Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Gospe in gospodje, pričenjam nadaljevanje 38. seje, izredne seje državnega zbora.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: Miroslav Mozetič, Miroslav Luci, Jožef Špindler, Franc Čebulj, Borut Pahor, Jakob Presečnik - Franc Čebulj je med nami? - Jožef Jagodnik, Ciril Pucko in Polonca Dobrajc.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. (65 poslancev in poslank.) Zbor je sklepčen in lahko odloča.
Na to sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije in jih vse lepo pozdravljam.
Današnje nadaljevanje 38. seje, izredne seje, bomo pričeli s 30. točko dnevnega reda - to je z volitvami in imenovanji. Zatem bo zbor prešel na obravnavo 3. točke - to so vprašanja in pobude poslank in poslancev. Prijavljenih je 39 poslancev in poslank, ki želijo sodelovati pri tej točki dnevnega reda. Po končanju te točke, bo zbor prešel na obravnavo včeraj prekinjene 9. točke - to je predloga energetskega zakona ter nato na obravnavo 22. točke - to je predloga zakona o postopnem zapiranju rudnika Trbovlje-Hrastnik. Danes zasedamo do 14.00 ure. To se pravi seveda, da bomo točke, ki sem jih omenil na koncu, obravnavali, če bomo prej opravili, dokončali točko 3, to so poslanska vprašanja in pobude.
Preden preidemo na 30. točko, bi vas želel samo opozoriti, glede na informacijo, ki sem jo dobil s strani informacijsko-dokumentacijskega sektorja, da so danes pri rednem testiranju glasovalne naprave ugotovili, da se na platnu za trenutek pojavi sporočilo računalnika, ki pa nima vpliva na glasovanje in ugotavljanje izida glasovanja. Vsa dosedanja testiranja so pokazala, da glasovalna naprava deluje normalno. Vzrok napake bodo strokovne službe začele odpravljati takoj po končani seji.
Prehajamo na 30. TOČKO DNEVNEGA REDA - VOLITVE IN IMENOVANJA. K tej točki sem tudi povabil predlagatelje oziroma njihove predstavnike in jih lepo pozdravljam. Pod to točko bomo obravnavali predlog odloka komisije za volitve, imenovanja in administrativne zadeve in sicer o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora za obrambo in pa deset predlogov sodnega sveta, devet za izvolitev kandidatov za sodniško funkcijo ter za imenovanje kandidata za sodniško mesto vrhovnega sodišča na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Prehajamo na obravnavo in sklepanje o posameznih predlogih.
Najprej prehajamo na obravnavo predloga odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za obrambo. Predlog tega odloka je v obravnavo zboru predložila komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? Ker ni razprave, dajem na glasovanje predlog odloka o spremembi odloka o sestavi in izvolitvi odbora državnega zbora Republike Slovenije za obrambo. Ugotovimo prisotnost! (68 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (55 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Prehajamo na predloge sodnega sveta o izvolitvah v sodniško funkcijo in o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika. Sodni svet je državnemu zboru predložil predloge o izvolitvah v sodniško funkcijo na naslednja sodniška mesta: vrhovne sodnice in vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Republike Slovenije, okrožnega sodnika na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu, dveh okrajnih sodnic na okrajnem sodišču v Ljubljani, treh okrožnih sodnic na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani, sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Kamnik in predlog o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik sodnega sveta? (Ne želi.) Predloge je obravnavala komisija za volitve, imenovanja in administrativne zadeve, ki je zboru predložila poročila ter predloge odlokov. Ali želi poročevalec komisije besedo? (Ne želi.) Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Pisne prijave nismo prejeli. Ali želi kdo razpravljati? Gospod Ivo Hvalica. Razprava je omejena na 5 minut.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade! Pred nami je zopet kar cela vrsta predlogov za izvolitev v sodniško funkcijo na raznih nivojih. Pogosto se tu dogaja ali pa največkrat ali pa sploh vedno, da nihče nič o tem ne spregovori. Spregovorimo potem, ko se nam zgodijo Elani, Hiti in podobne stvari.
Te dni se je odzvala na to problematiko civilna družba. Verjetno ste vsi zaznali to, kar so povedali. Izrazili so zaskrbljenost nad trajnim sodniškim mandatom in mislim, da se bo treba v tem državnem zboru en dan o tem temeljito pogovoriti. Glejte, jaz sem že povedal za to govornico državnega zbora. Ljudje smo pač ljudje in če nekdo dobi nek trajni mandat, bo en del teh ljudi vzel to kot za veliko priznanje in bo poskušal ta trajni mandat opravičiti, drugi del pa bo rekel, hvala bogu, zdaj sem pa preskrbljen do konca življenja. Jasno je, da imamo tudi slednje. Upam, da v veliko manjšem številu, ampak jih imamo.
Dajati danes trajni mandat kandidatom za sodniške funkcije, ki komaj dopolnijo 30 let, ki so po vseh evropskih in svetovnih kriterijih komajda zrele osebnosti za takšno vrsto odločanja, je zelo veliko in odgovorno dejanje. Mi pa delamo to rutinsko, tako kot da bi šlo za amandma za nek mostiček čez neko lokalno cesto v neki mali občini. Tako to počnemo. Tako to počnemo, spoštovani kolegi! Ampak to se mora na nek način zaustaviti. Tu je potreben velik razmislek, velik razmislek. Če se ne bi zgodile tiste stvari, ki so se zgodile do sedaj v sodstvu in tožilstvu, bi bil tudi jaz tiho. Ampak ob vsem tem, kar se je zgodilo, ob vsem tem, da sem v veliki in razvpiti aferi edini obsojen skupaj z neko novinarko jaz kot poslanec državnega zbora, zato ker sem povedal, da mi grozijo in so mi grozili, ampak ne morem dokazati. Grozili so mi s smrtjo! Mučili so me po telefonu! Seveda se niso pokazali. Smejte se, gospod Kebrič, vam ne bodo nikdar grozili, ker ste takšne sorte človek. Grozijo samo tistim, ki hodijo pokonci, tistim, ki si upajo stopiti komu na prste, tistim, ki si upajo kaj reči. Vam ne bodo grozili, vam zagotavljam. Oklepaj zaprt.
Torej ob vsem tem, kar se tu dogaja, ob vsem tem, ko podpredsednik vlade je na začetku mandata zagotavljal, kako bo frčalo perje in tako dalje, perje ne frči, tu se nič ne dogaja, nobene spremembe še ni bilo, nihče ni bil obsojen za krajo družbenega premoženja. Nihče. In ob vsem tem mi mirno tu sedimo, pritiskamo na gumbe in volimo ljudi, torej sodnike s trajnim mandatom. Razmislite, kolegi, razmislite. Vsak bo enkrat na vrsti in ko bo občutil to, da je lahko to en velik bumerang, potem bo mogoče prepozno. Ampak čas je zdaj za razmislek. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Hvalica. Replika na vašo razpravo gospod Kebrič in gospod Jelinčič. Govorimo o predlogih sodnega sveta o izvolitvi v sodniško funkcijo in o imenovanju na sodniško mesto vrhovnega sodnika. Trajni mandat je zakonska določba in izhaja iz zakona; ustavna določba, ne samo zakonska.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Spoštovane kolegice in kolegi! Kako se kdo drži v tej dvorani, je njegova stvar. Gospod Hvalica, če želite, vam bom pa prinesel tak "pok", da rečem pisem, pa tudi nekaj telefonskih zapisov, groženj, ko so mi grozili, ker hodim na sonce brez pokrivala, ker nimam masla na glavi, zato sem dostojen, zato sem pokončen in zato, ker se tako zavzemam, kot mislim, da je za državljane na splošno, ne samo za en segment, prav. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Kolegice in kolegi, jaz se v večini strinjam s poslanskim kolegom gospodom Hvalico.
Namreč, tudi meni se zdi, da smo naredili v državnem zboru enega od večjih precendensov oziroma eno od večjih napak, ko smo se odločili, da imajo sodniki trajni mandat, lahko bi kar rekli doživljenjski mandat. S tem večina sodnikov, nekaterim vsaka čast, in jim je res to v čast in v ponos ter s ponosom delujejo v svoji službi. Nekateri pa to res izkoriščajo samo zato, da sedaj lahko dajo vse štiri od sebe in delajo karkoli hočejo. Delijo pravico po njihovi meri, ne po meri pravne države, zakonov in ustave. In morda bi se temu dalo pomoči na ta način, da bi državni zbor na en način spremenil in nazaj vrnil to, da bi morali sodniki dokazovati se po določeni dobi, in da bi cenili in tehtali njihovo delo.
Poleg tega pa mislim za razne pomembne funkcije, kot so sodniki vrhovnih sodišč in podobno, po mojem, bi morala biti dvotretjinska večina, da jih izvolimo v ta mandat. Tudi v tem, tudi v teh predlogih je nekaj sodnikov, ki po mojem mnenju ne ustrezajo. In če bodo ti sodniki izbrani oziroma če bo izbran, v tem primeru bo šlo za en glas ali dva glasova razlike. Mislim, da na tak način se ne voli, recimo vrhovnih sodnikov, v trajni mandat. Naredili smo si veliko medvedjo uslugo in na ta način si to brezpravje, ki vedno bolj prodira v našo družbo, samo še poglabljamo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jelinčič, 129. člen ustave govori v prvem odstavku: "Funkcija sodnika je trajna." Zakon določa starostno mejo in druge pogoje za izvolitev. Replika dr. Ribčič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovane kolegice in kolegi poslanci. Rad bi spomnil na razprave o prehodu iz prejšnje v sedanjo ustavno ureditev, s hudimi očitki v prejšnji ureditvi, da sicer dolg 8-letni mandat sodnikov ni ustrezen. Zaradi tega, ker zlasti v obdobju, ko se ta mandat izteka, prihaja lahko do tega, da se ogrozi neodvisnost in samostojnost sodišč oziroma sodnikov. S tega vidika bi vas rad opozoril, da je ideja o trajnem mandatu nastala kot ideja za krepitev samostojnosti in neodvisnosti sodišč in s tega vidika ne more biti vprašljiva. Zelo odločno argumentirano se bom uprl predlogom, ki bi predlagali, da se vrnemo na prejšnjo ureditev mandata, se pravi, ne trajnega mandata, recimo osemletnega mandata poslancev. Seveda je vprašanje, kako to uvesti, na kakšen način, s kakšnimi roki in po kakšnem postopku, vse to je lahko vprašanje ocene, in marsikdo se lahko ne strinja s tem, kar je bilo narejeno in kakorkoli je bilo narejeno. Čeprav menim, da pri takšnih načelnih vprašanjih ne bi smeli v ospredje postavljati takšnih ali drugačnih bolečih izkušenj posameznih poslancev.
Druga stvar, na katero bi rad opozoril, je, da so sodniki izvoljeni v naši ureditvi po zelo strogem postopku, po precej strožjem postopku, kot velja običajno ali kot povprečno velja v državah Evropske unije. No, tisti, ki tega ne verjame, naj prisluhne kakšni besedi. Moram reči, gospod predsednik, da se izredno težko govori v dvorani, kjer praktično nihče ne prisluhne temi, ki je na dnevnem redu, in poslušata samo tista dva, ki jima repliciram. Rad bi opozoril na to, da je dokaj edinstvena ureditev v Republiki Sloveniji, da parlament, da državni zbor voli sodnike, in da je v strokovnih kritikah precej predlogov, da bi morali to ureditev opustiti in slediti ureditvam v drugih državah, kjer se parlament in s tem zakonodajna veja oblasti na ta način ne vključuje v izbiro sodnikov. Seveda pa moramo vedeti, da je ta končni akt državnega zbora samo zaključek dolgotrajnega postopka. Pri tem velja opozoriti, prvič, na zelo stroge pogoje, da nekdo lahko sploh kandidira za sodnika. Ti strogi pogoji zadevajo strokovno izobrazbo, tudi poseben izpit, ki mora biti narejen, tudi posebna starostna omejitev. Rad bi vas opozoril, da za nobeno politično funkcijo nimamo takšnih omejitev, kot jih imamo za sodnike. Predsednik republike po naši ustavi, čeprav so bili tudi drugačni predlogi, lahko postane vsak polnoletni državljan; sodnik lahko postane samo nekdo, ki je izpolnil 30 let in v nekaterih izjemnih primerih 27 let. To so ljudje, ki so diplomirani, univerzitetni, diplomirani pravniki, s posebnim izpitom, s posebnimi izkušnjami, s posebnimi odlikami, ki so jih morali pri svojem strokovnem delu pokazati.
Naslednji element, na katerega moram opozoriti, je sodni svet. Opozarjam na to, da sodni svet sestavlja 11 članov, od katerih jih 5 izvoli naš državni zbor na predlog predsednika republike, ostalih 6 pa so predstavniki sodnikov, ki trajno opravljajo sodniško funkcijo. Ta sodni svet je tisti, ki predlaga sodnike. In marsikje, v marsikateri državi bi se tako tudi končal celotni postopek in bi končna izbira bila na nekem takšnem organu, kot je sodni svet, in to ne bi prišlo neposredno do parlamenta.
Z vseh teh vidikov bi lahko rekel, da je postopek, zlasti pa pogoji za to, da nekdo postane sodnik, so izredno zahtevni, da je postopek dolgotrajen in da daje velike garancije za to, da bodo predlogi najbolj kvalitetni. Seveda je stvar potem tudi poslancev, da prispevamo k temu, da si ogledamo gradiva in da na podlagi tega, ne samo za podlagi zaupanja, ampak tudi poznavanja podatkov odločamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve repliki na vašo repliko. Prvi je gospod Jelinčič, za njim gospod Bajc in tretji gospod Demšar. Zgleda, da bomo odprli razpravo o načinu volitve sodnikov, to pa ni na dnevnem redu. To je zakonska materija in ustavna. Prosim, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Gospod Ribičič je rekel, da smo se ob spreminjanju ustave odločili za trajni mandat zato, ker smo mislili, da se bo s tem kaj izboljšalo. Dejstva kažejo, da se ni izboljšalo. Dejstva kažejo, da se je poslabšalo, to se pravi ima državni zbor enako pravico oziroma dolžnost, da popravi stanje in da stanje izboljša in to je tudi ena od nalog državnega zbora. O izobrazbi, gospod Ribičič, primarij v bolnici mora biti docent, profesor, doktor, magister, ne vem kaj še vse. Zato ni treba govoriti, da morajo imeti sodniki, ki so voljeni v sodniško funkcijo, posebno izobrazbo. Ja, ali želite, da bi imeli sodnike brez izobrazbe? Jaz nisem za to in logično je, da morajo imeti izobrazbo, zato jaz ne bi izobrazbe obešal tukaj na veliki zvon. Zagotovo pa, poglejte primer, ki gre meni v prid. Pred časom so zahtevali, da se eni sodnici odvzame sodniška imuniteta zaradi verjetnih oziroma predvidenih kaznivih dejanj, ki je enaka poslanski imuniteti. S tem seveda, da poslanec je tukaj en mandat, sodnik je v trajnem mandatu in ima trajno imuniteto. Mislim, da je smiselno, da o tem razmislimo. Mogoče ni pravi trenutek, da debatiramo o tem tukaj, vendar enkrat je treba začeti. In mislim, da bi bilo smiselno tudi v spremembe ustave predlagati tudi to, da sodniki nimajo več trajnega mandata, ampak da imajo omejeni mandat in da se morajo dokazovati, če se jim potem ta mandat naj bi podaljšal. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jelinčič. Replika, gospod Bajc.
JOSIP BAJC: En lep dan vsem skupaj! Gospod predsednik, mogoče kratka replika kolegu Ribičiču, pa mogoče samo malo kolegu Jelinčiču. Jaz mislim, da večinsko mnenje poslank in poslancev tega državnega zbora ni tako, kot je kolega Jelinčič rekel, se pravi, da nasprotujemo ustavni določbi, da se sodniki imenujejo v trajni mandat. Mislim pa, da ne ta državni zbor, ne prejšnja sestava, ni zadosti storila pri drugih dveh možnostih, ki jih ta isti člen ustave omogoča, se pravi, ko govorimo o starostni meji in ko govorimo o drugih pogojih. Spomnili se boste, ker smo, mislim da v lanskem letu zaradi enega primera v tej naši ljubi domovini zniževali starostno mejo in smo jo znižali na 27 let pod posebnimi pogoji, in določili tej isti sodnici, ki bo sicer morala, mislim, da po treh letih opraviti nek izpit oziroma se dokazati, določili trajni mandat oziroma kot je kolega Hvalica rekel, dali smo ji doživljenjski mandat. Mislim, da smo več sto sodnikov v tem mandatu potrdili v trajni mandat, in kolega Ribičič, strinjam se z vami, da je to neka procedura prej, preden pride do nas papir odloka, kjer imamo sodnike okrožnih in ne vem kakšnih vse sodišč, ampak mislim, da je danes prvič razprava, ki jo je sprožil kolega Hvalica, da razpravljamo o teh kandidatih, sicer jih je danes nekoliko manj, ampak mislim, da smo jih približno dvakrat po 20, 30 kar "štepali", kot bi se temu reklo. Zaradi tega podpiram razmišljanje kolega Hvalice, da ne toliko v ustavno določbo, ker vemo, kaj je tam, ampak v tisto, kar ta ista ustavna določba pravi, da razmišljamo, ali je tista starostna doba 27 oziroma 30 let primerna, ali ne obstaja možnost, kot pravi ustavna določba, druge pogoje, da opredelimo, tako kot zdravnike ali še nekatera druga področja, po petih, desetih letih, da dobi strokovno licenco, pa da rečemo, "ja, je dobro delal v petih, desetih letih", in mu potrdimo ta mandat. V tem podpiram to razmišljanje kolega Hvalice in nasprotujem eventualno razmišljanju kolega Ribičiča, ko je rekel, da je to sito, se pravi, od predloga na razpis do sodnega sveta, do našega Kviaza in do našega pritiskanja na sive gumbe, zadostno, da lahko nekomu, ki je 27 let star in izpolnjuje vse tiste spoštovane, bom rekel, razloge, da podelimo nekomu trajni mandat in da bo šel po 35. oziroma 40. letih delovne dobe v zasluženi pokoj.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Bajc. Replika, kolega Demšar, za njim kolega Lavrinc.
VINCENCIJ DEMŠAR: Lepo pozdravljeni! Repliciram gospodu Ribičiču, ko je tu izrazito poudarjal, kakšni veliki strokovnjaki prihajajo iz pravne fakultete. Verjamem, da tudi iz drugih fakultet prihajajo strokovnjaki. Imam pa naslednjo pripombo. Materija, ki jo obravnavajo sodniki, je zagotovo težka, vendar bi pričakoval, da bi ob tem, ko tu dobimo predloge za trajen mandat, bilo tudi napisano, tako kot recimo za kakšne druge institucije piše, toliko ima knjig, toliko je razprav, toliko je dosegel, odkril je take in take elemente, recimo za kemika ali kaj podobnega, koliko so ti, ki so sedaj tu predlagani, rešili takih težkih zadev, izredno težkih zadev, da bi se res videla njihova uspešnost. Tako pa ne razumem, da je situacija pravzaprav taka: večina pravnikov odhaja v privatno prakso, očitno so tam bolje plačani. Jaz bi bil za to, da bi bili sodniki bolje plačani, kot so, tudi taki, vendar pa bi se efekt moral poznati. To, kar mi doživljamo, če bi nam minister za pravosodje povedal danes, recimo, kako je z zaostanki na sodiščih, pa če bi mi tu pripovedovali, koliko se na nas obračajo s prošnjo oziroma se pritožijo - mi tako ne moremo na sodnike vplivati - stvari stojijo leta in leta. Ni še dva meseca tega, ko smo govorili o nekem primeru za mariborski primer, ko se je 10 let vlekla zadeva. Kje so ti uspešni sodniki, ki so šli skozi ne vem koliko sit? Kaj so delali, da se 10 let stvar vleče?
Poglejte, zato bi pričakoval, da bi ob teh predlogih, ko so lepe besede, kako je bil uspešen, napisali tudi "rešil je zadevo Smelt kot najboljši strokovnjak, zato predlagamo, da gre v samo špico slovenskega sodstva", ali pa ne vem, kakšno drugo zadevo. Ne pa tako, da z lepim odstavkom napiše, kako je uspešen, stvari pa tečejo dejansko naprej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala gospodu predsedniku za besedo. Torej, od prve razprave naprej ste se odmaknili od tistega, o čemer pravzaprav zares sploh danes govorimo. To pa je izvolitev konkretnih ljudi s konkretnimi referencami in pod katere predlog se je podpisal dr. Aleksej Cvetko, to je na novo izvoljeni predsednik sodnega sveta Republike Slovenije. Če bi prebrali, recimo del njegove obrazložitve, bi lahko za magister Marijo Krisper-Kramberger prebrali, da je izvrstna civilistka, da njene strokovne kvalitete niso dobre znane samo v slovenskem sodstvu, temveč tudi izven slovenskih meja itd. Gospodje, jaz razumem, da nimate časa vsega gradiva prebrati, vendar ne govorite pavšalno. To je prvo.
Drugo, problemov v sodstvu je veliko. Rezultirajo v neučinkovitosti. Ampak to ni razprava, ki bi jo lahko vezali za izvolitev nekih konkretnih ljudi. To je razprava, ki jo lahko opravimo tako, da se da pobuda, da se opravi neka okrogla miza v okviru našega odbora za notranjo politiko in pravosodje ter sem prepričan, da bo še mnogo tistega, kar danes tu ni bilo izpostavljeno, poudarjeno.
Tudi sistem šolanja je takšen, da zagotavlja pravzaprav feminizacijo. Tudi o tem bo treba nekaj reč. Ampak to ni prilika danes. Zato prosim, preberite predloge, vsakega posebej, se odločajte zanje, sicer pa predlagam, da tako kot poslanci vložite predlog, vložite poslansko pobudo, in da se o tem enkrat konkretno pogovorimo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospod Lavrinc. Replika dr. Ribičič. Replika?
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Moja prejšnja replika ni bila namenjena temu, da bi rekel, da je vse v redu, da se nič ne da storiti. V okviru postopka, za katerega sem govoril, da je strog in po mojem mnenju, v glavnem tudi primeren in najbolj sporen na tisti točki, ki jo opravljamo danes, volitvah državnega zbora, v tem postopku je možno storiti manj ali pa več, zato da dobimo najboljši izbor. S tega vidika sem pristaš tega, da se vsi ti postopki jemljejo čim bolj resno, izvajajo čim bolj resno, vključno s tem našim, ki je predpisan tukaj, da se poslanci prepričamo, ali smo prepričani, da je izbor dober in ne ravnamo tukaj samo na podlagi zaupanja, ampak na podlagi tega, da se seznanimo s temi podatki.
