoril sem na probleme, ki bodo iz tega izhajali. Tako nejasno zapisan 4. člen ne prispeva k neki transparentnosti, ampak zopet pušča to komisijo, ne vem, v nekem lebdenju, očitno z nekim namenom.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Špiletič. V mnenju sekretariata na strani 2, drugi odstavek, je prav nekaj stavkov posvečenih vprašanjem, ki jih vi odpirate. Sekretariat meni, da je pravni položaj državne revizijske komisije v sistemu državne strukture organov ključnega pomena in je zato posvetil posebno skrb presoji pravilnosti sistemske umestitve te komisije. Po izločevalnem načelu je bilo treba skladno z navedenimi določbami direktiv najprej ugotoviti, ali je državna revizijska komisija organ za preverjanje iz direktive, in če ima ta organ značaj sodnega organa. Po predvidenih pooblastilih možnost zadržanja postopka javnega naročila in delno ali celotno razveljavitev postopkov oddaje javnega naročila ima državna revizijska komisija po prepričanju sekretariata tipične naloge organa za preverjanje po direktivah EU, ki pa nima sodnega značaja. Gospod Feri Horvat želi besedo.

FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Najprej bi izrazil soglašanje s tem, kar je kolega Špiletič rekel. Treba je jasno opredeliti status tega organa. Spomnimo se nazaj, da je tudi eden od vzrokov za to, da ni učinkovito deloval, na kar je tudi sam predsednik opozarjal, je bilo tudi to, da ta status ni bil dovolj jasno opredeljen. Potreba, da se jasno opredeli status tega organa, izhaja tudi iz direktive 92-13, ki v 9. členu, kjer govori o tem organu, ki opravlja revizijo, na koncu pravi: "Njegove odločitve morajo imeti izvršilno moč po predpisih države članice." In to je to, kar se želi tudi s tem zakonom doseči. In k temu spada tudi status.
Še nekaj besed k temu, kar je rekel gospod Cvikl. Ne bi komentiral posameznih amandmajev, ker bo ta razprava verjetno še potekala. Ampak samo tri, ki so pomembni za koncept zakona. Enostavno moram reči, da me tu vlada s svojim stališčem do amandmajev odbora, najbolj milo rečeno, preseneča in čudi. Ne vem, ali vlada sploh ve, kaj hoče s tem zakonom. Enkrat ga predlaga po hitrem postopku in glavni argument ima v tem, da bi bili učinkoviti postopki revizije oziroma revizije postopkov opravljanja javnih naročil, potem pa, ko odbor predlaga amandmaje, zato da bi dejansko to zagotovili, pa nasprotuje tem amandmajem. Predvsem tistemu v 37. členu, ampak pravi, tri leta naj bo tako, kot je, pa bomo potem - ja, potem lahko sprejmemo zakon po normalnem postopku, razen mogoče nekaterih določil, ki so koristna, da jih sprejme.
Naslednje, kar je tudi povezano s konceptom, da je sedaj tako bistveno število članov državne revizijske komisije za učinkovitost dela tega organa. To sploh ni res! Tukaj je analogija oziroma paralela z računskim sodiščem. Dejstvo je, da so tuji strokovnjaki - in predsednik, recimo, avstrijskega računskega sodišča - ko so bili tukaj na obisku tudi v parlamentu, opozarjali. Pravijo, vi imate preveč kompliciran sistem dela v senatih. Govorim o računskem sodišču in tukaj je analogija. Preveč kompliciran sistem, poenostavite ga!
Avstrija nima članov računskega sodišča, ampak ima predsednika, potem pa ima vrhovne revizorje in vodje posameznih oddelkov. Tukaj ne gre za to, da je tukaj, ne vem, kolektivno demokratično odločanje, da je v tem bistvo. Bistvo je v strokovnosti in strokovnem delu. Zato me tudi čudi nasprotovanje amandmajem pri 18. členu, ko se zavzemamo, da se da večjo vlogo posameznim članom državne revizijske komisije in seveda posameznim strokovnim sodelavcem s primernim statusom in tudi s primerno plačo. To je spet po vzoru tujih podobnih institucij in pa recimo spet paralela z računskim sodiščem, kot je v Avstriji, kot je recimo v Veliki Britaniji. Gre za izrazito strokovno institucijo, ne pa za velike številne senate, ki potem odločajo, in to še bolj zakomplicira in podraži cel postopek dela.
Končno, v nasprotovanje amandmajem v 37. členu. Tega preprosto ne razumem. Imam vtis, da vlada ali nima volje, da se stanje dejansko na tem področju popravi in da se v skladu s 5. členom tudi v treh mesecih ali pa če je potreben daljši rok, naj predlaga vlada amandma, da se preoblikuje ta državna revizijska komisija res v učinkovit organ, ki bo lahko potem delal s potrebnimi kvalifikacijami, tako kot daje napotilo tudi evropska smernica. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Feriju Horvatu. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
Najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog sklepa ni sprejet, če mu nasprotuje najmanj tretjina navzočih poslancev. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za, da bomo glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji? Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Hvala lepa. Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Smo pri 4. členu in amandmaju k 4. členu. Pred seboj, upam, da imate pregled vloženih amandmajev z današnjim dnem. Poleg pregleda je torej še v ločeni pisni obliki amandma poslanske skupine socialdemokratov k 7. členu. V poročilu odbora so vsi vloženi amandmaji, razen amandmaja k 7. členu, ki ga predlaga poslanska skupina socialdemokratov. Sam bom tudi prebral ob vsakem amandmaju stališče vlade, ker sem si prej zabeležil in seveda prosim gospoda Cvikla, če bi bila tukaj kakršnakoli nejasnost, da se takoj oglasi.
Torej, amandma k 4. členu je redakcijske narave. Predlaga ga odbor za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Vlada ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 4. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju odbora za nadzor proračuna in drugih javnih financ. Vlada tega amandmaja ne podpira. Tudi opomba je pomembna. V primeru, da ta amandma ni sprejet, je amandma za novi 37.a člen brezpredmeten. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju k 7. členu. Predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov. Amandma se glasi: Doda se novi drugi odstavek, ki se glasi: "Poslovnik sprejema državna revizijska komisija v soglasju z državnim zborom Republike Slovenije." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 7. členu? (35 poslancev.) Je kdo proti? (16 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 15. členu in razpravi k 15. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor, vlada amandma podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 15. členu? (58 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 15. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 15. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri dveh amandmajih k 16. členu. Oba predlaga odbor. Prvi amandma vlada podpira, drugemu amandmaju vlada nasprotuje. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 16. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 16. členu? (52 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o drugem amandmaju k 16. členu. Predlagatelj je odbor, vlada mu nasprotuje. Ugotavljamo prisotnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 2 sprejet.
Na glasovanje dajem 16. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (64 poslancev.)
Kdo je za 16. člen? (54 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 17. členu in dveh amandmajih. Amandma pod točko 1 predlaga odbor, vlada ga podpira. Amandma pod točko 2 predlaga prav tako odbor. Vlada ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 17. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 17. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 17. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 18. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga odbor, vlada ne podpira. Drugega predlaga prav tako odbor, vlada podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 18. členu, vlada ga ne podpira, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko dva k 18. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost? (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 18. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 18. člen? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 19. členu. Predlagatelj je odbor, vlada ga ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (53 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 19. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (52 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 23. členu in dveh amandmajih. Oba predlaga odbor, oba vlada tudi podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 23. členu? (54 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 23. členu. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 23. člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 24. členu in amandmaju odbora, vlada ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 24. členu? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan.
Smo pri amandmaju k 36. členu. Predlagatelj je odbor, vlada mu nasprotuje. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 36. členu? (42 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo črtali.
Smo pri 37. členu, h kateremu so vloženi trije amandmaji odbora. Vlada prvemu amandmaju nasprotuje, prav tako nasprotuje tudi drugemu amandmaju. Če bo sprejet amandma pod točko 1, bosta drugi in tretji amandma k temu členu brezpredmetna - če ne bo sprejet, bosta brezpredmetna, to je bistvena razlika. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 37. členu; predlagatelj je odbor, vlada ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet, zato lahko nadaljujemo z odločanjem.
Amandma pod točko 2, predlagatelj je odbor, vlada mu nasprotuje. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (46 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora pod točko 3? (47 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za 37. člen? (54 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 37.a člen predlaga amandma odbor. Vlada ta amandma podpira. Želi kdo besedo? Gospod Špiletič.

BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. 37.a člen določa višino plače članom državne revizijske komisije. Glede na to, da je status vsaj približno, ker natančnega pač enostavno nismo uspeli doslej še izvedeti, te komisije vsaj približno enak tistemu, kot ga ima računsko sodišče, sprašujem, kakšno je pa sedaj razmerje plač članov računskega sodišča in članov državne revizijske komisije oziroma vsaj tistih, ki so zaposleni v agenciji za revidiranje. Približno te tri institucije je gospod državni sekretar postavil v približno enak status, zato bi bilo dobro, da so tudi plače približno medsebojno usklajene, ko gre za enak nivo javnega uslužbenca ali zaposlenega v državni upravi. Ali ste to kaj primerjali oziroma lahko pojasnilo dobimo?

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kdo bo dal pojasnilo? Gospod Cvikl.

MILAN M. CVIKL: Sedaj gre tukaj za dve vprašanji. Prvo je seveda višina plač, drugo so pravice z delovnega razmerja. Sedaj ne morem tukaj govoriti o konkretnih plačah računskega sodišča, ampak kolikor nam je to znano, so seveda plače računskih sodnikov višje, kot bi bile plače članov državne revizijske komisije, ki bi se vezale na državne sekretarje. Seveda je pa neposredna plača posameznika odvisna tudi od siceršnjega njegovega delovnega časa itn.
Osnovna intenca, zakaj vezati plače oziroma drugače pravice iz delovnega razmerja za člane državne komisije na državne sekretarje, je v tem, da se skuša v bistvu tudi preko te plače na nek način izenačiti razmerje med temi sedaj petimi člani državne revizijske komisije in državnimi sekretarji tistih ministrstev, ki so navadno seveda v bistvu naročniki. V tem kontekstu seveda se jih, glede razmerij ali delovnih razmerij izenačuje. Seveda je pa vse to potrebno in nujno seveda urediti z novim zakonom o javnih uslužbencih, ki bo seveda uredil plače med vsemi kategorijami državnih funkcionarjev seveda tudi drugih višjih upravnih delavcev, kar je seveda tudi bilo z ustreznim 5. členom povedano. Če zdaj govorimo o konkretnih plačah, kolikor je nam poznano, seveda pa lahko te podatke še tudi natančno priskrbimo, računski sodniki imajo nekaj višje plače, ker je seveda sam pravilnik o nagrajevanju v računskem sodišču povezan z dajanjem soglasja v državnem zboru, medtem ko bo podobno sedaj tudi z izkazovanim 7. členom. Tukaj in na podlagi samega glasovanja v državnem zboru se bo tudi potrjeval proračun za državno revizijsko komisijo. Državna revizijska komisija bo pa v skladu z navodili ministrstva za finance seveda svoj izračun za sredstva za plače, tako za državne sekretarje kot za predsednika, seveda temeljila na osnovi izhodiščne plače za poslance. Tako v tem kontekstu so te zadeve, kar se plač tiče, medsebojno povezane. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 37.a člen. Predlagatelj je odbor, vlada ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali smo o vseh tistih členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. Sedaj dajem v razpravo člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (53 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo naslov zakona sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predlog zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k številnim členom. Ali želite k tem členom kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Prosim, da to storite. Ali želi kdo vložiti amandma? (Ne želi.) Potem pa sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni bila.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona o reviziji postopkov javnega naročanja.
Ugotavljamo prisotnost! (68 poslancev.)
Kdo je za zakon? (63 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel zakon o reviziji postopkov javnega naročanja.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda.

Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ENEGETSKEGA ZAKONA, druga obravnava. Poslanci ste prejeli na klop tudi pregled amandmajev. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima državni sekretar, doktor Golob.

