Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.13 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam 37. izredno sejo državnega zbora, ki sem jo sklical na podlagi prvega in drugega odstavka 51. in 54. člena poslovnika državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Jelko Kacin, Peter Lešnik, Bojan Kontič, Roberto Battelli, Aleksander Merlo, Jože Lenič. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! (54 prisotnih.)
Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo sem povabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih vse lepo pozdravljam!
Pri opravičilih moram dodati, poleg Jožeta Leniča so opravičeni tudi Andrej Gerenčer, Darja Lavtižar-Bebler, mag. Franc Žnidaršič, mag. Marijan Schiffrer, Janez Per za dopoldanski del, Maria Pozsonec, Ivan Božič od 13.00 do 16.00 ure, dr. Ciril Ribičič za pričetek seje, Miroslav Mozetič in pa Polonca Dobrajc za dopoldanski del seje.
Predlog dnevnega reda ste prejeli s sklicem dne 29. junija 1999. O predlogu dnevnega reda bomo odločali v skladu s poslovniškimi določili. Prehajamo na predloge za umik. Predstavnik vlade želi besedo. Prosim. Imate besedo.
BLANKA PRIMEC: Hvala lepa. Vlada iz zakonodajnega postopka umika predlog zakona o reviziji postopkov javnega naročanja, zaradi nekaterih pripomb, ki jih je treba še uskladiti in jih je navedel sekretariat državnega zbora za zakonodajo in pravne zadeve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nastopila je predstavnica resorja za finance. (Glas iz dvorane.) Samo trenutek, gospod Hvalica. Pod 15. točko je predlog zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Državni zbor še ni sprejel dnevnega reda, zato seveda ni potrebno, da klasično z našim pač poslovniško določenim postopkom tako točko umaknemo z dnevnega reda, da bi se na seji to odločilo. V skladu s predlogom s strani predstavnice vlade predlagam, da te točke preprosto ne bo na dnevnem redu. To tudi pomeni, da je zakon umaknjen iz zakonodajnega postopka, točka 15, to je predlog zakona o reviziji postopkov javnega naročanja. Kajti vlada bo predložila nov zakon z istim naslovom. Proceduralni predlog, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod predsednik, predlagam naslednje: da ko prihajajo za govornico predstavniki vlade, naj se predstavijo, povedo svoj "čin", tudi če je to lepa dama, da bomo vedeli, kdo nam govori, ker mi ne moremo poznati vseh državnih sekretarjev, glede na to, da jih je v Sloveniji, ne vem, 70, 80 ali 90. Ali smo se razumeli, gospod predsednik?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Ja, sedaj ne vem, ali podpiraš to ali ne?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica, prosim, da pustite ta del, sam vodim sejo in bom te stvari korektno vodil, zato vaše pomoči ne potrebujem. Hvala lepa.
IVO HVALICA: Ampak moram vedeti, kdo razlaga.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Bom uredil, hvala lepa, gospod Hvalica. Bo urejeno.
IVO HVALICA: Če ne potrebuješ te pomoči, bi moral biti kvečjemu zadovoljen, da te kdo opozarja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za to pomoč, mislim pa, da ni potrebna. Ali je še kakšen predlog za umik? (Ni.)
Prehajamo na širitve. Vlada Republike Slovenije predlaga zboru, da razširi dnevni red te seje z obravnavo predloga zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999, in sicer, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi predstavnik vlade besedo? Gospod minister, prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe poslanke in gospodje poslanci! Vlada prihaja s predlogom zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999 predvsem iz razlogov, ki so nastali zaradi izrednih razmer na trgih s prašiči, mlekom, hmeljem in tudi odkupom pšenice. V okviru predloga predlagamo državnemu zboru, da obravnava ta interventni zakon po hitrem postopku.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu ministru. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ne želi nihče več razpravljati, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje.
Na glasovanje dajem predlog za razširitev dnevnega reda z navedenim predlogom zakona, ki se glasi: predlog zakona za izvajanje interventnih ukrepov v kmetijstvu v letu 1999. Ugotovimo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (42 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za to, da se zakon sprejme po hitrem postopku? (44 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Državni zbor bo to točko obravnaval kot 20.a točko dnevnega reda.
Vlada Republike Slovenije predlaga, da se izredna seja razširi s točko, ki se glasi: predlog zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču. Preden dam besedo predstavniku vlade, ministru za pravosodje, mi dovolite še kratko pojasnilo.
V proceduro je poslanec Leon Gostiša vložil zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o ustavnem sodišču, po skrajšanem postopku. Poslanec Gostiša umika svoj predlog zakona in s tem je omogočeno, da lahko danes državni zbor odloča o širitvi te izredne seje.
Prosim, gospod Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Gospod predsednik, hvala za besedo. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Razširjam sejo z novelo zakona o ustavnem sodišču. Gre za dopolnitev 80. člena zakona o ustavnem sodišču, h kateremu naj bi se dodal samo en odstavek, v tem smislu, da ima vlada zakonsko pooblastilo za imenovanje sodnika "ad hoc", se pravi nadomestnega sodnika takrat, ko je redno izvoljeni sodnik nacionalne slovenske provenience zadržan ali kako drugače ima zadržke, da bi opravljal sodniško funkcijo. Namreč naš zakon o ustavnem sodišču v svojem 80. členu določa način in kako se imenujejo sodniki sodišča za človekove pravice, vendar ne razrešuje primera, ko ima ta sodnik določene zadržke, osebne ali pa tudi sicer objektivne narave, ko v določeni zadevi ne more soditi. Zaradi tega ta člen ustavnega sodišča dopolnjujemo s tem, da vlada lahko imenuje sodnika "ad hoc". Kot pravi evropski dokument, gre tu za nadomestnega sodnika za vsak posamični primer. Bistvo stvari je v tem, da ta sodnik substituira nacionalnega sodnika za vsak primer, za vsako zadevo posebej. Skratka nima generalnega pooblastila, da ga nadomešča, ampak samo v določeni zadevi.
Zakaj predlagamo to spremembo po hitrem postopku? Kot nam je znano, sodnik naše države pri sodišču človekovih pravic je dr. Boštjan Župančič, ki pa je v določenem slovenskem primeru, ki je sedaj pred evropskim sodiščem - gre za stanovanjsko zadevo - sodil kot ustavni sodnik. V tem primeru se mora izločiti. To je razumljivo, to velja v vseh postopkih, naših pa tudi sicer mednarodnih. Ker pa moramo substituta, njegovega namestnika imenovati do 19. tega meseca evropskemu sodišču, zaradi tega tudi predlagamo tu hitri postopek, ker tega vprašanja v naši zakonodaji, ki se nanaša na volitev teh sodnikov, skratka na ustavno sodišče, nismo imeli razčiščenega.
Evropa rabi ime sodnika, ne rabi pa postopka, kot je predviden za imenovanje rednih sodnikov. Se pravi, izvoliš tri kandidate v državnem zboru, enega od teh si izbere Evropa. Evropa tega postopka za ta primer ne more imeti. V kolikor ta zakonski predlog ni sprejet v tem državnem zboru in v kolikor do 19. te nominacije ne opravimo, potem bo evropsko sodišče postavilo za sodnika "ad hoc" kateregakoli sodnika iz tega sodišča za človekove pravice. Prosim, da bi podprli ta zakonski predlog in tudi predlagani hitri postopek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru, ki torej predlaga, da današnjo izredno sejo razširimo s točko - predlog zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču. Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? Gospod Janez Janša želi besedo v imenu poslanske skupine socialdemokratov.
JANEZ JANŠA: Torej mi nasprotujemo uvrstitvi tega zakona na dnevni red. Verjetno je potrebno to stvar urediti, vendar pa naj vlada pride s predlogom, ki bo smiseln. Ni namreč v skladu z našim pravnim in ustavnim redom, da vlada imenuje sodnika, pa tudi če gre za nadomestnega sodnika, in še posebej ne, če gre za evropsko sodišče za človekove pravice. Lahko vi, vlada bi lahko predlagala, da tega "ad hoc" sodnika imenuje bodisi sodni svet bodisi ustavno sodišče, če že predlaga spremembo zakona o ustavnem sodišču, nikakor pa ne da je to vlada. Tako da predlagamo, da se zakon ne uvrsti na dnevni red in da vlada predlaga čimprej zakon, v katerem bo to zadevo uredila v skladu z našim ustavnim redom.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. Mi mislimo, da je uvrstitev zakona smiselna. Gre samo za en člen pravzaprav. Ponujeni predlog vlade ni nujno, da je sprejet. V splošni razpravi je seveda stvar mogoče dograditi tudi tako, kot je bilo že nakazano. Zato, ker pa bi se lahko naredila škoda in ker je dejansko nek državni uradnik, ne bom ga imenoval, "zamočil" in stvar držal še nekaj časa v predalu in smo bili v državnem zboru s to situacijo in na vladi seznanjeni šele tik pred zdajci, je verjetno smiselno, da se o tem pogovorimo, torej sprejmemo zakon ter na ta način omogočimo, da bo pristojni organ imenoval substituta v takih primerih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Še katera od poslanskih skupin želi besedo? Gospod Potrč, v imenu poslanske skupine združene liste. Gospod minister, na koncu lahko še enkrat dobite besedo.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Ne morem drugače kot govoriti v imenu poslanske skupine, čeprav najbrž še kdo ve, da nobenega posveta v poslanski skupini nismo mogli imeti, ker smo ta trenutek dobili zakon na mizo. Če zahtevate posvet, potem bom prosil za odmor, da se posvetujemo. Sicer bom pa povedal, da je to eden od načinov, ki kaže na visoko kvaliteto dela naše vlade. Namreč problem, ki bi moral biti od imenovanja oziroma od izvolitve sodnika vladi znan, postaja znan tisti trenutek, ko se ugotovi, da lahko takšen primer potrebe po nadomestnem sodniku nastopi, in še to ne takoj, ampak nekaj časa razmišljajo in potem se poišče najslabša ali pa ena od najslabših možnih rešitev. Zato povem, da kar mene zadeva, bom predlagal kolegom, da se ob odločanju o tem vzdržimo, ker ne rečem, da problema ni, ampak neumno se nam zdi, da moramo vsak dan sproti podpirati neodgovorno vlado. To pa je tipičen takšen primer. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni več poslanskih skupin. Ali želi predlagatelj širitve, to je vlada, dodatno obrazložiti svoj predlog? Besedo ima ponovno minister za pravosodje, Tomaž Marušič.
TOMAŽ MARUŠIČ: Predsednik, hvala lepa. Spoštovane poslanke in poslanci! Samo nekaj besed o tem, kdo naj bi bil predlagatelj. Torej vlada kot predlagatelj te novele prepušča to vprašanje vam. Namreč, za vlado ni nobenih razlogov, da ne bi bil predlagatelj tega nadomestnega sodnika sodni svet, ustavno sodišče, predsednik republike, gre samo za to, da je stvar hitra, dinamična, da je tu nek postopek. To je pač stvar vaše razprave; tako kot se boste odločili, tako bo prav. Gre samo za to, da ima naš edini sodnik, ki ga imamo na tem sodišču - samo v primeru, in to je vsakokraten primer, ko se mora izločiti, da se imenuje tudi substitut. Samo ta substitut ni nujno, da je vedno ena in ista oseba, lahko se tudi menja od primera do primera. Skratka, tu ne gre za neko stalno osebo, ki ga nadomešča, ampak gre za substitut za vsak primer. S tem pa še ni izključeno, da ne bi lahko sodeloval tudi pri drugih primerih. Samo toliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru, ki je dodatno pojasnil razloge za razširitev dnevnega reda te seje s predlogom zakona o dopolnitvi zakona o ustavnem sodišču.
Ta predlog vlade za razširitev dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (60 prisotnih.)
Kdo je za to, da s to točko razširimo dnevni red seje? (28 poslancev.) Je kdo proti? (19 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Na glasovanje dajem tudi predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za to, da se zakon sprejme po hitrem postopku? (38 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem zakona po hitrem postopku sprejet.
Državni zbor bo to točko dnevnega reda obravnaval kot 4.a točko dnevnega reda, seveda pa je pred tem potrebno, da ga obravnava tudi delovno telo. Predlagam, da se delovno telo skliče jutri, da bi lahko državni zbor ali jutri popoldne ali najkasneje v petek dopoldne to točko tudi obravnaval.
Širitev? Samo trenutek. Tako je. Prosim, širitve. Predlog, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa za besedo. Lepo pozdravljene gospe poslanke in poslanci in pa seveda tudi ostali!
Upam, da se še vsi spomnite, da smo se dogovorili, da bodo vsak mesec možnosti za poslanske pobude in vprašanja. Sedaj,v tem mesecu bomo imeli izredne seje. Te možnosti za pobude in vprašanja pa ne bomo imeli, glede na to, kar je bilo do sedaj predlagano, zato predlagam razširitev dnevnega reda. Katera točka naj bi bila, v to se ne bi spuščal. Predlagam, da je to lahko drugi teden v torek po 14. uri ali pa takrat, ko bi naš primer imel čas; smo za dogovor. Na vsak način pa za sigurno v tem mesecu ne bomo imeli priložnosti, glede na to, da imamo tu sedaj 37. točko, in če bomo obravnavali zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, v tem času pred počitnicam te možnosti ne bomo imeli. Zato predlagam, da imamo to možnost tudi v tem mesecu, pred parlamentarnimi počitnicami, tudi datum sem povedal, da je lahko to 13. ali pa po dogovoru, takrat, ko bo tu gospod Drnovšek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Demšar. Prehiteli ste me z mojim pojasnilom. Včeraj ste prejeli poslanci predlog možnih zadev za obravnavo na izredni seji 22. julija. Tam izrecno piše točka "pobude in vprašanja poslank in poslancev." Pred 14 dnevi, na junijski seji, ta točka je bila. Dogovor, da vsak mesec ta točka vsaj enkrat je, velja. Moj predlog je preprosto ta - kajti danes tudi niste prijavili v skladu z našimi poslovniškimi določbami pri dnevnemu redu - da se dogovorimo, da je to ena prvih točk te seje, ki se bo pričela 22. julija. Zanesljivo bo takrat točka "poslanska vprašanja in pobude."
Tudi na kolegiju, ko smo določali dnevni red te seje, ni bilo nobenega predloga, da bi na tej seji ta točka bila. Kolega Demšar, zagotavljam vam, da boste imeli kot poslanec možnost še v mesecu juliju postaviti poslanska vprašanja in pobude.
Ali je še kakšen predlog za razširitev? Ni.
Potem prehajamo na odločanje o hitrih postopkih. Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o davku na promet nepremičnin. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Delovno telo podpira sprejem zakona po hitrem postopku.
Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o davku na promet nepremičnin sprejme po hitrem postopku.
Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog, da se sprejme po hitrem postopku? (40 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Predlog je sprejet.
Poslanec Franci Rokavec je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Delovno telo podpira sprejem predloga zakona po hitrem postopku. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem predlog, da se zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o trošarinah sprejme po hitrem postopku, na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (27 poslancev.) Kdo je proti? (20 poslancev.)
Predlog za sprejem po hitrem postopku je sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o standardizaciji. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Da.) Dr. Helena Hren-Vencelj. V imenu poslanske skupine SKD.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lep pozdrav vsem. Odbor za znanost in tehnologijo se pri točki 18 in 19 še ni opredelil o hitrem postopku, to je en razlog.
Drugi razlog je poslovnik državnega zbora, in sicer 201. člen, ki natančo določa, kakšni so razlogi za hitri postopek.
No, proti temu pa seveda govori papir, ki ga je poslala vlada Republike Slovenije. In sicer pravi, da je na 116. seji 24. junija sprejela poročilo o realizaciji zakonskih in podzakonskih aktov iz državnega programa Republike Slovenije za prevzem pravnega reda Evropske unije do konca leta 2002. Do 17.6., prav za področje ministrstva, torej za znanost in tehnologijo, pravi, da je bil predviden en zakonski akt in pa da ni bil noben realiziran. Še bolj pa je pravzaprav ponižujoče za ta zbor to, da je vlada na isti, 116. seji, sprejela poročilo o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo, kjer omenja ali pa navaja tudi seznam zakonov, ki bodo sprejeti v mesecu juliju. In med temi so pod točko 1, 2 in 3 zakon o tehničnih zahtevah za proizvode in o ugotavljanju skladnosti, zakon o standardizaciji, zakon o akreditaciji. Skratka vlada pravi, da bodo sprejeti v mesecu juliju, v dopisu pa pravi: "ki vam ga pošiljamo v seznanitev".
Skratka vlada nas seznanja z zakoni, ki bodo sprejeti v tem mesecu po hitrem postopku in proti temu naša poslanska skupina odločno nasprotuje in ugovarja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Ali želi predstavnik vlade dodatno obrazložiti svoj predlog za hitri postopek, sprejem predloga zakona o standardizaciji? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o standardizaciji sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (33 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlog za sprejem navedenega predloga zakona po hitrem postopku sprejet.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o akreditaciji. Zboru predlaga, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Matično delovno telo? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Ker ni razprave, dajem predlog, da se zakon o akreditaciji sprejme po hitrem postopku, na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (19 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je državni zbor sprejel predlog, da se navedeni zakon sprejme po hitrem postopku.
Prosim, da sledite glasovanju.
Vlada Republike Slovenije je v obravnavo zboru predložila predlog zakona o tehničnih zadevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti in predlaga zboru, da ga sprejme po hitrem postopku. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Matično delovno telo? (Ne želi.) Sekretariat? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Ker ni razprave, jo zaključujem in dajem na glasovanje predlog, da se zakon o tehničnih zadevah za proizvode in ugotavljanju skladnosti sprejme po hitrem postopku. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za sprejem tega zakona po hitrem postopku? (32 poslancev.) Je kdo proti? (11 poslancev.)
Ugotavljam, da je bil predlog sprejet.
Prehajamo na obravnavo in odločanje o predlogih zakonov po skrajšanem postopku. Poslanec mag. Janez Kopač je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn. Zboru predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predlagatelj predloga zakona besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želijo.) Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Na glasovanje dajem predlog, da se zakon o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn, sprejme po skrajšanem postopku. Še opozorilo. Predlog ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.) Kdo je za to, da se predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o jamstvu Republike Slovenije za obveznice, izdane zaradi sanacije Slovenskih železarn, sprejme po skrajšanem postopku?
Kdo je za? (31 poslancev.) Je kdo proti? (20 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Ali kdo ugovarja naši poslovniški praksi, da v takem primeru zakon ostane na dnevnem redu kot zakon v prvi obravnavi, kajti poslovnik govori tudi o drugi možnosti, da se navedeni tak zakon umakne z dnevnega reda te seje. Ker ni nasprotovanja, torej zakon ostane na dnevnem redu v prvi obravnavi.
Poslanec Franc Jazbec je v obravnavo zboru predložil predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona. Zboru pa predlaga, da ga sprejme po skrajšanem postopku. Matično delovno telo s predlogom predlagatelja zakona za sprejem predloga zakona po skrajšanem postopku soglaša. Ali želi predlagatelj zakona besedo? (Ne želi.) Želi besedo poročevalec matičnega delovnega telesa? (Ne želi.) Želi besedo sekretariat? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Torej dajem na glasovanje predlog za sprejem navedenega predloga zakona po skrajšanem postopku. Ista opomba, ne bo sprejet, če mu nasprotuje najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.) Kdo podpira predlog, da se predlog zakona o dopolnitvi stanovanjskega zakona sprejme po skrajšanem postopku?
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je bil predlog brez glasu proti sprejet.
Državni zbor je ob zaključku 15. seje sklenil, da se na 37. izredno sejo prenesejo naslednje zadeve:
Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem področju ministrstev, hitri postopek. Državni zbor bo to točko obravnaval kot 14.a točko dnevnega reda. To je skladno s stališčem odbora za notranjo politiko in pravosodje, da se ta zakon obravnava po obravnavi predloga zakona o spodbujanju skladnega regionalnega razvoja.
Predlog zakona o varstvu osebnih podatkov, tretja obravnava. Zbor bo to točko obravnaval kot 14.b točko dnevnega reda.
Predlog zakona o železniškem prometu, hitri postopek. Zbor bo zakon obravnaval kot 14.c točko dnevnega reda.
In pa predlog zakona o postopnem zapiranju Rudnika Trbovlje- Hrastnik, ekološki sanaciji termoelektrarne Trbovlje 2 in spodbujanju razvojnega prestrukturiranja zasavske regije, prva obravnava, kot 14.d točko dnevnega reda.
S sklicem ste bili tudi obveščeni, da je amandmaje na podlagi 190. člena poslovnika k 5., 6., 7., 8., 9. in 23. točki dnevnega reda ter amandmaje na podlagi 197. člena poslovnika k 1., 2., 10., 11., 12., 13. in 14. točki dnevnega reda možno vlagati do začetka obravnave posameznega predloga zakona na seji državnega zbora.
Prav tako je možno do tega roka vlagati tudi amandmaje k 14.b točki dnevnega reda, o kateri sem pravkar prebral, to je k predlogu zakona o varstvu osebnih podatkov.
Tako je. Prišlo je do majhne napake. Državni zbor je tudi sklenil, da se na 37. izredno sejo prenese tudi predlog zakona o državnem tožilstvu, tretja obravnava v okviru hitrega postopka. Državni zbor bo to točko obravnaval kot 14.e točko dnevnega reda.
Zbor bo v zvezi s 27. točko dnevnega reda, to je volitvami in imenovanji, obravnaval predloge, ki mu jih je predložila komisija. Do pričetka seje so bili predloženi naslednji predlogi odlokov:
Prvič: o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije o sumu zlorabe javnih pooblastil v procesu lastninskega preoblikovanja in privatizacije nekdanje družbene lastnine.
Drugič: o imenovanju članov nadzornega odbora sklada kmetijskih zemljišč in gozdov.
Tretjič: o spremembi odloka o sestavi in imenovanju preiskovalne komisije državnega zbora o vpletenosti nosilcev javnih funkcij v poskuse diskreditiranja slovenskih policistov in vojakov, ki so leta 1991 sodelovali v osamosvojitveni vojni.
Četrtič: sedem predlogov za izvolitev v sodniško funkcijo na sodniška mesta sodnikov za prekrške.
Prehajamo na glasovanje o predlogu dnevnega reda v celoti. Za današnjo sejo tako predlagam dnevni red, kot ste ga prejeli s sklicem, s sprejetimi dopolnitvami in spremembami.
Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za dnevni red v celoti? (44 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je dnevni red sprejet.
Državni zbor bo zasedal v okviru naših dogovorjenih terminov, torej med 10. in 18. uro vsak dan, z običajnim opoldanskim odmorom in tudi v petek do običajne ure. 26. točko dnevnega reda, to je ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih, pa bi državni zbor opravil jutri dopoldne, ob 10.00 uri. K tej točki je tudi povabljen predstavnik državnega sveta.
Prehajamo na 1. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DAVKU OD IGER NA SREČO, TRETJA OBRAVNAVA. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Ali želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? V imenu poslanske skupine socialdemokratov, gospod Bogomir Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Pred nami je odločanje o zakonu o davku od iger na srečo. To je zakon, ki je nastal kot posledica uvedbe davka na dodano vrednost in bi vsekakor moral začeti veljati 1.7., ko je začel veljati tudi zakon o davku na dodano vrednost. Ker zakon še do danes ni sprejet in bo eventualno ob najboljši prognozi začel veljati šele sredi meseca julija, to pomeni, da bo ta zakon dal, podaril igralnicam, igralniškemu lobiju, najmanj 300 milijonov tolarjev sredstev oziroma zmanjšanih davkov, hkrati pa za 300 milijonov manj priliva v državni proračun. Seveda lahko rečemo, zamuda, ker je bilo veliko dela, vendar če pogledamo, kdaj je bil sprejet zakon o davku na dodano vrednost, to je več kot šest mesecev nazaj, kdaj je vlada pripravila prvi predlog in ga poslala v državni zbor in kako je potekala vsa nadaljnja obravnava, potem to ni slučaj, da zakon obravnavamo tako pozno. Jaz bi temu rekel drugače: igralniški lobi je očitno ponovno pokazal svojo moč, politiki oziroma tudi tisti v državnem zboru, ki imajo možnost odločanja (to pa je večina), so mu podlegli in na ta način igralnicam podarili 300 milijonov tolarjev ali najmanj 300 milijonov tolarjev, če upoštevamo oziroma prognoziramo, da bo zakon veljal sredi meseca julija. Če bo kasneje, bo darilo igralnicam še večje, kot je 300 milijonov.
Tak način delovanja lobijev in podleganja politikov po domače imenujemo korupcija. Gre za koruptivno dejanje, pa čeprav si vlada prizadeva prikazati, da v tej Sloveniji korupcije ni oziroma je zapisala v poročilu, ki ga je poslala v Bruselj pred nedavnim, da je korupcije v Sloveniji 0,0% oziroma da je skoraj ni. Torej prištejte k temu vsaj ta zakon, pa se bo 0,01% povečalo na 0,02%. Vlada je namreč predlog zakona za prvo obravnavo predložila v državni zbor 30.4.1999. Odbor ga je obravnaval in odbor je sprejel tudi sklep, da predlaga državnemu zboru, da predlog zakona o davku od iger na srečo v drugi obravnavi predloži oziroma predlaga državnemu zboru, da ga uvrsti na 14. redno sejo državnega zbora, ki se je začela 18. maja. Tega predsednik državnega zbora oziroma tega večina ni upoštevala, to je navidezno spregledala. In tako imamo seveda danes situacijo, da 7. julija, torej 7 dni po tistem, ko bi zakon moral že veljati, šele odločamo o zakonu v tretjem branju. Sprašujem: Ali je to slučaj? Ni mogoče, da bi to bil slučaj.