Uprl sem se pa tistim predlogom in tistim idejam za spremembe, ki po moje s sistemskega vidika niso upravičeni, zlasti z napadom na trajni mandat, mislim da so popravki smiselni, samo da bi morali iti v smeri samostojnosti in neodvisnosti sodstva, ne pa v obratni smeri. In ponovno sem se oglasil zaradi ideje okoli imunitete. Imuniteta je pri sodnikih ožja kot pri poslancih in se veže na opravljanje njihove sodniške funkcije. Mislim, da je trend v svetu in da bi bilo lepo, če bi šel tudi v Sloveniji v smeri, da bi se naša poslanska imuniteta približevala imuniteti, ki jo imajo sodniki, ne pa obratno, da bi se povečevala razlika med položajem poslancev in sodnikov glede tega konkretnega vprašanja. In samo še eno stvar moram omeniti. Če je kdaj naredil ta državni zbor uspešno kakšno izjemno potezo kot je bila ta izjema, da je predvidel zaradi velikih zaostankov in pomanjkanja ustreznih kadrov, potem je to storil takrat, ko je omogočil izjemoma, da lahko tudi mlajši od 30 let - seveda, če izpolnjujejo vse pogoje in če so že stari 27 let - opravljajo to funkcijo. Ni bilo veliko sodnikov izvoljenih na tej podlagi, nekaj pa jih je bilo, to prispeva k zmanjšanju zaostankov, k večji učinkovitosti sodstva in to ravno na tistih območjih, kjer usposobljeni kadri, ali je teh kadrov premalo oziroma nočejo prihajati iz centra države v obrobnejša sodišča. Proti tej izjemi sem imel jaz tudi precej pomislekov, moram pa zdaj naknadno reči, da se uporablja na takšen način, se pravi povsem izjemno, da je koristna in mislim, da bi bilo slabo, če bi jo postavljali pod vprašaj, toliko bolj, če upoštevamo, da za nobene druge zelo pomembne funkcije, med drugim tudi poslansko, nimamo postavljenih nobenih starostnih meja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, gospod Kelemina ali razprava, ne vem.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Spoštovani! Eno in drugo bi mogoče ob tej priložnosti izkoristil. Povedal bi pač takole. Ne glede na to, kaj je povedal gospod Lavrinc, ker ima sicer prav danes pri obravnavi te točke, dejstvo pa je, prav gotovo in mislim, da morate vsi to priznati, da pri izvolitvi sodnikov v sodniško funkcijo s trajnim mandatom poslanci težko posamično ocenjujemo nekega sodnika, ker dejansko vseh ne moremo poznati in gre za neko splošno zaupanje na osnovi podatkov, ki jih dobimo prek komisije in pa seveda tudi v državni zbor, se lahko opredelimo. Seveda mi vsakega posameznika, kot sem povedal, ne moremo ocenjevati. Prav gotovo pa poslanci lahko ocenjujemo celotni sistem funkcioniranja sodniške službe kot takšne v državi, to pa imamo pravice in to tudi opazimo. In opazimo, da ta sistem ne funkcionira. To je dejstvo in prav na osnovi tega je prišla danes pobuda za to razpravo. Ni prišla pobuda za to, da bi enega izločili, posameznika, ampak sodni sistem kot celota ni takšen, vsaj poslanci opažamo, kakršen bi pač moral biti. Jaz sem svoj odnos do izvolitve sodnikov in sodnega sistema že povedal tukaj in mene toliko ne moti trajna sodniška funkcija, bolj me moti, da sami sodni organi, ki so po moji oceni spolitizirani, predvsem pa usmerjeni v zaščito kontinuitete in pa seveda tudi nove elite pokvarjencev. To je dejstvo. Torej organi, odgovorni za sodni sistem, ne funkcionirajo. Če bi državni zbor bil tisti organ nadzora in regulator učinkovitega funkcioniranja države, kar bi seveda moral biti, bi ustrezno ukrepal. Ker pa se ve, seveda, kaj državni zbor je, imamo to, kar imamo. Jaz pravim na tem področju tudi veliko anarhijo in tukaj je pač civilna družba opozorila na to, danes je opozoril državni zbor. Jaz pa seveda vprašam, ali se bo kdo na osnovi teh pobud zganil. Tudi vprašam predsednika državnega zbora, ali misli, da bi bilo potrebno kaj ukreniti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Del razprave nisem razumel, predlagam pa, da pristojno delovno telo, v tem primeru je notranja politika in pravosodje, opravi na eni od naslednjih sej točko, kjer se bo soočilo s temi vprašanji in dilemami, ki ste jih danes tukaj odprli. To je korektna poslovniška pot. Predlagam, da tu nekdo predlaga dodatni sklep, da ga danes sprejmemo, ali to predlaga poslanska skupina ali posamezni član tega odbora. Prepričan sem, da bo predsednica skupaj s podpredsednikom tako točko na eni od prvih septembrskih sej tudi uvrstila. Predlagam, da ne bi nadaljevali s to razpravo. Razpravo želi doktor Hren-Vencljeva. Repliko ima. In tudi replika gospod Juri.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Lepo pozdravljeni! Doktor Ribičiču repliciram. Namreč on je rekel, da so vsi kandidati izredno natančno presejani po kriterijih, med katerimi je tudi starostna omejitev, delo, izobrazba, posebna izobrazba. Poglejte, če ste si nekoliko pogledali kandidate in njihove opise, kaj ta posebna izobrazba je, vsaj za dve kandidatki lahko rečemo, da je ta posebna izobrazba, kot je zapisana, prosim, ocenim pa lahko samo po tem, kar piše, da je dobro opravljala izpite na dodiplomski stopnji. Jaz tukaj ne vidim kakšne posebne izobrazbe, ali pa da je magisterij vpisala. Mislim, to bo nekoč, kadar bo magisterij zagovarjala, recimo. Skratka, očitno je, da tisti splošni stavki o tem, kako je nekdo vesten in korekten pri delu, to ni nobeno delo, to ni noben kriterij. Jaz vsaj razumem, da bi bili lahko ti kriteriji drugače zapisani.
Repliciram še gospodu Lavrincu, ki je rekel tisti, ki je vsaj prebral to, kar je notri zapisano. Prebrala sem, pa ne zelo natančno, vsaj za eno od kandidatk piše namreč, ki je rojena 1967. leta, je diplomirala, ko je bila stara slabih 14 let, torej 1981. leta, ker so datumi navedeni, lahko to izračunate. Ko je imela 19 let, je naredila še pravosodni izpit. To se pravi, ti podatki so, moram reči, zelo površno napisani in bi bilo, pa to ni prvi primer, take smo že imeli, bi pričakovali, da bi tisti, ki je te podatke pripravil in nam poslal v parlament, bil nekoliko bolj dosleden v podatkih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Če so to podatki sodnega sveta, potem bi vendarle naša komisija morala biti pozorna in taki papirji ne bi smeli priti na sejo, spoštovani kolegi. Besedo ima Aurelio Juri, gospod Ribičič potem.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Repliciram kolegu Kelemini. Mislim, da je bil skrajno žaljiv do sodstva z ocenami, ki jih je podal - koga sodstvo ščiti.
Drugo. Mislim, da nadaljujemo z razpravo, ki ne sodi pod to točko; tako razpravo bi opravili ob drugi priložnosti, ali ob stanju v sodstvu ali kakorkoli že, predlagali ustrezne zakonske in ustavne spremembe, ne pa pod točko "imenovanja".
Tretje. Kakorkoli in karkoli si že mislimo o sodstvu, poglejmo si ratinge, ankete javnega mnenja, pa bomo videli, da je sodstvo bistveno bolj cenjeno kot parlament. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Seveda razprava gospe dr. Hren-Vencljeve sodi pod to točko, še kako sodi, če opozori na veliko neumnost, ki se zgodi v papirjih. Dr. Ribičič ima repliko.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Spoštovani! Repliciram spoštovani kolegici, gospe Hren-Vencelj. Nisem rekel, da so kandidati za sodnike dobro presejani, rekel sem, da so pogoji za pridobitev sodniške funkcije izredno strogi in da je postopek zelo dolgotrajen, zapleten in omogoča, da se jih zelo dobro preseje. Tudi v drugem nastopu, ki je bil pred vašim nastopom, sem še izrecno pojasnil, da vsa prizadevanja za to, da bi te postopke opravljali bolj kakovostno, podpiram, izražam pa resne pomisleke zoper ustavne in druge spremembe, ki bi ogrozile samostojnost in neodvisnost sodnikov. Ob tem opozarjam, da je vsebinsko vrednotenje sodniškega dela neko zelo občutljivo vprašanje, ki nas zelo hitro pripelje do tako imenovanih moralnopolitičnih kvalitet, ki so bile nekoč predpisane za to sodno funkcijo. Neko delo nekega sodnika, ki ga nekdo presoja izredno pozitivno, bo drugi presojal to isto odločbo in isto odločitev izredno negativno. Zato je tukaj to vrednostno ocenjevanje lahko zelo sporno.
Hotel sem povedati še to, da je tista sprememba, tista izjema, ki smo jo predvideli takrat za 27 let, po moji oceni vsaj v nekaj primerih - tu ne gre za veliko, vse skupaj je šlo za tri, štiri primere - privedla do tega, da so ljudje, ki so zelo sposobni, ki so bili odlični študenti, ki so zelo hitro in uspešno naredili državni izpit in izpolnili druge pogoje, šli v pravosodje, ker bi sicer šli nekam drugam. Namreč, v tistem obdobju, ko je nekdo sposoben - to so seveda najboljši, ki tako ali tako težko pridejo na sodišča, ker morajo že tam pokazati izredno visoko oceno, da sploh pridejo, recimo v Ljubljani, na sodišče za pripravnike, potem hitro opravijo - in tisti najboljši, ki pri 26., pri 27. letih izpolnijo te pogoje, in morajo potem čakati do 30. leta, se ponavadi preusmerijo in gredo drugam, ali v advokaturo ali v neko državno službo ali neko tretjo službo, in take pravosodje izredno težko privabi nazaj v svoje vrste za sodnike in so najbrž izgubljeni. Zaradi tega razmišljanje o neki višji starostni meji je lahko tudi zelo dvorezno, bi lahko privedlo do padca ne pa do dviga strokovne kakovosti sodnikov. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika - samo trenutek! - gospod Lavrinc.
MAKSIMILJAN LAVRINC: Hvala lepa, gospod predsednik. Napake se dogajajo, gospa Hren-Vencelj, še posebej pri tipkanju in v opravičilu predsedniku sodnega sveta moram povedati, da je bil verjetno takrat celo na dopustu, ko se je to pisalo. Drugače pa iz samega smisla oziroma iz obrazložitve sem prepričan ob vaših intelektualnih sposobnostih, ste bili sposobna prebrati, da je letnica rojstva narobe, ne pa vse ostalo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Najverjetneje bi bilo korektno, da ko državni zbor izvoli nekega sodnika ali sodnico v trajni mandat, da ima vsaj podatek, kdaj je bil rojen. To mislim, da bi lahko tudi mi pričakovali od sodnega sveta in jaz bom predlagal, da se potem ta odlok umakne danes. Prosim, da ste korektni tudi do ostalih. Replika, gospod Jelinčič. Ali pa naj sodni svet pojasni.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa. Dve stvari sta me zbodli pri tem, kar je govoril gospod Ribičič, in sicer prvo to, ko je rekel, da nekatere sodbe nekdo presoja, da so dobre, nekdo presoja, da so slabe oziroma delo nekdo presoja, da je dobro, nekdo pa presoja, da je slabo. Jaz sem vedno mislil, da je pravo kolikor toliko eksaktna zadeva. In zdaj pa mi je gospod Ribičič sam povedal, da se to lahko presoja, ali tako ali tako in jaz ravno zaradi tega, da se to ne bi dogajalo, želim te zadeve spremeniti, kajti jaz mislim, da pravo je dovolj eksaktno, če spoštuje zakone, ustavo in vse ostale veljavne predpise. Takrat je eksaktno. Kadar pa tega ne spoštuje, takrat se pa lahko določa, da je enkrat delo dobro, enkrat je delo slabo opravljeno. In ravno tukaj je tisto vprašanje in tudi ne strinjam se z njegovo interpretacijo, da zato, da bi ohranili v pravosodju pametne ljudi, bomo spreminjali zakone, bomo delali izjeme. Pa ravno to je bilo bistvo prejšnjega sistema, da so se zakoni prilagajali določenim ljudem. Če se ne motim, smo se odločili, da bo drugače. Žal, pa kakor vidim, je še slabše kot je bilo prej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolegice, kolegi, imam predlog, da bi odlok številka 7, to je odlok, ki govori o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Valerije Nahtigal-Čurman danes tudi obravnavali, samo da dobimo podatek, mislim, da ga lahko pridobimo, da je točen rojsten podatek, da bo vgrajen v gradivo. Mislim, da je to tudi zakonska materija in je potrebno, da ga imamo. Gospod Lavrinc, imate pojasnilo in točen datum? Repliko imate?
MAKSIMILJAN LAVRINC: Ne, gospod predsednik, predlog sodnega sveta je predlog državnemu zboru in ni del odloka. Mi sprejemamo pa odlok, tako da tam sicer bi bila pa pravilna številka 4, namesto 6.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Se strinjamo, gospod Lavrinc, to ni sporno, ampak seveda mislim, da bi bilo korektno do državnega zbora, da kadar izvoli sodnika ali sodnico v trajni mandat, da ima na mizi točen podatek o rojstvu. Mislim, da se boste s tem strinjali. Replika, gospod dr. Ribičič.
DR. CIRIL RIBIČIČ: Replika spoštovanemu kolegu, gospodu Jelinčiču. V bistvu tukaj v tem, kar je zdaj govoril, ni nobenih razlogov za razhajanja med nama. Absolutno se strinjam s tem, da je treba pravni stroki nasploh in sodnikom še posebej, vrniti čim več tistega dostojanstva in eksaktnosti, o kateri je on govoril.
Tisto, kar sem jaz opozarjal je, da je treba biti previden pri vrednostnih sodbah, ki jih drugi dajejo o delu sodišč, in da tukaj prihaja do raznih skrajnosti. Mislim, da se glede tega ne razlikujeva.
Podobno je tudi glede drugega vprašanja. Prilagajati rešitve posameznikom, ki niso zadovoljni z odločitvijo, to je tisto, kar tudi mene moti in sem v prvi razpravi posebej opozoril, da ne bi smeli posamezni, tudi poslanci razpravljavci, zaradi svojih slabih izkušenj, preveč v ospredje postavljati samo te izkušnje, ne pa drugih dejstev in zaradi tega spreminjati, in se tukaj strinjam z kolegom Jelinčičem, da bi morali biti posebej previdni in resno analizirati stvari, preden kakšne stvari spreminjamo na sistemski ravni. Tako da glede teh dveh vprašanj, med nama ni nobene resne razlike. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem razpravo in predlagam, da bi državni zbor odločal o odloku številka 7, v nadaljevanju te seje še, ko bo pridobil tudi podatke s strani sodnega sveta, točne podatke, torej rojstne podatke predlagane kandidatke.
To je proceduralni predlog. Če kdo nasprotuje, ga bom dal na glasovanje, seveda. Ali nasprotujete temu predlogu? Ali ni to korekten predlog? Sem prej razumel iz razprave.
Torej, prehajamo na glasovanje o predlaganih odlokih, z izjemo odloka številka 7. Na glasovanje dajem prvi predlog - predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo magistra Marije Krisper-Kramberger na sodniško mesto vrhovne sodnice, na Vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je odlok sprejet.
Proceduralni predlog ima gospod Battelli.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa gospod predsednik. Ugovarjam vašemu razmišljanju in tudi vašemu predlogu. Mislim, da imam pravico ugovarjati temu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Seveda! Prosim za mir v dvorani.
ROBERTO BATTELLI: Poglejte. Glede na razpravo, ki se je prej vršila, mislim da izlušči iz vsega tega dejstvo, da je prišlo do tipkarske napake, je, kako bi rekel, pod nivojem. Ker je jasno, da gre tam pač, vsi smo v stanju ugotoviti, da gre za navadno tipkarsko napako, in da v tem primeru ne gre za nobeno podcenjevanje državnega zbora.
Mi smo včeraj glasovali o energetskem zakonu. Nismo še končali. In tam piše: "pregled amandmajev k predlogu -energetski zakon." To piše, ne? Vsi vemo za kaj gre, ampak je navadna tipkarska napaka. Ali to pomeni, da vse amandmaje in člene, ki smo jih izglasovali, niso veljavni zaradi tega, ker piše nekaj, kar je napačno, ali kaj? Mislim, da ne gre podcenjevati naših intelektualnih sposobnosti in državnega zbora na tak način.
PREDSEDNIK JANEZ PODBONIK: Hvala lepa. Kolegice in kolegi, da ne bo nesporazuma, ko bomo prišli do točke 7, bom dal na glasovanje svoj proceduralni predlog, če bo večina odločila drugače, bomo danes o njem tudi odločali.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Jožeta Petriča na sodniško mesto vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost. (64 prisotnih.)
Kdo je za tak odlok? (43 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Branka Masleša na sodniško mesto vrhovnega sodnika na vrhovnem sodišču Republike Slovenije. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (27 poslancev.) Kdo je proti? (35 poslancev.)
Ugotavljam, da predlagani odlok ni bil sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Petra Prodanoviča na sodniško mesto okrožnega sodnika na okrožnem sodišču v Slovenj Gradcu. Ugotavljamo prisotnost! (59 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (41 poslancev.) Kdo je proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Katarine Vodopivec na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajnem sodišču v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (48 poslancev.) Kdo je proti? (4 poslanci.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Alenke Kočevar na sodniško mesto okrajne sodnice na okrajno sodišče v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (49 poslancev.) Kdo je proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
Pred glasovanjem o točki 7, dajem na glasovanje svoj proceduralni predlog, da bo državni zbor o predlogu odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Valerije Nahtigal-Čurman na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani odločal še na tej seji takoj, ko bo sprejel s strani sodnega sveta točne rojstne podatke te kandidatke. Ta svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (65 prisotnih.)
Kdo je za tak proceduralni predlog? (37 poslancev.) Kdo je proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je ta proceduralni predlog sprejet.
V nadaljevanju izredne seje bo državni zbor odločal o tem predlogu odloka.
Prehajamo na glasovanje o predlogu odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Irene Žagar na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotavljamo prisotnost! (64 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (56 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Predlagani odlok je sprejet.
Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospe Stanislave Železnikar na sodniško mesto okrožne sodnice na delovnem in socialnem sodišču v Ljubljani. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (51 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
10. odlok. Na glasovanje dajem predlog odloka o izvolitvi v sodniško funkcijo gospoda Mirana Kajfeža na sodniško mesto sodnika za prekrške pri sodniku za prekrške Kamnik. Ugotovimo prisotnost! Prosim za mir v dvorani. (57 prisotnih.)
Kdo je za predlagani odlok? (43 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je predlagani odlok sprejet.
S tem prekinjam to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA - VPRAŠANJA IN POBUDE POSLANK IN POSLANCEV. Za to točko so se opravičili naslednji ministri: Helena Kamnar bo nadomeščala mag. Antona Ropa, ministra za delo, družino in socialne zadeve; mag. Dušan Blaganje, državni sekretar bo nadomeščal dr. Pavla Gantarja; gospoda ministra za obrambo bo nadomeščal Miroslav Trbovc, državni sekretar, in namesto ministra Gasparija - nadomeščali pa bodo državni sekretarji.
V poslovniškem roku smo prejeli pismene prijave poslanskih vprašanj in pobud. Vrstni red je določen v skladu z zadnjim odstavkom 23. člena poslovnika. Poslanke in poslance opozarjam, da mora biti poslansko vprašanje kratko in postavljeno tako, da je vsebina jasno razvidna. Preden preidemo k posameznim vprašanjem, bi predlagal, spoštovane kolegice in kolegi, da bi poskušali danes to točko dokončati; prej sem napovedal, da bomo delali do 14.00 ure - če bi se nam zgodilo, da bi samo nekaj vprašanj še ostalo, bi predlagal, da bi danes državni zbor poskušal dokončati to točko dnevnega reda.
Prvi bo poslansko vprašanje postavil poslanec Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovane kolegice in kolegi, gospod podpredsednik, gospa ministrica, gospodje ministri, predstavnice in predstavniki vlade, gospe in gospodje!
Sprašujem vlado Republike Slovenije, kakšne ukrepe in kdaj namerava sprejeti za boljše poznavanje in ugodnejšo podobo Slovenije kot države kot tudi za učinkovitejšo promocijo Slovenije kot gospodarskega partnerja, zanimivo turistično destinacijo in zanimivo državo za tuje naložbe.
Veliko dokazov namreč priča o nezadostni in neučinkoviti promociji Slovenije v tujini. Zelo odmevna in predvsem zaskrbljujoča je razvrstitev Slovenije na sam rep priljubljenosti in poznavanja po anketi Eurobarometra. Takšne razvrstitve si Slovenija enostavno ne zasluži in je za državljanke in državljane Republike Slovenije enostavno žaljiva. Vendar vzroki niso pretežno v tujini, ampak doma. Na problem nezadostnega poznavanja Slovenije nas opozarjajo tujci, in to že nekaj časa. Kljub prizadevanjem turistične promocije z vrsto dobrih posameznih akcij rezultati v turizmu niso zadovoljivi. Na pomanjkljivo promocijo za tuja vlaganja je opozorila pred meseci tuja svetovalna organizacija za tuja vlaganja. Na nezadostno aktivnost države za izboljšanje poznavanja Slovenije in njenih razmer v tujini odprto in dobronamerno opozarjajo veleposlaniki držav, akreditirani v Ljubljani, predvsem držav Evropske unije. Pred kratkim sem imel razgovor, ko so me povabili na delovni pogovor o gospodarskih posledicah vključevanja Slovenije v Evropsko unijo, in je bilo to njihovo glavno sporočilo: narediti je treba več za poznavanje in za boljši image Slovenije v tujini. Očitno so sredstva za ta namen nezadostna in ni dovolj učinkovita in usklajena organiziranost vladnih in drugi ustanov, ki se oziroma naj bi se ukvarjale s promocijo Slovenije v tujini. Zlasti nova država na robu kriznih območij je kot nov izdelek, ki ga je po načelih sodobnega trženja potrebno pozicionirati in tržiti na mednarodnem političnem in gospodarskem tržišču. To je pomembno tako iz političnih kot tudi iz gospodarskih razlogov. Poznavanje in pozitivna zaznava države vpliva na politične odločitve držav in mednarodne skupnosti do predlogov in interesov Slovenije, to je tudi pomembno za trženje gospodarskih interesov za naložbe, še posebej in zlasti za turizem. Številni primeri iz tujine dokazujejo, da pozitivna podoba države bistveno pomaga podjetjem pri trženju izdelkov.
In na koncu kratka pobuda. Glede na sinočnjo informacijo TV Slovenije v osrednjem Dnevniku, da je Trst oziroma luka Trst končno dobila zeleno luč za off shore v višini davčne olajšave 65 milijard italijanskih lir, predlagam vlada, da upošteva kritično oceno in sklepe komisije državnega zbora za evropske zadeve in odbora za mednarodne odnose, ko smo obravnavali vladni program preoblikovanja prostocarinskih prodajaln in da ne popušča pritiskom za zapiranje teh prodajaln pred vstopom v Evropsko unijo, in tudi sicer naj več stori za zaščito gospodarskih interesov Slovenije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospodu Feriju Horvatu. Na vaše vprašanje bo odgovorila generalna sekretarka vlade, gospa Pergarjeva, potem ste dali pa tudi še pobudo na koncu.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Gospod predsednik, poslanke in poslanci! Gospodu Horvatu se za njegovo vprašanje najlepše zahvaljujem. Vlada se seveda zaveda pomena gospodarske promocije in druge promocije v tujini in temu posveča precej pozornosti. Nekatere aktivnosti so bile že sprožene in jih bo vlada posredovala do naslednjih poslanskih vprašanj v pisni obliki. Hvala vam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Naslednji postavlja poslansko vprašanje gospod Franc Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovani kolegi in kolegice, spoštovani predsedniki vlade! Moje poslansko vprašanje je namenjeno ministrstvu za okolje in prostor, ministru dr. Pavletu Gantarju.
