Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.16 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če zasedemo svoja mesta, da nadaljujemo z današnjim delom. Spoštovane kolegice poslance, kolegi poslanci, gospe in gospode! Pričenjamo nadaljevanje 16. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščena sem, da so zadržani današnje seje ne morejo udeležiti naslednji poslanci in poslanke: Lojze Peterle, Pavel Rupar, Bogomir Špiletič, Jelko Kacin, Peter Hrastelj, Jože Lenič, Roman Jakič, Jože Košir, Leon Gostiša, Aleksander Merlo - le za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! (67 poslancev.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo smo povabili tudi člane vlade in predstavnike samostojnih računskih uporabnikov. Vse prav lepo pozdravljam!
Na današnjem nadaljevanju 16. izredne seje bomo najprej prešli na obravnava prekinjene 1. TOČKE DNEVNEGA REDA, to je PREDLOGA PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 1997, zatem pa na obravnavo preostalih točk po dnevnem redu dalje.
Odpiram 1. točko dnevnega reda, in sicer smo ostali pri glasovanju o sedmem amandmaju, pri proračunskem uporabniku ministrstvu za zdravstvu. Včeraj smo sejo prekinili zaradi posvetovanje poslanske skupine LDS. Želi predstavnik poslanske skupine besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na glasovanje. Na glasovanje dajem amandma pod številko sedem. Obrazložitve glasu. To je bilo že včeraj gospod. Proceduralno imate zdaj, gospod Ribičič besedo.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Proceduralno imam zato, da bi si zagotovil obrazložitve glasu. Namreč, po obrazložitvi komisije za poslovnik - gre za obrazložitve ob 92. členu - je takrat, kadar je ponovno glasovanje, je možna ponovna obrazložitev glasu. Določba je popolnoma izrecna in je zavezujoča za državni zbor: na strani 170, o ponovnem glasovanju imajo poslanci pravico obrazložiti svoj glasu.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa. To, kar se je včeraj zgodilo, ni bilo v skladu s poslovnikom, ko je gospod Kopač rekel, da mu ni treba obrazložiti razlogov, zakaj je ponovno glasovanje. Namreč po poslovniku je jasno zapisano, da takrat, kadar nekdo ugovarja poteku glasovanja ali ugotovitvi glasovanja. Tukaj ne eno ne drugo ni bilo sporno. Pri poteku ni bilo nič narobe in niti pri ugotovitvi rezultata. Prosil bi poslance, da ne vpijejo med obrazložitvijo glasu. Se opravičujem, tukaj me celo podpredsednik poslovniške komisije moti pri razlagi glasu, saj razlagam samo to...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim kolege, če se umirijo in da spoštujemo red v dvorani.
DR. CIRIL RIBIČIČ: ...ker pa veste, da moj način ni zaostrovanje, ampak prej pridobivanje glasov, bi se zahvalil gospodu Kopaču, ker nam je s tem odmorom omogočil, da smo preko noči stvari resno in hladno razmislili.
Če je včeraj bilo morda nabito ozračje s preveč čustvi pa zaostritvami, se potem lahko najdejo tudi izgovori za takšno ali drugačno glasovanje, je zdaj po tej prespani noči stvar zelo enostavna. Jaz sem se še enkrat posvetoval s strokovnjaki s tega področja in na Rdečem križu zagotavljajo, da če ta amandma ne bo sprejet, se utegnejo že v prvih mesecih naslednjega leta pojavljati problemi s krvjo oziroma s tisto količino, ki je na ta način zbrana. Jaz bom glasoval za ta amandma. Zahvaljujem se vsem, ki so podprli ta amandma, zlasti tistim, ki so v vladni koaliciji.
Moram pa še enkrat reči, da takšen način, discipliniranje lastnih poslancev z obračanjem prsta navzdol, ki si ga je privoščil gospod Kopač, da je popolnoma nekulturen in je direktno v nasprotju s tem, kar pravi ustava o teh vprašanjih. Rad bi opozoril nas vse skupaj, da smo poslanci, ki smo po ustavi predstavniki vsega ljudstva in nismo vezani na kakršnakoli navodila, še najmanj pa na taka navodila, ki bi jih nekdo dajal takole z obračanjem prsta navzdol. Razumem, kaj je koalicija, kaj je delovanje znotraj stranke, kaj je strankarska disciplina, ne morem pa razumeti, da se o takem vprašanju, ko gre za prostovoljno krvodajalstvo, poskuša na takšen način, bi rekel na res nekulturen način, disciplinirati poslance ne glede na to, da vi veste, kaj v ljudskem jeziku pomeni obračanje prsta navzdol. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Ribičič. Ampak mislim, da to ni bila čisto obrazložitev vašega glasu. Na glasovanje dajem sedmi amandma, k proračunskemu uporabniku ministrstvo za zdravstvo. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem osmi amandma. Ugotovimo sklepčnost! Gospod Potrč želi besedo. Obrazložitev glasu.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Res, da lahko gre za državni zbor manj pomemben amandma, tudi v znesku je manj pomemben, gre pa za to, da bi se v nekem nerazvitem okolju omogočilo, da si nabavijo vozilo, s katerim bodo lahko obiskali bolnike. Moram pa reči, da ni to temeljni razlog, zaradi katerega se javljam, ampak še ta, da povem, da sem se tokrat prvič javil zaradi tega, ker sem užaljen ali pa prizadet nad načinom glasovanja o prejšnji točki dnevnega reda in da enostavno pri takšnem načinu dela človek ne ve drugega, kot da protestira tudi na ta način, da obrazlaga svoj glas. Človek ob tem, ko se nam zdi 40 milijonov tolarjev za krvodajalstvo malo pomembno vis-a-vis ogromnih sredstev, ki jih ta država zapravlja, dobesedno zapravlja, tudi po odločitvah te vladne koalicije za druge načine. Hvala lepa.
PREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa.
Prehajamo na glasovanje o 8. amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku - Urad Republike Slovenije za sodelovanje s Svetovno zdravstveno organizacijo in o vloženem amandmaju skupine poslancev s prvo imenovanim Borisom Sovičem.
Gospod Sovič ima besedo.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani kolegi! Rad bi samo opozoril na pomen te postavke. Gre za sodelovanje za svetovno zdravstveno organizacijo. Slovenija je na tem področju dosegla že precej rezultatov. To Slovenijo na nek način uvršča v krog odgovornih držav, ki skrbijo za razvoj zdravstva ne samo pri sebi, ampak poskušajo znanje o tem širiti tudi v druge države. To je hkrati tudi priložnost za slovensko industrijo, ki je na trem področju, kot sami dobro veste, zelo pomembna in dobro razvita in tudi mednarodno odmevna.
Mislim, da je znesek, za katerega v tem amandmaju gre, takšen, da ne bi porušil proračuna v nobenem primeru, bi pa omogočal, da bi se ta dejavnost, ki Slovenijo na nek način utrjuje v mednarodnem prostoru pa tudi doma, lahko razvijala. In ne nazadnje; mislim, da se vsi zavedamo dejstva, da je Slovenija postala članica varnostnega sveta. To tudi Sloveniji narekuje nekatere obveznosti in sodelovanje v okviru Svetovne zdravstvene organizacije je eden od zelo dobrih primerov za to. Zato vljudno prosim, da bi ta amandma podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Sovič. Zaključujem razpravo in na glasovanje dajem amandma, edini amandma. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (25 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k razpravo o proračunskem porabniku - ministrstvu za šolstvo in šport in vloženih amandmajih. Teh je 27. Odpiram razpravo.
Gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Kolegice in kolegi, spoštovani predstavniki vlade, lepo pozdravljeni! Želim uspešno delo v današnjem dnevu.
V zvezi s proračunskimi postavkami pod 3311 - ministrstvo za šolstvo in šport, bi rad povedal nekaj besed. Prvič, v zadnjem predlogu proračuna se sredstva povečujejo za okoli 2,3 milijarde tolarjev, vendar ne na postavkah investicij v šolski prostor, ampak na postavkah plač. S tem seveda nikakor nočem reči, da je povečanje plač, predvsem učiteljem, neupravičeno, ampak da ministrstvo ne zna najbolje načrtovati, koliko denarja bo šlo v proračunskem obdobju za plače, še posebej, ker tu ne gre za nove zaposlitve, pa tudi če bi šlo, bi verjetno bilo treba bolj natančno načrtovati. Problem neustreznega načrtovanja je odkrilo za leto 1996 tudi Računsko sodišče, poročilo smo vsi dobili. V tem mnenjem Računskega sodišča piše tudi takole: "Pri primerjavi doseženega obsega proračunske porabe z načrtovanim po proračunskih postavkah so bila ugotovljena precejšnja odstopanja, kar kaže na neustrezno planiranje potrebnih proračunskih sredstev za posamezno proračunsko leto." Torej, to je dejstvo.
Drugič - investicije. Na odboru za kulturo, šolstvo in šport smo sprejeli tudi naslednje dopolnilo ali amandma: "Pri proračunskem uporabniku 1.611 - ministrstvo za finance se poveča postavka 7.505 - dopolnilna sredstva občinam na 26 milijard 833 milijonov tolarjev. Za znesek povišanih sredstev milijardo 333 milijonov se zmanjša postavka 6.326 - dodatne obveznosti do ZPIZ pri ministrstvu za finance. To dopolnilo je bilo soglasno sprejeto na odboru. Obrazložitev je bila pa naslednja:
Izgradnja oziroma obnavljanje osnovnošolskega prostora, ki je sicer v pristojnosti občin, zelo zaostaja. Najbolj pereči problemi so prav pri majhnih občinah, ki zaradi šibke ekonomske moči ne morejo kriti praviloma drugih investicij. Te so predvsem odvisne od dodatnega denarja - izravnave iz državnega proračuna. Otroci iz teh okolij, ki so zaradi odmaknjenosti od večjih centrov že zato v manj ugodnem položaju pri pridobivanju izobrazbe, imajo poleg tega še dodatno slabši položaj, toliko bolj pereč, zaradi bližajočega se uvajanja nove devetletke in tako naprej.
Ugotavljam, da kljub temu da je bilo dopolnilo soglasno sprejeto, je v novem predlogu proračuna denarja za investicije celo manj kot v prvem predlogu proračuna.
Tretjič. V zadnjem predlogu proračuna se znižujejo - poudarjam! - sredstva tudi na naslednjih postavkah: To so naslednja, med drugimi: regresirana prehrana učencev in dijakov - 124 milijonov recimo - strokovna literatura, računalniško opismenjevanje, odkup in zalaganje učbenikov, izobraževanje učiteljev, učbeniki in učna tehnologija in tako dalje. Naštel sem samo nekaj tistih, za katere mislim, da so najpomembnejši in ne samo, da jih ne bi smeli zmanjševati, morali bi jih celo povečati. Šola, vemo, je za žep staršev čedalje dražja; otrokom ta trenutek ni potrebno plačati samo še tega, da v razredu zastonj poslušajo učitelja, čeprav vemo, da je treba, recimo, fakultativni pouk tudi že plačevati. Tukaj bi rad citiral 57. člen ustave, ki pravi takole: "Osnovnošolsko izobraževanje je obvezno in se financira iz javnih sredstev." Kršenje ustave!
Posebej bode v oči zmanjšanje postavke regresiranja prehrana učencev in dijakov. Tisti, ki poznamo šolo tudi znotraj, vemo, da čedalje manj otrok je oziroma se prehranjuje v šoli, ker sta malica in kosilo predraga. In čedalje več je tistih, ki si jo sploh lahko privoščijo. Na eni strani je torej čedalje večja socialna stiska, to ugotavljamo vsi, na drugi strani - zmanjšanje denarja za te namene.
Povedati moram še to, da sem sam vložil dopolnilo za povečanje denarja pod postavko regresirana prehrana učencev in dijakov za tristo dvajset milijonov. To dopolnilo je na odboru dobilo soglasno podporo. V zadnjem predlogu proračuna pa vidim, da je celo prvi predlog zmanjšan za toliko, kot sem že prej povedal.
Četrtič. Ministrstvo za šolstvo in šport se tako rado pohvali, koliko študentov in študentk danes študira v primerjavi s preteklostjo. Mnogim pa je študij onemogočen ali pa plačujejo oderuške najemnine v zasebnih sobah, ker v študentih domovih ne pridejo do postelje. Teh je letos po izračunu skoraj štiri tisoč. Sam sem vložil dopolnilo za, mislim da, tristo milijonov, za namen gradnje oziroma adaptacije novih študentskih domov. Dopolnilo na odboru sicer ni dobilo podpore, vendar je danes možnost, da napako pri glasovanju popravimo in da se začne ta problematika hitreje reševati.
Vložil sem še nekaj drugih dopolnil. Mogoče besedo kasneje, ko bomo o tem glasovali. Na koncu naj opozorim samo še to, da kot sem razbral iz javnih medijev, bo v naslednjem letu na področju šolstva še slabše. Ta resor ni med prioritetami v proračunu za leto 1998, čeprav se gremo ta trenutek prenovo šolstva na vseh področjih. To je zaskrbljujoče. Hvala lepa.
POPPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Mežan. Besedo ima gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Spoštovane gospe! Spoštovani gospodje! Poslanke in poslanci! Predsedujoča! Problematika: šolstvo in investicije v šolstvu. Res je, da se je s sprejetjem zakona o investicijah v šolstvo nekaj premaknilo na tem področju. Res je pa tudi, da se sredstva, ki bi po zakonu morala pripadati temu področju, po zakonu, približno sedemindvajset milijard letno, to ne izpolnjuje. In to že nekaj let. Res je, da smo na to postavljeno vprašanje zahtevali tudi odgovor, kot poslansko vprašanje, pa tega odgovora tudi ni bilo. Res pa je, da je problem pri investicijah v šolstvu - govorim o vseh kategorijah: osnovno šolstvo, višje šolstvo in srednje šolstvo - za moje pojme izvirni greh in vse težave, odločitev vlade v lanskem letu ter direktiva oziroma pooblastilo rektorjev ljubljanske univerze, da podpiše pogodbo za nakup Ljudske pravice za prostore pravne fakultete.
Res je, da ko je predsednik vlade pooblastil rektorja ljubljanske fakultete, za to ni imel osnove v proračunski postavki leta 1996. In res je, da je to proračunsko postavko v letu 1996 tudi vlada predlagala, ta proračunska postavka je bila izglasovana in ta ista vlada je z dvema glasoma proti potem dobila uskladitveni amandma, kjer te postavke ni bilo. Res je, da se je ta nakup začel financirati z zakonom o začasnem financiranju, za katerega smo pa tako ali tako zahtevali od Ustavnega sodišča presojo ustavnosti.
Skratka, v proračunu za leto 1997.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosila bi, če se umirite in da spoštujemo red, ker sicer onemogočate sejo - nadaljevanje seje državnega zbora, kolegi poslanci in poslanke.
FRANC PUKŠIČ: Bom počakal, da bodo tam zadaj končali. Res.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Še vedno ni miru v dvorani!
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa predsedujoča. Res je, da je ta postavka pri investicijah za visoko šolstvo milijardo 728 milijonov - torej tista cokla v investicijah, ki se dogaja sedaj na vsem področju: od visokega, srednjega in osnovnega šolstva.
Ker bom o investicijah v osnovno šolstvo govoril nekaj več pri obrazložitvi svojega amandmaja, bi se najprej lotil investicij v visokem šolstvu.
Problematika izgradnje prizidka fakultete za družbene vede. Dobili smo dopis z Univerze v Ljubljani 21. oktobra, kjer nas opozarjajo oziroma nam pišejo takole.
"Fakulteta za družbene vede je v letošnjem letu 1997 - 1998 vpisala 568 rednih in 267 izrednih študenotv. Skupaj s starimi študenti tako študira na fakulteti za družbene vede okoli 3000 študentov. Fakulteta razpolaga s šestimi predavalnicami, 480 sedeži in uporablja 210 sedežev na pedagoški fakulteti. Na vsakega petega študenta tako pride, na vsakega 5 študenta tako pride, en sedež. Zaradi prostorske stiske se predavanja vršijo na petih lokacijah po celi Ljubljani - od kina Bežigrad do Kulturnega doma Španskih borcev v Mostah. Pogoji so tako težki, da so študentje že začeli groziti s protesti, pa vendar se je gradnja začela v letu 1996. Nova zgradba za fakulteti - to je za družbene vede in visoko upravno šolo - je zgrajena do strehe oziroma bo do konca tega leta...(Nemir v dvorani.) Pa je res šolstvo tako nepomembna zadeva v naši državi, da se ne bi dalo zagotoviti reda?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali lahko prosim gospoda Terčona pa gospoda Jelinčiča, pa vse tiste, ki ste še zadaj, če se umirite, ali pa, če stopite v avlo? Saj nismo otroci, no.
FRANC PUKŠIČ: Bom ponovil, mogoče zaradi tega, da ne bi kdo preslišal, ker če kdo misli, da bo na ta način izigraval in da bom krajši, se je zmotil, vsaj nekajkrat daljši sem lahko. (Aplavz.) Hvala lepa za aplavz, gospod Jelinčič. Hvala lepa in tudi nama bi bilo potrebno, da bi še šla v kakšno šolo.
Gradnja se je začela v letu 1996, govorim o gradnji fakultete za družbene vede. Razen seveda, če sva se že vse naučila iz levega v desnega.
"Nova zgradba za fakulteto družbene vede in visoko upravno šolo je zgrajena do strehe oziroma bo do konca tega leta pripravljena za notranja dela, inštalacije itd. V letu 1997 se je gradnja financirala v veliki meri iz sredstev fakultete za družbene vede, ki znaša 20% celotnega predračuna ali 207,9 milijona tolarjev, ter najetje kredita s strani izvajalca. Delež fakultete za družbene vede naj bi bil vplačan do konca gradnje, vendar smo jo že skoraj v celoti poplačali zato, da ne bi prišlo do ustavitve gradnje sredi leti. Gradbeno podjetje Grosuplje, ki je izvajalec del, je namreč le pod tem pogojem sredi leti preklicalo svojo odločitev, da ustavi gradnjo. Zakaj je to bilo potrebno? Zaradi odločitve vlade za nakup pravne fakultete oziroma Ljudske pravice za pravno fakulteto in seveda prek zakona o začasnem financiranju namenila sredstva tja, kamor niso bila namenjena oziroma za kar nima ali pa ni imela nobene podlage v zakonodaji." Tako seveda s tem pismom nadaljuje in opozarja na problematiko fakultete za družbene vede. Seveda se zavedamo tudi problema pravne fakultete, pa vendar je ta pravna fakulteta nekako bila v planu in je, torej v planu v letu 2000 oziroma po 2000 in bi verjetno s sredstvi na lokaciji, za katero je bila planirana, lahko to fakulteto tudi zgradili, ne samo... Torej ne samo nakup neke stavbe, ki pa seveda še ima druge sporne zadeve za sabo, o katerih je odbor za nadzor proračuna že govoril in še bo govoril, celo zahteval je dodatna pojasnila, pa jih še do danes ni dobil. Tako da je prav čudno, kaj se tu dogaja in bi verjetno s temi sredstvi lahko rešili visoko šolstvo ne samo v Ljubljani, ampak tudi v Mariboru.
14.11.1997, torej pred kratkim, je rektor mariborske univerze, profesor doktor Ludvik Toplak pisal Vladi Republike Slovenije, podpredsedniku gospodu Marjanu Podobniku: "Spoštovani gospod podpredsednik! V prilogi pošiljam kopijo dopisa, iz katerega je razvidno, da je za obnovo univerzitetne stavbe proračunska postavka - ministrstvo za šolstvo in šport od predvidenih 200 milijonov znižana na 10 milijonov SIT, proračunska postavka pri ministrstvu za znanost in tehnologijo pa od 135 na 65. Skupaj je torej predvideno samo 75, namesto 335 milijonov SIT.
Ti podatki so osupljivi, osupnili so predvsem ljudi na Univerzi v Mariboru in izvajalce gradbenih podjetij. Predvsem pa so zaskrbljenost izražali študentje, saj gre prioritetno za dokončanje učilnic v novi univerzitetni stavbi že za študijsko leto 1997/98. Ne gre namreč za prostore rektorata univerzitetne uprave, ki ima na Krekovi 2 že sedaj primerno urejene. Prosim, da se v korist študentov Univerze v Mariboru in razvoja univerze kot celote zadeva hitro reši."
Na osnovi tega dopisa rektorja je kolega Boris Sovič sklical, skupaj z rektoratom, tajnikom Univerze v Mariboru, tudi sestanek poslancev in rektorata prejšnji ponedeljek, in ostane verjeli ali ne, na to problematiko se je odzvalo 10% poslancev državnega zbora. Torej, problematika je resna. Sam verjamem, da bo na to temo še kaj več rekel kolega Boris Sovič, ki je bil tudi organizator tega sestanka.
Gospe in gospodje, prebral sem samo nekaj alarmantnih pisem rektorjev, dekanov, univerzitetnih profesorjev, ki govorijo o visokem šolstvu. Kaj vse se dogaja na investicijah na področju srednjega šolstva in kaj vse še toliko bolj na investicijah osnovnega šolstva! Če se spomnite, sem bil pobudnik - skupina poslancev, 8. maja leta 1997 v tem državnem zboru - da ministrstvu za šolstvo in šport damo pobudo, da pripravi predlog v obliki vladne uredbe ali celo v zakonski obliki o investicijah v osnovno šole v tistih občinah, kjer iz svojih proračunov občine niso sposobne soinvestirati v višini 50% lastne soudeležbe.
Ko sem se pripravljal na ta današnji dan, sem šel tudi pogledat nekaj teh magnetogramov. Nekateri poslanci, predvsem tisti, ki ste izkušenejši od mene in ste v parlamentu že dalj časa, ste se izgovarjali oziroma obrazlagali mojo nevednost, da sedaj na sredini investicij po uredbi, ki jo je vlada sprejela, pač ni možno spreminjati pogojev. Še enkrat sem prebral to uredbo in, gospe in gospodje, to ni res! Tudi v tisti uredbi piše, da 50% lokalna skupnost, 50% država; če pa vlada oceni, da je na demografsko ogroženih območjih investicije nemogoče izpeljati s 50% lokalne skupnosti, pa ima vlada možnost, seveda, tudi na demografsko ogroženih območjih te investicije podpreti z višjim procentom.
Kaj narediti danes v tem trenutku? Sredstva za nakup ljudske pravice za pravno fakulteto, koliko vem, so izplačana. Koliko vem je milijarda sedemsto "adijo mare" - je odšla, je ni. Kaj narediti? Jaz bi predlagal, da bi se pri tej postavki: ministrstvo za šolstvo in šport resnično ustavili pri vsakem amandmaju in resnično argumentirano pretehtali tisto, kar je utrpelo na račun vladne odločitve. Še enkrat poudarjam, ob odločitvi vlada ni imela zakonske osnove, da bi se resnično ustavili pri vseh teh amandmajih in jih sprejeli. In rekli boste: kako?. Verjetno tako, da se poveča, ali primanjkljaj v proračunu v letošnjem letu ali pa tako, da pri vsakem od teh amandmajev dodamo in rečemo: to je za vlado zavezujoče za naslednje proračunsko obdobje, da ne bi o tem ponavljali in ponovno izgubljali besed, ko bomo obravnavi proračun za leto 1998.
Gospe in gospodje! Če ste sinoči poslušali poročila oziroma odmeve po 22.00 uri, ste slišali ministra gospoda Gabra. Sam sem bil zaskrbljen. Glede na izjave, ki jih je povedal - so zaskrbljujoče. Mi bomo verjetno postali zaskrbljeni, ko bomo predlog proračuna za leto 1998 videli.
Kar se tiče vloženih amandmajev, pa bom o posameznih amandmajih, pri katerih sem bil sopodpisnik ali katere sem vložil sam, o tem spregovoril pri posameznih amandmajih posebej. Zato vas vljudno prosim, "probajmo" argumentirati pri tem področju. Šolstvo je eno izmed državotvornih ministrstev, šolstvo je eno izmed pomembnih ministrstev. In verjemite, če v Evropo, potem ne s prednostjo poceni delovne sile, ne s prednostjo železarn, težke industrije in ne vem česa, potem ne s prednostjo velike države, če - potem s prednostjo znanja. Edino to je naša prednost. In edino to je tisto, ki nas je in bo obdržala v bodoče. Hvala lepa.
POPDPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Pukšič. Želi še kdo razpravljati? (Da.) Gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. In lep pozdrav in dan
tistim, ki ste ostali še tu. Če prav vidim, je več kot polovica poslancev zapustila dvorano in sem tudi prepričan, da nismo več sklepčni. Zato ne vem, ali je smiselno, da nadaljujemo ali pa vprašamo in bi prosil, če ugotovimo sklepčnost.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotovimo sklepčnost! Lepo prosim kolege poslance in poslanke, ki so v predverju, da zasedejo svoja mesta, kajti ugotavljamo prisotnost. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Še enkrat bi, ker se mi zdi, da niste še vsi pritisnili na te gumbe. Ugotovimo sklepčnost! (48 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo z delom. Besedo ima gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa. To uvodno čakanje, mislim, da je zadosti jasno pove, kakšen odnos imamo do problema šolstva, ali pa, da smo prepričani, da so vse stvari že urejene. Kdor je preje dobro poslušal, je lahko tudi zaznal, da so gospodu Pukšiču prej vzeli nekoliko glasu. Jaz upam, da se to ne bo meni zdaj zgodilo.
Ta proračun sem posebej pregledoval pod vidikom, kaj in kako se dogaja s Slovenci po svetu, kakšna je politika... (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, dajmo se umiriti še zadnji dan v tem tednu, da lahko še kaj naredimo danes. Spoštujte red, sicer onemogočate sejo državnega zbora. Hvala.
VINCENCIJ DEMŠAR: ...Gre za odnos te vlade in nas kot poslancev do Slovencev po svetu. Pri tem ugotavljam, da se za zamejstvo vedno manj skrbi. Pohvaliti je treba, da je za izobraževanje otrok zdomcev res poskrbljeno in je tudi indeks - sorazmerno na ostale postavke - povečan na 119, med tem ko za zamejstvo se na vrsti postavk kaže, da se sredstva znižujejo. Zato sem zaskrbljen glede na tako politiko, ki se je pokazala pri tem proračunu.
