Sejo je vodil Janez Podobnik, predsednik državnega zbora. Seja se je pričela ob 10.08 uri.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Spoštovane kolegice poslanke in kolegi poslanci, gospe in gospodje! Prosim, da zasedete svoja poslanska mesta. Pričenjam nadaljevanje 55. izredne seje državnega zbora Republike Slovenije.
Obveščen sem, da so zadržani in se današnje seje ne morejo udeležiti naslednje poslanke in poslanci: za popoldanski del Anton Partljič, Miran Jerič, od 17.00 ure dalje Davorin Terčon, dr. Ciril Ribičič, mag. Franc Žnidaršič, za popoldanski del Andrej Gerenčer, Jelko Kacin, Andrej Fabjan, od 12.00 ure dalje Nikolaj Rožič, od 16.30 ure dalje Peter Hrastelj, Vili Trofenik, Anton Delak, Samo Bevk, za popoldanski del Bojan Kontič, Josip Bajc, za dopoldanski del Janez Per, medtem ko je Jurij Malovrh že prišel.
Prosim, da ugotovimo navzočnost v dvorani. Navzočih je 51 poslank in poslancev; zbor je sklepčen in lahko odloča.
Kolega Bettelli in kolega Jakič, kolega Avšič in kolega Kužnik - ne, koliko vas nima identifikacijskih kartic? Kolega Avšič, ste pozabili kartico?
JOŽE AVŠIČ: Ne, ne, proceduralno imam. Kartico pa imam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: A, tako. Prosim, da se umirimo.
Na sejo sem vabil predstavnike vlade Republike Slovenije, ki jih lepo pozdravljam.
Prosim tudi, da ne bi, sedaj ko bom predlagal način dela v današnjem dnevu, da se ne bi dvignilo kar nekaj rok, ker sicer bi lahko tako glasovanje porušilo dogovor, ki smo ga z muko vzpostavili v zadnjih dneh.
Zbor bo današnje nadaljevanje 55. izredne seje pričel z obravnavo prekinjene 1. točke dnevnega reda, to je predloga zakona o ratifikaciji sporazuma o nedovoljenem prometu po morju za izvajanje 17. člena konvencije Združenih narodov zoper nezakonit promet mamil in psihotropnih snovi, ter nato po vrstnem redu dalje. Pripravljeni nista samo točki 12 in 14. Predlagam, da danes dopoldne delamo po sprejetem dnevnem redu in da s proceduralnimi predlogi ne spreminjamo tega dogovora, in da če bo kakršenkoli dogovor potreben, da to storimo za popoldanski del oziroma jutrišnji del seje. Prosil bi kolege, da bi moj predlog upoštevali.
Proceduralni predlog ima kolega Avšič.
JOŽE AVŠIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej bi enim kritiko tistim kolegom, ki so danes povzročili nesklepčnost dela odbora za infrastrukturo, potem ko smo včeraj težko uveljavili predlog kolega Hvalice, da gre pomorski zakonik na dnevni red, in ga ravno zaradi poslancev iz njegove skupine danes nismo mogli obravnavati.
In drugi predlog in prošnja, da bi jutrišnji dan, gospod predsednik, začeli z obravnavo zakona o skladu za poplačilo vojne škode. Namreč, tisti poslanci, ki izhajamo z območij, kjer je ta problem izredno akuten, dobivamo nenehno pozive in prošnje, da to pripeljemo h koncu, ker vemo, da je bil zakon že začet v prejšnjem mandatu. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Sam menim, da če se danes dobro organiziramo, je realna možnost, da jutri po dnevnem redu pridemo do te točke dnevnega reda, jutri dopoldne, o kateri je pravkar govoril kolega Avšič. Na udeležbo poslanskih kolegov v delovnih telesih pa, žal, sam nimam vpliva.
Naslednji proceduralni predlog, kolega Battelli. Nato kolega Hvalica.
ROBERTO BATTELLI: Hvala lepa, gospod predsednik. Zakon o posebnih pravicah narodnih skupnostih na področju vzgoje in izobraževanja je bil pripravljen že leta 1997. Iz razlogov, ki niso vezani na vsebino tega zakona, ni bil uvrščen v proceduro niti svoj čas na vladi in posledično tudi ne v parlamentu, ampak vendarle je prišlo do tega, da se je ta procedura začela. Prejšnja vlada je zakon v celoti podprla in priporočila njen sprejem. Sedanja vlada o tem, ko so bili razčiščeni določeni pomisleki v zvezi z domnevo, da bo ta zakon dodatno bremenil javno blagajno, tudi podpira sprejem tega zakona. Komisija za narodni skupnosti ga je obravnavala v drugi obravnavi in je soglasno podprla sprejem tega zakona. Spoštovane kolegice in kolegi! Ni nobenega tehtnega pomisleka, da bi ta zakon ne bil sprejet še v teku tega mandata. In to zaradi tega, ker ostaja zadnji zakon s področja šolske zakonodaje, ki zaokroži pravzaprav šolsko zakonodajo. Potem ko je bil sprejet zakon o izobraževanju in vzgoji otrok s posebnimi potrebami, je to edini zakon, ki še manjka, da to področje zaokrožimo.
Primerno bi bilo, da bi bil ta zakon sprejet, zato proceduralno predlagam, da ga obravnavamo jutri ob 10.00 uri. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Battelli. Če pogledamo na prečiščen dnevni red 54. izredne seje, potem lahko ugotovimo, da če bomo resnično kolegialni in bomo prisotni in svojo prisotnost tudi prijavili danes dopoldne, sem prepričan, da bomo naredili prvih 16 točk dnevnega reda. Prvih 16. Zanesljivo jih naredimo in tudi naslednje, ki so pripravljene in bomo zelo hitro prišli do obeh točk, o katerih sta zdaj govorila kolega. Samo pričnimo z delom in bomo prišli do obeh točk. Prišli bomo do njih. Tako, da kolega Battelli, jaz se z vami strinjam. Če dobro začnemo z delom, se bo to zgodilo jutri. Bomo prišli do vaše točke. Kolega Hvalica ima proceduralni predlog.
IVO HVALICA: Gospod predsednik, kolegice in kolegi. Malo je treba umiriti situacijo, ker drugače... - te dni dobivamo veliko sporočil, veliko zahtev, veliko pritiskov, tudi telegramov navsezadnje, da bi spravili določene točke z dnevnega reda, torej, da bi pač sprejeli določene predloge zakonov. Eden od takšnih je tudi predlog zakona o skladu z poplačilo odškodnine žrtvam vojnega in povojnega nasilja. Zavračam, mimogrede tudi špekulacijo poslanca Avšiča, zaradi pomorskega zakonika, sam pa predlagam naslednje, kar bi sigurno pripomoglo k racionalnemu delu in bi tudi zadostilo pričakovanja ljudi, državljanov.
Predlagam, da sprejmemo predlog, da trajajo razprave danes in jutri maksimalno 5 minut in replike 2 minuti. Kdor ne zna v 5 in 2 minutah povedati, kar misli, ne zasluži /Odzivi iz dvorane./ pravzaprav 6 minut in 2 minuti. Gospod predsednik, prosim, da date to na glasovanje, da bi poskušali na takšen način čim več stvari spraviti naprej.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica. V skladu s poslovnikom bom to naredil pri tistih točkah, za katere ocenjujem, da je to potrebno - odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave pri vsaki točki. Jaz bom to tudi naredil in hvala za ta predlog, ki ga podpiram. Kolegica Zbačnikova.
MAJDA ANA KREGELJ-ZBAČNIK: Sama namreč podpiram predlog, da se jutri začne s skladom o poplačilu vojne škode, kajti zakoni, ki so že sprejeti, čakajo samo na ta sklad, da se lahko to izvaja in je, mislim, državni zbor to dolžan.
Vendar imam še eno proceduralno vprašanje. Mislim, da vam je že jasno, kaj se bo zgodilo s predlogom zakona o družinskih prejemkih in starševstvu, ker - kot kaže tega zakona v tem mandatu v drugem branju ne bomo dokončali. Rada bi samo ta vaš odgovor, ki ste mi ga včeraj obljubili, da se boste dodatno pozanimali v pravni službi, kaj sledi, če se zakon v drugem branju ne konča v enem mandatu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, hvala. Na to vprašanje vam bom odgovoril v popoldanskem nadaljevanju seje oziroma jutri zjutraj. Lepo prosim! Bom odgovoril.
Prehajamo torej na PREKINJENO 1. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O NEDOVOLJENEM PROMETU PO MORJU ZA IZVAJANJE 17. ČLENA KONVENCIJE ZDRUŽENIH NARODOV ZOPER NEZAKONIT PROMET MAMIL IN PSIHOTOPNIH SNOVI. Točko smo prekinili pri glasovanju o predlogu sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ta predlog dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! Danes je samo kolega Jakič brez kartice, tako da bo lažje... Kolega Jakič in kolega Jagodnik.
Kdo je za predlagani sklep? (55 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je sklep sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (62 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Zaradi lažjega dela bi prosil kolega Jakiča in Jagodnika, da sicer ne bom upošteval vajinih glasov, ker menim, da tam, kjer bo velik rezultat, da ne bi dodatno - je tako korektno? - da ne bi dodatno zapletal dela. Če se bo pa pojavila kakršnakoli zadeva, da želita izrecno izraziti svojo voljo, pa prosim, da pokažeta.
Preden gremo na 2. točko dnevnega reda, želi besedo gospod Demšar - samo ne glede dnevnega reda, ker o dnevnem redu smo se zdaj dogovorili. Ali imate kakšen drug predlog? Kolega Demšar.
VINCENCIJ DEMŠAR: Moj predlog je kratek. Gre za to, da bi tiste točke, ki imajo samo en člen, recimo, tak je zakon o popravi krivic, kjer računamo, da ni nobene razprave in jih lahko hitro zaključimo, drugo pa je, kjer so amandmaji. In zato, recimo, tale zakon, 31. točka, zakon o popravi krivic - mislim, da gre tam samo za popravek datuma in lahko to takoj spravimo naprej. Pa še nekatere točke so take, kjer bi lahko to storili. Zato generalno predlagam, da se o tistem samo glasuje in da ni kakšnih večjih razprav. Kjer pa so amandmaji, bo pa stvar dlje časa tekla.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Demšar, za ta predlog. Predlagam, da do 18. točke delamo tako, kot smo se dogovorili. Točka, ki ste jo omenili, ima eno lepotno napako: nima poročila matičnega delovnega telesa. To je vsebinska, postopkovna, proceduralna - to je pogoj za delo. Obžalujem na tem mestu, pa vendarle: žal odbor ni bil sklepčen. Sem pa obveščen, da tudi nekateri kolegi iz moje poslanske skupine takrat, žal, niso bili prisotni; morda so bili opravičeno odsotni, tega ne vem.
Prehajamo na 2. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI KONVENCIJE MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO O SOCIALNI VARNOSTI Z ZAKLJUČNIM PROTOKOLOM, IN DOGOVORA O IZVAJANJU KONVENCIJE O SOCIALNI VARNOSTI MED REPUBLIKO SLOVENIJO IN KRALJEVINO NIZOZEMSKO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi predstavnik vlade besedo? (Ne želi.) Predsednik odbora je stališče pojasnil že včeraj. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Želijo besedo poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (58 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (57 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 3. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI MEMORANDUMA O SOGLASJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O SODELOVANJU PRI AKCIJAH ISKANJA IN REŠEVANJA V SEVERNEM JADRANSKEM MORJU. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Odbor je poročal. Sekretariat? (Ne.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (54 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 4. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI PREDLOGA ZAKONA O RAFITIKACIJI MEMORANDUMA O SOGLASJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE, VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O SISTEMU OBVEZNEGA JAVLJANJA LADIJ V JADRANSKEM MORJU (ADRIATIC TRAFFIC). Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Poslanskih skupin? (Ne.) Poslanke in poslanci. (Ne želijo.) Ni razprave, prehajamo na odločanje o predlogu sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet. S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 5. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI MEMORANDUMA O SOGLASJU MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE, VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE IN VLADO ITALIJANSKE REPUBLIKE O UVEDBI SKUPNEGA PLOVNEGA SISTEMA IN SHEME LOČENE PLOVBE V SEVERNEM DELU SEVERNEGA JADRANA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne.) Poslanske skupine? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali le o predlogu zakona v celoti.
Ugotovimo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (52 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet, točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 6. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKE SLOVENIJE IN VLADO ZDRUŽENEGA KRALJESTVA VELIKE BRITANIJE IN SEVERNE IRSKE O MEDNARODNEM CESTNEM PREVOZU.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Poslanske skupine? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujemo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 poslancev.) Glasujemo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.
Prehajamo na 7. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA MED VLADO REPUBLIKO SLOVENIJE IN VLADO REPUBLIKE HRVAŠKE O OPRAVLJANJU ŽELEZNIŠKEGA PROMETA ČEZ DRŽAVNO MEJO. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Predstavnik odbora? (Ne želi.) Poslanskih skupin? (Ne.) Sekretariat? (Ne.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (51 poslancev.) Glasujmo o predlaganem sklepu!
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti!
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon sprejet.
Kolega Jože Avšič predlaga pri tej točki dodaten sklep, ki se glasi: "Državni zbor Republike Slovenije predlaga vladi Republike Slovenije, da zaradi uresničevanja sporazuma med Vlado Republike Slovenije in Vlado Republike Hrvaške o opravljanju železniškega prometa čez državno mejo takoj pristopi k pripravi dokumentacije za nujne modernizacije in investicije pri tistih mejnih postajah iz 3. člena tega zakona, ki v sedanjem stanju niso primerno usposobljene za kvaliteten prevzem nalog po sporazumu ter v proračunu za leto 2001 in 2002 zagotovi sredstva za omenjene posege." Želi kdo besedo? Kolega Avšič, prosim.
JOŽE AVŠIČ: Hvala za besedo. Torej predlagam, da državni zbor ob tej ratifikaciji ta sklep tudi sprejme.
Namreč, sporazum je seveda pravi in večina ali pa en del nalog po tem sporazumu se že izpolnjuje. Sporazum določa, katere naloge in kako jih bosta obe državi med sabo urejali na obmejnih železniških postajah, in te so opredeljene v 3. členu tega sporazuma. Vendar pa moram žal ugotoviti, da od osamosvojitve dalje te železniške postaje ostajajo večinoma take, kot so bile, ko so bile to še navadne železniške postaje med dvema republikama, kjer ni bilo posebej pomembno - bile so pač povsem navadne. Danes se dogaja to, da postaja zahtevnost dela na teh železniških postajah, kjer se je pojavila obmejna policija, špedicija, carina in podobno, taka, da je na nekaterih delo že onemogočeno. Specifično poznam problem mejne postaje Dobova v brežiški občini, ki ima še dodaten problem, da je locirana sredi naselja, da je obdana z dvema nivojskima križan ima cest in železnic, in kjer se opravlja sredi tega naselja tudi zamenjava lokomotiv, zaradi tega, ker imata obe državi različna električna napajanja: eni enosmerni tok in drugi dvosmerni tok.
Predlagam, da s tem sklepom zavežemo vlado, katerakoli že bo pripravljala predlog proračuna za prihodnje leto, da ta dejstva upošteva in da te železniške postaje postanejo tudi tehnološko take, da bodo sposobne sporazum, ki ga pravkar sprejemamo, tudi uresničevati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Avšič. Želi besedo državni sekretar dr. Hanžel? Želite besedo, državni sekretar? (Ne želite.) Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Dodatni sklep kolega Avšiča dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Kdo je za dodatni sklep? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je dodatni sklep sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 8. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI SPORAZUMA O PRISTOPU ROMUNIJE K SREDNJEEVROPSKEMU SPORAZUMU O PROSTI TRGOVINI, S PROTOKOLOMA 17 IN 21 TER PRILOGAMI. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik odbora? Kolega Kacin, prosim.
JELKO KACIN: Hvala, gospod predsednik. Rad bi vas samo obvestil, da je včerajšnja 143. korespondenčna seja uspela in da odbor za mednarodne odnose predlaga državnemu zboru, da točko 8. in 9. obravnava in jo sprejme. S tem se bo število zakonov, ki smo jih sprejeli, zlasti ratifikacij, povečalo na skupaj 308 v tem mandatu. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kacin. Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Poslanke in poslanci? (Ne želijo.) Splošno razpravo zaključujem. Preden pridemo v drugo obravnavo v okviru sprejemanja zakona, dajem na glasovanje predlog sklepa, da bomo glasovali o vseh preostalih členih skupaj, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Ta predlog sklepa je potreben, ker je odbor predlagal amandma za 3. člen. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujemo o predlogu, da bomo glasovali skupaj o preostalih členih, h katerim niso bili vloženi amandmaji.
Kdo je za? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Predlog sklepa je sprejet.
V razpravo dajem amandma vlade, da se za 2. členom doda novi 3. člen. To je amandma, ki ga podpira tudi odbor. Amandma se glasi: "Vlada Republike Slovenije lahko predpiše način izvajanja sporazuma ter postopek in pogoje razdeljevanja kvot za kmetijske in živilske izdelke, določene v sporazumu. Dosedanji 3. in 4. člen postaneta 4. in 5. člen." Želi kdo razpravljati o tem amandmaju? (Ne želi.) Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Glasujemo o predlaganem amandmaju za novi 3. člen.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Sprejeli smo nov člen.
V razpravo dajem preostale člene, h katerim niso bili vloženi amandmaji. Dajem jih na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost za preostale člene (48 prisotnih.)
Glasujmo o preostalih členih.
Kdo je za? (40 poslancev. ) Je kdo proti? (Nihče.)
Preostali členi so sprejeti.
V razpravo dajem naslov zakona. Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.)
Glasujmo o naslovu zakona.
Kdo je za? (42 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov predloga zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Želijo kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Ne želijo.) Zaključujem razpravo in dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
Točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 9. TOČKO DNEVNEGA REDA, TO JE PREDLOG ZAKONA O RATIFIKACIJI EVROPSKE KONVENCIJE O ZATIRANJU TERORIZMA. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predstavnik odbora je poročal. Sekretariat? (Ne.) Poslanske skupine. (Ne želijo.) Poslanke in poslanci. (Ne želijo.) Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje predlog sklepa, da bo državni zbor glasoval le o predlogu zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prisotnost prosim. (45 prisotnih.)
Prosim za pozornost, državni zbor ni sklepčen. Ugotavljamo prisotnost! (45 prisotnih.) Sejo nadaljujemo čez deset minut, ob 10.55.
(Seja je bila prekinjena ob 10.45 uri in se je nadaljevala ob 10.59 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegice in kolegi, nadaljujemo s sejo. Ugotavljali bomo prisotnost. Samo trenutek, da se posedemo. Tretjič ugotovimo prisotnost! Vsako uro je potrebno 10 minut odmora, da se soba malo prezrači. Očitno nekdo skrbi za našo klimo. (48 prisotnih.) Glasujmo o predlogu, da bomo glasovali o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
Tako dajem na glasovanje predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! Prosim, prisotnost! (46 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (41 poslancev. Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlagani zakon v celoti sprejet.
Točka dnevnega reda je zaključena.
Prehajamo na 10. TOČKO DNEVNEGA REDA - OBRAVNAVA SPREMEMBE POROČILA O GOSPODARSKIH DRUŽBAH, PODJETJIH ALI ZAVODIH, ZA KATERE V SKLADU S PRVIM ODSTAVKOM 20. ČLENA ZAKONA O NEZDRUŽLJIVOSTIH OPRAVLJANJA JAVNE FUNKCIJE S PRIDOBITNO DEJAVNOSTJO VELJA PREPOVED POSLOVANJA Z DRŽAVO, JAVNIMI PODJETJI IN JAVNIMI ZAVODI. Spremembo poročila je v obravnavo zboru predložila komisija po zakonu o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo. Želi predstavnik komisije besedo? Predstavnik komisije ne želi besede. Proceduralno želi besedo kolega Hvalica.
IVO HVALICA: Gospod predsednik! Zgolj zaradi zapisnika vas opozarjam, da je na prečiščenem dnevnem redu te seje napisano, da je to 54. izredna seja. To je pa napaka. Očitno si izredne seje sledijo tako hitro, da niti preštevilčiti ne uspemo. Ampak, zaradi zapisnika, zaradi reda bi opozoril, da je treba to popraviti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Hvalica, za vašo pozornost. V Lotes Notesu je ta napaka že odpravljena, tako da je samo na tem listu prišlo do te pomote. Hvala za to obvestilo. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Besedo dajem poslankam in poslancem. Razprave ni. Jo zaključujem. Matično delovno telo predlaga zboru, da sprejme naslednji predlog sklepa:
"Državni zbor Republike Slovenije sprejme spremembo poročila o gospodarskih družbah, podjetjih ali zavodih, za katere v skladu s prvim odstavkom 12. člena zakona o nezdružljivosti opravljanja javne funkcije s pridobitno dejavnostjo velja prepoved poslovanja z državo, javnimi podjetji in javnimi zavodi. Po obravnavi se ta sprememba poročila objavi v Uradnem listu Republike Slovenije."
Odpiram razpravo o predlogu sklepa. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Razpravo zaključujem.
Na glasovanje dajem predlog sklepa. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.)
Kdo je za predlog sklepa? (43 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog sklepa sprejet.
S tem je točka dnevnega reda zaključena.
11. točka je predlog zakona o industrijski lastnini - samo majhnega dela te točke odbor še ni obravnaval; to bo storil jutri zjutraj na seji odbora za znanost in tehnologijo, tako da bo ta točka obravnavana jutri.
Prehajamo na 12. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O IZDELKIH IZ PLEMENITIH KOVIN. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravil sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.) Predlog zakona je obravnaval odbor za znanost in tehnologijo kot matično delovno telo. Želi besedo poročevalec odbora? (Ne želi.) Želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem, pred tem pa poslanskim skupinam. Razprave ni, zato jo zaključujem.
Ugotavljam, da k temu predlogu zakona ni bil vložen noben amandma za tretjo obravnavo, zato prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za predlog zakona v celoti? (50 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona v celoti sprejet.
S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
Prehajamo na 13. TOČKO DNEVNEGA REDA - TRETJA OBRAVNAVA PREDLOGA ZAKONA O VARNOSTI V ŽELEZNIŠKEM PROMETU. Predlog zakona je za tretjo obravnavo pripravila Vlada Republike Slovenije. Želi besedo predstavnik vlade? Državni sekretar, dr. Hanžel ima besedo.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Samo to bi povedal, da je dejansko s sklepi državnega zbora ob drugi obravnavi v celoti dopolnjeno besedilo predloga zakona za tretjo obravnavo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim za kratko poročilo predsednika odbora, če želi. Kolega Presečnik? Želite? (Da.)
JAKOB PRESEČNIK: Odbor je predlog zakona za tretjo obravnavo podprl. Podprl je tudi amandmaje in pa oblikoval svoje amandmaje. Zato predlaga državnemu zboru, da zakon sprejme z amandmaji in amandmaji odbora. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne.) Predstavniki poslanskih skupin? (Ne.) O zakonskem predlogu v celoti dajem besedo poslankam in poslancem. Ni razprave. Jo zaključujem.
Prehajamo na razpravo in odločanje o posameznih amandmajih. Razpravo bomo vodili na podlagi predloženih amandmajev z dne 12.9.2000. Pregled amandmajev je pripravil odbor. Danes smo prejeli na klop amandma k 62. členu, ko bomo prišli do njega, ga bom prebral.
V razpravo dajem amandmaja k 6. členu. Prvega predlaga vlada, delovno telo ga ne podpira ter predlaga svoj amandma. Amandma pod točko 2 je amandma odbora. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Na glasovanje dajem prvi amandma k 6. členu, predlagatelj - vlada, delovno telo ne podpira. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.) Glasujmo o amandmaju pod točko 1.
Kdo je za? 2 kolega sta proti. Vlada bo zdaj doživela velik poraz. (11 poslancev) Je kdo proti? (47 poslancev.)
Ugotavljam, da amandma ni sprejet.
Na glasovanje dajem amandma pod točko 2. Predlagatelj je odbor. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 11. členu. Predlagatelj amandmaja je odbor. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Dajem ga na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (39 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 25. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (44 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 29. členu, predlagatelj je poslanska skupina socialdemokratov, delovno telo ga podpira. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Kdo je za amandma? (48 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 32. členu, predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! /Oglašanje iz klopi./ Zaradi vašega opozorila bomo ponovno obravnavali amandma. /Mikrofon ni vključen./
Poslanska skupina socialdemokratov je včeraj vložila k tem členu amandma, s katerim v celoti spreminja člen. V pregledu žal tega amandmaja ni bilo. Sam tudi nisem bil opozorjen na ta amandma. Predlagam naslednji proceduralni predlog: na glsovanje dajem predlog, da ponovimo glasovanje k tem členu. Seveda bomo dali najprej na glasovanje amandma poslanske skupine Socialdemokratov, ki v celoti spreminja člen. Če ta ne bo sprejet, potem pa amandma, ki je v pregledu. Kolega Jazbec, želite besedo? Umikate amandma?
