Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.11 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 40. izredne seje državnega zbora. Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Franc Potočnik, mag. Marijan Schiffrer, Jože Možgan, dr. Franc Zagožen, Roberto Battelli, Mario Gasparini, Jelko Kacin, Roman Jakič, Zmago Jelinčič, Ivo Hvalica, Darja Lavtižar-Bebler, Jožef Zimšek, Franc Pukšič, Miroslav Luci, Franc Čebulj, Peter Lešnik, Feri Horvat, Richard Beuermann, Maria Pozsonec, Niko Rožič, Vili Trofenik, od 12.00 ure dalje Ivan Božič, Polonca Dobrajc za pričetek seje, Franc Kangler in Jurij Malovrh za pričetek seje. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani! Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča. Na sejo sem povabil tudi predstavnike vlade Republike Slovenije in jih lepo pozdravljam.
Nadaljevanje 40. izredne seje bomo nadaljevali s prekinjeno obravnavo PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O RADIOTELEVIZIJI SLOVENIJA, z drugo obravnavo v okviru hitrega postopka. Prejeli ste pregled vloženih amandmajev z opredelitvami matičnega delovnega telesa in tudi dodatno poročilo matičnega delovnega telesa. Ali želi predsednik besedo? Prosim, gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Lep pozdrav poslankam in poslancem, predstavnikom vlade in tudi vam, gospod predsednik!
Matično delovno telo se je sinoči oziroma včeraj popoldne sestalo po sklepu državnega zbora in se opredeljevalo do posameznih dopolnil, ki so bila vložena.
Moram povedati, da je bilo kar veliko problemov pri opredeljevanjih. Predvsem zaradi tega, ker smo se zaradi obilice dopolnil, ki so bila vložena, težko znašli. Stvar je bila precej nepregledna. Zato mogoče smo se, mogoče pravim, tudi pri kakšnem amandmaju pozabili opredeliti. Ampak mislim, da je zadeva nekje formalno bila zaključena. Povedati moram, da se je odbor opredeljeval kar do, naštel sem jih 71 dopolnil k osnovnemu zakonu. V poročilu je zapisano, do katerih amandmajev smo se opredelili in katere amandmaje smo podprli, odbor podprl in katerih amandmajev ni podprl.
Opozorim naj, da je tudi vlada posredovala svoje amandmaje oziroma podprli smo dva, štiri, šest amandmajev vlade pa nismo podprli. Podprli smo tudi dva amandmaja mag. Janeza Kopača in vse amandmaje skupine poslancev s prvopodpisanim poslancem Tonetom Anderličem ter mislim, da še nekaj amandmajev poslanske skupine Slovenskih krščanskih demokratov.
Kot sem že dejal, stvar je bila dovolj nepregledna in včasih se mi je zdelo, da nismo natančno vedeli, za kaj pravzaprav gre.
Toliko kot dodatek k temu poročilu, ki ga imate tudi pismeno pred sabo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Mežanu. Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona v okviru druge obravnave. V razpravo dajem najprej amandmaje za novi A1 člen. Iz pregleda je razvidno, da imamo tri predlagane amandmaje; pod točko 1 je predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Delovno telo ga podpira. Pod točko 2 je predlagatelj poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Delovno telo ga ne podpira. V opombi piše, da se ta amandma izključuje z amandmajem pod točko 3, ki ga predlaga mag. Kopač, delovno telo ga pa podpira. Ali želi kdo besedo o amandmajih za novi A1 člen? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na glasovanje.
Najprej dajem na glasovanje prvi amandma za novi A1 člen; predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo ga podpira. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma za novi A1 člen; predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Amandma se izključuje z amandmajem pod točko 3. Ugotovimo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Lep pozdrav, spoštovani! Podprl bom amandma pod zaporedno številko 2. Gre za to, da se v zakonu navede, kdo prevzame ustanoviteljske pravice in obveznosti. V dosedanjem zakonu to nikjer ni jasno določeno. Predlagamo, da eksplicitno napišemo, da je svet RTV Slovenija tisti, ki prevzema v okviru Republike Slovenije te ustanoviteljske in upravljalske pravice. To je nekoliko natančneje določeno, kot pa če napišemo, da je Republika Slovenija tista. Zato bi predlagal, da podpremo amandma pod zaporedno številko 2. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Henigman.
Na glasovanje dajem torej amandma pod točko 2. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (19 poslancev.) Je kdo proti? (34 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je mag. Janez Kopač, delovno telo ga podpira. (42 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (38 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
V celoti smo sprejeli novi A1. člen.
Za novi B1. člen imamo vložene prav tako tri amandmaje. Prvega predlaga poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Za drugega je prav tako predlagateljica poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Amandma pod točko 3. poslanska skupina SKD, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? Gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala za besedo. Spoštovani! Novi B1 člen govori v 1. točki o tretjem nacionalnem programu. O tem predlogu je bilo že veliko govora ob sprejemanju dveh predhodnih zakonov. Ponovno imamo priložnost, da uredimo to vprašanje oziroma da definiramo tretji program. Kako se bo izvajal oziroma s kakšnimi stroški se bo izvajal, je drugo vprašanje, o katerem ne bi želel na široko in dolgo govoriti.
Pozivam vas, da glede na odločbo ustavnega sodišča in glede na potrebe, ki jih ima Republika Slovenija in da se prilagodimo tudi drugim sosednjim državam, Hrvaški, Italiji, Avstriji, da se odločimo za tri nacionalne programe. O tem govori prvi amandma.
Drugi amandma pod zaporedno številko 2 črta lokalne programe Murski val, Murska Sobota in Koroški radio, Slovenj Gradec. S tem ne želimo tem radijskim postajam omejevati možnosti, da tako, kot so do sedaj, prenašajo oziroma distribuirajo program nacionalnega radia. Vendar v zakonu, ki ga spreminjamo, se nam zdi smiselno, da se eksplicitno ne navajajo samo te postaje, ampak da imajo možnost poleg teh tudi druge radijske postaje, lokalne radijske postaje v Sloveniji. Zato bi bilo smiselno, da se ta stvar poenoti oziroma univerzira tako, da imajo možnost vse. Ta amandma je bil podan na predlog sveta RTV Slovenija po zakonu, ki ga je predlagal v maju 1998, potem ko so želeli že sami spreminjati, nekoliko spreminjati osnovni zakon o RTV Slovenija.
Se pravi, še enkrat poudarjam, to ne pomeni krnitev pravic teh dveh radijskih postaj, pomeni pa, da se v zakonu splošno napiše, da so vse radijske postaje tiste, ki lahko to delajo, seveda pa svet RTV odloča, kako in kaj. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Hvala za besedo, gospod predsednik. Kolegice in kolegi! Jaz osebno in naša poslanska skupina bomo ta amandma podprli. Gre za stara prizadevanja za to, da bodo volivci v tej državi seznanjeni s tem, kako se kroji njihova pravica. Smatramo namreč, da imajo državljani te države najmanj enako pravico do možnosti, da spremljajo delo zakonodajnega telesa, kot jim v zadnjem času televizija, nacionalna televizija nudi možnost, da spremljajo v neposrednem prenosu, in to brez plačila tistega, ki je zadevo naročil, recimo proslavo ob 50-letnici Mercatorja v najbolj gledanem terminu. Skratka vsem tistim, ki nasprotujete temu, da se uvede 3. nacionalni program, prek katerega bi lahko volivci spremljali delo zakonodajnega telesa, priporočam, da se zamislite nad dejstvom, da se najboljši terminski čas troši sedaj za prenašanje komercialnih proslav na nacionalni televiziji, za kar nihče nič ne plača, kot smo bili obveščeni, in nihče od tistih, ki ste tako protestirali proti temu, koliko bi to stalo, če bi se seje državnega zbora prenašale, nihče od tistih ni protestiral, ko smo naenkrat v soboto zvečer zagledali Mercatorjevo proslavo na televiziji. Ali ima prednost zakonodajno telo in pravica javnosti, da spremlja delo zakonodajnega telesa, ali pa ima prednost komercialni interes enega od trgovskih podjetij. Približno ta dilema je zdaj ob glasovanju o tem amandmaju.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo želi gospod Džuban, za njim gospod Brenčič.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Jaz ne bom podprl drugega amandmaja, iz preprostega razloga, ker ne da bodo takrat imele možnost vse lokalne postaje, če brišemo ta del besedila, pač pa takrat ne bodo imele verjetno nobene lokalne postaje oddajati tovrstne programe, ki so tukaj omenjeni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospod Brenčič želi besedo.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Kolegice in kolegi poslanci! Nič nimam proti, da ima država zaradi mene tudi štiri nacionalne programe ali več, vendar pa menim, dokler imamo mi v tej državi široka okolja, ki nimajo možnosti spremljati niti prvega nacionalnega programa, se pravi, niti najosnovnejših vesti o dogajanju v državi, saj zame ni upravičeno, da širimo državne izdatke v več programov, temveč je treba najprej priskrbeti opremo in pogoje, da bodo ta okolja imela vsaj prvi program. Z gospodom Henigmanom dobro poznava tudi okolje tam za Čabranko, ki je, žal, bogu za hrbtom, in ljudje v teh vaseh so tudi državljani in volilci te države, pa nimajo možnosti spremljati niti prvega programa. Skrajni čas je, da za to država nameni neka sredstva in postavi možnost sprejema signala vsaj za prvi program. Tega amandmaja ne podpiram.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Rupar, nato gospod Jerovšek.
PAVEL RUPAR: Spoštovani gospod predsednik, kolegice in kolegi! Sam ne bom govoril, kateri kraj je bogu za hrbtom, ker ne vem, kam je bog obrnjen. Prav gotovo bom pa podprl ta amandma; namreč zato, ker imam občutek - to je pa zgolj občutek - da nekateri preveč skrivate svoje delo. V bližnji preteklosti se je zgodilo, da je nekdo iz tega državnega zbora izkoristil informacijo o odstotkih pritiskanja na gumbe, namreč, pojavili so se zmanipulirani podatki. In zelo pravično in pošteno bi bilo, da podpremo ta amandma, da ljudje lahko vidijo, kaj je pravzaprav res delo in kaj je prizadevanje vsakega posameznika. Tu sedeti pa pritiskati na tipke ljudem ne pomeni praktično nič. Manipulirati te zadeve z odstotki pomeni prekršek. Bodite odprti in podprite tretji televizijski program. Menim, da je v približevanju Evropski uniji to nujno potrebno. Zelo redko v Evropi še dobite državo oziroma nacijo, ki ne zagotavlja spremljanja dela državnega zbora oziroma njihovih institucij, zato je korak k približevanju Evropi predvsem to, da podpremo ta amandma. Posebej apeliram na ljudsko stranko; namreč, s podprtjem tega amandmaja boste pokazali tudi vašo pravo realno željo združevati se z ženinom ali pa z nevesto. Ne vem, kdo je sedaj kdo. Če tega ne boste storili, potem pomeni, da bi bili, spoštovani kolegi in kolegice iz ljudske stranke, zelo radi poročeni v liberalni demokraciji, v vas bi pa hodili h krščanskim demokratom. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Jerovšek, za njim gospod Demšar. Prosim za mir v dvorani.
JOŽEF JEROVŠEK: Lep pozdrav! Spoštovane kolegice in kolegi! Repliciram gospodu Brenčiču.
Sam bom seveda podprl amandma o uvedbi tretjega nacionalnega programa, kjer bi se prenašalo tudi delo državnega zbora in pomembnejših teles države.
Gospod Brenčič, s tem, da ste proti temu amandmaju, v bistvu se zavzemate tudi, da tisti ob Čabranki še dolgo ne bodo imeli prvega programa. Namreč, če bi mi imeli sedem let, sedaj kar imamo ta vlado, tudi prenose iz tega državnega parlamenta, potem ne bi bile zapravljene take milijarde denarja po razno raznih načinih. Vsak dan imamo sedaj poročilo računskega sodišča, da so šle milijarde. In to dejansko bi bil prihranek, prihranek in s skupnimi napori javnosti bi že dosegli, da bi ta sramota, da eni ljudje še niso pokriti s prvim programom, bila odpravljena, bi imeli prvi program in bi imeli tretji program, gospod Brenčič. Gotovo, vi ste sedaj s tem se zavzeli, da se to stanje nadaljuje, da gledamo po televiziji v prvem programu te korporativistične proslave, takih bo še dosti, kot so bili Autocommerce, pa Talum, ti, ki so vsi zaslužili, ki so medijem marke plačevali, denar, da se je lahko neka kampanija vodila. Tega je še dovolj. In dokler bomo to gledali, tako dolgo tisti, ki so po vašem mnenju, in dejansko so bogu za hrbtom, ne bodo gledali niti prvega programa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Demšar. Pripravi naj se gospod Terčon.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lep pozdrav. Glede na to, kar je gospod Brenčič povedal, sem mu hvaležen za to in rečem: Pa smo tam.
Poglejte. Sedaj smo dobili razne formulacije, kdo bo moral plačevati pristojbino, naročnino, dajatev ali ne vem kako se bo imenovala. Potem, kar je včeraj gospa državna sekretarka tu govorila in tudi vidim, da je tak amandma, da se bo pisalo "vsaka pravna in fizična oseba, ki je registrirana kot odjemalec oziroma plačnik električne energije." Kolegice in kolegi, kaj bo potem tam v tistih krajih ob Kolpi pa še kje drugod, tudi po Baški grapi pa tudi tam pod Poreznom? Odjemalci so električne energije in bodo morali plačevati, televizije pa ne vidijo. Poglejte, kako je v nasprotju ta osnovna usmeritev tega zakona, kako bo s plačevanjem.
Zato, če mi podpremo tako, da pridemo do treh, ne bodo tisti ob - to kar prvi gospod Brenčič - nič na slabšem, naša skrb pa mora biti, da tudi ti ljudje dobijo ustrezen in dober signal.
