Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi! Gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 38. izredne seje Državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Miroslav Mozetič, Anton Delak, Štefan Klinc, Miroslav Luci, Dr. Ciril Ribičič, Jožef Jagodnik. Za pričetek seje: Polonca Dobrajc, Aleksander Merlo in Ivo Hvalica.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Gospod Mozetič je na svojem sedežu. To morate urediti z vašimi odgovornimi v poslanskih skupinah, ki pač javljajo v skladu s poslovnikom vašo odsotnost. Tudi gospod Hvalica je že prisoten. Ugotavljamo prisotnost! (69 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na to sejo sem povabil predstavnike Vlade Republike Slovenije, ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra in kandidata za novega ministra za šolstvo in šport dr. Pavla Zgago. Vse prav lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 38. izredne seje bomo pričeli z 2. točko dnevnega reda - obravnava obvestila predsednika vlade republike Slovenije o odstopu ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra in predloga predsednike vlade republike Slovenije za imenovanje dr. Pavla Zgage za ministra za šolstvo in šport. Danes smo se tudi z vodji poslanskih skupin srečali na kratkem delovnem sestanku in se tudi dogovorili, da bo za tem zbor prešel na obravnavo 30. točke dnevnega reda - volitve in imenovanja, preostalo je samo še glasovanje o enem odloku; nato 28. točke - predloga zakona o ratifikaciji pogodbe o celoviti prepovedi jedrskih poskusov, nato 27. točke - predloga vlade Republike Slovenije za umik predloga resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije iz zakonodajnega postopka; nato pa po vrstnem redu dalje, kot so točke pripravljene. Najprej sledi točka 8 - predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu; prekinjena točka 9 - predlog energetskega zakona in po dnevnem redu dalje, kot so pripravljene točke.
Prehajamo torej na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA OBVESTILA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE O ODSTOPU MINISTRA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT DR. SLAVKA GABRA IN PREDLOGA PREDSEDNIKA VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA IMENOVANJE DR. PAVLA ZGAGE ZA MINISTRA ZA ŠOLSTVO IN ŠPORT. Prehajamo na prvi del te točke - obravnava obvestila predsednika vlade Republike Slovenije o odstopu ministra za šolstvo in šport dr. Slavka Gabra. Predsednik vlade Republike Slovenije dr. Janez Drnovšek je predsednika državnega zbora obvestil, da je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber odstopil z ministrske funkcije. Obvestilo predsednika vlade ste prejeli 20. julija 1999. V skladu z drugim odstavkom 12. člena zakona o vladi bo svoj odstop dr. Slavko Gaber obrazložil tudi državnemu zboru Republike Slovenije, zato mu dajem besedo.
DR. SLAVKO GABER: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe in gospodje! Maja leta 1992 sem prvikrat stal na tem mestu, ko sem bil imenovan za ministra za šolstvo in šport. Danes, po nekaj več kot sedmih letih, stojim tu pred vami zaradi tega, ker sem se odločil vrniti nazaj na fakulteto, s katere sem tudi prišel na to mesto. Stojim pa tu pred vami tudi zato, ker bi se vam želel zahvaliti za to, kar ste kot državni zbor v sicer različnih zasedbah, vendar v pomembnem delu v prav takšni zasedbi, kot je danes, naredili za to, da je šolstvo, da je področje vzgoje in izobraževanja, da je omika in znanje danes priznano v Sloveniji kot tista vrednota, za katero daleč največji del državljank in državljanov verjame, da pomeni prihodnost te države. Želel bi se vam zahvaliti, ker ste imeli posluh za vlaganja v to področje in za strpno razpravljanje o vprašanjih, ki so vprašanja, ki zadevajo celotno nacijo. Dovolite mi, gospe in gospodje, da se na tem mestu zahvalim tudi tistim, ki imajo največ zaslug za to, da je področje vzgoje in izobraževanja doseglo takšno mesto v državi, to so vzgojiteljice, vzgojitelji, učiteljstvo te države, in ne nazadnje, da se zahvalim vsem zaposlenim v državni upravi, v državnem zboru in še posebej v ministrstvu za šolstvo in šport za podporo pri delu, ki je za menoj. Veliko sreče vam želim pri nadaljnjem delu in, seveda, lepe počitnice! (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Državni zbor v skladu s 115. členom ustave Republike Slovenije ugotavlja, da je minister za šolstvo in šport dr. Slavko Gaber odstopil in mu preneha funkcija ministra za šolstvo in šport. Do imenovanja novega ministra pa mora opravljati tekoče posle.
Dovolite mi, da se v imenu državnega zbora Republike Slovenije dr. Slavku Gabru zahvalim za njegovo delo, ki ga je opravil, ko je opravljal funkcijo ministra za šolstvo in šport.
Prehajamo na drugi del te točke, to je na obravnavo predloga predsednika vlade Republike Slovenije za imenovanje dr. Pavla Zgage za ministra za šolstvo in šport. Predsednik vlade dr. Janez Drnovšek je na podlagi 112. člena ustave Republike Slovenije državnemu zboru predlagal, da za ministra za šolstvo in šport imenuje dr. Pavla Zgago. Predlagani kandidat se je predstavil odboru za kulturo, šolstvo in šport in tudi odgovarjal na vprašanja članov odbora. Predsednik odbora je poslal predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade Republike Slovenije mnenje, ki ga je odbor sprejel o predlaganem kandidatu. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Želi.) Besedo ima predsednik odbora, gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Spoštovane poslanke in poslanci, spoštovani predstavniki vlade! Odbor za kulturo, šolstvo in šport je na 7. izredni seji res poslušal predstavitev kandidata, novega kandidata za ministra za šolstvo in šport. Po predstavitvi mu je tudi postavil nekatera vprašanja. Dovolite, da na kratko predstavim poročilo.
Ministrski kandidat je v predstavi lastnih pogledov in načrtov za reševanje najaktualnejših vprašanj na področju šolstva in športa izhajal iz časovne predpostavke leta in pol, kolikor ostaja še do izteka mandata. Po njegovi oceni, ki jo je podkrepil tudi z najnovejšimi statističnimi podatki, so bili v zadnjem desetletju na področju izobraževanja doseženi vidni uspehi. Pri tem je izpostavil zlasti podatke o tem, da letos nadaljuje izobraževanje kar 98% osnovnošolcev, da je v prvem roku uspešno končalo srednje izobraževanje 15.000 dijakov in da za vpis v terciarno izobraževanje izpolnjuje vse pogoje 18.000 kandidatov, od tega je 89% že vpisanih. Zato meni, da je smotrno začrtano politiko nadaljevati.
Nadaljnjo strategijo vodenja resorja opira na naslednja načela. Prvič, zaokroženje oziroma dokončanje sistemskih sprememb na zakonodajnem področju, matura, usmerjanje otrok s posebnimi potrebami, glasbene šole, vsebinska prenova programov in izvedba nujnih popravkov na podlagi rezultatov evalvacije. Drugič, strokovnost, tako pri delu ministrstva, strokovnih organov, svetov in komisij, izvajalskih organizacij in celotne uprave. Tretjič, teamsko delo, povezovanje strokovnjakov in sodelavcev iz različnih področij in koordinacija s šolami in drugimi upravnimi resorji. Četrtič, stabilnost sistema vseh upravnih služb in celotnega vzgojno-izobraževalnega sistema, dvig zaupanja v institucije družbe. In petič, razvoj sistema.
Po tej prvi predstavitvi, precej obširni, so člani odbora ministra spraševali po njegovem odnosu do sedanje umeščenosti izobraževanja in znanosti v dva upravna resorja, pobuda za delitev univerze v Ljubljani, začrtanega programskega razvoja visokega šolstva, izredno povečanega obsega izrednega študija, verouka v šolah, nacionalnega preverjanja znanja ob koncu devetletke, zunanje diferenciacije v zadnji triadi devetletke, predlogov za spremembo mature, zlasti za izbirnost med matematiko in tujim jezikom kot obveznima predmetoma mature, in ustanovitev tretje univerze. Postavljena so bila tudi vprašanja o tem, kako bo ukrepal pri reševanju naslednjih problemov: nesorazmerno velik vpis na družboslovne študijske programe, glede na možnosti zaposlovanja; dvig kakovosti študija, neurejena prehrana srednješolcev; zagotovitev celotnih sredstev pariškega kredita; nizka raven funkcionalnega znanja slovenščine; financiranje amaterskega oziroma profesionalnega športa in šahovske olimpiade 2000; odpravljanje kadrovskega primanjkljaja po regijah; višje strokovno izobraževanje na področju kmetijstva in ustanovitev šolskih uprav.
Po izčrpnih odgovorih je odbor menil, da je bila predstavitev ministrskega kandidata dr. Pavla Zgage na vprašanja in politiko na področju šolstva in športa ustrezna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Mežanu, ki je predstavil mnenje odbora za kulturo, šolstvo in šport. Ali želi predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo predstavnikov poslanskih skupin. Prva se je k razpravi prijavila poslanska skupina socialdemokratov, v imenu katere bo nastopil gospod Janez Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa gospod predsedujoči. Še enkrat lep pozdrav. Naša poslanska skupina, naj povem že na začetku, ne bo podprla kandidata za novega šolskega ministra.
Dva razloga nas vodita k temu. Dr. Pavle Zgaga je že na odboru za kulturo, šolstvo in šport pri svoji predstavitvi povedal, da bo nadaljeval zamišljeni koncept slovenskega šolstva, ki ga je začrtal že njegov predhodnik dr. Gaber. To seveda za nas niti ni presenetljivo, saj je bil dr. Zgaga vrsto let tesni sodelavec bivšega ministra. Vendar pa mislimo sami, da bi bilo v konceptu slovenskega šolstva vendarle potrebno določene stvari spremeniti. Na to nas navaja, kar precejšnje število strokovnjakov, ki se ukvarjajo s šolstvom, in na to nas opozarja kar precejšnje število druge javnosti v Sloveniji. O tem mogoče malo kasneje.
Drugi razlog, ki nas tudi navaja oziroma ki nas je tudi prepričal v to, da ne bomo podprli kandidata za ministra, pa je ta, da se nekaterih vprašanj na področju šolstva v svoji predstavitvi sploh ni dotaknil. V včerajšnjem Delu smo prebrali naslov, dr. Zgaga ve, da je znanje moč. V to nas seveda ni potrebno prepričevati, tukaj smo najbrž si vsi edini, da je znanje tisto, ki bo odločilno, tako za slovenski narod, kot tudi za konkurenčnost, s katero se bomo prej ali slej srečali v Evropi.
Vendar pa je vprašanje, po našem mnenju, naslednje. O kakšnem znanju govorimo? Kaj pravzaprav pod tem pojmom znanja razumemo? Ali natančneje - kakšno znanje zahteva tako imenovana globalna družba oziroma govorimo o tako imenovani globalizaciji oziroma o znanju v 21. stoletju? Ali še natančneje - ali definiramo znanje predvsem kot količino, kot kvantiteto, ali definiramo znanje predvsem kot kakovost, kot kvaliteto? Odgovora na to vprašanje seveda ne bo težko najti, če vzamemo v roke nekatere tekste filozofov, sociologov, ekonomistov, kulturnikov, ki razmišljajo o znanju, o družbi 21. stoletja in o obnašanju človeka v tej družbi.
Koncept šolstva bi moral biti po našem mnenju in tudi po mnenju mnogih razmišljajočih takšen, da bo vzgojil in izobrazil mladega človeka za 21. stoletje, za čas, ko govorimo predvsem o kakovosti bivanja, o sposobnosti znati učiti se, komunicirati, biti sposoben timskega dela, biti izviren, ustvarjalen, biti sposoben reševati vedno nove in nove probleme, biti usposobljen znajti se v nepredvidenih situacijah, biti sposoben vključevati se v družbo, znati živeti v skupnosti, učiti se biti itn. Še bi lahko našteval. Skratka, govorimo predvsem o znanju, ki ni več predvsem količina, ampak predvsem kakovost.
Vprašanje seveda je - ali koncept slovenskega šolstva, ki ga imamo oziroma ga vpeljujemo, vzgaja in izobražuje mladega človeka v zgornjem smislu? Ne bom na tem mestu navajal vrste eminentnih ljudi, ki pišejo in razmišljajo o našem šolstvu tudi nekoliko drugače, kot je zastavljen koncept šolstva. Kar nekaj sem jih imenoval že ob predstavitvi oziroma ob obravnavi predloga zakona o maturi, in ki trdijo, da ta koncept ni povsem tisti koncept, ki bi bil primeren za znanje, za 21. stoletje. Zato bo po našem mnenju potrebno nekatere stvari spremeniti. Na tem mestu opozarjam predvsem na spremembo nekaterih že sprejetih zakonov na področju šolstva in tudi na tiste, ki še prihajajo oziroma so že v proceduri.
Tu se nam zdi, da novi kandidat za ministra ne bo potegnil kakšne bistvene nove poteze. Sedaj pa moram na tem mestu vendarle citirati znanega slovenskega ekonomista, ki je pred kratkim o slovenskem šolstvu in tudi o znanju, gospodarstvu in sploh o družbi 19. 20. in 21. stoletja razmišljal v nekem svojem članku. Namenoma na začetku ne bom povedal imena, niti ne, kje je bilo objavljeno, bom kasneje na koncu izdal tudi to ime, čeprav verjetno tisti, ki sledite tem razmišljanjem v strokovnih in drugih publikacijah, boste hitro ugotovili, kdo to je. Dovolite, da ga na kratko citiram. Takole pravi.
"Pomembnejša je bila podoba našega šolskega sistema grajenega v dobri veri velikih števil in kvantitativnih kriterijev. Osrednje merilo je število vpisanih, množica formalnih preverjanj, različnih točkovanj znanja. Šole s 300 do 400 maturanti so postale sodobne tovarne znanja. Zopet paradoks. V gospodarstvu z deindustrializacijo globalna tovarna opušča tradicionalni furdizem, tekoči trak, in telorizem, kvantitativno merjenje dela. Toda oboje se je očitno naselilo v šolski sistem. Medtem ko v globalni ekonomiji postajajo vse pomembnejši in močnejši majhni igralci, kakovost poslovanja in podjetniška inovativnost, znanje kot intelektualni kapital in učenje kot temeljna poslovna kultura, množično izobraževanje zamenjuje kakovost, kvantiteto, intelektualno kreativnost utaplja v formaliziranih šolskih sistemih in pozablja, da je mogoče ljudi učiti in vzgajati predvsem v manjših timih in organizacijah". Še kratek citat malo naprej.
"Znanje nenadoma ni več zgolj analitična informacija, celota podatkovnih baz, temveč postaja komunikacija, medčloveški odnos, kultura in vrednota. Logiko in analizo o naših spoznanjih zamenjujeta zaupanje in intuicia. Racionalnost nadgrajuje človeška iracionalnost. Gotovost se spreminja v negotovost kot izrazito subjektivni in neobjektivni fenomen." Na eni strani je torej tisto, kar je značilno za naš šolski, vsaj v veliki meri za naš šolski sistem, in je bilo značilno predvsem za družbo 19. in precejšnji del družbe 20. stoletja. To so kvantitativni, merljivi kriteriji. Osrednje merilo je število vpisanih, množica formalnih preverjanj znanja, različna točkovanja znanja, množična šola, in še sam dodajam, pomemben je predvsem, govorim, čim višji odstotek študirajočih, šolajočih, tistih, ki opravijo izpite oziroma maturo in tako naprej in tako naprej.
Skratka, opravka imamo predvsem s številkami, s kvantiteto, z uspehom, z rezultatom, z objektivnostjo, razumom, logiko. Na drugi strani pa imamo opravka z nečim drugim. To pa je po mnenju avtorja tisto, kar naj bi bilo značilno za znanje oziroma za družbo 21. stoletja. Znanje, ki ni več zgolj analitična informacija, celota podatkovnih baz, znanje postaja komunikacija, medčloveški odnos, kultura in vrednota. Logiko in analizo v naših spoznanjih zamenjujeta zaupanje in intuicija, racionalnost nadgrajuje človeška iracionalnost, gotovost se spreminja v negotovost kot izrazito subjektivni in neobjektivni fenomen in tako dalje. In to je znanje za družbo, za 21. stoletje. In še, kdo je o tem pisal. 21. junij 1999, Sobotna priloga, dr. Bogomir Kovač. Najbrž ni treba posebej povedati, kdo je ta človek.
Ali je naš koncept šolstva torej po teh kriterijih bolj usmerjen v 20. ali v 21. stoletje? Odgovor ne bo težak, saj so pri roki kar naslednji dokazi. Zunanje preverjanje znanja na koncu devetletke, naj povem, da po mojih informacijah, pa mislim, da držijo, objavljene so bile v časopisu, od držav Evropske zveze pozna preverjanje znanja na koncu devetletke samo Velika Britanija.
Drugič. Uzakonjena zunanja diferenciacija, ki jo Evropa, tam, kjer jo še poznajo, opušča. O tej zunanji diferenciaciji, ne vem, upam, da jo poznate, to je tisto, ko bo potrebno otroke v 8. in 9. razredu uvrstiti v tri skupine glede na njihove zmožnosti, sposobnosti itn. 80% zunanjega preverjanja znanja na maturi s tremi obveznimi predmeti, kar tudi ni pogosta praksa v državah Evropske zveze, in predvsem, kar naprej govorimo o številkah, torej o kvantiteti, o količini, nič pa se ali pa zelo malo pa se sprašujem o kakovosti znanja.
Kandidat za ministra dr. Zgaga se je na odboru, ko se je predstavil za ministra, pohvalil in to je bila tudi redna navada bivšega ministra, koliko, zopet ta kvantitativni pristop, študentov in študentk študira danes več kot pred leti. Ničesar pa ni povedal o naslednjem. To pa je tisto drugo, zaradi česar tudi mislimo oziroma ne bomo podprli kandidata za ministra dr. Zgago.
Komisija za samoocenjevanje kakovosti študija ljubljanske univerze je pred kratkim ugotovila naslednje. Študent potrebuje v povprečju 7 let do diplome. Imamo več kot eno petino izrednih študentov. Od 21.478 vpisnih mest za študij na fakultetah in visokih šolah je kar 7.370 vpisnih mest namenjenih za izredni študij, torej več kot tretjino. Le 53% jih napreduje iz 1. v 2. letnik, več kot ena četrtina neuspešnih študentov se izgubi oziroma se ne vpiše ponovno v 1. letnik študija, samo vsak tretji študent ni izgubil letnika. To pa so seveda podatki, ki se nanašajo na kakovost. O tem kandidat za ministra ni na predstavitvi spregovoril ničesar. In še ena kritika. Ta kritika je podprta tudi s kritiko odbora za šolstvo OECD, ki je pred nekaj več kot pol leta predstavil več kot dveletno raziskovanje oziroma spremljanje našega šolskega sistema. Ob tem, da je v časopisu po predstavitvi, zaključni predstavitvi, tiskovni konferenci pisalo, mislim, da v Delu, odlično, petka za naš šolski sistem, se je pozabilo povedati tudi nekatere kritične pripombe, ki jih je ta odbor naslovil na naš šolski sistem.
Prvič. Ločevanja različno zmožnih otrok, zunanje difirenciacije v osnovni šoli, po njihovem mnenju bodo učinki bolj negativni, kot pozitivni, zlasti z vidika enakih možnosti otrok.
Drugič. Ni raziskav na področju uvajanja in izvajanja novosti v praksi.
Tretjič. Nič ni raziskav, kako izboljšati učinkovitost dela v razredu. Premalo je sodelovanja staršev pri prenovi šolstva. Telo, ki je odgovorno za izvedbo šolske reforme, ne more biti odgovorno za spremljanje uspešnosti uvajanja novega sistema. Šolski inšpektorat mora delovati izven ministrstva za šolstvo. Skrbi pa jih tudi naraščanje števila izrednih študentov, ki tudi že ogroža kakovost. Izredno visoke šolnine so vprašljive z vidika socialne pravičnosti.
Sam bi tukaj dodal še eno stvar. Veste, da imamo že na tej seji tudi predlog sprememb zakona o visokem šolstvu, ki sta ga vložila dva poslanca. Tisti prvotni predlog seveda ni tako globoko posegel v spremembo zakona o visokem šolstvu, kasneje, to kar imamo pred seboj, pa bistveno posega v sistem visokega šolstva. Recimo lastnina, odloča se o lastnini, odloča se o novem načinu financiranja visokega šolstva in še o čem, kar so, po našem mnenju, seveda zelo pomembne zadeve. Ob tem novem predlogu pa vlada ni rekla niti besedice, sploh se ni opredeljevala. To govorim zato, ker je kandidat za ministra dr. Zgaga bil, ko je bil še sekretar na ministrstvu, zadolžen ravno za visoko šolstvo.
Glede na vse povedano, naj zaključim. Dva razloga sta po našem mnenju, ki sem ju sedaj navedel, bistvena, zelo pomembna, mogoče bo kdo navedel še kakšnega drugega, tista, ki nas ne moreta prepričati, da bi podprli novega kandidata za ministrstva za šolstvo in šport dr. Pavla Zgago. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Mežan. Stališče poslanske skupine združene liste socialnih demokratov bo predstavil gospod Borut Pahor.
BORUT PAHOR: Gospod predsednik! Dr. Zgaga! Visoki zbor! Združena lista socialnih demokratov je v zadnjih letih, posebej takrat, ko je bila v vladi, dejavno sodelovala pri nastajanju novega koncepta in sistema šolstva. V tem smislu je to tudi naš koncept in naš sistem z vso temeljno zakonodajo vred, za katero smo se tudi opredelili. Seveda ne brez nekaterih različnih pogledov, ki so se v zadnjih letih morda še bolj izostrili. Izkoriščam to pomembno diskusijo, da nekatere od njih predstavim.
Diskutiramo namreč o imenovanju ministra za šolstvo in šport, ministra torej, ki se bo ukvarjal verjetno z najpomembnejšo surovino slovenske prihodnosti, to je znanjem, zato in ni nepomembno, kako bo pri tem uspešen.
Poleg sprememb, ki jih je minister najavil v svojem, kot sem slišal, zelo imenitnem nastopu pred odborom za šolstvo in šport, bi rad izpostavil še nekatere, ki sicer po našem mnenju ne pomenijo začetek izgradnje novega šolskega sistema, pomenijo pa spremembo v filozofiji. Doktor filozofije se bo gotovo strinjal, da so tudi spremembe v filozofiji izjemno važna stvar.
Če označim sedanjo filozofijo šolskega sistema na kratko, bi dejal, da izhaja iz pravice vsakega, da napreduje do vrha lastnih sposobnosti, tako da tiste, ki se temu vrhu že približajo, sistem preusmerja v lažje programe, v stranske veje izobraževanja ali pa jih odloži na trg delovne sile, zlasti s pomočjo različnih preverjanj znanja, ki so postala že skoraj najvažnejši del življenja naših otrok. To je tista vrsta socialne pravičnosti in enakosti, ki ji upravičeno dajemo predznak liberalne enakosti in pravičnosti.
Kadar pa seveda ta koncept pravičnosti povprašate po socialnih razlikah, ki bi jih bilo treba vzeti v račun in pomagati tistim, ki nimajo enakih možnosti za napredovanje zaradi razmer, v katerih živijo, zaradi družinskih razmer, zaradi specifične oddaljenosti od središč kvalitete, dobite pač odgovor, da je za socialno ogrožene na voljo dovolj korektivov, pa naj gre za subvencioniranje šolske prehrane, za štipendije ali posojila. Ta odgovor, predlagam državni zbor, tega visokega zbora ne sme zadovoljiti in mora od ministra terjati, da se tem vprašanjem socialnega razlikovanja, kljub kratkemu času njegovega mandata, posveti bolj, kot je morda napovedal v svojem, kot že rečeno sicer, prepričljivem nastopu.
Mi vemo, da se socialne razlike tudi glede tega večajo. Vsak dan prihaja domov več položnic za različne vrste, že iz osnovnih šol, ki naj bi bile sploh brezplačne, pa naj gre za izlete, za šole v naravi, ki jih pač posamično šola načrtuje. Na ravni srednje šole ni nič drugače. Nasprotno, plačevanja različnih dodatnih stroškov je še več. Poleg tega je sistemska usmeritev šolanja na prehodne izpite, male in velike mature, povezana z utemeljeno ambicijo doseganja čim boljše izobrazbe in izkazanih rezultatov, spremenila sam potek šolskega sistema, njegovo naravnanost in zahtevnost.
Zato mirno lahko ugotovimo, da brez jemanja najrazličnejših dodatnih oblik izobraževanja, zlasti pa posebej plačanih inštrukcij, razen pri izjemnih sposobnostih, sploh ni več mogoče pričakovati optimalnih rezultatov. Ne gre torej sedaj samo za večje stroške šolanja, gre tudi za to, da šola zavestno prenaša precejšen del šolanja na izvenšolske učne procese in se s tistimi, ki nimajo že razvitih sposobnostih znanj ali pa zaostanejo iz kakšnih posebnih okoliščin, skoraj ne ukvarja več.
Dodatno se zadeva zaplete na visokošolski ravni, kjer je način opisovanja in financiranja tak, da marsikje vsiljuje odločitev za izredni študij. Število rednih vpisnih mest je izračunano tako, da lahko pride določena visoka šola ali fakulteta do primernega števila izrednih študentk in študentov, ki seveda prinašajo dodatni zaslužek. Tako se je kategorija izrednega študija, iz nekdanje - če dovolite tako oznako - andragoške, spremenila v povsem komercialno in dejanski redni študijski populaciji namenjeno kategorijo. No, ne bom našteval primerov dalje, ki jih je več.
Potrebne spremembe, o katerih sem govoril, so potemtakem očitne. Ne gre le za socialno politiko v šolstvu, ki naj prestreza tiste, ki ne zmorejo šolati svojih otrok zaradi socialnih ali drugih razlogov, ampak tudi za neko nezdravo komercializacijo šolstva, v katero poleg splošne naravnanosti družbe šolstvo sili tudi ministrstvo z načinom financiranja in z lastno filozofijo, ki je prevladajoče kompititivna. Meni je seveda tudi osebno, če smem reči, povsem jasno, da naša šola, posebej na prehodu v novo tisočletje, v globalni svet komunikacij in novih znanj, ne more biti drugačna kot kompatitivna. Tisto, o čemer govorim v svojem nastopu, je, kako tej kompetitivnosti ob bok postaviti tudi neko solidarnost, ki bo omogočila, da bo prišlo do višje izobrazbe več otrok in ljudi, da bomo seveda ustvarjali, če mi je sedaj dovoljeno reči, tudi izobrazbeno elito, ki se bo lahko vključila v mednarodni tok znanja in zavoljo obeh učinkov dosegali, da se bo ta, kot sem rekel, morda najpomembnejša surovina, s katero Slovenci vstopamo v tretje tisočletje, znanje, plemenitilo v korist vseh in slehernega posameznika.
V tem smislu torej mislim, da so potrebne spremembe. Ne vem, koliko od tega smemo pričakovati povsem upravičeno od dr. Zgage kot verjetno novega šolskega ministra. Njegov mandat bo zares krajši, kot verjetno terjajo taki posegi v reforme. Vendarle se mi zdi pomembno, da se kot novi šolski minister do teh vprašanj opredeli. Če bo danes nastopal v tej razpravi, bi si želel, da morda reče kakšno besedo o tem.
Naj sicer rečem, da Združena lista socialnih demokratov kot opozicijska stranka ne bo nasprotovala imenovanju novega šolskega ministra. To pa utemeljujejo z dejstvom, da potrebuje šolski sistem, ki je, kot rečeno, v globalu po našem mnenju ustrezen, tako za slovensko sedanjost kot prihodnost, nek mir, politični mir, predvsem stabilnost in profesionalnost, ki omogoča tudi preudarne spremembe.