Na področju nekdanje oziroma nekaterih delov države Slovenije se v zadnjih letih pogosto pojavljajo že ob večjih deževjih elementarne nezgode, ki smo jim priča, vrsta zakonov za pomoč odprave posledic nastale škode. Večkrat dana opozorila vam, gospod minister, da do nastale škode nastaja, do nestrokovnih posegov v prostor, neredno vzdrževanje hudourniških strug, večjih potokov in rek, kar je posledica nastalih škod v smislu elementarnih nezgod.
Do kdaj bo še ministrstvo za okolje in prostor izdajalo gradbena dovoljena mimo določenih jasnih določil samih zakonov? Do kdaj bo inšpekcijska služba še tako neučinkovito do posegov v prostor s spornimi dovoljenji in črnimi posegi in gradnjami to dovoljevala? Koliko koncesionar Hidrotehnik Ljubljana prejme finančnih sredstev za vzdrževanje, ki mu je teritorialno določeno področje kot koncesionarju, in koliko redno vzdržuje strug v tekočem letu in koliko sredstev je približno namenjenih na kilometer? Zakaj se ne izvajajo redno vzdrževana dela na strugah, tam kjer je jasne pokazatelj, da je ob večjih padavinah ogrožena državna, občinska in privatna lastnina?
Na osnovi dejstev zahtevam, da vlada Republike Slovenije prouči neodgovornost koncesionarja za redna vzdrževalna dela. Zahtevam od ministra za okolje in prostor, da pri odgovornih na področju voda vzpostavi red in zahteva od njih popolno odgovornost in da s sredstvi, gospod podpredsednik vlade - ker gospoda predsednika vlade ni - s sredstvi davkoplačevalcev Republike Slovenije omenjeni minister in odgovorni na področju voda prično ravnati kot dober gospodar.
Drugo vprašanje imam za gospoda ministra Smrkolja, ki se mu zahvaljujem za zastavljeno vprašanje, na katero je tudi odgovoril na osnovi vprašanja petnajstih največjih uvoznikov mesa. Bom tudi še vložil pismeno vprašanje, ker bi prosil tudi, da je pismeni odgovor. Koliko teh petnajstih omenjenih največjih uvoznikov mesa je uvozilo meso v letu 1998 in v letošnjem letu do šestega v mesecu - v tonah, ker vem, da v kilogramih bo prevelika številka?
Prosil bi še za ta pismeni odgovor: koliko je največjih uvoznikov od petnajstih v naši državi bilo mesa, vsega mesa. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Čebulj. Na vaše vprašanje, ki je naslovljeno na ministra, dr. Pavleta Gantarja, bo odgovoril državni sekretar, mag. Dušan Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane gospe poslanke, gospodje poslanci. Vprašanje je bilo seveda toliko obširno, da nam ni mogoče odgovoriti s te govornice, zato bo gospod poslanec Čebulj dobil izčrpen pisni odgovor. Že sedaj pa lahko najavim, da bo vsebina tega odgovora najmanj v treh točkah taka:
- Ministrstvo za okolje in prostor, pristojno za ravnanje z vodami v mejah razpoložljivih proračunskih sredstev ravna na celem svojem področju dejavnosti kot dober gospodar.
- Ministrstvo za okolje in prostor ni in ne bo dovolilo nobenega posega v prostor na območju vodnih zemljišč.
- Ministrstvo za okolje in prostor seveda upravlja z celotnim vodnogospodarskim področjem, skladno z zadnjimi spremembami in dopolnitvami prostorskega plana.
Odgovor bo zelo nadroben. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Čebulj.
FRANC ČEBULJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Poglejte gospod Blagajne! Sam sem z argumentacijo pripravil to poslansko vprašanje in ni pripravljeno na osnovi nekih filozofskih fanatičnih prispodob. Ampak dejstev, ki se dejansko na področju tistih, ki jih omenjam, na nekaterih področjih naše države, kjer se pojavljajo elementarne nezgode, (tudi nekje) zaradi napak upravljanja koncesionarjev, nerednih vzdrževanj strug - takih ali drugačnih - ker smatramo tudi, da se sredstva, ki so namenja za ta namen, ne uporabijo učinkovito za tisto delo, katero koncesionar tudi opravlja.
Tukaj bom zahteval, kolikor časa bom še v parlamentu, bom ponavljal in ponavljal, in mogoče vam bom pa tudi potem dokazal, če ne bo eksakten in točen odgovor, na kakšen način in koliko sredstev na kilometer enega vzdrževalnega - ne velikega, srednjega, ki je, recimo, konkretno na področju občine Cerklje - res dejansko ta koncesionar sredstva uporabil.
Moji podatki, s katerimi že razpolagam: preveč. To je bistvo vprašanja, kjer se, po mojem mnenju, razmetava denar davkoplačevalcev in bi bilo prav, da ministrstvo za okolje in prostor in tisti, ki so zadolženi za področje voda, imajo večji pregled in tudi seveda s tem tudi odgovornost za porabo omenjenih sredstev. Zato bi želel res točen odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želite dodatni odgovor? (Ne.) Takoj. Na drugi del vašega vprašanja ste pa izrecno rekli, da želite pisni odgovor, gospod Čebulj? Tako, da to je potem... Oba, da. Proceduralni predlog ima gospod Hvalica.
IVO HVALICA: Hvala lepa, gospod predsednik. Odpovedujem se svojemu poslanskemu vprašanju, ki je bilo namenjeno predsedniku vlade, ki mu izražam iskrene želje, da bi se vrnil v to dvorano septembra, ko mu bom postavil to vprašanje. Hkrati predlagam, da bi državni zbor poslal predsedniku vlade brzojavko z željami za čimprejšnjo ozdravitev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Spoštovani kolega Hvalica, to sem že storil v svojem imenu in tudi v imenu državnega zbora včeraj zvečer.
Naslednja postavlja poslansko vprašanje dr. Helena Hren-Vencelj.
DR. HELENA HREN-VENCELJ: Hvala. Ne postavljam vprašanja, temveč dajem pobudo za spremembo razvrščanja zdravil na tako imenovane liste.
Z razvojem zdravstvene službe smo prišli pri nas kot tudi v Evropi do tega, da so cene zdravil enormno porasle, posebno še po uvedbi davka na dodano vrednost, čemur lahko iz dnevnih časopisov sledite.
Pri zavodu za zdravstveno zavarovanje že dolga leta deluje komisija za razvrščanje zdravil. Ta razvršča zdravila na pozitivno, vmesno in tako imenovano negativno listo zdravil, kar v praksi pomeni, da se cena zdravil s pozitivne liste krije 75% iz obveznega, 25% iz dodatnega prostovoljnega zavarovanja; pri vmesni listi je to razmerje 25% iz obveznega in 75% iz dodatnega zavarovanja; vse, kar ni tu vključeno, pa je negativna lista, ki jo mora bolnik plačati sam. Problem oskrbe z zdravili na ta način ni zagotovljen ne v celoti ne zadovoljivo. Urad za zdravila pri ministrstvu za zdravstvo je namreč predlagal, da se sistem uredi na drugačen način, in sicer po indikacijah, kar v praksi pomeni, če je na primer za neko indikacijo pet različnih zdravil, potem lahko zavod, ki pozna cene, reče: plačam najnižjo ceno zdravila izmed petih, in to krije za vse bolnike brez izjeme. Zdravnik pa potem lahko presodi, če je potrebno drugačno zdravilo iz zbirke, na primer, petih, vendar pa po drugih kriterijih. Tako bi vsak bolnik lahko dobil zdravilo brezplačno, zdravnik bi lahko predpisal zdravilo ob upoštevanju terapevtske širine, bolnik lahko doplačal, če po mnenju zdravnika to najnižje ocenjeno zdravilo ne bi bilo zanj primerno; in končno bi uvozniki in proizvajalci zdravil bili prisiljeni znižati cene zdravil zaradi konkurenčnosti, da bi dosegli večjo prodajo, torej bi se lahko tržno vedli - in cene zdravil bi lahko bile nižje brez intervencij inšpekcije.
Prosila bi, da se vlada do tega opredeli zdajle in da da tudi pisno mnenje, kajti mislim, da je to pomembno glede na vsakodnevne pritožbe, tako lekarnarjev kot ostalih, ki imajo opravka z zdravili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Hren-Vencelj. Na vaše vprašanje bo odgovoril minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb. Lahko na kratko, ker bo gospa poslanka potem tudi pričakovala pisni odgovor.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Tu je seveda pobuda, ki jo sprejemamo in jo bomo posredovali zavodu za zdravstveno zavarovanje. Mi zelo intenzivno premišljujemo tudi o drugih ukrepih v tej zvezi, da bi obenem pocenili preskrbo z zdravili in zagotovili to, da se pač ljudje ne bi manj kakovostno zdravili, kot se do zdaj. To je seveda naša prva skrb. Cene so naslednja prva skrb ali druga. Jaz lahko zagotavljam, da kar se bo dalo v tem smislu narediti, bomo naredili in tudi pobuda gospe poslanke bo sigurno upoštevana, ker je racionalna in meni se zdi zelo smiselna. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, minister dr. Jereb. Naslednji postavlja poslansko vprašanje kolega Zoran Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Hvala, gospod predsednik. Vsem lep pozdrav, dober dan! Vprašanje vladi, ker menim, da je problematika zelo široka.
Vlado Republike Slovenije sprašujem, kakšne bodo posledice že druge letošnje podražitve dizelskega goriva. Poudarjam: dizelskega goriva.
Vsaka podražitev ima posledice, pozitivne za tiste, ki dražijo, negativne za tiste, ki so plačniki in gorivo uporabljajo. Podražitev goriva pa seveda prizadene izredno široki krog porabnikov in povzroča nesporno verižno reakcijo. Z ozirom na to, da je letos bila že druga podražitev in skupaj - prva in druga - že za več kot 100% prekoračujeta predvideno inflacijo, so seveda vsi porabniki nafte močno prizadeti, napoveduje se pa, da, seveda, to še ni bila zadnja, da sledi tretja in četrta. Namreč, nafta je v številnih primerih pomembna postavka v stroških proizvodnje, prireje itn.
Nesporno je, da je takšna podražitev prišla verjetno zato, ker je vlada sprostila cene nafte, dizelskega goriva, da sem bolj dosleden in pri tem me ne zanima včerajšnji sklep vlade o podražitvi ali pa korigiranju cen. Ta sprostitev je to povzročila in prodajalci pravijo, da baje tudi trošarina. Moram reči, da tega nisem preveril. Bi prosil kar danes odgovor, ker sem že trinajstega zastavil to vprašanje, pa moram zelo hitro...
Postavljam pa tudi poslansko vprašanje ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in ker imam tu, vidim gospoda ministra, osebno njemu.
Namreč, vprašal bi ga, ali ministrstvo ignorira poslanska vprašanja ali pa je pripravljeno odgovarjati. Težko je vedno tu spraševati, ker so tudi odgovori več ali manj pavšalni, to si moramo biti odkriti, zato sem se poslužil pisnih poslanskih vprašanj in sem zastavil v nekaj več kot mesecu dni pet poslanskih vprašanj in sem doslej dobil odgovor samo na eno poslansko vprašanje, pa me zanima, ali lahko sploh pričakujem odgovore ali ne, ali se to v resnici ignorira, ali se noče zaradi interpelacije odgovarjati itn. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Lešnik.
ZORAN LEŠNIK: Samo to bom rekel, upam, da je gospod minister - ker sem pravočasno posredoval tudi pisno - moje vprašanje. Če mojega pisnega vprašanja ni dobil, mu ga lahko izročim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Je dobil. Na vaše prvo vprašanje bo odgovoril profesor doktor Senjur, minister za ekonomske odnose in razvoj.
DR. MARJAN SENJUR: Gospod predsednik, poslanke in poslanci, tudi jaz sem zaskrbljen zaradi cen na področju naftnih derivatov. Samo: kakorkoli obračamo, mislim, da niso vzroki notranji, ampak so zunanji. Opažamo res drastično, kot ste sami rekli, podražitev cen naftnih derivatov na svetovnih trgih in da prihaja v zadnjem času, skoraj bi lahko rekli, do drastičnega povečevanja tečaja ameriškega dolarja glede na slovenski tolar. To so te zunanje okoliščine, ki lahko ogrozijo tudi naše in svetovne inflacijske načrte. Upajmo, da se to ne bo zgodilo, ampak to je dejstvo, ki se mu bomo morali prilagoditi.
Jaz bi se dotaknil še vaših dveh konkretnih vprašanj, ki se tičeta politike vlade do tega sektorja. Kar se tiče kontrole cen: ali bi zdaj bilo možno s kontrolo cen to objektivno dejstvo, da cene na svetovnem trgu rastejo, da tečaj raste, obvladati. Mislim, da sama kontrola cen tega ne more preprečiti, kar je dejstvo. Enostavno prebroditi moramo.
Kar se tiče dizelskega goriva: mi smo dizelsko gorivo sprostili decembra prejšnjega leta, ker smo ocenjevali, da je konkurenca na tem trgu v Sloveniji dovolj visoka, da ne bo prišlo do povečanja cen dizelskega goriva. In res je, da pet mesecev po sprostitvi cen dizelskega goriva, ni prišlo do povišanja cen. Do povišanja cen je šele prišlo po petih mesecih, konec aprila in sedaj, to pa zaradi tega, ker se je to zgodilo na svetovnem trgu. Ne samo, da se je dizelsko gorivo podražilo, ki je bilo sproščeno, ampak tudi cene, ki so bile pod kontrolo, so se morale dvigniti, in sicer že dvakrat.
Res pa je - s tem se pa strinjam z vami - da so naftni trgovci proste cene bolj dvignili, kot smo dvignili mi cene, ki so pod kontrolo. Na primer, cena dizla se je povečala za 5,6%, medtem ko se je bencin povečal za 3,8%. Govorim o zadnji podražitvi. Tako, da je deloma že to res, da proste cene rastejo hitreje kot pa kontrolirane, ampak to je odziv na objektivna dejstva zunaj nas. Upam, da se bo trg naftnih derivatov umiril in da se bodo potem lahko tudi relativne cene uredile. Ampak ta hip je to tako.
Rekli ste tudi, da je morebiti trošarina vzrok za višje cene dizelskega goriva. Po mojih podatkih je trošarina za dizel in za motorni bencin približno enaka, okrog 56 tolarjev na liter, zdi se mi, da je za dizel za kakšen tolar več kot za bencin, tako da tukaj ni vzroka višjih cen dizelskega goriva. Bi pa povedal še to, to pa je informacija. Tako, kot imamo mi podatke, je cena dizelskega goriva v Sloveniji za približno 13% nižja, kot je povprečje v Evropski uniji, ampak to ni nobena tolažba. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod minister. Na drugi del vašega vprašanja odgovarja minister za kmetijstvo, gospod Smrkolj oziroma na drugo vprašanje.
CIRIL SMRKOLJ: Gospe poslanke, gospodje poslanci, en lep dober dan želim! Jaz bi seveda rad pojasnil, da smo mi vprašanje prejeli 14. - en del, ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Nekoliko glasneje, prosim, gospod minister.
CIRIL SMRKOLJ: ... en del vprašanja pa 20. julija in tudi danes poslali v državni zbor pismeni odgovor na poslansko vprašanje.
Rad bi tukaj pojasnil kljub vsemu, da smo predvsem v okviru zakona o trošarinah jasno opredelili znižano kmetijsko nafto s to možnostjo, da imajo tako fizične kot pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, in po predlogu, če kmetija opravi najmanj 90 strojih ur letno, ima pravico do 50% povračila trošarine. Tako da je izdelan način, da fizične osebe, to se pravi kmetje, vlagajo zahtevke za povračilo koncem leta in od 1.1. do 31. marca se v letu 2000 ta vračila izvajajo. Za pravne osebe, ki se ukvarjajo s kmetovanjem, pa je to možno uveljavljati mesečno in bo - recimo - za julij že verjetno konec avgusta možno uveljavljati to vračilo.
Ravno tako bi seveda rad poudaril, da naše ministrstvo skozi programe strojnih krožkov, še kako omogoča in spodbuja zniževanje stroškov pridelave. In tukaj bi rad poudaril, da so v okviru strojne ure, ki jih opravljajo strojni krožki, približno 20 do 30 % stroški goriva, po podatkih kmetijskega instituta pa je v pridelavi, recimo poljščin, približno 5 % stroškov, ki se nanašajo na goriva in maziva. Hvala lepa.
Poslansko vprašanje oziroma odgovor pa vas verjetno čaka v okviru današnje pošte. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje bo postavila gospa Maria Pozsonec.
MARIA POZSONEC: Spoštovani! Vsem prisotnim lep pozdrav tudi z moje strani. Imam nekaj poslanskih vprašanj.
1. Ministrstvo za promet in zveze in Ministrstvo za okolje in prostor, sprašujem, zakaj in koliko zamujajo pri načrtovanju zadnjih etap avtoceste v Prekmurju. Naš in madžarski premier sta podpisala pogodbo o odprtju avtoceste v letu 2004. Čimprejšnjo zgraditev zahtevata tako celotno slovensko gospodarstvo kot prekmursko gospodarstvo. Zakaj ne naredite vse potrebno, da nadoknadite zamujeno?
2. Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano sprašujem. Smo sredi največjega poljedelskega dela. Na poljanah širom Slovenije poteka žetev, ki je letos zaradi vremenskih razmer slaba. Ministrstvo za kmetijstvo poskuša sicer ublažiti slabo letino s tržnim redom, vendar je 8 000 SIT za analizo za malega kmeta več kot preveč. Prav tako mali kmet težko zbere 1500 kilogramov pšenice; torej bi morali prevzeti tudi manjšo količino in subvencionirati tudi analizo. Namreč, pri manjši količini pridelka je 8 000 tolarjev lahko cena celotnega pridelka.
3. Sprašujem Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano in Ministrstvo za zdravstvo, ali je res, da so morali v aferi z dioksidom s polic v trgovinah med drugim umakniti tudi smetano, ki so jo iz tujine uvažale Ljubljanske mlekarne. Če je to res, ali je normalno, da mlekarna, ki je subvencionirana s strani državi za odkup in predelavo mleka, mleko oziroma mlečne izdelke uvaža, kljub temu da ga imamo doma preveč. Je to moralno početje in normalno gospodarjenje?
In zadnjič: Sprašujem Ministrstvo za zunanje zadeve, kako je z dovoljenjem za gradnjo nasipa pri Hotizi. Ali je res, da je vse aktivnosti v zvezi z nasipom prevzelo ministrstvo za okolje in prostor? Zakaj ni mogoče dobiti dovoljenja za gradnjo nasipa - okoliške vasi so namreč v nevarnosti? Hvala lepa za odgovore.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa gospa Maria Pozsonec, kar štiri vprašanja ste postavili. Prvo je vprašanje avtoceste v Prekmurju, ki je naslovljeno na ministrstvo za promet in zveze ter na okolje in prostor - na obe je bilo naslovljeno - ampak se je za odgovor prvi dvignil minister za promet in zveze, mag. Bergauer. Gospa Maria Pozsonec vedno postavi poslansko vprašanje vsaj polovici vlade.
MAG. ANTON BERGAUER: Spoštovani predsednik, spoštovane gospe in gospodje poslanci! Na vprašanje gradnje avtoceste na območju Prekmurja, kot ga je gospa poslanka postavila, bi odgovoril tako.
Namreč, v nacionalnem programu gradnje avtocest, predvsem v rebalansu, ki smo ga v lanskem letu v državnem zboru potrdili, vlagamo skupaj z ministrstvom za okolje in prostor vse napore, da bi ta program bil tako, kot je zastavljen, tudi izveden. Seveda pri tem nastajajo določeni problemi, predvsem v usklajevanju v prostoru, različni konflikti interesov uporabnikov prostora, ki narekujejo dolgotrajna usklajevanja, in v naslednjem krogu, ko se morajo dajati določena soglasja, so ravno tako težave. Zaradi tega je nekaj težav, ki bodo verjetno v končni fazi povzročile, da bomo v naslednjem rebalansu določene odseke zamikali. Natančno sedaj reči, koliko in kje bodo ti zamiki, ne moremo, ampak bistvenih večjih posegov ali pa bojazen, da kateri odsek ne bi bil zgrajen, seveda tega ni; lahko pa pride do določenega zamika predvsem zaradi usklajevanja v prostoru, kjer imamo precej težav na območju Dolenjske, na območju Gorenjske, v okolici Maribora, v Prekmurju, povsod se pojavlja kar nekaj odprtih vprašanj. Mislim pa, da bomo s skupnimi napori te težave tudi prebrodili; če pa bodo prevelike, pa moramo tako ali tako po določilih rebalansa samega programa s temi odprtimi vprašanji priti v državni zbor. Upam, da se bomo o tem dogovorili s posameznimi okolji, tako da tega ne bo potrebno.
Pripravljamo pa tudi poročilo oziroma analizo, kot je državni zbor zahteval; po petih mesecih je analiza pripravljena, v četrtek jo pošiljamo na vlado, tako da bomo v roku, ki je bil postavljen, tudi to analizo naredili oziroma jo predložili državnemu zboru. Ampak državni zbor bo verjetno to lahko obravnaval šele na septembrski seji, ker bo v četrtek to na vladi in potem bo to predmet obravnave v državnem zboru šele v mesecu septembru. V tej analizi bo tudi že marsikaj razvidno, kako ta gradnja teče, in potem se bomo tudi dogovorili o nadaljnjih ukrepih. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Gospod državni sekretar, mag. Blaganje.
MAG. DUŠAN BLAGANJE: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospod minister za promet in zveze je na vprašanje glede zamujanja načrtovanja gradnje avtoceste v zadnji etapi proti madžarski meji odgovoril že zelo izčrpno, tako da bi v zvezi s tem morda pojasnil samo še to, da je v skladu s sprejetimi spremembami in dopolnitvami nacionalnega programa izgradnje avtocest v Republiki Sloveniji predvidena postopna graditev med leti 2002 in 2004 in da ta dva roka nista neizvedljiva.