Ampak, opozarjam vas na to, ko bomo prišli potem naprej k 2. členu - gospod Brenčič, jaz pričakujem, da boste takrat spet reagirali in boste rekli, da nobena formulacija ni dobra. In sedaj sprašujem tiste, ki ste modri, ki ste te stvari pisali, začeli, kako bo s tistimi, ki nimajo signala - ali bodo jo tisti tudi dolžni plačevati ali ne, glede na vaše formulacije?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Terčon, za njim gospa Zbačnikova. Prosim, da se umirite v dvorani.
DAVORIN TERČON: V razpravi glede tega amandmaja, ne pa pri obrazložitvi.
Gospodu Ruparju se čudim, da ne ve, kam je bog obrnjen. Še posebno glede na to, iz katere stranke prihaja in mislim, da so ga nekje učili, tako predpostavljam, nekaj drugega o bogu. "Bog vse vidi, bog vse ve, greh se delati ne sme." Torej potem ... (Nemir v dvorani.) ... je jasno, da bog vse vidi in vidi to, na kar je gospod Brenčič opozoril in da bi bilo res korektno najprej storiti to, kar je gospod Brenčič rekel.
Dostikrat tukaj v parlamentu je bilo omenjeno pri argumentaciji za tretji program, da bi bilo korektno, da bi ljudje videli, kako se nekateri poslanci, predvsem opozicije, borijo v parlamentu, kolikokrat nastopajo in da pozicija v bistvu samo pritiska na gumbe. Rad bi rekel tako. Parlament, nekoč smo z vašim kolegom Hvalico imela to razpravo, ali nekateri razumejo parlament kot parlament, ki izhaja iz "parlare", torej iz govorjenja, ali kot "sederlament", ker nekateri baje samo sedijo. Rad bi opozoril, da ne glede na to besedo "parlament" ima parlament osnovno in edino nalogo, predvsem osnova naloga parlamenta je odločanje, kot najvišjega zakonodajnega organa. Če mi sedaj pogledamo, kako je v našem parlamentu, je podobno kot v vseh drugih parlamentih. Opozicija veliko govori, pozicija, kar je tudi njena dolžnost, pa veliko odloča. Zato prihajajo te statistike tudi ven. Sem za to, gospod Rupar, da tudi te statistike, sicer da se ne manipulira z njimi, ampak da se tudi te statistike ljudem pokažejo. Sprašujem se, kaj bi bilo, če bi še mi toliko govorili kot govori opozicija. Prepričan sem, da ne bi bili na 17. redni seji, pa ne vem še kateri izredni, ampak da bi bili mogoče na 2. redni seji. Ampak država terja tudi odločanje in odgovorno obnašanje do nje.
Kar se tiče samega amandmaja, bom rekel, da ga ne bom podprl.
Prvič. Že zaradi same utemeljitve, ki jo je gospod Henigman povedal in ki je sam priznal, da vprašanje financiranja je drug problem. Mi ne moremo neodgovorno samo sprejeti tretji program ali četrti ali peti, s katerim bi se jaz strinjal, ne da bi vedeli, kakšno finančno konstrukcijo imamo in kdo bo to financiral. V končni fazi bodo to financirali davkoplačevalci. Zato jaz na to enostavno ne pristajam.
Kar se tiče primerjave z ostalimi državami v Evropi, gospod Henigman, tudi ne vzdrži. Spremljam na primer italijanske razmere in tudi hrvaške razmere, malo tudi avstrijske in oni nimajo niti približno toliko obveščanja iz parlamenta, kot ga ima Slovenija. Mislim, da Slovenija v tem trenutku ima že solidno obveščanje iz parlamenta.
Sedaj pa ne vem, kaj hočete doseči s tem. Ali to, da bomo uvedli tretji program in bomo prenašali vse seje državnega zbora, ko tukaj zasedamo, in delovnih teles in da bodo ljudje samo to gledali? Mislim, da morajo tudi kaj delati. Vsi državljani moramo kaj delati in zaslužiti za naš vsakdanji kruh in zaradi tega jaz tega enostavno ne podpiram.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospa Zbačnikova, nato gospod Petan.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Mojim predhodnikom bi rada replicirala ravno zato, ker so volivci tisti, ki plačujejo programe, in ker so volivci tako pozicije kot opozicije, imajo vsi pravico, da so obveščeni o tem, kaj se dogaja v državnem zboru. Da pa ne bo manipulacij, da opozicija dela ali ne dela, da opozicija blokira, mislim, da je pošteno, da ponudimo našim volivcem program, kjer bodo lahko preverili, kaj se v resnici dogaja v tem državnem zboru. Vsi vemo, da na žalost neobjektivnega oziroma neodvisnega dnevnega časopisa nimamo. Sama lahko kot predsednica odbora povem, da se mi je že nekajkrat zgodilo, da je novinarka z mojega odbora poročala neresnice, kljub obstoju magnetograma, in nisem imela možnosti, da bi to demantirala v javnem časopisu. In glede na to, da se mi tako radi deklariramo, da smo demokratična država, da želimo vstopiti v narod evropskih držav, ki imajo to tradicijo in kjer volivci imajo možnost, da preverijo delo svojih poslancev, zato menim, da je pošteno, da damo to možnost tistim, ki želijo to preveriti. Res je, da moramo zaslužiti vsakdanji kruh, vendar res je tudi, da nekateri želijo več podatkov in več informacij tudi o delu svojih poslancev in tako bodo lahko bolj objektivno odločali na naslednjih volitvah, ali je njihov poslanec vreden še zaupanja ali je samo pred volitvami tisti, ki obljublja in potem z dejanjem tega ne dokazuje. In ravno zato, ker želimo vsi, da je objektivna resnica tista, ki nam daje legitimnost tudi v prihodnosti, podprimo ta amandma in ga izglasujmo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Petan, za njim gospod Henigman.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Izkoristil bom priložnost, pa bom repliciral kar dvema, zato da se ne bom dvakrat javljal, pa bom izkoristil samo en čas. Torej stališče, da dokler nimamo nečesa, ne moremo nekaj drugega dati, se mi zdi malo cinično ali pa mogoče malo preživeto, pa bom to tudi opravičil. Poglejte, stališče, da dokler nimamo prvega pa drugega programa vidnega na vseh področjih v Sloveniji, ne moremo iti s tretjim programom. To se mi zdi malo čudno, kajti potem bi lahko tudi razmišljali, in bom povedal en zelo enostaven primer, ampak takoj boste rekli, to je pa neumno. Ja, seveda, tudi to je neumno, ampak hočem na primeru povedati, kajti rekli bi lahko, da dokler nimajo vsi prebivalci v Sloveniji kolesa, ne more nihče kupiti avtomobila. To se pravi, to ne zdrži, to je vsakemu jasno. Pri programih pa potem ne bi bilo tako, to se pravi, to ne gre. To je pa sistem, ki ga poznamo iz prejšnje naše države, to je sistem konvojev, ki ga je zagovarjal takratni, takratni predsednik vlade jugoslovanske Markovič, ki je trdil, da dokler ne bodo vsi dosegli določene stopnje razvoja, tudi Slovenija in Hrvaška ne moreta napredovati ali pa morata toliko denarja dati, da se bo razvoj ustavil, zato, da bodo lahko vse republike enakomerno napredovale, da bo konvoj, da bodo skupaj potovali. To se pravi, gospodje to ne gre. To je točno to. To je preživeto. In kam nas je takšno stališče pripeljalo v Jugoslaviji? Tisti, ki so bili bolj razviti, niso mogli napredovati, oni pa niso napredovali, zato ker so imeli nekje sistemsko vgrajeno. To, to ne gre. Dejstvo je, da je treba izzive izkoristiti. To se pravi tisti, ki ima sposobnosti, da vozi avto, naj si kupi avto, tudi če še nima kolesa, to so dejstva. In navsezadnje je tudi v naravi tako in po naravi se je treba zgledovati, da je nekdo močnejši, nekdo višji, nekdo hitrejši. To se pravi, ne moremo biti vsi enaki. Strinjam se, da velja neki najmanjši minimum, to drži, vendar potem pa dajmo tudi razvijati vidnost in pa slišnost naših programov tudi tam, kjer še niso. Ampak to naj ne ovira tretjega, tretjega programa.
In sedaj tista druga replika, ko je bilo rečeno, kaj je v bistvu parlament, ali je za govoriti ali je za sedeti ali karkoli. In tu se ne morem strinjati s tem, da je odločanje glavna naloga in pa lastnost, ali kako bi že imenoval, parlamenta. Jaz mislim, da je ravno obratno. Da je najpomembnejša lastnost oblikovanje stališč in šele v drugi fazi potem odločanje pač, glede na višino. In samo to je lahko prava demokracija in samo različna stališča in potem uskladitev stališč, to je glavna naloga vsaj enega parlamenta, kjer je urejena demokracija. To se pravi možnost izbire med različnimi predlogi in potem jih uskladiti. In tudi tu možnost izbire med različnimi programi in potem pač gledaš tistega, kateri se ti zdi bolj primeren. Če bo kdo v določenem trenutku želel gledati tudi seje državnega zbora, ima možnost, da jih gleda, če pa se mu ne bo zdelo, da je nezanimivo, da ga ne zanima, pač ne bo gledal. Bo gledal še ostala dva programa, ali pa še druge, danes je možnost satelitskih programov, jih imaš, kolikor jih hočeš.
Tako, da tudi argument, zakaj bi nas pa morali gledati, zakaj bi koga posiljevali, sploh ne zdrži, zato ker nikomur to ne bo potrebno, samo možnost izbire bo. To pa je eden od bistvenih temeljev in osnovnih lastnosti demokratične države in zato bom ta amandma vsekakor podprl, ker se mi zdi, da odpira možnost boljše izbire in da nudi nekako, gre v smeri evropeizacije, kjer je več možnosti in vsak se pač naj odloči za tisto, ki se mu zdi najbolj primerna. Hvala lepa.
PRESDEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Henigman, za njim gospod Peterle.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Če bi si dobro prebrali - repliciram seveda gospodu Brenčiču in gospodu Terčonu - če bi si dobro prebrali B1 člen, bi videli, da je ta amandma veliko bolj omiljen, kot pa je bila zahteva iz predhodnega zakona, ki ste ga z veliko večino zavrnili.
Govorimo o tem oziroma lahko kar citiram, ker mora tudi javnost vedeti, za kaj gre. Govora je o tretjem programu in dodatnem odstavku: "Ne glede na določbe prejšnjega odstavka RTV Slovenija s tretjim nacionalnim programom zagotavlja predvsem", poudarjam predvsem, "enakopravno in celovito obveščanje slovenske javnosti o dogajanjih na sejah državnega zbora in njegovih delovnih teles, državnega sveta in vlade Republike Slovenije." Se pravi, vsak poslanec je tukaj predstavnik zakonodajnega telesa in govorimo o temeljnem zakonu razvoja RTV in delovanju RTV-ja. Govorimo o tem, ali imamo voljo, da v zakon napišemo, da imamo tretji nacionalni program, ki bo med drugim poročal neposredno tudi o dogajanju v parlamentu, vladi itn. Se pravi, gre za odločitev, politično odločitev, voljo zakonodajalca, ali se to zgodi. Brez te odločitve RTV nima nikakršnega pravnega temelja, da gre sama v to. In če to odločimo, bomo morali zagotoviti tudi določena sredstva. Nihče ni rekel, da to pomeni dodatne zaposlene, dodatno tehniko, dodatne ne vem kakšne stroške za to, da se bo to zgodilo. Vse to se lahko zgodi v okviru dosedanjega RTV zavoda, v okviru dosedanjih zaposlenih, s seveda prestrukturiranjem, z drugačno organizacijo.
To, kar je gospod Brenčič govoril o tem, da ker nimamo pokrite Slovenije, potem ne moremo iti v tretji program. Seveda, to ni argument. Gospod Brenčič, poslanska skupina SKD je v prejšnjem mandatu, ko smo bili v vladi, predlagala leta 1995 amandma, s katerim smo zagotovili večjo slišnost ob južni meji, konkretno v Osilnici. Eden izmed štirih amandmajev, ki je bil sprejet dodatno v poslanskih klopeh, je bil za večjo slišnost in vidnost ob južni meji. Pričakovali smo in še vedno, da bo Republika Slovenija, predvsem pa vi, ki ste sedaj na oblasti, zagotovila to slišnost v teh letih do 100 odstotkov. Zakaj tega niste storili oziroma zakaj niste predlagali amandmaja, s katerim bi to slišnost v tem zakonu v bodoče zagotovili? Jaz bi ta amandma z veseljem podprl. Niste podprli oziroma tudi amandmaja o slišnosti v prejšnjem zakonu, katerega smo predlagali, o RTV Slovenija. Ne se sprenevedati. Ali želite, da sedaj mi predlagamo za tretje branje amandma, s katerim bomo zagotovili večjo slišnost? Dobro, lahko tudi to storimo. Ne vem, kaj boste potem odgovorili.
Kar se tiče, gospod Terčon, sosednjih držav. Hrvaška ima pokrit ves svoj teritorij in pravijo, da je ekonomsko slabše stoječa država. Vso južno mejo oziroma svojo severno mejo, ki je prav tako zelo problematična glede na geografske značilnosti, ima pokrito. Zagreb gledamo v Ribnici direktno. V Osilnici ga gledajo direktno, v Kočevju ga gledajo direktno. Tako kot italijanske programe spremljamo v Sloveniji. Saj svojega oddajnika sploh ne moremo, tudi če ga imamo, ga preglasi in ga povozi oddajnik iz sosednjih držav. Zakaj se o tem pri tem zakonu ne sprašujemo? Zakaj se to dogaja nam? In če ne bo - še enkrat poudarjam - volje tukaj, kako lahko pričakujemo od koga drugega, se prvi od RTV-ja, ki ima itak težave, finančne narave in drugačne, da bo sama to zagotovila? S tem, ko bi pa to napisali, pa v bistvu odpiramo vrata, da se bo to zgodilo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Peterle, za njim gospod Demšar.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Zelo zanimiv je bil ta teološki del razprave o božjem hrbtu; torej, mene niso veliko učili v ranih letih, kako božje ozadje izgleda, smo se pa učili, da bog vse vidi in vse ve, in meni to zadostuje. Glejte, ker pa ljudje nismo tako sposobni in imamo z očmi včasih težave, včasih nam jih pa drugi povzročajo, predlagamo, da bi vendarle omogočili, da si ogledajo tisto, kadar si želijo, če si želijo ogledati. Torej, gospod Terčon, mi nobenega ne silimo, sploh pa ne moremo siliti upokojencev, da začnejo še enkrat delati; upokojenci imajo čas, želijo kaj videti in včasih je v tej hiši tudi zabavno, tako pravijo upokojenci, čeprav večinoma, mislim, da niso ravno zadovoljni s tem, kar se tu dogaja. Torej, mi smo demokrati in predlagamo, da ljudem omogočimo, da si lahko to pogledajo, izbrance, ki so jih volili, da se bodo lahko odločili, ali jih volijo še enkrat ali nikoli več. Torej, mi smo za to, da se ta možnost da.