Še enkrat poudarjam, igralniški lobi je močan, politiki so mu podlegli, učinek je 300 milijonov dotacije igralnicam, na katerih bodo pa participirali nekateri. Prav gotovo ne tisti, ki imamo v tem državnem zboru manjšino, ampak tisti, ki ste o tem lahko odločali. Očitno so volitve že pred vrati in očitno se bo zgodba o financiranju volitev, ki je bila že razkrita mnogo let nazaj, ponovila tudi v naslednjem volilnem letu. Drugače tega ne gre obravnavati. Zato v socialdemokratski stranki seveda pričakujemo, da bo sem prišel tudi predstavnik vlade in pojasnil, kdo je odgovoren na strani vlade za to zamudo. Pričakujemo seveda tudi pojasnilo s strani vodstva ali pa predsednika državnega zbora, kako je mogoče, da ni bila upoštevana volja matičnega delovnega telesa in seveda, da bo za to nekdo tudi odgovarjal. Če mora vsak davkoplačevalec, ki za en dan zamudi s plačilom davka, plačati zamudne obresti ali pa je penaliziran še več, potem mora biti penaliziran tudi ta, ki je zakrivil to, da danes igralnice ne plačujejo tega davka, ki bi ga morale. Davek na dodano vrednost je močno podražil storitve v zdravstvu, seveda razbremenil pa igralnice; nenavadno, ampak v tej državi je očitno nenavadno postalo normalno. Na ta način, menim, da ne gre več naprej in da je danes ob tem zakonu treba spregovoriti tudi o odgovornih osebah in tudi o tem, kako bo ministrstvo za finance ukrepalo, da bo ta izpad priliva v državni proračun polovilo. Prav gotovo ne na način, kot to predlaga v svojem amandmaju združena lista, ki predlaga, da se od predlaganega 5% obdavčenja zniža davek na 4%; na ta način bi igralniškemu lobiju podarili še 200 milijonov, skratka, da bi ta obliž oziroma da bi ta volilna pričakovanja, da bi ta volilna rezerva postala še večja.
V poslanski skupini SDS strogo oziroma odločno nasprotujemo temu znižanju, se pa strinjamo z amandmajem odbora k 6. členu, kajti menimo, da ta rešuje sedaj neoperativno določbo v zakonu o načinu plačevanja davka. Skratka, še enkrat poudarjam, ta zamuda ni slučaj, ta zamuda je dokaz igralniškega lobija, ta zamuda je dokaz, da so temu lobiju podlegli politiki, ta zamuda je korupcija.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Špiletiču, ki je predstavil stališče poslanske skupine socialdemokratov. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? V imenu združene liste gospod Feri Horvat. Morda še kratko pojasnilo gospodu Špiletiču: spomnil se bo, ko je bil še predsednik poslanske skupine, da smo se na eni od sej kolegija pogovarjali, šlo je za striktno upoštevanje poslovniških določb pri drugi obravnavi - gre za redni postopek in, žal, takrat nismo mogli te točke uvrstiti na takratno sejo, kar vi dobro veste; je pa res, da je bil zakon nekaj dni prepozno poslan in zato ni mogel biti uvrščen. Gospod Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, predstavnice in predstavniki vlade ter predstavniki medijev! Najprej moram reči, da tudi v poslanski skupini združene liste izražamo ne samo obžalovanje, ampak nezadovoljstvo, da z zamudo sprejemamo ta zakon in da zaradi tega prihaja, kot je omenil kolega Špiletič, do izpada sredstev v prihodkih proračuna. Odgovornosti za to nikakor ni možno naprtiti vsaj ne opoziciji. Predlog zakona bomo podprli, vključno z amandmajem, ki ga predlaga odbor za finance.
Ob tem pa naj utemeljim tudi amandma, ki ga predlaga poslanska skupina združene liste, in sicer znižanje stopnje od 5% na 4%. Motiv za ta amandma nikakor ni v tem, da bi karkoli podarjali organizatorjem iger na srečo, ampak da ne bi prizadeli humanitarnih, invalidskih in športnih organizacij, kajti dejstvo je in izračuni kažejo, da bi stopnja 5% ob uvedbi davka na dodano vrednost povzročila dejansko povečanje stroškov oziroma povečanje obremenitev pri organizatorjih iger na srečo, in to bi imelo posredne posledice, zmanjšanje sredstev za te humanitarne organizacije. To bo imelo nadaljnjo posledico, da bodo te organizacije še bolj pritiskale na proračun za pridobitev sredstev za svoje dejavnosti ali bodo pa morale zmanjšati oziroma okrniti svojo dejavnost, to pa gotovo ne bi bilo korektno. In zato predlagam, da ta amandma podprete. Ta amandma pomeni nek kompromis med sedanjo predlagano rešitvijo v zakonu, 5%-no stopnjo, in pa tistim, kar predlaga oziroma mnenje, ki ga na to temo daje komisija za gospodarstvo državnega sveta, ki predlaga oziroma ki predlaga celo 3%-no stopnjo z istimi argumenti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Feri Horvat. Želi še katera od poslanskih skupin besedo? (Ne želi.) Besedo dajem poslankam in poslancem. (Ne želi nihče.) Ker ni razprave, prehajamo na odločanje. Splošno razpravo zaključujem. Nihče se ni prijavil k razpravi. Oprostite, po mojem drugem opozorilu ste dvignili roko, pri prvem ni nihče dvignil roke. Prosim za korektnost! Ne, ko sem vprašal, ali želi kdo razpravljati, se nihče ni javil, da želi razpravljati, nihče se ni javil. Zaključujem splošno razpravo in prehajamo na odločanje o vloženih dopolnilih.
K temu zakonu so vloženi trije amandmaji, k 6. členu sta vložena dva in k 12. členu en amandma. Prehajamo na odločanje o amandmaju k 6. členu. Prvi amandma predlaga poslanska skupina združene liste in se glasi: Prvi odstavek 6. člena se spremeni tako, da se glasi: "Davek od klasičnih iger na srečo se plačuje po stopnji 4% od davčne osnove." Tega amandmaja delovno telo ne podpira. In drugi amandma, odbor za finance in monetarno politiko, da se doda nov tretji odstavek, ki se glasi: "Ne glede na prvi odstavek 5. člena tega zakona je davčna osnova pri trajni klasični igri na srečo vrednost prejetih vplačil za udeležbo pri trajni klasični igri na srečo, zmanjšana za odstotek s pravili predvidenega sklada za dobitke." Želite besedo k temu amandmaju? Gospod Špiletič, prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Sem vendarle bil prepričan, da bo tudi kdo s strani vlade dal pojasnilo, zakaj tako počasna obravnava oziroma zakaj tako počasno predlaganje zakona državnemu zboru oziroma zakaj je nastala tista 3-dnevna zamuda, zaradi katere ste se vi, gospod predsednik, tako spretno sedaj ven izmazali. Vendar mislim, da pri tem, ko krivdo zvračate na vlado, to krivdo vržete tudi na vlado, v kateri sedite, tako da vsaj toliko pa bodite pošteni. In če bi, bom rekel, konstruktivno delovali v tej vladi, potem bi morali tudi opozoriti svoje koalicijske partnerje, da tako pomembne zakone v državni zbor vložijo pravočasno, da ne bo proceduralnih zapletov oziroma da ne bo prišlo po nepotrebnem do posledic, o kakršnih sem govoril v imenu poslanske skupine.
Seveda predstavnici ministrstva za finance, ki sta tu prisotni, nista dali nobenega pojasnila, pa vendar bi bilo dobro. Mislim, da je še čas in bi vljudno prosil, da dajo pojasnilo, zakaj zamuda, vendar v okviru razprave pri 6. členu.
Kar se pa tiče predloga združene liste oziroma znižanja obdavčitve na 4 %, pa moram reči, da nekako ni razumljivo. Vlada je predložila ta zakon v državni zbor in v obrazložitvi zapisala, da je zakon posledica uvedbe davka na dodano vrednost. Predlagala je celo stopnjo obdavčitve 6,5 % in v obrazložitvi zapisala, da ne gre za nobeno povišanje obremenitev, temveč da se ohranja sedanji nivo davčne obremenitve igralništva. Obrazložitev, ki jo navaja združena lista, da bi obdavčenje po stopnji 5 %, kot je to sprejel državni zbor v drugem branju, pomenilo bistveno znižanje sredstev, ki jih na podlagi veljavnih predpisov potem dobivajo tudi občine in tiste organizacije, ki participirajo na presežkih sredstev igralniških dejavnosti, nekako ni korektna.
Po mojem bi bilo vsekakor najbolj prav, da bi podprli tisto, kar je vlada prvotno predlagala in da bi ta stopnja obdavčitve znašala 6,5 %. Ker je državni zbor že sprejel 5%, o tem vsaj to, ne pa da poleg že podarjenih 300 milijonov podarimo igralniškemu lobiju še 200 milijonov. Res ne razumem argumentov, ki govorijo v prid temu. Ne razumem seveda utemeljenih argumentov, razumem pa lahko skrite argumente, kajti drugo leto bodo volitve in kakršnekoli rezervacije za to zadevo bodo seveda nekaterim zelo dobrodošle.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Potrč. Predstavnica vlada tudi potem želi besedo. Želite prej?
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Najprej bi rad povedal, da so vse trditve gospoda Špiletiča v zvezi z volitvami nekorektne. Od gospoda Špiletiča takih stvari nisem navajen in mi je žal, da se je tudi on sedaj spustil na nivo, kjer politično diskutira brez vsakršnih argumentov.
Kar zadeva vsebinske stvari, pa naslednje. Že prvo opozorilo gospoda Špiletiča, da bo zaradi zamude pri uvedbi davka, ki jo obsojamo tudi mi, zamudo v uvedbi davki obsojamo tudi v združeni listi. In odgovornost za to nosi izključno vlada, ker če zna v vseh drugih primerih priti s hitrimi postopki pred državni zbor - včeraj se je spomnila, jutri zahteva - bi lahko tudi ti zakoni, za katere se je ob uvedbi DDV vedelo, da bodo morali biti sprejeti, bili sprejeti po drugačni proceduri. Ampak vlada lahko dela, kar hoče, in običajno se potem celo reče, da je državni zbor kriv, ker po malomarnosti ni sprejel nekega zakona, ki ga vlada sploh ni predlagala; in v tem delu popolnoma soglašamo.
Kar pa zadeva red velikosti, gospod Špiletič, ni mogoče, da gre za nekaj sto - mislim, da ste govorili okoli 300 - milijonov, če celoten predvideni, planirani prometni davek za leto 1999 znaša 317 milijonov. Zaradi tega v tem delu takšne izgube v nobenem primeru ne bo, bo pa res nekaj deset milijonov izgube najbrž za proračun, in to je znesek, o katerem je vredno govoriti ter biti do njega kritičen. Ni pa korektno, če ga finančni strokovnjak na pamet desetkrat poveča.
Glede našega amandmaja pa naslednje. Prepričani smo, da je težko pri Loteriji Slovenije na enak način, kot gre pri igralnicah, ki prirejajo posebne igre na srečo, govoriti o igralniškem lobiju; popolnoma različna situacija - vemo, na kakšen način se prirejajo klasične igre na srečo, vemo, da je velik del zaposlenih zaposlenih pač pri prodaji in podobno, vemo, kakšni so dobički, saj jih vsako leto obravnava vlada, vsako leto so na vpogled tudi ustreznim institucijam, vemo, da bistveni del vsega prihodka iz Loterije gre za fundacijo za financiranje invalidskih in humanitarnih organizacij, del za financiranje športnih organizacij; tega je bilo skupaj prek 2 milijardi sredstev v preteklem letu. Naše prepričanje je, da bi bilo pametno, da vlada razmišlja, ali je res smotrno obveznosti Loterije Slovenije z uvedbo DDV v preveliki meri povečati; s 5% davkom bi bile povečane, po naši oceni, preveč, že s 4%, ki ga mi predlagamo, bi se obremenitev povečala za približno 80 milijard letno. Zdi se nam, da je to znesek, ki ga je najbrž še možno z mnogimi ukrepi v okviru Loterije uveljaviti, v nasprotnem primeru pa se nam zdi, da bo to škodilo za razvoj igralniške dejavnosti, ampak klasičnih, ne posebnih iger na srečo, se pravi srečk, po domače rečeno, in da lahko prihaja do tega, da bo tisti znesek, ki ga bo mogoče dati za financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij, vedno manjši.
Zaradi tega smo predlagali ta amandma, obrazložitev je korektna. Pri sebi imam tudi letno poročilo za leto 1998, in če gospod Špiletič želi, mu ga pokažem, da se bo lahko prepričal v podatke. Za vse ostalo pa lepo prosim, za politično diskusijo ja, za korektno strokovno diskusijo pa ne. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dve repliki, gospod Hvalica in gospod Špiletič, na vašo razpravo.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Gospod Potrč, zavrnili ste razmišljanja mojega kolega Bogomirja Špiletiča, da gre za verjetno ponovno, ponovno, še enkrat ponavljam ponovno za neke vrste priprave denarja za volitve, enostavno povedano. Zato imamo osnovo, gospod Potrč. Leta 1992 ste bili notri do tu. Ja, z vašim največjim, saj sem povedal že ne vem kolikokrat tu za to govornico, hudiča! Obstajajo dokumenti, obstajajo fakture, jaz sem omenil celo, za katere firme gre, zato ne govoriti tega. Ima vso pravico gospod Špiletič, ne vem sicer koliko pozna dosje HIT, ampak sigurno ga toliko pozna, ker je delal na SDK-ju, jaz ga poznam in vam zagotavljam, da čisto upravičeno lahko tudi sumimo v to. Čisto upravičeno.
Je pa druga stvar, očitali ste gospodu Špiletiču, da je predimenzioniral oziroma podeseteril številko. Gospod Potrč, tu ne poznate stvari. To morate vi razmišljati v kontekstu uvedbe koncesije. Včeraj je bila končno dodeljena koncesija in je koncesija. Včeraj so bile dodeljene, pet jih je dobil HIT, dve pa Portorož, in če tega ne veste, bog pomagaj. Včeraj šele so bile podpisane in v kontekstu koncesijskih dajatev je tale davek samo del dajatev. Ampak to vam bo natančneje razložil gospod Špiletič. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Špiletič, nato pa replika na repliko gospod Potrč. Potem pa predlagam, da pojasni tudi gospa Kolarjeva.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Repliciram gospodu Potrču. Jaz sem povprašal v svojem uvodnem nastopu, kateri so razlogi, tako vlado kot vodstvo državnega zbora, da mi pojasni razloge, zaradi katerih je prišlo do prepočasnega predlaganja zakona v državni zbor. Predsednik državnega zbora je sicer dal pojasnilo. Vlada je seveda molčala. Jaz nobenega drugega argumenta nimam. Torej, ker ni strokovnega argumenta za zamudo, potem mi ne preostane drugega, kot da razmišljam zgolj še s političnega vidika.
Drugo. To, da mi kolega Potrč očita, da sem se kot finančni strokovnjak zmotil, je nekorektno. Ne vem, kako lahko on kot diplomirani pravnik izračuna, da gre zadeva v dimenzijo nekaj 10 milijonov, ko pa je gospa Marija Ferleževa iz ministrstva za finance - o tem obstaja magnetogram - pojasnila, da bo izpad prihodka v proračun iz naslova neuveljavitve zakona s 1.7. tristo milijonov tolarjev. O tem obstaja dokument in jaz sem se oprl v celoti na izjavo predstavnice ministrstva za finance. Tako, da jaz, gospod Potrč, pričakujem v tem delu opravičilo.
Drugo pa, kar se tiče, bom rekel zavajanja, da je potrebno tudi obremenitev igralništva znižati zaradi tega, ker se iz sredstev napajajo fundacije za invalidske organizacije itn., bi jaz rekel naslednje. Tu je potrebno najti ravnotežje med tistim, kar v obliki socialnih transferjev financira državni proračun in kar neposredno prehaja v te fundacije, tako da ko tehtamo eno in drugo, potem sem bolj prepričan glede na to, kakšno stanje je v teh fundacijah in ko netransparentno poslovanje vsaj zaenkrat še vedno poteka, sem prepričan, da je ne glede na stanje v slovenskih javnih financah morda bolje, da se večji del ta hip odvede v državni proračun in da se v obliki socialnih transferjev da tistim, ki so do tega upravičeni, kot pa, da s tem denarjem navidezno sicer upravljajo fundacije, ki pa, hoteli ali ne hoteli to priznati, še vedno pripadajo le eni opciji, vsi ostali, ki pa bi tudi lahko oziroma bi upravičeno morali participirati na tem denarju, pa zaradi monopola, bom rekel organizacije, ki izhaja še iz bivšega sistema, do tega denarja ne morejo ali pa ga dobijo le v drobtinicah.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod Špiletič, kar zadeva zamude, sem že rekel in oba misliva enako. Kar zadeva višino, jaz sem o višini govoril, povezano s klasičnimi igrami na srečo in trdim še enkrat, da imam prav, ker kar zadeva klasične igre na srečo, ne more sprememba tega zakona pomeniti takšno in takšno izgubo, kar zadeva pa celoto, pa tega ne vem in ne trdim. Če je šlo tukaj za nesporazum, potem se opravičujem, ampak vi ste govorili v povezavi z našim amandmajem in rekli, da ima naš amandma to za posledico. V tem delu ste bili pa vi nekorektni.
Kar zadeva pa repliko gospoda Hvalice. Ta zakon obravnava res klasične in posebne igre na srečo in mi predlagamo spremembo davčne osnove samo pri klasičnih igrah na srečo in to nima zveze niti s Hitom niti s petimi koncesijami, ki so bile včeraj dodeljene, in zaradi tega je povezovanje tega lahko spet, bom rekel, zelo politično lepo, dejansko pa je izven konteksta našega amandmaja. Mi ne mislimo, da je treba za 1 tolar zmanjšati osnovo ali pa procent za posebne igre na srečo, kot so Hit in podobne igralnice, ampak samo za Loterijo Slovenije in tudi povemo, zakaj. Prav bi bilo, da smo pri navajanju problemov in dejstev korektni, ne pa da, ne vem zakaj, uporabljamo neargumentirane stvari za medsebojno polemiko. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospa državna sekretarka Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci! Želela bi nas vse spomniti samo na nekaj datumov in na nekaj dejstev in odgovor gospodu Špiletiču. Predlog za prvo branje celega paketa tako imenovane nadomestne zakonodaje je vlada poslala 2. decembra leta 1998. Kot veste, je bil DDV dokončno izglasovan in sprejet 18. decembra leta 1998. Parlament je ta paket zakonov v prvem branju sprejel 24. marca leta 1999 in vladi dodatno naročil, da v smislu celovite davčne obremenitve, tako posebnih iger na srečo kot v vidu dodeljevanja koncesijskih pogodb oziroma koncesijskih pravic, izračuna, glede na to, da so igre na srečo oproščene davka na dodano vrednost, kar pomeni, da nimajo pravice do odbitka vstopnega davka pri vseh nakupih, se pravi, tako pri nakupih materiala kot pri nakupih opreme in drugih investicij. Se pravi, od 24. marca, ko je parlament sprejel ta zakon v prvi obravnavi in vladi naročil, da opravi celovite analize obremenitve z davki od iger na srečo, je vlada potrebovala slab mesec časa, da je detajlne analize naredila, saj niso enostavne, ker je bilo treba pridobiti podatke od vseh igralnic iz njihove analitične bruto bilance, upoštevati za naslednjih pet let predvidene investicije, nabave, izračunati, kakšen efekt bo imel davek na dodano vrednost na inputu, in bo s tem, seveda, ker nimajo pravice do odbitka, povečal njihove stroške. Vsi se boste tudi spomnili, da je v prvem branju predlog zakona imel stopnjo tega davka 20%, zato je potem v predlogu za drugo branje, ki je bil predložen 29. aprila z vsemi temi obrazložitvami, dodatno z obrazložitvami davčnih obremenitev v dveh sosednjih državah, mislim, da je bil tisti slab mesec res minimalen čas, v katerem je vlada te naloge lahko opravila in predložila predlog zakona v drugo branje, seveda s popravki, in se je potem tudi s temi izračuni davčnih obremenitev izkazalo, da je treba spremeniti oziroma prilagoditi tudi koncesijsko lestvico. Ko je bilo drugo branje sprejeto, je vlada čez noč pripravila tretje branje, ker je bilo v parlamentu sprejeto v sredo zvečer, in v četrtek zjutraj je vlada v bistvu tretje branje že potrdila in poslala v parlament.
Sedaj pa, prosim, lahko sami objektivno presodite, veste pa, da v drugem branju ni bilo več možno zakona potegniti nazaj in spremeniti oziroma prekvalificirati v hitri postopek. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki na vašo razpravo, gospod Hvalica in gospod Janša.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospa Milojka Kolar, recimo, da bi vam človek verjel - bom počakal, ker če ne bo poslušala, potem... Gospa Kolar, recimo, da bi vam verjel, če ne bi vi oziroma ne vi, temveč vlada oziroma njena generalna sekretarka vas demantirala. Vi ste danes poslali (to sem dobil danes na klop): "V prilogi vam pošiljamo v obravnavo amandma vlade," kjer pravzaprav črtate 12. člen. Tako temeljito ste vi to naštudirali, da ste šele kasneje, predvčerajšnjim ugotovili, da ste ga težko polomili, kar zdaj priznavate, z amandmajem vlade priznavate, nič manj kot to. Naj preberem. V 11. členu...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Hvalica, sedaj ni razprava o 12. členu, o 6. členu in amandmaju.
IVO HVALICA: Ja, jaz pa razpravljam o tem, kar je Milojka Kolar tu rekla in je zavajala poslance. S tem amandmajem pa ona demantira. Jaz lahko tudi kasneje pojasnim, ampak to samo ugotovi, kako ste vi to zadevo netransparentno projektirali in poskušali izvesti. Ko ste bili pa pred tem dejstvom, da se vam zruši 75. člen obstoječega, starega zakona, ki je bil sprejet 17. maja 1995, če se ne motim - to sem že tolikokrat ponovil, da se mi zdi, da sem si zapomnil - ste pa zdaj vložili ta amandma. To kaže na vaš način, ki pa zame ni površnost, ni nevedenje, ne, to je projekt. Da je projekt, dokazuje tudi veliki dušebrižnik proračuna, gospod Kopač, ki ni zinil ob teh 100 milijonih niti besede še, ampak, če Ivo Hvalica predlaga, da v osnovni šoli dobijo brezplačen sendvič, takoj skoči pokonci in reče, kako pa jaz razmišljam o proračunskem denarju. Tu pa nič, ampak vemo, zakaj, vemo, zakaj. V tem je stvar.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Jaz, gospod predsednik, ne razpravljam o 6. členu, ampak repliciram na stališče vlade, ki smo ga slišali. Gospa Kolarjeva, vi ste predlagali ta zakon v redni postopek, čeprav ste vedeli, da se s 1. julijem spreminjajo davčne razmere, ker se uveljavlja zakon o davku na dodano vrednost. Vedeli ste, da v tem državnem zboru v rednem postopku v tem času zakona ni mogoče sprejeti, kljub temu ste pa potem še za drugo obravnavo, kot je rekel prej predsednik državnega zbora, še tri dni zamudili, da zakon ni bil uvrščen na prejšnjo sejo. Ko je šlo za zakon o posebnem davku na avtomobile, pa je bil hitri postopek in naenkrat smo to morali sprejeti. Pri igralnicah se pa ni nič mudilo in še pri enem zakonu, ki ga imamo zdaj tu na dnevnem redu. Natančno je možno ugotoviti, kdo je kriv za to, da je predlagal takšen postopek in kdo je kriv za takšno zamudo. To je stvar za tožilstvo. Bomo videli, če bo zdaj generalna državna tožilka Cerarjeva, ker je proračun evidentno oškodovan za 300 milijonov, po vaših ugotovitvah, sprožila kazenski postopek. Bomo videli, če je to tožilstvo res neodvisno ali pa ga bo spet poklical, kot je včeraj rekel predsednik države in zahteval, da to in to naredijo. Da nič ne naredijo, kot se običajno to z njegove strani posreduje. Kje je tukaj odgovornost? To je stvar za tožilstvo, za kazenski pregon in tudi za preiskovalno komisijo. Ve se, kdo mora kaj predlagati, kdo mora presoditi o postopkih, kdo je varuh proračuna. V državnem zboru je to odbor za finance, gospod Kopač, ki leti, kot je rekel gospod Hvalica, za vsak sendvič za otroke tukaj in nasprotuje raznim takšnim subvencijam, češ, ogrožali bomo proračun, tukaj gre pa za evidentno neplačevanje davka od monopolne dejavnosti, od iger na srečo, pa nič, proračun ga nič ne skrbi, pa tudi druge dušebrižnike ne.