FRANC JAZBEC: Ja, hvala lepa. Spoštovani predsednik mi smo vložili včeraj sicer novi amandma, ki je usklajen z vlado in skladno z razpravo, ki je bila na odboru za infrastrukturo, tudi upoštevali vse pripombe, ki so bile. S tem bi pa umikali tudi amandma, ki je bil že obravnavan k temu členu in je imel podporo na odboru. Tako, da tega, o katerem smo glasovali, umikamo, predlagamo pa, da, oziroma glasuje se pa ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jazbec. Še bolj bi vam bil hvaležen, če bi to že prej naredili.
FRANC JAZBEC: Ja, če ste šli tako naglo naprej, da ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tako naglo? Na glasovanje dajem svoj proceduralni predlog, da državni zbor ponovno odloča o amandmajih k 29. členu. Ugotovimo prisotnost! (52 prisotnih.)
Glasujmo o predlogu proceduralne narave.
Kdo je za? (41 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Predlog je sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 29. členu. Ugotavljam, da je poslanska skupina socialdemokratov umaknila amandma, ki se glasi: "Črta se drugi odstavek." V razpravi je samo amandma poslanske skupine socialdemokratov, ki je bil vložen naknadno v pisni obliki, s katerim v celoti nadomešča besedilo 29. člena. Ali želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem amandmaju.
Kdo je za? (51 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Amandma je sprejet.
Sedaj pa smo pri amandmaju k 32. členu. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Prehajamo na odločanje, razprave prej ni bilo. Ugotovimo prisotnost! Ugotavljamo prisotnost za glasovanje o amandmaju k 32. členu. (46 prisotnih.)
Glasujemo o tem amandmaju .
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Amandma je sprejet.
Prehajamo k amandmaju k 36. členu. Beseda "progrovni", z besedo "progovnih". Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? Državni sekretar.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa, gospod predsednik. Umikamo ta amandma, ker je dejansko redakcijske narave, je bilo pa besedilo že vmes popravljeno. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vlada umika amandma. Besedo želi kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Tu je napaka - tudi odbor ni glasoval o njem. Gre za napako.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prehajamo k amandmaju k 62. členu, predlagateljica je poslanska skupina SLS + SKD - Slovenske ljudske stranke: "V sedmem odstavku se za besedilom 'pogoji, ki jih mora' doda besedilo 'glede strokovno usposobljenega osebja in tehnične opremljenosti'." Ali želi kdo besedo? Državni sekretar.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Ta predlog amandmaja ne more biti uvrščen v navedeni člen, ker 62. člen obravnava izključno zdravstvene sposobnosti delavcev in druge sposobnosti. Se pravi, ne moremo dajati ministru za zdravstvo pristojnosti za določanje potrebnih tehničnih znanj in opreme, ki jo morajo izvršilni železniški delavci imeti. Je pa to v enem od prejšnjih členov, mislim, da v 60. členu točno opredeljeno, kakšno strokovno usposobljenost morajo ti delavci imeti. Tako da bi prosil, če se da tu dodati kakšno obrazložitev; morebiti je ta predlog amandmaja bil predviden za kak drug člen, v ta člen ne more biti uvrščen. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Gospod Presečnik želi besedo. Poslanska skupina SLS + SKD ta amandma po nastopu državnemu sekretarja umika.
Prehajamo k 94. členu in amandmaju vlade: Za besedo 'osmih' se doda besedo 'dneh'. To je redakcija. Delovno telo podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (54 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (42 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 96., 97. in 98. členu predlaga amandma vlada. Delovno telo ga podpira.
Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (45 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 98. členu imamo amandma vlade, ki ga delovno telo podpira.
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za ta amandma? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Smo pri amandmaju k 109. členu. Črta se deveti odstavek. Predlagatelj je vlada, delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
K 113. členu imamo amandma: Črta se besedilo člena. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotovimo prisotnost drugič. Imamo samo še dva amandmaja k temu zakonu. (55 prisotnih.) Glasujmo o amandmajih k 113. členu.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Zadnji člen, ki je amandmiran, je 117. Predlagatelj je vlada. Delovno telo ga podpira. Želi kdo besedo? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.) Glasujmo o tem amandmaju.
Kdo je za? (47 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Končali smo z glasovanjem o amandmajih. Na podlagi tretjega odstavka 180. člena poslovnika sprašujem Sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve, če je zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona? (Ni.) Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da smo zakon v celoti sprejeli.
Proceduralno, kolega Jagodnik. Ali je v okviru te točke? S tem zaključujem to točko dnevnega reda.
14. točka dnevnega reda, to je tretja obravnava predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o državni statistiki, še ni pripravljena, tako da bomo prešli na naslednjo točko. Proceduralni predlog, kolega Jagodnik.
JOŽE JAGODNIK: Gospod predsednik! Vi veste, da sem med tistimi, ki je pomagal varovati avtoriteto predsednika državnega zbora. S tem, kar bom zdaj povedal, je nikakor ne načenjam. Ta državni zbor, pa tudi prejšnji, je veliko postoril za železniško gospodarstvo v Sloveniji, vendar ne dovolj v primerjavi z investicijami, ki so na cestah. Tako imenovani cestni lobi je bil vedno močnejši. Jaz upam, da se bo to kmalu obrnilo, ker se tudi življenje drugače odvija. Predlagam, da bi za to točko, in to je zdaj moj predlog, ki nekako se ne sklada s tistim, kar ste vi rekli, vendarle obravnavali 17. točko dnevnega, predlog zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije. Gre za progo v smeri Puconci - Hodoš. S tem bi ta zbor nekako zaokrožil zakonodajo na področju železniškega gospodarstva in bi pokazal neko smer. Ta zakon sodi med tako imenovane neproblematične in bi kolegice in kolege prosil, da bi glasovali o spremembi dnevnega reda. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Jagodnik. Tako rekoč v pol ure bomo prišli do te točke dnevnega reda ali pa še prej. Kolega Jagodnik, vmes. Kaj je vmes? Vmes sta 15. in 16. točka, ki bosta opravljeni v naslednjih minutah. Potem preidemo na točko, ki jo predlagate.
JOŽE JAGODNIK: Zakaj ne bi poskusili to točko in zdaj zaokrožimo celo zadevo?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Poglejte, če kolega Jagodnik vztraja, bom dal to na glasovanje. Ampak prej kolegom, ki so predlagali spremembo vrstnega reda, tega nisem dal na glasovanje. Kolega Jagodnik, jaz sem prepričan, da bomo v dopoldnevu danes prišli do te točke, ki jo predlagate.
Prehajamo na 15. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKONA O PLANIRANJU IN UREJANJU PROSTORA V PREHODNEM OBDOBJU - HITRI POSTOPEK. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Želite besedo? (Ne želite.) Predlog zakona je obravnaval Odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalce, da predstavi mnenje odbora. Kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa. Odbor podpira tako hitri postopek, kot je že bil določen, in pa seveda predlog zakona. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Koliko amandmajev ste predlagali? Ni amandmajev. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želijo.) Ali želite besedo poslanke in poslanci? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala lepa za besedo. Rad bi izkoristil prisotnost državnega sekretarja in vprašal, kdaj se bo končalo to prehodno obdobje.
Ni dvoma, da je ta predlog zakona ta hip nujno potreben. Če bi ga ne sprejeli, bi se, kot razumem problematiko, z 31.12. letos končali vsi prostorski postopki v Republiki Sloveniji in s tem bi se ustavila gradnja česarkoli že v tej državi. Zato seveda gre za pomemben zakon, ki pač podaljšuje neko obstoječe stanje.
Zakon pa nima nekega dodatnega roka, ampak samo govori o prehodnem obdobju. Zato me zanima pogled vlade Republike Slovenije na to prehodno obdobje, do kdaj bo trajalo, kaj bo v njem nastalo, skratka, ali bomo dobili nov štiriletni plan, ali se pripravljajo nove osnove planiranja in podobno. Vsekakor bi prosil državnega sekretarja, da nam predstavi pogled vlade na to problematiko.
Še enkrat poudarjam, ne bom glasoval proti, ker se zavedam, kaj bi se zgodilo, če bi ta zakon ne bil sprejet. Vsekakor pa tudi z mešanimi občutki glasujem za, ker se podajamo na neko neznano pot, za katero ne vemo, kdaj je bo konec.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa, kolega Kopač. Državni sekretar Jurca, prosim.
NIKO JURCA: Hvala lepa. Naša želja je, da bi to prehodno obdobje bilo čim krajše. Vsi smo mislili, da ga sploh ne bo, zato tudi takrat, ko so bile spremembe zakona, ni bilo o tem podaljševanju sestavin dolgoročnih planov razmisleka, ker je bilo splošno pričakovanje, da bo do konca leta 2000 nova zakonodaja s področja urejanja prostora že zdavnaj sprejeta. No, zdaj smo v točki, ko je zakon o urejanju prostora pripravljen, še v tem mesecu bo pripravljen za začetek postopka obravnave in usklajevanja. Tudi vlada je že povedala, da bo v decembru ta zakon dala parlamentu v proceduro sprejemanja. Tako so ti vozni redi znani in dokaj jasno določeni, vendar zaradi načina in postopkov, ki so potrebni, rokov, ki so potrebni za to, da je zakon v parlamentu potem tudi sprejet, lahko z veliko stopnjo verjetnosti pričakujemo, da bo leto 2000 prej mimo, kot bo zakon sprejet.
Tako ne bi želeli, da nastane med koncem leta 2000 in pa, jasno, sprejemom novega zakona pravna praznina, zato je ta predlagana sprememba nujno potrebna. Se pa medtem pripravlja tudi dolgoročni državni plan in bo potem tudi vsebinsko in postopkovno jasno že prilagojen verjetno tudi novi zakonodaji, ko bo v fazi sprejemanja. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Replika, kolega Presečnik, nato kolega Kopač.
JAKOB PRESEČNIK: Torej osebno ocenjujem, da niti slučajno ni nobene možnosti, da bi vlada do konca letošnjega leta, ne ta, ne prejšnja, ne naslednja, predložila vse zakone, ki so potrebni, zato je takšno govorjenje po mojem brez smisla. Vlada naj dela intenzivno, da bo v naslednjih letih enkrat prišla z ustrezno zakonodajo v državni zbor. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. No, nisem vedel, kaj bo povedal Jakob Presečnik. Sem pa hotel takrat potem raje vprašati, zakaj vlada potem ni predlagala, ne prehodno obdobje brez konca, ampak 31.12.2001, na primer. Morda je delno na to odgovoril Jakob Presečnik. Vsekakor pa sem pričakoval bolj določen odgovor vlade.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Razprava je s tem zaključena. Ker ni vložen k nobenemu členu amandma, bomo glasovali o vseh členih skupaj. Ugotavljamo prisotnost! Glasovali bomo o sklepu, da bomo glasovali o vseh členih skupaj. Prosim za prisotnost. (47 prisotnih.)
Glasujmo o predlaganem sklepu.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Sklep je sprejet.
Na glasovanje dajem vse člene skupaj. Ugotavljamo prisotnost! Glasovali bomo o vseh členih skupaj. Prosim za prisotnost, kolega Kontič. (43 prisotnih.) Ponovno ugotavljamo prisotnost! Prosim. Kolega Kopač, prisotnost. (47 prisotnih.)
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Sprejeti so.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Razprave ni. Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotavljamo prisotnost! (47 prisotnih.)
Glasujmo o naslovu zakona.
Kdo je za? (40 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Naslov zakona smo sprejeli.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da k predlogu zakona v drugi obravnavi niso bili sprejeti nobeni amandmaji. Sprašujem pa, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) Razpravo zaključujem. Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotavljamo prisotnost! (51 prisotnih.) Glasujmo o predlogu zakona v celoti.
Kdo je za? (50 poslancev.) Kdo je proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je zakon sprejet.
Točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo k naslednji točki, to je k 16. TOČKI DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBI ZAKONA O DAVČNI SLUŽBI - hitri postopek. Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila Vlada Republike Slovenije. Ali želi besedo predstavnik vlade? (Ne želi.)
Med nami je samo predstavnik resorja, ki ne pokriva to področje. Saj bo takoj prišla. Imamo že pisno prijavo k tej točki. Prihajajo predstavniki vlade. Sedaj je prišel predstavnik državnega zbora. Pred tem sprašujem, ali želi besedo predstavnik odbora za finance, ki je matično delovno telo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Odbor je predlog zakona podprl. Je čisto kratek, ima en člen. Predvideva pa, da se prehodno obdobje, v katerem imajo uslužbenci agencij za plačilni promet možnost se avtomatično prezaposliti v davčno službo, podaljšuje iz 31. 12. letos na 31. 12. prihodnje leto. Na odboru je bila razprava v zvezi s tem samo ta, da smo vprašali predstavnico vlade, ali meni, da je to zadosti dolg rok za preoblikovanje agencije za plačilni promet oziroma za dokončen prehod teh zaposlenih, ki pač imajo namen iti v davčno službo. Zatrdila je, da je temu tako.
Res pa je, to pa sedaj ne morem več reči v imenu odbora, da smo naknadno za tem dobili v parlament predlog zakona o plačilnem prometu v drugi obravnavi, ki pa vseeno predvideva nekoliko daljše roke. Zato se mi zdi, da bi bilo dobro, če bi nam predstavnik vlade povedal, kakšna je sedaj skladnost prehodnega obdobja o predlaganem zakonu in glede na predlog zakona o plačilnem prometu v drugi obravnavi, kot ga je predlagala vlada pred kratkim.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kopač. Predno bomo prešli na odločanje, bomo omogočili, da predstavnik vlade odgovori na to vprašanje. Obveščen sem, da so v bližini. Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Ali želi kdo od poslank in poslancev besedo? (Ne želi.)
Prekinjam to točko dnevnega reda in prehajamo na točko, ki jo je že prej predlagal kolega Jagodnik.
Prehajamo na 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKIH ŽELEZNIC, DELNIŠKA DRUŽBA, IZ NASLOVA POSOJIL, NAJETIH ZA FINANCIRANJE, GRADNJE ŽELEZNIŠKE PROGE V SMERI PUCONCI - HODOŠ - DRŽAVNA MEJA - hitri postopek. Pred seboj imam poslovnik in določbe 69. člena. Ta govori: državni zbor lahko na predlog predsedujočega ali na zahtevo kakšnega poslanca odloči, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, lahko pa mu omeji tudi trajanje govora, vendar ne na manj kot 5 minut. Odločitev o omejitvi razprave sprejme državni zbor pred začetkom razprave. Sam bom kot predsedujoči izkoristil to poslovniško določbo in dal na glasovanje predlog, da govornik o istem vprašanju lahko govori le enkrat. Omejitev trajanja razprave pa je vsekakor ne manj kot torej 5 minut.
Ta svoj proceduralni predlog dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Prej ste zaploskali predlogu, ki je bil dan. (45 prisotnih + 1 je 46.) Glasujemo o omenjenem predlaganem proceduralnem predlogu.
Kdo je za? (40 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog sprejet.
Besedo dajem predstavniku vlade dr. Hanželu, državnemu sekretarju.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Dovolite mi, da povsem na kratko povem, kaj in kako je bilo do sedaj narejeno in zakaj je prišlo do predloga tega zakona, dopolnitve zakona po hitrem postopku.
Državni zbor je v letu 1998 sprejel zakon o poroštvu, po katerem so Slovenske železnice, ki jih je za to pooblastila vlada kot investitor, najele kredit za izgradnjo železniške povezave med Puconci in Hodošem ter državno mejo z Madžarsko, v znesku, kot ga določa zakon. To je nekaj več kot 13 milijard tolarjev. Vlada Republike Slovenije je z vlado Republike Madžarske o izgradnji te proge podpisala mednarodni sporazum, v sklopu katerega je sprejela določene obveznosti, obveznosti v rokovnem smislu, da bo dejansko proga dokončana do konca letošnjega leta oziroma, da bo stekel promet na tej progi nazadnje v prvem kvartalu naslednjega leta. Če ena ali druga stran ne bi uspela izpolniti teh obveznosti, je seveda dolžna pokrivati stroške v zvezi s to investicijo drugi strani. Projekt na slovenski in madžarski strani poteka v skladu s sprejetim časovnim potekom vseh aktivnosti pri gradbenih delih in bo dejansko na madžarski kot tudi na slovenski strani zaključen v roku, se pravi do konca letošnjega leta.
Pri sami gradnji se je pojavilo več dodatnih nepredvidenih del, ki so dokumentirana, prvič, tako s samo dokumentacijo institucij s področja geoloških raziskav, namreč, pri redosekih, pred tunelom, edinim tunelom na tej progi se je pojavilo veliko plazenje tal zaradi specifičnosti zemljin. To plazenje tal je sicer do neke mere bilo predvideno, ne pa v tako velikem obsegu, kot se je to dejansko pojavilo, zato je investitor naročil posebne študije in dodatne preglede, iz katerih je razvidno, da so pač na tem področju specifične okoliščine, ki povzročajo dejansko oteženo gradnjo. Zaradi tega plazenja tal je bilo seveda potrebno spremeniti načrte. To bo povzročilo in je povzročilo pri sami realizaciji povišanje stroškov. Ti stroški so opredeljeni v sklopu povečanja obsega in zahtevnosti gradbenih del.
Po drugi strani pa, glede na to, da je bila pogodba med investitorjem in izbranim izvajalcem, ki je seveda najel tudi podizvajalce, sklenjena v marcu lanskega leta, ko še ni bil uveljavljen davek na dodano vrednost, kot vemo, je bil uveljavljen z julijem lanskega leta, tako, da v sami pogodbi dajatve, ki jih določa DDV, to je v znesku 19% od investicijske vrednosti, niso bile zajete.
Tretji sklop problemov, ki se pojavlja, so pa dejansko dodatno obveznosti investitorja, ki so vezane še zlasti na komasacije in seveda razrešitev tudi nekaterih problemov, ki so se naknadno pojavili v zvezi z recimo izgradnjo nadomestnih vodnjakov, na primer. Ali izgradnjo dodatnih prehodov ceste čez železnice, s katerim je bil omogočen kmetom dostop do zemljišča in tako dalje. V celotnem znesku govorjeno po tekočih cenah se je vrednost zaradi dodatnih del povečala približno za 3 milijarde. Okvirno 2,7 milijarde predstavlja strošek davka na dodano vrednost, ki pa ni samo odštevek tistega prometnega davka, ki je bil sicer v pogodbi vključen, to je 3% do uveljavitve DDV-ja, ampak je dejansko nižji zaradi dajatev, ki se zmanjšujejo tudi izvajalcem v skladu z veljavno zakonodajo, za približno 1,4%. Izdelana je bila tudi posebna metodologija za izračun tega davka na dodano vrednost in jo uporabljajo tudi vsi ostali investitorji na področju prometne infrastrukture.
Vlada je dodatno ob tem, ko je predlagala dopolnitev tega zakona o poroštvu v obravnavo državnemu zboru, preverila tudi poslovanje investitorja v zvezi z izvedbo te investicije in dejansko ugotovila, da je investitor postopal v skladu z veljavno zakonodajo. Zato bi prosil, da dejansko upoštevate razloge, ki so bili navedeni in nimajo vzroka v kakršnemkoli namenu, da se rešuje izvajalca teh del. S sprejemom tega poroštvenega zakona bi omogočili pravočasno dokončanje tega progovnega odseka in tudi pokazali, da tako rečem, nek resen interes pri posodobitvi celotnega petega koridorja, ki poteka po našem ozemlju. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju dr. Hanželu. Predlog zakona je obravnaval odbor za infrastrukturo in okolje kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Kolega Presečnik.
JAKOB PRESEČNIK: Hvala lepa za besedo. Odbor je predlog tega zakona obravnaval na 20. izredni seji 12.9.2000. Po razpravi, ki je temeljila predvsem na utemeljenosti posameznih postavk, ki se povečujejo pri izgradnji te sicer nujne železniške povezave z Madžarsko, o čemer je državni sekretar predhodno že precej razpravljal, je odbor med samo razpravo sejo prekinil in sprejel proceduralni sklep, s katerim je zadolžil predstavnike vlade, da članom odbora dostavijo kopije posameznih dokumentov, ki potrjujejo upravičenost teh podražitev, predvsem glede DDV-ja in dodatnih del.
Kot je bilo že rečeno, je vlada Republike Slovenije ob obravnavi predloga zakona o spremembah in dopolnitvah poroštvenega zakona med drugim naložila ministrstvu za finance, da preveri utemeljenost podražitve vrednosti investicije, s katero ministrstvo za promet in zveze utemeljuje potrebo po dodatnih sredstvih. Proračunska inšpekcija naloge še ni zaključila, vsaj zapisnika še ni, kot nam je bilo pojasnjeno, medtem ko ministrstvo za promet in zveze napake v celotnem procesu izvajanja tega javnega naročila ni našlo.
V nadaljevanju razprave so člani odbora tudi menili, da bi moral investitor v izogib dvomom poskrbeti vsaj za to, da bi zapadle obveznosti iz teh dodatnih sredstev poravnali neposredno izvajalcem, ker vemo, da ni izvajalec samo ta glavni izvajalec, pač pa so tudi drugi izvajalci, ne pa posredno, prek glavnega izvajalca.
Odbor je pripravil tudi amandma za nov 1.a člen, ki je na tretji strani poročila tudi zapisan, in na koncu sprejel sklep, da predlaga državnemu zboru, da predlog zakona sprejme, skupaj z amandmajem odbora. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Presečnik. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Želite besedo predstavniki poslanskih skupin? (Ne želite.) Prehajamo na razpravo poslank in poslancev (petminutne razprave). Za razpravo je sicer tudi pismeno prijavljen, pa vendar petminutna razprava, mag. Janez Kopač, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Ne zdi se mi sicer preveč korektno, da ste dali na glasovanje predlog sklepa, po katerem se omeji razprava. Verjetno mnogi ne veste, da ste ta sklep sprejeli zaradi mojega nasprotovanja tovrstnemu posegu v sistem javnih financ, kakršnega si je privoščila vlada s tem zakonom. Seveda bom izkoristil to svojo 5-minutno razpravo, tudi replike in obrazložitev glasu zato, da vam bom razložil, kakšen precédens se dogaja s tem zakonom. Ta zakon pomeni dvoje. Pomeni zakon o sanaciji podjetja SCT d.d. in pomeni rebalans državnega proračuna za leto 2000. Seveda ni predlagan kot rebalans po rednem postopku, ampak je predlagan na način, da se namesto proračuna za potrebe proračuna zadolži podjetje Slovenske železnice, delniška družba, da oni to potem plačajo. Iz proračuna se pa to vrne šele prihodnje leto. Če bi imeli dvoletni proračun, na primer, bi to bil čisto običajni dodatni proračunski primanjkljaj. Po vsebini to je, po formi pa ni. Take vrste "by-passa", proračunskega "by-passa" si nikoli do zdaj ta država ni privoščila. Po mojem mnenju pomeni poseg v integralnost javnih financ, lahko bi bil celo ustavno sporen, ker ustava pravi, da morajo vsi prihodki in odhodki za financiranje javne porabe biti izkazani v proračunu. Ta konkretno ni oziroma ne bo. Pomeni pa seveda dodatno obveznost proračuna. V mednarodni statistiki se bo to priznalo kot dodaten finančni primanjkljaj letošnjega državnega proračuna v višini približno 0,15 odstotka bruto domačega proizvoda in to je enostavno treba prišteti.
Sprašujem vlado, zakaj niso zraven predlagali še enega člena, s katerim bi enostavno rekli, da se v računu financiranja državnega proračuna za leto 2000 znesek proračunskega primanjkljaja poveča za 6 milijard 200. To bi bilo mnogo bolj korektno, kot pa da predlagate to, kar ste predlagali.
Drugo, če pogledamo po strukturi, kaj zakon prinaša. 6 milijard 200 dodatnega zadolževanja zaradi treh vzrokov. Prvi vzrok je težak nekaj čez 2 milijardi in naj bi ga predstavljalo neplaniranje potrebnih izdatkov v proračunu za letošnje leto. Ministrstvo za promet in zveze enostavno v predlogu proračuna ni predlagalo zadostne številke za obveznosti Republike Slovenije iz tega naslova. Zdaj pa trdi, da je denarja pač zmanjkalo in je prišlo v parlament po dodaten denar. Prav, vendar bi moralo priti v obliki rebalansa. Če pa ne pride v obliki rebalansa, bi pa seveda do tega morali priti s prerazporeditvami na podlagi varčevalnih ukrepov, ki pa jih vlada seveda ni sprejela.
Drugi vzrok za ta znesek, ki je težak približno milijardo 350 milijonov tolarjev, so dodatna dela zaradi nepredvidenih razmer na gradbišču. To je tipična zgodba, ki jo mnogi poznate iz razprav v zvezi z gradnjo avtocest in problematiko Dars-a, ki smo jo obravnavali ure in dneve in tedne dolgo v tem parlamentu. Prav zanimivo je, kako so se ob tem predlogu zakona, ki je po vsebini identičen takratni problematiki, torej problematiki pri napačnem planiranju zneskov za gradnjo avtocest, kako so se razpravljavci od takrat pri tem zakonu popolnoma potuhnili, ker so pač nenadoma prestopili v vladno koalicijo.