Sedaj pa dovolite dve ilustraciji. Letos poleti sem nekje govoril in sem dal velik poudarek v svojem nastopu na gospodarsko stanje v tej državi. Tako imenovano osrednje glasilo je napisalo z močnim peresom in z močnimi črkami "Peterle o gospodarstvu ni rekel nič." Tri tedne sem se trudil, da smo prišli z vso ekipo, ki skrbi za medijsko navzočnost oziroma za stike z javnostjo, da je Delo blagovolilo objaviti, da je Peterle vendarle rekel nekaj tudi - ali pa si vsaj on misli, da je rekel kaj o gospodarstvu. Torej, to je popolna manipulacija - tri tedne, kljub vsem zakonom, demokraciji, lepim ocenam in tako naprej, rabiš, da demantiraš eno preprosto laž. Pa ne gre samo za Delo, to sem doživel tudi pri drugem dnevniku. Če bi pa tu lahko govorili tako, da nas ljudje vidijo, bi te manipulacije bilo neprimerno manj oziroma bi ljudje lahko videli, kaj njihovi izvoljeni zastopniki res počnejo. Nekoč sem tukaj letos sedemkrat govoril, pa mislim, da ne ravno nepomembnih stvari - našteta je bila zopet v osrednjem glasilu cela vrsta uglednih poslancev, mene zraven ni bilo, in takrat so telefonirali ljudje, zakaj pa predsednik SKD ni nič rekel; zopet sem se zagovarjal zaradi manipulacije - in to se dogaja zelo često. Torej, tretji program, če mislite, da je problem s financami - ena Gabrova milijarda za začetek, pa še kakšen Kacinov milijon iz tistih časov, ko se sploh ne da rekonstruirati, kako so zapravljali denar za tako imenovani TRP, pa imamo takoj solidno podlago za tretji, mogoče še za četrti program.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Nekaj poslancev se je odpovedalo replikam - hvala vam za to vašo odločitev. Replika, gospod Zamernik, za njim gospod Anderlič.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa in lep pozdrav. Repliciram gospodu Terčonu v treh stvareh.
Najprej je dejal, da bi morali stroške tega tretjega televizijskega programa nositi davkoplačevalci. Nekateri pred menoj so že govorili o prenosu Mercatorjeve proslave. Izračunajte si tak termin, kakršen je sobota zvečer ob 20.00 uri, koliko bi stalo, če bi to po tržnih cenah naredili. Tako na hitro sem šel si to izračunat. Več kot 500 milijonov tolarjev, ki jih Mercator ni plačal. Res je, da je bil tam predsednik države, ampak dobro. To je bilo čista komercialna zadeva. Pol leta programa bi bilo plačanega s tem, tretjega. Tako, da ta argument ... raje si poiščite kaj drugega.
Druga zadeva. Rekli ste tudi, da je obveščanje iz slovenskega parlamenta eno boljših. Sedaj ne vem, ali v Evropi ali na Balkanu ali celo v svetu. Tu sem se spomnil pogovora ravno včeraj z gospodom Davisom iz Kanade. Slučajno sva se zjutraj pogovarjala in beseda je nanesla na prenos kanadskega parlamenta. Stalno samo za to je določen program v Kanadi, da prenaša seje parlamenta. Ko je seja končana, začnejo, bi rekli vaši, "jovo na novo". Pa ne Janković ali kako mu je že ime. Vse mora biti prevedeno v angleški in francoski jezik, ker je dvojezičnost. Ne primerjati nas z svetom, ker to še daleč ni tako.
Tretjič. Tista najlepša vaša cvetka o "bogu, ki vse vidi in vse ve", na kar vam je že gospod Peterle repliciral. Tu sem se spomnil ene arabske zgodbe, ko je pripeljal mudžahedin kamelo pred gostilno in je ni privezal in pride notri in mu učitelj budizma pravi, "zakaj nisi privezal kamele", pravi, "tako varujem v boga, da vem, da mi je ni treba, ker bo bog že čuval nanjo". "Beži hitro ven in si priveži kamelo, nima se bog časa ukvarjati s takimi stvarmi." Zato tudi tukaj dajmo malo pomagati, da bodo ljudje videli in s tem privežimo kamelo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Anderlič, za njim dr. Ribičič.
ANTON ANDERLIČ: Najprej nisem želel imeti replike, ker sem mislil, da je vendarle dozorela pripravljenost v tem državnem zboru, da naredimo tisto, zaradi česar je bila sklicana izredna seja. Torej, da sprejmemo ureditev, ki bo omogočala javnemu zavodu RTV pobirati naročnino, bivšo naročnino v predvideni prispevek zaradi sanacije odločbe ustavnega sodišča.
Pričakoval sem, da bodo vse besede pripravljenosti vseh predstavnikov političnih strank kaj zalegle in da bo enkrat držal dogovor in ne, da se bomo tretjič letos v tako kratkem času ukvarjali z isto stvarjo. Na žalost je tako, da tudi dvakratna zavrnitev v tako kratkem času ne spremeni volje nekaterih. Ampak jaz v tem trenutku nisem za to, da bi se spuščal v uredniško politiko na televiziji Slovenija. Vem pa, da v okviru sedanjih dveh programov kar nekaj, je bilo kar nekaj prenosov iz parlamenta in da jih je lahko še tudi več in da začasno, dokler se recimo ne uredijo drugačne možnosti, je prav vsako sejo mogoče prenašati. Mislim pa, da je treba pustiti uredniški politiki na televiziji to svobodo, da čisto vsake stvari ne prenašajo, ker se mi zdi, da bi bilo neracionalno.
Ampak nisem se oglasil za repliko v zagovarjanju ali odgovarjanju tretjega programa - kar bo izglasovano, bo izglasovano. Sem se pa oglasil predvsem zaradi tistega amandmaja, torej amandmaja pod številko 2, ki ga resnično nisem pričakoval od krščanskih demokratov. Gre preprosto za to, da v obstoječem zakonu jasno piše, da se obveščanje o dogajanjih in predstavitev interesov pokrajin, programe za narodne skupnosti ter programe za slovenske narodne manjšine zagotavlja RTV Slovenija zlasti prek teh dveh enot in da vi pravzaprav s tem ukinjate nekaj, kar je ustaljeno, nekaj, kar je za zamejce, za manjšine iz teh koncev, da vi to črtate. Tega pa seveda od vas pač ne bi pričakoval, ampak tudi to je mogoče. Na eni strani stalno poudarjanje, kakšna skrb bi morala biti za narodnostne manjšine itn., tukaj pa nekaj, kar je v zakonu naročeno, RTV Slovenija da izvaja prek dveh določenih institucij, kajti, če tega ne bo, ne bodo pač prek teh lokalnih medijev tega počeli. Če je to interes, se mi zdi, da je krnitev neke že dosežene pravice ali pa nekega standarda, ki ga RTV zagotavlja prek teh dveh lokalnih radijskih postaj.
Ampak tudi o tem ni potrebno z mano več polemizirati, ker jaz se bom resnično skoncentriral samo na tiste točke in tudi ne bom pri drugih stvareh hodil polemizirat in predlagam tudi drugim poslancem, da tega ne počno. Tisti, ki menijo, da je prav, da uredimo vprašanje, zaradi katerega imamo sicer izredno sejo državnega zbora, in da se skoncentriramo na tiste točke in ne da nasedamo, ker to pa mislim, da je tako rekoč naše nasedanje tem željam, da bi razvodeneli to diskusijo in da bi mogoče vendarle zapeljali. Ne vem, mogoče to pomeni tudi neiskrenost pri tistih zagotovilih, da smo vsi za to, da se vprašanje pobiranja sredstev za javni zavod RTV in s tem seveda za financiranje programov. Mogoče tudi to pomeni, jaz o tem ne bom sodil, ampak se bo pač pokazalo. Če se bo dosegel cilj, da se bo seja zavlekla, prestavila, bo pač cilj dosežen, ampak seveda to naša odgovornost seveda ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, dr. Ribičič. Za njim gospod Brenčič. Se odpoveduje. Za njim gospod Terčon. Se odpoveduje tudi?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Hvala lepa. Spoštovani! Ne glede na to, da so različna mnenja v naši poslanski skupini o tem tretjem programu, jaz podpiram to idejo in bom ta amandma tudi podprl. Bom pa povedal nekaj pripomb v tej repliki na tisto argumentacijo, ki mislim, da ni dobra pri zavzemanju za tretji program.
Mislim, da se premalo zavedamo tega, da je že sedanja situacija taka, da mi nismo tukaj v nekem zaprtem prostoru, ko nas nihče ne gleda in nihče ne spremlja. Ne bom sedaj posebej govoril o internetu, ampak tudi brez tega je zaradi prisotnosti novinarjev, zaradi prisotnosti ljudi na galeriji, še posebej zato, ker je na dnevnem redu takšno vprašanje, kot je, je pravzaprav pozornost javnosti do te naše diskusije precej večja, kot pa je pozornost mojih kolegov poslancev do te moje diskusije. S tega vidika se mi zdi, da nekateri argumenti niso prepričljivi.
To, kar je gospod Janša govoril tukaj o stroških. Jaz bi rad še enkrat. Jaz ne vem, koliko je tudi mene mislil, ko sem zadnjič opozarjal na visoke stroške. Moram reči, da moramo pač pošteno pogledati, kako je s stroški. Nemogoče je to, kar je zadnjič gospod Janša naredil, da je tako res nesramno in podcenjujoče o internetu govoril, da so to ogromni stroški itd. Medtem, da in to zelo direktno in jasno o tem, koliko stane računalnik, koliko stane to, koliko tisto, kdo to lahko gleda itd. Nima smisla, da recimo, ko gre za Mercator, govorimo o visokih stroških, ko gre za tretji program pa o nizkih stroških. Pač se moramo zavedati, da to nekaj stane in ne stane malo. To ni argument proti odločitvi, za katero sem rekel, da jo bom podprl, je pa to treba upoštevati in tukaj te vrste diskusija, ko bi eni trdili, da je to takšen strošek, da ga Slovenija ne zmore, drugi pa podcenjujoče govorili o tem vprašanju, nima smisla.
To, kar je gospod Rupar govoril, sedaj že nekajkrat, jaz sem ga četrtič že danes poslušal. Tega ne razumem. Jaz ne razumem, zakaj on tukaj preko javne tribune, kar se tudi vidi in sliši, govori o svoji slabi udeležbi na tem, da nekdo manipulira s temi podatki. Tega enostavno ne razumem, še zlasti ne po sklepu Kviaza, da se to ne bo več ponavljalo, da je to onemogočeno. Ne razumem, zakaj ima nekdo interes, da na javni seji javno razglaša, da nekdo izkorišča eno njegovo slabost in manipulira z njo. O tem je treba čim bolj tiho biti pa stvar urediti, gotovo pa nima smisla to zaporedoma na več sejah, postavljati tega vprašanja.
Tisto, kar je bilo tukaj govorjeno o tem, da bog vse vidi in vse sliši. Da, za nas so državljani oziroma ljudstvo je tisti bog, vsaj po naši ustavi, če gledate 80., 82. člen. Mi smo poslanci državljanov, mi smo poslanci ljudstva in s tega vidika je, kaj si oni mislijo o taki diskusiji, in s tega vidika bi rad poudaril, da bi današnja diskusija bila najboljši argument za to, da se uvede tretji program, če bi bila drugačna, kot ta trenutek poteka. Če bi bili bolj odgovorni do tega, da se ne ponavljajo tisti argumenti, o katerih smo že govorili, če se bolj korektno argumentirajo stališča, za katera se nekdo zavzema, bi bilo več argumentov za to, da bi lahko resnično rekli, da smo zreli za to in da bo celo prenos prispeval k izboljšanju dela našega državnega zbora.
Zaradi tega tudi argumenti, ko se Hrvaška navaja. Gospod Henigman je to navajal kot pozitiven primer. Poglejte. Če primerjamo s Hrvaško, ne moremo primerjati samo tega, kako je pokrita. Dajmo se vprašati, zakaj so hrvaški programi pokriti tako, kot so. Saj imamo vendarle pripombe najuglednejših evropskih institucij na hrvaški program. To je program vladajoče strukture, s katerim poskuša, ne bom rekel poneumljati, ampak propagirati svojo državno politiko. Če bi bil naš program takšen, se gotovo ne bi mi iz opozicije zavzemali za tretji program, ampak bi se LDS zavzemala za to in ljudska stranka, ker bi bil to program, ki bi propagiral državno politiko. Ker na srečo ni tako in ker na srečo pri nas nimamo te situacije, ne moremo sedaj iz Hrvaške vzeti samo tistega segmenta, ki nam odgovarja, da je vse pokrito. Ne vprašamo pa se, zakaj je na Hrvaškem tako pokrito.
Še enkrat. To 1. točko bom podprl. Bi pa prosil za tako argumentacijo, ki bi prispevala k temu, da bi se širil krog tistih, ki to podpirajo, ne pa ožil. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Terčon. Za njim gospod Janša.