Dejstvo je, da se razmere v slovenskem igralništvu doslej še niso uredile. Iz tega, kar imamo pred sabo, iz slike in iz amandmajev itn. se vidi jasna slika. Vladne stranke so si med sabo razdelile posebne igre na srečo, igralnice. Združeni listi pa so ostale klasične igre. Očitno. Sedaj, lahko je seveda tukaj se skrivati za humanitarnimi in športnimi organizacijami, ve se, kdo obvladuje to športno sceno - gospod Kocijančič je tukaj na eni od ključnih poziciji. In predlaganje zmanjševanja za 1 % v 6. členu je seveda pomoč tistim, ki pač ta denar dajejo na kup, nikakor pa ne invalidom. Mogoče bodo dobili kakšno drobtino. Dejstvo je, da je stvar razdeljena. Dejstvo je, da je vlada tukaj namerno zamudila, da je 300 milijonov nekam šlo. S tem se kupujejo naslednje volitve. Ne si zatiskati oči. Ţo je koruptivni denar za naslednje volitve. Dokler ne bo tukaj imena in priimka tistega, ki je kriv za to zamudo, bom jaz to vedno trdil, ne kot sum, ampak kot dejstvo. To je igralniški denar za naslednje volitve, ki so si ga razdelili v vladi že vnaprej in zato namerno zamudili s tem zakonom in še z enim. To peha državo v nepregledni pravni in finančni kaos oziroma bolje rečeno, v organiziran kaos.
Včeraj smo dobili predsednika stranke, ki se je postavil nad ustavno sodišče, ki je postal ustavni nadsodnik, sedaj pa smo tukaj dobili še jasno sliko o tem, kako se spravlja na kup, nelegalno, s korupcijo, denar za naslednje volitve.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospa Kolarjeva, za njo gospod Špiletič.
MILOJKA KOLAR: Če dovolite, gospod predsednik, bi samo pojasnila, zato da bo jaso, glede 12. člena.
Vlada ni v drugem branju predlagala črtanja četrtega odstavka 15. člena in ne more prevzeti odgovornosti za to. Zaradi tega daje ravno sedaj amandma v tretjem branju, da se ta člen črta, ki govori, na katere igre se nanaša koncesijska lestvica, in to je bil amandma sedaj predložen za tretje branje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Špiletič. Govorimo pa o 6. členu in dveh amandmajih.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospe Kolarjevi, ko je dejala: "Najprej smo poslali zakon za prvo obravnavo v državni zbor, potem smo začeli pa računati in delati simulacije." Oprostite, mislim, da je treba najprej zračunati, potem se pripravi na podlagi, na teh strokovnih podlagah zakon, se pride v državni zbor in se to zagovarja.
Izgleda, gospa Kolarjeva, da imate dva metra. Vlada pač dela tako, kot to določijo lobiji, v tem konkretnem primeru igralniški lobi. Ostalim davkoplačevalcem pa kar naprej, iz dneva v dan plačujete drage reklame, ker pravite: "Davek na dodano vrednost je cenejši od davka na nevednost."
Zdaj, gospa Kolarjeva, odločite se, ali eno ali drugo. Čeprav v tem konkretnem primeru sem prepričan, da ne gre za nevednost, ampak gre za namerno ravnanje državnih uradnikov pod vplivom lobija iz igralništva zato, da se delajo črni fondi. Po domače rečeno gre za koruptivno dejanje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Terčon, za njim gospod Feri Horvat.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospod predsednik. Spoštovani, ko poslušam to razpravo, mi misli uhajajo nekoliko nazaj. Uporablja se ista retorika kot pred leti. Spet se govori o igralniškem lobiju, spet se govori o neki mafiji, spet se govori o nekih nečednih poslih in tako naprej in tako naprej. Če se dobro spominjam, je ta retorika kljub vsemu, da lahko tudi sam dvomim, da je v tej panogi tudi kaj narobe, ampak ta logika je pripeljala igralništvo v položaj, kakršen je danes. Moja ocena je, da je današnji položaj igralništva v Sloveniji bistveno slabši, kot je bil pred leti in je bistveno slabši, kot bi lahko bil. Prepričan sem, da smo mi zaradi ozkih političnih interesov in nasprotij res družba, ki kolje lastne kokoši. Poglejte, samo HIT prispeva v državni proračun približno 3% proračuna.
Vsa ta retorika je pred leti imela za posledico to, da je igralništvo stagniralo. V Italiji se postavljajo nove igralnice, dobiva se nova konkurenca, pri nas ni bilo vlaganja v igralništvo, šele sedaj, ko prihajamo z zakonom, ki bo omogočil nov zagon igralništva, ki bo omogočil nov družbeni razvoj, tako regionalen kot splošen v Sloveniji, se spet pojavlja neka nova retorika zaradi ozkih političnih interesov, ki spet pravi: "Vse, kar je tam, je narobe, vse, kar je tam, služi samo neki vladajoči koaliciji." Vendar jaz pravim, da take debate tudi škodijo igralništvu in škodijo razvoju predvsem v tem območju, kjer igralništvo je, v končni fazi pa tudi državi kot celoti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replike se vlečejo kar naprej. Gospod Feri Horvat, za njim gospod Janša. Vsaka vaša razprava pa izzove nove replike.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz ne bom ponavljal tistega, kar sva uvodoma rekla kolega Potrč in jaz, da smo enakega mnenja kot kolegi socialdemokrati pri kritiki vlade in koalicije, da se kasni z zakonom in da bo izpad zaradi tega v prihodkih. Ampak se bom osredotočil na amandma, ki smo ga predložili k 6. členu in tu bi ponovno prosil, da smo natančni. Tukaj gre za klasične igre na srečo in ne mešati tega s posebnimi igrami na srečo. Najprej moram odločno zavrniti vsako podtikanje, da so tukaj kakršnikoli politični ali pa volilni ali drugi motivi pri dajanju tega amandmaja, ampak je preprosto osnova za to podatek, da bodo te humanitarne in športne organizacije, da bodo zaradi tega prizadete, zaradi uvedbe DDV-ja in take stopnje, kot je predlagana s tem zakonom. Niti malo nisem pomislil, ko sem zagovarjal ta amandma - in moram reči, da me je ob tem presenetilo tudi nasprotovanje temu amandmaju kolegov socialdemokratov, ker sem mislil, da smo si tu vsaj v programskih pogledih enaki ali pa vsaj podobni, namreč če nek ukrep ogroža humanitarne organizacije, da temu nasprotujemo - niti malo nisem pomislil tu na neke politične, ideološke motive ali aspekte, ki so bili sedaj v razpravi izrečeni kot vzrok za to. Ja, kolegice in kolegi, kam pa pridemo, če bomo še v državnem zboru začeli humanitarne organizacije deliti, katere so iz preteklosti pa katere so iz sedanjosti, katere so leve in katere so desne, katero vodi Kocijančič pa katero vodi kdo drug. Mislim, da to ni primerno, in če bomo ravnali tako, bomo dejansko objektivno delali v škodo humanitarnih organizacij; opravljajo zelo koristno in potrebno poslanstvo in vsaj tu ne vnašajmo nekih nepotrebnih ideoloških in drugih delitev in s tem objektivno ovir za njihovo delo, če svoje delo opravljajo korektno. Če pa kdo kje ugotovi, da nekdo ne dela korektno, takrat pa ima možnost sprožiti postopke, ki so za to predvideni. Možno je to, kar pravi kolega Špiletič, da se manj na ta način, prek koncesije direktno daje tem organizacijam, pa da pride več denarja v proračun, pogojno rečeno, in da se potem iz proračuna nameni več denarja za te organizacije. Samo, kolegice in kolegi, ne verjamem, da je ta možnost realna oziroma da se bo to v praksi dejansko zgodilo. Spomnil bi vas na vsakoletne razprave o proračunu, ko celo za krvodajalske dejavnosti, ki direktno rešujejo življenja, kjer je pomanjkanje krvi za interventne primere, da je celo težko izboriti nekaj tolarjev za to v proračunu dodatno za zagotovitev denarja za to dejavnost.
Končno, odbor za finance kot matično delovno telo formalno res ni podprl tega amandmaja, vendar naj ob tem povem, da je bilo glasovanje tri proti tri, tistih, ki smo glasovali, ostali pa niso glasovali. Tako da je ta nepodpora ali podpora temu amandmaju zelo relativna in dejansko je tu na nas, da se odločimo. Predlagam, da ta amandma podpremo zaradi teh organizacij in njihove dejavnosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Janša, za njim gospod Hvalica.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod predsednik, vprašanja, ki sem jih prej postavil, bom ponavljal toliko časa, dokler ne bo odgovorov, in dokler teh odgovorov ne bo, tudi nismo pripravljeni glasovati o tem zakonu.
Sprašujem, kdo v vladi je predlagal ta zakon v redni postopek, ime in priimek. Sprašujem tudi, kdo je v vladi odgovoren za to, da je za naslednje branje zakon bil vložen tri dni prepozno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Komu replicirate, gospod Janša?
JANEZ JANŠA: Državni sekretarki, najbrž, saj ona zastopa vlado.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ona je v svojem zadnjem nastopu govorila samo o 12. členu.
JANEZ JANŠA: Če jo pa vi zastopate, pa tudi povejte, pa bom vam repliciral, ker se pri tej točki dnevnega reda obnašate kot advokat vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospa Kolarjeva v svojem zadnjem nastopu o tem ni govorila.
JANEZ JANŠA: Gospod predsednik, v svoji repliki na izvajanje gospe Kolarjeve, ko je govorila o postopku, sem vprašal državno sekretarko, kdo je predlagal zakon v redni postopek oziroma kdo je kriv za zamudo; ona je potem odgovarjala, vendar na to vprašanje ni odgovorila, zato ga ponavljam. Je to jasno? Lahko ponovim vprašanje?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Mislim, da to ni v okviru replike. Predlagam, da se priglasite k razpravi.
JANEZ JANŠA: To vi mislite, ampak jaz sem postavil vprašanje...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Komu replicirate?
JANEZ JANŠA: Repliciram državni sekretarki, ki mi ni odgovorila na vprašanje in bom repliciral toliko časa...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ne, to ni replika, kolega Janša.
JANEZ JANŠA: ...repliciral bom toliko časa - ja, ali se predstavnikov vlade tu ne sme ničesar vprašati?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ko bo razprava, vam dam besedo potem o tem členu.
JANEZ JANŠA: Ja, ona je odgovarjala na moj nastop in je odgovorila in jaz ji repliciram zato, ker...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V svojem odgovoru je govorila o 12. členu in je odgovarjala gospodu Hvalici.
JANEZ JANŠA: Se pravi, mi lahko nekaj vprašamo predstavnika vlade, on ne odgovori in je stvar zaključena. Predsednik državnega zbora ne dovoli ponovnega vprašanja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Dobili boste besedo, ko bodo izčrpane replike, še pri 6. členu. Sedaj so replike, opozarjam na to.
JANEZ JANŠA: No, v redu, vidim, da smo dobil še enega zagovornika igralniškega lobija. Repliciram pa tudi gospodu Feriju Horvatu. V obrazložitvi tega svojega amandmaja ste napisali: "Menimo namreč, da prevelika obremenitev ne obremenjuje pretirano samo Loterije Slovenije in športne loterije kot edini prirediteljici klasičnih iger na srečo v Republiki Sloveniji, ampak posledično ogroža tudi financiranje invalidskih, humanitarnih in športnih organizacij." Socialdemokratska stranka bo podprla vse čiste oblike financiranja humanitarnih pa tudi športnih organizacij. Vemo, kdaj je to možno, kdaj se sprejema proračun in kdaj se o tem glasuje in kdaj se naši amandmaji v tej smeri praviloma zavračajo, nismo pa za to, da se zdaj zmanjšuje obdavčitev klasičnih iger na srečo zato, da bi na ta način morda posredno pomagali nekomu, ker je to popolnoma netransparentno. To je popolnoma netransparentno. To gre za enak lobi, kot gre v primeru posebnih iger na srečo.
Gospodu Terčonu, ki pa je tukaj seveda začutil takoj potrebo, da zagovarja lobi, kateremu pripada, in to zelo prezentno in jasno, pa bi rekel tole. Edina stvar, ki so jo vladni pogajalci v pridružitvenem sporazumu izvzeli iz tretmaja, iz evropskega tretmaja in si zagotovili nacionalni tretma do konca pridružitvenega obdobja, edina stvar ni bila slovenska zemlja ali pa slovensko kmetijstvo ali pa kakšni drugi slovenski nacionalni interesi, niti ne prostocarinske prodajalne, tudi to so izpustili, edina stvar, kjer so si zagotovili poseben status, je igralništvo. Edina stvar, se pravi to je ključni slovenski nacionalni interes, vsa skrb je bila namenjena temu. Tako da ne govoriti o tem, da se je igralništvo ne vem kako pokopalo. To je edina stvar, ni edina stvar, je pa stvar, ki vas očitno najbolj zanima, ker od tukaj največ sivega denarja molzete in dejstvo je, da je pač ta zamuda, ki je tukaj nastala, načrtovana, nosi vse elemente kaznivega dejanja, politične korupcije najvišjega reda in zahteva kazenski pregon in politično odgovornost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Hvalica, za njim gospod Špiletič.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Repliciram gospodu Terčonu. Prvič zaradi nekih čudnih stvari, ki jih je tu rekel, tudi neresnic. Drugič zaradi tega, ker poskuša zavajati ta državni zbor.
Priznam, da so se razmere v igralništvu uredile postopoma, potem ko smo sprejeli zakon o igrah na srečo, 17. maja 1995. leta. Da so se razmere uredile, ima najmanj zaslug liberalna demokracija in še najmanj minister Kopač. Ampak ima kdo drug zasluge. Tu moram priznati del zaslug vladajoče slovenske ljudske stranke. Drugače do tega ne bi prišlo. V prejšnjem mandatu je liberalna demokracija zadevo tiščala totalno v močvirje in ji je pač ugajala netransparenta zadeva. Meni ni do tega, da bi na tem področju, bi rekel, dodatno sebe izpostavljal, se boril in ne vem kaj. Ne! Malo me je tudi utrudilo, priznam pa tudi, da sem dosegel, kar sem hotel, in sicer s 74. členom zakona o igrah na srečo, ki daje 48 % koncesije lokalnim skupnostim. Res, da so se te lokalne skupnosti razširile čez vse možne meje. Tu je igrala vlogo tudi politika, spremenila se je uredba itd. Jasno, Cerkno nima nič z igralnicami, ampak od tam je predsednik in sedaj še Cerkno spada v to uredbo. Bog pomagaj! To jaz vse tudi razumem. Ne razumem pa tega, da gospod Terčon tega ne razume, da če ne bi ustrezno uredili igralništva pri nas - za kar, kot sem rekel, liberalna demokracija nima prav nobene zasluge - danes bi bila celo vprašljiva demokracija, ker s tistim denarjem, ki je odtekal prej čez mejo, s kombiji so ga vozili, bi lahko kupili tudi, ne samo ene volitve, ampak vse.
Kar se tiče urejanja stvari pa, gospod Terčon, pred časom je izšel v nekem časopisu, lokalnem, ta članek. To nisem sedaj markiral, to imam jaz v svojem arhivu. Tam se pojavlja nič manj kot neka pogubna ženska, ki jo dobro poznamo iz dosjeja Hit, ki sedaj ustanavlja nek d.o.o. in hoče prevzeti iniciativo za ustanovitev delniške družbe, ki bo obenem izpolnjevala vse zakonske določene pogoje, ki jih narekuje posebna vladna uredba. To je seveda krinka. Tu gre za utemeljen sum za pranje denarja. Ta gospa že ve, za kaj gre. Za utemeljen sum. Več kot utemeljen sum. Za tisti, ki poznamo dosje, in to je Jože Jagodnik, drugega ne vidim, pa sigurno je vanj pokukal tudi Kopač, ampak to tako "furi serie," bi se reklo, izvenserijsko. Za tiste je taka stvar več kot čudna in tudi več kot jasna, pa nihče ni reagiral. Nisem še slišal, da bi Klaudijo Stroligo stopil na prste, recimo temu. Če si upajo celo v časopisu objaviti, potem ti prinesem, Jagodnik, tako da boš videl, koliko je ura.
Zato ne govoriti neumnosti, za božjo voljo, predvsem pa ne lagati tu, da Italijani odpirajo nove igralnice, kar dobro veš, da ni res, ali pa, ali razumeš, nobene nove igralnice niso odprli. 5 so jih imeli 1948. leta in pet jih imajo še danes. Amen. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Špiletič, za njim gospod Jerovšek.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospodu Terčonu, in sicer dejal je, da je danes stanje v igralnicah slabše kot pred leti. Ne vem, s katerimi podatki on razpolaga, vendar na podlagi branja intervjujev direktorja največje igralnice v Sloveniji, Hit, bi ocenil, da temu ni tako, saj on v svojih izjavah ne izraža nobene skepse nad sedanjim stanjem v igralništvu. Ne nazadnje tudi poslovni rezultati ne kažejo nobene krize, še manj pa zaznamo krizo, če pogledamo, koliko so uspele slovenske igralnice v zadnjem času investirati v hotelske objekte, igralniške objekte in ne vem kaj še vse. Tako da tisti, ki je v veliki krizi in ki se mu stanje strašno slabša, gotovo ne investira.
Sedaj argument. Igralnice plačujejo 3% v državni proračun. To je res. Vendar meni se vedno ob navajanju teh številk postavlja vprašanje, kakšen bi pa bil odstotek, če bi v državni proračun odvedle vse tisto, kar bi dejansko morale, pa ne. Zaradi tega, ker prvič nadzora, ki bi moral biti vzpostavljen, ni tako kvalitetnega, da bi resnično igralnice dale cesarju, kar je cesarjevega.
Drugič. Jaz se v državnem zboru v tem mandatu še nikoli nisem seznanil z nobenimi poročili o delu urada za nadzor igralništva. Ne vem, kakšni so izidi. Ali ta urad sploh kaj dela, ali je v tem igralništvu sedaj v zadnjih dveh letih vse krasno, medtem ko pa v letih nazaj pa temu ni bilo tako. Ne nazadnje igralništvo, gospod Terčon, je posebna panoga, kjer se več ali manj pojavlja tudi pranje denarja, kjer se pojavlja tudi preprodaja mamil in igralništvo kot tako je moteče za kraj, v katerem se nahaja, in vsaka država, ki ravna modro, dopušča igralništvo, vendar do meje, ko ga lahko z instrumenti pravne države še obvladuje. Ne sme pa dopustiti, da igralniška panoga preraste v tako močno organizacijo, da pravzaprav začne predstavljati enega od neformalnih centrov moči. In ravno ta rubikon je po moji oceni v Sloveniji presežen.
Poglejte. Sosednja Avstrija ima v zakonu napisano, da je v Avstriji s 7 milijoni prebivalcev lahko organiziranih največ sedem igralnic. V Sloveniji jih imamo danes že bistveno, bistveno več. In tudi zaradi preraščanja tega igralniškega lobija prek vseh razumnih meja danes razpravljamo o tem zakonu, danes razpravljamo o posledicah tega zakona in tudi zato vlada danes tukaj tako molči oziroma gleda v tla, ker ni razumnega argumenta za tako ravnanje, temveč pritiski, pod katerimi je klonila zato, da bi temu lobiju zagotovila ekstra profite, seveda posredno pa tudi očitno skrite rezerve političnim opcijam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Replika, gospod Jerovšek in za njim gospod Terčon. Gospod Možgan, tudi replika.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciram gospodu Terčonu.
Gospod Terčon! To, da se tu pred tem državnim zborom pove, da je državni proračun projektirano ob 300 milijonov, pa bo najbrž še več, ker tudi zakon o zavarovalnih poslih kasni, to bi naj bilo za vas zastopanje ozkih političnih interesov. Kako morate kaj takega reči?! To je nujno potrebno vsaj v parlamentu povedati, če že drugače vlada to projektirano dela. Ali tudi novinarka v današnjem Delu zastopa ozke politične interese ali pa celo naše socialdemokratske, ko si upamo tu povedati, ko danes na isto stvar opozarja v Delu. Ali je to zastopanje ozkih političnih interesov? Po vašem in seveda po mnenju večine vlade davkoplačevalci za nepravilnosti pri nas, za korupcijo in te zadeve ne bi smeli vedeti. Njim je treba lakirati situacijo, vse je v redu, vse najboljše za njih delate, le njim se vsak dan slabše godi. Naj povedo predstavniki vlade ali pa naj izbrska generalna državna tožilka, ona bi to morala, v katere žepe se bo prelil ta denar, ti silni milijoni. Kako se bo delilo to projektirano, ki je bilo zmenjeno. Potem bomo pa videli, kateri ozki osebni interesi pa kateri ozki ali pa ne ozki, ampak zelo projektirani politični interesi so zadaj. Naj državna tožilka! Samo tu ne bo, tu bodo spet blokade, to je treba ustaviti, ali pa bo na ne vem kake sprejeme imela na Brdu, da ne bo kaj od tega počela. Ali ne? To je retorika, ki je za vas zgrešena, seveda, ampak vi ste s svojo retoriko šli za več kot deset let nazaj. Takrat se je takoj preprečilo in vsakega obsodilo, če je karkoli začel brskati po tem, kako se določene institucije, recimo, če se je Udba financirala in to. Nikdar se ni smelo vedeti. In to vi danes zastopate tu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Terčon, za njim gospod Možgan.
DAVORIN TERČON: Gospod Janša, jaz gotovo ne pripadam nobenemu lobiju, niti najmanj igralniškemu lobiju. Sicer pa imam tudi jaz kakšno mnenje, kdo kakšnemu lobiju pripada in tudi za vas bi lahko rekel, da pripadate kakšnemu lobiju, ki ima ravno tako kakšen čuden prizvok kot igralništvo.
Sicer pa bi vam, kolegi iz Socialdemokratske stranke, predlagal, da vseeno pogledate zapis vaših govorov. Namreč vaš predsednik gospod Janša je rekel, da zadeve v igralništvu niso urejene. Nasprotno, gospod Hvalica in Špiletič trdita, da so urejene oziroma da so se začele urejati s sprejemanjem zakona o igrah na srečo. In to tudi sebi pripisujeta oziroma Socialdemokratski stranki kot veliko zaslugo. Jaz sem pa samo govoril, da so razmere primerjalno, poudarjam primerjalno, nazadovale v igralništvu. Nazadovale. Prvič se je zgodilo, da se je zmanjšal v določenih igralnicah obisk gostov zato, ker igralnice niso mogle vlagati. Igralniška dejavnost pa je panoga, ki je dinamična in mora nujno spremljati razvoj. Zakaj je do tega prišlo? Prišlo je ravno zaradi takega odnosa, ker stalno govorimo, vse, kar je povezano z igralništvom, je sumljivo, vse, kar je povezano z igralništvom, so neki lobiji, vse, kar je povezano z igralništvom, ima nek priokus, da gre za korupcijo in tako naprej.
Jaz ne trdim, da mogoče tega tudi ni, vendar zato so organi in institucije družbe, ki so zato dolžne to odkrivati in preganjati. Če pa to spolitiziramo in dajemo politične konotacije in potem sprejmemo tudi predpise, ki ne omogočajo razvoja, potem panoga trpi in trpi korist države. O tem sem jaz govoril. Trpi korist določene regije in trpi korist države. Predlagam vam, da se pogovorite z nekaterimi igralničarji, se pogovorite z ljudmi in boste videli, da imajo ideje in da so prepričani, da bi ta igralniška dejavnost lahko državi kot celoti in regiji dala še več, kot daje.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Možgan, za njim gospod Hvalica.
JOŽE MOŽGAN: Hvala lepa. Jaz ugovarjam gospodu Janezu Janši v tistem delu, ko gre za iniciativo za znižanje davka od iger na srečo. Iniciativa je prišla s strani invalidskih organizacij. Za športne organizacije ne vem. Kdo vodi invalidske organizacije, gospod Janša še bolje ve kot jaz. Ta iniciativa je tudi povezana z iniciativo državnega sveta prek te osebe. Tako, da ne bi nič drugega imel. Samo to, da se ve, kdo je predlagal prvi. Za drugo branje je potem prevzela seveda skupina poslancev to dopolnilo, za tretje branje pa združena lista. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Možganu. Replika, gospod Hvalica, za njim gospod Janša.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej, torej moja replika velja gospodu Terčonu. Najprej, urejene, neurejene. Zadeva je sicer relativna vizavi tistega, kar je bilo 1992. leta, ko je začel prejšnji mandat, so seveda urejene. Ampak to je monopolna zadeva, ki potrebuje zelo močan nadzor. Zaenkrat mislim takega nadzora, kot ga imajo igralnice, na primer v Italiji, še nimamo, ampak jaz bi rekel, da so relativno urejene. Marsikaj pa verjetno, da še štrli ven. Ne nazadnje, ne moremo govoriti, da so totalno urejene, če si nekdo, nekdo privošči eno gradnjo takšne katedrale, kot je v bližini tvojega doma, ker je špekuliral, da bo dobil dovoljenje. To niso urejene stvari. Ne poznam nobenega takega, pogojno rečeno, idiota, ki bi nekaj takega naredil v Italiji, ne da bi prej imel, torej koncesijo v rokah. Bolj me pa čudi, kako ti razmišljaš o razvoju. Ja, pa kdo je pa, če je bil prekinjen ta razvoj, kdo ga je onemogočil?! Manjšina? Onemogočil ga je Gaspari, ki je 4 leta čakal, 4 leta, da je realiziral, torej zakonska določila in ponovno povem, zakona o igrah na srečo, ki je bil sprejet 17. maja 1995. leta, debela 4 leta od tega. Pa ne zdaj govoriti opoziciji, da je onemogočila, vi ste onemogočili razvoj zaradi sebičnih, partikularnih, osebnih interesov! To je treba pa jasno povedati. Pa kdo vam je preprečil? Saj ste imeli stalno večino! Zakaj šele včeraj koncesije? Zakaj? Če jih je predvidel 75. člen zakona že daljnega leta 1995. Kakšne neumnosti se tu rečejo! Manjšina naj bi bila kriva!
