Sejo je vodil Miroslav Luci, podpredsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 14.11 uri.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjam nadaljevanje 52. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščam, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Feri Horvat, Bojan Kontič, Mirko Zamernik, Jožef Jagodnik, Anton Delak, Bogomir Špiletič, Štefan Klinc za pričetek seje, Vili Trofenik, Stanislav Brenčič do 15.00 ure, Vincencij Demšar do 15.00 ure, Jurij Malovrh do 15.00 ure, Maria Pozsonec do 15.00 ure, Roberto Battelli do 15.00 ure in Davorin Terčon za pričetek seje. Prosim, da najprej ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotavljamo navzočnost v dvorani! (63 prisotnih.)
Ugotavljam, da je navzočih 63 poslank in poslancev. Tako je zbor sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so povabljeni tudi predstavniki vlade Republike Slovenije, torej tudi njih prisrčno pozdravljam. Današnje nadaljevanje 52. izredne seje bomo pričeli z obravnavo 5. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o potrošniških kreditih. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 12. točke, to je predloga zakona o matični evidenci zavarovancev in uživalcev pravic iz pokojninskega in invalidskega zavarovanja, in nato na obravnavo 13. točke, to je predloga zakona o prijavi prebivališča. Zbor bo sejo nadaljeval z obravnavo 13.ZC točke dnevnega reda, to je s predlogom zakona o mladinskih svetih, nato s 13.b, 13.d ter po dnevnem redu dalje. Ob 15.35 uri bo državni zbor nagovoril član Evropske komisije, odgovoren za širitev, komisar Günther Verheugen, zato prosim poslanke in poslance, da so takrat prisotni v dvorani. Sejo bomo pa verjetno prekinili ob 15.25, tako da se pripravimo s potrebno opremo za prevajanje do 15.35, ko bi naj bili vsi v dvorani.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA, to je NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O POTROŠNIŠKIH KREDITIH - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Želi.) Izvolite. Državni sekretar gospod Grabeljšek.
ANTON GRABELJŠEK: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane poslanke, spoštovani poslanci!
Pred vami je predlog zakona o potrošnikih kreditih, ki ga je sprejela vlada v prvi vrsti z namenom, da uresničimo eno od zavez, dano v sprejetih pogajalskih izhodiščih za področje varstva potrošnikov in zdravja in seveda s sprejetim državnim programom za prevzem pravnega reda Evropske unije. Republika Slovenija se s temi dokumenti zavezuje, da se bo uskladila s tremi direktivami Evropske unije, namenjenimi poenotenju predpisov o potrošnikih kreditih v državah članicah, s ciljem zaščite potrošnika kot šibkejše stranke v pogovornem procesu. Zato je sprejela zakon o potrošniških kreditih in se obvezala, da bo sprejet do konca leta 2000 in da bodo uveljavljena njegova določila najkasneje do 1. marca 2001.
Drugi bistveni vzrok, zaradi katerega smo prelagali tudi ta zakon, pa so dejanske potrebe pri nas doma po ureditvi tega področja. Znano je, da je v zadnjih nekaj letih vzporedno s trendom padanja realnih obrestnih mer v bankah in hranilnicah začel naraščati neobrestni del prihodkov v obliki raznih provizij in nadomestil raznih stroškov. Potrošnik pravzaprav ni vedel, koliko ga bo najeti kredit stal, prav tako je bilo praktično nemogoče primerjati razne ponudbe med seboj, znani so spori okoli obračuna obveznosti predčasnega odplačila stanovanjskih kreditov, ki so se reševali celo pred sodišči. Znano je tudi, da dajejo nekatere posojilnice in zastavljalnice potrošnikom kredite pod izjemno neugodnimi pogoji, po obrestni meri na meji oderuštva in z zahtevo po zastavi "bianco" akceptiranih čekov za zavarovanje njihovega odplačila.
Bistvo predlaganega zakona je prav odprava navedenih pojavov. Zato upam, da boste delili z menoj mnenje, da bi morali iz vsebinskih razlogov sprejeti zakon celo v primeru, da še dolgo ne bi vstopili v evropske povezave. Določbe predloga zakona se nanašajo na potrošniške kredite v najširšem pomenu besede. Sem spadajo: prodaja na odloženo plačilo, posojilo kot vsaka oblika gotovinskega kredita, prekoračitve na tekočem računu ali kreditne kartice s kreditno opcijo ter posebni finančni dogovori, kot so na primer "leasing" pogodbe. Iz dometa zakonske ureditve so izvzete le nekatere vrste kreditiranja, za katere se ocenjuje, da so posebna zaščita potrošnika, da posebna zaščita potrošnika ni potrebna ali bi ta pomenila nepotrebno administrativno breme, ali pa bi jih bilo potrebno bistveno drugače urediti, kot velja za hipotekarne kredite. Predlog zakona za določene skupine kreditnih pogodb zahteva minimalne predpisane sestavine v pisni obliki z namenom, da dobi potrošnik ustrezno informacijo o pogojih in skupnih stroških kredita ter drugih pravicah in obveznostih.
Predlog zakona uvaja pojem skupnih stroškov oziroma efektivne obrestne mere ter formulo za njun izračun. Vanj so poleg pogodbene obrestne mere vključene vse ostale obremenitve, vezane na odobreni kredit. Potrošnik bi bil na ta način bolje seznanjen, koliko ga bo najem kredita stal. Efektivna obrestna mera je po tem predlogu zakona obvezna sestavina vseh tistih oglasov in kreditnih pogodb, kjer se navajajo obrestne mere ali stroški. S tem bo zagotovljena medsebojna primerljivost različnih oglasov in ponudb, v določenih primerih se zahteva tudi reprezentativen primer izračuna skupnih stroškov.
Predlog zakona prepoveduje uporabo čeka ali menice za zavarovanje plačil kreditnih obveznosti od 1. januarja naslednjega leta dalje. Z določitvijo načina izdelave obračuna v primerih predčasnega odplačila kredita se zagotavlja pravičen obračun obveznosti plačila za potrošnika. Dajalci kredita morajo po tem predlogu zakona pridobiti dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, ki ga za banke in hranilnice izdaja Banka Slovenije, za ostale dajalce kreditov, razen za republiški stanovanjski sklad, pa dajejo kredite za zaposlene, to se pravi za delodajalce, ki dajejo kredite za zaposlene, in neprofitne organizacije, ki dajejo kredite za socialne ali izobraževalne namene - ti so izvzeti. Za ostale bo torej dajal dovoljenje urad Republike Slovenije za varstvo potrošnikov.
Z namenom, da ne bi po nepotrebnem ogrožali dejavnosti dajalcev kreditov, ki morajo po predlogu tega zakona pridobiti dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja, zanje uvajamo prehodno obdobje, v katerem še lahko opravljajo dosedanje posle potrošniškega kreditiranja po pogojih tega zakona. Kajti v korist potrošnika je tudi neka raven zdrave konkurence med različnimi dajalci kreditov.
Nadzor nad izvrševanjem določb zakona bo po predlogu zakona v bankah in hranilnicah izvajala Banka Slovenije, med ostalimi dajalci kreditov in vsemi kreditnimi posredniki pa tržni inšpektorat Republike Slovenije.
Že v času izdelave zakona so potekala intenzivna usklajevanja vsebine zakona z vsemi zainteresiranimi stranmi, kot so ministrstvo za finance, Banka Slovenije, tržni inšpektorat, združenje dajalcev kreditov. Intenzivna usklajevanja so nadalje potekala tudi v dosedanjem parlamentarnem postopku pri pripravi predloga amandmajev glede na mnenje posebej sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve vašega državnega zbora.
K predlogu zakona smo na osnovi mnenja sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve, in seveda usklajeno na odboru za gospodarstvo, pripravili sorazmerno veliko število amandmajev, ki jih je odbor za gospodarstvo potem predložil kot svoje amandmaje. Večji del amandmajev je tehnične narave, ki delajo zakon nekoliko bolj razumljiv, natančneje definiran in bolj konsistenten, predvsem glede dosledne uporabe izbranih in opredeljenih izrazov. Le nekaj predlaganih amandmajev vsebino nekoliko bolj dopolnjuje ali vsebino v nekoliko večji meri spreminja.
Spoštovane poslanke in poslanci! Želim si in pričakujem, da boste predlog zakona o potrošniških kreditih skupaj s predlogom amandmajev odbora za gospodarstvo državnega zbora sprejeli in s tem zagotovili višji standard zaščite potrošnika v Republiki Sloveniji ter ne nazadnje s tem tudi nekoliko bolj prispevali k ugodnemu poročilu o napredku Slovenije pri približevanju Evropski uniji v pravnem redu za letošnje leto.
V kolikor bo pri posameznih členih, ki so zelo finančno- tehnične narave, potrebno, bo sodelovala tudi kolegica iz urada za potrošnike, Marija Batista. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Grabeljšku, državnemu sekretarju ministrstva za ekonomske odnose in razvoj.
Predlog zakona je obravnaval odbor za gospodarstvo kot matično delovno telo. Prosim poročevalca Izidorja Rejca, da predstavi mnenje odbora k predlogu zakona.
IZIDOR REJC: Spoštovani gospod podpredsednik, gospe in gospodje! Odbor za gospodarstvo je obravnaval 14.7.2000 predlog zakona o potrošniških kreditih in ugotovil, da je bilo sicer precej amandmajev, vendar potrebnih, zato da je tekst bolj kompatibilen, da je dejansko usklajen z evropsko zahtevo, po eni strani, po drugi strani pa tudi, da so se nekateri izrazi nadomestili z boljšimi, se pravi, da je precej redakcijskih popravkov. Res je pa tudi, da je bilo na samem odboru za gospodarstvo, ko smo obravnavali amandmaje, ugotovljeno, da je bilo to usklajevanje z vsemi, ki smo jim naročili, to se pravi od predlagatelja do Banke Slovenije, potem seveda tudi gospodarske zbornice in ostalimi in da je bilo zelo usklajeno, tako da ni bilo nobenih posebnih problemov pri sami pripravi in seveda sprejemanju amandmajev.
Res je tudi to, da kot je bilo prej povedano s strani državnega sekretarja, da ta efektivna obrestna mera seveda izhaja iz določene formule, ki je precej zakomplicirana, vendar je pa gotovo tista, ki bo morala biti vsem na voljo, da jo spozna, da vidi, da se na osnovi nje napravi ta izračun amortizacijskih itn., skratka, da je zadeva evidentna. Prvič.
Drugič. Vemo tudi, da kakorkoli gledamo ta zakon, morda površno, da ni tako pomemben. Menimo, da je zelo pomemben, mnogo bolj, kot izgleda, je konec koncev to le velik prispevek k temu, da bodo potrošniki nekako zaščiteni, saj bo nad njimi bdela predvsem Banka Slovenije, nad tistimi, ki bodo dajali kredite s strani banke in hranilnic, in pa seveda ministrstvo nad ostalimi, ki bodo tudi kreditodajalci. Se pravi, vsebovani so v zakonu tudi vsi elementi, ki jih mora pogodba imeti, tako, da bo lahko vsak, kdorkoli jo bo sklepal vedel oziroma vsak bo vedel, da vsebuje elemente, ki jih določa zakon in na osnovi tega bo ta zaščita gotovo bistveno boljša in pa red na tržišču.
Glede na to, da je gotovo ta formula o efektivni obrestni meri, lahko rečem, komplicirana, pa gotovo ne vsebuje čisto evropskih elementov, ker je še pri nas določena inflacija, ki sicer je pod 10, vendar še zmeraj previsoka, še zmeraj vsebuje temeljno obrestno mero, ki je gotovo neka dediščina, ki se je bo treba rešiti. In zato je tudi odbor za gospodarstvo imel za potrebno, da predlaga državnemu zboru, da predlaga vladi, da prouči možnost za čimprejšnjo odpravo temeljne obrestne mere, kar seveda pomeni tudi večjo varnost potrošnika, seveda tudi ugodnejše pogoje kreditiranja.
Odbor za gospodarstvo predlaga, da voljno te amandmaje obdelamo in da jih sprejmete in da tako zakon damo svojemu namenu. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Izidorju Rejcu. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Gospod Kelemina, izvoli.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa za besedo. Spoštovani vsi skupaj! Poslanska skupina Socialdemokratske stranke v celoti podpira predlog zakona o potrošniških kreditih, hitri postopek. Z vsemi temi razlogi, ki jih je gospod Grabeljšek navedel v svoji obrazložitvi kot predstavnik predlagatelja, se strinjamo. Prav gotovo bo zakon prispeval k preglednosti, natančnosti, kontroli in vsem tistim sodobnim pogledom, ki seveda so elementi skupnih prizadevanj evropske skupnosti. Je pa dejstvo, da seveda potrošniške kredite predvsem uporabljajo preprosti ljudje oziroma ljudje, ki si nekako poskušajo zagotoviti neke materialne dobrine in včasih tudi socialno varnost za to, tudi včasih socialno varnost, tako da seveda tisti najbogatejši sloji prav gotovo po teh potrošniških kreditih ne posegajo in prav zaradi tega je potrebno tako natančno določiti določene elemente, da ne bi bili ti ljudje, ki so prisiljeni tako rekoč včasih se posluževati dražjega načina življenja, kot je v resnici, da ne bi bili izkoriščeni in da bi se jim nudila tudi vsa strokovna podpora in pa tudi učinkovita zakonska ureditev.
Mi menimo, v naši poslanski skupini, da je ta segment dovolj pozitivno urejen in da bo prispeval k tej preglednosti in transparentnosti, zato bomo seveda zakon skupaj z vsemi amandmaji podprli. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegu Kelemini, ki je govoril v imenu poslanke skupine Socialdemokratske stranke. Želi še katera od poslanskih skupin? (Ne želi.) Potem zaključujem ta del in dajem besedo poslankam in poslancem. Pisno prijavljenih ni, vsi ostali ste omejeni na 5 minut. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na obravnavo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Ugotavljamo sklepčnost, prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Razpravo pa bomo vodili na podlagi pregleda amandmajev z dne 14.7., to je v bistvu prvo dodatno poročilo k predlogu zakona o potrošnikih kreditih, hitri postopek. Pod točko 5 je označeno, datirano pa z 14.7.2000. Upam, da imate to na klopeh, tako da lahko preidemo na obravnavo amandmajev.