DAVORIN TERČON: Repliciram kolegu Zamerniku. Verjamem, kolega Zamernik, da ste vi dobili en primer v Kanadi. Verjamem, da dobite lahko še kakšen primer v kakšni evropski ali svetovni državi. Vendar, če vi dobite tri, štiri primere, ko se prenaša seja parlamenta, neposredno, to ne pomeni, da je to evropsko, ker večina evropskih držav tega nima. Evropsko je približno to, po katerem se ravna večina evropski držav. Tam skušamo razumeti, taki so v Evropski uniji.
Kar se tiče moje ugotovitve, da se bo zvalilo breme tretjega programa na davkoplačevalce. Vi ste podali en primer, da ni nujno, da se zvali na davkoplačevalce, ampak, da je možno tržiti take prireditve, kot je na primer Mercator. Ampak take prireditve, kot je Mercator, ki so se pojavile na televiziji, so sedaj dolžne velike kritike vašega predsednika. To je malo sporno. Plus tega bi rad rekel, da je gospod Mežan, vaš poslanski kolega, vložil amandma, če gledate v pregledu naprej, ki bistveno omejuje možnost trženja na televiziji. Torej ne vidim, kje bi se lahko pridobila ta sredstva kot v državnem proračunu, s članarino, pristojbino ali prispevkom, kot hočemo imenovati. Kar bodo pa na koncu koncev plačali vse davkoplačevalci.
Pa samo še en primer, prispevek k debati s kolegom Ruparjem prej. Jaz bi rad opozoril predvsem, kar se tiče debate, kdo nastopa v parlamentu pa kdo odloča. Jaz vam bom dal en primer. Zadnjikrat, ko se je vodila v poslanski zbornici v Italiji razprava o manjšinjskem, zaščitnem, zaščitnem zakonu za Slovence v Italiji. Poslovnik res tam omogoča, ampak prisotnih je bilo, od več 100 članov poslanske zbornice jih je bilo 7. In od tega so bili večina od opozicije in so tudi nastopali. Po, mislim 23 urah, kot je bil določen termin za razpravo, je prišel čas glasovanja. Na koncu ni bilo kvoruma. Ampak, ko se je ugotavljal kvorum, je bila večina pozicije. Torej povsem jasno in povsem normalno, da opozicija več nastopa in pozicija je dolžna odločati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Janša, za njim gospod Henigman.
JANEZ JANŠA: Torej repliciram na gospoda Ribičiča, vsaj nanj sem se javil za repliko, ampak gospod Terčon me je spodbudil potem s svojim kratkim tečajem o evropskosti, da tu na njega nekaj rečem.
Treba je jasno vedeti, kakšna je razlika med komercialno in nacionalno televizijo. Na vseh nacionalnih televizijah je čas za komercialno sporočilo omejen. Zaradi varstva konkurence, pa tudi zaradi tega, ker, zaradi varstva potrošnikov, zaradi varstva plačnikov naročnine. Tudi v Sloveniji je potrebno v zvezi s tem sprejeti določena merila.
Kar se pa tiče tega, kar je govoril gospod Ribičič, pa moram najprej demantirati njegovo laž. Jaz nisem nikoli govoril, da je internet predrag. Verjetno je to on slišal kdaj, ko mene tukaj ni bilo, ali pa si je domišljal, kot že veliko drugih stvari v svoji zgodovini. Je pa res, da, no in še to. Mi smo prenose po internetu podprli. Mi smo glasovali za to, nimamo nič proti, da se prenaša, mislimo, da je to dobro. Hkrati pa vemo, da prenosi po internetu, kjer je 300 priključkov, 300, potem kar je bilo javnosti sporočeno, kar ste vi sami sporočili, vodstvo državnega zbora, lahko 300 uporabnikov interneta neposredno spremlja našo sejo. 300. Se pravi toliko, kot jih gre na ta balkon pa na proste sedeže. To je ta javnost, ki jo zaenkrat zagotavlja predlog gospoda Ribičiča. Jaz ne rečem, da ni to nič, ampak veliko več od tega pa to ni. 300 ljudi naenkrat lahko to gleda. To ni nadomestilo, to ni nadomestilo za neposredne prenose po televiziji. Če bi bilo, bi potem tudi kje drugje po svetu to naredili. In še dolgo časa ne bo. Zaradi narave teh medijev.
In kar se tiče interneta, gospod Ribičič. Jaz sem se z njim ukvarjal še takrat, ko ste vi kot del nekdanje oblasti, skupaj z zvezno vlado za osebne računalnike zaračunavali 100-procentno carino in preprečevali razvoj modernih tehnologij v naši takratni skupni državi. In vem, koliko kaj stane in mi je tudi jasno, kakšen domet ima kakšna tehnologija v kakšnem trenutku.
Glede gospoda Terčona pa še to. Večina, ko govori o večini, večina volivcev v Evropi, večina volivcev v večini evropskih držav ima boljše možnosti za spremljanje dela parlamentov njihovih držav. Večina, tudi volivci v Hrvaški, ki se vedno dajo kot nek slabšalni zgled, tudi volivci v Hrvaški lahko neposredno spremljajo vse seje, kjer se postavljajo poslanske pobude in vprašanja, tudi. No, in še to. Gospod Ribičič pravi, po slovenski ustavi so državljani in volivci tisti bog, ki je nadrejen temu parlamentu. To gospod Ribičič govori samo takrat, kadar se sklicuje na ljudsko voljo pavšalno. Ko pa je treba spoštovati ljudsko voljo takrat, ko rezultat ljudske volje, izražen na zakonit način na referendumu, njemu ni všeč, potem pa ni boga, ni volivcev, ni ničesar. To za gospoda Anderliča ni, ampak tudi za gospoda Ribičiča tega ni. Ne obstaja neka imaginarna pavšalna ljudska volja, s katero se manipulira, kot se je včasih in se je to pisalo v ustavo zato, da je avantgarda vladala. Obstaja ljudska volja, ki se izraža na legitimen, legalen način po postopkih, ki so določeni v ustavi in zakonu o referendumu. Ta volja je bila v primeru večinskega volilnega sistema jasno izražena, potrjena na referendumu, z odločbo ustavnega sodišča dokončno določena, vendar gospod Ribičič je ne spoštuje. Tukaj za njega to ni bog, ampak je nebodiga treba v tem smislu, da je treba zamenjati ljudstvo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Henigman, za njim gospod Rupar. Meni je že zmanjkalo prostora, ko pišem po vrstnem redu.
BENJAMIN HENIGMAN: Jaz vas razumem, predsednik, vendar moram odreagirati na take insinuacije, kakršne si dovoli gospod Anderlič. Mislim taka pokvarjenost, taka manipulacija z amandmajem poslanske skupine SKD je pa že višek. Gospod Anderlič, vi dobro veste, da ima RTV Slovenija svoje regionalne programe in centre v Lendavi in v Kopru in da iz teh centrov pokriva interese italijanske in madžarske manjšine, pa tudi zamejcev in mi želimo s tem, ko črtamo dve lokalni radijski postaji - to sem povedal že v obrazložitvi tega amandmaja - zagotoviti konkurenčnost vsem lokalnim radijskim postajam v Sloveniji, da lahko morebiti konkurirajo na te programe. Ne vem, zakaj bi v posebnem zakonu o RTV moralo pisati samo za koroški radio in za Murski val. To je bila pripomba, ne pa, da hočemo omejevati pravice slišnosti, vidnosti, informiranja kogarkoli v Sloveniji in izven. V zakonu eksplicitno še naprej ostanejo ti centri. Seveda je pa v povezavi s 6. členom, kjer predlagamo, da se programi v skladu z zakonom o javnih naročilih dajejo izven, tudi določeno, da RTV končno začne upoštevati kot javni zavod, ki dela z denarjem davkoplačevalcev, tudi zakon o javnih naročilih, ki velja za javne finance. Eno je z drugim povezano in se sprašujem, zakaj ne bi mogel Radio Triglav ali pa Radio Šmarja ali pa Radio Univox iz Kočevja prevzeti določene funkcije, če bo konkuriral. Za to gre. Ni treba tukaj manipulirati in zavajati slovensko javnost in sprevračati naš amandma, da smo proti manjšini, da smo proti zamejcem itn. To je navadna laž. Drugo, gospod Ribičič, jaz seveda nisem govoril o programu kot o posamezni politični opciji, ki vlada. Govoril sem tehnično o moči oddajnikov in o pokritosti terena. In to je dejstvo. Hrvaška je s HDZ-jem ali brez njega tudi prej imela močnejše oddajnike in večjo pokritost. Samo za tehnično stvar gre. Seveda je pa pri nas svet RTV in zastopanost in vse ostalo tisto, ki bo določalo, kakšna bo programska shema. Niti za hip nisem niti pomislil, da bi hotel govoriti o tem, kakšen program naj bi šel prek oddajnikov, vendar samo o tehnični zmogljivosti. To je pa nedvoumno in dokazano. Če ne verjamete oziroma če mislite, da ni tako, se lahko prepričate na terenu samem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Že kar nekaj časa čaka na besedo tudi državna sekretarka. Ampak so replike. Gospod Rupar ima repliko. Za njim dr. Jože Zagožen.
PAVEL RUPAR: Hvala, gospod predsednik. Repliciram gospodu Ribičiču. Prisotnost v dvorani ni moja hiba, ni moja slaba lastnost, je pa seveda tipkanje, to pa ja. Ampak gre za fenomen laži. Namreč, manipulacija med tipkanjem in prisotnostjo je pa vedno prisotna. Zato jaz tu govorim tolikokrat. Če bi imeli tretji televizijski program, bi seveda ta manipulacija odpadla, ker bi ljudje lahko direktno videli kaj se tukaj notri dogaja in kdo tipka in kdo ne tipka, kdo je prisoten in kdo ne. Tretji televizijski program - se opravičujem, ker se motim - TV program prinaša veliko dobrih stvari, ne samo to, da bodo ljudje lahko videli, kaj se dogaja. Tu so nova delovna mesta, tu je nov zaslužek. Mi se odločamo o tem, konkretno vaši stranki, kaj bi lahko pomenilo, sem razmišljal.
Poglejte. V odmorih, ko ta zbor ne bi zasedal oziroma takrat, ko bi DeSUS recimo vzel tiste dolge 2-urne pavze, bi lahko vrteli - kaj pa jaz vem - nekaj od nogometnega kluba Maribor, ker je gospod Jagodnik tukaj, Borut Pahor bi se lahko sprehajal po modnih pistah - ne vem - tam gospod Veber bi lahko govoril od poseka gozdov itn. Torej tega je vrsto, kar želite - ne vem - Milan Kučan bi lahko neprestano ponavljal govore, gospod Jankovič bi recimo konkretno lahko nenehno vrtel spote estradnih umetnikov, tudi srbskih, saj je tam doma itn. Torej, prinaša vam veliko dobrega in veliko pozitivnega. Razmislite o tem. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Rupar, del vaše razprave je bil že na meji korektnosti do poslanskih kolegov. Replika dr. Jože Zagožen, za njim gospod Janez Mežan.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Samo dve kratki opombi bi dal. Ena se nanaša na gospoda Anderliča.
Ta amandma, o katerem se sedaj pogovarjamo, ne govori o tem, da bi ta tretji nacionalni program zagotavljal izključno obveščanje iz državnega zbora, ampak govori predvsem, med ostalim, "enakopravno in celovito obveščevanje, in tudi ne samo državnega zbora, pač pa tudi državnega sveta in vlade". Tudi ta dva organa sta zelo pomembna in tudi kakšna neposredna oddaja s seje vlade bi bila dobra, ne samo da poslušamo povzetke s tiskovnih konferenc.
In še gospodu Ribičiču. Ne vem, gospod Ribičič, pri najboljši volji vas nisem mogel razumeti, ko ste govorili o Hrvaški in poneumljanju. Mislim, če je poneumljanje v Hrvaški ali v Srbiji, to ni na način, da bi imeli vsi prebivalci možnost slišati vse, kar se dogaja, ampak vsa poneumljanja in vse manipulacije se delajo na ta način, da se prikaže nekaj, drugega se ne prikaže, da se prikaže nekaj na ta način, drugo na drug način, z drugega zornega kota, z drugim komentarjem, z drugo zvočno kuliso, in tako naprej in tako nazaj. Tako da tisto sprenevedanje, češ, da bi morala biti LDS najbolj zainteresirana za neposredne prenose, če bi hotela manipulirati, oprostite, to je navadno sprenevedanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Mežan, za njim dr. Ribičič.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Repliciram gospodu Terčonu. Če je gospod Terčon pripravljen podpreti to dopolnilo, potem sem jaz pripravljen spremeniti tisti svoj amandma o znižanju časa za reklame, ga popraviti, seveda, tako da ne bi veljal potem za tretji program. Recimo, da bi tam veljal za eno uro (lahko bi eno uro skupaj neko reklamo vrteli), s tem bi, recimo, lahko vrteli tudi tisto Mercatorjevo reklamo in bi dobili plačano, bi lahko zahtevali plačilo (sedaj niso mogli zahtevati plačila, potem bi pa lahko zahtevali plačilo), eno uro, recimo, bi spremenili, in bi se tudi ta zadeva uredila na ta način. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dr. Ribičič, za njim Geza Džuban.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Rekel sem, da bom podprl ta amandma, pa sem poskušal polemizirati s tistim delom argumentacij, ki mislim, da slabi to pozicijo. Sedaj sem v teh replikah nase pač doživel to, da dokazujejo, tisti, ki so v te replike šli, na način, kakor so šli, da jim gre za marsikaj drugega - da ne znajo iskati zavezništva, da ne moremo najti skupnega jezika, da z zelo različnimi argumentacijami podpiramo isto idejo.
Gospodu Ruparju nisem rekel nič drugega kot to, da se čudim - veliko več ljudi je izvedelo za tisto manipulacijo prek nastopov v državnem zboru kot pa prek tistih lističev, ki so bili dani v poštne predale. In to se mi ne zdi, da je pametno, in se čudim temu. Pa nima smisla, da sedaj to nadaljujeva, ker bo še več in še več argumentov okrog tega.