Poleg tega je pa jasno tudi nekaj. Jasno je, in to je čisto pravilno, rekel bi marketinško, da so igralničarji stokali, ampak ne se bati, niti v trenutku jim ni šlo slabo. To je taka dejavnost, ki ne more iti slabo, razen, če nima kakšnega totalnega idiota na čelu, ampak tam se zbirajo ljudje, ki vedo, kako se to obrača. Ne govoriti o kakšni krizi. Seveda je zanihalo, zanihalo je tudi to, ker smo v obmejnem prostoru, bi rekel nismo več konkurenčni z bencinom, zanihalo je tudi to, ker nismo konkurenčni s hrano, vprašajte po restavracijah, mogoče na Krasu še vedno gostite italijanske kliente, na Goriškem v restavracijah tako rekoč bolj malo. To je splet drugih okoliščin. Da pa bi šlo monopolni dejavnosti slabo, monopolni dejavnosti, ki ima svoje igralnice izpostavljene, torej ob italijanski meji, na katerega, na te igralnice gravitira ogromen, ekonomsko zelo močan kompleks. Namreč za razliko od Ljubljane je Nova Gorica že 20 let povezana z omrežjem avtocest v Evropi in ta je njena prednost tudi. Saj je lepše v Portorožu, ampak še dolgo ne bo imel Portorož tistega prometa, kot ga ima Nova Gorica, ker prideš iz Benetk v eni uri, in to so tiste stvari. Ne govoriti o kakšni krizi!
Jaz sem tudi svetnik mestne občine. Ti zagotavljam, da teče vse gladko in da ne glede na to, da ni bilo razvojnih možnosti, poglej žerjave tam zraven, kaj se vse dela itd., pa zgradila se je nova upravna stavba, zato je to tako govoriti o krizi in pomanjkanju razvoja na tem področju, milo rečeno, je cinično. Zdaj bomo, zdaj pripravljamo tudi že načrte za novo golf igrišče, razcvet je popoln. Bolj bi bilo treba misliti tudi o eventualnih spremljajočih negativnih posledicah, ampak to ni moj problem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Repliciram gospodu Terčonu, 10 dni tudi nosilcu bojnega znaka iz vojne za Slovenijo. Kar bom rekel, je zanimivost posebne sorte. Dejal je, zadeva se je spolitizirala, treba je pustiti organom pregona, da delujejo normalno in da gredo stvari po pravni poti. V primeru Hita in igralnic in nepravilnosti, korupcije in kaznivih dejanj v igralništvu organi pregona ne delujejo normalno, tudi sodstvo ne deluje, obsojena je bila novinarka, ki je govorila o tem, in obsojen je bil Ivo Hvalica, ki se je branil pred grožnjami s smrtjo, javno, na televiziji. Tisti, ki so bili osumljeni in obtoženi v legalnih sodnih postopkih za krajo stotine milijonov in milijard, niso še nič odgovarjali, sodni postopki stojijo; ne zagovarjajo se na sodiščih, ampak gradijo nove igralnice. Kolega Hvalica ni povedal imen, jaz pa bom to sedaj prebral. Primorske novice, 18. junij 1999: "Nov zabaviščni center pri Sežani naj bi nastal po zamislih Danila Kovačiča in Elide Nemec, sicer direktorice družbe Itekom," in tako dalje. Ta dva reveža v tem sodnem postopku, ki nikamor ne gre, ki menda nimata niti za svoje odvetnike iz teh svojih skromnih prihrankov od skromne plače, gradita nov zabaviščni center - in je vse v redu v slovenskem igralništvu oziroma kot pravi gospod Terčon, je nekakšna kriza, ker tisti, ki to kritiziramo, ne pustimo razvoja. Če je kakšna kriza, je zato, ker botri pobirajo morda preveliko provizijo, ali tisti, ki v vseh elementih, v vseh institucijah, kot člani igralniškega lobija to zagovarjajo. Iz tega, kar je bilo objavljeno o delu preiskovalne komisije v primeru Hit, je bilo zelo nazorno, kako je ta lobi deloval v parlamentu leta 1990 oziroma leta 1991. Kriminalisti, ki so to preiskovali, so ugotovili, da je tisti trenutek, ko je bil zakon izglasovan, kar nekaj poslancev klicalo istega človeka; tako močan je bil lobi, da je imel v državnem zboru celo ljudi, ki niso vedeli eden za drugega in so neodvisno delovali v njegovo korist in obveščali Danila Kovačiča. V vrsti so stali pred govorilnico v državnem zboru, pa niso vedeli, da kličejo istega gospodarja, tako močan je bil takrat ta lobi in očitno še vedno deluje, ker ga ni nihče razbil. Med zagovorniki so več ali manj poslanci iz istih političnih strank, iz iste politične provenience. Tako je s tem, zato ne govoriti, gospod Terčon, "kar naj uradni organi in organi pregona normalno delujejo", ker vi dobro veste, kaj je za vas normalno: da ne delujejo, tako kot se to sedaj dogaja.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo razpravljati o dveh amandmajih k 6. členu predloga zakona o davku od iger na srečo, tretja obravnava? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem prvi amandma. Gospod Janša ima proceduralni predlog. Ali boste obrazložili svoj glas?
JANEZ JANŠA: Pred glasovanjem o tem amandmaju jemljem v imenu poslanske skupine pol ure odmora.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poslanska skupina socialdemokratov želi posvet, preden bomo odločali o prvem amandmaju k 6. členu. Državni zbor bo sejo nadaljeval ob 12.40 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 12.12 uri in se je nadaljevala ob 12.41 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice in kolegi, nadaljujemo sejo. Ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 47 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Ali želi predstavnik socialdemokratov besedo? Gospod Janša ima besedo.
JANEZ JANŠA: Torej, amandmaja k 6. členu ne bomo podprli. Dejstvo je, da bi invalidske in športne organizacije od tega dobile samo malenkost, večina bi pa ostala Loteriji in tistim, ki s tem denarjem tako ali drugače razpolagajo. Smo za pomoč, jasno, in korektno financiranje invalidskih in športnih organizacij, vendar na transparenten način, ne pa na način, da tu potem neki lobiji dobijo večino, te organizacije pa samo drobtinice. Toliko v zvezi z razlogom, zaradi katerega smo vzeli odmor.
Predlagam pa tudi proceduralni sklep - in prosim, da ga daste na glasovanje - ki se glasi: "Državni zbor zahteva od ministra za finance, gospoda Gasparija, da pred nadaljevanjem razprave in odločanjem o tem zakonu pojasni državnemu zboru, zakaj je bil zakon kljub časovni stiski predložen v proceduro po normalni poti oziroma v normalno proceduro, in da pojasni finančne posledice, ki bodo nastale za proračun, ker zakon ni bil pravočasno sprejet."
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Imate predlog v pismeni obliki?
JANEZ JANŠA: Ga bomo dali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V skladu s poslovnikom pri 6. členu ni več možno, da dobi besedo predstavnik vlade, to je možno samo še v okviru razprave o amandmaju k 12. členu, ki se glasi: "Člen se črta." Tako da vaš proceduralni predlog lahko dam na glasovanje po odločitvi državnega zbora glede amandmajev k 6. členu.
Na glasovanje dajem torej prvi amandma. Obrazložitev glasu, gospod Potrč, pred odločanjem o prvem amandmaju k 6. členu.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Gospod predsednik, kolegice in kolegi! Veseli me, da smo končno ugotovili, da ne gre za amandma, ki bi imel kakršnokoli zvezo z igralnicami, s Hitom, z igralniškim lobijem, temveč da gre za amandma, ki je povezan z Loterijo Slovenije in sredstvi, ki jih ta loterija namenja predvsem za invalidske in humanitarne organizacije, 85%. Mene veseli, da je predsednik komisije za invalide korektno pojasnil, kako je do tega amandmaja prišlo. Jaz vem, ne da sem prepričan, vem, da je amandma povezan s potrebnimi sredstvi za to dejavnost. Ne gre za noben drobiž. Kar zadeva pa preglednost sredstev, mi smo pač pred dvemi, tremi leti ustanovili dve fundaciji in prek teh fundacij se zagotavlja tudi preglednost teh sredstev. Nobene druge oblike ni. Če kdo meni, da je ta oblika nepregledna in si želi, da bi šlo to prek proračuna, je treba sistem spremeniti. Dokler sistem ni spremenjen, je govorjenje o tem, da bi na drug način zagotovili, lahko lastna tolažba, ampak dejansko se zagotavlja pač tako, kot ta dva zakona predvidevata. Zato bom podprl ta amandma v prepričanju, da ne dela nobenemu škode, pa tudi ni v korist nobenega lobija, ampak ljudi, ki so tako ali drugače hendikepirani in potrebni teh sredstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Potrču, ki je obrazložil svoj glas za prvi amandma k 6. členu. Predlagatelj je torej poslanska skupina združene liste socialnih demokratov, delovno telo pa ga ne podpira. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za prvi amandma k 6. členu? (22 poslancev.) Je kdo proti? (38 poslancev.)
Ta amandma ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem 2 amandma. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko, stališče vlade ni razvidno. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod točko 2 k 6. členu? (54 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k razpravi o amandmaju k 12. členu. Člen se črta. Poslanska skupina socialdemokratov pa predlaga proceduralni sklep, ki se glasi: "Državni zbor zahteva od ministra za finance gospoda Gasparija, da pred nadaljevanjem odločanja o 12. členu pojasni razloge, zakaj je prišlo do zamude pri uveljavitvi zakona o davku od iger na srečo..." (moj predlog je bil posredovan spominsko na podlagi) "...in kakšne bodo finančne posledice za državo zaradi dejstva, da zakon o davku od iger na srečo ni bil uveljavljen pred 1. julijem 1999." Ali je točen ta predlog? Vsebinsko povzema. Ta proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (28 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni dobil večinske podpore.
Odpiram razpravo o 12. členu, amandmaju, ki se glasi: "Člen se črta." Predlagatelj amandmaja je vlada Republike Slovenije. Delno razpravo smo mimo poslovnika že skoraj opravili pri prejšnjem amandmaju. Gospod Hvalica želi razpravljati.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospod predsednik. Gospa Milojka Kolar! Jaz bi vas prosil, če mi pojasnite, kako je mogoče, da je vlada tako pozno zaznala, kaj bi se zgodilo, če bi se črtal 75. člen zakona o igrah na srečo iz leta 1995. Gospod Kopač, ki se izogiba vsakega odgovora in do tega trenutka še ni stopil za govornico, pa je vljudno naprošen, da pove, kako je mogoče, da tako eminenten strokovnjak s področja financ spregleda takšno zadevo pri obravnavi tega predloga zakona. Lepo prosim oba, da pojasnita poslancem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite besedo, gospa Kolarjeva? Prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Še enkrat bom povedala, zakaj vlada predlaga amandma, da se črta 12. člen, ki govori o tem, da preneha veljati četrti odstavek 75. člena. To je bil amandma, ki je bil sprejet v parlamentu v drugem branju in vlada nikoli ni predlagala črtanje četrtega odstavka 75. člena zakona o igrah na srečo, ki govori o tem, od katerih posebnih iger na srečo se obračunava koncesijska dajatev, potem pa sledi koncesijska lestvica. Zaradi tega je predlagala sedaj amandma v tretji obravnavi, sem pa že enkrat povedala, da je bila tudi tretja obravnava pripravljena čez noč in zaradi tega se je kasneje, ko se je še enkrat prebiralo, to ugotovilo. Zaradi tega predlaga črtanje 12. člena, kajti sicer sama lestvica koncesijskih dajatev ne bi imela podlage, od katere vrste iger se obračunavajo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Najprej bi vprašal, kakšno je stališče odbora za finance, ali je obravnaval amandma vlade ali je obravnaval okoliščine, zaradi katerih je bil ta amandma dan tako pozno. Nič ne slišimo stališč tega odbora ob tej razpravi. Državno sekretarko pa vendarle sprašujem, ker mi še vedno dolguje odgovor, kdo je predlagal zakon v normalni postopek v vladi in kdo je kriv za zamudo za naslednje branje. Res bi prosil, da ta odgovor dobimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Hvalica želi besedo.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, hvala lepa. Za boga ne morem izbezati gospoda Kopača iz klopi. Bom pa sedaj vprašal drugače: Ali je odbor za finance obravnaval in zavzel stališče do tega amandmaja? Tu pa prosim - ne, tu ne prosim, tu pa zahtevam odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Gospod predsednik državnega zbora! Doslej sem bil navajen takšnega sprenevedanja, kot sem ga deležen sedaj, le na kolegijih državnega zbora oziroma kolegijih predsednika državnega zbora in na pogovorih, ki ste jih sklicevali. Danes smo sprenevedanja deležni tudi v tej veliki dvorani. Tako ne vem, čemu sploh tu sedimo, če na eni strani lahko zgolj postavljamo vprašanja, medtem ko odgovorov ni. Vaše stališče je, nikogar ne morem prisiliti, da bi odgovoril. Dobro, če je vaše mnenje takšno, potem je naša dolžnost, da brez odgovorov poiščemo argumente pred glasovanjem sami. To pa zahteva določen čas. Če vladna stran striktno sedi v klopi in molči, če tudi predsednik odbora za finance ni toliko korekten, da bi prišel za govornico in rekel, "ne, nismo tega obravnavali" ali karkoli, potem se ne čuditi, da bomo v naši stranki potrebovali čas, da se dokopljemo do vseh gradiv. Ja, seveda, na tak ali drugačen način. Tudi v obliki poslanskih vprašanj, ker ne vem, kaj nam še ostane, skratka tisto, kar po poslovniku imamo na voljo. Samo ne potem očitati, da zopet socialdemokrati zavlačujejo. Zavlačujete, gospod predsednik, vi in zavlačuje vlada, ki, moram reči, se običajno v tisti vrsti nasmiha, tokrat pa gleda v klop. Tako da vljudno prosim za odgovore na zastavljena vprašanja, v nasprotnem primeru pa bom prosil, da daste na zapisnik, da nekdo ni hotel odgovarjati, zato se bom poslužil poslovniških možnosti, da se dokopljem do odgovorov na vprašanja, ki so ta hip odprta, sam, seveda še pred glasovanjem.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Špiletič. Nekaj krepkih ste izrekli na moj račun in za to vaše stališče se vam zahvaljujem; mislim pa, da ste bili žaljivi do mene osebno in do mojega dela. Tega z vaše strani nisem pričakoval, to moram povedati. Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Vladni amandma za črtanje 12. člena je prispel v hišo ali pa vsaj na klopi danes. Prej ga nisem videl. Odbor za finance, kar seveda gospod Špiletič dobro ve, danes ni imel nobene seje in zato odbor tega tudi ni obravnaval. Če pa vprašate za moje osebno stališče, bom pa ta amandma podprl, ker gre za popravek nelogičnosti, ki se je zgodila v kombinaciji 11. in 12. člena v drugi obravnavi.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Predlagam, da se odbor za finance sestane in zavzame stališče do tega amandmaja, preden bi glasovali. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ta sklep je po poslovniku možen in ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)Kdo podpira proceduralni predlog gospoda Hvalice, da se sestane odbor za finance in proračun in zavzame stališče do amandmaja k 12. členu, ki ga predlaga vlada?
Kdo je za? (14 poslancev.) Je kdo proti? (29 poslancev.)
Ugotavljam, da večina ni podprla vašega predloga, ki je seveda poslovniško možen.
Želi še kdo besedo? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, kar nekaj poslancev liberalne demokracije, še posebej gospod Terčon, so prej govorili, kako morajo biti stvari transparentne, kako mora vsak organ delati svoje itd. Mi postavljamo tukaj vprašanja, državna sekretarka ne odgovarja, odbor za finance se ne sestane. Zahtevamo ministra, ki je na prvem mestu napisan v poročevalcu kot predlagatelj tega zakona oziroma kot predstavnik vlade v tem zakonu, pa izglasujete, da ministrova pojasnila niso potrebna. Dejstva so tukaj, zakon je bil vložen v neustrezno proceduro glede na čas, ko je bil vložen. Vedelo se je, da bo 1. julija začel veljati davek na dodano vrednost oziroma nova zakonodaja. Vedelo se je, da bo v tem času, če bo pravna praznina, igralnicam ostalo več denarja in to se je delalo namerno. Ob vsem tem dejstvu, ki je očitno, vlada ne čuti potrebe, niti to, da bi, ne vem, skušala pojasniti, zakaj je nastala ta zamuda. Tudi izgovarja se ne. Ignoranca je neizmerna. Čaka se, vi pač povejte svoje, psi naj odlajajo, karavana bo šla dalje, novci že čakajo, važno je, da smo si zagotovili teh 300 milijonov za naslednje volitve. Bom rekel: korupcija ob belem dnevu pred očmi slovenske javnosti, in to brez tega, da bi se kdorkoli sploh skušal karkoli opravičiti ali pojasniti zamudo. Finančni minister, ki ob amandmajih, ki jih vložimo ob proračunu za kakšnih 5, 6 milijonov za invalide ali za kakšno šolo itn., skoči v zrak in pravi, da se bo porušila skladnost proračuna, če bo tistih 5 milijonov sprejetih, zdaj noče niti direktno, niti posredno prek svoje državne sekretarke pojasniti, kako bo pa zapolnil luknjo 300 milijonov v proračunu, ki je izpadla zato, ker je vlada namerno prepozno predlagala zakon. Ko je šlo za avtomobile, je bilo treba zakon hitro sprejeti, seveda, ljudi je treba obdavčiti pravočasno, ko gre za dohodnino, je tudi vse pravočasno sprejeto, ko gre pa za igralnice ali pa, kot bomo videli pod naslednjo točko za zavarovalnice, kjer so pa interesi vladnih lobijev zelo jasni, takrat je pa zamuda dopustna oziroma je dogovorjena, projektirana, planirana in novci so razdeljeni. Zdaj nekateri samo še čakajo, da bomo mi to svoje odpeli in da bo cvenk padel v žep. Kot že rečeno, mi bomo ponavljali to vprašanje vladi toliko časa, dokler tukaj ne bo ali minister ali državna sekretarka povedala, kdo je tisti, ki je predlagal, da gre zakon v normalni postopek namesto v hitri, v kakršnega so šli vsi zakoni, ki so skušali loviti rok 1. julij, in da se pojasni, kako bo vlada zapolnila luknjo, ki nastane s tem ravnanjem, ki ga je sama povzročila, ko zakon ne bo začel pravočasno veljati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ura je 13.02, še nekaj je prijavljenih za razpravo. Sejo prekinjam in nadaljujemo ob 14.30 uri z razpravo o amandmaju k 12. členu.
(Seja je bila prekinjena ob 13.02 uri in se je nadaljevala ob 14.37 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo s 37. izredno sejo državnega zbora. Dodatno opravičeni za nadaljevanje te seje so gospod Ciril Metod Pungartnik za popoldanski del in gospod Stanislav Brenčič za pričetek popoldanskega dela seje.
Smo pri 1. točki dnevnega reda - predlog zakona o davku od iger na srečo, tretja obravnava. V razpravi je amandma k 12. členu. Še preden nadaljujemo z delom, ugotavljam prisotnost v dvorani. (53 prisotnih.) Zbor je sklepčen, torej lahko nadaljujemo z delom. V razpravi je amandma k 12. členu. Prijavljena k razpravi sta gospod doktor Jože Zagožen in gospod Špiletič. Prosim. Gospoda Zagožna ne vidim. Besedo ima gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Več kot sprašujemo, več vprašanj se pravzaprav niza in odpira v razmišljanje. Glede na ta izpad, o katerem smo danes dopoldne veliko govorili in slišali malo pojasnil s strani vlade, se meni poraja vprašanje, katere postavke bo vlada znižala v proračunu, da bo nekako izravnala med prihodki in odhodki. Kako bo uravnovesila državni proračun? Ali se bo zato zadolževala, uresničila tisto, kar je v proračunu sprejeto in zato seveda najela kredite in zato plačala visoke obresti. Vsa ta vprašanja so pred nami, vsa ta vprašanja terjajo odgovor. Da se je nekaj dogajalo zelo hitro tik pred zdajci, kaže tudi dejstvo, da je vlada šele včeraj predlagala tudi ta amandma, ki smo ga poslanci danes dobili na klop. Sprašujem, kaj bi bilo, če tega slučajno včeraj vlada ne bi sprejela. Kaj bi bilo s koncesijami, katere igre bi bile izvzete iz obdavčenja in tako naprej. To kaže pravzaprav na to, da je vlada spoznala, da je igra premočna, tudi mediji so zadevo dovolj močno potiskali v javnost in je vlada zadnji trenutek morala narediti nek kompromis od tistega prvotno predvidenega in popustila v enem majhnem delu.
Skratka, katere postavke bodo znižane zaradi prenizkega priliva davkov iz tega naslova, o katerem govorimo danes, torej iz igralništva? Pri naslednji točki bom isto vprašal, katere postavke bodo znižane, ker bo nižji priliv iz naslova prenizkega obdavčenja, tudi zavarovalništva? Prosim za pojasnila.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Špiletič. Želi morda še kdo besedo? Prosim, doktor Jože Zagožen ima besedo.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Dragi kolegi in kolegice! Želel sem samo to reči, da niti en sam tolar ne bi smel izpasti iz proračuna na tak način, kot se danes tu pogovarjamo. Predvsem pa ne bi smel izpasti oziroma se ne bi smelo to zgoditi brez tega, da bi o tem razpravljal tudi odbor za finance. Mi na odboru za finance imamo dostikrat čas in energijo razpravljati tudi o manj pomembnih, manj usodnih stvareh, kot so te. Menim, da bi morali dobiti tokrat odgovore na vsa vprašanja na mizo.
Se pravi: Kdo je te poteze potegnil? Imena in priimke. Kdo bo odgovarjal za te izpade? To je to, kar sem želel prej povedati pred pričetkom odmora. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? Prosim, gospa državna sekretarka Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Še enkrat bom, to pot bolj na glas, ker so bili dopoldne nekateri očitki, da sem verjetno, ko sem govorila o datumih, prepotiho govorila, kdaj je vlada sprejela omenjeni paket zakonov, vključno z zakonom o igrah na srečo, in kako je potekala procedura, ker se očitno išče krivca.
Torej, predlog zakona o davku od iger na srečo za prvo obravnavo, ker vlada se drži načela, da se davčni zakoni običajno obravnavajo in sprejemajo po rednem postopku je obravnavala in sprejela na seji 26. novembra. S strani vlade je bil potem 27. novembra 1998. leta posredovan ta predlog zakona za prvo branje v parlament. Od 27. novembra je ta parlament sprejel prvo branje 24. marca leta 1999. DDV pa veste, da je bil sprejet 18. decembra 1998. Če bi rokovno zadeve potekale normalno glede na vložitev zakona 27. novembra, bi tudi normalno tretja obravnava bila lahko sprejeta do 30. junija in bi zakon začel veljati istočasno z davkom na dodano vrednost.
Podobni datumi oziroma na isti seji vlade, 26. novembra, je bil sprejet paket vseh treh zakonov. Se pravi zavarovalne storitve in prometni davek na promet nepremičnin. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospe Kolarjevi. Repliko ima gospod Hvalica. Prijavljeno ima gospod Petan. Prosim, gospod Hvalica ima besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa gospa podpredsednica. Gospa Milojka Kolar! Pravkar ste se znebili ene izjave, ki ne drži. Vlada naj bi načeloma oziroma naj bi se vedno trudila, da bi zakone, ki imajo za vsebino davek, davke, obravnavali po rednem postopku. To ne drži, ker zadnji takšen zakon, ki smo ga obravnavali, ste vi izsilili, da smo ga obravnavali po hitrem postopku. Torej, demanti je na dlani in je star samo dober teden dni.
Druga stvar. Sprašujem vas - pri tem izpadu dohodka in še pri nekaterih, očitno, drugih izpadih, bo prišlo do tega, da bi morali predlagati rebalans proračuna. Ali mi lahko poveste, kdaj nameravate predlagati državnemu zboru rebalans proračuna? Hvala.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Smo pač priča slučaju, da lahko ugotavljamo, da nek stranski učinek davka na dodano vrednost, kar je verjetno jasno, da ni bilo vse pripravljeno tako, kot bi bilo potrebno. Dejstvo je, da je davek na dodano vrednost projekt, ki se pripravlja dalj časa. V drugih državah se pripravlja več let in mislim, da tudi pri nas. Vendar so bile tiste resne priprave, verjetno, tako vsaj sedaj kaže, bolj kratke. Zato se mi zdi kar resnično tisto, kar je gospa državna sekretarka dejala, da so neke stvari čez noč morali urediti. Seveda, naj takoj na začetku povem, da sedaj ne mislim vse kritike zlivati na gospo Milojko Kolar. Ona je pač danes tu in je tisti strelovod, ki mora to prenašati. Ampak mi smo zahtevali prej tudi glasovanje o tem, da bi se nam pridružil minister, ki bi nam pojasnil marsikaj, česar še nismo slišali in kar bi želeli vedeti. Vendar je bila večinska volja v tem prostoru takšna, da to ni bilo mogoče. Zato ste, gospa Milojka Kolar, danes vi tisti, ki boste morali odgovarjati na naša vprašanja, na naše pobude in tudi prenesti kakšno kritiko. Upam, da jo boste prenesli tudi do svojega ministra.