Sam pa bi po dogovoru z gospodom ministrom za zunanje zadeve poskušal odgovoriti oziroma odgovoril na vprašanje v zvezi z nasipom pri Hotizi. Torej, če začnem pri zadnjem koncu, ministrstvo za okolje in prostor vodi postopke v zvezi s tem nasipom zaradi tega, ker tako določa zakon, in sicer zakon o gospodarskih javnih službah; ta je namreč naštel med gospodarskimi javnimi službami v zvezi - torej vodarske javne službe med zadeve posebnega družbenega pomena s področja materialne infrastrukture in seveda ta 76. in 78. člen zakona predpisujeta lastninjenje infrastrukturnih objektov, naprav oziroma omrežij ter mobilnih in drugih sredstev, ki so namenjena izvajanju dejavnosti oziroma teh istih zadev s prenosom v državno lastnino. Ker so objekti v splošni rabi, namenjeni izvajanju dejavnosti posebnega družbenega pomena na področju vodnega gospodarstva, so skladno z zakonom prišli v last Republike Slovenije. To delovno področje vodnega gospodarstva sodi v delovno področje ministrstva za okolje in prostor, zato je seveda tudi visokovodni nasip Kot-Hotiza stvar, s katero upravlja ministrstvo za okolje in prostor. Ker je reka Mura mejni vodotok, je operativno reševanje sanacije visokovodnega nasipa Kot-Hotiza stvar, ki jo urejajo stalna slovensko-hrvaška komisija za vodno gospodarstvo in njene podkomisije. Ta komisija je na svojem zadnjem sestanku 9.7.1999 sprejela natančni terminski plan priprave projektne dokumentacije in izdaje dovoljenj za visokovodni nasip pri Hotizi, in sicer je orientacijski določeni rok za pridobitev lokacijskega dovoljenja 15. oktober 1999, lokacijsko dovoljenje je podlaga za izdelavo projektne dokumentacije, rok za to je 90 koledarskih dni po lokacijskem dovoljenju, tako da je potem na vrsti izdelava elaborata za potrebe lastninsko- pravnih ureditev z zemljišči, pridobivanje soglasij na projektno dokumentacijo in potem spomladi pridobitev gradbenega dovoljenja in s tem v bistvu celotna ureditev pravnih vprašanj. Hitreje to preprosto zaradi tehnike in proceduralnih določb predpisov ni mogoče. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod državni sekretar. Vprašanje glede letošnje žetve. Vprašanje glede posebnih artiklov v trgovini. Odgovoril bo minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Pri vprašanju gospe poslanke Pozsonec gre za 5.760 kg smetane belgijskega izvora, ki so jo Ljubljanske mlekarne uvozile v prvih mesecih letos, in je bila takoj po tej dioksinski aferi umaknjena s polic v trgovinah. To se je zgodilo 8. junija letos. Glede morale uvažanja - jaz nisem kompetenten. Jaz bi samo povedal to dejstvo, da tu gre za doze, za smetano v dozah na pritisk, pod vakuumom. Tega izdelka Ljubljanske mlekarne ne delajo in jaz predpostavljam, da so ga zato uvozile. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. In še vprašanje glede stroškov za analizo kvalitete letošnjega zlatega zrnja.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Poslanke in poslanci! Še enkrat lep pozdrav! Jaz bi rad seveda odgovoril še na eno drugo vprašanje, kajti gospa Pozsonec je tudi v okviru poslanskega vprašanja že najavila pismeno najavo, kakšen je tržni red pri nakupu pšenice tudi.
Najprej pa o teh dveh stvareh. Poglejte, analize so gotovo drage. Mi tukaj pšenico analiziramo na vlago, na primesi, na hektolitrsko maso, število beljakovin in število padanja. Tako da so stroški letošnjih analiz pribižno 8.300 po vzorcu, in te stroške pokriva v eni polovici ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj prek blagovnih rezerv, v drugi polovici pa naše ministrstvo. Treba je pa vedeti, da smo ravno zaradi tega, ker so stroški relativno visoki, predlagali, da so te minimalne količine, ki gredo v oddajo, omejene pravzaprav navzdol, in da posamezniki lahko oddajo v odkup najmanj 1.500 kilogramov pšenice, ker je potem strošek nekako le malo manjši na kilogram, pa še zmeraj relativno velik pri teh količinah. Smo pa tudi v okviru zbirnih mest omogočili, da če sta dva ali trije, ki imajo manjšo količino, če se dogovorijo, lahko tudi združijo to količino - vzame se samo en vzorec. Seveda, če pa eden od posmeznikov zahteva za 500 kilogramov - recimo za primer, da se ta vzorči - potem pa mora ta strošek pokriti tudi sam. Teh izjem je izredno malo, se pa včasih kdo, predvsem zaradi prepričanja, kakšno kvaliteto ima, tudi za to odloči.
Kar se pa tržnega reda tiče, bi rad povedal, da je bil osnovni tržni red pripravljen že v aprilu in tudi objavljen, da pa je prav včeraj vlada na svoji seji spremenila nekatera določila tržnega reda, predvsem iz vzrokov, ki so jasni, vsem več ali manj znani. To je problem zmanjšanega pridelka v letošnjem letu in problem poslabšane kvalitete, ki se pojavlja predvsem v nekaterih področjih. Tako da so letošnji parametri v tem trenutku veljavni, da je interventna cena za standardno kakovost 23 tolarjev, da je standardna kakovost v tem trenutku vlaga 14% (13 je bila prej), da so primesi 2, da je hektolitrska masa 76 kilogramov na 100 litrov, da je vsebnost beljakovin, tista standardna, 11,5 in da je število padanja 225. Minimalna kakovost, ki ji pšenica še mora odgovarjati, pa je, da je vsebnost beljakovin 10% in da je število padanja najmanj 195 sekund.
Rad bi poudaril, da smo ravno zaradi teh problemov zelo resno v okviru vlade probleme proučili in se dogovorili, da se oblikuje cena za manj kvalitetno pšenico - to je pšenico, ki ni ustrezna za prehrano ljudi, ampak za prehrano živali - in da je ta osnovna cena 15 SIT, da pa na to ceno pridelovalcem dodamo 3 tolarje, to pomeni 18, in seveda na osnovi pogodb in vloženih zahtevkov za podporo na hektar, ki jo v okviru ukrepov kmetijske politike tudi v letošnjem letu izvajamo, to je 54.000, pomeni, da lahko za to manj kvalitetno pšenico pridelovalci dobijo v povprečju 28 do tudi 30 tolarjev, odvisno od količine, ki jo pridelajo na hektar. Na drugi strani pa je oblikovana cena za kvalitetno pšenico po istem sistemu. V letošnjem letu, na osnovi interventne cene 23 tolarjev plus 3 tolarje, predvsem zaradi znižanega pridelka, potem je ta podpora na hektar, ki je 11 tolarjev, 10 tolarjev, ker ti višji nekako, višji pridelki so manj nagrajeni, 10 tolarjev približno, tako da v povprečju lahko dobi za kvalitetno pšenico 36 tolarjev za to podporo.
Ravno tako je odkup organiziran v okviru 12 odkupnih mest, imamo pa še 13 zbirnih centrov. V odkupnih mestih se vrši kakovost in količinski prevzem, v zbirnih centrih pa samo vzorčenje in količinski prevzem. Tako da je v letošnjem letu z ozirom na lansko leto samo eno zbirni center več, število odkupnih mest pa je enako. Nekako s to obliko, ki je nekako že standarda, relativno dobro omogočamo pokrivanje odkupa po Sloveniji.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Odgovorjeno je bilo na vsa vprašanja, ki jih je postavila gospa Maria Pozsonec. Poslansko vprašanje, gospod Franci Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo gospod predsednik! Spoštovane poslanke in poslanci in seveda tudi pozdrav predstavnikom vlade.
Svoje poslansko vprašanje zastavljam tokrat že tretjič. Bolj je to kot ena oblika protesta, da namreč že od zastavljenega vprašanja 23.3. v tem parlamentu do sedaj nisem dobil odgovora od ministrstva za delo, družino in socialne zadeve v zvezi z izvajanjem aktivne politike zaposlovanja.
Skladno z določili 40. člena zakona brezposelna oseba izgubi status brezposelne osebe, v kolikor odkloni pravico do priprave na zaposlitev, pri čemer v izvajanju tega določila določeno pravico tolmačijo kot obveznost, proti kateri ni pravnega sredstva. Pri tem bi ponovno poudaril, da naj omenjeno ministrstvo ponovno preuči to določbo.
Namreč, prav v tem zakonu je opredeljeno, da sploh ni možno uporabiti nikakršnega pravnega sredstva. Predvsem bi v zvezi s tem navedel na naslednje trditve: namreč, da pri izvajanju programov aktivne politike zaposlovanja prihaja tudi zaradi neustreznih zakonskih določil v 53.a členu, drugi odstavek: "pospeševanje osebnostnega razvoja" do prisilnih posegov v osebnostno integriteto brezposelnih, pri čemer jih v delavnicah trenerji silijo podpisovati izjave, da ne bodo pripovedovali o dogajanjih in o tem, kar tam vidijo in doživijo.
Po pripovedovanju oseb, ki so brezposelne in ki se udeležujejo teh tako imenovanih priprav na zaposlitev, vam lahko jasno povem, da dvomi v primernost teh programov. Zato ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve sprašujem, ali je seznanjeno z omenjeno problematiko; kakšen je nadzor nad izvajanjem aktivne politike zaposlovanja ter po kakšnem postopku so bile izbrane institucije za izvajanje programov aktivne politike zaposlovanja.
Pričakujem, da bom do naslednje seje dobil ustrezen odgovor in da se mi ne bo potrebno poslužiti poslovniških določil 29. člena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na vaše vprašanje bo odgovorila mag. Kamnarjeva.
MAG. HELENA KAMNAR: Spoštovani gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Vprašanje gospoda poslanca se nanaša pravzaprav na en širok sklop dejavnikov, ki se odvijajo v okviru aktivne politike zaposlovanja. Jaz bi se rada najprej opravičila gospodu poslancu, da do tega trenutka še ni dobil pismenega odgovora. Skušala bom zdaj podati maksimalno, kolikor lahko, ustni odgovor, naknadno bo pa v res kratkem času sledil še pisni odgovor.
Kot prvo, pravica do ukrepov iz aktivne politike zaposlovanja - pravite, da se v praksi tolmači kot obveznost. Menimo, da temu ni povsem tako. Gre namreč za to, da je osnovni princip zaposlitvene politike, ki je tudi v ozadju zakona o pravicah iz brezposelnosti in zavarovanju za brezposelnost, aktivnost, kako brezposelno osebo v najkrajšem času pripeljati do zaposlitve. Vsled tega je seveda potrebno izkoristiti vse možnosti, da se osebo zaposli. Zato se vsaka oseba, ki se na zavodu prijavi kot brezposelna oseba; za vsako osebo se najprej pripravi zaposlitveni načrt. Tako je tudi določeno v zakonu. V zaposlitvenem načrtu se določijo vsi postopki, vse faze, vsa dejanja, ki naj bi bila opravljena, da bi oseba čim prej prišla do zaposlitve. Zaposlitveni načrt se seveda postopoma tudi dopolnjuje in nadgrajuje, odvisno od tega, v kakšni fazi se pravzaprav brezposelna oseba znajde. Zaposlitveni načrt podpišeta zavod za zaposlovanje in brezposelna oseba. Torej brezposelna oseba soglaša z vsem, kar je napisano v zaposlitvenem načrtu, in če se oceni, da je oseba, ki je brezposelna; recimo: dolgotrajno brezposelna, ali brez kakršnihkoli delovnih izkušenj, ali kakorkoli drugače težko zaposljiva oseba, potem se ji svetuje, da se v zaposlitveni načrt vključi tudi faza, ki se je pravi usposabljanje ali trening za pridobitev zaposlitve. To je seveda stvar dogovora med zaposlitvenim svetovalcem in brezposelno osebo. Ampak, kakor hitro v zaposlitven načrt pride, da se bo ta trening ali usposabljanje začelo - torej, da je to sestavni del zaposlitvenega načrta, potem je seveda brezposelna oseba obvezana, da temu zaposlitvenemu načrtu sledi in ko se potem posamezne faze izvajajo; in če se takrat odkloni - recimo, usposabljanje, ki je sicer sestavni del zaposlitvenega načrta, takrat seveda izgubi status brezposelne osebe in posledično vse pravice, ki iz tega statusa izhajajo. Vendar, ko izgubi katerokoli od pravic, ki iz naslova brezposelnosti izhajajo, zaradi tega dejanja oziroma tega dejstva, ima ta brezposelna oseba možnost pritožbe na izgubo te pravice. Tako da je pravno varstvo zagotovljeno po drugi poti: skozi posamezno pravico iz naslova brezposelnosti.
Posamezne faze usposabljanja ali teh treningov se seveda opravljajo s pomočjo strokovnih institucij ali izobraževalnih ustanov in podobnih organizacij, ki sklenejo tripartitno pogodbo z zavodom za zaposlovanje, s konkretno brezposelno osebe in seveda oni so tudi eden od partnerjev pogodbe. Na tej podlagi potem to usposabljanje poteka.
Te institucije ali organizacije so izbrane na podlagi javnega razpisa, izbere jih zavod za zaposlovanje vsako leto na novo in predvideno je - to seveda ne živi dolgo časa - da bi se vsako leto pred izborom novih izvajalcev za naslednje leto opravila tudi evalvacija programov in v tem primeru bi se tudi ugotovilo, katere izvajalske organizacije svojega dela ne opravljajo zadovoljivo oziroma ne dosegajo rezultatov, ki so pričakovani. V kolikor bi se pojavilo to, na kar gospod poslanec opozarja, da nekatere izvajalske organizacije preprečujejo brezposelnim osebam, ki so vključene v usposabljanje, da bi o tem usposabljanju karkoli govorile, in celo, da izvajalske organizacije dajo podpisovati neke izjave, moram priznanti, da o tem ni seznanjen ne zavod za zaposlovanje niti ni seznanjeno ministrstvo.
Zelo dobro bi bilo, če bi nam lahko konkretno povedali, za katere izvajalske organizacije gre, da takoj pošljemo strokovni nadzor oziroma nadzor, ki je vzpostavljen po zakonu, v to izvajalsko organizacijo in seveda tudi prekinemo poslovne odnose, če se to res dogaja. Nadzor je vzpostavljen. Prva stopnja nadzora naj bi se opravljala skozi zavod za zaposlovanje, druga stopnja nadzora pa skozi ministrstvo. Tako da je pravzaprav tudi za to poskrbljeno.
Mislim, da sem približno odgovorila. Pismeni odgovor pa še sledi. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, državna sekretarka. Dodatno vprašanje, gospod Rokavec.
FRANCI ROKAVEC: Hvala. Nisem zadovoljen z odgovorom gospe državne sekretarke predvsem na treh področjih. Mislim, da zakon ne omogoča v dovolj velikem obsegu možnosti uporabe pravnih sredstev. In drugo, kar se pa tiče pri pospeševanju osebnostnega razvoja. Jaz vam lahko povem samo en primer. Delavec je bil včeraj še v tovarni, dobil je konec delovnega dneva knjižico, naslednji dan zjutraj pa ga je že čakal kombi, da so ga pač peljali na pospeševanje osebnostnega razvoja. In tam, v teh delavnicah so mu pa pripovedovali, da je brezposelna oseba moteč družbeni element - in tako naprej.
O vseh teh zadevah sem tudi že seznanil svetovalca vlade - o teh vprašanjih - ki je danes tudi tukaj prisoten za to področje, zato še enkrat predlagam, da pregledate to vprašanje in da tudi primerno ukrepate. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje, kolega Gasparini.
MARIO GASPARINI: Hvala lepa. Spoštovani kolegi, spoštovani člani vlade! Dve kratki vprašanji ministru za zdravstvo, gospodu Jerebu.
Leta 1996 je državni zbor sprejel zakon o omejevanju porabe tobačnih izdelkov, čigar namen je bil, kolikor je mogoče omejevati in preprečevati uporabo tobaka. Razlog je bil jasen in nedvoumen: uporaba tobaka škoduje, posledice uživanja tobaka povzročajo ogromne izdatke, ki jih država pokriva iz svojih namenskih sredstev. Državni zbor je v ta namen omejil reklamiranje tobačnih izdelkov in ga dovolil le v prodajalnah tobaka. Pod "prodajalnami tobaka" se je "podrazumevalo" trgovine, kjer se prodaja pretežno tobak, ne pa tudi tiste, kjer je tobak zanemarljiv tržni artikel. V zadnjem času je opaziti ponovno veliko onesnaževanje prostora z reklamami za tobak. Reklame so ne le na kioskih, kjer se prodajajo tobačni izdelki, temveč tudi v trgovinah s hrano, v trgovinah z bencinom, spominki in podobno. Tako stanje v državi je posledica stališča ministrstva za zdravstvo, ki trdi, da so prodajalne tobaka vse trgovine, ki ga prodajajo, čeprav le v minimalnem delu svojega prometa.
Nadzor reklamiranja tobaka ima tržna inšpekcija, vendar se sklicuje na omenjeno strokovno stališče ministra, zaradi katerega reklamiranja ne more omejiti. Posledice so zelo neugodne, predvsem še zato, ker nas po nepotrebnem in zoper voljo zakonodajalca prikazujejo evropski javnosti, kjer so s temi stvarmi razčistili, v slabši kulturni in pravni luči, kot bi bilo treba.
Vprašanje, ki ga postavljam gospodu ministru: zakaj ste kot minister za zdravstvo, ki naj bi skrbel in varoval zdravje državljanov, in kot zdravnik zavzeli do škodljivega reklamiranja tobaka stališče, ki je povzročilo sedanje neprimerno stanje v državi? Če vam sedaj ni zadoščalo stališče slovenske in mednarodne stroke in ste rabili še uradno razlago zakona, zakaj niste za to razlago zaprosili državni zbor, ki je zakon izdal? To je prvo vprašanje.
Drugo pa je čisto kratko. Kako je daleč rešitev preselitve srednje medicinske šole iz Pirana v objekt bolnišnice v Izoli? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospod Gasparini. Prvo vprašanje - ministru za zdravstvo dr. Jerebu; zakon o omejevanju tobaka, nadzor nad reklamiranjem tobaka. Drugi del pa, mislim, da sodi bolj za ministrstvo za šolstvo. Prosim, gospod minister.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci. Mislim, da je to bolj pravno vprašanje, na katerega sedaj ne morem kompetentno odgovoriti. Prosil bi, če lahko dam pismeni odgovor v razmeroma zelo kratkem času.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Glasneje. Se je slišalo? Prosim, nekoliko glasneje.
DR. MARJAN JEREB: Prosim, če lahko dam pismeni odgovor, ker je to pravno vprašanje in sedaj nisem kompetenten odgovoriti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje, kako poteka glede preselitve zdravstvene srednje šole v objekt bolnišnice v Izoli, če sem vas pravilno razumel. Državni sekretar ministrstva za šolstvo in šport, dr. Strel bo odgovoril na to vprašanje.
DR. JANKO STREL: Hvala za besedo. Žal ne bom odgovoril, bomo pa zagotovili pisno informacijo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje, Zmago Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala lepa gospod predsednik. Postavil bi poslansko vprašanje ministru za zunanje zadeve, in sicer sprašujem gospoda ministra, gospod dr. Borisa Frleca; ali je poslal gospoda Petra Toša na veleposlaništvo v Izrael v zahvalo, ker je predlagal, da poslanci ne smemo več dobivati zaupnega biltena ministrstva za zunanje zadeve z analizami. Namreč, zadnji je imel notri samo še depeše. Ali pa morda za nagrado, ker je od Geodetske uprave Slovenije zahteval, da na zemljevidu Slovenije iz junija 1998 - namreč, to je zemljevid, ki je bil dodan sporazumu o maloobmejnem sodelovanju s Hrvaško. Na tem zemljevidu je narisana kota Trdinovega vrha na hrvaški strani, čeprav je nedvomno to slovensko ozemlje. Morda pa je veleposlaništvo gospoda Toša le sinekura in nagrada za siceršnjo pohlevnost in hlapčevstvo nasproti Hrvatom, ko je povsem uničil pogajalske pozicije Republike Slovenije do pravične meje z Republiko Hrvaško.
Zato dajem poslansko pobudo, da protinacionalno dejavnost Petra Toša, pri določanju meje s Hrvaško, obravnava in oceni Svet za nacionalno varnost Republike Slovenije, ki naj mu tudi izreče določene sankcije.
In še vprašanju gospodu ministru - drugo. Kaj bo ministrstvo za zunanje zadeve storilo ob odprtju "off shore" cone v Italiji, v Trstu? Namreč, vlada je kar nekaj let odrivala odgovor na ta vprašanja in odrivala reševanje te problematike, kajti kar nekaj poslancev nas je bilo v parlamentu, ki smo predlagali, da bi se "off shore" cone ustanovile ne samo v Kopru in Mariboru, ampak tudi v drugih delih Slovenije. Kajti...
Ali gre tukaj morda za dogovor z Italijo, na račun žal, na račun Republike Slovenije? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo dajem ministru za zunanje zadeve, dr. Borisu Frlecu. Drugi del vprašanja je podoben pobudi, ki jo je podal gospod Feri Horvat pri prvem vprašanju.
DR. BORIS FRLEC: Spoštovani gospod predsednik, poslanci in poslanke.
Tisto, kar je gospod poslanec Jelinčič formuliral kot vprašanje - poslansko vprašanje in pobudo - pravzaprav ni vprašanje, ampak gre za komentarje in kvalifikacije državnega podsekretarja Petra Toša v ministrstvu za zunanje zadeve.
Kakšne so njegove nove službene dolžnosti, tega vam glede na postopek, ki teče tukaj, ne morem komentirati. Pač pa vam lahko povem, da gospod Toš svoje delo opravlja vestno, kvalitetno in je bil kos nalogam, ki so mu bile dodane.
Kar zadeva "off shore" cono v Trstu, pa predlagam, da vlada, ker gre za medresorska vprašanja, pripravi na to pismen odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno vprašanje, gospod Jelinčič.
ZMAGO JELINČIČ: Hvala. Gospod minister seveda ni nič odgovoril. Vendar sem pravzaprav takšen tako imenovani odgovor tudi pričakoval. Morda bi ga spomnil na delovanje gospoda Toša še iz prejšnjih časov.
Gospod Toš je bil v komisiji za meje, kjer je deloval protislovensko. O tem smo razpravljali tudi takrat na odboru za mednarodne odnose in ko je bil gospod Toš predlagan za veleposlanika v Egiptu, sem rekel, da ga bom potrdil samo zato, da bo slovenska komisija delovala normalno v korist Republike Slovenije in nič več ne bo delal škode v tej komisiji. Sedaj se dogaja isto. Bil je nekaj časa v komisiji za meje in sedaj, ko je zadeva skoraj potopljena, gre zopet v Izrael na veleposlaniško mesto. Izgleda, da v Sloveniji mora biti nekdo izredno slab, da ga potem pošiljajo na dobre pozicije po svetu, da krasno zasluži in v bistvu ne naredi nič dobrega za državo.
Na splošno pa, gospod minister, šlo je za poslansko pobudo, o kateri upam, da bo razpravljal svet za nacionalno varnost.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Jelinčič. Poslansko vprašanje bo postavil gospod Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Spoštovani predsednik, spoštovani ministri in predstavniki vlade.
Direktor zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije je že v obravnavi proračuna za letošnje leto opozoril, da je v obtoku kar 14 različnih predlogov zakonov oziroma drugih predpisov, ki naj bi predstavljali dodatnih 46 milijard tolarjev obveznosti v zdravstveni blagajni. Med njimi so največji: prenos dela stroškov za nadomestila plač v primeru bolniške nad 10 dni, to je cca 8 milijard; uvedba davka na dodano vrednost, že takrat predvidena cca 8 milijard, po sedanjih računih 10 milijard; povečane plače zdravstvenih delavcev po dogovorih z vlado 5,5 milijarde in še druge postavke.
Ne glede na morebitne drugačne obljube, dane zelo zlahka in neodgovorno, pomenijo povečanje obveznosti zdravstvene blagajne manj pravic ali slabšo kvaliteto pravic zavarovancu. Nerazumljivo in nedopustno je, da ob tem ni bilo potrebnih aktivnosti pristojnega ministra. Kljub opozorilom na posledice uvedbe davka nad dodano vrednost na stroške zdravstva so se tudi na to vprašanje pristojni odzvali prepozno. Iz ministrstva za finance so, kot v vseh drugih primerih, trdili, da je vse pripravljeno, predvideno, normalno, da posledic ne bo. Ministrstvo za zdravstvo pa, kot da so presenetile reakcije blagajne, zdravstvene blagajne na povišane račune. To je samo še en dodaten primer neodgovornega ravnanja vlade in pristojnih ministrov. Sedaj, ko so posledice že tu, pa se iščejo rešitve.
