Sejo je vodila Eda Okretič-Salmič, podpredsednica državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.07 uri.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Spoštovane kolegice poslanke, kolegi poslanci, gospe in gospodje! Pričenjamo nadaljevanje 29. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije. Obveščena sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Zmago Jelinčič, Bogomir Špiletič, Janez Mežan, Franc Pukšič, Rafael Kužnik, dr. Helena Hren-Vencelj od 12. ure dalje, Rudolf Petan, Boris Sovič, Ciril Pucko, Jože Avšič, Janez Kramberger, Franc Potočnik, Jurij Malovrh, Benjamin Henigman, Miroslav Luci, Peter Hrastelj, Pavel Rupar, dr. Ciril Ribičič za pričetek seje. Gospod Mežan je tu prisoten. Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na sejo so bili vabljeni predstavniki vlade Republike Slovenije. Vse prav lepo pozdravljam. Današnje nadaljevanje 29. izredne seje obravnavo državnega zbora bomo pričeli s včeraj prekinjeno 5. TOČKE DNEVNEGA REDA, TO JE REDNEGA POROČILA KOMISIJE O NAPREDKU SLOVENIJE PRI VKLJUČEVANJU V EVROPSKO UNIJO. Nato bomo pa prešli na 10. točko dnevnega reda. Od včerajšnjega dne nam je ostalo še 6 replik na razpravo gospoda ministra Bavčarja. Kot prvi gospod Ivo Hvalica, sledi gospod Peterle, gospod Janša, gospod Jerovšek, gospod Čebulj, gospod Aurelio Juri. Prijavljeni sta še tudi dve 5-minutni razpravi, gospa Majda Zbačnik in gospod Čebulj. Prosim, vabim prve, ki imajo repliko, torej gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Prosim, da mi ne štejete čas zdaj v ta uvodni del, ker začenjamo delovni dan in bi rad normalno opravil tudi pozdrav. Lepo vas prosim za korektnost! Po pozdravu, ko začnem z repliko, mi pa začnite štopati sekunde. Hvala lepa v naprej.
Spoštovani kolegi, spoštovane kolegice, spoštovani maloštevilni predstavniki vlade, minister, ministrski predsednik v Ukrajini, ker ga zadeve z Evropsko unijo ne brigajo, lep pozdrav in začenjam z mojo repliko ministru Bavčarju. Včeraj si minister Bavčar ni dovolil nič manj kot to, da je zavrnil očitke, piše v Delu. Čigave očitke? Očitke komisije Evropske unije je zavrnil. Saj mi nismo nič drugega očitali, kar ne bi bilo v rednem poročilu. To se pravi on zavrača redno poročilo Evropske unije. Ja, tako sledi iz tega. Mi nismo nič drugega govorili kot samo o rednem poročilu. Poleg tega si dovolite tudi to, minister Bavčar, da rečete naslednje, citiram vaš magnetogram: "Ali je morda razlogov nekaj tudi drugje - se opravičujem, ampak tako ste govorili - ko je gospod Hvalica stopil za ta govorniški oder, je svoj nastop začel, govoril bom o tem, na kar se spoznam, in rekel je, da bo govoril o parlamentarnem delu. Pričakoval sem nekaj obetavnih razprav na to temo, nisem razumel, da se je res v svojem delu lotil tega vprašanja." Niste razumeli? Ja, jaz pa mislim, da bi morali še kako razumeti. Jaz sem vam citiral odlomke iz poročila. Seveda pa niste razumeli svojih poslancev, ker sploh tu niso nastopili. No, tudi o tem tu ni govora, kar kaže tudi na izrazito enoumje naših medijev. Razmerje med pozicijo in opozicijo v včerajšnjih nastopih je bilo približno 1:30, če časovno izmerimo, tu je pa prikazano, kot da je 3:1 približno. Torej, jaz naj ne bi govoril o parlamentu. O čem sem pa govoril? Če hočete, vam sicer postrežem še nekaj dodatnega. Niste pa ugovarjali tistemu, kar sem vam jaz res očital, na primer vašo 7%-no prisotnost na sejah državnega zbora v prejšnjem mandatu. Na to mi niste odgovorili, ker nimate kaj odgovoriti, ker za to imam dokument.
Potem ste rekli tudi naslednje. To, kar je jutri razprava o interpelaciji - tako piše - šolskega ministra Gabra, v katerem se bo želelo v veliki meri inputirati temu ministru, da za to področje ne skrbi dovolj dobro. Prvič, kako veste, ker vi niste član parlamenta, da bo jutri interpelacija oziroma da bo danes in drugič, kaj ste to vtikali zraven. Kaj ste to vtikali zraven? Kaj ste hoteli s tem narediti? Bom pa še jaz govoril o ministru Gabru, če hočete. Še precej časa imam. Na koncu pa pravite: "Nisem prepričan, gospe in gospodje, da ste vi v opoziciji tisti, ki danes zastopate politiko znanja v tej državi." Niste. Torej garantiram vam, da to nismo! To je ta vrsta s poslancem Jakičem na čelu, ki je jasno in nedvoumno povedal, da znanje je samo in pamet samo v tej vrsti. Ampak to je vaše mišljenje. To je vaše mišljenje! Na tak način diskvalificirat. Ker vi pravite dobesedno: "To lahko mirno rečem, da vi niste. Zaradi tega mislim in pričakujem, da bo parlament sprejel sklepe, ki jih je komisija za evropske zadeve vendarle sprejela". A tako! Ali vi sploh ne veste, da so med tem vaši kolegi vložili amandma na te sklepe? Zmenite se najprej. Včeraj smo dobili na klop amandma na sklepe, ki jih predlaga komisija, ki izničujejo te sklepe. Vi govorite na tak način. Ali ne veste potem? Prosim, da vodstvo državnega zbora dostavi tudi ministru Bavčarju predlog amandmaja, ki so ga podpisale koalicijske stranke. Vi niti tega ne veste. Zato ne očitati drugim, da ne vedo, kaj so govorili dopoldne. Vi ste to, to je zadnji odstavek vašega nastopa. Niti niste vedeli, kaj so vam skuhali za vašim hrbtom, torej poslanci koalicije. Vidite! Zaradi tega jaz vaše interpretacije tu ne jemljem resno.
O parlamentu bom pa še naprej govoril, vam že v naprej povem ob naslednji priložnosti, ker se mi čas izteka. Govoril bom o tem, kaj pravi evropska komisija o parlamentarnem odboru za nadzor proračuna. Pa se boste tudi tam mogoče našli, kje ste in zakaj je to, kot je in zakaj nam evropska komisija tu deli lekcije. Ampak, kar poglejte si 99 stran, zadnja dva odstavka. Če gledamo poročilo v Poročevalcu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji ima repliko gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo, spoštovana gospa podpredsednica. Poslanke in poslanci, gospod minister in predstavniki vlade.
Prišli smo v pričakovano fazo razvoja razprave v državnem zboru. Ko zmanjka argumentov, pridejo diskvalifikacije, tega se je poslužil gospod minister Bavčar, ki ni prav nič natančno bral oziroma se spominjal mojih dosedanjih nastopov, in je seveda zadeve posplošil oziroma jih zavil v drug papir. Ampak o tem še v nadaljevanju replike.
Namesto, da bi slišali odgovore na jasno postavljeno vprašanje - jaz sem jih kar nekaj dal, pa lahko bi jih še dal oziroma jih bom še dajal in bom vztrajal na tem, da dobimo odgovore - namesto tega pavšalne ocene in diskvalificiranje nastopajočih za temi mikrofoni. Vprašam recimo ob tem, da se ugotavlja, da kadrov ni in da smo kadrovsko "podhranjeni", zakaj je vlada poslala človeka, ki se je razumel na evropske zadeve, raje v Turčijo kot v Bruselj? Zakaj je bilo več kot pol leta mesto direktorja službe za evropske zadeve prazno, gospe in gospodje? Ne nam stokati o kadrovskih minusih, če jih sami nočete zapolniti z ljudmi, ki so kvalificirani.
Govorili ste, gospod minister, o parlamentu, koliko zakonov so v prejšnjih letih v drugačni sestavi tukaj sprejeli - da, smo jih, ampak zdaj, ko imate največjo moč po letu 1990 z vašo stranko na čelu, je pa tako slabo, da je samo 30 ali koliko zakonov ste včeraj našteli. Imate večino, imate predsednika parlamenta, mislim, koalicije, imate dva podpredsednika, in vendar ne gre. Ne spraševati opozicije, zakaj ne gre! Če nam lahko pripišete, da smo odgovorni ali krivi za en teden, recimo, en teden govorjenja mimo točk dnevnega reda, vas mi sprašujemo, kaj ste delali eno leto, da za večino področij piše "ni napredka" ali pa "ni zaznati napredka". Kaj ste delali eno leto, sprašujemo vlado in koalicijo. Pravite, vladno poročilo, da "je pa zdaj postal Peterle naenkrat kritičen". Seveda sem kritičen tam, kjer se zopet samo programira in planira, namesto da bi imeli tukaj izvedbeni dokument oziroma da bi imeli papir, iz katerega bi bilo razvidno, kdaj bo kaj kdo naredil. Včeraj se je oglasil minister za pravosodje, in sem vesel, da je prišel tudi on, ampak je predvsem povedal, česa on ne dela oziroma ne bo delal, ker ima pristojnosti. Pa smo dvignili plače sodstvu, pa smo ne vem kaj vse že urejali, kar piše tudi v poročiu, učinka pa iz tega ni, gospe in gospodje. Nas zanimajo učinki!
Kar zadeva sprenevedanje, zame ni argument za vlado, da je pričakovala tako poročilo, ker to pomeni, da se ni delalo. Nas zanima, zakaj se ni delalo, in nobene besede o odgovornosti doslej, prav nobene. Če bo šlo tako naprej, poslej s strani vlade tudi ne.
Glede sklepov, gospod minister. Na komisiji za evropske zadeve sem rekel, da nekateri sklepi so obetavni, poročilo v celem pa ne. Jaz ne morem podpirati sklepa, ki ni oročen. Ob tem, da teče voda v grlo, pravosodje nima oročene svoje naloge, do kdaj bo naredilo tisti ponovni oziroma novi program. Takih stvari se pač ne da podpirati; tudi ne tistega, kar sem že komentiral, glede kadrov.
Potem, seveda, politične točke. To smo slišali zadnjič s strani vodje delegacije oziroma našega dela pridružitvenega parlamentarnega odbora. Ko so bili v sobi samo predstavniki evropskega parlamenta oziroma evropski parlamentarci, je vodja naše delegacije dejala, da opozicija izkorišča poročilo evropske komisije za dnevno politične namene - zlorablja, ne izkorišča, zlorablja!
Glejte, gospe in gospodje, pa dodam še to, kar ste, minister, sami rekli, da gre za politične točke. To je odsotnost razumevanja demokracije. Torej, jaz nimam vtisa, da vam ne gre za politične točke, ampak da bi pa opoziciji ne smelo biti, bo pa malo hudo. Seveda, mi se bomo borili; v demokraciji se zmeraj bori za politične točke, samo bomo videli, kako bo kdo skozi prišel - ali tisti, ki delajo in opozarjajo na odgovornost, ali tisti, ki ne delajo. Mislim, da se bodo točke ustavile na teh slednjih. V izogib temu, da nam ne bi verodostojnost padala še naprej, bi svetoval, ne v parlamentu v demokraciji obtoževati drugih, da jim gre za politične točke! Ali pa povejte, komu ne gre!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji ima besedo gospod Janša. Ob tem bi morda samo še podala popravek - torej, k petminutni razpravi je prijavljen gospod Čeligoj, ne gospod Čebulj. Repliko ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovana gospa podpredsednica, repliciram na nastop ministra brez listnice za evropske zadeve. Mislim, da je to, kar pravi naziv, ki ga je slovenska vlada dala ministru, ki se ukvarja z evropskimi zadevami, glede na poročilo, kakršno je prišlo iz Bruslja, je to res resor brez listnice oziroma brez rezultatov v tej listnici. Ampak to še ni replika. Opozoril bi gospo podpredsednico, da mi ura ne teče, da ne bo potem kakšnih problemov z dolžino mojega nastopa.
Minister Bavčar je včeraj dejal, kako so nekateri v razpravi v tem poročilu uporabljali konstrukt, po katerem naj vlada ne bi izkazovala prave volje za harmonizacijo evropske zakonodaje. To, kar sem jaz včeraj povedal v zvezi z izjavo predsednika vlade, ni konstrukt. Jaz sem to sicer citiral po spominu, lahko pa citiram tudi po magnetogramu. Predsednik slovenske vlade je včeraj dejal, predvčerajšnjim dejal, da je slovenska zakonodaja pretežno boljša od evropske in da jo mi ne spreminjamo zaradi tega, ker bi s tem dobivali boljše zakone in boljšo ureditev, da je marsikje naša boljša, ampak zaradi tega, ker moramo to pač narediti prisilno, ker je to zahteval Bruselj. Če hočemo v Evropsko zvezo moramo te stvari narediti in marsikje bomo šli na slabše. Tako ga je bilo za razumeti. To ni, to so besede predsednika vlade. Jaz sem že včeraj dejal, da se mi je stvar zdela čudna, zato sem še enkrat vprašal, če sem prav slišal in predsednik vlade je še enkrat ponovil isto stvar. Tega si jaz ne morem razložiti drugače kot pomanjkanje volje na vladni strani. Če ti nekaj delaš prisilno, je tvoja motivacija manjša, kot če delaš neke reforme zaradi tega, ker bi mislil, da to koristi državi, državljanom in tudi vladi.
Potem sem tudi razložil, zakaj mislim, da ima vlada utemeljene razloge za to, da smatra, da nekatere reforme, ki v Slovenijo uvajajo evropsko preglednost in transparentnost, niso v njenem interesu. Ampak če jaz sedaj ostajam pri tem očitanem konstruktu, moram reči, da v dopisu, ki ga je poslal gospod Bavčar 29. julija leta 1998, 29. julija letos vladi in ki ga je vlada sprejela. Gre pa za poročilo o uresničevanju državnega programa za sprejem pravnega reda Evropske unije. Ta isti minister, ki opoziciji očita konstrukte, opozarja na isto stvar. Minister za evropske zadeve julija letos namreč v poročilu vlade pravi, da je v ministrstvih premalo volje za to, da se stvari spremenijo. In celo pravi, "Neizpolnjevanje nalog zajetih v državnem programu postavlja pod vprašaj tudi obstanek Slovenije v skupini šestih držav, ki se bodo prve začele pogajati za članstvo v Evropski uniji. Zato menimo, da bodo ocene unijo o napredku v državah kandidatkah v letošnjem prvem letu ključnega pomena. Iz tega razloga bo potrebno do konca leta v največji možni meri uresničiti tiste ukrepe, pri katerih je rok za uresničitev leto 1998," rok torej, ki so si ga pristojna ministrstva in vladne službe same postavile in se ga ne držijo.
Skratka. Minister, ki je vladi odgovoren za evropske zadeve, očita drugim ministrstvom v tej vladi, da se ne držijo rokov, da ne delajo, tako kot bi bilo treba in s tem seveda potrjuje to, kar sem jaz včeraj govoril. Torej če gre za kakšen konstruk, potem gre za konstrukt znotraj vlade in ta konstrukt je naperjen proti slovenskemu vključevanju v Evropsko unijo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Jerovšek. Ima repliko. Za njim gospod Čebulj in nato gospod Jurij.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Repliciral bi gospodu ministru brez listnice, zadolženemu za evropske zadeve.
Gospod minister je včeraj v opravičilo za poročilo, kakršno je prišlo iz Bruslja, tudi navedel, bom citiral - "Predvsem bi bilo dobro in tu bi rad na to posebej opozoril, ko bi parlament morda ne samo v povezavi z delom, ki ga čaka na področju usklajevanja zakonodaje s huminitarno ureditvijo, ampak pri tem" - mišljena je humanitarna - "Ampak pri tem, ko gre za produktivnost svojega dela ocenil podatke o tem, kaj pomeni sprejeti leta 1993 - 108, leta 1994 - 110, lansko leto 68 in v letošnje leto 60 zakonov. Morda je v tem vendarle le en del odgovora na tisti del poročila o napredku, ki izpostavlja tudi delo zakonodajne veje oblasti." Zelo dobro je, da je gospod minister tu videl vzroke za poročilo, kakršno je. Vendar te letnice in to padanje števila zakonov se hkrati ujema z vlado, ki jo vodi predsednik, ki je naslikala zgodbo o uspehu. Število zakonov, sprejetih v nekem parlamentu, je najboljša izkaznica in kvaliteta zakonov vlade, ki jo tista država ima. Če se dotična vlada zaveda potreb in potrebe so pri nas velike, potem tudi pripravlja zakone. Vendar to padanje števila zakonov ravno v teh letih, kaže še na nekaj drugega. Koincidenca teh let in tega števila zakonov z aktivnostmi ministrove stranke na produciranju protiustavnih zakonov, se pravi jalovih zakonov, katerih končni iztržek je enak nič, in so v tej državi v sramoto - take pobude - se točno ujema s temi letnicami. 1996 - referendumska kampanja miniranja referenduma in referendumskih zakonov, produciranje specialnih zakonov, ki bodo minirali legitimne pobude in pobude skladne z ustavo.
Dobro se spominjam, kako aktivni ste bili v tej stranki. Potem smo 2 leti imeli na mizi, 2 leti po nepotrebnem na mizi, denacionalizacijo. Ko bi se še gospodom šlo za gozdove, če bi bilo to resnični vzrok - državni gozdovi. To je bila dimna zavesa, da so se lahko lastninila podjetja. Tisto, kar ste gospod minister nekje drugje rekel, da so na Madžarskem multinacionalke, tu je pač finančni lobi neke stranke to prevzel. To dimno zaveso ste s tako vehemenco vzdrževali. Mi vemo, da gozdovi danes niso več ekonomska kategorija in da se bodo v cerkvi otepali, čeprav ima pravico. Otepali se jih bodo in vi ste to točno vedeli, vse ekonomske analize ste imeli. Vendar to ste hoteli imeti na mizi, da ste delali dimno zaveso, da se je lahko delalo v ozadju drugo. Da ste ljudem metali kost, po domače povedano.
In potem letos, Koper, pa ne vem kaj. Koper nam je vzel 5 zakonov sigurno, sigurno nam je vzel 5 zakonov. In takšne izgovore, vendar Bruselj tega ne sprejema. Bruselj ve, kdo je v kateri državi na oblasti in kdo je odgovoren za to. (Opozorilni znak za konec.) Ja, samo malo še bi. Rad bi... Dobro, se bom pa še enkrat javil repliki. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Jerovšek. Naslednji je gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa in dober dan vsem skupaj! Repliciram gospodu ministru Bavčarju glede na včerajšnji njegov zaključni nastop, ker ga osebno ocenjujem na nek način v dveh delih. Moram priznati, gospod minister Bavčar, da ste zelo elegantno, politično izdelano v prvem delu in zelo prepričljivo nastopili za tem govorniškem odrom. Enakega se vas predstavljam tudi na pogajanjih v Bruslju ali tudi drugje v drugih državah Evrope. Toda, ko sta Evropa, Bruselj zahtevala od vas, da vaš prepričljiv nastop tudi argumentirate z dokumenti, delo naše vlade, parlamenta, se je ta slika s poročilom Evropske skupnosti v celoti podrla. In to tudi mi danes in tudi včeraj smo tukaj jasno o tem poročilu govorili. V drugem delu je bilo jasno razvidno, da ste šli v napad opozicije, to se pravi napadli ste opozicijo kot politično, da ima neznanje. Jaz vam bom samo del proračuna ministrstva za kmetijstvo, zaradi katerega sem zahteval, da tudi minister za kmetijstvo prisostvuje zasedanju in obravnavi poročila, ki smo ga obravnavali na odboru za kmetijstvu, ker sem šele takrat dobil toplega kot poročevalec na mizo, in vam povem, kako vključno z vlado, verjetno to ni samemu ministru Smrkolju zraslo na zelju oziroma v njegovi pameti, ampak je verjetno to jasna definicija konstrukta celotne vlade. V lanskem letu je bilo, recimo, v Poročevalcu jasno zapisano kot "agrarne operacije, vzdrževanja melioracij, urejanje podeželja, izdelava predhodnih analiz investicij..." in tako dalje in tako dalje, da ne naštevam. Zdaj ste pred tem samo pripisali, kar poimenujete kot reformo v kmetijstvu, ki jo je treba v Sloveniji izvesti, naslednje: "Podeželje in agrarne operacije, podeželne agrarne operacije, podeželne agrarne skupnosti, podeželje..." in tako dalje, in povsod je pred tem samo naslov "podeželje" s pomišljajem. Tako naj bi v smislu proračuna za leto 1999 in leto 2000, s takim proračunom, ki je enak lanskemu letu, lahko izpeljali agrarne reforme v naši državi. Lahko vas pa spomnim, gospod minister, na 12. november, ko ste delali renominacijo oziroma prerazpored proračunskih kontov, ko ste tudi iz naslova ministrstva za kmetijstvo namenili 50 milijonov humanitarne pomoči za BiH; jaz bi razumel, da gremo v tem primeru v neko humanitarno pomoč neki evropski državi, s katero se hočemo združiti. 12. novembra, 6., smo imeli pa katastrofalno nesrečo, poplave s hudo ujmo - ampak ne, dali ste v Bosno, za humanitarni namen, kot piše v sklepu vaše vlade.