Tretji vzrok za podražitev pa naj bi bil znesek davka na dodano vrednost, ki naj ne bi bil vkalkuliran v predračunsko vrednost. Pogodba med Slovenskimi železnicami po nalogu vlade, lahko rečemo med Republiko Slovenijo in podjetjem SCT, je bila sklenjena 1. marca 1999. Zakon o davku na dodano vrednost je bil sprejet decembra 1998. Skratka, 1. marca 1999 so vsi vedeli, da bo 1.7. stopil v veljavo zakon o davku na dodano vrednost. Bil je že objavljen v Uradnem listu in so ga vsi tudi poznali. Ta pogodba celo predvideva, da vse davke plača SCT in ne Slovenske železnice v imenu Republike Slovenije. Potem pa je vlada pri utemeljevanju, zakaj potrebuje dodatno zadolžitev, rekla: "Saj je tudi Dars pri odnosih z gradbenimi podjetji upošteval povečanje iz naslova davka na dodano vrednost, ki je 19%, prej je bil pa prometni davek 3%. In to smo naredili" pravijo nadalje, "na podlagi metodologije, ki jo je pripravilo ministrstvo za finance."
Kaj so v resnici naredili? Metodologija je bila narejena za gradnjo... Aha, mi je čas že potekel. Zdaj sem sredi razprave in težko razložim do konca, ker gre za cel kompleks. Ker sem pač zavezan času, bom samo to rekel. Metodologija je narejena za čisto druge potrebe. Vlada je na podlagi tega v tem konkretnem primeru utemeljevala, da SCT-ju pripada 14,5 -odstotni pribitek na pogodbeno ceno zaradi DDV-ja, medtem ko je pa Dars svojim izvajalcem priznal 4,5 - odstotni pribitek davka na dodano vrednost. Zato se je seveda smiselno vprašati, kam gre razlika med 4,5 in 14,5, kar znaša dobro milijardo tolarjev. Toliko v okviru petminutnega nastopa. Bom pa seveda poskušal svoja stališča pojasnjevati še naknadno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. K besedi se je prijavil še kolega Malovrh.
JURIJ MALOVRH: Hvala lepa za besedo. Jaz bom ta zakon podprl, in sicer iz naslednjih razlogov. Državni zbor se je odločil v svojem nacionalnem programu tudi za gradnjo te proge, povezavo Slovenije z Madžarsko. Tudi v teh mednarodnih dogovorih, ki so bili tako za peti kot deseti koridor, smo mi te zadeve zapisali. To je eno.
Drugo, kar je že prej državni sekretar povedal, mi takrat nismo upoštevali davka na dodano vrednost in pa tudi za pridobivanje sredstev smo sprejeli po mojem razmišljanju, malce čuden sklep, da železnica odproda objekte, ki za njo niso potrebni. Vendar, če namenski objekti niso potrebni za železnico, kako bodo šele prodajni oziroma kako bo vlada na ta račun dobila denar.
Vsa infrastruktura je v lasti države in vlada je samo pooblastila Slovenske železnice, da v imenu in za račun države kot investitor zgradi to progo Puconci - Hodoš. In najhujše kar je, je to, da mi teh mednarodnih obveznosti, za katere smo se obvezali, ne bomo držali, kar je neke vrste škandal tudi v tem smislu. Lahko rečem, da bo železnica udarjena predvsem zaradi izgube tovora. Vsak dan, ko zamujamo z izgradnjo te železniške proge, tovor gre preko Avstrije in Italije ali pa preko Hrvaške pa na luko Reko. Tako ne slabimo samo slovenskih železnic, slabimo mednarodni tranzitni promet tako iz Češke, Madžarske preko Slovenije za luko Koper in seveda za Italijo, in pa, kar je najvažnejše, na ta način mi prodajamo na eni strani delovno silo, na drugi strani energijo. To je celotni devizni priliv za Slovenske železnice in seveda posredno tudi za državo Slovenijo.
Ocenjujem, da je to potrebno narediti. Če ne bomo naredili tega danes, če ne bomo naredili v tem sklicu, bo potrebno takoj v drugem sklicu to isto zadevo potegniti. Pogodbe so eno, razmišljanje je drugo in seveda najhujše, pa kar se lahko pripeti, je ta škoda, neposredna škoda za Slovenske železnice, neposredna škoda v izgubi finančnega priliva in pa seveda škoda v ugledu države Slovenije, ki se na ta način ne bi držala pogodbenih obveznosti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Malovrh. Besedo ima kolega Jagodnik, prosim.
JOŽE JAGODNIK: Hvala lepa za besedo. Zelo na kratko. Projekt je državni in projekt je mednarodno usklajen. Projekt se izvaja, torej je v teku in je tik pred koncem.
Izguba je nastala in ni pri prvem projektu nastala ali takšna ali pa tovrstna izguba. Odbor za infrastrukturo je skozi redno proceduro po mojem korektno pregledal celo zadevo in o njej tudi odločal in tedaj se niso pojavila ta vprašanja. Vsaj jaz ne vem zanje. Danes niso bila predstavljena, niti v poročilu niso na ta način predstavljena. Gospod Kopač naj ne bo nervozen, če mu nekdo oporeka. Jaz pripominjam oziroma se sprašujem, zakaj je gospod Kopač, in to je deloma replika vam - niste poskušali z amandmaji popravljati spremembe omenjenega predloga zakona in je potemtakem to vaše jadikovanje odveč. Najti je treba način, kako zaključiti to investicijo. Sam bom na vsak način glasoval zanjo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replik nismo omejili. Replika, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Prvič, ta vprašanja sem seveda izpostavljal na odboru za infrastrukturo in okolje. Drugič, amandmajev nimam kaj vlagati, ker zakonu nasprotujem v celoti. Rad pa bi povedal, da projekt seveda teče, obveznost Republike Slovenije obstaja, vendar ta projekt je bil pri sestavljanju proračuna in pri izvajanju proračuna predvidljiv. Zato je nekorektno od vlade, da prihaja sem s predlogom za dodaten proračunski primanjkljaj za ta namen. Ta denar, z izjemo tiste milijarde 350, ki izhajajo iz dodatnih del, je bil predvidljiv na dan sprejemanja državnega proračuna, pa tudi na dan 1.7. ali pa 1.8.
In še to bi rad rekel. Vlada nam poskuša podtakniti odgovornost in pravi, "če ne boste tega sprejeli, se bo gradnja ustavila". Če pogledate - vlada je sprejemala ta predlog zakona 10. avgusta in ga je poslala v parlament. Veste, da parlament avgusta ni zasedal oziroma vsaj takrat ne, in v obrazložitvi piše: "Če ne boste sprejeli zakona tako, da bi mi že dobili prvi denar," kar pomeni, da je treba še najti kreditodajalca pa skleniti pogodbo in tako naprej, ampak, skratka, "če ga ne boste sprejeli tako zgodaj, da bomo mi dobili denar do sredine avgusta," pet dni je bilo pa razlike med 10. avgustom in 15. avgustom, "potem se bo gradnja ustavila." No, danes je 14. september in se gradnja, seveda, ni ustavila in se tudi ne bo ustavila. To trdim. Ta denar je v ministrstvu za promet in zveze morda pri planiranju proračuna izpadel, vendar ministrstvo za promet in zveze ima samo zadosti pooblastil, da naredi ustrezne prerazporeditve, kajti vedelo je januarja, februarja in tudi 10. avgusta navsezadnje, da bo to moralo plačati. To je bila poanta tega, kar sem želel povedati, da.../Snemanje prekinjeno./ ... preden me je nekdo izklopil...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: To se je zgodilo pomotoma kolegu v zadnji vrsti, ki se opravičuje. Ste končali, kolega Kopač? Hvala lepa. Ali želi besedo državni sekretar? Prosim.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Mislim, da je zelo nekorektno govoriti, da tu rešujemo likvidnost, ali karkoli je že bilo rečeno, investitorja. Ne bi želel spominjati na zadeve, ki so že bile, recimo, obravnavane, sicer tudi v sklopu ministrstva za promet in zveze. Ampak to vsekakor ni primer, kjer bi se zadeve dražile za, ne vem, 25, 30 in 50% - ne bi navajal, katere stvari so to bile. Ni primerjave s tistimi zadevami in s temi tukaj. Vse poslanke in poslance bi povabil, da si dejansko to direktno na zemljišču poteka te proge pogledajo, kaj je bilo narejenega in zakaj je to toliko dražje. Ali so cene upravičene ali niso, smo že pred podpisom pogodbe zahtevali preveritev institucij v Sloveniji in izven. Se pravi, cene imamo korektne.
Drugo, prigovor je bil, da bi to lahko predvideli v sklopu proračuna. Smo predvideli, smo predvideli, povedali in opozarjali. Rečeno je bilo, vlada je dala to 15. oziroma 10. avgusta, 15. smo že tole itd., potrebovali bi denar. Če smem reči, mi smo imeli gradivo pripravljeno že aprila. In ne vem, če je treba pojasniti, zakaj ni bilo že prej obravnavano in že prej poslano na vlado.
Če pa je treba pojasniti, bom pa povedal. Gospod Anderlič, vi dobro veste, vlada v prehodu, nobena vlada v prehodu ni pripravljena obravnavati zadev večjega obsega. In to je pač zadeva večjega obsega bila. Tega še nobena vlada ni počela in tudi ta vlada tega ni naredila. Po nastopu sedanje vlade je seveda tudi trajalo, da smo dejansko prišli do razrešitve. Zakaj je prišlo do take razrešitve, moram povedati. Prišlo je zato, ker znotraj ministrstva za promet in zveze so prerazporeditve, ki so bile omenjene, zakonsko vezane. Mi imamo, recimo, znatna sredstva, kjer bi lahko karkoli prerazporejali, samo v sklopu sredstev za izgradnjo avtocest. Vse ostalo je v bistvu revščina. Zaradi tega je potrebno iti v spremembo zakona.
Mimo tega je ministrstvo za promet in zveze že v sklopu varčevalnih ukrepov, to sem tudi na odboru povedal, ampak mogoče je prav, da tukaj ponovim, namenilo 2 milijardi in 88 milijonov v sklopu teh varčevalnih ukrepov. O tem je gospod minister mag. Bergauer tudi obvestil državni zbor, ker je pač zaradi tega potrebno tudi določene zakonske stvari spremeniti. Ministrstvo za promet in zveze bi naj namenilo še nadaljnje 3 milijarde in pol v sklopu varčevalnih ukrepov, ki znašajo zdaj približno 16 milijard tolarjev. Se pravi, skupaj 5,5 milijarde. Nemogoče je najti še ta dodatna finančna znotraj ministrstva. Proceudralno bi ravno tako morali priti v državni zbor s predlogom sprememb pač veljavnih zakonov na področju, recimo, financiranja avtocest. Za ceste dobro veste, za ostalo cestno omrežje je vendarle bil nek dogovor, pa ne glede na dogovor, treba je tudi ostalo cestno omrežje ustrezno vzdrževati in usposabljati. In tam tudi nismo mogli vzeti. Torej to navajam samo kot korektno obrazložitev vsega tega.
Dejstvo je pa tudi, da dejansko stroški, ki so tukaj navedeni, ne predstavljajo v bistvu ne vem kakega povečanja investicijske vrednosti. Še to bi rekel, za davek na dodano vrednost. Mi smo poskušali ugotoviti pred uveljavitvijo davka, kolikšen bo ta davek, kolikšen procent bo dejansko znašal ta davek, vendar se to ni dalo, to se je šele eksperimentalno dalo ugotoviti ob izvajanju davka na dodano vrednost in ob spremljanju podatkov. Tako smo prišli do tega, do te metodologije in do tega obračunavanja, kot ga predlagamo tudi tukaj. Dejstvo je, da Dars obračunava davek po tej metodologiji.
Jaz bi, ne glede na to, prosil, da vendarle poskušate, kot ste zmeraj v bistvu počeli, trezno na to zadevo pogledati. Nenazadnje je Slovenija v bistvu v procesu priključevanja Evropski skupnosti.
Mi smo sprejeli v tem sklopu vrsto zadolžitev tudi na področju izgradnje transportne infrastrukture, ki smo jih doslej kljub problemom, vi sami dobro veste, da nikoli ni bilo dovolj denarja, kot bi ga potrebovali, če govorim tudi samo za področje prometne infrastrukture, vendarle, z vašo pomočjo je vendarle uspevalo, da smo vsaj kolikor toliko tudi področje železnic dejansko dograjevali, vzdrževali itn. Jaz bi prosil, dajte to razumeti in nekako tudi tukaj v tem sklopu ta predlog podpreti. Dejstvo je tudi, da dejansko ni bilo formalnih možnosti, da bi zagotovili sredstva, bodisi s prerazporeditvami, bodisi v sklopu proračuna, kjer smo mi sicer to predlagali, vendar se enostavno zaradi razpoložljivih finančnih sredstev teh potrebnih sredstev ni dalo uvrstiti v proračun za leto 2000. Kredit, ki ga predlagamo, da ga najamejo Slovenske železnice, je v sklopu poroštvene kvote za leto 2000. Za področje železnic je v proračunu za leto 2000 bilo predvidenih 30 milijonov tolarjev zadolževanja ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: ... milijard.
DR. SLAVKO HANŽEL: ... milijonov dolarjev, se opravičujem, to je približno 6 milijard. To ni bilo realizirano in se to zdaj v sklopu kvote, ki sem jo omenil, in znotraj ministrstva rešuje. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Trije kolegi ste se prijavili k repliki. Kolega Brenčič, Anderlič in Kopač. Prosim kolega Brenčič.
STANISLAV BRENČIČ: Hvala lepa, gospod predsednik. Najprej se opravičujem gospodu Kopaču, ker sem ga tako rekoč izključil, ko sem se prijavil za repliko, in sem istočasno tudi vključil tole aparaturo.
Repliciram pa kolegu Jagodniku. Zakon bom seveda podprl, ker mi je popolnoma jasno, kaj ta zakon pomeni za okolje, v katerem se ta proga gradi in za državo kot celoto.
Dejstvo pa je nekaj, da to ni izguba, kot je rekel kolega Jagodnik, ampak je gro tega utečena ali ustaljena poslovna taktika podjetja SCT, ki jo uporablja zelo, zelo uspešno pri projektih, katere izvaja, ob tem, da jih pridobi v javnem naročilu in se financirajo iz javnih financ in predvsem, ki se financirajo iz državnega proračuna.
V tem smislu ima kolega Kopač v mnogočem prav. Dejstvo pa je, da je situacija pri tem projektu takšna, da z vso odgovornostjo vem, da ima gospod Kopač skoraj v celoti prav, smo pa prisiljeni, vsaj jaz, ta zakon podpreti, da se ta projekt dokonča, ker ga država potrebuje. Skrajni čas pa je, da se pri projektih, ki se financirajo iz javnih financ, malo več naredi pri tem, ko se oddajajo naročila. Do sedaj je to podjetje še vsak komercialni popust, ki ga je dalo, da dobi naročilo, krepko uresničilo v postopkih izvajanja in še obogatilo najmanj z 10 ali 20% dodatnimi višinami sredstev. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Tone Anderlič.
ANTON ANDERLIČ: Najprej, meni je žal, da ste na začetku te točke sprejeli omejitev razprave, pa ne zaradi tega, ker bi si želel, da bi do onemoglosti razpravljali, ampak ker je to dvoličnost glede na tisto, kar smo v tem mandatu počeli, in je bilo toliko kritik in toliko vpitja ravno s strani tistih, ki so danes z veseljem podprli omejitev ali jo celo predlagali.
K repliki sem se javil predvsem zaradi tega, ker menim, da če se bo na tak način argumentirala potreba po sprejetju tega zakona, kot je to počel sedaj gospod Hanžel, potem obstaja velika nevarnost, da ta zakon podpore ne bo dobil. Kajti, argumentacija "to smo vedno počeli, to je pač nujno narediti, zato ker je..." - ne vem kaj, je pač napačna argumentacija. In če smo nekaj vedno počeli in če smo slabo počeli, in to, kar je tudi gospod Brenčič na nek način zdaj rekel, da se je verjetno neodgovorno na tak način, kot se je podpisala pogodba in tudi izbralo izvajalca - so se verjetno že takrat zavedali, da bo do podražitev prišlo, čeprav je nekaj nepredvidenih del tam kljub vsemu bilo, da je to pravzaprav, recimo, manira. In res obžalujem to, da gospod Hanžel leta in leta to počne in da se mu zdi to povsem samo po sebi umevno. Tega mora biti konec. Konec mora biti tega, gospod Hanžel, in morajo biti vnaprej predvideni stroški nekega projekta, ki se financira iz državnega denarja.
Mene resnično skomina, da bi bil proti temu zakonu ravno zaradi teh razlogov. Vem, da ni mogoče vključiti vsega: DDV-ja pa, seveda, da vse podražitve niso upravičene, pa tako naprej. Ampak ker smo v situaciji, da praktično nimamo izbire, da bi bila škoda, zopet z narodnogospodarskega vidika, večja, če tega projekta ne bi podprli, nas je vlada - prejšnja, sedanja, katerakoli ali pa obe skupaj - pripeljala v situacijo, da nekaj moramo sprejeti, je to slabo. In še enkrat pravim, lepo bi bilo od gospoda državnega sekretarja, da navaja konkretne razloge, utemeljuje zadeve, ne pa s tem, češ, ker smo to počeli in ker je to normalno, pač pričakujemo, da boste tudi zdaj to naredili. Seveda, takrat, recimo ob prehodu, pa vlada ni upala s tem priti. To so argumenti, ki nimajo, s takim zakonom, kot je ta, prav nobene zveze.
Kolega Kopač je dosti na široko na odboru in tudi že na zboru utemeljil nekatere stvari in bi bilo smiselno, da se ob zakonu sprejmejo določeni sklepi, določene usmeritve, kako pa vendarle se ne sme delati - ali oddajati - dela, ki se financirajo z javnimi sredstvi v bodoče. Ne glede na to, katera vlada bo, kako bo, ker gre za narodnogospodarski vidik. Če je kaj pomembno, je pomembno to, da se jasno pojasni tukaj, da ni šlo - ali pa, da ne gre za to, ker v javnosti je vtis, pa tudi med nami poslanci: češ obljubilo se je SCT-ju, tudi konkretna imena so se pojavljala, da se bo njihov dolg saniral skozi ta del. To je javna tajna, to so stvari, ki takorekoč krožijo vsak dan v tem parlamentu in v javnosti. Seveda nisem za to, da bi nekaj sprejemal zato, da bi nekje nekaj pokrival kar tako. In seveda tudi nisem za to, da bi neki zakon sprejeli zato, ker smo tako vedno počeli, smo pač nekaj dodali zraven, če je zmanjkalo. To je neodgovorno.
Seveda, kako bo na koncu glasovanje, je drugo vprašanje, ampak glede na to, da smo v tako situacijo prišli, kakšne posebne dileme najbrž ni.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Anderlič. Replika, Janez Kopač, za njim Andrej Gerenčer, Jagodnik, Jerovšek.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poglejte, upam, da bom v času te replike uspel razložiti, v čem je spornost 2 milijard 700 za davek na dodano vrednost znotraj kvote 6 milijard 200. Ali lahko za trenutek poslušate? Ministrstvo za promet in zveze oziroma vlada so enostavno pristali na zahtevo SCT-ja, da se doplača 2 milijardi 768 milijonov tolarjev, kot naj bi znašala neka razlika med prejšnjim prometnim davkom in zdajšnjim davkom na dodano vrednost.
Minister Bergauer in dr. Hanžel, državni sekretar, sta na odboru za infrastrukturo to utemeljevala z obstojem neke metodologije ministrstva za finance, ki jo uporablja tudi Dars. Ampak, v čem je bistvena razlika? Dars je s svojimi izvajalci, s tistimi izvajalci, ki delajo za njega, sklenil aneks k pogodbi. Mi pa imamo tukaj pogodbo s 1.3.1999 med železnicami in SCT-jem, sklenjeno po nalogu vlade. In ta pogodba nima aneksa. Teh 2 milijarde 786 je enostavno dano kot dodatno darilo, nima aneksa k pogodbi. Niti ni bilo poskusa, da bi se ta aneks sklenil. V tem je razlika med Darsom in ministrstvom za promet in zveze v primeru te železnice.
No in naprej. O aneksu k pogodbi se je pa seveda treba pogajati in pogajalsko izhodišče vlade bi lahko bilo to, da se je v povprečju v panogi DDV glede na prejšnji 3% prometni davek za gradbene storitve povišal za 4 in pol odstotne točke. To je javen podatek. Vi pa ste pristali na 15 odstotnih točk povišanja. Zato vam pravim, da je razlika med 4 in pol in 15 - odstotnimi točkami povišanja, kar znese nekaj čez milijardo tolarjev, enostavno darilo, za katerega se niste nič pogajali, ali bi ga dali ali ga ne bi dali, ampak ste ga enostavno prepoznali kot svojo obveznost. Pri tem ste se sklicevali na odboru za infrastrukturo, da vam je tako ali tako ministrstvo za finance oziroma proračunska inšpekcija dala neko tolmačenje, da davek Slovenske železnice morajo plačati - davek na dodano vrednost. To drži ali pa ne drži, kajti na eni strani - pri tem ste pa kontradiktorni. Oni so rekli: država kot končni potrošnik mora plačati davek na dodano vrednost, ampak v tem primeru ni država končni potrošnik. Formalno so Slovenske železnice. Če so Slovenske železnice, potem ima pa seveda davek na dodano vrednost čisto drug značaj. 2 milijardi 768 milijonov tolarjev, ki jih boste sedaj dali Slovenskim železnicam za to, da bi one plačale davek na dodano vrednost, so izstopni davek za Slovenske železnice. S tem je podjetje Slovenske železnice mimo tega, da SCT že tako dobi preveč iz tega naslova, po mojem mnenju, dobile dolgoročni kredit, res dolgoročni, v znesku 2 milijardi 768 milijonov tolarjev, ki jim ga verjetno nekaj let - neobrestovan seveda, zato ker oni poračunavajo vstopni in izstopni davek in bodo sedaj tukaj nenadoma imeli toliko preplačila. To je pa vzporedni učinek tega zakona. Ne samo, da je to zakon o sanaciji podjetja SCT d. d. pa zakon o rebalansu proračuna za leto 2000, je tudi zakon o dolgoročnem brezobrestnem kreditu podjetju Slovenske železnice d. d.
In pred seboj imam sklep vlade Republike Slovenije z dne 10. avgusta - to je Bajukova vlada, da ne bo pomote - tukaj piše: ministrstvo za finance do obravnave predloga zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o poroštvu Republike Slovenije za obveznosti Slovenskih železnic d. d. iz naslova posojil, najetih za financiranje gradnje železniške proge v smeri Puconci - Hodoš - državna meja v državnem zboru - obravnava je danes - preveri utemeljenost podražitve vrednosti investicije za železniško progo Puconci - Hodoš - državna meja iz naslova učinka davka na dodano vrednost in drugih naslovov, s katerimi ministrstvo za promet in zveze utemeljuje potrebo po doda .../Izključen mikrofon./...
Prebral sem vam sklep vlade, ker me je nekdo izkopil. Ne vem, na katerem mestu, tudi ne vem, če ga ima smisel ponavljati še enkrat. Ampak, dejstvo je, da je vlada zadolžila ministrstvo za finance, da do današnje obravnave v državnem zboru preveri utemeljitev, podražitev iz vseh naslovov, ki jih tu navaja ministrstvo za promet in zveze.
Zdaj pa me zanima, dr. Hanžel, ker imate slučajno repliko kot naslednji, pa prosim, povejte, kje je ta utemeljitev oziroma kdaj nam je bilo to dostavljeno. Meni ni znano.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega, državni sekretar Hanžel se je prijavil za gospodom Gerenčerjem. Saj so vse replike, veste, kolegi.
ANDREJ GERENČER: Hvala za besedo, gospod predsednik. Najprej bi rad repliciral na neko tezo, da gre samo za pridobitev okolja za to železnico. Jaz bi dodal, da gre za narodnogospodarski vidik pridobitve in da bo Prekmurje plačalo velik ceh te izgradnje. Prvotno je bila proga Murska Sobota -Monošter, pred desetimi leti. Zaradi rentabilnosti tega projekta se je prišlo Puconci - Hodoš in madžarska meja. In vse težave in hude zgodbe, ki so, Murska Sobota sama podoživljala. Gre za izgradnjo podhodov, ker gre za križanje državne ceste z mednarodno železniško progo in je vprašanje, kako bomo to skupaj rešili. Torej, ne gre samo za pridobitev v Prekmurju, ampak gre za pridobitev Slovenije, predvsem pa Luke Koper, ki se bo napajala s tovorom iz tega dela Evrope.
Težko bi ugovarjal gospodu Kopaču in tem njegovim razmišljanjem. Predvsem, če ima v mislih te zgodbe, ki se pletejo okoli SCT-ja. Vendar, mislim, da moramo ta zakon sprejeti, ker gre za meddržavni sporazum in v kolikor bo na naši strani prišlo do zastoja v izvajanju te proge, bomo plačali tudi Madžarom določeno škodo, ki bi iz tega nastala. Torej, smo pred dejstvom, da ga moramo podpreti, vendar je prav, kot je že nekdo predlagal, da se tudi z nekim sklepom državni zbor opozori, da je konec takega dela, da bi z nekaj investicijami, podpirali, bi rekel v narekovajih, "neke črne posle" nekaterim podjetjem. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega podpredsednik. Besedo ima državni sekretar, nato replika, kolega Jagodnik.