Drugo generalno pripombo bi imel na vprašanje sredstev za šolo v naravi. Glede na to, da imajo šolo v naravi
osnovnošolski otroci in se je uveljavila praksa, da za to šolo starši moramo prispevati precejšnja sredstva in razumem, da se lahko potem ta postavka za šolo v naravi tudi zmanjšuje, tako kot je tu postavljeno, za 15 milijonov. Mislim, da tu ta stvar ni v redu, če je šola v naravi kot osnovnošolska dejavnost, po programu, po obveznem programu, potem menim, da bi morala biti zagotovljena sredstva za to dejavnost, ne pa, da to starši moramo dodatno plačevati.
Naslednji večji sklop je vprašanje izobraževanja učiteljev. Kot lahko ugotavljam, se v letošnjem letu sredstva za izobraževanje učiteljev zmanjšujejo, res da se posebej center za izobraževanje učiteljev enostavno črta in da nastane nova postavka, to je šola za ravnatelje. Šola za ravnatelje - ne vem, če poznate zgodovino. Lansko leto je bila podpisana pogodba za ureditev Visokega pri Škofji Loki, ki naj bi postala center za šolo za ravnatelje. Po tej pogodbi je mesečna najemnina bila takrat ocenjena na 577800. Če to glede na inflacijo preračunamo, pridemo nekje do številke 630 tisoč in če to pomnožimo z 12, bomo prišli do številke, ki je v proračunu predvidena - šola za ravnatelje, predvideno je 9 milijonov, kar pomeni, da tu ni čisto nič več predvideno, kot samo za tisto golo najemnino.
Zato se bojim, da se na Visokem ne bo še dolgo nič dogajalo. Pri tem pa seveda, da vemo, da je bila ta šola, ta prostor iz neke čiste ideološke nevoščljiosti odvzet, ker je prejšnja občina Škofja Loka za ta prostor bila že po pogodbi dogovorjena z nadškofijskim ordiniatom, ki bi ga bil vzel za svojo dejavnost raznih oblik. Predvsem bi rekel, da me moti precejšnje črtanje postavk, ne glede na to, da je pozitivno to, da so nekatere postavke bolj razvidne, za katere potrebe bodo sredstva šla, vendar vidim, da se ravno izobraževanje učiteljev in zamejskih Slovencev - to sta dve stvari, kjer se pravice in možnosti znižujejo.
Zato mislim, da ta proračun v tem delu ni prav naravnan in upam, da bodo ob tistem proračunu, ki naj ga bi v kratkem dobili, te stvari kaj bolje postavljene. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Besedo ima gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani kolegi! Rad bi opozoril na pomen amandmajev, ki smo jih vložili v skupini poslancev. Ponovno poudarjam, da je šlo za poslance iz vseh poslanskih skupin in s tem na nek način izražamo prepričanje, da so problemi, ki jih v teh amandmajih obravnavamo, takšni, da zadevajo vse nas. Rad bi opozoril na to, da ti amandmaji na nek način pomenijo razreševanje problemov, ki jih zlasti v visokem šolstvu pravzaprav čutimo.
Gre za Univerzo v Mariboru, kjer je potrebno dati večji poudarek nekaterim investicijskim posegom. Gre za to, da je v zadnjih letih prišlo do spremembe v strukturi pisanih študentov - mimogrede, o tem bo govora na eni posebni javni predstavitvi mnenj, ki jo organizira odbor za znanost in tehnologijo - in vse to ima tudi posledice na povečanem vpisu študentov na posamezne fakultete. Te ne zmorejo več z dosedanjimi prostorskimi kapacitetami na nek način pokrivati, bi rekel, teh dejstev. Zato smo predlagali amandmaje, ki se nanašajo na najnujnejše posege na nekaterih fakultetah mariborske univerze in tudi na samem rektoratu, kar bi omogočilo, da se te investicije nadaljujejo in končajo.
Sedanji tekst proračuna je sestavljen tako, da grozi, da bi se, če ne bi bilo drugačnih rešitev, lahko nekatere investicije tudi ustavile. Zaradi tega plediram, da bi dva amandmaja, ki sta na nek način predložena, podprli. Amandma, ki se pa nanaša na Fakulteto za elektrotehniko, računalništvo in informatiko - gre za 18,8 milijonov - pa v soglasju s predlagatelji umikam, ker je med tem prišlo do zagotovil s strani vlade, da bodo to razrešili. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Sovič. Besedo ima gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa. Dober dan vsem skupaj! Težko je o zadevi razpravljati, če minister, tako kot je sinoči dejal na nacionalni televiziji pri odmevih, da vlada zelo skeptično pristopa k financiranju, predvsem s področja investicij. Kot vemo, se "pelje" program devetletk in tukaj je veliko vprašanje, ki se pojavlja, glede na letošnje leto. Če pogledamo samo razpredelnico - bom pač govoril, ker je to dano in mi je sedaj dana možnost, za volilno enoto 1, volilni okraj 6, za področje Kranja, kjer je v letošnjem letu ministrstvo za šolstvo namenilo 80 milijonov od 200 zagotovljenih, to je kar veliko, za osnovno šolo Orehek, kjer se pouk v tej osnovni šoli že izvaja. Ravno tako za osnovno šolo na Trsteniku, kjer je v letošnjem letu namenila 36 milijonov in naj bi v naslednjem letu, ki je že tudi verjetno predlog proračuna za leto 1998, še 9 milijonov. Da pa pogledamo manjše novonastale občine, kot je Naklo, je v letošnjem letu ministrstvo zagotovilo 90 milijonov, v drugem letu naj bi zagotovilo 100 milijonov. Ali si lahko tukaj predstavljate, malonastala občina s 4.500 prebivalci, je uspela v enem letu zgraditi osnovno šolo s telovadnico, katere investicija je vredna 600 milijonov in že poteka pouk v teh prostorih. Ravno tako je tudi z občino Preddvorom, ki je še manjša, še revnejša in se tukaj se tudi pojavlja vrtec v Šenčurju, kjer naj bi država zagotovila 57 oziroma 65 milijonov, je v letošnjem letu zagotovila samo 7 milijonov. Vsa ostala sredstva naj bi zagotovila v letu 1998. To se pravi, da bo tudi na področju šolstva v letu 1998 samo sprejetje proračuna ravno tako passe, tako kot je zdajle passe, kar jaz razlagam.
In sprašujem se dejansko, ali bo vlada na ministrstvu za šolstvo ravno tako politiko vodila v letih 1998, 1999, 2000 in naprej. Ker, skratka, moram tukaj se pač tudi na izvajanje gospoda Mogeta - mislim, da včeraj, ko je omenjal, koliko je vlada oziroma ministrstvo za šolstvo vložilo sredstev v osnovno šolstvo - naj povem na tem mestu, da samo 20%. Vsa ostala sredstva, ki so šla v izgradnjo kot investicije osnovnih šol, so vložile občine. Skratka, država dolguje občinam mnogo sredstev in če občine ne bi pristopile k izgradnjam osnovnih šol, vrtcev in ostalih, potem se pouk danes v teh objektih ne bi še izvajal in tukaj bi prosil s tega mesta, da v letu 1998 znatno več namenite sredstev za izgradnjo osnovnih šol in seveda tudi športnih dvoran. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Čebulj. Želi še kdo razpravljati? Ja, prosim, gospod Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Gospa predsedujoča, kolegice in kolegi! Želel bi nekaj načelnih zadev, ne bom o kakšnem posebnem amandmaju, ampak o proračunu za šolstvo nasploh. Pravzaprav me v tem predlogu sprememb veseli samo ta postavka, ki povečuje v tem tako imenovanem socialnem transferju - postavka nevarni prevozi otrok. To je v bistvu pravzaprav edina postavka, za katero bi lahko rekel, da sem vesel, da je povečana.
Bolj me skrbi kup tistih postavk, ki so zajete pod zmanjšane postavke, in sicer predvsem tiste postavke, ki bi jih lahko označili v osnovnem šolstvu kot tako imenovani socialni del šolskega del. To je, kot je bilo že rečeno, šola v naravi, kjer gre pravzaprav zopet za povečanje razlik za celotno državno. Ker v nekaterih razvitih okoljih, seveda, take šole v naravi veliko lažje uresničujejo kot v drugih. Skrbi me prav tako, da je moralo priti do znižanja postavke: regresirana prehrana otrok. Skrbi me, da je moralo priti do znižane postavke računalništvo v osnovni šoli, do znižanja postavke učbeniškega sklada, do znižanja postavke izobraževanje učitelj, ta me bolj skrbita, kot pa seveda urejanje postavke šole za ravnatelje. Do znižanje postavke osnovnega šolstva na demografsko ogroženem področju itd.. To pravim zato, ker bi želel apilirati, da v proračunu za leto 1998 ne bi imeli enako situacije.
V investicijskem delu proračuna, ali bolje rečeno za proračunu za naslednje leto je prav tako treba najbrž podpreti tista opozorila, ki opozarjajo na to, da ni vzdržano v sedanjem razmerju financiranja financirati šolske objekte, ko gre za razmerje 50:50, mnogokrat tudi ne 50:30, mnogokrat tudi ne višja razmerja. Morda bi celo v celotnem program šolskih investicij kazalo zadevno ponovno pregledati, saj je zadeva spred nekaj let in so najbrž nastali novi razlogi za določene investicijske potrebe. Še posebej pravim pa to zato, ker me skrbi vprašanje devetletne šole oziroma materialnih sredstev ali bolje rečeno, investicijskega dela za devetletno šolo. Zato seveda predlagam, ja analiza teh potreb čim prej pride pred zbor. Mislim, da še ta analiza v teku oziroma da je vsaj v teku, če ni narejena. Da se čim prej predvidijo rešitve tega problema - izgradnje šolskega prostora za devetletno šolo. In seveda, da vidimo, kako je to upoštevano v proračunu za leto 1998. To se mi zdi nujno zaradi tega, ker z devetletno šolo brez ustreznih prostorov ni mogoče začeti ali je mogoče začeti improvizirano. Zato bi torej moj predlog bil, da vsaj te tri zadeve - torej analiza, potrebne rešitve, tudi finančne, in konkretizacija za leto 1998 čim prej pridejo pred ta zbor. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Tomažič. Bi želel še kdo razpravljati pri tej proračunski postavki? (Ne.) Ugotavljam, da nihče. Torej zaključujem razpravo. In prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih. Morda bi samo še eno opozorilo, in sicer napake, ki so se pojavile pri prepisovanju. Na strani 110 - pri prvem amandmaju. Pri postavki 6539 - torej, drugi osebni prejemki - dijaški domovi 12.400 tisoč SIT, enica manjka spredaj. Pri postavki 8741 - nevarni prevozi v osnovno šolo 45.701 tisoč SIT in pri naslednji postavki 7098 - tekmovanje učencev in dijakov 1682 tisoč SIT. To so napake, ki so nastale pri prepisu, pri vloženih amandmajih vlade.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 1, ki ga je vložila Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za 1 amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 2, predlagatelj je gospod Aurelio Juri. Gospod Juri želi besedo.
AURELIO JURI: Kolegice in kolegi! Tudi z moje strani prisrčen pozdrav.
Bom glasoval za amandma, ki sem ga vložil, pozivam tudi vas, da to storite, kljub temu da nimam velikega upanja, da bi bil tak amandma sprejet. Vložil sem ga pa zato, da opozorim tudi na tisti segment tovrstnih sredstev, za katerega smatram, da če gledamo v perspektivi na razvoj športa, je preskromen v letošnjem proračunu in zaradi katerega bo treba nek določen napor narediti vsaj v proračunu za naslednje leto.
Torej nujno je po mojem mnenju postoriti zasuk v vlogi države pri sofinanciranju izgradnje prepotrebne športne infrastrukture v okoljih, v katerih taka infastruktura morda predstavlja vir in pogoj nadaljnjega razvoja, ne samo krajevnega oziroma lokalnega, temveč tudi nacionalnega športa in ki z lastnimi vlaganji izkazujejo tovrstni interes ter obenem sposobnost nositi večji del bremena take investicije.
V Kopru, recimo, je bila za vložkom mestne občine Koper in koprskega gospodarstva v obsegu 70% predračunske vrednosti investicije zgrajena do sedaj samo v gradbenem delu. Dolga leta pričakovana večnamenska predvsem pa športna dvorana, v katero je nujno vložiti še ostalih 30%, da bi dvorano opremili in usposobili za uporabo. Pripomniti gre pri tem, da je Koper morda edina, kolikor mi je znano, mestna občina, ki še nima športne dvorane. Ta dvorana bi, poleg športnih in drugih prireditev, omogočala tudi telovadbo srednjim šolam, ki še nimajo ustreznih prostorov. Še posebej naj tu omenim težave s slovensko gimnazija, služila bi lahko tudi za priprave slovenskih in tujih reprezentanc. Vemo, da je veliko zanimanja za take priprave ob morju. Brez takega objekta, ne nazadnje, si ni mogoče zamisliti kandidature tega dela Slovenskega primorja, torej Kopra, in slovenske obale, samostojno ali skupaj z Reko in Trstom, za sredozemske igre leta 2005 ali 2009. Menim, da si Slovenija ne sme privoščiti, da bi zapravila realne možnosti tovrstnega kandidiranja, za katero že obstajajo določeni dogovori in določeni konsenzi v širšem prostoru, zlasti med Koprom, Reko in Trstom, in tudi z načelnim soglasjem Slovenskega nacionalnega olimpijskega komiteja.