Tako, da, gospod minister, sem jaz vseeno pričakoval, da boste kot pooblaščeni predstavnik vlade - tako je bilo tudi včeraj zagotovljeno - jasno povedali, na katerem področju zaostajamo, na katerih ministrstvih zaostajamo pri približevanju Evropski uniji, predvsem bi pa dejansko rad slišal, v kakšno smer politike gre ministrstvo za kmetijstvo. Ker moja ocena, kot sem že povedal, je ocena, da je nemogoče v neki meri, ki jo zagovarjate, v dveh letih izpeljati neko približno agrarno reformo, kmetijsko reformo, da gremo lahko prek leta 2000, se pravi, leta 2001, z neko dejansko usmeritvijo, ki jo Evropa tudi zahteva.
Jaz bi tukaj res želel jasnejši odgovor, in mislim, da ne samo jaz, skratka, vsi poslanci, verjetno tudi pozicijski, da se tu o tem jasno spregovori; ne na splošno, ampak dejansko po resorjih. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala, gospa podpredsednica. Najprej imam repliko kolegu Jerovšku.
Koper ni vzel temu parlamentu petih zakonov, morda je vzela razprava, ki ste jo tudi vi sprožili in v kateri ste prispevali. Dovolil bi si pa oceno, da največ, kar se je pa zgodilo ob koprskem primeru, je to, da vaša razprava, vsebina vaših izrečenih misli je v marsičem, po moji oceni, pokvarila sliko evropske primernosti in zrelosti naše države.
Sicer sem se nameraval navezati na vse dosedanje razprave, ki opozarjajo na to, da je bilo nujno sklicati izredno sejo državnega zbora za to, da poročilo ocenimo in ugotovimo tudi odgovornosti; da jutri ne bomo morda primorani znova sklicati neke nove izredne seje, zaradi neke nove neugodne ocene, za neko novo ugotavljanje odgovornosti. Dajmo se malo zamisliti pri tem, kar se dogaja, in da to, na kar je že kolega Battelli včeraj opozoril, z našim zakonom o pogojih za pridobivanje lastninske pravice tujcev na nepremičninah.
Veste, ko smo o tem razpravljali, o odpadu, predlog Battellija, ki je opozarjal na problematičnost tretjega odstavka 5. člena. Tukaj popravki niso bili izpeljani. Misija iz Bruslja, naša misija pa nas opozarja v nekem dopisu, kako bi bilo dobro, da bi se zaradi tega, da se izognemo morebitnim zapletom ter nejasnostim, da bi razmislili v smeri, da se omenjeni tretji odstavek 5. člena zakona črta.
Opozarja tudi, citiram: "Ni naš namen razpredati, katera razlaga je pravilna, je pa dolžnost misijo opozoriti, da v primeru, da bi določbe tega zakona, glede ugotavljanja, tako imenovane materialne vzajemnosti veljale tudi za državljane Evropske unije ter da bi ta zakon - izvedbeni akt za implementacijo priloge 13 - imel negativne posledice na odnose med Republiko Slovenijo in Evropsko unijo. Ter da bi v primeru, da bi asociacijski sporazum stopil v veljavo zaradi neizpolnjevanja obveznosti iz tega sporazuma, v končni fazi Evropska unija tudi odstopila od mednarodne pogodbe. O političnih posledicah v tem primeru niti ne govorimo". Konec citata. Na to vprašanje je tudi minister Bavčar resno včeraj opozoril, ampak veliko govora o tem ni bilo.
Priložnost bo še enkrat, da se s tem zakonom spopademo in da na ta opozorila smo pozorni. Prav zaradi tega, da se morda jutri ne bi povprašali, kdo je kriv za to, da smo nekaj sprejeli, kar ni bilo kompantibilno z pričakovanji in standardi Evropske unije. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji, ki je želel imeti besedo je gospod minister Bavčar. Prosim. Naslednje replike prijavljene po vrstnem redu: gospod Mežan, gospod Demšar, gospod Kacin, gospod Juri, gospod Hvalica.
IGOR BAVČAR: Najprej bi jaz rekel, da je to prvo poročilo o napredku, da bodo naslednja in da bo veliko priložnost, da bomo ocenjevali naš napredek do takrat, do trenutka, ko bomo vstopili v Evropsko unijo in tudi po tem, kar nam vztrajno dopovedujejo tudi kolegi iz držav članic, je vrsto vprašanj, ki so deležna kritične intonacije tudi v odnosu znotraj držav članic. Zadnje vesti o nastopu novega nemškega kanclerja Schröderja v Bruslju in videli boste, koliko je nesoglasij znotraj Unije in kaj vse je potrebno storiti znotraj Unije, zato da bomo lahko v nadaljevanju govorili o vključevanju Slovenije v Evropsko unijo.
Samo načeloma bi rad to zadevo vzpostavil oziroma o tem govoril zaradi tega, ker je to prvo poročilo, zadeva 18 mesecev. In pred letom dni, ko sem bil imenovan, je bilo to dejstvo, da sem bil imenoval, verjetno razlog oziroma vzrok za to imenovanje, ocena v vladi, da gredo stvari prepočasi. Ni dileme glede tega vprašanja. Zaradi tega zavračam konstrukt, ki se poskuša ponovno inputirati v to diskusijo o tem, da smo eni za in drugi proti Evropski uniji.
Gospodu Hvalici bi rekel, da sklep, ki je bil včeraj posredovan na mizo, ne izničuje sklepov komisije. Konkretizira jih. Konkretizira jih in to zelo dobro. Bistveno bolje povzema to, kar bi bilo potrebno storiti, kot pa splošni sklep o ukrepih, kot je bil v osnovi predlagan.
Gospodu Peterletu bi rekel, da vlada odgovarja na vsa konkretna vprašanja. Še več! Prepričan sem, da je slika že sedaj po sprejemu zakona o davku na dodano vrednost bistveno drugačna kot je bila prej, kajti področje notranjega trga, ki je v poročilu, ki mu je bilo v poročilu namenjenih veliko kritičnih besed, je seveda v največji meri bilo deležno te kritike zaradi odsotnosti te zakonodaje. Sicer pa bi rad rekel gospodu Peterletu, da se je treba seveda odločiti, kaj je bolje in kaj je slabše. Očitki o tem, da ne privatiziramo državnega sektorja, ki so upravičeni, so nezdružljivi s hvalo o tem, ki si jo je privoščil prav on pred nekaj časa, da je on sam osebno ustavil privatizacijo največje slovenske banke. Tako da je seveda potrebno biti Evropejec do konca in ne samo takrat kadar komu to ustreza.
Rekel bi, da so ključne določbe, ki zadevajo poročilo, ki ga je tu citiral poslanec Janša, seveda prej argument za kredibilnost vlade kot argument zoper. Kajti zelo jasno opozarjajo na vprašanja, ki jih je potrebno rešiti, in si ne delajo utvare in ne delajo iluzij o tem, da smo boljši kot v resnici smo, in je pač seveda potrebno sprejeti te vladine dokumente take, kakršne so. Kot osnovo za to, da se stvari spreminjajo. In če sem rekel, da je bilo poročilo pričakovano, sem to lahko izjavil samo zato, ker sem pred tem naredil sam svoje lastno poročilo, ki je v marsičem podobno. O tem je pričakovanost poročila. Toliko za enkrat.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala ministru Bavčarju. Vabim gospoda Mežana.
JANEZ MEŽAN: Spoštovana gospa podpredsednica, spoštovane kolegice in kolegi. Repliciram gospodu Bavčarju na včerajšnji nastop na koncu razprave, ki ga je imel okoli 18.00 ure. Poročilo komisije o napredku republike Slovenije pri vključevanju v Evropsko zvezo jasno ugotavlja, da je Slovenija glede na zahteve Evropske zveze vidno nazadovala oziroma ni dosegla napredka na kar nekaj področjih. Jasno tudi pove, kdo je kriv za to nazadovanje. Med drugim tudi pravi, da opozicija v celoti izpolnjuje svojo vlogo oziroma nalogo. Še več. Opozicija je že pred tem poročilom opozarjala na natančno to, o čemer sedaj govori to poročilo. In vendar je minister Bavčar v včerajšnjem zadnjem nastopu s svojo neverjetno aroganco, spominjala me je na aroganco ministra Gabra, ki ga je minister tudi na koncu omenil, okrcal opozicijo, kaj da se sploh gre, ko opozarja na probleme v zvezi z vključevanjem Slovenije v Evropsko zvezo. Naj bo tiho, naj lepo sedi in čaka, da bo vlada storila, kar pač misli storiti. Še več. Povedal je tudi, da je vlada že sredi letošnjega leta vedela, da bo poročilo takšno in je poročilo sploh ni presenetilo. Po moje cinizem prve vrste in sprenevedanje, neverjetno sprenevedanje. Komentar na to, ali je vlada to res vedela ali ne, si lahko preberemo kar v današnji temi dneva, ki jo je podpisal novinar Matjaž Albert. Dovolite, da citiram, s tem komentarjem se tudi popolnoma strinjam: "Če je namreč vlada tudi pričakovala takšno poročilo Evropske komisije, bi jo to spoznanje moralo zaskrbeti in bi torej morala ukrepati, saj ima v rokah škarje in platno. Torej je njena odgovornost toliko večja, kot če bi jo poročilo presenetilo. Ker pa je ni, bi si lahko mislili, da nam je želela takšno stanje prikriti. Sicer bi pohitela in še pred poročilom Evropske komisije pregledala doseženo, določila prednostne naloge, jih zadala resornim ministrstvom in natančneje določila program priključitve Evropske unije. Skratka vlada, presenečena ali ne, naj opravlja svojo vlogo in naj ne prelaga svoje odgovornosti na druge veje oblasti." Dodaten komentar verjetno ni potreben.
In še nekaj. Gospod minister, veste kaj bi morala opozicija početi pri tej razpravi o vključevanju Slovenije v Evropsko zvezo? Vsak od nas iz opozicije bi moral tu za to govornico prebrati od začetka do konca poročilo komisije in tako držati ogledalo poziciji oziroma vladi ter ji ponavljati, kar naprej ponavljati, česa ni storila oziroma kdo je kriv za zamudo pri vključevanju v Evropsko zvezo. Pozicija oziroma vlada pa bi morala priznati napake in takoj začeti delati. Ali pa priznati, da takšna kot je ni sposobna izpeljati projekta, ki mu pravimo vključevanje Slovenije v Evropsko zvezo. Hvala lepa.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala za besedo in pa lep pozdrav, tako poslankam in poslancem ter seveda tudi ministrstvu, odgovornim za vključevanje v Evropsko zvezo. Repliciram gospodu Bavčarju v tistem delu, ko je včeraj omenjal šolsko ministrstvo in s tem nas neposredno spomnil tudi na eno bistveno pravico, ki je zasigurno evropska kategorija, to je pravica staršev, da izbirajo, v kakšno šolo lahko pošiljajo otroke. Tu, ko je povedano, kako lahko danes - povedano je bilo včeraj - kako danes lahko največ študentov študira v vsem času v naši državi, s tem se bi strinjal in tu verjamem, da smo na pravi poti, ampak sprašujem se pa, kakšne so bile te šole do sedaj, da kadri, ki jih imamo, niso sposobni opravljati funkcij, enakovrednih funkcij v primerjavi z ostalimi kadri evropskih držav. Torej to je zame kardinalno vprašanje in naj mi kdo pove - da naši ljudje, ki gredo v Bruselj, potrebujejo prevajalce; torej tisti, ki so v posameznih telesih. Jaz verjamem, da če gre za vladni pogovor, se ve, kakšen je uradni jezik, in kako te stvari morajo teči. Ampak vendarle nekateri ljudje, ki hodijo tja, ne znajo jezika. Zato mislim, da je to tudi velik problem. Poleg tega, seveda, so pa tu še drugi problemi teh ljudi, ki hodijo tja. Ampak naj povem zelo jasno: ena od kategorij Evropske unije je tudi pravica staršev, da odločajo glede tega, kakšno šolo bodo njihovi otroci obiskovali. Se opravičujem, ampak mislim, da imam še toliko bolj pravico to omenjati - kdor ima enega otroka, mu gre za eno pravico, tistim, ki imamo več otrok, pa gre za več pravic. Mislim, da bo tu treba temeljito poseči.
Gospod minister, ko ste ravno omenjali razpravo o interpelaciji, bo le-to tudi danes vprašanje, ko bomo govorili - upam, da bomo prišli do te točke - glede primernosti ministra za šolstvo, gospoda Gabra. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospodu Demšarju. Naslednji ima besedo gospod Kacin.
JELKO KACIN: Hvala lepa za besedo, gospa podpredsednica. Strinjam se z gospodom Demšarjem, ki je ravnokar govoril o tem, da imamo težave, kadar se sporazumevamo z Brusljem. Ampak težave niso v tem, da mi govorimo slovenski jezik in nekateri od nas potrebujejo tudi prevajalca, da kaj povedo v Bruslju; problem je v pojmovnem aparatu. Problem je v tem, da si za enakimi besedami vsi ne predstavljamo enakega ozadja. Ravno to ozadje tudi v razpravah, ki so se vrstile včeraj in se vrstijo danes, kaže na popolno nerazumevanje nekaterih pojmov. Zato bi rad posebej opozoril na razpravo gospoda Pukšiča, ki je primerjal našo pomoč regionalnemu razvoju s pomočjo, ki jo namenjajo države članice Evropske unije. Ta primerjava je popolnoma neprimerljiva, kajti pomoč, ki jo namenjajo države članice Evropske unije, kot so Portugalska, Irska in še katera - govorim ravno o teh, o katerih je govoril gospod, na katerega se sklicujem - dobivajo pomoč iz strukturnih skladov. To pa je, seveda, nekaj drugega kot pa naš proračun. Dokler teh osnovnih pojmov ne bomo razumeli, potem si bomo lahko drug drugemu marsikaj očitali, v škodo razumevanju materije, v škodo sprememb obstoječega stanja, pa seveda v škodo prepričljivosti naših nastopov na tujem.
Rad bi dodal še nekaj replik na razprave Socialdemokratske stranke. Gospodje, vaša stranka je vendarle ves čas in še vedno nasprotuje nekaterim določbam zakona o kazenskem postopku. Mi pa, kot dobro veste, in izhaja iz poročila, zakon o kazenskem postopku moramo posodobiti, in to je eden od hudih očitkov, ki prihajajo iz Bruslja. Ampak, lepo vas prosim, ravno vaša stranka je še kako trdo in hudo nasprotovala posodobitvi tega zakona. Nasprotujete tudi evropskemu tretmaju manjšin. Poglejte si vaša stališča do zakona o volitvah, pa primerjajte to z evropskostjo, kot govorite nekateri med vami! Rad bi vas spomnil tudi na stališča sindikata, v katerem socialdemokratska stranka zelo odločno in jasno uveljavlja nekatera svoja stališča. Tam je izrazito nasprotovanje pokojninski reformi. Zato, gospodje, bi pričakoval, da bo manj dvoličnosti v naši razpravi, in da se bomo dosledno držali namere, da z našo razpravo prisesamo k preseganju obstoječega stanja in predvsem k izboljšanju našega pristopa k reševanju tiste materije, ki je še pred nami, da bi v naslednjem poročilu, o katerem govori minister Bavčar, bile nekatere stvari zapisane v prid Republiki Sloveniji.
In za konec samo še nekaj. Če govorimo o Evropi, potem je treba o Evropi in našem prepričevanju vedno znova na vseh mestih, kjer nastopamo, uporabljati enake argumente, tudi takrat, ko hodimo po Argentini, moramo razpravljati na enak način kot razpravljamo v domovini in v Evropi, ne pa, da si privoščimo, da so za Južno Ameriko nekateri argumenti zelo primerni in se jih potem obrne na glavo. Najlepša hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Sedaj imamo dve repliki, na repliko gospoda Jurija gospod Hvalica in gospod Jerovšek. Gospod Hvalica, imate besedo.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! To je nekaj neverjetnega, kako nekateri v primeru Kopra vztrajajo, dobesedno bi rekel, na antievropskih stališčih. Jaz ne vem, ali še niste doumeli stvari ali kaj? Tudi novo ustavno sodišče vam je pač moralo povedati tisto, kar je bilo jasno že prej, proti odločbi ustavnega sodišča ni priziva. Vi pa netite skupaj s predsednikom države ogenj, podtikate kotel itd. In nek koprski časopis je 22. novembra 1998 objavil to reklamo, 20. novembra, se opravičujem, 20., dan pred volilnim molkom, neki Vojko iz liberalne demokracije kandidira za župana. To je, torej to je protievropska kategorija. Kako si upate nekaj takega? Poglejte, 22. so bile volitve, 20. je bila pa objavljena. Res, da je lahko tudi šala, da je ta Vojko lahko tudi izmišljena oseba, ampak dvomim, da bi nekdo na takšen način, neresen način delal, torej reklamo zase. Vidite, tu mi povejte, gospod Juri, kje je še meja med razumom in med totalno politično zaslepljenostjo, ko govorite o Kopru. Poglejte, kaj si upa narediti v tem primeru, razen, če ni to blef, ker ne vem, kdo je ta Vojko, tu piše, kaj si upa narediti največja vladajoča stranka, vaša zaveznica pri vztrajanju na volitvah v Kopru. Kdaj boste doumeli, da se vam Evropa zaradi tega smeje.
Zdaj boste šli baje pred evropsko sodišče ali ne vem kaj. Pa to je nekaj nepojmljivega! Ja, zavrnili vas bodo, pa porečejo, kaj so pa odločili v vaši državi o tem in verjetno da boste morali citirati odločbo novega oziroma pojasnilo novega ustavnega sodišča, ker prejšnje oziroma ustavno sodišče v prejšnji sestavi ste velikokrat diskvalificirali. Vidite, to je aroganca liberalne demokracije kot vodilne stranke. To je antievropskost te stranke. Pa naj še tako tu govori in pridiga in citira in bere. To, vidite, je rezultat! To je rezultat! Vam povem, da kar se tiče te evropskosti, sem jaz bil 3. novembra na neki okrogli mizi v radiju Koper, kjer sem vaši kandidatki, v Piranu mislim, povedal, da to kar počnete, da ni evropsko, in da je to dokončno, da tu ni priziva ampak vi naprej vztrajate. Vidite, to je vaše ogledalo. To je vaše ogledalo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Jerovšek želi tudi repliko na repliko gospoda Jurija. Še enkrat bi želela poudariti, da smo pri poročilu komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v evropsko unijo, pri 5. točki dnevnega reda.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Gospod Juri, pač nasprotovali ste mojemu mnenju, da je razprava o občini Koper vzela vsaj pet zakonov. Jaz ponovno trdim, da jih je vzela. Ni zgolj tista razprava tu, ampak v zakolisju. Kaj ste vse morali delati in ko bi se lahko ta polovica parlamenta z drugimi projekti ukvarjala in priznam tudi, da sem se pri tem, pri debati o koperski občini zelo angažiral in mi ni žal, da sem se angažiral. Kajti še enkrat povem. Skrbi me in prav da me skrbi in še marsikoga, kaj se bo dogajalo, kakšen bo status zemlje na primorskem pa lastništva.
In poglejte, kako - ko pravite, da ni vzelo pet zakonov. Tu, dve izredni seji sta bili čez noč sklicani in tu bode v oči tudi ta "frapantna" razlika. O tem poročilu smo dali zahtevo ravno tako skupina poslancev - ena četrtina. To se je odlašalo v tem državnem zboru. V tej izredno pomembni seji, ko vidite, koliko stvari je zaskrbljujočih. Samo grebemo naprej. Tam pa so se, zaradi tega, ker so pač bile vladne stranke poleg, pa leva polovica parlamenta, se je pa čez noč sklicalo dve seji. Prvo celo zato, prvo sejo celo zato, da se je uničil, ugasnil naš zakon, ki je stal na poti; pobudo, ne vem 30 poslancev, da se naš zakon prednostno na izredni seji obravnava. Pomislite, če bi tudi ta polovica imela medije, kako vas bi se pred slovensko javnostjo pa norčevali. Ta naš zakon - zgledalo je, kot da ga hočete forsirano spraviti naprej, da se zavzemate za naš zakon. Saj smo vedeli, kako se bo končalo in kaj je bil namen. Vendar naše pobude nimajo enakopravnega tretmana tu v parlamentu za izredne seje. In uspelo vam bi verjetno. Načrt je bil odlično narejen, očitno, ker ta strategija obstoja. Vendar, presenetilo vas je poročilo Sove. Presenetilo vas je in takrat ste pozivali nič replicirat, celo v enem delu na odboru. Nič replicirati, ker še ni bilo narejene strategije. Bili ste zelo jezen. V naslednjih dneh mi niste odzdravili več na hodniku. Žal! Meni se to zdi nenormalno, ampak žal je tako. Imate pravico. Za to poročilo Sove je tudi, smo prebrali, direktor Sove potrdil, da stoji za njim. Na koordinaciji smo prebrali. Zato ste uporabili, da bi se ta Koper izvedel v taki obliki, kot je bilo zamišljeno, vendar, to še enkrat trdim, ti interesi so bili zelo široki, za to se je uporabil ves agitprop, ki še obstaja. V zvezi z včerajšnjo sejo lahko rečemo, da agitprop obstaja.