Prehajam k členu 2, h kateremu je podan en amandma. Odpiram razpravo o 2. členu in amandmaju pod številko 1 k 2. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena k 2. členu? (54 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Glasujemo še o 2. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen v celoti? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 3. člen in dva amandmaja k členu 3. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati o 3. členu in o obeh amandmajih? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej odločamo o amandmaju pod številko ena. Ugotavljam prisotnost! (44 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost - prvič je bilo malo prehitro. (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena k 3. členu? (47 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dve prav tako sprejet.
Odločamo še o 3. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 3. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 5. člen in amandma k 5. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 5. členu pod številko ena v celoti sprejet.
Sedaj še glasujemo o 5. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.) Ugotavljam, da je 5. člen v celoti sprejet.
Sedaj imamo še amandma k naslovu 3. poglavja: "Spremeni se naslov 3. poglavja, tako da se glasi: 'Obveznosti pred sklenitvijo kreditne pogodbe - vsebina kreditne pogodbe'." Želi kdo razpravljati o naslovu 3. poglavja? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k naslovu 3. poglavja sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in tri amandmaje k 6. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zato jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 6. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Glasovati moramo še o 6. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 6. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 7. člen in dva amandmaja k 7. členu. Odpiram razpravo. Ker ni želje po razpravi, jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet. Glasujemo še o členu 7 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Malo je bilo prehitro, bomo ponovili. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 7. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 9. člen in amandma pod številko 1 k 9. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Malo koncentracije prosim, ker drugače bomo šli prepočasi. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 9. členu sprejet.
O 9. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 9. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in dva amandmaja, ki sta vložena k 10. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej glasujemo o amandmaju pod številko 1. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Še o 10. členu v celoti odločamo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma oziroma da je 10. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 11. člen in oba amandmaja pod številko 1 in 2 k 11. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje, zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 11. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2 k 11. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločamo še o 11. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.) Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? Torej o 11. členu v celoti glasujemo. (Nihče.)
Ugotavljam, da je 11. člen v celoti sprejet.
Prehajamo k 13. členu, h kateremu sta vložena dva amandmaja. Odpiram razpravo. Ni želje. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 13. členu (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Glasujmo še o 13. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 13. člen sprejet.
V razpravo dajem 14. člen in amandma k 14. členu. Ne želi nihče razpravljati. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 14. členu sprejet.
Še o 14. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (40 poslancev.) Malo je bilo prehitro, oprostite. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 14. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 15. člen in amandma k 15. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje o amandmaju k 15. členu. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 15. členu sprejet.
Še o 15. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je sprejet.
Prehajamo k 16. členu, h kateremu so vloženi trije amandmaji. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 16. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva k 16. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko tri. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je tudi amandma tri sprejet.
O 16. členu v celoti odločamo. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 16. člen sprejet.
V razpravo dajem 17. člen, h kateremu je vloženih pet amandmajev. Odpiram razpravo k 17. členu in k vsem petim amandmajem. Ni želje po razpravi. Zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena k 17. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko tri. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko tri sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko štiri. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko štiri sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod število pet. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko pet sprejet.
Odločamo še o 17. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za 17. člen v celoti? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 17. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 18. člen in vse štiri amandmaje, ki so vloženi k temu členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko ena k 18. členu? (47 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko ena sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Glasovati moramo še o 18. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 18. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 20. člen in amandma k 20. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zato jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 20. členu? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet; člen je v celoti spremenjen, zato o 20. členu ni treba posebej glasovati.
In že prehajamo na odločanje oziroma najprej razpravo o 21. členu in amandmaju k 21. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 21. členu sprejet.
Odločati moramo še o 21. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 21. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 22. člen in vseh pet amandmajev, ki so vloženi k 22. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zato jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju pod številko 1. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Ugotovimo prisotnost za odločanje o amandmaju pod številko 3! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (34 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! Torej odločamo o amandmaju pod številko 5. (57 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je tudi amandma pod številko 5 sprejet.
Še o 22. členu v celoti moramo glasovati. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 23. člen in amandma k 23. členu. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
O členu 23 moramo še glasovati. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 23. člen sprejet.
V razpravo dajem 24. člen in kar šest amandmajev. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ni želje, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej o amandmaju pod številko 1 k 24. členu. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (51 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost, pardon. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (37 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 5 sprejet.
Odločamo o amandmaju pod številko 6. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Malo prehitro. Ugotavljamo torej prisotnost za odločanje o amandmaju pod številko 6. (46 poslancev.)
Kdo je za amandma pod številko 6? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 6 sprejet.
Še o členu 24 v celoti moramo glasovati. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 24. člen sprejet.
V razpravo dajem 25. člen in amandma k 25. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 25. členu? (44 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 25. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (43 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 25. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 26. člen in pet amandmajev k 26. členu. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 26. členu? (37 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 k 26. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 3. Ugotavljamo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Kdo je proti? (7 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 3 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 4. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 4 sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 5. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 5 sprejet.
Še o 26. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 26. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 28. člen in amandma k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 28. členu sprejet.
Še o členu 28 v celoti moramo glasovati. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 28. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 29. člen in amandma k 29. členu. Ni želje po razpravi, zato zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 29. členu sprejet.
Še o 29. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 29. člen sprejet.
Imamo še dodatni sklep, ki ga predlaga odbor: "Odbor državnega zbora za gospodarstvo predlaga državnemu zboru Republike Slovenije, da predlog zakona o potrošniških kreditih obravnava in sprejme po hitrem postopku skupaj z amandmaji odbora." Torej o tem sklepu ni potrebno glasovati, ker je že bilo v začetku ugotovljeno, da gremo po hitrem postopku.
Zato prehajamo na odločanje o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi več nihče besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Ni želje po razpravi, zato jo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (47 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Če kdo želi k členom, ki so bili v drugi obravnavi sprejeti, vložiti amandmaje, prosim, da to stori takoj. Če ni želje, sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? Ker ne želi nihče razpravljati in ni dodatnih amandmajev, sprašujem sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, ali je predlog zakona usklajen? (Je.)
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (51 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je zakon v celoti sprejet.
Tu je še dodatni sklep, ki se glasi (imate ga tudi v gradivu): "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da v smeri zaščite oziroma varstva potrošnika prouči možnost postopne odprave temeljne obrestne mere in prehod na enotno obrestno mero." Gospod Izidor Rejc, želite k temu sklepu kaj dodati? (Ne.)
Glasujemo o dodatnem sklepu. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem je točka 5 zaključena.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - DRUGA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O MATIČNI EVIDENCI ZAVAROVANCEV IN UŽIVALCEV PRAVIC IZ POKOJNINSKEGA IN INVALIDSKEGA ZAVAROVANJA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko kot matično delovno telo.
Prosim poročevalca, ali želi predstaviti mnenje? Želi. Izvolite, gospa Majda Zbačnik-Kregelj.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Naš odbor je ta predlog obravnaval na 66. seji, in sicer 5.7.2000. Predstavnica Vlade Republike Slovenije je povedala na odboru, da je predlog zakona za drugo obravnavo pripravljen v skladu s stališči državnega zbora in mnenjem sekretariata. Tudi sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve ugotavlja, da je predlagatelj pripravil besedilo v skladu s 178. členom. Predlagatelj je tudi ustrezno upošteval vse pripombe, vse njihove pripombe, pri čemer pa je posebej pojasnil razloge, zakaj nekaterim stališčem ni mogel slediti. Glede na to, da ni bilo posebne razprave k predlaganemu besedilu predloga zakona, so člani odbora podprli amandmaje vlade, svojih pa niso oblikovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa predsednici odbora za zdravstvo, delo, družino in socialno politiko. Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? Ni želje. Potem prehajamo na obravnavo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Obstajajo torej štirje amandmaji vlade. Vi jih nimate. Poslanci jih verjetno nimate, tako da bomo razpravljali pač o posameznih amandmajih oziroma o posameznih členih predloga zakona, v celoti. Poslanske skupine so bile pozvane. To je druga obravnava. Druga obravnava. Kolega Potrč mislim, da ne boste zamerili, lahko se pa vključujemo v diskusijo, v razpravo po posameznih členih. Torej prehajamo na obravnavo amandmajev.
Zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika razpravlja in glasuje skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev. Prehajamo na odločanje o tem predlogu. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Sedaj pa prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Torej odpiram razpravo o 8. členu in amandmaju k 8. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Izgleda, da nas je nekoliko več. Poskušajmo doseči sklepčnost. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 8. členu? (41 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 8. členu sprejet.
Odločamo še o 8. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za 8. člen v celoti? (43 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 8. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 22. člen in amandma k 22. členu, to je amandma vlade Republike Slovenije. Matično delovno telo ga podpira. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (30 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma k 22. členu sprejet.
Ugotoviti moramo oziroma potrditi moramo še 22. člen v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 22. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 23. člen in amandma k 23. členu - vlade Republike Slovenije. Odpiram razpravo. Ni želje po razpravi. Zaključujem in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (47 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 23 členu? (46 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 23. člen v celoti sprejet.
Prehajamo na 57. člen, torej odpiram razpravo k 57. členu in amandmaju pod številko 1 - amandma vlade Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 57. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (29 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je 57. člen sprejet.
Sedaj prehajamo torej še na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? Izvolite, kolega Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Jaz bi rad samo zbor opozoril, da sem posebej zadovoljen tudi z opozorilom, ki so ga dali predstavniki vlade v zvezi s 27. in 67. členom zakona. Šlo je namreč za to, da smo vsi skupaj, skupaj s predstavniki vlade, v prvi obravnavi spregledali, da je en problem, na katerega smo pač bili v matičnem delovnem telesu na moje opozorilo pozorni, dejansko v zakonu rešen. To je vprašanje, da morajo delodajalci obvestiti tudi delojemalca o vloženi prijavi v zavarovanje, da bi ta lahko reagiral, če te prijave ne dobi in da je izostanek od takšnega obvestila tudi prekršek, ki ga pač delodajalec stori, če tega ne stori. Ker je to urejeno v 27. in 67. členu, je tudi gospa predsednica odbora imela prav, ko je rekla, da je zadovoljna s tistimi pojasnili glede stališč, ki jih ni bilo treba sprejeti, pa smo jih v prvi obravnavi v zakonu oblikovali. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč. Želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da so preostali členi sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Zato prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (51 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi Vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s tem sklepom kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet. S tem pa zaključujem to točko dnevnega reda. Dodatnega sklepa ni.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA (imamo še deset minut časa) - PREDLOG ZAKONA O PRIJAVI PREBIVALIŠČA, DRUGA OBRAVNAVA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca ali pa namestnika, da predstavi mnenje odbora o predlogu zakona. (Ni želje.) Želi besedo predstavnik sekretariata za zakonodajo in pravne zadeve? (Ne želi.) Želijo besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.)
Prehajamo na odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Najprej zboru predlagam, da skladno z drugo alineo 189. člena poslovnika po končani razpravi in glasovanju o amandmajih in členih razpravlja in glasuje o preostalih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Predlagani sklep ne bo sprejet, če mu bo nasprotovala najmanj ena tretjina navzočih poslancev.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Prehajamo na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih (imate jih na klopeh - pregled amandmajev k predlogu zakona o prijavi prebivališča, druga obravnava, z dne 13.7.2000).
V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu; predlagatelj je odbor za notranjo politiko in pravosodje. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (35 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 k 2. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 2. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 2. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 7. člen in dva amandmaja k 7. členu; prvi je amandma vlade Republike Slovenije, drugi je amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? Ni želje po razpravi, zato jo zaključujem.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 7. členu? (42 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo oziroma na odločanje dajem drugi amandma. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 2 k 7. členu. (39 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet.
Odločati moramo še o 7. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za člen 7 v celoti? (41 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 7. člen sprejet.
Posebej imate v materialu amandma k 8. členu. V razpravo dajem 8. člen in amandma k 8. členu. To je skupina poslancev s prvopodpisanim Vilijem Trofenikom. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (53 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma k 8. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 8. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
Prehajamo na odločanje oziroma v razpravo dajem 12. člen in amandma Vlade Republike Slovenije k 12. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje, zato razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 12. členu? (37 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 12. členu v celoti glasujemo. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (33 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 12. člen v celoti sprejet.
V razpravo dajem 15. člen in amandma odbora za notranjo politiko in pravosodje k 15. členu. Želi kdo razpravljati? Ni želje, zato razpravo zaključujem. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 15. členu sprejet.
Še o 15. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 15. člen sprejet.
V razpravo dajem 21. člen in amandma Vlade Republike Slovenije k 21. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 21. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o 21. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Kdo je proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 21. člen sprejet.
V razpravo dajem še 28. člen in amandma vlade Republike Slovenije k 28. členu. Ugotavljamo prisotnost! Ni želje po razpravi. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 28. členu? (48 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še o 28. členu v celoti glasujemo. (42 prisotnih.) Še enkrat ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
S tem smo končali odločanje o amandmajih.
Jaz pa mislim, da vseeno rabimo 10 minut, da se pripravimo za razgovor z gospodom komisarjem Günterjem Verheugenom, zato bi prekinil to točko dnevnega reda. Prosim, da se opremite z vsem potrebnim, malo pospravite po dvorani, tudi mi bomo tu za mizo poskušali. Nadaljujemo pa predvidoma takoj po odhodu gospoda komisarja, pet minut po njegovem odhodu nadaljujemo s to točko, predvidoma pa ob 16.30, 16.15 do 16.30, bomo nadaljevali.
(Seja je bila prekinjena ob 15.26 uri in se je nadaljevala ob 15.12 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolegice in kolegi, poslanke in poslanci, ministri, predstavniki vlade, spoštovani gostje. Želel bi, da bi bili točni - ura je 15.33, približno ob 15.35 pričakujemo prihod gospoda komisarja. Zato bi prosil, da zasedete svoja mesta. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: .../Aplavz./... Spoštovane poslanke in poslanci. V veliko čast mi je, da lahko v imenu vseh nas v Državnem zboru Republike Slovenije pozdravim visokega predstavnika Evropske unije, člana evropske komisije, odgovornega za širitev, komisarja, gospoda Günterja Verheugena in njegovo delegacijo.