Torej, začnimo razmišljati tudi o tem. Seveda, ponavljam, nimam velikega upanja oziroma nikakršnega upanja, računam pa, da bo koalicija na to resno pomislila vsaj v naslednjem letu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Juri. Prehajamo na glasovanje o drugem amandmaju, predlagatelj gospod Aurelio Juri. Ugotovimo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani amandma ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o tretjem amandmaju, predlagatelj gospod Veber Janko. Gospod Veber želi obrazložitev glasu.
JANKO VEBER: Hvala za besedo. S tem amandmajem želim opozoriti na zelo tragične okoliščine, če jih lahko tako imenujem, okrog kočevske gimnazije. Gre za stari objekt v središču mesta, ki je uvrščen v program zakona o šolskem tolarju še iz leta 1992, vendar se od leta 1992 na tem objektu ni zgodilo popolnoma ničesar s strani ministrstva za šolstvo in šport in objekt seveda propada, ogroža okolico in s tem tudi onemogoča normalno bivanje v tem mestu. Gre tudi za dejstvo, da so potrebe po šolskih objektih v tem območju izredno velike, saj ni odpravljen niti dvoizmenski pouk. Vse šole so praktično brez telovadnic. Imam občutek, da se pravzaprav nekako ministrstvo za šolstvo izogiba okolij, kjer so problemi preveliki in jih odriva na stran in poskuša pač reševati nekje drugje, tako se vsaj nekje poskuša prikazati neka dinamika.
Sredstva v višini 15 milijonov, kolikor bi jih naj zagotovili s tem amandmajem, bi bila namenjena za pripravo dokumentacije, ki bi omogočala v prvi fazi porušitev tistih elementov zgradbe, ki danes že ogrožajo okolico, in potem v nadaljevanju dokumentacije, ki je potrebna za adaptacijo tega objekta. Problem je dejansko resen in nerazumljivo nam je bilo, da do sedaj, od leta 1992, ni bilo na tem področju storjenega praktično ničesar. Zato bom, seveda, svoj amandma podprl, bi pa bil izredno zadovoljen, če bi dobil tudi podporo z vaše strani. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Veber. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani amandma ni sprejet.
Amandma pod številko 4. Predlagatelj gospod Mario Gasparini, Okretič-Salmič, umikava.
Prehajamo na 5 amandma. Predlagatelj gospod Roberto Battelli. Gospod Battelli želi obrazložiti glas. Prosim.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Izgradnja nove osnovne šole z italijanskim učnim jezikom v Izoli spada med absolutne prioritete in se nahaja na samem vrhu lestvice Ministrstva za šolstvo za reševanje prostorskih problemov na področju osnovnega šolstva v Republiki Sloveniji.
Investicija je v teku. Za dokončanje te investicije je potrebnih še 59 milijonov tolarjev, od tega jih vlada v svojem amandmaju zagotovi samo 25. Gre torej za 34 milijonov tolarjev, ki bi omogočili, da se otroci preselijo v novo šolo s 1. januarjem. Skratka, tu ne gre za problem ponovnih razpisov in tako naprej, ampak gre za plačevanje izvajanja del za nazaj in delno tudi za naprej do januarja. V kolikor bi ta amandma ne bil sprejet, bi prišlo do najmanj 3 mesečnega zamika in opozarjam vas na dejstvo, da so prostori sedanje osnovne šole v Izoli popolnoma neprimerni za pouk in ta šola bi morala biti po vseh normalnih kriterijih zaprta in inšpekcija bi morala prerazporediti otroke drugam.
Jaz bom ta amandma podprl, 34 milijonov tolarjev ne bo porušilo razmerja znotraj proračuna, nekaj takih primerov je tudi še, ki bi jih po mojem mnenju bilo potrebno podpreti, so tri ali štiri osnovne šole v Republiki Sloveniji, ki bi morale biti zgrajene včeraj, ne pa jutri. O tem je že bilo govora, o tem je govoril tudi predsednik Odbora za kulturo šolstvo in šport, gospod Mežan. Ta amandma je bil podprt tako s strani Odbora za kulturo, šolstvo in šport kot Komisije za narodne skupnost. Jaz vas prosim, da v tem primeru Ministrstvu za šolstvo, ki ima velike težave na tem področju, pomagamo s tem, da ta amandma izglasujemo. Hvala lepa.
EDA OKRETIČ SALMIČ: Hvala gospod Batelli. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (63 poslancev.) Glasujemo o petem amandmaju.
Kdo je za predlagani amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Šesti amandma. Predlagateljica gospa Maria Pozsonec. Glasujemo o šestem amandmaju. Ugotavljamo sklepčnost? (55 poslancev.)
Kdo je za predlagani amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem sedmi amandma. Predlagatelj je gospod Bogomir Špiletič. Ugotavljamo sklepčnost! (62 poslancev.)
Kdo je za predlagani amandma? (13 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da tudi ta amandma ni sprejet.
Osmi amandma na amandma skupine poslancev, s prvo popisanim gospodom Pukšičem. Predlagatelj je Odbor za kulturo šolstvo in šport. Gospod Pukšič, želi obrazložiti svoj glas.
FRANC PUKŠIČ: Zahvaljujem za besedo. Predsedujoča, če bi amandma na amandma skupine poslancev, ki je bil izoblikovan na Odboru za šolstvo in šport in ki ga Odbor za šolstvo in šport tudi podpira, bil izglasovan, potem bi umaknili deveti in deseti amandma.
Gre preprosto za to, da smo se na odboru odločili, da bi za postavko za šolski center Ptuj, torej samo v bistvu simbolično, pripravljalna dela že potekajo, dali ta milijon, ker so določene zadeve že dogovorjene, podpisane itd.. Pa vendar, da bi s tem proračunskim letom postala postavka izgradnje gimnazije v srednjemšolskem centru v Ptuju oziroma poleg srednješolskega centra še izgradnja gimnazije... Gre za simboličen en milijon tolarjev. Potem se ostala dva, ki imata višja sredstva, umikata. Če bo ta izglasovan, sta ostala dva brezpredmetna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pukšič. Če je deveti amandma umaknjen, potem je osmi brezpredmeten, ker je amandma na amandma. Prehajamo na glasovanje osmega amandmaja. Ugotavljamo sklepčnost! (63 poslancev.)
Kdo je za predlagani amandma na amandma? (25 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani amandma na amandma skupine poslancev ni sprejet.
Prehajamo na glasovanje o devetem amandmaju. Predlagatelj je gospod Pukšič. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem deseti amandma. Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Lucijem. Ugotovimo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko deset ni sprejet.
Proceduralno? Gospod Mežan želi besedo, proceduralno.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Gospa podpredsednica, prosim, če malo počasnejše pritiskate na tipko. Resnično, ker tole je pa tako hitro, da niti nimamo časa pritisniti na tipko. Prosil bi to.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Bom šla malo počasneje. Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka enajst. Predlagatelj skupina poslancev, prvopodpisani gospod Sovič. Obrazložitev glasu, gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi samo še enkrat vljudno opozoril na pomen tega amandmaja. Gre za sredstva, ki bi bila namenjena za ekonomsko poslovno fakulteto v Mariboru, njeno širitev, kar seveda odraža dejstvo, da se je vpis na to fakulteto v zadnjem času zelo povečal in s tem bi omogočali normalno delo študentom in pedagoškim delavcem. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem dvanajsti amandma, predlagatelj skupina poslancev, ravno tako je gospod Sovič prvopodpisani. Gospod Sovič želi obrazložiti glas. Prosim.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Rad bi vas vljudno opozoril na amandma, ki smo ga vložili poslanci Peter Lešnik, Franc Kangler, Rudi Moge, Tone Partljič, Ivan Kebrič in jaz. Gre za amandma, ki bi omogočal...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim spet za spoštovanje reda v dvorani! Motite govornike.
BORIS SOVIČ: Lepa hvala za ljubeznivo naklonjenost. Gre za amandma, ki bi zagotovil, da bi nekdanja višja agronomska šola, ki je sedaj visoka kmetijska šola, torej nazadnje fakulteta za kmetijstvo, lahko izvedla vsa potrebna dela za to, da bi se preselila na novo lokacijo in na tej novi lokaciji tudi vzpostavila vse normalne možnosti za svoje delo. Gre za lokacijo Pohorski dvor. Na tej lokaciji bi seveda ta fakulteta lahko opravila pravzaprav svoje poslanstvo, tako na pedagoškem kot na raziskovalnem področju. Gre za amandma za znesek 66 milijonov. Tudi tokrat, kot pri vseh amandmajih, ki smo jih vložili, gre za amandma, ki ga - to ste že videli iz spiska predlagateljev - podpirajo poslanci iz več poslanskih skupin in jaz vljudno prosim, da ga podprete. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Sovič.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (67 prisotnih.)
Kdo je za predlagani dvanajsti amandma, o katerem glasujemo? (27 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Naslednji, trinajsti amandma predlagatelji umikajo, s prvopodpisanim gospodom Sovičem. Je tako? (Da.)
Na glasovanje dajem štirinajsti amandma, predlagatelj gospod Mežan. Obrazložitev glasu želi gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Pri tem dopolnilu bom glasoval "za" in prosim za podporo tudi drugih.
En podatek sem pri študentskih domovih že navedel - 4.000 postelj manjka. Bi pa navedel še drugi podatek: od leta 1991 je v Ljubljani, samo v Ljubljani, za 80% več študentk in študentov, postelj pa samo za 8% več! Mislim, da je podatek zgovoren. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Mežan.
Prehajamo na glasovanje o amandmaju številka 14. Ugotovimo sklepčnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (26 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod številko 14 ni sprejet.
Na glasovanje dajem petnajsti amandma, predlagatelj gospod Pukšič. Obrazložitev glasu, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsedujoča. Spoštovane kolegice, spoštovani kolegi, predvsem pa poslanke in poslanci! Če je še kateri kje v svoji pisarni in je pripravljen na ta amandma glasovati, bi prosil, da bi v tem času prišel v državni zbor, v sejno dvorano.
Med tem časom, ko sem razlagal nujnost tega amandmaja, o katerem smo seveda spregovorili na odboru in je na odboru dobil pozitivno potrditev oziroma devet proti nič, nihče ni glasoval proti - najprej nekaj čisto konkretnih informacij. Kdor želi videti to zgradbo, to šolo, je fotografija pri meni; danes so sicer že vgrajena okna, tako da je tu že nekaj korakov naprej narejenih.
Drugo pa v informacijo - ni sklepa, ni onega, ni tretjega. Iz 20.8., leta 1996, sklep ministrstva za šolstvo in šport, s podpisom dr. Slavka Gabra in na zadnji strani še
podsekretarja Nika Žibrata ter Mire Koren-Mlačnik, diplomirane inžinirke arhitekture.
Ugotavljajo, da sedanji prostori, normativ za to šolo, za število otrok, ki je, ki jih bom prebral, 2594 kvadratnih metrov, da pa jih je sedaj 1386 ali razlika 1200 oziroma 87%. Ugotavljajo, da je otrok od 0 - 15, 532, da jih je v šolskem letu 1994 - 1995 271 in na koncu se ugotavlja, da je razlika med normativom in projektom, ki je potrjeno na Ministrstvu za šolstvo, 125 kvadratov ali4%. Torej ne gre za noben
nadstandard, ne gre za nobene zadeve, ki ne bi bile več kot nujno potrebne.
To je področje v Slovenskih goricah, kjer imamo tri osnove šole, eno polno osemletko, dve petrazredni šoli, višji razredi se še vedno vozijo v Ptuj, 6., 7. in 8. razred. Pri obrazložitvi smo zapisali takole.
Ministrstvo za šolstvo in šport je sprejelo sklep številka 403, ki je bil dopolnjen s spremembo sklepa o zagotovitvi sredstev za sofinanciranje investicije v dozidavo in adaptacijo prostorov osnovne šole Desternik. Občina Desternik, Trnovska vas, je na demografsko ogroženem območju v Slovenskih goricah z dnem 8. julija 1997, po kateri znaša višina soudeležbe pogodbe Republike Slovenije 197 milijonov 342 800 sit, 1. januar 1997. Občina je začela z izgradnjo šole v letu 1996. Letos je v tretji gradbeni fazi. Vrednost celotne investicije po oceni ministrstva znaša 425 milijonov 508 tisoč 800. Vrednost brez komunalne opreme in nakupa 207 milijonov. V občini imamo še dve petrazredni osnovni šoli v Trnovski vasi in Vitomarcih, obe Marles izvedbi stari preko 25 let. Občinski svet je sprejel s sklepom investicije tudi v ti dve šoli, saj jih je nujno adaptirati in dograditi, telovadnice in učilnice za devetletno šolstvo.
Na Odboru za šolstvo in šport so bili takrat prisotni tudi državni sekretar in minister in nihče seveda ni imel nobenega pomisleka o zadevi, da ne bi bila podprta. Če hočete tudi v letu 1996, to je bilo lansko leto v novembru, ko je bila vaja Drava 96 in se je odvijala na našem področju in je bil na Desterniku štab vojske, katerega je obiskal tudi predsednik Milan Kučan, ogledal si je investicijo in osnovno šolo in tudi on je napisal priporočilo, predsednik države, za to, da se ta zadeva podpre.
Imamo tudi pogodbo, številka 331/97, z ministrstvom za šolstvo, katera pa v tem trenutku še ni podpisana, ker je obrazložitev, da bo podpisana po sprejetem proračunu. Spoštovani!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Pukšič, čas za obrazložitev glasu vam je potekel.