Prva poročila na medijih sem poslušal po polnoči in glavna novica, v dveh, treh poročilih ponoči je bilo, da se je koprski svet sestal. Kaj so tam sklenili o tej za to državo tako pomembni temi - pa je bila čisto kratka notica. 5-krat krajša od koprske občine.
Dovolite mi, da zaključim. Kaj so v Kopru včeraj sklenili? Da bodo šli na mednarodno sodišče za človekove pravice. Hvala bogu, da so tako sklenili. Ker mora tudi iz tega sodišča priti in zaveti veter, ki bo temu hujskanju naredil konec. Sedaj županja.
JOŽEF JEROVŠEK: Sklenili so, še enkrat poudarjam, da so šele tik pred volitvami prvič dobili konkretno in jasno pojasnilo ustavnega sodišča. Včeraj sem navedel. Priberite si vsi, kaj je Matevž Krivic rekel: "Otroci vedo, da če jim mati reče, da bodo ob 10.00 pri maši"...
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Jerovšek! Čas vam je potekel.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: 4 prijavljene replike na razpravo gospoda Bavčarja. Gospod Hvalica, gospod Janša, gospod Peterle in gospod Jerovšek, spet. Prosim. Potem imamo še na gospoda Kacina in gospoda Hvalico replike. Torej replike na replike. Lepo prosim, če bi se držali, kajti smo pri poročilu komisije o napredku Slovenije pri vključevanje v Evropsko unijo. Hvala. Besedo ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Spoštovani kolegi! Sedaj vam bom nazorno prikazal, kaj se zgodi, če nekdo blefira.
Minister Bavčar je rekel, da "amandma strank koalicije, konkretizira". Natančno sem si zapisal vašo izjavo oziroma to, kar ste rekli, "konkretizira". Zdaj vam pa jaz povem - vi seveda niste imeli pred seboj tega amandmaja, vi ste blefirali, kajne? - zdaj vam pa jaz povem, kako to konkretizira. Glejte, sklep komisije pravi, "državni zbor zahteva od vlade", vi pa konkretizirate tako, da "državni zbor podpira sklepe". Ja, za božjo voljo! Ali je za vas "podpiranje sklepov" "konkretiziranje zahteve", ali kaj?! Ja, pa kam ste prišli, no?! Pa ne tako poceni prodajati...! Glejte, pojdite v otroški vrtec ali pa v vašo krajevno skupnost - imeti tako za norca ljudi - tega tu ne boste uspeli! Ne boste uspeli, ne boste blefirali tega! Glejte, vi niste prebrali amandmaja, gospod minister. Ja, dovolj je, da vam povem naslednje: eno je "podpira sklepe", drugo pa je "zahteva"; veste, to je pa čisto druga kategorija! Rekel bi, da je formulacija sklepa komisije za evropske zadeve evropska kategorija, vaše koalicije pa neevropska kategorija. Ja, dobesedno tako vam povem, ne morem drugače razlagati, kot tako. Oprostite! Jasno, vas silno moti, če bi državni zbor nekaj zahteval. (Medklic ministra iz klopi.) Lepo vas prosim, da se ne vtikate! Jaz vam ne skačem v besedo. Torej, vaša kultura tudi ni evropska, oprostite! Minister tako ne vpada v besedo poslancu v evropskih parlamentih - v slovenskem da.
Torej, vidite, s kakšnimi stvarmi vi zavajate. To ni korektno. Odgovorite raje na moje trditve, ki sem jih zelo kategorično tu navedel - na to mi odgovorite; zaenkrat ste to obšli. Govorim striktno samo o parlamentu. Vi ta parlament uporabljate pač za legitimacijo. Saj je ta stvar jasna; tudi to, kako mi sprejemamo to zakonodajo, je popolnoma neevropsko. Tako kot ni evropsko to, da gospod Battelli pride sem pa se pritožuje nad koalicijo, sam je pa sestavni del le-te. Zdaj sem že dvakrat prebral v časopisu, da koalicija šteje 52 poslancev; to se pravi, da štejejo tudi njega. To se pravi, da se pritožuje - ne vem, komu. Ne vem, komu se pritožuje, saj ne vem za to, da bi bil on v opoziciji. 52 je 25 plus 19 plus "puckizem" plus predstavnika narodnosti - to je 52! (Medklic poslanca iz klopi.) Ja, pa DeSUS, no, ampak sem jih pozabil, vidite, ker se sploh niso oglasili že dva dni. Taka je ta stvar.
Te zadeve je treba malo, bom rekel, vsaj bolj normalno interpretirati. Bil sem prepričan, da ko ste vi to rekli, da vi sploh niste imeli pred seboj tega amandmaja. Zdaj jaz ne krivim služb državnega zbora, mogoče ste vi založili itd., ampak to reči, torej, da amandma liberalne demokracije, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a ne konkretizira, je - milo rečeno - zavajanje, blefiranje, poceni, torej zavračanje predlogo sklepov, ki jih je dala komisija za evropske zadeve. Seveda vas to moti, da komisija za evropske zadeve vodi opozicijski poslanec, ampak bodite veseli, da vam tako vsaj pokaže približno smer poti, ker vi non-stop iz te smeri uhajate. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. (Pisk za konec razprave.) Ura se avtomatsko vklopi. Gospod Janša, imate besedo. Vse gre po vrsti, gospod Juri.
JANEZ JANŠA: Gospod Bavčar je v svojem nastopu ponovno uporabil besedo "konstrukt" in vedno, kadar jo bo uporabil za to govornico, mu bom repliciral in mu bom prebral to, kar bom zdaj prebral. Citiram pa seveda predsednika vlade, gospoda Drnovška, njegove besede - nepotvorjene, tako kot so bile izrečene: "Tretjič, če govorimo o reformah, češ da to delamo zaradi nas vse te reforme. Tako bi rekel. Večina teh zakonov, ki jih sprejemamo, jih ne sprejemamo zato, ker bi bili boljši, kot so naše sedanje ureditve, ampak zaradi tega, ker ima Evropska unija enotno ureditev. Mi sprejemamo pravila igre, ki so enotna. Ni nujno, da so boljša. Mi lahko z marsikaterim našim zakonom živimo enako dobro, ampak pravila so pač skupna in če gremo v Evropsko unijo, pač moramo ta pravila sprejeti. Z zakonom o dodani vrednosti, ki ga sedaj sprejemamo - no, je že sprejet - ampak Američani, ki so se zanimali o tem, so mi zatrjevali, da tak zakon zlepa ne bi bil v Ameriki sprejet in nimajo zakona o dodani vrednosti. Živijo podobno kot mi." Poglej, no. Nisem vedel, da živijo Američani podobno kot mi. "Samo za primerjavo, češ, da je. Ampak, to so evropska pravila, to vse imajo evropske države in praktično nam ne ostane drugega, kot da mi to naredimo." To ni konstrukt, to je stališče predsednika vlade. Sam dopuščam možnost, da je kakšen zakon, ki ga mi zdaj spreminjamo zaradi harmonizacije z evropsko zakonodajo boljši v kakšnem delu, ne strinjam se pa s tem, da je večina teh zakonov, ki jih zdaj mi spreminjamo, boljših in da jih spreminjamo na slabše. Oprostite, to stališče vrha izvršilne oblasti je vprašljivo. Vprašljivo za ta parlament, ne samo za opozicijo, sem trdno prepričan in seveda vprašljivo za Evropo. Še enkrat bom prebral: "Večina teh zakonov, ki jih sprejemamo, jih ne sprejemamo zato, ker bi bili boljši, kot so naše sedanje ureditve, ampak zaradi tega, ker ima Evropska unija enotno ureditev."
Prvič, če naša administracija ni sposobna pripraviti zakonov, predlogov zakonov, ki so boljši od sedanjih, potem ne vem, kaj dela. In drugič, če ima Evropska unija slabše ali enako dobre standarde, kot jih imamo mi zdaj, zakaj pa gremo tja. To je pa res vprašanje potem. V logiki predsednika vlade očitno nekaj ni v redu in te stvari bo treba tukaj razčistiti, preden končamo razpravo o tem poročilu. Predlagam, da se nam v razpravi pridruži tudi predsednik vlade in ta svoja stališča pojasni tudi tukaj pred plenumom. Kako bo parlamentarni odbor šel v Bruselj in odgovarjal na vprašanje, ki bo tam postavljeno, češ; ali vi sprejemate te reforme in to zakonodajo zaradi vas ali zaradi nas? Kaj boste rekli? Zaradi vas? Dvomim, če bo to dobro zvenelo. V tem parlamentu moramo razčistiti vprašanje, ali se gremo mi te reforme zato, da bomo postavili boljše pogoje, da bomo ustvarili boljše razmere za vsesplošen razvoj v tej državi, ali pa zato, ker nekdo na nas pritiska in to moramo narediti, nam pa to stvari ne bo nič izboljšalo. Res je to ključna dilema.
Pa še to, tega ni rekel minister za evropske zadeve ali kakšen državni sekretar, to je rekel predsednik vlade.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala lepa za besedo. Najprej, spoštovani, bi rad kot predsedujoči koordinacije predsednikov parlamentarnih strank potrdil, da je citat, ki ga je poslanec Janša tu prebral, verodostojen. To so bile besede predsednika vlade.
Drugič, replika na gospoda ministra Bavčarja. Schröder, neenotnosti v Nemčiji, neenotnosti v Evropski zvezi nas ta čas ne zanimajo veliko; tečejo screeningi, tečejo pogajanja, v Bruslju je naš program za prevzemanje zakonodaje, v Bruslju poteka ocenjevanje. Ne izgovarjajmo se na druge, delajmo doma!
Gospod minister, glede imenovanja. Pozoren sem bil na koalicijsko pogodbo. V njej, ne samo da je pisalo, da pripada LDS-u ministrstvo za evropske zadeve, mislim, da je bilo celo vaše ime eksplicitno zapisano. Zakaj je trajalo nekaj mesecev, preden ste zakon kot koalicija sploh sprejeli, zakaj je trajalo še dlje časa, da ste postali minister? To ni krivda opozicije; eno leto se je koalicija ukvarjala s tem, ali bo imela ministra za evropske zadeve ali ne oziroma ali bo izpolnila svoje določilo koalicijske pogodbe ali ne. Ne kriviti nas, če ste prišli na sedež leto prepozno!
Potem glede sklepa. Torej, to je šlo res čez vse ali pod vse intelektualne standarde. Glejte, predlagatelji predlagajo - prvič v karieri, če se ne motim, demokratične Slovenije - da bo parlament potrjeval sklepe vlade. Ja, kam smo pa prišli?! Zakaj to podvajanje? Mislim, da preprosto ne kaže izgubljati besed, kakšna je razlika med enim in drugim sklepom, ker je to že gospod Hvalica pojasnil.
Potem spet danes pravite, gospod minister, "slika, politika videza", "slika je že boljša, parlament je sprejel zakon o dodani vrednosti...". Veste, kaj sprašujejo tuji diplomati? Kaj zdaj drži pri tej raznoglavi vladi - ali to, kar je najavil minister Razgoršek v časopisu Obrtnik, da so velike možnosti, da se ta stvar začne uveljavljati šele leta 2000; k temu izjava gospodarske zbornice, da ni pogojev, da se to začne 1.7.; ali bo obstalo tisto, kar piše v zakonu. Spet pravim, Evropsko zvezo in opozicijo zanima, kdaj bo začel ta zakon funkcionirati. Tako, kot zdaj kaže, ker različni koalicijski partnerji o isti stvari govorijo različno, in to je standard tiskovnih konferenc tudi te koalicije, da sta o isti stvari vsaj dve mnenji. Torej, nas zanima, kdaj bo ta zakon res začel veljati. Do takrat je irelevantno, če je bil sprejet. Ne se sklicevati na lepo sliko, ker je parlament sprejel zakon o davku na dodano vrednost.
Banka, gospod minister, to so pa halucinacije. Prosim vas, da mi še danes poveste, kje sem jaz izjavil, da sem osebno ustavil privatizacijo Ljubljanske banke oziroma bank. Lepo vas prosim, pridite sem in povejte. Sem pa bil in bom proti konceptu privatizacije katerekoli banke za potrebe ene stranke. Absolutno! Karkoli bom mogel, bom naredil proti temu, da se ta segment slovenskega gospodarstva politično prisvoji in se ga upravlja v naslednjem stoletju na tak način. To pa trdim in sem trdil! Vi minister veste natančno, ker smo skupaj ta zakon sprejemali in pripravljali, da se banka lahko privatizira samo na podlagi odločitev v državnem zboru. Torej jaz nimam nobene moči, tudi, če bi to hotel narediti, da bi preprečil privatizacijo banke. Ko pa bo zakon tukaj, bom pa hudirjevo dobro gledal, kaj stoji v njem in kdo stoji za njim tudi.
Še poročilo. Skušal bom pojasniti, ker na to ni nobenega odziva pri dosedanjih vprašanjih. Kaj je s poročilom, ki ga je vlada sprejela 30.7.? Poročilo o uresničevanju državnega programa za sprejem pravnega reda Evropske unije. Sam imam preprosto razlago, zakaj sem moral s tremi dopisi prositi - na koncu predsednika vlade, da smo dobili poročilo v državni zbor. Sprašujem vas, ali poznate še kakšen parlament tega sveta, ki mora prositi vlado, da mu pošlje osnovni material, ki je pomemben za njeno odločanje. En mesec in pol je trajalo. Če beremo predgovor k temu poročilu, v katerem stoji naslednje: "Iz posredovanih poročil od osnovnih organov izhaja, da je realizacija državnega programa v tem trenutku slaba, saj je uresničenih manj kot polovica predvidenih ukrepov. Poleg tega ministrstvo za precejšen del prvotnega programa predlaga prestavitev rokov v naslednja leta, tako da bi praktično Slovenija po treh mesecih izvrševanja državnega programa EU posedovala popolnoma spremenjen rokovnik za izvrševanje sklepov". Če bi imeli mi to 30. v državnem zboru, vam garantiram, da bi bila izredna seja sredi avgusta.
Gospodje! Tisti, ki ste delali to stvar, niste imeli časa ne za lov, ne za ribolov. Če ste ugotovili, da niste niti pol naredili, bi morali delati tudi avgusta. Štiri mesece prepozno teče ta razprava. Če bi opozicija imela to poročilo v rokah - ugotovitve, take ugotovitve vlade - bi zahtevala odgovornost že takrat. Že takrat bi morali govoriti o nezaupnici tej vladi, ne pa se pogovarjati, ali bomo podpirali njene sklepe.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala gospod Peterle. Gospod Jerovšek želi repliko na izvajanje gospoda Bavčarja. Še enkrat bi želela v skladu s 70. členom opozoriti, da poslanec dobi besedo, ko želi opozoriti na napako ali popraviti navedbo, ki po njegovem mnenju ni točna. Po vrsti, kakor ste se prijavljali na replike.
JOŽEF JEROVŠEK: Navadno se ne vidijo, včasih smo spregledani, ko dvignemo roko. Najprej bi končal repliko na izvajanje gospoda Jurija.
To, kar je bilo ponovno sprejeto, da so šele tik pred volitvami v Kopru prvič dobili konkretno in jasno pojasnilo ustavnega sodišča. To je sprenevedanje! Sprenevedanje! Še enkrat ponavljam. Po prvi odločbi, in to je ustavni sodnik Krivic, ki je sicer nasprotoval taki rešitvi. Ampak, toliko pošten pa je, da je napisal, da je to sprenevedanje in da so se najvišji državni funkcionarji, ki so pravniki, sprenevedali. Vprašanje je, kaj je sedaj za tem ponovim sprenevedanjem zadaj? Kaj je sedaj tu zadaj? Ali hočejo dejansko preprečiti vstop, da bomo mi prišli pred evropska sodišča, da bo cela Evropa vedela, da se pri nas ne spoštujejo ustavne odločbe? Da jih eni hočejo zaobiti na vse možne način? Pooblastili so županjo, da sproži ustrezne postopke za povrnitev vseh stroškov, ki so nastali v izvajanju volilnih postopkov. S kršenjem ustavnih določil in s sprenevedanjem! Sedaj naj državni zbor celo poravnava. Saj smo opozarjali, da je to protiustavno. Kako si eni umivajo roke! Upam, da bodo nekatere institucije delovale.
Repliciral bi gospodu ministru, ker nisem mogel prej dokončati. Repliciral bi tudi na naslednja izvajanja. Treba je nekatere argumente povedati, da ponovno, ko je popoldan razlagal to zamudo, pa vse to, pa realne vzroke. Med drugim je tudi... Poglejte, jaz sem zdaj dobil oziroma smo dobili poročilo o uresničevanju državnega programa za sprejem pravnega reda EU, ki ga je gospod minister podpisal 29.7.1998. Zgleda, da je prišlo v državni zbor šele 13. oktobra 1998, vendar iz tega poročila je vidno to, česar pravzaprav minister ni zanikal, da ga evropsko poročilo ni presenetilo. Pravi: "V primeru slovenskega neizpolnjevanja obveznosti lahko komisija pri oceni napredka na podlagi določbe partnerstva za pristop o pogojenosti pomoči predlaga svetu ukinitev finančne pomoči in sredstev Phare... "in potem"... Neizpolnjevanje nalog, zajetih v državnem programu, postavlja pod vprašaj tudi obstanek Slovenije v skupini šestih držav, ki se bodo začele pogajati za članstvo v EU." Sedaj smo tam, smo na robu, smo že praktično pred izpadom! Vendar to je bilo napisano 29.7.1998 in tu moramo ministra pohvaliti in njegovo službo, je korektno naredila delo, je opozorila druga ministrstva. Ne mislim, da je gospod minister ali njegovo ministrstvo osebno krivo, da je tako daleč prišlo. Ampak objektivno pa je on naslovnik za kritike, ker pač znotraj vlade ni mogel izposlovati tega, kar bi ministrstva morala narediti. Vendar se tu sprašujem, se pa čudim, da takrat, ko ste to napisali, ne bi teh 30 poslancev s te strani dalo za izredno sejo, pa čeprav je bilo pred počitnicami, namesto da so Koper imeli v glavi, pa kršenje ustavnih določb. Takrat bi bilo treba - in to bi bil pritisk na vlado. Vendar, časovna koincidenca je spet zelo zanimiva; gospod podpredsednik vlade je zadnjič povedal, zaščitni zakon o pravicah tujcev za nepremičnine je bil v predalu v tem času, očitno je bil že izdelan. 6 mesecev, je rekel, je bil v predalu in to bi sprožilo spet nekatere stvari. Šlo se je pa, narediti pravno praznino. To bi sprožilo - takrat še poročila Sove ni bilo, se je pa že vedelo, kaj se dogaja, ker je bila v avgustovskem poročilu Sove. To bi sprožilo... (Opozorilo za konec.) Tako je to, mislim tu pa ste... Gospod minister, takrat bi morali parlament opozoriti in neodgovorno je, da se je to prikrivalo pred parlamentom tako dolgo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Imamo štiri prijave na izvajanje gospoda Kacina, in sicer gospod Janša, gospod Hvalica, gospod Jerovšek spet in gospod Jože Zagožen. Nato pa gospod Hvalica, gospod Juri - ampak kasneje, gospod Juri. (Posredovanje poslanca iz klopi.) Po vrsti si zabeležim, kakor kdo replicira, in nato spet replike. Proceduralno? Prosim, gospod Juri.
AURELIO JURI: Brez zamere, gospa podpredsednica, ampak tukaj se je nekaj pomešalo v tej proceduri. Ni mogoče, da ne dobim besede za repliko na izvajanje kolega poslanca na mojo repliko in da ta kolega poslanec dobi kasneje pred menoj dodatne replike. Zgodilo se je, da se je kolega Hvalica dvakrat oglasil; jaz sem se oglasil za repliko na njegovo prvo izvajanje, ko je še govoril, pa mi niste dali besede. Kolega Jerovšek je ponovno dvakrat meni ugovarjal, ne da bi jaz imel pravico ugovarjati njemu vmes, za kar sem se javil. Zdaj napovedujete še nadaljnje ugovore tudi kolegu Hvalici, jaz pa čakam v vrsti! Mislim, da je to nek zaplet, ki je nedopusten. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: To ni nikakršen zaplet, ampak glede na to, kot potekajo replike, tako beležim replike ostalih kolegov poslancev. Ni potrebno, da jih tu še enkrat poimenujem. Vsakokrat si zabeležim razpravljalca in naslednjega, ki želi dati pojasnila.
Na vrsti je gospod Janša. Ja, ne morem pomagati - replike na replike, in grem postopoma, po vrsti.
JANEZ JANŠA: Upam, da se gospod Juri ne bo pritožil na Evropsko sodišče v Strasbourgu kot njegovi someščani. Kar se moje replike tiče, pa naslednje.