Dejstvo je, da če bi bila priprava temeljita - in moram vas zopet spomniti, gospa državna sekretarka, ravno vi ste nam rekli, še ne dolgo tega, da so priprave temeljite in da moramo v to zaupati, čeravno ni bilo nobenih konkretnih dejanj za postavkami, ki so bile v proračunu. Dejali ste, da vam moramo zaupati. Mi smo vam zaupali in smo glasovali za te postavke. Ampak očitno je bila postavka rezervirana, ni se pa vedelo, za kaj se bo uporabila. Bo že potreba, da bomo postavke uporabili, ko bo prišel čas, zaenkrat pa tega še ne vemo. Izgleda, da je bilo marsikaj res tako na ad hoc, pa bomo videli, ko bo prišla situacija, pa bomo takrat intervenirali. Ampak ravno tu je sedaj ta problem, zakaj se ni interveniralo takrat, ko je bil še čas. Imamo kup primerov - tudi danes smo glasovali o zakonih po hitrem in po skrajšanem postopku - zakaj tudi ta zakon ni bil predlagan takrat, ko je bil še čas, da se sprejme po kakšnem drugačnem postopku, da bi bil pravočasno sprejet in zakaj tudi navsezadnje vlada ni svojih amandmajev pripravila pravočasno. Tu nekega izgovora ne more biti, zato ker ima vlada v vsakem parlamentu večino, ker če nima večine, da izglasuje tisto, kar želi, in tisto, kar hoče, potem verjetno ni vlada in ne more vladati. So sicer izjemni primeri, ko je manjšinska vlada, ampak vseeno ima potem podporo. Kakršnikoli izgovori so tu popolnoma odveč. Po drugi strani bi za tako pomembne amandmaje, tudi če se črtajo, verjetno moral razpravljati matični odbor. Danes smo imeli celo ta primer, ne da ni bilo nobene želje, da bi odbor o tem razpravljal, ampak niti sam predsednik odbora se ni želel vključiti v razpravo, čeravno so bile zahteve. Navsezadnje ne gre za neko nepomembno določilo, temveč gre za materijo, na osnovi katere se prelivajo ali ne prelivajo, ali se poberejo ali se ne poberejo davki, gre za pomembna sredstva v proračun ali pa, če nekdo drug tistih sredstev ne odvede, se pravi, da si sredstva tako ali drugače pridobi.
Naj mi bo dovoljeno, da vas spomnim, da smo tudi že za to govornico moledovali in prosili za kakšen milijonček za kakšen pločnik v kaki krajevni skupnosti, pa je bil tak problem, da bi se zrušil proračun in shema proračuna. Danes pa smo že razpravljali o nekaj sto milijonih, pa se nihče ni spomnil, da bi branil proračun ali karkoli zahteval, da bi se uredilo, da bi se ta denar lahko pobral. Ker navsezadnje, kolikor se spomnim, vsaj iz javnih občil sem to lahko zasledil, da vlada ravno ni uspešna pri pobiranju davkov, da gre toliko milijard nekako mimo ali se izogne, da se osebe ali pravne osebe izognejo plačilu davka v takšni ali drugačni obliki in nihče se ne razburja. Če pa kdo ne plača dohodnine za 5.000 tolarjev ali jo je pozabil prijaviti, ker tudi ni upravičenec, potem ga pa vlačijo po vseh mogočih organih in kažejo na njega, kako nekako hoče državo okrog prinesti. Navsezadnje moramo se vprašati, kdo je odgovoren za takšno škodo in pa navsezadnje - takoj bom zaključil - za takšen, lahko rečem malomaren in nekritični odnos do velikih sredstev, ki jih verjetno vlada potrebuje, verjetno pa s tem, če nekdo nekaj ne plača, se verjetno ustvarjajo neenakopravni pogoji na trgu, ker eni nekaj morajo plačati, drugi so pa nekako oproščeni ali pa jim je bilo spregledano skozi prste. Zato bi bilo prav, če bi tudi spregovorili o odgovornosti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Petan. Gospod Zamernik ima tudi repliko.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa za besedo. Znana so opozorila varuha človekovih pravic, kako je s pobiranjem davkov v državi. Tu občani, ki smo zavezanci za davek, praktično nimamo nobene pravice. Ko je odločba izdana, nobena pritožba ne zadrži izvršitve, lahko se žališ kolikor hočeš. Jaz postavljam tu poslanska vprašanja, človek je, dokazano, imel prav. Odgovor ministrstva za finance pa je, nimamo zadosti kadrov, da bi urejali in reševali pritožbe. Preverite, kako je s temi poslanskimi vprašanji. Še zdaj ni bilo odgovora. V okviru istega ministrstva za finance, ki zakrivi to, da se 300 milijonov davkov ne pobere. To na odboru pove ista oseba, gospa Ferlež, če se ne motim, ki mi je enkrat na sestanku, ko smo ga imeli, decidirano govorila, da je potrebno plačevati davek za prevoze otrok v šolo, čeprav po nekem drugem zakonu, šolskem, bi naj bili tega oproščeni. Ne, za prevoze otrok je davke treba pobrati, od igralnic pa ni treba. Lepo vas prosim, to so taka dvojna merila, kot takrat, ko smo obravnavali poročilo računskega sodišča v zvezi z Darsom. Dvojna merila. Naj za božjo voljo enkrat veljajo enaka pravila za občane in tudi za igralnice.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Špiletič ima besedo, nato gospod Terčon.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospe Kolarjevi, čeprav sem pričakoval, da bo vodstvo državnega zbora kaj reklo. Gospa Kolarjeva je prišla sem za to govornico in je rekla nekako približno naslednje: "26.11.1998 je vlada določila besedilo zakona, ki ga zdaj obravnavamo v tretjem branju, decembra je bil sprejet zakon o davku na dodano vrednost in zdaj je državni zbor kriv, da ta zakon še do danes ni sprejet." Ja, zdaj pa prosim vodstvo državnega zbora, da pojasni, zakaj, če je to res, zakaj je prišlo do tako poznega obravnavanja tega zakona v državnem zboru oziroma da potrdi ali pa ovrže tisto, kar je tu izza te govornice ravnokar zatrdila gospa državna sekretarka. To, da bomo pristali sedaj na kolektivno odgovornost vsi, zaradi tega, ker je nekdo lahko v ozadju nekaj po svoje peljal, oprostite, ne. V državnem zboru lahko odloča večina in v državnem zboru lahko odloča predsednik. Manjšina prav gotovo nima nobene moči. Zato prosim, tokrat res vodstvo državnega zbora, da gospe državni sekretarki pojasni, kako je potekal postopek, da pojasni tudi poslancem, kako je potekal ta postopek in da se dejansko ugotovi krivca za to, da ta zakon še danes ni sprejet. Po tem, kako ta razprava teče, ne bo krivo ministrstvo za finance nič, ampak bo kriv državni zbor nazadnje.
Oprostite! Osebno se ne čutim nič krivega, da ta zakon do danes še ni bil sprejet. Če je kriv kdo v državnem zboru, potem je to večina, ampak potem moramo tudi v državnem zboru najti ime in priimek tistega, ki je nekaj zakrivil.
Vljudno prosim za pojasnilo vas gospa predsedujoča, ki ta hip nadomeščate predsednika skupaj z njegovimi pooblastili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Gospod Špiletič ve, da je gospod predsednik državnega zbora že pojasnil v zvezi s proceduro. Tudi sami ste bili člani kolegija in veste, kako potekajo zadeve pri sprejemanju dnevnega reda in pri vseh nadaljnjih postopkih.
Obenem bi opozorila na to, da smo pri amandmaju k 12. členu in bi verjetno o tem bilo potrebno razpravljati pri splošni razpravi. Prosim, gospod Terčon ima besedo. Proceduralno? Prosim, gospod Špiletič.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Gospa predsedujoča! Takih odgovorov sem jaz res že veliko slišal. Pravite, da sem bil sam član kolegija in da sem lahko karkoli vplival. Oprostite! To je odgovor za tistega, ki na kolegiju nikdar ni sedel. Karkoli sem na kolegiju predlagal, je bilo tako in tako preslišano in vedno sem dobil odgovor s strani predsednika, saj kolegij je tako in tako posvetovalno delovno telo, odloči predsednik. Imam proceduralni predlog, da predsednik državnega zbora pred nadaljevanjem te točke poda kronologijo obravnave tega zakona v državnem zboru in pojasni eventualne zamude, za katere je kriv državni zbor.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Menim, da so postopki in procedure razvidne iz kronologije in potekov sej kolegija, iz poteka sej državnega zbora. Glede na to, da je gospod Špiletič dal tak predlog, da zahtevamo od predsednika, bi jaz ta predlog dala na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (21 poslancev.) Je kdo proti? (30 poslancev.)
Ugotavljam, da predlog ni sprejet.
Prosim, da nadaljujemo. Smo pri 12. členu, torej pri amandmaju k temu členu. Besedo ima gospod Terčon.
DAVORIN TERČON: Hvala, gospa podpredsednica. Slišal sem zelo malo pripomb in ugovorov k samemu besedilu zakona in k amandmajem. Vsa razprava se vrti okrog zamude, ki je nastala v državnem zboru pri sprejemanju tega zakona. Ob tem se mi pa postavlja vprašanje, zakaj vse to zavlačevanje s strani socialdemokratske stranke. Prej je bilo omenjeno, da se plačuje neka volilna kampanja. Ampak sedaj se mi postavlja vprašanje, ali tistih 300 milijonov, ki ste jih izračunali, ni dovolj? Ali zamuda sedmih dni ni dovolj? Ali moramo imeti zamudo petnajst dni? Ali mora biti za volilno kampanjo 400 milijonov ali pa 500 milijonov? Rekel bi, glede na očitke, hvala za pomoč pri volilni kampanji, seveda če ne gre za kakšno drugo volilno kampanjo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Lavrinc, ki pa se ji odpoveduje. Gospod Hvalica, replika.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Človek ne more razumeti, kako si upa nek poslanec na takšen sprenevedav pa tudi ciničen način to postavljati. Saj zamuda je problem! Zamuda je problem, zamuda! Tu je pa res čas denar. Ali te to nič ne briga, kdo je eventualno pokasiral ta denar? Ali te to nič ne briga? Veš, lahko ti zagotavljam, da SDS ne. Glej, če mi daš še ti takšno zagotovilo, pa ti ne bom povsem verjel, ker bezam Kopača iz mišnice že vse dopoldne, ampak noče priti sem, da bi povedal, razen tega, da je povedal, da je dobil amandma vlade šele včeraj in da se zato odbor ni mogel sestati. Pa je potrebno kakšno pojasnilo. Od kod pa je izračun, da bomo mi petnajst dni vzeli temu zakonu, od kje je to? Dali ste ga kot 1. točko dnevnega reda. Dnevni red je bil izglasovan. Od kje pa to zagotovilo? Od kje? Kakšnih petnajst dni? Pa ne tu kar metati besed, malo morajo pa besede že stati, no! Nek vrstni red morajo tudi imeti, pa nekaj morajo pomeniti. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima še gospod Terčon. Smo pri amandmaju k 12. členu in prosim, če razpravljamo o tem amandmaju.
DAVORIN TERČON: Kolegu Hvalici, če sem bil premalo jasen. Že prej ste predlagali proceduralni sklep, da se odgovori na določena vprašanja, kar se tiče hitrosti sprejemanja tega zakona, in to pred nadaljevanjem obravnave tega zakona. Ampak če je resnični interes, da se ta zamuda čimbolj skrajša, jaz se strinjam, da se dobijo določena pojasnila, zakaj je ta zamuda nastala. Ampak zakon je potrebno sprejeti, da ne bo zamuda še večja. Jaz pa imam občutek in verjetno ne samo jaz, da se tukaj zavlačuje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Terčon. Besedo ima gospod Janša. Gospod Janša se je javil pred vami, nato gospod Hvalica.
JANEZ JANŠA: Gospod Terčon, takole je: ali je zakon sprejet zjutraj ob osmih ali zvečer ob osmih, je najbrž isto. Datum je isti in ne zdaj stvari tako cinično sprevračati, kot delate. Zdaj bomo pa mi krivi za to zamudo, ker prometnega davka od 1. julija naprej ni več, vi pa zakona niste sprejeli oziroma ste zavlačevali s proceduro. Zdaj bomo pa mi krivi naenkrat. Tako kot bomo na koncu mi krivi, da ni volilnega sistema, medtem ko vi tri leta uzurpirate ljudsko voljo, ko gre za referendum in odločbo ustavnega sodišča.
Zdaj, če se ne motim, ste prej rekli, gospod Terčon, da samo Hit prispeva na leto v državni proračun 3%. Drži? Ste rekli? Se pravi, če samo igralnica Hit prispeva 3% državnega proračuna na leto, je to, recimo, 27 milijard tolarjev. Ali je to toliko? Če en mesec ne plača tega davka, je to 2 milijardi. Če ga 15 dni ne plača, in v tem primeru bo najmanj 15 dni, bo to pol milijarde pa še nekaj več najbrž. To se pravi, da ne gre za 300 milijonov, ampak gre za še enkrat več. Toliko ste pokasirali oziroma boste. Ne vem. Verjetno je bil nek interes, ki je pripeljal do tega, da smo davek na avtomobile čez noč sprejeli, tega pa nikakor ne moremo. In zdaj naenkrat, ko se je stvar razgalila, pa tisti, ki opozarjamo na zamudo, naj bi pa naenkrat bili krivi za to, da tega zakona ni bilo do julija. Češ, to je ta sprevržena logika liberalne demokracije, ki seka iz vsakih uradnih zaznamkov, takih in drugačnih, v njihovi režiji. Ni važno, kaj je bilo, ni važno, kdo je kriv za to zamudo, ni važno kam bo šla ta milijarda ali pol milijarde, važno je, da vi zdaj zavlačujete, ker sprašujete po odgovornosti. Veste kaj, takšnih besed in takšnih argumentov tudi igralniški krupje ne bi dal v žep. Zato nas obvarujte takih ciničnih sprevračanj.
Tako kot je prišlo za tisto igralniško lobiranje iz let 1991/92 v javnost in preiskovalno komisijo, bo najbrž prišlo v javnost in v vedenje in v obravnavanje pristojnih organov tudi lobiranje in ozadje te zamude, o kateri zdaj govorimo. Vse se bo izvedelo. Če bo trajalo nekaj let, bo pač trajalo, ampak jaz se bojim, da bo takrat možnost tudi prebrati, da je bila vrsta pred telefonskimi govorilnicami, ko so vsi istega botra klicali.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zanimivo je, da gospod Terčon ne odneha in jaz si zdaj že začenjam nekaj misliti. Medtem ko tale, tu, tega pa ne morem spraviti sem gor, da bi pojasnil. Ja, to je zanimivo. On že ve, zakaj se je zaribal. Ampak šalo na stran. Kako vi lahko greste mimo ene takšne vsote? Ali ste res tako bogati? Da ste liberalni, vem, ampak, če ste res tako bogati, tako neznansko bogati, da 250 milijonov kar tako. Ob tem tvojem nastopanju tu te bom začel povezovati z luno, ne s tisto v ozvezdju, s tisto luno, na tleh. Ja, dobesedno tako. Siliš me v to. Jaz tega ne morem razumeti. To vam je vseeno. Sicer me pa prav zanima, kaj se bo zgodilo ob 4. točki dnevnega reda, kjer naj bi zmanjšali neke trošarine za "šnops". Tam bo dušebrižnik proračuna stopil verjetno v obrambo, zdaj ga bo mogoče sram in bomo edino to lahko sprejeli. Če se ne motim, je nek amandma kolega Rokavca, tako na brzino sem pogledal. Zakaj je pa 250 milijonov kar tako, bi rekel, nek zapitek, tako mimogrede, pa ne vem. Gospa državna sekretarka, poslušate? Gospa državna sekretarka, če poslušate? Bi vi pojasnili, ali je za slovenski proračun 250 milijonov tako nekaj, kar tako zanemarljivega, da je to samo ena kapljica v morje itd., da boste to nadoknadili drugje? Niste odgovorili tudi še na vprašanje, če pripravljate rebalans, kako boste pokrili to. Ali boste uvedli dodatne davke? Ali boste uvedli super trošarino na avtomobile? Ali boste obdavčili, ne vem, kaj lahko še obdavčite? Vse smo že obdavčili. Ja, tudi to bi lahko obdavčili in liberalna demokracija bi kar veliko pokasirala, tudi to, kar veliko. Tudi cinizem bi lahko obdavčili, tudi tu bi liberalna demokracija veliko pokasirala, pa marsikaj. Gospa državna sekretarka, ali lahko pričakujem vaš odgovor, ali boste predlagali rebalans proračuna in kdaj ga boste. Če niste v stanju tega povedati, potem bomo predlagali odmor, da bo gospod Gaspari popolnoma počasi lahko sem iz Beethovnove prišel. Tako, da ga ne bi nič silili v kakšen poulični tek. Če nima kje parkirati, tudi to se da vse ugotoviti. Sem naj pride in naj pove. Predvsem bi itak moral biti. Ali se vam ne zdi za malo, da vas je porinil v to? To je njegovo maslo. Tega vi niste skoraj v stanju narediti. Ali se vam ne zdi za malo kot dami, da vas je vaš predstojnik v to porinil? On se je skril. Predlagal bi in sedaj, kar predlagam.
Predlagam, da se pred odločanjem o tem zakonu tu pred nami pojavi minister Gaspari, da da odgovore na vprašanja. Tudi na tista vprašanja, ki jih njegov namestnik v državnem zboru mag. Kopač ni hotel dati. Potem bi glasovali. Sicer imamo institut odmora in tako dalje in lahko zadevo... Potem se dejansko lahko zavleče. Radi bi to točko spravili, da ugodimo gospodu Terčonu danes. Danes bi jo radi spravili naprej, z današnjim datumom 7. julij, ker jutri imam ene druge opravke. Danes bi radi to pripeljali do konca.
Gospa Kolarjeva! Prosim vas, če pokličete gospoda Gasparija v državni zbor, sicer bo treba to uradno tu predlagati. Bomo potem izglasovali, če ne bomo izglasovali, hvala lepa. Če ne bomo izglasovali, bomo vzeli odmor. Eden, dva ali po potrebi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Hvalica. O takem predlogu smo že enkrat glasovali. Zato mislim, da je to nepotrebno. Prosim, besedo ima gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospa predsedujoča. Mislim, da ne ravnate prav. Namreč, če nekdo s tega mesta obrekuje nekoga, pa naj bo to tudi stranka, ji podtika storitev kaznivega dejanja, je to najmanj kaznivo dejanje. Vi morate preprečiti, da bi poslanci zlorabljali ta prostor za to, da to počno.
Po vsebini se absolutno v celoti strinjam z vso kritiko, ki so jo izrekli poslanci SDS na račun mečkanja pri tem zakonu. Čeprav bom rekel, je del krivde tudi na državnem zboru, tudi na njih, na gospodu Špiletiču kot članu kolegija, ki bi lahko predlagal, da se ta točka uvrsti in se stvar zapelje do konca. Ker pa ima pobudo, zakonodajno pobudo vlada, je prva skrb tukaj na vladi. Mislim, če se tu kaj tehta, kdo je kriv in kdo ni kriv je glavna odgovornost na ministrstvu za finance. To je dejstvo.
Drugo, kar bi rad rekel, je, da ne pritikujte "lumaparije", ki jo poslanci te stranke nismo storili. Če pa je kdo od vas seznanjen s kakšnimi konkretnimi podatki, da nekdo ve, da je nekdo zadrževal, pa prosim pridite gor in po imenu in priimku to povejte. Sam pa pri takih "barabijah" nisem bil udeležen. Zato prosim, da jim preprečite ponavljanje kaznivega dejanja. Danes je bilo večkrat to storjeno, namenoma seveda. Prepričan sem, da s ciljem, da se izzove enega, samo ne polivajte gnojnice po celotni tej strani.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Nekaj replik je izzvanih, in sicer se je najprej prijavil gospod Špiletič, gospod Hvalica in nato gospod Henigman. Še enkrat bi želela opozoriti, da smo pri amandmaju k 12. členu in razpravljamo o amandmaju, zato prosim, da se držimo točke dnevnega reda.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Repliciram gospodu Lavrincu, ker je dejal, da sem tudi jaz kriv, ker nisem na kolegiju predlagal, da bi prišlo do obravnave. Gospod Lavrinc očitno ni nikdar bil na kolegiju državnega zbora, pa ne pozna razmer, kako to tam izgleda. Poslanci opozicije predlagajo, predsednik to presliši, in zadeva teče tako, kot odloči koalicija. Zato prosim, da krivdo vzemite nazaj. Osebno sem zgolj poslanec opozicije.
Drugo. Maloprej sem predlagal, da vodstvo državnega zbora pripravi poročilo o tem, zakaj je prišlo do zamude v državnem zboru, če je prišlo do nje, in kdo je kriv za to zamudo. Glasovali ste proti. Torej, tudi tu ste zavrnili to možnost, da ovržemo ali prevzamemo del krivde nase, če smo jo, seveda, povzročili. Oprostite, če ste glasovali proti mojemu predlogu, kako naj vam jaz sedaj postrežem z imenom in priimkom? Ne morem. Edino, če - ne vem - še enkrat predlagam isti proceduralni predlog. Če ga boste podprli, potem bomo eventualno prišli do imena in priimka, vendar sem prepričan, gospod Lavrinc, mojega priimka na listih tistih, ki so odgovorni za zamudo v državnem zboru, ne bo, bo pa gotovo kdo s te strani.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prosila bi, da počasi zaključimo razpravo, ki se je ravnokar odvila, vseeno pa dajem besedo še gospodu Hvalici in ostalima dvema prijavljenima za repliko.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Počasi bomo res zaključili, ampak počasi - počasi se celo daleč pride.
Gospod Lavrinc, zagotavljam vam, pa ne zaradi forme, ampak čisto tako, dejansko, da ste vi zadnji ali pa sploh ne bi bili nikdar v tej vrsti ali v tej koloni, ki je osumljena zlorabe javnih pooblastil. Na vas ob tem nisem nikdar niti mislil, niti rekel nisem, to je neizpodbitno dejstvo. To pa ne velja za vašega ministra Gasparija, ki je bil v prejšnjem mandatu s strani komisije za preiskavo v Hitu in tako dalje osumljen zlorabe javnih pooblastil. Do končne obravnave poročila ni prišlo, ker je sedanji minister, prejšnji predsednik državnega zbora Školč predčasno zaključil delo v državnem zboru. Dobro se spomnite, kako je to izgledalo. Veste, da je poldrugi mesec prej - zaradi tega ni prišlo do, kljub temu, da sem se jaz trudil do sprejemanja končnega poročila, ki je bilo objavljeno v Poročevalcu državnega zbora. Torej, te stvari so jasne. Vse do danes še ni minister Gaspari pojasnil svoje vloge. Jaz, ki sem dosje prebral, vem in navsezadnje piše tudi, piše v končnem poročilu, zakaj je točno minister Gaspari osumljen zlorabe javnih pooblastil. Da jaz rečem malo več kot kdo drugi o tem, je tudi, imam tudi razloge. Predvčerajšnji Dnevnik, Nepreslišano, Marko Šorli, dosedanji predsednik sodnega sveta. Ne bom bral vsega, ampak tisto, kar se mene tiče. Če o takih zadevah, kot je denimo Hit, o obtožbah zoper 2 od 5 obtožencev po 5 letih sploh še ni bilo odločeno, se upravičeno postavljajo vprašanja, še posebno, če sta v taki zadevi že bila obsojena novinarka in poslanec, prva kazensko, drugi na plačilo odškodnine. Gre torej za težko zadevo in javnost utemeljeno pričakuje odločitev sodišča. Vidite, tudi v tem kontekstu, kolega Lavrinc, jaz govorim in imam, upravičeno lahko govorim, upravičeno. Kadar bo opran ta madež, ki si ga je pravosodje privoščilo tudi na moj račun in pustilo utemeljeno osumljene in že obtožene in že obsojene na prvi stopnji, pa potem razveljavljeno, kadar bo te ljudi obsodilo, potem bom mogoče razmišljal tudi drugače. Še enkrat pa vam zagotavljam, da o vas osebno nikdar nisem ne mislil, ne rekel kakšne obtožbe na ta račun. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Še enkrat poudarjam, smo pri amandmaju k 12. členu. Gospod Henigman ima repliko.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Tak zakon, kot je sedaj, seveda potrebujemo, ampak človek ne more dve uri poslušati oziroma trpeti monologa s strani predstavnikov državnega zbora, na drugi strani pa ne dobimo kompetentnih odgovorov predstavnikov vlade. Oglasil pa sem se predvsem zato, ker je bil poudarjen kolegij državnega zbora. Kdor še ni sedel na kolegiju državnega zbora, očitno noče vedeti, da je to organ, v narekovajih, ki formalno ne odloča, nima odgovornosti in potem tudi nima krivde, gospod Lavrinc. Predlagam, da se ta organ ukine, ker s tem se bo jasno se vedelo, kdo kreira dnevne rede, kdo skrbi za politiko dela državnega zbora, se pravi časovno, terminsko, pa tudi deloma vsebinsko. Dobro bi bilo, če bi se povrnili v čase prvega predsednika državnega zbora, ki je gradiva avtomatsko, ki niso bila pripravljena za sejo zbora, avtomatsko zavračal. Tako je potem tudi od vlade prihajalo boljše in pripravljeno gradivo za seje. Se pravi, predlagam, da se ta organ ne sestaja več, kot namestnik poslanske skupine to predlagam.
Ta zakon, ki ga pa danes sprejemamo, je pa še ena šlamastika več. Mislim, to dokazuje, kako zakonodaja na tem področju ni pripravljena pravočasno in zdaj rešujemo, kar se rešiti da. Jaz se ne bom priključil vsem, ki kritizirajo delo za nazaj, ker očitno s tem nič ne dosežemo. Mislim pa, da se odgovornosti za delo nazaj pa ne more izogniti vlada oziroma ministrstvo za finance. Luknja, ki je nastala in stroški, ki so nastali iz te luknje, za to bo moral nekdo odgovarjati.