FRANC PUKŠIČ: Bom zelo kratek. Predsedujoča, bom kratek. Spoštovani! Argumentov je več kot dovolj in vse poslance, ki sem jim tudi sam podprl njihove amandmaje, prosim, resnično prosim, pa včeraj je nekdo rekel, da bi pokleknil, jaz bi pokleknil in prosil, glasujte za ta amandma, ker na ta način se boste opredelili enkrat za nekaj na demografsko ogroženih področjih. Resnično, lepo prosim in hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pukšič. Obrazložitev glasu želite? Glas želi obrazložiti tudi gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Jaz ne bom pokleknil, bom pa molil, da bo ta amandma, če zdaj ne, pa drugo leto sprejet, kljub temu, da ga podpira tudi gospod Milan Kučan, predsednik. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prehajamo na glasovanje o 15. amandmaju. Ugotovimo sklepčnost! Gospod Pukšič, prosim. Ugotovimo sklepčnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Proceduralno? Gospod Pukšič želi besedo.
FRANC PUKŠIČ: Predlagam eno uro pavze.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Razlog!
FRANC PUKŠIČ: Nastala je nova situacija. Ne predlagam, zahtevam v imenu poslanske skupine eno uro pavze.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Zaradi česa? Zaradi posvetovanja v poslanski skupini odrejam enourni odmor, dobimo se ob 12.40 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.42 uri in se je nadaljevala ob 12.48 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s sejo državnega zbora. Prosim, če ugotovimo prisotnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Prosim tudi za spoštovanje reda med samo sejo, kajti s tem onemogočate, da seje potekajo tako, kot bi morale potekati. (39 prisotnih.) Ugotavljamo še enkrat prisotnost v dvorani! Vodje poslanskih skupin prosim, da poskrbijo za prisotnost svojih članov. (49 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo z delom.
Zaradi posvetovanja v poslanski skupini, prosim gospoda Pukšiča, če želi besedo?
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. 93. člen poslovnika pravi, če poslanec ugovarja po teku ali ugotovitvi izida, se lahko glasovanje ponovi. Ker sem imel sum o ugotovitvi izida, sem predlagal prekinitev seje. Prekinitev zato, da bi lahko svoj sum ovrgel ali potrdil in ker sem oziroma smo v tej uri časa, ki je bila na razpolago, ugotovili, da je ugotovitev suma bila pravilna. Zakaj? Zato, ker iz zapisnika 28. oktobra letošnjega leta, iz 9.seje Odbora za kulturo, šolstvo in šport izhaja, da je odbor podprl amandmaje, med njimi tudi ta amandma, o katerem smo prej glasovali, in da so bili prisotni člani, ki na tem odboru niso nasprotovali. Torej že prej v obrazložitvi glasu sem povedal, da je bilo 9 proti 0, torej da nihče ni glasoval proti amandmaju na odboru in ker je v normalni demokraciji za pričakovati, da člani odbora predstavljajo svojo stranko na odboru in da je njihova odločitev načelna, če že ne celotne stranke, pa vsaj načelna tistih poslancev, ki glasujejo na odboru za, je za pričakovati, da bodo tako načelno glasovali tudi v samem državnem zboru, da se na eni strani ne govori enega, na drugi strani pa drugo dela. Ker je iz zapisa glasovanja razvidno, da so se zmotili, gospod Štefan Klinc, gospod Tone Partljič, gospod Herman Tomažič, gospod Vili Trofenik ter Branko Tomažič, predlagam, da se glasovanje ponovi.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Pukšič. Ampak razlago bi dala takšno, da to ni razlog za ponovno glasovanje. Ugovor se poda le neposredno po objavi izida glasovanja - ni ne formalnega, ne vsebinskega razloga - vi ste pa zahtevali uro odmora, da se posvetujete.
Prosim, če nadaljujemo. Proceduralno, gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Gospa podpredsednica, seveda, v 23. členu piše, "ali ugotovitvi izida". Nisem mogel takoj zahtevati ponovitve glasovanja, če nisem imel dokumenta pred sabo. Nisem pa eden izmed tistih, ki bi lahko rekel, da sem se pri glasovanju zmotil in v drugo glasoval enako kot v prvo. Žal mi je, to se je v tem državnem zboru že nekajkrat dogodilo. Zato sem prepričan, da je takoj po poteku, ker je sedaj potekel ta čas, in takoj po poteku predlagam ponovno glasovanje. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ni razloga za ponovno glasovanje, še enkrat poudarjam! Gospod Partljič, proceduralno želite? (Opomba iz klopi.) Moram ugotoviti, kaj bi radi.
ANTON PARTLJIČ: Se opravičujem, nisem hotel biti nevljuden s to opombo. Poskušal bom proceduralno reči nekaj in zraven "prešvinglati" še kaj drugega, če mi bo uspelo in če mi boste dovolili.
Proceduralno mislim v tem smislu, da se name sklicuje, da sem se zmotil - nekdo drug - se mi zdi neumestno. Če bi recimo vi dovolili glasovanje - vidim, da ga niste - se mi zdi, da s tem ozirom, da bi me nekdo pozival, da sem se zmotil, da to ne drži. To bi bil proceduralni del. Če me ne boste prekinili, bom zelo kratko še nekaj rekel, če me pa boste, bom pa ubogal.
Res je, da sem na odboru glasoval tako, tudi drugače, in res je, da sem tudi mislil - zadeva pa delo državnega zbora - in res je, da sem tudi mislil - saj sem z gospodom sam govoril - nisem obljubil, nisem pa rekel, da bom glasoval proti, da sem celo mislil glasovati drugače. Vendar mislim, da stvar procedure v državnem zboru - in takrat, v tistem hipu sem se odločil, da bom glasoval drugače - tudi en nivo.
Jaz mislim, da je žaljivo za poslance, če nekdo reče, bom pokleknil, poljubil roko - tako lahko govori Tereza Kesovija s Tuðmanom. Mislim, da to ni primerno za nas v državnem zboru, in se mi je zdelo vse skupaj nekoliko cirkusantsko, zaradi tega sem spremenil svoje stališče. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Partljič, zdaj ste izkoristili to govornico! Vi dobro veste, da ni razprave za proceduralna vprašanja oziroma zadeve. Proceduralno želi besedo gospod Ribičič. Jaz bi prosila, da teh stvari ne počenjate.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Proceduralno imam. Včeraj je gospod Kopač terjal ponovno glasovanje. Na izrecno vprašanje predsedujočega, kaj so razlogi, je rekel, da ni dolžan obrazložiti razlogov. Tukaj smo imeli pa dolgo obrazložitev in predsedujoča terja dodatne obrazložitve. Moj proceduralni predlog je, da naj bo vodstvo tega državnega zbora enako do vseh poslancev, ne glede na to, ali so iz opozicije ali so pa vodje največje vladajoče stranke.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: No, mislim, da nisem ničesar terjala proceduralno. Samo ugotovila sem, da ni formalnih in takšnih vsebinskih možnosti za ponovitev takšnega glasovanja. Prosim, če glasujemo o 16. amandmaju, ki ga je vložila skupina poslancev. Gospod Pukšič, proceduralno želi še besedo.
FRANC PUKŠIČ: Gospa predsedujoča! Še vedno in povsod je bilo tako, ko je bila pavza, ni tekel čas. Takoj po končani pavzi, takoj, tako kot piše v poslovniku, sem zahteval, da ponovno glasujemo o prejšnjem amandmaju in pri tem vztrajam.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz sem že povedala in še enkrat povem, da ne bom dala tega več na glasovanje. Med sejo poslovnik tolmačim sama, po seji pa komisija za poslovnik. Prosim, če gremo naprej. Gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Spoštovana gospa predsedujoča! Jaz sem prišel sem, da podam resen proceduralni predlog. Prej ste dovolili manipulacijo gospodu Partljiču, kar ni proceduralno, vi dobro veste...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Sem ga tudi opozorila...
IVO HVALICA: Ne mi vpadati v besedo! Zdaj predlagam nekaj drugega. Predlagam, da vodi sejo nekdo, ki je kompetenten in prosim, da o tem glasujemo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To pa ni, mislim, v vaši pristojnosti, gospod Hvalica in prosim, če nadaljujemo s sejo. Glasujemo o 16. amandmaju.
IVO HVALICA: Moj predlog morate dati na glasovanje. Na glasovanje, saj se lahko zavrne. Prosim, da daste predlog na glasovanje. Vi ne obvladate situacije v tem državnem zboru in prosim, da daste moj predlog na glasovanje. Jaz sem pravilno pristopil in sem podal proceduralni predlog, medtem ko ste dovolili gospodu Partljiču, da je tu imel razpravo in da je zasmehoval in ne vem, kaj govoril, kar sploh ni imelo nobene zveze s proceduro. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Torej, jaz bi povedala tako. Kdor vodi državni zbor, je to v pristojnosti predsednika in vodstva državnega zbora, zato tudi o tem proceduralnem vprašanju ne bomo razpravljali in ne bom ga dala na glasovanje. No, pa o predlogu.
Smo pri 16. amandmaju. Predlagatelj je skupina poslancev, prvoimenovani Alojz Vesenjak. Obrazložitev glasu želi. Ja, prosim, gospod Vesenjak.
ALOJZ VESENJAK: Hvala Za besedo. Lep pozdrav vsem prisotnim. Glasoval bom za in skušal bom povabiti tudi ostale. Pa skušal bom povedati, zakaj. Občina Zavrč je za nekatere nezakonski otrok prejšnje sestave parlamenta. Ne zameriti, če se izražam v prispodobi. Po vseh zakonih in pravilih, ki nam jih narekuje vsakdanje življenje, smo dolžni tudi za te male občine še bolj skrbeti. Zlasti še takrat, če so te, kot je občina Zavrč, s tisoč petsto prebivalci ob državni meji, kjer ni industrije, ne plodne zemlje in v mnogih primerih ni možnosti za normalno življenje.
Šola je eden od bistvenih pogojev za mladi rod in bodoče rodove na tem področju. Zato prosim, apeliram na vse poslanke in poslance, da za ta amandma izjemoma glasujemo. Zagotavljam vam iskreno zahvalo slehernega haloškega otroka. Hvala.
MIROSLAV LUCI: Spoštovani kolegi, poslanci in poslanke! Dovolite, da tudi jaz apeliram na vas, da podprete amandma, ki ga je predlagal gospod Alojz Vesenjak, za katerega bom glasoval pozitivno. Gre za občino Zavrč, obmejno občino. Obmejne občine so vrata naše države, vrata domačije, vrata naše države. Občina je taka, da šole v doglednem času ne more nikakor izgraditi. Jaz bi prosil za posluh in razumevanje tega problema, da vsaj za to obmejno občino omogočimo, da izglasujemo ta amandma in omogočimo, da se ta šola dokonča, brez obremenitve občine v naslednjih letih. Ker sicer mora najemati kredite in jo v dolgoročnem času še zaustavlja v njenem razvoju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Jože Zagožen ima še besedo. Želi obrazložiti glas.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Kolegice in kolegi! Ta amandma je po svoji vsebini popolnoma enak, kot je prejšnji gospoda Pukšiča. V obeh primerih gre za osnovno šolo na demografsko ogroženem področju. Če želimo biti načelni in bom načelen, bom podprl tudi ta amandma. In s tem, upam, da bom tudi dokazal, da imam enak odnos, ne glede na to ali da amandma poslanec iz pozicije ali iz opozicije. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima še gospod Bajc. Želi obrazložiti glas.
JOSIP BAJC: Gospa predsedujoča! Obrazložil bom glas. Glasoval bom proti temu amandmaju, in sicer iz enega preprostega razloga. Na strani 111 gradiva povzetkov amandmajev, odprte so nove postavke v okviru ekonomskih namenov investicij v višini in pod številko 3967, je za osnovno šolo Zavrč vlada namenila 110.945.000,00. Mislim, da je tu v okviru zahtevkov, potrebnih za izgradnjo te šole v Zavrču.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo sklepčnost! (47 poslancev.)
Kdo je za predlagani 16 amandma? (24 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 17. amandma. Predlagatelj je gospod Jurij Malovrh. Proceduralno gospod Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Jaz sem danes že enkrat opozoril, da se mi zdi, da je nekulturno, v neskladju z doseženo ravnijo parlamentarne demokracije, da tukaj nekdo daje znake svojim poslanskim kolegom, kako naj glasujejo z obračanjem palca navzdol. To je nesramno, nekulturno, zlasti na to opozarjam zato, ker imam nekaj dobrih kolegov in prijateljev med tistimi, ki jih tako ravnanje pravzaprav obravnava kot ovce, ki ne sledijo nekim takim navodilom.
Jaz prosim predsedujočo, da opozori gospoda Kopača, da tega ne dela več, če bo pa še naprej delal, bm predlagal moji poslanski skupini, da prosi za odmor, za posvetovanje, da vidimo, kako bi lahko take nekulturne stvari preprečili v bodoče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Jaz verjamem, da je gospod Kopač to vaše opozorilo slišal in da bo ravnal tako, da bo prav.
Na glasovanje dajem 17. amandma. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (24poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 18. amandma. Predlagatelj je gospod Mežan. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 19. amandma. Predlagatelj je gospod Mežan. Obrazložitev glasu želi gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani! Obrazložil bom svoj glas, ki je jasno tak, da bom glasoval za, hkrati bi pa povedal tudi nekaj.