DR. ROBERT GOLOB: Hvala, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Poskušal bi se na začetku omejiti predvsem na spremembe, ki smo jih pripravili med prvim in drugim branjem energetskega zakona. Te spremembe bodo po mnenju nekaterih obsežne, vendar se je treba zavedati, da je bilo tudi pripomb in spremljajočih stališč in predlogov na prvo branje vloženih ogromno, tako da je tekst precej drugačen. Glavno vodilo, ki smo ga pri tem spremljali, je, da se zakon napiše na način, ki bo zagotavljal preglednost trga in bo zagotavljal, da bodo vsi akterji na trgu enakopravni. Kajti konec koncev, čeprav je naslov zakona energetski zakon, je njegov glavni srž v tem, da se vpeljuje trg oziroma tržne razmere na področje, kjer je zadnjih 50 let ali še več vladal monopol. Te spremembe bodo tudi za poslovanje podjetij na tem področju zelo pomembne oziroma skorajda revolucionarne in temu primerno je potem tudi delo na zakonu bilo zelo počasno in hkrati tudi zelo temeljito.
Zakon vpeljuje zelo jasno obseg in dinamiko odpiranja trga. Predvideva se, da se bo 18 mesecev po uveljavitvi zakona trg z električno energijo prvič odprl, in sicer za vse tiste porabnike, ki imajo priključno moč nad 41 kilovatov. Odpiranje trga z električno energijo smo si predstavljali v dveh stopnjah, tako imenovano notranjo in zunanjo. Razlika je v tem, da se po notranjem odprtju ne sprostita uvoz in izvoz ravno zaradi tega, da se lahko v tem obdobju domačim proizvajalcem, ki bodo zdaj pod največjim, bom rekel, pritiskom, omogočeno prehodno obdobje.
Popolnoma se bo trg z električno energijo odprl s 1.1.2003, ki je bil nekje tudi ciljni datum z vidika prilagajanja naše zakonodaje evropski. S tem datumom se bosta potem tudi uvoz in izvoz povsem sprostila in bodo lahko naši porabniki s priključno močjo nad 41 kilovatov prosto kupovali elektriko kjerkoli v državah članicah Evropske unije.
Pri zemeljskem plinu ni bilo potrebe po tem prehodnem obdobju z vidika notranjih in zunanjih, ker pač nimamo proizvodnje, in smo tukaj startali kar s 1.1.2003, ko se trg odpre za vse porabnike z letno porabo nad 25 milijonov kubičnih metrov.
Ti dve prvini, se pravi obseg in dinamika, sta v prvem zakonu manjkali, ker je bilo to prepuščeno vladi. Menimo, da je prav, da sta ti dve prvini vnaprej znani, ker energetika je pač sektor, kjer se vse odločitve sprejemajo dolgoročno in se je temu primerno treba tudi obnašati, sicer so neke odločitve lahko precej nespametne. Zaradi tega vztrajamo na tem, da je treba že v zakonu definirati točne datume in pa obseg odpiranja trga.
Uvaja se nova agencija oziroma novo telo, za katerega si želimo, da bi bilo neodvisno. Želimo si predvsem zaradi tega, ker je to praksa v Evropski uniji in tudi ostalih državah kandidatkah. Res pa je, da je ta neodvisnost regulatorne agencije nekako vsaj v delnem neskladju z našim pravnim redom, in bomo morali pri tem poiskati še neko kompromisno rešitev. Ta regulator oziroma agencija za energijo bo imela glavno nalogo ravno to, da bo zagotovila, da bo trg dejansko deloval pregledno in nepristransko do vseh akterjev; se pravi, bo imela kar precej veliko vlogo. Tu gre dejansko za umik države z regulatorne funkcije, ki jo je sedaj opravljala prek ministrstva za gospodarske dejavnosti oziroma ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, in se ta funkcija predaja, čisto izloča, dajmo reči temu, državne uprave kot take.
V samem zakonu je tudi poglavje o tem, kako naj bi se urejala tako imenovana kvalificirana proizvodnja. Bilo je dosti debat na to temo, ali je to poglavje dovolj natančno opredeljeno ali ne. Pri kvalificirani proizvodnji smo se predvsem omejili na to, da smo pustili odprte možnosti za vpeljavo različnih spodbud, pri čemer je tudi Evropski uniji jasen trend od umikanja obstoječih tarifnih sistemov za odkup energije od kvalificiranih proizvajalcev in se prehaja na tako imenovane razvojne spodbude, kjer je vloga države predvsem v tej predinvesticijski in investicijski fazi, ne pa toliko v fazi zagotavljanja električne energije po, ne vem, izrazito ugodnih cenovnih pogojih.
Poleg tega boste na koncu še ugotovili, da se zakon delno dotika tudi področja privatizacije, ne pa tudi prestrukturiranja in oblikovanja holdingov, kot je bilo v prvem branju; privatizacije pa predvsem s tega vidika, ker je privatizacija logično nadaljevanje preoblikovanja podjetij. Se pravi, najprej mora priti do sprejema zakona, podjetja se morajo preoblikovati v skladu s tem zakonom na tržne in regulirane dejavnosti, čemur lahko sledi privatizacija. Glede privatizacije boste še opazili - to je vse v amandmaju - da se predvideva, da se podjetje za prenos zaradi njegove strateške vloge ne bo privatiziralo, ampak ostaja stoodstotno v državni lasti. Vsa ostala podjetja, javna podjetja na področju elektroenergetike, z izjemo slovenskega deleža v nuklearni elektrarni, naj bi se potem privatizirala. Hvala lepa za vašo pozornost.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Robert Golob. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim predsednika, dr. Jožeta Zagožna, da poda kratko poročilo.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je na več sejah in na več nadaljevanjih sej obravnaval ta zakon, ki je zelo obsežen - ima 123 členov, na katere je bilo danih 170 amandmajev, od tega 55 vladnih, in tudi odbor je sam oblikoval vrsto amandmajev in to na podlagi različnih pobud, bodisi nevladnih organizacij, državnega sveta in tudi posameznikov.
V poročilu, ki ste ga prejeli v pisni obliki je navedeno točno, katere amandmaje je odbor podprl, katerih ni podprl in katere je sam oblikoval. Tako odbor predlaga državnemu zboru, da sprejme tiste amandmaje, ki jih odbor podprl, in tiste amandmaje, ki jih je odbor sam oblikoval k temu zakonu.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, dr. Jože Zagožen. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prejeli ste mnenje na devetih straneh. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod dr. Jože Zagožen.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Spoštovani predsednik, na kratko bi samo to predlagal, tudi glede na razpravo, ki smo jo vodili pri zakonu o Zasavju, da naj bi vlada pripravila pisno analizo posledic sprememb, tako na trgu električne energije in ostalih energentov kot tudi pri proizvajalcih, kaj pomeni sedaj ta zakon glede na stanje pri njih in tudi glede na naložbe. Mislim tudi tako na savsko verigo, Trbovlje, Šoštanj, na nuklearno elektrarno, kot tudi na ostale vire; kajti ta zakon gotovo bolj sistemsko in dolgoročno posega na to področje, kot je morda vtis na prvi pogled. In bojim se, da bi to utegnilo imeti večje negativne posledice, v kolikor se ostale aktivnosti ne bodo s tem uskladile. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Stališče poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije bo predstavil gospod Petrovič.

PETER PETROVIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. V naši poslanski skupni smo obsežen in zelo pomemben zakon resno obravnavali, tako kot seveda tudi vse ostale tovrstne tekste. Mi smo intenzivno delali tudi pri pripravi nekaterih uskladitvenih amandmajev, zato je naša poslanska skupina - ali posamezni kolegi iz naše poslanske skupine - vložila tudi nekaj resnih prispevkov k izboljšanju teksta v drugem branju.
Popolnoma se strinjam s tem, kar je povedal tukaj predsednik odbora, da smo resno delali, usklajevali in obravnavali pobude, ter seveda v zvezi s tem - tako kot je bilo napovedano - bomo tudi mi podprli vse tiste amandmaje, ki jih je sprejel, podprl po obravnavah matični odbor in seveda tiste, ki jih je tudi povzel odbor kot svoje.
Tukaj bi pa želel opozoriti samo še na en amandma, ki smo ga - recimo - zaradi časovne stiske in - recimo tudi temu - utrujenosti na odboru ne dovolj pozorno obravnavali ter se odločili seveda tako, da ga nismo sprejeli, nismo podprli. Gre za amandma k 122. členu, in sicer, da se doda novi drugi odstavek, ki se glasi: "Z dnevom uveljavitve tega zakona preneha veljati zakon o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, Uradni list Slovenije" ta in ta.
Gre namreč za uskladitveni amandma s tistim, ki smo ga sprejeli in potrdili na odboru v zvezi s 43. členom in govori seveda o tem, kje je opredeljena vsebinsko ureditev v zvezi s temi blagovnimi rezervami.
Torej mi bomo seveda podprli tudi ta amandma in predlagam, da seveda tako reagirate tudi ostali. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rejc v imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.