Ministra na koncu sprašujem, ali znotraj tega konteksta preudarnih sprememb vidi tudi nekaj tistih naših zahtev, o katerih sem govoril v svojem nastopu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Borut Pahor. Stališče poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov bo predstavil gospod Alojz Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Gospod minister, spoštovani gospod kandidat za ministra.
V imenu poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov bi rad najprej dejal, da ob menjavi ministrov na tem resorju, nedvomno govorimo o bistvenih zadevah v zvezi z našo prihodnostjo. Kajti vzgoja je gotovo tisto področje, preko katerega se bomo primerno ali neprimerno odzivali na vse močnejše izzive sodobnega in prihajajočega časa. Mi kot opozicijska stranka ne vidimo utemeljitve, da bi podprli kandidata za novega ministra, ker ne vidimo nobenih možnosti za to, da bi prišlo do sprememb, za katere menimo, da so nujne oziroma so nujno potrebne.
S tem se ne opredeljujemo do osebnosti gospoda ministra, dosedanjega državnega sekretarja, ampak do šolske politike, do katere smo kritični. Pod gospodom ministrom Gabrom smo bili priče velikokrat nastopov, ko se je veliko govorilo o sistemskih spremembah, o procentih, o formalnostih, o funkcioniranju itn. Malo pa smo slišali o vsebinskih zadevah. Seveda nas to zaskrbljuje in vidimo, da je v naši šoli, ne po zaslugi učiteljev oziroma pedagoških delavcev, ampak po zaslugi vodenja take šolske politike, niso primerni poudarki na vzgojni dimenziji šole. Nekaj let že traja ta debata, ali vzgoja ali sploh vzgoja oziroma kako vzgoja ali vzgoja kar sama po sebi teče že s tem, ko otroci dobivajo nove informacije, skratka, s poukom samim itn.
Za nas je bila ta debata marsikdaj silno mučna, ker smo menili, da so nekatere zadeve vendar tako trdno postavljene tudi pri nas, da v njih ne bo tekla neka osnovna debata. Mi menimo, da je v teh letih vodenja slovenskega šolstva s strani gospoda ministra Gabra, da je šola na nek fin način ostala ideološki rezervat oziroma ideološko vrednostna monokultura, sedaj slovenskega liberalizma, ki razvija neko sproščeno poljubnost, ne razvija pa šole, po našem mnenju, iz katere bi izhajali samozavestni in ponosni mladi Slovenci ali drugi državljani naše države. Mi v tej šoli pogrešamo odnos do življenja, ta šola bi morala biti tudi šola za ustvarjalen odnos do življenja v bistveni dimenziji te besede. Ta ideološka monokulturnost se kaže tako v strukturi zaposlenih na ministrstvu za šolstvo, kot v učbenikih. Nas zaskrbljuje, da naše šolstvo, da naš šolski sistem oziroma tisti, ki ga vodijo, niso poskrbeli skorajda nič za to, da bi naši šolarji vedeli, zakaj je moralo priti na Slovenskem do spremembe, zakaj je končal stari red, vsaj formalno, in kaj pomeni demokracija. To so kratke, majhne omembe, da se je pač nekaj zgodilo. Naši otroci ne izvedo, kaj je bilo narobe, ne leta 1945, ne do leta 1990. To se nekako pokrije oziroma na nek način teče tukaj kontinuiteta. Pogledi na zgodovinska dogajanja so več ali manj nespremenjeni, pa vendar je prišlo povsod v državah s totalitarno preteklostjo do določenih revizij. To, kar so rekli na svojem simpoziju pred nekaj leti slovenski zgodovinarji, da bo treba del slovenske zgodovine napisati na novo, se v slovenskih šolskih učbenikih malo čuti. Torej, naši otroci ne dobijo vtisa, da je bilo kdaj kaj v naši zgodovini narobe. Seveda, mi razumemo, zakaj je tako, ne moremo pa tega sprejemati.
Nas bi zanimalo, da bi nam danes minister povedal, kako je z našim mladim slovenskim človekom, kaj čuti, kako dojema sebe, kako dojema svojo družino, kako čuti svojo nacionalno pripadnost, kako vidi svojo državo, da ne bi šli do vprašanj, ki se postavljajo v zvezi s takoimenovano domovinsko ali državljansko vzgojo, ki je liberalizmu izrazito tuja. Je ta človek samozavesten, je ponosen, se veseli, da živi tukaj skupaj z nami itn. To so neodgovorjena vprašanja oziroma odgovori nanje so v marsičem neprijetni, kajti po mnenju naše skupine te samozavesti in tega ponosa ni. Jasno je, da šola ne more opraviti vse vzgojne in vse informacijske, ne vem kakšne še, vloge. Mi ne zahtevamo od šole več, kot ji gre, vendar želimo, da se naši otroci šolajo oziroma vzgajajo tako, da bodo veseli, samozavestni in ponosni člani te družbe, tega naroda in pripadniki te države. Torej tukaj čutimo izrazit izrazit manjko. Ko govorimo s starši ali pa, ko smo sami starši, pa pregledujemo učbenike, pa to, kar si otroci zapisujejo, vidimo velike luknje. Še enkrat rečem, tega ne pripisujmo učiteljem, ampak šolski politiki. Naše izhodišče je in bo ostalo: Treba je učiti o, pa tudi vzgajati za. Ne vzgajati za neko strankarsko ali politično opcijo, ne za neko ideološko opcijo, ampak za tisto, kar omogoča sožitje. Ni dovolj govoriti o strpnosti, ali o nestrpnosti. Treba je govoriti tudi angažirano za vrednote, na katere lahko vsi stavimo. Ne govorimo tukaj o nobenem ekskluzivizmu. V tem smislu menimo, da naša šola ne daje tiste moralno-etične podlage za življenje našim otrokom.
Ta debata kar naprej teče, tekla je tudi v nacionalnem kolikularnem svetu. Da so tam take težave, je naša razlaga v tem, da torej gre za to ideološko monokulturo, ki so se ji nekateri uprli tudi tako, da so odšli iz kolikularnega sveta.
Še nekaj bi rekel. Mi smo se odločili za demokracijo. Mislim, da je eden od naših poslancev že opozarjal na razliko v odnosu do lastnine, ki je eden od temeljnih odnosov v demokratičnih družbah, v odnosu do šolskih prostorov v državni šoli in v zasebni šoli. Marsikje je ta razlika zelo velika. Mi trdimo, da naša šola ne vzgaja šolarjev v pravem odnosu do lastnine. Tudi tu se še stari odnos, ko je bilo tako "vse naše", nadaljuje. Zato marsikje nenavadne slike v naših šolskih prostorih.
Marsikaj bi se dalo reči. Ko govorimo s starši, opozarjajo na dve stvari: na vprašanje vzgoje in na vprašanje nasilja. Tudi nasilja, kot družbenega pojava, ne more reševati šola, če ga ne rešujemo tudi v družinskem okolju in še kje drugje. Ampak tak izbruh nasilja, kakor ga doživljamo v Sloveniji, je tudi izraz šolskega sistema oziroma vodenja šolske politike same. Določene "permisivne" politike, kot bi temu rekli, ali so pa iznašli Amerikanci, pa so se "permisije" že precej odrekli, ne. Ta poljubnost, kot jo je liberalizem uvajal v naši šoli, ko izrazito stavi na pravice, malo pa reče o dolžnostih, je seveda napačna smer razvoja našega šolskega sistema.
Kakor je ponavadi odhod ministra podlaga za to, da pride do kakšne spremembe, se nam zdi utemeljevanje gospoda ministra Gabra ob njegovem odhodu na nek način zaskrbljujoče. On je povedal, bom govoril v drugačnem jeziku kot on sam, da je v bistvu šolski sistem tako zacementiran, da gre on lahko za nekaj časa v politiko ali na dopust. Kratkoročno se ne more nič zgoditi, ker je stvar tako fevdalizirana. Tudi mi menimo, da je tako zacementirana, da se na kratek rok veliko ne bo zgodilo, ampak znamenja drugačnosti se pojavljajo iz dneva v dan. Tudi znamenja zdrave pluaralizacije.
Mi menimo, slovenski krščanski demokrati, da je do šole, kakršno bi si želeli v skladu z vrednotami in načeli, ki smo jih sprejeli z odločitvijo za demokracijo in za samostojno državnost, še zelo daleč.
Ko minister odhaja, bi mu rad izrekel priznanje za tisti del, za katerega menimo, da pomeni pozitiven napredek v razvoju našega šolstva, hkrati pa zaključil z mislijo, s katero sem tudi začel da bo treba po tej rundi razvoja slovenskega šolskega sistema storiti precej, da bomo prišli do koncepta, ki bo gradil suvereno, samozavestno in ponosno osebnost naših otrok v skladu z vrednotami in načeli, ki jih demokratična družba sprejema. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera od poslanski skupin obrazložiti svoje stališče? (Ne želi.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev. Štirje so pisno prijavljeni. Razprava ostalih poslancev bo poslovniško omejena na 5 minut. Prva je k razpravi prijavljena gospa Majda Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Pozdravljeni! Rada bi se zahvalila gospodu ministru Gabru za eno najbolj plemenitih gest za slovenski narod, da je odstopil in razložila svoj glas, da ne bom podprla predlaganega iz naslednjih razlogov.
Še bivšemu gospodu ministru Gabru. Njegovi razlogi, ki jih je navedel za svoj odstop, so vzbudili veliko dvomov. Ali je šolska reforma res tako temeljita, tako dobro pripravljena, tako strokovno nesporna, da nič ne more iti narobe, kot je sam odgovoril in tudi je bil to eden od njegovih razlogov, da se umika? Ali pa je tako zgrešena, da se njen idejni vodja raje umakne prej, predno se napake pokažejo v praksi? Na papirju je lahko biti zmagovalec. Iz šolske zgodovine pa vemo, da skoraj vse šolske reforme propadajo v praksi. Tudi sama sem bila v šolski reformi in sama vem, koliko mladih je zaradi teh reform tudi bilo prizadetih.
Kako je mogoče, da se hoče minister umakniti v mirno pedagoško delo na univerzi, hkrati pa bo vodja ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegica Zbačnikova! Dovolite, da vas opozorim ...
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Prosim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... da je sedaj na dnevnem redu vprašanje izvolitve novega ministra. Vsebina odstopa ni tema te razprave.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Gospod predsedujoči, predsednik! Govorim v kontekstu 2. točke. Namreč, zahvaljujem se gospodu ministru, ki je odstopil, in pa obrazlagam svoj glas, da ne bom podprla novega. To je v kontekstu. Razlagam, zakaj se zahvaljujem, in potem zakaj tudi ne bom glasovala za novega.
Kako je mogoče, da se hoče minister umakniti v mirno pedagoško delo na univerzi, hkrati pa bo vodja volilnega štaba, kar je izrazito politična funkcija. Ali pa so morebiti vzrok ponovne nepravilnosti v zvezi z maturo, za katero je lani zagotavljal, da ima odličen sistem notranje kontrole, ki sam odkrije vse napake. Kako si lahko odhajajoči minister dovoli, da sam predlaga predsedniku vlade kandidata, med katerimi naj bi izbral Gabrovega naslednika?
V tem trenutku je smiselno razmišljati, kakšnega ministra bo slovensko šolstvo imelo, kakšnega šolskega ministra potrebuje za to obdobje. Vsi vemo, da je šolski sistem preveč zapleten in preveč občutljiv, da bi se lahko s tem igrali. Hkrati pa morata mandatar in parlament pogled usmeriti naprej, izbrati novega ministra s ciljem, da se zagotovi dolgoročen, stabilen, evropsko naravnan šolski sistem.
Slovenija potrebuje ministra, ki bo zmogel v kulturnem dialogu s predstavniki verujočih zagotoviti tak šolski sistem, da bo sprejemljiv tudi zanje. Svoje moči pa namesto v konflikte s cerkvijo umerjati v reševanje problemov, ki jih najbolj občutijo otroci, učitelji, starši: odpravljanje ključnih slabosti slovenskega šolskega sistema, o katerih v naši družbi že vrsto let obstoja velika stopnja soglasja in tudi veliko empiričnih podatkov, prevelika obremenjenost učencev z delom v šoli in doma, zlasti z učenjem na pamet kopice dejstev. Tudi starši smo čedalje bolj obremenjeni s šolskim delom, šola je preveč storilnostno usmerjena, naši otroci imajo vrsto psihosomatskih težav, kar tudi v zadnjem letu poročajo študije instituta za varovanje zdravja. Slovenska mladina pa je v samem svetovnem vrhu po številu samomorov in poskusov samomorov. Starši se s strahom sprašujemo, ali je naš otrok že poskusil drogo. Povečuje se nasilje v šoli. Velik del, po nekaterih podatkih celo četrtina mladih, sploh ne pride do poklica.
V naši mladi državi so to vprašanja, ki so še kako pereča, tako pomembna, ko postavljamo temelje našega šolskega sistema. S tem določamo kulturno in duhovno podobo prihodnjih slovenskih rodov. Kakršna bo šola, taka bo prihodnost slovenskega naroda. Šola je torej bistvenega pomena za našo prihodnost.
Naj v tej zvezi pripomnim, da vsi mednarodni dokumenti o vzgoji in izobraževanju naročajo, da mora šola vzgajati za rasno, narodnostno in versko strpnost.
V Evropski konvenciji o varstvu človekovih pravic je izrecno zapisano: "Pri izvajanju funkcij, ki so v zvezi z vzgojo in izobraževanjem, mora država spoštovati pravice staršev, da zagotovijo svojim otrokom takšno vzgojo in izobraževanje, ki sta v skladu z njihovim lastnim verskim, filozofskim prepričanjem."
Šola, do katere imamo pravico, naj poleg solidnega izobraževanja, vzgaja v duhu medsebojnega spoštovanja, solidarnosti, poštenja, odgovornosti zase in za druge. Mlade naj pripravlja na urejeno družinsko življenje, naj jim vliva državniški čut in smisel za narodno skupnost. Vzgaja naj jih v optimizmu in jih poziva k lastni iniciativi, k volji in veselju do življenja, ne pa do odločanja za smrt, kar na žalost pri nas iz dneva v dan naša mladina dokazuje. Samo tako bomo mlade obvarovali pred nevarnostmi nasilja, mamil, samomorov. Zato si moramo po demokratični poti prizadevati za spremembo sedanje šolske zakonodaje in oblikovati šolo, ki bo v skladu z zgodovinsko, kulturno in versko identiteto slovenskega naroda.
Šola je preveč resna zadeva, da bi si jo smel kdorkoli prisvajati. Šolska zakonodaja mora biti sad narodovega soglasja. Pri njem morajo sodelovati vse strokovne, kulturne in duhovne sile, navzoče med nami. Za našo prihodnost v združeni Evropi je strokovno kvalitetno, kulturno razgledano in duhovno bogato šolstvo bistvenega pomena. Zato se moramo tega vprašanja lotiti z veliko modrostjo, brez strankarskih ozkosti ali ideoloških zavor ter gledati na to, kar je resnično dobro za našo mladino, za naš prihodnji rod. Otroci imajo pravico do popolnega razvoja osebnosti, starši pa pravico, da soodločamo o vzgoji in izobraževanju svojih otrok. Pravica otrok do polnega razvoja osebnosti pa je ovirana že v sedanji osnovni šoli. Nacionalni korikularni svet je v izhodiščih korikularne prenove sam ugotovil, da je prevelik poudarek na spoznavnih vidikih izobraževanja in to pušča ob strani vzgojno in socialno funkcijo šole. Mednarodne primerjave kažejo, da sedanja osnova šola daje na predmetni stopnji večji poudarek naravoslovju kot druge evropske države, v celotnem programu pa izostanejo vzgojni predmeti, etika, religija, morala. Kot opozarjajo številni slovenski strokovnjaki za osnovo šolo, novi zakon o osnovni šoli še bolj poudarja izobraževalno funkcijo osnovne šole, tako v ciljih, kot s standardiziranim preverjanjem znanja ob koncu prvega in drugega triletja ter zunanjem preverjanju znanja. Korikularna prenova osnovne šole še dodatno zmanjšuje delež ur za takoimenovane vzgojne predmete v zadnjem obdobju: umetnost, tehnika in še bi naštevala.
Pravica staršev, da soodločamo o vzgoji in izobraževanju svojih otrok, je v Sloveniji uresničena v bistveno manjši meri kot v večini demokratičnih evropskih državah. Strokovno najbolj sporne rešitve v novi devetletni osnovni šoli pa ne izhajajo iz zahtev staršev, to je začetek osnovne šole s šestim letom starosti, obvezno zunanje preverjanje znanja, obvezno ločevanje učencev na tri nivoje pri treh predmetih v zadnjih dveh razredih osnovne šole, zmanjšanje deleža ur za vzgojne predmete in za tehniko, povečanje števila ur pouka, ki ga mora otrok preživeti v šoli, in še bi naštevala.
Starši in tudi otroci predvsem opozarjamo na preobremenjenost otrok z učenjem dejstev, prenatrpanost učnih načrtov ter premajhen poudarek na vzgojnih nalogah šole, skrbi nas naraščanje nasilja in različnih oblik zasvojenosti. Zdravniška poročila, tukaj dodam lahko tudi svoje izkušnje, pa pričajo o vedno pogostejših in hujših psihosomatskih motenj, ki vodijo v resna obolenja. Te slabosti je mogoče začeti odpravljati že v okviru sedanjega programa osnove šole, ne pa njihovo reševanje vezati na obsežne strokovno sporne ali celo drago uvajanje sistemske spremembe, ki jih starši ne želimo.
In nenazadnje, da zaključim. Potrebujemo ministra, ki bo zmožen zagotoviti tudi dostojno nagrajevanje učiteljev in dvigniti njihov ugled, zagotoviti mir in motivacijo za ustvarjalno delo in ne ministra, ki bo podpisal za tisoče učiteljev žaljive pravilnike o plačah, pravilnik o razvrščanju v plačilne razrede, kot ga je bivši minister Gaber podpisal leta 1997 in je s številnimi spori, ki jih je povzročil, prišel celo v poročilo varuha človekovih pravic.
Na koncu si želimo ministra, ki bo nadaljnji ponovni razvoj slovenskega šolstva zastavil tako, da bodo mladi odrasli v pokončne, zdrave osebnosti, svetu odprte ponosne Slovence in ne bomo potrebovali zopet tujih državnikov, da nam bodo dvigovali samozavest in govorili o naši zgodovinski identiteti. Zato bom glasovala proti. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Jože Zagožen ali imate vi repliko ali razpravo? 5-minutno razpravo. Besedo ima gospod Branko Kelemina. Za njim je gospod Vincencij Demšar.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani predsednik, poslanke, poslanci. Spoštovani kandidat za ministra, gospod Pavel Zgaga.
V svoji kratki razpravi bi opozoril oziroma postavil mogoče eno, dve vprašanji kandidatu in bi tudi prosil, v kolikor je le mogoče, da bi nanje tudi odgovoril.
Ena od velikih oziroma če ne ena največjih napak tudi prejšnjega ministra je med drugim prav gotovo, po moji oceni seveda, to moje lastno prepričanje, tudi tako imenovani pravilnik o dolžnostih in pravicah učencev in dijakov, ki je bil pač sedaj v veljavi pri nas. Mislim, da je s tem pravilnikom bila našemu šolstvu storjena izredno velika škoda. Kajti morali bi se zavedati, da v tem pravilniku vsi, ki so seveda tukaj prizadeti, poznajo samo svoje pravice. Mlade osebnosti ne morejo, ne znajo ločiti, kaj so to obveznosti, ampak v glavnem gledajo samo svoje pravice. Poglejmo, kaj se je "izcimilo" iz vsega tega.
Dokazov, mislim, da je dovolj. Tudi so že bili danes tukaj opozorjeni. Pa ne glede na to, čeprav so 10-krat povedani, mislim, da ni odveč. Dijaki nimajo več pravega odnosa do šolskega inventarja. Marsikdaj se inventar razbije in nihče ne ve, kdo je to storil. Ve pa se, kdo to mora plačati. Potem pravice, da si lahko vsak dijak vzame dopust, kadar si hoče, in tako naprej. To so taka vprašanja, ki jih ne bi bilo potrebno spravljati v pravilnik, ampak sem trdno prepričan, da bi vsak profesor in tudi ravnatelj vsakemu učencu, če bi na primeren način zaprosil za dopust, v imenu tudi svojih staršev in tako naprej, da bi ta dopust tudi dobil. Ali neko odsotnost v določenem času iz šole. Tako si pa lahko učenec samostojno izmisli, kadar hoče, in lahko vzame dopust. Na osnovi tega pravilnika je seveda tudi nastalo ogromno nasilja v šolah, kajti profesorji in učitelji so tako rekoč brez vsakih pravic. Velikokrat sem se pogovarjal s profesorji, učitelji in so mi povedali tragične zgodbe. Seveda to dokazuje tudi povečano nasilje v naših šolah, tudi o tem, kar je že bilo povedano, da smo dobili tako rekoč mamila v šole. In še je cela vrsta pomanjkljivosti in napak.
Seveda vas tu ob tem vprašam, kaj je potem boljše, več vzgoje in več šolske discipline ali je boljše ustrahovanje posameznih šolskih band, če jih tako imenujem. Prepričan sem, da je prav zaradi tega, tudi zaradi tega, v temeljih šolski sistem uničen v svoji osnovi, tako rekoč, in bodo popravki dolgotrajni in pa tudi dragi. Osebno se seveda zavzemam za prijazno šolo za vse, ne pa za vandalizem in nasilje posameznikov nad večino, torej upoštevanje nekih norm in nekih vrednot, ki so podedovane in so tako rekoč preizkušene, vendar smo jih mi s tem liberalizmom zavrgli in težko jih bo zopet najti ter postaviti v življenje.
Seveda vas ob tem sprašujem, spoštovani gospod minister, kandidat za ministra, ali ste pripravljeni ta pravilnik popraviti in napisati takega, ki bo primeren današnjemu času in tudi prihodnosti. Mislim, da je to potrebno, ne zavzemam se za to, da se izvaja kakršenkoli teror nad učenci, ampak da se napiše, če že je pravilnik, naj bo primeren, vzgojen, vljuden, takšen, kakršen mora biti. Prosim, da mi na to vprašanje odgovorite.
Druga stvar, o kateri bi želel vaš odgovor, so pa tudi neke nepravilnosti, ki so bile izražene ob času interpelacije prejšnjemu ministru. Tu je seveda veliko veliko napak, ki so bile tam opozorjene - kako se boste lotili odprave teh napak, predvsem me pa zanima, če boste zamenjali posamezne problematične državne sekretarje in tudi druge, ki so glavni motor vseh teh nepravilnosti. Minister kot tak, vemo, da ne more za vse odgovarjati, ne more. Velikokrat so motor vsi tisti, ki so za njim, in tam je treba postaviti prave ljudi. Predvsem je treba rešiti zadeve na področju investicij, kajti dobro veste - mi smo tukaj dokazali - da se tam dogajajo neprimerne stvari, gre za korupcijo, provizije. Samo če vam povem, kako te stvari gredo, ker so mi ljudje osebno - imam podatke še vedno tam, ki jih ob interpelaciji nisem uspel predstaviti - povedali, kako to gre. Če vas zanima - boš dobil posel, če boš približno za nek posel en milijon nakazal temu športnemu društvu, to pa vemo, da seveda preko športa, zaradi zakonodaje, ki jo danes imamo, se da denar zelo učinkovito prati, potem en milijon boš nakazal na ta račun, en milijon na ta žiro račun in potem bo posel tvoj. Mislim, da te stvari morate razčistiti in da morate postaviti na ta mesta, kjer so tisti, ki so kršili, tako rekoč neka pravila, neke norme, da se jih zamenja. Tukaj lahko rečem, da vsaj eden, najmanj eden ali več sekretarjev, v prispodobi povedano, je primeren za odstrel. Prosim, da mi odgovorite na ta vprašanja. Odgovori vaši bodo odvisni od tega tudi, kako se bom odločil pri glasovanju za vašo podporo ali vašo zavrnitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Kelemina. Razpravljal bo gospod Vincencij Demšar, za njim gospod Janša.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Posebej tudi pozdrav kandidatu za ministra in pa njegovemu spremstvu.
Danes se k besedi ne bi oglašal, če bi bil zadnjič na odboru za šolstvo in šport imel priliko, da bi postavil nekaj vprašanj kandidatu za ministra. Na ta način tudi nekako želim protestirati, kako se opravljajo taki hearingi oziroma zaslišanja kandidatov, ko ni nobenega pravega časa. Torej, seja je trajala do 14.10, ob 14.30 je bilo napovedano nadaljevanje državnega zbora. To praktično pomeni eno uro. Glede na aktualnost takega ministrstva, mislim, da ni pošteno, da se nam na tak način omeji čas, da ne moremo pridi do besede. Istočasno pa so bile še druge okoliščine, ki so nekatere od nas prisilile, da smo prej odšli.
Sedaj pa po vrsti nekaj vprašanj in komentarja. Gospod dr. Zgaga je rekel, da bo nadaljeval delo, da bo nadaljeval delo svojega predhodnika, vendar sem z veseljem ugotovil, da je tudi v zapisniku napisano, da vzgoje in izobraževanja ni moč ločevati, kar je njegov predhodnik, mislim, da je približno eno dobro leto od tega, na moje izrecno vprašanje, ko smo obravnavali vključevanje našega šolskega sistema z evropskounijskim sistemom, na moje vprašanje, zakaj pri prevodu "education" ne uporabljajo izraza "izobraževanje in vzgoja," mi je odgovoril: "Vzgoja je pa stvar staršev." Torej, to novemu ministru štejem v dobro. Upam, da se bo tega držal, da je vzgoja sestavni del izobraževanja.
Sedaj pa nekaj vprašanj, ki jih takrat nisem uspel postaviti. Vprašanje, ki se postavlja, je v tem, da pri nas imamo upad rojstev, s čimer pa menim, da na naše šole prihaja zmeraj manj otrok. Sedaj uvajamo devetletko in če to enostavno preračunamo, z devetletko bomo rabili približno za 11 % več učiteljskega kadra. Z upadanjem populacije, približno v desetih letih, so pa številke tudi, da bo pri nas ta upad pri otrocih za 30 %, kar pomeni, da bomo imeli v kratkem za približno 10 % preveč učiteljev. Gospod dr. Zgaga je nekako malo nakazal v to smer, rekel je, da se bo številčno gibanje stabiliziralo. Tako je ob predstavitvi rekel. Posebej pa je omenil še to, da bo se tudi poznalo permanentno izobraževanje odraslih in da bo to pomenilo nekakšno nevtralizacijo tistega viška. Sam sem prepričan, da tega permanentnega izobraževanja starejših za te učitelje ne bo toliko in sem še zmeraj prepričan tudi na podlagi teh številk, da bo višek učiteljev. Ta višek učiteljev poznajo tudi že druge države. Verjetno poznate. Recimo, meni je znano, da je v Celovcu za kakšnih 10% preveč učiteljev. Samo v Celovcu. Torej naša neposredna soseda, zato sprašujem gospoda dr. Zgago, kako kani rešiti ta problem.
Ko sem že pri teh izrednih študijih, kar pomeni v nadaljevanju, ko nekje se tisto osnovno izobraževanje konča - osnovno, tu mislim tudi fakulteto - je naslednje vprašanje, ali misli nadaljevati s sistemom, da bo tolikšno število izrednih študentov, kot jih že sedaj poznamo. Torej, ti izredni študentje pomenijo, po moje, eno hudo diferenciacijo, ker ta izredni študij je izredno drag. Sedaj nekateri pravijo, da plačajo 2.000 mark, nekateri pravijo več, nekateri nekaj manj. Torej gre za to, da je ta izredni študij postal izredno drag. Zato sprašujem gospoda kandidata, kaj kani narediti ravno pri tem, da bo študij bolj odprt in da bo na ta način tudi omogočeno, to bom pa rekel, da je bilo v prejšnjem sistemu pa res boljše, da nas je lahko več študiralo, kot pa sedaj, ko je treba tak študij plačevati.