Gospod Kacin je tu rekel, da smo mi nasprotovali tisti spremembi kazenske zakonodaje oziroma zakona o kazenskem postopku, ki je v skladu z evropskimi normami. Mi smo nasprotovali temu, da bi lahko tajne službe oziroma udba, po domače rečeno, nastavljala mikrofone po stanovanjih brez sodnega naloga oziroma smo nasprotovali temu, da je ta sodni nalog lahko samo ustni. Če je ustna sodna odredba za nastavljanje mikrofonov po stanovanjih evropska kategorija, potem je gospod Kacin Balkan zamenjal za Evropo!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Hvalica, ki ima repliko oziroma želi dati pojasnilo na izvajanje gospoda Kacina.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Nekam čudno teče ta ura... (obrača se na vodstvo). A, tako, hvala lepa. Veste, gledam na uro, za razliko od nekaterih, ki tega ne vidijo.
Spoštovani! Torej, poslanec Kacin je zadnji, ki bi lahko rekel tisto, kar je tu rekel. Kot minister je bil izrazita neevropska kategorija - z ograjami, blagajnami in klanci vred. Zdaj pa tu deli nauke, in sicer se je dobesedno spravil na našo stranko, pri čemer je vse skupaj zamešal; očitno ne loči tudi sindikatov. O sindikatih, o katerih je govoril poslanec Kacin - to so na tej strani, kajne? Ali je prav? Mogoče so tudi že vaši, ne vem, ampak vi ste tako ali tako isti, malo ste se razdelili sem, malo tja, ampak to je ista pašta, bi rekli na Primorskem. Tisti, ki ste hoteli postati liberalci, zaradi tega da bi liberalno odnašali blagajne ste tu, drugi so bolj...
Opomnite poslanca, da mi vpada v besedo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če se umirimo.
IVO HVALICA: Umirimo se, umirimo!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Imamo repliko v kontekstu 5. točke dnevnega reda.
IVO HVALICA: Tako je, natančno govorimo o evropskih kategorijah in o intervenci gospoda Kacina, ki se je tu spravil na Socialdemokratsko stranko, pri čemer je pripisal tudi, da so njeni sindikati antievropsko naravnani, ker naj bi bili celo proti pokojninski reformi.
Gospod Kacin, ki non-stop telefonira v klopi - tudi sedaj, ta trenutek ne more slišati vseh stvari in mogoče ni marsikaj prej slišal. On vedno udari po svoje. Vprašanje je, koliko časa bomo tudi mi take stvari na tak stoičen način poslušali in prenašali. Na vsak način, jaz protestiram proti temu, kar je rekel poslanec Kacin v zvezi s tako imenovanimi - oziroma on nam je predpisal neke sindikate. Verjetno gre za Semoličeve sindikate. To sem vam že povedal, čigavi so, čigavi so bili, izpod katere zvezde so prišli in čigavi nasledniki so. Kolikor jaz vem, kljub vsem težavam, ki jih ima sindikat Neodvisnost, ki ima tudi naše člane - kolikor vem, ta sindikat za enkrat še ni Dalmatinovi 4. Ima nek drug naslov. Vsaj po lokaciji bi moral poslanec Kacin videti razliko.
Pokojninska reforma kot izrazita evropska kategorija. Kdo je proti pokojninski reformi? Tja poglejte! To je ona stranka, ki se sploh ne oglaša. Tista je proti pokojninski reformi, ne Socialdemokratska stranka! To je tista stranka, ki sedaj v treh dnevih ni pripomogla niti ene same besede. To je DeSus! DeSus, stranka kot bergla te vladajoče koalicije.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Hvalica! To je žalitev. Lepo, prosim.
IVO HVALICA: Ne, to ni žalitev, to je pojmovno. Ko je poslanec DeSUS-a mene žalil, da sem jaz bergla, niste intervenirali. Ne, to je pojmovno! To je metafora! Govorim, ne more biti žalitev za stranko bergla. Seveda je bergla.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lahko se malo umirite, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Ne, nič. Vi boste mene mirili? Oh, kje pa! Lepo vas prosim! Vi mirite lahko pri vas doma, ljudi, kjer koli, mene tu ne boste mirili! Ker jaz nisem v skupščini, ampak sem v državnem zboru, kjer imam pravico govoriti na glas, kot hočem, artikuliram svoje misli, kot hočem, če jih znam. Če jih vi ne znate, je to druga stvar. In prosim, da mi ne vpadate in da me ne mirite; ne z besedami, ne s kakšnim pomirjevalom, ker ne potrebujem ne enega ne drugega in s tem sem z vami zaključil.
Torej še enkrat. Tam je cokla pokojninske reforme. Navsezadnje, saj imate večino! Saj za pokojninsko reformo ni potrebne dvotretjinske večine. Vi ste tu, 52 glasov, skupaj s Puckom in poslancema narodnosti. Torej izvedite jo, za božjo voljo! Izvedite jo, ni nobenega problema. Mi vam bom pri tem poskušali pomagati. Hvala lepa.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Gospa predsednica oziroma predsedujoča, mislim, da nekorektno vodite sejo, ker dovolite, da poslanci s tega mesta obrekujejo in žalijo kolege in tiste, ki jih ni na seji. Torej, gospod Hvalica zelo rad poudarja, kako evropsko je naravnan, kako evropsko se obnaša, bom rekel, da temu to ni res, in vi mu pri tem pomagate.
Če se bo to zgodilo še enkrat, bom prišel tu, za govorniški oder in zahteval, da se odloča o tem, da niste ravnala v skladu s poslovnikom.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Nekajkrat sem že tudi gospoda Hvalico opozorila, da se naj korektno in primerno obnaša. Gospod Jerovšek ima besedo.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Najprej bom zaključil repliko še gospodu ministru, ker mi je pač - prosim, če tu ugasnite, ker tudi jaz sledim. Gospod minister je včeraj govoril o razlogih, da smo mi Slovenci prišli - slovenska država prišla na zadnje mesto v pripravljenosti za Evropsko unijo, da je eden od razlogov tudi, da za Madžare lobira združenje multinacionalk. To je pa po mojem popolnoma neodgovorno zavajanje, kajti iz tega se vidi, da gospod minister oziroma da njegova kariera ni zrasla na prsih gospodarstva, ampak na proračunskih prsih in očitno je to za ministra za evropske zadeve določen handicap. Poglejte, če bi gospod minister del kariere naredil v kakšni družbi, ki uvaža, izvaža, se bori za konkurenčnost, ve za ceno delovne sile in ceno kapitala, potem tega ne bi rekel. Kajti, multinacionalke so šle na Madžarsko ravno zaradi tega, da bodo tako stanje, ki so ga tam pač ujele, nekaj časa lovile in prav gotovo ne lobirajo. Saj Evropsko unijo imajo doma, tam, od koder so se selile na Madžarsko s svojimi podjetji! In tako kot na Madžarskem ne lobirajo za Evropsko unijo multinacionalke, tako tudi v Sloveniji ne lobirajo tisti lastniki, ki so prišli na čuden način do podjetij. Pa vemo, čigavi prsti se tam zadaj vidijo. Sam samo vidim poizkuse v Domelu. Nenazadnje mene zanima - gospoda ministra za notranje zadeve sem že nekajkrat vprašal - rad bi vedel enkrat, kje se je izgubila razlika v ceni, ko se je "aluminij" v Kidričevem prodajal 1988, 1989 - 150.000 ton gotovo, ko je šla cena enormno navzgor, pa je bilo pri vsaki toni 1.000 dolarjev dobička. Kje se je ta denar izgubil? Pri vsaki toni, pa 150.000 ton je bilo po taki ceni gotovo prodanega. Izračunajte si, kakšen denar je to! Zdaj pa finančni minister stalno plačuje mednarodne kredite prek javnega dolga. Take družbe ne agitirajo za Evropsko unijo, ker pravni red Evropske unije ni naklonjen; cena delovne sile se bo povečala in podobno. To gotovo ni...
Zdaj pa še gospodu Kacinu, za kar sem se javil, ki nas je obsodil, da je naša stranka nasprotovala sprejemu nekaterih določb zakona o kazenskem postopku. Nasprotovali smo členom, ki so bili preklicani oziroma razveljavljeni in so v nasprotju z odločbo ustavnega sodišča. S tem smo se zavzemali za "efikasnost" državnega zbora. Kajti očitno smo naredili jalovo delo - mi nismo nasprotovali, skušali smo prispevati k "efikasnosti", ker smo predlagali amandmaje, ki bi ta problem reševali. Ne na tak zarjavel način podtikati naši stranki tistega, kar ni res! Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednji je gospod Jože Zagožen, ki bo repliciral gospodu Kacinu.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Značilno je, da ko kolegom iz LDS zmanjka argumentov, radi rečejo, da mi stvari enostavno ne razumemo in da nimamo dovolj znanja, da smo - skratka, po domače rečeno, preveč butasti za razumevanje evropskih zadev. Iz tega naj bi logično izhajalo, da tudi nismo sposobni prevzeti njihove vloge. Na srečo so ocene v rednem poročilu o napredku Slovenije tako jasne in nedvoumne, da jih lahko prav vsakdo razume. Zamegljevanje in ovijanje v kvaziznanstvene formulacije in relativiziranje preprosto ni več mogoče. Dovolite mi, da to podkrepim z izjavami.
V poročilu so jasni in enostavni stavki, kot na primer: "Opozicija v celoti izpolnjuje svojo vlogo."; "Nestabilnosti znotraj koalicije upočasnjujejo parlamentarni proces odločanja."; "Sodna oblast - napredek je komaj opazen."; "Videti je, da je davčna politika pod nadzorom, ampak kljub manjši realni rasti plač je stopnja brezposelnosti ostala v glavnem enaka."; "V denarni politiki ni prišlo do nobenih pomembnejših sprememb."
Posledica je, da lahko skoraj polovico inflacijske stopnje v letu 1997 pripišemo spremembam v administrativno določenih cen. Če bi se proračunsko leto zaključilo 31. decembra 1997, bi proračunski primanjkljaj znašal 1,7% bruto domačega proizvoda. Leta 1997 je bil skupni neto dobiček podjetniškega sektorja blizu ničle. V letu 1996 pa je sektor izkazal, izgubo enako 1% skupnih javnih prihodkov. Čeprav je prestrukturiranje bilančnega sektorja v dobršni meri že opravljeno, je konkurenca še vedno šibka. Trgi denarja in kapitala so še vedno plitvi in nerazviti. Ker predstavljajo približno tretjino celotnega premoženja, so podjetja v državni lasti najpomembnejša podjetniška skupina. Nekaterim od njih bi privatizacija koristila. Cene javnih in komunalnih storitev, sladkorja, žita in moke iz blagovnih rezerv so še vedno pod nadzorom. Vendar pa je bil razvoj javnih financ v letu 1997 manj kot zadovoljiv. Čeprav je finančni sektor dovolj razvit, da omogoča delovanje gospodarstva, pa je še vedno močno oddaljen od tega, da bi bil mednarodno konkurenčen. V številnih sektorjih je konkurenca še vedno omejena, delno tudi zato, ker se država še vedno močno vmešava v gospodarstvo.
Najbolj so se povečale naložbe v infrastrukturo. Zlasti v gradnjo ceste; torej ne v razvoj. Čeprav so se neposredne tuje naložbe v letu 1997 znatno povečale, so glede na velikost gospodarstva še vedno preskromne. Poleg tega so se v prvi polovici leta 1998 zopet zmanjšale. Napredek na področju javnih financ je manj kot zadovoljiv. V zadnjih 12-ih mesecih je bilo napredovanje na področju javnih naročil le majhno. Kljub dejstvu, da naj bi po priporočilo mnenja Slovenija uvedla ustrezne ukrepe, s katerim bi omogočila tujim bankam, da odprejo podružnice v Sloveniji, potrebna zakonodaja še ni začela veljati. Napredka skoraj da ni bilo. Liberalizacija pritoka kapitala je še vedno zelo počasna. Na področju ureditve in lastninjenja bančnega in zavarovalniškega sektorja ni opaziti bistvenega napredka. V bančnem sektorju ni bilo nikakršnega napredka pri približevanju zakonodaje. V zavarovalništvu od leta 1997 ni bilo nikakršnega napredka in tako dalje.
Oprostite! Zadeve so jasne, nedvoumne in tu bi pričakovali odgovore, kdaj in kako jih boste odpravili. Ne pa poskuse zavajanja in zavijanja in označevanja nas, da teh stvari ne razumemo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Juri, se odpoveduje. Gospod minister Bavčar ima besedo. Ne želite? Želi še kdo besedo? Prosim, gospod Kacin ima besedo.
JELKO KACIN: Predgovornik je pozabil tekst. Je tukaj, dr. Zagožen. Gospa predsednica, najprej želim izraziti svoje nezadovoljstvo, ker niste intervenirali ob nastopu poslanca Iva Hvalice, ko je tukaj govoril o nekem Vojku. Tisti gospod Vojko ima priimek, zato bi rad uvodoma povedal, da ne repliciram nekemu poslancu in da ne repliciram neki stranki. Repliciram točno določenemu poslancu in točno določeni stranki. Repliciram poslancu, ki nosi priimek Hvalica, in repliciram straniki, ki se imenuje SDS. Vsi sindikati so proti pokojninski reformi. Tudi vaš, gospod predsednik stranke in člani stranke. Zato so tovrstna sprenevedanja resnično neprimerna.
Rad pa bi se osredotočil predvsem na nekaj drugega. Poslanec Hvalica iz SDS mi je očital klanec, ograjo in blagajno. Kar zadeva klanec, z njim danes upravlja ena družba. Ko bo tam zgrajena avtocesta, bo upravitelj drugi. Ampak jaz nimam nič s tistim klancem in s tisto cesto. Kar zadeva ograjo, je ograja moja, ker sem jo kupil in je v moji posesti. Kar pa zadeva blagajno, pa moram najprej izreči protest zaradi načina dela predsednika državnega zbora, gospoda dr. Janeza Podobnika.
Jaz sem dr. Podobniku napisal pismo, ki zadeva početje gospoda Hvalice v zvezi s to neobstoječo blagajno. Pričakoval sem, da bo gospod predsednik Podobnik v času svoje odsotnosti v skladu s svojim pričakovanjem, omogočil, da bodo tudi podpredsedniki državnega zbora seznanjeni z mojim pismom. Tega ni storil. Danes sem preveril ne podpredsednica ne podpredsednik, ki sta prisotna v dvorani, tega pisma ne poznata. Zato vam bom prebral dopis, ki sem ga naslovil na gospoda predsednika in prosim, gospa predsedujoča, če me, v kolikor bi čas potekel, ne prekinete predčasno. Dopis je datiran 24. novembra in se glasi takole: "Spoštovani gospod predsednik! Danes v torek 24. novembra 1998 me je poslanec Ivo Hvalica že dvakrat žalil in provociral na način, ki ga je uprizoril pred tedni. Tokrat poslušam zgodbo in očitek o nekakšni stari blagajni iz časov Avstroogrske, ki naj bi si jo prilastil v nekdanji topniški kasarni. Očitek je popolnoma izmišljen. Nobene stare blagajne nimam in jo nikoli nisem imel.
Zgodbo si je izmislil novinar Demokracije in jo objavil pred tedni, ko je trdil, da naj bi dragoceno blagajno s težavo premaknilo kar 6 krepkih mož, ko naj bi jo dostavili k meni domov. V pismu obžalovanja, ki sem ga naslovil na vodjo poslanske skupine SDS, kasneje pa ponovil še v neposrednem dopisu samemu poslancu Ivu Hvalici, sem zapisal, da ga tudi v prihodnje ne želim ogovarjati. Dodal sem, da bi mi bilo lažje, če bi enako ravnal tudi on. Očitno se bo dobro znani način provociranja še nadaljeval, zato te prosim, gospod predsednik, da v primeru žalitev in provokacij z govorniškega odra reagiraš. Sam se na provokacije in žalitve v klopeh in na hodniku ne bom odzival." Ker predsednik državnega zbora svoje naloge ni opravil, sem bil prisiljen te stvari ponoviti tukaj, zaradi vas, gospod Hvalica, zaradi vseh poslancev in zaradi medijev. Trikrat ali štirikrat ponovljena laž postane resnica. Vi ste se danes tukaj dvakrat zlagali v zvezi z blagajno in ker je temu tako, sem bil prisiljen odgovoriti na način, kot sem to storil. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Kacin. Tudi sama bi pozvala, da se obnašamo korektno, da seja poteka na nivoju, in sicer, da poteka brez žalitev, brez obrekovanj in s primerno osebno kulturo. In prosim tudi, da poteka v zvezi s točko, ki jo imamo danes na dnevnem redu; še enkrat poudarjam, točko poročilo komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo. Na vsakršno žalitev, vsakršno obrekovanje, vsakršno predrznost za govornico, obljubljam, da bom pravočasno reagirala. Vsakomur, ki se je neprimerno vedel za to govornico, pa izrekam javni opomin. Prosim, da nadaljujemo. Prijave so 5-minutne. Gospa Majda Zbačnik.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav vsem tistim, ki še vztrajate na današnji petkov dan. Včeraj in danes je bilo že veliko povedanega o tem, kaj ni bilo storjeno, kaj je bilo premalo storjeno in kaj moramo še storiti. Sama pa bi se dotaknila področja mamil. Redno poročilo, stran 39, droge. Slovenija se sooča tudi s problemom, da nima zakona o narkotikih in psihotropnih snoveh, ki je potreben za uskladitev njene zakonodaje s standardi Evropske unije, in zakona o kemičnih prekurzorjih.
Dejstvo, da je problem droge v Sloveniji vse večji in pogostejši, pomeni, da je treba hitro ukrepati, tako pri vzpostavljanju pravnega okvira kot pri ukrepih za omejitev lokalne proizvodnje in tihotapljenja. V lanskem letu so bila proračunska sredstva porabljena za opravljanje strukture, pristojne za boj proti drogam. Glede na predvideno udeležbo Slovenije v dejavnosti Evropskega centra za spremljanje drog in odvisnosti od drog v Lizboni, je treba okrepiti kontaktno točko v državnem informacijskem sistemu za droge. Pred kratkim je na naš odbor naslovil dr. Kastelic, ki je koordinator na tem področju, pismo, kako narašča število mladih zasvojencev v Sloveniji, kako naraščajo stroški, in je prosil za ponovno pomoč in podporo pri proračunu. Naj samo na kratko omenim nekaj podatkov; dr. Brcarjeva iz Inštituta za varovanje zdravja, ki so bila tudi prikazana pred kratkim na dnevu zdrave šole, in sicer strokovnjaki ocenjujejo, da je trenutno v Sloveniji že okoli 5.000 uporabnikov heroina, medtem ko naj bi bili tistih, ki uporabljajo kakršnokoli drugo prepovedano drogo, okoli 10.000.
Najbolj razširjena prepovedana droga je marihuana, sledi heroin. Uporaba kokaina in apatemina je še vedno manj razširjena, čeprav narašča zlasti na Obali, kjer je tudi velika poraba ekstazija. Za to se odloča vedno večje število mladih ljudi in na žalost se meja vedno bolj znižuje. Tudi pod 15 let. Samo strošek, ki ga je izračunal gospod mag. Bogdan Polajnar: v enem letu tak zasvojenec za nabavo droge porabi 10.400 dem, kar je približno 1 milijon sit letno. Poleg tega pa tukaj niso upoštevani stroški zdravljenja in socialne rehabilitacije zasvojenih, vključno tudi stroške detoksikacijskega centra. Mesečni stroški obravnave posameznika v teh terapevtskih skupinah pa znašajo po oceni mag. Polajnarja okoli 50 tisoč. Kje smo mi sedaj z našo zakonodajo na tem področju?
Naj vas spomnim. Državni zbor je na 7. seji, 19.11.1997 obravnaval predlog zakona o mamilih in psihotropnih snoveh, prva obravnava, kjer je lepo zapisano v razlogu za sprejem zakona: "da je nujno potreben, kajti potrebno je spoštovati mednarodne standarde in normative, ki so tukaj opredeljeni in opredeljeni v mednarodnih konvencijah. To se pravi, nujno je vključevanje Slovenije v evropski širši in svetovni prostor, kjer je omogočen nadzor nad prometom mamil, psihotropnimi snovmi in nad njihovo izdelavo. Ker pa ta zakon ne bi obravnaval tudi drugega dela - to se pravi zdravljenja in socialne rehabilitacije - ima vlada oziroma ministrstvo in nato vlada v pripravi še drugi del zakona - drugi zakon, ki govori o zdravljenju in socialni rehabilitaciji zasvojenih uporabnikov drog. Še en zakon se loteva tega področja - prometa z osnovnimi kemikalijami za izdelavo mamil in psihotropnih snovi, ki bo urejen v zakonu pri kurzurjih.