Gospodu Henigmanu sem pa skušal povedati, da se vsebine programa ne da ločevati od pokritosti. Dobro, kdo to razume, kaj sem hotel reči, kdo ne razume, jaz sem rekel, da bi LDS bila zainteresirana za tretji program, če bi imela takšen vpliv na naš nacionalni program, kot ga ima HDZ na nacionalni program hrvaške televizije. Zaradi tega je razumljivo, da hrvaška država lažje da denar za ta program, kot pa to velja pri nas.
Kar se pa tiče gospoda Janše. Jaz imam tukaj njegov stenogram, ko je govoril o tem vprašanju. Pravi, namesto tretjega programa so nekateri ponudili možnost spremljanja sej po internetu, to možnost pa ima 300 priključkov, to, kar je zdaj ponavljal, 300 ljudi naenkrat. Če to plača, če to plača - ker to ni brezplačen dostop - lahko spremlja po internetu sejo državnega zbora, strašno odprto za javnost. To sem vse sem citiral iz nastopa gospoda Janša, ki je tudi zdaj v repliki na moj nastop še enkrat podcenjevalno govoril o internetu. Brez potrebe, jaz sem se takrat oglasil in povedal, da to ni nadomestilo. Da se zahvaljujem za podporo vsem, ki podpirajo tretji program in so podprli tudi internet, da to nadomestilo ni. Jaz sem polemiziral s temi njegovimi stališči, pa jih danes ponovno ponavlja. Res je, da ga takrat ni bilo v dvorani.
Kar pa zadeva ljudsko voljo. 44,5% volje ljudi na referendumu, kjer je bila udeležba zelo slaba, pač ni večinska volja ljudi, ne samo po neki splošni teoriji kjerkoli v Evropi, ampak tudi seveda po neki čisto navadni logiki in po zakonu, ki ga je sprejel ta državni zbor z dvotretjinsko večino. Tisti, ki poskuša to spremeniti, seveda ima pri tem težave in naleti pri tem na težave, na to, da se pač s tako čarovnijo spreminjanja manjšine v večino pač vsi ne moremo strinjati. To ni današnja tema, ni na dnevnem redu. Gospod predsednik, niste opozorila gospoda Janšo, ko je preskočil na volilni sistem, ki je tema tega parlamenta, samo ne na današnjem zasedanju. On je pač to naredil zaradi tega, ker je mislil, da je smiselno, da diskvalificira sogovornika zaradi tega, ker sem jaz rekel, da bi bilo smiselno upoštevati to, da državljani spremljajo to razpravo, je on trdil, da meni ni nič do tega, kar rečejo državljani. Jaz sem pa že večkrat dokazal, če to Janša prizna ali ne, da spoštujem večinsko voljo ljudi. Nekaj teh primerov bi lahko tudi navedel, ampak on bo pa govoril o tem, da je še takrat, ko še interneta ni bilo, že aktivno delal na njem, ko sem jaz delal nekaj, s čimer nisem imel prav nobene zveze. Navedel bo neko vladno odločitev, na katero nisem imel nobenega neposrednega vpliva, kot dokaz, ker je pred 20 leti nekdo sprejel neko neumnost, sem zaradi tega jaz kriv, on je pa že takrat spremljal internet, čeprav še ni obstajal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Džuban, za njim gospod Anderlič.
GEZA DŽUBAN: Hvala lepa. Kolega Henigman izgleda ni prisoten, upam, da ne gre za nesporazum. Centra v Kopru in Lendavi pokrivata programe oziroma interese narodnih skupnosti italijanske in madžarske narodnosti. Povsem nekaj drugega je, kar pokrivata murski in koroški radio. Tukaj gre za Porabske Slovence in Koroške Slovence in edino ta dva sta do zdaj primerno kvalificirana in zadovoljivo pokrivata program oziroma interese teh naših Slovencev na drugi strani meje. Če bi tokrat te programe oziroma bonitete teh radijskih postaj črtali, bi ti naši Slovenci na drugi strani meje nekaj izgubili.
V drugem delu pa replika gospodu Janši, glede tretjega programa. Jaz mislim, da vsaj social demokracija in gospod Janša so v primerjavi z drugimi poslanskimi skupinami in strankami na nacionalni televiziji dovolj dobro pokriti in dovolj prikazani v primerjavi z drugimi. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Anderlič, za njim Herman Tomažič.
ANTON ANDERLIČ: Očitno se je gospod Henigman tako zagrel, da se je šel ohladit. Kajti tisto, kar je tukaj govoril, se resnično razlikuje od tistega, kar je zapisano. Jaz sem samo prebral, kaj je zapisano v zakonu in kaj je zapisano v amandmaju. In da jaz nobene stvari, nobene stvari, ki bo šla v smer zmanjševanja nekega standarda, neke usluge narodnim manjšinam, tako italijanski kot madžarski, kakor tudi ne in še najmanj pa takrat, ko bo šlo na škodo Slovencev v zamejstvu.
Lahko da je gospod Henigman mislil kaj drugega. Gospod Peterle se je celo spozabil, pa mi je rekel, da so to tako ali tako napisali na svetu RTV, ta amandma in verjetno še kakšnega drugega.
Tako da resnično brez potrebe, lahko, da se je mislilo, da bi kakšen drug radio tudi lahko to početje, ki ga zdaj opravljata ta dva radia, počel. Lahko, ampak potem je potrebno napisati v zakon, da namesto teh dveh radijev, ki to poslanstvo opravljata, bo javni zavod RTV napravil razpis in izbral, ne vem, druge, preko katerih bo izvajal ta program. To bi recimo zadoščalo. Da pa se samo črta, nekaj, kar že tam je in kar mora javni zavod izvajati, zaradi naših lastnih interesov in zaradi tega, ker sta ta dva radia, kot je bilo rečeno, tudi najbrž kvalificirana, da to opravljata, se mi pa zdi zmanjševanje nečesa, kar ne bi smeli početi. Brez vsega, kar je bilo povedano, sprenevedanje gor in dol, zakon je tukaj in amandma. Jaz to berem, gledam in se čudim. In se čudim in drugega ne morem reči in seveda bom glasoval proti.
PRESEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Herman Tomažič.
HERMAN TOMAŽIČ: Hvala za besedo. Repliciral bom gospodu Henigmanu v tistem delu, ko govori o tem, da je edini morda najpravilnejši način, da se razpiše eventualno opravljanje tega dela, ki ga opravlja zdaj denimo koroški radio za potrebe zamejskih Slovencev na Koroškem. Stvar seveda izgleda samo taka, da je to recimo možno, ker ne verjamem, da je možno, da je veliko radijev, ki bi lahko prevzeli to vlogo, ki jo že dve desetletij upravlja koroški radio, seveda v soglasju z vsemi RTV, ministrstvom za zunanje zadeve, s koroškimi Slovenci, z narodnim svetom koroških Slovencev, z zvezo slovenskih organizacij itn., in je v bistvu nek standard, ki ga je ta radio pač dosegel. Na prostem trgu seveda je vprašanje, ali je možno, da to kakšen drug radio doseže, morda še Triglav ali še kdo, zagotovo pa jih ni veliko. Šmarje pri Jelšah zanesljivo, po moje, ne, že zaradi konfiguracije, že zaradi slišnosti tega radia itn. Tisti, ki pozna konfiguracijo med tem slovenskim delom in Koroško, na oni strani, ve, da je zelo problematičen signal, katerikoli signal spraviti na ono stran. In koroški radio s svojim oddajnikom na Uršlji gori pravzaprav ravno to dosega in v nekem smislu pač zagotavlja ta standard.
Zato je trditi, da bi z razpisi, z možnostjo vključevanja tudi drugih radijev v Sloveniji, ki bi to lahko počeli, se mi zdi, da to ni mogoče dosegati in da je zgolj pač sprenevedanje v tej smeri. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem državni sekretarki gospe Širca.
MAJDA ŠIRCA: Spoštovani poslanci, poslanke! Menim, da temeljni problem, s katerim se srečujemo pri predlogu sprememb in dopolnitev zakona o radio-televiziji Slovenija, je vprašanje, kako, na kakšen način definirati tako imenovani davek oziroma dajatev javni televiziji. Torej, katera je tista najbolj sprejemljiva oblika, ki ne bi grobo posegla v sistemsko ureditev na področju javnih financ. Problematika je seveda še toliko bolj specifična, ker ne gre za prihodek proračuna države, temveč za prihodek javnega zavoda RTV Slovenija, kar seveda posledično omejuje manevrski prostor definiranja tovrstne dajatve. Menim, da je to tudi ključni problem predlagateljev zakona in vseh ostalih, ki se soočamo z njegovimi spremembami.
Pri obravnavi sprememb in dopolnitev tega zakon, ki kot pravim prvenstveno želi reševati vprašanje, vezano na način pobiranja dajatev televiziji, pa se soočamo tudi s številnimi predlogi, ki presegajo, zagotovo presegajo zastavljene cilje, ki so izjemno zahtevni in mogoče celo usodni, sploh pa v okviru obravnave hitrega postopka. Gre za sistemske rešitve, ki se dotikajo uredniške politike javnega zavoda, kompetenc in sestave sveta RTV Slovenija, sestave nadzornega sveta RTV Slovenija, vloge predstavnikov zaposlenih pri imenovanju vodilnih kadrov, statusa tretjega televizijskega programa, o katerem ne prvič debatiramo znotraj državnega zbora, deleža financiranja televizije iz državnega proračuna itn. Vlada zagotovo meni, da je tovrstna sistemska vprašanja zelo težko reševati znotraj drugega konteksta, ki ima prioriteto. Srečujemo se na izrednem zasedanju državnega zbora. Vsa vprašanja, ki sem jih v grobem povzela, namreč zahtevajo zelo strokoven, poglobljen in analitičen pristop. Brez analize posledic, ki bi jih prinašale predlagane spremembe, recimo, predlog amandmaja, ki drastično znižuje odstotek oglaševanja na Televiziji Slovenija, s 15 na 10%, posledice uvedbe tretjega nacionalnega programa, tudi znotraj finančnega konteksta, in tako naprej in tako naprej - brez tega se težko soočamo znotraj konteksta, v katerem smo, se pravi, znotraj razprave o načinu pobiranja tako imenovanega davka.
Predpostavljam, da bodo ta vprašanja - in to meni tudi vlada - aktualna takrat, ko se bomo srečali s predlogom zakona o medijih in tudi predlogom zakona o dopolnitvah in spremembah zakona o RTV Slovenija, ki se bo ukvarjal s smernicami, ki jih nekje podaja evropska zakonodaja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državna sekretarka. Sicer je poslovniška določba, da se razpravlja samo o amandmajih in členih, vi pa ste povedali stališče do nekaterih drugih tem.
Torej, smo v razpravi za novi B1 člen. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in prehajamo na odločanje.
Imamo torej tri amandmaje za novi B1 člen. Na glasovanje dajem prvi amandma za novi B1 člen; predlagatelj je poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov, delovno telo tega amandmaja ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (39 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost! Drugič ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Državni zbor nima kvoruma za odločanje, zato bomo sejo nadaljevali točno čez deset minut, ob 11.46 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 11.36 uri in se je nadaljevala ob 11.46 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ura je 11.46. Opravili bomo tretje glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma na novi B1 člen?
Kdo je za? (28 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 1 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj amandmaja je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (7 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma pod točko 2 ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Predlagatelj je poslanska skupina Slovenskih krščanskih demokratov. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na razpravo za novi C1 člen. Za novi C1 člen imamo prav tako tri amandmaje. Vse tri predlaga poslanska skupina SKD. Delovno telo ne podpira nobenega od teh treh amandmajev. Ali želi kdo besedo? (Nihče.) Ker ni razprave, prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma za novi C1 člen. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (15 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma za novi C1 člen. Predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (18 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem tretji amandma za novi C1 člen. Ugotavljamo prisotnost! Predlagatelj je poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (14 poslancev.) Je kdo proti? (32 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet. Za novi C1.a člen predlaga amandma Janez Mežan, delovno telo ga ne podpira. Besedo želi gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa, gospod predsednik. Poslanke in poslanci! Vložil sem dopolnilo, ki naj bi nekoliko spremenilo oziroma zmanjšalo čas za predvajanje reklam oziroma plačanih obvestil na nacionalni televiziji. Če ste si dopolnilo pogledali, ste ugotovili, da predlagam, da se zmanjša s 15% na 10% programskega časa predvajanje plačanih dopolnil oziroma reklam in da na uro se te reklame lahko vrtijo oziroma predvajajo samo 10 minut, po sedaj veljavnem zakonu 12 minut. Tisto, kar se mi pa zdi najpomembnejše, je pa drugi del tega dopolnila, ki pa predlaga, da se vse oglase oziroma plačana obvestila, da je te oglase oziroma plačano obvestilo dovoljeno predvajati le v odmorih med posameznimi informativnimi, kulturnimi, izobraževalnimi in razvedrilnimi programi. Kakšno je stanje ta trenutek, najbrž ni potrebno posebej razlagati. Sam sem v zadnjem času nekoliko štel te reklame oziroma malo tudi čas, koliko so predvajane, in sem ugotovil, da se ne drži, ne prvega dela, se pravi največ 12 minut na uro, še manj pa, da bi se te reklame predvajale med oddajami oziroma tega se sploh ne drži. Veste, da se oddaje prekinjajo, od filmov do drugih oddaj. Mislim, da samo televizijski Dnevnik se ne prekine z reklamo, pa še takoj po televizijskem Dnevniku - med Dnevnikom in športom oziroma vremenom se prekinjajo oziroma se predvajajo reklame. Naštel sem, mislim, da kar nekajkrat tudi po 10 reklam, ki se predvajajo v tem času. Zato seveda predlagam, da se to kaotično stanje uredi nekoliko bolj restriktivno, da se pač zmanjša ta čas, predvsem pa, kar še enkrat poudarim, je bistveno, da se ne prekinjajo posamezne oddaje s temi plačanimi oglasi. Upam seveda, da boste to dopolnilo podprli, ker najbrž tudi sami, vsaj v sebi, mislite, da je teh reklam preveč oziroma da vnašajo v nacionalni program že kar precejšen kaos. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem amandma Janeza Mežana na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (23 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju za novi D1 člen. Predlaga ga poslanska skupina slovenskih krščanskih demokratov. Delovno telo ga ne podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje.