V zvezi s tem sprašujem ministra za zdravstvo in ministra za finance, da mi odgovorita. Prvič. Zakaj se posledice uvedbe DDV na zdravstvo niso predvidele pravočasno in pravočasno našle ustrezne rešitve? Drugič. Za koliko bo uvedba DDV povečala stroške zdravstva? In tretjič. Ali se pristojna ministra in vlada zavedata, da stalno povečevanje obveznosti zdravstvene blagajne nujno vodi v zmanjševanje pravic? Ali je zmanjševanje pravic iz obveznega zdravstvenega varstva torej postala politika vlade? Ali se tako stanje zaradi neodgovornosti pristojnih le dopušča? Ali pa bodo povečane obveznosti nadomeščene tudi z večjimi prihodki obveznega zdravstvenega zavarovanja? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Potrč. Na vprašanje bo najprej odgovoril minister za zdravstvo, dr. Marjan Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik, spoštovane poslanke in poslanci! Za uvedbo davka na dodano vrednost smo seveda vsi vedeli. Po izračunih ministrstva za finance naj bi se cene zdravil, o katerih je tukaj predvsem govora, ne dvignile za več kot 0,7%. Ta dvig bi blagajna lahko mirno absolvirala. Ker so, to je pa bilo nepričakovano, precej neopravičeno proizvajalci zdravil dvignili cene za ves odstotek tega davka na dodano vrednost, smo seveda na to reagirali in se začeli najprej z njimi pogajati. Pripravljenih imamo pa tudi še nekaj ukrepov, med njimi tudi uredbo o začasni zamrznitvi cen, če bo do tega prišlo.
Kolikšne izgube bodo v blagajni zdravstvenega zavarovalnega zavoda, je težko predvidevati natančno. Bodo pa izgube in tiste izgube se bodo seveda pokrile iz državnega proračuna, tako kot pri ZPIZ-u, pri pokojninskem zavarovanju. V nobenem primeru ne bo prišlo do zmanjševanja pravic niti do povečevanja prispevne stopnje.
Kar se tiče pravic, je pa stvar taka, da se pravice neprestano širijo v zdravstvu, ne da bi se krčile. Mi dobivamo opozorila, ne smete krčiti pravic, ne moremo dopustiti krčenja pravic, pravice se pa neprestano širijo. Kdo je imel pred 15-imi leti pravico do transplantacije srca? Kdo je imel pravico pred 15-imi leti na pregled z magnetno resonanco? To so drage reči. Te pravice vse na novo uvajamo, ker se pač stroka tako razvija. Jasno je, da vsaka nova pravica nadomesti eno staro pravico, to je naravni zakon razvoja. Pri tem, ko se nove dejavnosti ali pa nove usluge odpirajo, se seveda tudi stare zapirajo. V vsem tem procesu ima slovenski bolnik ali pa slovenski zavarovanec take pravice, kot jih, mislim, nima noben njegov kolega ali pa sotrpin v kakšni evropski državi. Lahko zagotovim tudi tukaj gospodu poslancu, da se tiste pravice, ki vplivajo na bolnikovo zdravje, ne bodo krčile. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je bilo naslovljeno tudi na resor za finance. Ali kdo od tu prisotnih državnih sekretarjev želi dopolniti odgovor? Gospa Kolarjeva, prosim.
MILOJKA KOLAR: Hvala za besedo. Bom zelo kratka. Mi smo že pred samo uvedbo poslali na resorna ministrstva, naprej pa so bila posredovana tudi vsem bolnicam, zdravstvenim domovom in še komu, navodila oziroma osnovne izračune za pogajanje pri določitvi cen po uvedbi davka na dodano vrednost. Dejstvo je, in to je treba povedati, da so mnogi, posebno tisti, ki obvladujejo velik del trga, izkoristili davek na dodano vrednost, kar se je ugotovilo 1. julija, in nadgradili svojo bodisi že maloprodajno ceno na dan 30.6. kar še z davkom na dodano vrednost. Nekateri pa so, in to moram reči, da je ta del, o katerem je gospod Potrč spraševal, nekateri prav to naredili. Nekateri so bili vsaj toliko, da so v bistvu na ceno brez prometnega davka nadgradili davek na dodano vrednost, bodisi 8 in 19; seveda, iz tega je jasno izhajalo, da so se cene dvignile za 8 oziroma 19%. To, kar so bodisi naredili proizvajalci ali grosisti oziroma trgovina na debelo, ki zastopa tuje proizvajalce, je seveda bilo vnaprej nemogoče predvideti, da bodo dejansko enostavno s tako računico prišli in začeli zaračunavati svoje izdelke na ta način.
Kot je pa že gospod minister Jereb povedal, potekajo intenzivna pogajanja. Če seveda ne bodo uspešna, je tudi povedal, kakšnih ukrepov se bo vlada poslužila. Dejstvo pa je, da je seveda v Sloveniji tako malo proizvajalcev in tako malo teh uvoznikov, da bi lahko govorili seveda tudi o kartelnem dogovarjanju pri oblikovanju cen.
Vlada ima pripravljene še nekatere druge ukrepe, da bi ta segment teh ponudnikov nekako prisilila v pogajanja. Jaz bi si upala celo trditi, da ni nobenih razlogov, da se zaradi uvedbe davka na dodano vrednost te cene dvigujejo. Iz tega seveda tudi sledi glede pravic prispevne stopnje in transfera bodisi iz zdravstvene blagajne ali posledično iz proračuna v zdravstveno blagajno in plačilo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno dopolnilno vprašanje, gospod Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala za odgovore. Nedvomno je bilo ukrepanje prepozno. Drugače se ne bi sedaj tri tedne, mesec dni o tem pogovarjali. Želim vladi, da bi bila pri tem zelo, zelo uspešna. Moram reči, da kar zadeva pa vprašanje cen, pa seveda vprašanje za odgovor in retorično vprašanje nisem prepričan, da so vaši pogledi na to, kaj vse se bo dalo in na kakšne način državno regulirati, utemeljeni. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Vladimir Čeligoj.
VLADIMIR ČELIGOJ: Hvala lepa. Svoje poslansko vprašanje bom postavil ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Na 12. redni seji državnega zbora, dne 30.3. letos, sem ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve postavil poslansko vprašanje v zvezi z slovenskimi delavci, ki so bili zaposleni pri slovenskem podjetju, svojo poslovno enoto pa je imelo na Hrvaškem.
Ti delavci so prikrajšani pri uveljavljanju pravic iz pokojninskega zavarovanja. V odgovoru na dan, ko sem pač postavil to vprašanje, mi je državna sekretarka gospa Belopavlovič odgovorila, da je potrebna sprememba zakona o ugotavljanju socialne varnosti državljanov Republike Slovenije, ki prejemajo pravice iz držav drugih republik nekdanje Jugoslavije.
Sedaj so že 4 meseci mimo, od kar sem dal predlog za rešitev tega problema, pa ministrstvo omenjene spremembe predloga zakona še ni dalo v proceduro.
Sprašujem. Zakaj ministrstvo tega še ni storilo in kdaj bo? Oškodovanci namreč nestrpno čakajo na ustrezno rešitev tega problema. Nenazadnje pa so tudi upravičeni do ustrezne socialne varnosti, kot vsi ostali državljani Republike Slovenije, ki so s svojim delom prislužili pokojnino. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima državna sekretarka gospa Belopavlovičeva.
NATAŠA BELOPAVLOVIČ: Odgovor, ki je bil takrat dan z moje strani je bil resnično, da bi kazalo rešitev iskati v okviru sprememb in dopolnitev zakona o zagotavljanju socialne varnosti državljanom Republike Slovenije, ki so upravičeni do pokojnin iz republik nekdanje SFRJ, in da bo vlada novelo tega zakona predložila.
Razlog, zakaj tega še do zdaj nismo naredili, pravzaprav razloga sta dva. Prvič, ker je bil ta zakon odprt v postopku pred ustavnim sodiščem. Ustavno sodišče je praktično pred nekaj tedni sprejelo odločbo, po kateri bo treba ta zakon popraviti. To se pravi, zakon bo tako ali tako potrebno v nekem delu spremeniti. Moram reči, preden smo začeli delati na noveli zakona, smo čakali tudi, kaj bo ustavno sodišče v zvezi z odprtimi vprašanji sklenilo.
Drugo, kar pa je treba povedati v zvezi s temi konkretnimi delavci, na katere se vaše vprašanje nanaša. Gre za železničarje, ki so bili zaposleni v enoti s sedežem v Republiki Hrvaški. Treba je povedati, da mi imamo pravzaprav možnost reševati to res v okviru tega zakona o zagotavljanju socialne varnosti. Dejstvo pa je, da s tem ne moremo rešiti samo ene kategorije, torej samo železničarjev, ampak potem odpiramo praktično vse dimenzije za vse tiste, ki so kot slovenski državljani v teh republikah delali in jih pravzaprav odpiramo veliko širše in z veliko večjimi finančnimi posledicami, kot smo si jih lahko predstavljali, če bi šlo samo za železničarje. Zato iščemo možnosti tudi morebitnega drugačnega reševanja teh ljudi, tudi v tem okviru, da bi plačali prispevke ali pa kupili pravzaprav to dobo tem ljudem za nazaj, jih plačali v okviru zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, bodisi s strani države bodisi s strani njihovega podjetja, torej železniškega gospodarstva, in bi tako rešili pravzaprav samo to kategorijo ljudi.
Namreč mi vemo, da imamo vrsto slovenskih državljanov, ki so bili zaposleni v drugih republikah, ki bodisi že prejemajo pokojnine iz teh republik bodisi jih bodo šele prejemali. Zagotoviti te pokojnine, za katere so bili prispevki plačani v drugih republikah, po drugačnih prispevnih stopnjah in ki seveda zdaj delijo usodo teh pokojnin, kot jih imajo zavarovanci v teh drugih republikah, vse te pripeljati pravzaprav na slovensko zavarovanje, brez kakršnegakoli predhodnega plačila prispevkov, je, moram reči, precej tvegana zadeva.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za odgovor. Poslansko vprašanje bo postavil mag. Schiffrer. Za njim gospod Peter Lešnik.
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: Spoštovani! Ponovno postavljam dve vprašanji vladi Republike Slovenije, ki sem ju do sedaj že večkrat postavil.
Prvič. Vlado Republike Slovenije sprašujem, kako vključuje slovenske manjšine v sosednjih državah v programe čezmejnega sodelovanja v okviru Evropske unije? Komisija za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu je kot zainteresirano delovno telo 6. februarja 1998 obravnavala strategijo Republike Slovenije za vključevanje v Evropsko unijo. Ob ugotovitvi, da strategija ne upošteva in ne vključuje slovenskih manjšin v sosednjih državah, je predlagala državnemu zboru v sprejem sklep, naj vlada Republike Slovenije pri pridruževanju Slovenije k Evropski uniji na najbolj ustrezen način vključi tudi slovenske manjšine v sosednjih državah, še posebej v programe čezmejnega sodelovanja. Državni zbor je na svoji seji sprejel sklep, naj vlada upošteva mnenje delovnih teles državnega zbora.
Dodatno sprašujem, ali se je za vključevanje slovenskih organizacij, na primer slovenskega deželnega gospodarskega združenja v Trstu, zavzel minister za Evropske zadeve Igor Bavčar ob obisku pri predsedniku deželne vlade Robertu Antonionniju dne 15. julija 1999 v Trstu.
Italija ni zaintersirana za vključevanje slovenske manjšine v te procese in tega sama ne bo predlagala, zato je nujna pobuda s strani Slovenije.
Drugič. Vlada Republike Slovenije je v skladu z resolucijo o položaju slovenskih avtohtonih manjšin v sosednjih državah in s tem povezanimi nalogami državnih in drugih dejavnikov 9.julija 1998 ustanovila medresorsko komisijo za gospodarsko sodelovanje z avtohtonimi slovenskimi manjšinami, ki jo sestavljajo predstavniki ministrstva za ekonomske odnose in razvoj, ministrstva za gospodarske dejavnosti, ministrstva za gospodarstvo in turizem, ministrstva za finance in ministrstva za zunanje zadeve. V pogovorih s predstavniki zamejskih gospodarskih organizacij redno slišimo, da ta komisija ne deluje ustrezno, da se predstavniki večine navedenih ministrstev sej ne udeležujejo in da ni volje za sodelovanje na gospodarskem področju.
Sprašujem ministra za ekonomske odnose in razvoj, ministrico za gospodarske dejavnosti in ministra za malo gospodarstvo in turizem, zakaj ministrstva ne sodelujejo ustrezno v medresorski komisiji za gospodarsko sodelovanje in dajem pobudo vladi Republike Slovenije, da pospeši delo te komisije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Schiffrer. Ali bo na prvo vprašanje odgovoril doktor Frlec o vlogi slovenske manjšine v programih za vključevanje v Evropsko unijo?
DR. BORIS FRLEC: Spoštovani gospod predsednik, poslanke in poslanci! Na prvi del vprašanja poslanca gospoda Schiffrerja predlagam in prosim, da pripravimo pismen odgovor, ker gre v bistvu za zapleteno in medresorsko pogojeno vprašanje. Glavni nosilec odgovora tega vprašanja bo državna sekretarka gospa Logarjeva.
Rad pa bi povedal nekaj v zvezi z drugim delom vprašanja poslanca gospoda Schiffrerja. Mi smo tako italijanskim vladnim predstavnikom kot tudi avstrijskim vladnim predstavnikom že pred kakšnim letom predlagali v "svesti", da je ekonomski razvoj obmejnih področij, posebej tistih, ki so poseljena z našimi sonarodnjaki, ključen za ohranitev identitete te manjšine. Torej predlagali smo jim, naj ta področja vključujejo v svoje in naše predloge za tako imenovano "intereg" evropsko sodelovanje. Kolikor vem, v Avstriji ta pobuda ni naletela na noben pozitiven, objektivno dokazljiv odziv, pač pa smo dobili deklarativne odgovore, da bi bilo to zelo dobro in pomembno. Skratka, na prvi del odgovora, gospod poslanec, pa vam bomo pripravili pismen odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Postavljeno je bilo tudi vprašanje glede delovanja medresorske komisije, ki naj bi pospeševala gospodarske stike in sodelovanje z našimi gospodarskimi institucijami v zamejstvu. Izzvana sta bila dva ministra, dr. Senjur in dr. Petrinova. Ali se bosta odzvala? Šlo je za vprašanje, da se ta medresorska komisija, ki je sestavljena iz različnih predstavnikov vlade, da se nekateri predstavniki vladnih resorjev teh sej ne udeležujejo, če sem pravilno razumel gospoda Schiffrerja. Imate dopolnilno vprašanje gospod Schiffrer?
MAG. MARIJAN SCHIFFRER: To bi dodal k temu vprašanju. Namreč zamejci, zlasti Primorci, se stalno sprašujejo, kdaj bo ta medresorska komisija začela delovati. Oni imajo že svoje odbore pripravljene, je pa žal ta komisija, mislim, da se je sestala dvakrat, čeprav je bilo v načrtu, da se bo sestala vsaj enkrat mesečno. Rad bi vedel, kakšni so razlogi, da je do teh zastojev prišlo.
To bi, kot je gospod minister rekel, mogoče odgovorila gospa Logarjeva, ki je pa ne vidim, ona je predsednica. Če pa ona ne more ali je ni, bi pa, mislim, da ima ta komisija celo nekega podpredsednika itn. Nekdo bi moral potem to komisijo začeti sklicevati in stike s temi gospodarskimi ustanovami na Tržaškem začeti izvajati, ker so ljudje že nekako naveličani vsega. Iz matice se jim samo obljublja, dejstev pa ni. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Predlagam, da je tudi to del pisnega odgovora, ki ga boste prejeli na prvo vprašanje, ker je delno povezano. Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Peter Lešnik, za njim Samo Bevk.
PETER LEŠNIK: Hvala lepa gospod predsednik. Spoštovane kolegice in spoštovani kolegi. Lep pozdrav predstavnikom vlade.
Sprašujem pa ministra Republike Slovenije, gospoda magistra Antona Bergauerja, ali je pripravljen osebno, materialno in kazensko odgovarjati za posledice letalskih nesreč, ki se lahko zgodijo zaradi skrajno neurejenih in zato nevarnih razmer v slovenski kontroli letenja. Ali minister ve, da v republiški upravi za zračno plovbo sploh nimajo vrste uradnih navodil za delo z radarji, da je zračni promet v Sloveniji s pomočjo radarjev ilegalen, saj je v tujini objavljeno, da se pri nas vodi promet proceduralno, da še po osmih letih samostojnosti nimamo zakona o zračni plovbi, da je Evropska unija financirala šolanje slovenskih kontrolorjev, teh pa ni od nikoder, da je slovenskih kontrolorjev sploh premalo, njihovo šolanje pa je pomanjkljivo in da preko 20 milijonov mark vreden radar dolgega dosega, ki ga je takoj po osamosvojitvi kupila Slovenija, rjavi v skladišču in so bili zato lani kontrolorji slepi uro in pol z najdaljšo zatemnitvijo 32 minut, kar direktno izziva letalske nesreče. Kot prispevek k skrajšanju te točke dnevnega reda predlagam ministru, da poda odgovor pismeno. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kar je nenavadno, saj je namen poslanskih vprašanj, kadar jih javno postavite, da dobite javni odgovor. Ampak, če se mu že vnaprej odpoveste, potem... Državni sekretar bo odgovoril - državni sekretar, ki je pristojen za to področje.
BRANKO LUČOVNIK: Spoštovani! Odgovoril bi samo na kratko, več bomo o tem odgovorili v pismenem odgovoru. Nekaj bi samo rekel o odgovornosti. Seveda tudi država odgovarja za svojo odgovornost, vendar je to težko reči tako natančno, da je vedno odgovorna za vse stvari, ki jih kontrolor naredi. To je nemogoče reči. Vedno je ta odgovornost proces, ki dalj časa traja, posebno v dolgih obravnavah na sodiščih, tako da je nemogoče reči, da je država vedno odgovorna za dejanja kontrolorjev.
Kar se tiče proceduralne kontrole, je treba samo to reči, če je tu mišljena kontrola v Mariboru, je to edino, kar je lahko, ker je pač za radarsko kontrolo mariborsko letališče veliko premajhno. V svetu so letališča, ki so veliko večja in imajo ravno tako proceduralno kontrolo in je ravno tako varna ter ravno tako predpisana z ICAO dokumenti, to se pravi, z dokumenti mednarodne letalske civilne organizacije.
Kar zadeva zakon, je bilo včeraj na vladi sprejeto, da gre zakon o letalstvu v drugo obravnavo v parlament. Strinjam se, da je dolgo časa trajalo.
Financiranje šolanja kontrolorjev ni problem. Pri nas je problem pridobiti kadre zaradi splošno znane politike vlade, ki te zadeve zavira. Vlada se seveda mora ravnati po navodilih iz parlamenta glede tega.
Še nekaj glede števila kontrolorjev. Tu bo problem šele nastal, zaenkrat še ni, vendar bo nastal, ker se jih bo določeno število upokojilo. Dejstvo je, da rabimo nove kontrolorje, ki jih bomo, upam, kmalu pridobili.
V zvezi z radarjem verjetno veste, da je bila predvidena pozicija za radar na Menini planini, vendar je bilo to potem zaradi, ne bom rekel, samo političnih, vendar tudi zaradi političnih razlogov, spremenjeno. Sedaj se potegujemo za tri pozicije, kjer bi radar namestili. Upam, da bomo zadevo rešili in da radar ne bo več rjavel v skladišču. Je pa dejstvo, da ne rjavi, ker je redno vzdrževan. Zadeva je še vedno funkcionalna in deluje.
Na koncu pa mogoče nekaj na splošno samo še o tem, da stanje v kontroli letenja v Sloveniji ali pa na upravi za zračno plovbo še zdaleč ni takšno, kot je prikazano v medijih, zato bomo tudi pripravili bolj podroben pregled. Zadnja analiza in zadnji pregled s strani letalske inšpekcije Slovenije pa je pokazal, da v bistvu večjih problemov ni. Bilo je nekaj manjših problemov, ki so se tudi uredili, in da so zadeve zadovoljive ter na varnostnem nivoju, na katerem pač morajo biti v skladu s predpisi mednarodne letalske organizacije. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Lučovniku, državnemu sekretarju. Poslansko vprašanje, gospod Samo Bevk, za njim gospa Zbačnikova.
SAMO BEVK: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani zbor! 11. avgusta 1999 bomo na skrajnem severovzhodnem delu Slovenije v Prekmurju priča enemu najspektakularnejših in strahospoštovanja vzbujajočih naravnih pojavov. Opazovali bomo lahko popolni sončev mrk. Narava nam bo takrat pripravila čudovito predstavo, ki jo prav gotovo ne bomo pozabili.
Popolni sončev mrk je zelo redek in veličasten naravni dogodek. Na evropski celini smo ga najbližje Sloveniji lahko opazovali v Dalmaciji pred skoraj 4 desetletji, točneje 1961. leta. Na slovenskem teritoriju pa je bil popolni sončev mrk viden leta 840, se pravi pred več kot 1000 leti. Naslednji popolni sončev mrk se nam obeta leta 2081. Popolni sončev mrk bomo v Sloveniji videli le na skrajnem severovzhodnem delu države, na Goričkem v Prekmurju. Luna bo tik ob meji z Madžarsko za približno minuto in 13 sekund popolnoma zakrila sonce in na nebu bo zažarela njegova korona. Sredina mrka bo približno ob 12.00 uri in 45 minut. Nebo se bo vedno bolj mračilo, dokler se ne bo tako stemnilo, da bodo vidne najsvetlejše zvezde in planeti.
Za popolni sončev mrk velja v Evropi in naših sosednjih državah izjemno zanimanje. Slovenija pa nekako stoji ob strani. Astronomsko društvo Komet je na vlado Republike Slovenije naslovilo odprto pismo in dovolite, da ga v obliki poslanske vprašanja posredujem tako vladi kot posameznim ministrstvom.
Ali bodo ministrstva kaj storila za pravočasno obveščenost o mrku, varnih načinih opazovanja in spremljajočih pojavih? Ali bo predvsem ministrstvo za zdravstvo storilo kaj za pravočasno in ne tako skromno obveščanje kot v zadnjih nekaj oglasih o nevarnostih pri opazovanju mrka, posebej po ugotovitvah, da s svečo počrnjeno steklo ne velja več za varno opazovanje?
Ali se ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za promet in zveze pripravljata na zelo verjetno enodnevno selitev prebivalstva? Ali kdo razmišlja o omejitvi prometa za težke tovornjake, o omejitvi vzdrževalnih in gradbenih del na naših cestah na ta dan? Posebej, ker lahko pričakujemo, da bodo naši zahodni sosedje Italijani želeli priti v okolico Blatnega jezera na Madžarskem. So mnogo bolje obveščeni od nas in jih je samo v severni Italiji 10-krat več kot nas. Okolica Blatnega jezera pa je v njihovih medijih predstavljena kot najprimernejše in najbližje opazovališče.
Ali bodo sklenila ministrstva kakšen dogovor za večjo prepustnost mejnih prehodov na severovzhodu države?
Dovolite gospod predsednik, še en predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim.
SAMO BEVK: Samo še en predlog. Ali bo tudi ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem izkoristilo ta dogodek za promocijo Prekmurja in Slovenije kot celote? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. V imenu vlade bo odgovoril dr. Marjan Jereb, minister za zdravstvo.