IZIDOR REJC: Hvala, predsednik. Gospe in gospodje, mi podpiramo ta energetski zakon. Vidi pa se iz priloge oziroma iz pregleda amandmajev, da ima, da jih je le teh 41 strani, kar pomeni, da je to silovita materija in kot je gospod državni sekretar, dr. Golob, povedal je nekako slovo od nam znanega monopolizma.
Kdor je malo starejši ali se malo bolj bi rekel spozna ali malo mu še bom temu rekel spomin deluje, mora vedeti in priznati, da je bil ravno to področje - elektro in vseh ostalih napajalnih možnosti en večni monopol, v katerega skoraj noben nikoli ni moral drezati. Ker je bil tudi čas potreben, da smo se tega ali da se je vlada tega lotila, je prav, da je prinesla ta - bi rekel - zakon energetski, ki naj ta monopolizem na različnih nivojih nekako uredi, predvsem pa tržno približa. To seveda ne pomeni, da je storjen korak, ker če monopolizem trgu približaš, je še zmeraj lahko monopolizem. Bolj je važno, da se izvršuje tudi določena - bi rekel -kontrola cen in določeno urejevanje medsebojnih relacij, ki so na vseh področjih - bi rekel - energetskega zagotavljanja. Energetski zakon je zelo obsežen. Moram povedati, da smo ga v naši poslanski skupini - gotovo, da smo sodelovali tako ali drugače in seveda tudi poskušali vplivati nanj. Naj povem tudi to, da je bil prvotni namen - še - ne pred to zadnjo zasedbo, ampak skoraj zasedbo pred to zadnjo zasedbo v ministrstvu za gospodarske dejavnosti, je bil namen, da potujeta dva zakona skozi parlament. In sicer zakon; energetski zakon in zakon, ki bi urejeval problematiko malih central ali teh malih energentov. Ta zadeva seveda ni mogla tako iti, ker so pravila oziroma je naš poslovnik tak, da dva - bom temu rekel - sorodna zakona ali zakona, ki imata podobno barvo, kot temu po domače rečemo, ne morata iti skozi.
Bilo pa je zagotovljeno, da bi pa seveda ta osnovni - bi rekel - temeljni zakon, energetski zakon sprejel tudi vsebino teh - bi rekel - zakona, ki je nosil področje zagotavljanja in razvoj in spodbujanja tudi predvsem - bi rekel - obnovljivih virov na področju - bi rekel - malih proizvajalcev električne energije. Ta zadeva se je skozi sam proces sprejemanja oziroma sam postopek, ki je do današnjega dne potekal, ni opravil. Številni amandmaji so bili ignorirani, vlada je zagotavljala, da se pač ne vklaplja v to in da je to vse zagotovljeno in da bo to že urejeno.
Od tod obstaja bojazen, da je ta zakon, kljub temu da zgleda, da pomeni premik, da še vseeno pomeni - bi rekel - bom temu rekel - zibelko preteklih odnosov in relacij, ki se bo kaj malo uredila. Vi sami veste v zadnjem času, ko smo sprejemali oziroma ko smo uveljavljali zakon o dodani vrednosti, da so se takoj pojavili zahtevki, da je treba, recimo, za 9% dvigniti ceno električni energiji in tako naprej in s tem seveda briga le-teh, kaj bo s posledicami. Ker vlada ta hip tega ni napravila, bodo gotovo pritiski še naprej.
Treba je nekaj vedeti in tudi mislim, da se tega zaveda tudi sam državni sekretar, saj je tudi prej omenil. Leta 2003, kot je bilo povedano, naj bi se naš trg odprl in ta odprti trg - seveda - bo kaj "debelo gledal" vase, ker prišla ura bo tega spoznanja, ko bomo ugotovili, kako bomo določene zelo drage - bom temu rekel - proizvajalce energije in kako smo nekako verjeli, da bomo uspeli te drage proizvajalce obdržati pri življenju; okrog našega vogla, kot temu po domače rečemo, se pa podi elektrika po zelo nizki ceni. In to vidimo tudi v zadnji - bi rekel - informaciji, ki prihaja iz sosednje države Hrvaške, ko se bodo gotovo priključili na druge, bolj cenene vire in nas že s tem prehiteli, nam pa pustili - recimo - to krško elektrarno, da bomo imeli viške, kar jih že imamo, in seveda, da bomo s temi viški - kaj drugega kot to, da jih bomo zelo poceni prodajali in poskušali vklapljati v evropsko energetsko ponudbo.
Skratka, zakon je gotovo potreben, menimo pa, da le premalo in premalo ostro posega v strukturo dogodkov in da bo najbrž glede na to, da se je precej navezal na projekcijo iz leta 1993 na neko - bom temu rekel - razmišljanje in na dokument, ki nekako ustvarja neko strategijo, da je to leto 1993 pa gotovo daleč daleč preveč zadaj, da bi sedanje - bi rekel - "amplitude", sedanje dogodke lahko upošteval. Tako da menim, da bo potrebno ravno na področju tudi te energetike in zagotavljanja energije vseh vrst in načinov, da bo treba tu napraviti nov program, ki bo gotovo bil sodoben in ki bo, če smo slišali prej - 2003, to je komaj dobra 4 leta. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni več poslanskih skupin. Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona. Pregled amandmajev ste prejeli na klop z današnjim dnem. Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena razpravljamo in glasujemo o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Torej drugič ugotavljamo prisotnost, da bomo glasovali o proceduralnem predlogu, da bomo razpravljali in glasovali o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Smo pri 1. členu in amandmaju, ki ga predlaga vlada in ga odbor podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Potrebna bo večja pozornost, pred nami je še dolga pot odločanja. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 2. členu in treh dopolnilih; prvega predlaga Jože Lenič, ki pa ga umika. Hvala lepa. Amandma pod točko 2 - odbor za gospodarstvo; če bo ta sprejet, bo amandma pod točko 3, ki ga predlaga vlada, brezpredmeten. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2 k 2. členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen smo v celoti spremenili.
Smo pri amandmajih k 4. členu; prvega predlaga vlada, odbor ga podpira; amandma pod točko 2 predlaga poslanska skupina SKD, vlada mu ne nasprotuje, vendar pa predlaga, da se upošteva njen amandma številka 1 k 4. členu - torej, tu je napaka, številka 3 se spremeni v številko 1; delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ali želi kdo besedo? Oh, pardon! K temu členu je vloženih zelo veliko amandmajev. Amandma pod točko 3 - Lenič Jože, vlada in odbor ga ne podpirata - umik. Amandma pod točko 4 - odbor; pod točko 5 - vlada, delovno telo ga podpira; pod točko 6 - odbor, če bo ta sprejet, bo amandma pod točko 7, ki ga predlaga Jože Lenič, brezpredmeten - umik. Točka 8 - umik. Točka 9, vlada, delovno telo podpira; točka 10 - odbor; točka 11 - Jože Lenič, vlada in delovno telo ne podpirata - umik. Ne, oprostite, to je lahko nalezljivo. Tega amandmaja gospod Lenič ne umika. Amandma pod točko 12 - Jože Lenič, vlada mu ne nasprotuje, delovno telo ga podpira; točka 13 - Jože Lenič, vlada in delovno telo ga podpirata. 14. amandma k 4. členu - združena lista, delovno telo ga ne podpira. Točka 15 - Izidor Rejc, delovno telo ga podpira. Tudi opombe so napisane k zadnjima dvema amandmajema. Prosim, da izrazite svojo željo za razpravo. Gospod Lenič.