DR. SLAVKO HANŽEL: Hvala lepa. Spoštovani! Torej, narobe sem bil razumljen, sem pa dovolj jasno povedal, da mi podobnih stvari nismo počeli. Rečeno je bilo, da če sem že počel, ni prav, da bi počel. Jaz nisem nikoli, razen konkretno na osnovi študija upravičenosti projektne dokumentacije preverjenih cen in tako dalje, predlagal povišanja stroškov pri nobenem projektu. Pri nobene projektu! Nisem, sedaj ne počnem in ne bom v prihodnje. Tako, da prosim to, če mislite, da je kaj takega, mi boste pač, prosim, dokazali. Mislim, da sem navedel objektivne razloge in poudaril bi rad, da dejansko vlade po osamosvojitvi podpirajo - zdaj, ker govorim o železnicah - tudi primeren našim ekonomskim možnostim - razvoj železnic. Dejstvo je, da smo se pri nekaterih projektih, kar je tudi normalno, nekoliko zakalkulirali, če smem tako reči; dejstvo je tudi, da bo treba v celoti pogledati, kako je z izvajanjem izgradnje novogradnje na področju infrastrukture, vendar je treba tudi upoštevati, da je to pravzaprav v teku že nekih šest, skoraj sedem let, če še malo priprav zraven upoštevamo, in normalno, da so se v tem kontekstu razmere tudi spremenile.
Povedal bi še to, obstaja zelo preprosta rešitev, kar se tiče teh podražitev in vsega drugega. Recimo, na Irskem imajo zakonsko določeno, da se potem, ko je izbran najugodnejši ponudnik, cena fiksira - se pravi, to je fiksni strošek in se ga ne da preseči, ne glede na okolje, razmere, več dela in tako dalje, kot se pač pojavlja. V tem smislu bi bila možna tudi rešitev in bi se rešili torej tudi tega, da bi ponudniki dajali ponudbe, ki so včasih mogoče res tako naravnane, kot pač lahko slišimo tukaj.
To, kar je gospod Kopač prosil - pismenega poročila o pregledu na Slovenskih železnicah žal še ni, ali pa morebiti je, mogoče bo gospod Igor Umek lahko kaj o tem povedal. Inšpektor je bil na Slovenskih železnicah, opravil je svoje delo, in po informacijah, ki smo jih dobili, ni zasledil nobenih nepravilnosti pri izvajanju tega projekta. Seveda, to sem tudi povedal na odboru za infrastrukturo.
Poleg tega sem tudi povedal, da bomo zapisnik dobili, in smo se tudi trudili, da bi ga dobili, vendar je bil zaključek tak, da bi se morala o celotni zadevi pogovoriti ministra; ministra se enostavno nista mogla pogovoriti, zato ker je pač minister Bergauer imel dolge pogovore s predstavniki prevoznikov v cestnem tovornem prometu, kjer, veste, da smo tudi v velikih težavah. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala državnemu sekretarju. Replika, Jožef Jagodnik, nato Jožef Jerovšek.
JOŽEF JAGODNIK: Samo dva stavka. Če uspe državo katerokoli podjetje - v tem primeru je omenjen SCT - držati tako na kratko, da si pridobiva posel na načine, kot si ga pač pridobiva, in potem draži investicije za 50 in več odstotkov, je seveda to poraz države, s tem se strinjam. Ne me razumeti, da s tem, ko glasujem za zakon, glasujem za to podjetje. Nikakor ne, pač pa je to stvar zakona o javnih naročilih in doslednega izvajanja tega zakona. Spomnimo se, da v primeru Trojan gre za diametralno nasprotno sliko, in še in še bi lahko naštevali, vendar takrat nismo imeli tako žolčnih debat o javnih financah, o vplivih in o rebalansih proračuna in tako naprej. To se mi zdi, seveda, tudi po svoje zelo zanimivo. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Kolega Jerovšek Jožef je prej vprašal, kdaj pride na vrsto, in sem mu rekel, kmalu. Ali želi še kdo razpravljati? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. Predlog zakona ima dva člena. V razpravo dajem 1. člen. 5-minutna razprava, kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Poglejte, k temu 1. členu - poleg vsega, kar je itak sporno v njem - je dal amandma še odbor za infrastrukturo in okolje in predvidel, sicer res na predlog sekretariata za zakonodajo, da je država neke vrste solidarni dolžnik. Piše kot porok in plačnik. To je bilo ponujeno kot alternativa k spremembi 34. člena zakona o železniškem prometu, vendar jaz mislim, da je taka rešitev - čeprav ji na samem odboru nisem ugovarjal na glas - se mi zdi nesprejemljiva.
Bom povedal, zakaj. Namreč, Republika Slovenija je pri financiranju konkretne javne infrastrukture ali investitor ali pa garant in je od veljavnosti 147. člena ustave naprej. To je ta, ki govori o tem, da mora vsako poroštvo biti dano z zakonom oziroma da je samo na podlagi zakona lahko izdano poroštvo; od takrat naprej je Republika Slovenija pri vseh upnikih vedno zahtevala, da dokažejo, da so k plačilu najprej pozvali dolžnika - dolžnik so v tem primeru Slovenske železnice - in pa, da dolžnik svoje obveznosti ni izvršil. Skratka, šlo je za subsidiarna poroštva. Solidarno poroštvo, tako kot je predlagano v amandmaju odbora za infrastrukturo, pa pomeni precej težjo obveznost za proračun države. Ta dikcija ne uresničuje določil zakona o železniškem prometu, po katerem naj bi Republika Slovenija posojila, odobrena v okviru dosedanjega zakona o poroštvu, prevzela kot dolžnica. Status države kot dolžnice je v vsakem primeru treba urediti posebej, in to z dopolnilom zakona o železniškem prometu ali pa s celo nekim posebnim zakonom. Vlada je v resnici, moram to reči, to predlagala, vendar je sekretariat za zakonodajo rekel, predlagal drugačno rešitev in predstavnik vlade je potem napovedal umik predloga zakona.
In kaj bi se namreč zgodilo. V okviru istega zakona, ker govorimo o zakonu o spremembi in dopolnitvi zakona že obstoječega, bi zdaj eni upniki dobili privilegiran položaj, ker bi bila država solidarni dolžnik, v primerjavi s tistimi, ki so bili upniki do 31.12. lanskega leta. No, in poleg tega bi sprejem te dikcije "in plačnik", ki pomeni solidarno jamstvo, predstavljal presedan za Republiko Slovenijo, in to bi, po mojem poznavanju problematike, škodilo kreditnemu ugledu države.
Zdi se mi pomembno tudi reči, da vsi upniki v tujini vedno želijo od države, da je solidarni dolžnik, in je Republika Slovenija vsa leta do zdaj temu uspešno nasprotovala. To bi, skratka, bil presedan, ki se mi zdi, da bi ogrozil... /Nemir v dvorani./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim za mir v dvorani, kolegice in kolegi!
MAG. JANEZ KOPAČ: Morda se večini poslancev in poslank ta problematika ne zdi pomembna, saj gre tudi za strokovno precej zapleteno temo. V resnici se mi zdi, da je to nek tak presedan, ki postavlja Republiko Slovenijo kot kreditojemalko na zunanjih finančnih trgih v povsem drug položaj, da bi ga kazalo posebej razmisliti.
Menim, da amandma sekretariata ni sprejemljiv. Če že, bi bilo treba v njem črtati besedice "kot porok in plačnik". Če vse to črtamo, v resnici postane amandma skorajda nepotreben. Vztrajam pri tem oziroma se mi zdi pomembno poudariti, da bi država v interesu vseh morala vztrajati pri tem, da se relacija med Slovenskimi železnicami in državo uredi s spremembo 34. člena zakona o železniškem prometu, tako kot je vlada že predlagala, ali pa s posebnim zakonom. Zato bom temu amandmaju nasprotoval. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Sedaj je v razpravi 1. člen, amandma za novi 1.a člen bo v razpravi takoj zatem, ko se odločimo o 1. členu. Lahko gre za povezanost, vendar je zdaj v razpravi 1. člen, ki ni amandmiran. "Za 1. členom se doda novi 1.a člen." Vsebinsko je povezano, po poslovniku bomo pa ločeno glasovali.
Zaključujem razpravo o 1. členu in ga dajem na glasovanje (to je 1. člen, ki je vsebina zakona). Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (43 poslancev.) Je kdo proti? (3 poslanci.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
Prehajamo k amandmaju za novi 1.a člen. Predlagatelj je odbor. Glasi se: Besedilo 4. člena veljavnega zakona se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: 'Republika Slovenija bo po tem zakonu prevzetja obveznosti poravnavala kot porok in plačnik." O tej vsebini je kolega Kopač pravkar razpravljal. Želi predstavnik sekretariata besedo? Prosim. Gospa Ogrinčeva.
HELENA OGRINC: Hvala lepa, gospod predsednik. Glede na opozorila, da predlagani amandma ni ustrezen, moram povedati sledeče. Glede na predloge zakonov, ki so bili posredovani s tem v zvezi državnemu zboru in za katere sekretariat lahko ugotovi, da dejansko niso bili logični in ne konsistentni, je sekretariat iskal rešitev ob osnovnem zakonu o poroštvu in seveda predlaganem zakonu o spremembi tega zakona.
Namreč, za kaj tukaj gre? V 4. členu osnovnega zakona je določeno takole: da bo Republika Slovenija v primeru, ko javno podjetje Slovenske železnice ne bo poravnalo svojih dospelih obveznosti o posojilnih pogodbah, na poziv upnika poravnala te obveznosti namesto Slovenskih železnic. Torej, namesto glavnega dolžnika. Pri tem je pa treba upoštevati sledeče, da je država s sprejetjem zakona o železniškem prometu postala lastnica celotne železniške infrastrukture. In sekretariat pri tem ni videl logike, da ostaja še vedno po tem zakonu javno podjetje glavni dolžnik, ker javno podjetje Slovenske železnice, seveda, nima nikakršnih sredstev za to. In v tem prehodnem obdobju, ko država še niti ni sklenila pogodbe o prevzemu dolga za tiste obveznosti, ki jih je z zakonom sicer prevzela, v tem času sekretariat ne vidi nobene spornosti. Kljub temu, glede na navedeno, kar je sicer bilo rečeno pred tem, da bi lahko šli v spremembo tega 4. člena, kajti tak, kot je, je po naši oceni konzumiran.
S spremembo tega člena pa vstopa v poroštveno razmerje država kot porok in seveda tudi kot prvi plačnik. Ker logično ni, da še vedno ostajajo Slovenske železnice, kot sem prej rekla, kot glavni dolžnik v tem razmerju - ker nimajo sredstev. In iz teh razlogov je sekretariat ocenjeval, da bi bila možna nekakšna premostitev te situacije, dokler ne bo pogodba med državo in Slovenskimi železnicami sklenjena, ko bo država te obveznosti po 4. členu zakona o poroštvu prevzela, upoštevaje seveda 34. člen zakona o železniškem prometu in pa seveda vstopila v nova razmerja, ki bodo od uveljavitve spremembe tega zakona nastala. Ker člen, tak kot je, 4. je konzumiran po naši oceni. Hvala. Če sem bila dovolj jasna.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Hvala gospa Ogrinčeva. Replika kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: ... (Ni vključen mikrofon./ ... Hvala. Tu se zdajle igramo z eno zelo nevarno materijo, dolgoročno nevarno. In mislim, da stvari niso tako enostavne. Tekst, kakršen je, in vlada moram reči, da je tu konsistentno ravnala. Predlagala je spremembo 34. člena zakona o železniškem prometu, zdaj pa je napovedala umik, ker je pač tu ta amandma odbora za infrastrukturo; je sledila logiki, ki jo zakon predpostavlja. To pa je, da investitor ni neposredno proračun, ampak so Slovenske železnice, država jim bo pa potem to naknadno vrnila. Vendar je v odnosu med državo in Slovenskimi železnicami - tudi pri, recimo, sestavljanju letošnjega proračuna - bilo predvideno, da bo del teh sredstev poplačanih z odprodajo oziroma dokapitalizacijo posameznega premoženja nepremičnin, povezanih z železnicami kot dokapitalizacijo Slovenskih železnic. Kar pomeni, slovenske železnice bodo to vračale. Po tej dikciji slovenske železnice to ne bodo vračale, to bo neposredno vračal proračun. In poleg tega, proračun nikoli ne bo vedel ob katerem trenutku - v resnici bo vedel, zato ker bo vsaka banka najprej šla na proračun, ne na Slovenske železnice - ampak teoretično nikoli ne bo vedel, kdaj mu bo zapadlo plačilo. In v tem primeru postavljamo Vlado Republike Slovenije in proračun Republike Slovenije v vlogo neposrednega investitorja. Potem ne vem, zakaj sekretariat ni predlagal, da je bolje, da se investitorstvo prenese na Republiko Slovenijo. Zakaj torej spreminjamo, zakaj potem vztrajamo, da so Slovenske železnico formalno še naprej investitor?
Mi bi morali - po mojem mnenju - če je bila že zastavljena neka logika, da se amandmira nek zakon, ki je bil sprejet in postavljen v nek koncept pred sprejetjem zakona o varnosti v železniškem prometu, torej pred novembrom 1999 - na tej logiki vztrajati. In predpostavljati, da so Slovenske železnice plačnik, država pa garant.
Zato menim ne, da bi bilo konsistentno v tem amandmaju, ki ga je predlagal sekretariat, res samo to, da pošljemo v postopek rebalans državnega proračuna in da je pač investitor Ministrstvo za promet in zveze oziroma Vlada Republike Slovenije, ne pa več Slovenske železnice. Ta rešitev pa poskuša narediti nek most, nič ne rečem, da poskuša povezati dve stvari, ampak po moje pa zaradi tega naredi probleme v prihodnje. Omenil sem že, da bodo upniki, ki so na podlagi tega zakona dajali kredite Slovenskim železnicam, na primer v letu 1999 ali pa pred današnjim dnem, v popolnoma drugačnem položaju, kot upniki, ki bodo dajali po sprejetju tega zakona. Plus to, sem že omenil, da obstaja večna želja tujih upnikov po tem, da bi država imela solidarno jamstvo. /Nemir v dvorani./ Spomnite se - to je zelo resna tematika - spomnite se tega, kako je solidarno jamstvo prevzela jugoslovanska federacija za vse dolgove komercialnih podjetij v času Milke Planinc in kako smo potem imeli težave pri razčiščevanju teh odnosov s tujimi upniki že kasneje, v samostojni državi.
Menim, skratka, da je ta amandma ali pa da je uvedba solidarnega poroštva neprimerna in nevarna za državo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Ali želi še kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.) Prehajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem amandma, ki se glasi: "Besedilo 4. člena veljavnega zakona se nadomesti z novim besedilom, ki se glasi: 'Republika Slovenija bo po tem zakonu prevzete obveznosti poravnavala kot porok in plačnik.'" Predlagatelj amandmaja je odbor. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za predlagani amandma? (40 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 2. člen: "Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu."
2. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (39 poslancev.) Je kdo proti? (5 poslancev.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Želi kdo besedo? (Ne želi.)
Naslov zakona dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (49 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajam na tretjo obravnavo predloga zakona. V drugi obravnavi smo sprejeli amandma za novi 1.a člen. Ali želite kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? (Da.) Kolega Anderlič bo vložil amandma. Prekinjam to točko dnevnega reda.
Predlagam, da opravimo še prejšnjo pred odmorom, 16. točka dnevnega reda - predlog zakona o spremembi zakona o davčni službi. Vlada je pri tej točki kot svojega predstavnika pooblastila tudi gospoda Igorja Umeka. Če je potrebno, bo odgovoril na vprašanje, ki je bilo prej dano v razpravi. Zato je bila točka tudi prekinjena. Vprašanje, ki ga je podal kolega Kopač, pa je bilo glede rokov in prehodnih določb. Prosim, gospod Umek.
Gospod Kopač, vprašanje pri prejšnji točki dnevnega reda, ki ste ga postavili, se je dotikalo vprašanja roka oziroma skladnosti med tem zakonom in zakonom o plačilnem prometu, ki je vložen v proceduro in so tam roki nekoliko različni.
MAG. JANEZ KOPAČ: Predsednik, se opravičujem. Predlagam, da nadaljujemo s tem ob 14.30, ker mislim, da je dobro, da so predstavniki ministrstva za finance tu tudi takrat, ko bomo - in to bomo ob 14.30 - obravnavali 1. člen tega zakona, ki smo ga ravnokar sprejeli v drugi obravnavi. Ker, jaz ne vem, če se ljudje zavedajo ker glede na rezultat glasovanja, ker nas je bilo ne vem koliko, 5 ali 10 proti tistemu amandmaju odbora za infrastrukturo. Ne vem, če se ljudje zavedajo, kaj se tu dogaja. Mislim, zaradi enega nerazumevanja predstavnice sekretariata bomo lahko plačevali desetine milijone mark v prihodnje. To so preresne reči, da bi se lahko o njih takole pogovarjali. Zato predlagam, da to razpravo opravimo tudi v davčni službi. Ob 14.30 pa naj bodo tu predstavniki ministrstva za finance še za pojasnilo 1.a člena pravkar sprejeta zakona v drugi obravnavi. To je bil predlog.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Ura je itak 12.58. V nadaljevanju bomo najprej nadaljevali s prekinjeno 16. točko dnevnega reda, to je zakon o davčni službi, nato pa bomo prešli na točko, ki sem jo pravkar prekinil. Sejo nadaljujemo ob 14.30.
(Seja je bila prekinjena ob 12.58 uri in se je nadaljevala ob 14.43 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Odsotni s seje zbora: za popoldanski del Jožef Jagodnik od 16. ure dalje Štefan Klinc, za pričetek popoldanskega dela Nada Skuk in do 16. ure Feri Horvat. Prosim, da ugotovimo prisotnost v dvorani! Prisotnost! (45 prisotnih.) Ugotavljamo prisotnost drugič! (54 prisotnih.) Državni zbor je sklepčen in lahko odloča.
Dolžan sem vam še obvestilo, da bo jutri ob desetih na tri vprašanja s strani kolegov iz opozicijskih poslanskih skupin odgovoril predsednik vlade, jutri ob 10. uri. Po njegovem odgovoru preide državni zbor na točko volitve in imenovanja, mislim, da je nekaj odlokov pripravljenih glede izvolitev sodnikov v trajni mandat, nato pa bomo obravnavali točke, kot bodo dogovorjene. Predlagam, da preprosto nadaljujemo z delom, kot smo ga zastavili in bomo prišli do vseh tistih točk, o katerih ste danes dopoldne že predlagali, da jih obravnavamo.
Smo pa prekinili prej sejo na 16. točki dnevnega reda, v okviru splošne razprave predloga zakona o spremembi zakona o spremembi zakona o davčni službi. In dajem besedo gospodu Igorju Umku, prosim.
IGOR UMEK: Spoštovani predsednik, poslanke in poslanci. Sprememba zakona je potrebna zaradi migracije plačilnega prometa, ki začenja v tem letu in se končuje v letu 2002 sredi leta. Po obstoječem zakonu o davčni službi imajo uslužbenci agencije pravico, da do konca tega leta preidejo v davčno službo, ker pa se migracija nadaljuje tudi v naslednjem letu, predlagamo, da se ta pravica podaljša na konec naslednjega leta oziroma s 1.1. leta 2002.
Vprašanje, če sem ga pravilno že razumel, gospoda Kopača, je bilo, da je to neskladje z datumi, ki so v predloženem zakonu o plačilnem prometu, kjer piše, da se migracija konča najkasneje sredi leta 2002. Migracija je razdeljena na sedmine, v kolikor se bo to končalo najkasneje v sredini leta 2002, so to samo še dve sedmini in tudi v tem primeru potem ti delavci za vzdrževanje zadnjih dveh sedmin obsega plačilnega prometa v agenciji, ne bodo potrebni in bi lahko prešli v DURS. V nasprotnem primeru, če bi to podaljšali, bi lahko to pomenilo, da so še na plačilnem spisku, v agenciji pa nimajo več dela. Tako, da so tudi po tej plati zadeve usklajene. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu Igorju Umeku. Želi še kdo besedo? (Ne želi.) Zaključujem splošno razpravo. Zakon ima dva člena. Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo ter odločanje o posameznih členih predloga zakona. V razpravo dajem 1. člen. Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.)
Kdo je za 1. člen? (47 poslancev.) Je kdo proti? (1 poslanec.)
Ugotavljam, da je člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen. Razpravo zaključujem.
2. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! Prosim, da se prijavite. Glasujemo o členu, ki se glasi: "Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije." (48 prisotnih.)
Kdo je za 2. člen? (48 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je 2. člen sprejet.
Glasovali smo o obeh členih, prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ker ni razprave, ga dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za naslov zakona? (45 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona.
Ugotavljam, da v drugi obravnavi ni bil sprejet noben amandma, ker tudi ni bil vložen. Sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.)
Na glasovanje dajem zakon v celoti. Ugotovimo prisotnost! (50 prisotnih.)
Kdo je za zakon v celoti? (46 poslancev.) Je kdo proti? (Nihče.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem je ta točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na PREKINJENO 17. TOČKO DNEVNEGA REDA - PREDLOG ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O POROŠTVU REPUBLIKE SLOVENIJE ZA OBVEZNOSTI SLOVENSKIH ŽELEZNIC, D.D., IZ NASLOVA POSOJIL, NAJETIH ZA FINANCIRANJE GRADNJE ŽELEZNIŠKE PROGE V SMERI PUCONCI-HODOŠ-DRŽAVNA MEJA, HITRI POSTOPEK. V okviru hitrega postopka smo prišli do tretje obravnave. Poslanska skupina Liberalne demokracije Slovenije je vložila amandma k 1.a členu - člen se črta. Preden bom odprl razpravo o predlaganem amandmaju sprašujem, ali želi kdo razpravljati o zakonskem predlogu v celoti? (Ne želi.) V razpravo dajem amandma poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije. Kdo želi besedo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Že prej, v dopoldanskem delu seje sem poskušal razložiti, zakaj se mi zdi neprimerno uvajanje solidarnega poroštva, kar je pač naredil amandma odbora za infrastrukturo. Skratka, solidarne obveznosti, kakršne je ta država oziroma pravna predhodnica te države, Socialistična federativna republika Jugoslavija, včasih oddajala od sebe; to je seveda po svoje zelo nevarna. Tudi, morda se spomnite velikih pogajanj in diskusij z mednarodnim denarnim skladom, svetovno banko, s pariškim in londonskim klubom, kako težko smo se izvili iz solidarnostnih klavzul. Tu sicer nimamo zdaj te nevarnosti, kajti to je nova država, ki zagotovo ne misli razpasti in imeti nekih pravnih naslednic. Pač pa je v pogajanjih o pravnem nasledstvu Slovenija do zdaj ves čas zagovarjala tezo, da pri nas solidarnih jamstev nimamo nasploh. In s tem amandmajem zdaj se pa v našo državo ali pa v naš pravni red uvaja solidarno jamstvo. Ker imamo ta hip s tujimi upniki še odprta pogajanja o štirih takih kreditih, jugoslovanskih kreditih, ki imajo solidarnostno klavzulo, to pa so trije krediti za izgradnjo cest in eden za izgradnjo transjugoslovanskega železniškega projekta, bi ponovna uvedba solidarnostnega jamstva v slovensko zakonodajo v pogajanjih s tujimi upniki prav zagotovo ne bila dobrodošla oziroma bi lahko bila škodljiva. Zato predlagam, da se člen črta. In, seveda, predlagam, da vlada vztraja pri svojem predlogu spremembe 34. člena zakona o varnosti v železniškem prometu, ki ga do sedaj tudi ni umaknila. V proceduri je in obravnavati ga mora, seveda, verjetno naslednji državni zbor. S takim predlogom bi bila ta problematika, po mojem mnenju, primerneje rešena. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Kopač. Ali želi še kdo besedo o tem amandmaju? (Ne želi.)
Razpravo zaključujem in dajem na glasovanje amandma poslanske skupine LDS k 1.a členu: člen se črta. Ugotovimo prisotnost! (53 prisotnih.) Glasujmo o predlaganem amandmaju.
Kdo je za? (24 poslancev.) Je kdo proti? (21 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
Prehajamo na glasovanje o zakonu v celoti, ker v bistvu ni bil sprejet noben amandma. Sprašujem sekretariat, za zakonodajo in pravne zadeve, ali je na podlagi tretjega odstavka 198. člena poslovnika državnega zbora če je bila zaradi sprejetih amandmajev porušena medsebojna skladnost določb zakona. (Ni bila.)
Na glasovanje dajem predlog zakona v celoti. Ugotovimo prisotnost! (47 prisotnih.) Glasujmo o predlaganem zakonu.
Kdo je za? (44 poslancev.) Je kdo proti? (2 poslanca.)
Ugotavljam, da je predlog zakona sprejet.
S tem je točka dnevnega reda zaključena.