DR. MARJAN JEREB: Spoštovani! Odgovoril bom na prvi del vprašanja oziroma prvo vprašanje. Mi bomo izdali precej podrobna in strokovno utemeljena navodila v sodelovanju z očesno kliniko Kliničnega centra v Ljubljani. To bo pravočasno, to bo izčrpno in to bo strokovno popolnoma v redu obvestilo, ki bo dosti enostavno, da se ga lahko ljudje držijo. Seveda je pa stvar vsakega posameznika, da se tega res drži. Na to pa mi težko vplivamo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje je bilo naslovljeno tudi na nekatere druge resorje, notranje zadeve, promet in zveze, malo gospodarstvo. Dopolnilno vprašanje, gospod Bevk.
SAMO BEVK: Hvala lepa. Zahvaljujem se gospodu ministru, dr. Jerebu, kajti to je očitno edino ministrstvo, ki se je kolikor toliko resno pripravilo na ta dogodek. Tudi po nekaj oglasih, ki smo jih že lahko slišali na Radiu Slovenija, se v to prepričujemo. Medtem ko pa izgleda, da drugi ministrski resorji pa o tej zadevi ne razmišljajo in bi zato prosil, da vsaj pismeno odgovorijo na moje vprašanje, če so s tem pojavom sploh seznanjeni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Tudi vaša pobuda bo izzvala druge vladne resorje, da se bodo pripravili na ta pomemben naravni pojav. Poslansko vprašanje, gospa Zbačnikova. Nato ima besedo gospod Veber.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Lep pozdrav! Že gospod Potrč je pred mano postavil podobno vprašanje, vendar ga bom še sama postavila in prosila bolj natančen ustni odgovor, sicer pa natančni pisni odgovor.
Prvo vprašanje. Glede na začetek uvajanja DDV-ja tudi v zdravstvo, je povsem jasno, da ministrstvo za zdravstvo sploh ni sodelovalo pri tem projektu. Če bi, ne bi dovolilo, da bo iz zdravstvene blagajne šlo v proračun najmanj 10 milijard SIT, od prebivalcev pa še najmanj 2 milijardi iz naslova samoplačniškega nakupa zdravil, lekarniških storitev in medicinskih pripomočkov. Zaradi povečanja vhodnih cen materialov pa bo še dodatno po napovedih bolnišnic njihovo poslovanje ogroženo in bodo zašle v nepotrebne izgube. Sprašujem ministra za zdravstvo, ki je odgovoren tudi za poslovanje bolnišnic in zdravstvenih zavodov, kako bo ministrstvo krilo izgube bolnišnic in zdravstvenih domov ter tudi zasebnikov, koncesionarjev. Razpoložljivi podatki dokazujejo, da se bo prelilo v proračun najmanj 12 milijard SIT. Tudi farmacevtska industrija, veledrogerije in prodajalci medicinskih in tehničnih pripomočkov bodo zaradi možnih refundacij iz proračuna in odprave prejšnjih davkov zadržali svoje dobičke, hkrati pa bodo nastopile izgube v zdravstvenih zavodih in zdravstveni blagajni.
Kako bo ministrstvo zagotovilo pokritje teh izgub in kdo jo bo konkretno pokrival? Posledice pa bodo z vso močjo obremenile tudi prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Sprašujem, za koliko se bodo dvignile premije prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja zaradi dviga cen v zdravstvu?
Sprašujem, kako namerava vlada sanirati posledice takšne svoje nehumane in nesocialne zdravstvene in predvsem fiskalne politike, ki obremenjuje prebivalstvo zaradi polnjenja splošnega proračuna s plačevanjem dodatno povečanih premij iz neto plač in pokojnin za zagotavljanje osnovne zdravstvene varnosti. Izgovori na Evropo so tudi na trhlih nogah, saj so vse države Evropske unije tudi z uvedbo davka na dodano vrednost še kako poskrbele za zdravstveno varstvo ljudi.
Drugo vprašanje. Združenje samostojnih tehnikov in inženirjev zobne protetike v Sloveniji je 14.6.1999 naslovilo na ministrstvo za zdravstvo zahtevo za prilagoditev programov iz 65. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Ker pa niso dobili odgovora, so zaprosili mene kot predsednico odbora. Zobotehnična dejavnost je zdravstvena dejavnost, ki jo v državi izvajajo poleg javnih zavodov tudi zasebne pravne in fizične osebe, ki za opravljanje svoje dejavnosti izpolnjujejo predpise, predpisane pogoje in imajo dovoljenje pristojnega ministrstva (zakon o zdravstveni dejavnosti). Zato postavljam ministrstvu vprašanje, kdaj bo prilagodilo program iz 65. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju, da bodo lahko zobotehniki nastopali kot samostojne pogodbene stranke v razmerju z zdravstveno zavarovalnico in na razpis priglašali lastne ponudbe za uresničevanje programov in storitev na podlagi 65. člena zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju. Prosim za ustni in bolj natančni pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Besedo ima gospod minister, dr. Jereb.
DR. MARJAN JEREB: Spoštovane poslanke in poslanci! Na večino teh vprašanj sem že prej odgovoril. Kdo konkretno bo pokrival izgube v bolnišnicah in v zavodu za zdravstveno zavarovanje, je seveda jasno. To bo proračun in skozi to vse prebivalstvo Slovenije. Temu se ne da izogniti. Če davek uvedemo, ga nekdo mora plačati. Koliko bo teh izgub, niti približno še ne vemo; 12 milijard je ena ocena, druga ocena je 6 milijard, torej ocene se gibljejo v zelo zelo velikem diapazonu. Treba bo nekaj časa počakati, da vidimo dejansko, prvič, koliko se bodo cene dvignile, in drugič, kako bodo prilagajali tem novim cenam poslovanje zdravstveni zavodi. Govoriti o 12 milijardah je močno preuranjeno. Mislim pa, da tudi 12 milijard ni taka številka, da je ne bi zmogli skupaj, in sicer državni proračun in zavod za zdravstveno zavarovanje. Lahko še enkrat zagotovim, kot sem že prej ob vprašanju gospoda poslanca Potrča, da to ne bo šlo na račun kakšnega krčenja pravic naših zavarovancev oziroma bolnikov in da cene v glavnem ne bodo bistveno večje, kot so bile, niti za zdravila niti za usluge.
Kar se tiče zobotehnikov in njihovih teženj, da bi začeli samostojno delati, je pa to pravno vprašanje, na katerega sedajle ne vem odgovora, zato bom na to pismeno podrobno odgovoril. Ne vem, v kakšni fazi so pripravljalna dela za to dejavnost. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospa Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Hvala ministru za odgovor, vendar bi kljub temu prosila, da bi bolj natančno precizirali odgovore v pisni obliki na moja vprašanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Janko Veber, za njim Janez Mežan.
JANKO VEBER: Lep pozdrav vsem! Poslansko vprašanje postavljam ministrstvu za zdravstvo. Pred nedavnim je bila javnost seznanjena z razmerami v slovenskem zdravstvu, in sicer še posebej je bil opisan problem statusa ene od enot v univerzitetnem kličnem centru, to je oddelek za intenzivno medicino. Profesor doktor Matija Horvat je svojo nemoč in ogorčenost predstavil v intervjuju, v katerem je kot sramotno za slovensko državo in slovensko medicino označil status te ustanove znotraj univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Zato ministra za zdravstvo sprašujem, ali je seznanjen s problematiko akutnega pomanjkanja prostora na oddelku za intenzivno nego, saj tudi po navedbah profesor doktor Horvata naj bi se število bolnikov v nekaj letih povečalo od 500 na 1400. Najhujšim bolnikom, ki bi jim bila potrebna največja pozornost, so med drugim namenjene celo priklopne postelje.
Drugo vprašanje. Kaj bo storilo ministrstvo za zdravstvo, da bi v univerzitetnem kliničnem centru lahko začeli sistematično odpravljati prostorske, tehnične in kadrovske probleme omenjenega oddelka? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Veber. Gospod minister doktor Jereb, ki je danes največkrat odgovarjal na poslanska vprašanja.
DR. MARJAN JEREB: Gospod predsednik, spoštovane poslanci, hvala za pozornost. Izgleda, da zdravstvo postaja pomembna stvar. To me samo veseli. Kar se tiče intenzivnega oddelka na kliničnem centru, se zelo dobro zavedamo tega problema. Klinični center je bil zgrajen, tak, kot je, pred 20 leti in seveda se je stroka med tem spremenila v tem smislu, da so v bolnišnicah in na klinikah vedno težji pacienti, medtem ko se večina drugih pacientov lahko obravnava doma ali po ambulantah, kar pomeni dvojno ali pa še večkratno obremenitev intenzivnih oddelkov, od katerih eden je bil zdajle omenjen. Za ta intenzivni oddelek imamo pripravljen denar v investicijskem planu in je prva prioriteta za očesno kliniko, ki je še v slabšem položaju kot intenzivni oddelek. Čim bo letos stekla očesna klinika, se začne obnavljati in razširjati po programu profesor Horvata intenzivni oddelek v kliničnem centru. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Janez Mežan, za njim Ivan Božič.
JANEZ MEŽAN: Hvala lepa. Poslanke in poslanci, predstavniki vlade, ministri in tisti, ki jih nadomeščate. Poslansko vprašanje postavljam ministrstvu za kulturo in ministrstvu za znanost in tehnologijo. Kot najbrž veste, je pred kratkim IZUM, to je informacijski inštitut univerze iz Maribora, izključil slovenske knjižnice iz sistema COBISS. To se je v zadnjih nekaj letih zgodilo, mislim, da dvakrat. V javnosti so se pojavile različne razlage. Nekateri so trdili, da svojih obveznosti do IZUM-a ni poravnalo ministrstvo za kulturo, drugi, da ni teh obveznosti poravnalo ministrstvo za znanost in tehnologijo, tretji zopet, da je bilo to izsiljevanje samega informacijskega instituta.
Ker takšna izključitev seveda povzroča knjižnicam nepopravljivo škodo, izključijo se namreč iz vseslovenskega sistema, knjižničnega sistema, ki ga imenujemo COBISS, sprašujem obe ministrstvi, da podasta jasen odgovor, zakaj je do te izključitve v resnici prišlo oziroma kje je v resnici krivda, da je do tega prišlo. Hvala za odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Državna sekretarka, gospa Majda Širca.
MAJDA ŠIRCA: Pozdravljeni! Spoštovani! Zgodba z vprašanji, odprtimi, na žalost tudi še danes odprtimi vprašanji, glede financiranja javnega zavoda IZUM v Mariboru, je še vedno odprta. To moram reči, na žalost. Moram pa tudi poudariti, da je to vprašanje na prejšnji seji oziroma na predzadnji seji vlada obravnavala in tudi sprejela sklep, da se postavi pred odgovornost oziroma da se direktor javnega zavoda IZUM postavi pred odgovornost.
Vprašanja ministrstva za kulturo, ki so se, ne prvič, pojavila v zvezi s financiranjem IZUM-a, ki servisira, če lahko uporabim to besedo, vse splošnoizobraževalne knjižnice, to je en del njene dejavnost. Ministrstvo za kulturo je od IZUM-a že več kot leto dni zahtevalo, da predoči pravilni oziroma transparentni način poslovanja. Hotelo je vedeti, koliko dejansko stanejo ministrstvo za kulturo usluge javnega zavoda IZUM. Javni zavod namreč nudi usluge tudi ostalim znanstvenim institucijam in drugim zavodom, ministrstvo za kulturo pokriva le del teh uslug.
V proračunu za letošnje leto ministrstvo za kulturo zagotavlja in ima zagotovljenih 66 milijonov, ki jih IZUM do sedaj obračunava na način pavšalnih članarin. Lahko bi primerjala s članarinami, članarine bi lahko primerjala z naročninami za RTV, plačevanja RTV naročnine, kar pa za ministrstvo za kulturo ne predstavlja pravilni način obračunavanja sredstev, zato od IZUM-a zahteva točno predočitev stroškov za usluge, ki jih nudi splošnoizobraževalnim knjižnicam.
Ministrstvo za znanost, ki je eden izmed podpisnikov tropartitnih pogodb, na nek način tudi ni držalo besede in tudi zavrnilo podpis tropartitne pogodbe letos, zaradi česar je prišlo skupaj z ministrstvom za finance, ki se ni strinjalo s takim načinom izplačevanja, tudi do zamikov pri izplačilih uslug IZUM-u, ne glede na to, da je bil naš denar pripravljen, bil je pa pogojen samo s tem, da so obračuni jasno vidni in da so transparentni. Prišlo je do podpisa delne pogodbe, ministrstvo za kulturo je zagotovilo IZUM-u izplačilo sredstev za prve štiri mesece, naknadno z aneksom tudi do prvega sedmega meseca. Skratka, več kot za pol leta smo zagotovili izplačilo. Naknadno je pa poskušalo ministrstvo za znanost uveljaviti princip nadomestnega plačevanja literature NUK-u, ki je v kompetenci ministrstva za znanost, češ, da bi zamenjali te usluge, s čimer se pa ministrstvo za kulturo ni strinjalo.
Če povzamem. Ministrstvo za kulturo, ki je enopetinski uporabnik sredstev, uslug IZUM-a, vztraja zgolj pri transparentnem načinu poslovanja in pravilnem prikazovanju stroškov, s tem pa, da javno obsoja tak samovoljen način izklopa servisa celotnim knjižnicam, ki so bile onemogočene pri svojem delu več kot za teden dni. S tem izpadom je prišlo tako rekoč do infarkta v knjižnicah, kajti ne gre za zgolj za evidenco izposojanja, ampak tudi za vpisovanje redno dobavljenih gradiv, ki jih knjižnice ne delajo samo v Mariboru, ampak v celotni Sloveniji. Predpostavljam, da se bo ta primer uredil, še posebej zaradi tega, ker je ministrstvo za kulturo vseskozi v aktivnih pogovorih, na žalost ni bilo seznanjeno s tem izklopom, ki, kot ponavljam, je bil samovoljen, bili so namreč vseskozi poskusi najti optimalno rešitev, zagotovo pa na način, kot si ga je prizadevalo ministrstvo za kulturo, kot sem že dejala, pri prikazovanju sredstev in ki ga je podpiralo tudi ministrstvo za finance.
Vsekakor menimo, da do takega samovoljnega izklopa, ki povzroča enormno materialno in tudi siceršnjo škodo, ne bi smelo priti na tako samovoljen način. Ministrstvo za kulturo je v tem zadnjem času aktiviralo oziroma pospešilo pogajanja, da ne bi prišlo do ponovnih takih zagat v drugi polovici leta. Predlagalo je ministrstvu za znanost in IZUM-u predlog pogodbe kot že večkrat in pričakuje, že nekoliko časa preveč pričakuje, da bo prišlo do podpisa te pogodbe, kajti sredstva, kot ponavljam, so zagotovljena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje postavlja Ivan Božič. Za njim Aurelio Juri.
IVAN BOŽIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Člani vlade, lepo pozdravljeni, tudi kolegice in kolegi! Malo nas je, ampak vseeno. Vprašanje imam za ministrstvo za promet in zveze. Glasi se pa tako: Kdaj bo končana obnovitev oziroma rekonstrukcija ceste Petrovo Brdo-Podrošt? To cesto je voda odnesla 9. septembra 1995, pa še ni obnovljena. Pri tem bi prosil, da bi tudi za vsa ta leta, 1995, 1996, 1997, 1998 in letošnje leto, dobil tudi podatek, koliko denarja je bilo porabljenega za obnovo in rekonstrukcijo.
Drugo vprašanje: Kdaj bo usposobljena cesta Bohinjska Bistrica-Soriška planina-Most na Soči za normalen avtobusni promet? Prosil bi za pismene odgovore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Božič prosi za pismene odgovore, torej ni potrebno, da vlada odgovarja.
Poslansko vprašanje, Aurelio Juri.
AURELIO JURI: Hvala, predsednik. Vprašanje na temo, ki jo je že nakazal kolega Jelinčič, ampak z drugega zornega kota, v zvezi z imenovanjem dr. Lovra Šturma za novega predsednika slovenskega dela mešane diplomatske komisije za ugotovitev in označitev slovensko-hrvaške meje (na tem mestu je bil do sedaj gospod Peter Toš).
Podpredsednika vlade sprašujem, kateri so razlogi, ki so vodili vlado k tej zamenjavi, zlasti ko je ocena o delu gospoda Toša dobra, kot smo slišali od gospoda ministra. Kaj vlada od tega pričakuje, ob dejstvu, da se je pred tem odločila povprašati za nasvet, kako ta problem, ki hudo bremeni odnose z južno sosedo in otežuje njihov nadaljnji razvoj, rešiti, gospoda Williama Perryja?
Poznavajoč stališča nekdanjega predsednika ustavnega sodišča do vprašanj, ki so povezana z označitvijo kopenske meje in določitvijo morske meje s Hrvaško, njegove slabo prikrite simpatije do početja tistih političnih krogov in družbeno civilnih skupin, ki z odkritimi težnjami do ozemlja južneje od obstoječe meje v Istri, celo do reke Mirne - najnovejšo tovrstno zahtevo je prejel dva dni nazaj sam predsednik državnega zbora - dobesedno silijo državo v zagotovo ne nedolžen prepir s sosedo, si dovolim oceno oziroma dvom v smiselnost in koristnost te poteze.
Če pa se bo dr. Šturm izkazal kot dober pogajalec, kot tisti, ki je problem, ki mu je bil zaupan, uspel spraviti z dnevnega reda neurejenih odnosov s Hrvaško po tolikih letih - mislim, da je 1. januar 2000 več kot razumen rok - pa se mu za nezaupanje vnaprej opravičujem. Vesel bom ugotovitve, da sem se prenaglil in zmotil. V obratnem primeru, zlasti ko bi se spor poglobil ali zajel še kaka druga področja, nam škodoval tudi v odnosu do priključevanja Evropski uniji, pa naj bo že sedaj jasno, da nosite vso odgovornost tisti, ki ste na vladi predlagali in podprli tak predlog.
Rad bi spomnil na izjavo predsednika vlade, ki jo je dal, ko je sestavil na začetku mandata to vlado, in sicer, da bo do izteka tega mandata, probleme s Hrvaško odpravil. Rad bi tudi spomnil podpredsednika vlade, da še vedno nisem prejel odgovora na večkrat ponovljeno vprašanje obema predsednikoma dveh največjih koalicijskih strank: Kdaj bodo odpravljeni razlogi, ki onemogočajo ratifikacijo tu v državnem zboru sporazuma o obmejnem prometu in sodelovanju s Hrvaško? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je postavljeno podpredsedniku vlade, Marjanu Podobniku, ki mu dajem besedo.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane poslanke in poslanci.
Gospod Aurelio Juri! Najprej bi skušal odgovoriti na ta zadnji del, na doslej, kot pravite, neodgovorjeno vprašanje. Verjetno ste obveščeni, da je vlada na eni zadnjih sej prvič obravnavala, pred kratkim pa tudi sprejela interpretativno deklaracijo, ki je bila oblikovana po predhodnem pogovoru predstavnikov obeh vlad, v kateri naj bi bilo jasno izraženo, da stališča v maloobmejnem sporazumu ne prejudicirajo kakorkoli vprašanj, ki so povezana z mejo. Verjamem, da bo tudi ta deklaracija - ne poznam trenutnega stanja na hrvaški strani - pripomogla k temu, da se odpravijo razlogi za to, da maloobmejni sporazum še ni bil podpisan. Mimogrede, slovenska vlada bo, ne glede na to, kdaj bo ta sporazum ratificiran, v proračunu za leto 2000 dala posebno pozornost urejanju tistih stvari, ki so povezane s kvaliteto življenja ob meji, na naši strani, ki so povsem v naši pristojnosti in kjer lahko, ne glede na ta maloobmejni sporazum, pripomoremo, da se problemi teh ljudi, teh občin hitreje razrešujejo. Verjamem pa, da se odpravljajo tudi razlogi za to, da ne bi bil ratificiran tudi maloobmejni sporazum.
Kar se tiče osnovnega vprašanja. Najprej bi dal svojo oceno glede prof. dr. Lovra Šturma. Mislim, da gre za uglednega bivšega predsednika ustavnega sodišča in da imenovanje tako ugledne osebnosti na mesto slovenskega dela mešane diplomatske komisije za meje, že samo po sebi kaže na velik pomeni in težo, ki ga daje slovenska vlada in tudi slovenska država urejanju teh vprašanj.
Nekaj razlik v oceni o ustreznosti in uspešnosti dosedanjega dela te mešane diplomatske komisije za meje je obstajalo. To je znano. Bi pa rad poudaril, da je bil predlog za imenovanje novega predsednika predhodno usklajen in tudi usklajeno enotno potrjen na seji vlade.
Dosedanji predsednik gospod Toš se pripravlja na drugo funkcijo. Sam verjamem, da bo novi predsednik dr. Šturm v svojem začetnem obdobju uporabil in izkoristil tudi dosedanje poznavanje, delo in izkušnje dosedanjega predsednika, gospoda Toša, ki je deloval na tem mestu. Verjamem pa tudi, da bo gospod Šturm vključil na nek način tudi nov pristop pri reševanju mejne problematike, stališča novonastajajočega mednarodnega prava in sodobne prakse reševanja vprašanj med državami. To se mi zdi zelo pomembno, kajti verjamem, da bomo s tem tudi pozitivne signale, ki smo jih dobili tudi ob nekaterih pomembnih obiskih, še posebno ob obisku ameriškega predsednika v Sloveniji, lahko optimalno izkoristili v smislu iskanju takih rešitev, ki bodo sledile principom pravičnosti in bodo pozitivno sprejete na obeh straneh meje, torej v obeh državah. Verjamem tudi, da bo vodenje slovenskega dela mešane diplomatske komisije za meje, s strani dr. Lovra Šturma, pripomoglo k utrditvi takega pristopa slovenskega dela komisije in tudi diplomacije nasploh, kot pritiče uspešni samostojni in neodvisni državi, kakršna je Slovenija. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Juri.
AURELIO JURI: Hvala gospod podpredsednik za odgovor. Seveda rad bi si želel, da bi gospod Šturm prispeval k temu, da ne utrjujemo problemov, ampak da jih odpravimo. Pričakujem, da bo to odpravljeno in storjeno.
Drugo pa okoli maloobmejnega sporazuma. Z veseljem sprejemam informacijo, da bo v državnem proračunu za naslednje leto veliko sredstev namenjenih za razvoj obmejnih regij, ki pa pač trpijo zaradi take situacije, ampak veste, da maloobmejni sporazum ustvarja pogoje za to, da se maloobmejni prehodi odprejo, da se dvolastnikom dovoli prehod, da se tudi v Piranskem zalivu in dlje omogoči prosta plovba, ribolov itn.
Torej, noben ukrep notranjepolitični ne bo nadomestil seveda prednosti, ki jih daje ta sporazum. Zato upam in pričakujem, da bo septembra, kot je kolega Avšič že predlagal, na dnevni red prišla ratifikacija in da jo bomo končno zmogli. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ni dopolnilnih odgovorov. Poslansko vprašanje, kolega Jerovšek, za njim gospod Kontič, ker gospod Henigman, mislim da ne bo nastopil. Prepozno. Pa potem.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovani! Svoje poslansko vprašanje naslavljam na Vlado Republike Slovenije.
Dne 4.12.1998 sem Vladi oziroma državnemu protokolu postavil vprašanje: Ali ima protokol države Slovenije izdelane kriterije sedežnega reda državnih funkcionarjev in častnih gostov na državnih proslavah?