Državni zbor je v tem sklicu na področju harmonizacije slovenske zakonodaje z evropsko opravil veliko in zahtevno delo, kar je bilo mogoče predvsem zaradi dobrega sodelovanja vseh parlamentarnih strank ob tem vprašanju. Spoštovanega gosta prosim, da nagovori poslanke in poslance državnega zbora, na koncu pa odgovori tudi na nekaj njihovih vprašanj. Prosim, gospod komisar.
GÜNTER VERHEUGEN: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci in poslanke, vaše ekselence, dame in gospodje. V veliko čast mi je, da vas lahko danes tukaj nagovorim. To je moj prvi uradni obisk v Sloveniji, odkar sem prevzel posle komisarja, odgovornega za širitev, in vem, da je tudi obisk, ki je bil že dolgo pričakovan. V zadnjem desetletju je prišlo do izjemno pomembnih sprememb v srednji in vzhodni Evropi, vključno z vašo državo. Slovenija si je izborila neodvisnost. Vzpostavljen je bil politični sistem, ki temelji na demokraciji in vladavini prava. Načela proste trgovine so se začele ukoreninjati v nekdanji centralnoplanski ekonomiji. Slovenija pa je stopila na zgodovinsko pot včlanjevanja v Evropsko unijo.
Najpomembnejše politično vprašanje zadnjega desetletja je bilo to, kako se bo preostala Evropa odzvala na razvoj dogodkov v vzhodni in srednji Evropi. Odločitev, ki je na koncu padla, je bila začeti verjetno največji in najpomembnejši projekt v zgodovini evropske diplomacije. Začeli smo namreč ustvarjati enotno Evropo. Širitev je zelo tehnična beseda in moram reči, da imam raje besedo ustvarjanje evropske enotnosti. Obstajajo določene skrbi na obeh straneh. Vem, da obstajajo skrbi v državah kandidatkah, kot je tudi Slovenija, da je morda nevarno, še posebej za majhno državo, da vstopi v to veliko Evropsko unijo, da obstaja nevarnost izgube nacionalne identitete, kulturne identitete, da boste izgubili svoj vpliv v regiji, da vaš glas ne bo več slišen in prepoznan v svetu.
Moram vam povedati, da takšni strahovi niso utemeljeni, ravno nasprotno. Evropska unija brani nacionalno identiteto, brani kulturno identiteto in lahko vam povem iz lastnih izkušenj, da raznolikost nacionalnih in kulturnih identitet ne slabi Evrope, ravno nasprotno, vse to doprinese k našim prednostim in to nam daje velik potencial ustvarjalnosti. To nam daje številne priložnosti, predvsem pa ustvarja območje individualnih svoboščin. Zato mislim da ni razloga, da bi se bali, da bo Evropska unija uničila nacionalno ali kulturno identiteto. Imamo celo programe, ki podpirajo kulturno identiteto.
Kar pa zadeva vpliv in nacionalno suverenost, mislim, da velja razmisliti, zakaj večje države kot so Španija, Francija, Združeno kraljestvo ali Nemčija, zakaj so se te države združile. Zato, ker so razumele, da v modernem svetu, v svetu z globalnim gospodarstvom nacionalna država nima dovolj moči, da bi branila lastne interese, zato se moramo združiti in to početi skupaj. V Evropski uniji so države članice enake, enakopravne. Majhne države imajo isto pravico do sodelovanja kot večje države. Evropska unija ne temelji na denarju, to ni nek stroj za prerazporejanje denarja. Evropska unija temelji na vrednotah, na skupnih evropskih vrednotah, vrednotah, ki smo jih vzpostavili kot nauk, ki smo se ga naučili v svoji zgodovini, to je demokracija, vladavina prava, zaščita manjšin in spoštovanje človekovih pravic.
Prav tako obstajajo skrbi na strani držav članic. Nekatere so zaskrbljene, da bo večja Evropska unija imela težave s sprejemanjem odločitev. In moram jasno povedati, da ni razloga meniti, da bodo nove države članice iz srednje in vzhodne Evrope manj integracijsko naravnane kot obstoječe države članice; in ni razloga verjeti, da nove države članice zanimajo samo regionalni strukturni skladi, da jih zanima samo denar. Napačno je meniti, da je močna želja, še posebej držav v srednji in vzhodni Evropi, postati člani Evropske unije, da je to povezano z gospodarskimi zadevami. Tu ne gre za to, da bomo imeli večji avto ali pa bazen na vrtu, ne gre za višji standard življenja, in ljudje v vaših državah ne pričakujejo nekega denarja z nebes, ampak to, kar želite, za čemer stremite, je povezano s tradicijo Evropske unije, povezano je z duhom, z ustanovitelji Evropske unije. Spomnite se, točno pred 50 leti je bila ustanovljena prva organizacija evropske enotnosti, to je bila Evropska skupnost za premog in jeklo. Razlog tu ni bil razdeljevati kvote za jeklo, ampak razlog je bil združiti strateške resurse, strateške vire bivših sovražnic, da bi s tem zagotovili, da teh resursov ne bodo uporabljale za nove vojne. Šlo je torej za mir, ne za gospodarstvo. No, in iz tega je zrasla gospodarska skupnost. In če se spomnite, je prišlo še do enega, zelo pomembnega kroga širitve - Španija, Portugalska, Grčija. Tu ni šlo za gospodarstvo, te države so hotele vstopiti v Evropsko unijo in mi smo jih želeli imeti za članice, ker se je prebivalstvo v teh državah želelo znebiti diktatorstva. Hotele so si zagotoviti, da se to nikoli več ne bi zgodilo. Zdaj pa so tu države srednje in vzhodne Evrope in popolnoma sem prepričan, da je razlog, zakaj vi želite postati člani Evropske unije, in razlog, zakaj vas mi želimo sprejeti kot člane, ta, da ste naredili in sprejeli jasno odločitev: želite biti del tiste Evrope, ki predstavlja vrednote, ki sem jih prej opisal. Enkrat in za vselej hočete dokazati, da ste del Evrope, strpnosti, miru in humanosti, del Evrope, ki spoštuje človekovo dostojanstvo, in da niste del Evrope, ki uporablja vojno, ki uporablja konflikte in ki neti vojne. Gre za izbiro, ki jo imamo v Evropi. Vi ste izbrali in Evropska unija je najboljši način, najboljše orodje za vzdrževanje le tega. Vem seveda, da obstajajo tveganja, ampak zelo jasno moramo povedati, vi, v vaši družbi in mi, v državah članicah, moramo zelo jasno povedati, da so tveganja večja, če ne vstopite v unijo, če tega ne storite. Mi smo prepričani, ali bo mir in stabilnost preživela v tem delu Evrope. Če tega ne storite, ne moremo zagotoviti, da bo območje demokracije in območje vladavine prava povečano.
Če torej nekatere države članice ali posamezniki v nekaterih državah članicah podajajo pritožbe, da bo širitev zelo draga, naj vam povem, da v tem primeru pridobijo vsi, obe strani bosta pridobili, tako politično kot gospodarsko. Ustvarili bomo stabilen, politični okvir. Ta stabilni politični okvir bo privabljal dodatne naložbe. To bo pomenilo večjo gospodarsko rast in ogromno bo novih priložnosti za naložbe, končno bo prišlo do večje zaposlenosti in več služb.
Spoštovani poslanci! V Slovenijo prihajam v zelo pomembnem trenutku političnega življenja vaše države. Pred kratkim je bila izvoljena nova vlada in parlamentarne volitve se bližajo. V obdobju tranzicije vedno obstaja tveganje, da se pozornost preusmeri stran od vsakodnevnega vodenja države. In tukaj je veliko na kocki. Gre za nedokončane strukturne reforme, od katerih bo odvisen prihodnji razcvet in članstvo v Evropski uniji. Ta naloga predstavlja velik izziv, ampak prepričan sem, da bosta slovenska vlada in slovenski parlament sposobna to nalogo opraviti.
Že večkrat med svojim obiskom sem ponovil, da je Slovenija ena od nedvomno vodilnih držav v pristopnih pogajanjih. In to ni slučajno. Gre za rezultat prizadevanj Slovenije do sedaj, prizadevanj, ki so vodile do pomembnega napredka, ne le na papirju, ampak tudi na terenu, kjer je to dejansko pomembno. Nauk za prihodnost je torej preprost. Če bo Slovenija nadaljevala s tempom reform, bo med prvimi novimi članicami Evropske unije. In to si velja zapomniti, še posebej zdaj, ko so se pristopna pogajanja pomaknila v bolj vsebinsko fazo. Vsa vprašanja so zdaj na mizi. Manj problematična so že ali pa bodo relativno hitro rešena, naša pozornost pa se bo vedno bolj osredotočala na samo jedro pogajanj. Nekatera težavna vprašanja, ki jih bo potrebno rešiti v pogajanjih, so že dobro poznana: kmetijstvo, okolje, pravosodje in notranje zadeve, prosti pretok ljudi, regionalna politika. Ni presenetljivo, da so temeljna vprašanja na teh področjih skupna vsem državam kandidatkam, vendar pa je obseg teh težav močno različen od enega primera do drugega. To je razlog, zakaj je potrebno načelna razlikovanja, ki je temelj pristopnih pogajanj in zakaj je to načelo lahko prednost za najbolj pripravljene kandidatke. Zato dobre priprave na pristop pomenijo nekaj, kar se lahko izplača v napredku pri pogajanju.
Vem, da v Sloveniji vlada veliko nacionalno soglasje glede članstva v Evropski uniji. To je izbira, ki ste jo sprejeli Slovenci sami in ta velika enotnost mišljenja lahko zgolj olajša priprave na pristop. Odseva se tudi v prednosti, ki je vse slovenske vlade dajejo evropskim zadevam. Dokaz tega je tudi odločenost slovenskega parlamenta nadaljevati z delom, ki ga je potrebno opraviti, da Slovenija ne bo zaostajala na poti k članstvu v Evropski uniji.
Veliko pohvalnega lahko rečem glede slovenskih gospodarskih dosežkov. Razvoj ključnih dejavnikov, kot je makroekonomska stabilnost, rast ali stopnje dohodkov potrjujejo, kar je komisija dejala že leta 1997, ko je izdala mnenje o slovenski prošnji za članstvo. Citiram: "Slovenijo lahko razumemo kot delujočo tržno ekonomijo, ki bi morala biti sposobna prenesti konkurenčne pritiske in tržne sile znotraj Unije na srednji rok pod pogojem, da zmanjša togost svojega gospodarstva." Slovenci ste lahko ponosni na te dosežke, ne smete pa pozabiti na izzive, ki ležijo v prihodnosti. Liberalizacijo gospodarstva na področjih kot so bančništvo, zavarovalništvo ali gospodarske javne službe je potrebno opraviti čimprej. Kot po v vseh ostalih državah kandidatkah bo reforma javne uprave ključnega pomena, da boste lahko obveznosti članstva popolnoma in do polne mere izvajali in da to ne bo ostala črka brez pomena. To bo nedvomno pomembna naložba, ki bo prinesla lep izkupiček v prihodnjih letih. S tem pa prehajam na ključno vlogo, ki jo igra parlament v tem procesu.
Priprave na pristop vključujejo pravočasni sprejem zakonodaje, ki prinaša evropski pravni red v nacionalno zakonodajo. Tukaj so ključni zakoni te vrste, ki jih je potrebno sprejeti, npr. zakonodaja o liberalizaciji telekomunikacij, predlagani amandmaji zakona o gospodarskih družbah in pa zakonodajne spremembe, ki so potrebne za zaprtje prostocarinskih prodajaln na slovenskih kopenskih mejnih prehodih. Obveščen sem o tem, da je slovenski parlament, kot tudi slovenska vlada, dala prednost evropskim zakonom. Prepričan sem, da se bodo ta prizadevanja okrepila in da bodo obrodila sadove v bližnji prihodnosti. Dovolite, da sedaj v zadnjem delu svojega nagovora obravnavam, verjetno najbolj pogosto postavljena vprašanja v procesu širitve: kdaj, kako, kdo. Kdaj bo Slovenija postala članica unije? Za države kandidatke je to seveda ključno vprašanje, ampak edino pošteno je reči, da ob vsej dobri volji na svetu danes ni mogoče določiti datuma pristopa za Slovenijo ali pa za katerokoli drugo državo kandidatko, ne da bi se spustili v špekulacije.
Naj bom jasen. Trdno sem prepričan, da bomo potrebovali časovni načrt širitve - prej ali slej. Da bi zagotovili javno podporo včlanjevanja v Evropsko unijo, morajo države kandidatke videti neko luč na koncu tunela. To pa lahko storimo na odgovoren način le, ko bomo bolje vedeli, koliko časa bodo države potrebovale za zaključek pogajanj in za izvajanje evropskega pravnega reda. Ampak morate vedeti, spoštovani poslanci, da ne bo prišlo do nikakršnega zaostanka v pogajanjih in da Evropska unija vas pričakuje. Seveda, kot veste, že imamo nek datum, to ni datum pristopa, ampak datum priprave institucije Evropske unije na širitev - to je konec leta 2002. To je cilj, ki so si ga zadale države članice same, in močno upam, da ga bodo sposobne tudi izpolniti. Prepričan sem, da bodo tega sposobne.
Uspeh letošnje medvladne konference bo vitalnega pomena za širitev. Na zasedanju evropskega sveta v Nici bodo države članice morale sprejeti nekaj težkih, a nujnih odločitev, tako da bodo institucionalne reforme zaključili ne-le v roku, ampak tudi na zadovoljiv način. Dovolite še nekaj besedo o eni od tem medvladne konference, ki je povzročila določeno stopnjo zaskrbljenosti med državami kandidatkami. Gre za okrepljeno sodelovanje. Po mojem mnenju je okrepljeno sodelovanje lahko koristno orodje za nadaljnji napredek k evropski integraciji, pod pogojem, da se izpolnijo določeni pogoji. Najprej okrepljeno sodelovanje ne sme voditi do ohlapnih medvladnih dogovorov, ki bi spodbijali delovanje evropskih institucij, prav nasprotno, ostati mora znotraj okvira pogodb po Evropski uniji. Drugič: kakršnakoli prihodnja, osrednja skupina ali jedro držav članic ne sme biti klub zaprtega tipa, ampak mora biti odprt vsem tistim evropskim državam, državam članicam, ki so sposobne sodelovati. Dame in gospodje! Evropska institucionalna reforma bo tlakovala pot k širitvi, ne pa gradila novih ovir. Če pride do druge medvladne konference, ki naj bi odločala o morebitni evropski ustavi, in ni razloga, zakaj bi to debato zaključili še pred samo širitvijo, širša debata o prihodnosti Evropske unije je potrebna, lahko pa poteka paralelno s procesom širitve.