Večina držav Zahodne Evrope je že podpisalo vse tri uvode omenjene mednarodne konvencije na področju mamil ter skladno z vsebino konvencije uskladila zakonodajo. Države vzhodne in centralne Evrope pa se vključujejo v program pomoči Združenih narodov in vlada Republike Slovenije je že 28. julija 1994 sprejela svetovalno vlogo pri pripravi nove zakonodaje na področju drog. Zopet, kje smo sedaj? Ob prvi obravnavi predloga o mamilih in psihotropnih snoveh, to je bilo novembra 1997, smo poleg tega, da smo podprli sklep oziroma bil je tudi sprejet sklep v državnem zboru, da je to primerno za drugo obravnavo nekaj dodatnih stališč. Hkrati pa sem sama predlagala in potem je bil tudi ta dodatni sklep sprejet v državnem zboru, da naj vlada v roku 60-ih dni pripravi in predloži državnemu zboru predlog zakona, ki bo urejal preventivno dejavnost, uporabo drog, zdravljenje odvisnosti, terapevtske programe, socialno rehabilitacijo in tako dalje. Zopet ni nikjer te zakonodaje! Ne tako zakona za drugo branje o mamilih in psihotropnih snoveh, tako drugega ne, ki ureja tako zdravljenje in rehabilitacijo; in tretjega, ki ureja kemikalije.
Zato bi prosila in pozivam še enkrat vlado, da naj to resno vzame in čimprej pošlje v državni zbor. Kajti državni zbor ne more biti krivec za zakone, ki jih nimamo, o katerih ne moremo obravnavati in razpravljati. To rabimo ne samo zaradi nas, ampak tudi zaradi naše mladine in za vstop v Evropo. Prosim, da to vzamete dobronamerno in pohitite. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Naslednja petminutna razprava, gospod Čeligoj. Ni replike na proceduralni predlog, gospod Hvalica. Prosim. Gospod Čeligoj imate besedo. Proceduralno oziroma gospod Čeligoj ima že besedo. Gospod Čeligoj ima besedo, gospod Hvalica. Gospod Čeligoj je imel že besedo, gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Proceduralno gospa, ker očitno mi hočete vzeti možnost replike. Dokazal van bom z mojo poslansko skupino, da sem trikrat dvignil roko na izvajanje gospoda Kacina, kar je bilo tudi jasno glede na to.
Poglejte, dajmo ugotoviti! Najprej dajte, prosim, ugotoviti, ali sem se prijavil k repliki ali ne. In vprašajte gospo Veliščkovo, ali sem to naredil, ker vsaj enkrat je videla, ker me je gledala. Vprašajte jo in dajte ugotoviti, ali sem se prijavil za repliko ali ne. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Čeligoj ima besedo.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Rad bi se dotaknil instituta varuha človekovih pravic. Institut varuha človekovih pravic je v državah zahodnoevropskih demokracij eden od pomembnih stebrov demokracije. Zato ni slučaj, da je varuh človekovih pravic tudi v poročilu evropske komisije pod drobnogledom Bruslja. In kaj pravi? Na strani 12 pravi, poročilo tako: "Varuh človekovih pravic opravlja svoje delo učinkovito in tako parlament kot vlada resno proučita vsako njegovo priporočilo. V tem se kaže visoka raven zavesti o pomenu spoštovanja in varovanja človekovih pravic. V letu 1997 je varuh človekovih pravic prejel 3854 pritožb, kar je 14,8% več kot v prejšnjem letu. Večina pritožb - 27% - je povezana s sodnimi in policijskimi postopki. Sledijo pa jim pritožbe o upravnih zadevah. Znatno se je povečalo število pritožb na področju pravic iz delovne zakonodaje in socialne varnosti. 22% pritožb pa je bila pravne narave, večinoma v zvezi z dolgimi sodnimi postopki."
Ne gre mi iz glave posnetek televizije, ko je varuh človekovih pravic poročilo za leto 1997 predajal predsedniku vlade dr. Janezu Drnovšku. In kaj je tam pokazalo, ta posnetek? Ko je prevzel gospod predsednik vlade to poročilo, se je vidno začudil, kako je debelo. Jasno to daje vedeti, da varuh človekovih pravic, ki vsako leto odkar je nova država Slovenija, daje poročilo o svojem letnem delu, da se mu to poročilo iz leta v leto veča. Kar pomeni, da je iz leta v leto več problemov, da iz leta v leto naraščajo problemi med državljani v naši državi.
Varuh človekovih pravic bi moral vsako leto, vsako naslednje leto obstoja samostojne slovenske države imeti tanjše poročilo in manj zadev. To bi kazalo na rast pravne države pri nas. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Hvalica. Replika, gospa Darja? Gospa Darja Lavtižar-Bebler ima repliko.
DARJA LAVTIŽAR-BEBLER: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Spoštovani kolegi poslanci! Najprej naj povem, da sem bila štiri dni v Bruslju, ker menda so nekateri tukaj javno zastavili vprašanje, kje se nahaja predsednica pridružitvenega parlamentarnega odbora. Naj povem, da sem prisostvovala dvema sejama dveh pridružitvenih odborov - češkemu in poljskemu. Češki je imel 8. sejo, poljski je imel že 9. sejo. Češka seja je bila zanimiva zaradi tega, ker jih je takrat gospod Van den Broek - češko državo in poročilo, ki se nanaša na Češko - obravnaval hkrati s tistim poročilom, ki se nanaša na Slovenijo. To je ena zadeva.
Sicer pa sem se aktivno udeležila zasedanja komiteja za notranjo politiko in pravosodje, kjer smo predstavniki parlamentarnih odborov za notranjo politiko in pravosodje držav kandidatk predstavili, kako je s stanjem na tem konkretnem področju. Vi tudi veste, da je v tem poročilu evropske komisije posebej izpostavljeno področje notranje politike in pravosodja kot tisto, ki je deloma pravzaprav neugodno ocenjeno. Vendar pa moram reči to, da tudi v zvezi s prejšnjimi razpravami ne gre prezreti tistega dela poročila evropske komisije, ki pravi: "Glavni problem je še vedno počasnost sodnih postopkov, zlasti na področju kazenskega prava." Mi vemo, da smo med tem... (Vprašanje poslanca iz klopi, komu poslanka replicira.) Zadnjemu govorniku... Mi vemo, da smo ravnokar sprejeli zakon o kazenskem postopku, in ko je bil prej govor tudi o tem, da smo sprejeli nekatere določbe, ki morda niso na ravni evropske zakonodaje, naj preberem še naprej poročilo evropske komisije, ki pravi: "To je povezano..." - torej problemi, če so na tem področju - "to je povezano s tem, da slovenska zakonodaja zaradi prizadevanj, da bi čim bolj zavarovala človekove pravice, zdaj predvideva pravna sredstva, katerih število je preveliko in so preširoka." Torej, tukaj nam je evropska komisija pravzaprav povedala, da je pri nas raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin zelo visoka in po njihovem mnenju na nekaterih področjih prevelika in preširoka. Tako da je to stvar debate.
Ko govorimo o poročilu varuha človekovih pravic - jaz zdaj ne vem, gospod Čeligoj, ali vi pričakujete vsako leto bolj debelo poročilo ali vsako naslednje leto bolj tanko poročilo. Gre za to, da se je pri nas institut varuha človekovih pravic uveljavil, da se ljudje vse bolj zavedajo te možnosti in svojih pravic in da se zaradi tega tudi na ta institut oziroma na varuha človekovih pravic vse bolj obračajo.
Enako merilo velja tudi za dejstvo, da se vse več ljudi obrača s svojimi zahtevami tudi na sodišča in da je nek razlog v tem, da se je tudi nekaj postopkov še dodatno upočasnilo, ob tem, da je pa tudi priliv zahtev pred sodišči vsak dan večji.
Torej gre za to, da je treba to področje tudi bolj temeljito in podrobno pregledati. Potem je, seveda, ta ocena evropske komisije lahko tudi bolj relativna.
Moram povedati še to, da iz tega, kar sem zaznala zdaj v Bruslju, izhaja namreč nekaj. Tiste države kandidatke, ki so imele izhodiščno situacijo konkretno na tem področju precej nizko, so dejansko naredile velik skok. Mi smo imeli izhodiščno situacijo na tem področju precej višjo in smo naredili manjši skok navzgor. Dejstvo pa je, da je raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin v Sloveniji bistveno višja, kot pa je raven zaščite človekovih pravic in temeljnih svoboščin v nekaterih drugih državah - bi rekla, kar v večini - držav kandidatk, ki si prizadevajo za čimprejšnjo vključitev v Evropsko unijo. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Repliko ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, čeprav ne vem, če bi se lahko zahvaljeval za tako diskriminacijo. Torej replika na repliko, ki ni bila replika, ne. Tako da vam povem, kako različno tretirate in obravnavate nastopajoče. Sam bom sicer uporabil sedaj ta čas za repliko gospodu Kacinu, ker mi niste dali, kljub temu da sem trikrat dvignil roko, vidno, mi niste dali možnosti.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prijavili ste se na repliko gospe Beblerjeve.
IVO HVALICA: Ja, bom pač uporabil ta čas tudi za to repliko. Če gospa Beblerjeva ni nikomur replicirala, potem lahko jaz vsaj komu repliciram. Je v redu? Ne me prekinjati. Hvala lepa v naprej.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospa Beblerjeva je replicirala gospodu Čeligoju.
IVO HVALICA: Ma, lepo vas prosim! Gospa Beblerjeva je imela razpravo. Mimogrede še to, potem ko sem izvedel, da je gospa Beblerjeva službeno v Bruslju, sem vprašal po podpredsedniku pridružitvenega odbora, pa nisem dobil pojasnilo, kje je. Ampak, pustimo to.
Najprej, gospod Kacin je rekel, da sem jaz tu govoril o nekem imenu in da nisem niti omenil priimka. Takšen je ta arogantni oglas, dva dni pred volitvami. Samo z imenom; ne vem niti, kdo je to. Mogoče so si sposodili celo kakšno sliko v Hollywoodu ali kje. Piše "Vojko za župana mestne občine Koper." Takšen je ta oglas in to dokazuje aroganco vladajoče stranke, ki si upa tak oglas natisniti takrat, ko so že vsi vedeli, da volitev v Kopru ne more biti. To je prva stvar.
Drugič, kar se tiče pisma, ki ga je gospod Kacin napisal predsedniku državnega zbora. Slišal sem za to pismo oziroma omenil mi ga je mimogrede predsednik državnega zbora; ga nisem pa dobil in zaradi tega je čisto pravilno, da ga je gospod Kacin tu torej prebral, ampak ni pa tako kot on piše, da sem ga jaz dvakrat žalil. Ne, on je šel mimo in jaz sem rekel: "Varuh zaklada je pravkar odšel mimo". On se je ponovno prepoznal, očitno, zakladnik, varuh zaklada. To sem jaz rekel. Poglejte, Demokracija, 14. november, poleg Kacinove ograje še blagajna, potem so izšle še štiri številke, pa on tega ni demantiral, tudi v Slovenskih novicah je to pisalo, pa gospod Kacin ni tega demantiral. Tukaj so tudi ljudje, ki pripovedujejo to, kako se je to zgodilo, jaz sem to povzel pač po medijih.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Gospod Hvalica, še enkrat prosim...
IVO HVALICA: Ali že zopet ste me prekinili?
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Še enkrat prosim, bodimo v kontekstu 5. točke, ki govori o poročilu komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo.
IVO HVALICA: Poglejte, jaz sem v kontekstu, jaz sem trdil, da to ni evropska kategorija. Kaj hočete večji kontekst? To ni evropska kategorija, če minister počne to. Res pa je sicer, da sem danes ponovno slišal, da si je to ograjo, pravzaprav bivši obrambni minister kupil, sicer za 100.000 tolarjev, kot je kazal na televiziji, ampak toliko stane meter in pol ograje, takšne ograje na tržišču. Zdaj, to je stvar pač zdaj vesti nekoga. Ima pa račun, sem videl jaz to na televiziji.
Na vsak način, jaz sem govoril o tem kot o neevropski kategoriji. Neevropska kategorija je pa tudi to, gospa podpredsednica, da meni, kljub trikratnemu izrazitemu, jasnemu dvigu roke med tem, ko je tu govoril poslanec Kacin, niste dali replike. Zamerim tudi vaši desno sedeči sosedi, ki ne glede na to, da je to videla, vas na to ni opozorila. To kaže, da se greste načrtno diskriminacijo opozicije, načrtno diskriminacijo opozicijskega poslanca. Veste, to ni evropska kategorija.
Ker se bliža čas, se še enkrat prijavljam za nadaljevanje k razpravi. Hvala lepa. To pa je evropska kategorija. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Besede za repliko niste dobili, ker je bil proceduralni predlog, gospod Hvalica. Repliko gospe Beblerjevi ima še gospod Čeligoj, nato pa gospodu Hvalici gospod Juri.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Gospa Beblerjeva, dejali ste, da je ocena relativna. Seveda, za vas je relativna; za Bruselj je pa ta ocena absolutna in bo držala pri celotnem nadaljnjem vstopanju v Evropo.
Kar pa zadeva mene, kaj menim glede prevelikega obsega poročila - pričakujem, da bo manj problemov v bolj pravni državi. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še gospod Juri.
AURELIO JURI: Repliciram gospodu Hvalici, ker se pri dokazovanju svojih trditev poslužuje nekega gradiva, nekih slik in nekega časopisa. Ker je to prvič uporabil, ko je meni ugovarjal, ki vendarle pripadam drugi stranki od tiste, ki je na tem listu, bi prosil, da se mi drugič javi pa mu bom jaz dostavil tudi sliko našega kandidata, ki mu ni ime Vojko, ampak mu je ime Dino. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Jaz bi prosila, da bi počasi zaključili z replikami in da se držimo 5. točke dnevnega reda. Kolegice in kolege poslance k temu ponovno pozivam.
Gospod Hvalica ima petminutno razpravo.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Razpravljal bom o delu rednega poročila, ki se nanaša na parlamentarni odbor za nadzor proračuna našega državnega zbora. Poročevalec 69, stran 99, predpredzadnji in predzadnji odstavek. Najprej preberem: "Državni zbor je ustanovil neodvisno delovno telo parlamentarni odbor za nadzor proračuna in drugih javnih izdatkov. Odbor spremlja in nadzoruje proračunske javne izdatke. Odbor je bil ustanovljen leta 1990. Sestavlja ga 14 članov parlamenta. Sedanji mandat traja od leta 1997 do 2000." Sedaj pozor, predzadnji odstavek: "Vlogo odbora bi bilo treba okrepiti s spremembo poslovnika državnega zbora. Odbor bi moral imeti bolj neodvisno vlogo pri razpravi o javnih izdatkih in njegove odločitve bi morale biti zavezujoče za uporabnike proračunskih sredstev, vključno z vlado".
Vsega tega očitno ni. Evropska komisija je čisto pravilno to ugotovila. Ampak v tej smeri ni opozicija pod B, ki si prizadeva spremeniti poslovnik, niti milimeter krenila. Tu pa je potrebna sprememba poslovnika. Predvsem pa je treba dati nadzor proračuna pravi opoziciji. Dokler bo nadzor proračuna imela opozicija pod B, ki ni evropska kategorija, ker je izvolila mandatarja. To v Evropi ne tretirajo za opozicijo. Če nekdo izvoli mandatarja, to ni opozicija! Hudiča! Te stvari so tako jasne. Gre za enostavno parlamentarno pismenosti ali pa je ni. Jasno, dokler boste vi vztrajali, in vi ste to nalašč naredili, vi ste z vsemi sredstvi omogočili, da je dobila opozicija pod B ta nadzor proračuna, to ne bo funkcioniralo. Tu je potrebno verjetno spremeniti tudi poslovnik, tako kot piše. Očitno ta odbor svoje naloge ne izvaja. Evropska komisija je to zelo enostavno ugotovila. Ne nazadnje pa tudi tega odbora tako rekoč ne zaznamo. Jaz še nisem slišal ene odmevne seje, ki bi jo imel ta odbor.
V prejšnjem mandatu je ta odbor za nadzor proračuna imela Slovenska ljudska stranka oziroma njena poslanka, Metka Karner-Lukač. Jaz sem bil sam član tega odbora in smo stresli tudi na tem odboru ministra za evropske zadeve Bavčarja, zaradi nakupa policijskega čolna. Če nič drugega, je takrat ta zadeva odmevala. Sedaj pa mi povejte eno samo stvar. Eno samo zadevo, kjer je ta parlamentarni odbor za nadzor proračuna stopil iz anonimnosti. Dobesedno je to nek anonimni odbor, brezskrbno se nekaj razpravlja, pretaka se z votlega v prazno in iz praznega v votlo in tako dalje. Vidite! To ni evropska kategorija.
Gospod Feri Horvat je pravkar pritekel. Če hočeš, ti tudi ponovim. Jaz trdim, da... Ali si poslušal? No, jaz trdim, da tvoj odbor sploh ne nadzira proračuna.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, da ne...
IVO HVALICA: Ne me motiti! Jaz komuniciram skoraj čisto normalno.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ne morete izza govornice.
IVO HVALICA: Lepo vas prosim. To je druga stvar, če jaz komuniciram. Vi tega ne morete, jaz pa lahko. Ker sem jaz sedaj za govornico. Jaz imam besedo.
Torej Feri! Tvoj odbor ni nadzor proračuna. Ali si že obravnaval policijski čoln? To stvar je treba peljati naprej in rešiti. Kaj si ugotovil? Kaj si ugotovil? Kaj si ugotovil? No! Mene prav zanima, če si kaj ugotovil! To bi bilo treba tudi povedati. Tiste ugotovitve, ki smo jih mi imeli pri obravnavi policijskega čolna, niso evropska kategorija. Hvala lepa.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi, minister in predstavniki vlade in drugi prisotni! Najprej moram reči, kolega Ivo, da mi je zelo žal, da si pa sedaj zelo ustrelil mimo. Ali zaradi neinformiranosti ali pa si pozabil, da je odbor za nadzor proračuna na svoji prvi ali drugi seji obravnaval zadevo policijski čoln in potrdil sklepe odbora v prejšnjem mandatu, kljub temu, da so bili poizkusi, da bi sklepe spremenili. Ker ni bilo novih dejstev, je odbor te sklepe posredoval zboru in državni zbor je obravnaval to točko in jo zaključil. Če je kakšen nov moment ali je karkoli novega nastalo, bi bila dolžnost tebe, če si za kaj izvedel, ali pa tudi članov odbora, dva sta iz vaše poslanske skupine oziroma celo trije zelo aktivni in naj bi povedali. To na to temo.
Drugič, kar se tiče ocene dela odbora. V tem poročilu moram povedati, in sem ti zelo hvaležen, da si to vprašanje sprožil, ker tega večina tukaj ali pa noben ne ve verjetno, razen mene, da je to besedilo v veliki meri identično in je verjetno nastalo na osnovi besedila, ki ga je sekretar odbora, mag. Končan napisal kot predlog za dopolnjevanje poslovnika državnega zbora, zato da bi se okrepila vloga tega odbora. Torej ni šlo to mimo odbora, ni šlo mimo mene, ni šlo mimo opozicije pod "B" v narekovanju in si zelo slab primer izbral, za diskreditiranje poslanske skupine združene liste in s tem tudi mene posredno kot predsednika tega odbora.
In tretje. Ne dovolim si v imenu odbora in tudi osebno ne, da na osnovi neinformiranosti ali zlonamerno daješ ocene o delu odbora. Mi smo pripravili po enem letu dela odbora ob obravnavi poročila računskega sodišča zelo temeljito poročilo, kaj je odbor v tem enem letu delal. V takih poslovniških pogojih, ki so omejeni, to je resnica, kot so, kaj je delal in kaj je naredil. Nismo zadovoljni z rezultati, zato smo tudi sprejeli vrsto sklepov, ki jih predlagamo zboru, ko bo obravnaval poročilo računskega sodišča in ko bo obravnaval potem tudi, upam, vzporedno tudi to poročilo o delu odbora v enem letu. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Horvat. Repliko ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Dragi kolega Feri. V svoji repliki si udaril popolnoma mimo. Nisi odgovoril na mojo trditev, da ne more biti opozicija pod B, ki je izvolila predsednika vlade, mandatarja Drnovška, ne more biti opozicija. Torej na to mi nisi odgovoril, to je bistvo vsega. Jaz sem potem čoln navedel kot primer. Pa ti veš, da so bile tudi nove, neke nove stvari pri tej stvari, ki se jih pa ti na tvojem odboru nisi dotaknil. Toliko. Ampak to je bila samo ilustracija. Osnovna moja misel je ta, da ne more biti nekdo, ponavljam in bom ponavljal do neskončnosti, ki je v tem državnem zboru izvolil sedanjega mandatarja, v opoziciji. In zaradi tega je tvoj odbor glede na vodenje - ob vsem spoštovanju tvoje osebnosti in midva se tudi drugače kot, čisto tako bi rekel, razumeva, si rečeva marsikaj, ti me včasih pobaraš za socialdemokracijo, jaz ti pravim, da to ti nisi itd., ampak midva se še nisva skregala in tudi ne bova - ampak moraš pa razumeti, da tvoj odbor ni evropska kategorija zaradi tega, kar sem ti povedal.