Kdo je za amandma za novi D1 člen, kot je predlagan s strani poslanske skupine SKD? Ugotavljamo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (16 poslancev.) Kdo je proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Za novi E1 člen - predlaga ista poslanska skupina. Predlaga amandma, ki je v pregledu napisan, je pa poslanska skupina SKD vložila popravek amandmaja za novi E1 člen, ki se glasi: V 13. členu se doda nova alinea, ki se glasi: "Predvajanje programov preko interneta in satelita." Osnovni amandma se je glasil: V prvi alinei 13. člena se v oklepaju za besedo "teletekst" doda beseda "interdet in podobno". Delovno telo je ta amandma podprlo. Ali želi kdo besedo? Želi, gospod Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Delovno telo je ta amandma podprlo. V bistvu pa se popravlja dikcija in dejansko stanje, kar se v bistvu na RTV-ju že dogaja. Zato je prav, da se ta alinea v zakonu tudi zapiše, ker je priložnost, ko zakon spreminjamo. Se pravi, da - bom rekel - legaliziramo tisto, kar se že dogaja, se pravi, predvajanje preko interneta in satelita.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem in dajem ta amandma, torej popravljen amandma, za novi E1 člen, poslanske skupine SKD na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (26 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Smo pri 1. členu in petih dopolnilih. Prvega predlaga skupina poslancev s prvopodpisanim Antonom Anderličem. Delovno telo ga podpira.
Amandma pod točko dva je redakcijske narave - predlagatelj je vlada.
Pod točko tri je predlagatelj vlada, delovno telo ga ne podpira. Če bi bil sprejet amandma pod točko ena, je amandma pod točko tri brezpredmeten.
Amandma pod točko štiri - velja isto. Če je amandma pod točko ena sprejet, so amandmaji tri, štiri, pet brezpredmetni. Tudi dva? To ne piše. Tudi amandma pod točko dva.
Amandma pod točko pet predlaga poslanska skupina SKD. Delovno telo ga ne podpira.
Ali želi kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala, za besedo. Ta prvi amandma k 1. členu na strani pet izgleda navidezno, da gre za člen zgolj redakcijske narave. Menim pa, da je zelo pomemben člen, kajti posega pravzaprav v naravo financiranja javne porabe. Mi z dosedanjo naročnino v tem členu poimenujemo "prispevek za radijske oziroma televizijske programe" v ustreznih sklonih skozi cel zakon. Na ta način v bistvu naredimo zavod Radio-televizija Slovenija v bistvu peto državno blagajno. Do sedaj smo imeli pač štiri: proračun, zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, pokojninsko in blagajne lokalnih skupnosti, s tem dobimo še enega samostojnega, neodvisnega proračunskega porabnika. Vprašanje je, kaj se bo zgodilo, če še z naslednjim zakonom, ki bo gotovo še kakšen, podobne narave, ustanovimo še naslednjo blagajno itn., itn.
Jaz menim, da bi ob tem členu pa vendarle veljalo povprašati za mnenje sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Menim, da velja razmisliti ob tem tudi glede na opozorila gospe državne sekretarke oziroma na stališče vlade, da to vprašanje ne gre reševati na ta način in kar tako, kot je sedaj tu predlagano, ker gre za relativno dolgoročne sistemske posledice. Jaz bi le prosil, da se, preden steče glasovanje, o tem še enkrat vendar v razpravo vključi tudi gospa Širca in morda podrobneje seznani s stališčem vlade do tega vprašanja. Vsaj včeraj na odboru je vendar vlada menila, da prispevek ni ustrezen izraz in da naj se še naprej ohrani naziv naročnina, kot je to veljalo doslej. Zato bi prosil, z namenom seveda, da ohranimo sistemsko konsistentne rešitve, glede na veljavno ustavno ureditev v Sloveniji, vendarle tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Menim, da ni korektno, da ustanavljamo peto državno blagajno skozi na videz lahkotno besedo "prispevek", ki ima globlje pomene.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Špiletič. Gospa Bitenčeva, prosim.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor. Sekretariat je v svojem mnenju na ta vprašanja opozoril. Zlasti je opozoril na to, da je seveda v kakršnihkoli pogojih, ali v pogojih obligacijsko pravnega razmerja ali v pogojih javnopravnega oziroma javne dajatve, potrebno pač sistem izvesti v skladu s sistemom zakonodaje, kot za posamezno področje velja.
Izrecno smo navedli, da v sistemu javnih financ pravzaprav poznamo integralni proračun in dve socialni blagajni z direktnim plačevanjem prispevkov in s tem ustvarjamo pravzaprav eno zelo veliko izjemo, ki na nek način topi sistem javnih financ, ki je bil pred kratkim sprejet. Seveda, upoštevajoč nek poseben položaj in posebno vlogo javnega zavoda RTV Slovenija, je pri tem seveda treba pretehtati, ali je tako velik interes, da se tako velika izjema v sistemu javnih financ pač naredi za ta javni zavod, upoštevajoč njegove naloge, kar seveda presega naloge tega sekretariata.
Mi smo potem samo opozorili, da če se že državni zbor za to rešitev odloči, jo mora tudi konsistentno izpeljati čez sistem javnih financ. Treba se je pa seveda zavedati, da je to zelo, zelo velika izjema v sistemu, ki ga je državni zbor ravnokar sprejel. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Bitenčeva. Državna sekretarka, gospa Širca.
MAJDA ŠIRCA: Hvala lepa. Lahko ponovim to, kar je včeraj razpravljala tudi vlada, ko je imela pred seboj ponujeno rešitev in ko se je tudi sama soočala z dilemo pred vprašanjem, kako definirati tako imenovano dajatev javnega zavoda RTV Slovenija. Ovrgla je, kot sami lahko vidite tudi v vladnih amandmajih, predlagano dikcijo "pristojbine" kot vira prihodka osebe javnega prava in ne kot vira prihodka državnega proračuna je definirala kot možnost, ki bi kršila veljavno ureditev oziroma pravkar uveljavljeni zakon o javnih financah. S tem sta ostali še dve možnosti, dosedanja naročnina oziroma z naknadnimi amandmaji predlagana dikcija "prispevki". Vlada je menila, da bi bil z uvedbo predlaganega prispevka javni zavod RTV Slovenija postavljen v analogni pravni položaj, kot ga ima zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije in zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije. Ta vrsta dajatev oziroma ta prispevek se v našem pravnem redu uporablja izključno v socialne namene, ki omogočajo državljanom uresničevanje pravice do socialne varnosti. Seveda lahko tudi to razumemo - pravico do programov Televizije Slovenija znotraj konteksta socialne zaščite, a najbrž bi za tovrstno utemeljitev, ne le s pravnega stališča, temveč tudi z vrednostnega, potrebovali kar nekaj naporov. Zato je vlada menila, da je rešitev z naročnino v danih okoliščinah še najbolj ustrezna, še posebej, ker se je sklicevala na tisto interpretacijo odločbe ustavnega sodišča, ki je razveljavila le nekatere člene pravilnika o načinu pobiranja naročnine, ne pa tudi sam, če lahko tako rečem, inštitut naročnine.
Odbor za kulturo, šolstvo in šport je včeraj o tem temeljiteje razpravljal in se soočal tudi z drugimi interpretacijami te ustavne odločbe. V kontekstu sedanjih razmislekov bi se morda veljalo soočiti s tisto interpretacijo odločbe ustavnega sodišča, ki je bodisi res razveljavila naročnino, kot trdijo nekateri, bodisi je razveljavila samo pravilnik oziroma določene člene pravilnika, ki govori o načinu pobiranja te naročnine.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državna sekretarka. Prosim kolegice in kolege za pozornost, saj je to, po mojem mnenju, ena ključnih rešitev tega zakona, in tudi sama vsebina. Kdo želi še besedo? (Nihče.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem prvi amandma. Če bo ta sprejet, v celoti spreminjamo 1. člen in so amandmaji 2, 3, 4 in 5 brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za amandma skupine poslancev pod točko 1, ki ga delovno telo podpira? (42 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. 1. člen smo v celoti spremenili, zato so vsi ostali amandmaji brezpredmetni.
Smo pri 2. členu, kjer imamo amandma na amandma, in sicer jih imamo pet - štiri amandmaje in matični amandma, ki ga predlaga skupina poslancev s Tonetom Anderličem na čelu. Delovno telo ga podpira (to je matični amandma pod točko 5). Imamo pa štiri amandmaje na amandma. Prvega predlaga odbor za finance in monetarno politiko, delovno telo ga podpira. Drugega predlaga isti odbor, delovno telo ga ne podpira. Tretji amandma na amandma predlaga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Četrtega predlaga odbor za kulturo, šolstvo in šport. Če je amandma pod točko 5 sprejet, so potem ostali amandmaji, ki so vloženi k 2. členu: to so točke 6, 7, 8, 9, 10, 11, 12, brezpredmetni. Štiri od teh predlaga vlada, pet, enega Franc Jazbec in zadnjega poslanska skupina združene liste. Odpiram razpravo. Razprave ni in jo zaključujem. Prehajamo na odločanje.
Najprej dajem na odločanje prvi amandma na amandma k 2. členu, ki ga predlaga odbor za finance in monetarno politiko. Matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (29 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma na amandma. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (6 poslancev.) Je kdo proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Smo pri tretjem amandmaju na amandma. Predlagatelj je odbor za kulturo, šolstvo in šport. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod točko 3 sprejet.
Pravkar se nam je pridružila na galeriji delegacija nemškega parlamenta, skupine prijateljstva s Slovenijo, pod vodstvom gospoda Pfaiferja in jih lepo pozdravljam. ... (Aplavz v dvorani.) ...
Smo pri amandmaju pod točko 4. Ta amandma na amandma prav tako predlaga matično delovno telo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 5. Predlagatelj je skupina poslancev, matično delovno telo ga podpira. Če je sprejet ta amandma, so ostali amandmaji, vloženi kot amandmaji k 2. členu, brezpredmetni. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da smo v celoti spremenili 2. člen.
Prehajamo na amandmaje k 2.a členu. Prvega predlaga Roman Jakič. To je amandma na amandma skupine poslancev. Torej imamo amandma na amandma, ki ga predlaga Roman Jakič, in osnovni amandma skupine poslancev, prvopodpisani je Anton Anderlič. Delovno telo ga podpira. Ker je bil amandma kolege Jakiča vložen kasneje, se do njega ni opredelilo matično delovno telo. Ali želi kdo besedo? Dr. Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! Včeraj na odboru smo govorili o tem sklopu za novi 2.a člen in sem opozorila na to, da je pravzaprav stvar nedosledno napisana, ker enkrat govorimo o sprejemnikih, enkrat posebej o TV in radijskih sprejemnikih, to se pravi, da se natanko ne ve, za kaj gre. Dr. Krivic je potem, ko smo ta člen že obravnavali, torej jaz sem razpravo odprla prepozno, ker je gospod Mežan izredno hitro serviral te amandmaje, in dr. Krivic je rekel, da bo predlagatelj te amandmaje popravil tako, da bodo popolnoma jasni, da se bo natanko vedelo, recimo za javno rabo, kaj pomeni sprejemnik, ali to pomeni radio ali to pomeni televizija ali to pomeni oboje skupaj. Opozorila sem tudi na to, da je razmerje prispevka za hotele in druga turistična podjetja, kjer se predlaga skupna cena za 10 TV sprejemnikov v hotelskih sobah, in če to preračunamo na 1 TV sprejemnik, potem pomeni to 921 tolarjev za hotel, pri čemer pa zasebnik plača, kot veste iz točke 1, torej za zasebno rabo 2.171 za TV in radio. Opozorila sem tudi, da imajo vsi hoteli tudi radijske sprejemnike, tudi tisti, ki nimajo televizije, skratka, stvar ni dovolj jasno napisana. Pričakovala sem, da bo predlagatelj te stvari popravil, vendar jih ni. Tudi tole pod c), kjer pravi, da gre za prispevke v višini pod a) in b) oziroma, da to velja za pravne osebe in samostojne podjetnike, vendar spet za vsak sprejemnik. Tudi tukaj ni jasno, za katerega od obeh gre. Če je namenjen seveda izključno osebni rabi zaposlenih, torej razlagam si, da gre za uporabo enega ali drugega, to se pravi radia ali televizije, predvsem pa verjetno radia v obratovalnici ali pa nekje v nekem drugem delovnem prostoru. Skratka, te stvari niso dovolj jasno napisane, pa kakorkoli boste sprejeli, bo imel izvajalec potem težave pri realizaciji tega.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Niste predlagali amandmaja? (Ne.) (Na zdravje.) Ali želi še kdo besedo? Opozorila, ki jih je dala dr. Hren-Vencljeva, v tretji obravnavi je še vedno možno vložiti amandma, če kdo želi.
Najprej dajem na glasovanje amandma na amandma predlagatelja Romana Jakiča. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma na amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma na amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2, skupine poslancev. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (34 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 2.A člen.