Prehajamo na 18. TOČKO DNEVNEGA REDA - NA OBRAVNAVO PREDLOGA ZAKONA O SPREMEMBI IN DOPOLNITVI ZAKONA O IZVRŠEVANJU PRORAČUNA REPUBLIKE SLOVENIJE ZA LETO 2000 - hitri postopek. Dovolite mi, da na podoben način kot pri prejšnji točki tudi tukaj predlagam, da izkazujemo proceduralni sklep na podlagi drugega odstavka in četrtega odstavka 69. člena poslovnika, da lahko govornik o istem vprašanju govori le enkrat, trajanje govora pa se mu omeji na 5 minut.
Ta predlog proceduralne narave dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (33 prisotnih.) Drugič ugotavljamo prisotnost. Prosim, da se prijavite, da glasujemo. (48 prisotnih.)
Kdo je za predlagani proceduralni sklep? /Nemir v dvorani./ Prosim za mir v dvorani. /Vprašanje iz klopi./ Glasujemo o proceduralnem sklepu, ki sem ga pravkar predlagal, to je sklep o omejitvi razprave, da lahko govornik govori enkrat pet minut.
Kdo je za predlagani sklep? (23 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da je proceduralni predlog sprejet.
Predlog zakona je v obravnavo zboru predložila vlada Republike Slovenije. Besedo dajem gospodu ministru Zvonku Ivanušiču.
ZVONKO IVANUŠIČ: Spoštovani gospod predsednik, spoštovani poslanci! Predlog zakona o spremembi in dopolnitvi zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 določa, da se v novem 27.a členu določi posebna kvota za zadolževanje ZPIZ-a za potrebe kritja primanjkljaja v letu 2000. Ta kvota se ne všteva v kvoto zadolževanja javnega sektorja iz 27. člena zakona o izvrševanju proračuna, ZPIZ pa se mora pri postopku in pogojih zadolževanja ravnati po določilih in določbah predpisov, ki jih je vlada izdala za zadolževanje javnega sektorja.
Ministrstvo za finance je ugotovilo, da razporeditve znotraj kvote 100 milijard slovenskih tolarjev niso možne, saj je za neizkoriščeni del kvote že izdalo soglasje za zadolževanje in so postopki zadolževanja večinoma že končani. Poleg tega pa je zadolževanje teh pravnih oseb urejeno z drugimi zakoni, ki jih s sklepom vlade ni mogoče spreminjati.
Omeniti je tudi treba, da je vlada Republike Slovenije potrdila finančne načrte in investicijske programe pravnih oseb, ki imajo še del neizkoriščene kvote, na primer Dars, nacionalni program izgradnje avtocest, Slovenske železnice, nacionalni program izgradnje železniške infrastrukture, Slovenski odškodninski sklad, SRD in drugi. Torej, če je volja, lahko spregovorim še par besed okoli vzrokov za primanjkljaj, ki je nastal, se pravi za finančni primanjkljaj in za likvidnostni kapital. Sprašujem, če lahko nadaljujem?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Morda bi bil ta vaša obrazložitev dobro izhodišče za razpravo v zakonu. Prosim.
ZVONKO IVANUŠIČ: Torej, ko se je sprejemal osnutek finančnega načrta Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje za leto 2000 so bile projekcije odhodkov izdelane na podlagi makroekonomskih ocen, da bodo povprečne plače za mesec november 1999, ki so bile podlaga za valorizacijo pokojnin, za januar 2000 porasle za 2,6%. To je bila edina predvidena uskladitev pokojnin v letu 2000. Vendar že v mesecu januarju 2000 je Urad za statistiko objavil podatek o 5%-ni dejanski porasti povprečnih plač. To je povzročilo valorizacijo pokojnin mesečno za cca. 1 milijardo in seveda za 1 milijardo višje odhodke od planiranih. Glede na to, da je bila v prvih šestih mesecih letos dosežena rast cen in življenjskih stroškov višja od predvidene ob pripravi proračuna in je akumulativna narast življenjskih stroškov že v juniju presegla 4%, so bile v juliju povečane izhodiščne plače, kar je povzročilo tudi predčasno valorizacijo pokojnin ob koncu meseca julija letošnjega leta v višini 2,8%. To je imelo za posledico dodatno povečanje odhodkov SPIZ-a, ki bo na mesečni ravni od meseca julija dalje zahteval dodatna sredstva prek 1,3 milijarde SIT mesečno. V projekciji oziroma finančnem načrtu je bilo tudi predvideno, da bo DURS dodatno izterjal cca. 8 milijard neplačanih prispevkov za zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, vendar bo po sedanjih projekcijah in ocenah ta izterjava bore mala oziroma bo znašala cca. 280 milijonov. Zaradi teh in nekaterih ostalih vzrokov je ocenjen bilančni primanjkljaj SPIZ-a v letu v oceni 14,3 milijarde. Poleg tega pa bo treba do konca leta zagotoviti tudi likvidna sredstva za pokritje SPIZ-a po zaključnem računu za leto 1999 v skupni višini 13,2 milijarde SIT, od tega za pokritje odplačil najetih posojil, ki jih je SPIZ najel ob koncu preteklega leta, v višini 9,8 milijarde SIT. Skupni primanjkljaj likvidnostnih sredstev v SPIZU do konca leta 2000 bo po sedanjih ocenah lahko znašal okoli 27,5 milijarde SIT, to je 14,3 milijarde za kritje letošnjega primanjkljaja in 13,2 za kritje lanskega primanjkljaja. Likvidnostni primanjkljaj sredstev se bo v SPIZ pojavil prvič konec septembra, v mesecu oktobru bo likvidnostni primanjkljaj znašal okoli 11 milijard in v mesecu novembru bo primanjkljaj sredstev dosegel okoli 16,5 milijard. Seveda se postavlja vprašanje, zakaj se ne poveča transfer iz proračuna v pokojninsko blagajno. Če bi se to zgodilo, bi bil potreben rebalans proračuna, vendar glede na situacijo in čas je rebalans proračuna neizvedljiv, kajti postopek poznate, postopek se zavleče v čas, ko ta državni zbor več ni operativen.
No, drugo je tudi vprašanje, ki se bo pojavilo v tem državnem zboru in se verjetno je, zakaj vlada ni se opredelila do dodatno varčevanje v takšni višini, o kateri sem prej govoril. Dejstvo je, da za letošnje leto se predvidevajo nižji prihodki od načrtovanih v višini okrog 3 milijarde tolarjev, da je predvidena višja rast cen, kot je bila določena v proračunskem memorandumu, in seveda posledično višje izhodiščne plače, kar bo seveda zahtevalo dodatna sredstva; da smo bili deležni oziroma prišlo je do odločbe ustavnega sodišča za transfere sredstev z zavodom na področju kulture; da je tečaj dolarja višji, kot je bil predviden - in sicer ta višji tečaj pomeni 1,8 milijarde več sredstev, kot je bilo predvideno v proračunu za odplačilo glavnice do tujine tudi; in seveda, dejstvo je, da smo deležni v tem času še dodatnih pritiskov za dodatno porabo proračunskih odhodkov oziroma proračuna, in potrebno bo v naslednjih tednih in mesecih se lotiti drugega kroga varčevanja.
Kot veste, je vlada do sedaj privarčevala nekaj več kot 6 milijard slovenskih tolarjev, vendar glede na dodatne potrebe, glede na situacijo, o kateri sem prej govoril, bo v četrtek - se pravi danes teden - vlada odločala o dodatnih sredstvih oziroma dodatnem primanjkljaju. In upoštevaje okoliščine, v katerih sem sedaj govoril in tudi predvolilni čas, je neizvedljivo, da bi lahko privarčevali ves primanjkljaj v ZPIZ-u, tudi in kot sem rekel, da pride do rebalansa.
Zato vlada predlaga in seveda ministrstvo za finance predlaga, da ta državni zbor sprejme predlagani zakon. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospodu ministru za finance Zvonku Ivanušiču. Predlog zakona je obravnaval odbor za finance in monetarno politiko kot matično delovno telo. Prosim poročevalca, da predstavi mnenje odbora. Besedo ima kolega Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Odbor je dlje časa razpravljal o predlaganem zakonu. Ocenil ga je kot neke vrste tretji najboljši možni poskus reševanja problema, pri čemer je seveda menil, da bi najboljši možni poskus bil varčevanje znotraj proračuna.
Kot druga možna opcija pa bi bilo izkoriščanje kvote zadolževanje javnega sektorja v višini 100 milijard na podlagi veljavnega zakona o izvrševanju proračuna. Po daljši diskusiji, ki jo bom delno ilustriral tudi še kasneje v svojem nastopu, ne v imenu odbora, se je pač odbor soglasno odločil, da ne podpre predlaganega zakona. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolegu Kopaču. Ali želi besedo predstavnik sekretariata? (Ne želi.) Ali želite besedo predstavniki poslanskih skupin?
V imenu poslanske skupine Liberalne demokracije Slovenije nastopa Janez Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Poglejte, danes, zanimivo, če bi ta zakon bil sprejet, bomo v dveh, treh urah sprejeli dva zakona, ki bosta povzročila v naših slovenskih javnih financah samo v letošnjem letu dodaten 0,8% primanjkljaj bruto domačega proizvoda. Spomnite se, da smo se tri mesece prerekali v parlamentu o državnem proračunu za letošnje leto, ki ima prav tako 0,8 blizu 0,9% bruto domačega proizvoda primanjkljaja. Govorimo skratka o natančno enaki ali pa skoraj natančno enaki številki primanjkljaja, ki je že bil uzakonjen v parlamentu, in o podvojitvi te vsote, danes skozi dva zakona, ki predstavljata neke vrste "by-pass", proračunski "by-pass". Prejšnji zakon je ta "by-pass" naredil na način, da je rekel, namesto proračuna se lahko zadolžuje podjetje Slovenske železnice, d. d., ta pa pravi, namesto proračuna se lahko zadolžuje zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. Ta denar je treba vrniti iz proračuna. Vlada to v obrazložitvi zakona pove in nič ne skriva. Res pa je, da ni znala oceniti finančnih posledic. Minister za finance je tukaj razlagal, da so nekatere stvari bile nepredvidljive. Tudi če bi bile malo nepredvidljive, in v resnici so bile, bi vsaj približno oceno lahko podala vlada. Tako pa imate v poglavju Ocena finančnih posledic napisano, da pač bodo finančne posledice. Danes se že ve, kolikšne so te finančne posledice. Ali lahko prosim za malo tišine?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ja, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Finančne posledice tega zakona bodo približno 30 milijard slovenskih tolarjev. Veste, koliko denarja je to? To je približno toliko, kot 5 tisoč ljudi v celem letu zasluži, ne da bi kupili en sam kilogram kruha. To je približno toliko, kot 20 tisoč povprečnih Slovencev vplača javnih dajatev na leto. To je znesek, o katerem govorimo danes pri tem zakonu, če odmislim tistega od prej, ki pa je predstavljal, nekje med tretjino in četrtino, pardon, 1/5 te vsote.
Zakaj Liberalna demokracija Slovenije nasprotuje temu predlogu zakona? Ko je nova vlada začela izvajati svoje delo, to, za kar je plačana, je ministrstvo za finance, tako kot po zakonu mora... /Nemir v dvorani./ Ali lahko prosim za malo tišine?
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolegi v ozadju, prosim!
MAG. JANEZ KOPAČ: Prosim, da tisti, ki ne želite poslušati, greste ven in ne motite drugih. Mene moti, no, ker tu govorim. Lahko tudi malo počakam.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Prosim, če nadaljujete.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ko je vlada začela s svojim mandatom, je ministrstvo za finance kmalu po tem, tako kot po zakonu mora, predlagalo vladi predlog varčevalnih ukrepov. Predlog se je takrat nanašal na nekaj več kot 16 milijard tolarjev. Ta predlog varčevalnih ukrepov je šel na vlado, mislim, da 20. julija letos. Vlada se do tega takrat ni želela opredeliti in je preložila enkrat, je preložila drugič, je preložila tretjič, je preložila četrtič, petič in šestič. Po šestih preložitvah je končno obravnavala poročilo o polletnem izvrševanju proračuna. Veste pa, vsaj tisti, ki to malo bolj spremljate, da po novem zakonu o javnih financah je sestavni del polletnega poročila o izvrševanju proračuna tudi seznam predlogov ukrepov. Tega do sedaj ni bilo, zato se tisti, ki tega niste podrobneje spremljali, tega ne spomnite, vendar v zakonu o javnih financah oktobra lansko leto smo to uzakonili. Vlada bi to morala poslati v parlament, pa ni. Zakaj je bilo to vnešeno v zakon o javnih financah? Prav zato, da se vidi, ali izvrševanje proračuna poteka tako, kot je bilo načrtovano, in da se parlament, ki je proračun sprejel, seznani z dejstvi in s tem, kako misli vlada odreagirati, da se trendi popravijo.
No, in ministrstvo za finance je poslalo 20. julija, kot rečeno, predlog varčevalnih ukrepov, skupaj s poročilom o izvrševanju proračuna na vlado. Vlada bi torej skupaj s poročilom morala sprejeti ta znameniti paket varčevalnih ukrepov, pa ga ni. Šele po šestih preložitvah je sprejela, če gremo po alineah, približno tretjino tistega, kar je ministrstvo za finance predlagalo. Najpomembnejši od predlaganih ukrepov po zakonu o javnih financah je pooblastilo po drugem odstavku 40. člena zakona o javnih financah. To je pooblastilo ministru za finance, da predhodno da soglasje na vsako sklenjeno pogodbo. To je največja zavora za trošenje od trenutka, ko vlada tako pooblastilo sprejme; lahko ga pa sprejme, seveda, na podlagi zakona o javnih financah, na predlog ministra za finance.
Ministrstvo za finance je tak predlog dalo, kot že rečeno, 20. julija. Vlada ga še do danes, do 14. septembra, še vedno ni sprejela, čeprav je to najpomembnejši varčevalni ukrep. Zadnjič, tudi po tem, ko so po šestih preložitvah na vladi končno obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna, je ministrstvo za finance še vedno predlagalo ta ukrep, še naknadno, zadnjič, mislim, da v ponedeljek prejšnji teden, ne vem, morda pa tudi na četrtkovi ali pa na današnji seji, tega ne vem. Vendar je vlada tudi takat ponovno zavrnila ta predlog. Zato seveda je treba ugotoviti, da tisti...
Ministrstvo za finance razlaga: naš manevrski prostor se zožuje. Kolikor bolj se bližamo koncu leta, toliko manj razpoložljivih sredstev imamo. Ko se je sprejemal proračun, je bilo fiksnih izdatkov kakšnih 70, 80%, potem se pa ta odstotek seveda zmeraj veča, tja proti koncu leta, ko je seveda 100%. Ta hip, vsaj tako je bilo rečeno na seji odbora, je prostih še 8% proračuna. Proračun za leto 2000 znaša približno 1060 milijard in 8% od tega je več kot 80 milijard. Toliko manevra vlada oziroma ministrstvo za finance kljub vsemu še vedno ima, pa noče sprejeti predloga pooblastila ministra za finance, na podlagi drugega odstavka 40. člena zakona o javnih financah.
Nadalje je ta vlada ta predlog zakona poslala v parlament 3. avgusta. To je bilo samo dva tedna po tem, ko so prejeli predlog varčevalnih ukrepov. Namesto da bi se resno ukvarjali s predlogom varčevalnih ukrepov, so zelo galantno predlagali parlamentu dodatno zadolžitev. Ta zadolžitev je rebalans po svoji vsebini. Tega se moramo zavedati. Minister je rekel, da se tega zavedajo, z drugimi besedami je to rekel, vendar, ko so razmišljali o tem, ali naj pošljejo v parlament predlog rebalansa ali ne, so menili, da je predvolilni čas in da bi se postopki predolgo zavlekli.Nekaj takega je rekel v uvodnem nastopu. Ni res! Rebalans se po poslovniku državnega zbora obravnava na način obravnave zakona po hitrem postopku. Mi smo v tem parlamentu, ne vem, če spomnite, že obravnavali tudi rebalans in je procedura stekla zelo hitro. Traja sicer več kot tri tedne, ampak v manj kot enem mesecu se jo pa da spraviti skozi parlament.
Če je vlada predlagala ta zakon 3. avgusta, ko se je vedelo, da so volitve 15. oktobra in da se dela najmanj do 15. septembra, bi seveda lahko realno računala na to, da parlament rebalans tudi sprejme. Minister je rekel v svojem uvodnem nastopu: "Mi bi predlagali rebalans, pa ga nismo samo zaradi rokov." Ne vem, če ste bili pozorni. Če je vlada resno mislila predlagati rebalans, torej možnost prerazporeditev znotraj proračuna ima. Ali pa je morda že takrat mislila predlagati rebalans na način, da se račun financiranja oziroma tako imenovana C bilanca poveča za, ne vem koliko, 30 milijard tolarjev, in da se torej prepozna dodaten proračunski primanjkljaj. Tega ne vem, kaj bi vlada naredila, če bi po tej poti šla.
Te možnosti vlada torej ni želela uporabiti. Namesto tega, kot že rečeno, je predlagala neke vrste by-pass rebalansa na način zadolževanja SPIZ-a. Naj povem, ali pa naj posebej poudarim, da sta ta zakon, ki ga zdaj obravnavamo in oni prejšnji, dva precedensa. Na ta način se bo lahko v bodoče vedno reklo, na primer, damo državno jamstvo podjetju ABC d.o.o., da se zadolži namesto proračuna za, se izmišljujem, 100 milijard tolarjev, sfinancira to in to, kar bi sicer moral sfinancirati proračun, država pa da poroštvo, se bo že enkrat vrnilo. To je klasičen javni dolg. Tak način zavajanja parlamenta, ki je sprejel proračun, se mi zdi nesprejemljiv. Nesprejemljiv pa je tudi z vidika ustavnega reda. V slovensko ustavo smo v 148. člen posebej zapisali, da morajo vsi izdatki oziroma vsi prihodki in odhodki za financiranje javne porabe biti zajeti v proračunu. Ta člen takrat ni bil predlagan kar tako. Jaz sem sodeloval takrat tudi en košček pri pisanju ustave. Predlagan je bil prav zaradi slabih izkušenj iz bivše Jugoslavije, kajti bivša Jugoslavija se je posluževala tovrstnih trikov.
V Republiki Sloveniji, samostojni, jaz se ne spomnim, da bi se kdaj poslužili takega trika. Letos, v letu 2000, v času trajanja te vlade, imamo pred seboj torej dva tovrstna trika. Če bo to postala praksa, se bojim za transparentnost slovenskih javnih financ, pa tudi navsezadnje za eno konsistentnost enega sistema javnih financ v celoti.
Vlada torej, še enkrat, ni želela izkoristiti možnosti, ki jih nudi zakon o javnih financah, in predlog varčevalnih ukrepov, kot ga je predlagalo ministrstvo za finance. Seveda taki ukrepi niso prijetni. Zadevajo ali pa predvidevajo znižanje posameznih postavk. Ministri, ki radi trošijo, ki se radi pokažejo, so s tem nezadovoljni. Vendar biti v vladi, pomeni sprejemati tudi neprijetne odločitve. Tega pač ta vlada ni želela. Tisti, ki malo bolj poznate delo vlade iz preteklih let, se boste spomnili, da so tovrstne težave z likvidnostjo sredi leta bile vsa leta. Ne spomnim se leta, ko tovrstnih težav ne bi bilo. Vlada je zmeraj na predlog ministra za finance sprejela določene ukrepe. Ravno na podlagi te prakse smo potem v zakonu o javnih financah napisali, da se ti ukrepi formalizirajo. Včasih se je to sprejemalo na seji vlade na Brdu pri Kranju, ki je bila ponavadi v začetku septembra. O tem se javnosti ni kaj dosti obveščalo, ampak vlada je sprejela ukrepe, je reagirala, je delovala.
Tokrat je prišlo do tega formalnega postopka na podlagi zakona o javnih financah, kot pač mora priti, že koncem julija, do danes pa se, ne glede na to, koliko je bilo o tem govora v javnosti, ni skorajda nič zgodilo. Za borih 6 milijard tolarjev. 6 milijard pri 1060 milijardah je, oprostite besedi, tako rekoč drobiž. In še enkrat poudarjam. Na seji odbora za finance - morda je danes že malenkost drugačen podatek - je predstavnik ministrstva za finance izjavil, da imajo znotraj proračuna še približno 8% nezasedenih sredstev. Jasno, da so že planirana, za kaj se bodo porabila, vendar pogodbe za njih še niso sklenjene, niso še oddana - torej predstavljajo manevrski prostor, znotraj katerega vlada lahko reagira - pa noče, vztrajno zavrača sklepe, ki jih predlaga ministrstvo za finance.
Če odmislim vse to, o čemer sem govoril, in pomeni prerazporejanje proračunskih postavk znotraj proračuna, kot ga je sprejel parlament, ima vlada na voljo še rezervni scenarij. Rezervni scenarij se imenuje zadolževanje javnega sektorja. Ta rezervni scenarij lahko uporabi na podlagi svojih sklepov, ni ji treba po soglasje v parlament. In tudi tega rezervnega scenarija vlada ni želela uporabiti. Minister za finance je danes posebej izpostavil, da ga tudi ne bo uporabila ali pa ga ne namerava uporabiti, zato ker, po njegovih besedah iz uvoda danes, je kvota že rezervirana v celoti. V zakonu o izvrševanju proračuna vsako leto, če se spomnite, določimo kvoto zadolževanja javnega sektorja. V javni sektor sodi Telekom, pa bolnice, pa šole, pa slovenska izvozna družba in tudi zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. V letošnjem zakonu o izvrševanju proračuna je kvota za zadolževanje javnega sektorja približno 100 milijard tolarjev. V prvem polletju (to piše v poročilu o izvrševanju proračuna za prvo polovico leta) je bila ta kvota že izkoriščena, mislim, da okrog 40 ali 42%. Ko smo obravnavali predlog sprememb zakona o izvrševanju proračuna na odboru, je bila približna, ne natančna, zelo približna ocena predstavnika ministrstva za finance, da je kvota izkoriščena približno 50%. Že res, da se potencialni upravičenci do te kvote znotraj javnega sektorja pogovarjajo s potencialnimi kreditodajalci, vendar ta hip pogodbe še niso sklenjene. Kvota zadolževanja javnega sektorja zato predstavlja dodatno možnost reagiranja vlade, tako rekoč rezervni scenarij. To bi sicer res bilo - tudi uporaba te kvote bi bila neke vrste by-pass, ker bi ne prišlo do povečanja transferja kot proračunske postavke, transferjev ZPIZ, ampak bi prišlo do samostojnega zadolževanja ZPIZ-a, ki bi ga morala kasneje država na ta ali oni način vrniti. Vendar tudi tega rezervnega scenarija vlada ni želela uporabiti in je prišla v parlament s predlogom za ta, prej razloženi by-pass, proračunski by-pass.
Vse to se, vsaj nam v Liberalni demokraciji Slovenije, zdi neodgovorno ravnanje znotraj sistema javnih financ, neodgovoren način reagiranja na težave, ki niso nič posebnega, so se tudi vsako leto sproti pojavljale, in seveda pomeni podvojitev letošnjega obsega proračunskega primanjkljaja. To ne bo ostalo brez posledic. Prvič je ta denar treba vrniti, nekdo bo to moral plačati, seveda slovenski davkoplačevalci, kdo pa drug, v prihodnjem letu, ker gre za zadolževanje, ki bi se ga moralo vračati v prihodnjem letu. Torej se bo to poznalo v proračunu leta 2001. V proračunu leta 2001 bo zaradi tega toliko manj možnosti usmeriti denar za karkoli, kar bi se novi parlament odločil, in ta znesek seveda, že prej sem omenil, pomeni približno toliko kot 20 tisoč povprečnih Slovencev vplača javnih dajatev na leto. Poleg tega pomeni ta znesek statistično pa nedvoumno dodaten proračunski primanjkljaj. Slovenija se je vsa leta svojega obstoja v tem desetletju lahko opravičeno hvalila z nizkim obsegom proračunskega primanjkljaja oziroma javnofinančnega primanjkljaja. Vsa leta je bil primanjkljaj manj kot 1% bruto domačega proizvoda, edino leta 1997 je bil približno 1,1% bruto domačega proizvoda. V letu 2000 bo primanjkljaj od začetka junija do 15. oktobra poskočil iz 0,9% bruto domačega proizvoda na 1,6 po tem zakonu, če seštejemo še tistega prejšnjega, pa na 1,7 do 1,8% bruto domačega proizvoda. Ne vem, kakšen naj bi bil potem prihodnje leto. Vlada, kolikor vem, še ni sprejela izhodišč za pripravo proračuna za prihodnje leto, pa tudi če jih je, se sprašujem, koliko bodo ob tolikšni hipoteki za prihodnje leto ta izhodišča lahko realna. In kolikšno je nenadno povečanje proračunskega primanjkljaja; še enkrat poudarjam, ne glede na to, kaj mi tukaj uzakonjamo, pa kakšen "by-pass" se gremo, pa kako to skrivamo, to je rebalans, to je dodatni primanjkljaj in to se v statistiki pa vidi. V publikacijah mednarodnega denarnega sklada bo na primer napisano, da je naš javnofinančni primanjkljaj 1,8 ali pa 1,9% bruto domačega proizvoda. Tako poslabšan in to nenadoma poslabšan, podatek o stanju javnih financ, bo zagotovo imel učinek na boniteto te države, na njen "reating". Poslabšanje "reatinga" države se takoj pozna pri višini obrestnih mer za kredite, ki jih najemajo podjetja in komercialne banke. Taka stvar ne ostane brez posledic. Zato apeliram na resnost pristopa k obravnavi tega predloga zakona. Ne pristajam na potencialne očitke, češ, če ne boste tega sprejeli, pa ne bo pokojnin - tako je vsaj minister Brejc posredno nakazal v eni od svojih javnih izjav. Trdim, da ima vlada ta hip, samo če hoče odreagirati - ampak problem je, da noče - še zadosti možnosti, da vsaj del te vsote, ki je tukaj predvidena, to pa je 30 milijard tolarjev, vsaj del, ali je to 15 ali 20 milijard tolarjev, še najde rezerve znotraj proračuna. Seveda pa, čim bolj bo odmikala potencialno reagiranje, tem manj bo teh možnosti.