Zdaj, če pa repliciram še na tisto, kar si ti rekel, da sem jaz udaril mimo. Ne, potem je evropska komisija udarila mimo, ampak to je že drug problem. Ne, ne, oprosti! To je tukaj napisano, mene ne briga, kdo je to rekel. Jaz sem to tu prebral in zaznal in videl pravzaprav, da je, kar se tiče poslovnika, edino v tem kontekstu, da so pripombe. Tvoji kolegi iz tvoje poslanske skupine, sam mi velikokrat zagotavljaš, da niso člani združene liste - jaz ne vem, ali si ali nisi, to je vseeno, ali mi rečeš zato, da se lepše sliši ali kakorkoli - torej tvoji kolegi iz tvoje poslanske skupine, bom tako rekel, da bom maksimalno precizen, pa silijo v spremembo poslovnika drugje, ne tu, kjer bi bilo potrebno oziroma kjer to zahteva evropska komisija v svojem rednem poročilu. Ali smo se razumeli? Torej, kdo je zdaj udaril mimo, je vprašanje. Tisto je bila samo ilustracija, ilustracija. Poglej, če pa tu piše, celo to, "njegove odločitve", misli na odbor za nadzor proračuna, "bi morale biti", bi morale biti, pogojnik. Zakaj bi morale biti? Če so, ni treba, da bi morale biti. Bi morale biti, verjamem, tudi jaz tukaj nimam originalnega teksta, ampak bom pogledal tudi v angleščini, kako piše. "Bi morale biti zavezujoče za uporabnike proračunskih sredstev, vključno z vlado." Očitno tega sedaj ni in zdaj mi povej, dragi Feri, kaj si naredil v tej smeri. Ja, seveda, povej, kaj si naredil, da se ne bi pojavilo to, kar je tu v tem rednem poročilu. Če je pa to, če to ne drži, potem, ne vem, ali kot opozicija pod B ali kot koalicija, ne vem, skupaj z ministrom Bavčarjem odgovorite komisiji, ugovarjajte rednemu poročilu in postavite jih na laž. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Horvat želi imeti besedo.
FRANC (FERI) HORVAT: Jaz se bom omejil samo na dejstva, pa na konkretna vprašanja, ki jih kolega Ivo postavlja. Najprej, ne vem, zakaj ugibanja okoli član stranke nečlan stranke. Jaz nisem član stranke, sem pa član poslanske skupine združene liste. To je znano in ne vem, zakaj - in tebi, Ivo, sem to dostikrat povedal, ko sva se pogovarjala - je treba ugibati pa razpravljati in izgubljati čas okoli tega, to ni bistveno.
Drugo vprašanje, glede tega teksta. Jaz ponovno trdim, tega teksta si ni izmislil nekdo v Bruslju, ampak ga je na osnovi našega papirja, ko smo predlagali in razmišljali o tem, kako povečati učinkovitost. To je kvečjemu lahko pohvala, tudi del pohvale, tudi opoziciji pod B, kot jo ti imenuješ. V te diskusije o opoziciji A ali B se ne bi spuščal, ker se mi to zdi neproduktivno. Rekel bi pa samo to oziroma spomnil bi na razgovor, ki smo ga imeli s finsko parlamentarno delegacijo in ko smo - menda sem celo jaz načel, pa sem rekel, "evo, opozicijski poslanci dobimo besedo", pa je rekel finski kolega, "mi, ko se pogovarjamo o Evropski uniji, takrat ko smo se včlanjevali in tudi zdaj, se sploh ne gremo pozicija-opozicija, ampak skupaj delamo, da smo čim bolj učinkoviti pri tem".
Pa še zadnje - ni dobro ob takih razpravah, če hočemo biti korektni in učinkoviti, trgati iz konteksta nekega poročila samo določene stavke ali dele stavkov, ki nam v nekem trenutku pašejo za rabo take diskusije, kot se tukaj odvija. Treba je prebrati kompleten tekst, ki govori o nadzoru nad javnimi financami, in sem zraven spada računsko sodišče in vlada s svojim internim nadzorom v ministrstvih, proračunsko inšpekcijo in tudi druge institucije.
Zaključil bom z odgovorom na vprašanje, kolega Ivo, ko sprašuješ, kaj sem jaz naredil in kaj smo naredili za to, da bi se stanje popravilo. Jaz sem bil med tistimi, tudi s kolegi iz socialdemokratske stranke in drugimi iz odbora, ki smo inicirali, da je treba začeti s pripravami sprememb zakona o računskem sodišču, zato da se poveča učinkovitost nadzora. To je ena glavnih stvari, in to je velik, zahteven projekt. Delo se je začelo, imeli smo javno predstavitev mnenj, pripravljen je predlog zakona kolegov krščanskih demokratov. Na našo pobudo in na sklep zbora, ki smo ga mi predlagali, je predsednik računskega sodišča pripravil teze za novi zakon o računskem sodišču, imeli smo javno predstavitev mnenj o tem. Delo teče na tem, da dejansko pridemo do sodobnega, učinkovitega zakona o računskem sodišču, z vsemi konsekvencami, ampak, seveda, potem tudi z jasnejšo in boljšo opredelitvijo pristojnosti odbora in tudi drugih organov v okviru izvršne oblasti ter drugih, da bo nadzor učinkovitejši. Če se pogleda na več mestih v tem poročilu - o teh zadevah tudi nekateri govorijo, nekateri pa ne - dejstvo pa je, da je zadeva, za katero je Unija najbolj zainteresirana, kar tudi poudarja, predvsem nadzor nad subvencijami v gospodarstvu in pa predvsem nadzor nad tistimi sredstvi, ki jih Unija daje v obliki PHARE programa ali v drugih oblikah, ki jih daje. To je naloga, ki je pred nami in se dela na njej zelo intenzivno. Toliko, kolikor lahko v teh razmerah in v tej pristojnosti, ki jih imamo. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. K repliki ste se prijavila gospod Hvalica in gospod Janša. Hvala. Gospod Hvalica se odpoveduje. Repliko ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Spoštovani gospod Horvat! Ta primerjava, ki ste jo citirali oziroma naredili na podlagi besed finskega parlamentarca, je v tem konkretnem primeru povsem neustrezna, neprimerna. Ko gre za vprašanje Evropske unije, ne samo, da je opozicija za, opozicija očitno stalno prihaja v položaj, ko mora prisiljevati vlado na to pot in jo umeščati v ta kanal. Tako, da glede tega smo najbrž, kar se tiče odnosa pozicija - opozicija in skupnega odnosa do vključevanja v Evropo, precej pred Finci. Vendar pa to ni isto vprašanje, kot je vprašanje proračunskega nadzora. To ni isto vprašanje. Poročilo jasno piše, stavek, ki je iztrgan iz konteksta 50-ih strani, ampak je napisan. Piše: "Odbor za nadzor proračuna in javnih financ bi moral imeti bolj neodvisno vlogo pri razpravi o javnih izdatkih in njegove odločitve bi morale biti zavezujoče za uporabnike proračunskih sredstev, vključno z vlado". Da bi morale biti bolj zavezujoče in tako dalje, to ni kriv predsednik odbora. Ampak stvari, tako kot so urejene. To, da bi moral imeti odbor bolj neodvisno vlogo v razpravi in tako dalje, to pa ni samo stvar sistemske ureditve. To je tudi sistem, to je tudi vprašanje postavitve tega odbora in sestave in vodenje tega odbora. Ni slučajno, da so se ne samo liberalna demokracija, ampak celotna tako imenovana Drnovškova koalicija v tem državnem zboru, se pravi vsi tisti poslanci, ki so ga volili, z vsemi štirimi branili proti temu, da bi naš vodja poslanske skupine, Bogomir Špiletič, ki se spozna na te stvari, ker je delal strokovno na tem področju dolga leta, prevzel vodenje tega odbora. Čeprav bi nam ta odbor pripadal kot največji opozicijski stranki, glede na poslovnik. Pa seveda tega niste hoteli. Sedaj je prišlo opozorilo. Sedaj je prišlo opozorilo. "Odbor bi moral imeti bolj neodvisno vlogo". Očitno je nima. To so opazili tudi v Bruslju.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Janša, ste naslednji 5-minutni razpravljalec. Besedo ima gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Da z replik preidemo malo nazaj, na samo poročilo. Veliko stvari je, ki so v tem poročilu zelo pomembne. To je res koncentrat v obliki neke ocene. Na to ni bilo nobenih odgovorov. Ne s strani vlade v vsem tem času, ki je potekal od tega, ko smo poročilo dobili, od trenutka, ko smo to poročilo dobili, in do te razprave. Nam ne preostane drugega, kot da vse te stvari tukaj osvetlimo. Tako, da bodo morda tisti, ki bi to že zdavnaj morali prebrati in analizirati ali so prebrali in se nad tem niso zamislili, to storili sedaj. Torej take zadeve bom poskušal spraviti v okvir tega 5-minutnega nastopa.
Prva stvar je vprašanje varstva osebnih podatkov. V tem državnem zboru je ob različnih temah to vprašanje prišlo do izraza. Zakon o varstvu osebnih podatkov se je sprejemal - kaj pravite, kdaj? Sprejemal se je tik pred volitvami leta 1990 še v stari socialistični skupščini in zanimivo, da je oblast, ki je 50 let prej kršila človekove pravice in za katero niso obstajali nobeni osebni podatki, tik pred spremembo sistema, tik pred volitvami, ko se je zbala, da ne bo več na oblasti, sprejela zakon o varstvu osebnih podatkov. Zelo zanimivo. Naenkrat, ko so se zbali, da bi pa morda bili v opoziciji, so pa hoteli zaščititi svoje osebne podatke. Demosova vlada je ta zakon podedovala in ga ni uspela spremeniti, čeprav so imeli velike pripombe na to, kar je bilo tam napisano. Ampak ni toliko vprašljivo to, kar je v samem zakonu napisano in na kar opozarja tudi poročilo evropske komisije, ki pravi: "Zakon o varstvu podatkov itd. še ni usklajen z evropskimi normami." Ni tak problem s tem, kar tu piše, ker najbrž tudi ni potrebno, da se te stvari uskladijo takoj. Problem je v tem, kaj se s tem zakonom počne. Na podlagi tega zakona, zadnja taka stvar, ki se je zgodila na podlagi zakona o varstvu osebnih podatkov, je neka odločba inšpektorja za varstvo osebnih podatkov, s katero je menda prepovedal možnost dostopa prek interneta do podatkov o lastnikih registriranih podjetij v Sloveniji. Čeprav je po zakonu o gospodarskih družbah to javni podatek. To, kdo ustanovi kakšno podjetje v Sloveniji, je javni podatek. In načeloma to ostaja. Vendar pa je inšpektor za varstvo osebnih podatkov sedanje vladne garniture prepovedal, da bi bile stvari tako postavljene, v tem registru, da bi se lahko prek interneta iskalo po imenskem kazalu. Kar seveda pomeni, da ti to nič ne pomaga, je vseeno, ali brskaš po tisočih registrih v registru gospodarskih družb ali pa iščeš prek računalnika. Prav zanima me, kakšno vezo ima to z varstvom osebnih podatkov, ta odločba inšpektorja. In s tem se ščiti seveda stanje, v katerem imajo mnogi iz vodilne garniture, v mnogih državnih funkcijah različna podjetja in sedaj, če je to računalniško dostopno, se hitro vidi, katere osebe so povezane, če pa ni, pa je to mnogokrat nemogoče ugotoviti. Do tega seveda potem ne morejo tudi nekatere institucije te države, ki bi morale opravljati nadzor. Ne govorim sedaj o novinarjih, ki imajo seveda tudi pravico dostopa do teh podatkov, pa se je s tehniko onemogočilo, da pridejo do tega. Če kdo ne verjame, lahko citiram številko odločbe, s katero se je pred nedavnim to prepovedalo.
Enako velja za vprašanje varstva podatkov, ko gre za industrijske podatke in za vse ostale stvari. Ta zakon je bil sprejet leta 1992 in tudi še ni usklajen s pravnim redom Evropske unije. To pa verjetno moramo narediti, ne samo do polnopravnega članstva, ampak tudi do dneva, ko bo stopil v veljavo pridružitveni sporazum, pa ne vidim tega zakona še nikjer.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Naslednja, še 5-minutna razprava za gospoda Hvalico je prijavljena.
IVO HVALICA: Hvala lepa. Evropska komisija, spoštovani kolegi, ugotavlja tudi, da nimamo še rešenih bistvenih problemov, ki so med nami in Republiko Hrvaško. Vlada nas je tu in nas vseskozi zavaja. Vi veste, da se bo pravkar iztekel 3-mesečni rok in da od tega nič ni bilo. Poskuša se z raznimi slepilnimi manevri torej dokazovati, da se vendar nekaj premika, ampak to je samo zaradi tega, da se pač v tem 3-mesečnem roku, ki bo pravkar zapadel, postavi verjetno nov rok. Kaj se bo s tem zgodilo, pravzaprav niti nam ni še jasno. Ali je mogoče, da vlada prepusti eno takšno zadevo, kot je zadeva hrvaških varčevalcev Ljubljanske banke, mednarodni arbitraži? Ali res misli država, da je prepuščanje takih sporov mednarodni arbitraži evropska kategorija? To ni. Država, ki se ne more o tako elementarnih zadevah sporazumeti s sosednjo državo, to jasno ni, ni država, ki je lahko aspirantka za vključitev v Evropsko unijo. In tu smo priče, torej neprenehnega zavajanja, tu se dogaja marsikaj, kar celo poslanci državnega zbora ali še natančneje, člani odbora za mednarodne odnose izvemo pravzaprav iz medijev. Kako je to mogoče, da se na takšen način vodi neka zunanja politika, ki je izrazito, izrazito bi rekel v nasprotju s tistimi elementarnimi tendencami, ki jih ima vsaka evropska politika? Tu ni bilo nič odgovorjeno. Ne glede na to, da je v poročilu kar precejšen del namenjen - sigurno pa več kot parlamentu - namenjen skupni zunanji in varnostni politiki, pa te tri dni tu nismo videli niti ministra za zunanje zadeve niti ministra za notranje zadeve. Naj me nekdo korigira, če sem pogrešil, jaz sem presedel te tri dni tako rekoč non-stop v poslanskih klopeh. Torej o tem nismo nič slišali. Mene zanima, če lahko, če kdo od prisotnih predstavnikov vlade, ker moram priznati, odkrito, ne glede, da se trudim, da sem stalno ažuriran, ampak do danes me vlada še ni seznanila z organigramom sestave vlade, sporočili so mi samo imena državnih sekretarjev, ki jih je en bataljon, mali bataljon. Ne morem pač si vseh zapomniti. Tu prihajajo ljudje, ki so vedno novi. Torej me zanima in rad bi dobil odgovor nekoga, ki bi odgovoril na segment "skupna zunanja in varnostna politika," stran 92 rednega poročila, ki je bilo natisnjeno v Poročevalcu državnega zbora. To pravim zaradi tega, ker so strani iz tistega izvoda oziroma iz tistega prevoda, ki ga imamo in ki smo ga posebej dobili, preden je bilo natisnjeno v Poročevalcu, različne od teh. Lepo prosim predstavnike vlade, da mi odgovorijo na te navedbe, ki so navedene po "skupna zunanja in varnostna politika." To je pozicija, ki je takoj za carino in pred finančnimi vprašanji. O tem je napisana cela stran v zvezi s problemi s Hrvaško in ostalim. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Proceduralno? Prosim gospod Jože Zagožen, proceduralno.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Glede na to, da je dvorana skoraj prazna, predlagam, da se da na glasovanje sklep, da se seja prekine zaradi premajhnega zanimanja poslancev za to temo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. O tem smo že včeraj govorili in je tudi tak predlog bil predlagan. Še enkrat moram povedati in prebrati razlago:
"Predsedujoči mora na začetku seje državnega zbora ugotavljati sklepčnost, nato pa ugotavlja navzočnost pred vsakim glasovanjem in na začetku nadaljevanja prekinjene seje". O tem govori prvi odstavek 85. člena in drugi odstavek 62. člena. Ni razprave o tem. Ni razprave! Ne moremo prekiniti zaradi tega, gospod Zagožen. Proceduralno? Gospod Hvalica proceduralno.
IVO HVALICA: Gospa podpredsednica! Najprej uvod, potem bom imel proceduralni predlog.
Jaz mislim, da je tudi vis-á-vis evropske komisije neugledno, da ta državni zbor tako rekoč v polovično zreducirani zasedbi obravnava to redno poročilo. To ni evropska kategorija. Zato predlagam, da sejo prekinemo in jo nadaljujemo, ko bo dvorana ustrezno zasedena in ko bodo tudi predstavniki ministrstva za zunanje zadeve in notranje zadeve. Hvala lepa. Prosim, da daste moj predlog na glasovanje.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Kdaj se seja prekine določa 72. člen. V tem trenutku ni potrebna nikakršna prekinitev seje državnega zbora. Prosim, gospod Peterle, ker ste se prijavili k petminutni razpravi, imate besedo. (Ugovori poslanca Hvalice iz klopi.) Gospod Peterle ima besedo. Ni razloga, da bi dala kakršenkoli tak predlog na glasovanje. Nič ne kršim poslovnika, delam v skladu s poslovnikom. Gospod Peterle ima besedo oziroma petminutno razpravo.
ALOJZ PETERLE: Spoštovani!
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Lepo prosim, če se v dvorani umirimo in prisluhnemo razpravljalcu.
ALOJZ PETERLE: Govoril bom o poročilu o uresničevanju državnega programa za sprejem pravnega reda Evropske zveze. Doslej ni bilo s tem v zvezi nobenega resnega pojasnila na jasna vprašanja. (Nemir v dvorani.)
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali se lahko v dvorani umirimo in prisluhnemo razpravljalcu, gospodje v zadnjih klopeh!
ALOJZ PETERLE: Prosim, da mu izrečete opomin, ker... Prosim, da se upošteva tudi minuta, ki so mi jo klepetulje vzele.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Prosim za mir v dvorani!
ALOJZ PETERLE: Glejte, pravni red, mislim - zaenkrat še mislim, da ima kakšno zvezo s to hišo. Kdo sprejema pravni red, gospe in gospodje? Po ustavi velja, da zakone sprejema državni zbor. Jaz se moram popraviti, ker sem prej v enem od nastopov dejal, da smo čakali mesec in pol na poročilo, ki sem ga tukaj omenjal. Ni res, čakali smo dva meseca in pol! Dva meseca in pol, od 30. julija do 13. oktobra, po treh intervencijah! Od pooblaščenega predstavnika vlade zahtevam, da pojasni, zakaj državni zbor, ki sprejema pravni red, ni smel, ni mogel oziroma preprosto ni prejel poročila, ki govori tudi o njegovem delu, in v katerem se govori, da "so ministrstva in pristojne vladne službe pri načrtovanju državnega programa za leto 1998 precenile lastne sposobnosti in zmožnosti državnega zbora, zato so praviloma nerealno načrtovale". Torej želim oziroma zahtevam pojasnilo, zakaj parlament ne sme dobiti takega poročila, ki se nanaša tudi nanj. Kako je mogoče, da dobi Bruselj to poročilo en mesec prej?
Vprašam pa še nekaj, gospod minister in gospod predsednik vlade, kako si predstavljate, da lahko komunicira kdorkoli v tej hiši - predsednik parlamenta, podpredsedniki, poslanci kar tako ali predsednik evropske komisije - ko nas partnerski evropski parlament po svojih predstavnikih oziroma poslancih, recimo, vpraša, kakšno je naše mnenje o poročilu, ki ga nismo dobili?! Kaj naj jaz odgovorim Ebnerju, Titleyu ali komurkoli, ko ne morem imeti mnenja, ker nimam informacije?! Naj rečem temu "šlamparija"? Ne morem; jaz rečem temu sabotaža in anarhija! Temu ne morem reči drugače. Zahtevam odgovor na to, kdo je za to skrivanje, za to sabotažo odgovoren; kdo je preprečil, da na 400 metrih geografske razdalje ni mogla pošta priti prej kot v dveh mesecih in pol gospe in gospodje. Dva meseca in pol je trajala ta pot do državnega zbora.
Poglejte. Harmonogram, pojem, ki smo ga že malo pozabili, je šel tudi prej v Bruselj kot v ta državni zbor, ta ki naj bi govoril o usklajevanju naše zakonodaje z evropsko zakonodajo. Ta hiša ga ni smela dobiti, v Bruselj pa je bil poslan. Poglejte, tako preprosto ne gre in bom govoril o tem, dokler ne bo pojasnil, kdo je za to odgovoren, gospodje iz vlade, in kdaj se bodo te zadeve spremenile. To skrivanje, to se mora nehati. In še eno vprašanje.
V tem, v istem poročilu piše na strani 2: "V primeru, da zakon o davku na dodano vrednost ne bo sprejet v oktobru, bo to lahko resen argument Evropske zveze, da proti Sloveniji sprejme ukrepe, ki bodo pomenili upočasnitev pridružitvenega procesa." Zakaj niste uporabili možnosti, ki ste jo to pot, da bi, ker ste vedeli, da je oktober prag, zakaj niste tega dali na eno od prejšnjih izrednih sej, ki jih je itak trikrat več kot je normalnih. Tudi ko ste vedeli, da je treba to narediti, niste tega naredili. Šele sedaj, ko je opozicija spet izsilila evropsko temo z izredno sejo, ste dali to na nenavaden način, da smo potegnili z dnevnega reda redne seje v trenutku zadevo v proceduro na izredno sejo in zadevo sprejeli. In sedaj trdite, da se je vreme zvedrilo in je slika lepša. Nič ni lepša, gospe in gospodje.