Smo pri 2.B členu in amandmaju skupine poslancev, kot prvo podpisanim Tonetom Anderličem. Delovno telo ga podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri 3. členu, ki je rekorder pri številu vloženih amandmajev - 21 jih je predlaganih. Glede na že sprejeto odločitev državnega zbora, so amandmaji pod točko 1, 3, 5, 6, 8, 11, 14 in 16 postali brezpredmetni. Ali želi kdo besedo o vseh teh vloženih amandmajih? Želi, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Po vsej tej terminologiji, kaj je kaj, ali naročnina ali pristojbina, dajatev, davščina, ne vem, kako še imenovano, me sedaj zanima. Stališče vlade je bilo, da bo naročnina. Stališče odbora je to zavrnilo, ker je te stvari utemeljeval, da ne more biti naročnina, tudi pravni svetovalec RTV gospod Krivic. Sedaj me zanima, ali bo tisto, kar bomo tu sprejeli, zadostovalo, da ne bo ponovno stvar šla na ustavno sodišče. Ali mi lahko gospa državna sekretarka zagotovi, da bo ta zadeva držala? Mislim, da ne sprašujem preveč. Sprašujem pa glede ustavnega sodišča samo po tej terminologiji. Ne vtikam se v druge stvari, ali bo kaj sporno ali ne bo. Ampak ustavno sodišče je ravno v tej zvezi razpravljalo in povedalo svoje stališče. Zato ob tem terminu naročnina, pristojbina, prosim, če mi lahko poveste, ali bo to stalo ali ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Demšar. Sprašujete skoraj preveč. O vprašanju ustavnosti vemo kdo odloča. Seveda pa je razprava odprta in če želi besedo gospa Bitenčeva. Prosim. Državni zbor se je večinsko odločil za rešitev. Odločitev je bila sprejeta v drugi obravnavi. Lahko je samo še v tretji obravnavi.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik. Spoštovani zbor. Treba je razjasniti dve stvari. Sekretariat je že v svojem mnenju povedal, da se v odločbi, zaradi katere usklajujemo ali zlasti usklajujemo veljavni zakon o RTV z ustavno ureditvijo, ni izreklo izrecno o dopustnosti oziroma ustavni ustreznosti narave naročnine kot take, ker je ocenilo, da ob priliki odločanja ali je obveznost plačevanja naročnine, in ali so določene določbe pravilnika skladne z ustavo, to ni bilo bistveno vprašanje. Ugotovilo je samo, da je pravna narava naročnine v nekem smislu nedorečena oziroma da deloma odstopa od narave obligacijsko pravnega razmerja, čeprav veliko elementov kaže na tako razmerje, da pa je hkrati ta pravilnik, ki je bil izpodbijan, jo poimenoval kot javnopravna dajatev.
Nakazalo je, da pravzaprav narava naročnine ni dorečena. Vendar ni naložilo, da je treba kakorkoli posegati v naravo naročnine. To je treba vedeti. Seveda ob tem, ko se usklajuje zakon na drugem mestu, to se pravi z varstvom osebnih podatkov, se lahko opravijo tudi še drugi posegi, če se državni zbor za to odloči in če oceni, da je to potrebno. Se pravi, iz ustavne odločbe ne izhaja, da je treba spremeniti naravo naročnine. Vendar, državni zbor se je za to odločil. S prispevkom se je sicer naredila ena zelo velika izjema, vendar prispevek je določen z zakonom, pobira se po načelih davčnega postopka in z amandmaji se je zagotovilo dovolj elementov javne dajatve. Končna presoja ali je tako spremenjena narava naročnine, ki je sedaj postala prispevek, skladna z ustavo, pa mislim, da lahko ustavno sodišče spregovori samo prek konkretne odločbe. Mi ocenjujemo, da glede na sistemske zahteve so bistveni atributi z amandmaji v zakon prišli, sama ustavnost pa ni v končni fazi tudi naša naloga. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala vam za vaše pojasnilo. Dr. Hren-Vencljeva.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Sedaj smo slišali. Gospa Bitenc je rekla, naročnina je v redu izraz, zelo poenostavljam stvari in če sem prav razumela. Včeraj je dr. Krivic rekel, da sledi iz odločbe ustavnega sodišča, da naročnina ni pravi izraz. Da je prispevek boljši. Očitno stvari niso razčiščene v bazi.
Navezala bi se na deveti amandma predlagateljev, in sicer na to, da je sekretariat izrecno opozoril predlagatelje, da je potrebno zajemanje, torej zbiranje osebnih podatkov za namen plačila prispevkov ali naročnine, torej da predlagatelj ne sledi temu, kar so oni rekli. In sicer, sekretariat namreč posebej poudarja, da je treba poimenovati zbirko, da je treba povedati, katere podatke se iz te zbirke pobere, torej vrsto podatkov in tudi upoštevati način zbiranja, to se pravi namen, zaradi katerega je bila ta zbirka oblikovana. Mi vemo zakaj ima elektro distributer svojo zbirko torej oblikovano, torej zaradi tega, zaradi plačila električne energije. To se pravi, je to drugi namen, kot plačilo nekih storitev RTV oziroma kabelski odjemalci imajo zopet svoj namen. Torej na to je sekretariat opozoril, vendar predlagatelj na to ni reagiral.
Namreč, kot piše sekretariat, namen zbiranja podatkov za radio televizijo, torej za te dajatve, bistveno ne odstopa od namena, za katerega so bili zbrani v obeh, torej v obeh zbirkah omenjeni podatki, da pa naj državni zbor presodi, ali je ta domneva, domneva, to se pravi primerna za ta primer, ali ne. Na vsak način pa menim, da bi bilo potrebno to, torej kaj se vse zajame, to se pravi vrsto podatkov, da bi bilo treba pa to bolj natančno precizirati, kot je zdaj s tem amandmajem, kjer pravi samo, da so zakonsko zahtevane podatke odjemalci dolžni dajati. Podatke o imenu in priimku fizične osebe oziroma naziv pravne osebe oziroma samostojnega podjetnika, o naslovu pa tudi od distributerjev električne energije. Nič pa ne pravi, katere podatke, sigurno vse to, kar je bilo mišljeno oziroma kar se v teh zbirkah zbira, ni primerno za izterjavo, ali pa za obremenjevanje posameznikov, ki so najemniki radiotelevizije.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospa Hrenova. Gospod Demšar želi besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Jaz se gospe Bitenčevi lepo zahvalim za jasno formulacijo, ki jo je povedala. Pravna narava naročnine je nedorečena. Bom še enkrat prebral, pravna narava naročnine je nedorečena. Jaz si predstavljam to takole. Kaj je to vlom? Kaj je to pretep? Ne vem, kaj je to loško gospostvo? To vemo. Kaj je to ljubezen, tudi vemo. Kaj pa je starostna doba, pa nismo vedeli in zato so v zakon o pokojninah napisali cel seznam terminologije, kaj kakšen izraz pomeni.
Zato bi jaz sila vesel, da bi pri tem zakonu tako kot pri pokojnini, ali pa pri kakšnem drugem zakonu, ki smo ga dobili, napisali kaj kakšen izraz pomeni, takrat pa jaz mislim, da bi potem gospa Bitenčeva lahko rekla, vsebina, narava tega izraza je dorečena. Do takrat, ko pa to ni dorečeno, se bomo ves čas lovili in zato sem prepričan, da ta zakon ne bo preživel daljše dobe, da bo tudi ravno po tem vprašanju, po bistvenem vprašanju - nam ste očitali, da smo šli prek narave tega predloga, to končno bi vas lahko tudi razumel - ampak bistvo stvari, te stvari nismo razčistili in zato bo ta stvar ponovno prišla v državni zbor. Ali pa bomo imeli pravno nedorečene stvari in se bo to zgodilo, kar je tudi zdaj pravi - nam ocena Slovenije v okviru kot kandidatke, pravijo, vam ravno pravne stvari tečejo - in to bo zasigurno ponoven predmet spora. In poglejte, kako je škoda. Odbor za kulturo, mislim, da smo se trikrat dobili. Tu sedaj te stvari že vlečemo ne vem koliko časa in ponovno bo prišla zato, ker niste pripravljeni, koalicija seveda, da bi stvari dorekli in tudi jasno zapisali, potem pa ne bi mogli priti do tega, da je stvar nedorečena. Gospa Bitenčeva, se vam lepo zahvalim, jaz bom samo rekel drugi stavek, tudi ta zakon je nedorečen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Demšar, ali ste prepričani, da se točno ve, kaj pomeni izraz "loško gospodstvo". No, jaz nisem želel...
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod predsednik. 1630. leta je popisana točna meja od mejnika do mejnika, stali so mejniki, nekaj jih je še ohranjenih in natančno piše, popiše, zato, ker so vsako leto to objezdili, se je imenovala "pojezda" in so stali mejniki, približno bi lahko rekel na približno 50 do 100 metrov. Tako natančno piše vse, kaj je "loško gospodstvo". Gospod Podobnik. In zdaj samo eno pripombo. Italijani so bili prvi, potem pa občine na oni strani, ki so nam del loškega gospodstva vzeli, ampak ga bomo dobili nazaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje o vloženih amandmajih. Opozoril vas bom pa, kateri so pač postali z že izglasovano odločitvijo glede prispevka brezpredmetni. Najprej dajem na glasovanje amandma pod točko 2, kajti 1 je že brezpredmeten, predlagatelj amandmaja pod točko je kolega Anderlič, delovno telo podpira. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (35 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 4. Če bo le ta sprejet, bo amandma pod točko 5 postal brezpredmeten. Pod točko 4, predlagatelj skupina poslancev. Delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 4? (33 poslancev.) Kdo je proti? (8 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Zato prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 7. 5 in 6 sta brezpredmetna. Amandma pod točko 7 - isti predlagatelji. Delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (31 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 9. Predlagatelj skupina poslancev. Delovno telo ga podpira. Če bo sprejet, se izključuje z amandmajem pod točko 10. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 9? (33 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Zato prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 12. Predlagatelj je Franc Jazbec. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (12 poslancev.) Kdo je proti? (29 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 13. Če bo le-ta sprejet, je amandma pod točko 15 brezpredmeten. Delovno telo podpira. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod točko 17. Popravek je nomotehnične narave. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Smo pri amandmaju pod točko 18. Predlagatelj je skupina poslancev. Delovno telo ga podpira. Se izključuje z amandmajem pod točko 20. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 19. Predlagatelj je vlada. Ta je brezpredmeten. To je pristojbina in naročnina. Amandmaja pod točko 19. in 20. sta brezpredmetna.
Odločamo o amandmaju pod točko 21. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga ne podpira. Proceduralno, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: Predsednik! Ne vem, če je proceduralno, glede na to, da smo pri 1. členu odločili, da imamo pristojbine in tukaj kasneje vlada s tem amandmajem pri prvi alinei govori o naročnini. Ta je verjetno brezpredmeten ali ga bo treba sprejeti in potem amandmirati v tretji obravnavi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Bajc! Amandma je v principu korektno vložen. Govori tudi o drugih zadevah ne samo o tej zadevi glede naročnine. Delovno telo ga ne podpira. Tako da se bo državni zbor z glasovanjem opredelil do tega amandmaja. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma vlade, delovno telo ga ne podpira.
Kdo je za? (22 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem novi 3. člen v celoti, torej 3. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? (28 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da smo sprejeli 3. člen.
Odpiram razpravo za novi 3.a člen. Imamo dva amandmaja. Oba je vložila poslanska skupina SKD, pri nobenemu pa ni dobila podpore matičnega delovnega telesa. Ker ni razprave prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma za novi 3.a člen. Delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (20 poslancev.) Je kdo proti? (33 poslancev.)
Ugotavljam, da ta amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma iste poslanske skupine, delovno telo ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (8 poslancev.) Je kdo proti? (26 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Prehajamo k 4. členu in štirih dopolnilih. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga ne podpira. Drugega predlaga mag. Kopač, delovno telo ga podpira. Tretjega predlaga skupina poslancev, delovno telo ga podpira. Četrtega predlaga SKD, delovno telo ga podpira. Če je amandma pod točko 1, ki govori, da se člen črta, sprejet so razumljivo ostali brezpredmetni. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma, delovno telo ga ne podpira.
Kdo je za? (8 poslancev.) Je kdo proti? (28 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem drugi amandma, ki je amandma na amandma skupine poslancev. Predlagatelj je mag. Kopač. Delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2? (36 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 3. Če je ta sprejet, je amandma pod točko 4 brezpredmeten. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 3? (30 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Amandma je sprejet in v celoti smo spremenili 4. člen.
Smo pri amandmaju za novi 4.a člen. In sicer - Zmago Jelinčič predlaga amandma pod točko 1, delovno telo ga podpira. Pod točko 2 poslanska skupina SKD, delovno telo ga ne podpira. Če je sprejet amandma pod točko 1, je amandma pod točko 2 brezpredmeten. Na klop smo prejeli amandma za novi 4.a člen, ki ga predlaga Maksimiljan Lavrinc. V 18. členu se besede v šesti alinei prvega odstavka za besedo "sprejemnikov" doda podpičje in besedilo "ter olajšave in druge posebne pogoje za plačevanje naročnine za te sprejemnike" nadomesti z besedilom "način plačevanja prispevkov za sprejemnike". Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prešli bomo na odločanje - samo trenutek. Najbolj oddaljen... Ker se dotika amandma gospoda Lavrinca na 18. člen osnovnega zakona, se najprej opredelimo do njegovega amandmaja, nato pa z obema vloženima in ta se tudi ne izključuje. Na glasovanje dajem amandma Maksimiljana Lavrinca za novi 4.a člen. Svoj glas bo odložil gospod Mežan.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Dopolnilo, ki je predlagano, oziroma dve dopolnili, ki sta predlagani k temu členu, gre za to, pri teh dopolnilih gre za to, da se črta soglasje predstavništva zaposlenih v uredništvu, katerega delo vodi odgovorni urednik. Torej, da se črta to soglasje. Sam tega amandmaja oziroma tega dopolnila ne bom podprl, ker mislim, da ni prav, da onemogočamo vpliv zaposlenih pri imenovanju odgovornega urednika programa radio-televizije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Mežan. Vi ste zdaj opredelili svoje glasovanje do naslednjega amandmaja. Najprej glasujemo o amandmaju gospoda Lavrinca. Gospa Bitenčeva, razpravo sem zaključil. Žal. Ali kdo nasprotuje, da dam besedo gospe Bitenčevi za opozorilo? Ne nasprotuje. Prosim gospa Bitenčeva.