Zato se nam zdi, da bi kakršnakoli podpora temu zakonu pomenila samo potuho za nereagiranje, in menimo, da je zakon kot tak nesprejemljiv. Zato ga seveda tudi ne bomo podprli. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kopač. Stališče poslanske skupine DeSUS Ivan Kebrič, za njim kolega Petan.
IVAN KEBRIČ: Hvala gospod predsednik za besedo. Spoštovane kolegice, kolegi, spoštovani gospod minister. Ta predlog zakona je popolnoma nesprejemljiv iz več razlogov. Ne bom vas utrujal s številkami, bile so podane tako od gospoda ministra, tudi kolega predhodnik Kopač je marsikaj navedel. Za vsak argument, s katerim govorim proti temu predlogu zakona, imam številke. Če bi hotel vse te argumente tudi številčno vam prikazati, bi moje izvajanje trajalo več kot eno uro, saj sem ta material temeljito proučeval in mnogo, mnogo ur vložil v to, da sem prišel do določenih utemeljenih zaključkov.
Vsem so vam na razpolago, če želite, statistični podatki zavoda za pokojninsko in invalidskega zavarovanja, iz katerih lahko marsikaj povzamete. Dejstva so taka, da sploh ni več nobenih utemeljenih razlogov za določen pesimizem ali bojazen, ampak je to čisto naraven proces. In če vam povem nekaj podatkov, da se že pet let giblje število zaposlenih, glede na število upokojencev, in je sedaj trenutno 1,7 zaposlenih za 1 upokojenca.
V ilustracijo iz drugih zapadnih držav vam lahko povem, da je tam že razmerje 1 proti 3 in se bliža razmerju 1 proti 1, kar je že danes v Italiji, ker pač imajo tako pokojninsko zakonodajo. Drugi podatek, ki je zelo pomemben, je pa ta, da število zavarovancev, to se pravi plačevalcev v pokojninsko blagajno, kratko rečeno, namesto ZPIZ-a, se že pet let zvišuje in je že doseglo, ko je bilo najnižje leta 1993, je danes že znatno ugodneje. Čim bolj se bomo brigali v državnem zboru, predvsem pa vlada, za boljšo zaposlitev, bo število zavarovancev raslo in bo vedno manjši problem v pokojninski blagajni.
Vlada je pred časom sprejela tri sklepe, jaz sem jih prebral v medijih, in če bi sama svoje sklepe temeljito ali pa dosledno spoštovala in izvajala, bi do te situacije prav gotovo ne prišlo. Naj vam preberem samo en določen argument. Če bi vlada imela to, kar bi morala imeti, podala je javnosti sicer stanje proračuna za prvo polletje, ni pa podala analitike po posameznih ministrstvih, da bi videla, katera so dosegala ali nedosegala oziroma še bolje, bolj pomembno povedano, katera so pa presegala svoj finančni načrt, prehitevala z izdatki. Poglejte, to je za proračun prvega polletja zelo pomembno. Vendar vlada enostavno ni upoštevala vseh zakonskih določil o javnih skladih, kajti če bi to upoštevala, bi že zdavnaj morala ukrepati.
Za ta del zaključka samo naslednje. Vlada si ni upala priti pred državni zbor z rebalansom proračuna. Sedaj hoče na enostaven način skozi stranska vrata povečati javni dolg. Ampak ta javni dolg, če se zadolži, kar predlaga s tem zakonom pokojninska blagajna oziroma zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje, je to ravno tako en del javnega dolga, kot če bi šli v rebalans proračuna. Menimo, da si sploh ni upala niti povedati finančnega rezultata oziroma posledic tega svojega predloga. Če govorim okroglo, žal operirajo s tremi, celo štirimi podatki, koliko bo tega, ne izgube v pokojninski blagajni, ampak primanjkljaja in zakaj je ta primanjkljaj nastajal, izhaja, kdor sledi in si dela analizo statističnih podatkov in pride do takih zaključkov. To bo postalo po okrogli oceni, pri čemer je morda zanemarljivo, ali 50 ali 100 milijonov več ali manj, da bodo te obresti tega kredita, če ga bo moral ZPIZ, če bi tak zakon mi sprejeli, kar pa upam, da ne bomo, stalo kar eno milijardo. Sedaj vas pa, drage kolegice, kolegi, sprašujem, kdo bo pa to milijardo in na kakšen način nadoknadil oziroma prišel do nje. To pa bo potem res izguba v pokojninski blagajni, ne pa primanjkljaj. Sedaj govorimo o primanjkljaju, ker točno vemo, zakaj določene stvari ne sledijo, podatki tistim načrtom, kot jih je zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje s svojim predlogom finančnega načrta postavil. Zdaj se postavlja vprašanje, ko ima vlada prek svojega ministrstva za finance tudi davčno upravo pod svojo, da tako rečem, komando, zakaj niso določenih stvari dosledneje izvrševali, zakaj so določene stvari znatno nižje, kot so bile predvidene po planu, in kdo je imel škarje in platno v rokah? Trdim: vlada. Menim pa, da ni tako enostavno pri 470.000 upokojencih tak predlog zagovarjati, ampak to je problem tistih, ki so si dovolili tak predlog predlagati, namesto da bi predhodno že prišli pred državni zbor in pojasnili svoje težnje in rešitve, pa tudi mi bi jim s svojimi idejami in predlogi pomagali najti rešitve, ki bi bile za vse sprejemljive - niso prišli. Naj se usedejo, oprostite preprostemu, v koprive, saj bodo sami v njih sedeli po volitvah.
Za zaključek pa samo to. Vsi ste dobili od zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje poročilo o finančnem položaju zavoda z vzroki za nastale finančne primanjkljaje. Kdorkoli si je vsaj malo časa vzel, da je to proučil, je lahko prišel do naslednjih zaključkov.
Sploh ni nobene potrebe, da ta zakon sprejmemo. Spomnim vas naj na 233. in 234. člen - kdor ga nima v spominu, sta zelo kratka, imata po tri, štiri vrstice, pa si jih vam dovolim prebrati: "Republika Slovenija iz državnega proračuna oziroma iz drugih virov zagotavlja sredstva za pokrivanje razlike med prihodki zavoda iz prispevkov in iz drugih virov ter odhodki zavoda." To se pravi, Republika Slovenija mora to pokrivati. 234. člen, ki smo ga prav tako v lanskem letu sprejeli in je začel veljati s tem zakonom 1. januarja letos, pa pravi: "Če zavodu primanjkuje likvidnih sredstev za izpolnitev obveznosti za izplačilo pokojnin in drugih obveznosti ter za kritje morebitne izgube, mu Republika Slovenija iz državnega proračuna zagotovi potrebna sredstva." Republika, država, vlada je znižala prispevno stopnjo delodajalcem in je s tem takrat povzročila, ko je ukinila rezervni sklad pokojninske blagajne, da ni več mogel sam ustvarjati dovolj sredstev, ampak je bil prisiljen, da je dobival transfer iz državnega proračuna. Ta transfer se je vlada oziroma država obvezala, ko je to storila. Zato ni nobenega razloga, da ZPIZ, torej pokojninska blagajna, najema sama ta kredit, ampak je treba ta primanjkljaj, ki bo nastal, to ni zguba, to je primanjkljaj, kot posledica vzrokov, ki sem vam jih navedel, je država dolžna to pokojninski blagajni zagotoviti. Ne bojim se niti malo, da pokojnine kdaj ne bi bile izplačane, kajti za to jamči ustava, na drugi strani pa trdim, da bodo upokojenci prvi razumeli, če ne bodo 1. dobili pokojnine, če državna javna uprava, če javna uprava ne bo dobila svojih plač, od vojske, policije, zdravnikov in tudi nas poslancev in članov vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Kebrič. Stališče poslanske skupine socialdemokratov Rudolf Petan. Obe možnosti sta odprti. Dogovor je, da poslanske skupine lahko nastopijo na, bolj eminentnem mestu.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo gospod predsednik. Spoštovani. V teh časih veliko slišimo in pa seveda tudi beremo. Vsepovsod je polno razmišljanj o tem, kaj pomeni ta primanjkljaj. Seveda so številke različne. Govori se o 16 milijardah, govori se o 7 milijardah, govori se 30 milijardah. Delajo se tudi primerjave, kaj navsezadnje pomenijo te milijarde, pa se dajejo primerjave celo v nekih materialnih dobrinah.
Spoštovani kolegi, jaz bi zadevo postavil malo drugače. Jaz ne bi vprašal, kaj pomeni ali 30, ali 7, ali 16 milijard. Jaz bi vprašal tiste, ki tako razmišljajo, ali vedo, kaj pomeni 460 tisoč upokojencev. To je 23 procentov prebivalcev Republike Slovenije, ki so si to svojo pokojnino zaslužili z delom. Te pokojnine, vsaj v večini, niso bile podarjene, ampak so bile trdo zaslužene. Tako jaz gledam na ta problem pokojnin.
Naslednje, lahko tudi veliko slišimo in beremo, da vlada ni pripravila načrta varčevanja, za kar je pač plačana. Meni se tu postavlja seveda drugo vprašanje. Kaj pa prejšnja vlada, ali ni bila plačana za to, da varčuje, ali je bila plačana za to, da ne varčuje, da zapravlja denar, da napravi proračunske luknje in sedaj seveda mora ta vlada, ko dela bilanco javnih financ, ugotoviti, kakšno je stanje. Vsak, ki prevzame nek posel, ki prevzame neko službo, mora najprej ugotoviti, kaj je prevzel. To je prvo. In vsi veste, da v organizaciji dela je prvo vprašanje analiza stanja. Prvo je analiza stanja, potem šele na osnovi tega gradimo koncept dela, kako bomo te stvari odpravili, da vemo, pri čem smo, kaj imamo in s čim imamo opraviti. Tu se mi jasno postavlja vprašanje ali pa bom rekel kar stališče. Jedro prejšnje vlade je osem let zapravljalo, sedaj ta vlada pa ugotavlja primanjkljaj.
Jaz bi se zahvalil tistim, ki kritizirajo delo sedanje vlade, takole. Prejšnja vlada je osem let oziroma jedro te vlade je osem let delalo, kar je delalo, bilo je za to plačano, sedaj pa naj bi v treh mesecih ta vlada morala popraviti vse tisto, kar se je v osmih letih nabralo. To pa zdaj ni kritika. V treh mesecih bi morala popraviti vse tisto, kar je bilo prej mogoče slabo narejeno, ali vede ali nevede, da primanjkljaj, ki se je ugotovil, ki ga je ta vlada ugotovila, bi pa kar v treh mesecih bilo možno odpraviti. Jaz mislim, da tudi sam, ki podpiram to vlado, nisem takšen optimist, da je ta vlada v stanju v treh mesecih popraviti vse tisto, kar se je 8 let prej delalo slabo ali kako drugače.
Nekateri nam delijo nasvete, kakšni so možni rezervni scenariji, kako bi se dalo to drugače narediti. Pa bi jaz vprašal, kje so bili takrat v teh osmih letih, da niso prejšnji vladi svetovali, kako naj se uporabljajo rezervni scenariji, da ne bi prišlo do takšnih primanjkljajev, da ne bi bilo proračunskih lukenj. In pa seveda, da bi imeli, kar se mi zdi še bolj pomembno, da bi imeli korektno, jasno pregledno sliko o javnih financah v Sloveniji, pa to ni bil primer.
Tudi različne primerjave in pa ugotavljanje, da primanjkljaj, ki se ugotavlja, je več kot 1% bruto domačega proizvoda, in da je bilo to do sedaj vse v redu, da je bil 1%, 0,9, 0,95, 0,8, sedaj pa kar naenkrat, po treh mesecih nove vlade, je pa ta primanjkljaj narasel. Jaz bi vprašal, če je ta vlada ugotovila, da bo primanjkljaj več kot 1%, potem se moramo jasno vprašati za vzroke. Ne govoriti o posledicah. To so posledice. Posledice so se ugotovile, ko smo ugotavljali stanje. Nekdo je pa moral prej biti povzročitelj, vzroki so morali biti nekje drugje. In navsezadnje, prikazovanja, da imamo manj kot 1% bruto domačega proizvoda primanjkljaja, pri tem pa upoštevamo plače učiteljev samo za 10 mesecev, to se mi zdi hudo nevarna zadeva. To je prikrivanje, to je malverzacija z javnimi financami. To lahko mirne duše ocenimo tudi kot laž ali zavestno zavajanje slovenske javnosti.
To, da mednarodne institucije, pa katerekoli so to, ali so to vlade drugih držav ali so to finančne institucije, ne vem, oprostite, navedel bom mednarodni denarni sklad, če bodo ti imeli podatek, da je primanjkljaj v Sloveniji v javnih financah več kot 1% bruto domačega proizvoda, bo to slabo vplivalo na našo sliko. Jaz vas vprašam, kaj prikrivanje podatkov, ali mislite, da imajo te institucije lepo mnenje o nas, o naših institucijah, ki prikrivajo v bistvu državljanom realno stanje. Jaz mislim, da je to tisti osnovni vzrok. Tu moramo stvari pogledati v oči in si naliti čistega vina.
Ni to polemika s kakšno poslansko skupino, ker vem, da se to ne sme. Ampak kljub temu moram jaz to omeniti, ker drugače tega ne znam povedati. Čudi me, da tisti, ki se imajo za varuha ali zaščitnika ali zastopnika upokojencev, nekako govorijo, jaz imam vsaj tak občutek, kot da jim ni za to, da bi ta pokojninska blagajna normalno delovala, da bi upokojenci lahko dobili normalno izplačane pokojnine. Imam občutek, kot da jim je do tega, da pokojnine ne bi bile izplačane. To me še posebej čudi, ker vsekakor bi bili najbolj prizadeti tisti, ki imajo najnižje pokojnine. Tisti živijo od prvega do prvega. Tisti, ki imajo previligirane pokojnine, za tiste verjetno ne bi bil noben problem.
Moram tudi to povedati, s čimer se manipulira; res je bilo v preteklem obdobju znižana prispevna stopnja od 15 na 8, vendar delodajalci s tem niso dobili nobene bonifikacije, s tem niso imeli nič zmanjšanih prispevkov, kajti uvedel se je 7% davek na plače, ki je potem tisto zmanjšano od 15 na 8 zopet spravil na 15% in delodajalci imajo enake stroške, razlika je samo nekje drugje. Tistih 7% ali 7 pa pol procentov gre sedaj v proračun, ne pa v pokojninsko blagajno. In zato se čudim tistim, ki bi naj bili pravi skrbniki za upokojence, da takrat niso reagirali, zakaj ne gre denar še naprej v pokojninsko blagajno, ampak v proračun. To je bistvena razlika in takrat bi se bili morali oglasiti in takrat bi bili morali priti na svetlo in na plan rezervni scenariji za krpanje te proračunske luknje. To se pravi, danes ugotavljamo samo stanje, kaj se je v preteklosti delalo napačno in kako se je prelival denar iz pokojnin v proračun. Ni čisto tako dobesedno, ampak v praksi denarni tokovi so pa šli tako: iz pokojninske blagajne se je 7%, ki je bila znižana prispevna stopnja, direktno prenašala v proračun. To je narobe.
Če pa je to tako, potem pa si moramo naliti čistega vina in danes ne biti presenečeni, da je stanje v pokojninski blagajni takšno. Ampak to se ni zgodilo sedaj, to se je zgodilo pred enim letom. Takrat bi se bili morali oglasiti. Danes samo ugotavljamo stanje, in če hočete, danes samo gasimo požar. In ravno zaradi tega, ker je pomembno, ker ti ljudje so si zaslužili pokojnine in jo morajo dobiti. Oni so delali 20, 30, 40 let in solidarnostno pokrivali druge...
Tudi ti imajo pokojnine, da se razumemo, niso polne, tako da ne bo narobe. Delali so solidarnostno, pokrivali za druge, ki so si tudi zaslužili, sedaj pa kar naenkrat se pojavlja neka politična skupina, ki bi tem ljudem rada odvzela to, kar so si zaslužili. Tega ne razumem in tega tudi ne bom razumel, zato bom ta predlog, ki je pred nami, podprl. Če je potrebno še kakšne druge podatke, jih bom še tudi povedal, ampak da vas ne bom preveč mučil, mislim da je dovolj. Hvala lepa za besedo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Petan. Stališče poslanske skupine SLS+SKD Slovenska ljudska stranka, kolega Benjamin Henigman.
BENJAMIN HENIGMAN: Hvala. Spoštovani! Zelo zanimiva razprava se je pričela ob tej točki. Človek, če bi bil od 18 ali sredine junija v parlamentu in bi spremljal to razpravo, bi rekel vse najslabše o vladi, ki je prevzela dolžnost. Vendar pa je treba imeti malo zgodovinskega spomina.
Sedaj mi je jasno - dovolite, da naredim nek lok - sedaj mi je jasno, zakaj se je tako mudilo z volitvami 18. oziroma ne vem katerega junija. Zato, da ne bi odprli vseh tistih stvari, ki so bile spravljene lepo pod preprogo.
Ob tej točki dnevnega reda se pogovarjamo o tehniki, kako bomo zgotovili, legalno, sredstva v pokojninski blagajni. Načinov je več. O tem smo se pogovarjali na odboru za finance, o tem smo zdajle poslušali, vendar temeljni problem je pa samo eden: da ni sredstev v proračunu in v ZPIZ-u za financiranje pokojnin. Izguba ni nastala sedaj, tako kot je bilo predstavljeno, da je 30 milijard izgube nastalo kar sedaj. Izguba je tukaj ali pa primanjkljaj - jaz pravim temu kar izguba - izguba je tukaj in državni zbor jo mora na predlog vlade odgovorno rešiti. Če je ne bo rešil državni zbor, sem prepričan, da jo bo rešila vlada sama, ker ima tudi sama določene možnosti. Ob tem ugotavljam in v poslanski skupini ugotavljamo, da 460.000 upokojencev se nima česa bati pri izplačevanju pokojnin. Naredili bomo vse, da bodo ti upokojenci pokojnine pravočasno dobili. Predlog vlade je, da se to stori s spremembo zakona o izvrševanju proračuna. Menimo, da je, kljub nekaterim pomislekom na odboru za finance, to ena izmed ustreznih rešitev.
Drugo pa je, da je vlada dolžna - ta vlada, ne bivša Drnovškova, z najodgovornejšima gospodom Ropom in Gasparijem, ki tega nista storila, to je treba povedati - ta vlada je dolžna poiskati tudi določene rezerve, kolikor jih je pač možno. Vendar v dveh mesecih po nastopu novih ministrov, tik pred volitvami iskati rezerve, je zelo popularno v tej državi. To se ni dogajalo in se ni storilo v prejšnjih letih, kaj šele sedaj. To je treba jasno povedati, da ne bomo silili z demagogijo, kaj je kdo storil oziroma česa nekdo ni storil. Odgovornost nas pa je, seveda, da tu določene ukrepe naredimo.
Lahko bi rekel tudi tako: javne finance v Republiki Sloveniji so "zafurane". Vsa kvota, ki je bila predvidena pri proračunu oziroma za financiranje, je bila porabljena že v letošnjem prvem polletju. Sedaj smo, kjer smo, to mora vedeti slovenska javnost, in za to ne more prevzeti odgovornosti minister Ivanušič ali pa katerikoli minister, ki je sedaj prevzel dolžnosti. Mislim pa, da je prav, da opozori na problem in da ga skuša reševati.
Zato bomo v poslanski skupini SLS + SKD podprli zakon, da legaliziramo to možnost. Hkrati pa ne odvezujemo vlade, da ne išče notranjih rezerv, vendar tam, kjer je to realno možno v tem času, ki ji je še preostal.
Po drugi strani so pa padali tudi očitki, da ni pripravljen proračun. V sedanjem času, mislim, da je vlada dolžna pripraviti izhodišča za proračun. Vemo, kdaj je tudi rok. Najprej je pa dolžna opraviti tekoče posle za normalno funkcioniranje in zagotavljanje ekonomske in gospodarske stabilnosti državljanov v Republiki Sloveniji. Zato bomo podprli ta predlog zakona.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Henigman. Stališče poslanske skupine Združene liste socialnih demokratov, Miran Potrč.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa gospod predsednik. Jaz bom kar iz tega mesta tudi tokrat govoril, ker tudi moje izjave ne bodo tako zelo pomembne, kot so bile od mojih kolegov iz drugih poslanskih skupin. Rad bi pa povedal, da sem, in tudi s kolegi sem se posvetoval, ki mislijo enako, z velikim zanimanjem sledil tej razpravi. Ugotovil sem, da pravzaprav kar eni in drugi razpravljavci nekoliko pozabljajo na svoj različni položaj v nekaj zadnjih mesecih. In da je pravzaprav to bolj razprava o tem, kdo je bil, kdo ni bil, kdo je kaj storil, kdo ni česa storil v vladi, kot pa razprava o samem problemu. V tem smislu imamo mi, in to sem želel povedati, hvala bogu, tokrat, upam, da ne bo vedno, ampak tokrat ja, nekoliko lažje stališče. Niti v predhodni, niti v sedanji vladi nismo in zato, bi rekel, z rahlim zanimanjem, pa še kakšnim drugim občutkom to veliko razliko v pristopu spremljamo. Naše prepričanje pa je in takrat se bomo v vsebini, če bo potrebno, dodatno oglasili, dobiti jasen odgovor o tem, na kak način je za državo in za izpolnjevanje vseh njenih obveznosti, tudi do upokojencev, najprimerneje problem razrešiti. Če je več možnosti, in te so bile nakazane, potem je prav ugotoviti, katera je najkorektnejša in najboljša, brez želje ta trenutek, kako bi, da poenostavim, eventualno na škodo kogarkoli tudi drug drugemu nagajali.
Struktura upokojencev, to nam je bilo očitano mnogokrat, tudi ko smo sprejemali zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, tudi v vladi v obdobju 1992 - 1996, v kateri smo bili, in stališča, ki smo jih takrat zastopali, je za nas bila vedno tista, ki ji je treba glede na zakonsko zagotovljene pravice zagotoviti tudi redno izplačilo. Predstavniki strank, ki se danes zelo zaklinjajo za to, so včasih v konkretnih primerih govorili tudi drugače. Tudi v tem času, v tej aktualni vladi, je bilo nekaj napovedi, ki so dale vedeti, da lahko obstaja resen problem možnega izplačevanja pokojnin in že napovedi za naprej, da je nekaj zelo resnega narobe v pokojninskem sistemu. Na žalost so to dejali celo predstavniki vlade, ki so nas, ko smo pred dobre pol leta pokojninski zakon sprejemali, prepričevali, da so rešitve, ki so v tistem zakonu edino mogoče in najboljše, danes pa so se čudili nad njihovo vsebino.
Skratka, bojim se, da je ob tej razpravi sprenevedanja zelo, zelo veliko. Jaz bi pa prosil, če je možno in v tej smeri bi pričakoval še jasnejša ali pa zelo jasna stališča od gospoda finančnega ministra, da nam pove vse možne rešitve, posledice ali neposledice tega ali drugega načina reševanja, da bi se s polno odgovornostjo odločali o vsebini zakona. Jaz vem, da zakon o pokojninskem zavarovanju predvideva obveznost države, da zagotavlja spoštovanje in izpolnjevanje z zakonom zajamčenih pravic, ker sem se tudi sam za take rešitve v matičnem delovnem telesu nesporno zavzemal.
Mislim pa, da je ob tem, ko je to nesporno jasno, treba res jasno videti, kako bomo zagotovili potrebna sredstva, da se bodo te obveznosti zagotavljale. Mislim, da je treba vedeti in povedati, kako jih bomo zagotovili, da ne bi prišlo do takšnega ali drugačnega problema pri izpolnjevanju tudi kakšnih drugih vitalnih obveznosti. Nam, opozicijski stranki, bi bilo najlažje reči, izpolniti je treba zakonske obveznosti do upokojencev in to trdimo, nam je pa vseeno, kaj bo z drugimi eventualnimi obveznostmi, pa potem tudi reči, da je lahko problem pri javnih uslužbencih ali pri čemerkoli.