Gospod Ribičič, jaz bi vas prosil malo za pozornost, ker bi rad nekaj povedal o tem poteku ob tej obrazložitvi, o tem poteku glasovanja.
Mislim, da se bližamo koncu, smo na strani 119, pri tem konkretnem amandmaju gre več kot za evidentno zadevo. Regresirana prehrana učencev in dijakov. Komu se pa jemlje? Agenciji za prestrukturiranje in privatizacijo. Prav pred kratkim smo brali, kako so si tam delili plače, potem ste navidezno zamenjali ali dejansko direktorico, ampak to ne bo spremenilo, tam bodo še vedno jemali in metali skozi okno. To je stalno početje na tej agenciji: denar metati skozi okno.
Potem se tu še jemlje postavke 1442, registriranih cen določenih proizvodov. Pri najboljši volji nisem mogel ugotoviti, kaj so ti določeni proizvodi, nisem mogel ugotoviti.
Obnavljanje in dopolnjevanje blagovnih rezerv - tudi to ni definirano. Skratka, gre pa za regresirano prehrano učencev. Jaz sem o tem, žal brez moči, nastopal že v prejšnjem mandatu, v zvezi s to prehrano učencev in dijakov in tega ne bom ponavljal. Gospod Kopač gleda zdaj v neznano in misli na borzo, ampak jaz govorim pa o socialnih zadevah.
Kaj naj rečem po teh treh dneh dela v državnem zboru? Spravili ste nas v mišjo luknjo...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Hvalica, se mi zdi, da to ni obrazložitev glasu!
IVO HVALICA: Ne, ne, jaz obrazlagam svoj glas! Kar naprej govorim o obrazložitvi glasu.
Kaj ste povzročili s tem, da smo hodili sem in da obrazlagamo tu svoj glas? Tri dni smo vrgli stran, pod navideznim plaščem parlamentarne demokracije boste pač sprejeli tudi ta proračun. Do sedaj še ni bil sprejet niti en sam amandma - in jaz se sedaj borim za ta amandma, gospa predsedujoča, ker zdaj ste pozorni, prej pa niste bili pozorni, kajne? Še vedno obrazlagam glas za amandma številka 19. Torej, še nobenega amandmaja nismo sprejeli. Kam to vodi? To je navidezna parlamentarna demokracija, samo to ni parlamentarna demokracija. Ne vem, koliko poznate, koliko sledite sprejemanju proračunov v drugih parlamentih. Vam povem, če bi tu bili tuji opazovalci, bi se smejali temu početju. Kaj počnemo tu?! Kaj smo?! Kaj smo?! Figure! Danes, ko sem se vozil v Ljubljano, sem slišal trikrat po radiu, na treh različnih postajah, Koper, Val 202 in Slovenija-1, da smo poslanci zmanjšali Direkciji za ceste Republike Slovenije znesek 5 milijonov 135 tisoč. Tega mi nismo zmanjšali! Nihče ni glasoval za zmanjšanje! Ne! Ne! To piše v tistem prvem amandmaju, da se pač z dopolnjenim proračunom ta znesek spreminja za toliko navzdol in to so sprejeli poslanci, to so izglasovali poslanci. Kaj naj si mislijo ljudje o nas?! Lahko tudi po tem amandmaju, če ne boste glasovali "za", torej lahko, da bo prenekateri od vas ostal miren in tako dalje. Jaz bi rad samo na to opozoril: vprašajte se, kaj smo, ne počeli, kar smo naredili ta teden! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Tudi vi ste malo izrabili to govornico za obrazložitev glasu v tem trenutku. Gospod Mežan ima besedo.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. O tem amandmaju in sploh o problematiki regresiranja prehrane učencev in dijakov sem govoril že na začetku v splošni razpravi. Da bom ta amandma oziroma to dopolnilo podprl oziroma glasoval "za", imam vsaj dva razloga.
Prvi razlog je ta, da je bilo v prvem predlogu proračuna za 125 milijonov več denarja namenjenega za regresiranje prehrane. V drugem je bilo teh 125 milijonov odvzetih.
Drugi razlog, na eni strani čedalje večja socialna stiska, na drugi strani pa jemljemo denar ravno na tistih postavkah, ki še povečuje to. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Pukšič bi še želel obrazložiti svoj glas.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa za besedo. Podpreti ta amandma mogoče pomeni v srednjih in osnovnih šolah, v menzah, kjer že so, nakup sendviča za 60 tolarjev in nakup slovenske kokte za 45 tolarjev. Mogoče vam, poslanke in poslanci, ta podatek da tudi misliti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! Torej glasujemo za amandma pod številko 19. Ugotovimo sklepčnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod številko 20. Predlagatelj je gospod Alojz Peterle. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 20? (18 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 21. amandma, predlagatelj je gospod Demšar. Ugotovimo sklepčnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (39 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod zaporedno številko 22. Predlagatelj je Bogomir Špiletič. Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
23. amandma, predlagatelj je gospa Helena Hren-Vencelj. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 24. amandma, predlagatelj je gospod Benjamin Henigman. Obrazložitev glasu, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Zavrnili ste vse amandmaje v cestni infrastrukturi na področju zahodne Dolenjske. Vse tisto, kar je bilo zastavljeno pred nekaj leti in je v fazi izvajanja, miruje. Zavrnili ste amandma za gradnjo, za sanacijo gimnazije Kočevje. Zavrnili ste amandma za gradnjo osnovne šole Kočevje. Pravijo, da smo s slovenskega juga. Jaz sem ponosen, da sem na tem področju, ampak spreminja pa se v ekonomski jug, kot smo ga navajeni v vsej Evropi.
Z amandmajem, ki sem ga predlagal za obnovo športne dvorane Ribnica, gre za 3 milijone tolarjev, za projektno dokumentacijo. Želimo, da se edini objekt na tem področju, ki sprejme 1000 ljudi in kjer je možno določene športne prireditve izvajati ali imeti prireditve z večjih številom ljudi, po kot 20 letih renovira. Dobili smo podporo na Odboru za gospodarstvo in na Odboru za kulturo. Oba odbora imata večino koalicijskih strank, upam da ne boste pojedli besede in da boste podprli vsaj simbolično, da se prične z obnovo te športne dvorane in da se da s tem signal, da tudi občina resno pristopi k projektu skupaj s pomočjo države. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Henigman. Ugotavljamo sklepčnost? Glasujemo o 24. amandmaju. (58 prisotnih.)
Kdo je za? (19 poslancev.) Je kdo proti?
Prosim, če še enkrat ponovimo. Prosim gospod Hvalica! Ponovili bomo! To se niti ne ugasne več. Ugotavljamo sklepčnost! Smo vsi? (66 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (40 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 25. amandma. Predlagatelj je gospod Jože Lenič. Ugotavljamo sklepčnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 26. amandma. Predlagatelj SKD, poslanska skupina krščanskih demokratov. Ugotavljamo sklepčnost! (63 poslancev.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem še zadnji amandma k temu proračunskemu uporabniku. Predlagatelj je gospod Miroslav Mozetič. Ugotavljamo sklepčnost! (61 poslancev.)
Kdo je za? (20 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku, Urad Republike Slovenije za mladino in o treh vloženih amandmajih. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih.
Glasujemo za prvi amandma k temu proračunskemu uporabniku. Predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotavljamo sklepčnost! (54 poslancev.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 člani.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlagatelj je gospod Mežan in želi obrazložiti svoj glas.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Pri drugem in tretjem amandmaju, seveda bom glasoval za oba, naj opozorim, da ne gre za nov denar oziroma za jemanje od kje in dajanje kam drugam, ampak gre samo za razdelitev na nove postavke v okviru mladinskega programa. Nič drugega. Zato tukaj mislim, da lahko vsi glasujemo za. Pri drugem in tetjem amandmaju.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Morda je ob tem amandmaju, kjer niso vpletena različna čustva, primerno povedati to, kar želim. Glasoval bom proti amandmaju. Ampak mi kot parlament smo pravzaprav, kar sami želimo, pa ker imamo pred seboj tak predlog vlade in to že leta in leta, ne gre za nič novega. Smo pravzaprav postavljeni v situacijo, ki mislim, da ni dobra niti za učinkovitost izvrševanja proračuna, ne za delo tega parlamenta.
Miselnost v tej državi je taka, da je treba vse zelo natančno predpisati ali pa da je to dobro, da je vse zelo natančno predpisano.
V drugih zahodnih državah je ta miselnost tudi prevladovala v petdesetih, šestdesetih, tudi v sedemdesetih letih tega stoletja, zdaj pa se umika. Mislim, da je tukaj ključna vloga Ministrstva za finance, ki navsezadnje predpiše metodologijo za planiranje proračuna. Menim, da bi se morali v slovenskem proračunu posloviti od zelo natančnih postavk. Tako ali tako imamo 17. člen zakona o izvrševanju proračuna, ki posameznim ministrom omogoča prerazporeditve znotraj resorja.
Imamo 19. člen zakona o izvrševanju proračuna, ki vladi omogoča premetavanja različnih postavk od enega ministrstva do drugega - tisti naj bi bil pravna podlaga za razrešitev problema v zvezi z zamejci, o čemer je že bilo govora ta teden v tem parlamentu. Menim, da je sicer tak 19. člen, kakršen je - in o njem bo še razprava, ko bomo razpravljali o zakonu o izvrševanju proračuna, na tej isti seji - slab, ker stimulira slabo planiranje. Vendar pa poanta tega, kar želim povedati, je ta: postavk znotraj ministrstev - navsezadnje nas je na to opozoril sekretariat za zakonodajo - bi moralo biti bistveno manj, morale bi biti generalne postavke. Po drugi strani...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Kopač, opozorila bi vas, da to ni več obrazložitev glasu.
MAG. JANEZ KOPAČ: To je obrazložitev glasu - glasoval bom proti temu amandmaju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To je že razprava!
MAG. JANEZ KOPAČ: Zato, ker neko postavko, mladinski program, razbija na več podpostavk, kar menim, da je ravno obratno tistemu trendu, ki bi ga morali v Sloveniji uzakoniti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotovimo sklepčnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem še tretji amandma pod to proračunsko postavko. Ugotovimo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (13 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem porabniku Ministrstva za znanost in tehnologijo. Vloženi so štirje amandmaji. Odpiram razpravo. Gospod Jerovšek, gospod Sovič in gospod Juri. Prosim, gospod Jerovšek.
JOŽE JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Ob predlogu korigiranega proračuna na postavki 3411 Ministrstva za znanost in tehnologijo lahko ugotovimo, da se nadaljujejo trendi, ki so prisotni pri deležu proračunskih sredstev, namenjenih za znanost in tehnologijo, že v celotnem obdobju vladanja gospoda Drnovška oziroma vlade, ki ji daje ton Liberalna demokracija.
Delež proračunskih sredstev se letos ponovno zmanjšuje in sedaj znaša le še borih 2,6% celotnega proračuna. To dejansko kaže na odnos te vlade do področja znanosti in še posebej na njen odnos do novih domačih tehnologij. Mene to ne preseneča, ker imam veliko izkušenj s področja razvoja novih tehnologij in poznam stiske raziskovalno-razvojne sfere. Gospod minister se je tekom letošnjega leta sicer trudil, to mu je treba priznati, da bi katastrofalno stanje popravil, vendar očitno ni uspel. Prevladala je slovenska liberalna logika, da domače znanje in razvoj domačih tehnologij v tem času ni prioriteta slovenske države.
Minister in njegova stranka sta s tem predlogom proračuna totalno povožena, saj se je delež proračunskih sredstev za znanost in tehnologijo v času Demosove vlade zmanjšal s 3,8% na letošnjih 2,6%. Tu vam lahko grafikon prikažem, tega zmanjševanja v zadnjih petih letih, to je vsem na razpolago. Tako zmanjševanje je v popolnem nasprotju s sicer proklamirano usmerjenostjo vlade in Slovenije, s tem pa Slovenija vse bolj postaja tehnološka kolonija. Na odboru za znanost je bilo s strani vseh raziskovalnih institutov to večkrat ugotovljeno, da se v Sloveniji pogreza nivo tehnološke tehnologije. Kam to vodi za bodočnost, se verjetno, upam, da se večina v tem zboru zaveda. Vlada nas seveda prepričuje, da gre za varčevalni poseg v proračun. Seveda bi se z resnimi varčevalnimi predlogi bilo mogoče strinjati, vendar pomeni stalno zmanjševanje sredstev, namenjenih v razvoj, dejansko razprodajo nacionalnih interesov. To je varčevanje v škodo sedanje in prihodnje generacije Slovencev.
S popravkom proračuna sem pričakoval povsem drugačen amandma vlade, ki bi bil usmerjen v prihodnost, amandma, ki bi namenjal več sredstev za raziskovalno opremo, povečanje sredstev za znanost, več sredstev za razvoj novih proizvodov, več sredstev za razvoj novih tehnologij. V Sloveniji je bilo v zadnjih petih letih zaprtih mnogo raziskovalnih oziroma razvojnih oddelkov slovenskih tovarn. Mnogo teh tovarn sploh ne obstoja več in mislim, da je v zadnjih treh letih bilo razvitih zelo malo novih slovenskih proizvodov in takšno stanje je alarmantno in zaskrbljujoče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Sovič.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Mi smo zdaj pred obravnavo dela proračuna, ki se nanaša na znanost in tehnologijo. Gre za proračun oziroma del, ki je v vseh vladah tega sveta vedno na nek način deležen posebne pozornosti. Skozi odnos do znanosti in tehnologije vsaka vlada pač izkazuje svoj odnos do prihodnosti, svoj odnos do razvoja. Jaz moram reči, da smo bili na odboru za znanost in tehnologijo po svoje zelo zadovoljni, ko smo videli prvi predlog proračuna. V njem je prišlo do tega, da se je delež sredstev za znanost in tehnologijo povečal. Povečal na ta način, da je v deležu ohranjal enak strukturni delež kot v lanskem letu, torej 2,8% celotnega proračuna. Že takrat smo razpravljali o tem in opozarjali, da je to sicer pomembno spoznanje, hkrati pa zaskrbljujoče spričo dejstva, da tudi tak predlog ni v celoti respektiral nacionalnega raziskovalnega programa.