Vprašal sem tudi: Kdo od državnih funkcionarjev ima pravico po lastnih interesih zahtevati izjeme in spreminjati kriterije?
Vprašanje sem postavil v kontekstu politične in strankarske zlorabe protokola ob tako imenovani Maistrovi proslavi, ko je poslanec neke stranke sedel na častnem mestu predsednika državnega zbora, drugi poslanci pa na proslavo niti povabljeni nismo bili. Do danes še nisem dobil pismenega odgovora, čeprav je minilo več kot šest mesecev, in poudarjam, da ga še vedno pričakujem, in da ga moram dobiti.
Podobnim in še večjim politično motiviranim zlorabam protokola pa smo bili priča ob Clintonovem obisku v Sloveniji. Po nekaterih podatkih je šlo za intervencije istih funkcionarjev. Ob razvrščanju državnih funkcionarjev in gostov ob nastopih in srečanjih predsednika Clintona je bilo očitno favoriziranje in nadvlada strankarskih in ozkih političnih interesov nad državnimi interesi in nad ugledom države. Tako je bilo očitno, da je bila ignorirana enakopravnost vseh treh vej oblasti v Republiki Sloveniji. Seveda pri tem mislim na zapostavljanje zakonodajne in predvsem sodne veje oblasti. Opazno je bilo, da je predsednik ustavnega sodišča moral čakati v gneči in na dežju na govor predsednika Clintona in ni bil v kategoriji oseb, za katere so bili predvideni častni sedeži v slučaju lepega vremena. V to kategorijo pomembnih, ki so bili najavljeni kot časni gostje, so bili uvrščeni zgolj ministri in funkcionarji liberalnodemokratske stranke in združene liste.
Sprašujem tudi: Kakšna je rang lestvica ministrov, ker ministri Slovenske ljudske stranke očitno za ta mesta niso imeli vabil?
Še večji vpliv ozkih osebnih in strankarskih interesov je bil opazen pri izbiri gostov na protokolarni večerji na Brdu. Tako se je lahko zgodila tudi očitna neokusnost do gosta, na katero je opozoril tudi bralec Mladine iz tujine, da je bil vabljen tudi novinar, ki je pred časom s knjigo "Clinton in Monica" parazitiral na račun osebnih zadev ameriškega predsednika. (Glas iz dvorane) Seksualno-politični škandal tisočletja, da.
Poleg tega opozarjam na očitno omalovaževanje državnega zbora kot institucije in poslancev državnega zbora, ki celo niso smeli vstopiti v stavbo državnega zbora.
Zato vlado ponovno sprašujem: Ali obstajajo kriteriji razvrščanja in vabljenja častnih gostov na protokolarne prireditve?
Kateri funkcionarji Republike Slovenije oziroma funkcionarji katere stranke lahko osebno zahtevajo neupoštevanje teh kriterijev?
Prosim tudi za pisni odgovor, sedaj pa prosim za odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Jerovšek. Generalna sekretarka vlade. Podpredsednik vlade, prosim.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Pisni odgovor na to, kaj formalno v tem trenutku na to temo govorijo akti vlade in drugih ustanov, boste prejeli do naslednje seje. Verjamem, da lahko to obljubim kljub temu dolgemu zamiku od vašega vprašanja. Bi pa rad povedal to, da je res, da očitno obstaja, najmanj kar bi lahko rekli, nekaj pravne praznine na tem področju - morda v smislu aktov nižjega ranga - prav zaradi upravičeno različnih pogledov in tudi določenega razočaranja in nezadovoljstva dela slovenske javnosti in posameznikov, ki niso imeli ustreznega statusa tudi ob zadnjem obisku ameriškega predsednika. Tu bi pa rad povedal, da ne gre za vprašanja ministrov ene ali druge stranke. O tem ne vem, da bi ta problem kakorkoli obstajal. Ampak zaradi tega, ker očitno nekatere stvari niso bile v redu postavljene že z vidika osnovne korektnosti in bontona, ki velja v vseh normalnih državah, sem predlagal na seji vlade celovito poročilo o poteku vseh teh detajlov. Morda ga bomo obravnavali na četrtkovi seji, sicer pa gotovo na eni prvih sej v septembru. Tudi ta odgovor, ta analiza in odgovor na vaše vprašanje, sem prepričan, bo pripomogel k temu, da bomo tudi obiske najvidnejših predstavnikov tujih držav izkoristili za pozitivno promocijo Slovenije in tudi za dokaz, da poznamo tudi osnovna merila obnašanja.
Kar se tiče statusa poslancev. Rad bi vas samo opozoril, da bodo na nekaterih srečanjih ob obisku svetega očeta Janeza Pavla II. povabljeni tudi poslanke in poslanci vseh dosedanjih sklicev državnega zbora. Na tisti del pač, v tisti posebni krog ob srečanju v Mariboru. Kot tudi nek simbolni odziv na dejstvo, da je bil papež eden prvih, ki je priznal Slovenijo in da so bili tudi poslanci prejšnjih sklicev med tistimi, ki so imeli ključne zasluge, da smo to pot uspešno izpeljali. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Jerovšek.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Zahvaljujem se za odgovore in se zahvaljujem že vnaprej za ta temeljit odgovor. Bi pa vprašal podpredsednika vlade - omenil ste, da gre za pravno praznino. Vprašal bi:
Ali se vam ne zdi, da ne gre za pravno vsebino, ampak, da gre za enostavno nek ideološki princip favoriziranja nekaterih struktur, ki so že dalj časa prisotne v slovenskem političnem prostoru, in negiranja nekaterih, ki so za slovensko državo izrednega pomena in imajo izredno velike zasluge? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Predlagam, da je to v pisni obliki. Gospod Kontič. Ali je gospod Kelemina prisoten? Najprej gospod Kontič. Že gledam naprej. Prosim, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Spoštovane kolegice, kolegi, predstavniki vlade! Postavil bom dve vprašanji, in sicer ministrstvu za notranje zadeve.
Prvo je vezano na ministrstvo za notranje zadeve iz razloga, ker uprava sodi v ta resor. Ponovno sprašujem - to vprašanje sem postavil že pred tremi oziroma 2 letoma in pol nazaj:
Kako je oziroma kako daleč je "realizacija", v narekovajih, prestavitve Vinske Gore kot sestavnega dela mestne občine Velenje, tudi pod okrilje upravne enote Velenje? Kajti ta nesporazum oziroma to stanje je od 1994. leta, ko so bile opravljene razdelitve takratnih občin in je bila Vinska Gora dodeljena mestni občini Velenje, ostala pa je v upravni enoti Žalec. Krajani te krajevne skupnosti so zaradi tega, milo rečeno, zelo nezadovoljni in večkrat opozarjajo na to težavo.
Drugo vprašanje je prav tako namenjeno Ministrstvu za notranje zadeve, in sicer v zvezi s kadrovsko zasedbo policijske postaje v Velenju. V Velenju smo sicer zadovoljni z delom policistov. Ocenjujemo pa, da jih je na našem področju premalo, pa ne mislim tega v primeru nadzora nad izvrševanjem cestno-prometnih predpisov, ampak njihovega pojavljanja na javnih mestih, to je na trgih, ulicah, kjer bi njihova prisotnost, že samo njihova prisotnost pomenila manj vandalizma v samem mestu. Nimam uradnih podatkov, ampak mislim, da je 20% manjša zaposlenost, se pravi podzaposlenost, kot je z akti predvidena, in me zanima:
Ali bo ministrstvo na tem področju kaj storilo, ali bo zaposlilo dodatne policiste, ki so v Velenju nujno potrebni, in kdaj bo to storilo?
V nasprotnem primeru, če tega ne bo storilo: Kje je vzrok, da tega ne stori? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za vprašanje. Prosim za odgovor, državni sekretar.
DARKO ŠKRLJ: Hvala lepa, gospod predsednik. Gospe in gospodje poslanci! Najprej bi se opravičil, ker verjetno ne bom najbolj kompetenten za popoln odgovor na ti dve vprašanji, in bi prosil gospoda poslanca, gospoda Kontiča, če bomo lahko dejansko pismeno odgovorili na ti dve vprašanji. Obžalujem tudi, v kolikor je res pred dvema letoma in pol bilo postavljeno to vprašanje, da še ni odgovora, in zatrjujem, da bom na vsak način poskrbel, da bi se tudi na to prvo vprašanje odgovorilo pismeno. Torej, vsaj kar se tiče prvega odgovora, bi težko podal kakršenkoli kompetenten odgovor.
Kar se tiče drugega vprašanja, v zvezi s kadrovsko zasedbo policijske postaje v Velenju, bi tudi tu težko konkretno odgovoril, lahko pa zagotovljam, da se je v okviru zadnjih prizadevanj, da bi se v določene organizacijske enote, na določena mesta, kjer se čuti potreba po določeni operativni moči, ki je tudi delno posledica nepopolne sistemizacije, delno tudi zaradi odhoda nekaterih v pokoj, poskušalo to nadoknaditi s prerazporeditvami, z nekaterimi - v primeru, da se bo s strani odgovornih ustrezno obrazložilo - reaktivacijami že upokojenih. Skozi pričakovano reorganizacijo se bo tudi to vprašanje ustrezno rešilo. Toliko. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa državnemu sekretarju Škrlju. Dopolnilno vprašanje, gospod Kontič.
BOJAN KONTIČ: Hvala lepa. Za pismeni odgovor se že vnaprej zahvaljujem. Rad bi pa samo pojasnil. Pred dvema letoma in pol sem postavil vprašanje in tudi takrat dobil odgovor, da ne bi bilo nejasno, da nisem dobil odgovora. Odgovorjal je minister za notranje zadeve, takrat gospod Bandelj; vendar je odgovoril, da v tistem trenutku pač ni mogoče nič narediti. Sedaj me zanima:
Ali je po dveh letih in pol možno že kaj postoriti na tem področju? Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To bo pisalo v pismenem odgovoru. Torej, ker kolega Kelemine trenutno ni... Ja, med nami je! Prosim, gospod Kelemina, naslednje poslansko vprašanje, za njim gospod Rejc. Kar dobro nam gre in mislim, da nam bo uspelo, da bomo nekako blizu 14.00 ure zaključili.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Predstavnika vlade - kdorkoli bo pač odgovoril na moje vprašanje - bi vprašal, sicer v medijih nekako sledim tem dogajanjem, gre namreč za nuklearno elektrarno Krško. Mislim, da so tudi pomembni podatki pri odločanju o posameznih zadevah v državnem zboru, in bi rad podatke sedajle, kako te stvari stojijo.
Kaj mislite, kaj se bo dejansko iz tega zgodilo?
Ali bodo Hrvati odstopili od vsega in nam bodo prodali to elektrarno?
Ali smo jo mi pripravljeni kupiti?
Kam mi sedaj prodajamo električno energijo? Mislim, da gre tu za prek 300 megavatov električne energije, če se ne motim. Zanima me:
Ali se to izvaža ali vse doma porabimo?
Za koliko denarja dejansko rabimo to energijo, mislim, za koliko tolarjev se proda, če se doma proda, za koliko doma, za koliko v tujino? Na splošno nekako me zanima:
Kakšno strategijo na tem področju vlada kot taka zdajle pripravlja in tudi jo bo poskušala uresničiti? Če je možno, bi prosil odgovor.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Po poslovniku, ne če je možno, po poslovniku mora biti dan odgovor. Dr. Petrinova. Prosim, da ne bo odgovor predlog, da bomo poskušali potem dokončati.
PROF. DR. TEA PETRIN: Hvala. No, kot verjetno ste že obveščeni iz časopisov, in sredstev javnega obveščanja, pogajanja s hrvaško stranjo še vedno potekajo, tako da v danem trenutku mi ne razmišljamo o teh vprašanjih, ki so bila zastavljena, in si še vedno prizadevamo, mislim, da na obeh straneh, da bi prišli do podpisa meddržavne pogodbe. Rada bi pa samo nekaj poudarila, da je treba vedeti, da interesi države nujno niso enaki interesu recimo nekega podjetja, kot je to v tem primeru HEP, ki daje pač različne izjave in nekako želi motiti potek pogajanj, ki tečejo med našo in hrvaško stranjo. Toliko za zdaj. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Imate dopolnilno vprašanje? Gospod Kelemina.
BRANKO KELEMINA: Hvala lepa. Jaz se opravičujem, ampak najmanj desetkrat toliko, kot ste mi zdajle povedali, gospa ministrica, jaz vem ali pa še nekaj več. Ampak jaz bi rad pa le določene podatke tudi z vaše strani dobil:
Kakšno strategijo imate, kakšno politiko?
O tem nočete nič povedati. Mene to zanima kot poslanca. Jaz te podatke potrebujem, potrebujem tudi, me zanima:
Po koliko prodajate to elektriko itn.?
To je cela vrsta podatkov, ki so za mene, za odločanje tukaj v državnem zboru izredno pomembni in teh podatkov mi nočete povedati. Teh podatkov pa seveda jaz nimam in jih tudi ne mislim iskati. Lahko jih grem iskat zdajle čisto direktno v samo elektrarno, pa jih bom dobil verjetno, pa še tudi kam drugam. Jih bom dobil, samo jaz bi rad podatke od vas. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dodatno pojasnilo, gospa dr. Petrinova, ministrica za gospodarske dejavnosti.
PROF. DR. TEA PETRIN: Na ta vprašanja, ker vidim, da vas zelo zanimajo, verjetno bi radi imeli tudi zelo dober in strokoven odgovor, vam ga bomo pisno posredovali.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Rejc.
IZIDOR REJC: Hvala lepa za besedo. Za predstavnike Vlade imam sicer ne prehudo vprašanje. Ministrstvu za šolstvo in šport, postavljam vprašanje, ki je sicer že bilo pred dvema letoma tu postavljeno:
Kaj namerava storiti s Tavčarjevim dvorcem v Poljanski dolini na Visokem?
Tavčar je napisal: "Tam je bil gospodar, dober, trd in klen." Tako je Ivan Tavčar napisal o gospodarju na Visokem. Sedaj pa me zanima, kako bo to podobila vlada, ki se prebija skozi razne namene. V zadnjem času pa vem, da je bilo rečeno, vsaj pred letom in pol, da bo to prostor ali center, kjer se bodo doizobraževali ravnatelji šol in podobno.
Skratka, ko se človek mimo pelje in ko vidi to lepo lego in pozicijo in seveda tudi zgodovinski spomenik z vsemi možnostmi in danostmi, pa nekako mi ni všeč, da se nič ne dogodi. Razni drugi nameni so bili zavrnjeni in sedaj želim odgovor na vprašanje:
Kaj bo Vlada oziroma Ministrstvo storilo, da se bo nekaj tam dogodilo? Prvo vprašanje.
Drugo vprašanje je težko nasloviti, ampak ker je prišlo povabilo od protokola, slovenskega, našega in se nanaša na 80-letnico priključitve Prekmurja k Sloveniji, pa me zanima, ker je, saj je tisto povabilo na televiziji dokaj simpatično ali kakorkoli se vzame. Vendar me zanima:
Kakšna je to sporočilna nota?
Namreč kamera prikaže srednji del ženskega telesa s popkom na sredi in na tisti strani se pojavi napis 1919. Zanima me:
Kakšna je to sporočilna nota? Ali češ, ali bomo kaj storili s Slovenci ali ne ali nekaj podobnega? Ali, poglejte nas Prekmurce kako napredujemo?
Zanima me, kaj to pomeni, ker enostavno to vidiš, pa si misliš, dobro, vsaka stvar mora imeti svoje sporočilo.
Tretje vprašanje pa je predvsem v tej smeri. V državni zbor prihaja ogromno in veliko različnih delegacij in smo že postavili vprašanja: Kdo in kaj in s kom nas bo oborožil - predvsem mislim na Ministrstvo za malo gospodarstvo in turizem, potem Ministrstvo za zunanje zadeve in še kakšno drugo ministrstvo - oborožil z gradivi, ali pa državni zbor oborožil z gradivi, ki bodo pojasnjevala, predstavljala ali turistično ponudbo ali vse naše posebnosti, ali pa tudi umestitev in zemljevide in podobno, da bodo odhajali, vsaj tako bi rekel, osveščeni in tako prepričani, da so bili tu v tem delu Evrope in da vedo za to Evropo? Želim odgovor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kakšna je prihodnost objekta na Visokem? Državni sekretar Vrčko, Ministrstvo za šolstvo in šport.
MATEVŽ VRČKO: Hvala lepa. Torej res je, da je ministrstvo za šolstvo pred leti na Visokem želelo opravljati dejavnost šole za ravnatelje in v ta namen je tudi z občinami in tistega konca okoli Škofje Loke podpisalo pogodbo, da bo pač to v tem dvorcu izvedlo. Po konceptu izvajanja šole za ravnatelje bi ministrstvo moralo dograditi nekje v okolici dvorca tudi depandanso za potrebe prenočevanja udeležencev šole za ravnatelje.
Pravzaprav se z občino nekako nismo uspeli dogovoriti, kje bi bila možna ustrezna lokacija za to depandanso, iz več razlogov. Območje je občutljivo, vodovarstveno in tako dalje. Ker pravzaprav lokacije ni bilo možno dobiti, se je seveda ta projekt potem prelagal. Mislim, da je sedaj že tretje leto, kar se pravzaprav nič ne dogaja. Mi smo sedaj zaradi tega še enkrat dali izdelati pravzaprav projekt upravičenosti te investicije, na podlagi katerega bomo videli, ali se je v konceptu šole za ravnatelje kaj spremenilo, ali torej še potrebujemo dodatne prenočitvene kapacitete ali ne. Ali je pravzaprav ta lokacija še vedno tista, ki je tudi finančno ustrezna za šolo za ravnatelje ali bomo pravzaprav šolo za ravnatelje izvajali kje drugje.
V kolikor se bomo odločili še vedno za Visoko, bomo pač izvedli ustrezno investicijo. V obratnem primeru pa bomo pravzaprav morali pogodbo, podpisano z občino, prekiniti in plačati najemnino, ki je bila določena po tej pogodbi. Še vedno smo, ali bi rekel, ponovno smo pred odločitvijo v letošnjem letu, ali Visoko da za šolo za ravnatelje ali ne. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospa generalna sekretarka vlade. Glede estetske sporočilnosti oglasa na televiziji.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Hvala, gospod predsednik. Gospod Rejc! Hvala za vaši vprašanji dva in tri. Sporočilnost glede Prekmurja, dovolite, da vam na to vprašanje odgovorimo pisno in upam, da prej kot do naslednjih poslanskih vprašanj.
Kar se tiče gradiv, o katerih ste spraševali, za tuje delegacije, ki prihajajo pogosto na obisk v državni zbor. Prepričana sem, da bi pri tem dobro sodelovanje med državnim zborom in centrom, vsaj centrom za turistično promocijo in uradom za informiranje vlade lahko obrodilo dobre sadove. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej nadaljujemo. Poslansko vprašanje postavlja gospod Demšar. Za njim gospod Zamernik.
VINCENCIJ DEMŠAR: Hvala lepa in lep pozdrav! Prvo vprašanje je zelo kratko. Obisk papeža naj bi stal, v začetku so rekli tam nekje čez 300 milijonov, potem so rekli 415, sedaj sem bral 480 milijonov. Zanima me:
Koliko je stal obisk Clintona?
Več kot mesec je že, ko je bil tu. Rekli ste, da boste povedali, kako je protokolarno to teklo. Ampak mene pa sedaj zanimajo konkretno številke:
Koliko je stal našo državo obisk Clintona? Če pa imate mogoče informacijo, koliko je še kdo drug primaknil, bom pa tudi vesel. To je prvo.
Drugič. Ministrstvo za šolstvo je dalo razpis, da občine prijavijo, kakšne bodo imele potrebe v zvezi z devetletno šolo. Ker je bil do nedavnega princip približno 50% država, 50% občine oziroma v več primerih je bilo celo še bolj ugodno, glede na novi zakon o financiranju občin, je zdaj to drugače in tiste občine, ki padejo, recimo pri tem mislim na občino Škofja Loka, naj bi bil delež države samo 20%. Glede na velike potrebe, ki bi nastale, in glede na rok, kdaj bo uveljavljena devetletna šola, me zanima:
Kako mislite to zadevo finančno speljati?
Ali menite, da bodo občine to zmogle?
Ali boste dodatna sredstva dali ali na kakšen način se bo to zgodilo, do roka, kot je določeno, da se bo devetletna šola uveljavila?
Posebej mislim za občine, ki imajo celo vrsto takih objektov, kjer bo treba glede na sedanje stanje ali pa, če ne bomo rešili, vpeljati tudi popoldanski pouk. Kot pa vem, pa je želja oziroma je trudenje v tej smeri, da izmenskega pouka ne bi bilo. Zanima me:
Ali predvidevate tudi izmenski pouk in koliko časa? Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dve vprašanji, prvo je vezano na ceno oziroma koliko je stal obisk predsednika Clintona v Sloveniji. Gospa Pergarjeva.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Hvala, gospod predsednik. Ob pripravah na obisk predsednika Združenih držav Amerike je odbor za sprejem predsednika Clintona pripravil predračun obiska. Ta predračun je znašal 372 milijonov. Večina teh sredstev je bila namenjena predvsem za varnostne ukrepe. Seveda pa končno poročilo po obisku predsednika še ni bilo pripravljeno. Ko bo in ko bodo prispeli - da še ni pripravljeno, je razlog tudi v tem, da niso zbrani še vsi računi - bo poročilo pripravljeno za vlado in takrat bodo znane tudi številke. Prepričana sem oziroma vsaj upam, da bodo nižje od tega, kar je bilo načrtovano. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje glede šolstva. Državni sekretar, gospod Vrčko.
MATEVŽ VRČKO: Hvala lepa še enkrat. Torej, res je, da smo objavili razpis za investicije v objekte, torej osnovnošolske objekte, za vrtce in glasbene šole, tudi šole s posebnimi potrebami za investicije, ki jih občine pač nameravajo izvesti v letih od 2000 do 2004. Razpis se ne tiče izključno ali pa predvsem devetletne osnove šole. Tiče se pravzaprav zagotavljanja ustreznih pogojev za izvajanje osnovnih šol, torej glasbenih šol, vrtcev itn. Mi smo prepričani, da izključno zaradi devetletke v bistvu ne bi rabili kaj prav dosti posegati v objekte za osnovno šolo. Vi veste, da pravzaprav za devetletko rabite neko število razredov, kolikor je pač paralelk, zato da lahko izvajate devetletko, pod pogojem seveda, da imate enako število otrok, da vam demografija ne upada, da nimate zraven vrtca, ki se ga da usposobiti za 1. razred devetletne osnovne šole itn.
Mi menimo oziroma ugotavljamo, da so prostorski pogoji sicer slabi za osnovno šolo, tudi če bi v njej v prihodnosti izvajali osemletko še naprej. Namreč v preteklosti so bile nekatere gradnje slabe, montažne, slabo vzdrževanje in tako dalje. Mislim, da je to tisti pravzaprav prvi vzrok, zakaj je toliko investicij v te objekte. To je glede prvega dela vprašanja. Seveda, res pa je, kot rečeno, da tam, kjer imajo konstantno demografijo, da jim število otrok ne upada, da nimajo zraven vrtca, ki se ga da prilagoditi za potrebe prvega razreda devetletne osnovne šole, tam pa je seveda investicija potrebna tudi zaradi devetletne šole, vendar menim, da je teh investicij zelo malo ali pa manj.