In še nekaj. V tem poročilu v 2. točki na strani 2, med ugotovitvami pravi tudi naslednje: "Odsotnost realnega planiranja", ponavljam, "odsotnost realnega planiranja je moč nadomestiti z dolgoročnejšim, vsaj triletnim načrtovanjem državnega programa, ki ga je potrebno sprejeti ne le na vladi pač pa tudi v državnem zboru, ki je ključen za izvedbo zakonodajnega postopka." Spoštovana vlada, če mislite, da sploh potrebujete ta državni zbor, potem ga nehajte poniževati in ga kdaj tudi informirajte, vsaj v doglednem času, kaj ste o nas odločili.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Torej, želim razpravljati o delu poročila, ki govori o slovenskih nacionalnih standardih in o njihovi usklajenosti z evropskimi standardi. Predsednik vlade je predvčerajšnjim dejal, to smo zdaj razčistili, da je temu tako, da mi spreminjamo večino teh zakonov, ki se nanašajo na harmonizacijo zakonodaje z evropsko zaradi tega, ker tako pač pritiskajo na nas iz Evrope, ne pa zato, ker bi mi imeli zdaj slabšo zakonodajo in slabše standarde. Večinoma za to. No, pojdimo zdaj v podrobnost. V poročilu na strani 23 piše, v poglavju "Prost pretok blaga": "Sprejetih je bilo okoli 5.000 slovenskih nacionalnih standardov, med katerimi je več kot polovica evropskih, recimo 2.600, vendar pa se v neusklajeni zakonodaji številni bivši jugoslovanski standardi uporabljajo kot reference in jih mora obvezno certificirati tretja stranka." Zdaj, kaj to pomeni? Prvič, da vse stvari, ki jih sprejemamo kot slovenske nacionalne standarde, niso usklajene z evropskimi, nekaj več kot polovica jih je usklajenih, in da se v neusklajeni zakonodaji številni bivši jugoslovanski standardi še vedno uporabljajo kot reference. Velik razkorak je med tem, kar sodi predsednik vlade, in med tem, kar piše v poročilu. Če je vse dobro, kar imamo, in mi to spreminjamo samo zaradi zunanjega pritiska, potem so dobri tudi jugoslovanski standardi, ki jih še vedno uporabljamo. Jaz mislim, da temu ni tako. Slovensko gospodarstvo izvaža tam do dve tretjini na trge držav članic Evropske unije. Če hoče tja izvažati, mora uporabljati evropske standarde. Če hoče uspešno izvažati v razvite države izven Evropske unije, lahko tja pride lažje z evropskimi standardi kot z jugoslovanskimi. Zagotovo, zagotovo. In postavlja se vprašanje, kako misli vlada v Evropo, ali z jugoslovanskimi standardi oziroma zdaj slovenskimi nacionalnimi standardi, ki so skoraj do polovice neusklajeni z evropskimi, ali pa z uskladitvijo teh standardov. Potem, kar pravi predsednik vlade, bomo sicer morda mi s stisnjenimi zobmi nekaj usklajevali, ampak je to, kar imamo, kar dobro ali pa morda celo boljše od tega, kar ima Evropa. Tukaj je velik razkorak med pristopom, velik razkorak med pristopom in tukaj je razlog za zamudo, tukaj je razlog za zamudo. Ni razlog za zamudo samo nesposobnost uradništva, pa dejstvo, da državna uprava ni reformirana in da z nereformirano državno upravo ni možno izvajati strukturnih reform, najprej moraš usposobiti, reformirati in usposobiti tistega, ki bo reforme izvajal. Razlog je očitno v napačnem pristopu oziroma v pomanjkanju politične volje. In dokler bo ta razlog obstajal, se bo zamuda kopičila. Dokler bo ta razlog obstajal, lahko minister za evropske zadeve opozarja kolege v vladi, tako in drugače na to zamudo, kaj več itak ne more, ker nima avtoritete. Tisti, ki lahko nekaj naroči resornemu ministru, je predsednik vlade, ker ta ga predlaga, ta ga lahko zamenja, ta mu lahko daje obvezno navodilo. Minister brez listnice tega na more. To je bolj tako za nek "buffer" v primeru, če je kaj narobe, da ni predsednik vlade prvi na udaru. Ima še enega ministra, ki ga žrtvuje v primeru potrebe. Sedanjemu se to očitno že kaže v neki realni bližini.
Predsednik vlade je tisti, ki lahko pospeši ta proces, in predsednik vlade je tisti, ki lahko ta proces zavira. V tem trenutku ga očitno ne pospešuje. Ne bom rekel, da ga zavira, ampak očitno ga ne pospešuje. Ne pospešuje ga zaradi tega, ker smatra, da je to kar imamo, itak dobro ali celo boljše od tega, kar naj bi imeli.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo razpravljati? Gospod Božič.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospa podpredsednica. Kolegice in kolegi! Ponavadi, kadar se bliža konec kakšne burne razprave, nas je manj v dvorani. Ampak bog pomagaj, tako je. Ravno v tej dvorani smo hoteli krščanski demokrati, ko smo zahtevali, da se govori o tem poročilu, vrniti malo lepega in dobrega. Malo dobrega imena. V začetku tega meseca je na televiziji bil objavljen graf, na katerem je pisalo, da je 57% državljanov Slovenije prepričanih, da je parlament kriv, da niso zadeve z Evropsko unijo urejene. Mi smo bili ogorčeni! Mislim, da bi še bolj morale biti ogorčene stranke koalicije.
Tu v parlamentu se nobena stvar ni tako dolgo zadrževala, da bi se danes sramovali, da nečesa nismo naredili. Predvčerajšnjim smo sprejemali tako hitro zakone, ki so potrebni, za kar nas je tudi gospod minister za evropske zadeve pohvalil, da nam ni preostalo drugega, kot da smo sejo prekinili, ker zakona, ki bi obravnaval nove vrste rastlin, še ni niti komisija za kmetijstvo obravnavala. Upali smo, da bomo tudi tega sprejeli, ker tudi ta sodi v sklop zakonodaje evropske zadeve.
Drugo, kar bi rad rekel in bi citiral strankarskega predstavnika, ki je govoril v imenu združene liste, včeraj zjutraj. Kakšno sta naše znanje in naša sposobnost? Če pogledam Agendo 2000 iz lanskega leta, na strani 65 o ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano piše: "Uprava ima omejene vodstvene izkušnje. Sedanja upravna struktura je videti neustrezna za zagotavljanje učinkovitega izvajanja in nadzora nad izvajanjem "aquis"-ja. V letošnjem letu v tem poročilu ponovno piše: "Sklep: Potrebno je nadaljnje prilagajanje pravnemu redu Evropske unije, kot na primeru uskladitve s političnimi instrumenti skupne kmetijske politike, s posebnimi standardi Evropske unije v agro-živilskem sektorju. Na področju veterine so potrebni zakonodajni ukrepi za izvajanje zakonov o veterinarstvu iz leta 1994. Pri izvajanju kratkoročnih prednostnih nalog partnerstva za pristop, za okrepitev usposobljenosti veterinarske in fitosanitarne službe ni bilo večjega napredka. Ovire za trgovino s prašiči z Unijo je treba odstraniti. Nujno so potrebni ukrepi za razširitev inšpekcijskih služb na zunanjih mejah, kot je predvideno v partnerstvu za pristop." In posebno se mi zdi pomemben zadnji odstavek, ki pravi: "Nujno je treba vzpostaviti strukture za izvajanje strukturne politike in politike razvoja podeželja. Poseben poudarek je treba dati vzpostavitvi delujočega sistema zemljiške knjige." Ta odstavek sem citiral zato, ker sem na to imel že poslansko vprašanje in na njega nisem dobil zadovoljivega odgovora. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano mi je namreč odgovorilo, da sta za to pristojna ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj in ministrstvo za okolje in prostor.
Pri tem bi rekel tudi, da je ministrstvo prejšnje vlade za kmetijstvo imelo v pripravi 8 zakonov, ki bi bili in so bili takrat predlagani in usklajeni z Evropsko unijo. Kje so sedaj? Zakaj še niso prišli v naš parlament? Na omizju 1997 leta, novembra meseca, torej pred letom dni, o kmetijstvu in o vstopu v Evropsko unijo sem dejal, naj ministrstvo na vsako sejo državnega zbora prenese dva zakona, ki ju bomo sprejeli, če je res potreba sprejeti in obravnavati 20 tisoč listov formata A4 zakonodaje, standardov in podobnih stvari s področja kmetijstva. Kje je to? Mogoče je to tako, kot je že včeraj nekdo rahlo omenil, sam bom pa bolj mogoče grdo rekel. Včeraj ob 11.15 minut smo dobili od vlade Republike Slovenije mnenje in sklepe, ki jih je sprejela ob obravnavi informacije evropske komisije o izpolnjevanju kriterijev za članstvo v Evropski uniji s strani Republike Slovenije. 12. novembra sestanek vlade, 16. zapisnik, 19. je prišel v državni zbor, mi smo ga pa dobili včeraj. Tak je ta odnos. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala, gospod Božič.
Želi še kdo besedo? No, obveščena sem, da kot vodja poslanske skupine ste že prej dobili ta tekst. Gospod Janša želi še razpravljati.
JANEZ JANŠA: Torej jaz najprej sprašujem, ali je kdo od vlade še prijavljen za razpravo ali pa za odgovore! Ne, ne sprašujem, da ne govorim in tratim čas. Ker je predsedujoča vprašala, ali je še kdo prijavljen, sem videl, da na vladni strani ni nihče dvignil roke. Mi smo namreč tukaj postavili veliko vprašanj, odprli veliko dilem in oprostite, mi ne bomo glasovali o sklepih, dokler teh odgovorov ne bo. Mi smo zadovoljni s tem, da na ta vprašanja, ki so zapisana v poročilu Evropske zveze in ki jih tukaj potem izpostavljamo, pride gor minister za evropske zadeve, pove dva stavka, kako ni vse tako, kako je bilo itak, kar je, tako pričakovano in kako je za vse kriv parlament in dolgi postopki. Konkretnih odgovorov pa ni. Zakaj je bila potem ta razprava? Zakaj je bilo to poročilo potem napisano, če ni odgovorov? Ta razprava se bo končala, večina bo izglasovala s sklepom, da je vse v redu, skratka da stvar ni črna, ampak da je bela in zadeve bodo tekle po starih tirnicah.
V zaključnem poglavju tega poročila so resna opozorila. Nihče ni v zvezi s tem nič rekel. Evropska komisija pravi, da "je slovenski državni program za sprejetje pravnega reda sicer vsestranski, ampak je omejen le na kratkoročne naloge v letu 1998, ki se bo izteklo, in kakovost posameznih poglavij se razlikuje; državni program za sprejetje pravnega reda Evropske unije ne rešuje ustrezno področja industrije, telekomunikacij in poštnih storitev, protimonopolnega nadzora in nadzora državne pomoči, kmetijstva, nadzora trga, gospodarskih subjektov in finančnega nadzora". Ja, kaj pa potem rešuje ustrezno? Če vsega tega ne rešuje ustrezno, saj nič ne ostane, kar bi bilo ustrezno! Ne rešuje ustrezno področja industrije, telekomunikacij, poštnih storitev, protimonopolnega nadzora, nadzora državne pomoči, kmetijstva, nadzora trga, gospodarskih subjektov in finančnega nadzora - devet področij ne rešuje ustrezno.
Ampak stvar ni samo v tem. Gre tudi za to, da se je očitno evropska komisija srečala z istim problemom, s katerim se srečuje tudi ta parlament vseskozi: s slabo pripravljenimi gradivi. Mi imamo stalno težave s slabimi predlogi zakonov in sistemskih rešitev, ki jih pošilja vlada, ki jih po prvem branju spreminja, dopolnjuje, umika in dela potem iz predlogov zakonov v drugem branju nekaj, česar v prvem branju sploh ni bilo. Očitno je vlada izbrala isti pristop tudi do evropske komisije. Kajti v poročilu piše, da celo tam, kjer so bile navedene srednjeročne naloge, ostajajo velike vrzeli v podatkih - enostavno ni podatkov, so samo želje - posebej glede povezave z zakonodajo skupnosti in glede izvajanja. "Po vsebini slovenski državni program za sprejetje pravnega reda Evropske unije ne pokriva v celoti pravnega reda Evropske unije. Za večino področij so bili dani podatki nepopolni in samo v nekaj primerih je mogoče reči, da pokrivajo celotni pravni red Evropske unije na danem področju." Za večino področij so bili dani podatki nepopolni!
Bom rekel Bruselj, komisija Evropske unije doživlja isto usodo kot ta parlament, dobiva nedodelane predloge in stvari. In seveda nadaljnje ocene so popolnoma identične s tem, kar mi ugotavljamo. V večini primerov je bilo težko oceniti realnost navedenih rokov, tudi mi imamo vedno težave, ko dobimo obljube z vladne strani, kdaj bo kaj. Mimogrede naj povem, da je bilo že septembra sklenjeno, da bo vlada predlagala spremembo sporazuma parlamentarnih strank o sprejetju zaščitne zakonodaje. Ta bo novelirala tisti člen, ki govori, katere zakone je nujno treba sprejeti še letos in katere naslednje leto. Zdaj je že konec novembra, že dva meseca sta minila, rekla je, v enem tednu bo vlada predlagala. V dveh mesecih tega predloga še vedno ni. Tukaj poslušamo velike besede o tem, kako pripravljamo in smo ažurni pri zaščitni zakonodaji, če spremembe sporazuma vlada ni bila sposobna predlagati. Skratka, mi ne moremo glasovati o sklepih, dokler odgovorov na ta vprašanja ne bo. In to ne na dveh straneh, tako kot smo prej dobili, kot neko poročilo in stališče vlade, ampak po področjih, kjer naj glavni ministri povedo, kaj se dela, kaj od tega ne drži, kaj piše, kaj drži in kako bomo nadoknadili to zamudo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Ker ni več prijavljenih razpravljavcev, zaključujem razpravo oziroma pozivam še predstavnika vlade, če želi besedo. (Ne želi.) S tem je zaključena splošna razprava. Prehajamo na obravnavo sklepov. Proceduralno? Prehajamo na obravnavo sklepov, ki ste jih prejeli. Prejeli ste predloge sklepov komisije za evropske zadeve v poročilu, torej v poročilu komisije, in sicer v zahtevi poslancev za sklic te izredne seje. Potem pa še dva sklepa poslancev, in sicer oziroma se opravičujem, ja, dva sklepa poslanca Horvata in sklep poslanskih skupin LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUS-a. Želi kdo razpravljati o predlaganihsklepih? Prosim, gospod Janša.
JANEZ JANŠA: Mi smo na koncu zahteve za sklic te izredne seje in obravnave te točke dnevnega reda predlagali neke, bom rekel, realne sklepe, ki bi lahko stvari pognale naprej. Ampak namesto teh sklepov je zdaj vladna koalicija s podpisi treh poslanskih skupin predlagala nekaj, kar popolnoma izničuje čas, ki smo ga potrošili za obravnavo tega poročila in za to razpravo. Mi naj bi sprejeli tole: Državni zbor podpira sklepe, ki jih je vlada sprejela ob obravnavi rednega poročila komisije o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo na svoji 84. seji dne 12.11.1998 in pričakuje, da nam bo vlada do 15.12.1998 predložila program za sprejem pravnega reda v Evropski uniji..." itn. To je morda lahko sklep vladne koalicije na nekem neformalnem sestanku, ne more pa biti to edini sklep državnega zbora, ko obravnava to poročilo. To bi bilo res norčevanje iz strateških ciljev te države. Po obravnavi tega poročila, ki je kritično, na podlagi katerega je treba marsikaj narediti, naj bi samo sprejeli sklep, da podpiramo vlado. Podpiramo vlado, da bo še naprej delala enako in da bo še naprej povečevala to zamudo. To lahko storimo, če menimo, da je bila dosedanja pot pravilna in da je to vse v redu. Eni so že rekli, da je bilo vse pričakovano. Čakali smo samo še, da bi se komu zareklo, da je bilo vse načrtovano. Ampak ni bilo dosti razlike med temi izrazi. Sedaj še naprej podpiramo vlado, ki je ocenila več ali manj, da ni nič narobe. Ne bo resno, res ne!
Dvomim, da si bomo s tem pridobili kakšno pozitivno točko v tem smislu, da ne bomo več na repu med kandidatkami. Zato še enkrat apeliram na tiste, ki so vložili ta sklep, da ga umaknejo in da razpravljamo in odločamo o osnovnih sklepih. Ker so smiselni in odražajo nek resen namen zakonodajne institucije, da stvari izboljšamo. S tem sklepom tega namena ne odražamo.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Besedo ima gospod Peterle.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo. Spoštovani! Če bi predlagatelji tega sklepa ne umaknili, potem predlagam, da sledimo temu načinu odločanja, kot ga je predlagal oziroma uvedel predsednik državnega zbora, ki je želel imeti pred odločanjem oziroma pred razpravo o tej točki dnevnega reda stališče komisije za evropske zadeve. Torej mi smo obravnavali predloge, ki so jih predlagatelji dali za sklepe ob zaključku te razprave. Menim, da v tem primeru ne moremo ravnati drugače. Če vztrajajo predlagatelji pri tem sklepu, potem nameravam jaz sklicati sejo komisije za evropske zadeve. Ne moremo v vhodu igre menjati pravil igre. Deloma sem že komentiral ta predlog.
Meni se zdi skrajno nenavadno, da bo sedaj parlament potrjeval sklepe vlade. Tudi sklepe, ki jih jaz zase ne morem podpirati. Nekateri sklepi nimajo rokov. Omenil sem tistega, ki zadeva delo ministrstva za pravosodje, ker je eden od glavnih klicajev poročila evropske komisije zaradi neizvajanja zadev. Jaz preprosto ne vidim smisla. Ta zadeva je nedvomno manj konkretna, kakor so tisti 4 sklepi, do katerih je komisija za evropske zadeve že sprejela stališče.
Jaz predlagam oziroma to je bilo že predlagano, ampak pritrjujem temu predlogu, naj bi ti trije klubi oziroma poslanske skupine vzele ta predlog nazaj. Če ne, bomo sklical v primernem roku evropsko komisijo. Mislim, da bi bilo res boljše. Evropska komisija je tisto delovno telo, ki ima po odloku neke naloge in je resno obravnavala predloge predlagateljev in jih tako rekoč soglasno brez glasu proti sprejela. Povsod po svetu velja naslednje.
Če je predebatirana neka stvar v delovnem telesu, se po pravilu ne spremeni odločitev v plenumu. Pri nas pa se zadeve sproti podirajo in to, kar so dale tri poslanske skupine, je samo igra moči, ki pa bo prinesla, če bo šlo tako naprej, samo slabši sklep in bi bila resna razprava tako rekoč v prazno - s takim sklepom.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospa podpredsednica. Spoštovane kolegice in kolegi! Tudi jaz menim, da bi bilo najprimerneje po tej razpravi sprejeti sklepe, ki jih predlaga komisija. Če sem prav informiran, so bili predlogi teh sklepov tudi sprejeti s soglasjem. Predlagal bi tudi kolegom, trem pozicijskim poslanskim skupinam, da svoj predlog sklepa umaknejo. Mislim, da ni dovolj samo to, da dobimo dopolnjen kompletni program, tudi na osnovi sklepov vlade - in najbrž bo treba upoštevati tudi kaj iz te razprave - ampak da bo vlada morala, če misli resno, zamujeno približno nadoknatiti, svoje sklepe dopolniti. Sklepi so, po mojem mnenju, vsebinsko še kar v redu; omenjajo glavna področja, kjer so najbolj kritične pripombe v poročilu, vendar je glavna pomanjkljivost predvsem pod točko 3, kjer so navedene posamezne naloge posameznih ministrstev, da niso opredeljeni roki; da je treba glede na dosedanje izkušnje in kasnitve bolj striktno opredeliti roke, kajti časa je izredno malo, tako za ministrstva, za vlado kot tudi, navsezadnje, za državni zbor. Zato bi bilo prav, da bi ta predlog sklepa umaknili in da bi sprejeli te, ki jih predlaga komisija.
Predlagam pa tudi, ker sem tudi sam dal še dva predloga, da sprejmete dopolnitev oziroma spremembo, da bi rok pri točki 3 skrajšali in bi navedli 10. december, vsaj za tisti del, kar je možno, zato da bi šli bolj pripravljeni v Strasbourg na skupni odbor z evropskim parlamentom. Pa še drug predlog, da tisti dodatni sklep, ki ga predlagam, sprejmete - da vlada v dopolnjenem predlogu proračuna upošteva kritične pripombe iz tega poročila. Kajti brez določenih sprememb v proračunu, kot je bil pri obravnavi amandmajev na delovnih telesih sprejet, ne bo možno uresničiti nalog, ki izhajajo iz tega poročila. Hvala.
ANTON ANDERLIČ: Spoštovani! Očitno je, da gre bolj za to, da se uveljavi nek pristop, ki sta si ga zamislili dve poslanski skupini; nam zagotovo ne gre za to. Nam gre za to, da se kritično presodi vse tisto, kar je v poročilu evropske komisije. Zato tudi stališča oziroma sklepe vlade jemljemo v tem kontekstu in jih razumemo kot ukrepe, ki jih bo država, ne samo državni zbor, tudi sama vlada in druge inštitucije morale storiti kot kratkoročne ukrepe za to, da bomo naredili tisto, k čemur smo se sami zavezali in je v odnosu do evropskega sporazuma tako ali tako nujno storiti, in ne samo tistega, kar izhaja neposredno iz tega vmesnega poročila.