Ta je namreč zelo natančno določal, kakšna naj bo rast sredstev za znanost in tehnologijo. V letošnjem letu bi za znanost in tehnologijo po nacionalnem raziskovalnem programu morali nameniti 0,89% bruto domačega proizvoda, torej 8,9 promila bruto domačega proizvoda. Predlog, ki smo ga najprej imeli na mizi, pa je pomenil 0,7% oziroma 7 promilov bruto domačega proizvoda. Že to je pomenilo odstopanje od nacionalnega raziskovalnega programa. Predlog dopolnjenega proračuna, ki ga sedaj obravnavamo, pa je v tem smislu popoln korak nazaj, na nek način odraža drugačno razpoloženje, kot smo ga od te vlade pričakovali in na nek način odraža spoznanje, da je lahko znanost in tehnologija vir za poplačevanje nekaterih proračunskih primanjkljajev. To je, cenjene dame in spoštovani kolegi, zaskrbljujoče pri tem dopolnjenem predlogu proračuna.
Delež, ki ga znanost in tehnologija v njem ima, je 2,6% in nikdar odkar je Slovenija suverena država, Znanost in tehnologija še nista imeli tako malega deleža. Kdo bi rekel, da je pravzaprav to Manipuliranje s številkami, ker je vendarle prišlo do povečanja sredstev in zato, ker so se ostali proračunski porabniki tako povečali, zaradi tega pač delež znanosti tako padel. Vendar, če bi lahko zbudili tudi tiste, ki miže poslušajo to razpravo. Vendar delež znanosti v bruto domačem proizvodu je padel, namesto 0,89% kolikor bi po nacionalnem raziskovalnem programu moral znašati, znaša sedaj samo še 0,68% oziroma 6,8 promila.
Torej gre za zmanjšanje deleža znanosti v proračunu in gre tudi za zmanjševanje deleža v bruto domačem proizvodu. Gre torej za odstopanje od nacionalnega raziskovalnega programa in gre za dajanje zelo jasnega signala, da je znanost in tehnologija tista, kjer je možno na nek način iskati vire za pokrivanje proračunskega primankljaja. Tako se je zgodilo, da je dopolnjen predlog proračuna večji v primerjavi s predhodnim za 0,7% oziroma za 7 promilov, bi rekel znesek za znanost in tehnologijo pa manjši za 2,1% oziroma za 21 promilov.
To pa je, spoštovani, zaskrbljujoče spoznanje in na nek način Slovenijo odmika od družine evropskih držav, ki ravno znanosti, tehnologiji in razvoju daje posebno pozornost. Zaradi tega mislim, da je nujno danes odločno zavrniti amandma vlade, ki pravzaprav znanosti in tehnologiji jemlje 420 milijonov zato, da bi pokrivala druge potrebe.
Oglejmo si še kakšen je predlog vlade, na katerih točkah jemlje. Vlada jemlje na tistih točkah, ki pomenijo pravzaprav investicije v znanstveno infrastrukturo; jemlje morskemu biološkemu središču v Kopru, jemlje univerzitetni knjižnici v Ljubljani, jemlje Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, jemlje Univerzi v Mariboru, jemlje Družboslovnemu središču v Ljubljani. Skratka na nek način vlada s tem poskuša zamrzniti nekatere investicije. In kaj se bo zgodilo? Zgodilo se bo to, da bo investicija v Kopru ustavljena, ker s takimi sredstvi ni možno nadaljevati, zgodilo se bo, da je zelo ogrožena investicija v Mariboru v Kranju in tako naprej.
Jaz mislim, da kaže posebej poudariti, da tak pristop ni korekten, ni usmerjen v prihodnost in odraža to proračunsko zadrego vlade, ki jo vlada rešuje na področju, za katerega misli, da bo najmanj zbudilo pozornosti v Republiki Sloveniji. Res je, da je znanstvena sfera sorazmerno mirno sprejemala dejstvo, da se je delež sredstev za znanost zmanjševal, vendar opozorila, ki smo jih iz znanstvene sfere dobili kažejo, da je dosežen tisti minimum in če bomo šli pod ta minimum, bo to pomenilo na nek način razkroj te sfere. Ko se bo pa ta razkroj začel, pa seveda ne bo možno zelo na hitro tega popraviti, ker ko se enkrat znanstvene ekipe razpustijo, ko si znanstveniki začnejo drugje iskati delo, potem traja desetletja, preden se ta znanstvena infrastruktura spet vzpostavi in to je zaskrbljujoče pri tem amandmaju vlade.
Mi smo na odboru za znanost in tehnologijo predlagali dodaten amandma in sicer v tej smeri, da bi zagotovili dodatna sredstva na postavki informacijska in komunikacijska infrastruktura. Gre za predlog, da bi zagotovili dodatnih 100 milijonov sredstev, s katerimi bi omogočili nekatera najnujnejša dela na raziskovalnem omrežju ARNES. Vi veste, da je Slovenija bila povabljena v evropsko omrežje TEN 34. To je visoko zmogljivo komunikacijsko omrežje, ki povezuje tehnološke in univerzitetne centre v Evropi. Slovenija je dobila priložnost, da v tem sodeluje, vendar mora tudi sama svojo infrastrukturo temu primerno usposobiti. S temi sredstvi bi bilo to mogoče. Program ARNES oziroma omrežje ARNES si je v letošnjem letu predvidevalo milijardo 100 sredstev. Kot veste, v proračunu jih je 600 in z našim amandmajem bi pokrili samo tiste najnujnejše potrebe, ki bi omogočali, da bi se Slovenija učinkovito vključila v to omrežje. Jaz mislim, da je s tega vidika zelo utemeljeno pričakovati, da bi ta amandma moral dobiti podporo v parlamentu, saj je okoli tega, mislim da nesporno in med poslanskimi skupinami ni razlik, da je potrebno vzpodbujati vse oblike povezovanja z Evropsko zvezo, in vključevanje v evropsko znanstveno ožilje je pravzaprav temeljni del tega vključevanja. Če ne bomo tega zagotovili, potem spoštovani, tudi naši znanosti ne bomo omogočili, da se povezuje. Znanost, ki se pa ne povezuje, pa ni več znanost, je samo še, bi rekel ukvarjanje sama s seboj, in jaz mislim, da je nujno danes opozoriti na to, da ne smemo dovoliti, da bi se to v Sloveniji zgodilo.
In še zadnji amandma, ki ga predlagamo, se nanaša na Fakulteto za kmetijstvo v Mariboru. Mi smo že prej imeli predlog, ki žal ni dobil podpore, mislimo, da s tem amandmajem bi lahko omogočili, da bi ta fakulteta vzpostavila rastlinjak in nekatere najnujnejše projekte, ki so v zvezi s tem povezani in s tem bi omogočali tej fakulteti, da bi lahko normalno delala. Jaz vljudno prosim za to, da bi ta amandma podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Sovič. Morda samo pojasnilo. Nikomur ne smem kratiti pravice, da miže posluša, s tem vsaj ne krši, spoštuje dnevni red seje. Hvala. Gospod Juri ima besedo.
AURELIO JURI: Bom na kratko nadaljeval tam, kjer je kolega Sovič končal s tem, da ga bi popravil - morsko biološko središče je v Piranu, točneje v Bernardinu. Pri tej postavki pa je treba vedeti, da osnovno besedilo je predvidevalo 71 milijonov, približno. S tem, da vlada predlaga črtanje 68 milijonov že pove vse, kaj, koliko denarja temu središču ostane. Nič. Lahko napovem seveda, da je na obzorju poleg pogrezanja pomola, o čemer smo govorili pred dvemi dnevi, še pogrezanje tega središča, ki pa je eden od stebrov na nekaterih vse tri obalne občine; torej Slovensko Primorje gradi projekt tretjega visokošolskega središča. Seveda je hud udarec, dajmo se zavedati, da ne gre za en določen odstotek od predvidenega denarja, ampak da gre pri tem znižanju za dobrih 95% načrtovanega. No, zato seveda bom konkretno v tem amandmaju pritisnil tipko proti vladnemu predlogu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo dajem gospodu Demšaru. VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Pod prvo bi rekel, da pogrešam po moji levi vaši desni strani, edino ministra za kulturo vidim tu, kar pomeni, da imamo kulturnega ministra v dvojnem pomenu besede. Žal ostali ne čutijo potrebe, da bi bili tu. Poleg tega se mi zdi malo problematično, ko o teh stvareh razpravljamo, kot da sami sebi govorimo. Oglašam se pa k besedi zaradi tega, ker sem tudi sam prepričan, da se takrat, ko se za znanost jemlje denar stran, se dela škoda tudi pri narodu. Zmeraj sem zagovarjal to, da dokler časa ima narod možnost študirati, je tu še neka perspektiva. In tu bi opozoril na dve taki pomembni stvari. Namreč NUK, kot na kratko rečemo, tisti, ki smo tam tudi študirali, vidimo, da se za to knjižnico jemlje stran sedeminpetdeset milijonov. V Kranju, kjer imamo edino tako šolo - Fakulteto za organizacijske vede, pa jemljemo tudi dvajset milijonov. Torej jaz vidim bolj te dve stvari. Čeprav verjamem da gospod Juri vidi po tem in pozna bolj problematiko tudi v Piranu.
Torej moja misel gre v tej smeri, da delamo s tem sami sebi škodo. Poleg tega pa tudi kaže neki negativen odnos tega parlamenta ali pa vlade do ljudi, ki delajo v znanosti, kar ima sigurno tudi po moralni strani negativen učinek. Zato menim, da je boljše, da tak predlog, kot je tu, ni izglasovan, da bomo imeli še naprej zagnane ljudi za znanost. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Demšar. Besedo ima tudi gospod Petan. Prosim kolege, če še malo prisluhnimo še razpravljavcem.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Včeraj sem za to govornico govoril, uporabljal sem tisti izraz, ki je zelo pogost pri naših politikih v vladi. Namreč v neki razvojni naravnanosti tega proračuna, kako naj bi bil proračun neki generator nekega novega zagona, kar bi bilo seveda prav. Vendar besedo so eno, praktični primer - to imamo pa danes - ko glasujemo o proračunu, ko glasujemo o sredstvih, ko glasujemo o tistem, kar bi dalo res zagon in pa nekako učlovečilo, obelodanilo, dalo podlago tem besedam, je pa nekaj drugega.
Zmanjševanje sredstev za znanost in tehnologijo - to je verjetno tisto zadnje, kar si pametna država lahko privošči. To je tipični dokaz, kakšna je politika naše slovenske vlade. Najprej je zelo uspešno uničila stebre naše znanosti in tehnologije, uničila je TAM, Metalno, Elektrokovino, o Litostroju čitamo, da se lahko to zgodi - to so bili vsekakor stebri naše znanosti, naše tehnologije, se pravi tisti elementi, ki lahko vplivajo na naš bodoči razvoj v pozitivnem smislu. Sedaj se je pa očitno vlada, ko je začela zmanjševati sredstva tudi za te namene v proračunu, odločila, da tudi v samih koreninah, da mogoče celo - morda je to malo hudo, ampak kljub vsemu se lahko to uporabi - da s korenino vred izruje to našo znanost in tehnologijo, ko zmanjšuje sredstva za potrebe univerz in šol. Ker šole so temelj, tu se začne; tisto, kar se gradi v šolah, kar se uči v šolah, kar se dogaja v šolah, to pride nekako do pomena, do izraza šele čez nekaj let, pet, šest, deset let, ko te generacije pridejo v prakso in ko tam lahko to znanje uporabijo. Takšna politika, ne vem, kam nas pelje. Jaz bi mogoče malo grdo prispodobo uporabil: če znanost in tehnologija ni tista prava naravnanost slovenske države, ni prava naravnanost slovenske politike, politike, ki jo vodi slovenska vlada - kaj je pa potem tisto pravo? Ali je mogoče samo trgovina ali pa "šverc" z mamili? Jaz upam, da ni tako, ampak če bo to izglasovano, kar danes vidimo, da se zmanjšujejo sredstva za znanost in tehnologijo, potem me bo težko kdo iz vladnih krogov prepričal, da ni tako! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotavljam, da ni več razpravljavcev. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o posameznih amandmajih.
Na glasovanje dajem prvi amandma Vlade Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost!
Obrazložitev glasu, gospod Žnidaršič.
FRANC ŽNIDARŠIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani! Sam bom glasoval proti vladnemu amandmaju, ki znižuje sredstva za znanost in tehnologijo iz treh razlogov.