Zadnjič smo na poslanskih vprašanjih postavili vprašanje prvemu ministru, gospodu Drnovšku. Kaj bo storil za uvedbo davka na dodano vrednost, da bo hitra, učinkovita, in kaj bo storil za to, kar ima gospodarstvo težav in zaradi nedodelane zakonodaje in sprejetih pravilnikov? Prvi minister je obljubil, da se ne bo nič slabega zgodilo vsem podjetnikom in ostalim in da bo tukaj državna uprava prizanesljiva. Naslednjič ga bomo povprašali, kaj bo storil v ministrstvu in vladi, da se bodo te nepravilnosti odpravile, ker to nikamor ne vodi. Ker sem že pri besedi bi samo povedal, če pogledate današnji tisk, samostojni častnik, neodvisni na prvi, drugi in tretji strani. Saj je cele vrste vprašanj, kako izvajati davčno zakonodajo. Vse je naslovljeno direktno na ministra Gasparija in je prav, da bi bil minister danes tukaj.
Če je za to, da pri proračunu skrbi za polnjene državne blagajne, naj bo še za to, da razlaga, kako se pobira davke, kakor se temu lahko reče, na prijazen način. Se pravi, prijazen v tem smislu, da davkoplačevalci vedo, kako stvar poteka. Zakon o motornih vozilih je tipično gasilsko delo vlade, ko smo na odbor za finance poskušali določene stvari popravljati. Vendar danes ugotavljamo, da je zakon bil goljufija, ker je bil napisan oziroma vložen v Uradni list en dan z zamudo. Veljal pa je takrat, ko še ni bil objavljen. Ima neumno lestvico, ki ni linearno zvezna, na to nas opozarjajo pisma bralcev in še ena velika neumnost se je zgodila in ne zato dolžiti poslancev, da je domicilno plačevanje davka od kupljenih avtomobilov. Se pravi, da mora kupec, ki kupi avto v Kočevju in je iz Murske Sobote, plačati davek v Murski Soboti. Mislim, neumnost brez primere! Prosim, da z uredbo vlade ali napotilom ministrstva uredite te stvari, na kar vas zakon tudi navaja oziroma napeljuje. Prosim, da se to zelo hitro zgodi.
SKD bo seveda podprl to spremembo amandmaja, ker nam drugega ne preostane. Želimo pa, da se take stvari ne ponavljajo. Želimo tudi, da je pri tako pomembnih stvareh, ko gre za žepe vseh davkoplačevalcev, pa čeprav gre tu samo za igralniško zakonodajo, navzoč tudi minister. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo za repliko dajem še gospodu Petanu.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovani! Prej nam je bilo očitano neke vrste kaznivo dejanje, češ da mi namigujemo na sum kaznivega dejanja. Ne bom zahajal v vsebino, ali je ta trditev točna, to je brezpredmetno, ker se pogovarjamo o zakonu. Ampak kljub temu bi pa vprašal lastnika tega razmišljanja, kdaj pa so podani najboljši pogoji za eventuelno takšno razmišljanje o kaki "španoviji" ali o čem podobnem. Verjetno takrat, kadar ni zadostnih, potrebnih informacij. In kaj je naša krivda pri tem? Ker smo zahtevali ministra, da bi dobili dodatne informacije, zahtevali smo tudi odgovore od predsednika matičnega odbora za dodatne informacije. Mi nismo glasovali proti temu, da bi se med nami pojavil tudi prvi mož financ v naši državi, v izvršilni veji oblasti naše države, ampak nam je bilo to nekako preprečeno in onemogočeno. Zato menim, da nam tega ni treba očitati. Mogoče bi si lahko tisti, ki tega niso izglasovali, to sami pripisali. Toliko o tem.
Sedaj naj mi bo dovoljeno, da malo v šali, pol pa zares zaključim to svojo misel. Poglejte, s kakšno muko se tu borimo in moramo glasovati, da bi bil minister navzoč, da bi nam podal dodatne informacije. Včeraj smo imeli priložnost, ko smo dokazovali, kako je večinski volilni sistem boljši, kjer bi minister bil tudi član našega parlamenta, sploh ne bi bilo treba glasovati, ali naj pride sem ali ne, sploh se ne bi bilo treba toliko mučiti, sedel bi med nami in bi nam dajal prve informacije, in vse to o insinuaciji in o možnosti razmišljanja o sumu bi verjetno odpadlo. Pa, kot sem rekel, pol za šalo pol zares, vendar mislim, da je več zares kot za šalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ugotavljam, da ni več razpravljalcev. Želi morda še kdo besedo, sicer razpravo zaključujem? Gospod Špiletič, želite še razpravljati? Prosim.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Preden zaključite razpravo prosim, da gre na zapisnik ugotovitev, da vlada oziroma predstavniki vlade na tej seji niso bili pripravljeni odgovarjati na vprašanja poslancev oziroma pojasniti tiste dileme, ki so jih poslanci v zakonu videli ter jih sprožili, in da so pravzaprav na vse to odgovarjali z molkom in na ta način prisilili poslance opozicije v to, da glasujejo o zakonu v bistvu brez korektnih informacij.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. To bo tudi zapisano v magnetogramu in razvidno iz zapisa. Razprava je zaključena in na glasovanje dajem amandma k 12. členu, predlagatelj je vlada. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo sklepčnost! Glasujemo o amandmaju k 12. členu. Še nekateri se nam pridružujejo. (61 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem še sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Pred nami imamo še tri dodatne sklepe, ki ste jih verjetno tudi prejeli na klop. Predlagatelj je poslanska skupina SDS. Torej, ravnokar sem bila obveščena, da jih na klopi še nimate, ker so bili ravnokar vloženi, pa bi morda prebrala kar po vrsti, in sicer prvega. Vlada Republike Slovenije poroča državnemu zboru Republike Slovenije najpozneje do 1. oktobra 1999 o skupnem znesku izpada davčnih prihodkov od iger na srečo zaradi zamude pri uveljavitvi zakona o davku od iger na srečo. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani dodatni sklep sprejet.
Drugi. Vlada Republike Slovenije poroča državnemu zboru Republike Slovenije najpozneje do 1. oktobra 1999 o zmanjšanju posameznih postavk državnega proračuna za leto 1999 zaradi izpada davčnih prihodkov od iger na srečo kot posledico zamude pri uveljavitvi zakona o davku od iger na srečo. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (23 poslancev.) Je kdo proti? (31 poslancev.) Ugotavljam, da predlagani dodatni sklep ni sprejet.
Zadnji dodatni sklep pa govori o naslednjem. Vlada Republike Slovenije poroča državnemu zboru Republike Slovenije najpozneje do 9. julija 1999 o odgovornosti ministra za finance magistra Mitja Gasparija za izpad davčnih dohodkov od iger na srečo zaradi zamude pri uveljavitvi zakona o davku od iger na srečo. Besedo želi gospod Hvalica. Tule je v bistvu interpelacija.
IVO HVALICA: Glasoval bom, spoštovani kolegi, za predlagani sklep. Pravkar sem pa poslušal dogodke in odmeve. Prva vest je bila ta: finančni minister pravi, da je država iskala v zadnjem tednu več kratkoročnih kreditov za potrebe proračuna, pa jih ni dobila. Komentar prepuščam vam. Pomislite, to je bilo zdaj ob 15,30 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je želela namestnica sekretarja seketariata za zakonodajo in pravne zadeve, gospa Tina Bitenc-Pengov, imate besedo.
TINA BITENC-PENGOV: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani zbor! Sekretariat je dolžan opozoriti zbor, da o odgovornosti ministra ustava določa instrumente, ki so na voljo. Te instrumente razdeljuje potem naprej tudi poslovnik državnega zbora in vsekakor so pravno opredeljeni v obliki ali interpelacije ali ustavne obtožbe in z njo povezano potem ugotavljanje odgovornosti tudi posameznega ministra. Na ta način se ugotavljanje odgovornosti pač ne more izvršiti in ni v skladu z ustavo in z zakoni ter drugimi predpisi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa za posredovano informacijo. Torej o dodatnem sklepu ne bomo glasovali. S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DAVKU OD ZAVAROVALNIH POSLOV, tretja obravnava. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi poročevalec besedo? (Ne želi.) Želi predstavnik za zakonodajo in pravne zadeve besedo? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine gospod Špiletič ima besedo.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Hvala za besedo. Ne bom ponavljal vsega tistega, kar sem v imenu poslanske skupine povedal ob zakonu, ki smo ga ravnokar obravnavali oziroma zaključili obravnavo, vendar razmišljanje poslanske skupine SDS pri tem zakonu je povsem identično. Tudi posledice tega zakona so povsem identične, razlogi za zamudo prav tako. Vendar pa v imenu poslanske skupine sprašujem, kakšne so pa finančne posledice prepoznega sprejetja tega zakona, kajti potem bomo lažje pretehtali tudi odgovornost vlade zaradi takšnega ravnanja, vendar tokrat ne zaradi igralniškega lobija, ampak zavarovalniškega lobija.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? (Ne želi.) O zakonskem predlogu dajem besedo poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave prijavljenih poslancev omejene na 5 minut. Prosim, kot prvi se prijavlja gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. V tem predlogu zakona sta dve bistveni določili, eno je, da se davek od zavarovalnih poslov plačuje po stopnji 6,5% od davčne osnove, in druga je, da ta zakon prične veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije. Sprašujem ministrstvo dvoje: Zakaj je tudi v tem prišlo do zamude in kolikšen je znesek izpada sredstev proračuna na račun te zamude? In tretje, kdo je odgovoren za nastanek te zamude? Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zato sprašujem, če želi še kdo besedo oziroma, če želi kdo razpravljati? Prosim, gospa Kolarjeva, državna sekretarka ima besedo.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Žal bom morala danes že tretjič ponoviti datume, pa mislim, da verjetno večino utrujam s tem, od novembra naprej, kako so bile v proceduro vloženi predlogi zakonov. Naj pa odgovorim samo na vprašanje gospoda Zagožna, bo za 15-dnevni zamik uveljavitve tega zakona, je po obstoječih podatkih izpad 170 milijonov.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe državni sekretarki. Besedo za repliko ima še gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Nekajkrat sem bil na sejah kolegija predsednika državnega zbora, kjer so prisotni tudi predstavniki vlade, in se ne spomnim, da bi kdaj katerikoli predstavnik vlade opozoril kolegij na to, da ta zakon zamuja in kakšne posledice utegne imeti ta zamuda. Tako da menim, da odgovornost za to ostaja na vladi, morda tudi na vodstvu državnega zbora; ne poznam natančno, kako so šle stvari, vendar menim, da je znesek dovolj velik, da bi se ta odgovornost morala ugotoviti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni več razpravljalcev, zato zaključujem razpravo.
Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Vložen je samo en amandma k 10. členu, ki je zajet v poročilu odbora z dne 2. julija. Želi kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljalcev, zato zaključujem razpravo o amandmaju k 10. členu.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika sprašujem sekretariat, ali je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? Besedo ima gospa Tina Bitenc.
TINA BITENC-PENGOV: Gospa podpredsednica in spoštovani zbor! V okviru sprejema amandmajev v drugi obravnavi je prišlo do sprejema amandmaja k 4. členu, kjer je opredeljen zavezanec za davek, ki je zavarovalnica in druga pravna oseba. Ker k 14. členu, ki je kazenska določba, tedaj ni bil vložen v nekem smislu usklajevalni amandma, v tretji obravnavi pa je bil ta člen zaprt, je treba uskladiti kazensko določbo z zavezancem, kot ga opredeljuje 4. člen zakona. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. V zvezi s tem je bila vlada tudi že seznanjena in je tudi vložila uskladitveni amandma k 14. členu, ki ga imate v poročilu oziroma v dopisu s 6. julija. Želi kdo besedo? Na glasovanje dajem uskladitveni amandma k 14. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je uskladitveni amandma sprejet.
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za predlagani zakon v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Morda samo trenutek. Ugotavlja se ali je dodatni predlog sklepa vložen, da preverimo. Namig sem dobila, da sta dva dodatna sklepa vložena. Morda samo trenutek, da ju dobimo. V kolikor jih niste še prejeli na klop, boste tudi ta dva dodatna sklepa prejeli in bi prvega, kar prebrala.
"Vlada Republike Slovenije poroča državnemu zboru Republike Slovenije najpozneje do 1. oktobra 1999 o skupnem znesku izpada davčnih prihodkov od zavarovalnih poslov zaradi zamude pri uveljavitvi zakona o davku od zavarovalnih poslov." Oba dodatna sklepa vlaga poslanska skupina SDS. Ali želi kdo besedo? Prosim, gospod Špiletič. Gospod Špiletič razpravlja o ravnokar prebranem dodatnem sklepu.
BOGOMIR ŠPILETIČ: Mislim, da sta ta dva sklepa nekako logična posledica tega današnjega dogajanja v državnem zboru. Kajti, če je molk pravzaprav priznanje strinjaja s tistim, kar smo ugotovili v razpravi, torej, da je šlo v tem primeru za pritisk lobijev in da je vlada tem pritiskom pokleknila, potem je minimalna pravica poslancev, da so seznanjeni vsaj z materialnimi posledicami takega ravnanja vlade, kajti vse ostalo naše današnje prizadevanje je ostalo brez odgovorov oziroma vlada se je branila z molkom. Vendar bi pa le opozoril na vse poskuse današnjega zavajanja, kako je nekdo poskušal storiti vse, pa ni uspel. Vlada seveda je prevaljevala krivdo na državni zbor. Državni zbor zopet meni, da je storil vse. Gospe državni sekretarki, ki je v svoj bran povedala celo to, da se praviloma zakoni, ki se nanašajo na obdavčevanje, ne sprejemajo po hitrem postopku in tako naprej. Poglejte, naslednja točka ob davek na promet nepremičnin. In če pogledate Poročevalec številka 43, potem boste najprej videli davek na promet nepremičnin, predlog zakona o davku na promet nepremičnin, hitri postopek in hkrati umik predloga zakona o davku na promet nepremičnin, prva obravnava.
Gospa Kolarjeva, poglejte, to je recept, ki bi ga vlada, če bi ga hotela, lahko uporabila tudi pri obdavčenju igralništva in tudi pri obdavčenju zavarovalništva. Ker pa je igralniški lobi in zavarovalniški lobi bil tako močan, da vas je pritisnil ob tla, in vi ste seveda pokleknili pod to pezo, ste ravnali pač na način, kot ste. Skratka, poudarjam še enkrat, možnosti, da bi pravočasno bila oba zakona sprejeta, je bilo dovolj, vendar lobiji delujejo oziroma smo priče koruptivnim dejanjem.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Glasovati moramo o dodatnem sklepu, ki sem ga prebrala. Želi še kdo razpravljati? Ni razpravljavcev. Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
Imamo še en dodatni sklep. "In sicer vlada Republike Slovenije poroča državnemu zboru Republike Slovenije najpozneje do 1. oktobra 1999 o zmanjšanju posameznih postavk državnega proračuna za leto 1999 zaradi izpada davčnih prihodkov od zavarovalnih poslov kot posledice zamude pri uveljavitvi zakona o davku od zavarovalnih poslov." Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. (41 prisotnih.) Morda je to šlo prehitro. Ponavljamo oziroma še enkrat ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (18 poslancev.) Je kdo proti? (25 poslancev.)
Ugotavljam, da dodatni predlagani sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O DAVKU NA PROMET NEPREMIČNIN. Predlog, torej hitri postopek, predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Poročevalec? Ne želi besede. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave poslancev omejene na 5 minut. Ker nihče ne želi razpravljati, zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za tak predlog? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem amandmaje, ki jih imate v poročilu delovnega telesa in sicer amandma k 8. členu in 8. člen. Kdo želi besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem amandma k 8. členu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za amandma? Torej, predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. (36 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še člen v celoti. Ugotovimo sklepčnost! Glasujemo o 8. členu v celoti. Lepo prosim, če še enkrat ponovimo. Bodimo nekoliko bolj pozorni. Ugotavljamo sklepčnost in glasujemo o 8. členu. Še nekdo se nam pridružuje. Hvala. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 9. členu. Ker ni razpravljalcev, razpravo zaključujem in glasujemo. Ugotavljamo sklepčnost, glasujemo o amandmaju k 9. členu. (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o 9. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi 9. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma k 13. členu. Razpravljalcev ni.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o 13. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prosim, če ponovimo, ker nas je v dvorani veliko več. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
Opravili smo razpravo o vloženih amandmajih, prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? Ugotavljam, da ne. Prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ali želijo morda k členom kvalificirani predlagatelji vložiti še kakšen amandma? (Ne želijo.) Na podlagi tretjega odstavka 198. člena sprašujem še sekretariat ali je porušena neskladnost? (Ni.) Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! Glasujemo o predlogu zakona v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O TROŠARINAH, HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložil poslanec Franci Rokavec. Ali želi predlagatelj besedo? Besedo dajem predlagatelju, gospodu Franciju Rokavcu.
FRANCI ROKAVEC: Gospa predsedujoča, hvala za besedo. Spoštovane poslanke in poslanci!
Z uveljavitvijo zakona o trošarinah se je v letošnji spomladi, predvsem pri določitvi podzakonskih aktov pri malih proizvajalcih žganja pojavilo pravcato ogorčenje nad nerazumsko ureditvijo tega področja v zakonu. Zaradi navedenega predloga, predlagam državnemu zboru tudi navedene spremembe in dopolnitve zakona o trošarinah, ki v 45. členu osnovnega zakona predvideva uvedbo prehodnega obdobja za male proizvajalce žganja, v katerem bi se le ti prilagodili na dejansko uvedeno trošarino pri proizvodnji domačega žganja. Tako bi vsaj delno omilili negativne učinke, ki jih bo na slovenskem kmetijstvu pustilo polnopravno članstvo v Evropski uniji. Pripomogli pa bi tudi k ohranitvi podobe slovenskega podeželja. Menim, da je potrebno pri predlogu za uvedbo prehodnega obdobja in amandmajih, ki jih predlagam k 1. členu povedati še sledeča dejstva.
1. Sedanji prometni davek, ki je urejal tudi promet z žganjem je predpisoval dejansko višjo stopnjo obdavčitve tega artikla. Je pa tudi res in prav, da si to povemo v oči, da se v praksi ni izvajal in da ga država ni izvajala.
2. Področje urejanja proizvodnje domačega žganja malih proizvajalcev s strani države je bilo dolga leta neurejeno in je tudi še sedaj, stihijsko, brez postavitve primernih življenjskih mehanizmov nadzora.
3. Pri uvedbi trošarin in DDV-ja je država določila prehodno obdobje, tudi v takoimenovanem tobačnem sektorju, kakor tudi pri vinu.
4. Z uvedbo trošarin je država znižala neobdavčeno porabo domačega žganja iz dosedanjih 40 litrov na 17 litrov.
Še bi lahko našteval razloge za uvedbo prehodnega obdobja, vendar pa iz povedanega skledi sledeči zaključek. Za spremembo zakona o trošarinah in sprejetimi amandmaji se daje primeren čas tako vladi, da postopno uredi področje malih proizvajalcev žganja, ki bo imelo za cilj, da s prehodnim obdobjem ohrani pri življenju bodoče davkoplačevalce, pripravi racionalen in celovit sistem delovanja trošarine kot trošarinske službe, ki ne bo izhajalo le iz kabinetske ekonomske logike, da ne bodo zakonske rešitve samo sebi namen ali nasprotno, še dodatno zamorile obstoj slovenskega podeželja.
Dovolite, da bi se pri tej kratki obrazložitvi tudi dotaknil do stališča sekretariata, ki mislim, da je s sprejetimi amandmaji na odboru za finance tudi odpravil nekatere neusklajene rešitve in tudi v tem smislu podpiram predlog sekretariata. Pri stališču vlade pa me najprej zanima datum, kdaj je sploh vlada sprejemala navedena stališča k predlaganemu zakonu, in pa naslednje, pogajanja z Evropsko unijo, vem, da je pri trošarinskem sektorju urejeno prehodno obdobje do 2005. leta. To je opredeljeno pri poročilih, ne pa pri zavezah. Dejansko pa je podatek o registraciji 30.000 zavezancev zelo nizek podatek in mislim, da izhaja to, da je zelo majhen obseg bil "sproveden" v tem času. Iz navedenega sledi, da je predlagani zakon potreben. Menim, da je to majhen korak za parlament, mislim pa, da je velik korak k preseganju prepričanja, da je potrebno uvajanje Evrope, pri uvajanju Evrope tudi upoštevati specifičnosti, iz katerih izhaja tudi pristna slovenska krajina. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa predlagatelju zakona. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Želi predstavnik besedo? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik vlade? Prosim, besedo ima državna sekretarka, gospa Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Najprej odgovor na vprašanje gospoda Rokavca. Vlada je v skladu s svojim poslovnikom sprejela mnenje k temu predlogu zakona za spremembo zakona o trošarinah in vlada nasprotuje tej spremembi zakona iz naslednjih razlogov:
Uvedba obračuna in plačevanja trošarine za alkoholne pijače je obveznost, ki jo je Slovenija prevzela in izhaja iz pridružitvenega sporazuma. Po določbah smernic Evropske zveze, ki urejajo področje trošarin, se mora načeloma trošarina obračunati za vse proizvedene in uvožene trošarinske izdelke. Natančno so določene zahteve in postopki, ki jih morajo izpolnjevati trošarinski zavezanci. Izjemoma smernice oproščajo izpolnjevanja nekaterih zahtev samo pri proizvodnji in prometu trošarinskega izdelka le za male proizvajalce vina, ne pa oproščajo pa jih plačila trošarine in predvsem za promet žganih pijač.
Torej je uvrstitev teh malih proizvajalcev vina in žganja med trošarinske zavezance v skladu z usmeritvami evropskih direktiv. Kot veste je pri nas z zakonom o trošarinah tudi vino tisto, ki je oproščeno plačila trošarine, kajti trošarina je določena v zakonu za višino nič. Enako veste, da je tudi v zakonu o davku na dodano vrednost vino za prehodno obdobje obdavčeno po nižji, to je 8% stopnji davka na dodano vrednost.
Če pogledamo v nadaljevanju, kakšna je priznana lastna raba v okviru naše zakonodaje, ki v bistvu pomeni za priznano lastno rabo neplačilo trošarine in z upoštevanjem podatkov o povprečni porabi vina in žganja na polnoletnega prebivalca Slovenije, ki znaša okoli 60 litrov vina in okoli 4 litre žganih pijač. Priznana lastna raba, veste, da je v skladu s pravilnikom in odredbo, ki sta jo podpisala minister za kmetijstvo in minister za finance, in sicer je ta priznana lastna raba 230 litrov vina in 10 litrov vina posebnih trgatev. Torej 240 litrov skupaj in 17 litrov žganja, kar je v bistvu 4-kratnik povprečne dejanske porabe.
Nadalje naj povem, da se je z uvedbo DDV in trošarin dejansko stopnja obdavčitve vina v primerjavi z obdavčitvijo po prometnem davku in posebnem prometnem davku celo znižala, in znaša z uvedbo DDV v bistvu 420 tolarjev na liter žganja za malega proizvajalca, ki ne bo zavezanec oziroma 690 tolarjev na liter žganja za tistega, ki je zavezanec, medtem, ko je bilo po sistemu do 30.6. ta obdavčitev 1683 tolarjev na liter žganja. Torej se dejansko znižuje obdavčitev. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa državni sekretarki. Besedo dajem predstavnikom poslanskih skupin. Ker predstavniki ne želijo razpravljati, dajem besedo poslankam in poslancem. Besedo ima gospod Hvalica. Pisnih prijav nismo prejeli, zato so razprave omejene na pet minut. Gospod Hvalica, beseda je vaša.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Zelo lepo ste mi predali to besedo, gospa podpredsednica. To se je pa zgodilo. Tu smo sedaj videli dve Milojki Kolar. Ena je Milojka Kolár, druga pa Milojka Kolar. Pri 1. točki dnevnega reda tako, sedaj pa drugače. Seveda je bilo sedaj treba malo spremeniti, modificirati to, skriti pod plašč Evropske zveze in tako dalje in tako dalje. Jaz se vam spomnim, ko ste govorili o teh trošarinah, kako je to pomembno za proračun. Veste, če bi imel več časa, bi šel to tudi poiskat, pa vam bo to postregel tu ob neki drugi priliki. Vidite, to je pa dvoličnost. Sedaj bi pa udarili tistega, ki bo pridelal več kot 17 litrov žganja po glavi. Veste, koliko je 17 litrov? Kozarček 0,5 krat 30 dni je 3 krat 5 je 15, je liter in pol, krat 12 je 18 litrov. To se pravi, da niti vsak dan en kozarček. In po dobri slovenski navadi, če prideš kmetu na obisk, razumeš, ne, ti bo rekel zdaj po novem, tako kot vi pravite: "Jok, šnopsa pa ne dobiš, če plačaš članarino, ti pa ponudim." Tako bi ta zadeva izgledala.
Všeč mi je bilo, ko je tu kolega Rokavec rekel, da je to pomembno tudi zaradi tega, da ohranimo naseljenost našega podeželja. Ker če bomo ljudem onemogočili celo to, da bodo sadjevček žgali, pa tropinovec pridelovali, potem bo kmalu konec. Potem jim boste nosili vi na kmete tisto žlobudro, ki jo prideluje neka firma tam v Šiški pod imenom sadjevec, ki je šla mimo sadja približno na dva kilometra razdalje, vse ostalo pa je opravila kemija. Vidite, pa smo tam. Zakaj taka dvoličnost?