Naj zaključim s tem, da izrazim veliko željo, da bi se Slovenija čimprej včlanila v Evropsko unijo. Dosedanji dosežki vaše države so bili zelo pozitivni in Slovenija sama mora zagotoviti, da bo temu še naprej tako. Hvala lepa za vašo pozornost! /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se gospodu Verheugenu za njegove besede, za nagovor poslankam in poslancem državnega zbora. Še posebej smo bili pozorni do njegovega razmišljanja o prihodnosti Evrope in njenih vrednot, vrednot miru, gospodarske in socialne stabilnosti, solidarnosti in pravne države. Poleg vsebinskih vprašanj pa gre tudi za tehnična vprašanja, organizacijska in druga, ki so povezana s procesom širitve in v katerih ima vsak nacionalni parlament zelo pomembno vlogo. Zato vabim predstavnike poslanskih skupin, da v okviru časovno dogovorjenih terminov in dnevnega reda oziroma časovnih možnosti postavijo kratka vprašanja našemu spoštovanemu gostu. Prvo vprašanje bo postavil Janez Kramberger, predstavnik poslanske skupine SLS + SKD Slovenske ljudske stranke; pripravi naj se Jelko Kacin.
JANEZ KRAMBERGER: Spoštovani gospod komisar, spoštovani člani delegacije, lepo pozdravljeni! Pozdravljem vas v imenu poslanske skupine SLS + SKD Slovenske ljudske stranke in komisije za evropske zadeve našega parlamenta.
Veseli smo vašega obiska, ki bo zagotovo prinesel določene pospeške v slovenskih pripravah na članstvo. Nagovor poslancem državnega zbora kaže na poseben pomen, ki ga pripisujete zakonodajni veji oblasti. Prepričani smo, da je državni zbor opravil pomembno vlogo pri pripravah na vstop v Evropsko unijo.
Ob pričetku pogajanj držav kandidatk se je večkrat pojavilo vprašanje vnaprejšnjega sodelovanja držav kandidatk pri delu Unije. To je že uvedeno na zasedanjih COZAC-a, kjer kandidatke lahko popolnoma enakopravno sodelujejo. V zadnjem času je podoben pristop nekajkrat uporabil tudi evropski parlament. Kandidatke so lahko neposredno predstavile svoj pogled na določena vprašanja, kot so na primer medvladna konferenca o institucionalnih spremembah, vprašanje okolja, varstva potrošnikov in podobno. Tak pristop pozdravljamo in je po našem mnenju nujno potreben, ker kandidatkam omogoča neposreden stik z dogajanjem, hkrati pa pomeni postopno navajanje na polnopravno članstvo v Uniji. Kakšno je torej stališče komisije, gospod komisar, do uvajanja oziroma do pospeševanja tovrstnega sodelovanja do polnopravnega članstva? Hvala lepa za odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kramberger. V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije vprašanje postavlja kolega Kacin; pripravi naj se Borut Pahor.
JELKO KACIN: Spoštovani gospod komisar, spoštovani zbrani! Tudi v Liberalni demokraciji Slovenije se veselimo vašega obiska in vam želimo obilo uspeha pri vaši pomembni vlogi v evropski komisiji in v Evropski uniji. Za nas je dinamika širitve zelo pomembna. Hkrati pa je zelo pomembno tudi poglabljanje Evropske unije. Še posebej nas zanima vaš pogled na možne oblike poglabljanja, ker sta dva pomembna predstavnika držav članic Evropske unije, gospod minister Joschka Fischer in gospod predsednik Chirac, že govorila o viziji prihodnje Evrope. Pri tem je bila omenjena tudi federacija. Slovenija je bila del Jugoslavije, del jugoslovanske federacije in mi imamo s federacijo posebne izkušnje. Rad bi vas opozoril, da po naših izkušnjah problem federacije ni oblika, ampak vsebina odnosov v federaciji, zato nas gospod komisar zanima, kakšni so vaši pogledi na poglabljanje Evropske unije, ki gre skupaj s procesom širitve. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kacin. V imenu poslanske skupine Združene liste Socialnih demokratov vprašanje postavlja kolega Borut Pahor. Pripravi naj se kolega Jelinčič.
BORUT PAHOR: Lep pozdrav. Spoštovani gospod komisar. V Sloveniji obstoji veliko politično soglasje glede vključitve Slovenije v Evropsko unijo in Združena lista socialnih demokratov je sestavni del tega soglasja. Večina Slovencev, tako se mi zdi, si želi, da bi Slovenija, tako kot vse druge kandidatke vstopila v ta klub pod enakimi pogoji, kot bo to veljalo za vse. Del javnega mnenja, tudi del politike, je menil, da je bil španski kompromis v tem smislu koncesija Evropski uniji, torej izpolnitev pogojev, ki niso veljali za vse enako. Vendar kljub temu smo tudi poslanci, ki smo imeli dvome glede tega, podprli liberalizacijo trga nepremičnin, da bi se proces Slovenije na poti v Evropsko unijo nadaljeval. Ali lahko, gospod komisar, zagotovite pred tem državnim zborom, da zapiranje prostocarinskih prodajaln ni nova koncesija, ampak je v skladu s standardi in normami Evropske unije? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Pahor. Vprašanje v imenu poslanske skupine Slovenske nacionalne stranke bo postavil kolega Jelinčič. Nato pa bom povabil gospoda komisarja, da bo odgovoril.
ZMAGO JELINČIČ: Spoštovani gospod komisar. Rad bi vas vprašal, zakaj je Evropa diskriminatorna do Slovenije pri vprašanju zapiranja prostocarinskih prodajaln. Dejstvo je, da Grčija še vedno odpira prostocarinske prodajalne, medtem ko je Evropa zgolj zamenjala ime iz "Duty Free" v Travel Value". Ali to pomeni, da se Slovenija mora držati nekih pravil, ki ne veljajo za Evropo oziroma se mora Slovenija prilagajati na vsak način. V Slovenski nacionalni stranki smo prepričani, da gre za diskriminatorno ravnanje in prosil bi odgovor za to. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Jelinčič. Še vprašanje poslanske skupine socialdemokratov, kolega Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa za besedo. Spoštovani gospod komisar. Lepo pozdravljeni v imenu poslanske skupine Socialdemokratske stranke. Za vas imam naslednje vprašanje. Veseli me, da so vaše izjave o vstopanju Slovenije v Evropsko unijo optimistične, kar nam vliva dodatno energijo v procesu približevanja. Tako kot pri drugih kandidatkah se tudi pri nas v tem procesu pridruževanja odpirajo različna vsebinska vprašanja. Eno od takšnih pomembnih vprašanj, ki zadnje čase buri duhove v slovenski javnosti, pa tudi poslance, posebno tiste, ki prihajamo iz obmejnih krajev, je vprašanje zapiranja prostocarinskih prodajaln.
Spoštovani gospod komisar, zanima me, ali je za Evropsko unijo zaprtje teh PCP-jev pred vstopom Slovenije v Evropsko unijo tako nujno, da se to lahko oziroma se lahko to odloži do datuma vstopa Slovenije v Evropsko unijo? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Čeligoj. Sedaj bom povabil gospoda komisarja Günterja Verheugena, da nam odgovori. Ker so bila nekatera vprašanja povezana, so se dotikala iste teme, bo tudi v tem časovno omejenem trenutku lahko odgovoril na ta vprašanja.
GÜNTER VERHEUGEN: Težka vprašanja ste mi postavili, moram reči. Prvo vprašanje je bilo, kako vidim možnosti, da bi države kandidatke sodelovale pri nadaljnjem poglabljanju Evropske unije. Moram reči, da sem močno zagovarjal stališče držav kandidatk, da morajo biti vključene v ta proces, kajti konec koncev, Evropska unija, v katero želite vstopati, je začela spreminjati svoje institucije in svoja pravila, zato ni dovolj, da države kandidatke o tem zgolj obvestimo, ampak je pomembno, da lahko države kandidatke tudi predstavijo lastna mnenja o tem.
Portugalsko predsedstvo je to že omogočilo, francosko predsedstvo bo šlo v tem smislu še dlje in bo organiziralo evropske konference - še posebej decembrska evropska konferenca bo govorila o težavah med državami kandidatkami in članicami. Obstaja še več drugih področij, še posebej programi skupnosti, kjer države kandidatke že lahko sodelujejo, in to se tudi že dogaja. Vedno podpiramo državo kandidatko, ki že želi sodelovati v nekih programih skupnosti. Na dolgi rok, bi rekel, da če bo proces institucionalnih reform potekal naprej, in pričakujem, da bo, potem ta proces ne sme ustvarjati novih pogojev za članstvo. Pogajanja so se že začela, zato je nemogoče postavljati nove pogoje. Drugi krog institucionalnih reform zato ne sme biti zaključen pred pristopom kandidatk. Če pride do včlanitve kandidatk pred zaključkom tega drugega kroga, potem ni razlogov, zakaj nove članice ne bi sodelovale v tej diskusiji.
Ta odgovor deloma odgovarja tudi že na drugo vprašanje.
Govorili ste o viziji kolege Joschka Fischerja in francoskega predsednika Jacquesa Chiraca. Želim povedati, da so te vizije zelo, zelo daljnosežne in ne mislim, da bo v bližnji prihodnosti prišlo do nekega soglasja glede tega. Ampak termini, ki se tukaj uporabljajo, včasih ustvarjajo nesporazume. Če Joschka Fischer uporablja besedo federacija, to ne pomeni, da zahteva federalno, federativno državo, ravno nasprotno. Pravi, da prihodnost Evropske unije vidi kot federacijo nacionalnih držav. Jaz bi torej uporabil drug termin. Jaz bi predlagal besedo unija. Unija je zelo dobra beseda. Gre za unijo držav, gre za unijo nacionalnih držav. Ne poznam nobenih odgovornih političnih sil v Evropi, ki bi podpirale centralizirano strukturo v Evropi, neko centralizirano naddržavo v Evropi. Nacionalna država bo še naprej obstajala in mislim, da delitev pomoči in dela med Evropsko unijo in nacionalnimi državami predstavlja zelo pomembno vprašanje za naslednje desetletje. Po mojem mnenju ne velja obravnavati le vprašanja, kaj je potrebno storiti na ravni Evropske unije. Prav tako moramo obravnavati vprašanje, ali obstajajo določene zadeve in določeni cilji, ki jih velja obravnavati v nacionalnih državah, torej da bi določena vprašanja vrnili nazaj na nacionalno raven ali regionalno raven. Ne bo pa prišlo do federativne države, ne bo prišlo do nekakšnih Združenih držav Amerike oziroma Združenih držav Evrope, kot imamo Združene države Amerike. Šlo bo za skupnost, šlo bo za unijo nacionalnih držav in nacionalne države bodo še naprej igrale pomembno vlogo.
Zadnja tri vprašanja pa so obravnavala vprašanje prostocarinskih prodajaln. Po mojem mnenju iz gospodarskega vidika to vprašanje ni pretirano pomembno in dvomim, ali sistem; ki ga imate, koristi sami državi. Ampak to je seveda vaša odločitev. Bistvo vsega skupaj tukaj je, da imamo evropski sporazum, ki ste ga podpirali in ki ste ga ratificirali vi, slovenski parlament. In težava z mednarodnimi sporazumi je ta, da imajo enako veljavnost kot pogodbe v zasebnem življenju: če ste se obvezali, da boste nekaj storili, potrebujete zelo zelo dobre razloge, zakaj tega ne bi storili. Torej, po mojem mnenju ne gre toliko za gospodarsko vprašanje kot pa za politično vprašanje. To, za kar tu gre, nikakor ni razcvet Slovenije, nikakor niso gospodarske perspektive Avstrije in Italije, temveč gre za politično kredibilnost vaše države. Zato sem prepričan in zaupam, da boste našli primerno rešitev. Ne menim, da gre za diskriminacijo v tem primeru. Razlika je v tem, da imamo veljavni sporazum, imamo mednarodno pogodbo. Moram reči, da ne vem, kakšna je razlika med prostocarinskimi prodajalnami in tako imenovanimi "Travel Value" trgovinami v EU, vem samo, da so te trgovine zelo drage in nedvomno ne morete prav veliko prihraniti, zagotovo pa ne morete prihraniti davkov, če greste v eno od teh držav oziroma trgovin. Če imate enoten notranji trg v Evropski uniji, ni nikakršnega razloga, zakaj bi imeli prostocarinski sistem, če potujete iz ene države v drugo, kajti meja med državami ni v gospodarskem smislu. To je razlog, zakaj je bil tak sporazum sprejet. Mislim, da to nikakor ni najpomembnejše vprašanje v odnosih med Evropsko unijo in Slovenijo, zato vas naprošam, da iz tega ne delate ovire in da upoštevate, da nas čaka veliko pomembnejšega dela, kot pa je to.
To bi bili torej moji odgovori. Zahvaljujem se vam za vašo pozornost in zahvaljujem se vam za vaša pomembna in zanimiva vprašanja. Veselim pa se že ponovnega snidenja z vami tukaj ali v Bruslju ali v Strasbourgu. Hvala lepa. /Aplavz./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Zahvaljujem se gospodu Verheugenu za njegove odgovore. V kratkem srečanju pred njegovim nagovorom na tem mestu nam je tudi povedal, da je bil pet mandatov poslanec v nemškem parlamentu, v bundestagu, in da z velikim veseljem nastopa pred parlamentarci. Res smo veseli njegovega nastopa. V imenu poslank in poslancev državnega zbora pa vam zaželim, da bi pri vaši odgovorni funkciji, ki jo vršite v okviru Evropske unije, bili uspešni, in upamo, da se kmalu zopet srečamo v Sloveniji. Hvala lepa. /Aplavz./
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, sejo bomo nadaljevali ob 16.20 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 16.15 uri in se je nadaljevala ob 16.21 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci. Nadaljujemo z 52. izredno sejo državnega zbora, smo pri TOČKI 13. DNEVNEGA REDA. Izglasovali smo amandmaje in člene, h katerim so bili vloženi amandmaji. Sedaj nam preostaja odločanje o členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Še prej pa ugotovimo prisotnost v dvorani. Ugotavljamo prisotnost v dvorani! Ugotavljam torej prisotnost v dvorani. (49 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko nadaljujemo. Torej prehajamo na razpravo o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Ker ne želi nihče več besede, dajem na glasovanje preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ugotavljamo prisotnost! (38 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost! Mir v dvorani, prosim in prijavite prisotnost, prosim. Ugotavljamo torej prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji? (45 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da so preostali členi, h katerim niso bili vloženi amandmaji, sprejeti.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Ne želi.) Prehajamo na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
V razpravo dajem še naslednji predlog sklepa: "Predlog zakona za tretjo obravnavo pripravi vlada Republike Slovenije." Želi v zvezi s predlaganim sklepom kdo razpravljati? Ker ne želi nihče razpravljati, prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani sklep sprejet.