Vi pa slišite, včeraj smo poslušali, kaj je na področju znanosti aktualno, vemo, kaj se na področju zdravstva ta moment dogaja, pa smo ministra za zdravstvo tudi v prejšnji vladi, pa tudi prejšnjo vlado, opozarjali, da z veliko lahkotnostjo sprejema odločitve o tem, da se povišajo plače, o tem, da se, za pomemben del sredstev dodatno obremenjuje pokojninska, zdravstvena blagajna in namenja iz sredstev za zaposlovanje, pa ne pove, kaj se bo z zdravstvom dogajalo. Skratka, da ne bi še jaz razpredal stvari, treba je videti celoto. Mi mislimo in prosimo in pričakujemo od vlade, od finančnega ministra, da nam celoto prikaže, da ne bi vsak na nekem delčku se šli brez potrebe izjave, ki so lahko aktualno zanimive, mislim pa, da ne nujno tudi korektne do položaja, v katerem se je kdorkoli od nas ali pa od kolegov, ki so doslej govorili, ne osebno, ampak njegova stranka v poziciji vlade ali opozicije nahaja. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala kolega Potrč. S tem smo izčrpali nastope poslanskih skupin. Dva poslanca sta se prijavila, najprej pa ima besedo gospod minister.
ZVONKO IVANUŠIČ: Hvala lepa. Jaz se zahvaljujem gospodu Potrču za to vprašanje in tudi in za ta prispevek. Pred samo imamo štiri rešitve. In sicer, ena rešitev je bila rebalans. Jaz sem zelo kategorično nasprotoval rebalansu. To pa predvsem zaradi tega, ker v tem času, pred volitvami sprejemati rebalans, je neracionalno in škodljivo za državo.
Drugo je to, ko sem govoril o rokih. Mi smo šele 20.7. prišli do podatkov, do informacij, kaj se je dogajalo v prvem polletju na javnem finančnem področju. Pripravili smo dejansko za vlado poročila, predloge in tako naprej in stvari so rokovno bile takšne, da po 40. členu zakona o javnih financah moramo najprej predlagati varčevalne ukrepe in če v 15. dneh ti varčevalni ukrepi nimajo ustreznih rezultatov, je potrebno predlagati rebalans v državni zbor. Poslovnik državnega zbora pravi, da poslanci lahko razpravljajo o rebalansu najprej v 30-ih dnevih po predložitvi tega gradiva. In matematika, enostavna časovna matematika nam je povedala, da se ne izteče. Prvi in osnovni vzrok pa je to, da ne vem še kje na svetu sprejemajo rebalans, pa mogoče tudi proračun, v času volitev. In tudi to jaz mislim, da je sporno. Govorim o prihodnosti, da sprejemanje proračuna in volitev sovpadata skupaj časovno. To je zelo velik problem. Jaz tudi vidim, kako se to odraža, recimo, na našem ministrstvu. To je nemogoče vzdrčati ta pritisk z vseh koncev in krajev. Mislim, da so to dovolj tehtni razlogi. Jaz sem se tu tudi pogovarjal z nekaterimi mojimi kolegi iz tujine. In praksa v tujini ni skoraj nikjer takšna.
Drugo. Varčevanje in transfer, povečanje transferja v ZPIZ. To je druga rešitev. Dejstvo je, da je vsako leto težje varčevati. Variabilni del odhodkov proračuna se vsako leto zmanjšuje. V letošnjem letu oziroma po stanju 31.12.1999 so relativno fiksni odhodki znašali nekaj manj kot 82%, po stanju 30.6. tega leta že 89%. Koliko imamo potem rezerve za varčevanje? Kdorkoli bo v bodoči vladi, se bo moral na javnemfinančnem področju krizno obnašati. Najprej bo potrebno, jaz mislim, preveriti teh 230 oziroma zdaj nekoliko več zakonov, ki obremenjujejo odhodke proračuna ali pa javnih financ, narediti analizo, zakaj je to vse tako, kot je. Na primer, ker je struktura odhodkov pri nas katastrofalna. In jaz ne bi rad obdolževal nikogar. Ampak, stanje je takšno, kot je in v prihodnosti bo potrebno reagirati in iskati konsenz v tej državi, tudi s socialnimi partnerji in tako naprej, to kar se zdaj počne v Avstriji recimo. In reducirati te fiksne obremenitve. Mi nismo v stanju, da bi te fiksne obremenitve zmanjševali v vladi, in tudi ta parlament, mislim, da v tem trenutku tega ni sposoben, tudi zaradi tega, ker so volitve in je tak čas, kot je.
Zaradi tega varčevanje - mi smo se seveda trudili s temi varčevalnimi ukrepi, vendar sem prepričan, da kompletnega primanjkljaja v ZPIZ-u in v ostalih delih, ki znaša čez 50 milijard, ni možno privarčevati v tem trenutku, zaradi teh razlogov. In vsako leto je varčevanje težje.
No, to je glede varčevanja. Povedal sem tudi, da ministrstvo za finance predlaga vladi za naslednji četrtek oziroma imamo že pripravljene predloge, tudi dodaten paket varčevalnih ukrepov za to leto, zaradi tega, ker se pojavljajo, kot sem rekel, nove zahteve - plače, suša, Gorenje in tako naprej - in, kot sem rekel, pritiski so blazni. Zato apeliram na vse skupaj, da se ne obnašamo, recimo, predvolilno, ampak da enostavno, kar se tiče javnih financ, pogledamo nekoliko na daljši rok, nekoliko širše.
Druga oziroma tretja rešitev so prerazporeditve v okviru obstoječih kvot. Dejstvo je, da je gospod Kopač povedal številko 42%, da je samo 42% od teh 100 milijard razporejenih. Napaka je bila - 42% je izčrpanih kvot, večina ostalih zadev pa je pogodbeno že razporejenih in bi zelo težko - treba bi bilo posegati v že obstoječe pogodbe. Možno pa je seveda še kaj postoriti tukaj, vendar bolj, ko se čas odmika, težje je.
Četrti predlog pa je ta, ki ga imate pred sabo, ki pomeni povečanje javnofinančnega primanjkljaja na cca 1,6%, medtem ko proračunski primanjkljaj, da ne bi tega mešali, bo ostal na 0,9%. Vendar, dobro, dejstvo je, da je javnofinančni primanjkljaj 1,6% in da je to dolgoročni oziroma da bo kakorkoli to problem, tudi v prihodnje. In te probleme bo morala reševati vlada, katerakoli bo v prihodnosti, vendar na nek krizen način tudi in z iskanjem konsenza v tej družbi, drugače ne bo šlo. To, da krivdo valimo drug na drugega, enostavno ne bo šlo. Vendar situacija je v tem trenutku takšna. Zato prosim državni zbor, da ta predlog podpre in da mi še dodatno iščemo variante v okviru prerazporeditev znotraj obstoječih kvot in varčevanja, za katerega, kot sem rekel, je zelo težak trenutek in zelo neuspešen čas oziroma čas, ki pomeni neuspeh. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala gospodu ministru. Razpravljati želi kolega Kopač, za njim kolega Jerovšek.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Svoj 5-minutni čas bom potrošil za to, da bom odgovoril na nekaj očitkov, ki so bili izrečeni v razpravah predstavnikov poslanskih skupin, konkretneje gospoda Henigmana in gospoda Petana.
Gospod Henigman je rekel, da je bila vsa...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: V razpravi lahko pač poslanec komentira nastope, ki so bili v parlamentu, to ni problem. Sedaj je razprava poslancev, tako to ni problem. Lahko govorite.
MAG. JANEZ KOPAČ: Prvič, ...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Vedno, kadar je razprava, poslanec lahko govori, o čemerkoli hoče. Vezano na točko dnevnega reda, se razume. Gremo naprej, kolega Kopač, pol minute več imate, ker smo vas ustavili. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Gospod Henigman je rekel, da je bila vsa kvota porabljena že v prvem polletju. Ne drži, tudi minister Ivanušič ga je demantiral. Rekel je 42 odstotkov kvote je bilo že porabljene, s sklepi vlade je bila pa seveda razdeljena 100 - odstotno, vendar sklepe vlade se da še tudi spreminjati. Stopnje prostosti seveda ne poznam, ker ne poznam konkretnosti. Vendar trdim, da obstaja.
Pravi, gospod Petan, prejšnja vlada je delala luknje. Prejšnja vlada ni delala lukenj, ampak primanjkljaji v letih nastanejo, ali na podlagi novo sprejetih obveznosti ali na podlagi dogodkov, na katere ne vlada ne parlament nimata vpliva. V letošnjem letu je tak dogodek bil rast cen nafte in naftnih derivatov. Na to vlada nima vpliva, tudi parlament ne. Ampak takim dogodkom se je treba prilagajati. In takih dogodkov je bilo zmeraj dosti, tudi prejšnja leta. In vlada se jim je zmeraj prilagajala. Res je, da je fiksnih izdatkov zaradi tega, ker parlament sprejme, vse več, res pa je tudi to, da je bilo približno toliko fiksnih izdatkov, kot jih je letos, tudi lansko leto, samo malenkost manj. In da je tudi lanska vlada ali pa v lanskem letu se je vlada morala soočiti s problemom potrebe po varčevanju in je to nalogo tudi opravila. Letos jo je pa malo zaradi neznanja, malo zaradi nerodnosti, malo pa pač zaradi nasprotovanja posameznih ministrov zamudila zaenkrat.
Gospod Petan je rekel, prej ste osem let zapravljali, zdaj ste pa pametni. Upam, da sem s tem, kar sem že prejle povedal, na to odgovoril. Vsako leto so bile težave z likvidnostjo proračuna. Ne spomnim se leta, ko takih težav ne bi bilo. Treba je pa seveda reagirati. Ta vlada je žal prepozno.
Gospod Petan je omenil, da od znižanja prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje delodajalci niso imeli nič. Češ, saj je bil tako ali tako kontra temu uveden zakon o davku na plačilno listo. Ni res. Spomnim se, ampak zdaj bom zelo na okroglo rekel, za okrog 30 milijard tolarjev je bilo razbremenjeno slovensko gospodarstvo, 300 milijonov mark z znižanjem prispevka za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. In to se je poznalo na povečani konkurenčnosti.
Gospod Henigman, ne očitajte nam zdaj, da ni pripravljen proračun, treba je najprej reševati tekoče zadeve. Veste, kaj se je zgodilo s tem. Saj izhodišča za proračun so bila pripravljena že v juniju mesecu. Na sejo vlade so šla 20. julija. Vlada bi jih lahko sprejela. Pa jih ni sprejela. Ne vem, ali jih je ta hip že, to ne vem. Ampak, po zakonu o javnih financah imate roke za pripravo predloga proračuna, in od trenutka, ko vlada sprejme izhodišča, do trenutka, ko vlada vloži v parlament predlog proračuna, mine najmanj tri mesece, če ne štiri. Enostavno se tega prej ne da narediti. Lahko sicer napišeš neki tekst, pa gor daš naslov Predlog proračuna za leto 2001, ampak seveda je neverodostojen dokument. Ker pa je bila debata vezana sočasno na poročilo o izvrševanju proračuna in na sprejem izhodišč za pripravo proračuna v letu 2001, je pa pač treba znova in znova izreči očitek vladi zaradi nedelovanja. Ne ministrstvu za finance, vladi. In kaj se bo zgodilo? Proračun za leto 2001 bo ob največjem možnem trudu sprejet, trdim zdaj, ne prej kot v marcu 2001. V tem času bomo imeli pa - zaradi tega, ker so pač zamujeni vsi roki - v tem času bomo pa imeli obdobje začasnega financiranja. Ampak to pač ni več tisto obdobje začasnega financiranja, kakršnega smo imeli npr. leta 1997, ko smo z njim zdržali celo do novembra meseca. To je zdaj po novem zakonu o javnih financah mnogo bolj strogo in težko za preživeti.
In minister Ivanušič, samo še to, je rekel, 30 milijard tolarjev ne moremo, če se še tako trudimo, zbrati z varčevalnimi ukrepi. Ni pa povedal, koliko pa po njegovi oceni lahko. Rekel je, dajte nam pa še dodaten sklep za dodaten trud, ali pa, trudili se bomo še dodatno, poleg tega, kar tu predlagamo v zakonu, torej dodatno zadolževanje za 30 milijard, še kje kaj najti. Na take dobre želje jaz ne morem nič dati. Najbolj korektno bi bilo, da minister reče: Moja osebna ocena je, da od teh 30 milijard - ne vem, zdaj se pa res zmišljujem... 20 milijard ali pa 15 milijard lahko zberemo z varčevanjem, 15 pa ne. Potem bi mi imeli verodostojno osnovo, da damo amandma na tak predlog zakona. V takem primeru bi ga seveda tudi podprl. Takoj bom končal. Če pa samo govori, da nekaj lahko zberemo, 30 pa ne moremo, potem seveda mi nimamo nobene ocene o tem, kateri del tega zakona bi pa vseeno kazalo podpreti, in zato mu seveda nasprotujemo v celoti.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Besedo ima kolega Jože Jerovšek, za njim Miran Potrč in Franci Rokavec.
JOŽEF JEROVŠEK: Hvala lepa. Spoštovane kolegice in kolegi! Gospod minister je prej omenil, da je vlada 20.7. dobila pregled nad tem, kaj se je dogajalo na javnofinančnem področju. Ko je dobila pregled, se je izkazalo, da je stanje javnih financ katastrofalno. Zaradi tega bi bilo seveda logično, da bi mi pred to točko bili obravnavali poročilo o izvrševanju proračuna. Da bi ta parlament se seznanil s predhodnim katastrofalnim delom predhodne vlade, z zelo resnimi posledicami za to državo, kajti če se prav spomnim, je bilo takrat objavljeno, da je 82% proračuna že ob prevzemu bilo porabljenega s tako imenovanimi predobremenitvami in da praktično na vseh področjih proračuna države zijajo luknje. Vendar bi želel opozoriti na to, da to ni zgolj posledica nevestnosti ali česa podobnega na vseh segmentih države, temveč da gre, po mojem mnenju, dejansko za projektirano zadevo. Tu se je planiralo na predčasne volitve in se ustvarjalo zavestno neko socialno demagogijo. Glejte, ni slučaj, da je na zborovanju upokojencev v Velenju poleti predsednik zveze upokojencev, gospod Gobec, zavestno manipuliral, navajal in strašil upokojence, da je Bajuk napovedal spremembo zakona o pokojninskem zavarovanju in da pokojnin ne bo. Čeprav so bili tam prisotni predsednik države in bivši minister Rop, nihče tega ni zanikal, temveč se je nasprotno pozivalo, naj upokojenci pravilno volijo. Torej, naj bi volili tiste stranke, ki so največ pripomogle k temu, da so bile pokojnine ogrožene, da če ne bi nova vlada sprejela ukrepov, s katerimi bo na nek način premostila ta primanjkljaj v pokojninski blagajni, bi po volitvah upokojenci ne imeli pokojnin. Vendar ta demagogija se v tej državi vodi vedno pred volitvami in tu je zelo načrtna tehnologija, kako se vodijo te zadeve pred volitvami. Volilna demagogija je tako intenzivna, da se vanjo vključuje celotna nomenklatura teh strank, ki so imele ključno vlogo v prejšnji vladi. Vzrok za takšno stanje v javnih financah je seveda negospodarno, nevarčevalno obnašanje prejšnje vlade. Glejte, vsakodnevno slišimo, kaj se je dogajalo, recimo, na ministrstvu za šolstvo: ustanavljale so se kar komisije, milijonske nagrade, za kar pa ni bilo potrebnih niti poročil niti ničesar, ker se je s tem financirala nomenklatura neke stranke, ker so se s tem financirale prav gotovo tudi predvolilne potrebe.
Pred štirinajstimi dnevi sem bil z neko delegacijo v Metalurgiji Ruše. Tam so nam vodilni povedali, da so na račun tega podjetja preko SRD-a potrošili in uničili milijonske kupnine, ki so nastale od odprodaje najbolj vitalnih delov tega podjetja. Tako, da zdaj to podjetje životari, hkrati se pa ni dokapitaliziralo iz kupnine in kupnine so skopnele. Zaradi vsega tega je seveda treba reči, da je v dani situaciji potrebno sprejeti ta zakon, da se ne bo podaljševal ta strah upokojencev, ali pokojnine bodo ali ne bodo, ker so po zakonu zagotovljene. Vendar ta zavestna socialna demagogija, da so pod novo vlado ogrožene pokojnine, se tako načrtno izvaja, čeprav pa je prejšnja vlada zavestno nerealno planirala proračun in zaradi tega bo podprt ta zakon. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Jerovška imamo zdaj. Kolega Potrč, imate repliko? Replika, Potrč, Rokavec, Kopač.
MIRAN POTRČ: Hvala lepa. Še enkrat bi rad poudaril, da nimam nobenega razloga imeti posebno razumevanje ali pa sočutje niti do stare niti do nove vlade, ker mi enostavno zaradi pozicije, v kateri smo bili, ni treba, in smo bili tudi do prejšnje kritični. Nobenega razloga ni, da bi bili do nove kaj je manj. Moram pa reči naslednje, da smo bili prepričani, da nova vlada prevzema, ali pa je izvoljena, tako je vsaj obljubljala, da bi vodila državo, ne pa, da je en od njenih temeljnih razlogov izgovarjanje, kaj je bilo prej narobe. In povem še enkrat, da trdim, da ni bilo marsikaj narobe. Ampak enostavno novi vladi tega kot nobeno opravičilo ne morem sprejeti. Nobeno opravičilo. Njena odgovornost je, da vodi to državo, posebej, ker je pol te vlade bilo tudi v prejšnji vladi. In zaradi tega mislim, da je treba iz tega izhodišča se pogovarjati o vseh nalogah in obveznostih, ki tukaj so. In jaz bi se gospodu ministru zahvalil za informacije, ki jih je dal. Bi ga pa prosil še nekaj: Če lahko pove, mogoče nisem bil prej dovolj precizen, kaj so posledice neodločitve. On je povedal štiri stvari in glede poti pravzaprav več ali manj je tudi gospod Kopač s tem soglašal, samo da je bil trdno prepričan, da so druge poti boljše. Jaz bi prosil gospoda ministra, da z vso odgovornostjo pove, kaj so posledice, če se neka odločitev ne sprejme, ker, bi rekel tako, jaz brez - ne da sem kakršenkoli finančni strokovnjak - ampak toliko pa vem in toliko vemo vsi, tisto, kar imaš za razdeliti, lahko razdeliš. In če daš sem, ti zmanjka drugje. Ali pa, bi rekel, daš povsod manj. Skratka, neke posledice morajo biti, če so trditve, da teh sredstev ni, točne. In to bodo posledice ne samo za sedanjo vlado, ampak najbrž tudi za novo vlado po volitvah, ki tudi ne bo mogla prek noči kaj veliko kot do konca tega leta, če bodo stvari šle relativno naglo in dovolj idealno, probleme razrešiti.
Zato se mi ta del odgovorov gospoda ministra zdi zdaj še potreben in koristen. Drugače pa, veste, gospod Jerovšek, take reči o katastrofalni situaciji, eni, drugi, tretji, mislim - navajen sem od vas samih takih, bi rekel, močnih besed, moram pa reči, da me pa hudo malo ganejo, ker so čista demagogija. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Franci Rokavec, nato Feri Horvat.
FRANCI ROKAVEC: Hvala za besedo. Repliciral bi gospodu Kopaču. Namreč, predvsem spoštujem njegovo skrb za javne finance, ampak težko je nabirati rezerve v proračunu v mesecu septembru, veliko lažje jih je v mesecu marcu, posebno pa še v mesecu septembru, ko smo pred volitvami - bodimo čisto objektivni, poglejmo na to obdobje. Zato je v tem trenutku zagotovo potrebno sprejeti tisto varianto, ki je v tem trenutku sploh možna in realna.
In, poglejte, tudi to, kar je gospod Kebrič navedel, to je veliko posploševanje. Namreč, če ne bodo dobili plač uslužbenci v javni upravi, potem bodo tudi enomesečni odtegljaj pokojnine upokojenci sprejeli. Namreč vemo, kako so zakonske procedure in da so to tudi obveznosti, ki so jim za njihovo zasluženo opravljeno delo zagotovljene. Zato mislim, da je v tem trenutku verjetno edino sprememba zakona o izvrševanju proračuna možna varianta, ki lahko na nek način tudi zagotovi jasno izplačilo pokojnin v mesecu decembru.
Bi pa v tem trenutku opozoril samo na nekaj. Namreč, dejstvo pa je, kot je bilo danes že povedano, da je bilo nerealno planiranje proračuna, na področju šolstva kot tudi na področju odhodkov, ki jih potrebuje ZPIZ iz naslova dotacij iz državnega proračuna. In tu bi verjetno morali tudi potrkati, gospod Kopač, na odgovornost bivših ministrov, ki dejansko niso prikazali realnih podatkov resornemu ministru za finance. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Feri Horvat, nato Ivan Kebrič. Se opravičujem, sedaj ima repliko Janez Kopač, nato Feri Horvat.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Najprej okrog fiksnih obveznosti, o katerih je govoril gospod Jerovšek. Strinjam se sicer z oceno njegovih replik s strani gospoda Potrča, ampak kljub temu bi rad rekel samo tole.
Obseg fiksnih obveznosti proračuna - natančnega obsega tako ali tako nihče ne zna točno izračunati - dejstvo pa je, da v trenutku, ko sprejemamo proračun, je fiksnih obveznosti kakšnih 75% ali 80%, hoteli ali ne hoteli. Zato sem že kakšni dve leti nazaj, gospod Jerovšek, če se boste morda spomnili, govoril, da naš proračun počasi iz proračuna postaja obračun - obračun vseh napak in vseh potez v parlamentu, posameznih poslancev, ki želijo biti všečni posameznim skupinam volilcev. Gospod Jerovšek, ko ste, recimo, danes glasovali za predlog zakona o spremembi zakona o poroštvu Republike Slovenije za gradnjo železniške proge Puconci-Hodoš-državna meja, ste glasovali za 6 milijard 200 dodatnih fiksnih obveznosti. S tem se je odstotek, recimo, če je bil prej, se izmišljujem, 80 odstotkov, v proračunu dvignil na 80 pa pol. Ko ste glasovali o recimo posameznih predlogih gospe Majde Ane Kregelj-Zbačnik pri zakonu o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ste glasovali za povečanje fiksnih izdatkov državnega proračuna. Pa ko ste glasoval o kakšnem drugem zakonu, ki je kakšne pravice podeljeval, ste pač glasovali o fiksnih obveznostih.
Ta vlada sedanja, tri mesece obstaja, je že predlagala v parlament, en dokument je kasneje umaknila, ampak vsega skupaj, kar je predlagala, je predlagala za 150 milijard tolarjev fiksnih obveznosti. Tako, da je pač ta tempo povečevanja fiksnih obveznosti samo še hitrejši in hitrejši. Posebej zdaj, ko se bližajo volitve.
Kar pa se tiče gospoda Rokavca in njegove navedbe o napačnem planiranju, moram reči samo to: Dodatni izdatki iz naslova pokojnin so nastali zaradi neobičajne rasti pokojnin, plač v mesecu novembru in eskalacijske formule, ki je dala učinek v februarju oziroma marcu mesecu. Tega ni znal nihče predvideti, zato ker vsa pretekla leta so se božičnice izplačevale pri decembrski plači, tokrat pa izjemoma pri novembrski. In tega v trenutku sprejemanja proračuna nihče ni znal predvideti. Zato je to pač ena od tako imenovanih zunanjih okoliščin, za katero ni treba nikogar kriviti, ker pač ni nihče kriv, ampak se je pa treba prilagoditi in na to regirati. In to pravočasno. In ta vlada je imela "know how", ministrstvo za finance je predlagalo 20. julija, pa tega ni naredila. To je naš temeljni očitek pri tem zakonu.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Replika, Feri Horvat, za njim pa še šest prijavljenih k replikam, tako da ne vem kako bomo danes to točko zaključili. Replika, Feri Horvat.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Gospod minister, kolegice in kolegi! Jaz ne bom ponavljal tega, kar je kolega Potrč povedal, in pa tistega, kar sem na to temo govoril tudi na odboru za finance. Rekel bi samo to, da gotovo s strokovnega vidika, z vidika racionalnega opravljanja javnih financ, v interesu stabilnosti države in pa njenega "raftinga" drži to, kar je rekel kolega Kopač in pa tudi to, kar je rekel kolega Kebrič. Vendar, glede na odgovore ministra in pa koliko poznamo situacijo v tem trenutku, je vprašanje, koliko so vse te možne rešitve, te možne variante dejansko uresničljive.
Jaz žal, glede na poznavanje zadev in na odgovore, ki jih je dal minister - in nimam razloga, da mu ne verjamem - vidim zelo malo možnosti, da bi te, sicer strokovno bolj korektne variante, od transferja iz proračuna itd., da bi bile sedaj v tem trenutku uresničljive. Če pa so, pa se pridružujem vprašanju, ki je bilo še dodatno naslovljeno na ministra, da zelo izrecno pove, ali vidi kot najbolj odgovoren in najbolj kompetenten v vladi za upravljanje z javnimi financami možnost, da se ta znesek, ali pa vsaj da se ta znesek zadolževanja zmanjša in da še najde neka sredstva, kot je bilo rečeno, da bi se dalo še kakšen amandma na ta zakon. Toliko na to temo.