JOŽE LENIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz bi želel samo razpravljati o točki 11. To je sicer definicijski člen in sam po sebi ni tako zelo po vsebini pomemben, seveda se pa veže na kasnejše člene, zato so te definicije kljub vsemu pomembne; in amandma pod točko 11 govori o lokalnem energetskem konceptu. Takrat, ko je bil odbor proti temu amandmaju, še ni bil sprejet amandma k členu 65, kjer je pa odbor podprl nek amandma, ki govori o tem, da tiste občine, ki izdelajo lokalne energetske koncepte, imajo prednost oziroma stimulacijo in lahko pridobivajo državna sredstva. Zato mislim, da je smiselno, da se tudi v ta definicijski člen postavi lokalni energetski koncept.
Skratka, gre za neke vrste retrogradno uskladitev, tako da predlagam, da se ta definicijski amandma, kaj to lokalno energetski koncept je, vendarle sprejme. Medtem, ko bom k členom, ki so tudi povezani z lokalnim energetskim konceptom - to je k členu 16 in 35 - svoj amandma umaknil, medtem ko k 64. in 65. členu pa ne. Skratka, apeliram, da se amandma pod točko 11 vendarle sprejme. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Leniču. Želi še kdo besedo? (Da.) Gospod državni sekretar.

DR. ROBERT GOLOB: Hvala lepa. Kar se tiče pravkar predlaganega predloga gospoda Leniča, se vlada tudi strinja s to obrazložitvijo in tudi vlada, kljub temu zapisanemu stališču, da ne podpira, tak predlog podpira, ker je bilo povezano z ostalimi členi. Enako podpiramo člene 64 in 65, to se pravi amandmaje k tem členom.
Potem bi imel še na 15. točko, kjer se dodaja definicije "mali odjemalci", "male elektrarne", "mala oskrba". Ta amandma je bil sicer podprt na odboru, hkrati pa glede na opombo, ki pravi, da je amandma vsebinsko povezan z amandmaji k 19. členu, 22., 89., 94. in 113. pa bi rad poudaril, da ne glede na to, da je bil amandma k 4. členu sprejet in podprt na odboru, vsi ostali členi pa niso bili sprejeti na odboru. Tako, da je zdaj vprašanje, ali je smiselno, da 15. člen podpiramo tukaj in ga uvajamo v neko definicijo, ki se mi nikjer kasneje v tekstu ne pojavlja. Zaradi tega je vlada proti.
Poleg tega ima pa vsebinski pomislek, in sicer ko govorimo o malih elektrarnah, jih ločujemo samo glede na priključno moč, ne pa tudi glede na to, da bi morali biti obnovljivi viri in tako naprej, kakor je bila intenca predlagatelja. Menimo, da je ta definicija pomanjkljiva in lahko daje preveč možnosti za razne špekulativne posege na trg in s tem hkrati zavira sploh nastanek in delovanje trga. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 4. členu, predlagatelj - vlada, odbor - podpira. Če bo ta sprejet, bo amandma pod točko 2 brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 1 sprejet.
Amandma pod točko 2 je postal brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 4, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 5, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 6, predlagatelj je odbor. Če je ta amandma sprejet, je amandma pod točko 7, ki je pa umaknjen, brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 9. Predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 10, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 11, predlagatelj je Jože Lenič, korekcija stališča vlade, ki ga podpira, delovno telo pa ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 11? (36 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 12. Predlagatelj je Jože Lenič, situacija je obratna: vlada ga ne podpira, delovno telo ga podpira. Vlada mu ne nasprotuje, se opravičujem. Gospod Marušič bi rekel, vlada se "ne protivi". Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 12? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 13, predlagatelj je Jože Lenič, vlada in delovno telo ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 13 sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 14, predlagatelj je poslanska skupina združene liste, delovno telo ga ne podpira. Amandma je vsebinsko enak amandmaju k temu členu pod točko 15 in je tudi vsebinsko povezan z amandmaji k 19. členu pod točko 2 in 3, in še k nekaterim drugim členom. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 14? (25 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
15. amandma k 14. členu predlaga Izidor Rejc, delovno telo ga podpira, stališče vlade je nejasno oziroma o stališču vlade je prej razpravljal državni sekretar in lahko iz te razprave razberete, kakšno je bilo njegovo stališče. Svoj glas bo obrazložil gospod Rejc.

IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo. Meni ni treba nič suflirati, bom sam povedal, kaj mislim. Gre za to, da - kot je bilo prej povedano, in državni sekretar je rekel - pravi, da to uvaja neke nove izraze - ne vem. Menim, da "male elektrarne", "mali odjemalci" in mali... - bi rekel - vse to so izrazi, ki so povsem v uporabi. To je prvič.
Drugič pa, ta problem je star že dolgo časa; in uveljavljanje malih teh, ki se ukvarjajo z izdelavo in s proizvodnjo malih elektrarn, je zelo veliko. Tudi menim, da je podobno, kot je v podjetništvu, da je tudi v tej smeri treba nekaj napraviti, in v podjetništvu tudi ne more biti - bom temu rekel - takoj 50, 100.000 zaposlenih, kot smo bili navajeni, ampak gre - iz malega raste. Tako da predlagam, da bi se ta amandma sprejel, ker menim, da je vse to, kar je bilo povedano s strani vlade, da je 64. in 65. člen, ki nekako - vsaj tako je bilo povedano - to že zagotavlja, samo je deklarativno napisano: vlada bo podpirala, vlada bo nekako skrbela, vlada bo... in podobno. Ampak to je premalo povedano; je sicer napisano v nekih alineah, vendar je za mene to premalo in prosim, da podprete tole, da se pa potem v naslednjem, bi rekel, zadnjem branju ta zadeva doreče oziroma tudi še na vladi; da se z vlado pogovorimo. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem torej 15. amandma k 4. členu; predlagatelj je Izidor Rejc, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 4. člen. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 4. člen v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o 5. členu in dveh amandmajih; prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira, isto velja za drugi amandma: predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 5. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 5. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 6. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 7. členu in več dopolnilih. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Predlagatelj pod številko dva je odbor, prav tako amandmaja pod številko tri in amandma pod številko štiri predlaga Petrovič Peter, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 7. členu. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma, predlagatelj je Petrovič Peter, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 7. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 8. členu in dveh amandmajih, prvega predlaga vlada, drugega odbor. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 8. členu? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 8. členu. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 9. členu in dveh amandmajih. Prvega je gospod Lenič umaknil, tako da imamo samo amandma pod točko 2, ki je amandma odbora. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za 9. člen? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmaju za novi 9.a člen. Predlaga ga poslanska skupina Socialdemokratske stranke. Iz gradiva ni razvidno, kakšno je stališče vlade in delovnega telesa, saj tudi ne more biti, ker je bil amandma vložen danes. Prehajamo na odločanje. Kdo je za amandma za novi 9.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Sprejeli smo novi 9.a člen.
Smo pri 10. členu in drugem amandmaju, kajti prvi je umaknjen, ki ga je predlagal odbor. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za drugi amandma k 10. členu? (38 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
K 11. členu predlaga amandma vlada. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 11. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 11. člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmajih k 12., 13. in 14. členu. Zamenja se vrstni red členov. Predlagatelj je Jože Lenič, vlada mu ne nasprotuje, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Zamenjali smo vrstni red členov. To so redki amandmaji.
Smo pri amandmajih k 12. členu. Amandma pod točko 1 je umaknjen, pod točko 2 - predlagatelj odbor. Prehajamo na odločanje, ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 12. člen? (28 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmaju k 13. členu. Predlagatelj je Jože Lenič, vlada mu ne nasprotuje, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 16. členu. Amandma pod točko 1 je umaknjen. Torej, o tem členu bomo glasovali v paketu, skupaj z vsemi členi, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Smo pri 18. členu in treh amandmajih. Prvega predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada ga ne podpira, prav tako ne delovno telo. Amandma pod točko 2 - Jože Lenič, vlada mu ne nasprotuje, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 3 - vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 18. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (21 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 2, predlagatelj je Jože Lenič. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 3, predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 18. člen. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 19. členu in več amandmajih. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Če je ta sprejet, je pod 2 brezpredmeten, tega predlaga poslanska skupina združene liste. V opombi tudi piše povezava tega amandmaja z drugimi amandmaji. Amandma pod točko 3 - Rejc Izidor, delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? Pod točko 10... Amandma Izidorja Rejca je vsebinsko povezan z amandmajem k 4. členu pod točko 10 in 11.
Torej prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 19. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; s tem je postal amandma pod točko 2 brezpredmeten.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3, predlagatelj je Izidor Rejc, delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (29 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet.
Proceduralni predlog, gospod Čebulj.

FRANC ČEBULJ: Oprostite, gospod predsednik, zmotil sem se, in bi želel, če lahko še enkrat glasujemo.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Čebulj, koliko je številka v vaši poslanski klopi? Gospod Čebulj predlaga, da ponovimo glasovanje o amandmaju pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo to glasovanje? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o amandmaju pod točko 3.
Torej, amandma gospoda Rejca je vsebinsko povezan z že izglasovanim amandmajem pod točko 15 k 4. členu. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (22 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 3 ni bil sprejet. (To je šele druga obravnava.)
Prehajamo na odločanje o 19. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 19. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 20. členu, predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 20. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 22. členu in treh dopolnilih. Prvega predlaga Izidor Rejc, delovno telo ga ne podpira; amandma je vsebinsko povezan z amandmajem k 4. členu pod točko 15, in 2. členom. Če bo ta sprejet, bosta amandmaja pod točko 1 in 2 brezpredmetna. Pod točko 2 in 3? Amandma pod točko 2 predlaga vlada, delovno telo ga podpira; isto velja, če bo ta amandma sprejet, bo amandma pod točko 3 brezpredmeten; predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov, vlada ga ne podpira, odbor pa se ni opredelil, ker je podprl amandma vlade. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 22. členu. Predlagatelj Izidor Rejc. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Spoštovani kolegi in kolegice! Če pogledate vsebino obeh amandmajev, potem je razvidno, da je potrebno, da se najprej odloča o amandmaju pod točko 3, ker je bolj oddaljen. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 3 k 22. členu, vlada ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 22. členu. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni 22. člen. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmajih k 23. členu. Prvega predlaga Branko Janc, delovno telo ga podpira. Točka 2 je umaknjena, točka 3 - vlada, delovno telo ga podpirata. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1 k 23. členu? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k 23. členu. Predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 23. člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (46 poslancev.)
Kdo je za 23. člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 2. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Predlagatelj amandmaja pod točko 2 je Peter Petrovič. Odbor se do tega amandmaja ni opredelil, ker je podprl amandma vlade k temu členu. Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko ena? Če je ta sprejet, je pod dva brezpredmeten.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Poskušajmo drugič ugotoviti prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za 24. člen v celoti? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 26. členu in šestih dopolnilih. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 2 - vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 3. je umaknjen. Pod točko 4. - odbor in pod točko 5. - poslanska skupina SKD; vlada ga ne podpira, točka 6. - odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. k 26. členu. Nima podpore vlade in delovnega telesa. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (24 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 2. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 4. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4.? Če je ta amandma sprejet, je pod točko 5. brezpredmeten.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Tako glasujemo še o amandmaju pod točko 6. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 6.? (35 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 26. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 28. členu. Amandma pod točko 1. je najverjetneje umaknjen. Pod točko 2. je predlagatelj odbor, pod točko 3. - vlada, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2., predlagatelj je odbor? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3., predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 28. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 29. členu in amandmaju vlade. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem ta člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (34 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 30. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga spodpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (33 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 30. člen. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (36 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 31. členu in večih amandmajih, petih. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Amandma pod točko 2 predlaga vlada, delovno telo ga podpira; 3. predlaga ga vlada, delovno telo ga podpira; 4. predlagatelj je odbor; 5. predlagatelj je odbor. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 31. členu. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma k temu členu. Predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
In peti amandma k temu členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 31. člen. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 32. členu. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (33 poslancev.) V celoti. Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 34. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 34. člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 35. členu. Amandma pod točko 1 je umaknjen.
Torej, smo pri 36. členu; predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 37. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ponovno ugotovimo prisotnost! (43 prisotnih.)
Ponovno ugotavljanje prisotnosti bo čez deset minut, točno ob 17.10 uri.

(Seja je bila prekinjena ob 17.01 uri in se je nadaljevala ob 17.14 uri.)