Jaz se pa tega dobro spomnim še iz prejšnjega mandata, ko sem predlagal modifikacijo zakona o dohodnini, to je bilo tisto leto, ko smo bili še v vladi in mi je bila dana tako ena majčkena koncesija. Sedel sem v odboru za finance, ki ga je slej, ko prej, takrat, jasno, in za vse večne čase vodil gospod Kopač, in ko sem jaz predlagal diferencirano dohodnino in tako dalje, da bom zadevo poenostavil, mi je dal vedeti nekaj, da je produkt ali po slovensko zmnožek velik, če je eden izmed faktorjev velik. Zanj je faktor veliko malih ljudi, to je faktor, in to je tudi pri vas, gospa Milojka Kolar, veliko malih ljudi da pač večji zmnožek. Dvoličnost brez primere! Ne skrivajte se za evropski plašč! Ne skrivajte se tudi leta gospodovega 1999 za ta plašč, ker se polnopravni vstop Slovenije v Unijo na žalost odmika. Odmika! To vam garantiram, da to, žal, na mojo veliko žalost, ne bo pred letom 2006, na moje veliko žalost. Ker če ga boste tako lomili, kot ga lomite, mogoče niti ne leta 2010. Torej, tudi v tem kontekstu ne zavajati državnega zbora z evropskimi usmeritvami, z evropsko zakonodajo in tako dalje, ne. Vi se greste Kopačevo teorijo, zmnožek, produkt je velik, znesek je velik, če je eden od faktorjev velik. Za vas so tisti, ki naj bi imeli doma kotel za žganjekuho, izgleda, zelo velika številka. Ne vem, če si boste še upali iti na kozarček, ko boste šli na kmete, verjetno jo boste ubrisali kar mimo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Hvalica. Želi še kdo besedo? Besedo ima gospod Rejc.
IZIDOR REJC: Spoštovane gospe in gospodje, gospa podpredsednica! Podpiram ta zakon in tudi amandmaje, ki jih je odbor za finance in monetarno politiko sprejel. To gledam skozi oči neke dodatne dejavnosti, ki je lahko na kmetih in kjer ne smemo vsaki zadevi gledati tako pod prste, ker - naj vas spomnim - ogromno davka ne poberete, predvsem tistega, ko se delnice spreminjajo v obveznice, ki prinašajo 10% in so neobdavčene. Tega je polno in tja usekajte z macolo in s plankačo, kot se reče po domače, pa boste dobili dovolj denarja. Tu pa gre za neko dodatno dejavnost, ki omogoča to, da smo malo bolj razvidni, da lahko marsikaj ponudimo in da ne bomo sedaj ponujali whiskeya pa ne vem kakšnih neumnih vodk iz krompirja, temveč žganje, ki je lahko iz posebnih jabolk, posebnih hrušk, češenj, borovnic in raznih sadežev, ki so na voljo in katerih drevesa še vedno stojijo, pa marsikdaj ne vedo, kaj bi s tem. Ko sem se pred dvema letoma vozil po nemški deželi spomladi, kjer je bila priložnost videti na stotine in stotine kilometrov cvetoča drevesa, pa sem se ustavil in se pozanimal, zakaj je toliko ogromnih dreves hrušk, vseh v cvetju; pa so rekli, to so posebne sorte, na osnovi katerih mi delamo žganje, ki je posebnega okusa. Poglejte, pri nas, ko ponudimo viljamovko, je to edini način, edina sorta, ki se, recimo, malo izlušči iz povprečja, ker je sadjevec praviloma mešanica, pa je tudi dober. Ampak viljamovka je edina stvar, ki malo potegne, ki ti da nek poseben občutek, ko ga piješ in nekako je bolj mehak. Gre za to, da lahko na osnovi vsega tega premnogi in seveda malo manj obremenjeni to zadevo uredijo, pa še nekaj morate vedeti. Žganje nima nobene posebne cene, ima tam 600, 700, 800. Če ga znajo lepo embalirati, je morda to že, recimo v manjših embalažah krat količina, pa mogoče malo več znese. Vendar poglejte, primer tudi pri vinogradnikih, ki se izjemno trudijo, ki izjemno in znajo stvari obvladovati, je lahko recimo 7 deci izjemnega vina z določenimi priznanji tudi 1.000, 1.200, 1.500 tolarjev. Skratka, tu ni nobenega posebnega razmerja in sem tisti, ki to podpiram in smatram, da je to del naše istovetnosti, del naše ponudbe in del nekega izročila, ki ga je treba voditi iz časa v čas. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Kolega Jakič je pripomnil, če ne hodim na kozarec. Na kozarec žganega gotovo ne, ampak kljub temu podpiram ta zakon, pa ne samo zato, ker prihajam tudi iz takega območja, kjer ni pogojev za intenzivno kmetijsko proizvodnjo in se bo to podeželje težko vključevalo v Evropsko unijo, brez razvoja dopolnilnih dejavnosti na podeželju in to velja za velik del Slovenije in prav s tega razloga mislim, da je ta zakon preveč zarezal v možnost te dejavnosti, te proizvodnje in da jo bo dejansko zavrl ali pa prisilil, da tiste, ki bodo to počeli, bodo to počeli vnaprej ilegalno in ne bo dejansko od tega imela nič država oziroma državna blagajna, pa seveda deloma bo tudi zavrl to dejavnost. Imel sem priliko videti tudi v tujini, recimo v Franciji, ki je bolj razvita, tam, če greste v okolico Strasbourga ali pa tudi kje drugje, kjer so podobni prirodni pogoji za kmetovanje, da imajo razvite take dopolnilne dejavnosti, kot je žganjekuha, kot je proizvodnja domače marmelade ali medu in podobno in to prodajajo ti kmetje in to pomeni dodatni vir dohodka. Ne trdim, da je v tem lahko rešitev za razvoj našega podeželja, vendar lahko prispeva k hitrejšemu razvoju podeželja in dodatnemu dohodku. Iz tega razloga podpiram ta zakon.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa, gospod Horvat. Želi še kdo besedo? Ugotavljam, da ni razpravljavcev in zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. S tem v zvezi vas želim opozoriti, da navedeni predlog sklepa ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj tretjina navzočih poslancev. Smo pri glasovanju. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za ta predlog? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravo dajem amandmaje k posameznim členom in sicer 1. člen in amandma k 1. členu. Predlagatelj je gospod Franci Rokavec. Želi kdo besedo? Matično delovno telo ga ne podpira. Ugotavljam, da ni razpravljavcev in zato prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (9 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Na glasovanje dajem še člen v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 1.a člen, predlagatelj je gospod Zmago Jelinčič. Obveščena sem, da ga še nimate na klopeh. Gospod Zmago Jelinčič predlaga: V 66. členu zakona o trošarinah se doda nov drugi odstavek, ki se glasi: "Letalska zveza Slovenije oziroma aero klubi s potrdilom letalske zveze Slovenije, člani letalske zveze Slovenije za namen šolanja in športa ne plačujejo trošarine za letalski bencin, tako kot je določeno v 1. točki prvega odstavka 55. člena tega zakona in tega vlada z uredbo iz prejšnjega odstavka tega člena ne more spremeniti." Drugi in tretji odstavek tega člena postaneta tretji in četrti odstavek. Želi kdo besedo? Prosim, gospa državna sekretarka, gospa Kolar. Imate besedo.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Vlada želi opozoriti, da ta predlog amandmaja za 1.a člen je v bistvu v nasprotju s šesto smernico, ki je povzeta v 55. členu zakona o trošarinah in ki govori, kdaj se ne plačuje trošarine od mineralnih olj, in pravi, da je to takrat, ko se uporabljajo za pogonsko gorivo v letalskem in pomorskem prometu. Če pa gre seveda za katerikoli drug promet oziroma za zasebne namene, kar je pa definirano v tem istem členu v drugem odstavku, pa seveda to ni ta primer, to bi bilo tudi v nasprotju s smernico Evropske zveze. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Besedo ima gospod Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Spoštovani! Nimam še amandmaja, da bi vedel točno dikcijo, vendar mi je deloma poznan primer problematike pilotiranja v društvih, se pravi športnega letenja. Predstavnike vlade sprašujem, gospa Kolarjeva, kako je s ceno goriva oziroma obdavčenjem letalskega goriva za, recimo, športne klube, ki se ukvarjajo z letenjem, se pravi, letalske športne klube. Če je res, da se je cena goriva povečala za več kot 100% na podlagi nove zakonodaje, potem je smiselno, da se sprejme za to dejavnost tudi določena olajšava. Seveda to ni reden promet, to je ukvarjanje z ljubiteljsko, amatersko dejavnostjo, ki pospešuje tudi v okviru obrambe in ostalih stvari šolanje pilotov. Prosim za odgovor, koliko in kakšna je cena goriva za te namene oziroma kakšna je sprememba od dosedanje cene glede na novo davčno zakonodajo; če je ta cena taka, kot sem rekel, potem je smiselno razpravljati o tem amandmaju. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo je želel gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala predsedujoči za besedo. Sprašujem tiste, ki take amandmaje vlagajo, naj mi razložijo, kako se bo to kontroliralo. Če imate dober mehanizem, potem bom predlagal, seveda, za vsa športna društva, ne samo za letalce, da bomo oprostili vsa športna društva vseh davkov, ki jih plačujejo za to, da opravljajo svojo dejavnost. Zakaj bi bili pa letalci nekaj posebnega? Potem bodo prvi na vrsti gasilci pri vseh oblekah in tako naprej. Kdo bo to kontroliral? Mislim, da je to neresno, in če je bil tu osnovni cilj, da se kmetom pomaga, da ohranjajo neko dejavnost, da sploh so, je to eno, to kar pa sedaj zraven pritikate, pa nima nobene zveze, no.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Besedo ima gospa Kolarjeva.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Na pamet res ne vem zneska, ker to ve vlada. V skladu s 66. členom zakona o trošarinah ureja s posebno uredbo in ima v 66. členu pooblastilo, da z uredbo poveča oziroma zniža trošarino tudi za te namene, mineralnih olj za pogonsko gorivo. Rečemo lahko, da še enkrat preverimo v uredbi, kakšen je znesek, in ima vlada to pooblastilo, da to uredi.
Iz tega vidika ni potrebno to imeti v zakonu. Moram reči, da sedaj, ko smo amandma dobili na mizo, res morate verjeti, pri vseh teh silnih trošarinah, da je nemogoče vedeti na pamet, kakšen je ta znesek za uredbo, ki je začela veljati.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospe Kolarjevi. Gospod Henigman, repliko sem razumela, na gospoda Lavrinca.
BENJAMIN HENIGMAN: Sploh ni moj namen, da zaostrujem ali podaljšujem razpravo na to temo. Vendar bi rad ekspliciten odgovor - čeprav sprejemam odgovor gospe Kolarjeve - ali se poslabšujejo razmere za tiste dejavnosti, ki so bile sedaj oproščene davka, ali so imele nižjo davčno stopnjo. Če je nekdo že do sedaj imel pri gorivu 50% popust, ne vidim razloga, zakaj bi to sedaj zaostrovali. S tem ne želimo vnašati novih, v narekovaju, privilegijev za društva ali kogarkoli, vendar ohraniti tako, kot je bilo do sedaj.
To je intenca predloga, ki sem ga imel. Nič drugega. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala.
BENJAMIN HENIGMAN: Samo še to. Se pravi, da ne gre za ugotavljanje za nov način in nov sistem preverjanja in kontrole tega, ampak gre za obstoječo prakso, ki se vgradi v nov zakon. Če je temu tako, potem je treba tukaj z uredbo ali z zakonsko določbo to urediti in pri tem zakonu očitno je priložnost, ko je zakon o trošarinah odprt, če je temu tako, da se to uredi.
Glede na razpravo, ki je bila do sedaj, bi bilo smiselno, čeprav bo nekdo, da se mogoče preloži ta razprava na jutri in se to ugotovi. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje o amandmaju. Ugotavljamo prisotnost! ... (Nemir v dvorani.) ... O Jelinčičevem. Hitri postopek je in prebrali smo besedilo. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (11 poslancev.) Je kdo proti? (27 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
V razpravo dajem amandma k 2. členu. Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem amandma k 3. členu. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? Predlagatelj je odbor za finance in monetarno politiko.
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o 3. členu v celoti. Se opravičujem, člen se je spremenil in ni potrebno glasovati.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih, razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljalcev.
Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (36 poslancev.) Je kdo proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Izglasovali smo zakon po členih in naslov zakona, odpiram še razpravo o zakonskem predlogu v celoti. Želi kdo besedo? (Ne želi nihče razpravljati.) Zaključujem razpravo. Morda želi kdo vložiti amandma? (Ne želi.) Sprašujem še sekretariat, ali je vse usklajeno? (Je.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (39 poslancev.) Je kdo proti? (10 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda. (Posredovanje poslanca iz klopi.) Zaključili smo... Dodatni sklep? Je že konec, točka je bila zaključena. Gospod Henigman še prosi, da bi vložil oziroma podal dodatni sklep, ampak drugič morate to storiti malo prej.
BENJAMIN HENIGMAN: Se opravičujem, res nisem napovedal dodatnega sklepa, vendar iz razprave državne sekretarke in repliciranja z gospodom Lavrincem izhaja predlog dodatnega sklepa k tej točki, in sicer: "Vlada Republike Slovenije naj do 13. julija poroča državnemu zboru o višini obdavčitve trošarine na pogonska goriva v neprofitne oziroma športne in humanitarne namene in morebitno spremembo uredbe, ki jo je gospa Kolarjeva napovedala." Prosim, da glasujemo o tem predlogu sklepa, s katerim poskušamo zagotoviti dosedanje stanje obdavčitve v tem smislu. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Prej bomo še razpravljali o tem dodatnem sklepu, seveda če želi kdo razpravljati! Ni razpravljalcev.
Predlagani dodatni sklep gospoda Henigmana, kot ste ga ravnokar slišali, dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (16 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani dodatni sklep ni sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O KONTROLI CEN. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? Besedo ima minister dr. Marjan Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Gospa podpredsednica, poslanci, poslanke! Najprej bi ugotovil, da se cene oblikujejo prosto na trgu, zaradi tega ne potrebujemo zakona o cenah, vendar po drugi strani ugotavljamo, da je za učinkovito tržno gospodarstvo potreben včasih nadzor cen, ker lahko prihaja do popačenj, zlorabe, možni so monopoli, tudi javni interesi včasih za cene in zaradi tega je potrebno, da država ima urejen sistem, kdaj in kako nadzira cene. No, in to je ravno vsebina tega zakona. Gre za zakon v drugi obravnavi, tekst je bil sprejet na odboru za gospodarstvo, vlada je predlagala dva vsebinska amandmaja, plus dva redakcijska amandmaja, ki sta oba bila sprejeta na odboru za gospodarstvo. Pripombe sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve so bile razjasnjene, nekatere redakcijske pripombe bodo upoštevane. Poleg tega je bil sprejet na podlagi tega en amandma odbora za gospodarstvo, za katerega prosim, da bi ga sprejeli. Toliko bi za uvod. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa ministru. Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. Besedo ima dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Odbor za gospodarstvo je obravnaval predlog zakona in predlaga, da ga državni zbor sprejme. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Poročal je predsednik odbora, gospod Jože Zagožen. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Prosim, v imenu poslanske skupine SDS gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo, spoštovana podpredsednica, cenjeni vsi skupaj! Zgleda, da gre za neproblematičen zakon kot takšen, tudi obrazložitev ministra je bila pač temu primerna. Kljub temu bi nekoliko pokomentiral ta predlog zakona...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim!
BRANKO KELEMINA: Ali je bilo meni namenjeno to?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ne, gospod Kelemina, tu sva s svetovalko. Gospod Kelemina, imate besedo.
BRANKO KELEMINA: Se opravičujem. Samo imam rad pač, da se lahko skoncentriram za tisto svoje, kar mislim povedati.
Najprej je seveda pomembno, da imamo pri obravnavi tega predloga zakona nek skupen pregled umestitve tega zakona v celotni sistem zakonodaje, oziroma po moji oceni nek tipičen prostor v sklopu sorodnih povezanih zakonov. Mislim, da je to zelo pomembno. To je pomembna ugotovitev. Seveda šele nato lažje nekako razumemo samo vsebino tega. Tako lahko ugotovimo, seveda po oceni naše poslanske skupine Socialdemokratske stranke, da vsebina zakona o kontroli cen nekako nadomešča poglavje, nekatere določbe zakona, nedovoljene špekulacije, ki je napisan v zakonu o varstvu konkurence, če se ne motim, in ki je seveda črtan, nedovoljena špekulacija in te določbe z zakonom o preprečevanju omejevanja konkurence. To je pa tisti zakon, ki smo ga sprejeli na 15. seji državnega zbora. V glavnem gre za precej široko področje razporejanja zakona o varstvu konkurence, ki je zdajle ostal nekako zelo pust oziroma skoraj neprimeren, oziroma obravnava samo še neko tematiko, ki je ostala v tem zakonu, ostale določbe so se črtale.
Kot je že gospod minister sam povedal, je jasno, da v sodobnem tržnem gospodarstvu, v svobodnem tržnem sistemu, kateremu se naša država, upam da, približuje, določbe nedovoljene špekulacije niso več toliko aktualne, ker pač trg s ponudbo izključuje nedovoljeno špekulacijo. S tem zakonom, ki je pa danes v obravnavi, pa si je vlada kot ustrezno še vedno vzela pravico, da v primeru potrebe po obravnavanju gospodarskih ciljev in politike, v primerih monopola, v izrednih razmerah na trgu in drugih primerih predpiše še ukrepe za kontrolo cen.
Tukaj se nam seveda postavlja vprašanje, podobno kot ga je napisal sekretariat, ali je za urejanje kontrole cen potrebno sprejeti nov zakon, kajti lahko rečemo, da celotne vizije ureditve te zakonodaje nimamo oziroma je tako natančno ne poznamo. Kljub temu pa si nekako upamo trditi, da bi ta tematika zakona o kontroli cen, pa tudi druge stvari lahko bile obravnavane v starem zakonu o varstvu konkurence, ki smo ga zdajle dejansko razdelili (po moji oceni) na tri dele. Vlada je sedaj, tako, kot sem povedal, zakon razdelila na tiri dele. Ali je to dobro ali slabo, mi sedajle ne bomo ocenjevali. Vi pač trdite, da je to bolj pregledno, bolj evropsko. Jaz mislim, da imajo države po Evropi različno urejeno. Če ste se vi odločili za tak sistem, mi temu ravno ne nasprotujemo, še vedno pa menimo, da bi bilo mogoče potrebno obrazložiti, na osnovi česa ste prišli do takih zaključkov.
V naši poslanski skupini Socialdemokratske stranke sicer menimo, da je predlog zakona dokaj enostaven, razumljiv in ne želimo posameznih rešitev komentirati, tako da na vsebino zakona in amandmaje, ki jih je sprejel odbor za gospodarstvo, nimamo posebnih pripomb in jih podpiramo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Ali želi predstavnik še katere poslanske skupine besedo? (Ne želi.) Prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona in vloženih amandmajih k členom predloga zakona.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ali želi s tem v zvezi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Lepo prosim vodje poslanskih skupin, da poskrbijo, da bomo prisotni v dvorani.
Ponovno ugotavljamo prisotnost! Kajti glasovali bomo. Ali smo vsi? (43 prisotnih.)
Nadaljujemo čez 10 minut.
(Seja je bila prekinjena ob 16.46 uri in se je nadaljevala ob 16.58 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Nadaljujemo prekinjeno sejo. Tretjič ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 60 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo.
Zboru sem predlagala, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje o vseh tistih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Razprave ni bilo.
Kdo je za tak predlog? (56 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
V razpravi so členi in amandmaji k tem členom. Kot prvi je v razpravi amandma k 5. členu, ki ga predlaga vlada. Kdo želi besedo? (Nihče.) Razpravljalcev ni, zato razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o 5. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem dva amandmaja k 8. členu in 8. člen v celoti. Kdo želi besedo? Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ne razpravljamo o konkretnem amandmaju, ker ga ta hip še ni, rad pa bi pravzaprav načel diskusijo o tem in se odločil, ali bi morebiti kazalo vložiti amandma.
3. točka 8. člena oziroma 8. člen govori o tem, v katerih primerih vlada z uredbo določi ukrepe kontrole cen; kakšni so ti ukrepi, je navedeno v 2. členu. 3. točka 8. člena pravi, da vlada lahko oziroma ne lahko, temveč določi ukrepe za kontrolo cen v naslednjih primerih: če je to nujno zaradi doseganja razvojnih ciljev (je kasneje popravil z amandmajem odbor za gospodarstvo), če gre za dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoči položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij, in potem, če pogledamo 3. točko, kadar gre za komunalne storitve. Sprašujem vlado oziroma pristojnega ministra oziroma predstavnika resornega ministrstva, v čem se komunalne storitve ločujejo od dejavnosti, v katerih ima morda posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoči položaj pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij.
Rad bi rekel to, da me moti opredeljevanje komunalnih storitev kot tistih dejavnosti, pri katerih se eksplicitno določijo ustrezni ukrepi kontrole cen. Kajti vsi, ki vam je delo ali delovanje občin v preteklosti bolj znano, se boste zagotovo strinjali z menoj v tem, da so ravno zamrznitve cen komunalnih storitev v preteklih letih v marsikateri občini povzročile izgubo pri delovanju teh dejavnosti in zaustavitev razvoja teh dejavnosti. Kajti denarja za akumulacijo v ceni enostavno ni bilo. Zaradi zadrževanja nivoja cen.
Vlada je v preteklih mesecih, ne letih, v preteklih mesecih znižala obseg zamrznitve cen v komunalnih dejavnostih, s tem členom pa ga lahko, ni nujno, ampak lahko ponovno na celi črti uvede. Zato menim - sprašujem pa predstavnika ministrstva, ali se v svojem mnenju morda ne motim - menim, da bi 3. točko 8. člena lahko povsem mirno črtali. Kajti podjetja oziroma organizacije, ki opravljajo dejavnosti komunalnih storitev, sodijo pod dejavnosti, v katerih ima posamezno podjetje ali nekaj podjetij monopolni ali obvladujoči položaj, pa so te dejavnosti nujne za zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij. S tem bi na simbolni in tudi formalni ravni postavili opravljanje komunalnih dejavnosti med vse druge dejavnosti, pri katerih utegne priti do zlorabe monopola in pri katerih vlada z uredbo, če nanese potreba, določi ukrepe za kontrolo cen.
Na ta način bi torej ne izločili možnosti poseganja v cene komunalnih storitev. Vsekakor pa bi jih izenačili z vsemi drugimi dejavnostmi, ki so ravno tako nujno potrebne za, kot tu piše, zadovoljevanje potreb ljudi in organizacij, pa imajo tudi lahko monopolen položaj.