Predstavnik vlade, državni sekretar, predlaga dodatni sklep. Gospod Debelak, prosim.
MAG. SLAVKO DEBELAK: Gospod podpredsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Z ozirom na to, ker je bilo v razpravi ugotovljeno, da so izpolnjeni pogoji za to, da se tretja obravnava opravi v smislu drugega odstavka 194. člena, predlagam, da sprejmete tudi dodatni sklep v tej smeri. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej, odločali bomo o predlogu, da se tretja obravnava opravi na podlagi drugega odstavka 194. člena.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Nadaljujemo s 13.ZC TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O MLADINSKIH SVETIH, HITRI POSTOPEK. Upam, da imate gradivo na mizah. Gre za predlog zakona o mladinskih svetih, hitri postopek, ki ga je v obravnavo zboru predložila skupina poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem. Želi predstavnik predlagatelja oziroma gospod Jakič besedo? (Želi.) Izvoli.
ROMAN JAKIČ: Spoštovani gospod podpredsednik, spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Dne 13.4.2000 sem državnemu zboru skupaj s skupino poslank in poslancev predložil predlog zakona o mladinskih svetih. S predlaganim predlogom zakona želim, seveda čimprej rešiti položaj Mladinskega sveta Slovenije, ki se je znašel v kritičnem položaju, saj je prišlo do blokade finančnih sredstev na njegovem žiro računu, kar je seveda posledica neurejenega pravnega statusa.
Mimogrede moram tudi povedati, da je podoben predlog zakona bil vložen že daljnega leta 1990, in sicer v imenu odbora za mladinska vprašanja pri takratni skupščini Republike Slovenije sva bila predlagatelja jaz in kolega Borut Pahor, pa se žal, seveda, od takrat ni kaj bistveno spremenilo.
Mladinski svet Slovenije je bil ustanovljen 25. aprila leta 1990 kot krovna organizacija vseh mladinskih organizacij v Sloveniji s podpisom ustanovne listine, takrat 17-ih organizacij. Danes ta organizacija združuje 23 organizacij različnih interesnih, nazorskih in pa, seveda, političnih usmeritev; to pomeni tako organizacije s statusom društva ali zveze kot tudi mladinske organizacije političnih strank. To želim še posebej poudariti, ker so bili v javnosti večkrat pomešani pojmi, da zakon o mladinskih svetih gre na roko zgolj političnim podmladkom oziroma mladinskim organizacijam znotraj političnih strank. Te, še enkrat poudarjam, znotraj mladinskega sveta Slovenije predstavljajo manjšino.
No, kot sem rekel, to združenje MSS pa je v letošnjem letu postalo problem, saj ni zakonske podlage za obstoj take asociacije. Zakaj? Zato ker se Mladinski svet Slovenije ni hotel organizirati niti kot zveza društev oziroma po zakonu o društvih niti po politični - niti po zakonu o političnih strankah - zato je seveda bil ta status od leta 1990 na nek način - sicer z eno odredbo vlade Republike Slovenije - na nek način za lase privlečen. Dobival je vsa ta leta sredstva, iz proračuna Republike Slovenije smo jim zagotavljali, ni pa bil ta status urejen.
Menim, da je seveda ta obravnava in sprejem tega zakona, bi bila za delovanje mladinskega sveta in mladinskih svetov lokalnih skupnosti izjemnega pomena, kajti neodvisno predstavništvo interesov mladih v pluralnih medijskih svetih na vseh ravneh je eden izmed ključnih elementov razvoja mladinske politike in pomemben instrument stimulacije participacije mladih v družbi.
Tudi Svet Evrope in Evropska unija neprestano izpostavljata pomembnost tega načela in s sprejetjem resolucije o participaciji mladih 8. februarja 1999 je pomembnost participacije mladih na vseh ravneh postalo tudi pomemben del aquis communautaire, o katerih - in seveda zato me veseli, da lahko govorim za gospodom Verheugnom, ki je govoril o izpolnjevanju teh aquis communautairov tudi v Sloveniji.
Predsednik državnega zbora je prav tako dobil pismo "Youth foruma", to je mladinskega foruma, ki govori o tem oziroma poziva državni zbor Republike Slovenije, da čimprej sprejme ustrezno zakonodajo s tega področja in zato seveda upam, da bo danes zbor benevolentno obravnaval predložene amandmaje in jih tudi sprejel.
Mladinski svet Slovenije je od svoje ustanovitve dalje cenjen partner in aktiven udeleženec v evropskih procesih mladinske politike, je član mladinskega evropskega foruma in svetovne skupščine mladih, v očeh evropskih mladinskih organizacij in drugih institucij pa velja za zgled sodelovanja različnih organizacij. Tudi ta sistem partnerstva z uradom za mladine je model, ki ga pri sodelovanju z mladinskimi strukturami posnemajo različne evropske države, tudi tiste, ki so že članice Evropske unije; in to vem iz prve roke kot predsednik odbora parlamentarne skupščine Sveta Evrope za mlade in šport.
Naj poudarim, da smo zakon usklajevali na vseh področjih: na strokovnem, skupaj tudi s službo za zakonodajo, medstrankarskem, tu moram pohvaliti zelo aktivno vlogo vseh podmladkov političnih strank in ostalih zainteresiranih društev, ki so članice mladinskih svetov, in seveda prav tako je zelo velik poudarek na samem mladinskem svetu kot interesnem združenju, ki je seveda poskušal vse te mesece razrešiti vprašanje statusa, pravnega statusa, mladinskega sveta Slovenije.
Naj kot predlagatelj povem, da je mladinski svet in tu citiram pismo mladinskega sveta. Pravijo, citiram: "Vloženi zakon o mladinskih svetih smo na posvetu mladinskih organizacij, dne 17. aprila, mladinske organizacije, članice, skrbno proučile in glede na realno stanje in naše izkušnje, pridobljene z desetletnim obstojem naše strukture, po večkratnih usklajevanjih tudi pripravili pripombe, ki so se rezultirale v obliki vloženih amandmajev s strani poslancev LDS, SDS in Združene liste socialnih demokratov, dne 15. junija leta 2000."
Naj ob tem še rečem, da sem prav tako dobil tista pisma, ki so jih posredovala tudi druga društva in amandmaje, zato naj kot predlagatelj povem, da bomo predlagatelji podprli vse amandmaje, ki so bili vloženi - tudi z naše strani - in seveda vse amandmaje, ki jih je vložila gospa Skukova, razen - seveda diskutabilen je amandma, prvi amandma, ki govori o strukturi. Namreč, amandma gospe Skukove in skupine poslancev govori o tem, da naj za mladinsko organizacijo se razglasi tista mladinska organizacija, ki ima 70 procentov članstva, starih - če se ne motim - med 29 in 15 leti, kar niti ni sporno. Meni se zdi bolj sporen tisti predlog, ki govori o 70 procentov vodstva članstva v tej starosti. Namreč, predlagatelji smo želeli to odločitev prepustiti mladinskemu svetu samemu in seveda njihovemu statutu, ki definira notranjo organiziranost samih članic. Ne nazadnje, naj vam povem, da sam statut že predvideva vsaj prvi del tega amandmaja gospe Skukove, seveda so se pa mladinske organizacije pač izognile definiciji vodstva iz preprostega razloga, ker so vodstva različno definirana v samih društvih oziroma političnih podmladkih.
Jaz seveda upam, da boste benevolentno podprli ta zakon in naposled omogočili, da Mladinski svet Slovenije, ki je vpet, tako v mednarodne projekte kot predvsem v projekte, ki se tičejo sodelovanja z lokalnimi skupnostmi, da boste seveda to podprli in jim omogočili nemoteno nadaljnje delo; delajo pa že od leta 1990. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, Romanu Jakiču, prvopodpisanemu pri predloženem zakonu o mladinskih svetih. Predlog zakona je obravnaval odbor za notranjo politiko in pravosodje kot matično delovno telo. Želi predsednica odbora besedo? (Ne želi.) Potem prosim predstavnika sekretariata za zakonodajo za mnenje. Želi posredovati? (Ne želi.) Predstavnik vlade, želi besedo? (Ne želi.) Potem smo pri poslanskih skupinah. Želi katera? Da, združena stranka, slovenska ljudska in SKD. Gospa Nada Skuk, izvolite.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Lep pozdrav, kolegice in kolegi, predstavniki vlade in ostali prisotni. Poslanska skupina SLS+SKD Slovenska ljudska stranka se je opredelila do zakona, in sicer da bomo podprli obravnavo zakona, ker je nujno, da se te zadeve, ki jih zakon ureja, uredijo. Kot nam je znano - ne vem, gospod Jakič, če bom prav rekla - devet ali deset let se že te stvari vlečejo in so odprte in je gotovo to potrebno urediti. Želela bi pa mogoče opozoriti samo na to, da smo vložili dodatne amandmaje in amandmaje na amandmaje k predlogu zakona o mladinskih svetih, kjer je prvopodpisani gospod Roman Jakič, z željo, da bi bolj detajlno določili, kako naj posluje ta mladinski svet oziroma tudi mladinski sveti lokalnih skupnosti.
In sicer, zakaj? Šlo je za to, da je že prejšnja vlada imela kar nekaj pripomb na ta zakon, kot je vložen. Mi smo sledili v bistvu predlogom amandmajev, ki so bili nekako že v prejšnjem postopku usklajevanja, pa vendarle ni prišlo do dokončne odločitve. Med njimi je tudi amandma k 2. členu podobno oblikovan, kot smo ga mi sedaj amandmirali na amandma skupine poslancev, ki isto govori - lahko citiram en del, in to opozarjam še enkrat, to je amandma prejšnje vlade, ki je ravno hotel to sprejeti na dnevni red in ker je bila vlada zamenjana, do tega ni prišlo - in se je ta amandma takratne vlade glasil v tem delu, ki ga je gospod Jakič problematiziral, in sicer, "ki opravljajo javno koristne dejavnosti za mladino in ki imajo najmanj 70% članstva in vodstvenih struktur v starosti od 15 do 29 let". Torej, že prejšnja vlada in urad za mladino ter mladinska društva in organizacije, ki so se usklajevale pri amandmajih, so take amandmaje že oblikovale, vendar niso prišli v parlament, ker jih vlada dokončno ni obravnavala.
Zato so se nekatere mladinske organizacije obrnile na našo poslansko skupino in mi smo se posvetovali ter pridobili mnenja različnih organizacij mladih, ki so se potem strinjali, da se tak zakon podpre, s tem da se podprejo tudi amandmaji skupine predlagateljev, ki so jih vložili na zakon, in tudi popravljeni amandmaji oziroma naknadno vloženi amandmaji poslanske skupine SLS + SKD Slovenske ljudske stranke.
Seveda vemo, da so mladi naša bodočnost in zato jim moramo omogočiti, da bodo organizirano delovali. Moramo jim postaviti pravila, in prav je, da se tudi v zakonu določi, kako bodo mladinske organizacije in mladinski svet v Sloveniji deloval. Mislim, da ni nič narobe, če v zakonu določimo, da bodo mladinske organizacije vodili in delali za mlade res mladi ljudje. Če pa določimo samo 70% vodstvenih struktur in članstva, ki naj bi bili stari od 15 do 29 let, pa še vedno puščamo odprto, da so delno lahko tudi starejši mladi ali kakorkoli jim že lahko rečemo - tistim nad 29 let - soudeleženi pri vodenju takih mladinskih organizacij.
Še enkrat povem, da podpiramo tako popravljen zakon z amandmaji in ni bil namen kakorkoli omejevati mlade, vendar pa je treba v zakonu določiti pravila igre. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici, ki je predstavila mnenje združene stranke SLS + SKD Slovenske ljudske stranke. Gospod Potrč, Združena lista socialnih demokratov. Želi še kdo od predstavnikov poslanskih skupin?
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Po pooblastilu svojih kolegov v Združeni listi socialnih demokratov sem bil sopodpisnik predloga zakona o mladinskih svetih. Ta zakon sem sopodpisal iz naslednjih razlogov:
Prvič, ker ima tudi Združena lista socialnih demokratov svojo mladinsko organizacijo, Mladi forum Združene liste socialnih demokratov, ki je tudi nas opozoril na potrebo po tem, da se položaj mladinskih svetov končno, po desetih letih v državi uredi.
Drugič; zato, ker se nam zdi smotrno in prav, da imamo poslanke in poslanci ter država interes, da uredimo krovno organizacijo slovenskih mladinskih organizacij, ki združuje ne predvsem ali pa sploh ne samo mladinske podmladke, da tako rečem, temveč predvsem tudi različne interesne, nazorske, društvene in druge aktivnosti mladih in je najbrž prav, da jim omogočimo na nacionalni ravni - pa tudi na lokalnih ravneh - ustrezno organiziranje.
Tretjič; zato, ker smo bili obveščeni, da neureditev tega vprašanja omogoča, da se dogodi velik problem v financiranju mladinskih organizacij v Sloveniji, saj se jim - bi rekel - postavlja pod vprašaj, ali bodo lahko na podlagi nekega sklepa, ki ga je vlada septembra 1992 sprejela, financirani še iz določene proračunske postavke, ko se jim kot pogoj za financiranje postavlja nova registracija. Ta registracija pa, ne da bi bil sprejet ta zakon o mladinskih svetih, na ustrezen način ne bi bila mogoča.