Naslednje vprašanje, ki ga imam. Ne bi ga hotel posplošiti. Ampak, če vzamem primer loško občino, ki je v teh letih ministrovanja gospoda dr. Gabra, je bilo v šolstvu tako malo vloženo. Če omenim samo težnje za sprostitev tega glomaznega šolskega centra. Ko je občina dala velika sredstva za to, da bi se lahko ta šolski center drugače organiziral, da bi postal neka normalna šola. Ko je kupila občina prostore, ko so loške občine podpisale pogodbo z ministrstvom za šolstvo oziroma pravzaprav z vlado, da bo visoko usposobljeno za šolo za ravnatelje, da človek dobi občutek - jaz sem rekel, da ne želim psploševati, ampak občutek je, da tam, kjer ni pravi župan, prava vlada, prave stranke, tam jih je treba na nek način kaznovati. Kot veste, krščanski demokrati že deveto oziroma že v deseto leto gremo, ko smo v vodstvu občine Škofja Loka. Ampak ta občutek človek zares dobi.
Jaz, gospod dr. Zgaga, upam, da mi boste odgovorili, ker ste bili pač tudi dolgo časa državni sekretar, te stvari ste poznali, čeprav neposredno tega niste pokrivali, če sem prav seznanjen, ste imeli predvsem visoko šolstvo. Ali se bo v tem pogledu kaj spremenilo?
Nadalje, ko smo že pri šoli za ravnatelje, sprašujem stvari, ki se sicer na Loškem niso dogajale, vendar prebirali pa smo, to so bile pa obšolske dejavnosti. Nepravilnosti, ki so se tam dogajale, koliko jih je bilo, koliko jih ni bilo, bi želel, ali lahko na kratko tudi to pojasnite, kaj se bo s temi področji dogajalo. Očitno, to so nekateri, vsaj po pisanjih sodeč, prišli do dobrih služb, da bi pa v korist za šolo, za vzgojo in pa izobraževanje delali, pa tega ni.
Nekateri so me opozorili na vprašanje učbenikov. Kje je razlog, da je treba toliko novih in novih učbenikov? Zdaj na nekaterih področjih, jaz verjamem, da prihaja do novosti. Ali na področju fizike, recimo, za osnovno šolo prihaja tudi do toliko novih spoznanj ali pa do novih prijemov, kako bi tako področje učili? Mislim, da je to nek donosen posel za pisce učbenikov in pa za tiste, ki imajo koncesijo, da izdajajo učbenike. V tej zvezi je tudi že naš predsednik gospod Peterle omenil, gre tudi recimo za učbenik za zgodovino, koliko je v takem učbeniku domovinske vzgoje. Glede na to, kar je tudi že omenil, da so tudi mnenja zgodovinarjev, da bi bilo treba tu kaj novega drugače zastaviti, kot je bilo v teh 50-ih letih. V tem učbeniku, tega pa bolj poznam tudi po svoji profesiji, je res zelo malo novega duha, novih pogledov v primerjavi s prejšnjim časom.
Gospod dr. Zgaga, jaz nisem zagovornik verouka v šole. Mislim, da se te stvari dajo tudi drugače rešiti, če govorimo o verouku. Vendar poznam primere, če pa hočete, ga bom vam lahko povedal, da bo lokacija bolj jasna. Tak primer je recimo Bukovica, samo cesta je vmes, na eni strani šola, na drugi strani podružnična cerkev. Duhovnik ne sme v tej podružnični šoli imeti za otroke verouk in morajo otroci čez cesto v tisto mrzlo podružnično cerkev Sv. Klemena na Bukovici. Nalašč sem povedal lokacijo, da boste vedeli, kako te stvari v življenju izgledajo. Moram reči, recimo, da na primer v Poljanski dolini so našli skupen jezik in so se lahko zmenili. To je treba pohvaliti. Tudi tu bom lahko povedal, če bo potrebno, ime. Ampak povem pa, kje se stvari ne dajo dogovoriti. Zanima me, zakaj se tu na podeželju, kjer se teh stvari ne da urediti z nekim pametnim dogovorom, pa mislim, da ne bo nihče trdil potem, da je sedaj prišel verouk na osnovno šolo.
Kot očeta, ki imam otroke v celem spektru šol, od osnovne do fakultete, me izredno moti to, da so marsikje pred osnovnimi šolami - za ostale ne vem - varnostniki. Ali se teh stvari ne da rešiti na drug način, predvsem zaradi tega, ker kolikor mi je znano, so tisti, pred katerimi je treba varovati otroke, ki hodijo še v šolo, predvsem tisti, ki so prej hodili na tisto šolo. Mislim, da se je potem tam nekaj narobe zgodilo. In tu se vračam na tisto, v čemer sem vas pohvalil, če bo šola pod vašim ministrovanjem več vzgajala, sem prepričan, da bodo varnostniki počasi izginili in jih ne bomo več potrebovali, da bomo postali v tem pogledu zopet normalna šola.
Kot državnega sekretarja, ki ste bili doslej zadolženi za visoko šolstvo, pa vas sprašujem, kako da se je vam zgodilo to, da je bilo ravno vaše področje, zakon o visokem šolstvu, tisti predmet obravnave ustavnega sodišča, in kako to, da se niti potem, ko je tej odločbi pravzaprav rok že potekel, ni bistveno spremenilo.
Mislim, da sem nanizal nekaj vprašanj, za katera je po moje sedaj ravno pravi čas, da se o tem pogovorimo. Vesel bom, če bom dobil čim več teh odgovorov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ KOPAČ: Hvala, gospod Demšar. Besedo ima gospod Janez Janša, nato sledijo petminutne razprave.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Ob tej točki dnevnega reda razpravljamo o vladnem resorju, ki je, kar se tiče slovenske prihodnosti, ključen in najbolj pomemben. Minister, ki je doslej zasedal ta položaj, mislim, da sedem let, odhaja, prihaja novi, ki je bil tudi doslej del njegove ekipe. Prej smo slišali nekaj kratkih stavkov od dosedanjega ministra, ki je po sedmih letih povedal samo to, da odhaja na fakulteto in da je to nekaj povsem normalnega. Ob tem njegovem nastopu ni bilo razprave, čeprav mislim, da po poslovniku bi lahko bila. Nujno je, kar se dogaja tudi v dosedanjih razpravah ob tej točki, da se mešajo ocene dela dosedanjega ministra in stanje v šolstvu in razprave ob pričakovanjih dogajanj v šolstvu, če bo izvoljen novi minister oziroma imenovan novi minister. V zvezi s tem, kar je pa gospod Gaber povedal, bi pa rekel to, da se doslej v politiki ni še nikoli zgodilo, da bi nekdo sam prostovoljno odšel s političnega položaja zato, ker bi bilo vse v najlepšem redu. Takega primera še nikoli ni bilo. Eno leto pred koncem mandata. Tako tudi ta obrazložitev odstopa gospoda Gabra, ki je bila tukaj podana, stoji na zelo trhlih nogah, kar vsi vemo.
Ko se je tukaj iztekala interpelacija zoper ministra, ki danes odhaja, pred meseci smo dejali, da ne glede na rezultat glasovanja, takšno početje, kot je bilo odkrito in razkrito v ministrstvu za šolstvu v času ministra Gabra, ne more ostati nekaznovano, ne glede na to, kakšen bo rezultat glasovanja, ker je pač v prevelikem nasprotju z nekim naravnim redom, tudi z zakonodajo te države in z zahtevami časa. Minilo je nekaj mesecev in pokazalo se je, da smo imeli prav.
Minister je sam odšel. Po oceni naše poslanske skupine je to njegovo najboljše dejanje, kar ga je storil do sedaj. Večje usluge Sloveniji, slovenskemu šolstvu in mladim generacijam ni mogel narediti. Glede na to, da odhaja, se mu jaz zahvaljujem predvsem za to zadnje dejanje. Kjerkoli bo od sedaj delal, želim mu vse dobro v osebnem življenju. Ampak, kjerkoli bo od sedaj naprej delal, toliko škode, kot jo je naredil v šolstvu, nikjer ne bo mogel narediti.
Vendar pa tudi kandidat, ki ga imamo danes pred seboj, kandidat, ki ga imamo danes pred seboj, gospod Zgaga, prihaja iz istega kroga, iz iste skupine, ki je vodila stvari, ki je vodila stvari v šolstvu, ki je odgovorna za tako stanje stvari in ki govori z enakim jezikom. Za ministra Gabra nikoli v teh 7-ih letih nismo slišali, da bi govoril o čem drugem kot o številkah. Govori o tem, koliko zidov se je postavilo, govori o tem, koliko učencev in dijakov je naredilo kakšno šolo, govori o statistikah, o procentih, odstotkih. Nikoli pa ni govoril o stvareh, ki so bistven problem, ne samo šolstva v Sloveniji, ampak šolstva na sploh.
Ključen problem Slovenije kot tranzicijske države, kar zadeva šolstvo, je v tem, da smo vsi skupaj, vse generacije do leta 1990, živele in se šolale v drugačnem sistemu, v nedemokratičnem, nepluralističnem, totalitarnem sistemu, ki je seveda tudi s svojim pristopom k šolanju zagotavljal oblast na nedemokratičen način. Ampak če te stvari koncentriramo na ključen problem, potem je ta problem v tem, da smo živeli v sistemu, ki je temeljil na pričakovanju neke prihodnosti, ki je v naprej znana, ki je v naprej začrtana, ki jo posameznik ne more spreminjati. Živeli smo v sistemu, kjer je posameznik številka, ker je bila uradna dogma, da smo pač sedaj v nekem času socializma, po tem prehodnem obdobju bo pa prišel komunizem. Skratka, vse je v naprej določeno, vse je v neki dialektični zakonitosti in posameznik tukaj kakšne velike vloge nima. Šolski sistem je bil naravnan na to dogmo. Ljudi se je vzgajalo, generacije se je vzgajalo v pričakovanju neke znane določene prihodnosti. Vendar pa resnično življenje ni tako. Potem ko je prišlo do zamenjave političnega sistema, je prva stvar, ki bi morala doživeti korenito reformo, ravno šolski sistem. Vzgojno-izobraževalne institucije so tiste, ki oblikujejo človeka v največji meri.
Začelo je prihajati do nekaterih reform in nekatere so se dejansko zgodile. Ampak v tej ključni točki so stvari še vedno nedodelane. Minister Gaber je bolj kot da bi se trudil, ne samo minister Gaber, cela njegova ekipa z zaledjem v liberalni demokraciji, z ideološkim zaledjem v liberalni demokraciji, se je trudila, da sprememba na tej ključni točki ne bi bila takšna, da bi kakorkoli postavila pod vprašaj način izvajanja oblasti. Tako je, če pogledamo programe slovenskih šol, učbenike osnovnih in srednjih šol, možno zaslediti, prvič, ambivalenten odnos do totalitarizma, v mnogih točkah se ta kaže, zaradi tega ambivalentnega, nejasnega odnosa do vseh totalitarizmov, ki so enaki v svoji strukturi, izhaja tudi nejasen odnos oziroma ambivalenten odnos do človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Če pogledate naše šolske programe in šolske učbenike boste zasledili pri različnih predmetih, še posebej, recimo, pri zgodovini, nejasen odnos do kršenja človekovih pravic in učenje v smislu, da v določenih primerih je pa kršitev opravičljiva.
Tisto kar pa najbolj bode v oči v slovenskem šolstvu, lahko že slepec odkrije, to je ambivalenten odnos do slovenske državnosti. Kot da tega ni, kot da smo še vedno republika oziroma provinca neke druge države. V bistvu je to, kar se je zgodilo v slovenskem šolstvu v teh zadnjih letih ali pa kar se je dogajalo, ta pristop, preslikava ideologije največje vladne stranke, ki ji je minister pripadal in kamor spada tudi njegova ekipa in tudi kandidat, ki je sedaj predlagan za šolskega ministra.
Ko se je gospod Zgaga predstavljal na odboru, ni nič povedal, kako bo začel ali morda nadaljeval z reformami, ki so bile leta 1991 vsaj delno začete, v tem smislu, da bo slovensko šolstvo dejansko vzgajalo mladega človeka za svobodo. Ne za nek čas, kjer je vse v naprej določeno in kjer je neka avandgarda, ki vedno pove, kaj je prav in kaj je narobe, ampak za življenje, v katerem se mora vsak posameznik vsak dan neštetokrat odločati. Za življenje, kjer ni važno samo to, koliko znanja imaš, kaj se naučiš na pamet, ampak je važno tudi to, kako znaš to znanje uporabiti. Mednarodne institucije, ki so delale raziskave v Sloveniji pod okriljem Združenih narodov in tudi v drugih državah in naredile primerjalno analizo, so ugotovile, da slovenski dijaki, učenci in dijaki, ko gre za količino znanja, ko gre za formule, ko gre za podatke, ko gre za znanje, ki se ga pač naučimo tako, da preberemo in si vtisnemo v spomin določene informacije, še posebej, ko gre recimo za fiziko, matematiko in druge podobne predmete, da je znanje slovenskih učencev in dijakov visoko, da smo med prvimi 10-imi mesti v svetu. Ko pa gre za uporabo tega znanja, ko gre za to, koliko znaš te informacije uporabiti v vsakdanjem življenju, pa smo tam proti 100-emu mestu v svetu. In to je ključni problem slovenskega šolstva, ne to, koliko nauči, ampak to, koliko se mlade generacije preko slovenskega šolstva naučijo uporabljati to znanje za življenje. To je ključni problem in o tem od gospoda Gabra skoraj nikoli nismo slišali nič in tudi od gospoda Zgage v dosedanjih predstavitvah popolnoma nič.
Približno dve leti so za to govornico potekale polemike o tem, ali lahko šola v neki laični državi samo uči, ali mora tudi vzgajati. Minister Gaber je na začetku trmasto in zelo odločno vztrajal pri tem, da mora biti šola neideološka, kar pomeni po njegovem, da ne sme vzgajati, da je to stvar staršev itn. Kasneje je to svoje stališče deloma, pravim deloma, omilil, vendar je v praksi zadeva ostala enaka. Do nobenih sprememb ni prišlo v samem ravnanju, v besedah je svoje stališče omilil, ampak po dveh letih. Dejstvo je, da vzgojno-izobraževalne institucije obstajajo v neki družbi ali državi zato, da mlade osebnosti tudi vzgajajo. To je ena od njihovih temeljnih nalog. Če tega ne počnejo v imenu neke liberalne nevtralnosti, na katero se je dosedanji minister skliceval in na katero se sklicuje tudi njegova ekipa, potem to vzgojno funkcijo vršijo vsi drugi, od ulice naprej. Zaradi tega prihaja do stanja, kakršnega je prej opisovala kolegica Zbačnikova. Vse vzgojno-izobraževalne institucije so poklicane za to, da vzgajajo. Obstajajo temeljne vrednote v civilizirani človeški družbi, okrog katerih ni dilem. Celo konec 40-ih let, ko se je v Evropi ustanavljal Nato oziroma transatlantsko zavezništvo, je v 1. točki tiste deklaracije pisalo, povezujejo se države, v katerih ljudje delimo iste vrednote, kjer so sicer priznane in dopuščene vse razlike, ampak nekatere vrednote so pač skupne. Tega v slovenskem šolstvu ni. Vse je poljubno, kot je prej rekel kolega Peterle. Če se ministru zazdi, da je treba zadevo zapeljati bolj v eno smer, jo zapelje tja, če se mu zdi, da bi koristilo stranki, ki ji pripada, da jo zapelje v kakšno drugo, se pač loti tega eksperimenta.
In seveda, stvari so zdaj ne dodelane in končane, kot je rekel minister, ki odhaja, ampak so nekje v močvirju začetih in zgrešenih reform ali nedokončanih reform. Veliko zakonov, ki je bilo sprejetih, nima dodelave v podzakonskih aktih, o tem smo govorili ob interpelaciji na dolgo in široko, stanje pa se bistveno ni popravilo. Skratka, tudi zaradi tega, ker stvari niso dodelane, prihaja do tako imenovane poljubnosti, kjer seveda minister in ministrstvo arbitrarno odločajo o zadevah in kjer je možno, da nekdo naredi maturo prej, preden naredi popravni izpit, in mu to velja, in se tistemu, ki je za to odgovoren, nič ne zgodi. No, ampak treba je reči tudi to, da vse to, kar se dogaja v tem za slovensko prihodnost najpomembnejšem resorju vlade, ni in tudi v naslednjih mesecih in letih ne bo odvisno samo od šolskega ministra. V veliki meri bo na to vplivalo tudi to, kako se bo vodila celotna vladna politika. Ravno na tej seji, kjer sedaj odločamo o novem šolskem ministru in govorimo o šolstvu, odločamo tudi o neki investiciji, kjer naj bi dali skoraj milijardo mark za rudnik. Na tej točki je, kot smo že večkrat poudarili, skoncentrirana vsa dilema slovenske prihodnosti. Če bomo dali v naslednjih 15 letih milijardo nemških mark za zapiranje oziroma za še 15-letno obratovanje, odžveplevalno napravo in nadaljnje izkoriščanje rudnika, kjer se koplje slab premog in kjer je kilovatna ura električne energije 17 pfeningov, na svetovnem trgu pa 5 pfeningov in pol, če bomo za to dali milijardo mark, bomo imeli milijardo mark manj za vlaganje v znanje. Tukaj je ta dilema povsem na dlani in prezentna in nihče se ne more izgovarjati, da mu ni jasno, ko o teh stvareh odloča. Ustvarimo toliko, kolikor ustvarimo, zadolženi smo tako ali tako preveč, tu ni rezerve. Od tega, kam bomo vlagali to nacionalno akumulacijo, bo odvisno, kako in kam se bomo razvijali. Ali bomo dali milijardo za rudnik in za premog ali za znanje. Ko gre za te strateške dileme, seveda minister, katerikoli bo, bistveno sam, ko gre za njegove pristojnosti v šolstvu, na to ne more vplivati. Lahko vplivamo mi tukaj in lahko vpliva vlada kot celota, tako da ne predlaga zakonov, v katerih piše, da bomo dali milijardo mark za neke stvari. V tem istem zakonu tudi piše, da potem ko bo zakon sprejet in ko bo številka določena, bomo pa razpisali programe oziroma natečaje za programe, v katerih se bo povedalo, kako naj bi ta denar šele porabili. Če bi imeli normalno šolstvo in če bi imeli na odgovornih položajih ljudi, ki bi šli skozi normalen šolski sistem, takih predlogov zakonov v tem državnem zboru najbrž ne bi bilo. Tu je ta razvojna dilema, s katero se soočamo.
Pričakujemo, da bo - ne glede na to, da dr. Zgaga ne bo dobil naše podpore, ker nimamo nobenih garancij, da se bodo stvari bistveno spremenile - ampak vendarle pričakujemo, da če bo imenovan, da bo v vladi, ko gre za temeljno strateško dilemo, ki ni vezana na nobeno politično opcijo v tej državi, ampak na nek skupen interes boljše prihodnosti, kar verjamem, da vsi delimo, da bo pač zastopal tisto stran, ki je za znanje in ne za rudnik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Prehajamo na petminutne razprave, prva je dr. Helena Hren-Vencelj, sledi dr. Jože Zagožen.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Vsem lep pozdrav! Imela bi nekaj stvari, ki so nekatere bolj posebne, nekatere pa bolj splošne, glede reforme.
Gospod kandidat za ministra dr. Zgaga je na predstavitvi rekel, da smatra, da sta vzgoja in izobraževanje enakega pomena in jaz se seveda z vsem srcem približujem temu in tudi to podpiram. Vendar pa kot državni sekretar, odgovoren za visoko šolstvo in kot v bistvu večinski ali v pretežni meri avtor zakona o visokem šolstvu, ki je bil, kot vemo, protiustaven v nekaterih določbah, ni poskrbel, da bi se ta protiustavnost pravočasno popravila in se ta stvar šele poskuša preko poslancev državnega zbora izvajati. Torej, to ne kaže pravzaprav pozitivne slike.
Naslednje, kot državni sekretar, odgovoren za visoko šolstvo, je povedal na predstavitvi, da od 6 odstotkov bruto dohodka, kolikor ga država namenja za šolstvo in izobraževanje, dobijo v visokem šolstvu samo 1.09 odstotka, kar pomeni, je podhranjeno, glede na nacionalen program 1.4. Kam gre ta razlika? Domnevamo, da v osnovnošolstvo, ki pa vemo, da se je razvilo tudi v čudno smer. To se pravi, tudi finančna plat je vprašljiva.
Naslednje. Moje gledanje na to, kar je bilo tudi že omenjeno, vsaka država pri vzgoji, domovinski vzgoji ali pa domoljubnostni vzgoji, in vse države imajo to v taki ali drugačni obliki, poskušajo predstaviti politično udejstvovanje v najboljši luči. To se pravi, prejšnja država vemo, kako je to storila, sedanja država pa, kot da vzgaja politično nezainteresirane mlade ljudi. In to ni prav! Mi vemo, da moramo skrbeti za to, da bomo državo, svojo lastno državo, imeli radi. Tudi to je en ugovor, konkreten.
Glede reforme, ki pa je izredno kompleksna stvar, reforma šolskega sistema, pa moramo razumeti to reformo v kontekstu nadaljnjih dogajanj in ne samo v kontekstu dogajanj v sedanji stvarnosti. Namreč, reforma mora biti odraz tako dogajaj v petih, desetih letih, mora biti povezana neposredno s trgom delovne sile, in bistvo, kot jaz razumem reformo, v tej reformi bi morali vse, ki so udeleženi v pedagoškem procesu, najprej prepričati ali izobraziti v tem smislu, da se morajo zavedati potrebe po izobraževanju, potrebe po spremembah, slediti spremembam, da mora biti reforma podprta, torej vsi deli družbe morajo reformo podpreti. Tukaj vemo iz nekajletnih razprav v časopisih, da imamo hude ugovore proti reformam, vendar pa, če hočemo, da bo reforma sprejeta, potem moramo najprej prepričati same nosilce reforme, in tudi ti niso prepričani, to se pravi imamo veliko hudih odporov, hudih reakcij na spremembe, ki pa delajo zmedo in so v bistvu nek recept za kaos in nestabilnost reforme.
Iz poročila OECD je tudi lahko razvidno, da je naš kurikulum za osnovnošolski in srednješolski sistem neprimeren oziroma neprimeren v tem smislu, da je prehudo obremenjen z fakti, da ga je potrebno zreducirati, da mora temeljiti na znanju in izkušenosti in vrednostih, ki so relevantne za našo družbo. Tudi tukaj mislim konkretno za vse družbo, tudi za študente, ki so v tem procesu udeleženi, in ne samo za akademski zbor, ki poskuša te reforme uvajati.
Nadalje je bilo že omenjeno danes, da reforma premalo upošteva demografske spremembe v Sloveniji, kaj se bo vse dogajalo v naslednjih 10 letih ali kasneje.
Mislim, da je torej v tem pogledu tako hitenje z reformo nesprejemljivo in tudi zaradi tega ne morem podpreti kandidata za ministra gospoda dr. Pavla Zgago. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa Venceljeva. Besedo ima dr. Jože Zagožen. Pripravi naj se Jože Možgan.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Danes smo tukaj slišali, da je stanje na področju šolstva odlično in da dosedanji minister lahko mirno in z zadovoljstvom odide na fakulteto in morda tudi v volilni štab liberalne demokracije.
Na njegovo mesto pa prihaja nepolitični kandidat, kot se je "baje" sam opredelil, ki bo brez idejnih ali ideoloških vplivov od koderkoli nadaljeval to delo. Ta prelom spominja na en podoben dogodek pred leti, ko je tudi nekdo dejal v tem zboru, da je delo v državnem zboru opravljeno in da lahko odide v gospodarstvo. Vprašanje, ki se postavlja, je, v čem je minister ali kandidat za ministra dr. Zgaga drugačen, boljši od ministra Gabra. Mi smo ob interpelaciji navedli celo vrsto slabosti in pomanjkljivosti, tako vsebinske kot tudi upravne narave. Vendar kasneje nismo doživeli, da bi bile te slabosti kakorkoli odpravljene. Iz vsebinskega vidika je dovolj, če odpremo učbenike in poslušamo, kaj pravijo naši otroci. Ni sedaj čas in tudi ne mesto, da bi navajal podrobnosti in slabosti šolskega sistema, kot ga starši in občani doživljamo. Vendar dejansko ni uporabnega znanja, dejansko je mnogo balasta, dejansko je mnogo ideoloških usedlin iz preteklosti in s tem tudi mnogo zapravljenega časa in denarja pri šolanju mladine. Upravno pa večina teh stvari, ki smo jih tu navajali, ni bila odpravljena. Ne vem, glede na to, da je bil dr. Pavle Zgaga do zdaj v ožjem krogu oziroma v skupini ali v štabu dr. Gabra, njegov sodelavec, in glede na to, kolikor je poznano njegovo delo, ni pravih garancij in ni pravega upanja, da bo prišlo do bistvenih premikov, da bo prišlo do diskontinuitete tega, kar je počel dr. Gaber. Zato tudi sam menim, da te kandidature ne kaže podpreti, kajti stanje se na tem področju, na področju šolstva, izobraževanja ne bo spremenilo, je pa to eno od področij, ki po svoji naravi in po stanju stvari zahteva najbolj temeljite spremembe. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Besedo ima Jože Možgan, pripravi naj se tretji Jože, Jože Jerovšek.
JOŽE MOŽGAN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani dr. Zgaga, dr. Gaber, drage kolegice, dragi kolegi! Mislim, da dr. Zgaga že zaradi svojega priimka ne more biti izključno nadaljevalec dosedanjega koncepta politike na področju vzgoje in izobraževanja. Podprl ga bom predvsem zato, ker ga vidim kot začetnika možnega uresničevanja in znanilca tistih pogledov, ki jih je tako lepo opisal gospod Peterle v svojem nastopu, da bi dosegli cilj zrele osebnosti, ki bo okrepila svojo samozavest, izvirnost, domovinsko pripadnost, da ne govorim o odgovornosti in ustvarjalnosti. Torej, kot možnega uresničevalca in znanilca in povezovalca teh drugačnih pogledov v široki javnosti.
Rad bi se tudi zahvalil iskreno dr. Gabru za njegovo dosedanje delo, ker sem vedno smatral, da je iskal pravo pot za široko družbeno soglasje na tako važnem področju vzgoje in izobraževanja v teh težkih prehodnih časih, ko smo vsi pričakovali povsem nekaj novega. Res pa je, da takega sistema, kot je sistem vzgoje in izobraževanja, ne moreš spremeniti čez noč, niti se ne bo cel sistem ravnal po ministru takega ali drugačnega izvora, ker je to proces, ki bo trajal še precej časa, pa četudi bo to ministrstvo imela socialdemokratska stranka. Miselnost se spreminja v eni generaciji, v dveh generacijah, ne pa s spremembo tega ali pa onega ministra. Občudujem gospoda Gabra, da je odstopil, bi rekel, na višku moči in sposobnosti, kajti v naši politiki zaenkrat takih umikov še nisem opazil, da bi ljudje ob pravem času, ob pravem trenutku spoznali, kdaj morajo dati prostor mladim, sposobnim ljudem, saj se bomo še vedno srečevali z gerontokracijo in z ne vem čim še vse, ampak ne razlagati takih umikov na tak način, kot smo danes slišali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Jože Možgan. Besedo ima Jožef Jerovšek, za njim gospod Moge.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, spoštovane kolegice in kolegi, spoštovani kandidat za ministra! Zopet smo pred pomembno odločitvijo, kajti gre za resor šolskega ministrstva. Sam menim, da je to eden najbolj pomembnih resorjev v državi, ne samo zato, ker se skozi ministrstvo razporeja znaten del proračunskih sredstev, ampak predvsem zato, ker se prek sistema vzgoje in izobraževanja dejansko gradi podoba Slovenije v naslednjem tisočletju. Upam, da nam boste kot kandidat za ministra, gospod Zgaga, odgovorili, kako nameravate preprečiti velike nepravilnosti in zlorabe pri finančnih sredstvih, namenjenih za investicije v šolstvu in pri financiranju drugih dejavnosti v sklopu ministrstva. Še bolj pomembno pa je, za kakšno podobo Slovenije bo izobraževala in vzgajala slovenska šola svoje mlade državljane. Ali bodo mladi ljudje v šoli do svoje domovine zgradili tak odnos, da jim bo domovina ter ljubezen in spoštovanje do domovine vselej kot punčica v očesu. Upam si trditi, da sedanja šola mnogokrat odnosa do samostojne slovenske države ni postavljala na glavni oltar; na glavni oltar tudi ni postavila zavezanosti in vzgoje za demokratični politični sistem. Skozi deset generacij polnoletnih ljudi bi se ta sistem, če bi bilo to v ospredju, že spremenil, pa se še vedno vzgaja in prepričuje ljudi, kot da je parlamentarni sistem nekaj slabega.