Deleži sofinanciranja, ki izhajajo iz zakona o financiranju občin, so pač določeni in jih je potrdil državni zbor. Vi veste, da so določeni glede na delež dohodnine na prebivalca v občini in tukaj mi možnosti karkoli spreminjati v tem delu nimamo in se držimo tega, kar v zakonu piše. Moramo se držati tega, kar v zakonu piše. Upamo pa, da je ta način določanja deležev tak, da so v resnici tiste občine, ki imajo samo 10% ali 20% delež sofinanciranja, sicer bolj bogate in bodo te investicije zmogle.
Dodatna sredstva izključno za devetletno osnovno šolo pa predvidevamo samo za prilagoditev prostorov takrat, ko neka šola preide na devetletno osnovno šolo. Pod prilagoditvijo prostora pa štejemo, na primer, prilagoditev, če je potrebno še en vhod narediti ali kupiti opremo, ker je pač potrebno imeti ustrezne stole, mize za šestletnike in eventualno tudi prilagoditev sanitarij. Skratka, v letošnjem letu je bila naša pomoč tistim, ki gredo v prvi razred devetletne osnovne šole, 350.000 tolarjev za razred. Mislim, da sem odgovoril na vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Dopolnilno vprašanje, gospod Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Gospod državni sekretar, dogodilo se bo to, kot se velikokrat dogaja - kjer je več otrok, bodo bolj "štrafani". To pomeni, da v tistih občinah, ki jim upada število otrok v šolah, ne bo treba toliko prilagajati in boste lahko samo malo dodajali kakšne stole pa kakšne sanitarije malo popravili pa bo to šlo. Medtem pa, kjer imamo še normalno živo prebivalstvo in ta populacija otrok nekje normalno narašča, pa ne glede na to, ali ima občina tudi kaj več pod palcem ali ne, se bo to ponovilo. Za loško občino lahko rečem, da to pomeni do leta 2000 njen celotni proračun. Tega v nobenem primeru ne bo zmogla in zato se bo dogodilo, da bomo spet imeli neko večjo diferenciacijo glede na populacijo. Ponekod bodo imeli izmenski pouk, ponekod pa tega ne bo, za kar pa mislim, da smo se doslej trudili v smeri, da bi bili v tem pogledu vsi enakopravni. Zato mislim, torej te obljube tu niste dali, da bo morala država primakniti večji delež tam, kjer so večje potrebe, kjer je več otrok. Prosil bi, ali lahko v tej smeri kaj rečete.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa za dopolnilno vprašanje. Gospod Zamernik je naslednji. Gospod Zamernik, prosim.
Želite odgovoriti še dodatno? To ni dialog, gospod sekretar je že odgovoril in je povedal, da bo tudi pismeno odgovoril. Vi ste samo komentirali; če želite, lahko dobite besedo. To ne bo sedaj nov desetminutni dialog tukaj, to ni namen, ker imate vi dopolnilno vprašanje - to ni dialog med poslancem in ministrom. Če pa želite pojasniti v nekaj besedah, pa lahko. Poslovnik je tukaj zelo jasen, važen je prvi odgovor.
MATEVŽ VRČKO: Hvala. Na kratko samo. Torej, mi iz okvirov, v katerih pravzaprav moramo delati pri sofinanciranju investicij v občinah - ti okvirji so postavljeni - izven njih ne moremo; če je tam predvideno, da nekje sofinanciramo samo 20%, potem je to tisto, česar se moramo držati. Mislim, da nobeni drugi vzvodi v nobeni drugi zakonodaji ne predvidevajo, da v kolikor demografija raste, da lahko posežemo z večjimi sredstvi v tisto občino. Tako da mislim, da tukaj manevrirnega prostora za odstopanja od tega, kar v zakonu o financiranju občin piše, nimamo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Zamernik, poslansko vprašanje.
BOGOMIR ZAMERNIK: Hvala lepa, gospod predsednik. Pravijo, da kdor čaka, dočaka; no, jaz sem po dveh letih vendarle dočakal odgovor na poslansko vprašanje, ki sem ga postavil julija 1997 v zvezi z odprodajo Autocommerca - ne, Kompas Magistrata firmi Autocommerce. Takrat mi je odgovarjal gospod podpredsednik vlade, in veseli me, da je tukaj, kajti ta odgovor, ki je bil sedaj poslan, je tak, da bi najbrž bilo bolje, če bi zadevo, če se je že vlekla dve leti, še nekje mečkali dodatni dve leti in pač odgovora ne bi dali. Kajti to, kar je tu notri napisano, je, milo rečeno, no, nezadostno. Vprašanje je bilo:
Kje so obveznice za nakup Kompasa, ki jih odškodninski in pokojninski sklad nista dobila?
Odgovor - seveda ne bom vsega bral, ker je v njem precej balasta: "V skladu s pogodbo, sklenjeno 25. aprila 1997," tudi na ta datum bodite pozorni, 25. april 1997, "s takratnim skladom Republike Slovenije in razvojno družbo Autocommerce...," in bla, bla, bla, potem tako naprej, na koncu pa: "Po preučitvi celotne dokumentacije in razjasnitvi določenih dejstev v zvezi s tem poslom bo slovenska razvojna družba," ki je seveda naslednica takratnega sklada, "nemudoma opravila vse postopke v skladu z veljavno zakonodajo." Nemudoma - ja, kdaj je to?! Potem, ko poslanec postavi vprašanje, ali kako? Trimesečni rok je postavljen!
Kje je ta denar, ki bi moral biti nakazan v ta dva sklada? Gospod podpredsednik noče poslušati, verjamem, kajti on je rekel takrat, ko je ustno tukaj odgovarjal, da bo on tisti, ki se bo zavzel za to, da bo zadeva transparentna.
Kje je odgovornost ljudi, ki so bili odgovorni za to?
Naslednje vprašanje je bilo - gospod predsednik, mogoče bo za par sekund daljše vprašanje - naslednje vprašanje je bilo: Kako je lahko vlada dala soglasje k temu, in to "post festum", dva, tri mesece po tem, ko je bila pogodba že podpisana, 12. junija 1997?
Tu piše, da soglaša s tem. Tako je bilo, vprašanje je bilo samo na vlado, odgovor pa, pazite: Takratnemu vodstvu sklada za razvoj oziroma razlogi za tako poslovno odločitev sedanjemu vodstvu slovenske razvojne družbe po njihovih trditvah niso znani. Sprašujem vlado, vlada mi odgovarja, da vodstvu razvojne družbe razlogi za to niso znani. Lepo vas prosim, no. Norčevanje.
Potem odgovor, ali sta bivša vodilna delavca, direktor in finančna direktorica zares sedaj zaposlena v tem Autocommercu, ki je bil potem kupec tega, je pa odgovor tak, da po neuradnih informacijah to drži. Da je gospod Valter Nemec zaposlen v Avtocommercu, gospa Prinčič pa v Elektrotehni Set. Očitno imate dobre neuradne informacije, kajti tukaj vidimo Rigelnikov imperij, gospod Valter Nemec je drugi človek tam, gospa Prinčič pa v Elektrotehni Set, ki pa je tudi, kako se reče, hčerinska firma Autocommerca. Krasno! Krog je zaključen. Upam, da bo komisija, ki jo vodite, gospod podpredsednik, se s tem primerom še kako podrobno ukvarjala, če ne, se bo najbrž morala komisija gospoda Pukšiča.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Na koga naslavljate vprašanje? Prosim? Prosim, podpredsednik vlade.
MARJAN PODOBNIK: Hvala lepa. Najprej moram povedati, da to, kar sem takrat obljubil, sem tudi izpolnil. Celovito sem se o zadevi informiral v okviru danih možnosti. Vseh detajlov tega, kar ste sedaj povedali, žal, priznam, ne poznam. Dali vam bomo odgovor, celovit odgovor. In, če to, kar je bilo sedaj predstavljeno, drži, bo brez dvoma to ena od prioritet tudi komisije, ki jo vodim. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Jurij Malovrh, za njim gospod Petan.
JURIJ MALOVRH: Moje vprašanje je naslovljeno na Ministrstvo za finance, delno pa tudi na Ministrstvo za kmetijstvo. In sicer sem že na zadnji seji postavil poslansko vprašanje glede izplačila premij za prirejo živine na celjskem področju v mesecih november in december leta 1998 in pa v vseh mesecih leta 1999. Takrat je bil podan odgovor, da je do neizplačila prišlo zaradi napak na ministrstvu za finance pri uvajanju novih računalniških programov in da bodo premije izplačane v najkrajšem možnem času. Do danes so izplačane premije za november in december 1998, medtem ko za letošnje leto še ni bilo izvršenih izplačil, kljub temu, da je bil proračun Republike Slovenije sprejet že v novembru 1998 in so v ta namen sredstva bila vedno zagotovljena. Sprašujem:
Kdaj bo izvršeno plačilo premij za leto 1999 in kdo je kriv za neizvrševanje proračuna, kajti v prejšnjem obdobju so bile premije redno izplačane?
In drugo vprašanje, to je malce bolj zajedljivo:
Ali je računalniški program za intervencije v kmetijstvu že dodelan in pa tudi uporaben?
Celjsko področje v letošnjem letu so že večkrat prizadele te naravne ujme. Spomladi pozeba, potem toča, sedaj poplave in so kmetje še kako upravičeni in pa željno pričakujejo tudi ta sredstva iz tega naslova, zato mislim da je ta njihova zahteva še kako opravičena in ne vem, zakaj do izvedbe izplačil ne prihaja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa.
JURIJ MALOVRH: Prosim pa za delni ustni odgovor in pa seveda kasneje tudi za pisni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vaše vprašanje je postavljeno Ministrstvu za kmetijstvo. (Govor iz klopi.) Oziroma Vladi. Prosim, gospod minister Smrkolj. Poslovnik pravi, naj bo poslansko vprašanje jasno. Vaše je nekoliko nejasno. Prosim.
CIRIL SMRKOLJ: Hvala lepa. Jaz bi seveda za tisti prvi del vprašanja predlagal, da odgovorimo pisno skupaj z ministrstvom za finance. Na ta drugi del pa bi rad povedal, da smo v letošnjem letu prišli na sistem NFERAC, v okviru ministrstva za finance in v našem ministrstvu, na tako imenovani rumeni obrazec, kjer smo izdelali ustrezen program, vnesli vseh 54 tisoč vlagateljev tega obrazca v program in seveda bo šel obračun vseh letošnjih ukrepov prek tega sistema. Zato tudi v tem delu zamude in bom tudi na ta del točno pisno odgovoril, kako ti roki gredo. Povedati moram, da naše ministrstvo v letošnjem letu pravzaprav prehaja na sistem vodenja tega finančnega servisa, ki je bil do sedaj izven ministrstva, v okviru firme Poslovna skupnost, na ministrstvo samo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Torej vprašanje je naslovljeno ministrstvu za finance, kot piše. Želi predstavnik ministrstva za finance dodatno dopolniti odgovor ali boste to posredovali pisno? Gospa Kolarjeva, državna sekretarka.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Jaz bi samo rada povedala, da odgovornost za izvrševanje proračunske porabe leži na resornih ministrstvih. V tem primeru gre, kot sem razumela, za izplačevanje nekaterih premij. Bomo pa odgovorili, če je res bila kakšna računalniška zagata ali pa napaka, da je prišlo do zamika.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod Petan, za njim gospod Pukšič. Mislim, da je tu prisoten samo še dr. Jože Zagožen. Bo še kdo potem?
RUDOLF PETAN: Hvala, gospod predsednik. Moje vprašanje se sicer nanaša na Vlado, ampak ker je ministrica za gospodarske dejavnosti prisotna, je iz njenega resorja, upam, da mi bo tudi ona odgovorila.
Torej gre za podražitev električne energije v začetku letošnjega leta. Ta podražitev je bila opredeljena kot manjša in seveda takšna, ki bo prizadela samo gospodinjstva. Sedaj pa se je izkazalo, da ta podražitev niti ni manjša pa da ima tudi širši obseg. Zajela je tudi ves industrijski odjem na nizki napetosti, 380 voltov do 500 kilovoltamperov. To pomeni večino obrtnih delavnic ter manjše in srednje industrijske obrate. V tem času pa je to v bistvu večina gospodarskih in seveda predvsem uspešnih subjektov in pri njih znaša podražitev od 20% do 30%.
Ves visokonapetnostni odjem pa je ostal nedotaknjen. Mogoče bi lahko rekli, da je to pač politika vlade. Vendar glede na to, da je tudi elektrogospodarstvo v zadnjem času vedno večji solastnik teh obratov, ki so na visoki napetosti, imajo visokonapetostni odjem, gre predvsem za monopoliste. Pri teh pa v bistvu je cena ostala nespremenjena. To se pravi, elektrogospodarstvo tako rekoč samo sebi ne draži elektrike, kar je do neke mere recimo razumljivo. Ni pa razumljivo, ker večinski lastnik elektrogospodarstvo pa vemo, kdo je. Če se pogoji gospodarjenja za določen segment gospodarstva spreminjajo, se pravi otežujejo, za drugega pa ostanejo nespremenjeni, to pomeni porušitev pogojev gospodarjenja za posamezne segmente gospodarstva. Zaradi tega sprašujem Vlado in ministrico za gospodarske dejavnosti:
Ali misli spremeniti tako politiko, da bo vsem gospodarskim subjektom dala enake osnove gospodarjenja?
Kajti to pomeni veliko spremembo pogojev gospodarjenja in pa daleč od tega, od kakšnega tržnega gospodarstva. Kajti v tržnem gospodarstvu morajo imeti vsi segmenti, vsi subjekti enake pogoje. Da ne bo kdo mislil, da si izmišljujem. Te podatke sem dobil naravnost iz gospodarstva. Tako, ko sem dejal 20% do 30%, si nisem ničesar izmislil, pri enih je malo višji, pri enih pa malo nižji. Ampak v tem segmentu 20% do 30% podražitve je.
Če temu dodam še, da so v tem trenutku ta podjetja, tista, ki dobro poslujejo, ki tudi zaposlujejo, medtem ko so večina teh subjektov na visokem odjemu ... (Takoj zaključim.) ... monopolisti, ki jih mora država subvencionirati, je to še toliko bolj nerazumljivo. Pa bi prosil za ustni odgovor in želel bi tudi pisni odgovor. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Petan. Gospa ministrica, dr. Petrinova. Državni sekretar, dr. Golob bo odgovoril na vaše vprašanje.
DR. ROBERT GOLOB: Spoštovani! Gospod poslanec Petan! V bistvu tarifni sistem, ki je bil sprejet na začetku leta oziroma konec prejšnjega leta, je naredil nekatere napake, so bile narejene pri tem in se jih na vladi tudi zavedamo. Za konec tega leta se pripravlja rebalans elektroenergetske bilance, ki bo izvršen prek sprememb tarifnega sistema in pri teh spremembah bodo te napake, vsaj upamo tako, tudi odpravljene.
Bi pa rad še eno stvar pri tem povedal. Ravno včeraj smo imeli tukaj na sporedu energetski zakon in v trenutku, ko bo energetski zakon dejansko uveljavljen in ko bo trg z električno energijo zaživel, upam, da te debate ne bodo več v parlamentu potrebne, ker bo za odpravljanje teh napak oziroma za postavljanje cen električne energije za industrijske uporabnike poskrbel trg kot tak.
Želimo si lahko, da bi bilo to čimprej. Ampak se pa obvezujemo tukaj, da vam bomo na to vprašanje tudi pisno odgovorili bolj detajlno in tudi, kakšne ukrepe vlada pri tem načrtuje.
Mogoče samo še eno dodatno pojasnilo. Ne, da bi zagovarjali velike porabnike na visokem odjemu, ampak dejstvo je, da je cena električne energije sestavljena iz več komponent. Eno je sama energija, potem je pa tudi strošek omrežja in iz tega sledi, da imajo uporabniki na nižjem napetostnem nivoju vedno nekoliko višjo ceno. Ne pa toliko višjo, kakor jo imajo sedaj. To je pač drugo vprašanje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Poslansko vprašanje bo postavil Franc Pukšič in za njim kot zadnji dr. Jože Zagožen.
FRANC PUKŠIČ: Hvala lepa. Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Kako je z realizacijo zakona o ukrepih za sanacijo gospodarskega položaja Tama in njegovih odvisnih družb ter Avtomontaže-Bus Ljubljana, predvsem v naslednjih treh točkah:
1. dokončnega sanacijskega programa;
2. točne specifikacije za obratna sredstva za proizvodnjo (8. člen istega zakona, ki govori o 8 milijardah tolarjev) in
3. kdo so bili člani nadzornega sveta oziroma upravnega odbora s strani vlade Republike Slovenije (15. člen omenjenega zakona)?
Drugič. Vlado Republike Slovenije sprašujem:
Kdaj bo poravnala priznano vojaško škodo iz leta 1991 avtobusnemu podjetju Certus iz Maribora?
Do sedaj je poravnala priznane samo 3% nastale škode takrat.
In ker imamo danes verjetno zadnjič med sabo tudi ministra, ki odhaja, gospoda dr. Slavka Gabra, ga sprašujem: Ali bo z odstopom tudi vrnil privilegirani kredit R+3 v višini približno 7 milijonov, pridobljen na 12-letno odplačilno dobo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, gospod Pukšič. Prosim za odgovore. Sanacija oziroma stanje v Tamu. Gospa ministrica za gospodarske dejavnosti, dr. Tea Petrin.
PROF. DR. TEA PETRIN: Na vprašanja okrog Tama, ki so bila kar številna, bomo odgovorili pisno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Vprašanje je bilo tudi, bila so še nekatera druga vprašanja glede poravnave vojaške škode podjetju Certus Maribor. Državni sekretar, mag. Zajec.
MAG. IGOR ZAJEC: Spoštovani! Glede Certusa, en del je bil že poravnan. Glede nadaljnjega postopka bi predlagal, da bomo dali pisni odgovor v roku, čimprej pač, tako da boste imeli na prvi seji septembra odgovore. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. In še tretje vprašanje glede kredita dr. Slavka Gabra. Med nami je državni sekretar, gospod Vrčko. Generalna sekretarka vlade.
NEVENKA ČREŠNAR-PERGAR: Gospod Pukšič, žal ste narobe ugotovili, da je minister še tukaj, ker je že odšel. Potrudili se bomo, da boste dobili pismeni odgovor; meni je žal.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Imate dopolnilno vprašanje? Gospod Pukšič.
FRANC PUKŠIČ: Mi je žal, ampak ob tej točki je bilo povedano, kateri ministri in kateri državni sekretarji bodo sodelovali pri tej točki. Torej informacije o tem, da bo nekdo prej odšel, kot je konec delovnega dne za parlament in seveda tudi za njega, če je pri tej točki prisoten, nismo dobili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zadnje poslansko vprašanje, dr. Jože Zagožen.
DR. JOŽE ZAGOŽEN: Hvala lepa. Vprašanje postavljam na pobudo slovenskih lesnopredelovalnih podjetij.
Slovenska lesnopredelovalna industrija že vse od uvedbe zakona o prometnem davku, ki je določil, da les in lesni gozdni asortimenti niso reprodukcijski material in so zato obdavčeni z 10% prometnim davkom, opozarja na nekonkurenčne pogoje nakupa osnovne surovine glede na ostale evropske lesno-predelovalne proizvajalce in na nujnost spremembe zakona o prometnem davku. Pristojne inštitucije so vseskozi zagotavljale, da bo ta problem razrešen z uvedbo davka na dodano vrednost. Danes lesnopredelovalni proizvajalci ugotavljajo, da gozdna gospodarstva, ki imajo odločilno vlogo pri oskrbi s surovino, zahtevajo, da se 19% davek na dodano vrednost obračuna na sedanjo bruto ceno hlodovine. To pomeni, da ne pristajajo na znižanje bruto cene za obstoječi 10% prometni davek. Šele na tako ugotovljeno znižano osnovo bi se po mnenju lesnih proizvajalcev lahko obračunal davek na dodano vrednost. V razgovoru z gozdnimi gospodarstvi so lesarji ugotovili, da imajo zelo različne poglede in tudi razlage zakona o prometnem davku kot tudi zakona o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, predvsem pa imajo neusklajena mnenja o vprašanju, kdaj se vrši prvi nakup hlodovine in od katere cene se je moral obračunati 10% prometni davek. Gozdna gospodarstva so s sprejemom zakona o prometnem davku v času, ko sklad kmetijskih zemljišč in gozdov še ni gospodaril z gozdovi, dvigovala svoje cene zaradi tega davka za 10%. V letu 1993, ko je torej stopil v veljavo zakon o skladu kmetijskih zemljišč in gozdov, cen zaradi morebitne drugačne davčne osnove niso spremenili. Menim, da je treba odpraviti prometni davek na prvi promet z lesom, s tem doseči pocenitev gozdnih asortimentov za 10% in zagotoviti, da uvedeni davek na dodano vrednost ne bo dodan na sedanjo ceno hlodovine.
Prosim za odgovor: Kako naj se po uvedbi davka na dodano vrednost in ob upoštevanju zakonodaje, ki je veljala do uvedbe tega davka, oblikuje cena hlodovine, pri čemer mislim na oblikovanje cene v zvezi s prilagajanjem obstoječi novi zakonodaji?
Ta odgovor bi prosil tudi v pismeni obliki.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, dr. Jože Zagožen. Poslansko vprašanje - oblikovanje cene hlodovine po uvedbi davka na dodano vrednost. Državna sekretarka v ministrstvu za finance, gospa Milojka Kolar.
MILOJKA KOLAR: Hvala. Prav zahvaljujem se za to vprašanje, ker je dejstvo, da so nekatera gozdna gospodarstva na že oblikovano maloprodajno ceno s prometnim davkom dodajala DDV. Takoj, ko smo dobili to informacijo, že potekajo pregledi davčne inšpekcije kot tudi tržne inšpekcije, ki bo preverila in ugotovila korektno oblikovanje cen kot izhoda oziroma nabavne cene za lesnopredelovalno industrijo, in vam bomo - mislim, da bodo v teku tedna, dveh znani tudi rezultati teh inšpekcijskih pregledov - in vam bomo posredovali potem v pismenem odgovoru celoto.
Tisti problem, ki ste ga pa v uvodu navajali, se pa nanaša za obdobje, ko je veljal prometni davek, je pa šlo v bistvu za problem prenosov prometa pretokov potem, ko je bilo v skladu z zakonom o kmetijskih zemljiščih sprejeto, da bo sklad sklepal koncesijske pogodbe, se je pa v resnici podaljševalo z aneksi k že obstoječim pogodbam o delu. Tudi tam so bili opravljeni številni inšpekcijski pregledi, tako po gozdnih gospodarstvih, tudi v skladu kmetijskih zemljišč, in če poslanca zanimajo tudi ti rezultati, lahko tudi to vključimo. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Špiletič se je odločil, da bo svoje ustno poslansko vprašanje, izvajanje Priloge 13 k evropskemu sporazumu, prekvalificiral v pismeno poslansko vprašanje, za kar se mu zahvaljujem.
S tem smo izčrpali poslanska vprašanja. Zahvala poslancem in poslankam za vprašanja, še posebej pa tudi predstavnikom vlade za podane odgovore. S tem zaključujem to točko dnevnega reda. V torek, 27.7.1999 ob 10.00 uri pa pričenjamo z obravnavo 1. točke dnevnega reda, to je interpelacija o delu in odgovornosti ministra za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano, gospoda Cirila Smrkolja.
Zaključujem sejo in vas lepo pozdravljam!
(SEJA JE BILA PREKINJENA 23. JULIJA 1999 OB 14.15 URI.)