Če pozorno pogledamo sklepe vlade, so vse tiste stvari, ki jih pravzaprav vlada v svojih sklepih navaja, takšne, ki jih je potrebno storiti in ki jih ni mogoče zavračati. Prav gotovo pa ne gre za to in za nobeno novo prakso, da bi naj državni zbor potrjeval sklepe vlade. Gre za to, da jih sprejema kot okvirni program, kot način dela, kot skupno akcijo vseh državotvornih organov v tej državi. Jaz verjamem, da tudi državni zbor gleda, ker gospod Peterle to večkrat poudarja, da je predvsem evropska komisija tista, ki ima pregled nad vsemi dogajanji in usklajevanjem vseh aktivnosti v državi, in je prav, da tudi državni zbor s te strani dobi pač neka zagotovila, da se nekaj dogaja in da se bo nekaj tudi zgodilo. Jaz sem prepričan, da koalicija nima prav nobenega razloga, ker se tukaj vendarle govori o tem, da je to sedaj nek sklep, s katerim se hoče nekaj po bližnjici narediti, koalicija nima prav nobenega razloga, da tem sklepom ne bi verjela. Še več, koalicija jih podpira. Jih podpira in s tem seveda jasno podpira tudi vlado v tistem delu, ko govori o tem, kaj vse je storila in kaj še bo storila. Jaz verjamem, da opozicija vlade ne podpira in v tem kontekstu ni nobene dileme. Vi pač ne podpirate, mi podpiramo, ampak ko gre pa za ukrepe, ko gre za stvari, ki jih mora ta država narediti, ko jih morajo inštitucije narediti, pa najbrž tudi ni vprašanja, če smo se seveda zavezali in smo ta evropski sporazum ali pa smo se stranke, razen slovenske nacionalne stranke, pač dogovorile za enotne pristope na poti vstopanja v Evropsko unijo, da se tudi te aktivnosti podprejo.
Kar se pa drugega dela sklepa tiče, je pa popolnoma enak, kot je tretji sklep komisije za evropske zadeve, s tem seveda, da je bolj jasen in bolj precizen. Kot sem rekel, nam gre za to, da imamo neko jasno zagotovilo vlade in da s tem tudi damo neko verifikacijo tistega, kar se pravzaprav počne in da pričakujemo v nadaljevanju vse tisto, kar je bilo v tej diskusiji tukaj povedano, da dobimo na vpogled in seveda ukrepe, ki jih moramo tudi sami sprejeti, da vlada pripravi. Ni pa nič nujno, da se seveda ta sklep popravi oziroma da se ta 3. sklep spremeni tako, kot smo predlagali. Če bi podrobneje pogledali, bi videli, da ni zlonameren, da ne zavaja, da ne favorizira ali pa da ne opravičuje vladnega početja takega ali drugačnega, ampak da je neka skrb za to, da bi poskušali čim bolj uskladiti delovanje institucij v tej državi. Ukrepi, jih vlada sama sebi nalaga in jih bo tudi morala storiti, bodo v vsakem primeru narejeni. Če menite, da je to res taka težava, da bi se približali v tem gledanju, da tudi vlada počne določene stvari tako, kot jih počne in jih bo počela, potem ta sklep lahko tudi umaknemo.
Še enkrat poudarjam! Koalicija podpira vlado v teh naporih, ki jih počne, da bi priprave tekle usklajeno in da bi pravočasno vse aktivnosti opravili. Hvala.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Ali je sklep umaknjen? Lahko. Gospod Janša je naslednji, ki ima razpravo, gospod Peterle in gospod Horvat.
JANEZ JANŠA: Če stvari realno pogledamo, potem so predlogi sklepov komisije za evropske zadeve vsekakor bolj v korist vladi, kot tisto, kar so podpisale vladne poslanske skupine. Zakaj? Glede 3. sklepa itak pravi gospod Anderlič, da ni razlike. Glede 1. sklepa, so nianse. Vlada namreč meni, da poročilo vsebuje mnoge netočnosti. Tukaj pravimo, da odraža realno stanje, brez tega dodatka. Ne pove pa vlada, kje so netočnosti. To je zanimivo. Vlada pravi v svoji reakciji na poročilo evropske komisije, da je sicer kar realno, da pa vsebuje mnoge netočnosti. Potem pa ne pove, kje so te netočnosti. Jaz sem pričakoval danes, da se bo tukaj zvrstilo 6 ministrov in bo reklo, oprostite, na mojem področju pa stvari niso take, kot piše v poročilu evropske komisije, ampak so drugačne in bodo povedali, kakšne so. Pa tega ni bilo! Vlada tako, kot običajno opravi s kritiko, pravi tudi tukaj, ko gre za poročilo evropske komisije, da le-to vsebuje mnoge netočnosti. Katere pa so, si lahko pa potem vsak poljubno razlaga! Vsak minister pa misli, da je na njegovem področju vse v redu, narobe je pa nekje drugje. To je dobra formulacija za iskanje takih izgovorov in to je potuha za naprej, ne pa kakšna vspodbuda za spremembe.
Tisto, kar gospoda Anderliča očitno moti v sklepih komisije za evropske zadeve, ki so bili pač sprejeti, mislim, da tudi z glasovi pozicije, je 2. sklep. Tukaj se predlaga, da državni zbor Republike Slovenije pričakuje, da bo vlada ugotovila odgovornost za zaostanek po ministrskih resorjih in se odločila za potrebne ukrepe, tudi kadrovske. To vlada mora storiti v vsakem primeru. To vlada mora storiti po tem poročilu v vsakem primeru. Ali to parlament sprejme ali ne, ampak če vlada sebi hoče dobro, mora to narediti. Ne, če hoče državi dobro, ampak če sebi hoče dobro. Mora narediti! Mora ugotoviti vzroke za tako stanje, če ga hoče odpraviti. Če ta sklep ne bo podprt, potem bo to jasen znak vlade in tistih, ki jo podpirajo, da se niso pripravljeni spopasti z vzroki, za to zamudo. To bo jasen znak. Seštevek teh glasov bo pač jasen znak. Mi nismo za spremembe, nismo za odpravljanje zamude. Mi smo še naprej za delanje vtisa, to pa dragi moji ni dovolj. Evropski komisar Hans Van den Broek je jasno povedal.
Ni dovolj dragi Slovenci, da se samo pogajate, treba je tudi kaj narediti! Po tem kriteriju se bo delalo naprej, se bo gledalo na to, kaj se bo v Sloveniji dogajalo. Zaradi tega je v interesu vlade, da ugotovi vzroke in odgovornost za zaostanek v ministrstvih in da sprejme potrebne ukrepe, tudi kadrovske. Ja, tisti, ki je doslej slabo delal in ni nič naredil v nekem ministrstvu, pa bi moral, ja, zato, ker je nesposoben ali pa zato, ker noče, najbrž tudi v prihodnje ne bo. V interesu vlade je, da te stvari uredi, zagotovo. Tokrat se ne bo šlo čez to dilemo, kot se je šlo doslej vedno, ko se je nekaj kritičnega ali pa vprašljivega ugotovilo na strani vlade, pa se je potem z medijsko ofenzivo stvar pokrila. Tudi v tem primeru se je to skušalo narediti, ampak veste v Bruslju ne dajo dosti na tisto, kaj napiše Bernarda Jaklin v uvodniku v Jani, ki je imela polna usta Evrope. Po tem poročilu pa je ta tednik objavil uvodnik z naslovom "Hans Van den Broek", mi nismo paglavci, češ, Evropa nas ne bo nič učila. V redu, saj morda se je to komu zdelo celo nacionalno zavedno in samozavestno, samo kje so bili tisti takrat, ko je bilo to treba res pokazati, takrat so še zvezde risali po svojih časopisih, kar še zdaj počnejo. To v tem primeru seveda ni noben boj za nacionalni interes in za nacionalno samobitnost, ampak je samo samozavajanje slovenske javnosti, češ, stvari niso take, kot piše, so boljše, tukaj nekdo skuša uveljaviti samo svoje interese. Jasno, Evropa skuša uveljaviti svoje interese in nekaj od tega bo seveda treba sprejeti, če hočemo tja. Ampak to mi vemo od samega začetka, zato je to sprenevedanje v tej fazi popolnoma neprimerno, popolnoma neprimerno in če hočemo kaj narediti, da bo naslednje poročilo drugačno, potem mora vlada v lastnem interesu in seveda v interesu vseh državljanov ugotoviti odgovornost za zaostanek in sprejeti potrebne ukrepe, tudi kadrovske. Gospodar, ki je grunt "zafural", ga ne bo postavil na noge. To vedo povsod, tudi v Sloveniji. Edino mi imamo vlado, ki pravi, da to ni tako, da tisti, ki je "zafural" bo pa naprej dobro delal. Če bo parlament dal potuho, če bo parlament dal potuho z izglasovanjem takega sklepa, v katerem se samo podpira vlado, izvršilne oblasti, dobro, v redu, bomo čez eno leto razpravljali o še bolj kritičnem poročilu. Ne vem pa, res ne vem, ali se bo takrat dalo to kar tako opraviti s tem, kot se zdaj poskuša. Vedno zmanjka vrvi, kot pravijo, enkrat pride do konca in potem so posledice. V tem primeru je seveda to slaba tolažba, ker te posledice bomo vsi čutili. Te posledice bomo vsi čutili, še najbolj tisti, ki za to niso nič odgovorni. Tisti, ki bodo še naprej zaradi tega, ker ne bomo prišli v realnem času v Evropsko unijo, imeli koristi od monopolov, višjih cen in vsega ostalega, tisti bodo rekli, ja, v redu in takrat bo jasno, da beseda, ki je bila izgovorjena v vladi najbolj pogosto, potem, ko so prebrali to poročilo, morda ni bila mišljena v smislu pričakovano, ampak res bolj v smislu načrtovano.
ALOJZ PETERLE: Hvala. Najprej bi rekel, da sem hvaležen gospodu poslancu Anderliču za pripravljenost, da bi v nekih okoliščinah tudi umaknili ta predlog. Rad bi pa povedal naslednje, da ne gre za dve poslanski skupini, ki hočeta na vsak način nekaj sforsirati, ampak gre za predloge, ki jih je potrdila komisija za evropske zadeve, to pot reprezentirana s predstavniki vseh strank in v družbi ministra za evropske zadeve, in nihče ni nasprotoval takim sklepom. Kot pravim, delovno telo je tisti prostor, kjer se take zadeve uskladijo.
Druga pripomba je načelna. Torej, državni zbor ni dodatek vladi, mi nismo v tistem času, ko je najprej CK nekaj sprejel, potem SZDL, potem je šlo pa še naprej po piramidi; zadostuje, da to sprejme vlada. Mislim, da bi bilo slabo, če bi vpeljali prakso, da bi - namreč, če bomo to zdaj storili, ne vem, zakaj ne bi nekdo vztrajal potem pri tem, da je treba vse sklepe vlade potrjevati. Kaj pa, če ne podpremo, kaj pa potem?
Pa še tole: bistvena razlika je zame, kot jaz razumem te pojmovne kategorije, med programom in med operativnim koledarjem. S tega vidika je predlog treh poslanskih skupin bolj voden; nedvomno je "program" manj zavezujoča beseda, kot je "operativni koledar". Ker ne bi rad, da dobimo spet seznam naslovov ali pa seznam poglavij, kazalo, "to in to bomo v najboljši meri, delamo intenzivno", temveč, "mi želimo na dan, po ukrepih, po predlogih..." in tako naprej. Seveda mi tega ne zastopamo, ker smo podpisali sporazum, ki nas zavezuje, da usklajujemo delo na evropskem planu. Zdaj ne gre za to, kdo zmaga, ker sta v komisiji tako ali tako obe strani zmagali, če tako rečemo, ampak za odločitve, ki bodo čimbolj verodostojne in ki nas na najbolj gotov način peljejo naprej.
Še komentar k temu, kar je s spreminjevalnim predlogom predlagal gospod poslanec Horvat. Mislim, da je njegov predlog, da se spremeni datum v tretjem sklepu s 15. na 10., zaradi razloga, ki ga je dal, smiseln, in mislim, da za samo tovrstno spremembo, pa ne bi bilo potrebno, da še posebej sedimo. Torej, ta predlog podpiram, se pravi, za pet dni nazaj.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo. V zvezi s tem, kar je povedal kolega Anderlič, nameravam povedati naslednje.
Ne gre za to, da opozicija nasprotuje sklepom vlade ali pa vladni aktivnosti. Obratno, vsaj kar se mene tiče, in sem prepričan, tudi mojih kolegov, želimo vplivati in pomagati, da bo vlada učinkovitejša. To je bistveno pri celi obravnavi te teme in tega, kar Unija od nas pričakuje in kar je predvsem v našem interesu. Pri 3. točki so res navedene nekatere najpomembnejše naloge, kjer so najbolj kritične pripombe v poročilu, vendar spet tako ohlapno formulirane, da ni garancije, da bo to dejansko narejeno do prihodnjega poletja, ko bo komisija delala drugo poročilo. Da bom konkreten, naj omenim samo tri naloge s tega področja. Regionalna politika - zakona še vedno ni v proceduri; če bi ga že imeli v parlamentu, je vprašanje, če bi ga lahko sprejeli do poletja prihodnjega leta. Ni dovolj samo zakon, ampak je potrebna vzpostavitev institucij, ki jih poročilo izrecno navaja. Potrebna je regionalna organiziranost. To je potem povezano z naslednjo točko oziroma s točko reforme javne uprave. Mi še danes nimamo s tega področja nobenega zakona tukaj. Ne bo zadosti samo zakon o javnih uslužbencih, ampak še kaj drugega zraven, na kar opozarja tudi državni sekretar. Zato je treba postaviti krajše roke, tako da bodo ministri in njihovi sodelavci zavezani, da predloge pripravijo in jih predložijo - za regionalni razvoj slučajno vem, da je predlog zakona takorekoč pripravljen in je treba priti z njim na vlado in sem v državni zbor. Ta rok, ki je v prvem odstavku te točke dan oziroma v drugem odstavku, nekatere prioritetne naloge do januarja, nekatere pa do konca prvega polletja. Gospodje, to je prepozno! Potem bo poročilo na teh točkah spet tako kritično, kot je. Ali to hočemo? Ne glede na to, ali smo v opoziciji ali pa v poziciji. Tako da je moj predlog ta, da vlada dopolni te sklepe, da jih operacionalizira, da jih konkretizira po posameznih resorjih in da te roke vsaj za te prioritetne naloge skrajša.
Potem še ta alinea: standardizacija in tehnični predpisi. Tu mislim, da so tu zaostanki neopravičljivi in da je dejansko treba ugotoviti tudi odgovornost, zakaj je tako stanje, kot je v teh resorjih, ki pokrivajo te zadeve in pa sprejeti ukrepe, da se bodo zadeve hitreje odvijale. Tu gre tudi za oblike necarinske zaščite. Gospodarstvo opravičeno kritizira, da ob tem, ko odpiramo po eni strani trg, zmanjšujemo carine, kar je prav, da pa je na tem področju premalo narejeno in da so tu posamezna ministrstva prepočasna. Hvala lepa.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Gospod Peterle in gospod Anderlič.
ALOJZ PETERLE: Hvala za besedo. Ponovno se opravičujem, ker sem prej pozabil opozoriti še na eno zadevo.
Poglejte. Če berete natančno, boste lahko videli, da v besedilu predloga treh poslanskih klubov ni 10, kakor so v predlogu komisije za evropske zadeve, namreč tukaj se govori za odpravo zaostankov iz leta 1998. To je bistvena kategorija. Odpraviti je treba zaostanke. Tukaj pa, ta novi predlog govori samo predložiti program za sprejem pravnega reda. V predlogu sklepa, ki je prišel iz komisije za evropske zadeve, se govori seveda o ukrepih. Ukrepi pa so več, kot je samo program za sprejemanje pravnega reda. Pravni red je tisto, kar sprejemamo tukaj in se potem uveljavlja. Ampak treba je delati stvari, kot v poročilu stojijo. Včeraj sem citiral stvari, "zadeve o izvajalskih strukturah" itn. oziroma o ukrepih za izvedbo določenih zadev. Če bomo samo pri programu, potem se lahko razmišlja tudi samo o dviganju rok oziroma o tipkanju za zakone, pa vemo da to ni dovolj. Torej mi menimo, da je bistvena razlika v programu za sprejem pravnega reda in med operativnim koledarjem ukrepov za odpravo zaostankov iz leta 1998 in dela v letu 1999. To seveda ne pomeni, da nasprotujemo temu, kar si je vlada naložila. Naj dela triletni program, ampak ključno sedaj za nas je zaostanek in prava priprava za leto 1999.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Še gospod
Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Razlika med "seznani" in "predloži" je lahko velika, lahko pa tudi ne. S tem, ko mi predlagamo, da vlada nesporno predloži program, jasno, z ukrepi in z vsem tistim, kar mora biti in zagotovo najprej za odpravo vseh zaostankov in z vsemi tistimi, ki jih je pač tekoče in za v bodoče treba postoriti. S tega vidika je res škoda obračati te besede. Naš namen je bil jasen in še enkrat poudarjam, da v teh sklepih vlade z 12. tega meseca vidimo vrsto ukrepov, ki bodo odpravili zamudo in nekatere stvari pospešili. To so tisti kratkoročni ukrepi, ki jih je pač treba narediti. Ampak, ker se bojim, da bo tako tisti 5-dnevni rok gospoda Horvata padel v vodo in da bo potem tako ali tako nerelevantno razpravljati o skrajšanju roka, če danes te točke ne zaključimo, in ker gospod Peterle zagotavlja, da bo sicer sklical komisijo, kar spet pomeni, da ne bo mogoče razpravljati o tem danes, ker jo bo v doglednem času sklical, tako da je tukaj tudi nekako v nasprotju vse to govorjenje, ne vidimo razloga, da bi vztrajali pri tem. Poudarjam pa, poslanska skupina LDS in tudi po pogovorih z obema koalicijskima strankama nesporno podpirajo, torej vse te tri poslanske skupine, tako ukrepe, ki jih vlada predvideva s temi svojimi sklepi iz 12. tega meseca, kakor tudi vse tisto, kar si bo še naložila in kar mora tudi zagotoviti državnemu zboru, kar je pa tudi konec koncev že iz samega poročila o tej evropski komisiji o napredku Slovenije pri vključevanju v Evropsko unijo jasno. Ne vidimo prav nobenega razloga, da bi zdaj komurkoli dajali možnost, da iz tega dela kakršnekoli druge zaključke, torej, da gre za neko namerno zavlačevanje, za, ne vem kakšno, opravičevanje in pokrivanje vlade. Za nas so stvari jasne in v tem smislu v imenu teh skupin tudi ta predlog sklepa umikam.
PODPREDSEDNICA EDA OKRETIČ-SALMIČ: Hvala. Želi še kdo besedo? (Ne.) Torej sklep je umaknjen, sklep poslanskih klubov LDS, Slovenske ljudske stranke in DeSUSa je bil ravnokar umaknjen. Zaključujem razpravo in prehajamo na glasovanje o predlaganih sklepih. Komisija državnega zbora Republike Slovenije za evropske zadeve predlaga v sprejem državnemu zboru sklepe, ki ste jih prejeli v pregledu poročila z dne 26. novembra.
Na glasovanje dajem prvi sklep. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za prvi sklep? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo prvi sklep izglasovali.
Na glasovanje dajem drugi sklep. Ugotovimo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za drugi predlagani sklep? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo tudi ta sklep sprejeli.
K tretjemu sklepu imamo amandma gospoda Horvata, da se 15. december zamenja s 10. december. Ugotovimo prisotnost! Glasujemo o amandmaju. Ugotovimo prisotnost! (63 prisotnih.)
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da smo amandma izglasovali.
Na glasovanje dajem tretji sklep komisije v celoti. Ugotovimo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Na glasovanje dajem 4. sklep. Ugotavljamo prisotnost! (61 prisotnih.)
Kdo je za? (60 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Poslanci, ki so predlagali 2. in 3. sklep ugotavljajo, da sta oba sklepa povzeta v sklepu komisije državnega zbora, torej 1. in 2. sklep, 3. sklep damo še na glasovanje. To pomeni, da državni zbor zahteva od vlade, da ga dosledno, sproti in celovito informira o vseh svojih odločitvah v zvezi z vstopanjem Slovenije v Evropsko zvezo in mu sproti dostavlja ustrezna gradiva. Komisija za evropske zadeve predlagani sklep podpira. Ugotavljamo prisotnost! (62 prisotnih.)
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo sklep sprejeli.
S tem zaključujemo to točko dnevnega reda in današnje zasedanje. Torej prekinjam 29. izredno sejo državnega zbora. Sejo bomo nadaljevali v četrtek, 3. decembra, ob 10.00 uri. Hvala in lep vikend.
(SEJA JE BILA PREKINJENA 27. NOVEMBRA 1998 OB 13.52 URI.)