Te vrednote in takšen odnos do samostojne Slovenije je dosedanja politika ministrstva zavestno postavljala na stranski oltar, seveda pri teh oltarjih in relikvijah govorim simbolično, da mi ne bo kdo očital česa drugega. Na glavnem oltarju pa so na mnogih šolah in v sistemu vzgoje in izobraževanja še vedno mnogokrat relikvije prejšnje totalitaristične države in vrednote totalitarnega sistema. Mladim ljudem se še vedno ne izgrajuje odnos in védenje o ljudeh, ki so zaznamovali in tlakovali pot do samostojne slovenske države. Kateri so ključni datumi na tej poti, mnogo teh stvareh je v šoli zakritih, zamolčanih, zabrisanih. Mnogi ljudje se ne zdijo omembe vredni.
V tej zvezi naj povem, da se sprašujem, kako si naj drugače razlagam dejstvo, da se iz leta v leto v občini, ki ima 14 osnovnih šol, da se proslave ob dnevu državnosti in dnevu samostojnosti udeleži zgolj eden ali kvečjemu dva ravnatelja, da ti ravnatelji seveda ne skušajo za proslavo in odnos do samostojne Slovenije nekako opogumiti učiteljskega zbora, na to opozoriti učence, dijake. Še več, bil sem deležen izpovedbe učitelja, ki je rekel, da se boji, da bi zaradi udeležbe na proslavah, ki obeležujejo obletnice in simbole slovenske državnosti, padel v nemilost pri ravnatelju. Kajti še stalno se marsikje favorizirajo ravnatelji, ki imajo omalovaževalen odnos do slovenske države, temveč favorizirajo odnos do relikvij prejšnjega sistema.
Ob imenovanjih ravnateljev se sprašujem, kakšni so kriteriji, ali se kdaj vpraša tudi za ta odnos ravnateljev do samostojne slovenske državnosti, do atributov demokratičnosti, demokratičnega političnega sistema. V današnji šoli se jih na žalost, kot pravim, še vedno več poduči o relikvijah nekdanje države kot pa o simbolih in vrednotah slovenske države.
Glejte, mnogokrat vzamem kakšnega študenta štoparja in vedno jih vprašam, kaj vedo o generalu Majstru. Ne vedo katerega leta, 90 % jih ne ve, ker jih niso naučili. Katerega leta je on svoja velika dejanja in sploh kaj so ta njegova velika dejanja do slovenske države, katerega meseca, kdo so še bili tisti, tega slovenska šola svojim učencem, svojim dijakom, niti študentom ne ponudi, očitno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Jerovšek, pet minut je izteklo.
JOŽEF JEROVŠEK: Bom zaključil. To je izredno pomembno. In gospod minister, mislim, da nam boste tukaj odgovorili, kaj nameravate v tej smeri zgraditi. Ali boste kot državni sekretar, ki za to veste od 1992 leta, ki ste tudi za to odgovorni, mislite biti tu kontinuiteta, da se bo to zamolčevalo, da se bo to prekrivalo, da se bo to negiralo. Hvala lepa. Vam bom še postavil dodatna vprašanja na konkretne zadeve. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razpravla, Rudi Moge 5 minut. Za njim gospod Pukšič.
RUDOLF MOGE: Gospod predsednik, hvala lepa za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi poslanci! V prvem delu bi se iskreno rad zahvalil v imenu Liberalne demokracije Slovenije in v svojem lastnem imenu, gospodu nekdanjemu ministru za kulturo, šolstvo in šport, gospodu Slavku Gabru za vse, kar je naredil dobrega na tem polju. Od reforme šolstva, do enkratne izvedbe šolskega tolarja in dodatnega pridobivanja sredstev za izboljšanje standarda na šolah vključno s plačami učiteljev. Gospod minister! Hvala lepa za to.
Po drugi strani bi pa rad rekel, da bo liberalna demokracija z vsemi prisotnimi glasovi, podprla kandidata ministra za šolstvo in šport, izrednega profesorja dr. Zgago. Predvsem zaradi tega, ker je njegov program bil ta, ki nas je prepričal, da bo lahko to uspešno vodil. Sicer tudi mnenje odbora za kulturo, šolstvo in šport, kjer so vse stranke bile zbrane, je bil na koncu rezultirajoč v ugotovitvi, ki jo je povedal že predsednik, to je, da je na vsa vprašanja dal izčrpne odgovore, izhajajoč pri tem iz namere nadaljevati utečeno smer razvoja šolstva ob upoštevanju realnih časovnih in drugih objektivnih omejitev.
Zaradi tega, ampak oprostite gospod kandidat, ne bom tega zlorabljal, ampak tudi neko vest moramo imeti. Prvič se je zgodilo pri imenovanju ministra. Vi ste prišli iz terapije, iz bolnice po težki operaciji, jaz vas tukaj ne bom utrujal kot so vas mnogi pred menoj. Čeprav imajo do tega vso pravico. Mislim pa, da ni pošteno, da ljudje, ki so na odboru povedali vso zgodbo, jo tukaj še enkrat potencirajo, povedo še enkrat pred to maloštevilno javnostjo, kajti ta javnost tukaj gor ni več skoraj prisotne ob tej naši razpravi. Bi vam samo povedal mnenje naše poslanske skupine.
Mi, prvič, menimo, da je vaše zaokrožene oziroma dokončanje sistemskih sprememb na zakonodajnem področju ustrezno. Mi menimo, da je vaša strokovnost daleč nad strokovnostjo drugih kandidatov, ki so se v tisku pojavljali, in da ste vi eden izmed zelo iskanih strokovnjakov v Evropi, za katerega sprašujejo za mnenje in da je tudi vaša zasluga bila, da so nekateri naši zakoni s področja šolstva bili prevedeni v angleški in druge jezike in da so bili razgrabljeni širom po Evropi. Vaša osebnostna lastnost je, da povezujete ljudi. Kadarkoli smo delali z vami, ste nas vedno poskušali povezovati v dobrobit in korist šolstva in seveda tudi slovenskega naroda, če sem lahko nekoliko evforičen, da ste vedno gledali na stabilnost sistema, na kar pa mislim, da ne govorim na pamet, niti vam ne laskam, bi pa rekel, da ste kakovosten človek, prvič, po vaših delovnih navadah, kolikor vas osebno poznam, ste skoraj vse sobote in nedelje delali, vaš delovnik na ministrstvu je bil od 8.00 ure zjutraj, pa dostikrat do 23.00, 24.00 zvečer. Imam pravico povedati, osebno poznam te reči.
Drugič. Da ste strokovno usposobljeni, ste z doktorsko dizertacijo bolj ali manj pokazali.
Tretjič, da ste humanist, ste dokazali vsakomur, kdorkoli je imel z vami opravka, s širokim pogledom in predvsem, kar vas občudujem, je pa naslednje, da v vaši težki telesni preizkušnji, ko ste prišli iz operacije in ko bi vsak najprej nase gledal in na svoje zdravje, ste v začetku zavrnili to kandidaturo, ampak na vprašanje, kaj se bo pa naprej dogajalo in to in ko smo vam predočili, da bi bili zelo dober minister, ste zbrali pogum, za katerega se vam jaz tukaj zahvaljujem, da ste to težko breme v letu in pol ministrovanja in kljub temu, kar vas je doletelo, prevzeli na svoja ramena in da hočete ta voz, ki je še kako težak glede uskladitve interesov v tem parlamentu, kar se danes vidi tukaj, prevzeli na svoja ramena, se vam jaz osebno zahvaljujem.
Jaz, gospod minister, vam zagotavljam, da vas bo naša poslanska skupina z veseljem pri volitvah podprla. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Moge. Besedo ima gospod Franc Pukšič. Nato pa bomo dali besedo kandidatu za ministra, dr. Zgagi. Še gospod Hvalica se bo prej oglasil.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa, predsednik, za besedo. Poslanke in poslanci, gospod kandidat za ministra! Dobro je, da se je dogodilo to, kar se je, sicer je pa bilo dejstvo, ki je bilo pričakovano po izglasovani interpelaciji, kakorkoli že, bivši minister ni imel več poslanske večine v tem državnem zboru in eden izmed razlogov, da seveda tega ni bilo ali pa ni imel, so sigurno tudi moralne vrednote, ne samo moralne vrednote bivšega ministra, mimogrede, v petek na postavljeno vprašanje poslank in poslancev seveda ni odgovoril o svojem znamenitem 7-milijonskem kreditu z R+3, ampak tudi moralnih vrednot ni v velikem delu, (Nerazumljivo.) torej, posameznih uslužbencev na ministrstvu za šolstvo in šport. Vsekakor pričakujem ob izvolitvi dr. Pavla Zgage za šolskega ministra, da bo na tem področju moralnih vrednost, spoštovanja, sobivanja z ostalimi, ki so seveda vključeni v ta proces izobraževanja, da bo predvsem v prvi vrsti narejeno več na tem področju. Samo par besed, na kar smo v tem državnem zboru velikokrat opozarjali in ni bilo posluha, bi želel, da bi v tem obdobju, kolikor dolgo bo dr. Pavle Zgaga šolski minister, poskušal na tem področju kaj narediti.
Prvič, osnovno šolstvo. Ni sprejemljivo po ustavi Republike Slovenije, da se malice v osnovnih šolah plačujejo. Ni sprejemljivo in ne bo z uvedbo devetletke, da ko bodo otroci v šolah od 8.00 pa tja do 15.00 ure, da bodo dobivali oziroma se prehranjevali samo z eno ubogo malico. Ni sprejemljivo po ustavi naše Republike Slovenije, da je start za petorazrednega osnovnošolca, za starša, 57.000 tolarjev, z vsemi tistimi subvencijami knjig in tako dalje, ki so, zato bi želel, in verjamem, da bo v naslednjem letu na tem področju kaj boljšega. In, seveda, spoštovani zbor, ni sprejemljivo, da osnovnošolci v tako velikem številu za izdelanje razredov, pozitivne ali boljše ocene oziroma za nabiranje točk rabijo toliko in toliko inštrukcij; to ni sprejemljivo.
Drugič, srednješolski program. Prehrana mladoletnikov, torej v odraščanju, adolescenca; na tem področju je nujno nekaj korenitega narediti, in to je tisto, v čemer se z Jakičem strinjam, ob vsakoletnem državnem proračunu na to problematiko opozarjamo od odbora za šolstvo in kulturo, prek parlamentarne razprave, pa na tem ni nič narejeno. Ni sprejemljivo, na kar sem osebno že opozarjal, kjer pa državni sekretar za srednje šolstvo ni naredil svojega, da so pogoji za izobraževanje učiteljev popolnoma različni, seveda glede na lokacije, kjer se ta izobraževanja izvajajo. Sam sem deset let poučeval v srednji šoli. Hvala bodočemu ministru, sedanjemu kandidatu, ko je obljubil že na odboru za šolstvo, da bo skrajšal rok čakanja rezultatov mature, ker ni sprejemljivo, da otroci več kot mesec dni čakajo na te rezultate. Pričakujem, da bo uskladil diametralno nasprotne poglede kot bodoči minister, kar se tiče obeh slovenskih univerz; samo dve imamo. Pričakujem, da bo resnično nekaj narejenega tudi za študentarijo, za tiste študente, ki prihajajo s periferije, z demografsko ogroženih območij in iz socialno šibkih družin, ki pa ne morejo in ne stanujejo v študentskih domovih. Veliko tega se je dogajalo, in s ponosom lahko povem, da so takšni študenti tudi v poslanskem stanovanju Franca Pukšiča stanovali, dokler niso dobili v študentskem domu prostora.
In na koncu, seveda pričakujem, da bo sredstev za investicije, ki so že zgrajene, ki so narejene in ki jih država s svojimi sredstvi ni poravnala, da bo na tem področju korenita sprememba, če že nič drugega, vsaj toliko, da bodo občine lahko najele ugodne kredite za tista sredstva, ki jih država dolguje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod Ivo Hvalica, za njim gospod Čeligoj.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Ob kandidaturi za novega šolskega ministra, kolegice in kolegi. Ne morem kaj, da ne bi tudi jaz rekel nekaj besed o prejšnjem ministru. Tudi zaradi tega, ker po tem, ko sem temeljito pregledal poslovnik, to poslovnik ne preprečuje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica! Kratko pojasnilo. To vam bom odštel tudi od razprave. Na podlagi 18. člena zakona o vladi ima minister, ki je odstopil pravico svoj odstop obrazložiti v državnem zboru. Vsa dosedanja praksa je bila, da po tej obrazložitvi ni razprave.
IVO HVALICA: Ampak.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To je tudi klasična ozanca.
IVO HVALICA: Nikjer pa ne piše, nikjer pa ne piše, da je prepovedana. Nikjer ne piše.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne razpravlja o odstopu.
IVO HVALICA: Če ni prepovedano je dovoljeno, to ste velikokrat že sami rekli. Sedaj. No ampak. Upam, da ste mi odbili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sem odbil.
IVO HVALICA: Čas.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bom nekako uveljavil to, prosim.
IVO HVALICA: Sem si tudi zapomnil koliko. Nekaj besed o ministru, ki odhaja. Navedba vzroka jasno je, milo rečeno, smešna. Vzrok je kje drugje in to boste v najkrajšem času videli, spoštovani kolegi, v najkrajšem času.
7 let kolikor je bil ta minister v svojem resorju, sem tudi sam v parlamentu. Moj spomin sega na neke izkušnje. Enkrat sem ga čakal eno uro, se dobro spomnim. Ves prepoten tam, poleti je bilo. Mislim, da je bilo 1993 ali 1994 leta, pa se ni znal niti opravičiti, ko je prišel. Eno uro sem ga čakal, potem sem jaz odšel. Potem se spominjam mojih poslanskih vprašanj. O šolskih izkazih, kjer je bil še citat Tita in sem dobil, bi rekel, en takšen dogovor pač ministru primeren. Potem se spomnim moje pobude, da bi odpravili anahronizem tovariš in tako dalje. Tudi tu sem bil odpravljen. Potem se spomnim veliko poslanskih vprašanj. Nenazadnje sem prav pred kratkim dobil odgovor, glede sveta šole v Idriji. Kar je tudi svojevrstno sprenevedanje in tako dalje.
Torej, jaz se ministru zahvaljujem za to zadnje dejanje, prejšnjemu ministru, tudi zaradi tega, ker je naredil veliko škodo v športu. O katerem mi premalo tu govorimo. Dopustil je, nekvazi profesionalizem, kjer se dajejo državljanstva, vse mogoče, samo, da znaš brcniti eno žogo, pa postaneš državljan mimo vseh pravil in tako dalje in tako dalje. Torej v športu je naredil minister Gaber veliko škode in o tem bi morali enkrat razpravljati. Ob volitvi novega ministra se jaz ne bom spuščal v stroko, o tem je bilo veliko, bi rekel, rečenega in kdorkoli je sledil že zaradi antagonizmov, ki jih je pravzaprav, ki so jih mediji prav dobro pokrivali - moram reči, da je bilo to področje, kjer se je dalo razbrati ta nasprotja pri šolski reformi, v šolskem sistemu in tako dalje - se je videlo pač, da je minister Gaber eden, en sam, ki je suvereno obvladoval, ne glede na argumente nasprotne strani, v oklepaju, Darja Piciga. Vse zadeve, pa čeprav sem trdno prepričan, da nikdar zadeve niso črno-bele, ampak da je bil vmes še nek drug spekter.
Ampak, jaz se večkrat sprašujem, kaj je narobe z našo šolo, predvsem zaradi tega, ker - čisto tako zasebno, pa tudi kot član komisije za Slovence v zamejstvu in po svetu grem včasih na obisk v zamejske šole, razlika je kot dan in noč. Ne pri programu, pri vzgoji. Sem o tem že govoril v tem državnem zboru. Sem enkrat tu omenil, kako sem na neki novogoriški šoli videl štampiljke, pečate, copat, sicer izgleda, da se gredo rekorde kdo najvišje skoči itd., ker sem moral hoditi čez dijake na stopnicah, da sem šel z ravnateljem nadstropje višje itd. Ampak to je izgleda že nekaj normalnega, da šola je pač taka in bog ji pomagaj. Odnos do učiteljev je porazen. Pa če ga primerjam tudi z neko šolo, v kateri sem tudi bil, z gimnazijo Želimlje, tudi o tem sem govoril, to je kot dan in noč. Torej, očitno je nekaj v tej šoli močno, močno narobe na vzgojnem področju.
Torej, poleg tega, da ni odnosa do učiteljev, do prostora in do okolja, jasno ni tudi odnosa do države. Ne do oblasti, do države. Nobene domoljubne vzgoje. Torej, ob prilikah in teh ni malo, ko se srečujem z mladimi, opažam, da popolnoma manjka ta komponenta, ta domoljubna vzgoja.
Za zaključek, ne glede na to, kar je rekel vodja poslanske skupine, naš predsednik, da mi, jasno kot opozicijska stranka, ne moremo podpreti novega kandidata, se pa vi lahko odkupite tu z eno izjavo in jaz vam dam glas. Če z dekretom, če z dekretom do začetka novega šolskega leta odpravite anahronizem "tršica", vam jaz dam moj glas. Hvala lepa. Niste mi upošteval čas.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Sem, sem, še celo nekaj več sem dodal. Besedo ima gospod Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Kljub temu, da se je zvrstilo že precej govornikov in so, bom rekel, morda vse povedali, vendar bi želel svoje misli tudi povedati pred državnim zborom, glede kandidata za ministra.
Nekateri časopisi so vas nazvali strokovni minister in ne dvomim, da to niste oziroma boste. Vendar bi želel reči to, da na področju predmeta zgodovine se zgodovina še vedno pristransko poučuje. Predvsem gre za obdobje pred drugo svetovno vojno, obdobje druge in po njej ter predvsem gre za pomanjkljivo poučevanje in vedenje tako srednješolcev kot osnovnošolcev glede obdobja 1991, tik pred njim in po njem. Ker ste strokovni minister, ne dvomim, oziroma boste, ne dvomim, da teh stvari, čeprav bo vaš mandat zelo kratek, boste lahko imeli priliko te stvari izpeljati v to smer, kot sem sedaj govoril.
Druga stvar, kar sem pogrešal pri vas tudi na hearingu v petek, je elementarna stvar in sicer vzgoja. So nekateri že omenjali to stvar, ampak nič ne bo narobe, če jo tudi sam omenim. Pri vzgoji gre predvsem za izgrajevanje otroka - šolarja oziroma dijaka in potem študenta v celotno osebnost. Gre za to, da imajo otroci oziroma šolarji pravilno vrednoten odnos, naj si bo to do staršev, naj bo to do profesorjev, države ali do domovine. To, kar sem sedaj povedal, glede teh vrednost, tega je v naših šolah premalo. Mi vstopamo v Evropo. Vse te vrednote, predvsem vrednota do domovine, je še kako neobhodno potrebna, da jo imajo v sebi tako otroci kot pozneje dijaki in študenti. Preveč je v šolah dirke za točke. Pravilno je, da se tekmuje in da so dijaki oziroma učenci že v osnovi šoli naravnani, da če boljši uspeh dobi, večje možnosti ima za srednjo in pozneje za visoko šolo. Popolnoma pravilno. Vendar poudarek dati v kontekstu vzgoje je vsekakor nujno potreben. Upam, da ste te moje pripombe, ki sem vam jih dal že na hearingu, dobronamerno sprejeli ter da boste kljub svojem kratkotrajnem mandatu v program šolstva tudi to vključili. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čeligoj. Besedo dajem kandidatu za ministra, dr. Zgagi.
DR. PAVLE ZGAGA: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci! Dovolite mi za začetek stavek, ki ni v kontekstu te razprave. Znano nam je vsem, da se bo ta dvorana v kratkem prenovila. Jaz se toplo pridružujem temu, da se to stori in da se posebej poskrbi za stole. Niso ergonomični, zelo težko sem sedel ti dve uri in ne bi želel, da se komurkoli od vas pripeti kaj takega, kar se je pred kratkim menim.
Dovolite, da sem zaradi tega tudi nekoliko krajši, pa tudi zato, ker mislim, da sem mnoge stvari poskušal pojasniti v torek na hearingu, bilo je vrsta vprašanj, ki se je povezovala s temi današnjimi vprašanji. Vsekakor pa predpostavljam, da sem dolžan tu pred vami v državnem zboru ponoviti, da tista temeljna načela in tiste vsebinske odgovore, ki sem jih že podal v torek popoldan, tudi resno mislim in so zame zaveza in obveza tu pred vami. Teh torej ne bi ponavljal v celoti oziroma ne bi jih ponavljal ponovno. Več rdečih niti je bilo v tej dolgi razpravi, v kateri seveda so stvari, ki gotovo pomenijo poudarke, na katere bom moral, v kolikor se boste tako odločili, popaziti sam v letu in pol, ki prihaja. So poudarki, o katerih bi lahko vodili dolge razprave, o dejstvih, o analizi, o resničnosti. Vsekakor pa je, in dovolite mi, da to predvsem izpostavim, eden izmed najpomembnejših elementov, v katerega sam verjamem in v katerega bom poskušal maksimalno vložiti v naslednjem letu in pol, kolikor bo verjetno na razpolago, to, da postorimo kar največ za vzgojo in izobraževanje v državi z relativno maloštevilčno populacijo, v kateri v zadnjem času, na žalost, ta populacija tudi nekoliko upada. Kaj hočem s tem reči? Socialna komponenta je ena izmed pomembnih komponent tudi na področju vzgoje in izobraževanja. Sam je ne razumem samo kot komponento socialnih transferjev, čeprav daleč od tega, da bi ta vidik kakorkoli želel zanemariti. Že na hearingu sem opozoril, da poznamo v stroki tudi druge, recimo pedagoške in didaktične momente, ki se jih da strokovno uvesti v šolo in s katerimi se prav tako da korigirati nekatere od tovrstnih elementov. Nekatere sem bolj podrobno navedel, zato jih sedaj ne bi ponovno navajal.
Eden med njimi je, kot je bilo izpostavljeno vprašanje učiteljev, in vprašanje, kaj se bo z njimi dogajalo v obdobju padajoče populacije v osnovnih šolah. Predvsem bi želel tudi tu poudariti, da obstajajo možnosti in da sam nisem tako v skrbeh za to konkretno vprašanje, gospod Demšar. Pa še to bi najavil, da nameravam med prvimi nalogami pripraviti strokovni ekspoze, s katerim bi se srečali tukaj, gospodje poslanci in poslanke, in skupaj premislili na katere od teh vprašanj mreže šol in učiteljstva v Republiki Sloveniji.
Sam sem trdno prepričan, da glede na stopnjo izobraževanja v tej državi prihajamo v obdobje, ko bomo po obsegu slovenskega šolskega sistema vse te ljudi še kako potrebovali. Naši ljudje se v vzgajanju izobražujejo dalj časa in v zahtevnejših programih. 9-letka pomeni leto več in tudi pomeni možnost za učitelje, ki bi sicer verjetno res bili v problemu s svojo zaposlitvijo, v kolikor bi računali samo na padajočo populacijo. Še vrsta takih in podobnih vprašanj je. V zvezi z mnogimi sem že stal tu za to govornico kot državni sekretar v preteklosti in sam sem prepričan, da v kolikor bo danes taka vaša volja, bom imel skupaj z vami priložnost, pa čeprav dolgotrajnih in strpnih razpravah, razčistiti prenekaterega od teh vprašanj, ki sem jih v osnovnih potezah poskušal pojasniti v svojem nastopu v torek. Vem, da je objavljen in da ga imate tudi v pisni obliki.
Še enkrat. Če je potrebno, ponavljam tu pred vsemi vami, da so to stališča, za katerimi sem pripravljen stati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod dr. Pavle Zgaga. Spoštovane kolege bi vprašal oziroma predlagal, da bi poskušali to točko dokončati do opoldanskega odmora. Tudi zaradi nekaterih objektivnih razlogov, v katerih je na kratko spregovoril tudi kandidat za ministra. Ali želi še kdo besedo? Gospod Pahor.
BORUT PAHOR: Ne razumem okoliščin, zaradi katerih kandidat ne more danes podrobneje referirati na vprašanja. Posvetoval sem se s kolegi v poslanski skupini, po diskusiji, ki smo ji bili priča. Šolstvo in vzgoja, znanje nista naključno predmet polemičnih in tudi političnih diskusij. Danes smo imeli priložnost slišati in to seveda ni bila diskusija o preteklosti, bila je tudi že diskusija o konceptih prihodnosti. Mislim, da pri tako pomembnih in občutljivih vprašanjih ni mogoče ostati nekje na sredi. Že v uvodu sem rekel, da združena lista ne nasprotuje vašemu imenovanju, kljub temu, da smo opozicijska stranka, glede na to, da se v večini vaših izjav in stališč z njimi strinjamo, pa smo pripravljeni prevzeti odgovornost za to, da vas podpremo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
V skladu z drugim odstavkom 265. člena poslovnika državnega zbora, se o imenovanju ministra glasuje tajno. V skladu s 37. členom poslovnika vodi tajno glasovanje predsedujoči s pomočjo generalne sekretarke in 4 poslancev, ki jih izvoli državni zbor na predlog predsedujočega. Ta predlog je naslednji: gospod Rudolf Moge, gospod Josip Bajc, gospod Branko Kelemina in gospod mag. Marijan Schiffrer. Član te komisije sem tudi sam kot predsedujoči. Ali kdo temu predlogu nasprotuje? (Ne.) Potem dajem na glasovanje predlog za tako sestavo volilne komisije. Ugotovimo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagano sestavo komisije? (60 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je komisija v predlagani sestavi izvoljena.
V skladu z drugim odstavkom 97. člena poslovnika bodo poslancem vročene glasovnice tako, da pride vsak poslanec k mizi predsedujočega in mu pove svoj ime in priimek. Poslanec, ki mi bo pomagal pri izvedbi glasovanja, izroči vsakemu poslancu glasovnico, generalna sekretarka pa označi pri imenu in priimku poslanca v seznamu, da mu je bila le-ta vročena. Glasuje se tako, da se na glasovnici obkroži beseda "za" ali "proti". V skladu z drugim odstavkom 98. člena poslovnika je neizpolnjena glasovnica ali glasovnica, ki ni izpolnjena s prej omenjenim navodilom, neveljavna. Na podlagi 241. člena poslovnika bo kandidat imenovan za ministra, če bo za glasovala večina poslancev, ki so oddali veljavne glasovnice. Glasovali bomo v dvorani, poslanke in poslanci boste izpolnjeno glasovnico oddali v glasovalno skrinjico, ki bo v dvorani pred predsedstveno mizo. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Prosim poslance, ki mi bodo pomagali pri glasovanju, da se takoj zglasijo v sobi 117, kjer bomo prevzeli volilni material. Glasovanje se bo pričelo ob 12.55 uri in bo trajalo 15 minut, do 13.10 ure. Državni zbor bo nadaljeval s sejo, kjer bomo tudi razglasili rezultate, ob 13.25 uri. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja. Predlagal bom tudi, da bo državni zbor potem nekoliko kasneje začel z nadaljevanjem seje. Predlagam, da smo benevolentni do take rešitve in mislim, da smo lahko korektni. Prehajamo na izvedbo tajnega glasovanja.