Samo za povzetek bi rad rekel. V oči bode to, da komunalne storitve so nekaj, kjer je posebej treba predpisovati cene. Poleg vseh drugih bolj splošno opisanih dejavnosti v tej državi. Zakon v prehodnih določbah sicer razveljavlja obstoječe ukrepe in daje vladi samo možnost, s tem 8. členom, da z novo uredbo, če bo, določi ukrepe za kontrolo cen, mislim da v roku šestih mesecev po uveljavitvi tega zakona. Vendar, če so komunalne storitve tako zelo eksplicitno tu omenjene, potem seveda lahko pričakujemo, da bodo prav ti eksplicitni ukrepi kontrole cen v tej vladni uredbi v šestih mesecih po uveljavitvi tega zakona zagledali luč sveta. Prosim pa za mnenje še predstavnika pristojnega ministrstva. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Prosim, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Na diskusijo predhodnika bi samo to dodal, da se s tem ne strinjam, in to zaradi tega, ker gre za stvari, ki jih kot občan ne morem prosto izbirati. Ponavadi ni več teh podjetij za te storitve in si prisiljen plačati ceno, kot ti jo določijo. In zaradi tega menim, da je dobro, da so te cene pod kontrolo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Vili Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala lepa. Jaz sem razočaran ravno nad izvajanjem dr. Zagožna in če bi bil njegov kolega Hvalica tu zdaj prisoten, bi rekel, da je ta 3. točka 12. člena tipično neevropski standard. Za kaj gre? V Evropi je običaj in navada, da država sili lokalno skupnost, da je dober gospodar. Dober gospodar je pa lahko samo s primerno ceno. Pri nas je pa to ostanek neke miselnosti, ki ni v čast predlagatelju zakona. Za kaj gre? Vlada si je vzela pravico zadrževati oziroma kontrolirati cene kot izjemni ukrep na področju komunalne infrastrukture s 1.7.1993 in od 1.7. leta 1993 so vlade in resorji, ki so to izvajali, napravili nepopravljivo škodo v pogojih za zagotavljanje gospodarskih javnih služb, zlasti pri preskrbi z vodo, kanalizaciji, čiščenju odplak in podobnih zadevah. Gre za klasičen primer zajemanja države v občinske proračune. In da se kaže nerazumevanje, je tudi dikcija enega izmed naslednjih členov, ko vlada sicer oziroma predlagatelj govori, da v izjemnih primerih je pripravljen priznati škodo - ampak komu? - prizadeto - podjetju. To pa pomeni, da se ne zaveda, da se gospodarska javna služba, konkretno preskrba s pitno vodo, lahko po zakonu izvaja v treh različnih oblikah. S koncesijo, takrat je koncesionar podjetje, vendar je ta koncesionar v pogodbenem odnosu s koincidentom, to je občino, ki mu je dolžan poravnati take in take stroške. In zdaj, tega se očitno predlagatelj ne zaveda, se ne zaveda tudi, da je možno gospodarsko javno službo izvajati kot režijski obrat, ko lokalna skupnost to direktno in tudi takrat ji ne priznava, vsaj v dikciji zakona ni tega. Priznal bi mogoče javnim podjetjem, vendar javna podjetja so le ena izmed oblik zagotavljanja gospodarske javne službe. In seveda ne priznavati prave, pod narekovajem, cene, pomeni ogrožati preskrbo ali pa zajemati v neto proračun lokalne skupnosti. Te pravice pa država nikakor nima, razen če bi šlo za neko izjemno, kratkotrajno obdobje oziroma ko bi bilo treba zagotoviti potrošnika, ne gre pa tu za zaščito potrošnikov, ampak gre za potuho za neracionalno trošenje dobrin. Kako? Pod ceno vode umivamo avtomobile, zalivamo zelenice, subvencioniramo pa stroške iz občinskih proračunov. Mislim, da je treba vsaj to 3. točko črtati in zato najavljam amandma in prosim za 15-minutno prekinitev seje, da bi lahko korektno vložili amandma na 12. člen. Najavljam pa že dikcijo amandmaja naprej, da se ta 3. točka črta. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. To bo amandma, če sem pravilno razumela, k 12. členu? K 8. členu. Gospod Trofenik, k 8. členu? K 8. členu. Predlagate, da prekinemo za 15 minut? Želi morda še kdo razpravljati? Prosim, gospod Potrč in nato gospod minister.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Veseli me, da sem bil pred gospodom ministrom, ker bi enostavno rad, da pojasni in odgovori na moje vprašanje ali pa mojo ugotovitev, da je njegova uvodna razlaga, da ta zakon izhaja iz principov tržnega oblikovanja cen, nekoliko preširoka. Namreč, 1. točka, ki je sicer v amandmaju nekoliko spremenjena in pravi, da je možno določiti ustrezne ukrepe kontrole cen, če je to nujno zaradi doseganja ciljev in ukrepov gospodarske politike, ki so določeni z akti državnega zbora - moram reči, da je to skoraj vse, glede na to, kako in koliko imamo nacionalnih programov, kaj v teh nacionalnih programih kot cilje določamo, zelo širokogrudno, kaj marsikdaj piše potem v zakonih, ki so cilji, je to skoraj vse. Res, da je ožje, kot je bilo prvotno napisano, ker je bilo prvotno napisano, "če je to nujno za doseganje ciljev, ki so določeni z razvojnimi akti državnega zbora Republike Slovenije", pa je obrazložitev, da ni jasno, kaj so razvojni akti, ampak sedaj so pač ostali "akti državnega zbora", med katerimi, kar zadeva poslovnik, vse piše, kaj so akti, in so tudi nacionalni programi akti državnega zbora, pa konec koncev tudi sklepi. Zato se bojim, da je ta zakon naravnan relativno široko v smeri možne kontrole cen, z dodatkom, da so pooblastila, kdo, kdaj in v kakšni smeri sme to narediti, dana vladi. Jaz bi le prosil za kakšen komentar; ne rečem, da morda kakšna izjemna situacija kdaj ne nastopi, samo moram reči, da se bojim, da vsebina tega zakona ni kaj bistveno drugačna, kot so bili zakoni o kontroli cen deset let nazaj; takih formulacij se zelo dobro spominjam. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Potrču. Besedo ima gospod minister, dr. Marjan Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Gospa podpredsednica, poslanke in poslanci! Najprej bi rekel, da me preseneča, da hočete ustvariti vtis, da sem jaz bolj proti ali bolj za nadzor cen kot vi. Naša politika v našem ministrstvu je doslej bila sproščati cene, minimalno nadzirati. V teh dveh letih smo zmanjšali obseg nadzorovanih cen od 22% na 14%. Zdaj nadziramo samo še 14 % cen. To je politika k sproščanju cen. Ampak kljub temu 100% prostih cen ni v nobenem gospodarstvu in tudi v tem ne bo nikdar. Za to sta dva glavna razloga. Eno je, da je vedno možna zloraba znotraj tržnega gospodarstva, tudi tržno gospodarstvo je treba nadzorovati, čuvati, ali kaj vem, kaj. Drugič imamo aktivnosti, kjer je javni interes, posebno ko gre za gospodarske javne službe, predlagamo, da država sama sebi omogoči možnost, da če je treba, vstopi tudi na področje cen. Ni treba, da je to država na ravni republike, ko govorimo o komunalni dejavnosti. Tu bi morala lokalna raven to možnost imeti. Mi sedaj to postopoma prepuščamo - župani, ki ste tukaj, dobro veste - da bi čim več komunalnih storitev nadzorovala lokalna raven, občina in ne republika. Ampak, da bi ona nadzorovala, pa da nihče ne bi nič nadzoroval cen, ko ne moreš zagotoviti v nekem lokalnem prostoru popolne konkurence, to pa ne vem, če bi bilo smotrno.
Zaradi tega, kar mi hočemo tukaj, je, da v členu, kar je bilo prvo, da bi z določenimi akti državnega zbora Republike Slovenije to nadomestili, ker to so bili makrogospodarski interesi, kar je bilo povzeto iz avstrijske prakse. Ampak včasih imate akte v državnem zboru, ki imajo posledice na cene. Na primer, če vi sprejmete nek akt o bencinskem tolarju, oprostite, to ima vpliv na cene. Tako možnost moramo mi tu notri omogočiti.
Kar pa se tiče tretjega odstavka, predlagam, da bi to bilo notri. Ampak ko si zamišljamo kontrolo cen, ne mislimo samo tega, da bo zdaj država ali občina rekla, cena je taka. Poglejte člen 9, kaj vse je možno imeti pod nadzorom cen. Lahko je to, da država določi, kakšna je cena, ampak nadzor cen lahko pomeni tudi soglasje k temu. Mi lahko komunalnim podjetjem rečemo, da morajo prijaviti svojo ceno. Mi jim lahko rečemo, da naj pošljejo podatke in je to oblika nadzora cen. Oblike nadzora cen so torej zelo različne, od tako banalne, da rečemo kakšnemu komunalnem podjetju, če dvigneš cene, prijavi svojo ceno ali pa pošlji podatke, utemeljuj, zakaj si dvignil ceno. To hočemo, da bi imeli to možnost. Da pa bo pa lahko zdaj kdorkoli kakršnekoli cene postavljal tudi na področju gospodarskih javnih služb, pa mislim, da ne bi bilo dobro, ker bomo prišli v zadrego, ker ne bomo imeli ničesar v rokah, če bo prišlo do anomalij, da bi lahko ukrepali.
Predlagam zato, da vseeno 3. točka vsebinsko ostane notri, morebiti se lahko beseda bolje popravi, ampak vsebinsko dovolimo možnost državi, da imamo pri gospodarskih javnih službah eno vrsto kontrole. Oblike kontrole so pa razne vrste, zelo mehke do zelo strogih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Prosim, gospod Demšar ima besedo.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo. To je bilo nekaj iz lastne prakse. Jaz se spomnim tega ukrepa, kako je ravno našo občino to prizadelo, ko smo imeli velike razvojne načrte ravno pri kanalizacijah, čistilnih napravah, vodovodih in prišla je, poleg tega, jaz se spomnim kontrole cen stanovanj, najemnine stanovanj. Spomnim se, ko me je preganjala cela slovenska srenja zato, ker so bile cene stanovanj, najemnine stanovanj v Škofji Loki največje. To je vse bilo v želji, da bi lahko delali, volja je bila, da bi lahko kaj več naredili, kot pa da smo potem morali iz drugih sredstev kriti denar za te stvari. Poleg tega zdaj kot svetnik ugotavljam, da zdaj vsake toliko časa pride nek odlok, da se lahko cene vode in ne vem česa še povišajo za toliko in toliko in se mi potem najbolj smešno zdi to, ko potem rečejo svetniki, češ, saj pravi, da se lahko za toliko poveča in svetniki rečejo, tisti, ki so v opoziciji, potem še toliko ne bomo povečali. Skratka, na tak način je dana možnost, da se marsikje namesto, da bi skrbeli za te nujne stvari, tako kot tu tudi piše, osnovne nujne stvari, ki jih v neki lokalni skupnosti rabijo, tam ni nobenega razvoja. Zdi se mi, da je res sila togo, da še sedaj, ko govorimo o tem, kako bo v Evropi svoboden pretok blaga, ljudi in ne vem česa, se ne spomnim, mi pa tu še vedno govorimo o kontroli cen. To razumem, to je neka prijazna država za tiste ljudi, da jim ni treba toliko plačati. Ampak tako ne bo dolgo časa več šlo.
Marsikje te stvari v razvoju zaostajajo in sem povedal pri vodovodih. Spomnim se veliko takih stvari, s salonitkam smo delali velike sisteme vodovodov. To se je sedaj opustilo. Ne vem, kdo bo dal denar, da se bo to obnovilo. S tem, ko bomo delali še naprej na tak način nad kontrolo teh cen, bo enkrat prišlo tudi do večjih kolapsov, tudi v občini Škofja Loka, ki mislim, da ima sorazmerno te stvari dobro urejene. Zato tudi to, kar je tu gospod Trofenik rekel, "dajmo sprostiti te cene". Verjamem, da v kakšnih primerih bi lahko posegali. Ne pa na tak način, da sedaj na vsak mesec ali na toliko časa sporočajo, za koliko se lahko kakšna cena dvigne.
Če bomo hoteli tu biti v Evropi, verjetno, če bi vprašal, ali je ta predlog zakona naravnan z evropsko politiko - gotovo ni. Če je res to tako nujno potrebno prilagajanje tem razmeram v Evropi. Ampak na tak način delamo sami sebi škodo. Te stvari po moje so dejansko, od vode, kanalščine, prepoceni. Tako ne bo šlo več na prej. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Morda želi še kdo besedo? Izražena je bila prošnja po 10 - minutnem oziroma 15 - minutnem odmoru, da se pripravi še en amandma k 8. členu. Glede na to, da bi bilo morda prav, da nadaljujemo ob 17.30 uri, predlagam 10 minut odmora.
Nadaljujemo čez 10 minut, torej ob 17.30 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.22 uri in se je nadaljevala ob 17.34 uri.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Smo pri 5. točki dnevnega reda, predlogu zakona o kontroli cen, in sicer je v razpravi 8. člen in amandmaji k 8. členu. Prosim, da ugotovimo prisotnost! Prisotnih je 54 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko nadaljuje delo. Ravnokar smo prejeli amandma k 8. členu poslanske skupine Slovenske ljudske stranke in LDS, ki se glasi: 3. točka prvega odstavka se črta. Z naslednjo obrazložitvijo: Lokalne skupnosti se morajo obnašati kot dober gospodar, kar je možno le, če je zagotovljena primerna cena komunalnih storitev. Zadrževanje cen komunalnih storitev v preteklosti, ki ni zagotavljala niti pokrivanja tekočih stroškov, je povzročila nepopravljive posledice na kvaliteti izvajanja gospodarskih javnih služb, ki so v pristojnosti lokalnih skupnosti in direktno posegajo v proračune lokalnih skupnosti. Morda želi še kdo razpravljati? Besedo ima gospod Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Tak amandma podpiram, saj sem navsezadnje sam malo pripomogel k njemu, ampak resnici na ljubo bo pa treba potem v tretji obravnavi popraviti tudi 2. točko, ki pa govori samo o podjetjih. Gospod Trofenik je že opozoril, da se komunalne dejavnosti lahko opravljajo tudi pravno-organizacijsko zajete v obliki režijskega obrata, morda celo kje zavoda, skratka, tudi za te pravno-organizacijske oblike je treba razširiti 2. točko prvega odstavka 8. člena, kar pa mislim, da ni problem narediti v tretji obravnavi. Drugače pa menim, da je ta amandma za črtanje 3. točke smiseln. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Želi še kdo razpravljati? Besedo želi gospod minister, dr. Marjan Senjur.
DR. MARJAN SENJUR: Razpravljal bom le v toliko, da se registrira, da tu je problem s tretjo alineo. Problem bo nastal, če alineo črtamo. Mislim, da bo treba potem res v tretji obravnavi popraviti 8. člen tako, da bomo dejansko omogočili, kar piše v obrazložitvi tega amandmaja: lokalne skupnosti se morajo obnašati kot dober gospodar. Če mi hočemo zagotoviti, da se bodo lahko obnašale kot dober gospodar, jim moramo dati pristojnost, ne smemo jim vseh pristojnosti vzeti, in to je treba vkomponirati v 8. člen, ker sicer bomo imeli - na koncu koncev imamo tudi potrošnike in podjetja, ki morajo plačevati te stroške, in ne moremo dopustiti, da posamezna podjetja ali kdorkoli kakršnekoli cene znižuje. Tako da, če bo to sprejeto, moramo nekako zapisati ali pa ugotoviti, da moramo potem za tretjo obravnavo ustrezno prilagoditi 8. člen. Hvala lepa.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Imam kratko repliko na to, kar je povedal minister. Jaz se sicer strinjam, da s tem, ko sprejmemo amandma, kakršenkoli je, da s tem odpremo ta člen in omogočamo mogoče tudi ministrstvu, da pripravi amandma, ki bo sledil obrazložitvi, ki so jo kolegi sopodpisali. Vendar upam, da bo ta sprememba, ki jo bo pripravilo ministrstvo, pripeljala do tega, da v kolikor bo država diktirala cene lokalnim skupnostim, država tudi zagotavljala vsaj tisto minimalno amortizacijo, ki jo morajo imeti ta podjetja, ki so v lasti občin in ki upravljajo bodisi z vodovodom bodisi s kanalizacijo bodisi s smetišči oziroma v lanskem letu so bile sproščene cene pogrebnih storitev. In če konkretno primer za področje, s katerega prihajam. Cene so se dvignile za 185% in še vedno so nižje kot jih zavod priznava za vračilo pogrebnih storitev. Konkretno, kolega Trofenik je rekel okrog cene vode, pa še nekaterih cen. Dejansko norca se delamo, vendar vsa podjetja, kolikor jih poznam ali pa večina podjetij, javnih podjetij, ki so jih ustanovile občine, uporabljajo 35. računovodski standard. In kaj to pomeni? Vsako leto odpisujemo 30, 40, 50, 80 milijonov amortizacije v breme kapitala in bomo čez 2, 3 leta imeli nulo verjetno, se pravi nikakršnih amortizacij, ki bi jih potem uporabljali za izboljšanje te oskrbe oziroma tega, za kar so, vsaj mislim, na marsikaterem področju občine ustanovljene oziroma bi morale biti pristojne in odgovorne za stanje na tem področju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima gospod Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa. Jaz bom ta amandma podprl, čeprav delno razumem tudi ministra. Gre pa predvsem za to, kajti občinski sveti in svetniki še kako bedijo v občini nad kakršnimkoli neprimernim povišanjem cen, s tem, da so pa cene od občine do občine ali pa tudi v sami občini, bi lahko rekel, različne pri oskrbi z vodo ali pa pri oskrbi oziroma čiščenju odpadnih voda. No, pri nas se je dogodilo to, da imamo samo 5%, približno 5% odpadnih voda čistimo, in to je posledica ukrepov države, pa nič drugega. Mi govorimo o tem, da gremo v Evropo, pa vendar krepko zaviramo po tej plati to dejavnost. Jaz sem bil pred kratkim v Nemčiji, v eni izmed občin v Heppenheimu, kjer je cena vode s kanalizacijo vred približno 10 mark. Tisti, ki so bili z mano, so rekli, ja, pa plače so tudi precej večje. Sem rekel, pa desetkrat pa ne, znajo poskrbeti za kvaliteto, čeprav so bili na tem vodnem področju, kjer ni bilo omejitev.
Drugo, kar bi rekel, da je ta člen treba tudi še na nekatere druge točke urediti, kajti sam ta amandma ni, to, kar je že gospod minister rekel, pa vendar bi dejal nekaj, ko govorimo o teh cenah, dajmo primerjati z dobrinami, ki jih uživamo in pri katerih nimamo nobenega pomisleka. Kubik vode je kar nekaj cenejši v marsikateri občini kot steklenička piva, v trgovini, v trgovini, pa vendar, vsaj kar nas je tukaj moških, nimamo nobenih predsodkov, ko povabimo še kolega na pivo, medtem da bi pa kdo spil kubik vode, pa ne. ... (Smeh v dvorani.) ... Tako, da je tu treba povedati ali pogledati tudi te zadeve. Kaj in kako pri vseh teh cenah, ki so navedene prav v tej zaporedni tri v 8. členu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Replicirati želita tudi gospod Kelemina in gospod dr. Jože Zagožen. Gospod Kelemina, imate prednost.
BRANKO KELEMINA: Hvala za besedo. Nekako prav gotovo, ker poznam te razmere, tudi razumem predlagatelja, ki predlaga, da bi črtali to določbo. Ker poznam te zadeve, lahko tudi rečem, da so bile cene komunalnih storitev v preteklosti prenizke. Moramo ugotoviti, zakaj so bile prenizke. Država je držala roko nad temi cenami zaradi inflacije. Samo to je bil razlog in to vsi vemo. Zaradi tega je ogromno, ogromno instalacije danes propadlo in je vprašanje, na kakšen način jih bomo lahko sploh obnovili. To vse drži. Če pa bomo dosegli, da bodo cene dejansko popolnoma nenadzorovane, komunalne cene, pa se dejansko lahko zgodi, da bo inflacija zaradi tega izredno porasla, ker te cene razmeroma veliko vplivajo na inflacijo, kot sami veste. To ni samo voda, tukaj je cela vrsta komunalnih storitev, ki se v lokalni skupnosti izvajajo kot javne službe.
Imam malo pomislekov glede tega. Strah me je predvsem zaradi tega, da ne bi prihajalo do možnosti, ker nekatere komunalne storitve, tudi voda recimo, imajo nekateri take možnosti, da je cena razmeroma nizka lahko. Nekje, kjer ni vode in je resnično distribucija izredno težka, pod težkimi pogoji, vse je treba črpati, vzdrževati objekte in tako naprej je lahko cena vode za kubik tudi, jaz pravim, 500 ali 600 tolarjev za kubik. Nekje pa dejansko stroški sami, če je eksplatacija bistveno lažja, pride 3-krat, 4-krat, 5- krat nižja cena. Zgodi se lahko to, da bi dejansko nekdo na ta račun izsiljeval in tudi ustvarjal neke nenadzorovane dobičke in na osnovi tega tudi povečeval plače v komunalnih podjetjih oziroma v javnih službah in tako naprej.
Sam dejansko ne vem, kako bi bilo prav. Mogoče sedaj ne bo nič narobe, če sprejmemo ta predlog, ki so ga poslanci podali. Vlada pa naj poskuša resnično najti neko ustrezno rešitev za tretjo obravnavo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Besedo ima še gospod dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. V 8. členu, v preambuli člena je govora o tem, da vlada z uredbo določi ustrezne ukrepe kontrole cen. V 9.členu pa piše, kaj so ti ukrepi kontrole cen. To je določitev najvišje cene, ki je lahko do te cene, nad njo pa ne, določitev tržne fiksne cene, določitev najnižje cene, določitev elementov cene, določitev mehanizma cen, pridobitev predhodnega soglasja k cenam, vračanje cen na določeno raven, predhodna prijava cen in pa obvezno redno ali občasno pošiljanje podatkov o cenah. Torej ne gre za predpisovanje cen, kot se je tu enostavno to razumelo. Menim, da so ti ukrepi v določenih primerih upravičeni, predvsem takrat, kadar gre za monopol, kadar ti nimaš možnosti izbire tistega, ki ti nekaj prodaja. Če sem jaz v nekem kraju priključen na vodovod ali na odvzem smeti in mi ceno povišajo, konkretno, za primer vem, za 200%, se jaz ne morem obrniti na drugo podjetje in reči, zdaj mi pa ti dobavi vodo, tako kot lahko grem k drugemu peku po kruh. Tu sem pa odvisen od monopolista. Ali pa, kot je to primer v Kopru, ko pravijo, če ti tam stalno ne stanuješ, boš plačeval 100% višjo ceno za vodo. Po kakšni logiki, če smo po ustavi vsi enaki?
Zato mora biti nekdo, ki najmanj, kar je, ima pravico zahtevati podatke, ima pravico spremljati te cene. V primeru, če so odstopanja prevelika, pa tudi ukrepati. Vendar se strinjam s tistimi, ko pravite, da če je pa kubik vode v resnici 28 tolarjev, pa to najbrž ne pokriva niti tekočih stroškov, še manj razvojnih stroškov. V tem primeru pa se pričakuje, da bo vlada toliko pametna, da ne bo fiksirala nekih cen na nižjem nivoju, kot se zagotavlja enostavna in razširjena reprodukcija za naprave, ki so predmet te storitve. Zato menim, da neka taka omejitev mora biti, vendar je potem potrebno z vso pazljivostjo te ukrepe uporabljati. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa. Repliko ima gospod Trofenik.
VILI TROFENIK: Hvala za besedo. Spoštovani doktor Zagožen, jaz se z vami strinjam v tistih dveh delih, ko govorite, da je primerno, da bi vlada spremljala cene in da bi vlada sprejela predpis oziroma definirala metodologijo, kako se določajo cene. Vse ostalo, kar ste našteli, pa je zadnjih šest let mimo, 1. julija je bilo šest let. Vlada se je izkazala ali vlade so se izkazale in pristojni resorji za neodgovorne in so povzročili ogromno škode. In ravno primer, ki ste ga dali, za primer Kopra, ta birokracija, da bom tako grdo rekel, je podzavestno bila pripravljena na primeru Kopra razumeti, da je tam visoka cena, da pa v Sloveniji drugje ne more biti visokih stroškov. In celo iz državnega proračuna se je posredno, naj mi Koprčani oprostijo, subvencionirala voda v Kopru, na drugih koncih Slovenije pa ni bilo tej birokraciji možno in še danes ji ni možno dopovedati, da so stroški še večji kot v Kopru, ker marsikje v Sloveniji je naravna danost na žalost taka, da je treba sleherni liter vode drago čistiti in z dragim očiščenim litrom vode si ljudje s subvencionirano ceno zalivajo zelenice in perejo avtomobile. Tej birokraciji - na žalost moram o tem govoriti z negativnim prizvokom - še danes ni možno dokazati ali dopovedati, da je treba v ceni vode ali na splošno v ceni komunalnih storitev, ki je izvorna pristojnost in naloga lokalnih skupnosti, zagotoviti enostavno, kaj šele razširjeno reprodukcijo. Lokalne skupnosti so bile deležne šikan, prisile, da se odpovedo raznim prispevkom za razširjeno reprodukcijo, pod pogojem, da so jim to priznali v ceno. Tako je zelo zelo žalostna zgodovina šestletnega obdobja, ki je potekalo od 1.7.1993 naprej, ves čas so cene komunalnih storitev, ki so izvorna pristojnost, zagotavljanje tega lokalnim skupnostim, pod neodgovorno kontrolo države, zato je treba to preprečiti. Kot je povedal kolega Bajc, javnost, zlasti pa občinski svetniki se zelo neradi odločajo za soglasje, za kakršenkoli dvig, ker so pod zelo hudo kontrolo javnosti, ki tudi težko pristaja na kakršenkoli popravek cene. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala lepa gospodu Trofeniku. Ugotavljam, da ni več razpravljalcev, zato prehajamo na odločanje o predlaganih amandmajih.
Najprej dajem na glasovanje amandma odbora za gospodarstvo, ki ga imate v poročilu. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma odbora? (50 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Kot drugega dajem na glasovanje amandma poslanske skupine slovenske ljudske stranke in LDS, ki sem ga prej tudi prebrala, torej da se 3. točka prvega odstavka črta. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Kot tretjega dajem na glasovanje amandma vlade. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o 8. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 12.a člen, ki ga predlaga vlada. Želi kdo razpravljati? Ker ni razpravljalcev, zaključujem razpravo.
Prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem še amandma k 16. členu, ki ga predlaga tudi vlada. Želi kdo razpravljati? Razpravljavcev ni, prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Ali je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasovati moramo še o členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi ta člen sprejeli.
Prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Kdo želi besedo? Ni razpravljavcev, zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Opravili smo razpravo in glasovanje o posameznih členih. Razpravljati in glasovati moramo še o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati? Ni razpravljavcev. Dajem predlog naslova zakona na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? (Ni razpravljavcev.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljam navzočnost! Glasujemo, prosim še za nekoliko strpnosti. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za predlagani sklep? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Predlagam še naslednji sklep. Državni zbor bo tretjo obravnavo predloga zakona o kontroli cen obravnaval v skladu z drugim odstavkom 194. člena poslovnika. Razpravljavcev ni. Glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je tudi ta sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Obvestiti vas želim, da jutri nadaljujemo ob 10.00 uri s 26. točko dnevnega reda - ponovno odločanje o zakonu o spremembah in dopolnitvah zakona o poslancih. Potem nadaljujemo z 10., 11., 12., 13., 14.a, 14.b, 14.d, 14.e točko 17. in tako dalje. Popoldan, ko pričenjamo ob 14.30, pa s 4.a točko, če bo seveda odbor pripravil poročilo.
Vsem želim prijeten večer.
S tem prekinjam sejo državnega zbora.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 7. JULIJA 1999 OB 17.59 URI.)