In končno tudi zato, ker je naše prepričanje, da je sodelovanje vseh mladinskih organizacij in njihova skupna iniciativa rodila - bi rekel - več ali manj dogovorjeno vsebino tega zakona, tudi dogovorjene amandmaje, ki smo jih kasneje po ponovnem usklajevanju sopodpisovali, tako da pričakujem, da bo velika večina poslank in poslancev brez večjih problemov lahko sledila usmeritvam zakona in tudi vloženih amandmajev in da bomo ta zakon po dolgih letih uspeli danes sprejeti. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Potrč. Nobena druga poslanska skupina se ni prijavila, zato zaključujem ta del in dajem besedo poslankam in poslancem. Želi kdo razpravljati? Pisnih prijav ni, vsi ostali ste omejeni na 5 minut. Izvolite. Gospod Jakob Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Jaz imam bolj vprašanje predlagatelju ali komurkoli, odboru. Namreč, sekretariat je kar vprašanj postavil v zvezi s 7. členom, vendar teh vprašanj seveda niti amandma - vsaj po moji oceni -ne rešuje in imam vprašanje, na kakšen način bo potekalo delovanje državnih organov, predvsem državnega zbora in pa občinskih svetov ob obveznem sodelovanju in mnenju itd. mladinskih svetov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Želi kdo od predstavnikov vlade odgovoriti? Ni želje po odgovoru. Torej nadaljujemo z razpravo poslank in poslancev. Želi še kdo razpravljati? Kolegica Skuk.
NADA SKUK: Če dovolite, bi jaz samo v zvezi s 7. členom, ki je bil zdajle problematiziran. Zavedamo se težave take določbe, samo očitno so šli predlagatelji in mladinske organizacije - to podpirajo v smeri, da naj bi z zakonom zavezali vlado. Zdaj, če pogledate amandma, ki smo ga vložili naknadno - skupina poslancev z menoj kot prvopodpisano, smo določili, da vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem zakonov in drugih predpisov. Mi smo določili, da samo vladni in pa lokalni organi so dolžni; to se pravi, v primeru, da so vlagatelji zakona volivci, seveda niso obvezni, ker gotovo, da kot volivci se bojo že pozanimali pri mladih, kaj je njihov problem in zakaj so to vložili.
Zato smo mi določili, da vlada in ministrstva in drugi državni organi pred določanjem predlogov zakonov pridobijo in dajo možnost mladinski organizaciji in mladinskim svetom, da povejo svoje mnenje v zvezi z zakonodajo, ki ureja probleme mladih, z razliko do amandmaja predlagateljev in še nekaterih podpisnikov, ki pa so to določili drugače. Mi se zavedamo, da državni zbor - in kot poznamo delo državnega zbora in odborov in komisij državnega zbora, državni zbor že vabi in povabi k sodelovanju na organe in državne posvete, da tako rečem, pred dokončnim sprejemom zakona. Torej je bolj nujno, da vlada, predno določi vsebino zakona, se posvetuje in pridobi mnenje. Zato smo mi tak amandma vložili.
Zavedamo pa se, da ni to čisto v skladu s poslovnikom in drugimi določbami, kako se pridobiva mnenje. Ker pa - če pa določimo to v zakon, pa seveda ne sme biti problema, ker nalagamo samo državnim organom in organom lokalnih skupnosti, ki pa so podrejeni državnemu zboru in zakonom.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Gospod Jakič je bil, potem gospod Potočnik, potem gospod Jazbec. Vsi pridemo na vrsto počasi.
ROMAN JAKIČ:Hvala za besedo. Jaz moram priznati, da sem pričakoval problematizacijo v kakšnem drugem členu ne na tem. Amandma k 7. členu, ki ga je skupina predlagateljev dala kot amandma, govori o tem, da državni organi in lokalne skupnosti omogočajo sodelovanje, da pa samo sodelovanje, način sodelovanja iz prejšnjih dveh odstavkov, vgradijo državni organi in lokalne skupnosti v svoje akte. Se pravi, da je od državnih organov in pa organov lokalnih skupnosti odvisno, kako bodo to sodelovanje opredelili. S tem ne zavezuje, to ni "mus", državni organi samo omogočajo, kako to omogočajo oziroma kakšna naj bi bila pa ta relacija med mladinskim svetom na lokalni ravni ali med mladinskim svetom na nacionalni ravni, je pa seveda stvar, ki se uredi v aktih teh državnih organov oziroma lokalnih skupnosti. Zato jaz ne vidim tu velikega problematiziranja v smislu, ki je bil prej - vsaj v klopi - rečen: češ, sedaj bo moral pa državni organ in lokalne skupnosti o vsakem projektu, ki ga ima na dnevnem redu in se posredno ali neposredno tiče mladih; in večina seveda vseh odločitev se tiče mladih: ali gre za izgradnjo neprofitnih stanovanj, če hočete, v občini, ali pa, če se pogovarjamo o zaščiti naravnega okolja - to to ne pomeni. Pomeni v bistvu, da jim omogočajo, postavijo tako imenovane "toole" in seveda sami odločijo, kakšno naj bi to sodelovanje med njimi bilo. Zato moram reč, da sem bil bolj pripravljen, da se bo polemika razvila na kakšni drugi točki dnevnega reda, drugem amandmaju kot tem. Ampak, odgovarjam na tiste, ki ste problematizirali 7. člen in amandmaje k 7. členu.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Dobro. Hvala lepa. Zgleda, da se je stvar razvnela - kar dve repliki: gospod Bajc, gospod Čebulj, potem pa še razprava Potočnik, Jazbec, Čebulj.
JOSIP BAJC: Podpredsednik, hvala lepa. Kolegice in kolegi! Kolegu Jakiču se pridružujem v tisti obrazložitvi prvega in drugega odstavka, ampak v 7. členu in amandmaju, katerega sopodpisnik si pa sam, je pa tudi četrti odstavek, ki pa pravi naslednje: "Pred določanjem predlogov zakonov in drugih odločitev s področij iz prvega in drugega odstavka tega člena morajo pristojna ministrstva oziroma pristojni organi o njih obvestiti Mladinski svet Slovenije..." Do tukaj se strinjam. "...oziroma mladinske svete lokalnih skupnosti in obravnavati ter sprejeti stališča do prej sprejetih mnenj in pobud." Se pravi, da vsi organi, in vlada, in državni zbor, in občinski sveti, in vsi morajo zavzeti stališča oziroma mnenja do stališč in mnenj mladinskih svetov, ki so stranka v postopku. O sprejetih stališčih so dolžni obvestiti mladinski svet. Tukaj, kolega Roman, vidim možnost, mislim, da delno na to opozarja tudi sekretariat, ker je besedilo skoraj enako kot v osnovnemu besedilu, da dejansko je tu neka blokada dela državnih organov in organov na lokalni skupnosti. Ker s tem zavezujemo, da to mora biti realizirano.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. To je bila replika. Replika - gospod Čebulj se odpoveduje, ker jo je, izgleda, zajel gospod Bajc. Prehajamo na razpravo gospoda Potočnika. Pripravi naj se gospod Jazbec.
FRANC POTOČNIK: Jaz bi vendarle tudi poprosil sekretariat, da nam da odgovor na to vprašanje. Namreč, tudi amandma predlagatelja pravi, da pri obravnavi vseh zadev, ki vplivajo na življenje in delo mladih - jaz ne vem, če je to pravzaprav sploh smiselno v zakon pisati, ker po moji oceni tega sploh ni možno izvajati oziroma kdo bo to določal, katera problematika se tiče mladih. Mislim, da več ali manj vsa družbena dogajanja se tičejo tudi mladih, ni izolirano, kot večinoma dogajanj ni izoliranih od žensk ali pa, recimo, od upokojencev, ali pa od moških - ne nazadnje. Saj v končni fazi vsi tvorimo eno družbeno celoto. In mislim, da takšna splošna dikcija, "državni organi omogočijo sodelovanje predstavnikov Mladinskega sveta Slovenije pri obravnavi vseh zadev, ki vplivajo na življenje in delo mladih", pravzaprav v zakon ne sodi; če pa to zapišemo, se pa moramo tudi na tem mestu, ko to sprejemamo, zavedati, da je to pač nekaj napisanega, ker se je nekomu dobro zdelo, da tako piše, da pa se tega v praksi pravzaprav ne bo moglo uresničevati. Razen, seveda, po drugi strani pa lahko - to, kar je prej že gospod Bajc napovedal - pa lahko tudi pri kakšni razlagi sproži blokade pri sprejemanju zakonov, občinskih odlokov ali pa tudi kakšnih vladnih odlokov, ker ni jasno opredeljeno. Zato bi poprosil sekretariat, da nam pripomore pri rešitvi tega problema.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa gospodu Potočniku. Replika, ker ima razpravo še prej gospod Jazbec? Če je replika... Prosim? Dobro, razprava, gospod Jazbec in gospod Čebulj.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi! Pojavlja se mi naslednje vprašanje. Zakon, ki je pred nami, je eden iz vrste zakonov, ki nalagajo nova bremena lokalni skupnosti. Poraja se mi vprašanje, če ste predlagatelji pridobili mnenja lokalnih skupnosti, drugače je nevarnost, da bo zakon doletela podobna usoda, kot jih je že veliko, potem na ustavnem sodišču. To je zelo pomembno vprašanje.
Občinski proračuni so z zakoni do sedaj razdeljeni v višini 85% primerne porabe. Tako rekoč pa tedensko sprejemamo zakone, s katerimi občinskim proračunom nalagamo dodatna bremena. To vse se nanaša na 8. člen tega zakona, in sam že vnaprej napovedujem amandma k 8. členu v tretji obravnavi, če bo eden od treh vloženih amandmajev tudi sprejet. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kolega Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Spoštovane kolegice in kolegi! No, skoraj v celoti se pridružujem mnenju svojega kolega, gospoda poslanca Jazbeca, s tem da naj jasno povem, da s tem ne nasprotujem mladim, pač pa se mi zdi na nek način ta zakon, gospod Jakič, ki daje neke temelje mladim oziroma mladinskim organizacijam, toda nekih jasnih parametrov v tem zakonu ni - ne narekuje, kako naj dejansko te mladinske organizacije delovale. Popolnoma se strinjam, da je na nek način potrebno, da mladi vplivajo na razvoj v lokalnih skupnostih ali ne nazadnje tudi v državi. Jasno moram povedati, da v naši občini mladi že vplivajo, pa nimamo nobene zakonodaje, kot je bilo s strani gospoda Jakiča kot predlagatelja zakona tudi obrazloženo. Vsekakor me pa resno zanima v zvezi z 8. členom, na kakšen način in po kakšnih parametrih oziroma kakšni bodo kriteriji sofinancerskih deležev tako državnega proračuna kot občinskih proračunov in ne nazadnje tudi izhodišča, ki jim dajejo možnost skozi zakon z lastnimi prihodki in drugim prihodkom. To me niti ne toliko ne zanima, ampak skratka me pa dejansko zanima, kako si vi predstavljate in kako naj bi v občinske proračune in koliko in za kakšne dejavnosti sredstev namenili, da bi te mladinske organizacije delovale. Tukaj mislim, da na osnovi 8. člena delamo, bomo naredili mladinskim organizacijam določeno škodo in bi bilo pametno, da se bolj jasno precizirajo zadeve, kako bodo dejansko financirane, po nekih deležih. Tako bo pa skratka nastal - verjetno določena nasprotovanja znotraj lokalnih skupnosti, ker se, jasno, proračun sprejema na osnovi politike in bodo na nek način verjetno v tistem danem trenutku te mladinske organizacije za določen namen tudi prikrajšane, ali pa ne. In zaradi tega je ta zakon samo neka osnova, ki bo dala kot pokazatelj, da v naši družbi tudi obstajajo mladi. Mislim, da je to daleč daleč premalo.
Gospod Jakič, jaz bi vas kar prosil kot predlagatelja, kako si te zadeve dejansko predstavljate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala, kolega Čebulj. Gospod Jakič je želel replicirati. Bo povedal sam, komu.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Repliciram seveda tistim, ki so polimizirali z menoj. Jaz moram reči, da sem tu pred vas prišel z usklajeno verzijo tudi podmladka socialdemokratske stranke - če hočete - v točki, kako si predstavljajo organiziranost.
Mladinski svet Slovenije si ne predstavlja organiziranosti drugače, kot je sam že zdaj organiziran. Zgodba tega zakona ni zato, da na novo ustanavljamo mladinski svet Slovenije in poskušamo na novo ustanoviti razmerja, temveč da na nek način damo pravno legitimiteto mladinskemu svetu Slovenije, ki že obstaja in deluje.
Same relacije, kako naj mladinske organizacije - to, kar ste vi izpostavili - kako naj izgledajo in kako naj delujejo, je pa seveda stvar mladinskih organizacij. Mladi skavti se bodo organizirali na ta način in bodo prijavili programe iz tega področja; mladi socialdemokrati bodo politično problematizirali politične stvari, podobno kot mladi liberalni demokrati in demokratke; na tretji strani bo Zveza prijateljev mladine Slovenije pripravljala projekte za mlade. Zato seveda predlagatelji nismo hoteli iti v samo strukturo, kako naj pa ena mladinska organizacija izgleda. Jaz mislim, da bi bilo tudi nehigienično in na nek način podcenjujoče do mladih - ki se želijo, skladno z zakonodajo, združevati ali v društva ali v politične podmladke določenih strank - in seveda zato se mi zdi tovrstno poseganje nesprejemljivo.
Kar se pa tiče 7. člena in pa moram reči, da zanimivo je, da je vedno problematika, čim se omeni obveznost lokalne skupnosti. V tem zakonu .../Opomba iz klopi./... Ne 7. Govorim k 8. členu, ki ga je kolega Jazbec izpostavil. V 8. členu govori samo to, da seveda mladinski svet nacionalni pridobiva sredstva državnega proračuna, lokalni pa iz lokalnih skupnosti. Ampak to je stvar lokalne skupnosti, ali bo v proračun zapisala kakšno postavko in s tem subvencionirala dejavnost lokalnih mladinskih svetov ali ne bo. Zato tu ni zapoved lokalnim skupnostim in na novo prenešeno breme, ki bi si ga lokalna skupnost želela - da bi, seveda, z državnega nivoja lokalnih skupnosti zapovedali, kaj mora storiti in česa ne. Tukaj je samo zapisano, od kod pridobivati sredstva, iz preprostega razloga, da se tudi ve, od kod se mladinski sveti financirajo: iz državnega proračuna, iz svojih osnovnih dejavnosti lokalnih skupnosti.