(Seja je bila prekinjena ob 12.48 uri in se je nadaljevala ob 13.26 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Najprej ugotovimo prisotnost. Prisotnih je 55 poslank in poslancev; zbor je sklepčen, in objavljam izid glasovanja.
Zapisnik o ugotovitvi izida glasovanja o imenovanju ministra za šolstvo in šport. Glasovanje je potekalo v četrtek, 29. julija 1999 v prostorih državnega zbora Republike Slovenije. Razdeljenih je bilo 77 glasovnic, oddanih je bilo 77 glasovnic, neveljavnih glasovnic ni bilo. Za je glasovalo 52 poslancev, proti pa 25 poslancev. (Aplavz.)
Na podlagi izida glasovanja ugotavljam, da je bil za ministra za šolstvo in šport imenovan dr. Pavle Zgaga. Prosim dr. Pavla Zgago, ministra za šolstvo in šport, da priseže pred državnim zborom.
DR. PAVLE ZGAGA: Prisegam, da bom spoštoval ustavni red, da bom ravnal po svoji vesti in z vsemi svojimi močmi deloval za blaginjo Slovenije. (Aplavz.)
Spoštovane gospe poslanke in spoštovani poslanci! Dovolite mi, da se ob koncu zahvalim za podporo, ki ste mi jo izrekli. To podporo razumem kot podporo in kot obvezo ter zavezo za trden in stabilen razvoj vzgoje in izobraževanja v Republiki Sloveniji. Prepričan sem, da je to tisto najpomembnejše, kar naša država in njene državljanke ter državljani potrebujejo. Približno 400 let je, kar je Francis Bacon zapisal svoj znameniti stavek "Sciencia est potentia". Na mnoge načine so po tem času interpretirali ta znameniti rek "V znanju je moč". Dovolite mi, da opozorim na eno od znanih in pomembnih interpretacij, "V znanju je možnost". In za to možnost gre, mladim in manj mladim ljudem naše države moramo odpirati možnosti in s temi možnostmi bodo gradili tako svoja lastna življenja kot trdnost naše nacije. Hvala lepa. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dovolite mi, da v imenu državnega zbora Republike Slovenije in v svojem lastnem imenu čestitam dr. Pavlu Zgagi pri izvolitvi za ministra, želim tudi, da bi uspešno sodelovali na ravni odnosa med parlamentom in vašim ministrstvom. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prosim samo še za majhno pozornost. Glede na dejstvo, da dr. Slavko Gaber ni več minister in začne ponovno opravljati funkcijo poslanca, prekinjam sejo, da se bo v tem odmoru sestala mandatno imunitetna komisija. Seja komisije bo v velikem salonu in prosim člane komisije, da se je udeležijo.
Seja le-te bo ob 14.00 uri. Sejo bomo nadaljevali ob 15.00 uri.
(Seja je bila prekinjana ob 13.30 uri in se je nadaljevala ob 15.06 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nadaljujemo sejo. Ugotavljamo prisotnost! Dodatno opravičeni za nadaljevanje 38. izredne seje za popoldanski del: Peter Lešnik za ves dan, do 16.00 ure Ivan Božič. Kako to? Zopet se je zgodilo, da ste tukaj. Franci Rokavec od 16.00 ure, Rudolf Petan od 16.00 ure, mag. Franc Žnidaršič od 12.00 ure, Andrej Fabjan za pričetek popoldanskega dela seje. Ugotavljamo prisotnost! Kar počasi gospa Maria. (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Prehajamo na seznanitev državnega zbora s poročilom mandatno-imunitetne komisije o prenehanju opravljanja funkcije poslanca v skladu s 14. členom zakona o poslancih. Ali želi poročevalec mandatno-imunitetne komisije besedo? Gospod Pucko. (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Samo trenutek. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Poslanke in poslanci. Ker ne želi nihče razpravljati, razpravo zaključujem. Zboru predlagam, da se seznani z naslednjim ugotovitvenim sklepom.
Dr. Slavku Gabru je z dnem 29.7.1999 prenehala funkcija ministra za šolstvo in šport in v skladu s prvim odstavkom 14. člena zakona o poslancih ponovno opravlja funkcijo poslanca, zato s tem dnem preneha opravljati funkcijo poslanca gospod Roman Jakič.
Ker je poslanec dr. Slavko Gaber podal izjavo, da odstopa kot poslanec, prehajamo na ugotovitev o prenehanju mandata poslanca državnega zbora. Poslanec državnega zbora Republike Slovenije dr. Slavko Gaber je dne 29.7.1999 podal izjavo, da odstopa kot poslanec. Pisno izjavo ste prejeli na klop. Ali želi besedo dr. Slavko Gaber? (Ne želi.) O odstopni izjavi je razpravljala mandatno-imunitetna komisija državnega zbora, ki je tudi zboru pisno poročala. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. (Ne želite besede.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Gospod Ivo Hvalica. Nekaj časa je čaka, potem pa se je odločil. Razprava seveda o poročilu komisije. Razpravljamo o poročilu o prenehanju mandata poslancu v skladu z 9. členom zakona o poslancih.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Čudovito, da imam pred seboj. Torej predvsem, spoštovane kolegice in kolegi, ugotavljam nepojmljivo hitrost. Nepojmljivo hitrost, sposobnost ne, torej vsaj na nekem področju smo dosegli svetovni rekord. Včasih ni bilo tako. Včasih, spoštovana gospoda, gospoda žlahtna, ni bilo tako.
Ko so odstavili mojega kolega ministra za obrambo Janeza Janšo, marca 1994. leta, sem jaz bil nadomestni poslanec. In kaj se je zgodilo? Zgodilo se je to, da kljub temu, da je dal še isti večer takratni obrambni minister, sedanji moj poslanski kolega Janez Janša, nepreklicno odstopno izjavo, se je sestala komisija tako za enih 14 dni. Sem bil jaz brez mandata, ne. Slučajno! Zgolj in samo slučajno.
Vidite in danes sem navdušen, da je pa zgolj in samo slučajno se to zgodilo v trenutku. Svetovni rekord je dosežen, čestitam državnemu zboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Glede hitrosti, tudi v drugih primerih, ki so se zgodili do sedaj, smo ravnali na povsem enak način v tem mandatu, v tem mandatu. Seveda danes, gospod Hvalica, ugotovitveni sklep, še ne daje mandata poslancu Jakiču. Kot boste videli, če ste prebrali sklep do konca, postopek še ni končan.
Torej, želi še kdo besedo. (Ne želi.) Razpravo zaključujem. In na podlagi navedenega in v skladu z 9. členom zakona o poslancih in drugim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora, se je državni zbor seznanil z naslednjim ugotovitvenim sklepom: Državni zbor Republike Slovenije ugotavlja, da je poslanec dr. Slavko Gaber dne 29. julija 1999 podal odstopno izjavo, zato mu v skladu s tretjim odstavkom 248. člena poslovnika državnega zbora ter zadnjo alineo prvega odstavka in drugim odstavkom 9. člena zakona o poslancih, preneha mandat z današnjim dnem.
Z navedeno ugotovitvijo bomo seznanili republiško volilno komisijo, ki bo državnemu zboru sporočila ime kandidata, ki bo nadomestil poslanca, ki mu je prenehal mandat.
Proceduralni predlog, gospod Ivo Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Šele kasneje sem opazil, da je gospa, ki je sedela tu, desno ob generalni sekretarki, gospa Andreja Kert, uslužbenka, ki nas zapušča. Baje, da je tu danes zadnji ali jutri, zadnji dan. Jaz sem se hotel v njeni prisotnosti zahvaliti. Šlo je za vestno, korektno uslužbenko, ki je vnašala tudi vedrino, v ta sicer pusti državni zbor. Prijetno jo je bilo srečevati kjerkoli in jaz jo bom pogrešal. Hvala lepa. (Aplavz.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo torej na prekinjeno 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. Pri volitvah in imenovanjih smo že odločali o devetih predlogih sodnega sveta. Preostalo nam je še odločanje o predlogu pod zaporedno številko 7 - to je predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Valerije Nahtigal-Čurman na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. S strani strokovne službe sodnega sveta Republike Slovenije, je bil državni zbor oziroma komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve tudi seznanjena glede datuma rojstva kandidatke, ki se pravilno glasi: 20.11.1957,v Ljubljani.
Na glasovanje torej dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Valerije Nahtigal-Čurman na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (53 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 28. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI POGODBE O CELOVITI PREPOVEDI JEDRSKIH POSKUSOV EPA 862/II. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za mednarodne odnose kot matično delovno telo. Ali želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Ker ni razprave, jo zaključujem.
In ker k predlogu zakona do začetka obravnave ni bil predložen noben amandma, predlagam zboru, da skladno z drugim odstavkom 213. člena poslovnika sklene, da bo glasoval le o predlogu zakona v celoti. Navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon? (52 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 27. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG VLADE REPUBLIKE SLOVENIJE ZA UMIK PREDLOGA RESOLUCIJE O ZUNANJI POLITIKI REPUBLIKE SLOVENIJE, DRUGA OBRAVNAVA, IZ ZAKONODAJNEGA POSTOPKA. Vlada Republike Slovenije je kot predlagateljica navedenega predloga resolucije z dopisom dne 25. marca 1999 zbor obvestila, da iz zakonodajnega postopka umika predlog resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije, druga obravnava. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želijo besedo poslanke in poslanci? Gospod Ivo Hvalica, prosim.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Torej, nenavadno. Nenavadno, kako lahko vlada poda nek tak predlog umika resolucije o zunanji politiki v drugi obravnavi, ne da bi podala neko pojasnilo. Nenavadno tudi zaradi tega, kar se je danes začelo dogajati in bo te dni v Sarajevu. Nič nismo seznanjeni o tem; tu bi bila priložnost, da bi predstavnik vlade oziroma konkretno zunanjega ministrstva nekaj povedal. Še prej, dopoldan sem videl gospoda Petriča v parlamentu oziroma sva celo govorila, in se mi zdi nenavadno, da tu ni nobenega pojasnila. Nenavadno je tudi to, da dokler se jaz nisem oglasil, se ni hotel oglasiti tudi predsednik odbora za mednarodne odnose. Ali se tega parlamenta res zunanja politika ne tiče? Ali čakamo, da se bo kaj zgodilo? In lahko se zgodi, v zelo kratkem času. Kdo je dal naši politiki, naši zunanji politiki oziroma njenemu izvršnemu delu mandat za to, kar bo v imenu nas govorila, sklepala, soglašala in izjavljala v Sarajevu? Kdo je dal? Kdo je dal, Jelko Kacin mogoče? Ampak on ni državni zbor, on lahko da, on da to mimogrede, ampak to ni državni zbor. In sedaj, ko bi bila priložnost, da bi predstavnik zunanjega ministrstva tu pojasnil - pravzaprav, zakaj umika? Verjetno so neki razlogi; ne umikaš predloga neke resolucije, posebno če je to resolucija o zunanji politiki naše države, ki je že v drugi obravnavi, kar tako. Ali se je zgodilo kaj posebnega? Ali se je spremenilo razmerje sil? Verjetno se je. Verjetno, da se je po koncu zadnje balkanske vojne - torej sedanje balkanske vojne, ki ni zadnja, bi bilo bolj precizno reči - verjetno, da se je kaj spremenilo, to se čuti.
Nič ne vemo o tem! Nič! Ali je zunanja politika v tem parlamentu domena Jelka Kacina in njegove tajnice? Jaz mislim, da ne. Jaz mislim, da je to stvar nas vseh! In jaz zahtevam od predstavnikov zunanjega ministrstva, da pojasnijo, zakaj umikajo ta predlog resolucije o zunanji politiki, sicer pa predlagam, v kolikor ni pojasnila, gospod predsednik, da daste na glasovanje, da se ta točka dnevnega reda, ne da se umika resolucija, ampak, da se ta točka dnevnega reda, predlog za umik resolucije sedaj ne obravnavam, dokler ne dobimo ustreznega pojasnila predstavnikov ministrstva za zunanje zadeve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica. Preden dam besedo gospodu Kacinu, dovolite kratko pojasnilo. Najprej opozorilo oziroma vsi poslanci ste prejeli s strani vlade dopis, v katerem vlada navaja razloge, zakaj predlaga tako rešitev. Vsi ste ga prejeli in ga imate v gradivu za današnjo sejo. Danes dopoldan me je državni sekretar dr. Petrič obvestil, da se je udeležil dopoldanskega dela seja, ko je pričakoval, da bo morda ta točka že na dnevnem redu. Obvestil me je, da sta ob 12.20 skupaj z gospodom ministrom dr. Frlecem odpotovala v Sarajevo, in se je opravičil za sodelovanje pri tej točki dnevnega reda. Med nami pa je državni podsekretar Andrej Grasselli, ki bo lahko tudi dal pojasnilo glede vsebine te točke dnevnega reda. Prosim pa, da ta točka ne bi pomenila odprtja razprave, ki ni povezana s to točko, torej, glede vsebine. Danes imamo na dnevnem redu umik predloga resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije. Odbor za mednarodne odnose pa je seveda bil seznanjen o vprašanjih, o katerih ste vi govorili. Žal vaša poslanska skupina v tem odboru ne sodeluje. Besedo dajem gospodu Kacinu, zatem pa prosim gospoda Grassellija, da na kratko predstavi razloge za umik predloga resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije.
JELKO KACIN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Odbor za mednarodne odnose je kot matično delovno telo sam dal pobudo, da se ta dokument umakne. Pobudo je dal eden od članov odbora za mednarodne odnose iz vrst opozicije na seji odbora za mednarodne odnose. Ta pobuda je bila sprejeta in odbor za mednarodne odnose je od vsega začetka seznanjen s tako voljo vlade Republike Slovenije, ki jo je na seji odbora za mednarodne odnose zastopal zunanji minister dr. Frlec. Dokument, o katerem danes razpravljamo, dokument, ki se umika, pa je formalno posredovan v proceduro oziroma je iz nje tudi umaknjen po volji vlade Republike Slovenije. Jaz ne bi bil rad polemičen, zunanja politika je ena od pomembnih zadev, ki zadevajo tudi državni zbor. To ni moja domena z imenom in priimkom, ampak zadeva tudi matično delovno telo in zadeva celoten državni zbor. Nekatera vprašanja, ki so bila danes tukaj načeta, so bila zelo resno obravnavana včeraj na včerajšnji seji odbora za mednarodne odnose, kjer so nas s potekom priprav in načrtovano izvedbo vrhunskega srečanja v Sarajevo seznanili najvišji predstavniki ministrstva za zunanje zadeve, gospod minister, dr. Boris Frlec in državni sekretar, dr. Ernest Petrič. Hvala lepa, gospod predsednik.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Še enkrat ponavljam, kar sem rekel.
Zunanja politika ni domena Jelka Kacina. Sedaj bom dopolnil, niti ni domena invalidnega odbora za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije, kjer ne sodeluje opozicija pod "A". Jasno?
Sedaj pa, gospod predsednik, vam. Cinično se mi zdi to, da ugotavljate, da je bilo to obravnavano v odboru, kjer mi ne sodelujemo. Vi dobro veste, zakaj ne sodelujemo, in ne sodelujemo posredno po vaši krivdi. Posredno. Če bi vi ustrezno ravnali ob fizičnem napadu poslanca Jelka Kacina name, potem...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica! Če boste nadaljeval s to razpravo, vam bom izključil mikrofon.
IVO HVALICA: Lahko izključite. Govoril bom ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ker ...
IVO HVALICA: ... o mednarodni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ni to tema dnevnega reda in nočem, da se me kritizira.
IVO HVALICA: Vem, da vas boli. Ampak jaz moram ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica!
IVO HVALICA: ... povedati to.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: O postopkovnih vprašanjih se predsedujočemu ne replicira.
IVO HVALICA: Sedaj bom brez postopkovnih vprašanj. Sedaj bom govoril o vsebinskih vprašanjih. Nobena resolucija kot tudi noben zakon ni tak, da se ne da dopolniti. Neki globlji razlogi so sigurno pripeljali do tega, da jo vlada umika. Da se to ustavi, samo na odboru za mednarodne odnose in da predsednik ne smatra niti za potrebno, da ko je bil pozvan kot matično delovno telo, da pride gor, da ni tega povedal. Ampak on se je oglasil šele v bistvu kot neke vrste replika na moje izvajanje. To ne vzdrži! Mislim, da ima ta parlament, posebno v tem zunanjepolitično izjemno kočljivem času, delikatnem, v to sem trdno prepričan, da ima pravico torej zvedeti kaj več ob tem.
Nenazadnje nam se je dogodilo tudi to, da je svoj čas izvršna oblast dovolila uporabiti naš zračni prostor, ne da bi parlament to obravnaval. To sodi vse v pristojnost parlamenta. To so evropske kategorije. Seveda niso to kategorije Burundija in podobnih držav. To so evropske kategorije. Sedaj bo gospod Jelko Kacin že zopet torej protestiral zaradi uporabe besede "Burundi", ampak ne najdem nikdar nekaj bolj sočnega, da bi rekel. Pa "Kvazilandija" recimo ali kaj takega.
Kakorkoli že, s takšnim postopkom brez ustreznega pojasnila, vsaj državnega sekretarja - na ministrstvu za zunanje zadeve imamo tri državne sekretarje. Tri, dva plus ena ali dva plus ena. Vsaj nekdo bi moral danes tu biti. To ni odnos do tega državnega zbora. Pri tako eminentnem torej segmentu politike, kot je zunanja politika. Sedaj ne vem. Če je mogoče drugim vseeno, če je poziciji že tako vseeno - opoziciji pod "B" je verjetno vseeno - potem je to nekaj drugega, ampak, upam si trditi, da opoziciji pod "A" ni vseeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala za repliko, gospod Hvalica. Vlada je določila za sodelovanje pri tej točki dnevnega reda naslednje predstavnike vlade: dr. Borisa Frleca, dr. Ernesta Petriča in Andreja Grassellija. In prosim Andreja Grassellija, da na kratko obrazloži predlog vlade.
ANDREJ GRASSELLI: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci!
Vlada je ta predlog, ki je bil predložen v postopek parlamentu leta 1995 in ponovno marca 1998, umaknila iz razloga, ker smatra, da glede na velike in za Slovenijo zelo pomembne zunanjepolitične dogodke ni več primerna osnova za obravnavo v tem visokem telesu.
V najkrajšem času bo pripravljen in predložen nov predlog. Naj spomnim samo na kosovsko krizo, naj spomnim na proces približevanja Slovenije Evropski uniji, na predsedovanje Slovenije v varnostne svetu. Vse to so pomembni elementi, ki zahtevajo pripravo gradiva na novih osnovah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Grasselli. Nekaj replik na vašo razpravo. Dr. Jože Zagožen, Ivo Hvalica in Jože Jerovšek.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa, gospod predsednik. Oglasil sem se predvsem zaradi stavka gospoda državnega podsekretarja, ki napoveduje spremembe v naši zunanji politiki, in v teh dneh je mogoče v tisku zaslediti vseh vrst ocene o tem, kaj pomeni sestanek v Sarajevu. Gre za pakt stabilnosti za Jugovzhodno Evropo in po nekaterih informacijah tudi na Hrvaškem obstaja vrsta pomislekov in zelo žolčnih razprav na to temo. Tudi pri nas so nekateri pogledi, ki govorijo o tem, da naj bi s to izjavo ali pristankom, ali karkoli že bo, lahko Slovenija izgubila nekatere bistvene elemente svoje samostojnosti. Zato prosim predstavnika zunanjega ministrstva, da parlamentu bolj natančno, bolj jasno pojasni, kaj se bo v Sarajevu dogajalo, na kaj bo slovenska oblast tam pristala, na kaj ne bo, in kakšne posledice bo to imelo za našo državo v bodoče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega dr. Jože Zagožen. V skladu s poslovnikom lahko samo ugotovim, da je na dnevnem redu predlog vlade za umik predloga resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije. Vprašanja, ki jih tu postavljate, so zelo pomembna, in obstajajo drugi načini, da dobimo na njih verodostojne odgovore; eden od teh je tudi matično delovno telo, ki je bilo o teh vprašanjih seznanjeno. Če bi se nadaljevala taka razprava, potem menim, da je najbolje, da jo preprosto prekinemo, kajti ministra ni več v Sloveniji, ker je že odšel v Sarajevo. Replika, Ivo Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Repliciram gospodu Grasselliju.
Ne glede na vse skupaj moram ponoviti neka naša poslovniška določila, in ko predsednik, ki vodi sejo, ali pa predsedujoči, vpraša po vrstnem redu predstavnike vlade, se gospod Grasselli ni oglasil, in vse skupaj je izgledalo, kot da je čisto navadna rutinska zadeva, ki jo je pač treba umakniti, in tako dalje in tako dalje. Pride pa gospod Grasselli sem in ne pove nič manj kot to - in nam odkrije Ameriko - da se je med tem časom zgodila kosovska kriza, približevanje Evropski uniji in predsedovanje Slovenije v Varnostnem svetu. Ja, to je že stara pesmica, no! To se je pa ja prej zgodilo! Ali so to razlogi? Jaz dvomim, da so to razlogi. Glejte, če ste prišli sem samo zato, da bi nekaj rekli, toliko da ste opravili svojo dolžnost, potem mislim, da to ni tisto, kar sem jaz od vas pričakoval.
Gospod predsednik, predlagam, da se o tem opravi neka razprava, potem ko dobimo od pristojnih na ministrstvu za zunanje zadeve - ne glede na to, da je bil tudi gospod Grasselli imenovan med tistimi, ki naj bi poročali pri tej točki dnevnega reda, ampak mislim, da je zadeva malo globlja, malo širša. Mimogrede, prej mi je kolega Lojze Peterle rekel, da je verjetno že tam v njegovih časih se dogajalo to, ko se je predlagala ta resolucija, in tako dalje in tako dalje. Skratka - sedaj ne vem, če je točno ali ni, to ni preverjeno - na vsak način pa je nekaj neizpodbitno, da slej ko prej zunanje ministrstvo podcenjuje - to je uvedel "ex" minister Thaler - podcenjuje ta parlament.
Kadarkoli je potrebno priti z zunanjepolitičnimi problemi pred ta parlament, torej zunanje ministrstvo enostavno tega ne naredi. Dovoljuje si take "autšuse", kot je napoved podpisa, torej sporazumov s Hrvaško itd., čez dva dni, in to se je že nekajkrat zgodilo, pa nič od tega, nekdo zboli, nekdo drugo, nekdo tretje, nekdo manjka, niso urejene stvari itd. To se je dogodilo že nekajkrat in o tem bo treba enkrat tu nekaj spregovoriti. Prinaša se okrog slovenski narod, ampak tudi ta parlament. Odnos, torej ministrstva za zunanje zadeve do tega parlamenta je porazen, in to je treba spremeniti in to je tudi ena takšna prilika, ko lahko o tem spregovorimo, ker smo nedvoumno ugotovili, da je temu tako.
Če se jaz ne bi oglasil kot zadnji izmed vprašanih - ali se kdo oglaša k besedi? - ni se oglasil predstavnik vlade, ni se oglasil, ne vem, še kdo je bil pozvan, ne predsednik matičnega delovnega telesa, ne vodje poslanskih skupin, bi sploh ne rekli nič o tem in tudi Grasselli ne bi prišel sem. Oprostite podsekretar ali ne vem, kaj je gospod Grasselli. To ne more iti tako naprej. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Hvalica.
Iz korektnosti do gospoda Grassellija. Ko sem po postopku vprašal, ali želi predstavnik vlade besedo, takrat gospod Grasselli še ni bil med nami in se nam je pridružil nekoliko kasneje.
Na podlagi poslovniških določb bom sam dal na glasovanje proceduralni predlog, da državni zbor prekine razpravo o tej točki dnevnega reda in jo opravi v nadaljevanju seje. Ker je to proceduralni predlog, ga dajem na glasovanje. To je proceduralni predlog. Predsedujoči da proceduralni predlog in lahko ga zavrnete. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za proceduralni predlog, da prekinemo razpravo o tej točki dnevnega reda in jo opravimo v nadaljevanju seje? Kdo je za tak predlog? (26 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Nadaljujemo razpravo. Replik je cel kup. Prosim vas tudi, da se opredelite, ali ste za umik točke ali niste. Nov proceduralni predlog ima gospod Rupar.
PAVEL RUPAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Prosil bi za ponovitev glasovanja, ker sem narobe pritisnil. Lepo prosim!
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Na glasovanje dajem predlog, da državni zbor ponovi glasovanje o proceduralnem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za to, da se ponovi glasovanje o proceduralnem predlogu? (43 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Ponovno dajem na glasovanje proceduralni predlog, ki sem ga nekaj trenutkov pred tem tudi obrazložil. Ugotovimo prisotnost! (66 prisotnih.)
Kdo je za? (26 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Nadaljujemo razpravo. Imate proceduralni predlog? Prvi ima repliko gospod Jože Jerovšek, za njim gospod Jelko Kacin, gospod Janša. Gospod Kacin, ste imeli proceduralni predlog, ko ste dvignili roko? Gospod Janša je bil pred vami.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Ob razlagi gospoda Grassellija, zakaj je potrebno, da tokrat umaknemo resolucijo o zunanji politiki, ki pa je izrazil seveda ohlapno mnenje zunanjega ministrstva, se lahko vprašamo, ali je naša zunanja politična strategija na hitro pogreta, sicer prostana juha, ki se je v tem trenutku skisala in jo je zaradi tega treba zavreči, ali pa v tej državi obstaja neka strategija, neka vizija, dolgoročna, zunanje politike. Res je v območju Balkana zadnje čase bila velika dinamika, vendar ne po zaslugi slovenske zunanje politike. To se je v veliki meri odigravalo mimo nas, mi smo tu bili le statisti, v glavnem. In, ali ta država nima neke strategije, neke dolgoročne vizije? Ali je mogoče sram to državo, da bi sedaj pogledali v tisto, kar je bilo pred nekaj meseci pisano, in bi ugotovili, da na zunanjem ministrstvu ne premorejo nekih analiz, nekega vpogleda v mednarodno dogajanje, iz katerega bi izhajala neka dolgoročna usmeritev te države? Ali pa se lahko vprašamo tudi, ali se to od dneva do dneva dopolnjuje in so stalno nove, glede na nove ljudi v zunanjem ministrstvu, usmeritve?
Spomnim se, da smo, ne vem, ni še tako dolgo, lahko prebrali, da je Slovenija menda dala vlogo, da bi postala članica frankofonskih držav. Me zanima, kaj je sedaj s to pobudo! Ali je bilo to samo tako dano, da bi lahko, ne vem, predsednik države ali pa predsednik vlade bil sprejet na obisk v Parizu? Mogoče je bilo samo zaradi tega. Ali pa se ob umiku te resolucije sprašujem, ali je to resolucijo morda gospod Franco Juri, ki pogosto zdaj hodi v Rim, odnesel na pregled v Rim, pa bo Farnesina izdelala naprej. Tam so veliki vplivi. Ali pa je sam gospod Franco Juri revidiral zdaj to zadevo? Čudno zunanjo politiko imamo in nekatera vprašanja ob tem zelo begajo. Odgovor pa, ki je bil dan, ni v skladu s tem, kar je naslov te današnje točke. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Poglejte, kolegice in kolegi! Če vlada sama umakne neko stvar, potem mora to logično obrazložiti in v tem primeru kakšna daljša razprava ni potrebna. V primeru, da vlada umika resolucijo o zunanji politiki v položaju, v kakršnem smo, ko ta država oziroma ta državni zbor v zadnjih dveh letih ni sprejel nobene strateške spremembe zunanjepolitične orientacije ali česarkoli podobnega, obstaja samo ena logična obrazlaga. Resolucija je slabo pripravljena, zato jo umikamo. Če bi tako obrazložili, potem najbrž razprave ne bi bilo, tako pa ob razlagi pravijo, začeli smo se približevati Evropi, krize so izbruhnile okoli itd. To je že vse bilo, tudi takrat, ko se je resolucija pisala, in če se bodo resolucije o zunanji politiki tako pripravljale in tako pisale, kot se je ta, in tako sprejemale, bodo vedno neaktualne. Ker se vedno nekaj dogaja. Vsako leto se kaj zgodi. Če bomo mi to eno leto sprejemali in bomo hoteli biti aktualni v smislu dnevne politike in zunanje politike, potem bomo lahko vedno pred takimi zapleti, kot je ta, ko se nekaj umika, da se bo nekaj boljšega naredilo. Ko se bo naredilo, bo to že staro.