Prvič zaradi tega, ker je v prvotnem predlogu proračuna vendarle zagotovila nekaj več sredstev kot v preteklem letu in na ta način pomirila nezadovoljne ljudi v znanosti in tehnologiji, ki so upali na to, da je politika na tem področju vendarle krenila z mrtve točke v smislu podpore tako pomembni veji našega življenja in dela.
Drugi razlog je v tem, da je tik pred zdajci prišlo do spremembe, brez pravih argumentov in brez prave razlage, pač do zmanjševanja na posameznih postavkah, ki ne pomenijo poviševanja osebnih dohodkov delavcev v znanosti in tehnologiji, pač pa zgolj sredstva za njihovo delo, za infrastrukturo oziroma za sredstva za delo.
Tretjič. Mislim, da je povsem narobe, da se znanost vrednoti z zmanjševanjem sredstev, tudi ob tem, da je v njej še vedno ogromno entuziazma, kar dokazuje, na primer, dejstvo, da je doseči znanstveni naslov magistra ali doktorja znanosti, vredno neto nič več kot slabe pol kilograma zgodnjih češenj. Dokler bo tako, smo lahko srečni, da nam živo delo v znanosti predstavlja tako skromen strošek in moramo podpreti znanost in tehnologijo v tem smislu, da bi se ohranila na dosedanji stopnji in imela neko podlago, vsaj najskromnejšo podlago za naprej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Sovič želi tudi obrazložiti svoj glas.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani! Jaz bi rad samo vljudno še enkrat ponovil ključni argument, zakaj mislim, da je ta amandma potrebno zavrniti. Ta je, da se za tem, z eno samo potezo delež znanosti in tehnologije v našem proračunu zmanjša pod nivo, ki ga je kadarkoli odkar je Slovenija suverena država, znanost in tehnologija imela.
Rad bi vas tudi spomnil, da na odboru za gospodarstvo so predstavniki vseh poslanskih skupin na nek način poudarili, da se s takšnim predlogom ne strinjajo. Ne bom poimensko povedal imena vodje ene od poslanskih skupin, ki je izrecno povedal, da temu nasprotuje, ker je to v nasprotju s temelji njihove politike, ki jo njihova stranka zastopa. Zato bi vljudno prosil, da na nek način s tem preprečimo, da bi znanost in tehnologija bila tisti rezervoar, iz katerega bi črpali zato, da bi pokrivali ostale proračunske potrebe. Zato vljudno prosim, da glasujete proti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Sovič. Ugotavljamo sklepčnost in glasujemo o prvem amandmaju, amandmaju vlade. (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (36 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Predlagatelj je gospod Mežan. Gospod Mežan tudi želi obrazložiti svoj glas.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa za besedo. Glasoval bom za drugi amandma in tudi za tretji amandma. Oba amandmaja se nanašata na isto stvar, to je informacijska in komunikacijska infrastruktura.
Prvi ni bil podprt na odboru za znanost in tehnologijo, drugi je bil podprt.
Povem naj naslednje. Glasoval bom za iz dveh razlogov.
Prvič. Ker pri teh dveh amandmajih ne gre za porabo, ampak za razvoj. Drugič. Ker je pobuda za vložitev teh dveh amandmajev prišla iz samega ministrstva za znanost in tehnologijo. Lahko vam pokažem tudi ta dopis. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo želi še gospod Jože Zagožen. Ste želeli besedo? (Ne.) Hvala lepa.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelja sta gospod Sovič in gospod Ribičič. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tretji predlagani amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem še četrti amandma, predlagatelj je odbor za znanost in tehnologijo. Svoj glas želi obrazložiti gospod Moge.
RUDOLF MOGE: Predsedujoča, hvala lepa. Glasoval bom za ta amandma, zaradi treh razlogov.
Prvi je ta, da sredstva ostanejo znotraj ministrstva, se niti ne povečujejo, niti znižujejo.
Drugi razlog je ta, da se sredstva za gradnjo knjižnice v Ljubljani ne morejo v takšni višini potrošiti, kot so tam omenjena, medtem ko bi se sredstva za izgradnjo rastlinjaka Fakultete za kmetijstvo v Mariboru zelo lahko potrošila.
Tretjič, kar je najbolj pomembno, to je manjhno dejanje za poslance, pa veliko dejanje za slovensko kmetijstvo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k razpravi o proračunskem uporabniku, ministrstvu za kulturo in osmih vloženih amandmajih. Odpiram razpravo. Gospod Sovič želi razpravljati.
BORIS SOVIČ: Cenjene dame, spoštovani kolegi! Rad bi vas opozoril na amandma, s katerim poskušamo razrešiti oziroma razplesti probleme, ki so v Slovenskem narodnem gledališču v Mariboru. Ta amandma je, tako kot praktično vsi, o katerih sem za tem govorniškim pultom govoril v okviru proračunske razprave - so podprli poslanci iz praktično vseh poslanskih skupin. Gre za našo željo, da bi na nek način omogočili sanacijo tega gledališča, sanacijo, ki bi omogočala, da bi tudi to gledališče začelo delovati tako, kot ostala gledališča v Republiki Sloveniji.
Vem, da so v razpravah v javnosti nekaj časa prevladovale teze, da gre za pokrivanje izgube, ki je nastala na osnovi projektov, ki jih je to gledališče imelo. Vendar, kot bi vam lahko poznavalci povedali - in tukaj jih vidim kar nekaj - gre preprosto za to, da se ni upoštevalo dejstva, da je Slovensko narodno gledališče v Mariboru dobilo nekaj novih objektov, zaradi česar so seveda narastli obratovalni stroški. Financiranje s strani države temu ni enako sledilo, zato je na nek način nastajal razkorak med potrebami tega gledališča in sredstvi, ki so prihajala.
To je eden največjih razlogov, zakaj je pravzaprav izguba v tem, bi rekel kolektivu, rasla. Ta izguba je zdaj takšna, da zahteva sanacijo in kolikor smo obveščeni, znotraj vlade obstajajo razmišljanja o tem, da bi to seveda podprli, ker je jasno, da ta kolektiv seveda mora tudi funkcionirati normalno tako kot ostali. Vendar problem je ta, da vsaj nekateri razmišljajo, da bi se ta sanacija izvedla kasneje, mogoče sredi ali konec naslednjega leta. Opozarjam na dejstvo, da če bi se to zgodilo, bo za sanacijo potrebno bistveno več sredstev kot zdaj zato, ker mesečne obresti, ki jih v tem gledališču morajo plačevati, znašajo 3 oziroma celo več milijonov tolarjev. To pomeni, da vsak mesec kasnitve bo za toliko povečal stroške sanacije. Če se zdaj odločimo za sanacijo, bomo lahko z manjšimi stroški to pokrili. Če bomo odlašali, bomo to morali seveda pokrivati z dosti večjimi stroški oziroma zneski. To je glavni razlog, zaradi česar je nujno sanacijo te izgube vključiti že v sedanji proračun. Na ta način bi omogočali, da bi tudi to gledališče, ki ima in jaz sem prepričan, da se strinjamo s tem, zelo pomembno vlogo v slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru, lahko normalno zaživelo, lahko delovalo, lahko izpolnjevalo pravzaprav svoje poslanstvo. Zdaj to ni bilo mogoče, vsaj še do pred kratkim so delavci v tem gledališču kot edini v Sloveniji imeli celo zmanjšane plače zaradi tega, ker je pač na osnovi zakonodaje, ki pač velja, bil tak ukrep sprejet. Torej jaz vljudno prosim, da to podprete. Podprete zato, ker gre za gledališče, ki je sicer res locirano v Mariboru, vendar to je slovensko narodno gledališče, gledališče, ki je pomemben kulturni poslanec tudi naše kulture izven naših meja in mislim, da je pomembno, da se ga na ta način podpre. Hvala lepa.
ANTON PARTLJIČ: Glasoval bom za, čeprav je to eden izmed tistih amandmajev, ki nekako niso vladni. Izrabljam to, da se zahvalim Borisu Soviču za njegovo obrazložitev glasu, s čimer je meni prikrajšal in s katero se v celoti strinjam. Če bi se v tem primeru Kopač zmotil, pa kam drugam pokazal prst, bi bilo tudi vse v redu. Hvala.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. Verjamem, da bo še kdo za mano lahko govoril, ker ne bom posebno dolg. Tokrat bi vas povabil na morje, na severni del Pirana, kjer boste mogoče zdajle še preživeli pozimi nekaj časa v miru, da vam ne bo padla, ne ta bazilika, cerkev in ne tiste hiše, ki so zgoraj na tem bregu zgrajene pred 400, 500 leti. Ker v poletju je nevarnost in priporočano tudi tistim, ki radi gredo na tisto plačo, koder ni treba imeti kaj obleke, da tiste opozorite, naj ne hodijo več tja, razen, če boste podprli moj predlog, da zagotovimo 40 milijonov za sanacijo tega prostora.
V nevarnosti je, da se tam zrušijo ti, res pravi kulturni objekti. In jaz ne vem ali bo Piran imel še svojo podobo, če bo ta bazilika tudi padla na severno stran. Kdor se kaj razume na geologijo, bo vedel, da je ta svet iz fliša in se kruši. Tu je prepadna stena in resnična je nevarnost, da se bo to uničilo in potem bomo rekli: "Sedaj se pa ne da nič več pomagati."
Torej tisti, ki imamo radi slovensko obalo, nimamo je veliko, poskrbimo zanjo, da bo kolikor toliko varna. Kaj
pomeni teh štirideset milijonov? Pomeni vsaj ureditev ene normalne poti, utrditev na katero bi potem lahko navzgor skrbeli za to prepadno, ponekod trideset tudi do petdeset visoko prepadno steno. Zato vas vabim, da na ta način oneomogočimo, da bi v kakšnih turističnih informacijah pisalo: "Turisti so bili pokopani pod stenami, ki jih nismo predhodno sanirali."
Zato preden bomo glasovali, jaz verjamem, da bomo o teh stvareh glasovali naslednji teden, vas povabim, oglejte si to steno, naredite nekaj turističnega prometa v Piranu, pa se boste sami prepričali, da je to res nujno potrebno. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Razpravljati želi še gospod Juri.
AURELIO JURI: Z zelo majhnim, pa vendarle s kančkom upanja, se podajam v obrazložitev mojega amandmaja v sklopu, navdanih v gradivu. Gre za to seveda, da se nekako omogoči po dogovorjenih dinamikah in sklepih, nadaljevanje prenove pokrajinskega arhiva Koper, ki se tako kot tista cesta, o kateri sem včeraj govoril, vleče že osem let, seveda razdeljen v tri faze. Prvi dve sta končani. Gre za tretjo fazo. Bili so dogovori, da bo to uvrščeno v letošnji proračun, pa žal je iz tega proračuna ta program izpadel. Gre za borih trideset milijonov SIT, ostalih trideset zagotavlja mestna občina Koper. Seveda, ki bi omogočili, da se adaptacijo konča, ker je to nujno že v letošnjem letu, sicer bo škode, ki nastaja zaradi zastoja del, se povečala in bo morda v naslednjem letu to nadaljevanje te prenove in saniranje tudi škode, ki v tem času nastaja, zaradi zamakanja vode in drugo, toliko več stala. Zato vas prosim, da razmislite in ta mali amandma podprite.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
Želi še kdo razpravljati? Sicer bi predlagala, da zaključimo to splošno razpravo in v kolikor že poznamo tematiko, bi prešli tudi na glasovanje, da ne bi v torek še enkrat o tem razpravljali. Lahko to naredimo? (Da.) Glasujemo o osmih amandmajih.
Na glasovanje dajem prvi amandma, predlagatelj je Vlada Republike Slovenije. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, predlagatelj je gospod Juri. Ugotovimo sklepčnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim gospodom Sovičem. Obrazložitev glasu, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Glasoval bom za ta amandma, zato, ker je to majhen korak za kadrovsko službo vlade oziroma za nove zaposlitve upravnih organov, pa velik korak za mariborsko gledališče. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ugotovimo sklepčnost! Aha, še gospod Kopač želi obrazložiti svoj glas.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Glasoval bom proti temu amandmaju, ker sredstva, glede na obrazložitev, za kaj naj bi bila namenjena, sploh niso pravilno locirana in jih ne bo moč koristiti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ugotovimo sklepčnost! Glasujemo o tretjem amandmaju. (58 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (23 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma, predlagatelj je gospod Geza Džuban. Ugotovimo sklepčnost! Še malo strpnosti, prosim! Ugotovimo sklepčnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem peti amandma poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov. Ugotovimo sklepčnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (37 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem šesti amandma, predlagatelj je gospod Jože Lenič. Ugotovimo sklepčnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (9 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
Na glasovanje dajem sedmi amandma. Predlagatelj je gospod Demšar. Ugotavljamo sklepčnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (17 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
In še zadnji amandma pod to računsko predpostavko. Predlagatelj je gospod Benjamin Henigman. Ugotavljamo sklepčnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (17 poslancev.) Je kdo proti? (36 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni izglasovan.
S tem prekinjam točko dnevnega reda. Ostalo nam je še 42 amandmajev, obenem bi pa prosila kolege poslance in poslanke, če pospravijo mize, kajti v ponedeljek zaseda tu Otroški parlament. Mi pa nadaljujejo sejo državnega zbora v torek, ob 14.00 uri. Delamo do 20.00 ure zvečer. Hvala lepa in prijeten vikend želim vsem.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 28. NOVEMBRA 1997 OB 14.06 URI.)