Kar se tiče pa 7. člena. Jaz bom benevolentno sprejel, gospod Bajc, seveda rešitev, ki bi šla v smeri. Mi smo hoteli v bistvu ločiti dva nivoja. Prva dva odstavka, ki govorita o državnih organih in pa lokalnih skupnostih, ki v svojih aktih - to so tudi svet lokalne skupnosti, občinski ali pa mestni svet - tu smo pa hoteli, da pristojna ministrstva oziroma pristojni organi uprave, da pa seveda obveščajo. Ni pa na pamet padlo, da bi to pomenilo, da morajo stališča, ki so posredovana s strani lokalnih mladinskih svetov, biti sprejeta. Tu je bilo mišljeno, da seveda morajo do stališč - ki jih ima mladinski svet na lokalni ali državni ravni - dati neko mnenje. Kajti potem že naslednji stavek govori o tem, da o sprejetih stališčih so pa potem dolžni nazaj obveščati sam mladinski svet Slovenije in vse svete lokalne skupnosti.
Jaz bom seveda zelo benevolentno sprejel vsak predlog, ki bi šel k razjasnitvi tovrstnega odstavka. Intenca samih predlagateljev je pa seveda bila v tej smeri, da bi kljub vsemu poskušali vzpostaviti nek dialog med lokalnimi skupnostmi in seveda organizirano mladino, ki je organizirana skladno z zakonom znotraj mladinskega sveta na lokalni ravni. Hvala.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Ni več želje po nadaljnji razpravi, če prav sledim. Zato zaključujem splošno razpravo. In prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Potem ni treba nič. Torej gremo kar naprej.
Prehajamo torej na razpravo o posameznih členih in vloženih amandmajih. Najprej dajem v razpravo člen 1 in amandma k 1. členu. To je amandma skupine poslancev z Romanom Jakičem. Matično delovno telo ga podpira. Odpiram razpravo. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za amandma k 1. členu? (44 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 1. členu sprejet.
Odločamo še o 1. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen in amandma k 2. členu pod številko dva ter amandma na amandma pod točko ena. Najprej bomo seveda odločali o amandmaju na amandma. To je v vašem zapisku pod točko ena. Odpiram razpravo k 2. členu in amandmaju ter amandmaju na amandma. Želi kdo razpravljati? Izvolite, predstavnica ministrstva. Prosim za mir v dvorani. Izvolite!
METKA ZEVNIK: Hvala lepa za besedo. Torej v imenu ministrstva za šolstvo in šport, ki je nekako zadolženo v okviru vlade za pokrivanje tega zakona, podpiramo amandma na amandma, ki opredeljuje delež mladih, tako v vodstvu kot v sami sestavi mladinske organizacije. Pravzaprav je ta zakon dejansko namenjen mladim v različnih grupacijah, ki so povezane v mladinskem svetu, in je prav, da so resnično v največjem deležu ti mladi tudi zastopani, ker jih pravzaprav bo potem proračun tudi kar financiral.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa za obrazložitev. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Najprej odločamo o amandmaju na amandma - imate ga pod točko ena. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Sedaj moramo odločati še o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (49 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet; člen je spremenjen, zato o njem ne bomo odločali.
Prehajamo k 3. členu in amandmaju pod številko 1 skupine poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem, ki ga matično delovno telo podpira. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem razpravo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma k 3. členu sprejet.
Glasujemo še o 3. členu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za 3. člen v celoti? /Vprašanje iz klopi./ Ja, "v 1. členu se tretji odstavek spremeni tako, da se glasi", celotni člen se pa ni spremenil, tako da moramo vseeno o 3. členu glasovati.
Kdo je za 3. člen v celoti? (55 prisotnih.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 3. člen sprejet.
V razpravo dajem 4. člen in amandma k 4. členu pod številko 1 ter amandma pod številko 2; prvega predlaga skupina poslancev (Nada Skuk), to je amandma na amandma pod točko 2, drugi pa je amandma skupine poslancev s prvopodpisanim Romanom Jakičem. Matično delovno telo podpira drugega. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje, najprej o amandmaju na amandma pod točko 1. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 1 sprejet.
Odločamo še o amandmaju pod številko 2. Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.)
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko 2 sprejet; 4. člen je v celoti spremenjen, zato o njem ni treba glasovati.
V razpravo dajem 5. člen in amandma k 5. členu skupine poslancev, ki ga matično delovno telo ga podpira. Ni želje po razpravi, zato prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Malo tišine prosim. (45 prisotnih.) Rezultat vašega razgovora je drugo glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 5. členu? (48 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Še člen 5 v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (43 prisotnih.) Koncentracija pada, izgleda. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 5. člen v celoti? (40 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je 5. člen sprejet.
V razpravo dajem 6. člen in amandma k 6. členu. 6. člen se črta, je ta amandma. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Ugotavljamo torej prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma k 6. členu sprejet. Člen se torej črta.
V razpravo dajem 7. člen in dva amandmaja k 7. členu. Če je prvi sprejet, je drugi brezpredmeten. Kolega Jakič, izvoli. Kolegica Skuk, oprostite. Ženske imajo vedno prednost. Izvolite. Se strinjaš, kolega Jakič, ne?
NADA SKUK: Hvala za besedo, samo resnica je ta, da sem res prej dvignila roko.
Jaz bi želela delno dopolniti ta amandma k 7. členu, najprej pa bi želela opozoriti, da dejansko naš amandma bolj jasno in bolj natančno in bolj enostavno določa obveščanje mladinskih organizacij pred sprejemom zakonov, da dajo lahko svoja mnenja in da se udeležijo razprave ob sprejemanju zakonov, ki se tičejo mladih. Zakaj?
Bolj določeno je treba določiti, v katerih primerih, kot so nekateri kolegi že opozorili. Ne moremo kar na splošno določiti v zadevah, ki se nanašajo. To je nemogoče izvajati, zato smo mi napisali amandma, kot sem rekla, "da določa vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem zakonov...". Tu bi prosila, če dovolite, da bi ustno dopolnila "pred določanjem predlogov zakonov". Se strinjajo tudi ostali podpisniki tega amandmaja, sem jih vprašala, preden sem prišla gor. Tako da lahko, kot vemo, v hitrem postopku tudi ustno dopolnjujemo amandmaje. Zato bi prosila, če lahko vzamete na znanje. Torej bi se amandma glasil: "Vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti", v nasprotju z amandmajem predlagateljev, ki dvakrat v istem členu govori: enkrat o omogočanju sodelovanja, drugič pa o tem, da morajo pristojna ministrstva obvestiti in zavzeti in sprejeti stališča do mnenj in pobud teh mladinskih svetov. Jaz mislim, da je naš amandma bolj čist in bolj določno določa postopek. Zato predlagam, da podprete ta amandma, ki pa v bistvu, mislim, sledi tudi namenu predlagateljev, da vključi mlade v fazi oblikovanja predlogov zakonov. Hvala lepa.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Kolega Jakič!
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Jaz moram reči, da bom z veseljem podprl amandma kolegice Nade Skuk. Moram pa reči, da sem mislil, da bo odziv podoben, kot je bil odziv na amandma, ki sem ga jaz podpisal s skupino poslancev. Nada Skuk predlaga, da seveda vlada, ministrstva in drugi organi lokalnih skupnosti morajo pred odločanjem - to je bilo spor tudi, ko ste prej polimizirali z mano. Moram reči, da sem pristaš tistega, pač tega, da lokalne skupnosti v resnici, in pa vlada, ministrstva, sodeluje z mladinskim svetom na državni ravni ali na lokalni ravni, in seveda intenca obeh predlogov, tako kolegice Skukove kot predlog, kjer sem jaz prvopodpisani, gre v to smer. Gre na nek način v smer povezovanja tako državnih, lokalnih organov z mladinskimi strukturami mladinskega sveta na državni, lokalni ravni.
Ampak glede na diskusijo, ki pa je prej bila, sem se pa kljub vsemu odločil pa popraviti oziroma vložiti amandma k predlogu zakona o mladinskih svetih na ta svoj 7. člen, in sicer v izogib - črtati četrti odstavek predlaganega 7. člena, ki je bil v diskusiji najbolj sporen. Tako da bi seveda obdržali prve tri odstavke, in sicer: "Državni organi omogočajo sodelovanje predstavnikom Mladinskega sveta Slovenije pri obravnavi vseh zadev, ki vplivajo na življenje in delo mladih, lokalne skupnosti omogočajo sodelovanje predstavnikom mladinskih svetov lokalnih skupnosti pri obravnavi vseh zadev, ki vplivajo na življenje in delo mladih, način sodelovanja mladih iz prejšnjih odstavkov pa uredijo državni organi in lokalne skupnosti v svojih aktih." S tem bi se seveda ta 7. člen končal, četrtega odstavka ne bi bilo in s tem bi se izognili vsem tistim pomislekom, ki ste jih imeli ob diskusiji glede 7. člena. Zato formalno vlagam ta amandma, v upanju seveda, ker je tako kratek in jasen, da ni potrebno pavze, ampak da bi seveda bil prebran in o njem glasovan. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Jakič, ki predlaga amandma na amandma k 7. členu: "Četrti odstavek se črta," to je pa, kot je že prebral, torej, da se konča nekje "način sodelovanja mladih iz prejšnjega odstavka uredijo državni organi in lokalne skupnosti v svojih aktih," pika, četrtega odstavka pa ne bi bilo. Se razumemo? Kolega Bajc ima repliko.
JOSIP BAJC: Hvala lepa, gospod podpredsednik. Kolega Jakič, delno se strinjam s tem amandmajem, vendar repliciram na tisti del, ko si rekel, da je amandma, katerega sopodpisnik sem in ki ga je vložila kolegica Nada Skukova - tam piše, da "lokalne skupnosti, vlada in ministrstva pred odločanjem" in tako naprej, "morajo obvestiti", pri tvojem osnovnem besedilu pa v tem četrtem odstavku, za katerega sedaj ti predlagaš, da se črta, pa morajo zavzeti stališče oziroma obvestiti, kaj so v zvezi s tem naredili. Res pa je, da ena in druga določba, tako tega osnovnega amandmaja - tvojega - kot tudi našega, glede na to, da v prehodnih in končnih določbah 10.a člena, amandmiranega, to ni sankcionirano in eno in drugo bo le moralna obveznost, verjetno, zakonodajalcev na državnem kot tudi na lokalnem nivoju.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Kar počasi! Kolega Avšič, izvolite, replika.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa. Sicer mislim, da tu ni treba neke hude krvi zaradi tega povzročati; pa vendarle. Ni sankcioniran, gospod Bajc, to drži, vendar vsak predpis, ki bi ga katerakoli od mladih organizacij uspela dokazati, da je neposredno v interesu te organizacije in pri tem ni bilo sodelovanja, je pa lahko ustavno sporen pri izpodbijanju takega predpisa, če je to določilo, da "morajo". V tem se pa potem lahko naknadno pojavi sankcija. Hvala.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolega Avšič. Izvoli, kolegica Skukova.
NADA SKUK: Hvala. Ne bi hotela zavlačevati, vendar bi želela dati odgovor ali pa repliko na oba predhodnika.
Zadeve niso tako enostavne. Če je sprejet predlog amandmaja, kot ga je gospod Jakič popravil, se pravi, da se četrti odstavek črta, še vedno ostane v določbah, da morajo državni organi in lokalne skupnosti omogočati sodelovanje predstavnikov mladinskih svetov pri obravnavi vseh zadev, ki vplivajo na življenje in delo mladih. Če bo to zapisano v zakonu, se lahko zgodi, da kadarkoli katerokoli zadevo problematizirajo, kot je sedajle rekel gospod Avšič, in zadevo ustavijo. Zato predlagam, da le podpremo ta amandma, ki smo ga naknadno vložili in kot sem ga popravila, da pred določanjem zakonov in predpisov, ki jih sprejemajo lokalne skupnosti, pozovemo in damo možnost mladim, da sodelujejo, ne pa pri vseh zadevah, ker je to zelo raztegljiv pojem.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa, kolegica Skukova. Ni več želje po razpravi, zato zaključujem razpravo in prehajamo na odločanje.
Najprej bomo odločali torej o amandmaju na amandma k 7. členu, ki govori: "Črta se četrti odstavek." Predlagatelj je skupina poslancev, gospod Roman Jakič, gospod Miran Potrč. /Odzivi iz klopi./ Prosim? Nekje moramo začeti, saj se boste odločili in najprej torej o amandmaju na amandma k 7. členu. Ugotavljamo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma na amandma? To je amandma na amandma, nimate tega na mizi. Prebral sem vam ga enkrat, pred odločanjam vam ga še enkrat preberem. Amandma sta vložila Roman Jakič in Miran Potrč, to je amandma na amandma k 7. členu, ki govori, da se "četrti odstavek črta", četrti odstavek pa pomeni: pred odločanjem predlogov zakonov in drugih odločitev, kot jih imate v popisu v 7. členu zapisane. Torej glasovanje ne moremo... Proceduralno? Ne, proceduralno ne more biti pred glasovanjem. Smo pred glasovanjem.
Kdo je za? Prosim? Prej bi bilo lahko, zdaj ne more. (38 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Sedaj glasujemo o amandmaju k 7. členu pod točko 1, to je skupine poslancev z gospodom Romanom Jakičem kot prvim. Ugotavljamo prisotnost! Obrazložitev glasu? Izvolite. Obrazložitev glasu.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Jaz bi rada povedala, da sem podprla sicer amandma na amandma gospoda Jakiča, vendarle pa tega amandmaja, ki še vedno ne rešuje zadeve, ne morem podpreti in bom podprla naš amandma, ki bolj čisto rešuje. Zato predlagam, da se ta amandma ne podpre, ker govori o tem, da se obvesti o vseh zadevah, naš amandma pod točko 2 pa govori "pred določanjem zakonov" in je bolj natančen in bo lažje izvedljiv. Ta amandma, kot je zdaj oblikovan, pa kljub temu, da je črtan tretji odstavek, lahko zaplete sprejemanje in ne bo možno izvajati, kot je napisano. Zato bom proti amandmaju skupine poslancev gospoda Jakiča.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1? (29 poslancev.) Kdo je proti? (27 poslancev.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko 2, s korekcijo: "Vlada, ministrstvo in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti." Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! Kaj pa je? Najprej, sekretariat najprej, potem bomo pa vzeli če bo potrebno, tudi pavzo 5 minut. Kar umirjeno. Tudi v tretji obravnavi je možno karkoli spremeniti. Prosim za posluh!