Ampak v taki resoluciji najbrž ni mesta za to, da se mi opredeljujemo, recimo, do kosovske krize. To je resolucija o zunanji politiki, ki naj bi jo želela država voditi v naslednjem obdobju, naslednjih desetletjih ob nekih znanih stališčih, ki jih, ne vem, nismo spreminjali od leta 1991 naprej, tako, da sedaj reči, da se resolucija umika zato, ker so se nekatere stvari spremenile, ne vem. To ni logična obrazlaga. Naj vlada pride gor in naj reče, resolucija je slabo pripravljena, ali pa naj reče, smo spremenili našo zunanjepolitično orientacijo. Ne gremo več v Evropo, ampak gremo v nek balkanski pakt. To bi bil tudi logični ali to bi bila tudi logična podlaga za tak korak umika takega akta. Tudi o tem se je nekaj govorilo v zadnjih dneh. Sedaj je menda ta nevarnost odvrnjena. Ampak ne pa se izgovarjati z razlogi, ki nimajo nobene teže. Tudi odbor za mednarodne odnose ni mesto, kjer bi se lahko odločalo o kakšnih spremembah zunanje politike. Ta državni zbor pa ničesar v tej zvezi ni obravnaval v tem času.
Rekel bi še to, da je tudi to stanje, kakršnega sedaj spremljamo in umik te resolucije in vse, kar se dogaja v zunanji politiki, v zadnjih letih in mesecih, neka čudna situacija, kjer se dostikrat ne ve, kdo pije in kdo plača. Ker se kar podpisujejo določene stvari, od katerih potem Slovenija odstopa, in kjer je marsikaj čudno. Kjer je marsikaj čudno. Opozarjam na to, da smo vse parlamentarne stranke podpisale že na začetku tega mandata nek sporazum o koordinaciji v zunanji politiki. Ta koordinacija se ni sestala že, ne vem, 4 mesece. Skratka, takoj, ko pridejo za to koordinacijo na vrsto vladne stranke, se to ne sklicuje, vlada ne da nikakršne pobude, zadeve so popolnoma nekoordinirane. Nekaj dela predsednik države, piše svoja pisma, drugo dela predsednik vlade, sedaj trenutno sicer ne. Potem zopet zunanji minister, predsednik odbora za mednarodne odnose hodi po svojih poteh v Črno goro in tako dalje. Mi pa tukaj umikamo resolucijo o zunanji politiki.
Ta umik na nek način, na simbolen način tudi jasno ilustrira stanje naše zunanje politike - je ni, ni, razen nekih strateških odločitev od osamosvojitve naprej. Kakšne strategije tukaj ni. So samo ločena ravnanja, prestižni boji nosilcev te zunanje politike in morda je res najboljše, da tudi resolucije nimamo. Če že zunanje politike nimamo, pa bomo še brez resolucije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za repliko. Replika, gospod Jelko Kacin.
JELKO KACIN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz cenim napor kolegov iz socialdemokratske stranke, ki so zdaj vsi po vrsti razpravljali na enak način. Njihova razprava je posledica dejstva, da so se sami suvereno odločili, da pri delu odbora za mednarodne odnose ne sodelujejo več. Jaz njihovo voljo spoštujem, ampak to po mojem še ni dovolj, da bi se odrekli tudi branja magnetogramov delovnega telesa, kjer je zapisano marsikaj, kar večina poslancev državnega zbora ve in česar bi se lahko ob tej priliki tudi spomnila.
Namreč, predlog za umik resolucije iz procedure je prišel s strani opozicijske stranke, konkretno enega od poslancev. Vlada je to pobudo sprejela. Še več, vlada je odboru za mednarodne odnose posredovala delovno verzijo novega dokumenta, lahko bi temu rekli tudi "non paper". Odbor za mednarodne odnose je ta dokument obravnaval, se z njim seznanil in ugotovil, da je primerna osnova za nadaljnjo razpravo in sprejem resolucije. In zato, da bi vlada lahko vložila novo, dopolnjeno, temu trenutku bolj primerno resolucijo, je treba iz procedure umakniti tisto, ki je v proceduri. In to je vse ozadje tega zapleta danes.
Komplikacije pa izhajajo iz dejstva, da ena stranka, ta, ki je zdaj razpravljala v podobi petih poslancev, pač ne sodeluje pri delu tega matičnega delovnega telesa, ni seznanjena z njegovim delom, sklepi, zaključki in da tudi ne bere gradiv, ki so odprtega značaja in ki so ji na voljo v državnem zboru.
Zato se mi zdi tovrstno zavlačevanje nepotrebno in predlagam, da čimprej odločimo o predlogu, kakršnega nam je posredovala vlada Republike Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika na vašo repliko, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, ura.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ura.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod predsednik, tokrat niste opozorili gospoda Jelka Kacina, ko je govoril o samo izločitvi. Ne, mi se nismo samoizločili, mi smo postavili to kot pogoj, ali vi greste ali pa mi gremo. To je pa nekaj drugega. Toliko o formi.
Zdaj pa še o resoluciji. Eden izmed opozicijskih poslancev. Imenujte ga z imenom in priimkom. Ali je bila to opozicija pod "A" ali pod "B" povejte, kdo je bil. Jaz vem sicer, kdo je bil. Moj kolega Janez Janša vam je že povedal, gospod Kacin, da ni matično delovno telo, pa čeprav se imenuje odbor za mednarodne odnose državnega zbora Republike Slovenije, tisto, ki odloča o zunanji politiki, ampak ta parlament.
Ali se vam ne zdi, da prihajate z zunanjepolitično problematiko preredko pred ta zbor. Povejte, kdaj smo zadnjič razpravljali o kakšni zunanjepolitični temi. Zagotavljam vam, da je to bilo že dolgo, dolgo nazaj. Seveda, to je vaša domena, in če se le da, naredite to tako, kako bi rekel, kar se da, skoraj bi rekel, tako, kako bi rekel, v prvi osebi ednine ali pa še malo drugače. Važno je pač, da vas nihče ne ovira glede vaših potrebnih in nepotrebnih potovanj po tujini - sam in s spremljavo - to je za vas važno, ne pa zunanja politika te države. In danes se bodo tudi drugi poslanci zavedali tega; mogoče bo takrat prepozno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jerovšek. Državni zbor je na izredni seji pred tremi meseci imel na dnevnem redu zunanjepolitično vprašanje.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciram gospodu Kacinu zaradi tega, ker skuša diskreditirati socialdemokratsko stranko in našo poslansko skupino in govori o samoizločitvi. Mi se nismo samoizločili iz odbora za zunanjo politiko, temveč smo protestirali proti nedopustnemu postopanju gospoda Kacina, ker si je na zunanjepolitičnem področju pred dvema letoma dovolil nekaj, kar se v Evropi ne dogaja: vohunjenje za našimi diplomati v Sarajevu. In ker je že takrat vedel, da bo v Sarajevu konferenca o Paktu stabilnosti, balkanski zvezi, je čudno, da ga niso postavili v ekipo za Sarajevo - zelo čudno je, on je vohunil za našimi diplomati, za njihovimi osebnimi zadevami, in zelo čudno je, in on si dovoli protestirati in napadati našo stranko tukaj! Mi smo zadnjič na odboru za nadzor obveščevalnih služb sprejeli jasno, da je minister prekoračil svoja pooblastila v zadevi "balkanska špijonska zadeva". In sedaj on nas tu uči! Gospodje poslanci, ne dovolimo si, da tisti, ki je najbolj doslej diskreditiral ta državni zbor, nam postavlja norme obnašanja tukaj. Protestiram proti temu in, gospod predsednik, vi bi lahko sami protestirali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog vlade Republike Slovenije za umik predloga resolucije o zunanji politiki Republike Slovenije, druga obravnava, EPA-1167, iz zakonodajnega postopka. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog vlade za umik navedenega predloga resolucije iz zakonodajnega postopka sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Ali želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Besedo ima državni sekretar, mag. Zajec.
MAG. IGOR ZAJEC: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Rad bi najprej opravičil gospoda ministra, ker seja vlade oziroma tiskovna konferenca še vedno poteka, zato bom jaz skušal v njegovem imenu podati to uvodno misel. Gre za obravnavno predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, za skrajšani postopek.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo z dne 14.1., objavljeno v Uradnem listu številka 7/99, ugotovilo neskladje zakona o prevozu v cestnem prometu z ustavo Republike Slovenije, in sicer z njenim 2. členom, drugim odstavkom 120. člena in 153. členom.
Državni zbor Republike Slovenije mora v roku šestih mesecev od objave odpraviti ugotovljeno neskladje. Na podlagi tako ugotovljenega stanja je vlada Republike Slovenije v državni zbor vložila predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu. K predlogu zakona je dal mnenje sekretariat državnega zbora Republike Slovenije za zakonodajo. Matični odbor za infrastrukturo pa je sprejel sklep, da mora predlagatelj predlog zakona dopolniti z amandmaji, s katerimi se upošteva mnenje sekretariata za zakonodajo. Zaradi tega je ministrstvo za promet in zveze pripravilo amandmaje na predlog zakona, v katerih smo upoštevali mnenje navedenega organa.
Ministrstvo za promet in zveze meni, da tako predlagane spremembe zakona o prevozu v cestnem prometu prinašajo zakonsko jasno določeno in enakopravno delitev dovolilnic ter uresničitev zahtev odločbe ustavnega sodišča v celoti.
V predlogu so upoštevane tudi pripombe slovenskih avtoprevoznikov, ki so zahtevali javnost in transparentnost podatkov o delitvi dovolilnic ter enakopravnost vseh prevoznikov. To je doseženo s postavljenimi kriteriji, ki jih mora pri delitvi upoštevati delilec.
V procesu usklajevanja med predlagateljem, matičnim odborom zbora ter sekretariatom za zakonodajo in pravne zadeve državnega zbora je bilo sprejeto dokončno besedilo amandmajev, tako da menimo, da kot predlagatelj v celoti upošteva oziroma da smo v celoti upoštevali odločbo ustavnega sodišča, sklepe matičnega odbora in mnenje sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve.
Pred nekaj minutami smo dobili tudi vložitev amandmajev k predlogu zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o prevozih v cestnem prometu, za skrajšani postopek, s strani poslanske skupine Socialdemokratske stranke Slovenije.
Moram povedati, da sem v tem času, čeprav je kratek in glede na poznanje zakona, praktično vsake besede, proučil skupaj z mojimi kolegi to gradivo in moram povedati, da je gradivo zelo podobno tistemu, ki smo ga obravnavali na včerajšnjem matičnem odboru, v katerem smo ugotovili, da so to zadeve, ki so korektne in pravilne, vendar spadajo, ne v zakon, vendar v pravilnik, ker v zakon pač spada tisto, kar po našem mnenju in tudi po mnenju sekretariata za zakonodajo v zakon pravzaprav mora spadati.
Prav bi bilo, da bi povedal k 9. členu, ki govori o delitvi dovolilnic na dva načina. Prvi način je na mejnih prehodih, drugi način je pa v upravnih enotah, kot to poteka sedaj. Tukaj bi rad povedal, da je delitev dovolilnic na mejnih prehodih glede na to, da imamo tudi kritične dovolilnice, predvsem z našimi sosednjimi državami, da je delitev dovolilnic na mejnem prehodu pravzaprav, ne bom rekel nemogoča, vendar tako ne delajo nikjer v Evropi. In tudi mi, mislim, da nismo sposobni tega narediti, predvsem iz razloga, ker bi teh dovolilnic ne glede na to, da bi jih delili ali mesečno ali po trimesečjih, kaj hitro zmanjkalo, ker apetiti so pač preveliki in s tem bi pravzaprav tudi trpel izvoz oziroma uvoz, izvoz končnih materialov in uvoz reprodukcijskih materialov za potrebe naše industrije. Kar naenkrat bi se znašli pravzaprav pred dejstvom, da ne moremo naših končnih izdelkov izvažati ali pa uvažati nujno potrebnih strateških materialov in ostalih. Tako bi predlagal, da bi tudi potem v nadaljnjem postopku poslanci upoštevali to ugotovitev.
Vse ostale točke so točke, ki bi oziroma ki jih bomo upoštevali pri pripravi pravilnika, kajti ustavno sodišče nam je zadalo nalogo, da pripravimo zakon praktično v roku do 4. avgusta in v nadaljnjih treh mesecih, do 4. novembra, pripravimo tudi pravilnik. Tako predlagam, da pristopimo k razpravi v smislu tega, kot sem predlagal, in da glasujemo o omenjenem zakonu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državni sekretar. V imenu odbora? V imenu poslanske skupine. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Gospod Jaka Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Odbor za infrastrukturo in okolje je predlog navedenega zakona obravnaval na dveh oziroma na 53. seji in pa na dveh nadaljevanjih te seje. Na začetku seje so v razpravi člani odbora podprli namero predlagatelja, da se s predlaganim zakonom uskladi ne le sporni 33. člen, marveč, da se obstoječi zakon tudi sicer izboljša, saj je problematika delitve dovolilnic za mednarodni prevoz stvari, delitve ekoloških točk in delitve cen dovolilnic vseskozi izredno pereča zaradi omejenih letnih količin v odnosu na prevozniške kapacitete oziroma glede na število avtoprevoznikov, ki imajo licenco.
V tem delu, v prvem delu razprave, torej pri začetku razprave o tej točki je odbor poleg tega, da je soglašal z obravnavo po skrajšanem postopku, sprejel tudi sklep, da predlaga predlagatelju, da preuči prejete pisne pripombe, pripombe iz razprave in pripombe iz mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve ter pripravi ustrezne amandmaje. Ko je odbor prejel amandmaje vlade, se je sestal na dveh, kot rečeno, na dveh nadaljevanjih 53. seje, kjer je tudi zavzel stališča do posameznih amandmajev vlade in pa pripravil tudi svoje amandmaje. Torej v razpravi so člani odbora in povabljeni predstavniki sindikata SAS opozorili, da se v predlaganih amandmajih k 8. členu in k 9. členu predloga zakona ni v zadostni meri sledilo opozorilom po večji nedvoumnosti kriterijev za delitev in za odvzem dovolilnic in opozorilom za jasnejšo opredelitev pravic za delo komisije, ki naj bi delovala kot upravni organ.
Sindikat SAS je s ciljem utemeljitve svojih stališč članom odbora posredoval dodatno gradivo, predlog za oblikovanje amandmajev, ki ga je posredoval neposredno na sejo, na podlagi rešitev, ki jih je s svojimi amandmaji pred tem predlagala vlada. Sledilo je usklajevanje možnih rešitev z ministrstvom za promet in zveze, ki so bile predstavljene na nadaljevanju seje. Odbor jih je upošteval in oblikoval kot svoje amandmaje.
Predlagatelja je ob tem pozval, da glede na omejen čas besedilo amandmajev nomotehnično preveri in po potrebi oblikuje predloge za redakcijske popravke v tretji obravnavi. V vsakem primeru pa naj predlagatelj z obema gospodarskima zbornicama doreče rešitev, ki jo je v svojem amandmaju k 8. členu predlagal odbor. Prav tako naj predlagatelj dodela vprašanje do sedaj zaposlenih na ministrstvu za promet in zveze, ki operativno opravljajo naloge delitve dovolilnic, pa se po intenci amandmaja vlade k 8. členu in glede na konkretno rešitev predlogov amandmajev odbora te naloge prenašajo na obe gospodarski zbornici.
Odbor je nadalje v razpravi predlagatelju priporočil, da do tretje obravnave glede na predlagani amandma odbora k 8. členu še podrobneje razdela kriterije za delitev dovolilnic, ekoloških točk in cen dovolilnic. Kot rečeno, se je nato odbor opredelil do amandmajev vlade in tudi predlagal amandmaje, določene amandmaje odbora, ki so in v pregledu in v poročilu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Besedo imajo predstavniki poslanskih skupin. Gospod Zamernik bo nastopil v svojem imenu. Ker torej ni poslanskih skupin, prehajamo na razpravo poslancev in poslank. Pisnih prijav ni, neomejeno razpravlja gospod Zamernik, ostali 5 minut.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Tudi moja razprava ne bo daljša od 5 minut. Zahvaljujem se gospodu državnemu sekretarju za spodbudne besede tukaj, da bodo vsi, praktično vsi amandmaji, ki so bili vloženi s strani naše poslanske skupine, upoštevani v pravilniku o delitvi dovolilnic.
Zakaj smo mi vložili te amandmaje k zakonu? Na željo prevoznikov, avtoprevoznikov oziroma sindikata avtoprevoznikov in zato, ker ne bi radi, da bi prihajalo do cestnih zapor. Kajti sindikat avtoprevoznikov vztraja, da v primeru, da se zadeve ne bodo rešile tako, kot oni želijo, da se stvari rešujejo transparentno, pregledno, enako, vsaj približno enako za vse, potem grozijo z zaporo cest. Mi si tega ne želimo.
Sedaj, gospod sekretar, glede na dosedanje izkušnje z vami, vam jaz osebno lahko verjamem, da se boste tega držali, ker nekajkrat ste mi tukaj oziroma enkrat ste mi nekaj obljubili in ste besedo držali in verjamem, da bi bilo tudi tokrat tako. Ker pa vem, da vi greste, se lahko zgodi tukaj to, kar se je zgodilo pri zakonu o telekomunikacijah z istega ministrstva. V 64. člen zakona o telekomunikacijah smo napisali, da bomo pol leta po uveljavitvi zakona sprejeli zakon, ki bo urejal prekomerno vračanje v infrastrukturo na področju telekomunikacij. Tega po dveh letih ni bilo, in zato je ustavno sodišče sedaj razveljavilo to določbo zakona, ker obljubljamo nekaj, o čemer - kot mi je kolega Lenič nekoč rekel - se v koaliciji ne znajo dogovoriti in ne znajo tega rešiti. Veste, bojazen avtoprevoznikov je, da bo zakon tukaj - kar pa seveda narekuje odločba ustavnega sodišča, da je zakon potrebno sprejeti - da bo zakon tukaj sprejet, da bo zadoščeno odločbi ustavnega sodišča, pravilnika pa potem ne bo. To je bojazen, in zaradi te bojazni smo rekli oziroma predstavniki sindikatov avtoprevoznikov trdijo, da je bolje, da je zadeva v zakonu. Apeliramo na vas, da bi stvari bile v zakonu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državni sekretar želi besedo.
MAG. IGOR ZAJEC: Hvala lepa. Če lahko, gospod poslanec Zamernik, dam odgovor. Namreč, sklep ustavnega sodišča nam je dal nalogo, da v roku treh mesecev po sprejemu zakona, dopolnjenega 33. člena zakona, pripravimo vse ustrezne pravilnike. Zato lahko rečem, da bo ta pravilnik pripravljen do 4. - pa me ne sedaj prijeti za datum - mislim, da je 4. november letošnjega leta. Še enkrat bom povedal, da razen tiste točke, ki sem jo prej omenil, notri ne vidim - kolikor mi je čas dopustil, da sem to pregledal - zadev, ki jih ne bi mogli dati v pravilnik oziroma o katerih ne bi razpravljali na včerajšnjem odboru. To je prva stvar.
Druga stvar, ki bi jo rad povedal, je ta, ki bo pravzaprav najbolj bremenila vas poslance, da moramo tudi mi po pogajalskih izhodiščih, ki smo jih ravnokar oddali SVEZ-u, službi vlade za evropske zadeve, ki je pogajalska izhodišča dala v Bruselj, da moramo do decembra leta 2000 - to je praktično jutri - pripraviti nov zakon, ki bo pa definitivno v celoti upošteval kriterije zakonodaje Evropske unije, ki pa tudi predvideva dovolilnice za države, ki niso članice Evropske unije. Tako da je tukaj vse to, tudi želja ministrstva, ne samo želja nekaterih, temveč želja ministrstva je, da je ta zadeva transparentna in enakopravna za vse dejavnike v cestnih prevozih, kar je pravzaprav ne samo zato, da bi preprečili tako imenovane cestne zapore, ki si jih nihče od nas ne želi, ker niso ne popularne ne primerne tudi za druge občane. Vendar vam lahko s tega mesta, kljub temu, da odhajam - mislim, da so moji sodelavci toliko resni, da bodo te zadeve upoštevali, ki so tu notri, oziroma da se bodo pri pripravi pravilnika, tako kot smo se do sedaj, tudi pogajali oziroma razpravljali s samimi avtoprevozniki, tudi s sindikatom avtoprevoznikov Slovenije.
Ko smo pripravljali zakon, smo sodelovali z obema zbornicama. Namreč, gre za to, da je legitimni predstavnik po zakonodaji - naš sogovornik sta obe zbornici. Vendar ne glede na to imamo še cel kup gospodarskih interesnih združenj. Teh gospodarskih interesnih združenj je 9 na področju avtoprevozništva, poleg tega je sindikat avto prevoznikov Slovenije in obe zbornici. Jaz sem prepričan, da je glede na to demokratičnost in odprtost, ki smo jo imeli do zdaj - mislim, da so, da vas lahko prepriča tudi generalni tajnik SAS-a o tem - da smo bili vedno pripravljeni se pogovarjati, smo bili zmeraj pripravljeni upoštevati njihove zahteve, vendar jasno, zmeraj v okviru zakonodaje. In ravno ta zakon nam pa zdaj daje to možnost, da bomo lahko razširili tudi pravilnik oziroma tudi te zahteve, ki so jih oni dali zdajle prek vas na današnjo, v današnjo razpravo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod državni sekretar. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.)
Potem prehajamo v okviru hitrega oziroma skrajšane razprave, obravnave, v drugo obravnavo. To je razprava in odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru najprej predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso vloženi amandmaji.
Tak predlog sklepa ne bo sprejet, če bi mu nasprotovala najmanj 1/3 navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Bomo še enkrat ugotovili. Torej drugič ugotavljamo prisotnost! Glasovali bomo o proceduralnem sklepu. (50 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
V razpravo dajem 1. člen in amandma. Pregled amandmajev ste prejeli dne 27.7., danes pa tudi amandmaje poslanske skupine Socialdemokratov.
Torej imamo 1. člen in amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 1. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev.)
Kdo je za 1. člen? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
1. člen je sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem 2. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
K 4. členu je amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.) Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 5. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 5. členu? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
5. člen je v celoti spremenjen.
K 6. členu imamo - samo trenutek.
K 5. členu se je amandma glasil tako: 5. člen se črta in nadomesti z naslednjim besedilom. Torej je celoten člen spremenjen z izglasovanim amandmajem.
Smo pri 6. členu in dveh amandmajih. Prvega predlaga vlada. Člen se črta. In to kar kot skupen amandma, ampak sedaj ga moramo razdeliti. Poslanska skupina socialdemokratov predlaga svoj amandma, ki se glasi: Na koncu besedila 6. člena se za besedo "promet" doda besedilo "v skladu z dejansko nastalimi stroški". Želi kdo besedo? Če bo izglasovan amandma vlade, ki je bolj oddaljen, da se člen črta, potem bo amandma poslanske skupine socialdemokratov postal brezpredmeten.
Na glasovanje dajem torej amandma vlade, ki se glasi: "Člen se črta." Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan. Amandma k 6. členu poslanske skupine socialdemokratov je postal brezpredmeten.
Smo pri 7. členu in v povsem enaki situaciji. Vlada predlaga črtanje, poslanska skupina socialdemokratov pa amandma z enako vsebino kot k 6. členu. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Velja ista opomba: če je izglasovan amandma vlade, je amandma poslanske skupine socialdemokratov brezpredmeten. Na glasovanje dajem amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade k 7. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen je črtan. Amandma socialdemokratov je brezpredmeten.
Smo pri 8. členu. V pregledu je amandma pod točko 1 predlagala vlada. Delovno telo ga ne podpira, ker predlaga svoj amandma. Če je sprejet ta, je amandma pod točko 2, ki ga predlaga delovno telo, brezpredmeten. Predlaga pa tudi poslanska skupna socialdemokratov amandma, ki pa v celoti spreminja člen, tako da bomo najprej o njem glasovali. In če bo sprejet amandma poslanske skupine socialdemokratov, sta ostala dva amandmaja brezpredmetna. Kdo želi besedo? (Nihče.)
Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov k 8. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1 k 8. členu. Predlagateljica je vlada. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (7 poslancev.) Kdo je proti? (42 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Smo pri 9. členu. V pregledu, prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira. Isto velja za amandma pod točko 2. Poslanska skupina socialdemokratov prav tako predlaga amandma k 9. členu, s katerim v celoti spreminja člen. Ampak govori o 33.a členu. To se pravi, da bomo glasovali na koncu. V razpravo dajem vse amandmaje, ki jih imate v poročilu k 9. členu. Poleg dveh prebranih je potem amandma pod točko 3, je amandma vlade, pod točko 4 je amandma vlade, delovno telo ga ne podpira. Tudi prejšnjega ne. In na to je amandma delovnega telesa in še nad tem amandma vlade. Važno bo, kako bomo glasovali po vrstnem redu. Bomo vedno obvestili. Ali kdo želi razpravljati o teh amandmajih? (Nihče.) Torej prosim za pozornost pri glasovanju.
Na glasovanje dajem amandma poslanske skupine socialdemokratov k 9. členu, ki govori o tem, da se besedilo za novi 33.a člen spremeni. Če je ta amandma sprejet, sta amandmaja v pregledu pod 1 in 2 brezpredmetna. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma v pregledu pod točko 1. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Za 33.b člen imamo štiri amandmaje. Najbolj oddaljen je amandma vlade pod številko, v pregledu 4, pod številko 5. Gre za amandma odbora in govori o tem, da se besede "33.b člena" v celoti nadomestijo z novim besedilom. Če bo ta amandma sprejet, so vsi amandmaji na člen b brezpredmetni.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
S tem pa sta amandma poslanske skupine socialdemokratov in tudi amandma pod 4. točko postala brezpredmetna.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod 6. točko. Predlagateljica je vlada, delovno telo ga podpira. Bolj oddaljen amandma pa je amandma poslanske skupine socialdemokratov, ker v celoti spreminja. Za 33.c člen je amandma vložila poslanska skupina socialdemokratov. Govori o kritičnih dovolilnicah. Ta amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na 33.č člen pod 6. točko. Predlagateljica je vlada. Če bo sprejet ta amandma, je potem amandma poslanske skupine socialdemokratov brezpredmeten. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 6. točko? (46 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma poslanske skupine socialdemokratov je brezpredmeten.
Prehajamo na d) člen. Na glasovanje dajem amandma socialdemokratov za novi 33.d člen. Če je ta amandma sprejet, sta amandmaja vlade in odbora brezpredmetna. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.) Kdo je za novi 33.d člen, kot ga predlagajo socialdemokrati?