TINA BITENC-PENGOV: Gospod predsednik, spoštovani zbor, oprostite, ker nisem bila dovolj hitra. Ampak naknadno sem ugotovila šele, da je ta amandma dejansko dan na 4. člen, o katerem smo pravzaprav sicer že nekako v enem delu že odločali, ne pa 4.a člen. 4.a se nanaša na 20. člen, 4. člen se pa nanaša na 18. člen, kamor se nanaša tudi pač tale amandma dodatni gospoda Lavrinca.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za to vaše opozorilo. Edino korekten način, da v tretji obravnavi gospod Lavrinc vloži amandma za, k 4. členu. Hvala lepa. To se pravi, da prehajamo na odločanje o amandmaju za novi 4.a člen. V petem odstavku 12. člena se za besedami "oziroma direktor televizijskih programov" postavi pika. Ostalo besedilo se črta. Predlagatelj je Jelinčič Zmago, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! Svoj glas bo obrazložil dr. Jože Zagožen. Ali kaj želite? Prosim. In gospod Petan. To so obrazložitve glasu, razprave ni več. Glas.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Gospod predsednik, tega amandmaja ne bom podprl iz preprostega razloga, ker je povsod, tudi v vseh podjetjih, tudi v državnih podjetjih temeljno načelo, da zaposleni tudi sodelujejo pri odločanju. Tako da kratiti to pravico zaposlenim v RTV se mi zdi necivilizacijsko in nekorektno dejanje, tudi strokovno nesprejemljivo, zato tega predloga amandmaja ne morem podpreti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Lavrinc, za njim gospod Jerovšek. Petan, Petan. Oba.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa gospodu predsedniku za besedo. Sedanja ureditev res spominja na samo..., na čase samoupravnega socializma. Namreč, da bi delavci zbirali, kdo jim bo direktor, se v tem sistemu potem, ko smo ga zamenjali, ne dogaja. In mislim, da ni v redu. Tudi tako, bo rekel. Glejte, čisto preprost razlog, nekdo, ki je malo bolj trd šef, absolutno ne bo imel možnosti, da bi postal ponovno šef, če ohranjamo to obliko. Zato, bo rekel, je normalno, da ta oblika, kot je sedaj zapisana, ni dobra. Vendar sam tega amandmaja, ki ga je predlagal gospod Jelinčič, ki samo črta, ne bom podprl. Podprl pa bom amandma SKD, kjer to soglasje, ki je kot edino zveličavno zdaj, nadomešča z mnenjem. To pa je po mojem ena taka normalna oblika soupravljanja itn., in tudi apeliram na vse ostale, da podpremo potem, se pravi drugi amandma, tega pa seveda ne.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Lavrinc. Stališče oziroma svoj glas bo povedal, razložil gospod Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Torej glede na to, da imamo kup institucij, ki imajo takšno strukturo lastništva kot ga ima nacionalna televizija, pa kljub temu zaposleni imajo besedo pri imenovanju svojih vodilnih, zato menim, da tudi tu ne more biti izjema, razen, če popravimo vse skupaj. In glede na to smatram, da je takšna rešitev, mogoče bom malo pretiraval, ampak ne veliko, da je to zame državni udar na nacionalno televizijo. Zato seveda tega amandmaja ne bom podprl. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Svoj glas bo obrazložil gospod Jerovšek in za njim gospod Zmago Jelinčič, ki je predlagatelj tega amandmaja.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Tega amandmaja ne bom podprl. Poglejte, v dani situaciji, ko je kolektiv nekega uredništva boljši garant za korektno in objektivno poročanje, kot vsi drugi instrumenti, ki jih imamo na razpolago, bi bilo to odpoved objektivnemu poročanju. Tendenca tega amandmaja, ki predvideva, da se ukine poprejšnje soglasje predstavništva zaposlenih za imenovanje uredniškega programa, je torej jasna. To je nadaljevanje nezaslišanega pritiska na novinarje, da bi se doseglo njihovo popolno discipliniranje in priklanjanje oblasti in poizkus, gre za poizkus uvedbe medijskega enoumja. S tega mesta se je potrebno zahvaliti televizijskim novinarjem, da v okviru možnosti in glede na to, da so podvrženi pritiskom, dokaj pošteno poročajo iz državnega zbora. V pogledu objektivnega poročanja so televizijci pred drugimi mediji, kajti v večini drugih medijev so izgleda novinarji še pod hujšim pritiskom lastnikov in urednikov, ki pripadajo skoraj izključno eni politični opciji.
Na kakšen način pa so postali lastniki, pa seveda ni stvar današnje debate. Glede na že omenjeno Mercatorjevo proslavo in način, kako je prišla v udarni termin, bi bilo bolj potrebno spremeniti katero drugo alineo 20. člena, verjetno drugo alineo, ki govori o imenovanju direktorja televizijskih programov in tam dodati soglasje predstavništva zaposlenih, kajti v tem slučaju mislim, da se kaj takega ne bi zgodilo. Kajti, poglejte, v zvezi s tem sem dobil dosti protestov, ljudje so mi pismeno pisali, kako je mogoče, da je bila lani Maistrova proslava ob 80-letnici priključitve na 2. programu, na 1. programu pa Komisar Rex, sedaj pa je pač na ukaz nekega drugega politkomisarja to na 1. programu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Svoj glas bo obrazložil gospod Jelinčič. Prosim, da ne bi tako glasno komentirali razprave svojih kolegov, ker se ne slišimo.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Prav lep pozdrav vsem skupaj! Sem sem prišel zato, da bom povedal, da umikam svoj amandma, ker sodim, da je amandma Slovenskih krščanskih demokratov bolj smiselen. Namreč, dejansko je res, da če zamenjamo soglasje z mnenjem, dosežemo vse, kar smo hoteli doseči. In tega ne umikam zaradi telefonskih pozivov raznih novinarjev, ki so mi govorili, "ja, če boš pa amandma še zagovarjal, pa ne bomo več poročali o tebi". Moram povedati, da ravno tisti novinarji ne poročajo o meni, in mislim, da tudi če bodo še manj poročali, manj še tako ali tako ne morejo poročati. Podpiram pa amandma krščanskih demokratov, ki je bolj smiselen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. 193. člen poslovnika govori: "Predlagatelj amandmaja ga lahko umakne ali spremeni do začetka glasovanja o amandmajih k členu, h kateremu je bil predlagan amandma." Sam ocenjujem - seveda sem že dal na glasovanje ta amandma in nato ste dobili možnost, da ste obrazložili svoj glas. Samo trenutek, da se prepričam, da bo rešitev korektna. Ker je obrazložitev glasu že sam postopek pri glasovanju, se bomo, žal, morali do amandmaja opredeliti.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (11 poslancev.) Je kdo proti? (41 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni bil sprejet.
Sedaj smo pri drugem amandmaju, ki ga predlaga poslanska skupina SKD, danes pa je pismeno popravila vsebino amandmaja, in sicer se glasi: Za novim 4. členom se doda novi 4.a člen, ki se glasi: V petem odstavku 20. člena se besede "po poprejšnjem soglasju predstavništva zaposlenih v uredništvu" nadomestijo z besedami "mnenju predstavništva programskih delavcev v uredništvu". Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (13 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli amandma in s tem smo sprejeli tudi novi 4.a člen.
Smo pri 5. členu. Proceduralni predlog ima gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod predsednik! Ker ste po mojem prepričanju napačno vodili postopek, namreč, nismo še začeli glasovati o amandmajih k temu členu, ampak ste dali besedo še za obrazložitev glasu. To se pravi, glasovanja še ni bilo, ker v nasprotnem primeru ne bi mogli dati možnosti obrazlage glasu. Predlagam, da naj pravna služba preveri ta postopek, da se v prihodnje ne bi več dogajalo tako nekakšno volonteristično tolmačenje poslovnika državnega zbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jelinčič. Med sejo tolmači poslovnik predsedujoči.
Smo pri 5. členu. ... (Smeh v dvorani.) ... 5. člen - imamo več amandmajev. Prvega predlaga skupina poslancev, Tone Anderlič, delovno telo ga podpira. Drugi vlada republike. Če je ta amandma sprejet, vsi ostali amandmaji zapadejo v postavko brezpredmetnosti. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma k 5. členu. Skupina poslancev ga predlaga, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (28 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V celoti smo spremenili 5. člen.
Za novi 5.a člen imamo amandma skupine poslancev, prvopodpisani Anton Anderlič, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (44 prisotnih.) Prehitro. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (37 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Sprejeli smo novi 5.a člen.
Smo pri 7. členu. Amandma k 7. členu je redakcijske narave, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (38 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem 7. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za člen? (26 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
Za novi 7.a člen je amandma predložila skupina poslancev, delovno telo ga podpira. Amandma je vezan z amandmajem za novi 8.a člen. Če je sprejet amandma za novi 7.a člen, je amandma za novi 8.a člen brezpredmeten. To je amandma vlade. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (32 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Amandma je sprejet. Sprejeli smo novi 7.a člen, s tem pa je postal amandma za novi 8. člen brezpredmeten.
Glasovali smo o vseh drugih členih, razen o členu 6 osnovnega zakona. Zato odpiram razpravo o 6. členu. Ker ni razprave, dajem 6. člen na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 6. člen? (26 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Člen je sprejet.
Opravili smo glasovanje in razpravo o posameznih členih. Glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi pri tem kdo besedo? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (35 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da smo sprejeli naslov zakona.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da so bili k predlogu zakona v drugi obravnavni sprejeti amandmaji k vsem členom, razen členu 6. Sprašujem, ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandmaje k tem členom? Prejeli smo amandma poslanske skupine LDS. Ali želite besedo, gospod Anderlič? Prosim! In tudi amandma poslanske skupine socialdemokratov.
ANTON ANDERLIČ: Pri 4. členu je očitno prišlo do napake pri vodenju. In sicer, četrti amandma ni brezpredmeten in se je o njem treba odločati, ker se črta soglasje sveta radio-televizije k naročnini oziroma vlade, sedaj pa vlada to ureja, tako da svet več ne sprejema naročnine, tako da to ni brezpredmetno in je treba vložiti sedaj amandma v tretji obravnavi, da se to črta, amandma, ki ga je pa sicer odbor podprl.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Sem že povedal, da bi moral biti amandma na amandma. Tako da sedaj izkoristite proceduro in se vlaga ta amandma. Hvala lepa. Prav tako je poslanska skupina socialdemokratov za tretjo obravnavo že vložila amandma k 3. členu, poslanska skupina LDS pa amandma k ... Predlagam kratko pavzo, da bodo pooblaščeni. Biti mora kvalificiran predlagatelj. Sejo prekinjam za 10 minut in nadaljujemo ob 13.15 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 13.21 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ugotavljamo prisotnost! (53 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen, lahko odloča.
Ugotavljam, da smo prejeli tri amandmaje, v okviru tretje obravnave. Poslanska skupina LDS predlaga amandma k 2. členu, ki se glasi: "Vlada lahko izjemoma spremeni višino prispevkov od 20 procentov zaradi izpada drugih prihodkov ali morebitnega presežka prihodkov nad odhodki, vendar največ za eno leto." Amandma je na klopi. Poslanska skupina Socialdemokratov predlaga amandma k 3. členu in sicer govori o, da se besedo 3. člena predloga zakona, ki se glasi, torej govori o, imate ga klopi tudi, da ga ne recitiram, ker je daljši ta amandma. Vsebinsko pa ta amandma ne sodi k 3. členu, ampak k novemu B1 členu, ki je bil v okviru druge obravnave sprejet. In imamo tudi amandma k 4. členu, predlagatelj poslanska skupina LDS. Glasi pa se: Črta se tretji odstavek. Če se boste spomnili v okviru druge obravnave, smo že povedali, da je bil pač ta amandma napačno vložen in se državni zbor ni mogel do njega opredeliti in sedaj je v okviru tretje obravnave vložen. Ta amandma se pa deli na klop. Gospod Jazbec želi besedo.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Gospod predsednik, tako kot ste sam ugotovil, bi amandma, ki je vložen, spadal k členu B1. Ker smo pa želeli pospešiti, da se ne čaka, sem amandma vložil pred tem, nismo čakali čistopisa, in če bi se amandmaji oziroma členi, ki so bili v drugem branju sprejeti, preštevilčili, bi bilo to k novemu 3. členu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej ugotavljam, da je poslanska skupina socialdemokratov vložila amandma k novemu B1 členu. Ali želi kdo besedo o amandmaju k 2. členu? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Amandma predlaga poslanska skupina LDS. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (9 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Na glasovanje dajem amandma za, k novemu B1 členu. Predlagatelj poslanska skupina socialdemokratov. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (22 poslancev.) Kdo je proti? (30 poslancev.)
Amandma ni bil sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju k 4. členu, ki se glasi: V 18. členu se šesti alinei prvega odstavka za besedo "sprejemnikov" doda podpičje in besedilo: "ter olajšave in druge poseben pogoje za plačevanje naročnine za te sprejemnike" in se ga nadomesti z besedilom: "način plačevanja prispevkov za sprejemnike", in doda se nov tretji odstavek, ki se glasi: Črta se tretji odstavek. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (31 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovali smo o vseh vloženih amandmajih. Sprašujem sekretariat, ali na podlagi poslovniške določbe obstojajo torej pogoji, da glasujemo, ali je bila z izglasovanimi amandmaji eventualno porušena medsebojna skladnost zakonov? Ni bila. Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (36 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da smo predlagani zakon v celoti sprejeli.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda in 40. izredno sejo državnega zbora Republike Slovenije. Državni zbor bo nadaljeval 16. redno sejo v torek ob 14.00 uri. Pričel jo bo z obravnavo 23. točke dnevnega reda. Vlada se je opredelila do vseh vloženih amandmajev k zakonu o lastninjenju kulturnih spomenikov. Seja je zaključena.
(Seja se je končala dne 15. oktobra 1999 ob 13.26 uri.)