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Smo pri glasovanju o amandmaju k 37. členu. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (58 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 37. člen. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri amandmaju k 38. členu. Predlaga ga vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na odločanje o 39. členu. Imamo en sam amandma. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 41. členu. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Člen je sprejet.
Smo pri 42. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 43. členu in amandmajih. Prvega predlaga odbor, stališče vlade ni prisotno. Drugega predlaga odbor in to je tudi vse. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 46. členu, predlagatelj amandmaja je vlada. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 47. členu, predlagatelj amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 48. členu in več amandmajih, štirih. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Isto velja za drugi amandma. Tretji amandma, predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Vlada mu nasprotuje, delovno telo ga ne podpira. In četrti predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 48. členu. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 4, predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro? Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 49. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni člen. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 51. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmajih k 52. členu; prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira; amandma pod točko 2 predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 52. členu? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k temu členu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem spremenjeni člen. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 53. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 56. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 57. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 62. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k naslovu devetega poglavja. Predlagatelj je Jože Lenič, delovno telo in vlada ga podpirata. Amandma je vsebinsko povezan z amandmajem istega predlagatelja k 64. in 65. členu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Poglavje smo preimenovali.
Smo pri 64. členu in amandmaju gospoda Leniča. Vlada ne nasprotuje, delovno telo ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 64. členu? (34 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo v celoti spremenili.
Smo pri 65. členu in amandmaju gospoda Lenič Jožeta. Pod točko 1, delovno telo in vlada ga podpirata. Pod točko 2 je amandma vlade. Toda odbor se do njega ni opredelil, ker je podprl amandma gospoda Leniča. Torej je brezpredmeten, če je amandma pod točko 1. sprejet. Amandma pod točko 3 predlagatelj je vlada, velja isto kot za prejšnji amandma. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem prvi amandma k 65. členu. Ugotavljamo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen smo v celoti spremenili. Ostala dva amandmaja sta brezpredmetna.
Za novo 9.a poglavje amandma predlaga gospod Izidor Rejc. Tu ga delovno telo ne podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni bil sprejet.
Dr. Jože Zagožen ima proceduralni predlog. Očitno.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Sem pozabil glasovati. Prosil bi, če se ponovi.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Jože Zagožen ni izrazil svojega glasu.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Pozabil sem glasovati.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Številka vašega sedeža?

DR. JOŽE ZAGOŽEN: 139.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: 139. Ugotavljamo prisotnost!
Na glasovanje dajem proceduralni predlog gospoda dr. Zagožna, da ponovimo glasovanje o amandmaju za novo 9.a poglavje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za to, da ponovimo glasovanje? (48 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da bomo ponovili glasovanje o amandmaju za novo 9.a poglavje. Predlagatelj je Izidor Rejc, delovno telo ga ne podpira. Amandma je vsebinsko povezan z amandmaji k 4. členu pod točko, k točkam k 4. členu. Ponovno, to je točka pod številko 15, ne pa 10 in 11, in tudi k drugim členom. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Janez Kopač.

MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Glasoval bom proti temu amandmaju, ampak rad bi pa opozoril na to, kaj bi se zgodilo, če bi pa ta amandma bil sprejet.
V prvi obravnavi tega predloga zakona je vlada sama predlagala poglavje o neki taksi. Stališče državnega zbora, mislim da na predlog matičnega delovnega telesa, je bilo, da naj vlada do druge obravnave predvidi natančno višino, ker če hoče imeti kakšne resne investitorje v proizvodnjo električne energije, potem morajo pogoji poslovanja biti predvidljivi. In vlada je odgovorila, da tega ne zna napisati in je sploh to črtala v celoti. V redu.
Sedaj pa gospod Rejc to prinaša nazaj. Ampak ne prinaša niti na nepredvidljiv način, kakršnega je predlagala vlada v prvi obravnavi, ampak še na mnogo bolj nepredvidljiv način. Pravi kar, da se ustanovijo neki skladi, lahko, niti ne vem, kdo jih ustanovi, da se kar predpisuje neka taksa - in višina ni določena, način obračunavanja ni določen, skratka nič ni določeno. Poleg tega pa piše še, da je ta taksa je pa prihodek ali proračuna ali pa kar tega sklada za katerega se niti ne ve, kdo ga ustanovi.
Skratka določba, ki v ničemer ni operativno izvedljiva, predvsem pa predstavlja eno silno nepredvidljivost, kaj se bo kje, kdaj, kdo, za eno takso zmislil. Zato seveda ta amandma pomeni, da pravzaprav resnih investitorjev sploh več ne bo, zato ker bodo razmere tako zelo nepredvidljive. To je pa ravno v nasprotju z duhom tega zakona, ki želi sprostiti trg za električno energijo in seveda v njega privabiti tudi resne investitorje, ki bodo to počeli za svoj račun, ne pa za državen. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Izidor Rejc.