TINA BITENC-PENGOV: Gospod podpredsednik, spoštovani zbor! Menimo, da sta si pravzaprav oba amandmaja bila konkurenčna. S tem, ko smo sprejeli prvi amandma, je pravzaprav drugi brezpredmeten. Drugače mi ne moremo narediti ustreznega besedila zakona. Res pa je, da se bo lahko v tretji obravnavi 7. člen, ker je bil spremenjen, še dodatno dopolnjeval, tako kot se želi. Hvala lepa.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa. Torej o amandmaju pod številko 2 ne bomo glasovali. Ampak je treba pripraviti za tretje branje amandma, torej poslanske skupine in takrat zadevo korigirati. Če bo volja.
V razpravo dajem 8. člen in dva amandmaja k 8. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! K 8. členu. (55 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 8. členu? (43 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljamo, da je amandma pod številko 1 k 8. členu sprejet.
Prehajamo na odločanje o amandmaju pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za? (41 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma pod številko dva sprejet.
Prehajamo na odločanje o 8. členu v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za? (32 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 8. člen sprejet.
V razpravo dajem amandma za novi 8.a člen. Številka ena, amandma za novi 8.a člen - amandma na amandma. Pod točko dva pa je za novi 8.a člen. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Najprej amandma na amandma za novi 8.a člen. Ugotavljamo prisotnost! (41 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost, drugič! (58 prisotnih.)
Kdo je za? (48 poslancev.) Kdo je proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma na amandma sprejet.
Sedaj glasujemo še o amandmaju za novi 8.a člen, pod številko dva. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma za novi 8.a člen sprejet.
V razpravo dajem 9. člen. Torej v razpravo dajem 9. člen in amandma pod številko ena k 9. členu. Točka dva - o tem bomo pa kasneje, ker se nanaša na druge člene. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Gospod Jakič? (Ne.) Torej prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za? (44 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma k 9. členu sprejet.
Še o 9. členu v celoti glasujemo. Ugotavljamo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je 9. člen sprejet.
Potem prehajamo na amandma, ki se glasi: "Za 9. členom se doda novo poglavje z naslovom "Registracija in prenehanje"." Za novim 9.a, 9.b, 9c, 9.č členom, ki se glasijo itd., imate jih zapisane po vrsti, da ne berem vsega. Odpiram razpravo. Glasovali bomo o vseh podtočkah naenkrat, torej 9.a, 9.b, 9.c, 9.č. Razprava je odprta. Ni želje. Zaključujem razpravo, prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za novo poglavje z naslovom "Registracija in prenehanje"? (44 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novo poglavje in štiri nove člene sprejet.
V razpravo dajem 10. člen in amandma pod številko 1 k 10. členu. Tisto bomo kasneje. Zdaj je torej člen 10 in amandma pod številko 1 k 10. členu. Želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotavljamo prisotnost! (35 poslancev.) Prehitro je bilo, se opravičujem. Ugotavljamo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za amandma pod številko 1 k 10 členu? (49 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet. Člen se je v celoti spremenil, o njem ni potrebno glasovati.
Sedaj imamo amandma za novi 10.a člen in novo poglavje, "Kazenske določbe", z novim 10.a členom torej. Odpiram razpravo. Kolega Jakič, izvoli.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Jaz bi v izogib težavam rad povedal, da je prišlo tukaj do napake oziroma da bi morala tretja alinea tega 10.a člena oziroma tretja točka v oklepaju biti ne 5.člen, ampak bi v oklepaju moralo biti "drugi odstavek 8.a člena". Prosim da to upoštevate pri sprejemu, da bo tudi sekretariat imel.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Še enkrat, prosim.
ROMAN JAKIČ: Drugi odstavek 8.a člena.
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Torej to je korekcija samo. Drugi odstavek 8.a člena. Prosim, da si to vpišemo in odpiram razpravo. Ni želje po razpravi, zato prehajamo na odločanje. Doda se novo poglavje z naslovom "Kazenske določbe", z novim 10.a členom, 10.a člen pa se glasi itd.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma za novo poglavje in novi 10.a člen sprejet.
V razpravo dajem 11. člen. Želi kdo razpravljati? Če ni razprave, moramo tudi ta člen sprejeti; ta sicer ni amandmiran, sprejeti ga pa moramo.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za? (36 poslancev.) Je kdo proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je 11. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo razpravljati o naslovu zakona? (Nihče.) Razpravo zaključujem.
Prehajamo na glasovanje o naslovu zakona. Ugotovimo prisotnost! (56 prisotnih.)
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Kolega Bajc želi besedo.
JOSIP BAJC: Gospod podpredsednik, rad bi protestiral glede glasovanja v drugi obravnavi, in sicer pri obravnavi 7. člena predloga zakona o mladinskih svetih, in sicer iz enega preprostega razloga: amandma, ki ga imamo zapisanega v gradivu pod številko 2, predvideva oziroma predlaga, da se črta 7. člen in se nadomesti z besedilom, takim kot je v gradivu. Osebno menim in mislim, da se ne motim, da je to najbolj oddaljen amandma in da bi morali o tem amandmaju najprej glasovati. Potem bi morali eventualno, če ta amandma na bi bil izglasovan, glasovati o amandmaju kolega Romana Jakiča, ki predvideva črtanje četrtega odstavka tega amandmaja, ki ga imamo pod zaporedno številko 1, in šele nato glasovati o osnovnem amandmaju kolega Romana Jakiča, ki ga imamo v besedilu.
Ne glede na to bomo vložili oziroma mislim, da je že vložen amandma k 7. členu, in predlagam, da ta amandma podpremo v tretji obravnavi.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: V začetku je bil 7. člen seveda precej širši, kasneje z amandmajem na amandma se je to spremenilo, ampak zadevo lahko zdaj kompletno korigiramo. Torej predlagati je treba amandma in verjetno bo izhod, ne vem, če bi bil drugačen. Torej, boste vložili amandma? Koliko časa rabite? Lahko ročno napišete.
Predlagam 5 minut pavze, da se ta amandma vloži. Sejo nadaljujemo ob 17.48.
(Seja je bila prekinjena ob 17.42 uri in se je nadaljevala ob 17.51 uri.)
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci. Nadaljujemo točko 13 ZC, smo pri tretji obravnavi. Kvalificirani predlagatelji so vložili amandmaja, in to: poslanska skupina SLS + SKD k 7. členu in socialdemokratska stranka k 8. členu. Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Potem prehajamo na razpravo o vloženih amandmajih. V razpravo dajem amandma k 7. členu. Ta amandma se glasi: "Besedilo 7. člena se črta in nadomesti z besedilom: Vlada, ministrstva in drugi državni organi ter organi lokalnih skupnosti morajo pred določanjem predlogov zakonov in drugih predpisov, ki neposredno vplivajo na življenje in delo mladih, o tem obvestiti Mladinski svet Slovenije in mladinske svete lokalnih skupnosti." Gospa Skuk, potem gospod Jazbec, potem gospod Jakič.
NADA SKUK: Hvala za besedo. Kolegice in kolegi, jaz sem že v uvodu povedala, da se predlagatelji zavedamo, da je ta člen sporen oziroma da s tem nalagamo določene obveznosti. Vendar pa se zavedam, da parlament sprejema zakone zato, da nalaga obveznosti in predpisuje pravila igre. Bom rekla, da me malo čudi, da predlagatelji ne podpirajo našega amandmaja, ker vendarle določa, da morajo organi, tako državni kot lokalni, obvestiti mlade, da se v zvezi z njimi sprejema določen zakon. Če pogledamo predlog skupine predlagateljev in gospoda Jakiča, pa samo omogoča sodelovanje, s tem, da je ta pojem zelo raztegljiv in tudi, kot sem že prej opozorila, govori pri obravnavi vseh zadev, ki vplivajo na življenje in delo mladih. To je pa zelo zelo širok pojem - dodatno opozarjam.
V tretjem odstavku, ki pa je ostal, pa vendarle pustijo odprto in pusti državnim organom in lokalnim skupnostim, da to uredi v svojih aktih. Jaz si to predstavljam tako, da torej prepustimo, kdor bo želel, bo povabil, oziroma kdor bo hotel omogočiti mladim v občini ali pa na državnem organu, bo to naredil, ostali organi ne, in s tem bodo državni organi med seboj neenaki, nimajo enake zaveze. Lahko se pa reče, da je to dobesedno tudi izigravanje določbe, ker mladi, če smo se odločili, da jim damo zakon, da določimo pravila igre, je prav, da sodelujejo pri odločanju o zakonih, ki nalagajo obveznosti in ki vplivajo na življenje mladih. Zato naš amandma to jasno in določno določa.
Ta amandma pa v bistvu odpira možnost in jo potem prepušča posameznemu organu, da glede na svojo voljo ali glede na trenutno situacijo, politično ali kakršnokoli, določi, da pa bo pozval ali ne bo mlade. Zdaj, če se državni zbor odloči za tako varianto, pač se bo odločil. Jaz opozarjam samo na to, da vemo, o čem odločamo, da državni zbor z zakonom določi, kdo je dolžan obveščati mlade, da se v zvezi z njimi nekaj dogaja, in jim s tem da možnost, da se vključijo v razprave. Ali pa da pustimo ohlapno in določimo, nekako omogočamo in vse zadeve, potem je pa prepuščeno vsakemu posameznemu organu, državne ali lokalne skupnosti, da to naredi ali ne.
Jaz samo na to opozarjam, zato sem želela ponovno vložiti amandma oziroma v tretji obravnavi ponovno vlagamo amandma, da opozorimo, da res premislimo, kaj pomeni en ali drugi amandma. In kot sem rekla, predlagam, da vendarle v zakonu jasno določimo, kdo in kdaj ima obveznost, ne pa da prepustimo in bo potem prepuščeno trenutni politični situaciji ali pa trenutnemu vzdušju v posameznemu organu. Hvala lepa.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Hvala lepa kolegici Skukovi. Proceduralno je pred replikami. Kolega Jazbec najavlja proceduralno.
FRANC JAZBEC: Hvala lepa. V imenu poslanske skupine 15 minut odmora, da se odločimo.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Trenutek, trenutek, pardon, bo, ampak pred odločanjem ne.
FRANC JAZBEC: Ja, pred odločanjem. V imenu poslanske skupine 15 minut odmora pred odločanjem.
PODPRESEDNIK MIROSLAV LUCI: Še 3 minute imamo časa. Nadaljujemo razpravo k 7. členu. Kolega Jakič. Gospa kolegica Virantova želi tudi razpravljati.
ROMAN JAKIČ: Hvala za besedo. Del razprave bo tudi replika in poprava navedbe kolegice Skukove. Predlagatelji se pač nismo mogli izreči o tem amandmaju, ker do njega, do glasovanja o tem amandmaju ni prišlo. Do amandmaja namreč, 7. člen je bil izglasovan, ne da bi se glasovalo o vašem amandmaju. In vam povem, da bom benevolentno podprl in pozval seveda vse predlagatelje, da podprejo vaš amandma. Ker ne razumem, zakaj bi se morali na točki zakona o mladinskih svetih iti prestižne igre, kdo bo predlagatelj in kdo ne. Jaz sem že večkrat poudaril, da ta zakon je nastal na osnovi konsenza vseh političnih podmladkov in večine društev znotraj mladinskega sveta Slovenije. Je pa pač stvar nanesla, da sem jaz prvi podpisnik, zato ker se pač ukvarjam z mladinsko problematiko. Takrat smo se celo hoteli podpisati v neko marjetico tam, ampak nas je čas, ker smo hoteli razširiti dnevni red, priganjal k temu, razširiti z izredno sejo, da smo vložili nepopolno. In to popravili tudi s predlogi amandmajev.
Jaz bom 7. člen, tako kot je predlagan, oziroma ta amandma podprl, čeravno jaz osebno mislim, da bi seveda državni organi in lokalne skupnosti morale omogočiti in najti mehanizem sodelovanja. To, da lokalne skupnosti in državne organe pozovemo, da morajo obveščati, je tudi prav. Bi bilo pa boljše, da bi jih zavezali, da morajo v svojih aktih urediti sodelovanje mladih z njimi samimi, iz preprostega razloga, ker mislim, da to ni problematično, glede na to, da je mladinski svet Slovenije samo eden, na nacionalni ravni. Teoretično bi bilo 192 mladinskih svetov na lokalni ravni, se pravi, vsaka lokalna skupnost bi imela samo enega.
Ampak, da popravim vašo navedbo, vsaj jaz kot prvopodpisani predlagatelj bom benevoletno podprl vaš amandma, samo zato, ker si želim, da bi ta zakon bil sprejet, sprejet pa upam da bo še danes, da ne bi jutri ponovno razpirali. Če se pa lahko opredelim tudi do drugega amandmaja?
PODPREDSEDNIK MIROSLAV LUCI: Ne, zdaj smo pri amandmaju k 7. členu in k 7. členu. Ampak ne bomo nadaljevali, ura je 17:59:48. Ker gospa Virantova verjetno mora imeti možnost vsaj pet minut za razpravo in še nekaj replik, zato za danes prekinjam torej to izredno sejo.
Nadaljujemo jutri s točko, ki je danes nismo dokončali, potem pa nadaljujemo s 13.e točko, to je predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o političnih strankah, nato s 13.z točko, to je predlog obvezne razlage prvega odstavka 27. člena zakona o denacionalizaciji, nato prekinjeno 13.b točko, to je predlog zakona o zagotovitvi vidnosti in slišnosti programov RTV Slovenije in lokalnih nekomercialnih programov v območjih, kjer živi slovenska narodna manjšina, ter po vrstnem redu dalje.
S tem zaključujem današnje zasedanje. Hvala in še lep večer.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 18. JULIJA 2000 OB 17.59 URI.)