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod 7. točko, predlaga ga vlada, delovno telo ga ne podpira, ker predlaga svoj amandma, ki je pod 8. točko. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod 7. točko? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma po 8. točko, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (36 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri e) členu. Imamo amandma pod 9. točko, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri f) členu, pod točko 10 - predlagatelj je odbor, pod točko 11 - predlagateljica je vlada, odbor ga podpira.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 10. Ugotovimo prisotnost! (44 prisotnih.) Premalo. Ponovno ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 10, ki ga predlaga odbor? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 11. Predlagateljica je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri g) členu. Vlada predlaga amandma, ki ga delovno telo ne podpira, ker predlaga svoj amandma; amandma pod točko 13 predlaga odbor za infrastrukturo in okolje, socialdemokrati pa predlagajo samo črtanje drugega odstavka.
Na glasovanje dajem amandma socialdemokratov, ki govori, da se v besedilu novega 33.g člena črta drugi odstavek; če bo ta sprejet, bosta amandmaja vlade oziroma delovnega telesa brezpredmetna. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma vlade pod točko 12, ki ga delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 13. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na i) člen. Pod točko 14, 33.i člen se črta - odbor, pod točko 15 predlaga vlada. Odbor se ni opredelil, ker je predlagal svoj amandma. Socialdemokrati predlagajo besedilo novega 33.i člena. Najbolje oddaljen je amandma vlade, amandma odbora, če je amandma odbora sprejet, sta oba amandmaja, preostala amandmaja brezpredmetna. Je tako. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 14? Predlagatelj je odbor. (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Preostala amandmaja sta postala brezpredmetna.
Na glasovanje dajem 8. člen v celoti. Na glasovanje dajem 9. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za spremenjeni 9. člen v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Člen je sprejet.
Smo pri 10. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za člen? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Prehajamo na 17. člen. Amandma vlade. Odbor ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost!
(54 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (46 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Člen je sprejet.
Smo pri 18. členu. Amandma vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 19. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (35 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 20. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ne podpira, kajti predlaga svoj amandma pod točko 2.
Amandma pod točko 2 je bolj oddaljen vsebinsko, zato bomo najprej glasovali o njem. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? Predlagatelj je odbor. (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Amandma pod točko 1 je postal brezpredmeten. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 21. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet. Člen je v celoti spremenjen.
Smo pri 22. členu in amandmaju vlade. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 22. členu? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 22. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za člen? (41 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Prehajamo na 23. člen. Amandma vlade. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 23. členu? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen smo v celoti spremenili.
K 24. členu predlaga amandma poslanska skupina socialdemokratov. Člen se črta. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (20 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 24. člen. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen? (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Zadnji amandma je amandma za novi 25.a člen. Predlagatelj je odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Sprejeli smo novi 25.a člen.
Glasovali smo o vseh amandmajih in členih, h katerim so bili vloženi amandmaji. Glasovati moramo še o preostalih členih. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravljanje in glasovanje o posameznih členih. Pred nami je tudi razprava in glasovanje o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejeti amandmaji k številnim členom. Ali želijo kvalificirani predlagatelji vložiti amandmaje k tem členom? Gospod Presečnik, prosim.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Samo to bi rad povedal, da skupina poslancev predlaga dva amandmaja za tretjo obravnavo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom, poleg njega pa še 9 podpisanih, predlaga amandmaja k predlogu zakona o prevozu v cestnem prometu k 8. členu in k 25. členu. Ali je še kakšen predlog amandmajev?
Kolegice in kolegi! Ali bi se zadovoljili, da bi prebral amandmaje? Ali želi kdo razpravljati o zakonu v celoti? (Ne želi.)
Prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. K 8. členu predlaga skupina poslancev amandma, ki se glasi. Samo trenutek, da bomo kopijo amandmajev posredovali predstavnikom sekretariata. To je posebna pozornost do sekretariata. Gospod Presečnik želi besedo.
JAKOB PRESEČNIK: Zaradi manjše pripombe sekretariata predlagam prekinitev te točke, da še uskladimo oziroma predlagamo še dodatne amandmaje. Se opravičujem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Pripombe sekretariata mi nismo slišali. To ste jih slišali vi. Prekinjam to točko dnevnega reda, da bodo kvalificirani predlagatelji glede na sugestijo s strani strokovnih služb pripravili še en amandma v okviru tretje obravnave.
Med tem časom boste seveda tudi poslanci prejeli amandmaje na klop. Prekinjam torej to točko.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREKINJENO DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ENERGETSKEGA ZAKONA.
Poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je pri glasovanju pred nadaljevanjem razprave ... samo trenutek, da ne bo nesporazuma. Iz stenograma je razvidno, da razprava o 122. členu k energetskem zakonu še ni bila zaključena. Pred tem pa smo imeli proceduralni predlog s strani poslanske skupine Slovenske ljudske stranke, ki je želela odmor, da bi se zaradi amandmaja posvetovala v poslanski skupini. Prosim predstavnika poslanske skupine, če želi, da predstavi stališče. Gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala za besedo. Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Poslanska skupina je vzela odmor zaradi amandmaja, ki je bil vložen k 122. členu. Torej, ker glede na to, da je od takrat minilo že več dni, je potem tudi vlada zavzela stališče do tega amandmaja, zato menimo, da je bil odmor koristno uporabljen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V razpravi je sodeloval takrat tudi državni sekretar. Prejeli ste pa na klop tudi stališče vlade Republike Slovenije do amandmaja poslanske skupine LDS k 122. členu predloga energetskega zakona. Ali želi besedo gospa ministrica, gospa Tea Petrin? (Ne želi.) Vlada Republike Slovenije nasprotuje temu amandmaju. Ali želi še kdo besedo o amandmaju k 122. členu? (Želi.) Gospod Džuban, gospod Petrovič, gospod Avšič. Ne? Prosim, gospod Džuban. Gospod Kopač.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Rešitve, ki se nam bodo zgodile po tem glasovanju, v kolikor naš amandma ne bo podprt, mi postajajo nerazumne. Nerazumne iz naslednjih razlogov. Mi smo pri obravnavi zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev sprejeli sklep, da naj vlada preuči možnosti za rešitev, in sicer je alinea, s katerimi se bodo uskladile določbe zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, ki določajo delokrog direkcije Republike Slovenije za blagovne rezerve, z določbami zakona, ki določajo delokrog agencije Republike Slovenije za kmetijske trge in razvoj podeželja. Navidezno morda nima ta zadeva nič skupnega s tem zakonom, ampak kljub vsemu ima, ker posega v delovno področje blagovnih rezerv, ki so predmet predlaganega amandmaja. Mi z zakonom o delovnem področju ministrstev in o ustanovitvi agencije za kmetijske trge prenašamo velik del nalog blagovnih rezerv na novo agencijo. Ocenjujem, da na isti način z energetskim zakonom tudi posegamo v blagovne rezerve in drugi del, velik, pretežni del nalog prenašamo na neko drugo službo in ostanejo blagovne rezerve, za katere ob nasprotovanju vlade k amandmaju poslanske skupine LDS naj povedo, kaj pa bodo potem blagovne rezerve sploh še počele.
Ob razpravi o omenjenem zakonu o delovnem področju ministrstev smo tovrstne debate na široko odpirali, ko smo govorili, da ob ustanavljanju novih agencij, ki so predmet debat in usklajevanj s harmonizacijo zakonodaje Evropske unije, ustanavljamo nove službe, zaradi tega, ker obstoječe nimajo mesta v novem sistemu. In takrat se je gospod minister Senjur v nekem svojem odgovoru z nami popolnoma strinjal in je rekel, "saj moj koncept je bil zelo podoben vašemu razmišljanju, vendar...", tri pike, "vendar so neka stališča drugačna". In to so ta stališča, ki nasprotujejo zadržanju nekega sistema, ki nima več nobene vloge, razen stroškov, ki jih povzroča državi.
Kljub temu, da tudi moja vlada z raznimi nastopi govori o tem, da je treba racionalizirati državno upravo, ohranjamo neproduktivni sistem, to ni edini primer. Na področju podeželja smo govorili, da nam kar ostajajo nekatere stvari, ne da bi mi ukinjali ljudi in službe, ki skrbijo za neka področja, ki so pomembna za državo, pač pa da se racionalizirajo. Najmanj da bi, recimo, jaz osebno imel karkoli proti posameznim osebam, ki so kvalificirane, ki dobro delajo in bi verjetno morale dobiti pomembno mesto v novoustanovljenih službah, tudi takšnih, kakršne ustanavljamo z energetskim zakonom. Nasprotovanja in ohranjanja nekih služb - saj morda cel sistem veliko ne pomeni, nekaj deset ljudi, ki so na tem področju za celo državo, in za celo državno upravo to nič ne pomeni, vendar serijsko zadrževanje tega sistema pa verjetno za to državo nekaj pomeni. In če ne bomo začeli na tak način racionalizirati, bomo ostali samo na deklarativni ravni, ko bodo posamezni predstavniki prodajali zgodbo, da moramo racionalizirati, počenjamo pa na drugi strani povsem drugače. In ta amandma, se mi zdi, da prispeva k temu, da vlado motivira, tudi sklep iz prejšnjega zakona je bil na koncu sprejet, da bi morali potem ta del preostalega neproduktivnega sistema vgraditi v novega, ga racionalizirati in s tem prispevati k bolj racionalni državi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Džuban. Razprava, gospod Petrovič, za njim gospod Feri Horvat in gospod Rejc.
PETER PETROVIČ: Hvala za besedo, gospod predsednik. Že v predhodni razpravi sem ob tej točki dnevnega reda razlagal motive, razloge in tudi potrebo po oblikovanju amandmaja k 122. členu, ki je nesporno vezan s sprejetim amandmajem k 43. členu. Tako da, seveda, za vse nas in za mene te dileme ostajajo še naprej odprte. Sedaj bi si pa dovolil vprašati, na osnovi zelo jasnega teksta, ki smo ga danes dobili na mizo in ga je posredovala vlada Republike Slovenije, kako si predstavniki vlade zamišljajo rešitev poglavja oziroma določil, ki so sprejeta tudi z amandmajem k 42., posebej k 43. členu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Petrovič. Gospod Kopač, za njim gospod Feri Horvat.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ta predlog amandmaja oziroma ta amandma ima dolgo zgodovino. Začenja se pri obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah. Spomnite se, da je takrat odbor, ki ga vodi dr. Zagožen, predlagal, da se predlog zakona ne sprejme, državni zbor pa tega sklepa ni sprejel in je naložil odboru, da ponovno obravnava zakon. Odbor je sicer ponovno zakon obravnaval in ni odločil nič.
Zakaj je pa odbor za gospodarstvo najprej sploh predlagal, da se zakon ne sprejme? Zaradi pripomb sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, ki je opozoril na nevzdržnost rešitev, glede na naš ustavni red, ki jih je ponudil zakon o spremembi zakona o blagovnih rezervah, in te pripombe potem niti na odboru za gospodarstvo niti na seji zbora niso ostale, ali pa te dileme niso ostale razrešene in so bile uzakonjene. Ne vem, morda se spomnite, bil je nek vroč popoldan, zelo blizu konca dela državnega zbora je že bilo in ni bilo nobene razprave in nobenega amandmaja. Pripombe sekretariata, kot rečeno, so ostale nedorečene oziroma oni so jih že dali, ampak nihče se nanje ni odzval. Ampak takrat so vsaj predstavniki vlade rekli, dobro, saj ni tako pomembno, saj bo stvar urejena v energetskem zakonu, ki je že na poti v parlament, oziroma ki je že bil takrat v parlamentu. No, v energetskem zakonu te dileme ravno tako niso bile razrešene.
Ampak v čem je bistvo teh dilem? Vlada je predlagala v zakonu o spremembi zakona o blagovnih rezervah, da uvozniki nafte oziroma predelovalci nafte plačujejo neko članarino, kot neke vrste kvazi davek državnemu zavodu za blagovne rezerve oziroma zavodu, ki ga ta zavod ustanovi. Ta članarina seveda ne gre v proračun, ampak je ekstra dohodek tega zavoda. Smešno je že ime članarina. Ker predelovalci nafte pa niso člani tega zavoda, ker ne moreš biti član zavoda, lahko si samo ustanovitelj zavoda, lahko si član društva, član zavoda pa ne moreš biti. Zato je sekretariat opozoril na to, da je treba narediti ali neke vrste davek oziroma povračilo za gospodarsko javno službo - vendar gre to povračilo v proračun - ali pa je treba enostavno zavezati proizvajalce oziroma predelovalce nafte, da vzdržujejo te 90-dnevne blagovne rezerve, vlada pa regulira, kako morajo to delati, in nadzoruje.
In v resnici je odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo v drugi obravnavi predloga energetskega zakona te pripombe sekretariata upošteval, sedaj pa, prvič ne, in predlagal amandma, ki je že bil tu sprejet, k 43. členu, ki pravi, da ti predelovalci nafte plačujejo povračila. Sedaj imamo v 43. členu povračila, v onem drugem zakonu o spremembi zakona o blagovnih rezervah pa članarino. To ne gre skupaj. Zato se nam je zdelo v naši poslanski skupini edino smiselno črtati tisti zakon, ki je itak skregan z našim ustavnim redom - med drugim naša ustava govori, da je treba vse prihodke in odhodke za financiranje javne porabe izkazati v državnem proračunu - članarina podzavodu zavoda za blagovne rezerve pa ni izkazana v proračunu, pa predstavlja javno porabo. In smo skratka predlagali črtanje tistega zakona, ker je stvar sedaj v poglavju o blagovnih rezervah v tem zakonu drugače urejena.
Naj ob tem opozorim, da predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj se bojijo, da potem ne bi imeli oni glavne besede, ampak da bi glavna beseda prešla na ministrstvo za gospodarske dejavnosti. Poglavje o blagovnih rezervah v tem zakonu, predlogu energetskega zakona nič ne govori, kateri minister je glavni. Kar se mene osebno tiče, je to popolnoma vseeno, ali ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj opravlja vlogo nadzornika, koordinatorja in tako naprej pri teh blagovnih rezervah.
Pomembno je, vsaj za nas, samo to, da se ureditev plačevanja zneska za javno službo, ki se imenuje zagotavljanje blagovnih rezerv, uredi v skladu z našim ustavnim redom. Zdi se mi pomembno poudariti še to. Ker je oblikovanje 90-dnevnih naftnih rezerv ena od pomembnih obvez Republike Slovenije v pogovarjanju o polnopravnem članstvu pri Evropski uniji, je pomembno, da imamo nek stabilen sistem. Stabilen sistem, ki je zelo drag in bo skozi leta pač naraščal s temi svojimi zneski, ki se danes ta hip imenujejo članarina. V tem zakonu pa povračilo, kar je nekaj bistveno drugega. Stabilen sistem skratka potrebujemo. Rešitev, kakršno imajo sedaj v zakonu o spremembi zakona o blagovnih rezervah, za katerega mi v tem amandmaju predlagamo, da se črta, pa ni stabilna. Zato, ker lahko v vsakem hipu katerikoli proizvajalec, se opravičujem, predelovalec oziroma uvoznik nafte sproži pobudo za oceno ustavnosti in ustavno sodišče je pa svoje o tem, kaj se šteje za članarino in kaj je članarina, že povedalo pri presojanju ustavnosti člena zakona o gospodarski zbornici Slovenije.
Zato smo vsaj v naši poslanski skupini prepričani, da bi taka nenavadna tvorba, kot je zakon o spremembi zakona o blagovnih rezervah, seveda pri presoji ocene ustavnosti verjetno padel. Ali bi ali ne bi, seveda ne moremo reči. Ampak menimo, da bi. Zato menimo, da je rešitev, kot jo je predlagal odbor za gospodarstvo v 43. členu, ustrezna in edino smiselno je potem pač črtati tisto nenavadnost ali da ne rečem še kaj tršega, na katero opozarja tudi sekretariat za zakonodajo v zakonu o spremembi zakona o blagovnih rezervah. Zato seveda podpiram vprašanje gospoda Petroviča vladi. Kako misli pravzaprav sedaj? Tam je bila za amandma k 43. členu. Tu je pa sedaj proti črtanju zakona o spremembi zakona o blagovnih rezervah. To skupaj enostavno ne gre. Kako misli vlada to urediti, zanima tudi mene. Zato bi seveda prosil za odgovor.
Zdi pa se mi, da v kolikor bi ne bil sprejet naš amandma k 122. členu, sta potem ta zakon in zakon o spremembi zakona o blagovnih rezervah med seboj bistveno nekonsistentna in je ta energetski zakon pravzaprav nevreden svojega obstoja. V kolikor ta amandma ne bo sprejet, bom vsaj jaz osebno pač glasoval proti ostalim določbam energetskega zakona, ker se mi zdi smešno sprejemati zakon, ki enostavno ne vzdrži neke notranje konsistentnosti. Gre pa za pomemben sistemski zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Feri Horvat. Za njim gospod Rejc.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, ministrica, predstavniki vlade! Spet imamo malo narobe svet. Kolegi iz LDS ne trdim, da nimajo razloga za razprave in za amandma in za postavljanje vprašanj. Vendar LDS je vodilna stranka v tej vladi. In vlada je dala odgovor s svojim stališčem k temu amandmaju. In zdaj se znajdemo v situaciji, da zgleda, da se bolj poslanci iz opozicije, vsaj mi, recimo nagibamo k temu, da bomo nasprotovali temu amandmaju in sledili stališču vlade pri tem amandmaju. Prav zato, da bi zagotovili nek stabilen sistem. Navsezadnje je prav ta vlada, v kateri je LDS vodilna stranka, pred dobrima dvema mesecema predlagala spremembe zakona o blagovnih rezervah, o katerem je zdaj kolega Kopač govoril, takrat z zelo močno utemeljitvijo, da je to po zahtevah Evropske unije oziroma ustrezne direktive za oblikovanje rezerv naftnih derivatov, ki jih nimamo.
In kot vidimo, iz enega od zadnjih zapisnikov, ki smo jih dobili, iz pogovorov oziroma pogajanj za Evropsko unijo, ponovno ugotavljajo, da dejansko še tega nismo zagotovili. In je to nesporna obveza. Jaz ne trdim, da ni, ne samo legitimno, ampak da so razlogi za odpiranje vprašanja, ki ga je tudi s predlogom sklepa, ki ga je zbor sprejel, predlagal kolega Džuban. Namreč o organiziranju blagovnih rezerv, celotnega sistema. Vendar mislim, da tega vprašanja ni možno reševati na ta način, z enim amandmajem, v enem zakonu, v prehodnih in končnih določbah tako rekoč skozi zadnja vrata.
In iz tega razloga bom proti temu amandmaju. Potem je treba je dati zadevo na, predlagati ponovno razpravo ali predlagati zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah. Če so za to tehtni razlogi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika. Gospod Jerovšek, replika na razpravo gospoda Ferija Horvata.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Repliciral bom gospodu Horvatu v tistem, ko pravi, da je to narobe svet. Ni narobe svet, vemo, čigave interese zastopa poslanska skupina LDS ali pa gospod Kopač. To je čisto pravi svet, to so interesi Petrola. Blagovne rezerve se bodo tam formirale, se drago plačevale, lastniška sestava je pa, so pa gospodje zraven in potem gre v tiste žepe. To ni narobe svet, oni zelo dobro vedo, kaj predlagajo, kaj hočejo in kako državo usmerjajo. In tako ne delajo samo pri tem predlogu, povsod je denar zadaj, povsod. In striktno je to glavno vodilo in to je narobe svet za nas, ki nam je za državne interese, za LDS pa to ni narobe svet. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Gospod Jerovšek, jaz dobro razumem sicer vaš stil nastopanja tukaj, ampak rad bi rekel to, da če bi kaj poznali zadevo, bi vedeli, zato ker je državni svetnik gospod Meh, član uprave Petrola seveda na seji odbora za gospodarstvo in na državnem svetu zelo zagovarjal obstoječo ureditev, s tako imenovano članarino, o kateri sem jaz govoril, da je nesprejemljiva za naš ustavni red. Tudi glede na mnenje sekretariata za zakonodajo.
Kolikor jaz poznam zadeve, se vsaj Petrolu zdi prav ureditev, katere črtanje tu predlagamo, primerna in za njih dobra. Ampak tu ne gre sedaj za to, kateri firmi bo kaj bolje, gre za to, kako bomo v tej državi urejali neke zadeve, ki so skupnega pomena. Vsaj meni in naši poslanski skupini je popolnoma vseeno, kateri od firm bi ena ali druga ureditev bolj ustrezala - ne vem, če bi naša kateri ustrezala, zdi pa se nam primerna z vidika našega ustavnega reda. In ponovno poudarjam, prihodki in odhodki za financiranje javne porabe morajo biti vsi izkazani v državnem proračunu; to pa je stvar, ki je načelne narave in nima zveze s katerokoli firmo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rejc, za njim Jože Zagožen.
IZIDOR REJC: Hvala lepa, gospod predsednik, za besedo. K sreči je ta zgodba o blagovnih rezervah še dokaj mlada in nam sveža in vsakršno izkrivljanje ali pa vsakršno predstavljanje, kako smo se takrat motili oziroma kaj smo delali, ko smo takrat sprejeli zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah - naj vam povem, že dolgo nazaj to področje sorazmerno precej dobro poznam, pa to ni bistveno. Bistveno je to, da smo, ko smo sprejemali te dopolnitve zakona o blagovnih rezervah, govorili o tem, na kakšen način mora država zagotoviti tisto, kar Evropska skupnost zahteva. In, seveda, dali so primer Nemčije, ki, vemo, kako to dela, s tem da Nemčija, vlada še posebej nagovori banke, ki sodelujejo z ugodnejšimi obrestnimi merami. Tudi takrat, ko smo to sprejemali, sem rekel, da je prav, da se tako dela, ker vlada pa res lahko reče neki banki ali pa drugi ali pa tretji, dajte že vendar nek tak kredit, pa se potem na osnovi tega oblikujejo te rezerve. In so zagotavljali, da je to princip, način, ki pomeni, da nam verjame, da bomo to dosegli. Ker vse to, kar smo sedaj slišali - jaz v to ne verjamem in se mi zelo čudno zdi - pa naj še to povem, da smo imeli na odboru za gospodarstvo ravno ta duel med obema ministrstvoma, se pravi ministrstvom za ekonomske odnose in razvoj in ministrstvom za gospodarske dejavnosti, pa ne bom o tem govoril. Ampak na osnovi tega medsebojnega dogovarjanja, da lepo rečem, med ministrstvoma je nastal amandma, ki - in tudi smo rekli, naj se vlada poenoti, poedini, naj da amandma, ki bo povedal, kaj in kako.
In ta amandma je tu pred nami, ki povsem nedvoumno govori, da se ta člen črta, ki je kar naenkrat kot amandma priletel od strani LDS. Jasno je nekaj, mi smo eno stvar uredili, popolnoma dobro uredili, evropsko uredili, sedaj bomo pa to črtali. Mislim, jaz ne verjamem, da je to v redu. Govoriti o tem, kako je to protiustavno, pa zopet ne morem verjeti, zaradi tega ne, ker ni dolgo, ko ste zavrnili zakon o gospodarskih zbornicah; tam je nedvomno - in tam sem lepo govoril, se tu "penil", se mučil, najbrž krilil z rokami, kot je moja navada, in pripovedoval, kako je ustavno prav, da vsak po svoji meri in po svoje prostovoljno k neki stvari gre. In tam je članarina - ne, ustavno sodišče je lepo odgovorilo, da je tudi to lahko in da to zopet ni ustavno sporno, ker... in tako naprej. Skratka, to, kot je rekel gospod Kopač o ustavnem sporu in o tem, kako je protiustavno, to ne drži, ker smo ta primer imeli pred dvema mesecema in smo ga tu nedvomno opredelili, in o katerem ustavno sodišče govori, da je to tudi lahko in, skratka, ni kaj, in tisti zakon ste lepo dali v predal oziroma v smetnjak. Sedaj prihajajo pa zakoni, oba zakona, ki sta na poti, ki govorita o tej obvezni članarini, kar pa, seveda, je ustavno, kar seveda tudi ustavno sodišče pravi.
Tako da nobenega dvoma ni, in menim, da je prav, MEOR je tisti, ki mora odločati oziroma ki nekako zagotavlja področje blagovnih rezerv, in menim, da je tudi prav, da se ta zadeva, da se ta amandma ne sprejme in da ostane določilo, ki je bilo sprejeto s spremembami in dopolnitvami zakona o blagovnih rezervah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava, gospod Jože Zagožen in za njim gospod Kelemina.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Spoštovani gospod predsednik, drage kolegice in kolegi! Danes se odločamo o tem, da naj bi z amandmajem sprejeli člen, ki bi v končnih določbah energetskega zakona črtal zakon o dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, ki smo ga sprejeli letos, letos. Se pravi, zakaj takrat ob sprejemu tega zakona tisti niste temu zakonu nasprotovali, če ste poznali to situacijo.
In drugo, kar se tiče samega postopka, naj povem, da se je odbor za gospodarstvo do tega amandmaja LDS ni opredelil, ker je ta amandma prišel prepozno oziroma, če pogledamo vsebinsko, se dejansko ni hotel opredeliti oziroma ga ni hotel podpreti, ampak v drugi obliki, ko je bil še dan kot predlog amandmaja, ki sta ga predlagala gospod Kopač in gospod Peter Petrovič na odboru za gospodarstvo, takrat ga odbor ni podprl, potem se je pa amandma z isto vsebino pojavil kot amandma LDS-a že v roku, ko ga odbor več ni mogel obravnavati. Medtem pa smo dobili še stališče vlade, ki pravi, da nasprotuje temu amandmaju. In danes smo tukaj pred čudno situacijo, ko bo opozicija podprla vlado, LDS pa bo proti njej. Ali je to začetek nekega novega procesa v tem državnem zboru in v tej slovenski oblasti? Tako da menim, da moramo biti toliko konsistentni in toliko korektni, da če tisti resor v vladi, ki je predlagal zakon, ki je bil sprejet, mislim zakon o blagovnih rezervah v tem letu, da se zdaj ne igramo kot otroci in po nekaj mesecih ta cel zakon črtamo z enim amandmajem drugega zakona v prehodnih odločbah. To je enkratni izum, ki mislim, da ga ostale parlamentarne demokracije ne poznajo. Zato seveda tega amandmaja ne moremo podpreti ali pa ne morem podpreti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Petrovič in za njim replika, gospod Kopač.
PETER PETROVIČ: Hvala lepa. Repliciram dr. Jožetu Zagožnu, predsedniku odbora. V tisti točki, ko je izjavil tukaj za govornico, da je bil vložen amandma kasno, drugič itn. Mi smo delali na seji odbora tako, da smo od kvalificiranih in nekvalificiranih vlagateljev amandmajev upoštevali do konca dela na odboru in torej ne drži izjava, ki si jo, kolega Jože, dal tukaj, kajti ti si vodil sejo in seveda smo bili tam zraven prisotni.
Glede zelo pomembne dileme, ali je seveda možno črtati nek zakon ali ne. Če se prav spomnim, žal ta hip ne razpolagam z magnetogramom, je sam državni sekretar, gospod Grabeljšek na neko mojo razpravo na to isto temo pred dnevi tukaj pojasnil, da je vendarle šlo za sprejemanje zakona, ki je bil nujen zaradi vključevanja v Evropo itn. in seveda že predvideno sprejet začasno, dokler ne bodo zadeve rešene v ustreznem energetskem zakonu. Tako da jaz bi seveda želel opozoriti na to dejstvo tudi in ta naš amandma in ta razprava ni tako zelo neumestna - lahko bi še kakšno drugo besedo uporabili - kakor želijo tu nekateri prikazati. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Janez Kopač, za njim replika, Zagožen Jože.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Zbodlo me je pri diskusiji gospoda Zagožna samo to, ker je rekel, kaj pa je sedaj to, LDS ne podpira vlade, opozicija jo pa podpira itn., ali je to začetek nekega novega procesa. To je samo odraz nekega procesa, ki tukaj že dolgo teče, in to je odraz tega, da nekateri odbori stvari površno predelajo. V tem primeru je bil to odbor, ki ga vodi gospod Zagožen, prav zagotovo tak, zato, ker če se spomnite - še enkrat opozarjam, kar sem že prej povedal - ko smo zavrnili sklep - jaz ga sicer nisem - ampak ko je večina zavrnila sklep, s katerim se predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah, oni so predlagali, da se ne sprejeme, so dobili nazaj v dodelitev obravnavo predloga zakona, da pripravijo amandmaje, vsaj na podlagi mnenja sekretariata. Tega niso naredili. Zato amandmajev tu ni bilo. Potem se je pač sprejel zakon brez amandmajev.