Žal pa moram replicirati kolegom, ki valijo, da tako rečem, krivdo na prejšnjo vlado. Meni je to toliko lažje početi, ker smo bili tudi prej v opoziciji in smo bili kritični do sprejema letošnjega proračuna in do njegovega izvajanja in da vrsta stvari, ki jih je tukaj povedal minister, dejansko drži. Vendar, kolegice in kolegi, sami ste se zavestno odločili, da prevzamete krmilo vlade. Nihče vas v to ni silil. Več kot pol ministrov v tej vladi je dejansko tudi prejšnjih ministrov. Tudi tisti, ki so novi ministri, so bili poslanci. Ali pa so drugače bili in so morali vedeti, kakšna je situacija. Tako, da ti izgovori zdaj ne veljajo. Ni dovolj samo imeti voljo vladati, ali pa hoteti vladati, ampak je potrebna tudi kompetentnost vladanja in tudi upravljanja javnih financ kot enega težjih delov vladanja. In pri pripravi poročila o izvajanju proračuna je pa polemika, ki smo jo lahko prek medijev spremljali, med ministrom, premierom, celo ministrom, ki pokriva drugi resor, pokazala, da ni največ kompetentnosti in normalnega dela v tej vladi. Tudi ne drži podatek, ki ga je bistveno navedel kolega Jerovšek, da je vlada vedela šele 27.8., kakšno je stanje. Imamo poročilo o izvajanju proračuna in na ta datum je vlada, če prav vem, sprejela poročilo, da je pa predlog poročila bil s strani ministra za finance s predlogi ukrepov pa še dosti bolj zgodaj dan vladi. In da končam s tem. Mislim, da tudi to ni res, vsaj za nas ne velja, da bi se s predčasnimi volitvami julija hotelo karkoli dati pod preprogo, mizo. Kot opozicija nismo imeli tega razloga. Obratno kolegi, če bi šli v predčasne volitve, bi bili danes tudi, kar se proračuna tiče, v ugodnejši situaciji, ker bi gotovo že bila nova vlada, ki bi imela predlog proračuna za prihodnje leto. In za to sem dobil včeraj potrditev z odgovorom na moje poslansko vprašanje, zdaj je to tudi posredno potrdil minister. Proračuna za prihodnje leto ne bomo imeli prej kot v začetku prihodnjega leta. Hvala.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat. Besedo želi gospod minister. Nato ima repliko kolega Kebrič.
ZVONKO IVANUŠIČ: Torej, jaz bom tukaj odgovarjal kot član vlade, ne kot minister za finance ali pa kot Ivanušič. Predvsem zaradi tega, ker je dejstvo, da je ministrstvo za finance v objektivnem konfliktu z ostalimi ministrstvi tudi. In vloga ministra za finance je tiščanje navzdol. Dejstvo je to, da v kolikor ta zakon ne bo sprejet, pokojnine bodo. Vendar, za to bo potrebno narediti naslednje. In sicer, v okviru obstoječih kvot, 100 milijard, bo potrebno opraviti prerazporeditve in prolongiranje določenih investicij in tako naprej na naslednje leto. Vendar to ne rešuje situacije. Situacijo bi reševalo edino varčevanje v tem obsegu. Vendar, kot sem rekel, o izvedljivosti tega varčevanja sem prej govoril, tako da o tem ne bi več govoril.
Tretje je bilo vprašanje okrog proračuna za leto 2001. Prejšnji četrtek so bila sprejeta kvantitativna izhodišča za proračun za leto 2001, in sicer globalni okvirji prihodkov in odhodkov, usklajeni z novimi prognozami urada za makroekonomske analize. Tudi proračunski primanjkljaj bi naj bil 0,98%, nekoliko izpod 1%.
Kar se pa tiče proračunskega memoranduma, je v izdelavi. Medtem ko programska delitev pa bi naj bila predvidoma 4. in 5. na posebni seji pripravljena. Se pravi, ne govorim o razrezu po ministrstvih, temveč po programih.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod minister. Replika, Ivan Kebrič, za njim Maria Pozsonec.
IVAN KEBRIČ: Hvala za besedo. Kratko repliciram gospodu Jerovšku. Sicer se sploh ne splača replicirati, ampak samo v vednost.
V enem stavku pravi, "pokojnine so ogrožene", v naslednjem pa pravi, "ne sme biti bojazni" oziroma konkretno, direktno, "pokojnine bodo izplačali". Na tak način se je težko pogovarjati. Vendar trdim eno: pokojnine so ogrožene, ne glede tega, da ne bi bile izplačane, temveč glede bodočega usklajevanja, kajti vse to, kar se danes govori, ima svoje zaledje, ima tisto, kar bo za tem prišlo. Če smo dobro poslušali finančnega ministra, gospoda Ivanušiča, ki danes pravi, da je samo kot predstavnik vlade, vemo, kaj se sklepa, vemo, kaj se govori. Poudarjam, ne bo do se samo na hrbtih upokojencev reševali problemi. Problemi so kompleksni in vlada ima možnost z razporeditvami to zadevo tudi na ta način rešiti. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Maria Pozsonec, za njo Vincencij Demšar.
MARIA POZSONEC: Hvala lepa. Tudi sama bi govorila o prerazporeditvah.
Menim, da se denar da najti, in sicer tam, kjer kot nepovratna sredstva delijo denar, brez vesti - denar, ki nam ga tako primanjkuje. Menim, da je bilo okoli 20 milijard razdeljenih, da je to neodgovorno od vsakega člana vlade, od vsakega ministra in od nas poslancev tudi. In takrat, ko je, recimo, pokojninska blagajna ali pa znanost v takšni situaciji, nekomu dati denar zastonj, je pravzaprav nemoralno.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Replika, Vincencij Demšar, nato Franci Rokavec.
VINCENCIJ DEMŠAR: Repliciram gospodu Kopaču, ki je rekel, da je bilo nemogoče predvideti ob sprejemanju proračuna, kakšen bo učinek izplačila božičnice že v novembru. Ugovarjam mu v toliko: mi novembra še nismo sprejeli proračuna, in če verjamem, da vsaka stvar zahteva strokovnjake, tudi finančni strokovnjaki morajo biti pri teh stvareh zraven, ali jih pa ni bilo, da niso predvideli, kaj pomeni izplačilo že novembra. Če bi mi proračun prej sprejeli, potem bi bilo to opravičilo od gospoda Kopača lahko sprejemljivo. Tako pa mislim, da reči, da nihče ni mogel predvideti, proračun se je sprejel kasneje, to po moje nikakor ne more držati. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Želi še kdo besedo? Prej sem spregledal dr. Možgana, ki ima zdaj besedo. Prosim, gospod Možgan.
JOŽE MOŽGAN: Ugovarjal bi gospodu mag. Kopaču, ki sem ga cenil kot dobrega finančnega strokovnjaka. S svojo razpravo je pa danes osmešil celo ekipo, ki je pripravljala proračun za leto 2000. Tudi njegovo načelno stališče pri železnicah, ko smo razpravljali o tem zakonu, in njegovo načelno stališče pri planiranju proračuna za leto 2000 je malce čudno. Je precej v razkoraku. Povedal je, da je edino cena nafte bila tista, ki je bila nepredvidljiva, v tako visokem odstotku porasta inflacije in je posredno vplivala na valorizacijo oziroma povišanje plač in pokojnin. Vse drugo bi lahko planerji oziroma pripravljavci proračuna za leto 2000 vkalkulirali v svoj predlog. In jaz mislim, da ključna napaka je bila pri strokovni pripravi proračuna, ker takrat so se že tudi vedela izhodišča za novi pokojninski zakon, ker je bil že v zaključni fazi sprejemanja in je tudi gospod Kopač tam zraven sodeloval v odboru in lahko rečem, da me je zelo razočaral tudi kot strokovnjak in je diskreditiral z današnjo razpravo tudi ekipo, ki je pripravljala proračun za leto 2000, ker to je bil paradni konj stranke LDS. Bili smo v vladi, jasno da tudi soodgovarjamo za finančno zadevo, čeprav nismo imeli toliko vpliva. Ampak, naj tudi malo pogleda vase, ker je vedno bil zraven pri vsaki taki odločitvi in naj bo tudi pred volivno kampanjo malo bolj kritičen, kot je samo do sedanje vlade. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, kolega Možgan. Replika, kolega Petan.
RUDOLF PETAN: Hvala za besedo, gospod predsednik. Spoštovani! Torej, ker se kar naprej ponavljajo določene netočnosti, ali pa mogoče celo zavajanja, bi rekel tole. Repliciram pa gospodu Kebriču. Jaz se strinjam z njim, da dolgoročne prognoze na področju pokojninske blagajne so res neugodne. Vendar, bi pa rekel, da se ne strinjam s tem, da je za to vse kriva inflacija. To ni res. Namreč, gospod Kebrič, bili ste v vladi in strinjali ste se s tem, da se prispevna stopnja zmanjša od 15% na 8%. To ni nič hudega. Vendar je pa nekaj drugega. Istočasno se je pa uvedel davek na plače, tako da delodajalci niso bili nič razbremenjeni. Delodajalci plačajo isto ali pa zelo podobno. Je pa nekaj drugega, da ZPIZ je pa prikrajšan za 7%, državni proračun pa se je s tem seveda napojil z dodatnimi 8 procenti s tega področja. To se pravi, da smo s tem razbremenili delodajalce in da so naši izdelki in pa seveda podjetja postala konkurenčnejša, to je lažna iluzija. To ni res. To je zavajanje slovenske javnosti. In čudi me, zakaj ste ravno v DeSUS-u to sprejeli in se s tem strinjali. Če pa pri delodajalcih se ne pozna nič. Samo prerazporeditev je bila iz pokojninske blagajne v proračunsko, to pa je velika razlika. In tudi sedaj me čudi, zakaj nasprotujete temu predlogu, da bi to področje vsaj začasno se uredilo in da ne bi bilo nobenih problemov. Jaz imam občutek, kot da vi nočete, da bi se pokojnine normalno izplačevale. To me čudi in vse drugo govoričenje o tem, kako bi to pa ono, je brez veze. Samo dejanja štejejo. In v tem primeru štejejo dejanja, da se stanje v pokojninski blagajni uredi. In ne zavajajte več, da je znižanje prispevne stopnje pomagalo delodajalcem. To ni res. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Ali lahko ugotovim, da se je splošna razprava zaključila? Kdaj ste se prijavili? Predlagam, kolega Kopač, da se oglasite morda pri členih, posameznih členih, ko bomo glasovali o členih. Ja, pa amandmaji tudi. Imate repliko. Prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Imam repliko. Kolega Možgan je rekel, da sem jaz izjavil, da je samo cena nafte bila nepredvidljiva. Tega nisem izjavil. Dal sem to kot primer. Statistični podatki o izplačilu, o agregatu novembrskih plač so bili dostopni šele po 20. januarju. Potem ko je bil proračun že sprejet. Slučajno, približno v istem času, ampak že po tem. Pa tudi če bi bili znani kakšen dan prej, se v tistem zadnjem hipu tako ali tako ne da nič narediti, ker se proračun ne da amandmirati, tiste zadnje dneve.
No in jaz bi v vsej tej razpravi, ki smo jo tu danes načeli, rad slišal - ampak od ministra še zmeraj nismo slišali, čeprav sta ga kolega Feri Horvat in Potrč pozivala - da pove, kolikšen del tega je pa po njegovem mnenju neobhodno potreben. Kajti mi seveda razumemo veliko stisko in ne bi želeli povzročati nepremostljivih težav. Menimo pa, da je nesprejemljiv tak predlog zakona, kot ga imamo pred seboj, ki samo pravi, zadolževanje ZPIZ-a se ne šteje v zadolževanje javnega sektorja. To ni nič. To je popolna bianco menica. To je, zdaj pravijo 30 milijard, najprej so rekli 36, lahko da je na koncu tudi 50, ali pa 10, ne to seveda ne, zagotovo je več kot 30 - ampak zakaj ni vlada predlagala konkretne številke in rekla, ZPIZ se lahko ne glede na določbe 27. člena zakona o izvrševanju proračuna pa zadolži dodatno še za, ne vem, 10 milijard, ali pa 15 milijard?
In korektno bi bilo tu zraven dodati še člen, in bi pač rekli, da se C bilanca državnega proračuna za toliko - da ne glede na to, kaj tam piše, se pač za proračunski primanjkljaj letos šteje 1,6% bruto domačega proizvoda, česar tako ali tako nihče ne skriva. Ne vem samo, zakaj tega ne bi naredili transparentno. Ta popolna nedefiniranost predloga je za nas nesprejemljiva.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Preden gremo h glasovanu o posameznih členih, želi besedo še kolega Kebrič v obliki replike.
IVAN KEBRIČ: Replika na izvajanje gospoda Petana. Hvala za besedo.
Konkretno, leta 1996 je bilo dvakratno znižanje prispevne stopnje delodajalcev s 15,50% na 8,85%. Istočasno - takrat še ni bilo nas v vladi, ker je to bilo še pred volitvami - je bil sprejet zakon, da bo zato vlada nadomeščala eventualni primanjkljaj, tako kot je sedaj tu v novem zakonu, in prispevala sredstva za zavarovanje v skladu s tem zakonom, z ozirom na to, da se je takratna skupna prispevna stopnja 31% znižala na 24,35%. To velja še danes. Gospod Petan, te podatke si lahko preberete. Hvala lepa.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Zaključujem splošno razpravo.
Prehajamo na drugo obravnavo, to je na razpravo in odločanje o posameznih členih predloga zakona.
Zakon ima dva člena. Iz gradiva je smiselno razvidno, da je vlada vložila amandma za novi A1 člen. Se pravi, da dajem najprej v razpravo amandma vlade za novi A1 člen, ki se glasi: "Drugi odstavek 9. člena zakona o izvrševanju proračuna Republike Slovenije za leto 2000 (Uradni list RS, številka 9/2000) se spremeni tako, da se besedilo 'najmanj do višine' spremeni tako, da se glasi 'najmanj do 90% višine'." Ali želi kdo besedo? (Ne želi.)
Amandma dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (46 prisotnih.)
Kdo je za novi A1 člen? (38 poslancev.) Je kdo proti? (6 poslancev.)
Ugotavljam, da je amandma sprejet.
V razpravo dajem 1. člen zakona. Želi kdo besedo? Kolega Kopač.
MAG. JANEZ KOPAČ: Hvala za besedo. Mi nismo dobili odgovora od ministra, kolikšen znesek je pa po njegovem mnenju. On je tudi sicer predstavnik vlade in bo rekel nič. Ampak, kolikšen znesek je pa kljub temu, po njegovem mnenju, neobhodno potreben? Zato seveda drugače kot nasprotovati temu členu mi ne moremo. Če pa bi imeli konkretnejše podatke, potem bi seveda lahko predlagali tudi amandma, ki bi pomenil neke vrste kompromis. Takega člena, ki pomeni bianco menico, mi podpreti ne moremo.
Pa še to bi rad rekel. Tu se je zdaj razvila precej evforična razprava o tem in tistem in je prav zanimivo, kako je šel mimo ravnokar sprejeti amandma. Vsi veliki zagovorniki avtocest, ne vem, če veste, ste ravnokar izgubili 10% zneska za avtoceste iz letošnjega proračuna. In, to sicer je varčevalni ukrep, nesporno. Mislim pa, da se ta zelo zelo resen predlog zakona sprejema preveč kaotično. Sistem javnih financ je le malo bolj resna zadeva kot zakon, ki se tako z nekaj navijaštva in skorajda aplavdiranja za ali proti obravnava.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Gospod minister, ali želite besedo? Razpravo? Še vprašanje kolega Ferija Horvata, da bo potem lahko minister odgovoril.
FRANC (FERI) HORVAT: Hvala za besedo, gospod predsednik. Jaz bi še dodatno vprašanje dal, da bo potem lahko minister odgovoril, ali zdaj ali pa tudi lahko prekinemo sejo in da jutri dobimo odgovor. Namreč, ta odgovor ministra prej, da so tudi brez sprejema tega zakona zagotovljena izplačila pokojnin. Mi se moramo zavedati posledic in videti posledice tega. In prvo vprašanje je to, v kakšni meri je dejansko planirana kvota v zakonu o izvrševanju proračuna že pogodbeno angažirana. To je prvi podatek, ki ga moramo vedeti.
In drugič, kakšni bodo dejansko realni prihranki, ki se lahko koristijo za izplačilo pokojnin. Kajti, če bi šli samo v to, da bi ta izplačila, da bi bilo prihrankov manj in zadolžitev manj in da bi plačila prenesli v prihodnje leto, potem dejansko nismo naredili nič ali pa celo naredili škodo.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala, gospod Feri Horvat. Besedo dajem gospodu ministru Ivanušiču.
ZVONKO IVANUŠIČ: Torej, jaz bom še enkrat poudaril, da jaz tukaj ne želim dajati ocen brez soglasja vlade. Jaz moram dobiti od vlade, jaz ne morem zdaj tukaj temu zboru reči, da bi ministrstvo za promet in zveze lahko naredilo toliko in toliko manj oziroma, da bi bilo plačilo preneseno v naslednje leto ali karkoli, če nimam za to sklepa vlade. Jaz lahko osebno kje drugje te stvari govorim, kot minister za finance. Vendar, jaz sem tukaj v funkciji člana vlade. In za to, da lahko to govorim tukaj, rabim pokritje oziroma sklep vlade. Dejstvo je oziroma vprašanje, ki ga je postavil Feri Horvat na koncu, koliko je še pogodbeno neangažiranih sredstev. Večina teh sredstev je - jaz zdaj v tem trenutku o procentih ne morem govoriti, zaradi tega, ker se te stvari spreminjajo dnevno -večina teh sredstev je pogodbeno angažirana.
In dejstvo, to, da mi v okviru teh 100 milijard prerazporejujemo sredstva za pokojninsko blagajno, na dolgi rok nič ne pomeni, mi samo prenašamo breme, breme na naslednje leto tudi.
Tako, da je čisto isto oziroma jaz še vedno priporočam, da se ta zakon sprejme, zaradi tega ker če mi v okviru teh 100 milijard prerazporedimo, prolongiramo določena dela, investicije itn., mi obremenimo naslednje leto. Meni bi to bilo sedaj najlažje v tej vlogi govoriti, če vem, da bom minister samo dva meseca, če sem pa odgovoren, pa moram to povedati.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Želi še kdo besedo? Repliko? Kolega Kopač, replika.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ja, glede na zadnji stavek gospoda ministra se mi pa vseeno zdi potrebno reči to, da ta predlog zakona ne predvideva popolnoma nič drugega. Predvideva, da se ta sredstva vrnejo iz proračuna republike, države prihodnje leto. No, kvota 100 milijard tolarjev, ki jo bo porabil v obliki zadolžitev javni sektor, bo delno, delno, ta hip ne znam reči, za kakšen odstotek, tudi pokrita iz proračuna za prihodnje leto. Ker kakšen od subjektov javnega sektorja tega pač ne bo mogel vrniti. Lep tak primer je bil svoj čas TAM. Čeprav to ni primerljivo, ker ne gre za javni sektor. Ampak hočem reči, da bi se del teh potencialnih obveznosti proračuna, ki izhaja iz zadolževanja javnega sektorja v okviru kvote 100 milijard, pa zagotovo zmanjšal v prihodnjem letu, če bi pač s prerazporeditvijo dela te kvote na ZPIZ reševali problem brez zakona o spremembi zakona o izvrševanju proračuna.
Tako da je, v primeru, da obstaja možnost - zagotovo obstaja - ampak da obstaja volja vlade, da to naredi, potem seveda vseeno boljše, kot pa tu zagovarjati ta predlog zakona z utemeljitvijo, da bo to, da bi tudi ona varianta šla potem iz proračuna za prihodnje leto. No, kakorkoli že, jaz ne bi, predsednik, želel, da zaključite razpravo, ker potem seveda ne moremo vložiti amandmaja. In vas prosim, da preden zaključite razpravo, v primeru, da ne bo prišlo do konkretnih odgovorov, nam daste pavzo za posvetovanje pred odločanjem, najmanj pol ure.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Ali želi še kdo razpravljati? Zaključujem razpravo, pred odločanjem pa je - kolega Kopač, prosim, da ste jasni! V tistem trenutku, ko jaz zaključim razpravo, ni več možno vlagati amandmaja.
MAG. JANEZ KOPAČ: /Mikrofon je bil izklopljen./
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Praviloma je pavza pred odločanjem, ne med razpravo. Ali želite vložiti amandma? Prosim za mir v dvorani. Kolega Kopač ima besedo v obliki replike. No, prosim.
MAG. JANEZ KOPAČ: Ne, želel sem pojasniti...
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Kolega Kopač je v svoji razpravi izrazil željo, da se razprava ne zaključi, da bi se lahko poslanska skupina LDS posvetovala. Naša dosedanja praksa je, da se odmor za posvetovanje daje pred odločanjem o neki zadevi, ne pa med razpravo. Nisem zasledil nobenega predloga za vložitev amandmajev, in če nimate namena vlagati amandma, predlagam, da se v drugi obravnavi odločamo. Sprejet je bil pa amandma za 1A člen, na ta člen pa lahko vložite amandma - na prvi amandma je lahko vložen amandma v okviru tretje obravnave v okviru hitrega postopka.
MAG. JANEZ KOPAČ: Že, samo 1. člen se pač nanaša na 27. člen. Poleg tega bi pa rad opozoril na to: odbor je zavrnil predlog zakona in zato ni upošteval mnenja sekretariata, ki bi pa zahtevalo konkreten poseg v zakon v obliki amandmaja. Sekretariat pravi: "Amandmiran je 27. člen obstoječega zakona na način, da se vzpostavi za njim 27.a člen. Sekretariat meni, da je to neprimerno in da bi morali, če že, vlada, tako kot predlaga, poseči v obstoječi 27. člen." To bi seveda zahtevalo amandma. Mi bi ga na odboru oblikovali, če bi to podprli, vendar so vsi soglasno predlog zakona zavrnili.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala lepa. Zaključujem splošno razpravo in prahajamo na odločanje.
Na glasovanje dajem 1. člen. Ugotovimo prisotnost! (42 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen. Drugič ugotavljamo prisotnost! (42 prisotnih.) Državni zbor ni sklepčen.
Sejo bomo nadaljevali ob 17.16 uri.
(Seja je bila prekinjena ob 17.07 uri in se je nadaljevala ob 17.20 uri.)
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Tretjič bomo ugotovili prisotnost. Prosim, če se najprej posedemo po svojih poslanskih mestih. Prosim, da se posedemo po svojih poslanskih mestih. Tretjič bomo ugotovili prisotnost, da bomo glasovali o 1. členu. Ugotovimo prisotnost! (57 prisotnih.) Glasujmo o 1. členu.
Kdo je za? (38 poslancev.) Je kdo proti? (18 poslancev.)
Ugotavljam, da je 1. člen sprejet.
V razpravo dajem 2. člen, da zakon začne veljati naslednji dan po objavi v uradnem listu Republike Slovenije. Želi kdo besedo? (Ne želi.) 2. člen dajem na glasovanje. Ugotovimo prisotnost! (55 prisotnih.) Glasujmo o 2. členu.
Kdo je za? (39 poslancev.) Je kdo proti? (14 poslancev.)
Ugotavljam, da 2. člen je sprejet.
Prehajamo na razpravo o naslovu zakona. Ali želi kdo razpravljati? (Ne želi.) Na glasovanje dajem naslov zakona. Ugotovimo prisotnost! (48 prisotnih.) Glasujmo o naslovu zakona.
Kdo je za? (45 poslancev.) Je kdo proti? (12 poslancev.)
Ugotavljam, da je naslov zakona sprejet.
Prehajamo na tretjo obravnavo predloga zakona. Ugotavljam, da je bil k predlogu zakona v drugi obravnavi sprejet amandma k A1 členu. Ali želite k temu členu kvalificirani predlagatelji vložiti amandma? Gospod Anderlič, prosim.
ANTON ANDERLIČ: Mi bomo proučili, kaj bomo storili, ali bomo vložili amandma k temu členu, ali kako se bomo sploh odločali o zakonu in za to bomo rabili najbrž 27 minut... Ali pa 37.
PREDSEDNIK JANEZ PODOBNIK: Hvala. Kolega Anderlič je v imenu poslanske skupine napovedal, da bo poslanska skupina vložila amandma. V času 37 minut. To pomeni, da do 18.00 ure seja ni več možna. Za danes jo prekinjam. Nadaljujemo jo jutri ob 10.00 dopoldne. Najprej odgovori na tri vprašanja predsednik vlade, nato opravimo točko "Volitve in imenovanja", nato pa preidemo k tretji obravnave tega zakona in nato po dnevnem redu dalje do 14.00 ure. Hvala za nocoj. Na svidenje!
(SEJA JE BILA PREKINJENA DNE 14. SEPTEMBRA 2000 OB 17.24 URI.)