IZIDOR REJC: Hvala lepa gospod predsednik. Se zahvaljujem gospodu Kopaču, ko je povedal resnico, da vlada ni znala napisati, in da se tega problema sploh ni lotila.
Vi vendar veste, da je vsaka investicija, in to so temeljne investicije v energetiko, praviloma velika ali dokaj visoke. In gotovo, da ni nobenega, da bi lahko z lastnimi sredstvi, ali vse z lastnimi sredstvi opravil.
Pri teh malih centralah je pa zadeva drugačna. Gotovo da se investicije bodo vršile, da je to dejavnosti, ki je dodatna, da je to recimo dejavnost, ki je lahko v nižinskih, višinskih in ne vem kakšnih predelih, da je to v bistvu zadeva, ki gotovo mora imeti neko pozornost. Ali pa je to taksa, del proračuna ali del sklada, to mislim, da se lahko v tretji obravnavi lepo uredi, vlada pa menim, da ne more ignorantsko, pravim ignorantsko gledati na tako zvrst, bi rekel, energetske ponudbe, ker to pomeni, da se bo obdržal monopol. Ker če jaz skočim oziroma če bom samo velike proizvajalce, potem je to monopol oziroma to potem je dogovorjeno in o tem pravim, da je ta temeljna napaka in na odboru sem povedal, temeljna napaka, izigravanje obljubljenega, da se v tem energetskem zakonu tudi vidijo mali proizvajalci. Tu se ne vidijo in neki teksti so v 43., 44. in 45. členu, tu je pa že nekje nakazano v katerem se lahko samo še bolj precizno opredeli in menim, da je prav, da to podprete. Hvala.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za amandma za novo 9.a poglavje? (26 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet in nimamo novega 9.a poglavja.
Smo pri 68. členu in amandmaju vlade, pod točko 1. Delovno telo ga podpira, če bo ta sprejet bo pod točko 2 brezpredmeten. Le-tega pa predlaga poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem amandma k 68. členu. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je ta amandma sprejet.
To pa pomeni, da je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Na glasovanje dajem amandma pod točko 3, poslanska skupina SKD ga predlaga, delovno telo in vlada ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 70. členu in amandmaju poslanske skupine SKD, delovno telo in vlada ga podpirata. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 71. členu in treh amandmajih. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, vlada in delovno telo ga podpirata. Če bo ta sprejet, je amandma pod točko 2 brezpredmeten, predlaga ga vlada. Amandma pod točko 3 predlaga odbor za gospodarstvo. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 3, predlagatelj odbor. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 74. členu, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
K 75. členu imamo amandma vlade, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju 76. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 79. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 81. členu in amandmaju vlade, ki ga delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (42 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 83. členu in amandmaju odbora. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (44 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 86. členu; amandma k temu členu predlaga odbor. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 89. členu in amandmaju Izidorja Rejca; delovno telo ga ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni dobil večinske podpore.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 90. členu in amandmaju Jožeta Leniča, ki pa ga je umaknil.
Prehajamo na odločanje o dveh amandmajih k 91. členu; prvega predlaga vlada, isto velja za drugi amandma, odbor oba podpira. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 91. členu? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Smo pri 94. členu in amandmaju Izidorja Rejca pod točko 1, delovno telo ga ne podpira; in amandmaju pod točko 2, ki ga predlaga vlada, delovno telo ga ne podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 1? (20 poslancev.) Kdo je proti? (32 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! Člen smo v celoti spremenili. Hvala, gospod Kopač.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 98. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Člen v celoti dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta člen? (53 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 99. členu in amandmaju vlade. Delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za člen? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 108. členu. Prvi amandma predlaga vlada, drugega odbor. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (50 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Za novi 109.a člen imamo amandma, ki ga predlaga odbor za gospodarstvo. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Sprejeli smo novi 109.a člen.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 113. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 113.a člen imamo amandma Izidorja Rejca, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za novi 113.a člen? (24 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 114. členu, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri amandmaju k 117. členu, predlagatelj je odbor - pod točko 1; pod točko 2 je predlagatelj vlada. Odbor se do tega amandmaja ni opredelil, ker je sprejel svoj amandma k temu členu. Vlada je napovedala umik, dne 20. julija in to tudi drži. Torej, vlada je umaknila ta amandma. Pod točko 3 je predlagatelj vlada. Ali je tudi ta amandma umaknjen? (Tudi.) Odločamo torej o amandmaju pod točko 1 k 117. členu, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Spremenili smo 117. člen v celoti.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 119. členu. Predlagatelj pod točko 1 je Jože Lenič. Umik pod točko 1. Zato prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 2, predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 120.a člen imamo amandma Jožeta Leniča, ki ga je umaknil.
Smo pri amandmaju k 121. členu, predlagatelj amandmaja je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri amandmaju k 122. členu, predlagatelj je poslanska skupina LDS. Stališča vlade in delovnega telesa ni. Gospod Petrovič želi besedo.

PETER PETROVIČ: Hvala za besedo gospod predsednik. Sem že prej v svojem nastopu opozoril na ta amandma k 122. členu in bi želel samo še enkrat ponoviti, da bi seveda bilo neskladje ter da je povezan z že sprejetimi amandmaji k 43. členu, to se pravi k poglavju, ki govori o rezervah. Hvala lepa.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik vlade dr. Golob, državni sekretar.

DR. ROBERT GOLOB: Hvala lepa gospod predsednik. Tukaj bi dal samo eno pojasnilo v zvezi z umikom tega oziroma s tem amandmajem. In sicer to pojasnilo je vezano na pogajanja z Evropsko unijo. Zakaj na pogajanja? Ker je celotna problematika zagotavljanja naftnih rezerv vezana na pristop Slovenije k Evropski uniji.
Ta zgodba je sicer dolga, pa vem, da je že bila enkrat v parlamentu, ko se je ta novela zakona o blagovnih rezervah odvijala, in je šla nekako tako: Energetski zakon je bil vložen pred novelo zakona o blagovnih rezervah, vendar, ker se je že takrat predvidevalo, da bo trajal postopek dalj časa, in ker so nas na to opozorili tudi člani evropske komisije, je prišlo do odločitve, da se to vprašanje začasno reši z novelo zakona o blagovnih rezervah. Poudarjam začasno. Ta začasnost je bila tudi s strani gospoda sekretarja Grabeljška, ki ga na žalost danes tukaj ni, potrjena na matičnem odboru, ko je bila debata, ko je o tem tekla debata. V tem času, in to je tudi zapisano - mimogrede - v edinem uradnem dokumentu, to je v naših pogajalskih izhodiščih. V pogajalskih izhodiščih, to ni kdo je kaj rekel ali kdo ni kaj rekel, piše, da se bo vprašanje naftnih rezerv urejalo z energetskim zakonom oziroma dokončno uredilo z energetskim zakonom. Tako da to je bolj kot pojasnilo.
Moram pa priznati, da se vlada okoli tega vprašanja ni izrekala, ker to je pač amandma poslanske skupine LDS in zaradi tega vlada temu sicer lahko ne nasprotuje, ampak v principu nima stališča.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Proceduralni predlog, gospod Presečnik. Ali ste imel vi prvi proceduralni predlog dr. Jože Zagožen? Proceduralni predlog, Jaka Presečnik.

JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. V poslanski skupini Slovenske ljudske stranke menimo, da zaradi ukinjanja oziroma razveljavitve zakona in glede na to, da je ta amandma bil dan v zadnjih dneh, torej predlagamo eno uro odmora zaradi uskladitve tega amandmaja oziroma zaradi posvetov v poslanski skupini.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska skupina pred odločanjem o tem amandmaju želi odmor. Predlagam še, da opravi razpravo gospod Jože Zagožen, če želi. Prosim. Prosim za potrpljenje, ker smo bili zelo disciplinirani celo popoldne.

DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hotel sem dati samo pojasnilo, da so bili na odboru prisotni tudi predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ki so temu nasprotovali. In vlada ni enotna pri tem vprašanju, zato osebno ne vem kaj napraviti.

PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Veliko niste razrešili s tem vašim nastopom.
Torej, poslanska skupna Slovenske ljudske stranke predlaga odmor za odločanje, odmor v katerem se bo posvetovala pred odločanjem o tem členu. Zato menim, da je edino smotrno, da državni zbor danes zaključi svoje delo.
Nadaljevali bomo jutri ob 10.00 uri dopoldne. Pričeli bomo s točko - volitve in imenovanja. Gre za dva predloga Kviaza, deset predlogov za sodnike in en predlog za odlok o delovnih telesih, nato pa preidemo na 3. točko dnevnega reda - pobude in vprašanje poslank in poslancev. Jutri dela državni zbor do 14.00 ure. Hvala lepa vsem danes za sodelovanje.

(SEJA JE BILA PREKINJENA 21. JULIJA 1999 OB 17.54 URI.)

Zadnja sprememba: 09/16/1999
Zbirke Državnega zbora RS - dobesedni zapisi sej