Mislim, da bi bilo koristno, ker se stvar na nek način čudno politizira, čeprav gre res za strokovno dilemo, se mi zdi, da bi bilo korektno, če bi tudi predstavnik sekretariata ponovil svoja, sicer pisna, že podana opozorila v zvezi z obstoječo ureditvijo v zakonu o spremembi zakona o blagovnih rezervah.
In, vsaj mene osebno popolnoma nič ne zanima morebitni kompetenčni spor med enim ministrstvom in drugim, meni je vseeno, če to dela ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj, ampak ne na način, kakršen je sedaj. Obstajata samo dva korektna načina v našem pravnem redu - ali povračila, ki gredo v proračun in iz proračuna za blagovne rezerve, ali pa da naftni uvozniki in predelovalci sami pri sebi držijo te zaloge, vlada jih pa nadzira, koordinira, regulira itn., ne pa s tem čudnim stvorom, na pol poti članarina v zavodu brez članstva. To je pa nevzdržno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Odbor za gospodarstvo je imel dvoje vrst predlogov amandmajev. V prvem je bil pregled amandmajev tako imenovanih pooblaščenih predlagateljev, ki so oni podpisani kot predlagatelji. V drugem pa različne predloge amandmajev, ki naj bi jih odbor za gospodarstvo povzel kot svoje amandmaje.
Čeprav bi lahko bila Peter Petrovič in Janez Kopač tudi v tem spisku pooblaščenih, sta bila med tistimi, ki so predlagali, da naj odbor povzame ta amandma kot svoj amandma. Vendar odbor tega ni naredil, ker se s tem ni strinjal. Zato odločno zavračam vsakršne insinuacije o tem, da je delo odbora kakorkoli teklo nepravilno ali nekorektno. Ne, ne o tem govorim in menim, da je stvar takšna in na koncu, če bi bil nesramen, bi rekel, med seboj se zmenite, v vladi, ko ste na oblasti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Feri Horvat. Za njim replika, gospod Brenčič.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala. Navedel bi še en argument, ki ga prej nisem. Mislim, da ni umestno sprejeti tega amandmaja in na ta način reševati sistemsko vprašanje organiziranosti blagovnih rezerv. Namreč v državnem programu za prevzem pravnega reda Evropske unije, ki ga je sprejela vlada konec meseca maja in ga poslala državnemu zboru v informacijo, je zapisana taka rešitev, kot je bila predlagana in sprejeta tudi s spremembo zakona o blagovnih rezervah, ki smo ga sprejeli v mesecu maju, in to je bilo poslano tudi, če prav vem, tudi v Bruselj.
Sprašujem se, kako bodo komentirali ravnanje, da sedaj po 2 mesecih ravnamo nekako drugače, kot smo takrat zapisali državni program in v skladu s tem sprejeli zakon v državnem zboru. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, Stanislav Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod Kopač! Malo nekorektno je obsoditi odbor za gospodarstvo za tezo, da je površno opravil svoje delo. Ko je odbor za gospodarstvo obravnaval ta nujni energetski zakon, je bil pod velikim časovnim pritiskom. Celo pod pritiskom ministra za evropske zadeve. In odbor za gospodarstvo je izredno korektno obravnaval ta zakon skozi množico nemogočih amandmajev. Skozi kvalificirane, skozi nekvalificirane, skozi sprotno usklajevanje med posameznimi predlagatelji in tako rekoč smo tudi na sugestijo in željo predlagatelja podaljševali delo tudi do 21.00 ure in preko 21.00 ure zvečer.
Tako, da je v smislu elementov, ki jih je ta zakon vseboval v obliki amandmajev, zakon navsezadnje odbor za gospodarstvo dobro pripravil. V bran tega odbora, katerega član sem tudi jaz, bom še enkrat poudaril, da je označitev odbora kot nekega površnega odbora pri svojem delu nekorektno in nepošteno.
Rekel bi samo toliko. Prav skozi način vlaganja amandmajev in obravnavanja amandmajev je prišlo tudi do nekonsistentnosti, ki jo sedaj vsebuje 43. člen v odnosu na zakon o blagovnih rezervah. Mislim, da je popolnoma jasno, da je za drugim branjem tudi tretje branje in bo ta nekonsistentnost v zakonu tako rekoč skozi amandma vlade, ki bo navsezadnje moral biti amandma vlade, glede na to, da vlada podpira, nasprotuje črtanju oziroma brisanju zakona o blagovnih rezervah, tudi biti amandma vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika na repliko, gospod Kopač. Tudi gospa ministrica je dvignila roko.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala. Čisto res klasično repliko bom imel, pojasnilo. Gospod Brenčič in gospod Zagožen sta govorila o tem, kako se je odbor za gospodarstvo trudil z energetskim zakonom. Nisem govoril o tem, govoril sem o neopravljenem delu pri obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o blagovnih rezervah. Takrat odbor ni naredil tistega, kar bi moral. Potem, ko je bil njegov prvotni sklep, predlog sklepa, da se predlog zakona ne sprejme, z večino v državnem zboru zavrnjen. Potem je bil pa čas za, ker odbor je najprej ocenil, da je zakon tako zanič, da predlaga zboru, da ga ne sprejme. Ampak ta sklep ni bil sprejet. Potem pa ni dal nobenega amandmaja več, nobenega popravka, potem je bil pa kar nenadoma zakon čisto v redu za sprejetje, brez enega samega, samcatega amandmaja.
Takrat se je začela ta zgodba in takrat se je zgodila napaka. In to napako poskušamo popravljati tu, kjer je pravzaprav tudi edino pravo mesto. V sistemskem zakonu o energetiki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Repliko na vašo repliko ima dr. Jože Zagožen, in gospod Rejc tudi.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Gospod Kopač, po poslovniku bi moral odbor za finance obravnavati tiste zakone, ki imajo posledice za državni proračun. Takrat ste imeli vso možnost, da kot odbor in vi sprejmete ustrezne sklepe in opozorite državni zbor, da takšnega zakona naj ne sprejme. In zbor je zakon sprejel.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Izidor Rejc replicira gospodu Kopaču.
IZIDOR REJC: Hvala za besedo. Ne morem se strinjati z očitkom gospoda kolega Janeza Kopača, da smo na odboru za gospodarstvo tisti zakon, bi rekel, malomarno ali pa neodgovorno sprejeli. Preprosto zato ne, ker smo ga obravnavali najmanj dvakrat in sem se sam zelo "zapel" in zelo smo se spoprijeli s predstavniki MEOR-ja na to tolmačenje. Oni so ravno prišli in so vzeli in so povedali, da je osnova temu zakonu pač to, da mora biti zagotovljeno, da ne more kar tako biti in da seveda Evropska skupnost bo rekla, to je urejeno ali pa ni urejeno, in da je samo tako lahko to urejeno in da je to naslonjeno na nemški model, ki je na osnovi prispevka ali na osnovi dobrega in ugodnejšega kreditiranja pri mnogih bankah. Tudi smo rekli, da bi bilo dobro, da bi tudi vlada banke malo pozvala, ker itak jim polno denarja vali tja in jih ima v raznih čakalnih dobah, kjer jih oni lahko vrtijo.
Skratka, mi smo to naredili tako, da je bilo tako narejeno, kot je odgovarjalo zahtevam vlade, ki je zagotavljala, tako pravi, da mora biti urejeno. Se pravi zagotovitev. Po vsem tem, izhajajoč pa iz energetskega zakona, pa tega ne vidim, da bo vlada kontrolirala, ali imajo ali nimajo. To je, lahko. Ne vem, ampak mi vemo, kdorkoli se je z blagovnimi rezervami včasih ukvarjal, jaz sem se pa veliko ukvarjal, mi smo vedno imeli polno vrst blaga, ki je moralo biti, in smo v določenih trenutkih ga sprostili in spet obnovili itn. In so bile kontrole. V tem primeru so bile seveda iz Belega grada, ampak zdaj bodo pa iz Bruslja.
Hočem reči, Bruselj gotovo hoče zagotovilo, da je ta zadeva res taka, kot se spodobi, ne pa, da bomo mi že nekako naredili. In to je tisto, kar ta amandma nosi, pomeni, že nekako uredili. Tukaj je pa precizno narejeno in menim, da ni nobenega obraza, da mi črtamo tisto določilo zakona, spremembe in dopolnitve zakona o blagovnih rezervah. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Kelemina, ali soglašate, da bi pred vašim nastopom dali besedo gospe ministrici? Prosim, gospa dr. Tea Petrin.
DR. TEA PETRIN: Lepa hvala za besedo. Lepo pozdravljeni! Jaz bi v tem trenutku rada opozorila na dve stvari, in sicer, da se moramo zavedati, da tisto, kar je najpomembnejše v danem trenutku, je, da se blagovne rezerve začnejo oblikovati. In drugič, da se sproži proces odpiranja trga. In ne glede na to, ali sprejmemo ali ne sprejmemo tega amandmaja k 120. členu, se konsistentnost energetskega zakona ne podre, saj je bil 43. člen amandmiran in omogoča nadaljnje usklajevanje v času tretjega branja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospa ministrica. Besedo ima gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Saj mislim, da je bilo veliko na to danes odgovorjeno že oziroma povedano, saj po eni strani mogoče celo malo repliciram, med drugim je gospod Džuban tudi izrazil izredno veliko zaskrbljenost zaradi racionalizacije tako rekoč državne uprave, če se ne motim. Jaz ne vem, odkod seveda naenkrat tako zavzemanje za to, mislim, da smo dovolj na to problematiko opozarjali s strani opozicije, zdaj pa seveda naenkrat ravno pri tem vprašanju tako zavzemanje za racionalizacijo državne uprave. Jaz seveda se absolutno tudi sam zavzemam za te stvari, ampak ne na tak način. Predlog je bil oziroma enkrat smo že to zadevo sprejeli in nima smisla, da zdajle na tak način poskušamo z enim amandmajem enostavno tisto, kar smo že postavili, nekako zrušiti. Se pa strinjam, če boste pripravili celovit program racionalizacije državne uprave in pa seveda vse finančne učinke za racionalizacijo, da bom z veseljem to podprl.
No, opozoril bi še samo na to mogoče. Včasih smo se nekako vprašali, zakaj določene aktivnosti, določeni procesi pri nas zamujajo, recimo, če se samo spomnimo o lastninjenju. Stvari so se vlekle v nedogled dolgo, to pomeni vlekle so se zato, ker ste hoteli nad temi stvarmi imeti kontrolo, da se pač pod nadzorom vse odvija. Zdajle pa se je pokazalo, da dejansko tudi vi sami v LDS ne uspete imeti vsega pod kontrolo, in jaz sem trdno prepričan, da je to rezultat tega, zdajle ste spoznali, da bi to dobro bilo, da bi dobili pod svojo kontrolo in da zdaj zato danes taka ihta in tudi zavzemanje ter prepričevanje za to vprašanje. Bodimo racionalni oziroma bodimo pravični potem do vseh zadev enako in dajmo upoštevati v prihodnje - sicer je pa tako, zmenite se, mislim, da nima smisla to zavlačevati, glasujmo, tako kot je bilo predlagano, torej da se ne črta tistega, kar je že bilo sprejeto, potem pa imate prav gotovo v koaliciji čas, usedite se, dogovorite, vlada pa naj da ustrezen predlog v naslednjem obdobju in bomo te stvari podprli, tudi tako kot je sama ministrica predlagala. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali lahko preidemo na odločanje? Replika, gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci, gospa ministrica! Repliciram nastopu gospe ministrice. Namreč, doslej sem mislil, da sta v neskladju samo LDS in njena vlada oziroma LDS v nasprotju s predsednikom vlade; sedaj, ko je nastopila še ministrica, imamo že tretje stališče, in je stvar čedalje manj jasna. Tega, kar je gospa ministrica govorila, ne razumem kot podporo vladi. In prej smo tu poslušali ministra, ki je govoril v duhu razsvetljenstva - jaz bi rekel, držimo se tega duha in imejmo eno koalicijo, v vladi in tukaj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma k 122. členu; predlagatelj amandmaja je poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije, ki ga vlada ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 122. členu? (24 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem 122. člen. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za člen v celoti? (37 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da smo člen sprejeli.
Zadnji amandma predlaga kolega Petrovič za novi 122.a člen; delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za novi 122.a člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; sprejeli smo novi člen.
Glasovali smo o vseh amandmajih in tudi členih, h katerim so bili vloženi amandmaji, prehajamo na odločanje in glasovanje o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo o naslovu zakona. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Gospod dr. Jože Zagožen, smo pri glasovanju o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepov: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta sklep? (44 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sprejeli sklep, da predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije.
Gospod državni sekretar Golob ima besedo.
DR. ROBERT GOLOB: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Vlada ima dodatni predlog in sicer predlaga, da državni zbor opravi tretjo obravnavo predloga energetskega zakona na podlagi drugega odstavka 194. člena poslovnika državnega zbora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod državni sekretar. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Predlog državnega sekretarja, ki je poslovniške narave oziroma proceduralne narave, dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! S tem se omogoči, da bo lahko zakon sprejet na septembrski seji. (55 prisotnih.)
Kdo je za predlog, ki ga je podal državni sekretar? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Poslanska skupna socialdemokratov predlaga dodatni sklep, ki se glasi: "državni zbor predlaga vladi Republike Slovenije, da v tretji obravnavi predloga zakona pripravi analizo in prognozo vpliva energetskega zakona na energetski trg in na energetske proizvajalce. Vlada naj oceni posledice znižanja cen, ki jih bo prineslo odpiranje energetskega tržišča na rentabilnost obstoječih zmogljivosti in na rentabilnost načrtovanih naložb, posebej za TET III, termoelektrarna Šoštanj, nuklearna jedrska elektrarna Krško in za elektrarne savske verige." Gospod Jože Zagožen želi besedo. Prosim!
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Najprej bi opozoril na tipkarsko napako, ne gre za TET III, ampak za TET II. Torej za obstoječo termoelektrarno Trbovlje. Gre za to, da z odpiranjem trga bodo gotovo nekatere cene padle, s tem bo postala vprašljiva rentabilnost nekaterih obstoječih in zlasti še novih naložb, tudi vprašanje nadaljnjega funkcioniranja 15-letnega rudnika Trbovlje, vprašanje porabe električne energije iz nuklearne elektrarne Krško in pa naložb v Šoštanj, ki so bile drage, in kjer je dala država tudi ustrezne garancije in se postavlja vprašanje, ali bodo te naložbe rentabilne ob energetski situaciji, ki jih bo prineslo sproščanje trga električne energije. Zato predlagamo, da naj vlada pripravi oceno in naj potem tudi državni zbor in ustrezna delovna telesa seznani z rezultati te ocene. Tako, da bomo vedeli točno, kakšne bodo posledice na trgu električne energije s tem, ko bomo ta zakon sprejeli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala dr. Zagožen. Ali želi še kdo besedo? Gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. V načelu je treba takšen predlog sprejeti, zaradi tega, ker bi bilo normalno, da za odločitve imamo potrebne analize. Moram pa reči, da pričakujem, da jih vlada ima. Da bo prišla in povedala, da jih ima in da zato takega predloga ni treba sprejeti.
Zato pozivam, da vlada pride in svoje stališče pove. Ker, če bo povedala, da analiz nima in jih je treba delati, potem je najbrž res neodgovorno brez analiz sprejemati zakone. Če pa jih ima, potem je prav, da to pove, da se bomo vedeli kako odločiti, ker hkrati vsaj nekateri poslanci vemo, da ni čisto slučajno tak predlog sklepa predlagan in da je povezan s popolnoma konkretnim zakonom, ki ga tudi imamo uvrščenega že na tretjo sejo državnega zbora, ki pa tudi tokrat ne bo prišel na vrsto. Prosim in pozivam torej vlado, da glede tega vprašanja, predloga pove jasno stališče. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Potrč. Predstavniki vlade ali želite besedo? Državni sekretar dr. Golob. Vam bom dal besedo potem.
DR. ROBERT GOLOB: Hvala lepa, gospod predsednik. V bistvu smo bili nekako izzvani k temu nastopu. S tem bomo prejudicirali tudi nekatere rezultate analiz, ki še niso dokumentirani v taki obliko kakor, da bi vam lahko jih sedaj izročili. Jasno je, da takoj, ko smo začeli zakon pripravljati za drugo branje, smo morali imeti analize narejene, sicer ne bi mogli zakona pripraviti za drugo branje. Sedaj govorimo o energetskem zakonu.
Tukaj sedaj govorim o analizah predvsem evropske zakonodaje in predvsem o analizah, to je tisto, kar se najbolj nanaša na to vprašanje, zaščitnih mehanizmov, ki jih evropska zakonodaja dovoljuje za zaščito narodnogospodarskih interesov. Ko govorimo o industriji premogovnikov, se pravi, se opravičujem. O premogovnikih v Sloveniji in proizvodnji premoga, tukaj lahko govorimo o narodnogospodarskem interesu. Tukaj tudi Evropska unija dovoljuje zaščitne mehanizme. Ti zaščitni mehanizmi so bili preučeni, nima smisla, da gremo sedaj v detajle. Boste dobili tudi to analizo pred tretjim branjem, če je to želja gospoda Zagožna. To ni noben problem. Te analize so bile narejene in se pripravljajo ne samo analize kot take, ampak cel program reševanja in naslednjih investicij, in program reševanja proizvodnje premoga v Republiki Sloveniji vsaj za obdobje naslednjih 10 let. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Točna je bila ocena, da je predlog tega sklepa napravljen tudi ali predlagan tudi zavoljo tega, ker je vtis, da ni ustreznih analiz. Ali, če so niso bile predložene. Namreč v zakonu o Zasavju, na kratko rečeno, sta v uvodnem delu omenjeni dve analizi, eno je napravil inštitut za tržna raziskovanja, drugo pa mislim da fakulteta za sociologijo ali nekaj takega. Vendar izsledki elektroinštituta Milan Vidmar govorijo drugače. Govorijo drugače in tam so analize, ki opozarjajo na to, da utegnejo biti te naložbe nerentabilne. Inštitut Milan Vidmar to dokazuje tudi s številkami. Jaz ne bi želel, da se zdaj tu odpre ta razprava o študijah, ki jih nimamo v rokah, zato je tudi ta predlog, da naj se te študije, bodisi dajo na mizo ali pa se pripravijo, tako da bomo lahko vedeli za imena in priimke ljudi, ki so se pod te študije podpisali. Gre namreč za velika daljnosežna vprašanja gospodarske narave, ki bodo še desetletja determinirala naš razvoj na področje energetike in tudi naš gospodarski položaj, kajti te naložbe so velike in te posledice tudi utegnejo biti velike. In najmanj, kar je, je to, da se predlaga, da se te študije dobijo, tako da se bomo lahko sami prepričali o njih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Lojze Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa. Jaz sem vesel, da je gospod državni sekretar začel govoriti o narodno-gospodarskih interesih. Opozoril sem že ob prejšnji priliki na izredno veliko razliko med 5 ali 15 ali manj kot 5 in več kot 15 pfeningi. In upam, da bo ugotavljanje oziroma definiranje narodno gospodarskega interesa upoštevalo to veliko razliko in gotovo ni narodno-gospodarski interes Slovenije proizvajati energijo nad vsakršnimi evropskimi standardi. In če smo se v tej državi odločili, da delamo sistem socialno tržne ekonomije, potem ga resnično delajmo. Vidimo pa tukaj oziroma spremljamo projekte, ki so samo socialna ekonomija, niso tržna ekonomija in v tem primeru se tudi, tudi ob tej priliki se zavzemam za to, da se socialna linija pelje na svoj način, tržna pa na svoj način oziroma vedeti moramo za oboje, kaj pomeni v dimenziji problema. In če so te analize na razpolago, potem ne bo problematično narediti nekaj scenarijev pod takimi ali drugačnimi predpostavkami. In jaz računam, da nas ta sklep, ki ga predlaga gospod Zagožen, vodi v tej smeri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej sklep, ki ga predlaga dr. Jože Zagožen, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta dodatni sklep? (31 poslancev.) Je kdo proti? (23 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na PREKINJENO8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O PREVOZIH V CESTNEM PROMETU, SKRAJŠANI POSTOPEK. Smo v tretji obravnavi. Kvalificirani predlagatelji so vložili naslednje amandmaje: poslanska skupina Slovenske ljudske stranke je vložila amandma k 1. členu in k 9. členu. Seveda, k 9. členu je za 33.b člen in za 33.e člen; skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom pa amandma k 8. in 25.a členu (amandmaje ste prejeli na klopi). Opravili smo že splošno razpravo, torej prehajamo na odločanje o posameznih amandmajih.
V razpravo dajem amandma k 1. členu, ki ga predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 8. členu predlaga amandma skupina poslancev s prvopodpisanim Jakobom Presečnikom. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 8. členu? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 9. členu imamo amandma za 33.b člen, predlagatelj je poslanska skupina SLS. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Amandma za 33.e člen prav tako predlaga poslanska skupina Slovenske ljudske stranke. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Skupina poslancev predlaga amandma k 25.a členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Ni? Gospa Bitenčeva, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti.
Na glasovanje dajem predlog zakona o prevozih v cestnem prometu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet, brez glasu proti.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajam na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TOREJ NA DRUGO OBRAVNAVO PREDLOGA ENERG..., NA 10. TOČKO DNEVNEGA REDA, NA 11. TOČKO DNEVNEGA REDA, se opravičujem, PREDLOG NACIONALNEGA PROGRAMA VARSTVA OKOLJA. Predlog nacionalnega programa je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želite gospod minister besedo? Prosim, dr. Gantar.
DR. PAVEL GANTAR: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani poslanke in poslanci. Jaz sem prepričan, da ne boste verjetno zahtevali od mene širše obrazložitve, druge, drugega branja nacionalnega programa varstva okolja. Jaz bi samo opozoril, da smo na sugestijo dodali oziroma popravili kot prednostni cilj tudi varstvo zraka, sicer smo izboljšali dikcijo. Poleg tega smo dopolnili poglavje financiranja v tem pomenu, da so natančnejše določeni viri za realizacijo nacionalnega programa varstva okolja, dodano je tudi besedilo, ki bolj jasno opredeljuje vlogo javnih služb varstva okolja v odnosu do dejavnosti komunalnega gospodarstva, in še nekaj, v glavnem izboljšav teksta, samega teksta in nekaj, lahko bi rekli, stilističnih in nomotehničnih popravkov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod minister. Predlog nacionalnega programa je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Ali želi poročevalec odbora besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve. (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin. (Ne želite.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih poglavjih, poglavjih predloga nacionalnega programa in vloženih amandmajih k poglavjem predloga nacionalnega programa.
Predlog amandmajev ste prejeli dne 28. julija, torej včeraj. Včeraj.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih poglavjih skupaj h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlog je sprejet.
Prvi amandma sodi k preambuli, predlaga ga vlada Republike Slovenije, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Amandma je sprejet.
Imamo amandma k prvem poglavju. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem poglavje 1 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za to poglavje? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je poglavje sprejeto.
Prehajamo na amandmaje k 3. poglavju. Prvega predlaga vlada, prav tako tudi amandma, torej imamo samo en amandma, predlagatelj je vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Črtali smo 3. poglavje.
Amandma k 5. poglavju, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (46 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 5. poglavje v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je poglavje sprejeto.
K 6. poglavju imamo amandma odbora. To je amandma pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 6. poglavje v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je poglavje sprejeto.
K 7. poglavju imamo več amandmajev. Prvega predlaga odbor. Drugega vlada, delovno telo ga podpira. Tretjega vlada, delovno telo ga podpira. Četrtega skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Zimškom in petega odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o vseh amandmajih k 7. poglavju.
Najprej dajem na glasovanje prvi amandma, ki je zapisan v vašem pregledu pod točko 6. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma k 7. poglavju, predlagatelj vlada. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanjem dajem tretji amandma, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem četrti amandma k temu poglavju. Predlagatelj je skupina poslancev s prvopodpisanim Jožetom Zimškom. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. poglavje v celoti. Na glasovanje dajem peti amandma k 7. poglavju, predlagatelj je odbor za infrastrukturo in okolje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. poglavje v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 7. poglavje sprejeto.
K 8. poglavju imamo dva amandmaja. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga podpira, drugega predlaga odbor. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost za glasovanje k drugemu amandmaju, predlagatelj je odbor. (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 8. poglavje v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za 8. poglavje? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Spoštovani kolegi! Predlagam, da bi danes državni zbor odločal še o preostalih amandmajih, ki so vloženi k tej točki dnevnega reda.
Prehajamo na 10. poglavje in dvema amandmajema. Kako tri? Amandma pod točko 3. je zelo dolg. Torej bomo končali lahko hitro.
Amandma pod točko 1, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Pod točko 2 je predlagatelj vlada, odbor ga podpira in amandma pod točko 3, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 10. poglavju? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, predlagatelj je vlada, odbor ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 10. poglavje v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 10. poglavje? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je poglavje sprejeto.
Smo pri amandmajih k 11. poglavju, predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 11. poglavje v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za poglavje v celoti? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je poglavje sprejeto.
Zadnji amandma je vložen k 12. poglavju. Predlagatelj vlada, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 12. poglavje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za 12. poglavje? (50 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je poglavje sprejeto.
Prehajamo na razpravo o preostalih poglavjih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Preostala poglavja dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro? Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ostala poglavja? (49 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo ostala poglavja sprejeli.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih poglavjih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu nacionalnega programa. Ali želi kdo o tem razpravljati? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo naslov sprejeli.
V razpravo dajem predlog sklepa, ki se glasi: "Predlog nacionalnega programa za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Dodatni sklep ima tudi gospod minister. Najprej bomo glasovali o tem predlogu sklepa. Ker ni razprave, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da bo predlog nacionalnega programa pripravila vlada Republike Slovenije. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog sklepa? (49 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Sklep predlaga tudi gospod minister. Prosim.
DR. PAVEL GANTAR: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vlada predlaga, da državni zbor opravi tretjo obravnavo predloga nacionalnega programa varstva okolja v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika državnega zbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi kdo razpravljati o tem predlogu sklepa? (Ne želi.)
Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa, kot ga je pravkar predlagal gospod minister? (35 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Matično delovno telo predlaga naslednji sklep, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije pooblašča sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve, da skupaj s predlagateljem pri pripravi besedila za tretjo obravnavo predloga nacionalnega programa za varstvo okolja preveri potrebnost uporabe številnih okrajšav oziroma kratic slovenskega in angleškega izvora ter pravilnost poimenovanj mednarodnih aktov, in pri tistih, ki so privzeti v naš pravni red, doda tudi podatek o objavi v Uradnem listu." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Navedeni dodatni sklep matičnega delovnega telesa dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Preden zaključim današnjo sejo, spoštovane kolegice in kolegi, mi dovolite, da povem, da bomo jutri nadaljevali po točkah, kot so pripravljene po dnevnem redu. Danes smo imeli tudi delovni pogovor z vodji poslanskih skupin in smo se dogovorili, da bomo točko 16, predlog zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, zaradi velike obsežnosti obravnavali v prvem nadaljevanju v jesenskem roku.
Hvala za današnjo udeležbo! Vidimo se jutri ob 10.00 uri.